lETO XV., ŠTEV. 14? ^
SLOVENSKI
Izdaja časupisno-zatožmsko podjetje ^ZDL »Naš tisk« / Direktor: Rudi Janhuba / Odgovorni urednik:	Sergej Vošnjak / Tiska
tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-322 do 23-526 I Uprava: Ljobijana, Tomšičeva 3/EL, telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva nlica 6. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din
Predsednica Generalne skupščine OZN prispela
na obisk v Jugoslavijo
Razen drž. sekretarje! za zunanje zadeve Koše Popoviča so go. Pandi! dočakali tudi drugi ugledni državni funkcionarji
Beograd, 21.
Nocoj ob 19.20 tatom v Beograd ga. Vidjaja Lakirni Pandit, predsednica Generalne skupščine OZN, ki bo kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča bivala v Jugoslaviji osem dni.
Go. Pandi: so spre jeli in potom letališču * lo
junija (Tanjug). državni seltretar za zunanje zadele prispela z le- ve Koča Popovič, podpredsednik zvezne Ljudske skupščine Vladimir Simič, predsednik zunanjepo-
litičnega odbora zvezne Ljudske skupščine Vladimir Popovič in drugi ugledni državni funkcionarji. Navzoč je bil tudi indijski veleposlanik v Jugoslaviji gosp. Binaj Ranjan Sen, ki je davi prispel iz Rima.
Zasedanje izvršilnega sveta Unesco
Beograd, 21. jun. Sredi julija bo v Benetkah zasedanje izvršilnega sveta UNESCO, na katerem bodo razpravljali o programu te mednarodne organizacije za leto 1955-56. Ta program ima odobriti generalna skupščina UNESCO, ki se bo sestala letos novembra v Montevideu. V novem dveletnem programu UNESCO bo mnogo bolj upoštevana, kakor se doznava, neposredna pomoč za razvoj prosvete, znanosti in kulture v zaostalih državah.
zdravili na zemunskem
Gospa Vidjaja Lakirni Pandu je med usumi redkimi ze-luuu», ki jin je iz požrtvovalnega političnega in Kulturnega prizadevanja med osvobodii-nuki g.banjem v domovini privedla pci, v ospredje mcana-roaue politike, Kouila se je
18.	avgusca iauo v starem indijskem mestu Alahabaüu kot iiči odvetnika Motila la Nehruja. Sedanji predsednik indijske vlaae Nearu je njen brat. V politično življenje je bila uvedena že doma, kajti njen oče je bil meti indijskimi nacionalisti zmernejše smeri, ki so zastopali stališče, da se je treba ou kolonizatorjev čim več naučiti, preden se začne odločna larba za nacionalno in državno osvoboditev. Ze med svojim študijem doma in v Angliji je postala z drugimi člani svoje družine vred požrtvovalna politična, socialna in kulturna delavka v Gandhi-jeve-m gibanju.
Ko je bila stara 21 let, se je poročila 'L odvetnikom Randstein Pandiiom. ki je pred leti umri in po indijskem običaju in zakonu se je njene dekliško ime Svarup Kumari spremenilo v Vidjaja Lakšmi Pandlt. Zaradi svojega dela na političnem iti socialnem področju so j
britanske oblasti
v Indiji preganjale. Prvič je bila zaprta leta 1932, ko je bila že mati treh hčera. Pozneje je bila še nekajkrat zaprta zaradi svojega delovanja v naprednih organizacijah. Leta 1935 je bila izvoljena za predsednico šolskega odbora mestne uprave Alahabada, pozneje pa je postala najprej član zakonodajne skupščine, potem pa minister za zdravstvo v pokrajinski vladi. Bila je tako prva žena v Indiji, ki je postala minister. Na ministrskem položaju je bila potem še v letih t'J4S — 1917 ter je bilo posebno pomembno mjeno de-
lo pri organizaciji mestnih samouprav v združenih pokrajinah.
Zelo pomembna je tudi njena diplomatska kariera. Svojo domovino je zastopala na pacifiški konferenci ter na konferenci, ki je razpravljala o problemih Daljnjega vzhoda. Na tej konferenci je govorila o temi »Kolonialne sile in ogrožanje miru«. Že na pacifiški konferenci se je seznanila v bivšim predsednikom ZD \ Trumanom, razni njeni govori na obeh konferencah t?a so vzbudili pozornost tudi drugih državnikov. Diplomatski predstavnik svoje domovine je bila tudi v Moskvi n Wcshingtiwni. pri Združenih narodih pa se ,ie uveljavljati med drugim delom prvega zasedanja CrMner-?'ne skupščine 07N lPtß. leta. Na rojah Generalne skupščine OZN so vzbu5ali posebno Dozornost njeni govori proti plemenski diskriminaciji.
Gospa Lakšmi Pandit je že več let predsednica vseindij-ske ženske zveze in vse-indijskega odbora za varstvo otrok. Čeprav ima mnogo dela zaradi teh svojih funkcij in kot vodja indijske delegacije pri Združenih narodih. je vendar od svoje vlade prevzemala tudi druge, zelo važne zunanjepolitične misi ie. Tako .ic bila lani šef Indijk* kulturne deTegacije v PckV-.eu, oVskala na je tudi T-f>difo’ie arabskih držav zakadi problemom Severne Afrike. 7a T redsednika osmega zasedanja Genialne skupščine ie bila l-rvoljenp lani meseca septembra in je h’la ta izvolite-*-	samo veliko oriznanie
Tndiii. temveč tud; osebr?« nii sami. kp- ima vepke zasluee pri mi»*oHiibne«m prizadevanju svoje države.
Zaključno obdobje
Beograd, 21. junija. (Jugo-pres). V Beograd je prispel g. Setar Iksel opolnomočeni minister — šef turške delegacije, ki vo-di razgovore o zavarovanju premoženja turških meščanov, ki je bilo nacionalizirano v Jugoslaviji po vojni. Turški veleposlanik v Beogradu g. Aga Aksel in g. Iksel sta obiskala danes Staneta Pavliča, državnega svetnika za zunanje zadeve in ostala z njim v daljšem razgovoru, ki se je nanašal na nadaljnje širjenje gospodarskega sodelo- • vanja med Jugoslavijo in Turčijo. Predvidevajo, da se bo g. Setar Iksel pričel jutri razgo-varjati z Milanom Bartošem, državnim svetnikom za zunanje zadeve o zavarovanju nacionaliziranega turškega premoženja. Ti razgovori so že v zaključni fazi.
Vsaka zveza zahteva tesao sodelovanje
Predsednik grške narodne skupščine o pomenu balkanske posvetovalne skupščine
Atene, 21. jun. (Tanjug). V izjavi, ki jo je dal dopisniku Tanjuga predsednik grške narodne skupščine Konstantin Kodopulos, je, govoreč o p«" menu ustanovitve trojne posvetovalne skupščine, poudaril, da zahteva vsaka zveza, če naj uspešno deluje, dobro sodelovanje med zavezniki. Ko je omenil, da se ta tako sodelovanje doseči zlasti ob udeležbi narodov, ki podpirajo svoje vlade, je Rodopulos dejal, da se s tem utrjujejo temelji sodelovanja, se pravi dejansko sodelovanje na raznih področjih, n. pr. družbenem, gospodarskem, kulturnem, političnem ter skupni obrambi.
Šentpefrsko učiteljišče In slovenščino
Gorica, 21. junija. Italijansko učiteljišče v Sv. Petru Slovenov v Beneški Sloveniji je bilo, kakor znano, ustanovljeno predvsem zato, da bi oblastem olajšalo raznarodovanje v tej pokrajini, ki je že 87 let pod Italijo, prebivalstvo pa je kljub zatiranju ohranilo še svoj materini jezik. Učiteljišče obiskujejo predvsem otroci slovenskih staršev, ki pa morajo po končani šoli učiti prav tako slovenske otroke le italijansko, ker v Beneški
Prui dan
Sloveniji sploh ni slovenskih
šol.
Ob zaključku letošnjega šolskega leta so, kakor piše »Soča«, dijaki učiteljišča v Sv. Petru Slovenov izjavili, da bodo prihodnje leto odločno zahtevali, da na učiteljišču uvedejo slovenščino vsaj kot predmet, tako kakor imajo sedaj n. pr. francoščino in angleščino. To bi bilo koristno ne samo za bodoče učitelje, ki so slovenskega rodu, temveč tudi za italijanske, ker so v neposrednem stiku z otroci in prebivalstvom slovenske narodnosti.
Predsednik grškega parlamenta je podprl predlog, da mora v posvetovalni skupščini sodelovati enako število poslancev, ki jih bodo imenovale skupščine vseh treh držav. Takšen demokratični organ, ki bi bil glede na svojo sestavo v stalnih stikih z javnim mnenjem prizadetih držav, mora utrditi temelje sodelovanja in razširiti sodelovanje zaveznikov na večino področij njihovega nacionalnega življenja.
Način dela trojne balkanske posvetovalne skupščine že proučujemo in bo ustanovitev skupščine predložena bližnjemu zasedanju ministrov za zunanje zadeve Grčije, Turčije in Jugoslavije, je zaključil svojo izjavo predsednik grške narodne skupščine Konstantin Rodopulos.
Sklicanje odbora za prosveto pri zveznem zboru
Beograd, 21. jun. Odbor za prosveto pri zveznem zboru je sklican za 24. junij ob 10. dopoldne, da bi razpravljal o predlogu zakona o davku na dohodek od avtorskih pravic in o skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Poleg tega bo odbor razpravljal tudi o priporočilu glede šol učencev v gospodarstvu.
j KONFERENCA V ŽENEVI j
brez zunanjih ministrov
Novi šefi sovjetske, britanske in francoske delegacije razpravljajo o naslednji tajni seji o Indokini — Mendes-France odpovedal svoj prihod v Ženevo
Ženeva, 21. junija. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Prvi dan konference berz ministrov za zunanje zadeve je minil precej mirno. Sešli so se samo novi šefi sovjetske, britanske in francoske delegacije, da bi se pogovorili o dnevnem redu jutrišnje tajne seje o Indokini. Lord Reading, ki nadomešča odsotnega Anthony Edena, je obiskal najprej francosko delegacijo, kjer se je razgovarjal s francoskim predstavnikom Jeanom Rouxom, nato pa je imel daljši razgovor z vodjem sovjetske delegacije Novikovom.
Medtem se je vodja ameriške delegacije veleposlanik Johnson sestal z namestnikom Cu En Laja in nadaljeval neposredne razgovore o položaju kitajskih in ameriških državljanov, ki so ostali v ZDA in na Kitajskem.
Od ministrov za zunanje zadeve velesil je Cu En Laj edini, ki je še ostal v Ženevi. Ker so danes sporočili, da novi francoski predsednik Mendes France ne bo prišel v Ženevo, kot so prvotno mislili, je kitajski zastopnik sporočil sinoči, da bo Ču En Laj odpotoval iz Ženeve prihodnje dni.
Prva seja o Indokini po odhodu ministrov za zunanje zadeve bo jutri popoldne. Na dnevnem redu je vprašanje sestave in funkcije mednarodne nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem v Indokini. Spor o tem vprašanju je nastal, ker so zahodne države želele, da bi sprejemali sklepe v komisiji z večino glasov, sovjetska delegacija pa je vztrajala na soglasnosti sklepov, kar bi pomenilo, da bi imeli zastopniki držav sovjetskega bloka v komisiji pravico veta na sklepe komisije. Ker pa je Motolov pred odhodom
sporočil, da bi »ob določenih pogojih« privolil na sklepe v komisiji z večino glasov, računajo, da ne bo več ovire za rešitev tega problema niti za končno sestavo te komisije, v kateri bodo v glavnem zastopniki nevtralnih azijskih držav ter po 1 zastopnik iz Vzhodne in Zahodne Evrope.
Razgovori o novih oif-shore naročilih
Beograd, 21. junija. Skupina mornariških oficirjev iz ameriškega pomorskega offshore centra v Parizu je prispela v Beograd pod vodstvom admir da g. Niskerna. Stopila je v stik s pristojnimi jugoslovanskimi organi in predstavniki jugoslovanske iaJjedelni-ške industrije. Tako so se začeli razgovori v zvezi z bližnjim zaključkom pogodbe o dobavi določenega števila enot vojne mornarice, ki jih bo izgradila jugoslovanska ladje-delniška industrija v okviru ameriškega off-shore programa za Evropo. Danes je admiral g. Niskern obiskal generalnega majorja Vojo Nikoliča, državnega podsekretarja za narodno obrambo in Stanislava Kopčoka
Novi etiopski poslanik v Beogradu g. Amdemlkaei Desalenl Je v soboto položil venec na grob Neznanega vojaka na Avali. Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki državnega sekretariata za zunanje zadeve ln JLA.
IZ ZAKONODAJNIH ODBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE
Preventivna zaščita zdravja delavcev in uslužbencev
CeGgrad, 21. jun. Na popoldanski skupni seji zakonodajnih odborov obeh zborov zvezne ljudske skupščine, ki ji je predsedoval ljudski poslanec Janez Hribar, so razpravljali o določbah načrta zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in nameščencev, ki govore o sodelovanju zavodov za socialno zavarovanje pri ukrepih za preprečitev obolenj in nesreč na delu in o določbah, ki govore o realizaciji pravic zdravstvenega zavarovanja.
Odločbe o preventivni zaščiti zdravja delavcev in uslužbencev predstavljajo novost v naši zdravstveni zakonodaji in so vsekakor velikega pomena, čeprav se njihov učinek ne bo pokazal takoj. Po načrtu zakona so zavodi za socialno zavarovanje dolžni, da aktivno sodelujejo s pristojnimi državnimi organi pri izvajanju ukrepov za zaščito zdravja zavarovancev in njihovih družin, predvsem pa pri izvajanju ukrepov za preprečitev nesreč pri delu in poklicnih obolenj. Finančna sredstva za to preventivno zaščito zdravja zavarovanceev je vse-bi znašala 3% celotnih dohod-kovzavoda za socialno zavarovanje. Po približnih računih bo to v zveznem obsegu zneslo kakih 700,000.000 dinarjev, kar za početek ni majhna vsota. Med ukrepi za preventivno zaščito zdravja zavarovancev je vsekakor potrebno omeniti sistematične, redne zdravniške preglede učencev v gospodarstvu, učencev strokovnih šol, delavcev, starih do 18 oziroma do 21 let, če so zaposleni pri delu, ki je zdravju škodljivo, nadalje periodične preglede oseb, ki so zaposlene pri delih, ki so zdravju
Zvezml izvršni svet je objavil odločbo o nujni denarni pomoči in drugih olajšavah za odstranitev škode zaradi poplave, ki je prizadela LR Slovenijo.
1. Glede na poplavo, ki je v začetku junija t. 1. prizadela posamezne okraje v LR Sloveniji, se daje LR Sloveniji iz sredstev družbenih rezerv, ki so na podlagi določbe točka 3 poglavja XXXVII. zveznega družbenega plana za leto 1954 vnešena v zvezni proračun (part. 11-17), kot nujna pomoč za popravilo poškodovanih javnih objektov, ki jih upravljajo gospodarske organizacije v prizadetih okrajih, — vsota 500 milijonov dinarjev.
Z. Zvezni državni sekretariat za narodno gospodarstvo bo sestavil komisijo, ki bo proučila, katere gospodarske organizacije v LR Sloveniji so utrpele škodo zaradi poplave, kakor tudi vrsto in obseg te škode.
Na podlagi poročila komisije iz prejšnjega odstavka bo predlagal zvezni državni komisar za narodno gospodarstvo zveznemu izvršnemu svetu gospodarske organizacije, katerim M bilo potrebno dati olajšave, omenjene v točki 3 te odločbe, kakor tudi določiti čas trajanja in druge pogoje za te olajšave.
3. Kot olajšave iz prejšnje točke se razumejo:
a)	odložitev plačila anuitet za dolgoročne kredite:
b)	brezobrestni krediti Narodne banke FLRJ v višini, potrebni za
VREME
Vremenska napoved za torek: Lepo vreme, proti večeru nekoliko povečana oblačnost z nagnjenostjo h krajevnim padavinam. Nočne temperature od 10 do 15, dnevne od 28 do 31 stopinj.
posebno škodljiva, izredni pregledi celotnega osebja posameznih gospodarskih organizacij itd.
V poglavju o realizaciji pravic zdravstvenega zavarovanja je osnovna misel načrta zakona v tem, da uživajo zavarovanci pravice zdravstvenega zavarovanja na podlagi ocene zdravnika oziroma zdravniške komisije in da imajo pravico do pritožbe, če smatrajo, da so jim te pravice nepravilno odvzete. O pritožbi proti oceni zdravnika odloča zdravniška komisija pri okraj-
Obisk grške delegacije
Sinj, 21. jun. Dopoldne je prispela na sinjsko letališče grška vojaška delegacija z načelnikom admiralitete grške mornarice admiralom La Asom na čelu. Grško pomor, delegacijo, ki je prispela na prijateljski obisk k našim pomorskim silam, je sprejel v imenu komande Jugoslovanske mornarice kontraadmiral Ljubo Truta s skupino oficirjev. Takoj po prihodu v Sinj je grška delegacija odpotovala v Split.
Split, 21. jun. Delegacijo grške vojne mornarice z načelnikom admiralitete viceadmi-ralom La Asom pa čelu, ki je preko Sinja prispela v Split, je sprejel komandant Jugoslovanske vojne mornarice vice-admiral Mate Jerkovič. Delegacija grške vojne mornarice, v kateri je tudi grški vojaški ataše v Beogradu podpolkovnik Korinos, je prispela na prijateljski obisk v našo dr-
usposabljanje organizacije za red-no poslovanje;
c)	uporaba lastnih deviznih sredstev za ofaaovo poškodovanih zalog in opreme, ki jo je treba uvoziti iz inozemstva, im sicer po uradnem tečaju brez uporabe vseh instrumentov, predpisanih za uvoz, kakor tudi dodelitev deviz iz centralnega deviznega fonda, a v okviru razpoložljivih sredstev tega fenda, oziroma, omogočanje terminskih nakupov deviz za obnovo poškodovanih zalog.
4.	Komisija, omenjena v točki 2, bo tudi ugotovila, pri katerih gospodarskih organizacijah so se zaradi poplave zmanjšale vrednosti osnovnih sredstev.
Na podlagi ugotovitve komisije bo zvezni državni sekretar za narodno gospodarstvo izdal odlok o vsotah, za katere se bo vrednost poškodovanih cenovnih sredstev zmanjšala v knjigovodstvu gospodarske organizacije in v evidenci banke.
5.	Denarna podpora, ki jo nudijo druge gospodarske organizacije okrajem (mestom) in gospodarskim organizacijam, ki so utrpele škodo zaradi poplave, se more dajati tudi iz sredstev za samostoino razpolaganje.
6.	Plače, Tri jih izplačujejo oškodovane gospodarske organizacije delavcem drugih gospodarskih organizacij pri usposabljanju objektov za normalno obratovanje, se bodo vnesla v obračunski sklad plač v polnem znesku, obračunanem po ustrezni tarifni postavki oziroma v dogovorjenem znesku, in sicer tako, da se zaračuna delo v rednem delovnem času. kakor tudi nadurmo delo s poviškom 50^ tarifne postavke za nadurno delo.
7.	Ta odločba stool v vellavo z dnem objave v »Uradnem listu FLRJ«,
nem zavodu za socialno zavarovanje, o pritožbi proti oceni te komisije pa višja zdravniška komisija, setavljena iz 3 do 5 specialistov, ki jo imenuje izvršni odbor republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Sklep te komisije je dokončen in proti njemu zavarovanec nima pravice pritožbe.
Zakonodajna odbora obeh zborov ljudske skupščine bosta nadaljevala delo jutri dopoldne.
M. P.
pomorske
žavo k Jugoslovanski vojni mornarici. V naši državi se bo mudila do 25. junija ier bo medtem časom obiskala nekatere vojaške objekte in ustanove, med drugimi vojaško-pomerski šolski sektor v Di-vuljah ter garniziji v Šibeniku in Splitu. V četrtek zvečer bo položila venec na spominsko ploščo žrtev fašizma v drugi svetovni vojni na Narodnem trgu v Splitu.
Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje za torek, dne 29. junija 1954 ob 10. uri 5. sejo Republiškega zbora in 4. sejo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS.
Ljudska skupščina LRS bo predvsem na ločenih sejah obeh zborov, delno pa na skupni seji obravnavala predloge zakonov: o socialnih zavodih, o babiški službi in porodniški pomoči izven zdravstvenih zavodov, o ustanovitvi višjih zdravstvenih šel, o lovu, o sladkovodnem ribištvu, o orožju, o omejitvi predelave lesa iglavcev poslušala poročilo odborov za predloge in pritožbe, obravnavala potrditev pravil nekaterih gospodarskih združenj, sklepala o potrditvi uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta LRS in o slavnostni seji Ljudske skupščine LRS dne 22. julija 1251 v Črnomlju ter letnem odmoru. Na dnevnem redu bodo tudi nekatere razrešitve in volitve v odbore oziroma komisije.
Iz tajništva Ljudske skupščine
LRS
Sklicanje seje Odbora za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS.
Predsednik Odbora za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicuje 3. sejo Odbora za četrtek, dne 24. junija 1954, ob 10. uri dopoldne v palači Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št 23, soba št. 60. Predlog dnevnega reda:
1.	Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o lovu.
2.	Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o sladkovodnem ribištvu.
3.	Obravnava in sklepanje o
predlogu zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev.
Iz tajništva
Ljudske skupščine LRS
Sklicanje seje Odbora za gospodarstvo Republiškega »bora Ljudske skupščine LRS.
Predsednik Odbora za gospodarstvo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 4. sejo Odbora za četrtek, dne 24. junija 1954, ob 10. uri dopoldne v palači Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS. soba 16. Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23.
Predlog dnevnega reda:
1.	Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o lovu.
2.	Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o sladkovodnem ribištvu.
3.	Obravnava 1n sklenanie o
predlogu zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev.
Iz tajništva
Ljudsk® skupščine LRS
Olajšave za gospodarske organizacije v poplavljenih kmjilT LRS
f 2 sh. j SLOVLNSKl POROČEVALEC I St. 145. - 22. junija 1954
Nh¥@ ¥©liks ugodnosti za kmetifsbe proizvajalce
Zvezni izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel tudi štiri odloke o povračilu pri prodaji opreme in rezervnih delov za potrebe kmetijstva, nato pri prodaji umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin, goriva in maziva za kmetijstvo, za industrijske proizvode, za potrebe morskega in jezerskega ribištva in za prodajo industrijskih proizvodov, za potrebe čebelarstva. Prav tako je bil sprejet sklep o dajanju predujma proizvajalcem industrijskih rastlin v tem letu.
V družbenem pianu za letošnje leto določeno povračilo pri prodaji opreme in rezervnih delov za potrebe kmetijstva in za prodajo umetnih gnojil, goriva in maziva ter drugih proizvodov, potrebnih za kmetijstvo, je znatno nižje kakor preteklo leto. Ker je zaradi tega prišlo do znatnega zmanjšanja prodaje »trojev, priprav, umetnih gnojil in ostalega, je zvezni izvršni svet sprejel sklepe, s katerimi se poveča višina povračila za prodajo teh proizvodov.
Kmetijskim proizvajalnim organizacijam, tovarnam in trgovskim podjetjem, ki po kon-trahiranju s kmetijskimi proizvajalci zagotove proizvodnjo posameznih kmetijskih proizvodov (tovarne sladkorja, olja, cikorije, koncpljame, konzervne industrije itd.), je odobreno znatno povračilo pri nakupu opreme domače industrijske proizvodnje, potrebne za proizvodnjo v kmetijstvu. Tako znaša za traktorje povračilo 60°/o prodajne cene proizvajalca, za traktorske pluge, brane, kultivatorje, kosilnice, okopalnike za koruzo, sadne škropilnice in nekatere druge proizvode 50° 'o prodajne cene proizvajalca, za mlatilnice za žito 'in sončnice, naprave za de-teljino in riž, mline na kladiva in še nekatere stroje ter naprave 45’ 0. Razen tega se vsem tem kmetijskim proizvajalnim organizacijam ter individualnim kmetijskim gospodarstvom odobri tudi popust pri nakupu še nekaterih kmetijskih strojev in naprav domače industrijske proizvodnje in rezervnih delov (vprežni plugi, brane, kultivatorji, trierji in drugo) s 50°/o od prodajne cene proizvajalca. Vprežne sejalnice za koruzo in bombaž, sadjarske in vinogradniške škropilnice, ročne stiskalnice za grozdje in sesalke za vino ter nekatere druga proizvode za 45" 0; rečni okopalniki za koruzo in nekatero drugo orodje 4G°/o prodajne cene proizvajalca. Za rezervne dele za kmetijske stroje, orodje in naprave domače proizvodnje je odobren popust 60°/o, 5C°/o pa za proizvode iz uvoza. Popusta se lahko poslužijo razen kmetijskih proizvajalnih organizacij (kme-
tijska posestva, ustanove, ekonomije, kmetijske zadruge, ki imajo kmetijske obrate ali opravljajo usluge s stroji), tovarn, trgovinskih podjetij, ki so navedena v odloku ter individualnih kmetijskih proizvajalcev tudi kmetijske organizacije, ki opravljajo promet s temi proizvodi, kadar jih prodajajo koristnikom popusta.
Z drugim odlokom je odobren tudi znaten regres pri prodaji umetnih gnojil domače proizvodnje ter iz uvoza, sredstev za zaščito rastlin, goriva in maziva za potrebe kmetijstva. Tako je n. pr. odobren regres 35 din za kilogram bencina, 160 din za kilogram motornega olja, 35 din za kilogram nafte itd. V odloku
je točno navedeno, kakšno povračilo bo dano za posamezne vrste umetnih gnojil (od 7000 do 32.00 din za tono), kot tudi sredstev za zaščito rastlin (od 30 do 87°/o prodajne cene proizvajalca.
Razen že prej sprejetih sklepov, da se daje predujem proizvajalcem pšenice in rži, je bil v zvezi s tem sprejet tudi sklep, da se bo dajal predujem proizvajalcem industrijskih rastlin v letošnjem letu; med drugim tudi za oljno repico, sončnice, sojo, konopljo, lan, hmelj, pivovarniški ječmen, cikorijo itd. Predujem se lahko daje proizvajalcem v gotovini, v naravi, ali v gotovini in naravi pod pogoji, ki so točno določeni za posamezne vrste industrijskih rastlin.
Stabilizacija deviznih tečajev
Promet deviz na rednih sestankih, ki so bili 14., 15. in 13. junija na deviznih obračunskih mestih, se je v odnosu na promet v predpreteklem tednu povečal za 10 odstotkov. Občutno je narasla ponudba tako imenovanih trdnih deviz, še posebno pa dolarja, angleškega funta in belgijskega franka.
Povpraševanje po devizah po količini je nekoliko naraslo, vendar je intenzivnost znatno slabša, kar potrjujejo dejstva, da je del ponuđenih deviz ostal neprodan zaradi visokega tečaja.
Tečaj, domala vseh deviz, je ostal na ravni predpreteklega tedna. Občutnejši nadec je zaznamoval edino belgijski frank.
ZDA dolar je na zadnjem sestanku zaznamoval povečanje od 932.03 na 943.20. Dolar so ponujali po 93S din, vendar ni bilo kupcev. Tendenca dolarja je dokaj trdna, vendar brez sprememb navzgor. Angleški funt je imel trdno tendenco in so po njem precej povpraševali. Kljub povečani ponudbi je znašal tečaj funta 2415.88 na sestanku 18. t. m. proti 2103.56 na sestanku 11. junija. Vse ponuđene količine so Ule prodane.
Tečaj nemške marke zaznamuje znatno zmanjšanje, in sicer od 202.37 na 200.33 za eno nemšlko marko (na sestanku 18. junija). Povpraševanje je bilo nekoliko slabše. Ponuđene so bile manjše količine po 2Ö2 din za eno nemško marko, vendar ni bilo kupcev.
Tečaj belgijskega franka tudi zaznamuje precejšen padec. Na zadnjem sestanku rreteklega tedna so ga prodajali po 18.98 nasproti 24 dinarjem na sestanku 11. junija. Ponudba je »precej večja od povpraševanja. Precejšnje količine belgijskega franka so bile ponuđene po višjih tečajih, a jih ri nihče kupil.
Švicarski frank je Imel dokaj trdno tendenco, čenrav je bilo povpraševanje omejeno le na maniše zneske. Na sestanku 18. junija je kazal tečaj zvišanje ter je znašal 137-89 za 1 švicarski frank, na zadnjem sestanku v preteklem tednu na 187.80. Tečaj francoskega franka se je neznatno zvišal in je znašal na zadnjem sestanku 27.39. Italijanska lira je kljub relativno velikemu povpra-
ševanju ostala brez sprememb. Poudariti pa je treba, da je tečaj STO lire dosegel raven italijanske lire, kar utemeljujejo s povečanjem prometa s Trstom kljub raznim oviram.
'Avstrijski obračunski dolar je imel še dokaj trdno tendenco kljub povečanemu povpraševanju. Konec prejšnjega tedna je znašal tečaj 831.27 za 1 avstrijski obračunski dolar za razliko od 832.92 na sestanku 18. t. m.
Grški obračunski dolar zaznamuje manjše zvišanje. Na zadnjem sestanku tega tedna je znašal 728.67, na zadnjem sestanku preteklega tedna pa 725.60. Tečaji ostalih deviz niso zaznamovali večjih sprememb.
Povečal se je terminski promet deviz, ki ga opravlja Narodna banka, v tem tednu je banka prodala švicarski frank za 31. julij t. 1. po tečaju 156.33, kupila pa nemško marko po tečaju 172.44 za termin 31. julij t. 1.
Tečaji terminskih nakuoov In prodaje so znatno nižji od prom.ptnih tečajev in se gibljejo največ na ravni dvojnega uradnega tečaja.
Vse večja ponudba deviz na deviznih obračunskih mestih je vsekakor vplivala na stabiliziranje tečajev, ki se je pokazalo v tem tednu. Do konca t**ga meseca ni pričakovati pri tečajih kakšnih hitrih sorememb. v«m**»r če sodimo po tečajih ternrnsk’h zaključkov v juliiu, lahko pričakujemo manjše znižanje.
Zelo dober izvoz rib v Trst in Italijo
Podjetje »Riba« na Reki je izvozilo v prvi polovici tega meseca veliKe količine rib, in sicer 50000 kg sardel, lokard in osličev ter okrog 5.000 kg jastogov in raznih vrst rakov.
Skupna vrednost izvoženih rib znaša okrog 12.5 milijonov deviznih dinarjev.
Ta uspeh je tem večji, ker je ribolov v tem času oviralo slabo vreme, izvoz rib pa je bil vendarle večji kakor lani v istem mesecu. Najboljši je bil ribolov 7. t. m-, in sicer na področju Zadra, kjer so ulovili in pripravili za izvoz okrog 10.000 kg sardel. Ribe za ta izvoz prihajajo z ribarskih področij Splita in Zadra ter s Kvarnerskih otokov Cre-ca in Lošinja. Razen v Trstu se prodajajo reške ribe tudi v Italiji, in sicer v Turinu in Rimu. To dokazuje, da je hitrost odpreme odlična, da je sortiranje rib prav dobro in da ostanejo ribe dolgo v svežem stanju; samo spričo vsega tega je mogoče, da prispejo na tako oddaljena tržišča v zadovoljivi kakovosti-
V. M.
Priprave za proslavo 10-letnice prvega zasedanja ASN0M
Skoplje, 21. jun. V vseh krajih Makedonije se pripravljajo za proslavo 10-letnice I. zasedanja ASNOM, na katerem je bila 2. avgusta leta 1944 proglašena LR Makedonija.
Proslava 10-letnice se bo začela v krivopalančkem okraju v začetku prihodnjega meseca z raznimi predavanji, kultur-no-umetniškimi in športnimi prireditvami ter partizanskimi pohodi.
Konferenca kmetijsko-gozdarskih fakultet
Sarajevo, 21. jun. V Sarajevu se je danes začela medfakultetna konferenca kmetijsko-gozdarskih fakultet iz vse države. Konferenca, ki ji prisostvuje tudi predsednik Zdručenja inženirjev in tehnikov Jugoslavije Mi lun Ivanovič, bo trajala tri dni. Razpravljali bodo o liku agronomov, o učnih načrtih in programih, režimu študija in notranji organizaciji kmetijsko-gozdarskih fakultet.
Z nedeljskega slavlja v Završnici
Prekmurskim sezoncem
ne bodo več »botoši« rezali kruh
Na tisoče pridnih Prekmurcev odhaja vsako leto na delo v druge kraje naše dežele — na kmetijska posestva in druga delovišča, da si tamkaj zaslužijo vsaj najnujnejša sredstva za preživljanje svojih družin v zimskem času. Domača pokrajina, ki je močno prenaseljena, ne more namreč dati dovolj kruha za vse svoje prebivalce. Sezonci — kakor jih radi imenujemo — pa so se tudi po osvoboditvi počutili na nekaterih delovnih mestih osamljene, tako-rekoč odrezane od delovnih kolektivov, v okrilju katerih pa so s pridnostjo svojih rok vedno doprinašali svoj delež pri uresničevanju proizvodnih smotrov. Prečesto so jim vladali in rezali kruh razni polirji in skupi-novodje, ki so po navadi novačili delavce po Prekmurju, jih vodili na kmetijska posestva in delovišča ter tamkaj imeli tudi glavno besedo. Pod takimi pogoji »vodstva« se je preprostim poljedelskim delavcem kaj rado slabo godilo. Neurejene razmere v zvezi s prehrano in stanovanjem ter drugi nerešeni problemi — vse to je bilo prečesto vzrok upravičenega nego-
Mudo neurje tudi v
Predlogi za napredek domačega turizma
Beograd, 21. jun. (Tanjug). Na svojem letnem občnem zboru, ki se začne 25. junija v Zadru, bo Turistična zveza Jugoslavije predlagala razne ukrepe, da se čim večjemu številu delavcev in uslužbencev omogoči udobno in poceni izkoriščanje dopusta v turističnih središčih in letoviščih. Predlagali bodo med drugim, da se razen olajšav, ki jih je gostinstvo že dobilo (osvoboditev plačila amortizacije za gradbene objekte in odločba, da sezonska gostinska podjetja obračunajo amortizacijo na osnovna sredstva samo za toliko mesecev, kolikor jih v sezoni poslujejo) spremene še nekateri instrumenti družbenega plana, ki se nanašajo na gostinstvo. Kar se tiče samih gostinskih podjetij, ki poslujejo z inozemskimi turisti, bodo ta morala za dobljene devize kupovati v prvi vrsti opremo in stroje, da bi svoj delovni proces mehanizirala in modernizirala, s čimer bi odpadlo odvečno in nestrokovno osebje. Strokovnjaki menijo,
da domači turizem ne bi bilo treba orientirati zgolj na izkoriščanje letnega dopusta, temveč organizirati tudi ne-
Tudi v Sremu je prejšnji teden divjalo silno neurje. Med vasema Šota in Ljube v severnem delu šidskega okraja se je v noči od 17. do 18. t. m- utrgal oblak ter je voda delno poplavila vzhodni del Sida. V naslednji noči od 18. na 19. t. m. je bil ponovno poplavljen del Sida. V teh dveh dneh je voda porušila 25 hiš, nekatere pa so močno poškodvane. Škodo cenijo na več deset milijonov dinarjev. Pripadniki Ljudske milice in JLA so nudili prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu, ki so ga izselili iz ogroženih ulic. Zaradi nagle pomoči človeških žrtev ni bilo. Dne 18. junija je bil železniški promet na
deljske kratke izlete, krožna progi Beograd—Zagreb preki-potovanja ter razne vrste ta- njen pri gidu zaradi poplave
od 12. do 15. ure.
Pokrajinski odbor Rdečega križa za Vojvodino je nakazal prizadetim prebivalcem 100.000 din podpore in poslal 10 bal obleke in obutve-
Neurje, ki je divjalo 18. t. m.
ko imenovanega lokalnega turizma, kar bi bila glavna naloga turističnih birojev.
Turistična zveza bo predložila direkciji jugoslovanskih železnic znižanje cen nedeljskih kart, ki ne vzpodbujajo v zadostni meri delavce in
ske Mitroviče poročajo, da je narasli poto-k Čukas prestopil bregove in poplavil del mesta. — Škoda še ni ugotovljena, cenijo pa jo za sedaj na več kot 60 milijonov dinarjev.
V noči med 18. in 19. junijem je po hudem neurju nad Juho-rom in Črnim vrhom poplavila voda nenadoma Svetozarevo in del beličkega ter levačkega okraja. Potoka Belica in Lugomir sta naglo narasla. Že okoli 1. ponoči je Belica, ki teče skozi Svetozarevo, prestopila na več krajih bregove ter poplavila večji del mesta. Voda je tekla tri cele ure skozi 20 ulic in poplavila dvorišča, vdirala v hiše in trgovine ter polnila kleti. Deroča voda je porušila eno poslopje in poškodovala 10 slabših zgradb. Gmotna škoda je velika, k sreči pa človeških žrtev ni bilo.
Tuzla, 21. Jun. Danes Je prispel v rudnik »Tito« v Banovičih odposlanec predsednika republike maršala Tita kapetan JLA Lazo Gra-žič, ki Je delovnemu kolektivu iz-
ročil pismo, v katerem Izraža maršal Tito sožalje ob nesreči v rudniku, ki ga je prejšnji teden poplavila voda. Odposlanec je nato odpotoval v rudnik Ugljevik, kjer je prav tako izročil delovnemu kolektivu pismo predsednika republike.
Delovni kolektivi rudnikov Ba-noviči in Ugljevik prejemajo neprestano brzojavke, v katerih izražajo razni kolektivi, organizacije in posamezniki iz vseh krajev naše države svoje sožalje.
Veleposlanik Zahodne Nemčije Hans Krol je poslal predsedniku ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuru Puearju pismo, v katerem izraža svoje sožalje, delovnim kolektivom rudnikov Ugljevik in Banoviči pa je poslal 50.000 din kot pomoč družinam ponesrečenih rudarjev.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je poslal 500.000 din. Rudarji Breze bodo delali zadnje nedelje tega meseca ter bodo ves zaslužek poslali družinam ponesrečenih rudarjev v Ugljeviku in Banovičih. Tudi mnogi drugi delovni kolektivi, zlasti v tuzlan-skem bazenu sporočajo svojo gmotno pomoč, kolektiv rudnika v Banovičih pa je sklenil, da bo prevzel skrb in stroške za izšo-lanje 25 otrok ponesrečenih rudarjev.
dovanja, preseljevanja sezoncev iz delovišča na delovišče in njihove slabe delovne storilnosti.
V zadnjem času pa kaže. da je raznim »botašam« (nadzornikom, ki jih je bilo včasih za eno tretjino vseh delavcev) za vedno odklenkalo. Politični in oblastni činitelji Prekmurja so se letos odločno zavzeli za svoje rojake-sezonce. Prekmurski poljedelci bodo letos na svojih deloviščih prvič v zgodovini volili svoje predstavnike v odbore, ki bodo skrbeli za prehrano in vodili računa o njihovem življenju. Pri volitvah bodo stremeli za tem, da bodo v odbore prišli zares pošteni in razgledani sezonci. Osvojeno je načelo, naj ne bi bili to skupinovodje, ki so za svoj trud itak posebej nagrajeni. Ti odbori bodo imeli enomesečno delovno in mandatno dobo, ki pa bo lahko tudi daljša, če bodo sezonci ugotovili, da delajo dobro in pošteno, v njihovo korist. Sporazumno z vodstvi in sindikalnimi organizacijami kmetijskih posestev in delovišč se uveljavljajo tudi ukrepi, ki naj pripomorejo k temu, da bodo sezonci dobili večjo besedo tudi v organih delavskega samoupravljanja in sindikalnih vodstvih. Razumljivo, da kar čez noč ne bo vse gladko steklo, vendar se začetni uspehi že kažejo. Sezonci čedalje bolj spoznavajo, da so jim odprta vrata do vseh pravic in hkrati tudi dolžnosti, ki so v navadi pri delavcih v industriji, da se lahko uveljavijo kot njihovi enakopravni partnerji. Za-
to vedno manj nasedajo raznim »laži zaščitnikom«, ki so dose-daj često lagodno živeli na njihov račun, prisvajajoč si plodove njihovega dela. Le tu in tam še ribarijo v kalnem posamezniki tipa Breznjek in Prelec. ki sta letos v Prekmurju skrivaj novačila delavce in jih tihotapila na razna posestva. Javno tega nista mogla delati, ker jmia je lani posredovalnica za delo z odklonitvijo pogodbe, ki sta jo prikrojila tako, da je bilo le njima prav, preprečila, da bi se okoriščala na račun nevednih ljudi. Vendar jima je tokrat nasedlo le nekaj sezoncev ob Muri, ki pa so kaj kmalu spoznali, da iščeta v tej posredovalni vlogi zgolj svoje osebne koristi. Zato so jima kmalu pokazali hrbet in preprečili, da bi jih še vnaprej zastopala pred vodstvi podjetij.
Hesogiasja v plenumu Zavoda za zaščito avtorskih pravic
Beograd, 21. jun. Drugega đne zasedanja izrednega plenuma centrale Zavoda za zaščito avtorskih pravic, ki je bil sklican v Beogradu zaradi odobritve predloga statuta te ustanove, so zastopniki Združenja skladateljev odklonili nadaljnje sodelovaenje v plenumu. Zahtevali so namreč naj bodo v novih upravnih organih zavoda skladatelji zastopani s 50%, kar bi po njihovem mnenju predstavljalo realno in uravnoteženo razmerje. Plenum je odklonil to zahtevo, češ da bi v tem primeru bila onemogočena demokratičnost v sodelovanju ostalih članov zavoda. Zato so skladatelji odklonili nadaljnje sodelovanje v plenumu pri sklepanju o statutu. — Svoje predloge o tem bodo dostavili zveznemu izvršnemu svetu. — Odklonili so tudi izvolitev v upravni odbor.
70 let hranilnice in posojilnice v Kopru
uslužbence, da ob nedeljah in nad Sremom, je bilo tako silno, praznikih odhajajo v bližnje turistične kraje.
Vrnitev delegacije našega
vojnega letalstva iz švedske
Beograd, 21. junija. Davi je prispela v Beograd skupina oficirjev z generalpodpolkovnikom Zdenkom Ulepičem na čelu, ki je bila na prijateljskem obisku pri švedskem vojnem letalstvu. Na Švedskem se je mudila 9 dni in je s tem vrnila obisk šefa švedskega vojnega letalstva generala Bengt Nordeskioelda lani meseca septembra v Jugoslaviji.
kakršnega v tamošnjih krajih ne pomnijo. Nastalo je nenadoma in se je v zelo kratkem času zrušilo na zemljo po 871 vode na svak kvadratni meter. Fruškogor-ski potoki so naglo narasli in poplavili več tisoč oralov posejanega polja, kakor tudi večje število poslopij. Poplava je najbolj prizadela Šid in nekaj okoliških vasi. V Adaševcih je voda, ki je prestopila iz kanala Šarkudin, polaviia okoli 400 oralov polja in gozda. V Erdeliku je pod vodo nad 500 oralov, v Kukujev-cih okoli 400, v Šašincih okoli 500 itd. V Jameni in Šašincih je voda poplavila tudi več stanovanjskih poslopij. Tudi iz Srem-
Pomoč poplavijencem v Sloveniji
530 naših otrok odpotovalo v Avstrijo
OdKod otrok
VčpTaj ob 7.20 je odpotovala prva skupina naših otrok v Pfeiferbof pri Gradcu v Avsiriji. V tej skupinice bilo 110 otrok iz okrajev Kočevje, Postojna. Sežana in Tolmin.
Organizacija za to izmeno otrok med Avstrijo in Jugoslavijo je bila tudi letos poverjena odseku počitniških letovanj pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRb.
kolonijo na Vrbskem Jezeru
Otroci so potovali udobno ter bili preskrbljeni v vsakem o-ziru.
Druga skupina otrok, po številu močnejša, bilo jih je 270 iz okrajev: Šoštanj. Maribor, Ptuj, Ljutomer, Slovenj Gradec, Celje, Gorica, Crikvenica, Pula in Reka, je odpotovala v Sekiro ob Vrbskem jezeru, prav tako včeraj ob 9.05 z brzim vlakom. Upamo,
da se bodo naši otroci prijetno počutili na tritedenskem oddihu in se v tem času upoznali z življenjem naših slovenskih rojakov v Avstriji.
Danes potuje nova skupina 150 otrok v Seeboden ob Mill-stättskem jezeru. Ti otroci so iz krajev: Kranj, Radovljica, Murska Sobota, Črnomelj, Celje.
Kolektiv »Unitas« v Ljubljani je daroval pet sobnih peči v skupni vrednosti 75.000 din, kar pride na člana kolektiva 576 din, to je več kot povprečno enoinpoldnevni zaslužek.
V zadnjih dneh so darovali še naslednji kolektivi: krajevni odbor sindikata PTT uslužbencev v Ljubljani 132-015 din, tovarna pletenin »Angora« Ljubljana večje število svojih izdelkov v vrednosti 200.000 din, teren SZDL Litostroj, Ljubljana 300.000 din, Društvo upokojencev podružnica Št. Vid nad Ljubljano 5000 din, vaščani Voličine iz mariborskega okraja 13.500 din. pionirji šole Zg. Šiška — Ljubljana so zbrali denar, obleko in obutev. Iz svojih prihrankov pa so darovali 10 tisoč din- Njihove mamice so prinesle v šolo 365 kosov dobro ohranjene obleke in 71 parov čevljev.
Na tekoči račun Narodne banke pa je bilo za poplav-ljence nakazano 14. junija od raznih podjetij, šol in drugih 5,614.455 din, 15. junija pa 844.046 din.
Uprava železniškega trans-
Eorta Ljubljana je odobrila rezplačen prevoz hrane in materiala za poplavljence in poslala 10. in 14- junija več kosov pohištva, kuhinjske posode in posteljnega perila. Člani sindikalne podružnice tega podjetja so prispevali 81.000 din, upravni odbor sindikalne podružnice pa 40.000 din.
Švicarska tovarna »Sandoz« iz Basla, ki izdeluje anilinske barve in kemikalije, je takoj, ko je od svojega uvoznika za Jugoslavijo »Teko* v Ljubljani
izvedela za vremensko katastrofo v Celju, sporočila, da poklanja mehanični tkalnici »Metka« raznih barv v vrednosti 4000 frankov, poleg tega pa še šestmesečni kredit za material v višini 10.000 frankov. Ista tovarna je poslala v »Metko« tudi svoje strokovnjake, od katerih se še sedaj nahaja en tehnik v Celju, da bi pomagal s strokovnimi nasveti, kako bi se lahko uporabili posamezni proizvodi, ki jih je zalila voda.
Glavni odbor RK Srbije je poslal za poplavljence GO RK Slovenije 200.000 din in pismo, v katerem izraža sočustvovanje v imenu vsega članstva RK Srbije.
Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani je zbralo med svojimi člani 593.300 din, ki jih bo razdelilo takole: na tek račun NB za poplavljence 100.000 din, upravi ljudske šole v Vojniku za najbolj oškodovane učence 100.000 din, upravnemu odboru splošne bolnišnice v Celju 130 tisoč din, okrajnemu odboru RK v Celju 236.000 din. Najbolj potrebnim poplavljencem bo razdelila osnovna skupina fakultete za rudarstvo in metalurgijo 27.300 din.
Naši izseljenci v Holandiji izražajo sožalje
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je prejela od Društva »Enotnost« iz Holandije naslednje pismo:
»Nas izseljence v Holandiji je zelo užalostila vest o poplavah, ki je močno prizadela našo vlado in naše ljudstvo LR Slovenije. Prosimo vas, da sprejmete Vi in prizadeto ljudstvo naše iskreno soža-ljel«
Koper, 21. jun. V Kopru je bila popoldne slavnostna seja odbora hranilnice in posojilnice, ki slavi 70-letnico obstoja. Svečanost je otvoril predsednik odbora hranilnice in posojilnice, ki je pozdravil vse navzoče posebej častna gosta predsednika OLO v Kopru Franca Kralja in predstavnika Vojne uprave JLA. Po kratkem orisu zgodovine tega najstarejšega denarnega zavoda v Istri, ki je bil ustanovljen leta 1884 in je s svojo aktivnostjo pomagal slovenskim istrskim kmetom v boju za obstoj, je tovariš predsednik razdelil hranilne knjižice 20 najboljšim dijakom slovenskih in italijanskih srednjih šol; dijaki nižjih srednjih šol so dobili v dar hranilne knjižice z vlogami' po 3000 din, dijaki višjih srednjih šol pa knjižice po 5000 dinarjev.
*	ska krona 16.600 (16.561.63, 16.584.55);
V Piranu je testni ljudski	“ (1894'32’ 1323'50,;
odbor priredil sprejem absolventov srednje pomorske šole.
rila predsednik OLO Pinijo Tomažin in predsednik sveta za prosveto Rudi Selič, ki sta jim čestitala k uspehom v šoli. Obenem sta izrazila tudi vse priznanje za delo pri pospeševanju kulturno-prosvetnega in športnega življenja v Piranu ter jim želela mnogo uspehov na morju. Letošnji uspeh srednje pomorske šole v Piranu je prav dober, saj so razen enega z uspehom opravili zaključni izpit vsi dijaki.
J. L.
DEVIZNI TEČAJI
Na Deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 21. junija zaključki po naslednjih tečajih:
USA dolar 938.07 (934.20, 935.15); angl. funt 2417.39 (2415.88, 2422.25); DM 20.091.63	(20.033.40,	20.025.96);
belgijski frank 1900	(1898.36,
1893.66): francoski frank 274 (273.92, 274); klir. švicarski frank 18.795.71 (18.795.71, 18.797.65); italijanska lira 136 (135.92. 135); Lit STO 135.50 (135.50,	135.50); holandski forint
21.597.48 (21.597.48. 21.718.99); Šved-
Bodoče kapitane sta nagovo-
Letošnji zagrebški velesejem
Zagreb, 21. jun. (Tanjug). Za letošnji mednarodni vele-sejem v Zagrebu, ki bo od 4. do 13. septembra, se je prijavilo okrog 509o več domačih razstavljaleev, znatno pa je naraslo tudi število razstav-ljalcev iz inozemstva. Na jesenskem zagrebškem velesejmu bo sodelovalo 13 tujih držav — ZDA, Anglija, Zahodna Nemčija, Avstrija, Holandija, Belgija. Danska, Švica, Francija, Italija, STO. Turčija in Grčija- Sest od teh držav bo sodelovalo na velesejmu s kolektivnimi razstavami.
Zaradi velikega zanimanja domačih in tujih razstavljal-cev bo razstavni prostor zagrebškega velesejma letos razširjen za okrog 4.000 kvadratnih metrov.
Direktor mednarodnega poštnega biroja v Beogradu
Beograd, 21. jun, Popoldne je prispel v Beograd direktor mednarodnega poštnega biroja Svetovne poštne zveze dr. Hes, ki bo imel razgovore z vodstvom generalne direkcije pošte, telegrafa in telefona FLRJ o raznih zadevah mednarodnega poštnega prometa. To je prvi obdsk direktorja Mednarodnega poštnega biroja jugoslovanskim poštam.
G. Hesa če na zemunskem letališč« pozdravil Nikola Milanovič, direktor generalne direkcije pošte, telegrafa in telefona FLRJ.
obr. dolar Avstr. 834 (832.90, 833.76); obr. dolar Danska — (735, 727.0S); obr. dolar Finska — (600): obr. dolar Grčija — (723.69, 729.73): obr. dolar Turčija 620	(620.	621.12);
obr. dolar Brazilija 655 (655); obr. dolar Paragvaj — (600).
Opomba:	Številke v oklepaju
pomenijo:	1. število predhodni
srednji tečaj FLRJ;	2. Število
srednji tečaj FLRJ; 3. število ažio v °/«, črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani.
Situacija: Promet je bil velik. Prodane so bile velike količine ZDA dolarjev, angleških funtov, nemških mark, italijanskih lir in tur. obrač. dolarjev. Pri večini deviz so ljubljanski tečaji malo višji kot predhodni povprečni državni, vender je omeniti, da so bili pri ameriških dolarjih, angleških funtih in nemških markah zaključki po dveh tečajih in sicer: po 934 in 940. po 2316 in 2420 ter po 20.070 in 20.100.
Danes (22. t. m.) bo posebni sestanek).
Antipsronosporna služba
Poročilo za dne 19. in 20. junija:
V nedeljo, ki je z iziemo posameznih krajev Slovenije potekla brez padavin, so se temperature zopet dvignile, relativna vlaga pa se je nekoliko znižala.
Napoved: Kakor smo že poročali je v Sloveniji pričakovati ponoven pojav peron oso ore. in sicer na Tržaškem krasu (Sežana, Temnica) v noči od 23. na 24. junija, v ostalih vinorodnih okoliših pa v noči od 22. na 23. junija.
Kmetijski kontrolni in raziskovalni zavovT - Uprava hidrometeorološke službe
Umrla nam je ljubljena sestra, teta in svakinja
EVGENIJA DERMELJ
Pogreb bo v sredo, 23. t. m. ob pol 17. uri iz Krištofove mrliške veže na Žalah.
Žalujoči
ST. 145. — 22. JUNIJA 1954 / SLOVENSKI POROČEVALEC 7 str. 3 1
__________:__________ -*
'M nam
ctogoa-fcoM
Med obdobji
Razprava o Indokini na azijski konferenci v Ženevi se je po sobotnem načelnem sporazumu o razdelitvi Vietnama in umiku vseh tujih čet iz Laosa in Kambodže preselila v posebno vojaško komisijo. Leta je v resnici nekakšen pododbor, ki bo skušal tehnično izpeljati sporazum in izdelati predlog o premirju in razmejitveni črti, ki bi bil sprejemljiv za zunanje ministre.
Rešitev, o kakršni so, mimogrede povedano, govorili različni opazovalci, še predno se je konferenca v Ženevi začela, je glede na vse okoliščine za Zahod še dokaj ugodna. Francozi, ki jim je Men-dčs-France obljubil mir brez kapitulacije, se bodo v primeru uspešnega zaključka v Ženevi morali sicer odpovedati polovici Vietnama, vendar pa izguba ne bo tako strašna: že sedaj imajo manj kot polovico Vietnama v rokah in nobenega upanja ni, da bi mogli ponovno osvojiti izgubljeno ozemlje. Ostali pa bosta v francoski interesni sferi še navidezno samostojni državici Laos in Kambodža, ki ju menda nameravajo zaščititi — v odsotnosti francoskih čet, ki se bodo morale verjetno umakniti — ZDA s svečano deklaracijo o nedotakljivosti njunih meja. Na drugi strani pa sporazum tudi ni neugoden za Ho Si Minha, ki bo sedaj v svoji polovici Vietnama utrdil svoto oblast, kar bo koristilo tudi njegovi armadi, poleg tega pa je verjetno uvidel, da intervencionistično razpoloženih sil v svetu ne gre več izzivati.
Vsekakor pa je pred vojaško komisijo še vrsta težav, med temi predvsem vprašanje razmejitvene črte. Bolj kot kdaj koli se bo vostavilo vprašanje ustja Rdeče reke, ki je sedaj v francoskih rokah in kjer so glavna bogastva Vietnama. Po načrtu bo namreč fracoska polovica na jugu, v načelnih sporazumih pa posebnih »žepov« niso omenjali. Poleg tega je še vprašanje laoških in kambodskih osvobodilnih oddelkov, ki ne spadajo pod oznako »tuje čete«, da bi se morali kamor koli umikati. Po korejskih pregovorih pred nekaj let} bi se dalo sklepati, da bodo za rešitev teh in podobnih vprašanj trije tedni vse prekratki.
Dva primera
Nemško prebivalstvo Južne Tirolske se že dolgo vztrajno bori kot narodna manjšina v Italiji za priznanje tistih pravic. ki bi jih morala imeti narodna manjšina po pariški pogodbi. V zadnjem času se nemška narodna manjšina v Italiji ozira zlasti na Belgijo, ki je g'.ede ravnanja z narodnimi manjšinami zelo različna od Italije. Glasilo nemškega juž-notirolskega prebivalstva »Dolomiten« je v zadnjem času že večkrat opozarjalo na to razliko, zahtevajoč, da bi morali najvišji forumi mednarodnih organizacij nekaj storiti, da bo tudi Italija izpolnjevala svoje obvsznosti po mednarodni pogodbi.
V zadnjem članku časopisa *Dolomiten« je med drugim navedeno: V vzhodni Belgiji, v pokrajinah Eupen, Malmedy in Saint Vieth je nad 60 tisoč Nemcev, ki lahko po krajevni in pokrajinski samoupravi uveljavljajo ne samo svoje pravice, temveč tudi svoje želje. V teh treh pokrajinah niso spremenili imena krajev. Tudi uradno še veljajo stara nemška krajevna imena. Uradniki pokrajinskih in mestnih samouprav se morajo v določenem roku naučiti nemščine, je pa med uradniki krajevnih in pokrajinskih samouprav tudi precej ljudi nemškega rodu. Uradniki, ki se v določenem roku niso naučili nemščine, so bili iz nemških krajev prestavljeni v druge pokrajine. Invalidi ter žene in otroci vojakov, ki so služili v nemški vojski, uživajo enake pravice kot invalidi ter vdove in otroci pripadnikov belgijske armade. Pripadnikom nemške manjšine v Belgiji so bile priznane tudi vse diplome, pridobljene na inozemskih učiliščih.
Članek časopisa »Dolomiten* opozarja tudi, da je med parlamentarnimi volitvami v Belgiji šef belgijske krščanskosocialne stranke Van Houtte v obmejnem mestu Eupenu govoril v nemškem jeziku ter napovedal, da bo v pokrajinah z nemškim prebivalstvom v najkrajšem času nemščina, poleg francoščine in flamščine, priznana kot tretji uradni jezik. List poudarja, da to ni bila nekakšna volilna obljuba, kajti tako je bilo v Belgiji že pred drugo svetovno vojno in tudi ves odnos belgijskih vlad do nemške narodne manišine je dokaz, da so v Belgiji pravice manjšine zagotovljene.
PO SESTANKU VABN0STNEG1 SVETA	g
Zasilen sklep ob guatemalski I pritožbi
Boje pa je guatemalska vlada zadovoljna s tem sklepom, ker ji omogoča, da ob nadaljevanju dejavnosti napadalcev ponovno predloži celoten primer Varnostnemu svetu — Izmikajoči odgovori Edena na vprašanja laburistične opozicije
New York, 21. jun. (Reuter). Razlagajoč sklep Varnostnega sveta o »takojšnjem končanju sleherne akcije, ki bi utegnila povzročiti prelivanje krvi v Guatemala« so nekateri delegati v Varnostnem svetu izjavili, da je »bolje nekaj kot nič«. Sovjetski delegat Semjon Carap-kin pa je izjavil, da je to »važen sklep«. V nekaterih krogih poudarjajo, da bi utegnilo biti vsako nadaljevanje dejavnosti napadalcev povod za ponovno predložitev celotnega primera Varnostnemu svetu, ker bi vsak nov korak napadalcev pomenil kršitev sklepa Varnostnega sveta.
»Weekend«	(karikatura: J. Grahova«)
Londonske priprave na
weekend v Washingtons
Eden izjavil Mendes-Franceu, da Britanija ne bo v Washing ion u storila ničesar, kar bi utegnilo ovirati ženevske razgovore —
Laburistična opozicija določa svoje stališče v zunanjepolitični razpravi
Sodijo, da je zaradi tega guatemalski delegat Edouardo Častilo Ariola izjavil, da je
Jacobo Arbenz
njegova vlada zadovoljna s tem sklepom, ki »je navdahnjen z moralno močjo Združenih narodov«.
Guatemalski delegat v Varnostnem svetu je zahteval prej, naj bi skupina opazovalcev Združenih narodov preiskal okolnosti v zvezi z invazijo ter da bi Hondurasu in Ni-caragui poslali opozorilo, ker s na njunem ozemlju »zbirajo najemniki in emigranti, ki so plačani, da bi izvedli invazijo v Guatemalo.« Nihče v Varnostnem svetu pa ni predlagal, da bi glasovali o tej zahtevi ali sprejeli resulucijo v tem smislu.
Britanski Honduras, 21. jun.
(Reuter). Guatemalska vojska je sporočila, da so bili dobro oboroženi guatemalski kmetje »sposobni preprečiti poskuse, ki bi lahko potegnili Guatemalo v mednarodno vojno«. Sporočilo pripominja, da je bila na nekatere vasi v bližini meje napravljena invazija, da pa so se napadalci omejili v glavnem na »izzivalna in na-
Že drugič v dveh tednih
Dunaj, 21. jun. (Tanjug). Že drugič v zadnjih dveh tednih so sovjetski organi ustavili v svoji coni avtobus s turisti iz Zahodne Nemčije in jim prepovedali. da bi se mudili v coni. Rusko poveljstvo v Krem-su v Spodnji Avstriji je zahtevalo od skupine zahodnonem-ških državljanov, ki bi morali včeraj sodelovati v srečanju s plavalci športnega društva v Kremsu, naj zapuste mesto.
Bonn, 21. jun- (Tanjug). Zahodnonemška vlada je tudi po objavi nove francoske vlade obdržala skrajno vzdržno stališče glede vprašanja ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Vlada še vedno pričakuje pobude s francoske strani, ker meni, da je sama storila vse, kar je bilo odvisno od nje, da bi prišlo do ratifikacije te pogodbe,
in ker sodi, da še vedno ni popolnoma jasno stališče nove francoske vlade do EOS.
To sodbo so sinoči še izrecno poudarili po izjavi kanclerja Adenauerja v Diissel-dorfu, v kateri je dejal, da je popolnoma neverjetno, da bi se Francija mogla odre. či podpisu na splošnih pogodbah, ker je dobila vsa zahtevana poroštva ZDA in Velike Britanije.
silna dejanja in niso izvedli snobene večje akcije«.
Sporočilo dodaja, da so redne guatemalske enote na vseh borbenih položajih in da uživa vlada predsednika Arbenza vso podporo vojske in naroda. V govoru, ki ga je imel po radiu, je vodja kmetov Leonardo Častilo Floreu obljubil »popolno oporo vladi«, rekoč, da je dala vsaka vaška organizacija nacionalne konfederacije kmetov, katere generalni sekretar je, prostovoljce, ki so pripravljeni pomagati pri obrambi države.
London, 21. jun. (AFP). »Položaj v Guatemali je nejasen«, je izjavil danes v Spodnjem domu britanski minister za zunanje zadeve Eden na vprašanje vodje laburistične opozicije Attleeja. »Morali bi od blizu opazovati položaj«, je pripomnil in dodal, da se Združeni narodi zanimajo za guatemalski primer in da mora ostati zadeva na dnevnem redu Varnostnega sveta.
Po besedah Edena britanska vlada v celoti odobrava stališče, ki ga je zavzel v Varnostnem svetu britanski zastopnik, ko so obravnavali guatemalsko prito-
Pariz, 21. jun. (Tanjug). Nova vlada Pierra Mendčsa Fran-cea se bo v četrtek popoldne predstavila narodni skupščini. Vložena je že interpelacija o
V	koalicijskih strankah so sestavo nove francoske vlade sprejeli z odkritim nezaupanjem. V teh krogih javno izjavljajo, da sestava nove francoske vlade dokazuje, da za evropsko obrambno skupnost v sedanji obliki v Franciji prav slabo kaže. Kot dokaz navajajo predvsem udeležbo degolistov v vladi, med njimi izrazitega nasprotnika EOS generala Koeniga, bivšega poveljnika francoske okupacijske cone v Nemčiji.
V	krogih, ki so blizu zahod-nonemškemu ministrstvu za zunanje zadeve, opozarjajo na tisti del včerajšnje Adenauer-jeve izjave v Diisseldorfu, v kateri je kancler Adenauer poudaril, da od Nemčije ni mogoče pričakovati, da bi še kaj dolgo čakala na vrnitev svobode in suverenosti, če bo Francija še naprej zavlačevala ratifikacijo pogodbe o EOS. S tem v zvezi spet omenjajo možnost ločitve pogodbe o EOS od pogodbe o Nemčiji. V tem primeru je mogoče, da bi se ZDA in Velika Britanija zadovoljili z ratifikacijo pogodbe o EOS v Nemčiji, v čemer bi videle pripravljenost Nemčije dati svoj prispevek obrambi Zahoda, ne da Bi ča. kale pri tem na ratifikacijo EOS v Franciji. Sodijo, da bo kancler Adenauer ob obisku v ZDA jeseni letos oprl svoje pobude prav na tako stališče.
žbo proti napadu. Na obsodbe številnih laburističnih poslancev, ker je Guatemalo napadla organizacija, katere glavni zastopniki so v Hondurasu, je Eden izjavil, da je »poveljnik invazijskih sil Guatemalec, mnogi pripadniki njegovih sil, če ne celo vsi, pa so tudi pobegli Guatemalci«.
New York, 21. jun. (AP). Zvedelo se je, da je Salvador zaprl meje proti Guatemali in da namerava ohraniti popolno nevt.alnost. Poročajo, da je tudi Britanski Honduras sklenil zapreti mejo proti Guatemali.
Nocoj se bo sestala 'komisija za mir medameriške organizacije, kateri bodo po predlogu nekaterih delegatov v Varnostnem svetu poslali pritožbo Guatemale.
Po vesteh, ki so prišle iz Guatemale, je v prestolnici mir. Oblasti so uvedle razne ukrepe za primer vojne. Vojaške oblasti nadzirajo prodajo bencina, v bolnišnicah pa pripravljajo vse za primer povečanih borb. Šole so zaprte.
Britanija odreka pravico do preiskav britanskih ladij
London, 21. jun. (AFP). Britanski državni sekretar za zunanje zadeve Selvin Lloyd je izjavil danes v Spodnjem domu, da je britanska vlada v svoji izjavi 18. junija jasno izrazila stališče Velike Britanije do pravice, da bi tuje ladje smele na odprtem morju preiskavati britanske ladje. »Tujim državam ne moremo priznati pravice, da bi v mirnem času preiskovale britanske ladje, razen če bi biio to v skladu z znanimi določbami mednarodnega prava«, je dejal Lloyd ob viharnem ploskanju poslancev.
Znano je, da se ZDA pogajajo z večino zahodnih pomorskih držav, da bi njene ladje smele na odprtem morju preiskovati tuje ladje in preprečile dobave orožja Guatemali.
sestavi ter politiki nove vlade. Verjetno pa je, da bo interpelacija, ki jo je vložil poslanik neodvisne kmečke stranke, odložena, da bi se vlada lahko neovirano posvetila svoji najvažnejši nalogi — rešitvi indokitaj-skega vprašanja. Jutrišnja prva seja vlade bo obravnavala ta problem v luči Mendes-Fran-ceovih razgovorov z britanskim ministrom za zunanje zadeve Edenom, ameriškim državnim sekretarjem Bedellom Smithom, generalom Elyjem in predsednikom nove vietnamske vlade Ngo Diemom. Splošno mnenje je, da bodo na tej seji sprejeli sklepe o ukrepih, ki jih je predlagal general Ely za utrditev francoskega ekspedicijskega korpusa v Indokini. S tem v zvezi je treba omeniti, da je novi minister za obrambo general König že skoraj 5, let zahteval, naj bi vlada storila vse za ojačenje ekspedicijskega korpusa. Predlagal je celo, da bi poslali popolne divizije na področje delte Rdeče reke, če bi bilo to potrebno.
Mendes-France bo, kakor trdijo, glede na izjavo, ki jo je dal ob investituri, zahteval neposredne razgovore z zastopniki Ho Ši Minhovega Vietmina, kar je tudi njegova prva in glavna naloga, storil pa bo tudi previdnostne ukrepe v okviru pooblastil. ki jih je dobil.
Spremembe v indijski vladi
New Delhi, 21. jun. (Tanjug). Politični krogi v Dew Delhiju pričakujejo, da bodo še pred začetkom prihodnjega zasedanja parlamenta, ki je sklicano za 25. avgusta, manjše spremembe v vladi predsednika Nehruja. Nekaterim starejšim elanom vlade bodo ponudili položaj guvernerja, ministrska mesta pa bodo zasedli mlajši ljudje.
London, 21. jun. (Tanjug). Britanski predsednik Winston Churchill in minister za zunanje zadeve Anthony Eeđen se bosta sešla danes, da bi sprejela sklep o stališču, ki ga bo zavzela Velika Britanija do ameriškega načrta za obrambo jugovzhodne Azije na sestanku z ameriškim predsednikom Eisenhower jem. Osnovno vprašanje, o katerem se bosta raz-go var jala, bo vprašanje, če se bo Velika Britanija pridružila organizaciji za kolektivno obrambo Azije, ali pa bo počakala na uspeh ženevskih razgovorov o Indokini. Po včerajšnjih razgovorih med Edenom in Mendesom Franceom se je zvedelo, da je Eden prepričal
Ženeva, 21. jun. Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
Ameriška in Kitajska delegacija na ženevski konferenci sta se danes sporazumeli, da bosta določili posebne oficirje za zveza, po katerih bosta obe državi dobivali obvestila o svojih državljanih, ki so bili prijeti ali pridržani v drugi državi. Sporazumeli so se danes na 4. sestanku ameriškega in kitajskega zastopnika. Gre za okrog 1.500 ameriških državljanov na Kitajskem in okrog 5.000 kitajskih študentov v ZDA. Po kitajskih podatkih so prijeli okrog 100 ameriških državljanov, ki sedaj prestajajo kazen v raznih krajih Kitajske. Kitajski študenti v ZDA morajo po navedbah kitajske delegacije prenašati »slabšo ravnanje« in ameriške oblasti jim »s silo preprečujejo vrnitev na Ki-
V M E K A J
Rim, 21. jun. (AFP). Državni podsekretar v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve Anthony Nutting je prispel danes v Rim, kjer se bo razgovarjal z vodilnimi italijanskimi funkcionarji. Danes popoldne se bo sešel z državnim podsekretarjem za zunanje zadeve Lodovicom Benvenuti-jem, jutri pa ga bo sprejel minister za zunanje zadeve Piccioni.
Bonn, 21. jun. (Tanjug). Zahod-nonemški kancler dr. Adenauer je danes zanikal mnenje socialno demokratske opozicije, da je zunanja politika Zahodne Nemčije zaradi zmanjšane verjetnosti, da bo ratificirana pogodba o EOS v Franciji, doživela polom. Zahodnonemška vlada bo še naprej ostala zvesta politiki vključitve Nemčije v zahodni sistem In združitve Evrope.
New York, 21. jun. (AP). Siamski delegat v Združenih narodih Koman je izjavil danes, da bo začel posvetovanja z raznimi delegati o sklicanju Generalne skupščine, kar namerava sprožiti njegova država glede na krizo v jugovzhodni Aziji. Posvetovanja bodo verjetno dolga in zapletena. Kazno je. da zahodne sile ne bodo glede tega ničesar ukrenile, dokler se predsednik ZDA Eisenhower in predsednik Churchill ne bosta pogovorila v Waslingtonu.
Sajgon, 21. jun. (AFP). Po sporočilu francoskega poveljstva napadajo čete Francoske unije od včeraj otok Vankok na Rdeči reki. 25 km zahodno od Hanoja. — Namen napadov je, preprečiti pošiljanje vietminških ojačenj s tega otoka na delto Rdeče reke.
Ankara, 21. jun. (AP). Predsednik libanonske vlade Mustafa ben Halim je prispel danes z letalom v Ankaro na uradni obisk Turčiji. S turškimi državniki se bo pogovoril o mednarodnih vprašanjih. Turški zastopniki bodo razložili predsedniku libanonske vlade pomen tu rlko-pakistanskega pakta.
New Delhi, 21. Jun. (Tanjug). Kakor poročajo dopisniki iz Pon-dichčry)a, kopljejo na francoski
predsednika francoske vlade, da Britanija ne bo v Washing-tonu storila ničesar, kar bi utegnilo ovirati razgovore v Ženevi. Eden je izjavil pri prihodu v London, da sicer ni mogoče napovedati izida ženevske konference, da pa so se sporazumeli glede stikov, ki so nujno potrebni kot uvod v ustavitev sovražnosti.
Danes je minister za zunanje zadeve Eden podal poročilo Winstonu Churchillu o ženevski konferenci in razgovorih s predsednikom francoske vlade.' Podal bo poročilo tudi na seji vlade, v sredo pa bo začel zunanjepolitično debato v Spodnjem domu s splošnim poročilom o ženevski kon-
fajsko«. Ameriški zastopnik je sporočil zastopniku Kitajske, da so s ponovnim zasliševanjem ugotovili, da samo 189 kitajskih študentov želi zapustiti ZDA in da bodo to v kratkem lahko storili.
Po današnjem sporazumu se bodo zastopniki za zvezo obeh delegacij še naprej redno sestajali enkrat na teden, da se bodo med seboj obveščali in iskali možnosti za rešitev tega vprašanja.
B-idel Smith se ne bo vrnil
Washington, 21. jun. (AFP) Vodja ameriške delegacije na ženevski konferenci Walter Bedell Smith se je danes vrnil v Washington. Po mnenju pooblaščenih ameriških krogov se ne namerava vrniti v Ženevo.
V KUTAH
strani meje te francoske posesti rove, policijske enote pa so oborožili v avtomatskim orožjem in radijskimi aparati. Zadnje dni so uvedli nove policijske postaje v Pondicheryju.
London, 21. jun. (AFP). V Manchestru so se končala trgovinska pogajanja med britanskimi in pakistanskimi zastopniki. Razgovori so se nanašali zlasti na povečanje izvoza britanskega tekstilnega blaga na pakistansko tržišče in na povečanje izvoza pakistanskega bombaža v Veliko Britanijo.
Bonn, 21. jun. (Tanjug). Zvedelo se je, da je socialno demokratska stranka sklenila v parlamentu storiti korake, da se razveljavi sklep o ustanovitvi tako-imenovanega vladnega koordinacijskega obora. Računajo, da bo socialno demokratska parlamentarna skupina poslala Bundestagu interpelacijo v tem smislu. Po cenitvi večine nemških in tujih časopisov, sklep o ustanovitvi koordinacijskega odbora, za čigar vodjo je bil imenovan dr. Otto Lenz, osebnost, ki uživa zaupanje kanclerja Adenauerja, skriva v sebi možnost za nadziranje javnega mnenja in omejevanja časopisne svobode.
Predsednik odbora dr. Lenz je odgovarjal danes na tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo okrog 200 domačih in tujih novinarjev, na vprašanja o značaju in nalogah odbora. Lenz je zanikal gla-
ferenci. V četrtek zvečer bosta Churchill in Eden odpotovala v Washington na sestanek s predsednikom Eisenho-werjem in ministrom za zunanje zadeve Fosterjem Dulle-som.
V sredo popoldne bo posebni sestanek laburistične parlamentarne skupine, na katerem bo določila splošno smer, ki jo bo zavzela opozicija med zunanjepolitično debato. Po mnenju laburistov mora opozicija sprožiti dve glavni vprašanji — o odnošajih z Daljnim vzhodom in položaju znotraj zahodne zveze.
Laburisti sodijo, da sta obadva problema v zunanje-poli-tični debati, ki se bo začela na zahtevo opozicije, enako važna, da bosta predsednik Churchill in minister Eden lahko odpotovala na washingtonske razgovore z jasno sliko o stališču parlamenta.
Skupina konservativnih narodnih poslancev je poslala danes Spodnjemu domu predlog resolucije, v kateri izraža priznanje Anthony Edenu in njegovim neutrudnim prizadevanjem na ženevski konferenci, da bi rešili vprašanja Daljnega vzhoda.
Eden
Ko piše o bližnjih britansko-ameriških razgovorih, poroča »Daily Telegraph« davi, da bodo nemškemu prispevku k evropski obrambi posvetili veliko pozornost. V Londonu so prepričani, da nova francoska vlada ni naklonjena ratifikaciji evropske obrambne skupnosti, najmanj pa vsaj ni za njeno sedanjo obliko. Zato bodo morali ameriški in britanski državniki proučiti kak alternativni načrt. Časopis sodi, da je Churchill osebno bolj naklonjen načrtu o vključitvi Zahodne Nemčije v Atlantski pakt.
sove, da bi bila naloga odbora vplivati na stališče časopisov. Po vprašanjih, ki so mu jih postavljali novinarji, pa bi se dalo sklepati, da se mu m posrečilo razbiti ugovorov in zaskrbljenosti glede svobode tiska. Nihče od navzočih novinarjev ni podprl dr. Lenza in se ni zadovoljil z njegovo argumentacijo.
Poleg socialno demokratske opozicije, zveze nemških novinarjev, združenja nemških novinarjev, akreditiranih pri Bundestagu, in zveze liberalnih študentov, je proti temu odboru tudi koalicijska svobodno demokratska stranka. Vodja te stranke dr. Dehler je po razgovoru s kanclerjem Adenauerjem izjavil, da njegova stranka ne bo poslala svojega zastopnika v odbor in da je ustanovitev odbora po njeni sodbi odveč in nevarna za svobodo tiska.
Za EOS slabo kaže
menijo v Bonnu, kjer kažejo odkrito nezaupanje do nove francoske vlade
TEMNI OBLAKI NAD GUATEMALO
»Guatemalo obtožujejo, da je » komunistična«, toda ta obtožba ni brez zveze z dejstvom, da je Guatemala, deleč zemljo kmetom, odvzela premoženje ameriški družbi »United Fruii«. Po statistikah OZN je sedanja vlada znatno zvišala življenjsko raven prebivalstva in zboljšala gospodar ski položaj države.«
(Britanski list »Reynolds News«)
Glavna naloga nove vlade
Neposredni razgovori s predstavniki Ho Ši Minhovega Vietmina
v
Četrti ameriško-kitajski sestanek
Na njem so se sporazumeli, da bodo posebni oficirji za zvezo obveščali obe državi o svojih državljanih, prijetih ali pridržanih v drugi državi
Odnor proti vladnemu odboru
h sir. / SLOVENSKI FOROCEVILEC 2 St. 145. — 22. JUNIJA 1954
Bela krajina pred praznikom C
KILTDKNl R12«LBDI
J
Zapiski s poti
Še isti večer smo odšli proti Metliki in med potjo smo se ustavili v gradu v Grada-cu, kjer je nastanjena Gospodinjska šola, ki se je preselila sem iz Vinomera. Tu je Til
IS.	junija 1944 ustanovljen Rdeči križ Slovenije. V gradu je bila med vojno tudi šola Uprave državne varnosti. Dekleta smo našli ravno, ko so pripravljale večerjo. V šoli se uče raznih gospodinjskih predmetov, pa tudi živinoreje. perutninarstva in sadjarstva- Med njimi je precej vojnih sirot. Jeseni namerava okraj tod odpreti tudi enoletno kmetijsko šolo.
Okoli Podzemlja tlo Kolpe,
Partizanska mamica Radoš Ana
med vasmi Otok, Krasinc (tu je bilo partizansko letališče) ter Gribljami se razprostira najplodovitejše polje v Beli krajini. Medtem ko imamo večinoma po Sloveniji letos preveč dežja, trdijo belokranjski kmetje, da ga je ravno prav in tudi zadnji dež jim je prav prišel, ker sicer bi imeli že sušo. Pravijo, da polja kar dobro kažejo.
V Metliki smo obiskali muzej narodne osvoboditve, ki je bil doslej v poslopju občine- Prav sedaj ga selijo v druge prostore, tako da bo do 21. julija tudi preurejen. Muzej ima veliko raznega tiskanega dokumentarnega gradiva, manj pa raznih predmetov, ki spominjajo na določene dogodke in ljudi. V zadnjem času zbirajo prav take predmete. Naš fotoreporter je po'nel leseno operacijsko mizo iz bolnišnice v Kanižarici, ročni mlin žrmlje, ki so ga uporabljali partizani v Straž-nem vrhu ter veliko sliko maršala Tita, ki jo je prof. Božidar Jakac za neko priliko naslikal na padalsko platno-Zjutraj smo na občinskem ljudskem odboru našli predsednika Jakljeviča in nekatere odbornike, ko so ravno razpravljali o pripravah za proslavo v zvezi z navodili, ki so jih dobili prejšnji dan v Črnomlju. Občinski ljudski odbor bo imel razširjeno sejo skupaj z množičnimi organizacijami, na kateri bodo zlasti razpravljali o ureditvi vasi: popravilu poti, studencev, beljenju hiš, ureditvi gnojišč. Ustanovili bodo posebne komisije. ki bodo pregledale vsako vas in če bodo našle primere zanemarjenosti, posredovale. Posebno so še v Črnomlju naročali, da je treba urediti grobove padlih borcev in okrasiti vbode v vasi. Okrajni ljudski odbor bo pa uredil vse javne zgradbe. Ker je bila lani slaba vinska letina, bodo kmetje za proslavo lahko dobili vino od svojih zadrug na ta način, da ga bodo ob novem pridelku vrnili.
Kako je znano, ima Metlika z okolico za seboj bogato partizansko zgodovino in precej truda bo treba, da bo v skladu s to prireditvijo pripravljena na desetletnico. V Metliki bodo odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega te-toria. v katerega bo vklesanih 600 imen. Slišali so. da nameravamo tudi novinarji odkriti spominsko ploščo v gozdu pri Metliki, kjer je bila 4. in 5. maja 1944 novinarska konferenca. Želijo, da bi novinarji s stvarjo pohiteli ali iim vsaj kal podrobnega sporočili.
Na poti po okoliških vaseh nac je spremljala znana politična delavka Regina Firova. Pri pripravah za proslavo je neutrudna, posebno nri organizacijskem delu med ženami. Kasno ponoči se je vrnila iz Črnorr.lia. zju-raj pa so io snet klicali v Črnomelj. No. odločila se je za not z novinarji. ki v te kraie ne pridemo v=ak dan. Odhiteli smo no cesti nad Metliko proti Draši-čem.
Praviio. da so s+plinilo nod Drašičko goro naiboli slikoviti v Beb' krav'ni. Morebiti tudi zato. ker lahno valovilo, se dvimio in prdaio. Tov. Regina nam ie pravila, da so p-r>'o'n" d°l filma »Fomlad v ■p-p k-ahrjt- zperpali v teh
E.Co’U-'U-*’«	'a.-T a,-	fotOT«?-
--	•••’	------d *' na zato t-er m tuli med--t0d
noigj-dlteiši boli h-va+skih c-b^ke-kordunaških jo s]oTfoncl-:h ’-i-mtizanskih edi-nlc ob vdoru Nemcev in usta-
šev na osvobojeno ozemlje Bele krajine. V tem napadu, ki so ga naše enote z velikansko borbenostjo in požrtvovalnostjo odbile, je imel sovražnik v osmih dneh borb od 10. VII. do 17. VII. 1944 tisoč mrtvih in ranjenih. Naše edinice so imele nekaj desetin mrtvih in okoli 200 ranjenih. K zmagi proti nadmočnemu sovražniku je pripomoglo tudi belokranjsko ljudstvo, ki je stalo za svojimi borci kot en mož. Med borbo so vasi nenehno zbirale živila za položaje. Metlika sama je šest dni vsak dan dvakrat kuhala za okrog 800 borcev golaž in žgance ali krompir in je za vse to prejemala od gospodarske komisije samo meso. Vse ostalo potrebno so dajali prebivalci sami. Spričo te velike požrtvovalnosti se je politkomisar IV. korpusa NOV in POJ tov. Večeslav Holjevac, ki je sodeloval v teh borbah, razen ustno v govoru na zboru brigad v Črnomlju, v posebnem dopisu Okrožnemu odboru OF za Belo krajino tudi še posebej zahvalil.
V	Drašičih smo se pozdravili z znanim borcem Ivanom Guštinom, ki se ob svojih 71. letih in spričo 70% invalidnosti, ki so mu jo povzročili belogardisti, kar dobro drži in je še vedno poln humorja. V šali nam je dejal, da bi se še enkrat ženil, če bi mu žena umrla. Upajmo, da žena teh vrstic ne bo brala. Kar z Drašič je fotoreporter posnel Vivodino, prizorišče neštetih partizanskih borb slovenskih in hrvatskih partizanskih edi-nic in posebej še XIII. žum-berške brigade.
V	Drašičih smo se obrnili nazaj po cesti proti Vinome-ru in krenili na Radovico. Minili smo Bojanjo vas, ki je bila letos elektrificirana. Bo-jančani so tedaj priznali: »Sedaj pa vidimo, da nam je ljud-
ste mi vola.« Belogardisti so jo začeli tolažiti, češ da oni niso partizani, temveč verni. »Če je tako,« je odgovorila, »pa stopite v hišo, vam bom dala piti.« Ko so bili v hiši, je v sobi pod streho nekemu partizanu padla puška na tla. Belogardisti so se prestrašili in vprašali, kaj je to. Ana jih je potolažila, da je na podstrešju skrila kozo, da ji ne bi partizani še te vzeli. Med pogovorom jih je vprašala, če vedo, da je v pol ure oddaljenem Kašču XV. brigada. »Kaj pravite, brigada?« so se prestrašili belogardisti in jo jadrno odkurili. Partizani pa so bili rešeni. Ob neki drugi priliki so Ano belogardisti hudo pretepli. V partizanih ji je padel sin Franc in prejema invalidnino. Čeprav je hudo pazila na vsak gib našega fo-torepoterja, jo je ta ob priložnosti vendarle »stisnil«. »Tako me še ni nihče prevaril,« se je jezila. Za tov. šolskega upravitelja Zorna pa je dejala, da je »od reda«. Slikali smo še učence in se poslovili od prijazne Radoviče.
Med vinogradi smo pohiteli proti Suhorju, znanemu središču partizanstva še pred kapitulacijo Italije, takoj po zmagi nad belogardisti in fašisti novembra 1. 1942. Tu bodo ob desetletnici odkrili spomenik na mestu, kjer je bil zbor XIV. divizije pred njenim odhodom na Štajersko decembra 1943. Na spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja pa bodo vklesali 74 imen. Tu bodo odkrili tudi spominsko ploščo v spomin na zborovanje slovenskih pravnikov oktobra 1943.
S Suhorja smo se povzpeli na Hrast, ki je bil v celoti požgan 23. julija 1942. Sedaj je že v celoti obnovljen in okrajni ljudski odbor bo poskrbel, da bodo ob desetletnici tudi
mu je tedaj rodila, in sicer v gozdu za Sošicami leta 1942, dva dni po rojstvu pa se je začela gorjanska italijanska ofenziva. Pripoveduje, kako ga hčerka večkrat prosi, da bi ji šel pokazat njen rojstni kraj. Tov. Raba želi, da bi mu hčerko, ki je bila rojena sredi partizanskih borb, okraj pomagal izšolati. Tov. Selakovičeva nam je ob slovesu dejala: »Pri nas je bilo med vojno tako, da je ženska po desetkrat na dan kuhala za borce, sama pa ni jedla. Toda tudi danes bi bilo tako, da do česa pride.« Tov. Regini, ki zbira razne predmet«? za muzej, je ta zavedna žena dala malo brisačo iz belokranjskega platna, o kateri je trdila, da je bila last neke znane politične delavke, ki se je večkrat pri njej zadrževala.
S ponosom in ganjenostjo obenem smo se poslovili od teh dobrih ljudi in se napotili nazaj proti Metliki. Ustavili smo se samo še v Bušinji vasi pri materi štirih padlih borcev tov. Neži Kraševec. Prvo, kar nas je vprašala, ko smo se pozdravili, je bilo to, če poznamo tov. Janjo, ki je nekoč med vojno 14 dni ležala bolna v njeni hiši in ji je stregla. Na prvem koraku ni mogla prikriti, da ji je še vedno najdražje tisto, za kar so njeni štirje sinovi dali življenje. Ko je bila tov. Neža po vojni sprejeta pri tov. Titu ob priliki njegovega obiska v Črnomlju, je tov. Tito sam odredil, da se ji edinega še preostalega najmlajšega sina, ki sedaj doma gospodari, oprosti vojaškega roka. Ob slovesu nam je še enkrat naročila, naj pozdravimo tov. Janjo, ki upamo, da bo brala te vrstice in naj jih vzame za izročen pozdrav. (Nadaljevanje)
*
Pod fotografijo v včerajšnjem nadaljevanju Je zaradi slabega tiska neviden podpis: Mlada Bo-jančanka Kosa
SLOVENSKA MATICA
z rednimi izdajami svojih knjig
Kraševec Neža, mati štirih padlih horcev, gleda slike svojih pokojnih sinov. Zraven edini preživeli sin
ska oblast dala nazaj vse, kar smo zadnjih nekaj let plačali za davke in še čez.«
Na Radoviči smo obiskali šolo, kjer deluje znani belokranjski prosvetni delavec Otmar Zorn. »Ravnokar sem spraševal zgodovino, pa so dobro znali,« nam je odgovoril na vprašanje, kako je kaj zadovoljen z učenci. Pohvalil se je tudi, da so vsi prišli v šolo, čeprav so prav tisti dan nekateri kmetje praznovali Te-lovo. V pisarni šolskega upravitelja tov. Zorna smo opazili zastavico z napisom »Najboljšemu izobraževalnemu tečaju LMS«. To je obenem tudi priznanje njemu. Pravil nam je, da je na Radoviči pozimi uspešno deloval tudi kmečko-izobraževalni tečaj, gospodinjski tečaj za zadružnice, pletilni tečaj za učence ter tečaj za izvenarmadno vzgojo ženske mladine. Igrali so dve igri, eno radovška, drugo po bojan-ska mladina. V gasilskem domu so napravili novo dvorano, v kateri nameravajo urediti tudi kino. Tudi na Radoviči se pridno pripravljajo na proslavo desetletnice v Črnomlju. Učenci bodo nastopili s telovadnimi točkami ter v pevskem zboru okrog 1000 pionirjev iz vse Bele krajine. Zbor bo zapel »Tri ptičice«, »Pobelelo polje s ofcame« in »Svobodna je naša domovina«. Tovarišica Zornova vodi postajo antiperonosporne službe in pošilja dnevno telefonska poročila v Ljubljano. Trtje letos v glavnem dobro kaže, razen tam, kjer po lanski pozebi niso škropili.
Tov. Zorna smo prosili, da je v šolo povabil daleč naokoli znano partizansko mamico. 70-letno Ano Radoš. Ko je prišla, nas je malo nezaupljivo pogledala, posebno še, ko je zagledala fotoaparat in beležnico. Prosili smo jo, naj kaj pove, kako je kaj sprejemala partizane: »Včasih je toliko partizanov spalo pii meni, da je na vsaki podnici eden ležal,« je dejala. Ko je imela nekoč polno hišo partizanov, med njimi je bil tudi tov. Belopavlovič, so se nenadno pojavili pred hišo belogardisti in Italijani. Ana se je v trenutku znašla, stopila pred hišo in začela nanje vpiti: »Proč partizani, brezverci, ukradli
vse hiše ometane in prebeljene.
Le nekaj korakov naprej po cesti in krenili smo na desno, na cesto, ki jo pravkar grade proti Dragam. V Dragah je bilo pred kapitulacijo Italije pomembno partizansko vojaško središče. Tu je bil sedež belokranjskega odreda ter nekaj časa tudi štab IV. operativne cone ter razne druge ustanove. Spomladi 1. 1944 so bile Drage bombardirane. Po navadi je tako, da se ljudje o preteklosti radi spominjajo predvsem lepih stvari, tako tudi v Dragah pravijo, da jim je bilo med vojno lepše kakor danes. To je tudi razumljivo, tedaj so bili takorekoč važno partizansko središče, danes pa so spet obrobna žumberška vas, ki se skromna stiska pod Gorjance.
Marko Raba, v čigar hiši je bil odred, in Marija Selakovič, v katere hiši je bil nekaj časa štab IV. operativne cone, sta nam pravila o svojih spominih na slavne partizanske komandante Milovana Šaranoviča, Dragana Jeftiča, Rajka Tana-skoviča, komandanta belokranjskega odreda Matijo Kambiča, na številne druge partizanske voditelje, ki so se kdaj koli mudili v Dragah, med njimi Iva Lola Ribarja. Vaščani so nam potožili, da ne vedo. če bo ob desetletnici tu odkrit kak spomenik, kljub zgodovinski pomembnosti kraja. Tov. Marko Raba nam je pripovedoval o svoji družini, o ženi, ki je bila z njim v partizanih. o starejši hčerki, ki se
Radgonski pionirji na uspešni turneji
Pionirski pevski zbor »Svobode« iz Radgone, katerega so poslušalci Radia Ljubljane lahko že večkrat slišali v radijskih programih, je v počastitev 20-letnice »Ljudske pravice« odšel na turnejo v bližnja mesta. Pod vodstvom sposobnega pevovodje Manka Golarja je imel večje nastope in koncerte v Cezanjevcih, Križevcih pri Ljutomeru, Ptuju, Čakovcu in pred dnevi tudi v Murski Soboti. Posebno toplega in bratskega sprejema je b i deležen v metropoli Medžimurja, kjer ga je številno občinstvo, ki je prisostvovalo njegovemu koncertu, zasluženo nagradilo za ves trud in požrtvovalnost.
Zbor šteje okrog 90 mladih pevcev in je zadnja leta zaslovel kot eden izmed najboljših tovrstnih pevskih ansamblov v naši repu-blikia	S. K,
S Kitajske sta se vrnili
Šolski sestri Katarina Rous in Sarjaš Cecilija sta se vrnili s Kitajske. V letu 1936 ju je, skupno Se * dvema sestrama, red šolskih sester v Slov, Bistrici poslal na Kitajsko. Po težkem in dolgem potovanju so prispele v južne province Kitajske, kjer so kot strežnice v sirotišnici in bolnišnici delale do leta 1952. O napornem delu in težkih pogojih ne pripovedujeta radi, čeprav se z veseljem spominjata »najboljših let, ki sva Jih preživeli na Kitajskem«.
Konec 1949. leta je tudi njihovo mesto bilo osvobojeno. Nova Mao Ce Tungova oblast ni ovirala njihovega delovanja in so ostale na svojih mestih do leta 1952, ko so bile kot tujke izseljene. Ena od sester je zaradi tifusa umrla na Kitajskem, druga je odšla k stricu v Kanado, Rous Katarina in Sar-jaš Cecilija pa sta se odločili vrniti se v domovino.
Ker nista imeli jugoslovanskega potnega lista sta se v Grazu naselili v centralni hiši šolskih sester ter čakali potnega lista. S trpkim nasmehom pripovedujeta o življenju v Grazu. Avstrijske sestre so jjma hotele preprečiti vrnitev v Jugoslavijo in doseči, da bi ostali v samostanu — za delo. Zato so si izmišljale najrazličnejše neresnice na račun Jugoslavije, češ kako se pri nas preganja vera in duhovniki; da ne bosta mogli živeti; da ju bo oblast preganjala in podobno. Ves ta pritisk pa na njiju ni vplival in sta se pred kratkim preko Maribora vrnili. Na postaji v Mariboru pa so ju pričakali veseli svojci.
Na vprašanje, kako sedaj gledata na propagando avstrijskih sester o preganjanju v Jugoslaviji, pravita, da sta srečni, da je to za njima. »Vidiva, da je to bila navadna laž, o kakšnem preganjanju ni duha ne sluha. Veliko potujeva in nihče nama ne dela nobenih zaprek.« Dobro razpoloženi kujeta načrte za bodočnost: Katarina Rous hoče v šolo za medicinske sestre, Sarjaš Cecilija pa v službo v bolnišnico.
»Slovenska Matica«, ena najpomembnejših in uaj-častitljivejših slovenskih kulturnih ustanov, praznuje letos svojo 90-letnico. Leta 1864 so »Novice« na prvi strani natisnile takole oznanilo: »Matica Slovenska dovoljena«. Poročevalec, ki je naznanil važno novico, je nato v veselem slogu zapisal: »Nova delavnost se bode začela zdaj na slovstvenem polju slovenskem. Kakor pridne bčelice brez matice niso nič, tako tudi naše slovstvo po »matici« šele dobi pravo življenje. Bla-gonosno bo delovanje tega novega društva, ki bode objemalo ves slovenski narod in po svoji moči skrbelo, da se širi izobraževanja njegovo na poti poduka, katerega človek sprejema iz pripravnih knjig (bukev).« Novičar je dobro prerokoval.
»Slovenska Matica« je postala ena najpomembnejših kulturnih ustanov. V svojem mladostnem obdobju (1865 do 1882) je skrbela predvsem za slovenske učne knjige in šolske priročnike vseh vrst. Od leta 1882 naprej je začela zbirati okrog sebe pisatelje, znanstvenike in kulturne delavce najrazličnejših smeri. Takrat se je izoblikovala njena vloga: posredovati Slovencem vse, kar jint je potrebno za njihovo omiko. »Matica« ne sme biti samo zavori za tiskanje solskih knjig, temveč ognjišče splošne kulture. V obdobju med dvema vojnama je svojo vlogo še bolj izpopolnila: posvetila je posebno pozornost mojstrovinam svetovne književnosti. Tako najdemo na policah njene knjižnice vse: od zemljevidov do knjig o slovstvu in umetnosti, od šolskih knjig do vrhov domačega in svetovnega pisanja, od negodne proze do bleščeče Shakespearove besede.
V tej širini je velika vzgojno kulturna vloga, ki jo je »Matica« opravila med Slovenci.
In letos bo delo nadaljevala spet z rednimi izdajami svojih knjig. Načrt je takle: izšle bodo »Izpovedi I.« J. J. Rousseauja, knjiga, ki je prevede-
na že v vse omikane jezike sveta in predstavlja eno temeljnih del modernega evropskega človeka. Poleg Rousseaujevih »Izpovedi« bo kot druga knjiga izšla v redni izdaji »Matice« Saltikova— Ščedrina »Zgodovina nekega mesta«. To klas. delo satirične vrste je eno najbolj duhovitih branj, kar si jih človek lahko privošči. Obe literarni umetnini (ki smo jih v našem prevodnem slovstvu že dolgo pogrešali), bo dopolnjevala »Zgodovina Slovencev«. To bo tretja knjiga rednih izdaj »Slovenske Matice«. Napisal jo je Milko Kos. Sindikalne in šolske knjižnice, podeželske in mestne in končno skoraj vsak delovni inteligent bo težko prebil brez te lepo napisane zgodovine našega naroda.
Tak je program »Matice« ob njeni 90-letnici. Naročnikom, katere je v teh dneh za-
čela vabiti, bo pošiljala svoje redne izdaje po nizki ceni in naročniki bodo knjige lahko plačevali tudi v obrokih.
Ko pa »Matica« začenja s svojimi rednimi izdajami, lahko izreče že nekaj obljub za prihodnost. Okvirni program, ki si ga je postavila za bližnja leta, je zelo širok. Izdajati namerava izbor takih filozofskih del iz antike, ki so še danes pomembna in kulturno zanimiva: oddolžiti se misli Descartesu in še celi vrsti evropskih mislecev. Najpomembnejša knjiga, ki jo misli v prihodnjih letih dati na svetlo, pa je Dantejeva Božanska komedija.
Od domačih in tujih znanstvenih del do slovenske in svetovne umetniške tvornosti — v tem krogu se bo še naprej odvijala njena dejavnost.
Pri tem pomembnem delu jo je treba podpreti.
s film SKEGA PLAT
»Uročen«
Razvoj angleškega filma je tesno povezan z imenom Alfreda Hitchcocka, ki je pred časom zrežiral prvi angleški zvočni film »Blackmail« (»Izsiljevanje«), 2e pred drugo svetovno vojno je posnel celo vrsto filmov, nič manj pa jih ni prišlo iz njegove roke tudi po njej, zlasti, odkar je odšel v Združene države Amerike. Svoj sloves pa si je pridobil s posebno zvrstjo filma, ki mu v angleškem jeziku pravijo »thriller«, kar pomeni pravzaprav napeto, grozljivo pripoved v obliki romana ali gledališke igre.
Hitchcock je bil prvi, ki je začel snemati take filme. Pridobil sl je v njih tolikšno spretnost in izurjenost, da ga v tej zvrsti doslej še nihče ni prekosil. Izmed filmov, ki jih je ustvaril, smo na našem filmskem platnu videli filma »Rebecca« in »Zadeva Para-dine«.
Film »Uročen« (»Spellbound«), ki ga te dni gledamo pri nas, je eden naj zanimivejših filmov, kar jih je prišlo izpod rok režiserja Hitchcocka. Scenarij zanj je napisal Ben Hecht, ki slovi kot eden najbolših sodobnih pisateljev filmskih scenarijev na svetu. Njegovi scenariji so po navadi zgrajeni trdno in ve&če, da je mogoče po njih ustvariti dinamičen, razgiban film, v katerem pa je dejanje vselej jasno in je lahko,
Udeležencem slavističnega zborovanja v Mariboru
Generalna direkcija JDŽ je vsem udeležencem dovolila 25% popust na vseh vrstah vlakov (II. in III. razred) na obrazec K 13, ki si ga vsakdo kupi na postaji pri odhodu v Maribor. Udeleženci, ki bodo potovali v skupinah najmanj 5 oseb, pa lahko izrabijo 50% sindikalni popust na sindikalno legitimacijo in obrazec za kolektivna potovanja, ki ga dobe na postaji in ga potrdi njihov sindikat. Odhod in vrnitev pa sta v tem primeru vezana na iste skupine udeležencev. Vozne stroške bo SD povrnilo v Mariboru. Oskrba (hrana in prenočišča) je zagotovljena. Polovico stroškov zanje plača društvo, tako da bö prispevek posameznika znašal 150 din dnevno. Vsak udeleženec se mora po prihodu v Mariboru prijaviti informativnemu uradu SD v Klubu prosvetnih delavcev, (Orožnova štev. 2), kjer bo dobil kupone za hrano in prenočišča. Vsi udeleženci naj bi prispeli v Maribor
26.	junija s popoldanskimi vlaki. Ravnatelje srednjih šol prosimo, da tega dne udeležence oproste event, šolskih formalnosti. Predavanja in sestanki bodo v dvorani Ljudske univerze na Partizanski cesti.
Program:
26.	junija ob 20: sestanek vseh udeležencev (informacije).
27.	VI. ob 8: Otvoritev zborovanja, zatem predavanja z disk.: dr. Slodnjak: Delež severovzh. Slovenije v slovenski književnosti;
literatura
dr. Petre: Slovenska med obema vojnama;
prof. Smolej: Slovenska literatura v času NOB;
popoldan: ogled mariborskih zanimivosti (prof. Teply).
28.	VI. dopoldne:	dr. Kolarič:
Štajerska narečja in organizacija filol. dela na terenu;
dr. T. Logar: Problem iz štajerskih dialektov;
dr. Bezlaj: Zanimivosti iz štajerske toponomastike;
popoldne: dr. Ocvirk: Svetovna književnost v okviru pouka slovenske književnosti;
prof. Gspan: Organizacija literarnozgodovinskega dela na terenu;
debata o učnih načrtih; debata o literarni zgodovini;
29.	VI. dopoldne: Dr. Štampar: Iz novejše hrvatske književnosti;
prof. Jurančič: Jezikovni pouk srbohrvaščine makedonščine na srednji šoli;
30.	VI. dopoldne: Dr. Bajec: O metodi pouka slovenskega jezika;
dr. Mahnič: Pedagoški prijemi pri pouku literarne zgodovine;
popoldne: debata o društvenih načrtih;
1. VII.: ekskurzija v dve smeri: ali v kraje Prežiha ali na vzhodno Štajersko.
V tednu zborovanja bo razstava Studijske knjižnice: Delež severovzhodne Slovenije v našem tisku.
Odbor Slavističnega društva.
Najemnine v Ljubljani
Pripombe, o katerih bi bilo vredno razmisliti
Na zadnji seji MLO Ljubljana 18. t. m. je bilo med drugim rečeno, da je odločba o novih stanovanjskih najemninah potrebna popravkov, ker previsoko ocenjuje zastarela stanovanja v primerjavi s sodobnimi. V tem časopisu je bila pred enim mesecem že napisana ta misel, kajti nekoliko večje število točk pri sodobnih stanovanjih ima na končno ceno stanovanja manjši vpliv kot velika ploščina starih stanovanj. — Naveden je bil primer, kjer je novo komfortno stanovanje cenejše od starega in nepraktičnega s prevelikimi sobami in hodniki. Ker se bo, kot kaže, o teh stvareh ponovno razpravljalo, je potrebno opozoriti še na nekatere pomanjkljivosti odločbe.
Odločba ne upošteva, da je enaka ploščina dveh stanovanj z enakim številom točk lahko bolj ali manj smotrno izkoriščena.
Za primer vzemimo dvoje stanovanj z enako ploščino po 100 kvadr. m. Prvo naj sestoji samo iz dveh velikih sob, kuhinje in pritiklin, drugo pa iz treh sob, kabineta, kuhinje in pritiklin. (Glej preglednico na koncu članka!) Ker je ploščina obeh stanovanj enaka, bo tudi najemnina enaka, če sta stanovanji v ostalih pogledih enake kakovosti. Le če je pri zasnovi stanovanja« dobilo prvo stanovanje 3 točke manj, bi bilo okoli 100 din cenejše, kar pa je glede na to, da nima niti tretje sobe niti kabineta, premajhna razlika pri približno 3000 din mesečne najemnine.
Izračunavanje najemnine z množenjem števila točk, ploščine in okoliškega faktorja torej preveč upošteva ploščino in premalo šte-velo prostorov, ki je važnejše od ploščine.
Razen tega pa ta način izračunavanja najemnin ni logičen.
Ko množimo celotno število točk s ploščino, množimo s tem tudi točke, ki jih prispevajo vodovodna in plinska napeljava, kvadratura kletnih prostorov, kopalnica, stranišče itd. Na ta način bodo najemnine za te instalacije v velikih stanovanjih dražje kot v majhnih. V stroških za instalacije ta razlika ni utemeljena. Ce ima stanovanje mnogo prostorov, bi se
dala utemeljiti kvečjemo s tem, da te instalacije uživa več oseb. Kjer pa ima stanovanje veliko ploščino zaradi prevelikih prostorov, je tako določanje najemnine gotovo neutemeljeno. Saj teh instalacij ni po vsej ploščini. Zakaj naj bi najemniki za vodovodno napeljavo v kuhinji, za kopalnico, za stranišče, za oblogo sten v kopalnici itd. plačevali tem več, čim večji so ostali prostori? Vsaj za nekatere instalacije in ugodnosti bi bilo namesto množenja primernejše prištevanje določenih zneskov.
Težavno je sestaviti tak predpis, ki bi bil vsestransko objektiven. Ce bo ostal sedanji predpis v veljavi, je treba vsaj odpraviti premo sorazmernost najemnine s ploščino. Saj tudi gradbeni stroški za dvakrat večje ploščine niso dvakrat večji. Tarifa za 1 m2 bi morala padati z rastočo ploščino posameznih prostorov. Račun se da poenostaviti tako, da ne iz-preminjamo tarife, ampak »ploščino«, ki naj ne bo dejanska ploščina stanovanjskega prostora, ampak naj se izračuna ali odčit.a iz tabele na podlagi izmerjene Ploščine. Za zgled naj sledi predlog za tako tabelo. Števila izven oklepajev naj pomenijo v m2 merjeno dejansko ploščino posameznih sob ali kuhinje, tem sledeča števila v oklepajih pa ustrezajoče »ploščine«, ki naj bi se upoštevale za izračunavanje najemnine. Ploščine do 10 m2 naj se upoštevajo v celoti, najprej pa, kakor sledi:
12 (11,8), 14 (13,5), 16 (15,0) 18'
(16,3), 20 (17,4), 22 (18,3), 24 (19,0), 26 (19,5), 28 (19,8), 30 (20).
Seveda bi mogla biti števila v oklepajih tudi drugačna. Gre le za to, da bo cena za 1 m« stanovanjske površine tem manjša, čim večja je soba, da pa bo vkjub temu večja soba dražja od manjše.
Vsi pomožni prostori naj bi se vzeli skupaj kot en prostor in naj bi se upoštevala le polovična vrednost iz tabele odčitane ploščine. S tem bi se popravila krivica, ki jo je odločba prizadejala stanovanjem z velikimi hodniki in sličnimi prostori.
Za zgled naj slede izračunavanje »ploščine« za zgoraj navedeni stanovanji.
Prvo stan. Drugo stan.
	rt X eS	rt C rt > rt	rt X rt	rt C > rt
Prostori	s .5 «g a o C Ä	c C rr. o O rJi a o P Ä	II “ KT. ■« O C a	o C >x >o o »X a o L a
1. soba	30	20	24	19
2. soba	30	20	20	17.4
3. soba	—	—	16	15
kabinet	—	—	10	10
kuhinja kopalnica	16 4 1	15	13 4 i	12.7
predsoba ostale pritikl.	14 6 1	9.5		7.9
Skupaj
100	64.5 100	82.0
Upoštevana ploščina je torej pri drugem stanovanju za 17,5 m2 večja kot pri prvem in s tem je dosežena razlika v ceni med morda enako točkovanima, toda različno vrednima stanovanjema.
Ob koncu bodi omenjeno še to, da odločba premalo razlikuje vlažna stanovanja od suhih. Kdor pozna škodljivi vpliv plažnega stanovanja, ne bi v njem prebival niti zastonj, Če ima na razpolago suho stanovanje.
Rado Torkar, prof. TSS.
«V X
da tako rečemo, razumljivo skoraj tudi brez dialoga.
Zgodba v tem filmu nam pripoveduje o mladem človeku, ki trpi na amneziji, posebni obliki duševnega obolenja, to se pravi izgube spomina oziroma zmanjšanja spominske zmožnosti. Mladenič, ki ga obtožujejo umora, spozna mlado zdravnico, v katero se vroče zaljubi: ta mu želi pomagati in pridobi starega profesorja, da ga poskuša ozdraviti. Znanost res učinkovito pomaga. Ko odkrijejo tudi pravega morilca, je mladima zaljubljencema pot do ljubezenske sreče naposled le odprta.
Gledalci filma »Uročen« nedvomno z zanimanjem in zadovoljstvom gledajo igro znane filmske igralke Ingrid Bergman, ki v njem upodablja mlado zdravnico Constance. To igralko pozna naše občinstvo že iz mnogih filmov, med katerima sta bila tudi šibki »Intei mezzo« in grozotna »Plinska luč««. Kmalu pa jo bomo spet videli na našem filmskem platnu, in sicer v filmu »Slavolok zmage« po znanem Re-marquovem romanu (ki smo ga lansko jesen dobili v založbi »Naš tisk« tudi v slovenščini) in v filmu »Komu zvoni« pa slovečem književnem delu ameriškega pisatelja Ernesta Hemingways. Ob Ingrid Bergmanovi se je tokrat uspešno uveljavil tudi Gregory Peck, ki je tu znatno prekosil svoje vloge v filmih »Zadeva Pa-radine«, »Kapitan Horacic« in »Veliki grešnik« (po romanu Dostojevskega).
Med filmi, ki jih je režiral Alfred Hitchcock, in sploh filmi te zvrsti je »Uročen« eden tistih, ki si ga vsaj zaradi režijske domiselnosti in uravnotežnosti ter dobre igre igralcev velja ogledati.
»Trenutek resnice«
Francoski filmski ustvarjalci imajo že bogato tradicijo v obravnavanju psiholoških problemov in še danes je to priljubljena snov njihovega filmskega prizadevanja. Med francoskimi režiserji pa Jean De!annoy ni eden izmed zadnjih.
Scenarij za ta film »Trenutek resnice««, ki je bil izdelan v francosko-italijanski koprodukciji, so napisali Jean Delannov, Henri Jeanson, Emilio Cecchi in Roland Laudenbach. Po njem je Deian-noy ustvaril film, ki nam prikazuje zanimivo zakonsko problematiko med možem in ženo. snov, ki je brila tudi v književnosti že neštetokrat obravnavana (spomnimo se samo na veliko Tolstojevo mojstrovino »Ana Karenina«!) in ki daje tudi pisateljem dram obilo motivov.
Odnos med možem in ženo v zakonu, zapleti, ki pri tem nastajajo, nenehno nihanje v stremljenju po prilagoditvi ter obvarovanju in ohranitvi zakonske skupnosti — to je pač obsežna, zamotana in neizčrpna tematika, tako pestra in nikdar do kraja dognana, kakršno je tudi življenje sš-mo.
Dejanja v filmu »Trenutek resnice« se začne z dialogom med možem in ženo, v katerem se oba razkrivata drug drugemu. Zena zdravnika, ki je sicer znana igralka. se je po naključju okoliščin bila spoznala z mladim slikarjem, ki se je vanio na mah zaljubil. Monotonost zakonskega življenja je ženo napeljala, da se je z njim spustila za hip v sveže ljubezensko doživljanje, toda pri vsem tem je bila njena navezanost na dom, na moža in na otroka vendarle močnejša, v iskrenem, pač pred resnico neprizanesljivem pogovoru se cr.cž in žena naposled spet najdeta in znova utrdita svoj zakon.
V razgovoru med možem in ženo. v tem sočasnem obujanju njunega intimnega doživljanja, se zdaj naglo, zdaj počasi odgrinjajo pred nami zakonsko in ljubezensko življenje dveh ljudi ter spopadi in razpoke, ki so se pojavile v njem.
Režiser Delannov je zasnoval film v obliki enotne psihološke drame, v kateri je sleherno dejanje utemeljeno in upravičeno. Čeprav v filmski zgodbi ni posebnih novosti, saj gre le za eno izmed možnih oblik odnosa med možem in ženo ter zakonske skupnosti in čeri, ob katere ta zadeva, je film vendarle zgrajen enovito in prepričljivo. K temu veliko pripomore zlasti izvrstna igra treh asov sodobnega francoskega filma: Michele Morgan v vlogi zakonske žene, Jean Gabin v vlogi zdravnika in Daniel Gelin v vlogi mladega slikarja so ustvarili tri podobe, ki so vsekakor v čast francoskemu filmu. Prav Jean Gabin je za pokojnim mojstrom Louisom Jouvetom eden izmed najmočnejših in najbolj priljubljenih francoskih filmskih igralcev.
Četudi je francoski film že mnogokrat posegel na področje zakonskih odnosov med možem in ženo ter nam v tem pogledu film »Trenutek resnice«, ki ga imamo priliko videti, ne prinaša posebnih novosti, je vendarle v njem izrez iz te kočljive problematike prikazan na način, ki ga uvršča med dobre francoske filme.
Rado Bordool
tL! JODYI
Po knjigi M. Kinnan Rawlinqsove -4 Riše Miki Muster
Dohnany: Valikova suita — Erik Satle: Gnossienne; 22.20 Ritmi in melodije iz raznih dežel; 23.00— 24.00 Nočni koncert predklasične glasbe (na valu 202,1 212,4 m' in 90 MHz; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
K0NCEBTI
61.
Segla sta si v roko. In Lem je brž pograbil
Perka in ga odnesel ven, medtem ko si je Penny na videz brezbrižno položil novo puško čez kolena. Jody pa je bil čisto razburjen. Nikoli bi mu ne prišlo na misel, da lahko koga ukaniš s tem. da mu kratko malo govoriš resnico. Toda samo če bo ostal Lem mož beseda?... Prijeten in zanimiv razgovor o lovskih dogodivščinah se je zavlekel do poznega popoldneva. Potem se je Penny kljub prigovarjanju začel odpravljati. »Vsaj Jodyja pustite tu,« ga je pocukal Varušček in tudi drugi so pritegnili njegovi prošnji.
62.
»Jutri vam ga pripeljem, spotoma, ko pojdem v Voluzijo,« je obljubil Buck. Tudi Jody je milo poprosil in tako je obveljalo. Penny si je obesil obe puški čez ramo in stopil po konja. Jody ga je pospremil. »Če bi bil to kdo drug kot Lem, bi me bilo do smrti sram. Njemu pa sem že dolgo dolžan vračila: on mi je obesil to ime,« je zamrmral Penny. »Kaj pa bo storil, ko uvidi potegavščino,« se je bal Jody. »Najprej se bo strašno razjezil, nato pa bo, upam, razumel šalo,« je menil oče. Potlej se je od vseh prijazno poslovil in spodbodel Cezarja.
63.
Ko je oče izginil v gozdu, se je Jodvju stožilo in najraje bi jo bil ubral za njim, a že je zaslišal Varuščkov klic: »Brž, Jody, pridi pogledat, rakunček lovi ribe v mlaki!« Urno je stekel tja. Živalca je čofotala po plitvi vodi in s svojimi človeškim podobnimi rakami tipala za plenom. Vse popoldne je ta trojica prebila v zabavnih igrah. Obrnili so vse kotičke okrog Foresterjeve domačije. Forester ji so se razkropili vsak po svojih opravkih in se spet zbrali šele pod večer. Stara dva sta dremala v svojih gugalnikih. jody je užival zlato prostost.
••»••••• )*•>••••« •••*•*>•* »••*••••» ••**•*••
KOLEDAR
Torek, 22. junija: Gostimir
*
Danes se borbena Ljubljana spominja desetletnice velikih demonstracij ljubljanskih žena proti fašističnemu italijanskemu nasilju.
Na ta dan je pred desetimi leti na tisoče žena šlo pred sedež Gra-ziolijevega komisariata, pred sedež okupatorjeve vojaške komande v Kazini ter pred škofijo in zahtevalo izpustitev političnih zapornikov. Junaške žene se niso ustrašile sovražnikove oborožene sile in so z otroki vred glasno izpovedale svoje sovraštvo do okupatorja in svojo pripravljenost za osvobodilno borbo.
*
Na današnji dan leta 1508 so po dolgem iskanju našli v Idriji ži-vosrebmo rudo. 2e leta 1490 je neki kmet slučajno našel v svojem vodnjaku dragoceno Tudo. Odtlej so številni rudarji poskušali, da bi odkrili ležišče rude in
22.	junija 1508. leta je bil njihov napor kronan z uspehom. Našli so bogate žile škriljevca, v katerem j.e bila živosrebrna ruda. Idrnski rudnik je za naše gospodarstvo velikanskega pomena, saj Je tretji naj večji rudnik te vrste na svetu.
*
, 22. junija 1897 se je v Osnabrüc-Ku v Westfaliji rodil pisatelj Ertoh : a’ a Remarque. Mladost je preživel v domačem kraju, kjer je ob.skoval gimnazijo, pozneje pa se je vpisal na univerzo v Mün-stru. Po vojni se je vrnil v Nemčijo in nekaj časa ooravljal najrazličnejše poklice: bil je učitelj, avtomobilski mehanik, natakar, *•of -r. reporter itd. Leta 1929 je napisal svoj prvi roman »Na zahodu nič novega«, v katerem je na človeško silno pretresljiv na-c.n op-sal grozote svetovne vojne in prikazal njene posledice. Ta roman, ki ie brez dvoma naibolj-se književno delo o prvi svetovni vcuni. je prinesel pisatelju svetovni sloves. Tudi roman «Pot nazal . v katerem Remarque oopi-sire usodo nemških vojakov — veteranov, ki so se po vojni vrnili domov in se spet skušali vživeti v civilno življenje, je ponesel pisateljevo ime po vsem svetu. Ko se m v Nemčiji čedalje bolj začel uveljavljati nacizem, je Rcmari3,7e !eta 1930 odšel v Švico. Hitlerjevska vežim je dal njegova romana zažgati na grmadi in se ie zato P’satelj odrekel nemškemu državljanstvu. Leta 1939 se je naselil v ZDA. Remarque ie napisal več obsežn a knjig, med njimi romane 'Trije tovarišu«. »Razbiti brod« in Slavolok zmage«, ki ga je objav:! v podlistku »Slovenski po-ročevalec-f. Po njegovih romanih so posneli tudi več filmov.
tu« ijf
Bodite previdni s ključi
Te dni sta se na okrožnem sodišču v Ljubljani zagovarjala nepoboljšljiva dolgoprstneža Milan Rn'-csanđič iz Virovitice in Vlado Kvaternik :z Preloga. Obtožena sta b:la velikih in malih tatvin, ki sta jih izvršila v naselju Litostroj. kjer sta okradla delovne tovariše, okradla pa sta tudi M.
K.	iz Kolodvorske ulice v Ljub-1-ani, ki je ključ od vežnih vrat spravljala na tako mesto, kjer ga je lahko vsakdo našel, iz njenega stanovanja sta odnesla 4 metre blaga v vrednosti 7.200 dinarjev in 5 moških Srajc.
Milana Roksandiča je sodišče obsorijo na 7 mesecev strogega zapora. Vlada Kvaternika pa na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Ta je dobil tako visoko kazen zato. ker je bil že pred let’ obsojen in kazni še ni prestal.	Z. A.
Na današnji dan Je bilo leta 1941 ustanovljeno glavno poveljstvo Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.
*
Naj omenimo še hude boje pri Plavah v Soški dolini iz leta 1944, v katerih so enote Briško-bene-škega odreda napadle nemško kolono. Partizani so pobili 40 sovražnih vojakov in uničili več kamionov. V 2agi pri Bovcu je vsa okupatorjeva postojanka prešla na stran naše vojske. Postojanka je štela 105 italijanskih vojakov.
*
Mestni odbor Rdečega križa — Ljubljana se iskreno zahvaljuje Sindikalni podružnici Slovenske filharmonije, ki je z zborom in orkestrom pod vodstvom dirigenta tov. Bogo Leskovica in s solisti tovarišico Sonjo Hočevarjevo, tovarišem Mirom Brajnikom in tov. Vilmo Bukovčevo, kakor tudi koncertni poslovalnici in Radiu Ljubljana, da so v okviru proslave 10-letnice ustanovitve Rdečega križa ljudske republike Slovenije izvedli koncert, katerega čisti dohodek so poklonili po elementarni nezgodi prizadetim žrtvam celjskega. krškega in šoštanjskega okraja.
Za ta človekoljubni odziv vsem prisrčna hvala.
Mestni odbor Rdečega križa Ljubljana
Obveščamo planinsko javnost, da
bosta Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih od 26. t. m. dalje redno oskrbovana.
Planinsko društvo Ljubljana-ma-tica priredi v nedeljo skupinski izlet na Kamniško sedlo. Prijave do petka zvečer v pisarni.
Biologi II., ill. in IV. letnika. Ekskurzija na Gorjance bo od 23. junija do 25. junija. Prijave na bot. inštitutu do danes opoldne. Zbirališče pred kolodvorom dne 23. junija ob 6. uri.
Z dopisnim tečajem se hitro naučite mednarodnega jezika esoe-ranto. Prvo lekcijo Vam pošlje brezobvezno na vpogled Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Priložite znamko za 25 din.
»Pour Vous« je krema, ki vas bo zadovoljila v vsakem pogledu.
Novost na tržišču alkoholnih pijač — MEDICA z bogastvom vseh dragocenih snovi, ki jih vsebuje med. Kupite jo v Čebelami na Miklošičevi 28.
MOTOX — MOTOX — MOTOX
Je edino sigurno sredstvo, da obvarujete Vašo obleko pred molji!
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek. 22. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma F. (Locky — Stane Cesnik.)
Sreda. 23. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma K. (Loc-ky — Lojze Rozman.)
Četrtek, 24. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma D.
Petek. 25. junija ob 15.30: Harris: Molčeča usta. Abonma Petek popoldanski.
Ob 20: Harris:	Molčeča usta.
Abonma C.
Sobota, 26. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma T dramski.
OPERA
Torek. 22. junija ob 20: Švara: Prešeren. Abonma red E.
Zaradi obolelosti tenorista Čudna je že objavljeni razpored zadnjih treh abonentskih predstav te sezone spremenjen. Tako bo za abonente reda E uprizorjena Sva-rova opera »Prešeren« že danes, v torek, na kar abonente reda E posebej opozarjamo. »Trubadur« za red H ln »Gor. slavček« ali »Trubadur« za red G bosta upri-
Uprava podjetja
TOVARNE KOVČKOV IN USNJENIH n? 0K0«, DOMŽALE
IZDELKOV
•	bo sprejela v šo’.skem letu 1954/55 v uk
1	8 vajencev (moških) za usnjeno galanterij, stroko
•	Pogoji; Vajenci za usnjeno galanterijsko stroko morajo t biti stari najmanj 14 let, telesno in duševno zdravi, ? imeti morajo veselje do te stroke in z uspehom do-f končano osnovno šolo ali dva razjeda gimnazije, j Učna doba traja po pravilniku o strokah in poklicih
•	(Ur. list FLRJ št. 19/1950), 36 mesecev. Sprejete va-
:	jence bo podjetje nagrajevalo po uredbi o nagraje-
•	vanju vajencev.
» Ker podjetje nima razpoložljivih stanovanj, pridejo v
•	poštev samo vajenci iz bližnje okolice podjetja.
•	Podjetje bo sprejemalo vajence in sklepalo z njihovimi i skrbniVi učne pogodbe od 20. junija do 30. septe-mbra i 1954. leta.
*•*•••••• •••••■	>•*«••••* •••«••••■
zorjena še v tem tednu, dneva pa danes še ni mogoče določiti. Objavljeni bosta obe predstavi v časopisju verjetno šele na dan predstave, zato prosimo abonente redov H in G„ da te objave zasledujejo.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Gledališka pasaža
Četrtek, 24. junija ob 20: Otto Beer, Tišina - snemanje. Red četrtek. Vstopnice so v prodaji. Zaključek sezone.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA - MESTNI DOM
Sreda, 23. junija ob 20.15: Spicar-M. P. - Piši: Naj bo stara al’ pa mlada«, ljudska sprevoigra, red premierski, vstopnice so v prodaji.
Četrtek, 24. junija ob 20.15: Spicar-M. - Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada«, ljudska spevoigra, izven. Sobota, 26. junija ob 20.15: Naj bo stara al’ pa mlada«, ljudska spevoigra, red sobota vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 27. junija ob 16: »Naj bo stara al* pa mlada«, ljudska spevoigra.
Nedelja, 27. junija ob 20.15: špi-car - M. P. - Piši: »Naj bö stara al’ pa mlada, zaključek sezone. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani in mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic in ker bo glede na bližnji zaključek sezone le še nekaj predstav te prisrčne spevoigre, kupite vstopnice že v predprodaji v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 30923 in 32860.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek, 22. junija ob 20: Izven — Gostovanje v Škofji Loki. P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Četrtek, 24. junija ob 20: Izven — Gostovanje v Tržiču. P. A. Br6-al: Napoleonovi huzarji.
Sobota, 26. junija ob 20: Izven — Gostovanje v Kropi. P. A. Brč-al: Napoleonovi huzarji.
Nedelja, 27. junija ob 16: Izven -Gostovanje v Železnikih. P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Zaključek sezone.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 23. junija ob 20. Herbert Grün: Atomski ples - premierski abonma in izven.
Četrtek, 24. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — abonma red četrtek in izven.
Petek, 25. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — gostovanje v Žalcu.
Sobota, 26. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — abonma red sobota (delavski) in izven. Nedelja. 27. junija ob 15.30: Herbert Grün: Atomski ples - abonma red nedelja in izven. Nedelja, 27. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — izven — v korist poplavi jence v. Ponedeljek, 28. junija ob 15: Herbert Grün: Atomski ples - šolski abonma.
Torek, 29. junija ob 20: Herbert Grün* Atomski ples — abonma red torek in izven.
PREDAV3NJA
Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane in druge interesente na predavanje dr. ing. W. Zandra (tvrdke E. Schrack, Wien) o »Avtomatskih zaščitnih stikalih v moderni zaščiti vodov in v zaščiti pred napetostjo dotika«. — Predavanje pojasnjujejo diapozitivi in modeli stikal. Predavanje bo v četrtek, 24. junija ob 20 uri v dvorani PTT, Cigaletova ulica.
OBVESTILA
Obvestilo vsem rezervnim
oficirjem!
Mestni odbor ZROJ Ljubljana, sanitetna sekcija, predvaja dne 22. t. m. ob 20. uri na vrtu »Doma Armije« tri filme povezane s predavanji:
1.	Delo sanitetne službe v polku,
2.	Lanski manever,
3.	Prehod preko minskih preprek.
Udeležba je obvezna za sanitetne, pešadijske in inženirske rezervne oficirje, a za ostalo je udeležba zaželena.
OBVESTILO
Inventura. Sporočamo vsem odjemalcem, da je v času polletne inventure od 26. do 30. junija skladišče za stranke zaprto.
Trgovsko grosistično podjetje »Galanterija«, Ljubljana, Trubarjeva ul. 1
UMRLI
Sindikalna podružnica in uprava kurilnice Ljubljana javljata, da je nenadoma preminul njun član in borec v NOB
FRANC CANKAR
Pogreb bo danes, 22. t. m. ob 16.30 uri na viško pokopališče. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Neutolažljivi naznanjamo, da je danes 1 leto kar nam je utonila naša zlata ljubljenka 6-letna
NATASKA JERALA Spavaj sladko i
Rodbina Jerala, - Müller 4124-a
Vsem, ki so spremili našega dragega in nepozabnega moža, očeta, dedka in brata
STANKA STERGARJA
viš. svetnika drž. žel. v pokoju na poslednji poti, se iskreno zahvaljujemo Srčno zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju nevrološke, interne in kirurške klinike ter onkološkega zavoda za skrb in nego v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo pokojnikovemu prijatelju tov. Jenku za iskren in ganljiv poslovilni govor, za cvetje in za pomoč v najtežjih trenutkih, tov. Senici in kolektivu »Gorjane« ter sindikatu kemične industrije, dalje vodstvu in gojencem Zavoda za slepo mladino in kolektivu očesne klinike. Končno se zahvaljujemo sostanovalcem in darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so ustmeno ali pismeno izrazili sožalje ali drugače počastili spomin dragega pokojnika.
Žalujoči žena, sin in ostalo sorodstvo.
RADIO
ZAHVALE
Vsem, ki so ob smrti mojega edinega nepozabnega brata
MILKA PUNGARTNIKA
sočustvovali z menoj, darovali vence in cvetje, ga na zadnji poti spremili, se najtopleje zahvaljujem.
Predvsem prisrčna hvala g. g. zdravnikom dr. 2vokelju, dr. Tomažiču, dr. Križanovskemu ter strežnemu osebju ljubljanske klinike za veliko skrb pri lajšanju bolečin in gasilcem ter g. župniku iz Motnika za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Brat Edo.
Planina pri Rakeku, 17. VI. 1954.
Dnevni spored za torek, dne 22. junija 1954
Poročila: 5.05,	6.00,	8.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.30 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalcu {pester glasbeni spored);
7.05	Danilo ^Bučar: ^Belokranjske pisanice; 7.30 Za gospodinje; 8.10 Domači napevi; 8.30 Cicibanom — dober dan; 12.00 20 minut z Veselimi godci; 12.20 Za naše kmetovalce: 12.30 Opoldanski koncert:
14.30	Iz znanosti in tehnike; 14.40 Poje mlad. pev. zbor Tehn. srednje šole in Gradbenega tehni-kuma v Ljubljani p. v. Draga Korošca; 15.30 Želeli ste — poslušajte; 16.00 Utrinki iz literature — Lojze Kovačič: Fani; 16.15 Promenadni koncert; 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Športni tednik;
13.30	Pol ure slovenskih samospevov; 20.00 Pohorski fantje in solisti pojo in igrajo domače pesmi; 20.30 Tedenski notranje pol. pregled; 20.40 Mali koncert lahke glasbe; 21.00 Literarna oddaja: Gustave Flaubert; 21.30 E. van
Kompozicijski večer članov Kluba komponistov na Akademiji za glasbo bo danes, 22. t. m. ob 20. uri v Viteški dvorani v Križankah. Na sporedu dela Božiča, Hab-beta, Lampreta, Petriča, Srebotnjaka, Vörösa, Vremšaka, Wein-gerla in 2igona.
Državna glasbena šola Ljubljana
(Vegova 7) priredi 22. junija javno produkcijo svojih učencev ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. V veliki filharmonični dvorani pa bo orkestralna produkejia ob 20. uri, dne 23. junija. Programi in vstopnice bodo na razpolago pol ure pred pričetkom.
Akademija za glasbo priredi v sredo, 23. junija ob 20. uri v Viteški dvorani (Trg francoske revolucije 1) javno predavanje o temi: »Slovenska glasba v Mariboru v XIX. stoletju«. Predavala bo Manica Spendalova, absolventka VI. oddelka iz seminarja za slovensko glasb, zgodovino red. prof. dr. D. Cvetka. Predavanje bo spremljano z ilustracijami. Vstop prost.
MALI OGLASI
SPREJMEM TAKOJ v službo 1 samostojnega kleparja in 1 samostojnega vodovodnega inštalaterja. Državni obrtni mojster Klinar Stanko, Maribor, Ulica talcev 20.	9670-1
NAJDENO ZENSKO URICO se dobi v Tomšičevi 3 na dvorišču ob 7. uri zjutraj.	9899-11
SVINEC, star. v vsaki količini kupimo. Ponudbe: »Odpadopro-met«, Laško.	7603-5
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA — pripravnika — lahko tudi s prakso, in diplomiranega strojnega tehnika z 10-letno prakso sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbo je poslati na upravo Cinkarne, Celje. 9530-1 SAMOSTOJNO ADMINISTRATORKO s perfektnim znanjem stenografije in strojepisja sprejmemo takoj v službo. Poznavanje lesne stroke zaželeno. Plača po dogovoru. Ponudbe na:
Združenje lesno - industrijskih podjetij LRS, Ljubljana, Titova la-H.	9845-1
POŠTENEGA IN KREPKEGA FANTA za razvažanje mesa sprejmemo takoj. Meso izdelki,
Ljubljana.	9867-1
AGILEN TRGOVSKI POTNIK za Srbijo — Vojvodino išče zaposlitev. Ponudbe pod »Kommer-cist« v ogl. odd.	9888-1
SPREJMEMO voznike h konjem in krmilce konj.	9871-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku.	9891-1
ŠIVALNI STROJ, malo rabljen, okrogli čolniček, prodam. Naslov v ogl. odd.	9892-4
EKSPRES APARAT »La San Marko 900« za kuhanje kave, čaja itd.., 25-litrski, kuha naenkrat šest kav, prodam. Aparat je univerzalen, kuha na elektriko in na oglje, oblika aerodinamična, kromiran, cena ugodna. Naslov:
Mladen Terzanovič, pletarska radnja, Šibenik, ul. Mornarska Poljanica št. 2.	9885-4
PRODAM: peč za kopalnico, preprogo, kolo, moške srajce in ženske obleke. Naslov v oglasnem oddelku.	9874-4
ZENSKO KOLO prodam. Karun, trg OF 14-V.	9881-4
RAZTEGLJIVO LESTEV prodam,
7 m. Naslov v'ogl. odd. 9887-4 TBODOLTP' APARAT kupöm. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo«, v Ogl. odd.	9893-5
PLETILNE STROJE za trikotažo, znamke »Dubied« ali »Popp« št.
4 in 6, 80 — 100 centimetrov delovne širine, kupim. Reflektant! naj se obrenejo neposredno na naslov: Mladen Terzanovič, ’Dle-tarska radnla, Šibenik, ul. Mornarska Poljanica št. 2.	9886-5
*•«.••• .»m*.	.#•••»•• •*•••-•« •*-♦•••* *
ONO
•UNION«: amer. barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. Tednik. Filmske nov. št. 24. Predstavi ob 16 in 18. Ob 20 uri predvaja JUGOSLOVANSKA KINOTEKA franc, film »Obala v megli«. Dne
23.	VI. 1954 ob 20 uri pa franc, film »Zensko jezero«. Prodaja vstopnic za redno predstavo in kinoteko od 10—11 ter od 15 ure dalje.
»KOMUNA«: amer. film »Uročen«. Tednik: Filmske nov. 24. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od
15.	ure dalje.
•SLOGA«: amer. film »KLOVN«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od
9	do 11 ter od 15. ure dalje.
»SOČA«:	franc, film »Trenutek
resnice«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od
10	do H ter od 17. ure dalje.
LETNI KINO »TABOR«: amenšfJ
film »Macao«. Tednik. Predstava ob 20.30. url.
L.	KINO »JLA«: predvaja vojaški poučni film za aktivne in rezervne oficirje s predavanjem. Predstava bo ob 20.30.
L.	KINO »BEŽIGRAD«:	franc,
film »Trenutek resnice«. Brez tednika. Predstava ob 20.30 uri. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave.
»SISKA«: Zaprto.
»TRIGLAV«: švedski film »Dobri vojak Bum« in tednik ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
»LITOSTROJ«:	nemški zabavni
film »Katica« ob 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
DOMŽALE:	amer. barvni film
»Ivanhoe«.
CELJE »UNION«: ameriški film »Harriet Craig«.
CELJE »DOM«: amer. barvni film »Zapadna obzorja«.
CELJE »LETNI« ameriški barvni film »Zapadna obzorja«.
BLED:	angl. flim »Skrivnostni
profesor« ob 18 in 20.30.
KRANJ »STOR2IC«: koprodukcijski film (Jugoslavija-Nemčija) «Poslednji most«, ob 16, 18 in 20.
KRANJ »PARTIZAN«: angl. film »Karavana«, ob 20.30.
Jesenice »RADIO«: amer. film -drama »Steklena menažerija«, ob 18 in 20.
Jesenice »PLAVŽ«: nemški film. »Dvojčki« ob 19.
POSVETOVALNICA ZA MATERE in dojenčke v Murski Soboti kupi več tehtnic za dojenčke. Ponudbe je poslati na OLO — Tajništvo sveta za ljudsko zdravstvo v Murski Soboti.
9878-5
ROMAN GUSTAVA OF GEYER-STAMA »Irre am Leben« v nemškem prevodu kupim takoj. Drago Stagljar, novinar, Zagreb Klaičeva 44.	9697-5
ENODRUŽINSKO HIŠO z 41 ari zemlje blizu Slov. Bistrice prodam ali zamenjam za bližino Maribora. Naslov v podružnici SP, Maribor.	9879-7
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje. Naslov v ogl. odd.	9872-9
STUDENT GLASBE išče sobo. Ima lasten klavir. Plača dobro. Za protiuslugo pripravljen poučevati klavir. Naslov v oglasnem oddelku.	9880-9
V PETEK DOPOLDAN sem izgubila od hotela Toplice do Javnega kopališča pod Gradom, ves čas ob jezeru, športno jopo iz sivo zelene kamgarn tkanine. Najditelja lepo prosim naj isto odda pri blagajni kopališča.
9882-10
IZGUBILA SEM žensko, sivo jopico od Brezovice — Vrhnike. Najditelja prosim, da jo odda v gas. domu. Brezovica. 9868-10
IZGUBILA SEM modro angora jopico od Zoisove po Aškerčevi in Tržaški do Rožne doline. Pošten najditelj prejme nagrado v ogl. odd.	9870-10
LOVSKI PES. ptičar, z verigo na vratu se dobi pri: Lukež, Savska 9.	9869-10
Lesno industrijsko podjetje »Jelovico« v Škofji Loki
potrebuje:
1 TEHNIKA LESNO - INDUSTRIJSKEGA ODSEKA,
ki ima prakso v mizarski ali tesarski stroki, in 1 TEHNIKA, ki je specializiran ali, ki se želi specializirati v sušenju lesa.
Stanovanje preskrbljeno.
Komisija za imenovanje direktorjev pri Okrajnem t ljudskem odboru Celje razpisuje po 89. in 90. čl. • uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list ;
FLRJ 51/53)	i
i mesto direktorja Tekstilne tovarne Prebold ]
Ponudniki morajo izpolnjevati enega izmed na- j slednjih pogojev:	i
1.	da je kandidat diplomiran ekonomist z najmanj j 10 let prakse ali ima srednjo ekonom, izobrazbo z naj- j manj 15 let prakse, po možnosti v tekstilni stroki; •
2.	da je kandidat inženir strojne ali kemične stroke :
z najmanj 10 let prakse v tekstilni stroki, ali tekstilni : tehnik z najmanj 15 let prakse.	:
Za razpisano mesto je predvidena plača po tarif- ; nem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno.	T
Ponudbe je poslati na Okrajni ljudski odbor Celje, * komisiji za imenovanje direktorjev, s kratkim življe- * njepisom najkasneje do 1. julija 1954.	t
••• ••■•••••> •••••-•• ••*•••.«
T0VÄBNÄ KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV »TOKO«, DOMŽALE poziva delavce in uslužbence,
kateri so bili zaposleni v letu 1953 v tem podjetju nad tri mesece in kateri delovnega razmerja s podjetjem niso prekinili po lastni krivdi, da javijo svoje naslove sekretariatu podjetja, zaradi izplačila presežka plačnega sklada za 1. 1953, do najkasneje 31. avgusta 1954. Potem datumu podjetje presežkov plač iz leta 1953 ne bo več izplačevalo.
••	••«#•••• «•..•.«•* *••«••••• «•*■••«•. «•»••.•» ■•»•>••• ••
Nenadoma nas je zapustil naš dolgoletni učitelj in sodelavec
PROF. DR. LJUDEVIT M E R Č U h
izredni profesor medicinske fakultete v Ljubljani, predstojnik endokrinološkega odseka interne klinike, predstavnik v internacionalni redakciji endo-krinološke sekcije »Excerpta međica«, rez. sanitetni kapetan itd. itd.
Bil je odličen in iskren tovariš ter vzoren učitelj in vzgojitelj naše mlade medicinske generacije. Kot zdravnik je bil velika osebnost, Znan izven meja ožje domovine. Veliki in nenadomestljivi pokojnik nam bo ostal v trajnem in neizbrisnem spominu.	KOLEKTIV INTERNE KLINIKE
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO javlja žalostno vest, da je nenadoma tragično preminil v gorah, ki jih je nadvse ljubil, član društva
prof. dr. LJUDEVIT MERČUN
Izvrstnemu učitelju in iskrenemu tovarišu bodo člani Slovenskega zdravniškega društva ohranili trajen spomin.
Slava njegovemu spominu!
Nenadoma nas je zapustil naš nenadomestljivi soprog, papa, stric in svak
dr. Ljudevit Merčun
univ. prof. MVŠ v Ljubljani
Blagopokojni leži v Nikolajevi mrliški vežici. Pogreb bo predvidoma v sredo, točen čas pa bo javljen naknadno.
Ljubljana, 20. junija 1954.
Žalujoče rodbine: Merčun, Antič.
UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC V LJUBLJANI javljata žalostno vest, da je dne 20. junija 1954 nenadoma umrl
dr. Ljudevit Merčun
izredni profesor na interni kliniki v Ljubljani
Odličnega zdravstvenega delavca in znanstvenika bomo ohranili v trajnem spominu!
Ljubljana, dne 21. junija 1954.
Upravni odbivr in Uprava kliničnih bolnišnic v Ljubljani
r G sir. / SLOVENSKI POBOČEVILEC 7 St. us. - 22. junija 1954 "
Neupravičen pesimize
11
Izpolnitev družbenega plana mariborskega gospodarstva zahteva temeljito analizo
V petek sta oba zbora MLO Maribor poslušala poročilo predsednika gospodarskega sveta tov. Toneta Boleta o izpolnitvi družbenega plana mariborskih podjetij v prvih štirih mesecih letošnjega leta.
Kljub temu. da letos pogoji za izpolnjevanje planskih obveznosti. zlasti v prvih mesecih letošnjega leta zaradi pomanjkanja električne energije. neustreznih deviznih pred-isov itd. niso bili ugodni, so ile v poročilo presenetljive visoke številke o izpolnitvi planov mariborskih podjetij: družbeni plan za to leto je bil izpolnjen za prve štiri mesece po količini s približno 55 odstotki, izredno visoka pa je finančna izpolnitev družbega plana, saj znaša za ta čas za vse gospodarstvo 5539* letnega plana. Nedvomno je to relativno dober uspeh mariborskega gospodarstva. Podjetja so zaposlila znatno število novih delavcev in tudi v maju in juniju dinamika proizvodnje ni upadia- Vendar odborniki in gospodarski svet niso mogli mimo vprašanja, odkod tolikšen presežek predvidenega finančnega plana.
segla svoj letni družbeni plan v štirih mesecih. Tovarna pletenin pa ga je presegla celo z 809%.
ludi kovinska industrija je ustvarila v prvih štirih mesecih že 46.8% svojega finančnega plana- Razen Tovarne avtomobilov, ki je izpad električnega toka najbolj občutila in je prodala v prvih štirih mesecih le 291 od 1.4S0 planiranih kamionov v letošnjem letu. dosegajo vsi ostali kolektiv:	kovinske industrije
svoje obveznosti in jih celo presegajo.
Trgovina na drobno, ki je tožila nad majhnim prometom, je ustvarila za 127 milijonov več prometa kot lani trgovina na debelo pa celo za štiri sto milijono din več. tudi gostinstvo izkazuje za 35 miijonov več prometa.
Izjema je gradbeništvo, ki je v primerjavi z lanskim letom ustvarilo 110.000 gradbenih ur manj. Delno je temu vzrok neugodno vreme, vendar bo treba gradbeno dejavnost bolj razviti: podjetja naj bi pričela graditi, kar so letos predvidela. To velja tudi za MLO, ki je porabil doslej
za investicije le 15% predvidenih sredstev.
Izkušnje prvih štirih mesecev - napotilo za sestavljanje plana za leto 1955
Analiza izpolnjevanja planov v prvih štirih mesecih pomeni za pretirano opreznost podjetij pravi fiasko, čeprav je previdnost nujna. Da je prišlo do tako visokega preseganja planov, je v veliki meri vzrok tudi to, da so podjetja planirala po novih cenah surovin, niso pa upoštevala zalog in nedokončane proizvodnje. Zato bi bilo zelo nepremišljeno, če bi si podjetja na osnovi uspehov prvih mesecev uravnala nadaljnjo finančno politiko. Edina prava pot. od katere lahko pričakujejo ob koncu leta lepe rezultate, je borba za čim večjo količinsko proizvodnjo. Delavski sveii naj podpro samo takšno politiko, ki bo stremela za večjo produkcijo, za zaposlitev novih delavcev! Široka razprava o izpolnitvi družbenega plana v letošnjih štirih mesecih pa naj jim da potrebne zaključke za realnejše sestavljanje plana za prihodnje leto.
(jp)
Velenje pred velikim praznikom
Pretirana cprezuosl pri sprejemanju družbenih pianov v podjetjih
To so na seji — brez dvoma upravičeno — imenoval: kot glavni vzrok tako visokega doseganja finančnih planov, -če ie članom gospodarskega sveta, temveč tudi odbornikom v zboru proizvajalcev se je na tej seji potrdila neupravičenost pesimizma, ki zastopnikom podjetja ni dopuščal postaviti višjih plan-skih zadolžitev. Gospodarski svet je moral vložiti mnogo truda, da ni ostalo pri prvotnih predlogih družbenih planov podjetij, po katerih bi finančne plane presegli doslej že znaino višje kot tako in bi bilo nerealno planiranje še očitneje. Upravi Mariborske tekstilne tovarne in Tovarne pletenin in konfekcije sta na vsr> moč trdili, tla je letošnji družbeni plan previsok in da sa ne bo mogoče doseči. Ve udar je MTT pre-
Velenje je danes moćno Industrijsko središče. Rudnik lignita bo že letos dal 750.000 ton premoga. Številka se bo v naslednjih letih še podvojila. Nove stanovanjske zgradbe rastejo. Kako ne bi?! Vsako leto je več prebivalcev in Velenje postaja res pravo mesto. Vzporedno z rastjo prebivalstva je potrebna nova šola, ki so jo zaceli graditi že lani. To je Velenje danes! In pred trinajstimi leti?
2e takrat je bilo v Velenju mnogo zvestih članov Partije in ostalih poštenih Slovencev, ki se niso ustrašili oholega nemškega okupatorja, Le nekaj dni po zmagoslavnem pohodu elitni hnemških čet je v Velenju, Pesju in okolici zavrelo.
6.	julija ponoči so izginili nemški letaki, nemški napisi pa so
bili prepleskani s slovenskimi. Naslednje nasmejano jutro je z velikimi rdečimi napisi: Živela KPS — Dol s fašizmom! zagrozilo in preplašilo nemške krvnike. Takoj so sledile aretacije in nad 70 Velenjčanov so odpeljali v zloglasno taborišče Mauthausen. Redki so se vrnili. Bližnja Graška gora, imenujejo jo tudi partizanska gora, je ščitila svoje najzvestejše sinove: Ulriha Kristla in Jožeta Polha, Franca Izaka in druge. Upcr se je nagio razširil čez vso Šaleško dolino in še 1941 dosegel vrh v nenadnem napadu na Šoštanj 10. oktobra. Povsod so presenečali Nemce, da jim je stopil strah v kosti in obračunavali z izdajalci naše domovine. Nič ni ustavilo partizanskega gibanja. Šaleška partizanska enota se je
Reklom! Medicinske visoke šole
REKTORAT MEDICINSKE VISOKE ŠOLE V LJUBLJANI
sporoča žalostno vesi, da je nepričakovano umrl
izredni profesor Medicinske fakultete
Cenjenega profesorja, odličnega strokovnjaka, pedagoga in znanstvenika, ki je žrtvoval vse svoje sile za razvoj in pnspeh Medicinske fakultete ter medicinske znanosti, bomo ohranili v častnem spominu.
združila s savinjsko hi tako je nastal prvi Štajerski bataljon, ki ga je sestavil Stane Rozman.
Tako zgodovinskega ln pomembnega praznika — 6. julija se bodo Velenjčani dostojno in svečano spominjali. Združili ga bodo z rudarskim praznikom — 3. julijem. V nedeljo, 4. julija, bo budnica, popoldne pa sprevod na jezero. Tam bodo nastopali pevci in godba. Igrali bodo Furlanovo igro: »Brigada prihaja«.
V ponedeljek zjutraj bo partizanski napad na Pesje in nato miting starih partizanov. Lepo bo obujanje starih težkih, a nepozabnih spominov. Padlim borcem bodo odkril! spominsko ploščo, nato bodo v sprevodu odšli v Velenje In tudi tam počastili spomin padlih. V Pesju in Velenju bosta govorila stara borca:	Ulrih Kristl in Polh
Franc-Izak.
Popoldne bo vedro. Debeli nogometaši se bodo pomerili s suhimi! Oba praznika, rudarskega in občinskega, bo zaključilo veselo rajanje.
Občinski praznik bo Imel še posebno obeležje. Do tega dne bodo namreč zgradili štiri nove, moderne in higienske učilnice, v katere se bodo že jeseni vselili najmlajši. Občinski praznik bo uvod v veliko štajersko partizansko manifestacijo, ki bo v Ostrožnem pri Celju. V. S.
Obnova Otočca in Starega gradu
Že lani so pričeli z obnovo gradu Otočec na Krki, letos pa delo nadaljujejo. Okrajni ljudski odbor je sklenil, da obnovi tudi Stari grad pod Trško goro in je v ta namen določil manjšo vsoto, ki bo verjetno zadostovala za zaščitna dela. Oba gradova imata veliko zgodovinsko vrednost. Obnovljeni Stari grad bo lahko takoj koristno služil graditeljem nove avtomobilske ceste, ki bo šla v neposredni bližini, pozneje pa v druge svrhe. Otok na Krki kjer stoji grad Otočec je najlepši biser v tem delu Dolenjske. Tu bodo uredili sodobno gostišče, ki bo nedvomno privabilo številne tuje in domače goste- Bližina nove avtoceste daje tej privlačni točki sredi bujnega rastlinstva in razsa-njane Krke še prav posebno ceno.	(r)
Toča v okolici Beltincev
Pretekli teden je v okolici Beltincev padala toča, kakršne ne pomnijo, niti starejši ljudje. Obsula je ožji pas proti Lipi in povzročila precejšnjo gospodarsko škodo. Žita so na nekaterih njivah popolnamo uničena, koruza pa razcefrana. Tu je toča opravila žetev in mlačev hkrati. Manjšo škodo je povzročila tudi v Motvarjevcih in Garlincih. Le malo kmetov je imelo svoje posevke zavarovane; zato bodo utrpeli še tem večjo škodo.	S. K.
M I 81B 0R
Dežurna lekarna »Melje«, Meljska 2.
Slovensko narodno gledališče: ob 16: Tri igre o ljubezni in ljubosumju. Red 2IŠ; ob 20 Verdi: Rigoletto. Red D. Sreda, ob 20: Tri igre o ljubezni in ljubosumju. Red A.
RADIO MARIBOR
5.00	do 9.00 prenos sporeda Radia Ljubljana. 9.00 so domača poročila in objave. 9.10 slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška od 12.00 do 24.00 prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR »PARTIZAN«':	ameriški barvni
film »Niagara«. ’
»UDARNIK*' nemški film »Primamljive zvezde«.
POBREŽJE:	amer. barvni film
»Niagara«.
STUDENCI: amer. film »Zgodbe iz predmestja«.
LETNI KINO SOLA: amer. film »Zgodbe iz predmestja«.
PTUJ
Mestni kino: jugoslovanski film: »Daleč je sonce«.
MURSKA SOBOTA Kino »PARK«; ital. film »Kako sera odkril Ameriko«.
TEKME ZA POKAL SVETA SE BLIŽAJO ODLOČILNI FAZI
Nekaj dni miru pred viharjem
V sredo dve dopolnilni tekmi — Jugoslavija igra v nedeljo ob 17. uri z zmagovalcem iz dvoboja Nemčija — Turčija v Ženevi
YVERDON, 21. junija. (Tanjug). Po prvem delu svetovnega nogometnega prvenstva se je jugoslovanska reprezentanca po soglasni oceni tujih in domačih nogometnih strokovnjakov uvrstila z do sedaj prikazano igro med pet najmočnejših držav na svetu. Vsi poznavalci se brez izjeme strinjajo v tem, da je prvih 16 tekem pognalo na površje naslednje reprezentance: Madžarsko, Jugoslavijo in Avstrijo iz Evrope ter Urugvaj in Brazilijo iz Južne Amerike. Čeprav naši nogometaši v nedeljo v Ženevi — ta dan bodo igrali po včeraj opravljenem žrebu četrtfinalno tekmo z zmagovalcem dopolnilne tekme med Turčijo in Nemčijo, medtem ko bodo ostale tri pare sestavljali: Brazilija in Madžarska v Bernu, dan poprej pa Anglija in Urugvaj v Baslu ter Avstrija in zmagovalec tekme med Italijo in Švico v Lausannu — ne bi zmagali nad svojim nasprotnikom, so se že s tem, kar so pokazali do zdaj s svojim odporom in svojim znanjem v tekmi proti Braziliji pridobila sloves, da je bila ta tekma najboljša na vsem turnirju do zdaj, kar je nedvomno največji uspeh jugoslovanskega nogometa vobče.
Brez vsake rezerve je Jugoslavija danes v skupini vodilnih držav v nogometu, in to ne samo glede na rezultate, ki jih dosega, temveč tudi po kvaliteti vsakega posameznega igralca in enajstorice kot celote.
Skupina jugoslovanskih novinarjev je po dosedanjih tekmah na svetovnem prvenstvu sestavila izbrano moštvo najboljših igraLcev na tem prvenstvu — ne glede na sistem in način igre — v katero so sprejeli tele najboljše predstavnike svetovnega nogometa:
Beara (J), D. Santos (Brazilija), Martinez (Urugvaj), Čajkovski, Horvat (oba J.), Ocvirk (Avstrija), Julinho (Br.), Kociz (Madžarska), Lafhouse (Anglija), Puskas, Csi-bor (oba M.).
Dosedanji potek tekmovanja je dal popolnoma realen vrstni red vseh reprezentanc. Ni slučajno, da so se kvalificirale za četrtfinale Brazilija in Jugoslavija iz prve. Madžarska iz druge, Urugvaj in Avstrija iz tretje ter Anglija iz četrte skupine, kakor tudi ne, da bodo morale Nemčija in Turčija ter Italjia in Švica nastopiti za odločitev še enkrat. Vsi ostali spadajo šele v slabše skupine, med
Društva in klubi LT so bili vse do lani tudi po Prekmurju organizirani po zgledu industrijskih središč in večjih mest. Zaradi tega se je njihova dejavnost v glavnem usmerjala k specializaciji, in sicer v avtomobilizem, letalstvo, foto-kinematografijo itd. Funkcionarji ljudske oblasti in množičnih organizacij so videli v teh klubih samo športni in strokovni namen.
Vzlic tej ne najboljši usmeritvi za podeželje so klubi LT prvi čas zbrali okrog sebe do 2000 ljudi, katerih število pa je vsekakor močno nihalo. Brž ko članstvo ni imelo večjih materialnih koristi od lastne vzgoje, je prenehalo sodelovati. Ta čas deluje po nepopolnih podatkih v organizacijah LT v Prekmurju okrog 700 članov, kar pomeni, da še daleč ni množično.
Vse lansko leto je življenje organizacij LT potekalo v znamenju iskanja prave oblike in vsebine dela. Težnja, da bi se klubi razšli in naj bi iz njih nastala društva LT, je dala organizacijam, posebno v kmetskih področjih, novo pobudo. Ta sprememba pa kljub temu ni pomenila likvidacije »klasične ljudske tehnike«, temveč je prinesla le novo obliko dela za poživitev v novih razmerah.
V tem razvoju so se društva Ljudske tehnike sčasoma razvila bolj v kmetijsko-tehnična društva, klubi pa so ostali specifični kot aeroklubi in avto-moto šole. Slednji bodo svoje delovno področje polagoma razširili na vse Prekmurje. Doslej deluje v Prekmurju šest društev LT. Središče izživlja-
njiml CSR, Francija in Belgija, za njimi pa Škotska ter slednjič Mehika in Koreja.
Toda od naslednjega kola naprej zaporedje posameznih reprezentanc ne bo moglo biti več realno, kajti po končanem žrebu od dveh glavnih favoritov — Madžarske in Brazilije — bo mogel igrati dalje v polfinalu samo eden. V ostalih treh tekmah s tem naslovom so favoriti že zdaj bolj ali mani znani. Za takega velja Urugvaj v Baselu, Avstrija v Lausannu in slednjič Jugoslavija v 2enevi v tekmi z zmagovalcem med Nemčijo in Turčijo. Ce bo vse poteklo po računih na papirjih in tudi po eralni moči ter do sedaj opka-zanih vrednostih, bi iz prvih dveh skupin izšli zmagoviti Jugoslavija in zmagovalec tekme med Brazilijo in Madžarsko, iz ostalih dveh pa Urugvaj in Avstrija. Po pro-pozicijah je urejeno tako, da bi se morala Jugoslavija, če pride v polfinale, srečati samo z nasprotnikom iz nižjih dveh skupin, torej z Urugvajem ali Avstrijo, v nobenem primeru pa ne z Madžarsko ali Brazilijo. Vsekakor bi bilo neskromno trditi, da je Jugoslavija v nedeljski tekmi pro-
nja LT je slej ko prej Murska Sobota, ki ima svoj Aero-klub, Avto-moto društvo, Foto-kino klub in Radio klub, ki pa lani kljub danim pogojem ni deloval. Iz skromnih sredstev okrajnega odbora LT so dobili polnoč vsi ti klubi in še pomorsko brodarsko društvo v Krogu in dve društvi LT.
Aero-klub ima izmed vseh organizacij največje izdatke. Letos bo potreboval za gradnjo hangarja in letališča nad 3 milijone dinarjev. Lansko pomoč v znesku 60.900 dinarjev je porabli klub samo za enkratno praktično šolanje ene skupine padalcev. V boljših pogojih deluje avto-šola, ki dobiva svoje usluge plačane.
Za razširitev delovanja LT na vasi je bila organizirana posebna kmečka tehnična komisija, ki bo lahko mnogo koristila pri ustanavljanju novih društev LT na vaseh. Vse takšne akcije pa bi morale biti stalne in ne samo kampanjske, kakor doslej. Težavno in važno vprašanje je tudi uvajanje tehničnega pouka v šolah, ki naj bi zamenjal pouk ročnega dela in ga bo treba še proučevati.
Za učvrstitev teženj Ljudske tehnike v Prekmurju bo treba predvsem okrepiti vodstva organizacij, ki so marsikje še dokaj mlačna in pretesna. Osnova za izvedbo vseh načrtov pa so seveda zadostna materialna sredstva. Zaradi mnogostranskih potreb so leta za namene Ljudske tehnike bolj ali manj omejena, tako da bodo morale v tem pogledu priskočiti na pomoč tudi množične organizacije, prav tako pa tudi občinski ljudski odbori sami ter domača gospodarska podjetja.	V. S.
ti Nemčiji, ki bo verjetno v sredo odpravila Turčijo, popoln favorit. Nemška reprezentanca je v prvem srečanju na prvenstvu gladko obračunala s Turčijo. Njene vrednosti ne gre ceniti po nedeljskem porazu proti Madžarski, ker so Nemci postavili v to svojo enajsterico samo štiri igralce standardnega moštva, sedem od njih pa so jih dobesedno prihranili za tekmo v sredo. To pomeni, da bodo Nemci, ki igrajo ostro, močno in hitro, zelo nevaren nasprotnik, ki bi ga bilo nespametno podcenjevati. Zanimivo je. da smo pred dvema letoma na olimpijskem turnirju v Helsinkih tudi zadeli na nemško reprezentanco, ki pa je bila takrat še amaterska, in smo jo zato brez posebnega truda porazili s 3:1 in se hkrati plasirali v finale olimpijskega turnirja. Toda to so b:li drugi Nemci kakor letošnji v Švici!
Za vse tekme do vključno nedelje so bili medtem tudi že določeni sodniki. Dopolnilni tekmi med Nemčijo in Turčijo ter Italijo in Švico bosta sodila Francoz Vincent ter Griffith iz Walesa. Vodstvo četrtfinalnih tekem je bilo zaupano temle sodnikom: Jugoslavija — zmagovalec Nemčija : Turčija Istvan Zolt (Madžarska), Madžarska : Brazilija Ellis «Anglija), Urugvaj :	Anglija Steiner
(Avstrija) ter Avstrija — zmagovalec Italija :	Švica Foultless
(Škotska).
conski Šahovski turnir
Samo PirG osvojit celo točko
München, 21. junija. Večina vodilnih udeležencev v conskem prvenstvu je, razen velemojstra Pirca, remizirala v XV. .kolu. Pirc je kot črni premagal doslej nepremaganega Torana, ki se je v srednji igri spustil v dvomljive kombinacije, kar je Pirc dobro izkoristil in partijo odločil v svojo korist. Rezultati:
Toran — Pirc 0:1, Wade — Bhend 1:0, Mulcahv — Aitken 1:0, Castaldi — Bürstein 1:0, partije Unzicker — Kramer, Lok-wenz — Rabar, Donner — Ruderer, Bouwmeester — Goiombek, Ribeiro — Dunkleblum so se končale remi, partija Lehmann — Jacob pa je prekinjena.
V prekinjeni partiji prejšnjih kol je Lehmann premagal WaGeja, medtem ko sta Pirc in Lok-wennz ponovno prekinila.
Stanje po XV. .kolu: Unzicker 12 m pol, Donner 11 in pel. rüderer 11. Golombel:. Toran in Ribar po 10 ?n pol, Pirc 10 (3), Kramer 9 itd.
Tretji moštveni šahovski brzi turnir za prehodni pok?! Bleda, na katerem je nastao ho 10 moštev iz Hrvatske :n Slovenije, med njimi tudi mednarodna mojstra ing. Vidmar :n Ud vč h se je končal z zmag o zagrebške M"a-desti z 38 točkami pred lSk (35)
Sidom sa likom
Sred: vročega poletja, zdaj ko se mladina ukvarja samo s poletnimi športi, se naši smučarji še vedno nočejo sprijazniti z mislijo, da bi odložili svoje »dilce«. Njihovo dejavnost v tej, zanke čisto tuji sezoni, pa omogočajo seveda senčnati kraji v na.hh gorah. Mednje sodi kakopak Ak, kjer bo na tradicionalni progi izpod Široke peči prihodnjo nedeljo slalom z mednarodno urhhež-bo v .priredbi smučarskega kluba Jesenice. Tekmovali bodo členi, članice in mladinci. Za vse tekmovalce je organizator pripravil lena oraktična darila in dipleme.
Pridite v nedeljo v Martuljk! Videli boste zanVnive borbe naših znanih alpskih smučarjev.
Tudi Ljubljana zašeria s plavalno šdo
Železničarski plavalni klub Ljubljana organizira tudi leics plavalno šolo na Kolezi;:. v šolo bo sprejeta mladina med še in šestnajstim letom. Bolj*?: plavale: bedo po tečaju sprejeti v klub. Pouk se bo začel v petek.
25.	t. rn. ob devetih.	Vpis traja
do	vključno 25. t. tn.	vsak dan
na	kopališču Kolczija.	
K	■» v sredo v B-.tr	•t Nemci iz-
ona	čil: prednost metra p	it la s Turki,
je	ueki prodajalec piva	«tl vež |a
prckuc-nil »jo prodajno košaro skupno 7 di-: urjeni. Po odmoru se je spravil pobirat denar, kar je trajalo precej dolgo, tako da je medlem Nemčija zabila še tri gele, ki pu jih on ni mogel \ideii. Vsekakor *=e mu j-. to navdušen:«- grdo maščevalo, kolikor ni utrpel še de na rin- škod«-.
Danes ob 17.30 bo na stadionu Odreda nogometna tekma za pokal Jugoslavije med Domžalami in Protiavioncem (ljubljansl --nizija) v prvenstveni predtekmi ob 16.43 bosta igrala Odred : Domžale.
Smučarski klub Enostnost vabi tekmovalce vseh kategorij, dr. se udeležijo gradbenih del skakalnice na Galetovecn. Zbor dnevno ob 15. uri.
Stadion VVanlcdorf v Bernu bo zadnje prizorišče svetovnega prvenstva dne 4. julija, to nedeljo pa četrtfinalne tekme med Brazilijo in Madžarsko. Pot v to areno je čedalje ožja...
iz življenja ljudske tehnike v prekjiurju
Krepkejša vodstva in močnejša materialna osnova
Mnogo noči je prebedel knjigovodja Herkimer, ko je razmišljal o prihodnosti. Sin. ki ga je ljubil, naj bi se — ne, se mora r.ekoe uveljaviti na poti, s katere je njega tako nerazumljivo vrglo. Leta študija pa so dolga in draga.
Sin ni imel še niti šestnajst let, ko je nekega dne ves razgret in srečen prišel v urad. Sklonil se je k očetu in mu zašepetal na ubo, da je naposled le dosegel, kar je želel: nastavljen da je za dvanajst dolarjev na teden kot »fant za vse« pri Obio State Journal.
Kar je sledilo, o tem je neutrudno pripovedoval le oče, nikoli pa John Herkimer. Z osemnajstimi leti je pripadal štabu svojega lista kot »Associate Editor«,* z dvajsetimi je sprejel neko ponujeno mesto v Pittsburghu — kamor je šel seveda skupaj z očetom, ki mu ni več dovolil tlačaniti v stolpcih zavarovalnih prispevkov. Novo, vabljivo ponudbo iz Chicaga je odbil, ker starega moža ni hotel peljati na kraj njegovega življenjskega poraza.
Pokazalo pa se je, da je bila čustvena odpoved pametnejša od vsakega preračunavanja. Poklicali so ga namreč v New York. Nj egovo ime je zaslovelo. Ljudje v prostrani deželi so že poznali in vedeli, kaj je napisal ali povedal. Nato je začel naraščati potop v Evropi. Zdaj je govori! in pisal od tam.
Postal je premožen. Kupil je posestvo v Ohiu, nedaleč od mesta, kjer je zanj tlačanil oče. Zdaj je vladal kot njegov upravitelj v kraljestvu polj in travnikov, ki so jih obdajali gozdovi; vsak dan je doživljal svoj veliki trenutek, ko je z onstran morja prišel k njemu glas njegovega sina.
Glas, ki ga je poslušal skupaj z mnogimi milijoni, ni bil
• Soizdajatelj, e- Op, prev,
prav nič »lep«. Bil je raskav in uporen kot lasje nad njegovim čelom, glas kadilca; hreščal je in včasih ga je pretrgal kašelj. Vendar je bil moško odločen in vlival je zaupanje.
Stari je imel občutljivo uho za odtenke tega glasu. Odkar se je bil John vrnil v London, je ta glas čedalje bolj pritiskalo neko breme; bil je vedno težji od tega, česar ni povedal in kar je obdržal zase.
Nekega marčnega večera je glas napovedal, da ga nekaj časa ne bodo slišali. Tisti, ki je govoril, je nameraval odpotovati na celino — tja na evropski vzhod, »o katerem vemo tako malo. a bo kmalu dosti važnejši, kot pa mnogi slutijo«.
Stari Herkimer ni več odprl svojega aparata v hiši na griču. Kar je moral povedati Johnov namestnik, ga ni zanimalo.
3
Minilo je pet tednov.
Sedel je v svoj zanemarjeni avto in oddrvel proti pristanišču Harwich, da se prepelje na Holandsko. Nekaj ur je po osebnih opravkih prebil v Amsterdamu.
Ponoči je prevozil Porurje, kjer je videl, kako je iz pet sto Essenovih plavžev žarela proti nebu kovačnica za uničevanje sveta. V Berlinu ni govoril z nikomer. Spal je dvanajst ur, da bi lahko drugi dan brez odmora prispel na severno mejo Nemčije.
Tu se je začela njegova naloga. V neprijazni zgodnji pomladi je prepotoval baltske dežele, troje umetno izrezanih držav, ki so dolgovale svoj obstoj polovičarski mirovni pogodbi.
Tamkajšnje glavne ceste so bile bedne. On pa je še zavijal s pota, vestno križaril sem ter tja po deželi in prišel
končno do Revala, ki se je z rdečimi čepicami svojih starih stolpov ogledoval v ledeno mrzli vodi Finskega zaliva. Ob njem se je vozil dalje proti vzhodu — vse do tja, ko ni šlo več dalje.
V žepu je imel odličen potni list, žigosan z mnogimi zanesljivimi in dolgotrajnimi vizumi. Samo en vizum je manjkal; tega vizuma ni bilo mogoče dobiti.
Dolgo se je zadržal na mestu, kjer ni šlo več dalje, pri obmejni stražnici onstran Narve. Gledal je čez mejo v nedostopno državo, ki se je od tani ogromna razširjala preko vse Azije. Na čeladah vojakov, ki so patruljirali na oni strani, je razločil rdečo zvezdo. Tako dolgo se je zadržal tam, da so prišli estonski obmejni stražniki iz svoje lesene čuvajnice in ga nezaupno opazovali.
Nazaj je potoval počasi. Ko je konec aprila dospel na poljsko ozemlje, je imel v svojih beležkah in še bolj v spominu podatke, ki so bili najbrž temeljitejši in dosti bolj mnogostranski, kot pa jih je imel referent za baltiške zadeve v londonskem zunanjem ministrstvu.
Govoril je z državnimi predsedniki, z mestnimi župani, z duhovniki štirih veroizpovedi, pa z industrialci, ki so se vsevprek pritoževali: lastniki usnjarn v Litvi in asfaltnih jam na Estonskem, lastniki ladij, lesni veletrgovci, tovarnarji papirja. Razgovarjal se je tudi s tevtonskimi baroni, ki so na svojih veleposestvih v zamaknjeni nepotrpežljivosti strmeli proti Nemčiji, tja, kjer se je naposled spet prebudil osvajalni duh redovnih vitezov, katerih pravnuki so bili.
Bil je temeljit. Spoznal je namreč tudi. kaj je mislilo io česa se je balo ljudstvo: vaški župani, učitelji in krčmarji, mali kmetje in drvarji, ribiči v Riškem zalivu in ob Peipu* škem zaliva.