AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 9.3 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 20TII, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV. Stric Sam bo moral zapreti poslanstva radi pomanjkanja denarja Washington, 19. aprila. Državni oddelek ameriške vlade ni preveč zapravljiv, pač pa potro-8i poleg delavskega oddelka najmanj na leto. Ves proračun državnega oddelka znaša letno $18,506,306,34, in s tem denar-•lem se plačuje vse ameriške poslanike, ministre, generalne konzule in uradnike konzulatov, kot terim diši profit pri izdelovali urad državnega tajnika, ki lrna sam 400 uslužbencev. Ven ■ dar grozi tudi temu uradu znižanje plač. Poslanska zbornica •le že pristrigla stroške državne-oddelka za 10 odstotkov, tako da bo imel samo $10,714,071.89 na razpolago, sedaj pa, ko imajo proračun v senatu, grozi nadalj-znižanje za 10 procentov, ta-ko tla bi preostalo še $15,192,148 Za državni oddelek. Resnica je, da ima,jo poslaniki ogromno plačo, $17,000 na leto, toda niti en sam poslanik ne more shajati s Plačo, ker so stroški ipreveliki. Poslaniki so politični zastopniki Amerike, dočim so konzuli trgovski zastopniki. Poslanik je takorekoč brez veljave. Koristi *ie prinese niti 25 centov Ameri-** ttp leto, kot se je izjavil senator Harris. Tudi konzulatov je Preveč, in kot je rekel državni ta.inik Stimson, jih bi bilo 15 lH-av lahko odpravljenih. In če kongres še nadalje zniževal proračun državnega oddelka, je lziavil Stimson, da bo odpravil Vseh 12 poslanstev. Pastor in operator Athens, Ohio, 19. aprila. Ur da ne more odstaviti republikanskih uradnikov v mestni hiši ln Jih nadomestiti z demokrati, je civilna komisija. Pravila te j^misije so, da morajo prosite-Ji za mestno delo narediti goto-v° skušnjo, nakar dobijo službe 5)0 vrsti, kakor so več ali manj Uspešno odgovarjali na stavije-na vpr?panja. Ko je enkrat ^estni uslužbenec tako nastaven. ne more biti odslovljen, *"azven ako je kaj zakrivil. To Plavilo civilne komisije je ovi-ralo Miller ju, da ni mogel spra-V'ti_ republikancev iz mestnih ' uzb, kamor so se zasidrali v 17. Sedaj pa se je dognalo, Pv testni kontrolni odbor, katera načelnik je župan, lahko fazglacificira mestne urade in j Proglasi, da niso pod kontro-° civilne komisije. Tako bo ci-11 a komisija polagoma odprav 'Jeiia. zastopnik. Ob priliki tega sestanka se bo govorilo o mandžur-skem vprašanju. -o-i— S u h a č i se pripravljajo proti Chicagi Chicago, 19. aprila. Zvezni prchibicijski agenti se pripravljajo, da posušijo Chicago, vsaj kar se tiče političnih konvencij v juniju mesecu. Kot znano, se vrši republikanska predsedniška konvcncija v juniju mesecu, in ob tej priliki se precej pije od strani delegatov. Zvezni agenti bodo skušali to preprečiti.. Delavcem je bilo zapuščenega $27,000,000 Chicago, 19. aprila. Lansko leto je umrl Richard Crane, predsednik Crane Manufacturing Co. V svoji oporoki je določil, da podedujejo za njim njegovi uslužbenci. Zapustil je nekako $27,-000,000. Vseh delavcev je bilo nekako 6,000, ki bodo deležni te- znovan z $10,000 globe in z za- jonete in strojne puške. Vendar porom pet let pri težkem delu. j je vse mirno, razven včeraj, ko Senator Sheppard je takoj zahte-' »o nekateri piketi skušali pro-val, da se sprejme enaka posta-1 dreti skozi vojaško barikado, pa va, rekoč, da bo s tem prohibici- so vojaki začeli streljati in so bi-ja dobila trdna dela in bo vsaka j H trije ranjeni. Medtem se pa vršijo razna mirovna pogajanja. Zastopniki United Mine Workers zahtevajo, da se dovoli linijskim piketom, da mirno vršijo svoj posel pred premogovniki. Poravnava št raj k?, na način, da dobijo premogarji tako plačo, da lahko živijo ob njej in ki dovoljuje operatorjem toliko, da jim ni treba zapreti. Včeraj popoldne se je zbralo kakih 400 ljudi iz drugih okrajev, ki so hoteli napasti vojaško barikado. Dobili so svarilo, da odnehajo, in ker so kljub temu naskočili barikado, so dobili vojaki povelje streljati. Trije so bili ranjeni. Najbolj so bili začudeni ljudje, katerim so voditelji zagotovili, da vojaki ne bodo streljali. Unijski voditelji so danes brzoja.vili governerju, da oni garantirajo za. mir, toda med premogarji so komunistični agitatorji, ki zagovarjajo pike-tirr.nje v masah in nasilje. Unijski voditelji ne morejo biti odgovorni za komuniste. Vojaški poveljnik je dal razglasiti vsepovsod, da narodna garda absolutno ni na mestu, da bi varovala kompanijske operatorje, pač p?v da čuva ljudi, ki hočejo delati in da skrbi za mir. 105 pre Celo kopico pisem je prejelo zadnje dni naše uredništvo, v katerih pismih naročniki razmo-trivajo na dolgo in široko, kdo bi bil mrtvec na mostu in kdo bi bil morilec, o katerih piše pisatelj povesti "Mrtvec na mostu" v tako skrajno zanimivem tonu. Nismo mislili, da bo v resnici kdo pogodil pr?,vega v očigled skrajno zapletenih dogodkov v romanu, toda istina je, da so se oglasili trije naročniki, ki so pogodili pravo. Imen za danes še ne bomo izdali, pač pa na dan, ko bo priobčeno 28. poglavje tega romana. Nadaljni odgovori se seveda ne sprejemajo več. Iz pisem, ki smo jih dobili, se sklepa, da so naši naročniki brihtnih glav in mislečega, razuma. Kot smo omenili dobi oni, ki prvi najbolje pogodi, nagrado $5.00. Do-tični je že izbran. Drugi dobi $3.00, in tudi ime tega smo že izbrali, in rekli smo, da d?jno še Smith ima načrt, kako Nekaj ukrepov mestne uravnati vojne dolgove brez škode za narode Washington, 19. aprila. Mo- zbornice v Člevelandu. Spremembe v voznini Pretekli pondeljek večer je bi- ratorij nn vojne dolgove, kakor j lo sprejetih in vloženih več važ-ga misli izpeljati Alfred Smith, j nih predlogov v mestni zborni-bi odložil vsako plačevanje na ci. Omenili smo že, da je mest-vojne dolgove za 20 let. Poleg i na zbornica dovolila izplačilo tega bi pa po Smithovem načrtu štirim državam bili odpuščeni dolgovi, dočim bi se ostalim državam znižal njih dolg od 25 do 75 procentov. Načrt se glasi sls- $25,000 pod posebne dodatke za izvršitev raznih mestnih del. Mestna zbornica je nadalje sprejela, postavo, glasom katere morajo biti pogrebniki licenzirani. deče: Plačila na vojne dolgove j Nove postava določa, da vsak evropskih narodov Zedinjenim pogrebnik, ki je že tri leta v svo-državam bi ponehala za prihod-j jem poslu, dobi licenco brez njih 20 let. Tekom te dobe pa bi vprašanja, toda novi prosilci za se kreditiralo vsem državam, ki dolgujejo, 25 odstotkov svote, pogrebne posle, morajo imeti skušnjo. Vsak pogrebnik mora za kamero kupujejo blago v Zedi- plačati $10.00 letne takse, in njenih državah, na njih vojni dolg. Na primer, ako bi Francija kupila tekom enega leta blaga v Ameriki za $100,000,000, bi se njen vojni dolg v istem letu znižal za $25,000,000. Governer Smith ni označil, ali se tekom moratorija^, ki naj traja 20 let, opusti tudi plačevanje obresti. Obresti na vojne dolgove, ki jih dolguje Evropa, bi znašale v prihodnjih dvajsetih letih nič manj kot $10,621,185,993, skoro toliko, kot znaša ves vojni dolg v svoti $1.1,500,000,>000. Nihče ne ve, za koliko bodo dolžniki kupili blaga v Ameriki v prihodnjih dvajsetih letih, toda če se $2.00 za vsakega svojih pomočnikov. Tudi se mora plačati posebna tajesa za vsako podružnico pogrebnega zavoda. Nadalje je bila sprejeta resolucija, glasom katere mesto ne bo zahtevalo 6 odstotkov dohodkov od ro-koborbe, ki jo priredijo "Elks," in kateri dohodki gredo za mleko za potrebne otroke. Councilman Michel! je vložil resolucijo, ki zahteva, dp, se upelje 1 cent vozni na po ulični železnici za šolske otroke izpod 12. leta. Ta voznina bi bila veljavna med 7:30 zjutraj in 4. uro popoldne. Vsak bi plačal samo en cent, dočim so morali doslej plačevati vzame za podlago leta 1929,1930 25 centov na teden. Nadalje je in 1931, bi svota znašala $22,- j bila sprejeta resolucija, ki n'a-152,360,000. Petindvajset pro- 'klada družbi cestne železnice, da centov od tega znese nekoliko več ' podaljša rabo tiketov po $1.00 kot $5,000,000,000, kar bi se čr-jza tedensko vožnjo do 7. maja. talo. Smith predlaga., da se od- Councilman Artl je nadalje sta-pusti vojni dolg sledečim drža-j vil predlog, d?y se naloži obrtnim vam: Belgiji, Finski, Grški in ,in poklicnim šolam $50.00 davka Ogrski. To znese nekako $560,-1 na leto in morajo položiti $5,000 000,000. Jugoslaviji bi se znižal j bonda, da garantirajo, da njih dolg z?. 10 procentov. (šole odgovarjajo vsem predpi-o--Bom in da ne zapeljujejo učen- cev v nepravem pouku. Council-jman Marshall je predlagal, da Poročano je bilo obširno, da'ae dovoli $330,000 za nadaljeva-je društvo "Stragglers" št. 614 nje gradbe podzemeljske raz-S. N. P. J. preteklo nedeljo pra- stavne dvorane. znevalo 5 letnico svojega ob-, _0_ stanka na posebno slavnosten in p bnik kandidat, pi-uspešen način. Mr. Lindy Lo-, . ' . »• kar, predsednik društva, se tem | Jan» zaPrt in mrtev _ petem prav iskreno zahvaljuje! Birmingham, Mich., 19. apn-vsem onim, ki so pripomogli, da | Odmevi petletnice ga denarja. Enake oporoke še|tretjo nagrado onemu, ki ustre- niso zaznamovali v Chicagi. Pod ceno z Stara, zanesljiva, dobro po-^na tvrdka s pohištvom Krem-furniture Co., 6108 St. Clair začne danes, v sredo, 20. Prila, z razprodajo, ko dobite ^ PtUst na pohištvu, ki znaša eno ne ali Polovico prejšnje ce- v. Nekaj pohištva celo pod to-t0^ko ceno. Ta prilika bo go-teu°. Ui?odno prišla rojakom v Casih. Opozarjamo na oglas. Smrt rojakinje Umrla je Mrs. Josephine Ko-vach, rojena Ferenčak. Umrla je v Lakeside bolnici, kamor so jo včeraj v naglici prepeljali, da ji rešijo življenje. Tu zapušča soproga Antona in pet otrok. V Pennsylvanij i zapušča brata Franka, v Evropi pa brata Andreja in sestro Frances. Rojena je bila v vasi Boršt, fara Krka, in je prišla v Ameriko pred 26. leti. Stara je bila 49 let. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti na 17721 Malvern Ave., blizu Waterloo Rd. Ranjka je bila članica društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. Pogreb vodi A. Grdina & Sons. Naše iskreno sožalje soprogu in preostalim sorodnikom. Najdena denarnica Na prireditvi društva "Stragglers" v S. D. Domu preteklo nedeljo se je našla mala ženska denarnica. Dotična jo lahko dobi na 15702 Waterloo Rd., ako vpraša za Mr. Lindy Lokar. Slabo plačilo Ko( je policist Sorge kazal pot nekemu avtomobilistu v bolnieo na 67. cesti in Carnegie Ave., je bil zadet od istega avtomobila in tako nevarno poškodovan, da ima zlomljeni obe nogi in je dobil tudi nevarne poškodbe na glavi. Nezavestnega so odpeljali v bolnico. Policist je dotičneg?, avto-mobilista ustalil na 55. cesti in Carnegie Ave., ker je vozil skozi rdeči prometni signal, toda avtomobilist je pognal naprej in policist na motornem kolesu pa za njim. Dobil ga je na 60. cesti in Carnegie Ave. Toda ko je avtomobilist povedal, da pelje bolnega otroka v bolnico, ga, je policist spustil in mu pokazal pot v bolnico. Ko je zavil avto na dovozno pot k bolnici, je pri tem .podrl policista na motornem kolesu in mu povzročil težke poškodbe. Mr. Lausche odsoten Danes zjutraj se poda Mr. Frank J. Lausche v Coumbus, Ohio, v zadevi morilca Glass-cocka, ki bo v petek zjutraj poslan na električni stol. Mr. Lausche se vrne v petek v Cleveland. mogarjev se je danes oglasilo, da Je bilo praznovanje bi šli radi delat, ako se jim ga rantira, da ne bodo napadeni. -o- li največjega kozla pri reševanju skrivnostne uganke. Tudi tega smo že izbrali. Pazite, kdaj bo priobčeno 28. poglavje povesti "Mrtvec na mostu," in isti dan bodo naznanjena tudi imen?, srečnih naročnikov. Berite povest do konca, in stavimo, da ve-, čina naročnikov še v zadnjem poglavju ne bo vedela, kdo je bil pravi morilec. Medtem pa naznanjamo, da ima uredništvo zopet pripravljen nadvse zanimiv roman "Ljubavne strasti," katerega boste čitali z največjim zanimanjem. Naročite se pravočasno, da boste imeli ves roman na razpolago. Prestavo je pre-skrbel za "Ameriško Domovino" g. Marjan Urbančič. Vest iz domovine Mrs. Mary Lupšina, South Miles, Lee Road, nam naznanja, da ji je na Bizeljskem pri Brežicah umrlai 82 let stara mati. V Člevelandu zapušča hčer Marijo in v domovini pa hčer Jožefo Urek. Državljanska šola Pouk v državljanski šoli se vrši vsa,k četrtek ob 7. uri zvečer v Možje so se naveličali ženske vlade Grover Colo., 19. aprila, že skoro dve leti vladajo v tem mestu same. ženske. Niti enega moškegP! ni v javnem uradu. Se-, daj so; se organizirali vsi moški in bodo skupno nastopili v prihodnjih volitvah, ker so se naveličali "vlade kikelj," kot se izjavljajo. Župan čaka obsodbe in je zopet izvoljen Flint, Michigan, 19. aprila, župan William McKeighan, ki čaka sodne obravnave na zvezni sodniji, kjer je tožen radi kršenja prohibicije, je bil danes ponovno izvoljen županom tega mesta, župan je bil obtožen za-eno s policijskim načelnikom in tremi drugimi mestnimi uradniki kršenja prohibicije. a. Stanley Pancholek, 40 let 5 fetnice! star> P° Poklicu pogrebnik, ki je ! i društva Tako'"ogromen uspeh. ;bil Pri zadnJih volitvah za žuPa" Scdelovanje vseh skupaj je pri-!na Poražen 2 raal° vecino' J« bl1 pcmoglo k tako sijajni prosla- danes naJden mrtev v P°llclJ" vi. Iskrena hvala vsem. Lindy iski celici> kamor 80 Sa Peljali Lokar. — Tekom dveh dni je bi- :l|Manega- lo prodanih vsega skupaj 14171 vstopnic k raznim prireditvam društva, kar je nekaj nezaslišanega. Trofejo za največjo udeležbo iz daljnih krajev so odnesli mladi rojaki iz Yukon, Pa., ki so prišli v Cleveland s posebnim busom, 22 mož po številu. "Birthday cake" je dobila Mrs. Ed. Hoffert. Vsega skupaj je bilo zastopanih pri slavnosti 26 angleško poslujočih društev. 150 oseb se je udeležilo zvečer banketa. Vsa prireditev je bila v resnici ogromen uspeh. Abraham, Izak in Jakob so novorojenci Bainbridge, Georgia, 19. aprila,. V orgijah tukajšne židovske sinagoge je mačka povrgla tri mlade mačke. Začudeni cerkovnik jih je takoj imenoval: Abraham, Izak in Jakob. 3000 novih volivcev Kakor si postelješ . . . Ob priliki ene zadnjih razstav živil v Člevelandu se je tudi z velikim pompom naznanilo, da se bo ob zaljučku razstave vr~ --I šila javna poroka v mestnem av- Listnica uredništva iditoriju. In res sta se našla te-Naročnica. Peta obletnica po- daJ 28 letna Elsie Gaston in 28 roke se imenuje — lesena poro-!letni Howard Hallett, ki sta se ka. -- P. B. Pojdite na glavni med šundrom in veseljačenjem policijski'stan in vprašajte za^avno Poročila. Včeraj pa je bi-pclicijskega prosekutorja Mr. j1* "i«*na nevesta" na sodniji Surtzp* On vam bo gotovo prija- zno postregel. — A. K. Vzelo bo za razporoko. Rekla je, da no-toriteta in jeziki radi njene jav- je do sinoči do 9. ure registriralo 3000 novih volivcev za primarne volitve 10. maija. Brezposelni se učijo 600 brezposelnih je prišlo včeraj na Western Reserve imiver-veliki dvorani javne knjižnice na zo, kjer se bo delil dnevno brez- . J še več mesecev, predno stopi do- ne Poroke so J' Povzročili samo Volivni odbor naznanja, da se lcčba za zvišano poštnino v ve_ gorje v zakonskem stanu. In 55. cesti in St. Clair Ave. 'plačen pouk o raznih predmetih, omenjajo drugega. Ijavo. Predlog se nahaja sedaj Pohištvo, ki sta ga dobila ženin v senatu. Pred 1. julijem pošt- 'in nevesta ™ razstavi zastonj, nina za pisma gotovo ne bo zvi-pe ženin že zdavnej zastavil in šana. Pozdrav! za skupiček kupoval žganje ter bil vsak dan pijan. Dober ape-tit! * Graf Zeppelin je danes pono- * Velika povodenj je nastala v severni Jugoslaviji. Poročila ne vno dospel v Brazilijo. C AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 20TH, 1932 << AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto (5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 93, Wed., April 20th, 1932 Kdo bo vodil demokrate? Demokratska stranka zlepa v zgodovini Zedinjenih držav še ni imela tako sijajne prilike izvoliti svojega pristaša za predsednika Zedinjenih držav, kot se ji nudi prilika ravno letos. Niti po polomu republikanskega režima v letu 1912 ni imel Woodrow Wilson toliko prilike na zmago, kot jo ima letos demokratski predsedniški- kandidat. Da je to resnica, nam kažejo in pričajo dogodki, ki se dnevno dogajajo okoli nas, po vseh državah ameriške Unije. Mala in velika mesta, kjer so republikanci prej dolga leta gospodarili, volijo demokratske župane, v kongresu so dobili demokrati že precejšno večino, kakoršnje niso imeli že od leta 1918, v 29 državah izmed 48 so izvolili demokratske governerje, v senatu Zedinjenih držav imajo republikanci komaj en glas večine, skratka vse, prave aktivnosti v političnem življenju kažejo na demokratično zmago. Ne bomo v tem članku podrobneje omenjali razliko med republikansko in demokratsko stranko. Storimo to ponovno ob drugi priliki. Le oni, ki ne pozna ameriške zgodovine, ameriških velikih mož, ameriškega značaja, more trditi, da ni razlike, in če ga vprašate, naj svojo trditev dokaže, vas bo odpravil z nekaj psovkami ali pa nerazsodno trditvijo Ameriški narod je veliko bolj zrel v političnem življenju, da dobro pozna politične aktivnosti, dočim smo se mi 90 procentov slednje morali naučiti od Amerikancev, ker ogromna večina nas vseh se politično ni udejstvovala v stari domovini. Zanima nas danes vprašanje, komu bo demokratska predsedniška konvencija poverila letos vodstvo stranke, kdo bo demokratski predsedniški kandidat. Od srečne izbere nravega kandidata je odvisen večji ali manjši uspeh pri predsedniških volitvah. Dočim vlada pri republikancih veliko pomanjkanje kandidatov, ker poleg Hooverja ni nobenega resnega kandidata, pa so demokrati še prevč preskrbljeni z njimi. Poglejmo Alfred Smith a, ki je bil zastavonoša demo-kratske stranke v letu 1928. Dočim je Smith od zadnje predsedniške kampanje pa vse do februarja meseca letos molčal filede bodoče kandidature, pa je februarja meseca najprvo izjavil, da se ne bo ponujal za kandidata, toda če ga želi predsedniška konvencija imenovati, tedaj sprejme kandidaturo. To svoje stališče je mesec dni pozneje v toliko spremenil, da je izjavil da je kandidat, in sicer s tem, da je dovolil v nekaterih državah demokratskim delegatom, da se izjavijo za njega. Naše mnenje o Smithu je, da če ni mogel prodreti v letu 1928, ko je imel toliko prilike tudi ne bo mogel v letu 1932, kajti med sicer ogromno večino liberalnih Amerikancev, jih je vedno nekaj milijonov, ki so pravi fanatiki, ki mislijo, cto Ameriko vrag vzame ob isti priči, kakor hitro pride katoličan za predsednika. Mi vemo, da je med vsemi demokratskimi voditelji Smith najbolj zmožen in najbolj ljudski kandidat, in da bi pod njegovo vlado priprosti narod prišel do besede, toda kot vsa znamenja kažejo, Smith ne' bo dobil potrebne dvetretinske večine na predsedniški konvenciji. Drugi kandidat, ki pride zelo resno v poštev, je sedanji governor države New York, Franklin Roosevelt. Mož se je izkazal zelo spretnega pri vodstvu državnih poslov države New York, je osebno čist, pristen demokrat, in če ga Alfred Smith količkaj podpre s svojimi pristaši, je Franklin Roosevelt prav lahko nominiran. V demokratskih državah, kjer so doslej državne konvencij demokratov zborovale, so se slednje skoro izključno izjavile za Roosevelta. Dočim republikanska narodna konvencija izvoli svojega kandidata z nadoolovičnim številom glasov predsedniških kandidatov, pa mora dobiti predsedniški kandidat demokratske stranke dvetretinsko večino oddanih glasov. Ta dve-tretinska večina prevladuje pri demokratski stranki, da se toliko bolj pokaže v javnosti, da uživa demokratski kandidat toliko večje zaupanje svoje stranke. Poleg Roosevelta in Smitha se imenujejo na odličnem mestu kot predsedniški kandidati Newton D. Baker, bivši župan Clevelanda, Albert Ritchie, governer države Maryland, predsednik poslanske zbornice kongresa John Garner in governer države Oklahoma, Murray. Zna se zgoditi, da niti Smith, niti Roosevelt ne dobita nominacije, pač pa eden izmed ostalih omenjenih. Najbo kdorkoli, kandidat demokratske stranke je letos siguren, da bo izvoljen prihodnjim predsednikom Zedinjenih držav. Cleveland, O.—Prosim Vas malo prostora v Ameriški Domovini, saj Vaš list nam še da malo tolažbe in tudi smeha, kadar ga čitamo, posebno Jakato-va kolona ga pihne. Vse je nekako moderno v teh časih. Ta moda nas od ene strani varuje težkega dela, cd druge strani nas pa še bolj mori in tlači v grob, kakor delo. Ako ni dela, tudi ni jela; ta pregovor nam je znan vsem še izza, bosopetih let, ko so ga nt'm naši starši dan za dnem na ušesa ubijali, posebno takrat, ko smo pozabili na delo in smo se otroci skupaj zbrali in malo poigrali. Ko smo pa prišli domov, je bil-pregovor takoj na vrsti, pa še po betici smo jih dobili povrhu. Včasih se je še kik-ljica privzdignila, da je šiba prišla bolj do veljave. Tukaj pa Beg ne daj, da bi starši svojim otrckGm ta,ke hude kazni dajali. Kc je otrok star šest let, pa že pove: "Saj tepsti me ne smeš, bom poklical (a) poliemana." Tudi zadnjo zimo smo imeli precej moderno. Vso zimo je rastla zelena travca in rožice so cvetele. Imeli smo dovolj prilike vso zimo se sprehajati po lepem, suhem in gorkem vremenu do 21. marca. Ta dan, ki je prvi spomladanski dan, nam je pa ro-žičke pokazal (kakor nam jih vsak dan kaže Hoover jeva pro-speriteta). Zjutraj je bilo lepo, potem se je pa začelo temniti. Najprej je deževalo, potem je začel pa padati sneg, bliskalo se je, grmelo in treskalo. Moj fant, hočem reči moj soprog in jaz dobro veva, kako je bilo, ko sva šla okrog desetih domov in sva morala stopiti pod streho neke ga-solinske postaje, da sva vedrila in pričakovala busa, da se odpeljeva domov. Okrog naju se je bliskalo, grmelo, treskako in dež je lil curkoma. Lahko si predstavljate, da je bila tistikrat ljubezen med nama, če bi jo prej nikoli ne bilo. Stisnila sva se skupaj in jaz sem rekla mojemu možu: "Le skupaj se tiščiva, ako sedaj v naju trešči, bova šla skupaj in gorka v nebesa. Le ko-rajžno pojdiva na oni svet." Mesec april je pa komaj polovico prešel, pa nam je že vse štiri letne čase pokazati. Oblagoda-ril nas je s solncem, gorkoto,'dežjem, snegom, mrazom in viharjem, tako da smo mislili, da smo že v Sibiriji. Povrhu nam pa še slana posiplje sedaj, ko bi morale spomladanske rožice cveteti, pa se sirotice v popkih tiščijo, ko jih slanca čez noč za,mor i. Tako dela slana z mojimi ušivčki ali jurčki in narcisami. Ravno tako je z našim življenjem. Kako si je naš narod lepo preskrboval za bodočnost, da se ga ne bi v starosti preganjalo. Ta moderna doba in Hooverjeva prosperiteta, ki vlada sedaj, nas je pa že pripeljala v revščino, ko smo vendar še zmožni, da bi si s svojimi rokami za življenje zaslužili. Možje velikih glav nas siromake odirajo na en ali drugi način, sami sebi pa žepe polnijo, ker znajo dobro voditi politiko in goljufati, če ga pa usoda zadene in pride njegova goljufija na dan, se pa samo par dni o tem piše in govori, potem pa zopet vse utihne. Kazen se pozabi, ali se ga pa za neumnega spozna in oproščen je vsega, če pa siromak, ki nima ničesar dati v usta, ukrade en hlebček kruha, da bi ga dal svojemu lačnemu otroku, pa dobi 10 do 15 let ječe. Da si pa malo olajšamo skrbi in smo preskrbljeni v slučaju bolezni in naši dragi v slučaju smrti, pa skupaj znašamo na kupček, da s tega, prihranjenega kupčka pomagamo eden drugemu. To so pa naša podporna društva in jednote. Vzdržujemo jih po zakonih držav in jednote imajo svoje redne konvencije To leto bo imela 14. redno konvencijo v Indianapolis, Ind. že 34 let stara, lepo napredujoča, poštena in v vseh ozirih skrbna mati, Jugaslovanska Katoliška Jednota. Kateri živi pod njenim okriljem, je preskrbljen, ker ona je dobra, skrbna mati. Deli podporo v bolezni in plačuje točno in pošteno posmrtnino dedičem, za kolikor je bil član ali članica za-Varovan. Pod njenim okriljem imamo tudi mladinski oddelek, za katerega se plačuje samo 15 centov mesečno in plačuje se posmrtnimi po letnici starosti. Cenjeni čitatelji in čitateljice Ameriške Domovine, kateri še niste člani Jugoslovanske Katoli ške Jednote, pristopite pod njeno okrilje, dokler imate še čas, dokler ste zdravi in še mladi. Mogoče ne bo dolgo, pa vas zadene bolezen ali smrt in prepozno bo. Cenjene članice društva Jutranja zvezda št. 137 JSKJ pa prosim, da se gotovo udeleže seje, ki se vrši 21. aprila. Začetek seje je ob pol osmih zvečer pri sosestri predsednici Juliji Bre-zovar, 1173 E. 60th St. Na, tej seji bomo imele več važnih stvari za razrnotrivati in tudi volitev delegatme bodo za 14. konvencijo. Pridite gotovo! Bodite pozdravljeni vsi člani in članice JSKJ, in čitatelji ter čitateljice Ameriške Domovine. Mary Bradač, tajnica, 1153 E. 167th St. Cleveland (Newburg), O.— Ribničan je šel k g. župniku, se lepo odkril ter prav lepo prosil: "Gospod župnik, lepo prosim, svetega Jurija oznanite, da bom mogel iti s svojo suho robo po svetu!" Tudi naš g. župnik, Father Oman, so minulo nedeljo oznanili sv. Jurija. Pa to ni toliko zanimivo, saj sv. Jurij je vsako leto. Zanimivo je pa tem bolj, ker se naši mladi fantje tako pridno učijo, vadijo in pripravljajo za Jurjevo nedeljo, za dan 24. aprila. Ko sem v nedeljo šel po 82. cesti, sem slišal iz več hiš krasne melodije, pa vprašam nekega fantiča, kaj imajo, če imajo krstijo. Pa mi odgovori: "O, ne! Učijo se za v nedeljo." Enako sem naletel tudi na Union Ave. Lepi glasovi harmonike so se slišali iz treh hiš obenem. Pa poženem lizo 'še naprej. Pripeljeva se z lizo v Maple Heights. Zopet povsod veselje. Pri Lipo-glavškovih in pri Vrčkovih so ubirali strune, da sem mislil, da jih je kar nebeško lepo poslušati. Iz dvorane se pa ob večerih zopet sliši smeh, godba, petje in -ples, da poslušalec ne ve, katerim točkam bi bolj obračal pozornost. Dekleta, so pa bolj mirne narave, se pa pridno učijo v svojih klubih. Gotovo bodo očarale udeležence. Vse to se pripravlja za Jurjevo nedeljo, za 24. aprila. Kaj bomo pa napravili mi? Ali bomo doma sedeli, pa pustili igralce same v dvorani? Ne in gotovo ne! Kdor res ne more plačati vstopnine, naj se zglasi pri blagajniku, pa jo bo dobil na mesečne obroke. Da bo le dvorana napolnjena. Zato vsi v dvo- za peresno držalo, hitro poiščem črnilo in začnem čečkati to, kar vidite in še to kar sledi. Poročal bi namreč rad, da priredi 1. maja društvo Najsvetejšega imena v Euclidu, O. plesno veselico v spodnjih prostorih cerkve sv. Kristine. Godba bo za stare in mlade. Stari menda godrnjajo,, ako ni polk, mazurk in valčkov, pa sem slišal, da na tej prireditvi jih bo dovolj. Kar se tiče okrepcil, bo izvrstno preskrbljeno, vsaj tako so ženske zagotovile. Da ne bo treba biti nikomer žejen, povem jaz, da ima onga,v Andreje nekje še nekaj dog mokrih (pa ne od vode). Tako torej, faranje in vsi drugi rojaki. Vabi se vas najvljudneje, da posetite 1. maja to prireditev, posebno še, ker gre ves dobiček za cerkev, ki je naša in za katero smo dolžni vsi delovati. Na svidenje torej 1. maja v spodnjih prostorih cerkve sv. Kristine. Pozdrav! L.T. Cleveland, O.—Prav lepo se Vam zahvaljujem za nogavice, ki sem jih dobila za nagrado. So prav lepi in trdni. Hvala tudi Mr. B. B. Leustig-u, kjer sem jih dobila in ga priporočam ženskam in dekletom, naj kupujejo pri njem. Tudi jaz bom vedno pri njem kupovala, ker ima res fino in trpežno blago. Vam pa priporočam, da daste zopet kmalu, kakšno nagrado, da bomo imeli malo zabave in tudi nagrade, ki nam prav pridejo v teh časih republikanske prosperitete. Pozdrav ! Frances Jereb. rano Starši naj si pa zapomnijo sledeče : popoldne ob 2:30 je predstava za otroke. Vsi otroci naj pridejo. Neka/fceri imajo naravni dar učenja za glasbo ali petje. Ko vidijo svoje sovrstnike kako lepo igrajo ali pojos se jim bo vzbudilo veselje do lepe glasbe. Posledica t^mu bo, da, boste tudi vi imeli umetnika doma. Zvečer, točno ob 7:30 pa se prične predstava za odrasle. Ker je program jako obširen, se prosi občinstvo, naj bi bilo nekoliko bolj zgodno. Mučno je za igralce in udeležence, ako je med igranjem šum po dvorani. Vemo, da se mladina tudi rada zavrti, in bo za te skrbela godba članov "Midnite Rangers Kluba iz Maple Heights." Gotovo se bo vsem dopadlo, zato kličem vsem: na svidenje na Jurjevo nedeljo v dvorani S. N. Doma na 80. cesti v Newburgu. J. Resnik. Cleveland (Nottingham), O. —Ko sem danes dobil Ameriško Domovino, vidim na prvi strani iste pozdrave starki zimi. Kar se v časopisih piše in seve tudi bere, pravijo, da je res. Upam torej upravičeno, da jo je ta stara nadloga v resnici in za gotovo enkrat pobrala od nas. M islim, da se je pokora stara dovolj dolgo valjala tukaj, torej se z veseljem pridružujem tudi jaz in ji z navdušenjem kličem: good-bye! Težko je bilo do sedaj, dokler je bila zima, ker pravijo, dokler je zima, je rad mraz. Mraz, to je huda stvar, dvakrat huda, če ga nimaš s čim pregnati, če ni kurjave ne ohajč^na in ne "špa-gc." S čim se boš ogrel? Ko sem včasih tožil, da me zebe, mi je svetovala stara, naj spijem skodelico kave. Včasih sem jo ubogal, pa je bilo boljše za en čas. Potem je bilo pa zopet tisto mr-tvičenje po želodcu, pa nobenih areni j. "Rajši nič," sem rekel in tako je obveljalo z nič za kake tri tedne. žd večkrat sem se namenil pisati kako stvar v časopis, pa kako bom pisal, če me zebe. že od jutra danes sem ugibal, če je še zima ali ni, me li še zebe ali ne. Sam sebe nisem bil gotov. Ko pa fante in dekleta, katere še ne tla-dobim .časopis in vidim, da je s či strašna roka depresije, da po-zimo v kraju, pa takoj pograbim setiijo to predstavo. Cleveland (Newburg), O.— Nedeljski koncert zbora "Cvet" zadnjo nedeljo se je lepo završil. O koncertu samem je bilo že včeraj poročano, zato bom pa jaz povedal nekaj drugega. Po koncertu smo se podali v spodnje prostore, kjer smo se lepo zabavali in bili dobre volje vsi skupaj. Primerno je, da se zahvalim rojakom od socialističnega kluba št. 28, ki so nas prišli obiskat ob zaključku, za njih grde psovke. Lepo delo, lepa izobrazba! Sramota je to za človeka, ki se nekaj šteje, pa je slabši kot cestni pometač. Uporabljali so naj-grše psovke in kletve. To se pravi da je napredek! Le tako naprej, pa bomo prišli še do lepega uspeha. Zahvaljujem se tudi za psovke, ki so jih meni dajali po cesti domov grede. Zapomnijo naj si pa, da nas to ni nič bolelo in nas tudi ne bo, vam se bodo pa obrazi izpreminjali, ko bomo šli mi z lepim uspehom naprej. No, saj ne vedo, kaj delajo. Pozdrav! Louis Curk. -o- Prisegam... Euclid, O.—Naj mi bo dovoljeno, da. se zopet malo oglasim kar se tiče našega, društva sv. Kristine št. 219 KSKJ za proslavo petletnice društvenega ob stoja. Celemu svetu je znana današnja kriza, ki tepe narode, kakor še nikdar poprej. Ta strašna šiba je posegla, s svojo kruto in neusmiljeno roko tudi med naše društvo in sicer najhuje pa ravno za našo obletnico. Imamo člane in članice, kateri so bili dobri in zvesti člani našega društva in jednote, kakor tudi dobri in vneti člani za napredek naroda, in vere. Toda danes žalostno premišljajo v pomanjkanju, skoro že v lakoti, kaj jim bo za storiti. Zato je pa na- društvo sklenilo, daTpriredi za petletnico nadvse krasno in v srce segajočo igro "Prisegam." S to predstavo bi vsaj nekoliko ra,-di pomagali našim članom in članicam, vsaj toliko, da še ostanejo pri društvu in jednoti. Prepričan sem, da bo njih hvaležnost trajna. Vsakdo lahko ve, da priti na, sejo in tam prositi milosti in potrpljenja ni lahka stvar. Ali ni taka ponižnost dovolj velika? Zato pa prosim in apeliram na vse može in žene, pride na to predstavo, bo imel poleg par ur dobrega duševnega razvedrila tudi zavest, da je storil dobro delo za svojega bližnjega. Kar se pa tiče igre, pa smelo trdim, da kaj takega še ni bilo v Euclidu. Za razdelitev vlog se ni gledalo na prijateljstvo ali osebnost. Gledalo se je na zmožnost, na osebo, ki odgovarja vlogi. Prepričan sem, da so vse vloge v dobrih rokah. Kot znano, se ta igra vrši v nedeljo 24. aprila v šolski dvorani sv. Kristine in sicer popoldne in zvečer. Predstava popoldne ob dveh je za otroke, pa naj bodo iz javnih šol ali pa iz šole sv. Kristine. Vsi so dobro došli. Vstopnina popoldne za otroke je 10 centov. Med dejanji bo zabava, zato naj starši pošljejo svoje otroke na to prireditev, ker bodo imeli več zaba,ve in več koristnega in poštenega bodo videli in to pod nadzorstvom čč. šolskih sester, kot pa po raznih drugih glediščih. Zvečer se pa prične predstava točno ob pol osmih. Tukaj se bo pa pokazala vsa dramska zmožnost naše naselbine. Pridite gotovo, pa, tudi točno. Med dejanji nastopijo razni mladi umetniki od blizu in daleč. Po igri zvečer pa bo prosta zabava in ples. Pri večernih vstopnicah bodo tudi door prizes. Srečni bodo, ki jih bodo dobili, ker jih bo več. Postrežba bo tudi najboljša. Izvrstna godba, okusna jed in vse drugo bo na razpolago. Najvljudneje ste vabljeni od blizu in daleč, predvsem pa bratje in sestre naše matere K. S. K. Jednote, kakor tudi člani in članice naših bratskih zvez in jednot. Le pridite, ne bo vam žal. Pozdrav! Frank Kosten. -o- ■y Ce verjamete al' pa ne. PRAKTIČNI NASVETI Kako zmehčamo trdo usnje. Na primer pri čevljih, ki so bili mokri in so se potem razsuši-li, namažimo usnje z glicerinom. Pa tudi z navadnimi oljem lahko namažemo, če usnje ni fino. Pri pristno barvastem blagu odstraniš oljnate madeže z vročim lugom ali mlekom. Nazadnje je treba še dobro izprati v vroči in naposied v mrzli vodi. — Iz podloge za obleke pa lahko spraviš oljnate madeže s tem, da jih najprej potreseš s suho glino, pustiš tako nekaj ur, nato pa dobro izpereš v vroči vodi. Razni slikarski čopiči, ki so postali od barve trdi, se spet zmehčajo, ako jih vtaknemo v olje in hitro z njimi potegnemo čez vroče železo tako, da se ščetine dotaknejo železa. Nato je treba čopič hitro vtakniti v že pripravljeno mrzlo vodo. Po potrebi to ponovimo. Pepel od premoga kot gnojilo. Za, vrtnarstvo pepel od premoga sicer ni poraben, vendar je dober za, ilovnata tla, če ga prese-jemo. Zemljo, kamor smo čez zimo stresali pepel od premoga, je treba potem pomladi dobro prekopati in, pognojiti z navadnim gnojem. Za sadno drevje je tako gnojenje priporočljivo tam, kjer je zemlja močno ilovnata in zato težka. Sir ne splesni,*ako ga položimo' pod steklen pokrov, poleg pa danlo košček sladkorja. Za plavolaske. Lase umivaj z mrtvimi koprivami-, na lugu skuhanimi, ki si jih odcedila. Lasje dobijo od tega lepo svetlo barvo in se svetijo. -o- KAKO SI ČLOVEK LAHKO ZLOMI REBRA Peter B r e c k-e n r idge v San Francisco si je zlomil več reber na sledeči način: Zajahal je svojo mulo, da jaha na trg. Mula stopi v gnezdo divjih os. Ose so razjarjene začele pikati mulo. Mula začne silno brcati. Po nesreči brcne mula v žico, s katero je bil privezan visok drog. Drog se zvrne na tla. Z drogom pade na tla. tudi žica, v kateri je bil električni tok, ki zadene mulo in jo na mestu ubije, ko se zvrne mula na zemljo, pokoplje pod seboj jezdeca in Pe-Vsak, kdor j ter si pri tem zlomi več reber. Pri nas smo prasico zaklali) koline pa v Cleveland poslali • • • tako sta pela zadnji teden Fr. Beretič in njegov prijatelj Mah, ki sta s združenimi močmi spravila s tega sveta 600 funtov težko svinjo. V starem kraju sicer nismo imeli te krščanske navade,da bi za sv. Jurija prašiče klali, ampak Amerika je frej kontra in vsak kolje svinje in praišiče kadar hoče, če jih namreč ima. Meni se zdi, da bi Beretič ne bil še prašiče v klobase spravil, da se ni tako na salamansko hitro redila, da se je v resnici bal, da bi ji v jeseni ne prišli do živega z nobenim rezilom. Pomislite, celih 600 funtov žive vage je prašičja stvar potegnila na dan, ko so jo položili klobasam na oltar! Za, ta važen in zgodovinski dogodek je Beretič dobil za pomoč farmer j a Maha, ki se razume n,a to stvar. Ne vem sicer natančno, kaj sta vse počela klovca s živaljo, predno se je stegnila, toliko pa vem, da je bil tisti dan nesrečen dan za prasico in za Beretičevega psa. Sicer je bila1 klavna žrtev samo svinja, PeS je pa postal žrtev njegovega firbca, ki ga je pes ravno tedaj na pozorišče prinesel, ko se g3 je najmanj potrebovalo. Ko je torej ta svinjska, pasma zadnjikrat zakrulila na tem lepem svetu in se za vedno poslovila od otrobov in polnega korita, sta jo Beretič in Mah obesila na visok drog. Ne vem, a'1 sta to napravila, zato, da bo žival do dobra "hin," ali sta hotela svinjo razobesiti v čast in slavo farmerskim pridelkom, da bi širša javnost zvedela, ali da bi j° vzela na kontrofe, dai bo še PoZ" nim rodovom služila za dober zgled in reklamo. Pa naj bo že kakor hoče, prašiča je visela i'1 naša fanta sta, jo z velikim do-padanjem ogledovala;. In takrat se zgodi,' da je nesrečni firbec prinesel v bližin0 Beretičevega psa, ki je misli'; da mora svoj nos povsod imeti zraven. Najbrže si je tudi ku-žek oblizoval svoj gobček v srknem hrepenenju po kakem mahnem kosu, ki ga bo deležen v bližnji bodočnosti. Ko torej zvesti čuvaj Beretičeve hiše zamišljeno gleda ogromno žival, ki J f visela tam v vsej svoji glorij1' se zgodi nekaj nenavadnega svinja pade in zagrmi po tleh in vseh 600 funtov se zavali na neprevidnega psička, ki niti toliko časa ni imel, da bi enkrat samkrat bevsknil, ampak je žrtvoval svoje pasje življenje takoj in na mestu. Beretič je bil žalosten radi izgube psa, ki ga Je imel rad, obenem je bil pa grozno vesel in Mah še bolj, da nista onadva stala takrat taon» kjer je stal pes. No, potem sta se pa spravila naša klovca nad prasico, ne li5 maščevanja ali česa podobnega« ampak ker jo je bilo treba razdeliti na primerne dele in jo W premeniti v klobase in druge svinjske pridelke. Napravili so tudi krvave klobase in meni napolnili danko, katero je Mrs-Mah kuhala eno celo uro, da s° je vsijj prekuhala. Potem je tisto danko naša Johana pekla e«0 uro in nazadnje sem jo pa jaz eno uro jedel in vsa TtiOP družina, pa še nismo prišli PrJ prvem poskusu dlje kot do po'0' vice, dasi jaz pri jedi nisem zadnji. Drugi večer smo nadaUe" vali s pojedino in tako je z združenimi močmi ostala samo -sC špinja. Kdor je že klobase de* lal, zasluži zlato kolajno in Prl' znanje. Kake lepe spomlad^' sobote večer jo bomo pa uda H'1 k Beretiču na raesene klobasi^' da se še o teh prepričamo kal4' šne so in koliko jih je. Bohlon^ [za danko, Frank! vu. Njeni cigani so stikali vsepovsod, so vse slišali in vse opazovali. Zato je Ivan Ogarev natančno vedel, kaj se godi v zasedenih pokrajinah. Sto oči in sto ušes je bilo vedno v njegovi službi. Ker mu je torej vohunstvo Sangare zelo koristilo, ga je tudi bogato plačeval. Sangara se je bila nekoč zapletla v zelo kočljivo in nevarno zadevo. Rešil jo je ruski častnik Ivan Ogarev. Ker ni mogla pozabiti, kaj mu je dolžna, se mu je zapisala z dušo in s telesom. Ko se je Ivan Ogarev odločil za, izdajstvo, je takoj spoznal, da mu more Sangara zelo koristiti, 'saj je bila pripravljena storiti vse, karkoli bi ji ukazal. Nekaj neumljivega in vse bolj silnega kot hvaležnost jo je gnalo, da je postala sužnja izda-javca, na, katerega se je navezala takoj, ko je prišel kot pregnanec v Sibirijo. Ko je Ivan Ogarev pozval Tatare v Sibirijo, je brezdomovinka Sangara kot njega zaupnica in tovarišica takoj stopila v službo vpadnikov. Kot ciganka je bila čudovito prekanjena, obenem pa tako okrutna, da ni poznala ne odpuščanja, ne usmiljenja. Bila je tako divjaška, da bi bila vredna družica kakega Apaša ali pa Andaonijca. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI ženska bi rada dobila naročila za šivanje zastorov "curtains" in namiznih prtov — doilies." Več se zve, ako se zglasite na 1042 E. 68th St. (95) Restavrant naprodaj. Proda se radi bolezni. Lepa prilika za Slovenca. Vprašajte na 1301 E. 40th St. (93) Naprodaj je grocerija in mesnica, zaeno z opremo. V najem se dobi tudi trgovski prostor. Vprašajte na 14401 Thames Ave., zadaj. (96) POSAMEZNI SEDEŽI NAPRODAJ SEDAJ Metropolitan Opera Company iz New Yorka Giulio Gatti-Casazza, Gen. Mgr. Edward Ziegler, Asst. Gen. Mgr. PUBLIC APRIL HALL 21, 22, 23 Deveta sala sezona štirih velikih opernih predstav Četrtek, 21. aprila—LAKME Pons, Swarthout, Thill, UeLuca Plnza, I'altrittieri. HasBelmans Petek, 22. aprila—MANON Bori, OiKli, Tibbett, Rothier, Budu, .Cehanovtiliy. Husselmanu Soboto, pop.. 23. anrila— HOFFMANOVE PRIPOVEDKE Bori, Pons, Moore, Swarthout, Jagel, Til,belt, Kothier. Ludlkar Buda. D'Angclo, Cohanovsliy, Oandolfi. Hasaelmang Soboto, zvečer, 23. aprila— LA GIOCONDA Rosa Ponselle, Carmela Ponselle, Wakefield, Martinelli. Hasiola, Pinza, Gandolfi, Paltrinieri, D'Angelo. Serafin Cene za sezono, štiri predstave: $25, $21, $17, $14, $10, $7, $4. Nid davka Naročila po pošti za posamezno predstave: $7, $6, $5, $4, $3. $2, $1. Nič davka PRI LYON & HEALY'S 1220 Huron Rd., SEDAJ. (Rabi se Knabe piana samo) WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bldf. Tel. MAin 1195 U R E i B do S Pnndeljek. torek, četrtek od 6:S0 do 8, in v soboto od 2 — 4. 6:30 — 8 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M 3 kosi za spalno sobo postelja iz orehovine, skrinja in omara, navadna cena $175.00 posebna cena $64.50 Vprašajte za Mr. Peruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. LED IN PREMOG TOČNA P0STUB411A JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽAT.EC LEDU IN PREMOGA 1191 E. 167tli St. Pakličitei KEnmore 43gi POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Tovorne živine je bilo na tisoče: majhni, a krepki velblodi z dolgo dlako in gosto grivo na Vratu, krotke živali, ki se dado laže vpreza.ti kakor dromedari; dalje enogrbasti "nari" z rdeče-rumeno, kodrasto dlako; končno niočni, z delom utrjeni osli, ko-meso Tatar i zelo čislajo in radi uživajo. _ Vsa ta nešteta množica ljudi, živali in šotorov je stala v os ve- v . zujoči senci ceder in borov, ki So rastli okrog v večjih skupinah. Le tu in tam je skozi gosto vejevje posijal solnčni ža-rek. Ta prizor je bil nadvse slikovit; najspretnejši slikar bi bil zanj potreboval vseh barv s Sv°.ie slikarske ploščice. Ko so ujetniki iz Kolivana dospeli pred šotore Feofarja in njegovih dostojanstvenikov, so zaropotali bobni in zabučale trobente. Vmes so prasketale puške in grmeli štiri in šestfuntni topovi emirjevega topništva. Feofar je v taborišču živel popolnoma po vojaško. Njegova zasebna služinčad in njegov harem kakor tudi haremi njegovih zaveznikov so bili v Tomsku, ki •)e bil sedaj v tatarskih rokah. 2ato je hotel taborišče opustiti 111 si za prestolico izbrati mesto Tomsk, dokler ga ne bi mogel zamenjati z glavnim mestom vzhodne Sibirije. Feofarjev šotor je presegal sosednje šotore. Napravljen je bil iz širokih kosov svetle svile, ki so bili podvezani z zlatimi, resastimi vrvicami. Gost šop na Vl'hu se je majal v vetru kakor Pahljača, šotor je stal sredi obsežne jase, ki so jo obkrožale veličastne breze in orjaški bori. Pred njim je ležal na pološčeni ln z dragim kamenjem vdelani ndzi odprt koran; listi te svete knjige so bili izdelani iz samih tenkih in lično vrezanih zlatih Pbščič. Nad njo je vihrala tatarska zastava z emirjevim grbom. Okrog jase so stali v polkrogu šotori buharskih dostojanstvenikov. V njih so stanovali višji konjar, ki sme na konju spremljati emirja na dvorišče njegove palače, višji sokolar, 'huš-beg," ki varuje vladarjev Pečat, "topčibaši," poveljnik topništva, "hodža," predsednik velikega sveta, ki sme pred kneza stopiti z razpetim pasom, "šejk-Ul,islam," poglavar ulemov in Zastopnik duhovnikov, "kaizi-askev," ki v emirjevi odsotnosti odločuje v vseh vojaških spo-nh, končno predstojnik zvezdo-Jdedov, ki imajo važno nalogo, p0 stanju zvezd določajo, kdaj lrna kan spremeniti svoje bivališče. Ko so ujetnike prignali v taborišče, je bil emir k sreči v svojem šotoru. Zakaj samo ena n.iegova kretnja ali samo ena beseda, bi bila zadostovala, da bi jili bili krvavo pretepli. Toda °stal je sam v šotoru, kakor se spodobi za veličanstvo vzhodnih kraljev. Ljudje namreč občudujejo tistega, ki ga ne vidijo °b vsaki priliki, in se ga boje. Ujetnike so stlačili na ogra-Jen prostor, kjer so grdo ravnali z njmi, jim dajali nezadostne in slabe hrane in kjer so mnogo trpeli od vremenskih neprilik. Ta- so čakali Feofar j eve odločitve. Najpohlevnejši — četudi ne naj potrpežlj ivej si — med vse« ^i je bil gotovo Mihael Strogov. so ga peljali iz Kolivana v j-Omsk, kamor je bil namenjen ln kamor bi sam nikoli ne bil rn°yel tako varno potovati, se ni Prav nič ustavljal. Dokler ni 311 v Tomsku, ni mogel misliti na beg. Poizvedovavci, ki so se p°tikali po stepi, bi ga gotovo "grabili. Najvzhodnejša črta, 11 so jo zasedle tatarske čete ni J^la čez 82. poldnevnik, ki dr-551 skozi Tornski. Zato je srtu:l lPati, da na ozemlju onstran te-Poldnevnika še ni sovražni- kov. Brez nevarnosti bi torej mogel prekoračiti Jenisej in dospeti v Krasnojarsk, preden bi se kan Feofar polastil pokrajine. Da bi si pregnal nemir, ki ga ni mogel obvladati, si je ponavljal: "Ko pridem v Tomsk, bom v nekaterih minutah on stran sprednjih straž. Ako prehitim Feofarja in Ivana Ogareva le za dVanajst ur, mi je dovolj, da dospem pred njima v Irkutsk." Mihael Strogov se je najbolj bal in se je moral najbolj bati tega, da ne bi v tatarskem taboru srečal Ivana Ogareva. V tem slučaju bi bil namreč v veliki nevarnosti, da ga spozna. Zato mu je nekaj venomer velevalo, da mora prehiteti tega izdajav-ca. Jasno je bilo, da bo tatarska vojska z vso silo udarila proti glavnemu mestu vzhodne Sibirije, kakor hitro se bodo čete kana Feofarja združile s četami Ivana Ogareva. Ker se ni mogel iznebiti te skrbi, je neprestano poslušal, ne bi li kaka trobenta oznanila njegovega prihoda. Poleg tega se je živo spominjal svoje matere, ki je ostala v Omsku, in Nadje, ki so jo Ta-tari ugrabili na reki Irtišu. Brez dvoma sta bili obe ujeti. In on lima ni mogel prav nič pomagati! Ali ju bo videl še kedaj? Ker si na to vprašanje ni upal odgovoriti, se mu je srce krčevito stiskalo. Obenem z Mihaelom Strogo-vim in drugimi ujetniki so pripeljali v tatarski tabor tudi Har-rya Blounta in Alcida Joliveta, Njun stari sopotnik, ki je bil z njima vred ujet na brzojavni postaji, je vedel, da sta bila zaprta v ograji, ki so jo čuvale številne straže. Vkljub temu ni poskušal, da bi se jima približal. Vsaj za enkrat mu je bilo malo do tega, kako sodita o njem po dogodku na išimski postaji. Hotel je biti sam, da bi v ugodnem trenutku mogel odločevati sam. Zato se jima je nalašč izogibal. Alcide Jolivet je skrbno negoval svojega tovariša od trenutka, ko se je zgrudil poleg njega Od Kolivana do taborišča, t. j. več ur hoda, je Harry Blount ob reki svojega tekmeca sledil sprevodu ujetnikov. Izprva je hotel uveljaviti svoje angleške državljanstvo, toda brez uspeha, ker so barbari odgovarjal1' samo s sulico in sabljo. Poroče-vavec Daily Telegrapha se jo moral torej vdati skupni usodi. Počakati je moral ugodnejše prilike, da se pritoži in zahteva zadoščenja. Ker ga je rana zelo skelela, je hodil tako težko, da bi brez pomoči Alcida Joliveta r.ajbrže ne bil mogel dospeti v taborišče. Alcide Jolivet, ki ga zdrav razum ni nikdar zapustil, je krepčal svojega tovariša, kakor je vedel in znal. Ko je spoznal da je neizogibno zaprt v ograji, mu je bila prvai skrb, da preišče rano Harrya Blounta. Zato ga je zelo spretno in previdno sle-kel ter se prepričal, da mu je krogla ramo samo nekoliko oprasnila. "To ni nič," je dejal. "Majhna praska. Po dveh ali treh obvezah, dragi tovariš, bo izginila." je vpra- "Toda obveze . . . ?" šal Harry Blount. "Napravil jih bom sam." "Ali znate tudi zdraviti?" "Vsak Francoz zna v potrebi tudi nekoliko zdraviti." Alcide Jolivet je raztrgal svoj robec in napravil iz enega kosa pukanice, iz drugega pa obvezo. Nato je zajel iz vodnjaka sredi ograje vocle, izmil Harryu rano, ki k sreči ni bila težka, in mu zelo spretno obvezal ramo. "Zdravim Vajs 3 vodo," je dejal. "Ta tekočina je še najbolj pomirjevalno in učinkovito sredstvo za rane in se dandanes najbolj uporablja. Zdravniki so rabili 6000 let, da so to potuhtali. Da, približno 6000 let." - "Hvala, Varti, gospod Jolivet," je odgovoril Harry Blount in se stegnil po ležišču iz suhega listja, ki mu ga jc pripravil njegov tovarij v senci neke breze. Oh, saj ni vredno. Na mojem, mestu Vi ne bi ravnali drugače." "Ne vem ..." je odgovoril Harry Blount nekoliko v zadregi. '^Šaljivec! Vsi Angleži so velikodušni !" Brez dvoma, toda Francozi .. . ?" "Da, Francozi so dobri, morda celo nekoliko prismojeni. Opravičuje pa jih baš to-, da so Francozi. Toda ne govoriva o tem, ampak molčiva! Vam je predvsem treba miru." Ha¥ry Blount pa ni hotel molčati. četudi bi bil kot ranjenec moral misliti na počitek, se kot poročevavec Daily Telegrapha ni mogel premagati. "Gospod Jolivet," je vprašal ali mislite, da sta najini zadnji poročili odšli čez rusko mejo?" "Zakaj ne?" je odgovoril Alcide Jolivet. "Zagotavljam Vas, da moja srečna sestrična sedaj-le ve, kaj pomeni dogodek pri Kolivanu." V koliko izvodih tiska Vaša sestrična svoja poročila?" je vprašal Harry Blount kar naravnost svojega tovariša. Alcide Jolivet mu je smejaje se odgovoril: "Moja sestrična je zelo molč-ljiva in ne vidi rada, da -se o njej govori. Bila bi naravnost nesrečna, ako bi Va/m moitila spanje, ki ga potrebujete." Nočem spati," je odgovoril Anglež. "Kaj misli Vaša sestrična o ruskih razmerah?" "Da sedadče Opat mi je naročil, naj vas takoj pospremim v njegovo celico, čim boste želeli." Predno sta mogla opat in Gilmartin izmenjati pozdrav, že je vstopil vratar ter dal opatu brzojavko. Don. ChUvasse jo je sprejel ter čakal, da je brat odšel. Nato je dejal Gilmartinu: "Upošteval sem vaš nasvet, naj strogo cenzuriram vse dopisovanje, čeravno moram priznati, da mi to ni ravno ljubo." Pogledal je brzojavko ter nadaljeval: "Za očeta Baumgart-nerja. Navadno vedno jaz odpiram vse brzojavke, ki prispejo v samostan in tako bom storil tudi s to." Odprl je zunanji ovitek, prebral ter nato izročil list Gilmartinu: "Čudnonaključje, da prispe ta brzojav baš v času, ko ste vi tu." Gilmartin je čital: "Ali se lahko sestanete z ravnatelji v torek ob deseti in pol? Sporočite — avto bo ob' deseti petnajst na waterlooski postaji — Marconi." "Kaj menite, gospod Gilmartin?" "Brzojavka je bila pravilno oddana na poštnem uradu v East Strand okraju," je odvrnil Gilmartin. "Morebiti pa bi bilo vendar dobro, da brzojavi-mo za potrdilo Marconijevim ljudem." "Mislite, da bi — da, saj ko-nečno — saj je lahko tudi zvijača." "Nikakor mi ne dopade ta stvar z avtomobilom, ki bo čakal. Tuj avtomobil vas lahko zapelje kamorkoli. Zelo, zelo star običaj ugrabiteljev!" Opat je sedel za mizo in pi sal. Gilmartin pa je dejal, medtem ko je vstal: "Brzojavko bom jaz sam oddal. Tudi bi vas prosil, da ostane tajna, dokler ne prejmemo odgovora. Konečno so lahko tudi naše sumnje neutemeljene." Gilmartin je šel preko vrta do obzidja in na cesto. Tam je po-kimal nekemu možaku, ki je takoj stopil k njemu. "Oddajte to brzojavko — odgovor plačan; Brzojavni urad je kakih sto korakov od tu, na desno." "Dobro, gospod," "Nato se vrnite, čakal vas bom." Irec jo čakal, da se je detektiv vrnil, nato pa se jo podal, da poišče inšpektorja Petersa, ki je z druge strategične točke vodil opazovanje samostanske okolice. čez kako uro se je vrnil v samostan, kjer ga je prosil vratar zelo nujno, naj gre takoj v opatovo celico. Oče opat mu je molče podal list, ki se je glasil tako: "Nam ni ničesar znano o omenjeni brzojavki. Zelo drago pa nam bo sestati se z očetom Baumgartnerjem, čim njemu ljubo. — Simpson, Marconi." 24. POGLAVJE • Meldrumova. sreča Medtem ko se je posvetoval Gilmartin v Alderborough z opatom in njegovima pomočnike«^ je sedel podravnatel.]. Meldrum v svojem uradu v ,Londonu ter godrnjal, ker je le malo izgledalo, da bo z uspehom dovršil nalogo, ki so mu jo sinoči poverili. Zaklel je, ko je nekdo potrkal na vrata. "Kaj pa je?" je na-hrulil slugo, ki je vstopil. "Obžalujem gospod, da vas motim," je dejal slednji, "ampak zunaj je neka gospodična, katere se ne moremo odkrižati." "Gospodična?" je godrnjal Meldrum. "Kako se imenuje?" "Gospodična Ivanka Cannan," je pričel sluga, "želi — " "Gospodična Cannan? Kaj pa hoče?" "Ne vem, gospod, ampak — " "Zakaj je potem ne vprašate? Zakaj pa vas imamo pravzaprav?" Sluga bi bil sicer lahko odvrnil podravnatelju, da predpisi tega ne dovoljujejo, ker pa je videl, da je Meldrum "tako do bre volje," in odgovoril: "Gospodična išče gospoda nadinšpektor-ja Gilmartina. Pa sem mislil, gospod--dejal sem ji, da je gospod nadinšpektor odsoten in "Zakaj pa niste tega, takoj po vedali?! Pošljite jo semkaj — drugič pa ne mlatite otrob tako dolgo!" Slugo ni dirnil "prijazni" nastop gospoda Meldruma. Da, celo smejal se je, ko je šel po stopnicah v pritličje. "Izvolite z menoj," je dejal gospodični Cannan, a čim sta prišla v predsobo, ji je še zaupal: "Gospod je strašno slabe volje. Pretehtava bržkone kako zamotano zadevo, pa nikar si ne vzemite preveč k srcu, ako 'ne bo prav prijazen. Popolnoma se bo spremenil, ko bo zagonetko rešil in, pravim vam, še oproščen j a bo prosil. Mi ga že poznamo — seveda vi ne. Pa nikar se ne prestrašite !" "Tudi jaz sem v skrbeh bodite pa gotovi, da me ne uže- ne niti sam policijski ravnatelj, ako je potreba," je odvrnila gospa. "Ne očitajte mi kasneje, da vas nisem opozoril," jo, dejal sluga, medtem ko je odprl vrata v- Meldrumovo sobo. čakal je za vrati, da čuje, kako se bo obnašal predstojnik, pa je moral zbežati, ker se ni mogel vzdržati na to, kar je čul, smeha. Svojemu, drugu je kasneje pripovedoval takole: "Vstopila je in dejala mirno: "Nu, samo da. lahko s starim godrnjavcem spregovorim par besed, moram iti preko slo straž kakor v,kraljevski hiši!" Nu, tovariš, zbežal sem, ker sem se bal, da me bo čul stari, kako se smejem." V resnici je nenavaden pozdrav gospodične Cannan Meldruma tako presenetil, da je pozabil celo vstati. ' "Sem — " ' "Seveda, da ste,".ga, je hladne prekin|la- Ivanka. "Nisfem pa prišla semkaj,, da poslušam, kdo ste in kdo niste, ampak da vas nekaj vprašam, a vi pa da mi na vprašanje odgovorite." Meldrum se je zbral medtem m dejal vljudno: "Sedite, prosim. Ker ste že tako odločni,, vam bom dovolil dve minuti za vprašanje, a eno minuto za moj odgovor." Nu, mislim, da bo ta čas zame štirikrat predolg," je dejala Ivanka odločno. "Moje vprašanje se glasi: Kje se nahaja Gilbert Wylie?" "He? Kdo? Ne razumem vas!" "O, moj Bog!" je vzkliknile dekle. "Da bi bil le gospod Gilmartin tu! Gotovi bi dokazal, da je malo bolj inteligenten, kakor ste vi!" Meldruma je zapustila potrpežljivost. S pestjo je udaril ob mizo in zagrmel: "Gospodična, kakorkoli vam je že ime, jaz — jaz — " "Ime mi je Cannan — Ivanka Cannan," je odgovorila sladko. "Jaz — j&ž — šam imam. ljčerko, ki je vaše starosti," je ponižno nadaljeval p o d r avna-telj. "Ne smete mi tako tratiti časa." "Ne vidim nikake zveze," je nadaljevala Ivanka z mirno im-pertinenco. "Vendar pa sem prepričana, da je hčerka podobna svoji materi a ne vam. In tudi, ako mi oprostite, saj le vi tratite moj čas. Dovolili ste mi dve minuti za vprašanje, a jaz sem to storila v par sekundah. Vi ste zelo — " Gospodična Cannan je obmolknila, ker sivi podravnatelj je izbruhnil nenadoma v gromek smeh. "Da, saj je — hvala Bogu! Ho, ho, ho! čisto materi je podobna! Ta je pa dobra! Oprostite, gospodična Cannan. Star norec sem!" Obraz se mu je zopet zresnil pri zadnjih be- sedah. "Ali ne bi hoteli ponoviti svojega vpašanja in mi nekoliko pojasniti? Vidite, niti najmanj nimam pojma, o čem govorite." Ivanka se je na,smehljala: "Potem pa menda določeni čas "Bi bil prekratek? Saj umikam pogoje!" jo. odvrnil vljudno'Meldrum. (Dalje prihodnič.) POMLAD JE TUKAJ! | Gotovo si želi vsak gospodar, da olepša svoj dom in |j| obenem prepreči, da bi se delala škoda na njegovi hiši J[ H in sicer s tem, da prebarva svojo hišo z dobro barvo. jj§ PRI NAS DOBITE NAJBOLJŠO BARVO, VARNlS, ENAMEL PO SKRAJNO ZNIŽANIH CENAH Imamo tudi vsakovrstno vrtno orodje, semena in gnojila ravno tako po zelo nizkih cenah. Se priporočam za naklonjenost Anton Dolgan s I 8 i 1 i 1 i 1 I 1 I i Skupno potovanje v stari kraj 4. maja Berengaria— 7. maja Aquitania 14. maja Mauretania—25. maja Berengaria 24. JUNIJA: MAURETANIA (round trip $145.00) pod osebnim vodstvom J. B. MIHALJEVIČA Priljubljeni parniki Cunard črte so dobro znani med Slovenci. Ime Cunard mnogo pomeni za vsakega potnika, torej zapomnite si gori omenjene parnike. Vse nadaljne informacije dobite pri zanesljivi tvrdki Mihaljevich Bros. Steamship Agency 6201 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio •'g ou ^ictir Avenue v^ieveia i i i l I I I 8 i | I i i .i OZDRAVIL OČETA REVMATIZMA J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center St., soba 706, Chicago, % poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatizmu veliko let in je potrošil nad $1,500 z zdravljenjem, je dobil predpis nekega starega zdravnika iz Dunaja, kateri je ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpis onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo in ne obveznosti. ponj. Nobenih stroškov guiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ i LEVIATHAN t i s S največji parnik UNITED STATES LINIJE odpluje iz New Yorka g Š> dne 26. aprila in 17. maja. Za znižane cene in druga pojasnila o S — potovanju se zgiasite pri: S AUGUST KO L LANDER CO. S = (prej J. L. Mihelich Co.) S S 6419 ST. CLAIR AVENIJE V SLOV. NARODNEM DOMU g ........................................................................................................ POZOR! POZOR! VELIKA SELITVENA RAZPRODAJA POHIŠTVA Stara, zanesljiva in dobroznana tvrdka s pohištvom - KREMŽAR FURNITURE CO. -začne z razprodajo V SREDO 20. APRILA OB 9. URI DOPOLDNE Topust^ 1/3 do 1/2 <-Topust NEKAJ POHIŠTVA CELO POD TOVARNIŠKO CENO VSE MORA ITI! - Linoleum od 29c naprej; Living Room Suite od $39.50 naprej; pohištvo za obedne sobe, namizne in druge lampe ter Smoke Stands vse mora iti, ne glede na zgubo. MIZE ZA "FRONT ROOM," postelje, modroce, springe in Cedar škrinje ravnotako po znižanih cenah. PRIMERJAJTE S KATERIKOLIMI CENAMI DRUGIH PRODAJALN-NAŠE SO NIŽJE! KREMZAR FURNITURE CO. 6108-10 St. Clair Ave. CENE NA ODPLAČILA SO VIŠJE NA DOM POSTAVLJENO NA DAN NAKUPA!