Ljubljana, torek 7« junija 1932
Cena 2 Din
Oprsvuištvo; i DiiAoa, fcuiatlje*« ulica 5l - feleton St 3122. 3123, 3134. 3125 3126.
Inserafn* oddelek; LJubljana. Selen-borgova oL & — Tal 3492 io 2492.
Podrti ?n'ca Maribor; Aiettaandrova cesta SL 13. — Telefor 5t 2453.
Podružnica Olje: Kooeoova ulica it 2 — Telefon ft. 190.
Računi pri požt ček. zavodih: LJubljana St 11^42. Praha fislo 78.180.
Sf 1*5; 741
.Naročmo* snaša mesečna — Um, tnozem«tvo 40.— D u
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 to 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 25S2). Cefle Knoennvfl td T-tet 1<50
Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasa po
Volilna vlada v Rumuniji
Vlada še nI popolna, a je že prevzela posle — Pogajanja s strankami se nadaljujejo — Pred razpustom
parlamenta
Bukarešta, 6. junija, s. Nova rumunska vlada je bila opoldne sestavljena takole;
predsednik, notranji minister in začasno zunanji minister: Vajda Vojevod;
finančni minister in začasno minister za promet: Jurij Mironescu;
pravosodni minister in začasno minister z« kmetijstvo: Virgil Potarca;
trgovinski minister in začasno prosvetni minister: Joan Lugoseanu;
vojni minister: general Stefanescu Anca; minister brez portfelja: Panhalipa in Emil Haciegan;
minister za narodne manjšine: nemški poslanec Brandsch.
Kljub temu, da nova vlada še ni popolna, so bili ob 12.30 novi ministri že zapriseženi. Ministrski predsednik je kasneje nadaljeval pogajanja z voditelji manjših strank in je pričakovati, da bo v kratkem sklenjen sporazum z liberalnimi disidenti Jurija Bratiana in socialnimi demokrati. Jurij Bratianu zahteva dve ministrski mesti, ki mu jih je Vojevod že obljubil. Nadalje zahteva skupno listo pri volitvah in najmanj 60 kandidatov r.a tej listi. Socialnim demokratom je Vojevod ponudil eno ministrsko mesto, ki ga bo zasedel, če pogaja-
nja uspejo, Wv5i zastopnfk Bukovine v nekdanjem avstrijskem državnem zboru Grigorovici.
Vojevodova vlada je začasna. Njena naloga bo, da izvede volitve. Po volitvah se bo bržkone sestavila vlada pod vodstvom Titulesca. »Velika garnitura« narodne kmetske stranke, ki jo tvorijo Maniu, Mi-halace, Madgearu in Popovici, ni hotela vstopiti v Vojevodovo vlado. Sedanjo začasno vlado so rajši prepustili »drugorazredni garnituri«.
Novi vladi nalagajo kot prvo poslovno nalogo, da izplača zaostale uradniške plače. Baje bo zato porabila investicijski fond Narodne banke, pri kateri si bo izposodila nekaj sto milijonov lejev. Ta denar je sedaj na razpolago za amortizacijo inozemskih dolgov. Javnost nove vlade ni sprejela z navdušenjem. Liberalna stranka je napovedala v komunikeju predsedstva ostro borbo proti vladi.
V političnih krogih se govori, da je Vajda Vojevod že danes predlagal kralju razpust parlamenta. Nove volitve bi se vršile 7. julija. Kralj se še rri končnoveljavno izjavil, vendar pa ni proti razpustu parlamenta.
Obnovljena Venizelasova vlada v Grčiji
Venizelos je kabinet sestavil brez težkoč in se je takoj predstavil parlamentu z deklaracijo
Atene, 6. juniia. p. Po ostavki kratkotrajne Papanastasijeve vlade je predsednik republike naprosil bivšega ministrskega predsednika in preizkušenega grškega državnika Venizelosa, naj zopet on prevzame vodstvo državnih poslov in sesrtavi vlado. Venizelos }e mandat sprejel. Ker ima v parlamentu večino, mu ni bilo težko sestaviti vlade. tako da je bila kriza našlo rešena. Venizelos je sestavil naslednjo vlado:
predsednik vlade in minister za pravosodje: Venizelos; zunanji minister: Mihalakopnlos; notranji minister: Oiromakos; prosvetni minister: Petrides; finančni minister: Varvaresos; minister vojske: Darinis; minister za mornarico in zrakoplovstvo: Vasiliades;
prometni minisrfer: (rn?opeta1os: minister za narodno gospodarstvo: Ko-stopulos;
poljedelski minister: Valalas; minister za narodno zdravje: VardapuloS; minister za socijalno politiko: Apostolu. Razen tega sta v vladi državna podtaj-nika:
v ministrstvu za pravosodje: Bnrnios; v predsedništvu vlade: Makas. Generalni guverner grške Makedonije je general Gonatas, generalni guverner Tra-kije Flori a, generalni guverner Ejpira pa Euripatos.
Nova vlad«., tel Je bila že snoči zapriae-nena, je danes popoldne podala svojo pro-gramatrično izjavo v parlamentu. Kot najvažnejše naloge našteva vladna deklaracija : stabilizacijo valute, ostre odredbe o redu to laščiti države, v zunanji politiki pa energičen .nastop na bližnji lausamnski konferenci. Odredba Papanastasijeve vlade glede komfinaeije generala Pangalosa bo ostala še nadalje v veljavi.
Prvi ukrepi nove nemške vlade
Hitlerjevska vojska bo zopet dovoljena - Redukcija brezposelnih podpor - Volitve 31. julija
Berlin. junija, s. Ministrstva se posvetujejo o zasilnih naredbah, ki bodo izdane v drugi polovici tega tedna V teh naredbah se bo ukinila prepoved napadalnih organizacij narodnih socijalistov in prtspoved nošenja uniform. Nanovo se bo uredilo volilno zborovalno pravo, očividno pa bodo izdani tudi važni finančni in eocijalnopolitieni ukrepi. Zanimivo je, da bodo obrambne orsranizarije prišle pod nadzorstvo vojnega ministrstva. O obliki in višini davka na zaposlitev se še vrše podajanja. Zelo veliko rilogo bodo v okvirju zasilnih naredb igrali varčevalni ukrepi v podpiranju brezposelnih.
V	finančnih pogajanjih s Prusijo bo skušala vlada doseči, da bi se v Prusiji ustvarila normalna parlamentarna večina. V to svrho naj bi se čim prej sestal pruski deželni zbor, ki naj bi izvedel volitev ministrskega predsednika. Ker je že sedaj znano, da bi tak poizkus ne uspel, se najbrž ne bo mogla preprečiti intervencija države z imenovanjem državnega komisarja za Prusijo.
V	rveri s tem fe značilno, da tudi na Bavarskem z vso odločnostjo nastopajo proti dogodkom v Berlinu. Veliko pozornost je vzbudil govor voditelja bavarske ljudske stranke dr. Heina, ki je pozval Bavarce, naj z največjim nezaupanjem zasledujejo dogodke v državi. Dr. Hein je izjavil, da vsak pošten človek obžaluje način, kako je moral dr. Brfjning oditi s svojega mesta. Bavarska se tudi ne boji odkritega spora s Prusijo. Imeti moramo, je dejal dr. Hein, odprte oči, ker prihajajo hudi časi. Bavarska ne potrebuje nobene pomoči od zunaj, ter si more in si bo sama pomagala.
London, 6. junija, n. Lord Rottiermere je
objavil v >Daily Maik napoved, da se bo hohenzollerska dinastija v 18 mesecih zopet vrnila na nemški prestoL Povratek k monarhiji bo vzpostavil zaupanje med ljudstvom in obnovo njegove sile in volje. Dinastija ie pripravljena rešiti nemški narod. Monarhična državna oblika bo pospešila oživljenje gospodarstva. Stalen režim v Nemčiji pa bi bil tudi v interesu vsega sveta in predvsem Francije. Demokracija je v mo-narhični državi prav tako mogoča kakor v republiki.
»Daily Hera'Td<f komentira pomen nove vlade v Nemčiji in mu pripisuje predvsem nalogo, da zbere v skupen tabor vse monar-histične elemente v Nemčiji. Za sedaj o ob-nvi nemške monarhije sicer ne more biti govora, ker za to nista ugodna ne zunanji. ne notranji položaj.
Berlin, 6. junija, s. Čeprav še vlada ničesar ni sklenila o ukinitvi prepovedi na-rodno-socialističniih napadalnih organizacij, napoveduje berlinsko glasilo narodnih socialistov »Der Angriff«, da se bodo prihodnjo nedeljo zopet vršili pohodi prepovedanih organizacij. List doznava, da se more z ukinitvijo prepovedi računati za četrtek ali petek.
Berlin, 6. junija, s. Državni predsednik je nocoj podpisal naredbo o določitvi termina volitev. Po tej naredbi so volitve v državni zbor končnoveljavno določene na 31. julij.
Državni predsednik je imenoval za ministra za delo predsednika državnega zavarovalnega urada Schafferja.
Mednarodni novinarski kongres
Oslo, 6. jtmija. AA. Včeraj se je tu začel 19. kongres mednarodne zveze novinarskih društev. Udeležuje se ga okoli 80 delegatov iz več ko 20 držav. Kongres je otvoril norveški kralj in želel kongresistom dosti uspeha pri delu.
Mednarodni kongres avtorskih družb
Dimaj, 6. junija s. V prisotnosti zveznega predsednika, diplomatskega zbora, zastopnikov zvezne vlade, dunajske občine in mnogih domačih in inozemskih pisateljev in komponistov je bil danes na Dunaju otvorjen 7. mednarodni kongres avtorskih družb. Prisotnih je okoli 150 delegatov.
Uničevanje kave v Braziliji
Rio de Janeiro, 6. junija d. Po odredbi brazilske vlade so sežgali 6,555.000 vreč kave, da bi zmanjšali zalogo.
Velik požar v Sofiji
Sofija, 6. junija. AA. Nocoj je divjal na bulvarju Dondukov v bližini katedrale sv. Nedelje hud požar. Zgorelo je skladišče barv, laika in bencina. Požar je uničil veliko zalogo blaga. Materijalna škoda je ogromna, bila bi pa še večja in tudi človeške žrtve bi bile, če ne bi ogmjegasci v pravem času lokal izirali požar.
Stalna bolgarska razstava v Carigradu
Sofija, 6. junija AA. Bolgarski gospodarski krogi nameravajo v Carigradu o tvori ti stalno razstavo bolgarskih narodnih izdelkov, ki naj bi skušala okrepiti bolgarsko-turške trgovinske odnošaje.
Earhartova v Parizu
Pariz, 6. junija AA. Davi je ameriška prekooceanska letalka miss Earhart položila na grob francoskega Neznanega junaka krasen venec. Miss Earhart odpotuje j»itri t Rjav
GOSPODARSKI IN SOCIALNI ZAKONI PRED NARODNO SKUPŠČINO
Včeraj se je naš parlament zopet sestal na daljše zasedanje — Via' da mu je predložila več važnih zakonov gospodarskega in godalnega značaja
Beograd, 6. junija M. Po daljšem odmora se je danes zopet sestala Narodna skupščina S tem je politično življenje v Beogradu znova oživelo. Zasedanje skupščine bo trar jalo sedaj dalje časa, ker je na dnevnem redu cela vrsta zakonov, med njimi tudi več izredno važnih zakonov, kakor zakon o občinah, o banovin ski samoupravi in zadružni zakon, razen tega pa cela vrsta manjših zadev, foi pa so prav tako velike važnosti, ker se nanašajo po večini na ukrepe za omiljenje gospodarske stiske. Tudi vsii ministri, ki so se v zadnji do'*! mudili na shodih JRKD skoro po vseh banovinah, so se vrnili v Beograd, med njimi tudi ministra gg. dr. K r a me r in P u-celj, ki sta se udeležila nedeljske ba.no-vinske skupščine JRKD v Ljubljani. Dani se je vrnil iz Niša, kjer se je mudil preko •nodelje, tudi ministrski predsednik g. dr. Vojislav Marinkovič.
Narodna skupščina je imela danes prvo sejo po velikonočnih počitnicah. Današnja seja je bila več aLi manj formalna, ker je šlo pred vsem za določitev dnevnega reda. Obenem je bilo objavljeno, da je vlada predložila Narodni skupščini celo vrsto zakonov o ratifikaciji med narodnih gospodarskih sporazumov in konvencij kakor tudi konvencij o zaščiti naših doseljencev v v inozemstvu. Popoldne se je vršila seja poslanskega kluba, na kateri so bile določene kandidature za. posamezne skupščinske odbore, ki bodo te zakone proučili. Prav tako je imel danes svojo sejo finančni odbor Narodne skupščine, ki je razpravljal o raznih tekočih zadevah. Prihodnji teden se bo sestal tudi senat, tako da bo Narodno predstavništvo sedaj, ko so dmeM narodni poslanci in senatorji čez parlamentarne počitnice priliko proučiti položaj v svojih volilnih sreznh, lahko zopet s polno
paro nadaljevalo delo, posvečeno v prvi vrsti konsolidaciji gospodarskih in socialnih prilik v državi.
Beograd, 6. junija, p. Dopoldne ob 11. se je vršila seja Nar<xlne skupščine. Seji je predsedoval predsednik dr. Kosta Kuma-nudi, prisotni pa so bili vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Marinkovi-čem na čelu. Zapisnik zadnje seje, ki ga je prečital skupščinski tajnik Ante Kovač, je bil sprejet brez izpremembe. Sledilo je čitanje ukaza o ostavki ministrov dr. Stanka Šibenika in dr. Nikole Preke ter o imenovanju ministrov dr. Stepana Srkulja in Viktorja Pogačnika. Narodni poslanci so poslušali čitanje ukazov stoje ter so ob koncu priredili ovacije kralju, prav tako pa so aklamirali tudi oba nova ministra, ki sta se danes prvič predstavila Narodni skupščini.
Predsednik dr. Kumanudi je nato obvestil Narodno skupščino, da je med skupščinskimi počitnicami preminul narodni poslanec D jura Šeatovič. Poslanci 6o počastili njegov spomin s trikratnim »Slava«. Med ostalimi poročili skupščiskega predsedstva je bilo obvestilo, da je senat odobril zakonske predloge o društvenih domovih, o zaščiti kmetov in o uveljavljenju mednarodnih konvencij pred ratifikacijo.
Vloženi sta bili dve interpelaciji. Poslanec Fran Gruber in tovariši so naslovili interpelacijo na ministra vojske in mornarice glede i-zplačila dobavljenih živil za vojsko, poslanec dr. Milan Lončarevič pa interpelacijo na finančnega ministra v zadevi nujne podpore krajem, ki so bili prizadeti od nedavnih katastrofalnih poplav. Obe iuterpekiciji bosta izročeni resornima ministroma.
V svojem nadalmjem poročilu je predsednik Narodne skupščine objavil, da je
predložila vlada Narodni skupšči v razpravo več zakonskih predlogov. Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu z zunanjim ministrom predložil zakon o kliringu z Avstrijo in Švico, nadalje zakon o trgovinskem sporazumu z Avstrijo in Italijo. zMinister socialne politike je v sporazumu z zunanjim ministrom predložil konvencijo o prisilnem in obveznem delu, sprejeto na medna-odni konferenci urada za delo pri Društvu narodov, ter konvencijo o omejitvi delovnega časa v premogovnih rudnikih, ki je bi.a priporočena od Mednarodnega urada deia ter naposled konvencijo o medsebojnem socialnem zavai o vanju delavcev, sklenjeno med našo dri: v vo in Avstrijo. Minister z-a trgovino je nadalje predložil zakon o sporazumu, sk'e-njenim s Francijo glede preferenčnega postopka pri uvozu naše pšenice v Franci jo ter zakon o mednarodni konvenciji ^l^e osnovanja mednarodnega društva za p>-ljedelski kredit. Prometni minister jo v sporazumu z zunanjim ministrom predložil konvencijo o vodnem režimu med našo državo in Rumunijo. Za proučitev vseh teh zakonskih načrtov bodo izvoljeni na prihodnji seji štirje odbori.
Sledilo je poročilo glavne kontrole o odobritvi naknadnih kreditov. Minister pravde je zahteval izročitev nekaterih poslan cev sodišču, med drugimi tudi posla' ca. dravske banovine Milana Mrovljeta, ki jo tožen po čl. 52 tiskovnega zakona. O t<Mn bo razpravljal imunitetni odbor. Nek;" te-rim poslancem so bili odobreni krajši dopusti. Predsednik je nato zaključil "jo r. na-znanilom. da se bo prihodnja seja vršila jutri dopoldne Ob 11. Na dnevnem redu bo volitev odborov za proučitev predlože-nih zakonskih predlogov.
Herriot bo nadaljeval
Briandovo politiko
Nova vlada bo danes podala svojo deklaracijo v parlamentu in senatu — časopisje o manjšinski vladi
Pariz, 6. junija. s.Nova Herriotova vlada se je danes popoldne sestala k seji, da določi vladno izjavo, ki jo bo jutri prečital ▼ zbornici ministrski predsednik Herriot. v senatu pa pravoslavni minister Reynaud. Pričakujejo, da bo vladna izjava v zunanjepolitičnem oziru napovedala nadaljevanje Briandove politike in da bo govorila tudi o obeh velikih konferencah v Lausanni in Ženevi. Notranje-političnl del vladne izjave se bo skoraj izključno bavil z opisom proračunskega in finančnega položaja države in z ukrepi za premostitev obstoječih težkoč. Po prečitanju vladne izjave se bo v obeh zbornicah takoj pričela splošna politična debata.
»Ere Nouvelle« napoveduje, da bo vladna deklaracija naglasila voljo Francije po ohranitvi miru in konsolidiranju evropskih razmer. List misli, da socialisti ne bodo predložili nikake interpelacije po vladni deklaraciji, nego bo Lčon Blum imel samo krajši "^ovor, preden pride do glasovanja o zaupnici vladi.
Definitivno besedilo vladne deklaracfle bo sestavljeno jutri na seji vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna.
Pariz, 6. junija, AA. Po informacijah iz dobropoučenih krogov bo nova francoska vlada med svojimi prvimi ukrepi izdala politično amnestijo. Na podlagi te amnestije bo izpuščen tudi komunistični poslanec Rani et.
Pariz, 6. Junija AA. Pariški listi priob-čujejo nadaljnje komentarje o novi francoski vladi.
2>La Volonte« smatra, da je bila malo-
katera vlada sprejeta s tako enoduSnostjo kakor Herriotova. Vsi hvalijo predsednika nove vlade, da si je izbral za sodelavce ljudi, ki uživajo splošno spoštovanje in da je izročil ministrske portfelje nesporno kempetentnim osebam.
Tudi »Le Journal« priznava, da so parlamentarni krogi sprejeli novo francosko vlado z zadovoljstvom in da bo Herriotov kabinet imel v parlamentu zadostno večino. Manjša nesoglasja z vlado bodo nastala po mnenju lista le pri razpravi o ra-rodni cbrambi in o znižanju državnih dohodkov. V obeh teh vprašanjih namreč socialisti ne soglašajo z nazori radikalov. Vprašanje je, ali bo desnica priskočila vladi v cbeh teh vprašanjih na pomoč.
Zanimivo pa je, da se najdejo tudi nasprotni glasovi. ;>Eeho de Pariš« pravi, ca ni mogoče pričakovati, da bi manjšina trajno vladala. Vlada Herriota bo padla, še preden bo odpadlo listje, to je še pred jesenjo.
Pariški listi so napovedali, da bo odstopil zaradi slabega zdravja generalni tajnik zunanjega ministrstva, Berthelot, ki pa ne bo podal ostavke, marveč bo po nasvetu svojih zdravnikov ln na prijateljsko prigovarjanje Herriota odšel za nekaj tednov na oddih.
V nasprotju s poročili nekaterih listov bo tudi Paul Boncour kot minister za vojsko ostal še nadalje na Čehi francoske stalne delegacije pri Društvu narodov. Podobno je ravnal tudi pokojni Briand kot zunanji minister.
Parlamentarni klub radikalno socialistične stranke si bo moral Izvoliti novega predsednika, ker je Herriot postal predsednik vlade. Najresnejši kandidat za to mesto je Malvy.
Pokret bivših ameriških bojevnikov
Nexvyork, 6. junija, č. Pokret bivših bojevnikov zavzema vedno večje oblike. Iz vseh krajev prihajajo vesti, da se povsod zb:rajo bivši bojevniki na pohod proti glavnemu mestu. Doslej je zbranih že 14 tisoč bojevnikov, ki nameravajo pred kongresom zahtevati takojšnjo likvidacijo dveh milijonov dolarjev, določenih za njihovo pomoč. V New Newarku v državi New Yersey je prišlo do spopadov med bojevniki in policijo. Bojevniki so hoteli priti s pomočjo splavov preko Hudsona. policija pa je to preprečila toda šele z orožjem.
Redukcija uradništva v Bolgariji
Sofija, 6. junija AA. Parlamentarni finančni odbor je sklenil prepovedati državnim upokojencem dnevničarsko delo v kakršnikoli državni ustanovi. Ta sklep je posledica ugotovitve, da je v državnih uradih ogromno število dnevničarjev - upokojencev, ki odjedajo mladi izšolani mladini kruli.
Neumne izmišljotine o naši državi
Dubrovnik, 6. jtrnija. M. Pred dnevi je priplul v Dubrovnik naš največji paraik »Kraljica Marija« z izletniki, ki so potovali preko Benetk v Carigrad ki Kairo. Naši policijski organi so opazili veliko vznemirjenost med potniki in tudi med posadko. Na vprašanje, kako in kaj, so zvedeli, da so čitiali v »Giornalu Orientale«, ki izhaja v Aleksandri j i, in v »Corrieru della Sera«, da se pri nas dogajajo strašne reči, da so ubili generala Živkoviča. da divja ▼ državi revolucija, in še vse mogoče druge vznemirljive novice. Tako potniki kakor tudi posadka so se kmalu prepričali, da so vse te novice gorostasne izmišljotine.
Turčija proti zaposlitvi inozemcev
Angora, 6. junija č. Turški parlament je sprejel zakon, po katerem bo odslej vsem inozemcem onemogočeno službovati v Turčiji. V skladu s tem zakonom so danes odpovedali vsem tujcem službo in jim zapovedan, naj likvidirajo svoja podjetja S! Turčiji.
Prestolonaslednikov dar učencem osnovne iole
Zagreb. 6. junija, n. Ločenci osnovne so* le v Pušči pri Zagrebu so izdelali slike članov kraljevskega doma. Po Rdečem kri Hi so jih poslali prestolonasledniku Petru, ki jim je sedaj poslal svojo fotografijo s p: r-mom, v katerem pravi: »Mojim tov?riše m osmovne šole v Pušči. — Peter.« Oben-^ je podarili 5000 Din za najsiromašnej e otroke, ki so izdelali album.
Napredovanja v Gn^nibi službi
Beograd, 6. jtrnija. »Službene Nwine«i objavljajo ukaz o napredovanju urfdmSVo* V finančni službi. Med drugimi so napredovali na področju dravske finančne direkcije: za računske inšpektorje v 6. skuoini 'Jurij Hočevar, dosedaj računski kontrolor« pri Narodnem gledališču v Ljubljani; Josip Majcen, Josip Sircelj, Albin Zajec, Josip Hočevar in Fran Kočavar, vsi pri ri-Panoni direkciji v Ljubljani; za računske kontrolorje v 7. skupini Ivan Sporn, Voj-teh Ga lovi č, Anton Gnidovec. Leopold Peham i, Vifetor Markič, Fran Žitnik, Fran Sire, Anton Porenta, Fran Gatntner. Andrej Uran, Leopold Koman. Josip Celi s r, Stanko La^«"-. Vladimir Pavšič, Mirko Osa-na. Danilo Herkov, Ivan Laznik, Ernest Erjavec, Oton Otmerza, Viktor Nachtig.'l, Josip Janežič, Josip Kolbescn. Alojzij Ve~ selv, Fran Meglič i.n Vinko Rakušek, dosedaj knjigovodje 8. skupine pri finančni direkciji v Ljubljani.
Nova ureditev peštno-brzo-javne telefonske službe
Beograd, 6. junija. AA. V upravi pošte in brzojava so minuli teden razpravljali o definitivmem besedilu uredbe o organi zaciji poštno-brzojavno-telefonske službe v resoru prometnega ministrstva. Konferenc so se udeležile vse vodilne osebnosti naše poštno-brzojavno-telefonske službe, načelniki m šefi odsekov ministrstva ter ravnatelji poštnih direkcij. V imenu ministrstva za finance se je konference udeležil načelnik splošnega oddelka g. Mijuškovič. Kot pravni veščaki prometnega ministrstva so prisostvovali konferencam univerzitetna profesorja dr. Mihajlo IT<5 in dr. Milan Bartoš ter višji uradnik prometnega ministrstva dr. Dušan Mišic. Konferencam je predsedoval pomočnik prometnega ministrstva g. Ratajac. Po petdnevnem delu je določeno definitivno besedilo uredbe, ki bo predloženo v odobritev finančnemu ministru in ministrskemu svetu. LTredba je izdelana na najmodernejši podlagi, pri čemer upošteva poslovno eksploatacijo pošt-no-brzojavno-telefonske službe in podobna sodobne organizacije inozemskih pošt. pri-čakovati je, da pride s to uredbo definitivno na solidno podlago organizacija te važne prometne panoge.
Poset angleške mornarice v naših lukah
Split, 6. junija d. Ta mesec prispe v naše vode eskadra angleške vojne mornarice. Dne 26. t. m. pridejo Angleži v Sp%'t. Eskadro tvori velika matična ladja za letala in nekaj manjših vojnih brodov. Eskadra odplove iz Splita v šibenik in Dubrovnik.
Prevrat v Chilu
Po letalstvu vpsrizorjena revolucija je zmagala in proklamirala socialistično republiko
Santiago de Chile, 6. junija, d. Revolucija. ki je imela sroj izvor v letalski šoli čilske vojske, se je končala včeraj s popolnim uspehom upornikov. Čeprav je vlada predsednika Montera v zadnjem trenutku skušala zadušiti revolucijo s proglasitvijo obsednega stanja in strogo tiskovno cenzuro, se je prevratni pokret čim dalje bolj širil. Vlada je dala aretirati približno 10 letalskih oficiriev. vendar pa se je po-srečio voditeljema vstaje, bivšemu vojaškemu atašeju v Londonu polkovniku Gro-veju in bivšemu ministru Martinezu. nro-dreti s 3000 uporniki v tovornih avtomobilih proti Santiagu. Pohod revolucionarjev je spremljalo 40 letal.
Pred palačo predsednika je prišlo do bojev med uporniki in vladnimi Četami, ki pa so se končali z zmago revolucionarjev. V bojih so bile ubite tri osebe, 70 pa ran jenih.
Predsednik Montero in njegova vlada sta morala odstopiti ter je vladno ob'ast prevzel revoluci jonami odbor s polkovnikom Grovejem na čelu. Odbor je takoj proglasil ustanovitev socialistične čilske republike. Proglas na čilsko prebivalstvo pravi med drugim: »Republika se je osvobodila kapitalističnega »imperi jalizrn^«, vpliva ino7emsV;h bančnikov ter ruske?* boljše-viTrrv«. V proglasu obljublja revoluci ionar-n- odb-r brezposelnim delo. stradsiočim pa kruh. Denar v to namen nai bi se zbral z notranjim r>o«oiilom. na morda tudi z zaplembo velikih premoženj.
Med Angleži in Američani, ki rve v Čilu in ki so lastniki najvažnejših javnih ■Dodjetii. ie zaradi prevrata zavladalo veliko razburjenje. Za varstvo iro^emcev je bil osnovan poseben zbor prostovoljcev.
P-Tiz. 6. junija. AA. O revoluciji v Chilu se državam te-le podrobnosti:
Vlsd? ie že 3. juniia izvedela, da pripravlja n"velin'V zrakoplovstva polkovnik Grove revolucijo. Zato ga ie tako i odstavila in objavila obsedno stanie. vendar na se ie no!-Vovn:ku Groveju posrečilo pridobiti zrako-p'ovro šolo na svoio stran. Leta'a te šole so pričela krožiti rad mestom in metati le-, zahtevo, nai odstopi predsednik re-
Vla^a fp nato Izdala nehotni ^o^ na'og. raj obkoli zrakoplovno šolo. Pehotna šola
je ta nalog odklonila, druge vojaSke enote
pa so izjavile, da ostanejo nevtralne. Zaradi tega je predsednik republike podal ostavko.
Po uspešnem revolucijskem prevratn je polkovnik Grove sestavil začasno čilsko
vlado, ki ji pripadajo med drugimi Evgen Matte, general Puga Carlos Davila in polkovnik Grove sam.
Nova vlada bo skušala uveljaviti socializem. Več polkov je bilo razpuščenih. Vlada namerava v bodoče vzdrževati iz javnih sredstev le orožništvo in redarstvo.
Po Havasovih vesteh iz Santiaga bo nova vlada uvedla državni monopol na zunanjo in notranjo trgovino.
»Oeuvre« piše, da kažejo politične in njim podobne revolucije v republiki Chile, kolikšno vlogo igra letalo pri revolucijah. List misli, da zastopa nova vlada i nacionalistične i socialistične ideje in da je sedanja revolucija podobna Hitlerjevemu pokretu.
Santiago de Chile, 6. juniia. čs. Bivši predsednik republike Montero je pobegnil. V novi vladi so trije ministri, ki niso člani socialno-demokratske stranke, in sicer za kmetijstvo, za delo in za prosveto, ki so pri-padn;ki nacionalno - socialistične, oziroma neboljševiške komunistične stranke. Nova vlada bo monopolizirala trgovino s petrolejem, sladkorjem in špiritom. Opustila bo vse tuje najete čete.
Nova vlada je odredila razpust parlamenta. Za politične zločine se bo proglasila amnestija. V programu nove vlade je tudi uvedba kreditnega režima v korist splošno-sti. ki ga bo kontrolirala vlada, nadzorstvo nad uvozom potrebnih živil, delovna dolžnost in posebni davki za premoženja nad • milijon pesov. Dohodki tega davka se bodo uporabili za graditev cenenih stanovanj. Poseben odbor bo nadziral produkcijo in promet blaga.
V južnem Chflti je Izbruhnila protirevu-hicija, ki je naperjena proti novi socialistični vladi. Po vesteh z Juga dežele, sta se posadki v Conceptionu in Talcahuani pridružili protirevolucijonarjem.
Nameravan bos lini atenla f na Mussolini ja
Policija je aretirala anarhista, ki je hotel z bombami
usmrtiti Mussolinija
Rim, 6. Junija d. Kakor je objavila ofi-cielna poročevalna agencija »Štefani«, so v soboto popcldne prijeli v bližini palače jVenezia« sumljivega človeka., pri katerem so našli ponarejen švicarski potni list na ime Angela Galvinija. Aretiranca so identificirali kot Angela Sbardellotta, ki je bil policiji že dalje časa znan in je prišel iz inozemstva. Sbardellotto je imel pri sebi dve bombi z izredno učinkovitim razstrelivom ter tudi nabasan samokres. Pri zaslišanju je priznal, da je nameraval izvršiti atentat na ministrskega predsednika Mussolinija, zaradi česar je tudi prišel k palači »Venezia«, kjer biva predsednik vlade.
Sbardellotto bo prišel pred sodišče za zaščito države, ki je že nedavno obsodilo na smrt anarhista Schirruja zaradi priprav za atentat na Mussolinija. Splošno pričakujejo, da bo tudi Sbardellotto obsojen na smrt.
Aretacija Sbardellotta je zbudila v javnosti precejšnjo senzacijo. Domnevajo, da je ermsar v inozemstvu bivajočih italijanskih protifašistov. V ostalem zagotavljajo, da bi njegova namera bržkone ne uspela.
Atentator Je menda hotel izkoristiti čas, ko se je Mussolini peljal k odkritju spomenika Anite Garibaldijeve, žene slovitega italijanskega borca za svobodo.
Napoij, 6. junija d. Včeraj, ko so proslavljali po vsej Italiji z velikimi vojaškimi paradami obletnico italijanske ustave, je eksplodiralo iz doslej še neznanih razlogov municijsko skladišče, pri čemer je bilo ubitih šest vojakov, šest pa ranjenih.
Poizkuk atentata ie izzval zlasti v fašističnih krogih veliko ogorčenje. Listi ugotavljajo, »da je Bog še enkrat očuval Italijo in njenega voditelja, s katerim je ves narod.« Listi izrabljajo dejstvo, da je prišel atentator iz inozemstva, in policijske dokaze, da je bil atentat v inozemstvu že pripravljen, za napade na italijanske antifašiste in zahtevajo, naj odgovorni inozemski činitelji izkoreninijo legla zla in zarot, ki ogražajo plemenite občutke ne le italijanskega naroda, marveč vsega sveta. Tragični primer takega zločina se je zgodil že pred mesecem dni. ko je bil ubit predsednik francoske republike Doumer.
ed Francijo in Italijo
fogoj za
Značilen članek francoskega lista - Italija naj prenese svojo gospodarsko ekspasizivnost v Malo Azijo
Pariz, 6. junija, AA. ^>La republique« pri-občuje članek o francosko-italijanskih od-nošaiih in ugotavlja, da se bo morala Italija v Afriki že zadovoljiti samo z manjšimi korekturam' svoje tripolitanske meje na jugu, pač pa bo morala svo-je oči upreti na gospodarsko prodirati ie v Etiopiji. Zato je potrebno, da se Italija najprej sporazume s Francijo o skupni politiki na Balkanu in bližnjem vzhodu. Italija ima že sedaj tesne stike s Turčijo, s Palestino in Sirijo. V vseh teh deželah pa tja do Mezopotamije in Perzije lahko najde bogate interesne sfere in področja. Prav tako bi mogla svojo
morna-ico usmeriti v ie kraje in vzpostaviti obsežno plovbo. V vseh teh deželah bo lahko Italija imela na svoji strani sledove nekdanjih svojih stikov in svoje veličine. Nj ena naloga bi lahko bila, da v sodelovanju z vladami Turčije, Perzije in Afganistana odkrije gospodarske vrednote teh ozemelj in najde tako za svojo gospodarsko ekspanzijo primerna področja.
Na tej podlagi bi se med Francijo in Italijo lahko ustvarili temelji trajnega sporazuma. ki bi ga pozdravilo javno mnenje tako v Italiji, kakor v Franciji.
Dva obesenca na enem dreves«
Zagreb. 6. junija, n. V gozdu pri Šestinah so naši; davi dve človeški trupli, ki sta viseli na enem drevesu. Dognali so, da sta se moža sama usmrtila. V mrtvecih so spoznali železniškega krebnika Milana For-kapiča in uradnika pri družbi Canadian Pacific Petra Hiibscherja. Našli so tudi pismo, naslovljeno na profesorja Ljudevika Juraka, ki ga samomorilca prosita, naj skrbi za njune bližnje sorodnike, dokler ne pride pomoč.
Rusko notranje posojilo
London. 6. junija s. Kakor javljajo »Times«, namerava sovjetska vlada najeti notranje posojilo več milijard rubljev kot industrijsko posojilo, ki se bo imenovalo »zaključno posojilo petletke«.
Poset naših gospodarstvenikov v Pragi
Be' grad, 6. junija AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča gospodarstvenike. da je prejel odgovor češkoslovaške in jugoslovenske zbornice v Pragi, ki mu poroča, da je pokrenila vse, kar je potrebno, da bo obisk fugoslovenskih gospodarstvenikov v Pragi rodil čim raci-
onalnejše sadove in praktične uspehe. Program tega obiska bo naknadno objavljen, podrobnosti pa med bivanjem naših gospodarstvenikov na Češkoslovaškem.
Pri boksu ubit
Praga, 6. junija d. Pri javni boksarski prireditvi v Pardubicah je pardubiški boksar Gestrica v tretjem kolu pobil svojega nasprotnika Bohato iz Olomouca tako močno na tla, da je obležal nezavesten in je med prevozom v bolnico umrl.
Tudi Amerika zmanjšuje uradniške plače
New Tork, 6. junija d. Kakor poročajo iz Washingtona, je senat sklenil, da se vse uradniške plače nad tisoč dolarjev letno zmanjšajo za 10 odstotkov. Prihranki bodo na podlagi tega sklepa znašali 117 milijonov dolarjev.
Preiskava o nesreči parnika »Georges Philiopar«
Pariz, 6. junija AA. s>Excelsior« poroča, da bo državno tožilstvo zahtevalo preiskavo o nesreči, ki je zadela veliki francoski parnik »Georges Philippar«. V javnosti krožita o tej nesreči dve domnevi. Po eni gre za premišljen atentat, po drugi pa je nesreča nastala zaradi slabe električne napeljave. Ministrstvo za pravosodje bo dopustilo poleg preiskave pomorskih oblastev še sodni postopek.
Velik shod v Smlednika na Gorenjskem
Kranj, 6. junija.
Ponosna vas Smlednik, ki je stisnjena med rodovitnimi njivami in sočnimi travniki ter obdana od bukovja in smrečja, je v nedeljo doživela lep prazniš. V svoji sredini so Smledničani pozdravili svoje narodne zastopnike. Na Jerajevem vrtu se je popoldne vršil javen shod nove vsedržavne stranke. Ze pred napovedano uro se je zbralo na malem griču pred hišo lepo Število domačinov. Kljub temu, da so nasprotniki razvili strašno proti agitacijo je bil odziv iz okoliških vas nadvse časten. Zbralo se je nad 600 ljudi, ki so vsi z velikim zanimanjem sledili stvarnim besedam govornikov.
Shod je otvoril kmalu po 3. nri župan
občine Smlednik g. Jernej Bohinc, ki je posebno pozdravil sreskega poslanca g. Iv. Lončarja ter ostale gg. poslance: Rasta Pustoslemška, Lovra Petovar j a, Antona Hajdinjaka, Miloša Dragoviča, dr. Ignjata Toliča ter smledniškega rojaka dr. Stane!-a Rapeta. Vsi poslanci so bili burno pozdravljeni.)
Kot prvi govornik Je stopil na tribuno, ki je bila okrašena z zelenjem in državnimi zastaivami, poslanec g. Ivan Lončar. Pojasnil je prisiljen odstop g. župnika Barleta ter predlagal, da se mu pošlje >o-zdravna brzojavka z zahvalo za njegovo 1o-sedanje delo, kar so navzoči sprejeli z radostnimi vzkliki. Posl. Rasto Pusto-slemšek se je dotaKnil vznemirjajočih vesti, ki jih širijo nasprotniki o denarju, o ogrožanju slovenskega jezika, zastavi in enakopravnosti. Nevarnosti niso videli ti ljudje niti pred vojno, ne po vojni, šele sedaj po volitvah naj hi začelo vse to propadati! In zakij? Na to vprašanje so dajali zborovalci sami primerne odgovore.
O delu poslanske zbornice je podrobno poročal posl. Lovro Petovar. Za njim je poslanec Hajdinjak sporočil pozdrave iz Prekmurja. že .po prvi besedi je bil prisrčno pozdravljen poslanec iz vardarske banovine Miloš Dragovič. Zazvenela je čista beseda juga, prežeta z veliko ljubeznijo do rodne zemlje, države in kralja. Velika pazljivost se je prelil a ob končni besedi v navdušen pozdrav. Poslanec dr. Ignjat T o-1 i č je prisrčno pozdravil lepo slovensito zemljo, ki jo je prehodil in branil L 1919. na Koroškem kot prostovoljec. Ne glejmo kdo je na vladi, kdo minister in poslanec, glejmo kako se dela, kako sami delamo, in bodimo složni.
Posl. dr. Stane R a p e je orisal zadnje žalostne dogodke, ki so se odigrali v neposredni bližini Smlednika. Ožigosal je tako neplodno Ln škodljivo delo. Pozval je zbrane, naj delujejo za razširjenje organizacije in pomirjenju duhov. Delajmo za svojo srečo in blagor.
Po končanih iporočiVh poslancev Je g. JanKo Jagodic z Visokega prečital resolucijo, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem.
_LjubIjanski velesejem
Kakor je poročalo že ponedeljkovo »Jutro« je letošnji velesejem navzlic krizi krasno uspel. Poset .je prekosil vsa pričakovanja. V nedeljo so velesejmske blagajne prodale celo več, in sicer mnogo več vstopnic, kakor lani na prvo nedeljo velesejma. Slovenci smo se že tako privadili velesejim&kih prireditev, da brez njih ne moremo enostavno shajati, zato so bili gotovo neumestni pomisleki, ki so bili izraženi pozimi, ali naj bi se letos sploh vršil velesejem. Sedanja prireditev in včerajšnji obilni poset nam pač najbolj potrjujeta, kako nam je velesejem potreben tudi v težkih časih.
Paviljoni so zasedeni do zadnjega kotička in tudi razstavni prostor pod milim nebom je ves izkoriščen. Čeprav je na prireditvi okrog 130 inozemskih razstavljal-cev, vendar opažaš, da prihaja letos bolj do veljave domači izdelek. Vsako leto nam velesejem pokaže izpopolnitev novih vrzeli v naši industrijski produkciji. Kamor se ozreš opaziš predmet, ki ga doslej nismo doma izdelovali ali pa si bil mnenja, da se ne izdeluje pri nas. Iz velike množice takih izdelkov naj omenimo n. pr. domače umetniško dovršene harmonije, ki po praktični ureditvi registrature celo prekašajo inozemske izdelke, pa se izdelujejo v Medvodah. Mnogo je tudi kovinskih predmetov, strojev in tehničnih naprav, ki smo jih šele v zadnjem ča~u pričeli sami izdelovati in jih sedaj že vidimo na razstavi. Novi domači kovinski izdelki za opremo pohištva bodo zlasti zanimali naše mizarje. Celo v najrazličnejših žganih in slikanih lesenih spominskih predmetih, ki jih kupujemo v kopališčih in letoviščih, smo se povsem osamosvojili Končno pa imamo letos še na vessličnem prostoru prvikrat domač vrtiljak, ki nosi ponosno ime »Ljubljana«.
Tudi do večjih krrpčijskfh zaključkov je že prišlo, zlasti v pohištvu, v strojih (zlasti skobelnikih), v gramofonih m v plinskih kopalnih pečeh ter štedilnikih, za mnoge druge razstavne predmete pa so se javili tudi že številni resni interesenti.
Nova Hitlerjeva zmaga
Schwerin, 6. junija. Pri včerajšnjih de-želnozborskih volitvah v Meklenburg -Schwerinu je dosegel Hitler absolutno večino. Njegova stranka ima v novem deželnem zboru 29 mandatov, nemški naei-onalei 5, socialni demokratje 18, komunisti 2, meščanska zajednica 1 in stranka Meklenburžanov l. Socialni demokratje so izgubili dva mandata.
Vladarska obletnica rumimskega kralja
Beograd, 6. junija, p. Dne 8. t. m. se bo vršila po vsej Rumuniji svečana proslava obletnice, odkar je stopil na rumunski prestol sedanji kralj Karol. Ob tej priliki bo priredilo tudi beograjsko rumunsko poslaništvo svečan sprejem, na katerega bodo povabljeni poleg predstavnikov diplomatskega zbora in vlade tudi številni odlični zastopniki našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Ponesrečen prekooceanski polet
London, 6. junija č. Poljski pilot Haus-ner, ki je v petek startal iz newyorškega letališča za polet v London in Varšavo, je med potjo izginil. Kakor se zdi, ni bilo letalo. ki so ga opazili nad škotsko, njegovo.
Praznik mladih telovadcev
Mogočen telovadni nastop dijakinj in dijakov ljubljanskih srednjih šol in učiteljišč
Ljubljana, 6. junija. Na sokolskem letnem telovadišču v Tivoli-
ju je bil danes popoldne iaven telovadni nastop ljubljanskih srednjih šol z učiteHiščema vred. Prireditev je potekla nad vsako pričakovanje zadovoljivo, kar je treba tem
bolj podčrtati, ako pomislimo, da je v sedanjih učnih načrtih za naše srednje šole razmeroma slabo preskrbljeno za telesno vzgojo dijaštva. Zadnja dva razreda srednjih šol sploh nimata obvezne telovadbe, v 6. razredu pa je za telovadbo določena samo ena tedenska ura. Znano nam je tudi. da so prišla navodila za javno telovadbo dijaštva šele pred dobrima dvema mesecema, tako da je bilo za vežbanie in za nastop na razpolago zelo malo časa. Tem večje priznanje gre požrtvovalnosti telovadnih učiteljev, ki so kljub tem neugodnim razmeram pripravili tako lepo prireditev, kakršna je bila današnja.
Obisk je bil precejšen, saj se je kliub neugodnemu času zbralo nad 2000 gledalcev. Gotovo bi jih bilo še neprimerno več, ako bi bila reklama izdatnejša. Saj je nastop nudil po velikih masah sodelujočih tako mogočne slike, kakršne vidimo drugače samo na velikih sokolskih zletih. Prepričani pa smo, da je bila današnja prireditev po svojem poteku tako zelo propagandnega značaja, da bo javni nastop prihodnje leto — trdno upamo, da se bo spet vršil — privabil mnogokratno število današnjih gledalcev. Med občinstvom so bili poleg drugih podban g. dr. Pirkmajer. načelnik prosvetnega odd. g. Mazi. starešina SKJ g. Gangl, sayezni načelnik g. Bajželj in lepo število drugih vodilnih sokolskih in šolskih funkcionarjev.
Komaj par mimrt po 1<5. uri, ko le bil napovedan začetek prireditve, so med zvoki
vojaške godbe nastopili bataljoni strumnih fantov iz nižjih razredov srednjih šol. Skoro 600 jih je bilo in nudili so v svojih pri-prostih oblekcah. kratkih črnih hlačkah in belih srajčkah, nadvse učinkovito sliko. Lepo in skladno so izvajali dve vaji s palicami. Sledile so iim dijakinje višjih razredov, oblečene v temno krilo in bele bluze. Bilo jih je okrog 220, vodila pa jih ie ga. Trdinova. Nastopile so z lepimi in težkimi prostimi vatami. ki so jih izvajale zelo dobro, naravnost vzorno je bilo kritje. Za svojimi tovarišicami so prikorakali višješolci. nad 400 po številu. Izvršili so lep nastop v prečni smsn in izvajali dolgo, dokaj težko prosto vajo. ki je bila zlasti pri drugem izvajanju skoro vzorna in se ie odlikovala po lepem kritju.
Naslednja točka je obsegala orodno telovadbo in lahko atleti-ko. Nastopilo je ka-kik 30 vrst dijakov in dijakinj. Posamezniki in cele vrste so neprestano vzbuiale pozornost in občudovanje gledalcev s svojo nenavadno dovršenostjo. Izredno živahna ie bila tudi naslednja točka programa, ko so številni oddelki dijakov in dijakinj napolnili prostrano telovadišče in nastopili z raznimi krram; telovadnega in zabavnega značaja. Veliko zanimanje je zlasti med dijaki vladalo tu zaključno točko sporeda, za tekmo v odbojki med moštvi I. realne gimnazije in moškega učiteljišča. Učite-T f i seniki so si bili nrej-šn i i mesec priborili prvenstvo v odboiki med ljubljanskimi »rednjVni šr>1 n mi. danes pa je zmagala I. realna gimnazija m si s tem priborila lepo dar;lo bina dr. Marušiča.
Gledalci so vse to^ke sporeda srrremljali 7 veliko Tv>7ornost;o Iti vsakokrat nagr.v dili nastopajoče z -živahnim aplavzom. Po končani prireditvi so se gledalci fn rnV^i telovadci, z njimi vred tw sotovo tudi njihovi učite!n\ razhajali zadovoljni in to povsem upravičeno.
Angleške priprave za reparacijsko konferenco
Okupirani so vsi ministri - Anglija bo predlagala črtanje reparacij in vojnih dolgov - Razorožitev
London, 6. junija. AA. Priprave za lau-sannsko konferenco, ki se začne pnhodn.-i teden, bodo prihodnje dni popolnoma okupirale ministrskega predsednika Macdonal-da. Tudi ostali člani kabineta so intenzivno zaposleni s pripravami za lausannsko konferenco, za ženevsko razorožitveno in za ottawsko imperijsko konferenco. Vlada pričakuje odgovor posameznih držav, predlagane za sklicanje gospodar, konference. Dokler se države o tem ne izrečejo, ne bo mo-doče nadaljevati dela v tej smeri.
Angleški poslanik v Washingtonn Ronald Lindsey je v soboto podpisal dogovor o obnovi vračanja obrokov za voine dolgove, ki so bili s Hoovrovim moratorijem odgode-ni.
V soboto sta govorila državni tajnik za
dominijone Thomas in državni tajnik za vojno lord Hailsham o stališču Anglije glede na bližajoče se mednarodne konference.
Thomas je v svojem govoru med drugim izjavil: Nobena država ni bila finančno tako zdrava in ni bila bolj pripravljena pomagat', da se svet gospodarsko popravi in vrne nekdanji prospeh, kakor Anglija. Zaupanje se mora vrniti in v ta namen se moramo v
prvi vrsti za vselej tznefoiti vojnfh dolgor in reparacij, ki vise kakor mora nad svetom.
Glede ottawske konference Je Thomas i»-
razil upanje, da se ji bo posrečilo postaviti temelje za permanentno avtomatično sestajanje vseh članov angleškega imperija, sar bo gotovo pripomoglo k rešitvi skupnih problemov.
Nove carinske ovire niso re§Se svetovnih problemov. Sedanjo stisko so ustvarjali vojni dolgovi, reparacije in medsebojno nezaupanje. Zato j© bilo napačno in bia^co, ker je vsaka država postavila carinske zidove pred drugimi državami.
Velika Britanija je izpremenila svojo skalno politiko, ne zato, ker bi hotela, zgraditi nove carinske zidove in se odrezati od ostalega sveta, temveč ker je hotela na ta način znižati tarife drugih držav.
Lord Hailsham je govoreč o razorožitvi izjavil, da je Anglija dala že sedaj zgled za znižanje bojnih sil. Armada Velike Britanije je danes samo še del tiste armade, ki jo je imela pred vojno, m je komaj malo večja od tega, kolikor potrebuje za vzdrževanje reda v imperiju.
Francoska akcija za Avstrijo
Avstrija naj dobi mednarodno posojilo v znesku 1.3 milijarde dinarjev - Angleške ovire
Pariz, 6. junija, č. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da je prva naloga nove francoske vade, da uredi vprašanje avstrijskega posojila. Finančni odbor Društva narodov je izdelal načrt o finančni podpori vsem srednjeevropskim državam. Tega načrta pa ne bo mogoče izvesti, ker zapadne države ne bodo dale potrebnih gmotnih sredstev. Kjub temu bo treba najti način za ureditev vsaj najnujnejšega dela te finančne akcije. Pomoči je najbolj potrebna Avstrija. Čeprav je dvomljivo, če bo s predlaganimi 170 milijoni šilingov rešena finančnega poloma, je vendar skrajni čas, da se ta njena zahteva izpolni. Vprašanje je le, če ne bo prišlo v zadnjem hipu do nepremostljivih
težav. Anglija namreč noče dati novega
kapitala, marveč celo želi, da bi se 100 milijonov šilingov, ki jih je pred kratkim posodila Avstriji, vštelo v novo posojilo, tako da bi se likvidirali njeni zapadli krediti s pomočjo francoskega, italijanskega, belgijskega, švicarskega in nizozemskega denarja. Pertinax zahteva, naj parlament dovoli vladi jamstvo za avstrijsko posojilo, toda le pod pogojem, da se avstrijske državne finance zares uredijo, da se Dunaj odpove socialističnemu gospodarstvu in da se Avstrija priključi brez vsakega obotavljanja preferenčnemu sistemu podunavskih držav.
Na zagoneten način je izginil
Kamnik, 6. junija. Po Kamniku se je že dalje časa govorilo da je brez sledu izginil neki posestnik iz Primskovega, ki je v začetku aprila odšel v Kamniške planine. V sredi preteklega tedna se je zglasila na tajništvu SPD v Kamniku neka ženska in prosila, naj društvo organizira ekspedicijo in poišče truplo njenega moža, ki se je najbrže ponesrečil na planinah.
ženska je pripovedovala., da je žena posestnika Franceta Gašperlina iz Primskovega. Njen mož je odšel 6. aprila od doma, češ, da gre iskat dela. Napravil se je za daljšo pot in vzel s seboj 500 Din gotovine. Rekel je, da gre na štajersko v Logarsko dolino. Med potjo se je ustavil pri svojem 201etnem bratu na Mlaki pri Komendi in pregovoril tudi njega, da je šel z njim. Mahnila sta jo proti Kamniku in odtod naprej proti Kamniški Bistrici. Hotela sta priti po najkrajši poti preko Bistrice in Sedla v Logarsko dolino. V začetku aprila pa je še Kamniške planine pokrival debel sneg ln je skoro nerazumljivo, zakaj sta se brata odločila za tako nevarno pot. Mlajši brat se je že nad Bistrico zbal dolge tn naporne hoje po snegu in se vrnil domov, France pa Jo je sam mahnil najprej proti Sedlu. Od tedaj pa o njem nd bi>Lo ne duha ne sluha.
žena je bila upravičeno v strahu, da.se ie v planinah ponesrečil. Pregovorila je mladega Gašperlina, da je šel ob koncu J
aprila s dvema prijateljema poizvedoval za Francetom. Vsi trije ja so se kmalu vrnili češ, da Franceta na poti proti Sedlu niso nikjer uašii. Ker se mož niti po dveh mesecih ni javil, je žena prepričana, da je mrtev. Njen France je bil skrben mož, doma iz Mlake pri Komendi in komaj 32 let star. Lani si je posta-vil v Primskovem skromno hišico, kjer je živel z ženo in dvema otrokoma.
Tako je izpovedala žena na tainlS+vu SPD in ua orožniški postaji v Kamniku-Orožništvo je uvedlo preiskavo, da pojasni, na kakšen način je izginil mladi pcsestnili, posebno ker se o tej zadevi širijo razne govorice. Nekateri zatrjujejo, da Gašperlm sploh ni šel z bratom proti Bistrici, ampa« da je najbrž šel drugam če bi kdo kaj vedel o Francetu GašperIkiu, naj javi orožniški postaji v Kamniku.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Oblačnost bo bržkone postopno naraščaia, toplo, vetrovno. — Sitnacija včerajšnjem dne: Višji pritisk prevladuje na ju^u in na severozapadu kontinenta. Nad centralnimi in vzhodnimi kraji so se stvorile barom~>-trske depresije, ki povzročajo topL iužno vetrove ter naraščanje temperature Pritisk ie narasel za 1 do 3 mm v Primorju. nadel pa v zaledju za 0.1 do 1.5 mm. Temof-r^tura so padle le v iužnem Primorju za 1 do 4 slopinje. v srednjem so ostale nesnr^menje-"ft. drugod pa so narasle za 1 do R sicDini, np;bo!j v zanadnih <rorskih kraiih.
Dnnajska vremenska napoved za torek; ,V južnih Alpah večinoma iasno
■	> JUTRO« 5t 131	= 3 - —=-========== Torek, 7. VI 1932	-
ministra dr. Kramer in Pucelj o političnem
položaju u državi in Sloveniji
Drugi dan ustanovnega zbora banovinske organizacije JRKD za dravsko banovino — Pomembna govora obeh ministrov — Manifestacija državne in narodne ideje ter čvrste volje za pozitivno delo
ročene zgodovini tndi plemensfee zastave* i srbska, pod katero je s slavo ovenčana vojska (Navdušene ovacije vojski) na Svojo Golgoto in se vračala tudi kot osvo-boditeljica celokupnega našega naroda, i hrvatska i slovenska. Ravno ista trobojka, v katero s>e sedaj daje isti dr. Korošec zavijati in o kateri njegovi agitatorji govorijo. da je bila ponižana in razžaljena. (Burni klici.)
In po povratku v demokratični režim
Ko je v teku političnega razvoja nastala pojtreba, da se čim širše vrste politično čutečega naroda pritegnejo k sodelovanju, je vladar pozval tudi nas, od nekdaj nacionalno m jugoslovensko orijentirane ljudi. Mi nismo niti za trenutek premišljali, ali je treba sodelovati z g. Korošcem in njegovimi, temveč smo od v^ega pooetka pristali na idejo, da je treba v novem našem državnem in nacionalnem razvoju strniti vse pozitivne sile, pozabiti na prošlost, likvidirati spore in združiti vse plodne moči. Nobenega izmed nas ni bilo, ki bi rekel, da z dr. Korošcem ne moremo sodelovati. Mi nacionalni ljudje smo pozabili na vse, kar je bilo m imeli smo samo eno veliko misel: da združimo vse. kaT je dobre volje in hoče sodelovati pri reševanju socialnih in gospodarskih problemov našega naroda. Tudi g. dr. Korošec te ne to pristajal. Toda ko je bilo resnično treba preiti od besed k dejanjem, je v njegovem tabora nadvladala stara zaslepljenost in zagrizenost. Ta gospoda, ki je pri vsej Svoji »demokratičnosti« ln »Svobodoljubriost:« veselo uživala blagodati januarskega režima in v njem odločilno sodelovala, se Je ▼ tistem momentu, ko je bilo postavljeno vprašanje povratka k demokratičnemu sistema, ker se je istočasno s tem postavilo tudi vprašanje sodelovanja z nacionalnimi elementi v našem narodu, naenkrat spomnila, da je prav za prav branite-Ijica demokracije (Burno vzklikanje.) G. dr. Korošec je začej delati težkoče in se umikati ▼ ozadje >iz demokratičnih ozirov<r v trenotku, ko je demokracija zopet prihajala do besede.
NovembersSd plebiscit
Tako se je zgodrto — ne po naši krrvdi fa ne po naši voIjS — da je nastal v dravski banovini položaj, v katerem smo mi napredni in nacionalni ljudje morali prevzeti nase vso težko odgovornost za nadaljnje izvajanje nacionalne in državne politike med Slovenci. Septembra 1931 smo dobili novo usrtavo: dobili smo volilni red, ki ni bil slcrpan po starih, v evropskih državah danes večinoma samo teoretično veljavnih demokratičnih načelih, temveč je imel odkrito tendenco, da omogoči narodu plebiscit o tem, ali želi nadaljevanje in dovršitev politike 6. januarja ali pa povratek v stara pogubne razmere. In narod je 8. novembra
Drugod je še hujše kakor pri nas
Slučajno s«m na mestu, kjer s* zbirajo
?wiatki o vsej bedi in revščini ne samo v naši državi jn našem narodu, temveč iz vsega sveta. Kakor znano, imamo mnogo izseljencev v tujini, na Westfalskem, v Franciji, Argentini, Ameriki, Kanadi, Begiji, Holam&iji, v Turčiji ln drugod; ž njimi smo stalno v stikih in od njih dobivamo stalno poročila. Vsa. ta poročila jasno kažejo, da je povsod po svetu še hujše kakor pri nas, čeprav je tudi pri nas življenje težko. Naj navedem sa.mo en primer: Znano podjetje Siemens ima v 62 državah svoje podružnice in tudi v Beogradu Vodja te podružnice je Prus. soliden Nemec, ki je že 10 ali 11 let v tem podjetju. Vodstvo podjetja v Berlinu skliče vsako leto svojih 62 direktorjev na se-stanek, da poročajo o svojih poslih in tako je tudi naš Prus odšel v Berlin. Preden je šel. je govoril, da odhaja za vedno, keir hoče priti na boljše mesto in zaslužiti drugod več. čez štiri dni, ko je čul v Ber-linu poročila iz 62 držav o gospodarskem položaju, pa je prišel nazaj in povedal, kako se je ba.l, da bi ga res kam drugam poslali, ker se je prepričal, da je povsod slabše kakor pri nas.
Svetovna gospodarska kriza ni zgolj kriza ene same države, ampak je splošna. Kljub temu pa nam še ni treba obupavati. Če je kmet enkrat premalo pridelal, ven-
Samo še danes ob 4„ ViS. in y410. uri zvečer
HANSI NIESE
v prekrasnem filmu humorja in globoke materinske ljubezni
Sladka tajnost
Nov Foxov zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
LJubljana, junija.
Banov-insko zborovanje delegatov Jugoslovanske kmečke radikalne demokracije je sinoči trajalo skoro do polnoči. Govorili so zastopniki skoro vseh srezov, ki so oioiarjaii na razmer? v svojih okraj;h in na najnujnejše želje in potrebe prebivalstva. Ministra g. dr. Kramer in g. Pucsrlj sta odgovarjala na izrečene želje in predloge ter dajala razna zaželena pojasnila. Ko je bila razprava o tajniškem poročuu zaključena, je poročal g. dr. Kalan kot predsednik verifikacijskega odbora, ki so ga tvorili predsedniki vseh sresk'h organizacij in ki se je bil med razoravo posvetoval v sosedni dvorani, o sklepih in predlogih odbora. Prečital je kandidacijsko listo za banovinski odbor JRKD Po kratki debati je bila lista odobrena in obenem sklenjeno, naj se volitve izvrše z vzklikom. Minister dr. Kramar je nato
zaključil sinočnje zborovanje.
Današnjega nadaljevanja baaovinskega zVra so se poleg sreskih deieg.itov udeležili tudi številni predstavniki krajevnih organizacij JRKD iz Ljubljane in okoi.ce, tako da je bila velika kazinska dvorana v kateri se je zborovanje vršilo, skoro polna. Predsedovala sta Izmenoma ministra gg. dr Kramer in -Iv. Pucelj, navzoči so bili tudi danes ban dr. Drago Marušič, vsi slovenski senatorji in narolni Doslan-ci. Kot gosta sta prisostvovala današnjemu zborovanju tudi narodna poslanca dr. Ignjat Tolič iz savske Ln Miloš Dragovič iz vardarske banovine. Proti zaključku zborovanja je prispel v dvorano še narodni poslanec in bivši minister dr. Velizar Jankovič, bi se slučajno mud! v Ljubljani in je to priliko porabil, da tudi on pozdravi javne delavce iz vse Slovenije.
Govor ministra Puclja
Ko je minister za trgovino tn industrijo dr. Albert Kramer ob 10. dopoldne otvoril zborovanje, je po toplem pozdravu vseh navzočih podelil besedo ministru za socialno politiko in narodno zdravje gosp. Ivanu Puclju. Od zborovalcev iskreno pozdravljen je minister Pucelj izvajal med drugim:
Politična organizacija, W Jo ustanavljamo, ima predvsem namen, obraniti našo državo pred vsemi nevarnostmi kt Jo
okrepiti na zunaj in znotraj. Ni človeka,
če mu je Bo-g dal zdrave možgane, ki ne bi vedel, da brez močne države ne poedi-nec, še manj pa narod ne more obstojati. Ako ne bi bilo naše svobodne Jugoslavije, bi tudi mi Slovenci ne imeli ne narodnega, ne kulturnega, ne socialnega obstoja. Dokaze za to i mame v tistih tisočih, ki so pod Avstrijo v zaporih in v tistih tisočih, ki so ostali onstran naših mej-
Dokaze Imamo, da se glavna ln najbofl strupena agitacija proti naši državi hi našemu narodu vodi Iz tujih političnih kuhinj. Dokaze za to imamo v zaplenjenih letakih, brošurah io lepakih, M jih tihotapijo preko naših mej ti neprijateljl Jn k; ; h razširjajo od njih plačani izdajalci.
Na žalost imamo tudi doma nesrečnike, ki to akcijo naših najhujših protivnlkov podpirajo, deloma vede, največ pa nevede. Med njimi Imamo tudi nekatere bivše politike, ki rušijo, kar so sami gradili, in ki žagajo vejo, na kateri sede. Morda delajo to zaradi svoje človeške prirode im člove-šVh napak. Nekdo je sangvinik, drn-gfi je zopet drugače ustvarjen. Zato skoro ne rnTTem verjeti, da bi redoma in hote podpira'5 tiste, ki širijo iz svojih kuhinj naj-boij neresnične vesti, da bi nas zastrupili.
TaJ?e vrste vesta, kakor jih širijo ti ljudje, zavajajo dobre ljudi, nepoučene mlač.neže na napačna pota, na drugi strani pa s to akcijo najbolj podpirajo naše protivnike v inozemstvu. Zato je ta akcija brezvestna in zato se moramo boriti proti taki politiki.
dar spomladi zopet zareže brazde In poseje polje. Kaj bi bilo, če bi kmet ne delal tako, če bi ne bil optimist in če bi vsake pomladi ne zoral svojega polja? Prenesimo to vero, ki jo ima naš preprosti kmet r boljšo bodočnost, v nas vse, kajti še imamo nekaj, kar lahko obdelamo, ta naj
se z©odi, kwr hoče. Ce ho vsak prevzel nase svoje breme, bomo prebrodili tndi to dobo.
Potreba stabilne In trdne politike
v upravi in v šolah? Naša iskrena želja Je, da bi posnemala ta zgled tudj cerkev. Gospodje, ki imajo več moči kakor mi, naj poskušajo narodnemu jeziku tudi tukaj priti do veljave!
Križ čez preteklost
Poleg agitacije protivnlkov, ki jo sami lahko presodite in ocenite, je še včasih med nami, ki smo prišli iz raznih prejšnjih strank v skupno hišo, nekaj malo nerazpoloženja, kar je že naša stara na-cijona.Lna slabost in napaka. Avstrija je svoj čas dobro razumela, da more vladati nad devetimi narodi samo, če tudi v praksi sami izvaja načelo >Divide et impera«. že pred vojno je bilo in še daaes je tako,
dn se dve vasi med seboj ne moreta videti, če sta pa blizu dva trga skupaj, je nesreča še večja. To je še ostanek iz tistih starih časov in tudi med posameznimi stanovi je slično. Sedaj, ko se iz vseh prejšnjih strank združujemo na skupno delo v novi hiši, je treba, da se malenkostim izogibamo in da pozabimo na stare razprtije. Naredimo križ čez preteklost! Pokažimo, da sm0 Slovenci res Slovenci! Ne iz strahu, da bi nam kdo kaj vzel, temveč Slovenci po pozitivnem ustvarjanju im po vztrajnem delu.
Zborovalci so ponovno prekinjali Izvajanja g. ministra Puclja z živahnim pritrjevanjem in odobravanjem, ko je končal, pa so se mu zahvalili z dolgotrajnim aplavzom.
Govor ministra dr. Kramerja
Po svojem govoru je minister g. Ivan Pucelj prevzel predsedstvo zborovanja in dal besedo ministru za trgovino in industrijo dr. Albertu Kramerju, ki je bil pozdravljen z dolgimi, viharnimi ovacijami. Dr. Kramer je izvajal med drugim:
»Moja naloga je, da vam predvsem nekoliko predočrm vzroke in posledice ustvarjanja naše nove politične organizacije, ki naj bo v naši dravski banovini kot del celokupne vse državne stranke nositeljica nacionalne in državne misli. 6. januar 1929 je bil od vs>*ga naroda pozdravljen kot rešilen akt zgodovinskega pomena. Ko je vr-horvni voditelj našega naroda, sin jugoslovenske matere, naš kralj Aleksander (Dolgotrajno viharno vzklikanje: Živel kralj!) vzel nase zgodovinsko odgovornost, da prekine z enim zamahom vse dotakratme strašne politične in strankarske zapletljaj« in povede naš narod k moral ičn emu in političnemu notranjemu ozdravljenju, je vse naše ljudstvo instinktivno čutilo, dat je ta akt 6. januarja rešil naše državno in nacionalno življenje
naroda, ko je postavljal glavne temeljne kamne jugoslovenske ideologije in novi jugoslovenski državni program — na vsakem od tistih državnih aktov, ki ®o slovesno proglašali, da se stari politični sistem nikdar več povrniti ne sme in da je treba
Pribiti moramo Jasno !n o<fločno: Kdor širi defetizem, ubija voljo za konstruktivno delo in uničuje kredit drugih ljudi, ta škoduje tudj samemu sebi. Te ljudi dobrohotno svarimo pred posledicami. Zapelja.n-ci so stopili na ilegalno pot, na pot zločina. Na žalost sodeluje pri tem tu-di del slovenske duhovščine. To moramo tem bolj obžalovati, ker tako postopanje škoduje v prvi vrsti vera in cerkvi. O tem priča zgodovina vseh cerkev im ver in zlasti dvatisočletna zgodovina katoliške cerkve. Od nekdaj so veljale im še danes veljajo Kristusove besede: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar Je božjega!
Zloraba Slovenstva
Vsi starejši ljudje vemo H izkušnje, so se domači nasprotniki vedno posluževali tistih gesel, ki so vsakokrat vplivala na množico najbolj sugestivno. Vi veste, kako so nekdaj voditelj! bivše SLS izigra- | vali posamezne stanove. Med kmeti » bili samo kmetje, med delavci samo delavci, med meščani samo meščani in najbolj nacijonalni so bili, kadar jim Je to kazalo im kadar ni bik) nevarnosti, da bd jim škodilo Izpred vojne vemo, da je bila tedaj njihova nacijonalna zavest najbolj šibka. Tedaj so se borili samo za vero, danes pa. ko bi jim v Sloveniji nihče ne verjel, da je v nevarnosti vera, danes Je v nevarnosti — slovenstvo. Težko je govoriti o tem, ker nerad zaidem na polje demagogije, poudariti pa moram, da sem bii vedno Slovenec in da hočem tudi ostati, ker kaj drugega ne morem biti. Mi smo Slovenci in to hočemo tudj ostati. Vprašujejo, zakaj tega ne vpijemo i,n zakaj ne sklepamo o tem kakih resolucij, toda, če bi o tem govorili, potem bi le priznali, da tiči res nekaj v ozadju. Odgovorimo si samo na vprašanje, ali bi brez te države Slovenci imeli, kar danes imamo? Ali nismo dobili v svoji narodni državi slovenske univerze? Ali nimamo slovenskega jezika
Pogled po Aleksandrovi cesti ob času sprevoda. Povsod, kjer je korakal sprevod, je bil gost spa-lir gledalcev, ki so Sokole navdušeno pozdravi jalL Prav posebno veliko gledalcev pa je bilo na obeh straneh Aleksandrove ceste, od koder se je sprevod razvijal. Na prvi sliki so članice v sprevodu, na drugi pa člani s saveznim in župnim načelstvom na čelu.
Ifestacije v Ljubljani
Slika z javnega telovadnega nastopa na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola naraščajniki izvajajo proste vaje za vsesokolski zlet. 240 Sokoličev zagorelih teles je izvajalo proste vaje tako lepo in točno, da so zadivili tisoče gledalcev, ki so jih nagradili z navdušenim ploskanjem.
Politika g. dr. Korošca po 6. januarja
Sledila je doba tako zvane cMctartare. Nacionalni in napredni elementi ▼ Slovenija smo šesto januarski režim pozdravili, ali nismo od začetka direktno sodelovali. Po prejšnjih strankarskih opredelitvah je bilo glavno zastopstvo Slovencev v rokah bivše SLS. Njen šef g. dr. Korošec je pod pezo spoznanja, da on, ki je nekdaj z nami skupaj vodil osvobodilno jogoslovensko akcijo še pod tujim režimom, ne m<>re in ne ^me odreči sodelovanja pri izvajanju novega režima, stopil tudi v sestojanuarsko vlado, in mi, mislim, da se smemo pohvaliti, &mo čutili nacionalno in državno dovolj, da smo smatrali to soodgovornost dr. Korošca za potrebno, pametno in zaslužno stvar. (Klica.: Tako je!)
Ko je reffim 6. januarja roS8 polagoma
osnove stare politične opredelitve našega
državno ln narodne edl n«tvo čuvati vsfledar in proti vsakomur za vsako ceno, je se-podpisan g. dr. Korošec. On je sodeloval tndi pri ukrepih, ki ®o posameznim delom našega naroda v interesa »kupne bodočnosti naložili težke žrtve nacionalne občutljivosti. Z njegovim sodelovanjem ao bile iz-
Pa pravijo nekateri, da W «> dalo %
premembo režtima ustvariti boljše stamje. Vprašam sam-o, zakaj tega. ne store bolj izkušeni ljudje, kakor smo Jug-osloveni ? če hi z izpremembo režimov lahko olajšali svojo krizo, bi to gotovo Angleži storili sedemkrat. Nemci desetkrat, Američani pa dvajsetkrat. Ven-dar pa tega ne delajo. Kedar se vse maje, takrat mora bitj politika najbolj stabilna in najbolj trdna in, če hočete, tudi najbolj konservativna.
Prizori z nedeljske sokolske
dal Sv®j odgovor. (Burno pritrjevanje.) Mnogo nad absolutno večino celokupnega upravičenega prebivalstva Jugoslavije je dalo pozitiven odgovor in Slovenci v dravski banovini smo doživeli radosten treno-tek, da sta 52 odstotka vseh slovenskih volilcev s svojim glasovanjem potrdila, da odobravajo Slovenci politiko 6. januarja in izpovedujejo, da je v tej politiki tudi njihova bodočnost in rešitev (Burno pritrjevanje).
Vpliv svetovne krize na Jugoslavijo
Novoizvoljeni senatorji in poslanci smo prevzeli težko nalogo, da sodelujemo pri reševanju zapletenih problemov, ki so se
Eo nekaj letih prosperitete od vseh strani opičila na horicontu naše domovine. Katastrofalni dogodki na vseh poljih gospodarskega in socialnega življenja se niso ustavili pred našimi mejami. Kmečki produkti, ki so v glavnem držali našo trgovinsko in gospodarsko bilanco, so izgubili svojo vredno. Cene žita, cene živine, cene vseh ostalih kmečkih pridelkov so padle na nivo, ki ga davne generacije ne pomnijo. Obrt, industrija in trgovina so pričele zastajati. Naš delavec ni mogel več zaposliti svojih rok Mi smo se trudili in se trudimo, da držimo naš brod v ravnotežju. Mnogi mislijo, da smo pri tem dostikrat nespretni, prepočasni, premalo gibčni. Toda ?e pogledamo v druge države in vidimo, kako vsak dan menjajo svoje gospodarske predore, se obdajajo z novimi barijerami, izmišljajo nove kombinacije glede svojega denarja, glede deviznega prometa in kako jim vendarle vse to nič ne pomaga, temveč so gospodarsko in socialno še na slabšem nego smo mi, moramo priznati, da nj vSe najboljše, kar s0 drugi izmislili in da nas je morda naše. narodna slabost, da je v marsikaterem problemu raje čakamo, v mnogih slučajih obvarovala nedogledne nesreče. Naša država je uspela, da očuva polno vrednost Svojega denarja in to je velika stvar. (Burno odobravanje.)
Akcija gospodarskega podiranja
DoSm pa. se mi na vseh poljfh trudimo, da s svojim delom pripomoremo k omilje-nju splošne krize v tem odgovornosti polnem času, ko tudi narod navzlic vsemu zlu, ki ga je danes udarilo, vendarle instinktivno čuti, da današnji čas nd primeren za politične eksperimente, v tem času so nasprotniki sedanjega režima prešli k akciji, ki je prekoračila vsako mejo najprimitiv-nejie obzirnosti do lastnega naroda in do lastne države. (Burno odobravanje.) Ko so v drugih državah valute začele prihajati na potresna tla in ko je splošno nezaupanje v denar celo na Angleškem izzvalo katastrofalne dogodke, je naš narodrti dinar, ki je tosno vezan z mogočnim francoskim frankom, stal trdno. V naziranju, da dokler gospodarska struktura in bodočnost Jugoslavije nista v nevarnosti, tudi ni sigurnosti za njihove načrte, pa so nasprotniki položili prvo grobokopno lopat«- na zaupanje v naš denar. Treba se je samo spomniti, kako so najbolj bedaste govorice poplavile naše kraje in kako so gotovi krogi storili vse, da bi narod obupal, da je izgubljeno, kar ima kdo prihranjenega v svojem žepu ali naloženega v hranilnici. Pričelo 6e je širiti ono nesrečno nezaupanje v naš narodni denar, ki je dovedlo do krvavitve naših najboljših denarnih zavodov, da nekateri izmed njih niso mogli več odgovarjati svojim dolžnostim, ter so se morali zateči pod zaščito zakona.
Toda oni, ki so vso to zločinsko akcijo pričeli, ki so jo vodili, ki so šepetali od ušesa do ušesa, da se nosijo stotine milijonov iz Narodne banke v Francijo in tam skrivajo, da vlada ropa državne blagajne rn odnaša denar v inozemstvo, ti zločinci so samo kopali gTob svojim lastnim ljudem. Oni so mislili, da bodo škodili in upropa-srili državno idejo, pa so upropaščali svoje lastno ljudstvo. Tudi slovenski ljudje, ki so stalno na znašali te gorostasne vesti, so prišli do kasnega spoznanja, da bodo morali na posledicah te svoje zločinske akcije tudi sami hudo trpeti...
Nora politična propaganda
Vse to pa še ni bilo dovolj. Gospodarsko P"bverzivnemu delu se je pridružila politična propaganda. Gospodje, ki so si ves načrt izmislili, so si ga sigurno zamislili samo kot taktično sredstvo. Gospod Korošec in njegovi gotovo niso tako nori, tako od pameti in razuma zapuščeni, da bi mislili, rla je mogoče resno misliti na ustvaritev go-rostasnih >načrtov<r, ki so se v njihovem itnenu razširjali med ljudstvom. Mislili so le, da bodo s to taktiko preplašili Beograd in da se bodo po tej lestvi dokopali do državne oblasti, da bi mogla bivša SLS v naših krajih definitivno poteptati v zemljo svobodo in demokracijo in vse, kar ie naprednega in nacionalnega. To je bil taktičen načrt Toda na žalost vidimo, da so nekateri krogi našega naroda v nedovoljni zrelosti besede razumeli tako. kakor so bile od agitatorjev govorjene.
Dogodki v Šenčurju dovolj jasno pričajo, kam vodi ta agitacija. To pa nam tudi imperativno nalaga, da se z vso odločnostjo in tso energijo postavimo v bran in da narod, lapeljan in zaslepljen od brezvestnih špekulantov in hujskačev. za katerimi se pači obraz starih sovražnikov naše nacionalne ideje, poučimo. naj ne izgubi izpred oči življenjskih svojih interesov, ki so nerazrašno zvezani z edinstvom naše velike države. (Burno pritrjevanje.)
Narodni poslanci in senatorji bomo od sedaj naprej, ko smo videli nevarnost dogodkov. ki so sp odigrali pred nami, z vso silo in voljo vztrajali na tem. da se nveljavi državna avtoriteta (Dolgotrajno viharno ploskanje) in da se zaslepljenci dovedejo do iz-treznenja in spoznanja, krivci pa v zaslužc no kazen. (Burno pritrjevanje.)
Odgovornost dr. Korošca
Kar pa mene kot političnega in narodnega človeka, ki z vso svojo dušo ljubim to svojo ožjo domovino in se z vso dušo zavedam svojega slovenskega porekla, pa tudi svoje jugoslovenske orientacije (Viharni vzkliki: Živel dr. Kramer!)) pri tej stvari boli v globino duše. je to. da mož. s katerim smo nekoč vodili deklaracijski pokret, da mož, ki je z nami pomagal pri ustvarjanju te jugoslovenske države, da mož, ki je s svojim pokojnim prijateljem dr. Krekom (Kiiei: Slava mu!) postavljal geslo narodnega edinstva in popolnega spajanja slovenskega rodu z jugoslovenskim narodom, mož. ki je tudi po 6. januarju pomagal polagati temelje jugoslovenske^ nacionalne in državne misli, da ta mož v času,
ko njegovi neodgovorni agitatorji razvijaj« tako agitacijo, molči, namesto da bi se dvignil in v zavesti svoje zgodovinske odgovornosti i« "»o protestiral ter zaukazal svojim agitatorjem. naj za božjo voljo prenehajo s to akrijo. ki vndi v pogubo in nesreč.i! (Burne in viharno pritrievanie.) Zamerjarn dr. Korošcu to, da s svojo molčečnostjo žet i li vemo. da or sam smatra to stvar za r>oro podpira brezvestno akcijo svojih oprod.
Zamerjam tudi to. da liudje. ki ta v S!o ventil hočejo zavajali naš narod v naiho1] n«umn>~- krtnbl.iiiMje. hodijo po B->grad:i ter se branijo in govore, da so izvrstni pa-trijotje in da sta vse to, kar se dogaja po Sloveniji, napravila Pucelj in dr. Kramer. ki da pošiljata agente provokaterje. da bi spravila nje v slabo luč. (Viharno ogorčenje.)
Kako za to podirajočo politično akcijo preže znani sovražniki naše nacionalne eksistence, o tem nas poučujejo vsak dan letaki. od katerih so mnogi ustvarjeni v domačih kovačnicah. mnogi pa prihajajo iz inozemstva.
Minister dr. Kramer je preči tal hujska-joč proti državni letak, ki so ga širili po Gorenjskem. Zločinska vsebina gorostasne-ga letaka je izzvala silno ogorčenje med zborovalci. Dr. Kramer je nato nadaljeval:
Potreba pozitivne propagande
Nočem nikogar obtoževati brez konkretnih dokazov. One, ki to propagando vpri-zarjajo, je treba udariti z vso silo državne avtoritete. Toda zavedati se moramo, da če ne bomo mi sami prinesli v to akcijo vsega svojega optimizna in svoje borbenosti, potem nam tudi državna avtoriteta ne more pomagati. Tudi sami moramo biti armada, ki se bije z največjo odločnostjo za nacionalno bodočnost. Vsaj za trenutke moramo v teh kritičnih časih pozabiti svoje vsakodnevne skrbi in težave in se vse posvetiti velikemu idejnemu delu. (Odobravanje.)
Zavedamo pa se tudi, da vsaka vlada
lahko kaj pogreši. Mi nismo bogovi in v nobeni drugi državi nimajo bogov za upravitelje, ker nezmotljivih ljudi ni. Zato tudi ne smemo vzeti tragične vsake male po-greške. Tako se je na primer zgodilo, da so bile izdane pobotnice za najemnino samo v srbohrvatskem jeziku in tudi razni drugi formula rji prihajajo brez upoštevanja zakonito zajamčenih pravic našega jezika. Nikdo tega ni želel in ne nameraval in take stvari se dogajajo le po nepazljivosti podrejenih organov. V tej veliki politični organizaciji nihče niti ne misli na to, da bi slovenskemu dehi našega naroda odvzel kake pravice in oviral njegov svoboden razvoj. Ge kaj takega opazite, vas prosim, da
nas o tem obvestite in bodite prepričani, J a se bodo take pogreške takoj odpravile.
Pomen nove stranke za Slovenijo
Dovolite mi še par besed o naši stranki. Tu sta dve stvari. Mi gradimo svojo organizacijo kot del vsedržavne velike politične 6tranke, da tako usn-anmo organizacijo, močno dovolj, da lahko prevzame odgovornost za državne posle in da čvrsto drži državno krmilo v svojih rokah in do kraja izvede novo državno politiko. (Viharno odobravanje.) Pa če tudi bi ne bilo tega povoda, bi se to naše današnje zborovanje moralo vršiti, kajti poleg tega. da smo organizirali slovenske nacionalne sile v vse-državni stranki, organiziramo in ustvarjamo defitinivno formo za naše delovanje tu na slovenskem terenu in 1'kvidiramo v tem zgodovinskem trenutku vse naše nekdanje strankarske razprtije, programske razlike, naše nekdanje razne metode in sisteme. Sestali smo se, da združimo vse, kar je pozitivnega, kar je za plodno delo navdušenega. za ustvarjajoče delo pripravljenega, v enotno fronto in v eno armado, ki naj v bodoče vodi vso borbo in vSe delo nacio- I nalnih elementov v Sloveniji. (Viharno pritrjevanje.)
Poziv k delu in optimizmu
Kmalu bomo postavljeni pred velike naloge in bližamo se reševanju velikih problemov. Kmalu bo postalo nujno, da dobimo nov zadružni zakon. Pripravljata se zakona o samoupravi obein in banovin.
Demokratizacija Jugoslavije se nadaljuje vedno hitreje. Zgodovina najnovejšega razvoja marsikatere države jasno priča, na izvirajo največje nevarnosti odtod, če je človek slab v trenotku, ko bi moral biti čvrst in odločen. Prava demokracija je ona, ki ustvarja tako državo, da bo resnično svobodna v svojem notranjem nacionalnem razvoju. To j-e prava svoboda, to je prava jugoslovenska svoboda, v kateri je tudi v polni meri zagarantirana svoboda Slovencev.
Zato končam s pozivom na delo, s pozivom k obtimizmu človeka, ki če mu opeka pade na glavo, pa si misli: morda je tudi to dobro; k onemu optimizmu, ki v najtežjih razmerah ne obupuje, kakor nismo takrat, ko še nismo smeli niti sanjati, da bomo kdaj svobodni. Pozivam vas k sistematičnemu iztrebljenju vseh starih prepirov, k ustvaritvi mogočne armade, ki edina bo sposobna, da se Slovenci uveljavimo kot oni faktor v državni politiki, kakršen zaslužimo biti po svoji zgodovini, po sVoji kulturi in po Svoji gospodarski moči in sposobnosti, po svojem navdušenju za našo nacionalno stvar.
Pozdravi iz drugih banovin
Zborovadd. ki so ln med govorom vedno iznova prekinjali ministra dr. Kramer-ja z izrazi soglasja in odobravanja, so mu ob zaključku pokazali svojo zahvalo in svoje zaupanje z ve&minutnimi viharnimi ovacijami. Med tem je prispela mimo Kazine slavnostna povorka ljubljanske sokolske župe. Zborovanje je bilo prekinjeno in udeleženci so se z obema ministroma na čelu podali na kazinski balkon, deloma pa na ulico pred Kazino, kjer so navdušeno pozdravljali mogočno sokolsko armado. Tudi sokolske čete so prirejale gg. ministroma, banu in drugim odličnim predstavnikom velike ovacije.
Po končanem referatu dr. Kramerja so s kratkimi nagovori pozdravili zbrane delegate narodni poslanci dr. Velizar Jan-kovič, Ignjat Tolič in Miloš Dragovič, ki so, kakor smo že omenili, kot gostje prisostvovali zborovanju. Vsak med njimi je bil prisrčno pozdravljen, ko se je oglasil k besedi Njihova izvajanja so izzvala ponovno živahno pritrjevanje, ob zaključku pa so jim bile zopet prirejene tople ovacije.
Dr. VeHzar Jankovlč
je sporočil pozdrave Beograda, kjer je njegov dom in Vojvodine, ki jo kot narodni poslanec zastopa v parlamentu. Poudaril je, kako mora biti naša prva skrb, očuvati in okrepiti narodno in državno celoto, ker le potem bo mogoče očuvati in okrepiti vse njene sestavne dele. Nato je nadaljeval:
Tudi naša nova politična organizacija ima veliki cilj in veliko nalogo, da postavlja v ospredje državo kot celoto, močno na znotraj in na zunaj, konsolidirano od Triglava in Maribora do Djevdjelije. Ostanimo še dalje Slovenci, Hrvati in Srbi, kadar pa gre za skupno mater Jugoslavijo, bodimo vsi JugoslovenL Italijani bi mogli morda potlačiti Slovence, Bolgari Srbe, Madžari Hrvate, toda vsi skupaj ne bodo nikdar premagali združenih Jugoslovenov. Kdor je dober Slovenec, Hrvat ali Srb, naj stopi pod jugoslovensko zastavo in postane tudi dober Jugosloven. Svoboda in velika bodočnost Slovencev, Hrvatov in Srbov sta samo v Jugoslaviji. Naša politika zahteva državno in narodno edinstvo. Zahtevamo pozabo razcepljenosti, regijonalizma, konfesijonalizma in vsega drugega, kar nas je ločilo. Izdajalci so oni, ki hočejo narod razcepiti. Mi pa hočemo politično organizacijo, ki naj se naslanja na vso državo. Ce bi ne bilo drugih razlogov kakor samo patrijotični, bi bilo že dovolj, da vstopimo vsi v to novo našo organizacijo. Naj živi kralj Aleksander (burne dolgotrajne ovacije) ! Naj živi naš narod, združen v enotni organizaciji!
Dr. Ignjat Toflč
narodni poslanec iz savske banovine, je prinesel pozdrave iz Slavonije, ki je njegova ožja domovina in ki ga je poslala tudi v Narodno skupščino. Nato je izvajal med drugim:
Kakor vi stojite tu na mrtvi straži pred našim neprijateljem, tako čuvamo našo skupno domovino tudi mi na drugi meji. Kakor vi, smo se tudi mi združili v močno falango jugoslovenske fronte, ki naj obsega vse poštene in delavoljne ljudi od Djevdjelije do Triglava. Predgovorniki so že dovolj naglasili potrebo grupiranja v novo državno stranko. Kakor sem razvide! iz vaših razprav, je glavna opozicija ona stru-ja, ki ima svoje vodstvo izven mej naše države. Razumen inteligent ne more in noče voditi borbe proti cerkvi in tndi v naši državi se ne bo našel človek, ki bi vodil borbo proti katerikoli cerkvi. Voditi pa jo bo moral proti onim posameznikom, Id bi skušali v svoje temne namene zlorabljati cerkev in versko čuvstvovanje prebivalstva.
Z vašega zborovanja odnašam ne samo lep spomin, marveč notranjo okrepitev, ki nam bo vsem v močno vzpodbudo za na
dite prepričani, da uspeh ne bo izostal. Gasi so zelo težki in zelo resni in baš zaradi tega je potrebno, da z združenimi močmi jačamo državo in sebe. Držite stalne stike z narodom in ga o vsem, o prijetnem in neprijetnem, sproti obveščajte, da tega ne bodo storili drugi, ki mu bodo širili samo lažne vesti in kovali svoje zločinske načrte. Pozdravljeni v imenu vseh poslancev savske banovine!
Miloš Dragov!č
je prinesel pozdrave lz Južne Srbije, posebej pa še pozdrave šumadinskih seljakov, iz katerih srede izhaja Izrazil je svoje veselje, da je mogel priti v lepo Ljubljano, in svoje zadoščenje, da je mogel na zborovanju delegatov JRKD iz dravske banovine videti toliko čvrste volje za skupno delo za ureditev razmer v Jugoslaviji. Nadaljeval je:
Akcija večine poslancev sedanjega parlamenta stremi pred vsem za tem, da se ure-de politične razmere pri nas in ustvari močna politična fronta, ki bo zbrala v svoji sredi vse dobre elemente ter varovala na-cijonalne in politične interese. Laž je, da gumadinci nočejo te politične smeri. So med Srbijanci sicer ljudje, ki bi radi iz osebnih razlogov prišli na vodilna mesta, pa bi bilo potem zanje vse dobro. Srbijan-ski seljak pa je preveč brihten in politično zrel, da ne bi spregledal njihovih namer. Znal bo z njimi in njihovim razdiralnim delom temeljito obračunati. Vse vesti, ki govore o nezadovoljstvu med srbijanskim prebivalstvom proti sedanjemu režimu, lahko mirno smatrate za izmišljene. Enkrat vam govore o nezadovoljstvu v šumadiji, drugič spet o revoluciji v Zagrebu, ko pa pride človek tja, vidi, da je vsa laž. Najboljši odgovor na vse to rovarjenje bo v tem, da se vsi zberemo v močno falango in jugoslovensko misel med najširšimi sloji naroda še globlje zasidramo.
Volitve
Predsedstvo zbora je medtem za g. Puc-ljem zepet prevzel dr. Kramer, ki se je zahvalil narodnim poslancem gg. dr. Jan-koviču, Toliču in Drago vi ču za njihov poset in njihove pozdrave. Nato je pozval v soboto izvoljeni kandidacijski odsek, da sporoči svoj, v sporazumu s predstavniki sreskih organizacij sestavljeni predlog za banovinski glavni odbor JRKD. V imenu odseka je poročal njegov predsednik dr. Ernest Kalan. Opozoril je na določbe strankinih statutov, po katerih se smatrajo za viriliste v banovinskem odboru vsi senatorji, narodni poslanci in člani banovinskega sveta, ki so bili izvoljeni v dravski banovini in so člani stranke. Poleg njih predlaga kandidacijski odbor še listo, na kateri so sorazmerno zastopani vsi slovenski srezi, a tudi vsi sloji in stanovi ter vse pomembnejše gospodarske panoge.
Predlagana lista je bila brez debate z vzklikom in soglasno izvoljena
Resolucije
Z enako soglasnostjo so bile odobrene tudi resolucije, ki jih je bil po iniciativnih predlogih sreskih organizacij pripravil poseben resolucijski odsek.
Prva resolucija je političnega značaja in opozarja na posledice, ki izvirajo iz huj-skajočega rovarjenja po deželi in iz zlobnega raznašanja raznih vznemirjajočih laži.
Druga resolucija govori o odnošajih med onimi strankinimi člani, ki zavzemajo javne funkcije, in strankinimi organizacijami, odnosno vsem, v stranki organiziranim prebivalstvom.
Tretja resolucija naroča vsem organizacijam JRKD, naj posvetijo vse sile in vso painjo problemom, ki so v zvezi z današ-
daljnje delo. Vztrajajte na tem delu in bo- njo gospodarsko krizo; zlasti naj obrnejo
svojo skrb na obupni položaj kmeta in de-
la-\ za. ter javnega in privatnega nameščenca.
Četrta resolucija zahteva, naj se vse delo v strankinih organizacijah usmeri tako, da se zabrišejo med člani tudi najmanjši sledovi nekdanje pripadnosti tej ali oni bivši stranki; JRKD ni nikak konglomerat iz bivših političnih strank, marveč nova politična tvorba, ki hoče združiti v svojih vrstah vse pozitivne sile našega naroda.
Peta resolucija končno pravi, da je sedanje strankino ime neprikladno in predlaga, naj se m državnem kongresu sklene, da se novi politični pokret imenuje »Jugoslovenska narodna stranka«.
Zaključek zbora
Ko so bile resolucije odobrene, je predlagal g. dr. K r a m e r, naj zborovanje brzojavno izrazi Nj. Vel. kralju Aleksandru svojo vdanost in naj brzojavno pozdravi predsednika vlade dr. Vojo Marinkoviča ter poslanski in senatorski klub JRKD. Z dolgotrajnimi ovacijami vladarju in Jugoslaviji je bil predlog sprejet.
S toplimi besedami se je dr. Kramer zahvalil gostom iz jugovzhodnih banovin ter vsem zbranim delegatom, ki so se požrtvovalno udeleževali dvodnevnega zborovanja.
Senator g. Ivan Hribar je med živahnim aplavzom izrekel v imenu zboroval -cev zahvalo ministroma dr. Kramerju in Puolju za njuna referata in za naporno vodstvo krasno uspelega zborovanja
Ob 13. uri je predsednik dr. Kramer zaključil ustanovno skupščino banovinske organizacije JRKD.
Sreska organizacija JRKD za gornjegrajski okraj
V 9 občinah izmed 11 gornjegrajskega sreza so že izvedene krajevne organizacije JRKD. Z ozirom na to se je vršila ustanovna skupščina .sreske organizacije dme 2. t m. ob 14. v prostorih gostilne Krajnc v Ljubiji pri Mozirju.
Skupščino je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Teodor Sbrizaj, ki je pozdravil vse navzoče in izrazil nado, da bo nova stranka krepko razvita t okraju in postala faktor, s katerim bo treba ra čunati. Nato je podal poslanec Rasto Pu-stoslemšek poročilo o političnem položaju. V temperamentnem govoru je zlasti Opozarjal na prot.državno in protidinastič no propagando, ki jo uganjajo elementi, stoječi blizu bivše SJLS. Dotaknil se je vsega obžalovanja vrednih pojavov v sosed nem kamniškem in kranjskem srezu in ugotovil, da so glavni krivci povsod že pod ključem. Končal je svoja izvajanja takole: Mera potrpljenja je polna. Kdor ni t državo je proti njej, in ta mora računati s tem, da bo država tudi napram njemu pokazala svojo moč. Ker pomiri j rvost po-popustljivost in prizanesljivost niso dosegle svojega namena, naj v bodoče odloča železna roka. — Zborovalci so sprejeli posla nč eva izvajanja z viharnim odobravanj am.
Nato jo banovinski svetnfk g. Motfja Goričar stavil več dobrih predlogov za odpravo malodiušnosti, ki »e ponekod pojavlja izaradi krivili informacij in todi po krivdi raznih rovarj ev.
Ko sta g. poslanec PustosJomSek Ia g. banovinski svetnik Goričar podala še razna pojasnila na vprašanja navzočih, so se izvedle volitve »reškega odbora. Za predsednika je bil izvoljen predsednik dosedanjega pripravljalnega odbora, odvetnik dr. Teodor Sbrizaj iz Gornjega grada, za podpredsednika g. Matija Goričar, banski svetovalec in župan v Mozirju, g. Fran Kolone, župan in lesni trgovec z Ljubnega in g. Fr. Zehelj, župan in posestnik iz Bočne. Za tajnika g. Jo«. Korban, šoL upravitelj in preglednik iz Gornjega grada, za blagajnika pa g. Ant Tratnik, učitelj m posestnik v Gornjem gradu. Nadalje so bili izvoljeni za odbornike^ Franc Mermal, župan, Ant Kol ene, pos. (Gornji grad); Jakob Ž-ibovt, Ign. Kocjan (Luče); Ant Podipečan, restavrater, Jos. Ermenc, Suš-nik, pos. (Ljubno); Alfred Zehelj, šolski upravitelj, Ivan Matek, pos_ Ant. Firšek, trg. (Rečica); Ant Majerhold, restavrater, Fr. Miklavc, pos (Mozirje, trg); Avg. Krajnc, gost Ant. Stvarnik, pos. (Mozirje, okolica); Artur Aglič, trg., Fr. Steblovnik, pos. (Šmartno ob Paki). Za delegata za ba-novinsko skupščino sta bila izvoljena nadalje še g. Fr. Celinšek, posestnik in gostilničar v Mozirju in g. Fr. Bačun. posestnik in lesni industrijalec na Ljubnem. Za delegata za strankin kongres v Beogradu sta bila izvoljena g. Matija Goričar in g. dr. Teodar Sbrizaj.
Skupščina je nato sprejela ostro resolucijo, v kateri z vso odločnostjo zahteva: 1. naj država z vso strogostjo postopa proti vsem, ki rovarijo proti državi; 2. naj se brezpogojno odstranijo iz državne službe vsi oni, ki podpirajo take elemente ali z njimi simpatizirajo; 3. naj se h občinskih ie drugih samoupravnih zasto-pov izločijo vsi, ki so nasprotniki sedanje državne ureditve; 4. naj se agrarna reforma v celoti izvede tudi v gornjegrajskem okraju, ker je krivično, da se glede tega okraja dela izjema; 5. naj se izdatno omili sedaj vladajoča cenzura in 6. naj se razmeram primerno zniža obrestna mera.
Ob pol 18. je predsednik dr. Sbrizaj zaključil lepo uspelo zborovanje.
200 mož in fantov, ki so se v stranko tu<H
vpisali.
Isti dan je imela zborovanje in ustanovitev stranke tudi sosedna občina Velika Lcka v prostorih g. Alojzija Bregerja v Št. Lovrencu Tudi tu je bilo zlasti mnogo kmečkega ljudstva Zborovanje je vodil župan g. Alojzij Saje. Poslanec Kline je podal o delu v Narodni skupščini obširno poročilo, ki so ga zborovalci z močnim odobravanjem vzeli na znanje. Tudi tu se je ustanovila organizacija JRKD, ki šteje že ob ustanovitvi lepo število članov. Izvoljen je bil odbor z g. županom na čelu.
Obe občini, Trebnje in Velika Lcka, sta s svojim mnogoštevilnim obiskom obeh teh shodov izreki; g. poslancu zahvalo za dosežene uspehe in bodrilo k še uspešnejšemu delu v prid ljudstva in države.
Pred tujsko-prometno sezono
Naša zveza za tujski promet ima že od nekdaj navado, da sklicuje svoj redni občni zbor tik pred otvoritvijo slavne sezone. Da ga sklicuje vprav v tem času, za to ima pač svoje tehtne razloge in posebne namene. A najtehtnejši razlog je pač ta, da po dovršenem starem delu lahko pokaže na važne naloge, ki so tik pred njo in so
Shodi poslanca Klinca
Trebnje, 2. junija V nedeljo je imel poslanec novomeškega sreza g. Anton Kline lep sestanek v občinski pisarni v Trebnjem. Navzoče je bilo veliko število kmečkega ljudstva, skoro ves občinski odbor pod vodstvom župana g. Josipa Zupančiča ter mnogo obrtnikov in delavcev. Po poročilu g. poslanca in po nekaterih pojasnilih, ki jih je dal na razna vprašanja, je bila ustanovljena krajevna organizacija JRKD za občino Trebnje. V krepkih besedah je očrtal novomeški župan g. dr. Režek navzočim program nove stranke, posebno pa je lavno odgovoril onim hujskačem v naši dolini, ki so v noči od sobote na nedeljo izdali letake, s katerimi so odvračali ljudstvo od nove stranke. Izvolil se je nato odbor, v katerem so zastopani vsi sloji z inž. Brovetom na čelu. Vsa agitacija nasprotnikov je bila ponesrečena in je bil uspeh ravno nasproten, saj smo videli ta dan v Trebnjem preko
naravno rezultati dola, ki ga je pričela že preteklo leto, a ga ni mogla izvršiti, ne morda iz lastne nemoči, temveč zaradi okoliščin, ki so se ji postavile na pot s tako silo, da jih n<i mosrla premagati s svojimi skromnimi sredstvi. Občni zbori Zveze so biM vsako leto jako zanimivi, ker so bili takorekoč nazorna revija ogromnega dela, ki ga je Mla Zveza izvršila v pr<->-speh našega narodnega gospodarstva; zanimivi tembolj, ker se je človeku odpri jasen pogled v borbo za dobrobit posameznih krajev 1n celokupne banovine, a ta borba v resnici ni bila malenkostna, če gledamo na nerazumevanje naših ljudi, ki še dandanes ne morejo prav ceniti Zveznih stremljenj in jI zaradi te™a nerazumevanja delo samo otežkočnjejo. Kljub silnemu napredku, M ga je v zadnjih letih dosegel naš tujski promet, se mora Zveza še vedno boriti s težkočami, ki se laiku »de neverjetne, a &o vendar tn in bodo tako dolgo tn, dokler se ne bodo vse zadeve vseh tujsko - prometnih pos+oiankah ipo-polnoma in gladko konsoKdirale.
če &o bili Zveznni občini zbori v prejšnjih letih zanimivi, bo letošnji občni zbor t resnici nad vse zanimiv, ker se bo vršil v znamenju splošne gospodarske krree 1n pod pritiskom neutemeljene depres-lje, ki se je tik pred sezono polastila večine našoh tnj-sko-prometndh Interesentov. S tema dvema faktorjema bo moral občni zbor v splošnem računati in jn obravnavatt popolnoma v onem obsegu, kakor sta se pojavila. Toda težko mu pač ne bo, da ju pokaže v pravi iučl tn v oni 'isttnitosti in (pomembnosti, ki ju za-Siužiita že zaradi tega, ker sta. se pojavila v skrajno pretiranem načinu, v katerem človek nehote sluti prikrito tendenco, ki se je vrinila v naše javno ži Ijesnje kdove zakaj. Če Italija, Švica in druge tujskoprometne države trosijo v sedanjih dneh milijone in milijone za propagando svojiih krajev navzlic gospodarski krizi, ki je pri njih prav taka aM še huje občutna kakor pri nas, je vendar to samo znamenje, da računajo letos s tujskim prometom prav tako ali še bolj nego lani. Če pa so države, ki imajo največjo prakso in izkušnjo v tajskem prometu kljub splošni evropski depresij,} tako oportunistične. tudi mi ne smemo biti že vnaprej malo-dušnd, tem manj, ker smo mi, kar zadeva tujski promet, v splošnem navezani skoro le nase ter na najbližje sosede
Ker je poletna sezona tik pred &mmi, eo se našj Jetoviški iin zdraviliški kraji ža pripravili nanjo, kolikor so mogH in znali Toda smernice, ki jnh bo oodai Zvezin občmi »bor za to, mogoče najzanimivejšo dzmod vseh dosedanjih sezon, pač ne bodo smr-H zavračati in se bodo morali v lastnem Interesu ravnati po njih, če hočejo, da bodo kljub nepri-likam letošnjega Izvan-rednega leta dosegl-i prav iste u-spebe kakor lan-1 Devizne omejitve so pač veliko zlo t tujskem prometu, toda nikakor ni-so najhujše z-lo in v skrajnem slučaju še ceJo koristijo tujskemu prometu v ozkem okviru naše države, zakaj devizne omejitve kolikor toliko silijo našega človeka, da ostane v svoji domovini in da ostane denar, ki bd ga drugače požrla tujina, prt nas in pri naših ljudeh. To pa je že dobrina, ki jo moramo upoštevati pri kalkulacija letošnjega tujskega prometa
Z Zvezo za tujski promet je aflBa-anih mnogo podeželskih ustanov, kri so v svojem delovanju popolnoma neodvisne od Zveze in delujejo po lastni uvidevnosti in inicv jativL žal, da te ustanove ne izdajajo nobenih javnnh poročil o svojem delovanju in o svojih vsakoletnih uspehih in neuspehih, ker bi se na ta način lahko izdelal celoten, kumulativen pregled vsega našega tujskega prometa, kar bi bilo za vse postojanke jako zanimivo in še bolj poučno. Poleg tega pogreška pa je usodno tudS dejstvo, da posamezne postojanke, M si hočejo zasigiirati za se čim intenzivnejši tujski promet, delajo vse preveč na lastno pest, kar zadeva propagando, in ker nimajo prave okretnosti, ki jo zahteva profinje-na umetnost v propagandi, dosežejo vse drugo, samo tega ne, kar so Aameravali. Izvrševanje propagande mora biti — zlasti v Inozemstvu — brezpogojno centralizirano in ta centralizacija mora biti samo v Zvezinih rokah, ker je edino ona za to delo sposobna in upravičena.
Poleg nerazumevanja posameznffh Budi je pa še dosti drugih ovir, ki otežkočujejo naš tujski promet. Te ovire so bolj terenskega značaja in so po posameznih krajih različne ter so zgolj lokalnega značaja O naših cestah se je že dosti pisalo, da so skoro v nevzdržnem stanju, zlasti še v onih predelih, koder se vrši vsak dan bolj živahen avtomobilski promet. Naj je na tem dejstvu že toliko resnice, kolikor je je, vendar je .resnica tudi, da v nekaterih letoviščih tudi občinska pota niso v onem stanju, kakršnega bi zahteval tujec že zaradi svoje osebne udobnosti Pa je še drugih neprijetnosti dosti, ki nikakor ne služijo posameznim letoviščem v okras, a jih je težko odpraviti, ker ni nikjer nobene instance, kamor bi se mogel človek pritožiti. Zato nikakor ne bi bilo neumestno in bi bilo samo v blaginjo letoviških krajev, če bi Zveza vsled svoje eminentne pozicije prevzela,to nalogo in bi se v njenem okrilju ustanovila neodvisna instanca, ki bi bila meritorna v vseh tujsko-prometnih zadevah in vprašanjih in katere razsodbe bi imele neovrgljivo polno moč ter bi se morale izTršitd brezpogojno.
Maši kraif in ljudje
Zbor naših mlekarskih zadrug
Ljubljana, 6. junija
V restavraciji »Pri levu« so včeraj dopoldne zborovali zastopniki mlekarskih zadrug iz dravske banovine. Vršil se je namreč občni zbor Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani. Udeležba je bila žal bolj pičla.
Zborovanje je namestu odsotnega predsednika dekana g. Ketteja z Vrhnike otvoril podpredsednik g. Anton Rožet, mspek-torr Zveze slovenskih zadrug. Pozdravil je zastopnika banske uprave g. Pavlico in zastopnika Kmetijske družbe ravnatelja g. inž. Laha. Sporočil je, da je izmed 34 včlanjeni ih zadrug na zboru zastopanih samo 12. in ugotovil, da zanimanje članic za društvo in z.a skupno mlekarsko akcijo vobče še zmerom nikakor ne zadovoljuje.
Obširno tajniško poročilo je podal gospod Benko. Število članic je letos naraslo od 32 na 36; včlanjeni sta tudi Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza. Poročal je o zalogah sira. ki ga imajo članice in ki ga je zdaj 127.000 kg, in o organizaciji ljubljanskega mlečnega trga; pri tej točki je izrazil željo, naj bi oblastva bolj upoštevala centralno društvo. Tajnik je v svojem poročilu sprožil tudi idejo, naj bi se ustanovila zveza mlekarskih zadrug, ki bi prevzela organizacijo nakupa, kontrole in komsuma mleka in vsega poslovanja mlekarskih zadrug.
Za tem je g. Benko podal še blagajniško poročilo, računsiki preglednik g. Lo-Vrač pa je predlaga' absolutorij.
Debata se je v glavnem gibala najprej okrog te nameravane zveze. V debato so posegli med drugimi ravnatelj mlekarske šole v Škof ji Loki g. inž. Šabec. Pavlica in Lah, podpredsednik Rožet in tajnik Benko. Govorili so predvsem o raznih težavah, zlasti denarnih, ki stavljajo zapreke ustanovitvi te zv^ze in bo zaradi tega treba reč za zdaj še odložiti. Druga važna točka v debati je bil obrtni zakon. Isti debaterji so govorili o vprašanju, ali je to dobro ali slabo, da mlekarske zadruge niso omenjene v obrtnem zakonu. Pojavilo se je dvoje nasprotujočih se mnenj, katerih končna solucija je bila, da bi bil edino umesten poseben zakon o mlekarstvu, ki bi uredil dolžnosti in razmerje med mlekarskimi zadrugami, pok1 'enimi mlekarji, živinorejci in konsumenti ter bi vseboval vse določbe o kontroli mleka.
Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen ves stari odbor, le na mesto odstopivšega odbornika g. Gubam ca je bil izvoljen zastopnik zadruge iz Vodic g. .Teraj.
Pri slučajnostih je g. inž. Saibec zahteval od odločilnih činiteljev im od javnosti, da bolj vpoštevajo mlekarsko šolo v Škof-jt Loki. ki ne vzgaja samo mlekarjev, temveč predstavlja tudi važno preizkuševalni-co in vzorno mlekarno. Izjavil se j« proti eventualni spojitvi mlekarske šole s kakšno planšarsko šolo. Zastopniki nekaterih zadrug pa so se pritoževali proti visokim Tnitninam na mleiko v Ljubljani, na Bledu in drugod.
Opoldne j» podpredsednik g. Rožet zaključil zbor.
Počitniške kolonije
Ljubljana, 6. junija.
Počitniška taborjenja mladine pod šotori
tudi pri nas niso več kaka nova reč. Skavt-skim in gozdovniškim društvom je tako taborjenje, ki traja po več tednov, glavna prireditev. Nanjo se pripravljajo vse leto. Je pa tudi res, da vsebuje taborjenje toliko romantike, za katero je mladina tako dovzetna. da ga moremo primerjati s potovanjem. Je to romantika, nekakšna robinzonska romantika. ko se ločiš za nekaj tednov iz mesta, iz civiliziranega sveta, in zaživiš v prosti prirodi čisto svojstveno in prirodno življenje. Mimo koristi, ki jih pridobiš za telo. postane tudi duša nekako bogatejša. Ni čuda. če ostane tako taborjenje človeku v prijetnem spominu za vse življenje.
To so pa le mladinska taborjenja. Pri nas se še nismo povzpeli tako visoko, da bi spoznali in priznali koristnost takih taborjenj tudi za odrasle ljudi. Mladina naj le ima svoje taborjenje, pravimo, saj tako ni bila nikoli dosti prida za kaj pametnega. Za neumnosti pač! Tako pravimo, ne pomislimo pa, da tudi nam, Zraslim, prav dobro delo nekaj tednov življenja na čistem zraku in na solncu. da bi utegnilo tudi nam vrniti nekoliko svežosti telesa in vedrine duha. To je za otroke, pravimo, za nas sta menda kavarna in krčma, za izprehod pa promenada in Tivoli popolnoma dovolj...
Da pretiravam, pravite? No, mislim, da lahko seštejete na prste obeh rok vse tiste
ljubljanske družine, ki so že kakšno noč prebile pod streho šotora. Kje 9ploh^ najdete v družini šotor? Kdor more, gre pač ob počitnicah v letovišče, kdor pa tega ne more, ostane doma. V Ameriki že davno poznajo ■vveekende ali nedeljska izletna taborjenja v prirodi. Pa še v Ameriko ni treba iti, čisto blizu, v Evropi, so vdomačeni taki weeken-di. In sedaj čujemo, da prihaja celo neka slovenska mladinska organizacija z novostjo; štiritedensko družinsko taborjenje, ki ga baje namerava prirediti v letošnjih počitnicah.
Počitniške kolonije, tudi mladinske, veljajo pri nas še vedno za luksus, kot nekaka avantura za site ljudi, čeprav bi bil to naj-prikladnejši način letovanja baš za srednje in ubožnejše sloje. Imovitejši gredo z vso družino na morje ali v kako gorsko letovišče, revnejši pa dado otroke k sorodnikom na deželo, ako jih imajo. Zadnja leta prirejajo mestne občine in dobrodelne korpora-cije počitniške kolonije, v katere sprejemajo otroke po večini brezplačno. Vidi se, da v ljudstvu še ni potrebe, ki bi ustvarila iz ta-borništva nekak ljudski pokret. zaradi katerega bi bilo treba tudi nekaj žrtvovati. Tako se je bati. da se bo razvilo iz tega neko za-stonjkarstvo, ki le jemlje taborništvu vrednost.	. ....
V naša letovišča naj prihajajo tujci, mi pa se oklenimo taborništva!
Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastaja-nje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Odkritje zanimivih starih predmetov
Dobova, 6. junija
V bližnji okolici Dob o ve so že ^-ečkrat naleteli pri prekopavanju, oranju ali pa izkopavanju peska na starinske predmete, ki dokazujejo, da je bilo nekdaj v teh krajih prav živahno življenje. Pred kratkim je našel neki posestnik pri izkopavanju peska poleg človeških okostij, stare sulice, ■meč in neko pripravo, o kateri se ne ve, kakemu namenu je služila.
Prav blizu dotičnega mesta sta bila najdena dva novca, katerih eden je menda bizantinskega, drugi pa baje turškega izvora. Tudi sledi brazd v bližnjem gozdu pričajo, da je bilo nekoč v tem kraju večje naselje, ki so ga najbrže uničile vojne vihre, divjajoče preko teh krajev.
Posebno mnogo starinskih predmetov, zlasti starega denarja, so našli svoječasmo okoli vasi Rigonce, kjer so dobili tudi plošče z raznimi napisi. Vse te plošče pa so se razbile, ker niso prišle v prave roke, dočim se je denar porazgubil med ljudmi, ki •serveda nimajo smisla za njegovo zgodovinsko vrednost Dobro bi bilo, če bi nam mogel kak zgodovinar ali starinoslovec podati zgodovino našega kraja, kar bi prav lepo služilo pri domoznanskem in zgodovinskem pouku na domači šoli.
Belokranjska kronika
Črnomelj, 4. junija.
Te dni je trmrl posestnik Ivan Kramarič v visoki starosti 91 let. Pokojnik je bil zaradi svoje skromnosti in mirnega značaja splošno priljubljen. Na njegovi zadnji poti na pokopališče v Vojno vas so ga spremljali številni meščani in domača mestna godba. Blag mu spomin.
Zadnji sejem fe bil še dosti živahen. Živine je bilo prodane okrog 200 glav, pa tudi s prašički je bila živahna trgovina, Cene živini so nekoliko poskočile.
Prosvetni odsek Sokola je na Telovo uprizoril Bachovo burko »Svetnike. Obisk je bil dober in je bila prostorna dvorana Šokol-skega doma napolnjena z občinstvom. Igralci so se brez izjeme vsi potrudili in želi živahen aplavz. Po igri se je razvila skromna zabava. Čisti dobiček, ki je namenjen za zletni sklad v Prago, je zadovoljiv. Soko7stvo se živahno pri pranja za svoj jrwren nastop, ki se bo vršil ob koncu junija.
Kljub gospodarski krizi S3 letos v našem mestu dosti zida. Lični moderni stavbi trgovcev Mijllerja in Pluta sta dogotovlj^ni. Nanovo se gradijo 4 hiše, nekaj se jih pa prezidav?..
Ribarska zadruga je imela redni občni zbor v Laknerjevem hotelu. Za predsednika
je bil izvoljen g. inž. Janežič, za podpredsednika pa g. Josip Fabjan, posetnik in nrar v Črnomlju. Odbor je ostal stari.
V	Loki je pri zadnji nevihti strela udarila v mlaj, ki so ga po stari navadi postavili fantje 1. maja.
Zaradi raznih nepoštenih dejanj je bil te dni aretiran M. B. iz Ljubljane, ki je že nekaj časa uganjal razne pustolovščine po Beli Krajini.
Prva žrtev Save v Kranju
Kranj, 6. junija.
Včeraj popoldne je zahtevala Sava v Kranju svojo prvo letošnjo žrtev. LTtonil je petletni otrok Lado Ažman. Mali Lado se je igral s svojim prijateljčkom tik pri domači hiši, ki stoji nad Majdičevim kanalom. Na ilovnatih tleh mu je nenadno spodrsnilo in fantek je padel v vodo. Sava ga je nekaj trenutkov odnašala proti sredini struge, nato pa pogoltnila. Njegov mali tovariš je Lada nekaj trenutkov opazoval, nato pa je stekel k njegovi materi ge. Ažman o vi in ji povedal, da je Lado v Savi. Večji Ladov brat je sicer takoj stekel k vodi in stikal za bratcem, pri čemer so mu pomagali sosedje. B lo pa je vse zarmatn, Trupelca še niso našli.
Samomor vojaka
Ptuj, 6. junija.
V	soboto 4. t. m. okoli 13. so vozili redov tukajšnjega pon ton irskega polbataljo-na Živadin Stojanovič iz Požege in še dva druga vojaka preko dravskega mostu prazen voz z vojaškega vežibališča v mesto.
Ko »o bili nekako sredi mostu, se je Stojanovič nenadno pognal preko ograje v valove hladne Drave. Ker je na mestu, kjer je skočil v vodo, Drava zelo deroča in polna vrtincev, je bila vsaka pomoč zaman.
Vojaki so dogodek takoj javili komandantu. Ta je odredil takojšnje iskanje trupla, ki ga še niso našli. Mladeniča slikajo predstojniki kot treznega m pridnega vojaka, ki je služil skrajšan rok ter je že več mesecev odslužil. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve.
Silno neurje v okolici Novega Sada
Novi Sad, 6. junija.
Ko so bile ravno pred enim tednom že obširno opisane strašne nevihte ^ cikloni, nalivi in tudi s točo po Bosanski krajini in tudi v okolici Novega Sada. je v petek katastrofalno neurje zcroet zadelo novosadsko okolico. V samem Novem Sadu je minilo to brez posebne škode, v ožji okolici pa je bila precejšnja škoda povzročena vrtnim in poljskim nasadom. V širši okolici pa so tudi tokrat oškodovane razne vasi ter je vihar razrušil in poškodoval tudi mnogo poslopij. Po gozdovih in nasadih ie burja uničila in tudi izruvala mnogo drevja, na ceste pa je ponekod sprožila velike laviue kamenja. Največja škoda je zadela občini Čortanovci in Beška.
Tudi okrog Bečkereka je bilo to neurje usodepolno. ker je porušeno precejšnje število stanovanjskih hiš in gospodarskih zgradb. Vihar je divjal tudi tu po gozdovih ter je nekaj velikih odlomljenih in iz-juvanih dreves razmetal preko železniške proge, da je bil tako železniški promet oviran in da je stalo mnogo truda, predno so tehnični oddelki uredili promet ter zavarovali pred nezgodami občinstvo.
Puščavnik z enim cekinom na leto
Ker so pokvarili njegovo ljubezensko idilo, se sestaja z ljudmi samo enkrat na leto, ko izmenja svoj cekin
Skopi je, 6. junija.
Blizu Struge živi v gozdu vasi Nerez že dolga leta zanimiv puščavmilk, Samojlo Ra-dovič, o katerem nihče ne ve, koliko je star, sam pa o tem tudi ne govori, ker prihaja med ljudi samo enkrat na leto, ko v eni in isti trgovini izmenja starinski zlatnik — napoleondor v papirnat denar, si nakupi razne potrebščine ter takoj spet izgine v svojo čudno kolibo, ki jo ima zgrajeno sredi velikega bukovega gozda.
Puščavnik Radovic je eden od najinte-resantaejših puščavnkov, ki jih je bilo m jih je še v precejšnjem številu po južnih srbskih krajih. Puščavnik je bil že pred balkansko vojno in ko se ni nihče brigal zanj v nekdanjih slabo urejenih razmerah pod turško upravo, se je mož naenkrat pojavil, ko je Sifoija stopila v vojno proti Turkom. Razmere so bile take, da se ni dosti izpraševalo: od kod in kako — in tako je mož pri vsej svoji puščavniški redkobesednosti odslužil vso dobo balkanske in pozneje tudi svetovne vojne Ko je bila demobilizacija, je naenkrat ravno tako, kakor se j« pojavil, tudi izginil. Sele pozneje, ko so uradi začeli voditi evidenco odsluženih bojevnikov, se je začelo razmišljati tudi o mrkem Samojiu Radoviču, zaradi tega in onega so bili oglasen i nam j rami pozivi in ker se ni javil, je par njegovih frontnih tovarišev dalo nekaj skromnih podatkov o življenju tega samotarca. Eden od njih, ki je bil najdalj e časa z njim na fronti, je pripovedoval, da Radovic ne mara za ljudi, ker so preprečili njegovo prvo ljubezen. Mlad je še bil, ko se je zaljubil v lepo pastirico, vse se je dogovoril z njo že na paši, neke noči pa jo je odvedel na svoj dom v svojo vas, še predno je bilo z njeno rodbino in s celo zadrugo dogovorjeno vse o poroki. Komaj sta mlada zaljubljenca prišla v Rado-vičevo hišo, so za njimi dospeli že neki sorodniki izvoljenke in turški žandarji, ki so Samojla takoj odvedli v Ohrid pred strogega loajmakama, ki je zaljubljenega mladeniča najstrožje obsodil ne glede na to, da spada ugrabi j en je zaljubljenih in nezaljubljemih deklet drugod med nekako tolerirano narodno romantiko. Ko je Sa-moil prestal kazen, se je takoj z velikim ogorčenjem ločil od domače m sosednje vasi. češ, da so vsi njegovi sovražniki in izdajalci. Od tega časa ga ni bilo več na spregled, dokler se ni, kakor že rečeno, naenkrat sam javil v vojsko.
Takoj po zaključku vojme je nekemu svojemu sorodniku pripovedoval, da Je imel sanje, v katerih se mu je pojavil starček, ki mu je označil v veliki zapuščeni šumi prostor, kjer je zakopan velik zaklad. Pozval je sorodnika, naj se posluži tega migljaja dobrega duha. Mmogi vaščani so res večkrat v potu svojega obraza kopali na označenem mestu, našli pa niso ni- '
česar. Samoil Radovič pa se od tedaj ni več pojavil med njimi in če so ga po dolgih časih slučajno kdaj srečali v gozdu, tudi ni imel za njih besede. Uverili pa so se skozi dolga leta vsi, da je Samoil sam dvignil zaklad, kajti vsako leto nekaj dni po veliki noči se prikaže v vasi ter izmenja tam pri trgovcu blesteč zlatnik — napoleondor, potem pa se spet zapre v svojo gozdno kolibo. Vsakokrat reče čudaški puščavnik, ki je oblečen v starinsko zakrpano obleko, da prihaja zadnjič, vrača pa se vedno prav točno ter takoj spet izgine z nakupi j enim blagom in ostankom cekinove izmenjave v svoj brlog.
Prebivalci okoliških vasi so hoteli že večkrat izvedeti to in orno od puščavnika in ker je bil ves trud zaman, so prepričani, da bodo enkrat po smrti tega čudnega starca postali lastniki velikanskega zaklada.
Grenčica Hmijadl Jano« je najzanesljivejše ln najldealnejše odvajalno sredstvo.
Glasovi iz Kočevske
Kočevje, 4. jtmdja
Kočevski kmet računa, da bo letošnjo jesen sadja v izobilju in ie računa, koliko bo pridelal sadjevca in nakuhal žganja. Dal bog, da ine bi bili ti računi brez kro-marja, zakaj nesreča pride tako rada . . .
Maj je prinesel v naše mesto izredno stavbno podjetnost. Zida se na več mestih. Veliko vinsko klet namerava se^zndati vinski trgovec g. Cetinski iz Morave. Kupil je hišo od kočevskega trgovca g. Maherja na Ljubljanski cesti. Sedaj je podrl gospodarsko poslopje in na istem mestu postavlja vinsko klet Trgovec Heribst je kupil hišo od brivca Morocouittija in jo je pred kratkem predelal za svoje trgovske lokale, sedaj pa dozidava v ozadju skladišča, v prvem nadstropju pa stanovanjske prostore. V Rožoii ulici je začel zidati enodružinsko hišo Andrej Struna, delavec Tomšič pa je skoraj že dogradil dvostamovaaij-sko hišo v isti ulici. Upokojenec Mille zida na stari žagi tudi enostamovaaijsko hišo.
Zadnja redna seja mestnega občinskega zastopa je bila važna zaradi nekaterih aktualnih vprašamj. Seji je predsedoval namesto obolelega župana, dvornega svetnika g. Kostanj evca, podžupan inž. Stiglic. Na dnevnem redu so bili obračuni mestne občine, elektrarne in vodarne in občinskega ubožnega zaklada za L 1931. Preglednd-ško poročilo je podal občinski odbornik g. Peterlin. Občinski odbor je sprejel njegovo poročilo proti enemu glasu. Pri nadaljnji točki so obč. odborniki razpravljali o odpravi občinskega kuluka za leto 1932. Bili so soglasnega mnenja, da se Icu-luk zaradi težkega gospodarskega položaja.
Kulturni pregled
MahoivsUega „Hlapec Jernej" v Brnu
Brno, junija.
Brnu se je nudila izredna prilika, da spozna Ivana Cankarja v njegovem svetopisemsko preprostem in vzvišenem spisu, namreč v »Hlapcu Jerneiu in njegovi pravici«, ki ga je zdramatiziral in uglasbil Alfred Mah«wsky. Premijera tega zdramatizirane-pa »Hlapca Jerneja«, ki ima v izvirniku naslov »Knecht Jernej. Musikalisclies Schau-spiel. frei nach der Erzahlung des Ivan Cankar«, je bila minule dni v brnskem Deželnem gledališču (v nemškem jeziku).
Alfredu Mahowskemu je pri dramatizaciji šlo za to. da vidno poudari globoko sočutje. s katerim se je Cankar, ki je bil tako neutešljivo žejen etičnih vrednot, približeval vsem zatiranim in ubogim. Ce razumemo objektivnost njegovega prizadevanja za resnico, lahko trdimo s polno zavestjo, da je Mahowsk7 postopal pri svojem delu kakor fin, vendar pa smotren arhitekt, ki je epično snov — tako hvaležno za odrsko predelavo — stopnjeval v intenzivno dramatiko - glasbeno pesnitev. Predvsem je umel bistro dvigniti v ospredje Jernejevo križevo pot od izgona s kmetije skozi vas, preko sodišča in cesarsko prevzetnega Dunaja. vse do plamenov, ko je zažgal hišo ln v nji končal svojo pot ta pogumni iskalec božje pravičnosti. Mahowskemu ni šlo za goto realistično prikazovanje, marveč si je
pomagal tudi z novo ustvarjenimi osebami, ki jih Cankar nima. ki pa v ničemer ne nasprotujejo Cankarjevi viziji. Njegova glasbena igra je zasnovana kot visoka pesem svetosti dela in sloni na gorki sintezi ponižanega človeka in zemlje; človek si he-rojično in vneto prizadeva, da bi se dvignil kvišku — k božji resnici. V tem duhu se giblje tudi godba Mahowskega, ki je polna notranjih impulzov, vzvalovanih po značilnem dojemanju bolestnega ritma, kakor je to stilistično pokazal že v svojem prejšnjem delu »Die Sklavin«.
Temu mlademu skladatelju, v katerem je nemška glasba na Češkem izgubila svojo najboljšo nado, ni bilo dano, da bi dovršil instrumentacijo »Hlapca Jerneja«; po njegovi prezgodnji smrti letos spomladi so delo Mahowskega končali kot čin pijetete glasbenika Merz, Frotzler in kapelnik nemškega gledališča v Brnu Blatt. ki ga je pri pre-mijeri dirigiral. Obžalovati moramo, da je Mahowskega »Hlapec Jernej« prišel na oder šele kot predzadnji komad pred samim zaključkom gledališke sezone, dne 30. maja t. 1.	Rajmnnd Halefina.
Med revijami
»Nova Evropa« Je objavila v maj-niškj številki v prilogii ponatis Meštrovl-čevega uvoda v razstavni katalog, ki ga je v prevodu priobčilo tudi »Jutro«, dalje razpravo drja Milana Curčisna »Stih Gete-
ovih Rimskih Elegija«. članek St. Vlna-verja »Proslava Goetheove stogodišnjice u Nemačkoj j u ostaloj Evropi«, tehten prispevek R. Bičanifia >Kriza nacijonalizma«, v Ekonomskem pregledu članek A. Božiča »O stabilizaciji cena«, tople spominske vrstice o Vladiniirju Korolenku i. dr.
>čehoslovačko - jugoslov. revija«, lri izhaja v češčini ,in srbohrvaščini v Pragi, je izdala dvojno številko (7-8) s .prav obilno vsebino. Posebno zanimiv je članek dr. G. Ružičiča o jugoslovenskih kolonijah na Češkoslovaškem. Jifi.no Karasova je posvetila tople vrtice Gabrijeli Preissovi, dr. VL Klima odkriva v najjužnejši Dalmaciji, na obrežju črne gore, bodočo jugoslov. ri-vdjero, dr. Dj. Tasič piše o Slobodanu Jo-vanoviču, A Vrtoaoky zaključuje razpravo o češkoslov. - jugoslov. vzajemnosti v tisku, Ant. Beringer je prispeval razpravo o jugoslov. ljudski epiki, ponatisnjeni so novi izsledki proučevanja Masarykovega vpliva na Jugoslovene, delo marljive raziskovalke dr. Milade Pavlove. Izmed ostalega obilnega gradiva omenjamo še začetek kataloga razstave Literarnega dela Jana Hudca, J. Zd. Raušarja, Prana Gove-karja, »Ivana Laha in Boža Lovriča, ki ga je sestavil J. K. Strakat?.
Nova revija »Vidik«. Pisatelj Ka Mesardč je pričel izdajati v Zagrebu dvomesečnih >Vid.ik«, ki je namenjen aktualnim vprašanjem domačega in tujega sveta. Doslej so Izšle štiri številke. Nova revija je dobro urejevana: članki, ki Izhajajo v ti jI, so živi, užitno pisani in v zvezi z dogodki, ali vprašanji, ki so na dnevnem redu. »Vidik« nima izrazitega sve-
tovno - nazorskega obeležja, vendar kaže napredno usmerjenost v današnjem smislu: t. j. socijalnega duha in spoštovanje duhovne svobode. Ob priliki se bomo k tej prikupni reviji še vrnili, za sedaj opozarjamo, da stane do konca t. L Din 60 in se naroča na naslov: Zagreb, Klaičeva ulica 27-11.
»Arhitektura« je izdala šesto Stevll-feo s prispevki arh. Branislava Kojiča, B. Maksimoviča, J. Najmana. arh. D. Fatur-ja, A. Gabra d. dr. V isti številki čitamo, da bo revija izdala posebno kqnjigo o sodobni stanovanjski kulturi v Jugoslaviji z naslovom »Oprema«.
»Naš rod« je objavil v zadnji številki 3. letnika Zdravka Ocvirka »Majsko koračnico«, konec povesti Josipa Ribičiča »žabe«, pesem A. Širokega, črtico V. Winklerja, Bogomirja Magajne »Lutko Veselo z ilustracijami Ksenije Prunkove, črtico Lojzeta Zupan ca, pesem Vinika Biten-ca, članek Franceta Vodnika o novi izdaji Župančičevega »Cicibana«, potopis Alberta Sirka, igro Milana Skrbinška, prispevek Marije Kmetove itd.
»Zvonček« je pravkar vzradoetil svoje mlade čitatelje z 9 številko. Tu so objavljeni prispevki Manice Komanove, V. E. Rado-ša, dr. Franca Zbašnika. dr. Romana Sav-nika. Ivana Albrehta, Marije Grošljeve, Danila Gorinška. Venceslava Winklerja, F. Ossendowskega, Frana Roša in drugih s številnimi ilustracijami in drobižem.
>Gruda«. mesečnik za kmetsko prosveto. ki ga ureja ga. Marija Novakova v Ljubljani, je objavila v majniški številki prispevke Vinka Bitenca, L. Moschla, Albina Pod-
ODOL
2obna pasta dnevno uporabljend prepreči z operno pobarvilo z ob, in slab duh ust.
v katerem se nahajajo prebivalci, docela odpravi. Državni uradniki in upokojenci so vložili na mestno občino prošnjo, da bi ona posredovala in vplivala na kočevske hišne posestnike, da bi znižali najemnine, kakor so to storili hišni posestniki po drugih mestih. Občinski odborniki, ki so posegli živahno v to zelo važno vprašanje, so bili končno mnenja, da ne more občina v tem konkretnem primeru storiti ničesar pozitivnega, ker je tudi inicijativa od strani srezkega načelstva v tej smeri ostala brezuspešna. Pač pa so sklenili, da bodo v doglednem času znižali najemnino uradništvu, ki staiuje v mestni hiši fpri parni žagi) za 15%. Za tem se jc obširno razpravljalo o novem regulacijskem načrtu, ki naj bi ga mestna obč na nabavila. Tudi tu so bila občinski možje soglasnega mnenja, da mestna občina ne more naročiti tega načrta iz enostavnega razloga, ker nima denarja. Da pa se bo v bodoče zidalo higi-jensko, odgovarjajoče vsem stavbnim predpisom, se jc izvolil nov gradbeni odsek, v katerega so bili izvoljeni: mestni arhitekt inž. Vili Krajnar, podžupan inž. F. Štiglic in okrajni zdravnik dT. Krau» land.
Nižji im višji tečajni izpit »e prične na naši državni gimnaziji 10. t m. Izpitom bo predsedoval kot miniis trski odposlanec vse-učiliški profesor g. dr. Izidor Cankar. Letošnjih maturantov je 35. Na privatni meščanski šoli v Kočevju in državni meščanski šoli v Ribnici je imenovan za minristr-sekga odposlanca pri mali maturi g. proL Nace Voštar.
Podporna akcija za kočevski okraj Je domala že končam- Kočevska je bila uradno prišteta med pasivne kraje naše države in je zato dobila po uspešnem prizadevanju domačega poslanca in ministra za socijakno politiko g. Ivama Puclja več vagonov živil, največ koruze in krompirja. Ta živila so bila razdeljena med najrevnejše sloje bodisi popolnoma zastonj ali pa proti majhnemu odplačilu.
Dolgoletni najemnik hotela »Trst« g. Ivo Šulek se preseli v Ljubljano, hotel »Trst« pa prevzame bivši plačilni natakar v hotelu »Ferles«, g. Josip Poje iz Klnje vasi. G. Šulek je opustil že svoj kino. Kakor smo čuli, namerava že to jesen otvoriti svoj lastni kino g. Hoenigmann. V ta namen bo zgradil veliko dvorano, ki bo primerna tudi za vse javne prireditve.
javorška, inž. Teržana. Joža Lavniča, P. Bra-dačeve, Kr. VI. in celo vrsto zanimivega drobiža v raznih rubrikah.
Kratke vesti
Zagrebški kvartet je te dni uspešno koncertiral v Berlinu. Nadaljnji koncerti: Stuttgart, Munchen, Augsburg, Kopen-hagen.
Zagrebška »Binoza« je pravkar sklenila pogodbo s pravnimi dediči in bo v prihodnjih letih izdala zbrane spise Ante Kovačiča, Frana Galoviča in A. G. Ma-toša.
Za predsednika Pruske akademije umetnosti je bil namesto odstopivšega slikarja Liebermana izvoljen skladatelj in bivši indendant berlinske državne opere Max von Schilling.
Albert Londres, ki je padel kot žrtev zadnje pomorske katastrofe, je malo pred smrtjo objavil spis »Teror na Balkanu«, ki bo v kratkem izšel tudi v nemškem prevodu.
Na dunajskem festivalu, v okviru mednarodne tekme pevcev in goslačev, bo nastopila tudi jugoslovenska skupina pod vodstvom profesorja Milana Reizerja.
Ob dvajsetletnici smrti Avgusta Strind-berga je izšla v Stockholmu izredno zanimiva knjiga pisem, ki jih je pisal Strind-berg svoji tretji ženi, igralki Harriete Bosse. Knjiga je vzbudila izredno pozornost kot človeški dokument, pa tudi kot vir novih podatkov o postanku posameznih Strindbergovil spisov iz te dobe.
Domače vesli
♦	Odkritje spomenika hvaležnosti kralju Aleksandru. V selu Mirovču pri Gjev-gjeliji t Južui Srbiji se je v nedeljo vršila nenavadna impozantna narodna manifestacija ob priliki, odkritja spomenika Nj. Vel. kralju Aleksapdru v znak narodnega priznanja za vnemo pri obnovi teh krajev, ki so bili radii potresa močno prizadeti Kralja je zastopal polkovnik Ljubomir Ži-vanovič, ministra za voj-sko in mornarico Ivi polkovnik Velimir Dragičevdč. Svečano sti se je udeležilo ogromno število prebivalstva. Zbrano ljudstvo je prirejalo burne ovacije vladarju in njegovemu zastopniku
♦	Nov rektor ljublJaDske univerze. Univerzitetni svet je včeraj izvolil za novega rektorja g. profesorja dr Matijo Slaviča.
♦	Odlikovanje. Dekan zagrebške medicinske fakultete dr. Radoničič je te dni priredil v Parizu tri znanstvena predavanja. Pri tej priliki sa je predsednik francoske republike odlikoval s križcem častne legije.
♦	Napredovanje v drž. službi. Pri dravski finančni direkciji v Ljubljani sta napredovala v višjo skupino katastrska pomožna geometra Joža Sever im Fran Trno-vec, pri dunavski finančni direkciji katastrski pomožni geometer Zdravko Grafen-auer, pri drinski finančni direkciji pa po možni arhivar Anton černej.
+ Ameriški publicist v Jugoslaviji. Znani ameriški publicist Flaming se je s soprogo v zadnjih dneh mudil v Skoplju ter je predvčerajšnjim odpotoval v Beograd. Flaming, ki je prepotoval ves vzhod. Turke stan in Rusijo, je spisal serijo študij in člankov o svojem potovanju, je bil nenavadno zadovoljen z izboljšanjem stanja T Južni Srbiji in z napredkom Skoplja im njegove okolice. Posetil je tudi Kuršumli-han, kjer se je v muzeju mudil skoro ves dan.
♦	Avstrijski otroci na Jadranu. Preteklo soboto je prispela v Split skupina 117 otrok iz Avstrije. Otroci so nadaljevali potovanje v Podgoro pri Makarski, kjer ostanejo dalje časa v počitniškem domu, ki ga je zgTadila avstrijska država.
♦	Skupščina rudarskih inženjerjev. V Beogradu se je preteklo nedeljo vršila letošnja glavna skupščina Udruženja rudarskih inženjerjev.ki ima sekcijo v Ljubljani. Ustanove pa se sekcije v Beogradu, Zagrebu i.n Skoplju. Pripravlja se izpremem-ba pravil, o kateri bo obravnaval prihodnji •občni zbor. V odbor so bili izvoljeni med drugim za. predsednika umiv. profesor in-ženjer Gostiša, za blagajnika inž. Dula.r, v nadzorri odbor inž. Ja.nežič in v razsodišče inž. Strgar.
+ Jugoslovenska kinološka zveza priredi 26. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani svojo 'II. mednarodno razstavo čistorejnih psov vseh pasem. Opozarjamo na to prireditev vse lastnike čistokrvnih psov. Prijave sprejema tajništvo JKS (pisarna dr. Cenudra, Pražakova 8), kjer se naj javijo vsi interesentje ustmeno ali pismeno, da dobe vse potrebne podatke in prijavnice.
♦	Kmetijska tiskovna zadruga v Ljublja ni ima svoj redni letni občni zbor 10. t. m. ob 8. zvečer v sejmi dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3, na katerega se vsi člani zadruge vljudno vabijo. Načelstvo.
♦	Novi grobovi. V Krškem je kakor je
poročalo že ponedeljsko >Jutro-r, tragično preminil za srčno kapjo med javnim nastopom krškega Sokola starosta Sokola na Raki učitelj g. Ladislav K r a. ker, star šele 33 let, odličen sokolski delavec. Pogreb pokojnika, ki zapušča žalujočo soprogo z otročičem, bo danes ob lf>. uri v Krškem. Rodbini g. Kebra v Ljubljani je .po kratki bolezni umrla hčerka Vlasta. Pogreb bo v četrtek ob 14. — V Celju je nenadno preminil g. Je loč ni k. sin profesorja tamkajšnjega državne rudarske šole. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše so žalje!
+ Nagla smrt dveh otrok v isti družini.
I z Vač nam pišejo: V litijskem okolišu so bile letos otroške nalezljive bolezni precej pogoste. Iz Litije, kamor s.o jih zanesli menda mlajši dijaki, ki se vozijo vsak dan v Ljubljano, se je bolezen počasi zanesla, tudi v sosednje kraje. Zadnje čase je bilo več primerov ošpic, menda pa tudi niso redki primeri davice. Pri kmetu Drnovšku v bližini Ljubka, malem naselju v tukajšnji bližini, sta zbolela dva otročička: 6 let.ni deček in 3 leta stara sestrica. V bojazni za svoja mala je posestnik poklical zdravniško pomoč. Pa je bilo žal, vse zdravniško prizadevanje zamam. Najprej je preminil mlad.i šolarček. Ko so pokopavali mladega mrlička, pa se je spet oglasil mrtvaški zvonček. Prišedši domov so pogrebci našli mrtvo deklico, ki je medtem odšla k svojemu bratcu. O dveh zaporednih smrtih v Ljubku so zvedela tudi oblastva, ki so storila vse za preprečenje nadaljnjega širje-
nja bolezni. Iz Ljubljane so poklicali tudi desinfektorja, ki je razkužil osumljene hiše. S tem bo menda nevarna otroška bolezen le preprečena.
♦	Smrten skok iz drvečega vlaka. V nedeljo zjutraj je železniški čuvaj v Martincih pri Sremski Mitrovici našel na železniškem tiru mrtvega moškega. Dognalo se je, da gre za dvajsetletnega delavca Milana Mili-koviea. Domneva se, da je potoval brez voznega listka ter da je, boječ se sprevodnika, skočil iz vlaka in našel smrt.
*	Brezposelni na Koroški Beli in Javorni-ku. Z Javornika nam pišejo: Šiba. ki je več mesecev divjala med našim delavstvom in mu povzročila marsikatero grenko uro, je zaenkrat popustila. Delavstvo je v veliki večini zaposleno in tako je vsaj za nekaj časa zopet zagotovljen kos kruha njegovim družinam. Občinski aprovizacijski odbor je ves čas brezposelnosti 6krbel, da pomaga po svoji moči vsem prizadetim družinam. Ob znatni pomoči sreza in banovine, ki sta prispevali koruzo in krušno moko, mu je bilo delo zelo olajšano. Tudi prošnje v dn evnem časopisju niso ostale brez odziva. Prejeli smo 2944.50 Din v gotovini in za 1860 Din raznovrstnih živil. Vsem plemenitim darovalcem kakor tudi slovenskim dnevnikom, ki so brezplačno priobčevali naša situacijska poročila m prošnje na javnost izreka tem potom iskreno zahvalo aprovizacijski odbor občine Koroške Bele.
Velika dvorana hotela Uniona
Danes nepreklicno zadnjikrat predvajanje kulturno alpinskega filma
V kraljestvu zlatoroga
I
Predstave ob 18. in 21. uri.
Cene sedežem: Din 4.—, 6.—, 8.—, 10.— in 12.—.
I
Vremensko poročilo
Meteo-ološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: čas opazovanja, 2. stanje barometra, temperatura, 4. relativna vlaga t
1. 3. 5.
smer ln brzima vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura: prve številke Domenijo najvišjo, 6. junija
Ljubljana 7. 759.2, 19.0, 70, mimo, 0.3, _, _ Ljubljana 13, 757.7, 22.4, 50, WSW6, 0.7, —; Maribor 7. 756.2. 12.0, 60, S3. O.s'.
Zagreb 7, 758 6. 19.0, 80. W2, 0.2, _'_;
Beograd 7, 759.0. 22.0, 70, mirno, jasno, —; Sarajevo 7, 759.9, 21.0, 60, mirno, 0.1, —, —; Skoplje 7, 761.4, 21.0. 60, NW2. 0.5: —, —; Split 7, 760.2, 22.0, 80. mirno, 0.5, —, —; Kumbor 7. 760.4, 20.0, 90, mirno, 0.2,
___; Rab 7. 760.9, J7.0, 90, SE4, 0.3; _
Temperatura: Ljubljana 23.0, 14.0: Maribor 21 0, 16.0; Zagreb 16.0; Beograd 30.0, 17.0; Sarajevo —, 14.0: Skoplje 33.0, 12.0; Split 26 0, 17.0; Kumbor —, 16.0; Rab 15.0.
Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.42. Luna vzhaja ob 5.1, zahaja ob 22.25.
♦	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval to sredo 8. t. m. ob poi 21. v društvenih prostorih vseučiliški profesor dr. Boris Zarnik o ženskem organizmu (s projekcijami).
♦	Poročil se je pri šerijatskem sodišču v Banji Luki g. Vladimir Levstik, književnik i.n urednik 5Jutra« z gdč. Franko Lav-renčičevo. hčerko ugledne rodbine v Ljubljani. Iskreno čestitamo!
♦	Brošura o papežu. Kakor javlja zagrebški >Obzorr, je te dni izšla anonimna brošura pod naslovom >Papa Pio XI. proti Slaven ima«. Brošuro je spisal »Vigilansj a tiskala se je v Splitu.
♦	Ponarejevalec bankovcev po 100 Din aretiran. V Smederevu je tamkajšnja policaja preteklo soboto aretirala Leopolda Londenfelsa in njegovo ženo, ki sta obdol-žena. da sta ponarejala bankovce po 100 dinarjev. Pri njima so našli priprave za ponarejanje bankovcev. Londenfels je po rodu iz Jabuke pri Pančevu. Uvedena je preiskava.
♦	Huda posledica domačega prepira. V
Zagrebu je preteklo soboto prišlo do prepira med Antonom Mežnaričem in Matildo Funt-kovo, ki sta živela v skupnem gospodinjstvu. Mežna.rič je Fumtkovo pretepel, da so jo morali prepeljati v bolnico, kjer je podlegla poškodbam.
♦	Obrtnike opozarjamo na prvovrstne izdelke tvrdke Aga — Ruše, ki t svojem lastnem paviljonu m<a velesejmu brezplačno poučuje avtogensko varen je m rezanje kovin s pomočjo acetilen a in kisi k a in tndi brezpiač.no vari zlomljene kovinske predmete.
♦	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrooljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
u_ Slava 16. artiljerijskega polka se je
vršila v nedeljo v spornim na obletnico pol-kovega pohoda na Gosposvetsko polje v našem osvobodilnem boju. Proslavo je vodil polkovnik g. Radovan Jovanovič, ki je ljubeznivo sprejemal goste, slave pa so se udeležili divizijonar general Ilič, večina komandantov im častnikov tukajšnjih vojaških edimic ter najodličnejši predstavniki civilnih oblasti. Popoldne se je vršila v vojašnici vojaška' zabava z raznimi zanimivimi prireditvami. Med temi je bila tudi nogometna tekma med moštvom 16. a.rt. polka im med izbrano enajstorico 40. peš-polka. pni kateri je zmagala enajstorica.
u— Ljubljansko in zlasti okoliško prebivalstvo najvljudneje vabi Zveza kmetskih fantov in deklet na svoj praznik 12. t. m. popoldne ko priredi veliko tekmo koscev za prvenstvo naše banovine, ter razvije svoj novi prapor. Zlasti opozarjamo Ljubljančane na tekmo koscev-škricev, ki bo posebna točka programa. Vsakogar, ki želi tekmovati v tej tekmi, naprošamo, da pismeno sporoči tajništvu >Zveze«, Pražakova ulica 8. oziroma uredništvu >Krnet-skega lista« tel. 32—59. Prireditev bo pri žibertov.i gostilni v št. Vidu. Tramvajske i.n avto zveze zelo ugodme.
u_ Samo še danes prekrasni film z dunajsko igralko Hansi Niese. Ljubljanska kinematografska publika je v svojih filmskih kritikah zelo stroga.. Zelo redki so filmi, o katerih je ugodna sodba soglasna O lepem filmu »Sladka tajnost« pa se čujejo le navdušene besede splošnega priznanja. Vsi, fci so videli ta film, ki so spoznali edinstveno Ha.nsi Niese, vsi priznavajo, da tako lepega, srčno in vsebinsko globokega dela že dolgo niso videli. Nekateri so si film ogledali celo že dvakrat. Ker mora Elitni kino Matica film poslati naprej dru-emu kinu, bo »Sladka tajnost« samo še danes na sporedu. Zato naj sj ga danes ogledajo vsi. ki ga še mi so videli. Jamčimo jim za zabavo im veselje i.n za solzne oči. Prepričani smo, da bodo spoznali v Hansi Niesejev.i eno najsi mpatičnejšin predstaviteljic nemškega filma. Zatorej hitite danes v Elitni kino Matica. Predstave kakor običajno ob 4., yK8. % 10. zvečer.
u— Sokol Ljubljana II. vabi k javni telo vadbi, ki bo v nedeljo 12. t. m. na Prulah. Nastopijo vsi oddelki, privlačnost pa bo nekaj novih izbranih točk. Začetek točno ob 17. Po telovadbi bo ob godbi Sokola I, dobri postrežbi (opozarjamo na priznani golaž), srečolovu. petju itd. prosta zabava, ki naj služi poglobitvi sokolskega prijateljstva. Pridite! Vstopnina minimalna, oe-«e nizke.
u— Slovenska simfonična literatura Je
Po prevratu razmerno zelo obogatela. V prvi vrsti se moramo zahvaliti za to našim skladateljem im pa tudi izvajalcem, predvsem opernemu orkestru in Orkestralnemu
3$ VaM filmov ali plese
Vam poveča slike najlepše in najceneje
FOTO TOURIST
SELENBURGOVA ULICA ŠT. 6
društvu Glasbene Matice, ki sta v celi vrsti koncertov izvedla veliko število izvirnih simfoničnih del. Razveseljivo visoko umetniško stopnjo teh del nam je pokazal festivalni koncert, simfonični koncert, ki bo v petek, 10. t. m. ob 50 letnici slovenskega županovanja v Ljubljani, pa lahko smatramo kot nekako dopolnilo k festivalnemu koncertu, saj bomo na njem slišali Adamičeva in Šantlova dela pa tudi Lajov-čeve in Pavčičeve samospeve, ki se ob festivalu niso izvajali. Nekaj del petkovega sporeda pa se ponovi s festivalnega koncerta, kjer so dosegla absoluten uspeh. Zato bo petkov simfonični koncert v vsakem pogledu izredno zanimiv. Prodaja vstopnic v naprej za ta konc-ert je v Matični knjigarni. Prosimo, naj kupi občinstvo vstopnice v prodaji v naprej. Reserviranih sedežev ni Cene običajne koncertne.
u— Državnim uradnikom priporočamo nakup blaga na obroke le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski dom.
u— železniškim upokojencem v vednost. Umrl je g. Josip šircelj železniški revizor v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti na Jenkova ulici 15. železniški upokojenci se naprošajo, da se .pogreba v polnem številu udeleže. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani.
u— Društvo »Tabor« vabi vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže vaje govornega zbora drevi ob 20; v društvenih prostorih v hotelu »Tivoli«.
u_ Nesreče. Na Golici sta se v nedeljo pripetili kar dve nesreči. Neki uradnik iz Ljubljane si je zlomil desno, a 49 letni delavec Alojzij Slamnik z Jesenic levo nogo. Stanka Babnika, 71etnega posestnikovega sinčka iz Trebeljevega, je konj nevarno brcnil v glavo. V soboto zvečer je na Rudniku nekdo Franceta Ja.ndla iz Srednje vasi udaril s kolom po glavi. Vsi se zdravijo v ljubljanski bolnici.
u— Proti vandalizmu. Mestna občina ljubljanska izdaja za vzdrževanje ln lepšanje mestnih nasadov vsako leto občutne zneske. Kljub strogemu nadzorstvu od strani mest. načelstva in uprave policije se pogosto dogajajo primeri, da zlikov-ci poškodujejo klopi in drevesa ter ruvajo komaj posajene rastline. Da se ta vamda-lizem odpravi, poziva mestno načelstvo obiskovalce mestnih parkov, da pomagajo slediti brezvestne povzročitelje škode v mestnih nasadih s tem, da vsak primer po škodovamja javne lastnine takoj prijavijo najbližji varnostmi straži ali mestnemu pazniku sporočijo podatke, ki bi omogočili ali vsaj olajšali zasledovanje krivcev.
u_ Domača tovarna parfuma 'n kolonj-
ske vode »Flora« s Sušaka je rastavila tu-ti tokrat priznane izdelke pred paviljonom >E« št. 514, 515, 516. Ker so izdelki te to varne splošno znani, ima ta razstava tokrat številne obiskovalce in kupce. Tovarna je razstavila tudi razne .novosti, ki v največji meri upravičn jejo geslo: K up ujmo samo domače izdelke.
Iz Maribora
a— Slava 32. topniškega polka. Mariborski topniški polk je praznoval v nedeljo svojo slavo na dvorišču vojašnice vojvode Putnika. Kakor vsako leto, se je tudi letos domačin slave, major Celestin, spominjal v svojem nagovoru zgodovinskega dogodka, ko so leta 1919 zavzeli naši topničarii Gosposvetsko polje. Slave so se udeležili razni zastopniki oblastev, med njimi oba okrajna glavarja dr. Ipavic in Makar. mestni poveljnik inž. polkovnik Božo Put-nikovič, prvi državni tožilec dr. Jančič, predstojnik mestne policije Gerzinič, /šef obmejne policije Krajnovič, predsednik pododbora združenja rezervnih častnikov Jakob Perhavec, magistratni svetnik Rodo-šek, celokupen častniški zbor mariborske posadke, mnogo rezervnih častnikov in drugega občinstva. Cerkvene obrede je opravil za katolike vojni kurat Zavadlal, za pravoslavne pa višji vojaški duhovnik pro-ta Trboievič. Lepa slovesnost ie bila zaključena nekoliko pred poldne, popoldne pa je bilo na dvorišču vojašnice vojaško veselje.
a_ Sestanek učiteljskih upokojencev za
Maribor in bližnjo okolico bo v četrtek 9. t m. ob navadni uri v prostorih tete Ko-štomajeve v Mlinski ulici. Zaradi določitve poznejših sestankov vabljeni vsi!
a_ Iz olepševalnega društva. Lepi nasadi so okras vsakega mesta Maribor ima
velik park, krasne nasade ter mestne tn
okoliške promenade, ki jih vzdržuje Olepševalno im tujskoprometno društvo za mesto in okolico. Naloge, ki jih ima Olepševalno društvo, so velike in se njih ogrom no delo da izvršiti le z izdatnimi sredstvi Vsi, ki stanujejo v Mariboru, uživajo nasade po ulicah, trgih in parkih, naj store tudi svojo dolžnost ter podpro brez razlike po svojih močeh društvo, ki skrbi za olepšavo mesta V prihodnjih dneh bodo odpo slanci Olepševalnega društva pobirali dru štveno članarino ter pričakuje društvo, da občinstvo, ki je imelo za okras mesta vedno mnogo smisla, ne bo zapiralo vrat, marveč ob tej priliki naklonilo društvu tudi primerne podpore.
a— Anketa zaradi pravoslavne cerkve Pravoslavna cerkvena občina je pokreniln že pred leti akcijo slede gradnje pravoslavne cerkve v Mariboru ter zaprosila mestno občino za brezplačno prepustitev primernega stavbišča sredi mesta. Mestni očetje so o tem že večkrat razpravljali ter so voljni prepustiti pravoslavni cerkveni občini brez-olačno stavbišče. ne morejo se pa odločili za prostor, ki naj bi bil na Jugoslovanskem ali na Zrinjskem trgu. 0 tem so razpravljali tudi na anketi, ki se je vršila v torek zvečer, in prišli so do zaključka, da bodo zadevo proučili strokovnjaki in stavili končni predlog. Po našem mnenju bi bil najprimernejši prostor na Zrinjskem trgu. kateremu bi bila lepa cerkvena stavba, grajena v bizantinskem slogu, v ponos in bi celemu trgu dajala prijazno lice.
a— Svetovni popotnik na povratkn v Maribor. Alojzij Pramel. ki je pred 13 leti odpotoval iz Maribora, se .je te dni vrnil v svoje rodno mesto. S seboj je prinesel prav I lepe in zanimive spomine.
a— Razstava risb na državnem moškem učiteljišču. Včeraj popoldne je bila otvor-jena na mariborskem državnem moškem učiteljišču razstava risb učencev prvih treh letnikov. Razstava je razvrščena po motivih in bo odprta tri dni. Nekatere risbe so prav lepe in je v njih mnogo življenja, kar izpričuje, da je na moškem učiteljišču nekaj dobrih risarjev, katerim je njihov profesor, umetnik Gvajc posvetil mnogo truda, za katerega mu bodo nedvomno vedno hvaležni.
a_ Huda nesreča kolesarja. Kolesarja Josipa žunka, mehanika, zaposlenega pri Divjaku na Slavnem trgu, je zadela preteklo nedeljo, ko je treniral, huda nesreča, na strmem klancu pri Zgornji Polskavi, kjer je našlo smrt že več kolesarjev, mu je zletelo blato v oči, da za trenutek ni ničesar videl. Zaradi tega se je z vso silo zaletel v kolo svojega tovariša Maksa Ra niša. ki je svoje kolo baš popravljal. Obe kolesi sta se docela polomili, žunko pa je odletel približno 6 m daleč na cesto in obležal nezavesten. Neki avstrijski avstrijski avtomobilist ga je odpeljal k zdravniku v Slovensko Bistrico. Zaradi hudih notranjih poškodb pa so ga morali odpeljati v mariborsko bolnico.
a— Konj se je splašll Vn ubtl, lastnik pa se je hotel obesiti. V nedeljo zvečer se je pripetila v Kammici huda nesreča. Neki mariborski prekupčevalec A. B. je spotjo stopil za trenutek v gostilno 1m pustil svo jega vpreženega konja na cesti pred gostilno. V tem trenutku pa je pribrnel po cesti reki osebni avto. katerega se je konj ustrašil in zdi.rjal v divjem galopu čez travnike proti Dravi. Tik pred strugo reke pa je splašeffi Konj strmoglavil s voaom vred v precej globok jarek in se ubdl, vtrs pa popolnoma razbiL Ta nesreča je tako vplivala na lastnika ponesrečenega konja, da je v duševni zmedenosti poiskal vrv in se hotel obesiti Domači pa so pravočasno opazili njegovo dejamje im ga rešili smrti.
e— članom sreskega gremija trgovcev #
Celju sporočamo, da se je v 3. številki
»Poročevalca« v članek o naredbi odpiralnega in zapiralnega časa trgovskih lokalov vrinila neljuba pomota in se mora tozadevni odstavek pravilno glasiti takole: Trgovine z mešanim blagom, s špecerijskim blagom, branjarije, kramarije itd. smejo biti odprte celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19.
e_ Moški zbor CPD bo imel jutri v sredo 8. t. m. ob 20. važno pev^o vajo. Vsi in točno!
e— Poročila sta se včeraj iz naših sokolskih vrst brat Grilec Ado!f in sestra Derea-f'i jeva Lidija, hčerka znaneoa zdravnika v Cel ju. Mlademu, simpatičnemu sokolskemu paru želimo obilo sreče!
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zadnjič zvočni f.cn »Peter Voss, tat milijonov«.
e— Podaljšanje pouka na celjskih šolah. Na celjski realni gimnaziji se bodo vršila nižji tečajni izpiti od 22. t. m. dalje.
e— Prišli so novi vzorci »Stsru« svile po 14 Dim. Oglejte si izložbe! Trgovski dom Stermecki, Celje.
Iz Kranja
Bonbončkov dan, edini dan v letu, kri
Iz Celja
NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman)._230
KRASNO JE POHIŠTVO
na velesejmu. Krasen pa je tudi novi moderni
KATALOG POHIŠTVA
»Novodobna oprema«. Kupite ga ahko za ceno Din 20.— pri kateremkoli mizarju na velesejmu. Pismena naročila:
Rok Arhar, Št, Vid n. Lj.
(Plačilo lahko v znamkah.)
Ob priliki velesejma obiščite
Avtomat-buffet
„DAJ—DAM"
na Aleksandrovi c., palača »Viktoria«
Pn pokran4 nem «fi preobremeni*-nem želodcu, zgagi, pri poietnem fini * želodca vam pomora
Dobiva »a » vseh lekarnah.
OMrm «4 MU. »e. pefiflks ta ur. dra<t* S. tt. 2009 8» D. I*3X
MED. UMV.
DR. LEO ŠAVNIK
specijalist za ženske bolezni in porodništvo
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št 6-1.
Telefon št. 2614	7383
ordinira od danes naprej od 9.—11. in od 2.—4. ure.
e— Celjska obrtna nadaljevalna šola, ki
je sklenila šolsko leto v nedeljo 1. maja, je imela v začetku šolskega leta 35-7 članov obrtnega naraščaja. Med temi je bilo 66 vajenk in 6 pomočnikov. Ob sklepu pouka jih je ostalo še 343. V splošnem je bil obisk prav dober, saj je bilo povprečno v vsem letu prisotnih pri pouku. Zaradi slabega šolskega obiska sta bili od obrtnega oblastva kaznovani samo dve stranki, in sicer ena z denarno globo, druga z ukorom. Razrede je izdelalo 310 učencev in učenk, zaostalo pa jih je 33, torej 10.6%. Po narodnosti je bilo ob koncu šolskega leta 330 Slovencev, 10 Srbov in Hrvatov in 3 Nemci, po veroizpovedi pa 340 katolikov in 3 pravoslavni. Glede na posamezne obrtne stroke so pripadali: stavbnim obrtim 93, mehaniškotehniškim 57, umetnim 30, živilskim 3?, oblačilnim .107 in raznim 24. Preteklo leto se je vršil pouk za fante v dveh pripravnicah, treh I. razredih, treh M. razredih in v enem III. razredu z oddelkoma za kovinarje in lesne stroke. Nadalje so bili še trije razredi za vajenke: eden I. in dva Pl. razreda. Po odredbi inšpektorja za strokovne šole v dravski banovini Mihajla Prešla se bosta zanaprej ukinili obe moški pripravnici in zato ustanovil še eden prvi razred za živilske in druge različne obrti in še eden oddelek III. razreda za oblačilne stroke z novima predmetoma: strokovno krojno risanje in pouk v blagoznanstvu. V ta novi oddelek pride 6 krojačev in 15 krojačic. ki so vsi absolventi II. razredov. Potemtakem bo imela celjska obrtna nadaljevalna šola v prihodnjem šolskem letu, ob času svojega 50 letnega obstoja, zopet 13 razredov. Da se je šola s svojimi 4 razredi ob državnem preobratu leta 1919 pa do danes tako lepo razvila in se poučujejo vajenci in vajenke v posameznih razredih strogo ločeni po sorodnih strokah, je zasluga našega celjskega obrtništva, ki za napredek svojega stanu vse žrtvuje. Čast takim mojstrom!
e_ Državna krajevna zaščita dece In
mladine v Celju je prejela 259 Din od prebitka dobrodelnega koncerta tukajšnje Glasbene Matice, ki ga je priredil ravnatelj g. Sancin s svojim učiteljstvom. Odbor izreka v imenu ubogih otrok prirediteljem najisitrenejšo zahvalo. Cvetlični dan v prid državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je preteklo soboto prav lepo uspel in je prinesel društveni blagajni 1441 Din dohodkov. Zahvaljujemo se ge dr. Kalamovi in šolski upraviteljici gdč. Zupančičevi, ki sta vodili vso akcijo, dalje vrlim deklicam kj so prodajale cvetlice s tako vnemo in ljubeznijo za uboge bratce im sestrice. Zahvala gre tudj mestnemu vrtnarju g. Jelov-šku in g. Hitfngerju za podarjeno cvetje. Najlepša zahvala pa občinstvu, ki je r»de volje prispevalo v lpemen.it namen.
je posvečen podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju, se je vršil 4. t. m. popoldne in 5. t. m. predpoldne ter se je v naših težkih prilikah prav lepo obnesel. Družba je prejela skupaj lepo vsoto 1805 Din. Gre za ta uspeh v prvj vrsti zahvala ašim vrlim dckiicam iz gimnazije ic ljuj;k.e šole ter eni edini akademičarki, ki so storile v polnem obsegu svojo narodno dolžnost; nad*.-;ie pa tudi narodno zavednemu in zares po> rtvovalnemu kranjskemu občinstvu, ki je kupovalo narodno blago in darovalo, dokler so vljudne deklice kaj ponujale, ter piri Dolenčevi Vi g. AndrešiSu m darovane sladkorčke. Lepa hvala Vam vsem z*, lep uspeh!
Iz Hrastnika
h— Med odlikovanimi Sofer$ ljublja**
skega kluba avtomobili s tov sta tudi dva hrastniška zaslužna šoferja, in sicer gg. Henrik Flis in Maks Krajšek. Čestitamo!
h—- Sokolskj mladinski oder pripravlja, za nedeljo 12. t. m. igro s petjem »Sirota Jerica <r.
h— Kuhinjo v steklarni «so otvorile t«
t. m. usmiljene sestre iz Radeč.
Iz Ptuja
j— Svečana zaprisega vojakov novince*.
Te dni se je izvršila na dvorišču vojašnic« kralja Petra svečana zaprisega vojakov novincev. Cerkvene obrede je opravil ta katolike tukajšnji prošt g. ar. Žagar, za pravoslavne pa g. prota iz Maribora. Kn-man-dant major g. šarac je imel po zaprisegi na vojake kratek rodoljubni nagovor.
j— Sokol priredi tabore nje 7, a člane t« naraščaj obojega spola ob Bolvniskem jezeru Na jamah, in sicer v juliju po zletu v Prago. Taboren je bo traja'o tri tedne in so stroški preračunani na 250 do 270 Din. Prijave sprejema brat Komac.
j— Delo v rudniku je bilo v pročteh 14 dneh reducirano na 6 dni. k?.r baje še vedno niso urejene pogodbe gilede dobav z železniško upravo. Tako so naši rudarji preživeli v enakem pomanjkanju spet po! leta rn tudi za bodočnost ne vedo. ne kod n« kam, ker se jim enkrat zagotavlja, da je vf?e urejeno, potem pa zopet prihajajo vesti, da so izostala ta in ona naročila ter da so zastoji v teh -n oniih pogajanjih. Posebno pa se čudijo, kako je to. da počiva vsak čas toliko za žel jena modema separaci ja v Hrastniku, ki je stala težke milijone. Naenkrat se ustf-avi in rrihče ne pove. ka j je temu krivo, .škodo pa majo vsakokrat bedni rudarji, ki prihajajo večkrat na delo, in se jim šele potem pove. da dela ni.
j— Poroka. V mestni prošti^ki cerkvf se je poročil stražnik g. Leopold Pestotnik 7. gdč. Andrejčič Angelo, ključavničar hčerko z Jesenic na Gorenjskem. Mlademu paru obilo sreče!
j— Beraška nadloga se je razpasla v mev-stu. V mesto prihajajo berači nc samo fz bližnje okolice, marveč tudi iz drugih krojev. posebno pa še iz Maribora, ker je tarna kontrola strožja. V petek je policija aretv ra!a pet beračev, ki jih je odpravila preko
Zadnja pot sodnega svetnika g. Josipa Zdolska
Vransko, 6. j-osiija. Ob izredno lepi udeležbi prebivalstva vranske in sosednih občin se je vršil daa>es dopoldne na Vranskem pogreb starešin« okrajnega sodišča, sodnega svetnika g. Josipa Zdolška. Pogreba so se udeležili med drugimi višji sodni svetnik g. dr. Prem-schak in okrožni sodnik g. Rada j kot zastopnika celjskega okrožnega sodišča, sta»
rešina sodišča v Laškem sodni svetnik g. dr. Pernat kot zastopnik Društva slovenskih sodnikov, namestnik starešine okrajnega sodišča na Vranskem, sodnik g. Potrato z vsem podrejenim osobjem, dalje •zastopniki državnih uradov na Vranskem, vranske in sosednjih občin in vseh vran-skih društev. Pred hišo žalosti in na pokopališču je zapel zbor Vranskega pevskega društva »Vile« žalostinki »Pomladi« in ■»Nad zvezdami«. Ob odprtem grobu se je poslovil od uglednega pokojnika z ginlji-viimi besedami višji deželni sodni svetnik g. dr. Premschak. Veličastni pogreb je pokazal, kako splošno priljubljenost je užival nepozabni pokojnik v vseh slojih Vranskega in okoliškega prebivalstva.
d/ra-nskega mosta, vendar pa se jih je nekaj izmed njih kaj kmalu zopet vrnik) v mesto. Treba bo poiskati bolj radikalnih sredstev, če se hoče zatreti beračenje.
Iz Litije
i— Šolska razstava. Smarska osnovna in
obrtna šola bosta razstavili pismena, risarska in ročna dela v nedeljo 19. t. m.
i— Iz zemljiške knjige. Te dni se ie vršila dražba »Gregatovesas posestva v Šmartnim pri Litiji. Posestvo pokojnega župnika 2. Breznikarja je zdražil g. Pavle Knaflič, tovarnar usnja, vzklicna cena pa je bila 150.000 Din.
i__Ribji tatovi. Naša okolica ima precej
ribriatih voda, zato so pogosti tudi ribarski obiski tatinskih ribičev. Na sodišču imajo posla z Antonom Jakopinom in Jožetom Plankarjem iz Bukovice, ki sta nedovoljeno ribarila v Črnem potoku v lovišču graščaka g. Medice. Mladeniča se zagovarjata, da sta bila prepričana, da je na trnek dovoljeno vsakemu ribariti.
12 Slovenske Bistrice
sb_ Divjega lovea je obstrelil gozdar dr. Attemsove gozdne uprave g. Hubert Požar-nik v lovišču občine Žabjek. Dne 25. maja se je med svojim službenim obhodom ustavil zjutraj na grajskem goloseku z name-rom. da ugotovi stanje srnjadi. Ko je opazoval okolico je nenadno zapazil nekega moža z lovsko puško, stopajočega iz goščave. Neznanec je s pripravljeno puško oprezova! po okolici za divjačino. Gozdar Požarnik je stopi! proti neznancu in ga pozval, da bi počakal. Tedaj se ie neznanec okrenil, naperil puško na sozdarja in skočil za grmovje, da bi se skril. Gozdar je bil umejši in _ je sprožil prvi in rami neznanca, ki je ranjen pobegnil. Divjega lovca išče orožništvo.
Iz življenja na deželi
DOLNjI LOGATEC. Poletni čas bo privabil v Logatec zopet izletnike. Okolica nudi priliko za krasne izprehode in izlete, na katerih se lahko navžije človek svežega višinskega zraka in razgleda. Kopalcem služi lepo urejeno občinsko kopališče na Bro-du /, zračno in sončno lego. Kopališče :e oddala občinska uprava letos v najem g. Ignacu Mezetu. — Smuško skakalnico nameravajo zgraditi naši smučarji na Sekirici v gornjelotgaški občini. Gradho bodo pričeli.. ako bo rezultat pogajanj z lastnikom zemljišča, ki živi v Ameriki, glede nakupa, odnosno najema parcele ugoden. Prostor je primeren tudi za največje zimskosportne prireditve in ima zraven še to prednost, da na tej legi ne more pozimi burja odnašati snega. Dolžina znaša 132 m, padec v kotu okrog 33 stopinj 65 m in izteka je približno 200 m. Potrebni hodnik ob cesti na postajo ie sedaj dovršen. V estetičnem oziru bi bile le še želeti, da urede prizadeti posestniki skladov je lesa ob cesti in pospravijo 6 terena ra/no grdo šaro, kar posebno na tujca ie naredi prijetnega vtisa. Nadalje naj se neha kolesarjenje po obcestnih hodnikih, ki služijo samo pešcem. Naj si torej kolesarji zapomnijo vendar že enkrat, da velja cest-nopolicijski red tudi za Logatec. — Glavni oddelek finančne kontro;e se je preselil 1. t. m. iz Jelenčeve hiše na Brodu v novo posojilniško hišo ob glavni cesti. S preselitvijo teaa urada bo občinstvu vsekakor ustreženo, ker so v oltžini tudi drugi državni uradi (davčna uprava, sresko načelstvo, državna pošta in železniška postaja, kakor tudi avtobusna postaja.) — Letos so bili hrošči. ki so jih zelo pobi;ali in uničevali. Letina poljskih pridelkov kaže v splošnem dobro..
BERIČEVO. Društvo kmetekih fantov iu
deklet je priredilo v nedeljo 5. t. m. tekmo koscev in vrtno veselico pri g. Iv. Gradu. — Že pred napovedano uro so se začeli zbirati veselo razpoloženi, postavni tekmovalci, ki so na čelu povorke s kosami na ramah ponosno odkorakali med petjem in vriskanjem na tekmovališče. Od 18 tekmovalcev so zasedli posamezna mesta, po parurnem vestnem ocenjevanj« komisije, tako-le: I. Ivan Grad. II. Anton Majdič, III. Franc Kralj. IV. Alojz Avsec in V. Ivan G os tir -čar itd. Pred razglasitvijo i-zida je imel predsednik društva Al. Avsec lep nagovor, nato pa iih je v imenu Zveze pozdravil tov. Stane ?krabar iz Ljubljane, jim čestital k tako razveseljivi agilnosti in lepo uspeli prireditvi ter jih pozval, naj se v čim večjem številu udeleže Zvezine prireditve 12. t. m. v §t. Vidu. — Navdušeni prijatelji so nato zmagovalca odnesli na ramenih: veselica se je prijetno zavlekla tja v noč in članice — okusno enotno oblečene — so imele obilo posla, tako, da je moral biti tudi blagajnik vesel.
Izvleček is programov
Torek, 7. junija.
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: 0 drevesni skorji in plutastem zamašku. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroška ura. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Nemščina. — 20: Ljubljana, izhodišče tujskega prometa. —
—	20.30: Prenos evropskega koncerta iz Pariza. — 22: Čas. poročila. — 22.15: Salonski kvintet.
Sreda. 8. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Balalaike z velesejma. — 19: Ruščina.
—	19.30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Prenos iz Zagreba.
—	22.30: Čas. poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. _ 17:
Popoldanski koncert. — 20.30:- Prenos iz Zagreba. — 22.50: Prenašanje tujih postaj.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Skladbe Božidara Širole. — 21.30: Operetna glasba. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 19: Koncert na kontrabas. — 19.20: Arije in pesmi. _ 20: Godba na pihala. — 21: Orkester. — BRNO 19.20: Zabaven program. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Lahka glasba. — 18 20 Ples. _ 20.35: Mešan prosram. _ 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16.45: Koncert solistov. — 19.30: Schumannove skladbe — 20: Violinski koncert z orkestrom.
—	21.35: Plesna glasba — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. _ K0-NIGSBERG 20: Koncert Erike Morini z Dunaja _ 21.15- Zabaven program. — Plesna glasba. — MUHLACKER 20: Simfoničen koncert. — 21: Švabski večer. _ BUDIMPEŠTA 18: Orkestralen koncert. — 20.40: Mešan program. — Lahka glasba. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Opera >Seviljski brivec«.
fioipodarstTo
Naš denarni trg
Ponovna nervoznost, ki se je pojavila v marcu na denarnem trgu in med vlagatelji, je v drugi polovici pret. meseca zopet povsem popustila. Ker ni bilo onih sprememb, ki so jih nekateri bojazljivci napovedovali in je naš dinar nadalje obdržal svojo trdnost. se je javnost pri nas kaj hitro zopet pomirila.
Naši denarni zavodi morajo biti seveda pripravljeni na vsako eventualnost, zato gre sedaj vse njihovo prizadevanje za tem, da čim bolj povišajo svojo likvidnost, kar jim je tudi uspelo. Že v poročilih o stanju Narodne banke smo opozorili, da se žirovne naložbe denarnih zavodov zopet znatno dvigajo. Isto sliko nam sedaj kaže tudi mesečni izkaz Poštne hranilnice. Čekovne vloge pri tem zavodu, ki so v aprilu padle na 654.8 milijona Din, so se v teku maja zopet naglo dvignile na 878.9 milijona Din, torej kar za 224 milijonov Din v enem mesecu.
Ker naši denarni zavodi nalagajo svoja takoj razpoložljiva denarna sredstva skoro izključno na žirovne račune pri Narodni banki in na čekovne račune pri Poštni hranilnici. zato nam vsakokratno gibanje omenjenih postavk pri Narodni banki in Poštni hranilnici naiboli pokaže stanje na našem denarnem trgu. Žirovne vloge pri Narodni banki in čekovne vloge pri Poštni hranilnici so se v zadnjem času gibale tako-le (v milijonih Din):
žir. vi. pri ček. vi. pri
Nar. banki Poštni hr. skupaj 31. dec. 1930 667.2 978.8 1645.0 31.,ul. 1931 53S.1 815.7 1853 8 31. okt. 1931 274.1 700.8	974.9
31. dec. 1931 326.3 799.6 1125.9 31. jan. 1932 5«2.3 866.9 1449.2 28. febr. 1932 409.6 857.2 1266.8 31. marc 1932 460.2 713.0 1173.2
30.	april 1932 305.2 654.8	960.0
31.	maj 1932 575.2 878.8 1454.0
V gornji statistiki sta jasno razvidni dve
fazi v razvoju prilik na našem denarnem trgu. V oktobru pret. leta so razpoložljiva sredstva, naložena pri Narodni banki tn Poštni hranilnici (ki izvirajo pretežno od naših denarnih zavodov) padla pod 1 milijardo. Do konca januarja se je to stanje zopet tako popravilo, da so te naložbe dosegle zopet okrog 1450 milijonov. V marcu in aprilu vidimo ponovno padec, ki pa je bil takoj v maju več kot izravnan, kajti ob koncu tega meseca so ta sredstva dosegla zopet prav znatno vsoto 1454 milijonov Din. Čekovne vloge pri Poštni hranilnici so ta dan oo-sesle najvišje stanje od početka leta 1931. Pri presoji gibanja žirovnih vlog pri Narodni banki pa je treba še upoštevati, da imajo danes naši denarni zavodi za več kakor pol milijarde Din blagajniških bonov Narodne banke, ki enako predstavljajo razpoložljiva denarna sredstva. Te bone je Narodna banka pričela izdajati lani ob koncu letn. Če prištejemo še te bone, prihajamo do ugotovitve, da znašajo sedaj likvidna denarna sredstva, naložena pri obeh državnih denarnih zavodih, preko 2 milijardi Din. torej še enkrat toliko, kakor v lanskem oktobru.
Gospodarske vesti
= Ina ivenčni val je malo popustil. Po
najnovejših statističnih podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bi se dalo sklepati, da je insolvenčni val, ki je letos tako hudo pritisnil, v maju vendar popustil. V tem mesecu je društvo zabeležilo v vsej državi 146 insolvenc (lani v maju 108), dočim je bilo za april izkazanih 193 insolvenc, za marc 167, za februar 197 in za januar 174. V dravski banovini je društvo zabeležilo le 18 insolvenc (lani v maju 30), dočim je bilo za april izkazanih 32, za marc 25, za februar 32 in za januar 24. — Po statistiki omenjenega društva smo imeli doslej v prvih 5 mesecih L 1. v vsej državi že 877 insolvenc (346 konkurzov in 531 poravn. postopanj) nasproti 439 insolvencam (193 konk., 246 poravn.) v istem razdobju pret. leta. Število insolvenc se je torej letos podvojilo. V dravski banovini smo imeli do konca maja 181 insolvenc (40 konkurzov in 91 prravn. postopanj) nasproti 93 v istem razdobju pret. leta.
— Občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani. Kmetijska družba v Ljubljani sklicuje občni zbor, ki se bo vršil 8. junija ob 11. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani (Miklošičeva cesta 22 a), in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1.) Predsednikovo poročilo; 2.) sprememba pravil: 3.) volitve članov glavnega odbora in treh računskih preglednikov; 4.) računski zaključek in bilanca za 1. 1931.; 5.) proračun za 1. 1932. in 1933. 6.) Določitev članarine za leto 1933.*, 7.) sklepannje o morebitnih pritožbah v smislu točke 7. § 10. družbenih pravil; 8.) sklepanje o zadevah po točki 10. § 10. pravil; 9.) slučajnosti. — Kakor znano, se je zadnji občni zbor Kmetijske družbe vršil pred dobrimi 5 meseci (30. decembra 1931). Na tem občnem zboru je bilo sklenjeno, da se sklepanje o spremembi pravil glede na različne predloge odloži do prihodnjega občnega zbora, ki se mora itak po pravilih vršiti vsako leto najkasneje junija. Na ta novi občni zbor, ki je sedaj sklican, so bile na decemberskem občnem zboru preložene tudi volitve glavnega odbora.
= Iz letnega poročila Drža me hipotekar-ne banke. Prejeli smo letno poročilo Državne hipotekarne banke, iz katerega so poleg že objavljenih podatkov razvidne še naslednje podrobnosti: Od skupnega števila hranilnih vlog ob koncu pret. leta v višini 615.8 milijona Din (1. 1930. 528.9) je odpadlo na centralo 509 (446.9). na podružnico v Nišu 32.1 (25.3). v Zagrebu 17.1 (10.4), v Skoplju 13.3 (9.9), v Novem Sadu 13.2 (11.3), v Splitu 11.9 (11.8), v Sarajevu 10.2 (6.3), v Ljubljani 6.5 (5.3) in na Cetinju 2.4 (1.7) milijona Din. — Skupna vsota obveznosti nasproti inozemstvu (v obliki obveznic in bančnega kredita z odplačilnimi roki) je znašala ob koncu pret. leta 1010 milijonov Din (od tega obveznice 878.7). V teku leta je banka odplp.čala inozemskim upnikom 72.3 milijona Din. sklenila pa je dve novi posojili v znesku 115.1 milijona Din, tako da predstavlja zgornja vsota zadolžitve nasproti inozemstvu povečanje nasproti letu 1930. za 42.7 milijona Din. — V juniju je banka prevzela iugoslovensko tranšo našega stabilizacijskega posojila v višini 50 milijonov francoskih frankov. Glede na ugoden vpis tega posojila v naši državi je bila ta transa naknadno povišana na 60 milijonov frankov, in sicer pri istočasnem odgovarjajočem zmanjšanju nizozemske tranše.
= Znižanje obrestne ro®T6 za reeskont-ne kredite Državne hipotekarne banke. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je znižal obrestno mero za reeskont-ne kredite, ki jih dobijo denarni zavodi pri Državni hipotekami banke za 1 odsto-
tek. Znižana obrestna mera se bo uporabljala od prve prihodnje cenzure naprej, tako pri centrali kakor pri podružnicah.
= Poštna hranilnica v maju. Število vlagateljev se je pri Poštnj hranilnici v maju povečalo za 2179, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici skupaj 192.950 vlagateljev. Vsota hranilnih vlog je narasla za 2 milijona Din in znaša ob koncu maja 384.6 milijona Din. V čekovnem prometu je bilo otvorjenih 296 novih računov, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupno 21.121 čekovnih računov. Promet v teh računih ze znašal 4823 milijonov Din. od tega brez uporabe gotovine 45.90"/«. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo ob koncu meseca 878.8 milijona Din. Skupna vsota vlog pri Poštni hranilnici presega 1262 milijonov Din.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Alojzije Likarjeve, trgovke v Meži (poravn. upravitelj dr. Hinko Schreiner, odv. v Slovenjgradcu; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Slovenjgradcu 6. julija ob 10., prijavni rok do 1. julija, kvota 40'/o).
= Potrjeni sta naslednji prisilni poravnavi: Jos. Jurak, trgovec v Oplotnici. za 50% kvoto, plačljivo v 16 mesečnih obrokih; Leopold Senica, neprot. trgovec v Sevnici ob Savi za 40n,'o kvoto plačljivo v 10 mesečnih obrokih.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 13. L m. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 30 komadov cevi; do 23. L m. pa glede dobave električnega materijala. ognjegasnih cevi in motvoza ter glede dobave tiskovin. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v Zbornici za TOL) Dne 13. t. m. se bo vršila pri in-tendanturi komande osiješke divizijske oblasti v Osijeku licitacija glede dobave 23.530 kilogramov petroleja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 17. t. m. se Do vršila pri komandi 39. pešadijskega polka v Celju licitacija glede dobave živil: testenin, riža, zdroba, fižola, kisa, masti, mesa. mleka, iajc itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Dne 14. julija ee bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave železa, kovin, kavčuka, samota, lesa. stekla, usnia itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri in-ženjerskem oddelku te komande.)
Borze
6. junija.
Na ljubljanski borzi je deviza NewTork danes nadalje nekoliko popustila, dočim so se devize Amsterdam, London in Berlin za malenkost dvignile.
Na zagrebškem efektnenm tržišču je bila Voina škoda nekoliko krepkejša; zaključena je bila za kaso po 170 in pozneje po 180, za junij pa po 175. Okrepili pa so se predvsem dolarski papirji. 7n/n Blairovo posojilo se .je trgovalo po 40 in 41 (v petek 38 — 40), 8<Vo pa po 45. V ostalih vrednotah ni bilo prometa.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2274.27 — 2285.63,
Berlin 1324.62 — 1335. 42, Bruselj 783.77 — 787.71, Curih 1097.35 _ U02.85, London 206.73 _ 208.33, Newyork (ček) 5574.38 —
5602.63,	Pariz 221.22 — 222.34, Praga 166.23 — 167.09. Trst 287.46 _ 289.86.
Zagreb. Amsterdam 2274.27 — 2285.63. Bruselj 783.77 — 787.71, Berlin 1324.62 do 1335.42, London 206.33 _ 207.93. Milan 287.46 — 289.86. NevvJork kabel 5596.38 do
5624.64,	Nevvvork ček 5574.38 _ 5602.64. Pariz 221 22 — 222.34. Praga 166.23 — 167.09, Curih 1097.35 — 1102.85.
Curih Beograd 9.05, London 18.855, New-york 510.50, Bruselj 71.375, Milan 36.25, Madrid 42.10, Amsterdam 207.15, Berlin 120.90, Stockholm 96.50. Oslo 94, Kobenhavn 103.25, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.375.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 172 _ 176. za junij 170 — 175, 4% agrarne 23 — 24. 6"/n begluške 31 _ 32.50, 7°/o Blair 39.50 _ 40, S°/o Blair 43 — 44, 7°/« Drž. hip banka 44 — 45.50. Narodna banka 5150 bi., Priv. agrarna banka 204 — 211. Beograd. Vojna škoda 174 den., za julij
174	zaklj., 7n/o investicijsko 51 bl„ 4°/<> agrarne 23 zaklj., 7°/o Blair 39.50 den.. GVo begluške 32 zaklj.. Narodna banka 3860 zaklj.
Dunaj. Bankverein 10. Eskomntegesell. 100, Staatseisenbahngesell. 17.25, Trboveljska 21.75, Alpine - Montan 9.10.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključenih je bilo 20 vagonov testonov.
7.1TO
+ Chicago, 6. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 53.75. za september 55.75, za december 58.50; koruza: za julij 28.50, za september 31.25, za december 32.25; oves: za julij 21, za september 20.625; rž: za julij 31.50. za december 37.
-f- Winnipeg. 6. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julii 57.50, za oktober 59.875. za december 60 75. _
+ Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačliivo v 30 dneh): slavonska.
78	kg po 180 — 182.50, okolica Sombor, 79 kg po 185 — 187.50; potiska. 80 kg težka po 190 — 192.50; moka: baška >0«. franko Liubliana. plačljivo v 30 dneh po 320 — 325, banatska po 330 do 3%; koruza (slovenska postaja, plač. v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 147.50 do 150. po navadni voznini po 152.50 — 155.
+ Novosadska blagovna borza (6. t m.) Tendenca ustaljena. — Promet 65 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad,
79	kg 130 _ 132; okolica Sombor, 78 kg 131 _ 133; gornjebaška. 79 kg 131—133; baška potiš. 70 kg 131—133. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50 Oves: baški 145 — 150: sremski. slavonski 147.50 _ 152.50 Ječmen: baški, 9remski. 63/64 ks 140—145: pomladni. 67'68 ks 155 do 160. Koruza: baška 97 _ 99; okol. Sombor 97—98; baška bela 111 — 113; banatska 97—99. sremska 95—96. okol. Šid 100—102. Moka: baška, banatska »0g« in »Ogg« 2'.'5 do 235; »2« 200 — 210; >5« 185 — 195; >0«
175	_ 185: >7« 145 - 150; >8« 92.50 rld 97.50. Otrobi: baški. sremski 86 — 88; fca-natski 84 — 86.
+ Budimpeštanska terminska borza (S. t. m.) Tendenca čvrsta, promet slab. Plenica: za junij 12.60 — 12.62: rž: za jur.ij 13.35: koruza: za julij 16.35 _ 16.38, za mai 11.75 — 11.80.
Ugonobi zanesljivo molje in varuje vate | dragocene obleke in kožuhe. 211-1 S
Divji mož je pobegnil
Po škofjeloških planinah se je potikal .neznanec, katerega življenje močno spominja na divjega moža
škofja Loka, 3. junija Nihče ni vedel, odkod je prišel divji mož v škofjeloške planine. Pojavil se je menda sredi skalnih strmin in gozdov in med ljudmi, ki so bili nad njegovim prihodom močno presenečeni. Najzgovornejši so zatrjevali, da hodi novi prijatelj loških planin kar go' okrog... Tako hudo pa ni bilo, a dosti bolje tudi ne, zakaj neznanec je nosil zgolj skromne hlače in je imel zgornji del trupa in obraz na gosto porasel, tako da je srečanje z njim bilo malo neprijetno. Mož, ki mu je bil dom prosta narava, je bil srednje velik, precej čokat in prav čudaškega ponašanja. Možak se je prikazoval ljudem zdaj tu, zdaj tam, a vedno le toliko, da je dobil malo kruha in vode, nato pa je zopet izginil v goščave. Prebivalci gorskih vasi so se ga že privadili in se tudi niso vznemirjali ob njegovem pojavu, ker ni storil nikomur ničesar žalega. Divji mož, kakor so ga krstili ljudje je govoril zelo malo, skoro nič. Večkrat je vreščal, mrmral nerazumljive besede ,in čudno go-del. Kadar se je sešel s človekom, je poprosil za dar z besedami:
Jaz sem gozdni mlinar, daj mi dinar! čudovitega mojstra se je Izkazal gozdni mož v plezanju in bivanju na prostem. Ljudje, ki so imeli priliko videti možaka pri plezanju, so zatrjevali, da se je epenjal s tolikim pogumom, spretnostjo in hitrostjo po najnevarnejših skalinah in vzpetinah kakor pravcati Tarzan v drugI Izdaji. Za
bodičevje, gosto grmovje in ovire se nI prav nič zmenil in je takorekoč v hipu izginil gledalcem izpred oči. Vsi, ki so ga videli, so mnenja, da ga ni mogoče prijeti. Te dni se je z divjim možem srečal škofje-ločan g. Plantarič, ki ga je porasli možak hotel ugrizniti v levo roko. a se ga je na-padenec zlahka ubranil.
Bivališče divjega moža so bile skalnate dupline, ki jih je v skoro kraškem svetu škofjeloškega gorovja povsod dovolj. Bog ve, koliko časa bi bil gozdni človek še gospodaril po hribovju, da se niso pričeli zanj zanimati orožniki, ki so stikali za tujcem po vseh koncih in krajih. Ko pa je prišel slednjič škofjeloški divji mož še z lovci v navzkrižje, mu očividno ni bilo več obstanka pri nas in je izginil. Ljudje so videli možaka poslednjič globoko v Gozdovih tik meje, odkoder jo je najbrže maanil pod okrilje sosedne zemlje.
Nihče si ne zna prav razlagati, odkod bi bil ta čudoviti človek. Prevladuje pa nazi-ranje, da gre bržkone za sla.boumnika, ki se je odtegnil človeški družbi. Sodijo pa tudi to, da gre za verskega fanatika, ki se čuti poklicanega, da reši neosvobojene rojake in da mora delati po nadnaravnem naročilu tako trdo pokoro. Takega človeka so poznali lani na Jesenicah in mislijo, da je loški mož istoveten z onim na Gorenjskem le e to razliko, da je takrat neznanec nosil še dolge lase. Senzacije pa je zdaj konec. Divji mož je pobegnil in ga ni reč med nami
Dogodki za mejo
Fašistični propagandna zborovanja
V	re.">ki pokrajini so priredili fašisti predzadnjo nedeljo dve veliki propagandni zborovanji, eno na Reki, drugo v Opatiji. Prignali so iz okolice na stotine ljudstva v sprevodih. Tudi delavci so morali v če-tveroredih kljub nalivu in nevihti k zborovanju. Na obeh zborovanjih je govoril poslanec Re David. Na Reki je govoril o krizi. brezposelnosti, zunanji in fViančni politiki režima. Nazadnje je omenil Garibaldi-ja. Zborovalci so se čudili zastopniku fašizma. ki se tako radikalno bori proti »demokratskemu framasonstvu«, ko je pričel poveličevati Garibaldijevo geslo: »Svoboda in demokracija«. Govornik, ki je opazil strka-n;e glav, je svoja izvajani« takoj nato zaključil z apoteozo Mussolinija in fašizma. Ljudje so ploskali in se razšli v čudnem razpoloženju. V eni skupini med njimi pa so ugotovili, kako je fašizem snel embleme framaeonstva na velikem Garibaldijevem spomeniku v Rimu in jih nadomestil 6 fašističnimi svežnji.
V	Istri se je vršilo več zborovanj. V La-binu je govoril pos'anec Peretri o vodovodu iu raškem premogovniku, v Karnfanam in Žminju pa je nastopil Graighero.
V	tržaški pokrajini se bo danes vršilo sedem takih zborovanj.
Lakota t Stijako.
V	Stijaku nad Vipavo je zavladalo veliko pomanjkanje. Ljudje eo ostali poivsem brez sredstev in celo za živino je zmanjkalo stelje in hrane. V zadnjem času so zlasti ubožnejše družine tudi že po več dni gladovale. Med ljudmi pa ie nastalo veliko nezadovoljstvo. Vsi vprek se pritožujejo nad občinskimi in pokrajinskimi oblastmi, ki delijo denar kar na debelo za »balilo« in nepotrebna javna dela, gladnrm kmetom in njihovi deci pa ne pomagajo. Pred dnevi pa so se v Trstu vendarle spomnili tudi na Štijak. Za nekatere siromašne družine, ki štejejo skupno nad 50 članov, eo poslali za 500 lir tirrščične in krušne moke. Vsa zaloga pa bo pri največji štednji trajala morda teden dni. In potem se bo pomanjikanje spet nadaljevalo.
Malarija v Istri
Fašistični režim se že celo vrsto let zaman bori proti malariji, fci se je v zadnjem času spet razširila v nekaterih Istrskih krajih. Zlasti razsaja ta bolezen na Cresu in v okolici Novega grada. Na Cresu so našteli 76 bolnikov (58 v tretjem Stadiju), v okoliei Novega grada pa 68. Ce pomislimo, da biva v vseh okoliških vaseh okrog Novega grada 215 prebivalcev, tedaj je v teh krajih 31% vseh ljudi bolnih na malariji. Od teh je 62 bolnikov v 3. stadiju.
Oblasti so sicer ustanovile tri zavetišča za malarično in slabokrvno deco, organizirale so več potujočih ambulanc, a vse prizadevanje je bilo doslej zaman. Predvsem se je življenjski standard ljudstva v zadnjih let-ih silno znižal, tako da je znatno upadla tudi njegova odpornost proti bolezni. Pa tudi sredstev za pobijanje bolezni je premalo.
Izložba goriških črešenj.
Na pobudo pokrajinskega gospodarskega sveta se priredi dne 15. Junija v Gorici Izložba črešenj z ogledom eksportne embalaže. Popoldne bo pa dopolavoristična •"črešnjeva šagrat z udeležbo alegoričnih vozov.
Goriških črešenj gre čez mejo na leto nad 20.000 stotov, to je četrtina vsega izvoza črešenj iz Italije. V urejenih razmerah bi bil goriški pridelek ln izvoz črešenj lahko še mnogo večji.
Tržaško reševalno društvo.
Tržaško reševalno društvo je imelo te dni svoj občni zbor. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je zašlo v zadnjem času v velike težave. Društvo deluje s pomočjo prostovoljnih prispevkov že celo vnsto let Lani pa so se prispevki silno znižali in v primeru s predlanskim letom nazadovali za skupni znesek 25.000 lir. Spričo tega se ie tudi bilanca za 1. 1931. zaključila z deficitom od 14.500 lir. Zdi se pa. da bo kriza letos še večja. Že sam proračun za prihodnjo poslovno dobo določa za 20.000 lir manj dohodkov nego izdatkov.
>Tržažkl junij«.
V	Trstu si oblasti zelo prizadevajo, da bi pospešili tujski promet. Poleg drugega eo v ta namen organizirali tudi prireditve, ki trajajo ves mesec junij. Lani je >tržaški junij« klavrno uspel. >Tujci«, ki so prišli na tržaške prireditve, so bili skoraj sami
italljanl Iz ostalih pokrajin, aH pa ljudje » Krasa, fci so jih privedli fašistL Kar pa je biLo pravih tujcev, so se ustaviill v mestu le tako mimogrede na poti proti Gradežu, Benetkam in Opatiji.
Za letošnji junij so napravili reklamo. V tem mesecu bo v mestu 16 javnih prireditev, dramatičnih, športnih in nacionalnih. Koncem meseca bodo otvorili tudi športni stadion pri Sv. Soboti.
Izpred goriškega sodišča Goriško sodišče je te dni v kontumadjl sodilo 221etnega Vladimira Pavlina iz Ravnice pri Grgaru, 211etnega Ivana Vončino iz Tribuše in 391etnega Petra Baziliča, ker so brez potnih listov zbežali čez mejo. Obsodilo je vsakega na tri mesece ječe in 2000 lir denarne kazni.
Regulacija Reke Reška tvrdka Stipanovič je prevzela dela za regulacijo Reke od Jablanice do Prema, Tvrdka bo zgradila nekaj jezov in obrambnih zidov proti poplavam. Proračun za ta dela znaša 400.000 lir. Na ta način nameravajo pridobiti 500 hektarjov zemlje za kmetijstvo. Tvrdka je dolžna namestiti pri teh delih same italijanske delavce. Tudi zemljo, ki jo bodo pridobili s to regulacijo, bodo razdelili med italijanske delavce ,ki jih bodo naselili med slovenskim prebivalstvom. Tako bodo razen zemlje »bcnificirali< tudi obmejno slovensko ljudstvo.
Stečaj gorfSsega trgovca
Goriško sodišče je proglasilo stečaj tvrdke Gachet, ki je ustavila plačevanje svojih denarnih obveznosti. Vodstvo tvrdke Je prevzel kurator odvetnik Testa,
PoltallJančevanJe priimkov Tržaški pr efekt Je te dni podpisal apet 140 dekretov o podtalijančenju slovenskih in hrvatskih priimkov. Med drugimi so da-li naslednjim priimkom italijansko obleko: Gabrijelčič — Gabrielle, Skok — SooochU Vatovec — Vatta, Trebeč — TrebicianJ, To-minec — Tomlni, Vitez — Viti, Vodopivec
_ Bevilacqua, Zerjal — Cereali, Kladnik
_ Claudi, Kran.jc CamieM, Križmančič — Oroeiati, Lovrič — Lauri Mahorčič — Maroore, Milovac — MAllo, Miloš _ Mfflo, Mi ho vilov.ič _ MJcheli, M Ukori č _ Grazf-oli, Povh — Polvi, Umefc — SavlnS, Vidma.-_ Vid ari, živec — SivlnL
GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20. Torek 7. Junija: Produkcija operne kole državnega konservatorija.
OPERA Začetek ob 20. Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: 'Rusalka. B.
Ljubljanska opera. Josip Rfjavee Je odpovedal svoje najavljeno gostovanje za jutri.
_ Jutri se poje v običajni zasedbi krasna
Dvorakova opera >Rusalka« z go. Gavellovo v naslovni ulogi. Vstopnice za predstavo >Prodane ne ves ter v Tivolskem parku bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v operi od četrtka dalje. Opozarjamo, da bosta dve uprizoritvi, prva v soboto 11. L m. proti večeru, druga pa v nedeljo 12. t m. ob 15. Na nedeljsko predstavo »Prodane neveste« opozarjamo predvsem okoliško občinstvo. Kdor ima velesejmsko legitimacijo, ima tudi polovično vožnjo do Ljubljane.
Če bi zamorci znali za Daj-Damov sladoled bajte bi prodali pritekli v Daj-Dant zapored.
7S91

Iz živSjeisja in sveta
Nova Srancoska vlada
Razbito vozilo Angleža N. Leesona
NajveCJa angleška avtomobilska dirka »Tisoč milj« v Brooklandu Je zahtevala takoj v začetku smrtno žrtev. Vozač Leeson se je s silno brzino zaletel v zaščitno steno, Jo predrl, se nekajkrat prevrnil z vozilom in obležal pod njim mrtev
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Od leve proti desni: Herriot (ministrski predsednik in vnanji minister); Painleve (minister za zrakoplovbo), Paul Boncur (vojni
minister) in Daladier (minister za javna dela)
Smrt v čolna na oceanu
Poljski prekooceanski polet
Sončenje je zdravo in - nevarno
Kdor ®e po dolgem stradanju vsede za polno obloženo mizo, ho moral kmalu čutiti, da se odvajcm želodec lahko le polagoma brez škode priuči urejene in zadostne hrane. Prav tako se godi onim, ki jim manjka sonca in se po dolgih mesecih zame in teme zopet vržejo v naročje prvim toplim sončnim žarkom Kakor si človek pokvari^ želodec, tako si lahko pokvari tudi kožo. Zdravnik lahko vsak dan opazuje posledice tega požel jen ja po soncu.
Največ trpe zaradi nenadnega vpliva sončnih žarkov plavolasi in 6vetlokoži. Njihova koža ne more proizvajati dovolj pigmenta, ki bi filtriral svetlobo in obvaroval kožo pred škodljivim vplivom premornega sončenja. Posebno slabo je pn tem, da se pokaže io posledice šele potem, ko je že vse prepozno. Zato je treba od vsega početka paziti na prvi neugodni počutek, ki ga ima človek, preden koža vidno pordeči.
Kdor se takoj, ko čuti, da ga koža malo peče in srbi, ne umakne v senco, bo po nekaj urah že opazil, d-a je koža otekla. Na mestih, kamor so padli sončni žarki, postane vedno bolj rdeča in pekoča, drugod pa ostane bleda. Ta opeklina učinkuje tudi na gioblje Krvne stanice k.-' jih zoži in s tem moti krvni obtok. Če ie ožgana površina večja, se pojavi v štirih do šestih urah stresajoči mraz. Temperatura se dvigne do 40 stopinj Celzija: ta temperatura se lahko drži po več ur in ponavlja po več dni. Gornje kožne plasti se uničijo, koža se dvigne v mehurje in nazadnje olušči.
Menda )e vsakomur jasno, da je ia
»sončna« bulezen za telo škodljiva in da niti od daleč ne pospešuje onih ugodnih in željenih sprememb v telesu, ki jih človek pričakuje po sončenju. Za zdravo sončenje navajamo v naslednjem nekaj glavnih navodil:
Po možnosti se je treba izogibati dolgotrajnemu poči vanju v neposredni sončni luči. Mnogo boljše je, če 6e človek po soncu premika, če je v bli žini vodna površina, je izžarevanje sončnih žarkov močnejše. Mrzlih prh rn kopeli se ne sme posluževati pre-često: po njih mora človek čutiti prijetno toploto. Kdor se hoče navžiti novih telesnih sil na soncu in zraku, s« mora brezpogojno odreči oni zagorelosti zaradi renomeja in mode, ki ni drugega kot belilo in kmalu zopet izgine. Zraka se je treba privaditi z daljšim bivanjem v različni dnevni svetlobi. Že mri tem koža po nekaj dnevih po-rujavi in postane mehka in prožna. Postopoma se potem lahko človek izpostavi neposrednim sončnim žarkom.
Nemška visoka šola za telese vaje je določila glede sončenj? naaslednja pravila:
1.	dan: 2X10 minut sončenja v športni srajci in hlačkah;
2.	dan: 2X10 minut sončenja brez športne srajce Ln v hlačkah rn 2X10 minut kot prvi dan;
3.	dan: 2X20 mViut sončenja brez športne sra ice in v hlačkah in 2X20 minut kot prvi dan;
4.	dan: 2X30 minut brez srajce in v hlačkah. in 2X10 minut kot prvi dan;
5.	dan: 60 do 80 minut sončenja brez srajce in v hlačkah.
Lažje opekline se zdravijo s pudrom in oljem, hujše pa s primernimi mazili.
Sončenje je umetnost, ki se je je treba tndi ačrtfi. Kdor hoče zadovoljen uživati
Iskale! zakladov na Holandskem
Na HoianosLo je pnspela znana berlinska svetiovtdka ma-dame Sylvia, ki se trudi že dve leta z iskanjem nekega zaklada v mestecu Za&ndam. Ta zaklad leži baje že več stoletij pod zemljo, in sicer v ozemlju, na katerem je dobila svetlovidka od lokalnih oblasti koncesijo za. izkopavanje. Pomagata ji dva nemška inženirja, ki sta ugotovila 8 tako zvanim polarizatorjem, bajanici podobnim instrumentom, da mora ležati na tem kraju zaklad. Madame Svlvia pravi, da ga bodo izkopali sedaj najpozneje v 14 dneh. Holandska javnost pričakuje z napetostjo, kako ee bodo končale njene napovedi.
ANEKDOTA
V Dumascvi drami »Antcny« plane junak na koncu na oder in veli:
>Upirala se je — pa sem jo umoril.« Pri neki predstavi v Parizu je zastor prehitro padel in lepega stavka junak ni mogel izgovoriti. Občinstvo pa je bilo nezadovoljno in je zahtevalo ta stavek, za~ stor se je moral spet dvigniti.
Sedaj pa se je junak branil, da bi stopil na oder, boječ se, da bi se osmešil.
Tedaj je skočila umorjenka knitkomalo izza kulis in vzkliknila:
>Upirala sem se — in on me je umorfL< Med gromovitim krohotom gledalcev je zastor ponovno padel.
Letanj® brez
Pred kratkim so poročali li?ti, da je Mo-nakovčan Ellyson konstruiral nov tip zračnega vozila, ki sestoji enostavno iz kril in leti samo s pomočjo človeške mišične sile, seveda le na kratkih progah.
Staro kakor človeštvo je koprnenje po letanju, kakor letijo ptice in v najstarejših bajkah, recimo v Ikarovi, se zrcali to koprnenje. Neštevilni so bili izumitelji, ki so hoteli ljudem ustvariti peruti, a niti moderna tehnika še ni mogla rešiti tega starodavnega problema, človek sicer lahko leti, a le s pomočjo motorne ali vetrovne sile, kakor pri brezmotornih letalih.
Pri tem pa je videti, da bi ne bilo težko, ustvariti ljudem peruti, ki bi jih prenašale po zračnih višavah kakor ptice. Človeku se zdi, da bi zadostovalo posneti tehniko tega letanja po pticah in vsi izumitelji, ki so se bavi 1 i s tem vprašanjem, so tudi dejansko kopirali ptičji let. Še dandanes, ko ni z letanjem prav za prav nobene težave, zastopajo resni letalni tehniki naziranje, da običajna letala z negibljivimi krili nikakor ne predstavljajo idealne rešitve, temveč da pripada bodočnost perutim. V resnici se drži tudi najmodernejšega letala nekaj tehtnih nedostatkov, med katerimi je omeniti v Trvi vrsti tega, da zahteva razmeroma veliko ravnega prostora za vzlet in pristanek in da je pristajanje v neprimernem ozemlju vedno zvezano z največjo nevarnostjo za letalo in ljudi.
Baš ta nedostatek je povzročil, da skušajo izumiti nove tipe letal, kakršno je bilo znamenito letalo Španca Cierve, ki si
letala
in motorja
je izmislil poseben, velik dvigalni propeler nad letalom. S tem propelerjem se letalo dvigne skoraj navpično v zrak in tako tudi pristaja, vendar kaže tudi Ciervov tip neke nedestatke, tako da še ne pomeni hude konkurence za standardni tip.
Ellyson je konstruiral kakor rečeno, pe-rutno letalo, ki ga giblje samo človeška moč. Na zunaj sliči močno veliki ptici z razprostrtimi krili. Kako se bo ta stvar cbnesla, pa je drugo vprašanje. Že 1. 1919. je preizkušal Francoz Poulain takšno pripravo, s katero pa je letal oz. bolje skakal na razdalje 10 m in, če je montiral peruti na lahek bicikel, na razdalje 15 m. To je seveda malo ali nič in isti uspeh so imeli tudi poznejši uspehi. Z Ellysonovim poskusom ne bo nič bolje.
Skrivnosten zločin v Londonu
Pred nekaj dnevi je londonska policija prijela 26-letno gospo Barney hčer sira Johna Mullensa. V odsotnosti moža ge. Barney se je namreč odigrala v njenem stanovanju nepojasnjena drama. Nekega 24-letnega mladeniča, z imenom Stephens, so našli v stanovanju v agoniji. Krogla iz samokresa mu je predrla prsa in povzročila njegovo smrt. Pri Stephensonovem truplu so našli go. Barney vso objokano. Iz tega sklepajo, da je z dogodkom v zvezL
Newyorške senzacije
Tz Las Palmasa poročajo, da so J našli na obrežju Arrecife pri Kanarskih otokih čoln in raztrgano | jadro, v čolnu pa truplo avstrijskega državljana Teodorja Hel-ma, ki je hotel v čolnu premagati ocean in ga je pri tem dohitela smrt.
Teodor Helm je bil šele pet in trideset let star. ObisKoval je trgovsko šolo, potem je nekai časa bil v službi, končno pa se je navdušil za čelnarenje in je napravil načrt, da bi s čolnom prebrodil ocean.
11. maja je odpotoval iz Lizbone. Pred odhodom z doma je dal materi zemljevid z natančno progo, po kateri je hetel potovati. Imel je na zemljevidu zaznamovan vsak dan svojega potovanja. Njegova namera je bila. priti v Ameriko počisti poti kakor Kolumb.
Čoln za to vežnjo je zgradil sam. čeprav ni bil poprej športnik, ga je mahoma tako prevzela misel o premaganju Atlantika s čolnom, da je verjel v svoj uspeh. Preden pa se je odpravil na nevarno pot, je poskusil vožnjo z zlržljivim čolnom po rekah. V Heidelbergu je prevozil Nekar, potem še Reno in je privozil v Severno morje. To mu je dalo poguma za drugi podvig čez Rokavski preliv. Tudi ta vožnja mu je uspela. Premagal je La Manche in srečno pristal v Dovru. Tudi z angleške obale se je srečno vrnil v Francijo. Da pa bo vero vase še bolj utrdil, je vozil še po Seini navzgor do Pariza.
Lani je podvzel novo poskusno vežnjo. Spustil se je v morje v Trstu, je prejadral Jadransko morje, šel po morski poti skozi Otrantski preliv ter v Tarentski zaliv, krenil proti severni Siciliji iz Palerma. od Maršale dalje pa je začel voziti po Sredozemskem morju in je res srečno prispel v Tunis.
že povratek iz Tuni?a v Evropo je Ml zelo romantičen. V pristanišču Soussc je zamenjal svoj čoln na jadra z velikim veslaškim čolr.om za pet oseb. Našel je bil
Kakor znano, so sodne oblasti obdolžile newyorškega župana Jimmyja Walkerta podkupovanja ter se je moral zagovarjati pred posebnim preiskovalnim odborom Slika kaže demonstrativne ovacije množice Walkerju (v belem krogu) pri njegovem odhodu
iz sodnega poslopja
Obrobne opazke v angleškem tisku
Neki vremenski prerok napoveduje dolgo periodo suhega in totplega vremena za leto&nle poletje, ne ve pa natančno pove-daiti, kidaj se prične. — Mi to natančno vemo. Pričelo se bo istega dne, ko se vrnemo s svojega dopusta v svoje urade. •
Prof. Thaicesson izjavlja, da 9e dado eelo žuželke ufkrotiti in zdresirati. — žal, da niso brenči je in komarje, ki tako radi obiskujejo naše piknike, nikoli vzgojili tako, da bi se najprvo priklonili, preden nas pičijo.
*
»Povprečneono človeku ne W Škodilo, če bi se odločil, da se poleti vsako jutro akoplje v mrzli kopeli,« izjavlja neki zdravnik. — Seveda bi mu ne škodilo. Mi sami se odločamo vsak teden približalo enkrat.
Tesel je poletnih dni in dobrote sonca, zraka in vode, Daj se ravna po teh navodilih!
(Po sestavku dr. C.)
Dan brez poljuba
Nobeno mesto na svetu se tako strogo ne ravna po predpisih neomajenega nedeljskega počitka kot Baltimore.
Že 200 let velja tamkaj načelo: Ob nedeljah nobenega alkohola, niti gledališča, niti zabav, niti športa, niti smeha ali drugačnega veselja.
Zato v Bal ti mora ob nedeljah sploh nd prijetno.
Predpisi o popolnem miru ofo nedeljah pa so biLi prav za prav še strožji kot si moremo misliti. Celo v domačem krogu je veljalo pravilo, da se ob gospodovih dnevih ne sme niti poljubljati. Niti mati otroka ali celo mož ženo.
Meščani tega lepega in 6 tradicijo obremenjenega ameriškega mesta spoštujejo zakone svojih dedov. Radi izpolnjujejo vse. kar so jim naložiti, toda prepoved nedeljskega poljubljanja pa jim je bila vendar prehuda
Da bi opravičila" prelom starodavne tradicije. so priredili javno glasovanje z geslom: Ali se hočemo ob nedeljah poljubo-vati ali ne?
I res. hcte!i so! S 83.000 glasovi večine se je Bauimore odločil za nedeljsko svobodo srca. Dni brez poljuba v Baltimoru ni več. Kakor zatrnrie'0 poznavalci razmer, je oed-nostmir meščanom po tem plebiscitu zelo odleglo. Žal pa se je ono odrešnlno glasovanje nanašalo samo na zakonsko (ali zakonito!) p o1'ubijanje m je znaten del Balti-mora ob nedeljah še vedno brez tega veselja. Tudi kriza...
Stanley Hausner,
ki je startal na ameriškem letališču Floyd Bennet za polet v Varšavo
Higiena poleti
V	vročih poletnih dneh moramo skrbeti za to, da produciramo v svojem telesu kolikor mogoče malo toplote in se moramo iz tega razloga odpovedati maščobi, k! segreva telo, pač pa vriniti v našo hrano kolikor mogoče zelenjave, solate, kumaric, sadja in podobnega. Tudi žemlje in riž je priporočati. Sploh mora biti hrana takšna, da ne pospešuje prebavnih motenj, ki so poleti češče nego pozimi.
Tudi gibanje povzroča toploto, zato delajmo po mežnosti zjutraj, ostalo pa zvečer.
V	vročih dneh ne zahajajmo preveč na sonce, skrbimo za zračenje stanovanja, kopajmo se pogostoma. Za ohladitev so zračne kopeli beljše nego vodne, njih učinek je namreč trajnejši. Tudi hladne pijače (brezalkoholne) hladijo. Obleka bodi lahka, široka in svetla.
Rekordni ženske skok s padalom
Romunska letalka ga Smaranda Braes-cu trdi, da je dosegla nov rekord v skakanju s padalom. Skcčila ie baje iz višine 7200 m in je srečno pristala na zemlji. Pilot, ki je vozil go. Braescu, pravi, da se padalo ni odprlo v prvi tretjini padanja in da jo je imel že za izgubljeno, naenkrat pa se je zgodil čudež, mehanizem je začel delovati in letalka je priletela živa in zdrava na tla.
KARIKATURA
VENIZELOS
Petdesetletnica skladatelja
Igor StravlnsklJ
znani ruski skladatelj, je praznoval v nedeljo 50-letnico svojega rojstva
Slavni pozabljenec
Vsi vemo, da je Davisov pokal nagrada, ki se deli pri mednarodnih teniških turnirjih, toda kdo je ustanovitelj te nagrade, to bodo vedeli le prav redki ljudje.
Te dni se je oglasil v ameriških listih ta slavni pozabljenec sam, miister Dvvight Daviš. Pritožuje se nad svojo narobe-slavo. Pravi, da je bil prej državni vojni tajnik Zedinjenih držav in dolgo let generalni guverner Filipinskega otočja. »Vse sem poskusil.« piše, »da bi si pridobil ugled kot spreten državnik, a te napore je zasenčila moja ustanova Davisovega pokala. Prepričan sem, da bodo leksikoni čez 200 let pod iztočnico »Daviš« pisali nasledn je: neka vrsta pokala, ki so ga nekoč uporabljali kot trofejo pri mednarodnih teniških turnirjih. Ustanovitelj neznan.«
Nesrečniku ee godi pač tako kakor nešteto drugim ustanoviteljem ir. izramite-ljem, ki so jih prerasle stvari. Kdo ve, da se skrivajo za »silueto«, »šatobrianonn«, »melbo«, »lukulsko pojedino« itd. nekoč živi in ugledni ljudje?
namreč štiri ubežnike iz tujske legije, kateri so mu obljubili pomoč pri veslanju v Evropo. Tako je odrinil od tuniške obale in srečno prispel v Napoli, kjer je policija petorico aretirala, potem ko so si preskrbeli dokazila, pa izpustila.
Ta uspeh je vlil Helmu novega poguma za njegov tretji veliki podvig, ki naj bi bil krona njegovega čolnarenja po morjih.
Teodor Helm
Zgradil si je čoln, se preskrbel z živežem za tri mesece in nastopil vožnjo čez ocean, čoln je dal prepeljati v Hamburg, od tam se je peljal z ladjo do Liz"x na, iz tega portugalskega mesta pa je nastopil svojo veliko vožnjo. Imel je za orientacijo več pomorskih zemljevidov, izvrsten navigacijski kompas in nekaj svetilnih raket, da bi jih lahko uporabil v skrajni sili.
Z vsem tem pa ni prišel daleč. Mati ga je do zadnjega pregovarjala, naj si ne zaupa preveč in naj ne tvega tako nevarnega poskusa. Helm je ostal za vse trrivore gluh in je mislil, da mora zmagati. Prav zaradi tega se je zgodilo, da je smrt pre* magala njega.
Mlcbe! Z6vaco:
60
Pardaiilanov sin
Zgodovinski roman.
Ne da bi kaj rekel, se je sklonil, pobral bodalo, ga stisnil v
pesti in se zamišljeno zastrmel v kraljičinega milostnika.
Concini, ki ga je videl pred seboj z bodalom v roki, se je imel že za izgubljenega. Poguma mu sicer ni manjkalo. Nobena mišica na njegovem obrazu ni trenila. Ošabno je vzdignil glavo, pogledal mlademu možu v obraz in izzivalni dejal: »Kar suni! Saj sem vedel, da si morilec!«
Jehan ni odgovoril. Ni ga slišal. Ob pogledu na sovražnika, ki je ležal zvezan na tleh, ves v njegovi oblasti, se je bil vnel v njegovi preprosti duši hud boj. Glas nekdanjega Jehana je zahtevati Concinijevo smrt. Glas novega Jehana je ugovarjal, da se mora pokazati velikodušnega, ako hoče biti vreden plemenitega dekleta, ki je bilo razsvetlilo njegovo dušo.
Prepir med tema dvema glasovoma je bil mučen, a kratek. Jehan se je z dvignjenim bodalom sklonih h Gonciniju, ki ni trenil z očmi, ampak je izbruhnil vse svoje sovraštvo z besedami: »Suni že! Česa se bojiš? Ali ne vidiš, da si ne morem pomagati?« Bodalo je udarilo nizdol in prerezalo vezi, ki so stiskale noge.
Nato mu je osvobodilo roke.
In Concini, ki se bodala ni bil ustrašil, ie prebledei od začudenja. ne vedoč, kaj to pomeni, in se s tesnobo vprašal, kakšna muka
ga neki čaka.	_
Tedaj }e Jehan rzpre govoril, ta glas mti je zvenel kakor iz daljne dalje:
»■Idil Zaradi nje ti prizanesem, Concini!«
Concini je planil pokonci. Sam ni vedel, ali bedi ali sanja. V svojem življenju še ni pomnil takega začudenja. A že se je osvestil in se zagrohotal:
»Prizaneseš mi! Reci rajši, da se bojiš! A jaz ti ne prizanesem, da veš! In gorje ti, ko se spet vidiva!«
To pot ga je Jehan slišal. Zaničljivo je skomignil z rameni in osorno odvrnil:
»Nikar, ConcM! Ce ti je glava draga, ogiblii se me!«
Dodal ni niti besede več. A ob njegovem glasu Je izpreletela Concinija mrzla zona, čeprav mu je ostal na ustnicah še vedno prejšnji zaničljrvi smehljaj .
Jehan se je obrnil k vratom. Na pragu se je akrenil, rekoč:
»Spodaj najdeš svoje sluge, ki so iih moji ljudje zvezali. Ce hočeš, jih lahko razvežeš.«
To rekši je odšel.
Concini se ni obotavljal. V trenutku, ko je Jehan zavil na stopnice, se je ustavil na hodniku, kakor da bi hotel dati sovražniku časa, da zapusti hišo.
Nato je mahoma pritisnil z roko na steno..«
V zidu so se odprla nevidna vratca in pokazalo se je skrivališče, komaj večje od stenske omare. Ccmcini ie planil vanj, ne da bi utegnil zapreti vrata za seboj, zgrabil za kovinast gumb in ga z vso močjo potegnil k sebi.
Nato je pomolil glavo iz svoje dupline ta prisl-uhmil. Oči so se mu divje zarskrile.
Še tisti mah je začni! vzkrSk tn zamolkel Som, kakor da H nekdo
nekam padel. Stnri! Je gumb nazaj in zarenčal z izrazom trtešenega
sovraštva:
»Storjeno je!«
Ničesar ni bilo več slišati. Zaprl Je tajna vrata in krenil tudi sam po stopnicah. Na zadnji stopnici je s koncem stopala otipal tla, preden je stopil nanje, kakor bi se hotel prepričati, da so trdna. Nato je stopil v vežo.
Obrnil se je naravnost k veliki skrinji, ki je bila videti vdelana v zid. Pritisnil je na gumb in skrinja se je premaknila ter odkrila zamreženo, čevelj široko luknjo. Concini ni pogledal skozi nJo, vedoč, da njegove oči ne bi prodrle te črne teme. A prisluhnil je. Razločno je slišal Jehana Hrabrega, ki je po italijansko riovel Con-ciniju najstrašnejše grožnje in najbolj krvave psovke.
Z bledim nasmehom na ustnicah se je Concini vzravnal. Porinil je skrinjo nazaj. Zdaj ni slišal ničesar več. Glasno, kakor bi hotel, da bi žrtev slišala njegov odgovor na svoje grožnje, je rekel:
»Dobro!... Najprej pa crkni!«
Nato je jel mimo iskati služabnikov. Našel jih je zaklenjene v kuhinji. Oprostil je enega, mu ukazal, naj razveže ostale, in z urnimi koraki krenil proti svoiemu stanovanju v ulici Saint-Honore, nadejaje se, da dospe tja prej, nego se vrne Leonora Galigai iz Louvra, kjer je bila prenočila.
20.
Saetta je zasledoval nosflnioo, v kateri so bili odpravili Bertillo, Concinijevo jetnico, dokler ni videl, kako je s spremstvom vred zavila v hišo v Podganji ulici. Približal se je, spoznal kraija in za-mrmral:
»Osamljena hf§a na vogalu nabrežja! Prav, najdem Jo z zaprtimi očmi.«
> Slovenec« m tekma Ilirija: M arfbor
V nedeljski številki smo objavili redakcijsko notico, da je prvenstvena tekma Ilirija : Maribor, ki bi se morala vršiti J. ju-a ja v Mariboru, odgodena na 12. junija.
Včerajšnji »Ponedeljski Slovenec« nas je blagovolil zaradi te notice apostrofirati z naslednjimi besedami: »Popolnoma nejasno nam je. zakaj in kako so prišle razne notice. v časopisje. Tako je neki ljubljanski dnevnik objav i notico, da se je tekma od srnini JNS odpovedala. Priporočljivo Di bilo, da se dotični športni referent pred objavo notice najpreje informira pri me-rodajnth osebah, če odgovarja dejstvu, ker »e s takimi vestmi povzroča klubom samo ogromna škoda.«
Športna rubrika »Slovenca« nas je torej izzvala do ugotovitve, da more športna javnost od vsakega športnega referenta, ki jemlje svoj posel resno, vsaj •zahtevati, da čita službena glasila naših športnih organizacij. Tega očividno športni referent »Slovenca« ni storil. Zaradi tega mu javljamo, da srno posneli vest o odgoditvi tekme Ilirija : Maribor iz službenega glasila JNS, »Sportista« št. 814 od 2. juniia t 1.. stran 5, Službene objave JNS Štev. 24.
Ker pa nam ni znano, ali zna športni referent »Slovenca« citati cirilico, mu napišemo dot oni stavek iz »Sportiste« v latinici: »Premešta se utakmica za državno prvenstvo .SK Maribor : Ilirija od 5. jima na 12. juna, radi proslave 25 godišnjice mariborskog Sokolskog društva.«
Da r>a ne bo izbegavanja, mu to notico prevedemo še na slovenski jezik, v katerem se giasi: »Odgodi se tekma za državno prvenstvo SK Maribor : Ilirija zaradi proslave mariborskega Sokolskega društva od 5. junija na 12. junija.«
Upamo, da športni referent »Slovenca« vsaj razume slovenski jezik in da mu je 6tvar sedaj pač jasna, kako je prišla tozadevna notica v naš list. Ako pa je LNP ali Ilirija dob;la v soboto zvečer kako drugo obvestilo, bila bi pač njuina dolžnost, da obvestita o tem liste in s tem tudi javnost
Efekt nedeljskih dogodkov v Mariboru bi bil pač isti brez ozira na to, ali je naš list objavil v nedeljo notico o odgoditvi ali ne. To dokazuje pač tudi dejstvo, da delegirani sodnik g. Podupskv ni prišel na tekmo, ker je pač čital »Šport is t o«. Gospod športni referent »Slovenca«, posnemajte ga! Ilirija ie imela zaradi odsotnosti delegiranega sodnika vso pravico, da je zahtevala prijateljsko tekmo. O ostalih ■dogodkih na tej tekmi pa je bolje, da molčimo.
Sicer pa zagotavljamo športni rubriki
»Slovenca«, da ne bomo več odgovarjali na njene napade, ker poznamo te metode in — last, not least — ker nam je g. športni referent »Slovenca« še vedno — dolžan pojasnilo na naš odgovor glede najpada v zadevi Slovenčevega »Zmagovalca« in Jutro-vega kipa Matije Gubca.
Izredni občni zbor »Motosaveza«
V soboto dne 4. t. m. se je vršil v Zagrebu izredni občni zbor Motosaveze kraljevimi Jugoslavije, katerega so se udeležili: Mo-tosekcija Avto kluba Ljubljana, I. Hrv. mo toklub, Zagreb, motoklub Maribor. M. K. Ilirija, Ljubljana, motoklub Beograd, MK Ahiles«, Nori Sad, Motoklub »šampion«, Subotka, jugoslo venski primorski MK Split in Motoklub Bjelovar. — Klubi, ki ni-60 poslat: delegatov, so izročili pooblastila dosedanjemu odboru.
Občni zbor je otvoril predsednik Edo Funk. ki je v pozdravnem nagovoru kratko obrazložil, zakaj e prišlo do tega izrednega zbora. Ker so bili delegati že obveščeni iz zapisnika o razlogih d emisije sedanjega upravnega odbora, se je takoj prešlo ra splošno razpravo, ki je pokazala, da je bil ji upravni odbor v tem vprašanju preveč občuti'iv. Vsi delegati so b'li enoglasno mnen ja, da zaradi očitkov enega kluba proti savezu — da slednji ni podvzel primernih korakov — savezna uprava ni imela dovolj ra.''o'2ov za ostavko.
Medtem se je z listinami dokaralo, da je pavezna uprava od prvega dne. ko se je v javnosti zaznalo za novo obdavčenje motornih vozil, ne samo podvzela pismene korake. temveč tudi z dokazi upravičenosti tega obdavčevanja osebno posredovala pri finančnem odboru narodne skupščine.
Izredna glavna skupščina se je po vsem tem popolnoma prepričala o konkretnem in pravočasnem postopku savezne uprave v tem vprašanju, nakar ji je bila soglasno izrečena zaupnica: obenem je bil celokupni upravni odbor naprošen, naj umakne 6vojo ostavko.
Po tej razpravi je predsednik Edo Funk obvestil skupščino, da so izdelani vsi načrti za bodoče delo v tem vprašanju, ki 6e bodo tudi dosledno izvedli.
Upravni odbor motosaveza je po popolnem 7-adoščenju za svoje neumorno delova-nie umaknil svojo demisiio. nakar je bil »bčni zbor zaključen. — B—6.
L medkhrbsko motoefk listi čno dirko na Ljubelj
bo priredil Motokol esarski klub »Ilirija« ▼
Ljubljani 3. julija. Prireditev se izvrši kot medklubska gorska hitrostma motocjikli-stična dirka z letečim startom na Ljubeljski cesti. Tekmuje se po mednarodnem športnem pravilniku FICM in po nacionalnem športnem pravilniku Saveza Motoklirbova kralj. Jugoslavije. ^
Dirka se vrši 3. julija t 1. s prvim startom ob 10. dopoldne. Prireditelj je upra-vičen dirko zaradi katerihkoli vzrokov odpovedati ali pa določiti drug termin. Tako odločitev mora objaviti najkasneje do 29. junija. Za d:rko, ki bi se vršila ob poznejšem terminu, veljajo isti predpisi kot za prvi termin. Tekmovalna proga je dolga 51.50 m .start je ob pristavi barona Borna. cilj vrh Ljubelja.
Vozači: Pravico udeležbe imajo vs! verificirani člani motoklubov, včlanjenih v Moto Savezu kraljevine Jugoslavije^ ki se izkažejo z verifiikacijsko legitimacijo ki voznim dovoljenjem. Kot gosti se lahko udeležijo dirke verificirani člani inozemskih kiuibov, včlanjenih v FICJM Za vse udeležnike veljajo iste pravico m dolžnosti. Motorna kolesa: Vsa motoma kolesa morajo odgovaTjiati mednarodnemu pravilniku. Opremljena morajo biti z dvema, medsebojno nezaviisn:ma, dobro in hitro delujočima zavorama. Potrdilo o (pripustitvi izda tehnična komisija pred startom. Vozila, ki ne odgovarjajo pravilnikom, se ne priipuste k startu.
Ocena se vrši na podlag? prevoženega časa v posameznih kategorijah. Motorna kolesa se uvrste v naslednje kategorije: Športni in dirkalni motorji: kategorija A, razred A. motorna kolesa do 250 ccm, kategorija A, razred B. motoma kolesa do 350 ccm. kategorija A, razred C, motorna kolesa do .500 ccm. kategorija A, razred E. motorna kolesa do 1000 ccm. Kategorija B, razred F, motorna kolesa s prikolico do 600 ccm. kategorija B. razred G. motorna kolesa s prikolico do J200 ccm. Turni motorji: kn*e<K)rija A, razred C, motorna kolesa do 500 ccm, kategorija A. razreda D-E motorna kolega nad 500 ccm, kategorija B, razredi B-S. F. G, motorna kolesa s prikolico do 1300 ccm. Vozila nižjega razreda smejo startati v višji kategoriji. Start je dovoljen vsakemu vozaču in vozilu le po enkrat pred in po glavni pavzi, v kateri se izvrši prehod vozačev že absolviranih kategorij s cilja na start. Prireditelju je dano na prosto, da poljubno razporedi poedine točke programa. Sovozača v prikolici je dovoljeno nadomestiti z balastom 60 kg glasom pravilnika SMK. V vsaki kategoriji morata startati najmanj dva vozača Pri mnišem številu dotična točka odpade. Vozač lahko starta v višji kategoriji aR p« zahteva povračilo prijavnme.
Kot pogonski materijal smejo vozači uporabljati poljubno gorivo.
Pismene prijave potom od prireditelja izdane prijavnice je nasloviti na tajništvo Motokkiba »Ilirije«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 in vposlati najkasneje do 30. junija. Naknadne prijave z dvojno nrijav-nino se zaključijo brezpogojno dne 27. junija. Priiavi je priložiti prijavnino v znesku 20 D'n za motorno kolo m 30 Din za motorno kolo s prikolico. Brzojavne prijave je istočasno potrditi s pismom. Vsak vozač mora v prijavi navesti, v kateri kategoriri želi startati. Prijave, ki bi dospele po 27. juniju, rn one. ki dosipejo brez prijavnine. se smatrajo kot nedospele. V primeru popolne odpovedi se pri-javnina vrne.
V vsaki kategoriji prejme prvoplaslrani častno darilo, drugi in tretji plaketo. Razpisano je častno darilo za najboljši čas dneva. Prireditelj si pridržuje pravico razpisati še nadljnje častne nagrade, ki se bodo oravočasno objavile.
Tekmovalci so obvezani za trening in dirko izvršiti primemo nezgodno Vn jamstveno zavarovanje. Dokazila o tem je priložiti prijavi.
Start se vrši kot leteči start poedinca v razmahu 2 minut. Redo«led dirke, raz-fflaritev rezultatov in razdelitev nagrad se bo pravočasno objavila.
Vsak vozač dobi od vodstva platneno številko, ki jo pritrdi na hrbet. Za motorno kolo dobi tri pločevinaste številke, ki se pritrde glasom predpisa pravilnika S. M. K. Stevlka vozača in številka vozila se marata strinjati. Vse številke je oddati na cilju odrejenemu organu prireditelj«.
Vsa vozila je predvesti tehnični komisij na d™ dirke ob 7. zjutraj pri pristavi barona Borna zaradi pregleda vozil.
Čas treninga bo vodstvo dirke pravočasno objavilo. Za tren:ng veljajo isti predpisi glede vožnje kot za dirko. Vozačem, ki bi se med treningom prekršil proti predorspm. sme prireditelj prepovedati nadaljnje udet/sfrvovauie ob iizigub! javne takse. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za nošikodbe osebe ali imetia. ki bi se pripetila med dirko. Vsak tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter je osebno odgovoren za vsako eventualno poškodbo lastne ali tretje osebe ali imetja, kar po-
trjuje s podpisom in oddajo prijavnice.
Tekmovalci se imajo brezpogojno poiko-ravati odredbam vodstva dirke. Pritožbe se imajo pismeno predložiti tekom 20 minut po izvršitvi dotične točke vodstvu dirke z zneskom 50 Din, ki v primeru neutemeljen osti pritožbe zapade v korist prireditelja. Zoper odlok vodstva dirke ni pritožbe.
Športni fcomšsfp prfredBtdja Je paftdr-
žana razlaga tega razpisa. V dvomljivih primerih, m t onih, ikri niso predvideni v eom razpisu, je merodajen športni pravilnik SMK in FICM
Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe vsega razpisa in posameznih toSk istega. Vse dopise, nanašajoče se na dirko, je nasloviti na tajništvo kluba. Razpored funkcionarjev vodstva dirice ee bo objavil vozačem pol ure pred treningom in na dan dirke ob pregledu voziL Program dirke se ob jasni vsem vozačem na dan dirke ob priliki pregleda motornih voziL
Službene objave LNP. Danes ofc 19. »)a
kazenskega odbora LNP r Delavski zbornici. Na isto se vabijo ob 19.30 igralci Ur-šič Emil, Hassl Viktor in Jurkas Viktor, vsi ASK Primorje, Ljubljana. — Tajnik IL
SK Grafika. Danes od 18. dalje trening za vse igralce I. moštva in rezerve. Udeležba obvezna za vse. Nadzor ima tov. Brumec.
Prva Številka »Slovenskih poti«: MIŠKO KRANJEC
^eza^l
je pravkar izšla Pri
TISROVSl ZADRUGI
To je povest iz Prekmurja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik.
<Patent
asa šeolae
zlata jama, deloma vpeljan, radi odpoto-vanja v Ameriko naprodaj. Vprašati Ljubljana Velesejem, koja 319. 7393
Lastni izdelki, specijelno ročno brušenje uhanov, kolerjev tn brož. 7378
Oglejte si mojo bogato zalogo na velesejmu paviljon H štev. koje 297
JAROSLAV LINKA
Dalhnefice štev. 102, TURNOV CSR
*$Sehn!ene£a
poslovodjo
sprejme tovarna peči, Štedilnikov ter črnega pločevinastega blaga. Obširne ponudbe prosimo na oglasni odd- »Jutra« pod »Št. 347«.	7373
Pokarano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249/1
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
IVAN W0STNER
MOSTE, Zaloška cesta 21
splošno kleparstvo, instalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo, po možnosti najnižjih cenah. 7385
IDDnODDUUULILJLIlJam
Kamniško apno
dobavlja in naročila sprejema Centralna in prodajna pisarna
„OGEMIT"
ravn. MIH. ROZMAN Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 10-1.
V ZALOGI IMA: steklarski klej (kit), Gorsko kredo, Ogenit samotni cement, mavec in kaolin. 7375
Pri stalnem zaga-tenju, trdi stoli ci
ni dobro Jemati ona
zdravila io iaj«, ki nagi« čistijo, ker to ustvarja potem navado, da potem tmdj najmoS-nejSa sredstva ne učinkujejo.
5LPIH-ESJ
žfati mflo, m ostv&rja uvede tn prepreča-v« nastop sapei«. Osebam, ki so se navadile, da jemljejo m o £ n a sredstva sa fci&čenje, pomaga, 4a se jih odvadijo. — Dobiva se v vseh lekarnah tn dro-gerijah. — Originalni lavojčlrf KI in SO Din. Depot: TrifoTlum droge-rija, Beograd (Slavija)
'ošcern
'amofone

OSTANKE?
IIIIIIIIIIIIIIIIIIfVlKlIlTIfVVlIlIlTIItlllttllllllllflllllllllllflllllllillllllllllllltltflfllKflllfltfVlItltltlllCIlifllll
O *eve<lap a samo se —
volnenih ostankov 10S svilenih ostankov 117 m svile lepih vzorcev
k Din 9.50 243 m blaga za zastore širine 120 cm, od Din 16»—,
22.—, 27«— dalje
(Pftdffc ftt poglejte t
7390
F. KS. S0UVAN
LJUBLJANA, MESTNI TRG štev, 24
Podnevi udoben
kotiček
Ponoči dobra postelja
Dobro narejeno je vedno poceni. Tndi oooeh zofa pri meni kupljena bo t Vaše trajno zadovoljstvo, ker Vas za izdan denar pošteno postrežem.
Posetnike velesejma vabim, da si pred nakupom ogledajo tudi izdelke v moji trgovini	6324
RUDOLF SEVER
LJUBLJANA, Marijin trg 2
Slavnemu občinstvu se priporoča
restavracija
•V
Sesti c a
7384
Dunajska cesta št. 8
Za šole in športnike znaten popust.
Vljudno obveščam svoje cenj. od je- ♦ malce in obiskovalce ljubljanskega ♦ velesejma, da bom za časa velesejma ♦
imel razstavljene originalne	♦
v paviljonu
F prostor št. 136—-140
ter prosim za obilen obisk.
Isto tam se sprejemajo preproge v popravilo, čiščenje in pranje po najnižjih cenah in z garancijo.
Z odličnim spoštovanjem:
Bla h mu d Skender Safikjurdli
7349
PREDILNICA BOMBAŽA IN TKALNICA PLATNA
Smederevske kreditne banke v Nišu
7877	sprejme
5 do fl mlutlilf deklet
ki so izurjene v delu na flajerima in tro-slama. Nastop takoj. Ponudbe s spričevali poslati na naslov: Smederevska kreditna banka, BeogTad, Prestolonaslednikov trg 39.
Učitel jski zbor osnovne Bole na
Raki sporoča tužno vest, da je preminul dne 5. junija 1932 nenadne smrti tovariš, gospod
Ladislav Kraker
Pogreb se bo vršil dne 7. junija ob 4. uri popoldne v Krškem.
Raka, dne 6. junija 1932. 7380	Učiteljski zbor.


Sokolsko društvo Raka Javlja
pretužno vest, da je dne 5. junija 1932 nenadoma preminul njegov ustanovitelj in starešina, starosta Sokola
Ladislav Kraker
Pogreb nepozabnega starosta se bo vršil dne 7. junija v Krškem ob 4. uri popoldne.
Raka, dne 6. junija 1932. 7381 Sokolsko društvo Raka.
PETER ŽITNIK
špecijalna instalacija strelovodov
6276
LJUBLJANA, Ambrožev trg 9. Telefon št. 31-46
Cene zmerne. — Delo najsolidneje.
SPLOŠNO KLEPARSTVO
»Conco«
izolacije za Dravsko banovino
Kako se veselim noči
ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdki
e*
00
Franc Jager
Telefon 20-42 tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29.

>JUTRO« St 131 '	|0 ==================r=====^ Torek, 7. VI 1932
Cene malim oglasom
ženitve bi dopisovanja; vsaka beseda Din 2*— ter enkratna pristojbina ea Ufro ali za dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din L—. Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa bm», »Auto-moto*, »Kapital«, »V najemc. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn 'l-est ter pod rubrikama »Trgovski potniki* trn »Zaslužek*, če te z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki st zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iitro aH za dajanje naslova V si ostati oglasi socialnega značzja se računajo pO 50 par za vsako besedo, Enkratna pristojbina Za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 51' par za vsako
besedo, znaša Din 3.—v Nafmanfsi mesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—\
*ri oglasih po I Din za besedo pa /Vin 1.5.—, Vse pristojbine za niale oglase je plačati pn predaji naročila. Oziroma jih je vposlati pismu obenem t naročilom.
S	m		a
			
Kdor išče me«to pm-cika, plača ta v*ako besedo 50 por; ia dajanj« naslova ali sa 4ifro S Dim. — Kdor »prejema potnike, plača besedo po 1 Dinj sa dajanj« naslova ah za šifro pa S Din. (5)
Potnika
msnufakturne stroke, m obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici iščemo za takojšen nastop. Visoka provizija, a pri odgovarja jočem prometu tudi fiksura Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	- 20138-5
Potnika
ta obisk privatnih strank i vzorci manufakturnega blaera, iščem za takojšen nastop. — Ne na obroke! Nov sistem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
20137-5
Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslova aii za šifro pa 5 Din. (S)
Trgovski zastopnik
8 sedečem v Beogradu, ki •že zastopa več inozemskih tvorni«, želi zastopstvo Jugoslovenske tekstilne tvornice za B"ograd južne dele. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tekstilni zastopnik«.
20793-3
Aytbjm$io
Vsaka beseda 1 Din
Kuharica
»amofrtojna, resna, katera opravlja vsa hišna dela, dobi stalno službo v trgovski hiši na deželi. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20490-1
Služkinjo
za vsa poljska dela, veščo tudi molže, samo z dobrimi spričeo-aii sprejmem na graščino v stalno službo. Predstaviti se je v Ljubljani: Mišičeva cesta št. 2 20198-1
Zastopnika
verziranega v avtogumah sprejmeiuo proti fiksumu. Pogoj perfektnost v pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober prodajalec«. 2(1765
Brivskega vajenca
ali praktikanta proti plači sprejme takoj Simoni-šak, brivec, Celje, Mariborska cesta..	20799-1
Trgov, pomočnika
ali potnika sprejmem k avtomo-biiu (limusina) z 10 ali 20 tisoč Din ev. hranilno knjižico. 20787-1
Vajenko
za damsko krojaštvo sprejme Brigita Twrdy, Ižan ska cesta 27, Ljubljana.	207H1-1
Za 170 Din
na teden imate na razpolago 19 letnega mladeni ča za kakršnokoli službo Dopise pod »Zanesljiv-po šten« na oglasni oddelek »Jutra«.	20758-2
Dobra kuharica
zanesljiva, pridna in poštena, vajena vseh del. z dobrimi spričevali, išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Marijan ea Suhadolnik, Preserje 12 pri Ljubljani.	20749-2
Šofer mehanik
s 15 letno prakso, išče službe za takoj. Je per-fekten v montaži in vož nji. Ponudbe pod »Vesiten I« na oglasni oddelek »Ju tra« v Ljubljani. 20740-2
Dekle
prid™) in pošteno, kuharica s parletnim spričevalom, želi službo pri orož-nikih-financarjib aii kot gospodinja tudi na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20743-2
Strojni inženjer
išče takojšnje službe. P: smene ponudbe na oglasni oddelek »J-utra« po-d šifro »Pariš«.	20739-2
Sprejmemo deklico
ki govori lepo nemško, k otrokom in v pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nemško«.	208O3-1
Za dajanj« tarfova aii za šifro pa 5 Dia. (10)
Motorno kolo
» prikolic-o prodam oziroma zamenjam za kovino stružnico. Ponudbe pod »Siguren stroj« na oglasni eddelnk »Jutra«. 20745-10
Avto Chevrolet
tovor n L, 2!»>0 kg nosilnosti, šest cilindcrski, dobro ohranjen, radi nakupa večjega voza prodam. — Ignac. Andraeič, Kranj.
20738-10
Luksuzni avto
dobro ohranjen, pripraven za predelavo v poltovorne-gft, za bagatelno ceno naprodaj. Event. se tudi zamenja za motorno kolo. — Poizve se v gostilni Osol-nik, Novo mesto. 20432-10
ia besedo. Oglasi ao-cijalnega značaja po 50 j>ar beseda. Za da janje naslova alii »ji šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	(lil)
2 damski kolesi
kupim. Ponudbe pod šifro »Rabljeni« na oglasni oddelek »Jutra«. " 20759-11
Moško kolo
dobro ohranjeno, c-eno na-prod.ij. Glince, Cesta XL št. 4H.	20790-11
Ti^iriji
Z moškim
simpatičnim in reprezentativnim bi se mogoče dogovorila radi prodaje po gostilnah in trgovinah. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po<i značko »17«.	21.(807-1
Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; z* dajanj« naslova »Ji ta šifro 6 Dia. — Oglasi socialnega snačaja vsaki beseda 50 par: sa dajanj« naslov* aji ta šifro pa S Din. (7)
Čebelni vosek
pristen in čist, kupujemo po najvišji čemi v vsaki množini. Golob £ Ko., to varna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani.	20707-7
Vsaka beseda 1 Ditn: za dajanj« naslova ali za šifro p« 5 Din. (16)
Sigurno naložen kapital 900.000 Din
Posojilo na vknjižbo prvo mesto na 2 posestvi in veliko hišo v mestu z prvovrstnim industrijskim podjetjem, katero ima mesečno Din 450.000.— prometa. sprejmem proti 97c obrestim, plačljivim vsak mesec, po želji se tudii kapital odplačuje. Ponudbe pod »Popolna sigurnost« na oglasni oddelek »Jutra«.	20751-16
Vsaka beseda 50 par: | za dajatve naslova ali za šifro m 3 Din. (1)
Natakarica
pridna in poštena, dobi službo v vinotoču na račun pod kavcijo 600 Din. Naslov v oglasn-e-m eddel-ku »Jutra«. "	20756-1
Perfektno kuharico
»prejme takoj hote! Tivoli 20633-1
Posfrežnico
za 3 dopr.'d.neve v tednn iščem. Predstaviti se med* S. i.n 10. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20747-d
20.000 Din posojila
iščem proti ugodnim obre-stim in vknjižbi na prvo mesto. Posestvo meni 80 ha. Dotični si naj osebno ogleda vrednost posestva. Naslov v oglasnem oddel-u »Jutra«.	2074i2-16
Vsaka besed« 50 par; za dajenje naslova »H za šifr« pa 3 Din. (2)
Mesto pomožne natakarice
ali kot začetnica iščem. Mici Radelj, Poljanska 10.
20755-2
Vzgojiteljica
7. cnanjem nemščine išče službo. — Ponudbe pod »Kjerkoli« na oglasni oddelek »Jutra«. 20762-2
£dgar Rice BurroughS:
Tarzan, kralf džun^lf
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, želii preme-niti službo v svrho priuka nemščine. Naslov v oglfls. oddelku »Jutra«. 20506-2
Dipl. učiteljica
i cna-njem slov., srbohrv in nem., s klavirjem, išče službo kot vzgojiteljica. Ponudbe pod »Učiteljica' na oglasni oddeJek »Ju tra«.	20760-2
Trgovski pomočnik
verziran v mešani stroki, dober prodajalec z dobri mi spričevali, prosi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vojaščin« prost 24«.
20768-2
Prekajevalec
prvovrstna moč, išče službo v Ljubljani. Gre samo k boljši finmo. — Dopise prosi 'pod šifro »Specija-list« na oglasni oddelek »Jutra«.	20770-2
Služkinja
vaje>na vseh hišnih del išče službe. Ponudbe pod šifro »(Poštena« na podruiž-a-ioo »Jutra«, Trbovlje.
20777-2
16 letna deklica
lope zunanjosti, zelo sprotaa, govori slovensko in nemško, bi 6« rada izučila frizerske obrti z vso oskrbo v hiši. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod >16 letna deklica«.	2078S-2
Prodajalka
meSane stroke, vajena fro-di gostil.no, išče nameščanja. Ceng. ponudbe na podružmioo ».Jutra« v Celju pod značko »Marljiva« 20797-2
Ženska
pridna in poštena, išče mesto perice. Dobro pere. Opravljala bi tudi druga hišna dela, čiščenje oken. ribanje, sna-ženje parketov itd. Se priporoča Sebalj Marija, Siška, Mali dom.
20794-2
EBBBB51
Vsaka bftsoda 1 IHn: a dajanj« makro uti ta iiir« pa 6 Din. (20)
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20156
Več travnikov
20 minut od tramvaja, po Din 3.50 m2 proda Zaloker — Vič.	20616-20
Visokopritlično hišo
10 m2, z vodovodom, električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem in 2500 m2 zemlje, na prometnem kraju poleg državne ceste proda Ana Kobe, Novo mesto, Zagrebška cesta 11.
20399-20
Dve novi vili
enonadstropnl, z lepim vrtom ln s trgovino mešanega blaga, 8 minut od cestne železnice naprodaj. Plača se lahko s knjižico. — Pojasnila daje Fr. Matušek vsak delavnik na Grudnovem nabrežju med 11. ln 12. ter 17. in 18. uro.
20392-20
Na hrano
d"bro, privatno, sprejemam abonente s 15. junijem. Zgliisiti se je od 12. do 15. v Kolodvorski 35.
20754-14
Vsaka besieda 1 Dm: a dajanj« oaslov« ali u šifro p« 5 Dia. (19)
Lokal
primeren za vsako obrt oddam v Trbovljah ob glavni cesti, Loke 335. Ist-o-tam se po nizki eeni proda kompletno krojaško orodje. Franjo Pungerčar, Trbovlje.	20776-19
Hišo
v Mižtoi Celja o god no prodam. Naslov ee iave v podružnici »Jutra« v Celju.	20798-20
Enodružinska hiša
4 sobe, kuhinja, pritiki-i-ne, dvorišče, vrt, Sp. Siška, ob Jernejevi cesti, naprodaj po ugodni ceni. Več se poizve pri »Posest«, Miklošičeva c. 4.
20806-20
V najjem
Vsaka besed« 1 Din: m dajanj« Mrion mM ta šifro pa 6 Dm. (17)
Lokal
za Špecerijsko trgovino s
stanovanjem oddam. Po-niu-dbe poslati pod šifro »Garancija«/44 na oglasni oddelek »Jutra«. S07-M-47
Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aJi za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vaaka beseda 50 par; Za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (131
Furnir
potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohištvo. Naj vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni Ivan Zakotnlk. Ljubljana, Kobarldska ulica 45.	20562—12
Vsaka boseda 1 Di.n. ia dajanj« naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (83)
Olivno olje
dalmatinsko, liter 16 Din. bučno, štajersko, liter 16 Din, namizno liter 13 in 16 Din, kakor vs« drugo špecerijsko bla.go nudi Viktor Sober, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 4. 20Jt'0-33
Košnja trave
Več vozov pod Rakovnikom. 4 johe pri Podpeči in 0000 kg sena doma iz cimipra proda Fran Šuštar, parna žaga Ljubljana.	20763-
Stanovanja
Vaaka beseda 50 p«r: a dajsaj« naslov« alt a šifro 8 Dia. (21-a)
Mirna stranka
4 odraslih išče dvosobno stanovanie v mestu z« avgust. — Ponnd.l>e pod »Solnčno in snažno« na oglasni oddelek »Jutra«.
207d7-:lla
Trisob. stanovanje
dve pobi, kabinet in kopalnico iščem s 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 1200«.	20426-21a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, v okolici Ljubljane, pri Der. M. v Polju ali 3t. Vidu iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 20319-31/a
Opremljeno
stanovanje
s kuhinj« aH s souporabo iste iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za eno leto«.
20772-23a
Knjigovodja
vesten nlačnik, išče za čimprej stanovanje 2 sob in kuhinje. Edino gospodarji, ki lahko razpolagajo s čistim in 3taln:m stanovanjem, naj pošljejo naslove do 8. junija na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Z enim otrokom«.
203C-21/a
Sobo odda
Prazno sobo
solnčno, v mirni legi na Vrtači, s centralno kurjavo. souporabo kopalnice, v novi hiši oddam boljši stranki s 15. ali 30. junijem. Oziedati med 10. in 13. uro v Levstikovi ulici št. 25/11, desno. 20409-23
Opremljeno sobo
separirano oddam blizu t'»inike. Naslov v ozlas. oddelku »Jutra«. 200:15-2.3
Solnčno sobo
z dvema posteljama oddam. Istotam sprejmem j nekaj oseb na dobro domačo hrano. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 20761-
Pri Jadranu
danes ob na,; 9. ur ilm sirarno. — M;i
Pro-
Sobo
v ks+ero se lahko postavi tudi štedilnik, oddam. Poizve se: Suvoborska c. !fi.
20709-C3
Sobo
z 3 posteljama oddam z domačo hrano čez sezijo za osebo dnevno Din 25.30. Letoviščarski kra: ter gorski zrak. Ponudbena Ciril G.is.pe,rin, Begunje pri Lescah. SC/77.5-23
Sobo s kuhinjo
in elektriko takoj oddam. Tomšič, Rimska cesta 33.
30784-23
beseda 1 Din: ca dajanj« naslova ali l:fro pa 5 Din. (35,
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cenah
CERNE — juveUr
Ljubljana, Wolfova ulica 3
77
Kdor b a d f prebran« plača a vsako besedo 1 Din; kdor Lš6e prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova aH šifro 8 Di-n, aziroma 5 Din. (14) Trgurski cgiai 1 ISa
Gostilna Žerjav
Rateč e-Planica, nudi erfo-dnevmo hrano in stanovanje i 40 Di.n. 20746-Siška 200.
Vsaka beseda 1 Dia: J a dsjaaj« naslova a* I
a šifro pa 6 Din. (26) I
Stanovanje
dvosobno, kompletno, oddam mali d nižin i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.'	2077&-21
Vaaka beseda SO par; aa 4aJ*oj« tadm aM a tifr* 8 Dtn. £3)
Opremljeno sobo
veliko, s posebnim vhodom 8 stopnjišča, tak-oj oddam ali tudi samo za čaa vejesejma v Gledališki ulici i£/I. levo.
2fT748-33
Lepo zračno sobo
oddam s 15. jtrai. dvema solidnima stalnima gospo doma po miški eearl. Ogleda se lahko dopoldne. — Stari trg 17/IH. 20737-33
Dva gospoda
sprejmem na s-tanovanje v centru mesta. Separiran vhod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20S01-33
Opremljeno sobo
2 osebama odda-m. Cankarjevo nabrežje 3/TI levo.
20804-23
Mesečno sobo
opremljeno. s posebnim vhodom oddam. P-odrožnik - Rožna dolina e. I št. 22, H. ndstr.	20805-33
Opremljene sobe
na deželi in kopaJišče od-oddam čez poletje za letovišč«. Naslov v o^las. oddelku »Jutra«. 20800-23
Enosob. stanovanje
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
20731-21
Dvosob. stanovanje
sohi&no, 8 kopalniico, po-
selsko sobo, verando, balkonom in pliinom oddam za julij mirili stramki za Bežigradom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20783-d'
Stanovanje
3 sob. kubinj«, kopatetc« io vseh pritiklin oddam takoj. Andrej Lombar, Zg.
20785-31
Sostanovalca
mladega uradnika aprejm« v prijazno sobo rn vso oskrbo boljša družina. — Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	20438-25
Sobo z 2 posteljama
lepo ia v^ifco, s krasnim
razgledom ter separiranim vhodom oddam s 16. junijem 1« kalnim« gospodoma. Ogledati med 2. in 4. uro oopjldn« v Knaf-ljevi nlica 18/2. 20G77-23
Lepo, zračno sobo
aotnčrK) in čisto, parketira-no, z električno razsvetljavo odda I. Špindler, Prisojna ulica štev. 3/1 — krvo.
80570-23
Sobo s štedilnikom
in separatnim vhodom oddam. Naslov pove oglasim oddelek »Jutra«. 20780-i'
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali a šifro S Dia. — Oglasi socialnega enačaja vsa ka beseda 50 par; t* dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (6)
Perje
kokošje in pura novo, veliko zalogo, poceni proda ja in razpošilja Marko Fuhrmann, izvoz jajc iu perutnine, Sunja.
20185-6
Sandale 119 Din
damske, proti gotovini. — »Tempo«, Gledališka ul. 4 (nasproti opere).	114
252
Ko je Tarzan zamišljen stal na pragu, je d» Arnot stopil v kočo. Na mizi je našel dve pisemci, naslovljeni na Tarzana. Eno, z žensko pisavo, je bilo zapečateno. Obrnil se je k vratom, a tedajci je opazM, da ni bilo Tarzana nikjer! Glasno ga je klical, a nihče se mu ni oglasil.
Pozor mizarji! Novost
Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega obliča z3 čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevaj te. da se Vam v obratu predvaja.	233-6
Otroški voziček
s košaro (Korbwagen) skoro nov, ugodno prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
20699-6
Košnjo proda
Zaloker, Vič.	20617-6
Vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, posebno pa stavbna izvršuje najsolidneje in poceni tvrdka
LJubljana, Privoz 16, Prtrle S™ ^^leS^-es
«1 V • V
hacic
Vsaka beseda BO par; a dajanje oa^krva aS n šifre 3 Dia. (23-a)
Katink	a!
Pripeljem se v	s-.' do —
'•b 3. uri »Z«.	Pridi pro-
sim! S ... a	2i>7.-'.'-24
Vrt	
DoMSite sreča::.	-.' 20802-24
PTJT^:' ■J>-'f.r: -J! ife^rjiti	fBm
	
Vsaka bes*-d*	1 Dm; 1
za dajanje naslova £-1-' j	
ia Šifro pa 5	Din. (27) j
j ■ -aka r>e>e>l.-i 1 D.n: j I za d.1 :anje naslova } i '.n šifro na 5 Din. (30) [
Lepo kravo
čistokrvno Montafonsko — po 2 teletu, ki ima dnevno 19 1 mleka, z rodovnico proda Souvan, Volči potok — Radomlje.	20734-27
Vsaka beseda 1 Din: ' za -'ja janje naslova ali I 5 za šifro o« " Din. (29) 1
5 elektr. motorjev
rabljenih, za istosmerni tok 300 V., od 0.9 Amp. do 4.6 Amp., prodam z vsemi potrebnimi pritiklinami, kakor zaganjači (reguliraj) stikala in varovala. Pojasnila daje A. Janežič, Ljubljana, Florijanska ulica 14 20352-29
Stroj za izdelavo nogavic
8/40 kupim. Ponudbe pod »Stroj« na oglasni oddelek »Jutra«.	20786-29
Deer!P'l, kosilnice
najnovejšega modela in vse poljedelske stroje kupite najceneje v trgovini Fr. Stupica. že-leznina. Ljubljana, Go-sposvetska c. 1.
19106-30
Vsaka bese*la 1 Din; ta. 'lajanje naslova ali za šifro [>a o Din. (37)

v
Zelezo-kovine
1'rodajara poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-nicnice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak, telef. 6-49 (Jugo-furda). 344
Malitiovec
pristen in naraven, 8 čistim sladkorjem vkuhan se dobi na ma}« in veliko v lekarni cr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta 6.	229
Trgovina t kurivom
Iv. Schumi
Dolenjska e., tel. 2951.
Premog
Vrtne stole
zložljive, proda TrEboč. Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2605.	176-6
Košnjo parcele
v Sp. Šiški odda Hibšet Frank orvanska 29. 2CT73-T7
Zaradi opustitve inaiioSaktare
prodajamo dokler zaloga traja
ZA
j
mt
Solnčno sobo
parik eti-rano, z elektr. razsvetljavo fn po možnosti 6 posebnim vhodom iščem v bližini obrtne šole. — Ponudb« ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnč-na soba 20«.	205S?-ž3/a
Stanovsko društvo
išče primemo sobo za seje, event. sprejme souporabo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Souporaba 59« 20559-23, a
Vsaka beseda 50 par: za dajanje nasJova ali a Sitno pa S Diu. (28)
Damske rokavice bele
»o bde na Tabora v »o
boto pomotoma vtaknjeme v drug površnik. Dotič<ni naj jih odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 2077(1-28
Denarnica najdena
je bila z malo svoto. — Izve se: Gosposka ul. 10, I. ndstr. Kol ene. 20773-28
poseiniki velesejma
Gabardin, nepremočljivi trenchcoat, angleške in češke što-fe, Crep de Chine, svilo, popline, srajce itd. 7382
Vse drzigo blago pa po Din tO,— meter.
Tavčarjeva ulica Z, prvo nadstropje.
sllSisr in fjSeskar
7214
naznanjam cenj. občinstvu, da sem se preselil na Sv. Petra cesto 43 (Mencinger)
ter se priporočam nadaljni naklonjenosti,

po do	Din kilogram se ho proda"
|ala še danes v torek 7. t« m. popoldne ©4 ure naprej v mestni klavmsl If^blfanski.
7343
se vljudno opozarjajo na
Jajca
85 para komad, popolnoma sveže nudi Sever & Komp. Ljubljana, Gos.p06vet.ska e. št. 5.	20331-6
Prodajno lopo
(barako), lepo veliko, z3 prodajo živil, sadja, pijače, prodam na prometni cesti radi bolezni. Pripravna je budi za drugo obrt, čevljarja, šiviljo. — Poizve se: Dunajska cesta 46 v baraki.	20774-6
»SLAGER«
na velesejmu
Prodajamo v času velesejma kovčeg, avtomatične io salonske gramofone od Din 300__naprej. Najnovejše plošče od Din 15 naprej. »Šlager«, paviljon »•F«. 20775-6
paviljon Derfel
na veseličnem prostoru (v smeri pivovarne Union). Točijo se: pivo in pristna dalmatinska vina od firme A. Sunara (bivši gostilničar pri Tratnik). Vsakovrstne delikatese na razpolago
Cene nizke!
Vsaka beaeda 2 Diu; a dajanj« naslova aii šifre pa 6 Dia. (34)
Savinjčanka
Gospodična v zelene-m kostumu, ki je bila pred piT tedni v Ljubljani (in sva se srečala na frančiškanskem mostu), se prosi za cenj. naslov pod »Arjn vas« na oglasni oddelek »Jutra«.	20637-24
Neznani prijatelj
se strinjam. 20764-24
Gospodična
opazovana dne 5. VT. t. m. ob »/45. do 5. od Mng-diča do »Daj-dam«, prosim za naslov pod šifro »Gospod v plavi obleki«.
30796-24
tSs;
Mira Kraker roj. IJrh naznanja v neutolažljivi žalosti v svojem in male Desanke imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ju je nenadoma zapustil zadet od srčne kapi njen nad vse sčrno ljubljeni soprog in očka, gospod
UČITELJ NA KAKI
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 7. junija 1932 ob 16. na pokopališče v Krškem.
MIRA KRAKER, učiteljica s hčerko m ostalo sorodstvo.	7379
Iz zapuščine dne 18. IV. 1932 umrlega Šetinc Ignaca, hišnega posestnika v Ljubljani, Rožna ul. št. 41 se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi različne premičnine kot stanovanjska oprema, dbleka, perilo itd.
dne 7* junija 1932 ob 2. popoldne
in event. sledeče dni ob isti uri na licu mesta v Rožni ulici 41-11.
Predmete se lahko ogleda pol ure pred pričetkom dražbe. Kupljeno stvar je plačati takoj prištevši odpadajočo državno pristojbino.
A I 330-32 7303
Notar kot sodni komisar: ANTON GALLE, 1. r.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje
oddajo slikarskih, pleskarskih, parketnih, steklarskih, pozlatarskth, kamnoseških ter pečarskih in keramičnih del
za nebotičnik v Ljubljani. Načrti, proračun ter gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem zavodu od 7. junija dalje med uradnimi urami za "0 Din.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 17. junija 1932, 12. ure dopoldne, pri podpisanem zavodu.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Urejuje DavoriD Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoien Aloj2 Novak. Vsi ? Ljubljani