Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev. 155.	V UuMjail, v ponedeljek, 27. ivgnstii 1917.
L810 XIV.
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm TlBOka ali ni«
prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- ln večkrat . „ 23 „ pri večjih naročilih primeru popust po dogovora.
■ Poslano: -
Enostolpna petitvrsta po 60 v
lahaja vsak dan lzvzemSl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Rodna letna priloga vozni red,
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Račun poštne hraailtiloe avstrljsie št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. Sf. 7583. — Upravniš'iega teleiona št. 188.
== Velja po pošti: ==
za cc!o iCto naprej .. U 30'— za u mesec „ .. „ 2*50 za Nomeljo oeloletno . „ 34-— za ostalo inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na clom: Za oelo ieto naprej .. K 23-— za en mesec „ .. K 2-30
V	upravi prejoman mesečno,, 2-—
~ Sobotna w»daja: ==
Za oe o Iel,o.....K
za Nemčijo celc!oino. „ !!•— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
BW Uredništvo Je v Kopitarjev) nMoi ntc ? ?. Roiopisl po ro večajo; neirankiraca plsrr »-o ess sprejnmaio. — Uredniškega teleiona Sfev. =
S veta Gora
R,i m, 25. avgusta 1917. Od včeraj plapola na vrhu Svete Gore italijanska trikolora. (Italijansko uradno poročilo.)
Nedelja zvečer.
Frančiškanska cerkev na Marijinem trgu tiha, prazna! Le v prvih klopeh nejasne konture v polmraku. Begunci, izgnanci! V oltarju sv. Deodata kraljuje svetogorska Mati božja prognanka. Tre-pečejp srca v bridkosti, nalahno se gibljejo ustnice in iščejo tolažbe in utehe v molitvi. A tam zunaj zločesto zamolklo bobnenje topov iz daljave, kot plahutanje strahov v polnočni uri. Srce se krči, drhti. Mračno je, temno okrog svetogorske Mateje božje, Povsod vojska, strašna vojska; znamenje vojske še v svetišču.
Tam zunaj po tlaku udarjajo koraki. Polglasen razgovor. Uho ne razloči besed, a vendar jih sluti in čuti, sluti v globokosti velikansko bolest.
Italijani so - nocojšnje
»Sveta Gora padla — zasedli v petek zvečer -uradno poročilo,« —
Oj, Sveta Gora, Sveta Gora, ti kraljica naše slovenske Goriške, ti varovanka naše Gorice, naših Brd, Vipavske doline, Krasa, naših gora! Ti pribežališče žalostnih in obteženih. Ti zavetišče in uteha to-
Oklic.
Dne 14, t. m. so vrgli sovražni (laški) vetalci \žigalne bombe na Koroško Belo in povzročili grozovit požar, ki je uničil v eni uri poleg župne cerkve 45 hiš z gospodarskimi poslopji. Ostalo jc le golo zidovje. Zgorela so vsa živila in krmila, skoro vsa hišna oprava, obleka perilo in nekaj živine. Škoda se ceni na okroglih 400.000 kron. Vsled,nesreče je 60 rodbin, ki štejejo kakih 300 oseb, brez strehe.
Nesreča, ki je zadela pomilovanja vredne prebivalce, je povzročila nepopisno bedo, katere ne morejo odvrniti iz lastne moči in z lastnimi sredstvi; tuja pomoč je najnujneje potrebna.
V olajšanje stiske prizadetih prebivalcev odrejam nabiranje milih darov, zlasti tudi živil, obleke, kuhinjske posode itd. po vsej deželi Kranjski in apelujem na vsekdar dokazano radodarnost prebivalstva Kranjske dežele ifi njegovo ljubezen do bližnjega. Prepričan sem, da bo s toplim srcem in
lažbe in miru hrepenečih naših nemirnih sinov. Čudodelna podoba svetogorske Matere božje daleč od razdrtega domačega svetišča, sama prognanka, a okrog nje izgnanci, rjem sinovi.
O Sveta Gora, Sveta Gora, tudi tebe nam je ugrabil sovražnik. Kos za kosom nam trgajo našo zemljo, našo s krvjo prepojeno zemljo, domačo ljubljeno slovensko zemljo, razvaline in pogorišča naših belih domov!
Oj, Sveta Gora, Sveta Gora, ti simbol trpljenja naše tako vroče ljubljene slovenske zemlje. Raztreseni in raztepeni smo po širnem svetu. K tebi je zaupno zrlo srce! A sedaj se je tudi na tvoj vrh vgnezdil sovražnik, razvil svojo triknloro: znamenje pohlepa po naši slovenski zemlji. Za-kopuje se med čeri, vziduje težka, temna žrela topov-velikanov, obrnjenih proti Vipavski dolini. Kot splašena golobica tre-peče naše srce, trepečejo in drhtijo beli naši domovi, trepeče v strahu naša Vipavska dolina.
P p--;p.a Marija, Mati božja, ti tolaž-nica ::alostn;.h, trpečih in preganjanih, pomagaj nam, reši nas! Pod tvoje varstvo se zatekamo.
Sveta Gora, Sveta Gora.
z odprto roko priskočilo težko prizadetim prebivalcem Koroške Bele na pomoč,
Denarni in sploh tudi vsi drugi darovi naj se izročajo okrajnim glavarstvom, v Ljubljani mestnemu magistrati}. Ti uradi bodo odposlali darove okrajnemu glavarstvu v Radovljici, katero jih bo sporazumno s pomožnim odborom na Koroški Beli razdelilo med potrebne.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1917.
C. kr. deželni predsednik: Henrik groi Attems s. r.
Požara v DeCji vssi in v [sirili
Dne 22. avgusta ob 8. uri zjutraj je izbruhnil v hiši posestnika Miha Vidriha v Dečji vasi, občina Zagradec, ogenj, kateri jc vpepelil hišo, hlev in shrambo za žito. Hišno opravo in zalogo žita se je posrečilo rešiti. Škoda znaša 5000 K, zavarovalnina 1800 K. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti žene Vidriha, katera jc opustila omesti saje, katere so se vžgale.
Dne 24. t. m. jebila v veliki nevarnosti cela vas Gabrije. Bilo je okrog 11. ure dopoldne, ko se začne vzdigovati strašen plamen nad gospodarskimi poslopji posestnika Krešča, ki je sedaj pri vojakih. Zažgali so otroci, ki so se igrali z žveplenka-mi pred podom. Na plat zvona so pohiteli ljudje iz sosednih vasi kakor tudi iz Besni-ce in Volovlja, ki so s pridnim delom rešili vsaj hišo, ki je tudi že začela goreti in obvarovali, da se ogenj ni razširil na celo vas. Posebno pridno so delala dekleta z dona-šanjem vode. Vsem bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala! Pogorela so vsa gospodarska poslopja, vaški mlatilnica, šest ovc, pet prešičev in več panjev čebelj.
i.
Pod tem naslovom priobčuje vseučili-ški profesor dr. Jakob Bleyer v »Pester Lloydu« obširen članek, ki je iz več ozirov zelo zanimiv tudi za nas. Prvič nam kaže, da Madjari spoznavajo, kako nevarno je nemško prijateljstvo zanje. Nemci se Ma-žarov radi poslužujejo kot zaveznikov proti slovanstvu, a ne kot enakovrednega naroda, kateremu bi bili pripravljeni za vedno priznati poleg sebe prostor na soln-cn, marveč edinole kot začasnega pripravnega orodja za zatiranje drugih narodnosti; kakor hitro pa bi dovoljevale razmere, pridejo pod nemški kulturni nož tudi Mažari, tudi njim je po vsenemškem načrtu pripravljena le ena usoda: germanizacija. To zadnji čas avstrijski Nemci čisto odkrito izpovedujejo in ravno to je nagnilo dr. Ble-yerja, da je objavil rečeni članek, v katerem bere Nemcem levite in jim pravi, da velja o njih krilatica: da se niso nič naučili ia ničesar pozabili.
V prvi vrsti se peča dr. Bleyer s trditvami in izvajanji v nedavno izišli publikaciji: »Ruhmeshalle deutscher Arbeit in der osterreichisch - ungarisehen Monarchie«-katero je izdal Adam Miiller-Guttenbrunn, po rodu ogrski Nemec, sotrudniki pa so mu bili odlični znanstveniki in pisatelji. Izdajatelj sam daje v prvi vrsti duška svojemu ogorčenju proti Madjarom, katerim očita nehvaležnost: Domalega vse, kar se je na Ogrskem storilo in se še stori za evropsko kulturo, je nemško delo, vsled česar bi se menda morali Madjari za vedno odpovedati vsaki narodni samozavesti in hlapče-vati nemštvu. Temu nasproti po pravici naglasa dr. Bleyer, da se kultura nikdar ne daje in ne jemlje kakor miloščina, marveč si jo vsak narod prisvoji z lastno dušno močjo. In edina dolžnost, ki mu jo nalaga
hvaležnost za prejeto kulturo je, da prisvojeno vsečloveško kulturno dedščino dalje razvija in izpopolnuje primerno geniju svojega plemena. Drugačne hvaledolžnosti ne more priznati noben narod in je ne priznajo n. pr. tudi Nemci ne nasproti Francozom.
Te besede bi si morali Nemci dobro zapomniti in že enkrat postati nekoliko skromnejši, kadar govore o »svoji« kulturi!
Še dalje, nego Miiller-Guttenbrunn gre njegov glavni sotrudnik Rihard pl. Kralik, ki odkrito piše: »L. 1866. jc bila Ogrska zopet skoraj popolnoma germanizirana; tedaj pa je nastopil dogodek, ko se je Avstrija ločila od Ogrske ... Toliko je gotovo, da ostane nadaljevanje nemškega kulturnega dela na Ogrskem za cele rodove — upajmo pa, da ne za vselej! — izključeno ... Kajti tudi tnadjarski šovinizem je po dobršnem delu le preres nemška ustanova. Kar so pa Nemci ustanovili, morejo tudi zopet prezi-dati. In to je nemška naloga v bodočnosti!« Nemška naloga v bodočnosti kot nadaljevanje nemškega kulturnega dela jc torej: germanizacija Ogrske! Tako vsklika dr. Bleyer in nadaljuje: »Ogrska se bori z Nemci ramo ob rami proti celemu svetu sovražnikov, a nobeden teh sovražnikov ne stremi za enakim ciljem kakor Nemci; sicer hočejo Ogrski odrezati ta in oni kos ozemlja, a da bi hoteli n. pr. poslovaniti madjarsko pleme samo, na to ne misli nihče. Potemtakem Ogrska nima večjih in nevarnejših sovražnikov, nego so ji ravno avstrijski Nemci!«
Kakor vidimo, se Madjarom odpirajo oči. Veliko bi bilo njihovo spoznanje vredno tudi za nas, ko bi hoteli biti v njem dosledni in iskati pravih sklepov. Temu pa žal ni tako, kakor bomo videli pozneje. Zaenkrat pa čujmo, kaj pravi Bleyer proti po-nemčevalnim nameram avstrijskih Nemcev na Ogrskem: »Vemo in tudi Vsenemci dobro vedo, da more Ogrska, zagozdena med slovanstvo in nemštvo., ohraniti svoje ozemlje nedotaknjeno le tedaj, ako se opira na Nemce. Ali pa mislijo sedaj Nemci, da bodo, zlorabljajoč njen zemljepisni položaj, izsilili iz nje, da bo zatajila svojo preteklost in si pustila germanizirati bodočnost? Ako se hoče Ogrska tirati v obup, naj se le nadaljuje s takim »sporazumevanjem«. Toda pomisli naj se, da je obup slab svetovalec! ... Če je avstrijskim Nemcem res kaj ležeče na obstanku monarhije, potem naj svoje mrtve že enkrat globoko in za zmerom pokopljejo!«
To se pač pravi z drugimi besedami, da so Madjari pripravljeni, boriti se za svojo narodnost in za enotnost svoje države z
Mm\\ prem
(Visoko cerkveno odlikovanje ljubljanskega semeniškega ravnatelja dr. Jožefa Lesarja.)
Zvon v II. nadstropju je zapel. Šum po hodnikih, hitri koraki, beseda in smeh je zamrlo, mir je nastal. Soba za sobo sc zapira, luči se prižigajo — in par minut pozneje je že sklonjenih nad 80 mladih obrazov nad resnobnim študijem; tu sv. pismo, tu pedagogika, tu moralka itd. Še par let, morda samo še eno, morda še samo par mesecev in novomašni dan pride, zato jc treba izrabiti dneve in ure.
Dolgo je mirno in tiho. Odpre se sobi-ea, in tihih korakov stopa nekdo po stopnicah v zgornje nadstropje. Kaj je to? Nered pač, saj zdaj je študij, ni časa za obiske!
Da, za navadne obiske že ne. Ali ta obisk je namenjen drugemu, ki ima stanovanje na koncu hodnika poleg sobice št. 7. Težko je srce, nemirna misel, Bog pa lc nekaj korakov proč — ali ne bo šel k njemu po srečni mir eden od onih, ki slišijo kmalu prelepe besede: »Ne imenujem vas več hlapcev — prijatelje vas imenujem!«
Vrata zaškripljcjo, že jc notri. Toda glej, nisi sami Pri vhodu na desno oltarja kleči žc nekdo, saj ga poznaš. Velika, pokončna postava — tu pa je globoko sklo-
njena; odločen, resnoben pogled — tu pa je vprt proti podnožju altarja. Vodja semenišča moli za gojence. Kolikokrat si ga našel v zamišljeni molitvi, ob vseh dnevnih časih! Že davno jc umrl za Rožnikom dan, on pa še vedno kleči poleg trepetajoče lu-čice v svoji klopici.
Slavljenec — mož molitve, pozdravljen! Hvaležno pozdravljen od toliko duhovnikov, ki si jih v razgovorih z Bogom imel v misli!
Včasi sem med študijem šel na hodnik. Nisem sc mislil raztresti, ne — saj sem knjigo vzel s seboj. Pa prišel je še kateri vunkaj, in tih pogovor se je pričel. Nič hudega — ali ure so le dragocene, škoda zanje, če minejo brez polnega sadu!
Pa šla sva k oknu poleg št. 21. Naslonila sva se nanj in se menila šepetaje in gledala na dvorišče, kjer sc jc nad obed-nico vspenjala divja trta. Naenkrat se obrnem stran in odidem v sobo. Kaj je bilo — resen pogled, svarilna beseda vsled nerodnosti?
Ne! Marveč v okno ravnateljevc sobe se mi je vprl pogled. In tam sem ga zopet videl, kakor sem ga videl žc tolikokrat: nad pisalno mizo je sklonjen in študira. Nič oddiha, nič presledka — nc lc za bogoslov-ce, tudi zanj je študij, čas resnega napornega dela,
Kako nas je opominjal Tvoj zgled, Tvoje bodrilne besede! Slavljenec — mož dela, pozdravljen!
Vsakdo od nas jc doživel lo-lc: imej prijatelja še tako rad. ob slovesu sc ti bo
zdel še bolj blag, dober in vreden ljubezni. Glej, tudi z življenjem, s tem pisanim vabljivim veseljem je taka: takrat ko se poslavljata, stopi pred te v še večji vabljivo-sti in prelesti.
V semenišču je čas, ko se človek polagoma odpoveduje življenju. Ne še defini-tivno, ali čim bliže je konec 4. letnika, tem bliže je tudi to slovo ocl življenja — takrat boš govoril odločilne besede: »Dominus pars hereditatis meae et calicis mei«, za vselej jih boš izrekel.
Kaj čuda torej, da stane tisti odločilni korak toliko bojev! Ko se drugi razgovar-jajo, premišljuje ta v sobici; ni smgha več na mladi obraz, nc gre delo izpod rok; vse se nekam maje.
Pa gre mladi človek na zadnjo pot, v II. nadstropje nasproti kapele. Vrata se od-pro, zvoncc jc naznanil obisk. Srcc bije ko struna v razburjenju pri misli, da sc v par minutah odloči usoda.
Začuje se počasen korak, in v nekaj hipih stoji pred teboj. Od čtudija ie vstal, zato vpre vate svoj resnobni pogled še bolj resnobno: »Prijatelj, no kaj bo?«
Skušaš porazložiti, pa oj tako nerodno padajo besede. Lc sunkoma sc izraža misel. Ali on te jc razumel, pelje lc v drugo sobo in veli sesti. Ugovor — odgovor; J dvom, jasnost; strah — opogumlienje. Dol-| go traja obisk, a ko zvonček nad vrati dru-| gič zapoje, jc srcc lahko in veselo, saj sc jc vrnila sreča sreča poklica, ki sc jc žc poslavljala.
Pozdravljen od vseh tistih, katerim si
bil ko oče, ko smo prišli z zaupanjem k Tebi!
Včasi v šoli sem ga gledal, ko nam jc razlagal. Ena misel mi je še posebno velikokrat prišla: »Bog ve, ali mu kdaj pridejo solze v te oči ali ne, kaj bi jih neki moglo porositi?«
Pa sem sam to doživel. Bilo je na dan, ki je gotovo najlepši dan v mojem življenju dan ordinacije. Iz knezoškofove palače smo prišli, stariši in sorodniki so nas pozdravljali po hodnikih. Pa nismo sc ustavili, v II. nadstropje smo šli, po slovo od gospoda vodje.
Resen nam je prišel naproti, veselo nas pozdravil v nagovoru. Še par praktičnih opominov, potem pa je pristavil: »Gospodje, prosim za novomašniški blagoslov.';
In pokleknil jc, tudi mi smo pokleknili, le prvi po abecedi jc stal in razprostrl roke. Solze so mu stopile v oči tisti hip, ko jc klečal pred nami. Samo oče in mati sta tako pobožno in ganjena prejela novomašniški blagoslov. Ko je pa vstal, mu je vstre-pciala beseda. In videl sem v njegovih resnih, pa dobrih očeh — solze. Kot oče sredi otrok!
Mi, ki smo imeli priliko, spoznati Tc od blizu, Te cenimo in ljubimo. Veseli nas pa zavest, da Te cenijo in ljubijo tudi drugje,
Slavljenec, poglavar katoliške Cerkve v Rimu Te je — vrednega — odlikoval, — zato šc toliko prisrčnejše pozdravlien od nas. tvoiih duhovnih sinov.
najskrajnejšimi sredstvi. In to bi bilo drugo zanimivo — četudi seveda ne novo — dejstvo v Bleyerjevem članku.
Sedaj pa preidemo k tretjemu, ki je za nas najaktualnejše: Ali so Madjari, ki so pregledali nemške nakane in tako odločno vstali v obrambo svojega narodnega in državnega prava, ali so Madjari vsaj nekoliko dosledni v svojem spoznanju, vsaj neko liko dovzetni za resnice, ki jih tako glasno uči sedanji čas? Žalibog ne. Bleyer vidi samo Ogrsko in madjarsko hegemonijo v njej, za katero se brez ovinkov izreka in poteza, in to celo v imenu celokupnega ogrskega nemštva: »Ogrska { to se pravi madjarska! 0. ur.) supremacija (nadoblast) se mora za vsako ceno vzdržati!« In na drugem mestu piše: »Vsak otrok pri nas ve, da Ogri (Madjari! O. ur.) — izvzemši nekatere, sicer glasne, a danes še brezpomembne posebneže — nemštvu voditeljsko vlogo v Avstriji najodločnejše in najodkri-tosrčnejše privoščijo in žele. Seveda ne iz sentimentalne ljubezni, marveč iz lastnega najprvobitnejšega interesa. Saj tcmcljj na-godba iz 1. 1867. na tej misli, katere se Ogri še danes drže ... R. pl. Kralik in njegovi somišljeniki bi storili boljše, ako bi svojo pozornost in svojo skrb obrnili od Ogrskega nemštva in jo posvetili nemštvu iv Avstriji ter svojo moč nedeljeno in ne-oslabljeno postavili v službo nemških he-jgemonijskih prizadevanj v Avstriji.«
Ničesar se niso naučili in ničesar niso pozabili! Tako pravi Bleyer o Nemcih in mi ne moremo nič boljšega reči o Madjarih. Nagodba iz 1. 1867. jim je še danes vir vse modrosti in moči, nekaka nedotakljiva »skrinja zaveze«; madjarska hegemonija tu, nemška hegemonija tam, drugega ne poznajo in nočejo poznati. In vendar je misel, da bi se ustavila zgodovina narodov pred ogrsko nagodbo iz 1. 1867. ravno tako nemogoča, kakor so nemogoče vsenemške sanje. Ali morda dr. Bleyer in R. pl. Kralik res menita, da so narodi v sedanji strašni vojni prelivali svojo kri in doprinašali svoje žrtve za madjarsko hegemonijo na Ogrskem in nemško v Avstriji?
Uspehi Benedikta XV.
Državni tajnik svete stolice je izjavil dopisniku »United Press« z ozirom na .Wilsonovo trditev, da je papež sestavil svojo mirovno noto po raznih govorih in izjavah državnikov vojujočih se držav ter po sklepih dotičnih vlad, naslednje: Sv. oče pač ni mogel podrobno določiti defi-nitivnj ureditev meja in ozemelj, zato je izrazil željo, naj se vsa ta vprašanja v spravljivem duhu rešijo potom medsebojnega sporazuma. Sv. stolica odločno izjavlja, da ji k mirovnemu koraku ni dala pobude nobena vojujočih se držav in tudi ne želja, katerikoli izmed njih posebej koristiti. Kar so tiče demokratizacije, je Sv. stolica mnenja, da je treba v tem oziru narodom pustiti prosto voljo, da si urede notranjo vlado, kakor žele. Demokratična ideja se je v vojni itak tako okrepila in poživila, da bodo morali njeni zastopniki iz lastnih interesov paziti, da se ne izpre-vrže v anarhijo.
24. t. m. je sv. oče slovesno sprejel poslanstvo skolopskega reda. Na prijorjev nagovor je sv. o.če odgovoril, da se njegove besede žai mnogokrat napačno tolmačijo in se vzdržuje zmota kljub njegovim poznejšim pojasnilom.
Lugano, 25. avgusta. (K. u.) Povodom avdijence, ko je sv. oče sprejel 600 oseb pod vodstvom duhovnikov iz škofije Fra-scati, je sv. cče v svojem odgovoru na voditeljev nagcvor potrdil, da je njegov cilj doseči pravičen in trajen mir. Žalibog pa njegovih namenov in naklepov ne tolmačijo vedno po pravici.
Sv. stolica zadovoljna z odgovorom nemškega kanclerja.
Curih, »Stampa« javlja: Pri sv, stolici so s kanclerjevo izjavo zadovoljni. Upajo da bodo tudi nekatere države sporazuma naklonjene noti, a obe skupini bosta odgovorili šele čez nekaj časa.
Belgijci se klanjajo Benediktu XV.
Le Havre, 25. avgusta. (K. u.) »Agence Havas«: Belgijska vlada se v naznanilu, s katerim beleži sprejem note sv. očeta, vzvišeni misli poklanja. Izjavlja, da bo predloge in poziv sv. očeta zelo spoštljivo proučila.
Izjava apostolskega delegata v Združenih državah.
Bern, 25, avgusta. (K. u,) »Matin« javlja: Apostolski delegat v Združenih državah, ms g. Banjano je izjavil v Cansas City: Pooblaščen sem z visokega mesta, da izjavim: Sv. oče ni pričakoval, da se bodo vojskujoče države v kratkem sporazumele, a glavarjem vojskujočih se narodov je stavil nepristranske predloge, o katerih misli, da bodo privedli do miru.
Prvi odgovori na noto Washington.
Berlin, 25. avgusta. Pariški listi poročajo, da bo na noto sv. očeta odgovoril prvi Washinčton. •
Rotterdam, 25. avgusta. »Daily Mail« javlja iz Newyorka: Predsednik Wilson je sprejel katoliške škofe, ki so ga prosili, naj ne odkloni mirovnega nastopa sv. očeta.
Sporazum Benediktu XV.
Berlin. Pariški listi pišejo, da bo s posredovanjem Anglije najbrže sporazum začetkom septembra odgovoril sv. očetu. Besedilo je sestavil po podatkih angleškega in francoskega ministrskega predsednika italijanski zunanji minister Sonnino.
Geni, 25. avgusta. »Petit Parisien« javlja: Odgovor zaveznikov na noto svetega očeta je v glavnih potezah že sestavljen. Odgovarja se previdno, a nota svetega očeta se ne odklanja. Sv. stolici se odgovor izroči koncem bodočega tedna.
Mirovni pokret katoličanov v Italiji
Lugano, 25. avgusta. »Secolo« in »Po-polo d' Italia« rotita laško vlado, naj nastopi proti mirovni propagandi katoličanov med kmeti in vojaki, ki jo glede na noto sv. očeta razvijajo. V neki milanski tiskarni so naročili 100.000 ponatisov note sv. očeta.
Nota Benedikta XV. v Švici.
Bern, 25. avgusta. Zvezni svet je vzel oficielno mirovno noto sv, očeta v vednost, a za zdaj ne bo ničesar podvzel. V krogih zveznega sveta se sodi, da bo nota v gotovem obsegu dosegla uspeh.
Spletke »zelene kače«.
Curich, 25. avgusta. »N. Z. Ztg.« pišejo iz Rima. Položaj glede na noto sv. očeta se je zjasnil. Cela Italija (namreč framasoni, ki jim pravijo socialisti »zelene kače«. Op. Uredn.), izvzemši oficielnih socialistov in »klerikalcev« nasprotuje posredovanju sv, očeta. Sodi se, da hočejo rešiti Avstrijo, v kateri je notranji položaj težaven in ker žele bolj miru, kakor katerakoli druga dežela. Mir, kakršnega predlaga sv. oče, bi odgovarjal popolnoma zemljevidu, ki je ugoden osrednjim velesilam. Rešil bi Avstrijo, da bi ne bila razkosana, za kar se v prvi vrsti Italija vojskuje. Nastop sv. očeta kot vladarja Italija zasleduje ljubosumno.
Berlin, 26. avgusta. »N. Z. Ztg.« (list je framasonski. Op. ur.) javlja: Italija je vstopila v vojsko 1. 1915. s pridržkom, da bo sv. oče izključen od mirovnega posveta Pogoj je sporazum sprejel.
Odgovor na noto sv. očeta.
Glavni odbor nemškega državnega zbora se je pečal 25. avgusta z novimi imenovanji v državnih uradih.
Kancler dr. Michaelis je izjavil, da je pozval v državne urade može, o katerih upa, da jim velike stranke zaupajo. Parlamentarcu je poveril državni pravosodni urad; državni gospodarski urad osebi, ki ji zaupajo stranke levice; državni podtaj-nik urada za prehrano je postal socialni demokrat; državno finančno upravo je poveril članu narodne liberalne stranke. Pruski pravosodni minister je postal član centra.
Odgovor na noto sv. očeta. Želi, da bo vodstvo države tesno sodelovalo s strankami. Ustanoviti namerava prosto komisijo, s katero se bo kancler o posebnih rečeh posvetoval. Pred vsem gre za to, da se bodo posvetovali o odgovoru na mirovno noto sv. očeta. V to komisijo bo pet velikih strank državnega zbora poslalo sedem članov: dva centrum, dva socialni demokrati, po enega člana konservativci, narodni liberalci in napredna ljudska stranka. Zvezni svet bo tudi v komisijo poslal sedem članov. Komisija bo delovala popolnoma svobodno in zato ne velja zanjo poslovnik državnega zbora,
Izjave strank. Stranke so splošno pritrjevala kanclerju in želele, da bi se uprava še bolj demokratizirala. Posvetovalno komisijo so pozdravljale.
Dr. Michaelis je rekel, da se more v gotovih načelnih vprašanjih razpravljati v tem ožjem, omejenem krogu, da se ohrani tajnost. Konservativci so izjavili, da bi nasprotovali vsaki napravi, ki bi glede na važna vprašanja izročila državnemu zboru ali njegovemu odseku odločbo, ker gre državnemu zboru le pravica, da nadzoruje in kritikuje.
V posebni odsek, ki se bo posvetoval o odgovoru sv. očetu, so bili odposlani: Fehrenbach in Erzberger (centrum), Schei-demann in Ebert (socialna demokrata), vitez pl. Payer (napredna ljudska stranka), grof Westarp (konservativec) in Strese-mann (narodni liberalec).
XXX
Demokratični nazor torej v Nemčiji tudi glede na sodelovanje v zunanji politiki napreduje. In pri nas? ...
Kako važnost polaga kancler na noto sv, očeta, je razvidno, ker bo odgovoril na njo šele po posvetu z nemškimi strankami. Michaelisov zgled naj bi posnemal tudi grof Czernin.
Mirovni preobrat v Angliji.
Haag. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da se nahaia Anglija pred važnim preobra-
tom. Delavska stranka je izjavila, da se želi udeležiti posveta v Stockholmu, a tudi londonsko časopisje piše bolj miroljubno, kakor prej. Ni bilo časopisa, ki bi bil zahteval, naj se nota sv. očeta odbije. Ker je mirovni pokret vedno jači, je angleška vlada pospeševala generalno ofenzivo; če ta ne odloČi vojske, se bo morala vlada pridružiti javnemu mnenju ali pa odstopiti.
Bern. (K. u.) Iz Londona: Bonar Law je izjavil v spodnji zbornici, da je dobil ministrski predsednik vlogo z 221.617 podpisi, ki poziva vlado, naj se prične pogajati o miru. Obvestilo se je vzelo na vednost.
London. 25. avgusta. (K. u.) »Exhange Telegraph« javlja: Veliko londonskih disi-dentov je poslalo sv. očetu peticijo, s katero ga prosijo, naj skliče mednaroden posvet vseh kristjanov, da se določijo pogoji, ki bi zagotovili pravičen in trajen mir.
Mirovni posvet finančnih mogotcev v Švici.
Rotterdam, 25, avgusta. »Morning Post« poživlja vlado, naj dementira govorice, da so se finančni mogotci osrednjih velesil in sporazuma pogajajo v Švici o miru.
Kaj dela groi Czernin?
Z Dunaja je objavila mariborska »Straža« (Šefredakter načelnik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec): Papežev mirovni predlog je sprejela nemška vlada, kakor se je Michaelis izrazil pred glavnim odborom državnega zbora, s simpatijami. Preden bo dala papežu konkreten odgovor, se bo Še enkrat posvetovala z glavnim odsekom državnega zbora. Na Nemškem se da torej ljudstvu, oziroma zastopnikom ljudstva priložnost, da povedo o takem važnem vprašanju, kakor je mirovno, tudi svoje mnenje. Kako pa je pri nas? Ko je grof Czernin prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, se je vpeljal v avstrijsko in sploh v vso svetovno javnost jako simpatično, ker se je jako odločno izrazil za mir. Toda vedno bolj jasno postaja, da vsa ljubezen do miru ne izvira iz Czerninovega srca, ampak iz srca našega mladega cesarja. Saj se je cesar še te dni izrazil napram odposlanstvu hrvatskega sabora: »Gospoda naj bodo prepričana, da ta vojska ne bo niti dan dalje trpela, kakor bo neobhodno potrebno!« Vse, kar je Czernin storil za mir, je storil ne iz lastnega nagiba, ampak po volji cesarjevi. Grof Czernin, čeprav nadarjen diplomat, ne vzame iz lastne volje nobene inicijative v roke, ampak se pusti le potiskati in porivati. Grof Czernin je v svojem srcu na strani nemškega cesarja Viljema za nada-. ljevanje vojske, dokler jo Nemčija potrebuje, in le prisiljen služi tudi svojemu cesarju. V tem mnenju nas potrjuje tudi dejstvo, da je nemški voditelj Dobernig izrekel grofu Czerninu popolno zaupanje Nemcev. Da je prisiljena služba le ovira, je jasno. In zato smatramo grofa Czernina zaradi njegovih simpatij do vsenemških vojnih ciljev za veliko oviro cesarjevega mirovnega prizadevanja. Nujno potrebno bi torej bilo, da bi tudi grof Czernin bil navezan na mnenje ljudstva, oziroma ljudskih zastopnikov. Kako pridejo mnogoštevilni narodi do tega, da en sam nemški grof odločuje o nadaljnji vojski ali o miru. in sicer odločuje samo v smislu naših zaveznikov, a naših lastnih interesov noče spraviti v ospredje? Že sedaj se lahko ustvari po dogovoru forum, pred katerim se vršijo posvetovanja zunanjega ministra z zastopniki ljudstva. Tekom časa pa se bo morala ustava v tem smislu spremeniti, da bo pri vprašanjih o vojski in miru tudi ljudstvo obvezno in veljavno soodločevalo. Ljudstvo v vojski največ trpi, zato tudi mora dobiti pravico, da soodločuje. To je dovolj znano, da pokojni cesar ni maral vojske in da jo je v odločnem kronskem svetu izsilil grof Tisza ob vehementni podpori domobranskega ministra Georgija in tedanjega notranjega ministra Heinolda, — Od sedaj zanaprej naj odloča o vojni in miru cesar in ljudstvo, ne pa komodni, dobro zavarovani grofi in generali.
Spodejelierski slovenski 87. pp. H rodno zemljo.
Boj divja z vso strašno silo naprej. Tako strašnih dni ne pomni nobeden! Vse bojno ozemlje je v dimu in ognju. Posebno uporabljajo Lahi zadnje čase plinove granate, ki usmrtijo s svojo klorovo sestavino vsako živo bitje. Laški letalci so kakor roj sršenov vedno nad bojnim pozo-riščem in v zaledju. Še nikdar nismo čuli v Ljubljani tako močneda bobnenja topov z goriškega bojišča, kakor včerajšnjo nedeljo. Sovražnik napada naprej. Za vsako ceno hoče zavzeti Trst in zaledje.
Italijani so svojuspeh pri Vrhu (točka 601, jugovzhodno od Kanala) in Jeleniku (točka 788, južno od Kuka, sevrovzhodno od Deskelj) razširili proti Banjški planoti in Sv. Duhu. Vsled laškega predora smo bili prisiljeni zavzeti nove postojanke pri Kalu in Podleščah (južno od Kala), Sovražnik je tu napredoval kakih osem kilometrov zračne črte globoko, V širokosti pa med Avčami in Solkanom v krog 18 kilometrov širokem loku. Vsled tega je bil
naš položaj na Sveti gori nevzdržljiv. Naše junaško se boreče čete so dobile v petek zvečr ukaz, naj se umaknejo iz te tako s krvjo prepojene skalnate strmine v druge postojanke. Koj nato je sovražnik razvil na Sveti gori svojo trikoloro. Boj divja krog hriba Sv. Gabrijela mimo Banjšic, Levpe-Kala proti Avčam. Posebno Sveti Gabrijel naskakujejo Lahi trdovratno, a dosedaj br^uspošpo- t ' ' i» * '
^ -r	■ ^ jv j , T- r 1 N-, T
'-"i m T ; - - - A
FT.1--f r -UJ—Š
------ i;. Ju

W y
Besno napada sovražnik v Vipavski dolini in na Krasu! Toda dosedaj ni preko krajnega uspeha pri Selu prišel naprej. Kostanjevica je večkrat menjala svojega gospodarja. Sovražne čete so prodrle že vzhodno od Selc preko tSare Lokve pod Vojščico, toda smo jih vrgli zopet od Sela-Korita nazaj. Grmada čuva še vedno kot velikanski orjak — pot do Trsta.
Sedaj divjajo najhujši boji za Sv. Gabrijel in za prehode čez Banjško planoto,
AVSTRIJSKO URADHO POROČILO.
Dunaj, 25. avgusta. Uradno:
Na Krasu in pri Gorici je bilo včera| primeroma mirno; ie pri Koritu (približno en km severno od Sela in tik vzhodno od Vršiča. O. ur.) so Italijani brez uspeha napadali.
Italijani so pred vsem napadali goro sv. Gabrijela. Palermska brigada je popustila na slemenih nešteto število mrtvih In ranjenih boiilcev, a zrušila odporne «Ue vrlih borilcev ni. Hrabri Štajerci 9. lovskega bataljona so se pri obrambi posebno odlikoval'.
Na Banjski in na visoki planoti ir, Duha smo vpoštevajoč položaj, katerega so ustvarili boji na Vrhu, pripravili nalo obrambo v novi črti.
Sovražnik je včeraj po besni pripravi s topovi napadel v več odsekih stare postojanke, ki smo jih biii mi izpraznili; trčil je v praznoto, naše baterije so ga temeljito obstreljevale, ko je napredoval. Šele proti večeru so prišle sovražne čete na nekato* rih točkah zopet v bojni slik.
Odkar sc je pričela bitka, do 23. avgusta, je bilo privedenih ujetih 250 častnic kov in nad 8000 mož.
Letalci tudi v enajsti soški bitki nad vse živahno delujejo. Italijanski letalci, ka<< terim pomagajo Angleži in Francozi, nastopajo povsod prot? našim z večkratno premočjo. S svojim drznim napadalnim da-bom in s požrtvovalnim nastopom naši Ie« talci ob vsaki priliki tako pri poizvedoval nju, kakor tudi v boju, vzravnajo, kar jim glede na število primanjkuje.
Od 18. do 23. avgusta smo sestrelili 13 sovražnih letalcev; 6 med njimi jih odpad« na preganjalno skupino stotnika Brumow« skega, ki je v 18. zračnih borbah zmagaL Mi smo v tem času izgubili le eno letalo.
Dunaj, 26. avgusta. Uradno:
Na Krasu tudi včeraj ni bilo večjeg« boja pehote. Neposredno južno od Vipav* ske doline smo odbili močni napad.
Slabejši italijanski sunki so se izjalo-i vili pri Biljah.
Težki boji so se zopet razvili na gori sv. Gabrijela. Vsled hrabrosti branilcev, med katerimi zaslužijo, da imenujemo gra-ške lovce, južnoštajerski polk 87 in ogrske črnovojniške bataljone, sovražnik kljub velikim krvavim žrtvam ni nikjer prebil.
Palijani so zasedli brez boja Sveto Go-ro, ki smo jo ponoči dne 24. t. m. izprazni nili.
Na Banjski in na visoki planoti St. Duha in vzhodno od Avč so se večkrat spopadli.
Na koroškem in na tirolskem pozori-šču nič važnega.
Dunaj, 26. avgusta. Uradno:
Boji severno od Gorice in na Banjski visoki planoti Sv. Duha trajajo dalje.
Italijanski napadi niso uspeli.
Načelnik generalnega štaba,
Italijansko uradno poročilo.
25. avgusta 1917. Od včeraj plapola italijanska trobojnica na vrhu Svete gore. Hrabre čete druge armade,.ki so v zadnjih dneh na več točkah vtisnile sovražne čete, so odbile sovražnika, ki je to težavno ozemlje korak za korakom branil.
Na Krasu se bije dalje za postojanke, ki smo jih osvojili, sovražnik bi nam jih bil rad zopet vzel. V neprestani borbi so se posebno odlikovale brigade 89 in 90 iz Sa-lerma, 141 in 142 iz Catanzara in 259 in 260 iz Murge s svojim junaštvom in s svojo vstrajnostjo.
Letlaci so včeraj precej živahno delovali. Naši Caproniji so večkrat obstreljevali Čepovansko dilno, v kateri mrgoli sovražnih čet; nato so se izpustili nizko in se udeležili boja s pehoto, Bitke se je udeležilo 233 letal; eno samo se ni vrnilo.
Boji pri Gorici.
Dunaj, 25. avgusta. Vojni tiskovni stan: Čete soške armade, ki se bore severno od Gorice, smo umaknili, da se bodo bile v ugodnejših razmerah. Storilo sc ;c to tem lažje, ker se splošni položaj ni izpremenil, obramba novih črt ne bo zahtevala toliko žrtev, kolikor so jih zahtevale stare črte.
V četrtek so se bili v starih postojankah še trdi boji. Naše hrabre čete so odbile sovražnika jugovzhodno od Vrha in pri Vodicah, clasi bojne okolnosti niso bile ugodne zanje; izgube sovražnika so bile velike.
Ponoči smo se umaknili v najpopolnejšem redu, ne da bi nas bil sovražnik oviral, V starih črtah so ostali povsod mali oddelki, da smo sovražnika varali. Sovražnik je pričel stare črte v petek zjutraj močno obstreljevati s topovi in z metalci min; ob 10. dopoldne jih je napadla njegova pehota. Naše topništvo je dobro obstreljevalo Italijane, ko so vpadli v postojanke, ki smo jih zapustili.
Najprednejši sovražni oddelki so prišli do višine jugovzhodno od Vrha; popoldne so sovražni poizvedovalni oddelki previdno preizkušali položaj proti vzhodu. Zahodno od Kala in od Podlesa smo jih odbili.
Sovražnik jc napadal v petek dopoldne tudi goro sv, Gabrijela, Hrabri lovski bataljon št. 9 je razbil dopoldne pet naskokov brigade Palermo, katerim je popoldne sledilo še dvanajst napadov. Sovražniku se ni posrečilo, da bi bil vpadel v naše postojanke pri Sv. Katarini. Sovražni polki, ki so tam napadali, so se razpršili na vse strani. Ostanek, katerim se je posrečilo, da so preleteli zapiralni ogenj, so uničili naši junaki v boju z ročnimi granatami.
Po neprestanih težkih bojih na Krasu je bilo včeraj na Krasu, pri tolminskem mostišču in severno od tam mirno.
Na tirolskem pozorišču
smo odbili zahodno od Monte Piano močnejši sovražni oddelek.
Boji na Grmadi.
Vojni poročevalci so poročali 23. t. m.: Italijani so že z deseto soško bitko nameravali vzeti Grmado; tudi v enajsto bitko so z vso silo navalili na njo. Cadorna si je izbral, da doseže svoj namen, več načinov. Na severu je napadal 240 metrov visoko Lokvo; zaman so napadali drugi njegovi bataljoni Medjo vas; pri Devinu Lahe naši tudi drže. Grmade ni obkolil. Pri frontal-nih napadih je padlo na stotisoče njegovih vojakov; naš bobneči ogenj je strašno kosil med njimi, Italijan je napadal z dva-najstkratno premočjo, V prvih dneh bitke sta posamezne polke napadli po dve brigadi, za njim so pa stale v rezervi še po štiri brigade. Pehota je napadla osemkrat do desetkrat na dan. Izgube Italijanov so bile strašne: polovico čet so morali umakniti iz boja, tako so jih naši razbili. Posebno so se odlikovali polki št. 51, 63 in 62. Nek bataljon je stal neprestano 36 ur v boju. Ker so vse dovoze obstreljevali, so dovažali četam v prvi vrsti hrano in vodo le neredno. Polka 63 in 51 sta se že bila koncem 10. soške bitke. Zdaj branita postojanke, ki sta jih vzela Lahu. Vselej, preden Italijani napadejo, pripravijo z bobne-čim ognjem napad topovi; v prvi vrsti 28 do 34 cm z ladij. V prvih desetih minutah so razstrelili vse brzojavne in telefonske zveze; zvezo so morali vzdržavati posamezni vojaki. Napadal je sovražnik vedno podnevi, šele šesti dan bitke je napadel ob pol 10. zvečer, a tudi ni uspel. Zahodno od Grmade je celo ozemlje krvavo bojišče. Granate so razorale pokrajino, v kavernah čaka pehota, da se konča bobneči ogenj. Grmada izgleda kakor mrtva. Ko prično lezti Italijani iz razvalin Sela, postane grozno živahno. Naši topovi zagrme, česar ne pobijejo, pokose strojne puške, ročne granate in kopita pušk naše pehote v prvih črtah, kjer je videti od naših jarkov le kamenje, vreče peska, žice in mrtvece, Italijane vselej vižemo, a vedno zopet napada s svežimi četami in z novimi krdeli. Dvakrat istih bataljonov ne pošlje v bojni vrvež.
Boji za goro sv. Gabrijela,
Dunaj, 26, avgusta. (K. u.) Voini tiskovni stan:
Včeraj so sc posebno bili severno od Vipavske doline. Na Banjsko planoto jc sovražnik neprestano pošiljal nove čete, Popoldne in ponoči jc mnogokrat napadel. Naše četfc so ga vselej odbile, večkrat s protisunki. Posebno težko so se bili za goro sv, Gabrijela. Gora r.am je ostala, izgube sovražnika so bile težke. Tudi pri Bi-ljah se je ponesrečil sovražni napad; pri Mirni so zaplenile naše poizvedovalne čete iz sestreljenega avtomobila strojno puško.
Na soški bojni črti so bile danes zjutraj hude nevihte.
»Corpo bombardieri.«
S fronte poročajo: V sedanji bitki na Krasu igrajo veliko vlogo laški bombar-derji, ki iz neposredne bližine rušijo naše žične ovire in barikade z ekrazitnimi bombami in delajo pot svoji pehoti. Med bombami imajo celo orjaški 46 cm kaliber. Bombarderji tvorijo poseben zbor, ki je razdeljen v oddelke, katerih vsak šteje po 15 do 25 minskih baterij. Kakor se ceni, buta proti živem uzidu naše soške fronte 300 do 500 minskih baterij s 5000 do 6000 minometaki.
Francozi pri Soči, Curih, 25. avgusta. Milanski list »Ita-lie « potrjuje, da sc bijejo ob Soči Francozi skupno z Italijani. »Messagero« pravi, da nastopajo pred vsem francoski lovski bataljoni.
Laški socialisti proti ofenzivi.
Iz Stockholma poročajo, da so v Italiji zaprli veliko število socialistov, ker so protestirali proti ofenzivi.
Nemiri v Turinu, Berlin, Iz Lugana se poroča, da so izbruhnili v Turinu hudi nemiri. Položaj še vedno ni jasen.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25, avgusta. Uradno:
V	več odsekih se je zopet poživil boj s topovi. Pri Brodih smo odbili ruske poizvedovalne oddelke.
Dunaj, 26. avgusta. Uradno:
V	prostorih generalnih polkovnikov nadvojvoda Jožeia in Boh m a Ermollija živahno streljajo s topovi. Nobenih posebnih bojev.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. avgusta. Veliki glavni stan:
Ob Dvini, pri Smorgonu, Lucku, Tarno-polu, med Prutom in Moldavo in v dolini Ojtoz včasih oživljajoč artiljerijski ogenj. Sunki ruskih lovskih poveljstev pri Brodeh so se izjalovili.
Berlin, 25. avgusta, Veliki glavni stan:
Na zahodnem pozorišču je bilo primeroma mirno. Pri Logišiinu severno od Pin-ska smo povodom poizvedovanja ujeli več mož.
Berlin, 26. avgusta. Veliki glavni stan:
Pri Dvinskem, Baranovfčih, Tarnopolu in ob Zbruču, kakor tudi v več odsekih kar-patskega pozorišča so živahno streljali; borile so se tudi prednje straže,
Berlin, 26. avgusta. (K. u.) Wolff: Na vzhodu nobenih večjih bojev.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Odbiti napadi zahodno cd Brodov,
Dunaj, 25. avgusta. Volni tiskovni stan: Ruski oddelki so napi dali v čc-trtek zvečer naše straže zahodno Brodov; Ruse so njih topovi krepko podpirali. V ognju naših strojnih pušk se )e m >ral sovražnik umakniti: mrtvecev ri vzel s seboj Izlahka smo odbili sovražne patrulje, ki so napredovale čez Zbruč.
Rusko uradno poročilo.
23. avgusta. Zahodno bojišče. Naše čete so se umikale ped sovražnim pritiskom v smeri proti Tukunu 'z. prostora Ragezetn —Kcmc.ru v pokraj:nc jezero Šercen— Frankova vas. Sovražno topništvo tam živahno strelja Jugozahodno od jezera Ba-bik smo razkropili v beju moža z možem močni oddciek nemških poizvedovalcev; ujeli smo več mož,. Sovražna pehota je tudi tu živahno nastopala in c bstreljevala naše jarke. Ko ie nadzoroval svoje postojanke, je bil ranjen hrabri divizijski poveljnik general Kruglevski. Pri reki Kekav so prednji sovražni oddelki živahno delovali.
V	Voliniji je napadel sovražnik 22. t. m. pri Sokulu črto Zbtuč—Dumka. Njegov bataljon je vdrl v naš jarek pri Zbruču; naš protinapad ga ,e vrgel.
Rumunsko pozorišče. Sovražnik je napadel ponoči 22. avgusta našo postojanko severnozahodno od Jaslovca, polastil se je neke višine'. Naš protfrapad je vzravnal položaj. Pri Očni sc bijejo dalje. Sovražnik jc napadel 22. severno od Groseski pri žganjarnici in pri Soveji. Neme! so napadli pri Focsani ponoči črto Monastiora—Me-recesti, a niso uspeli.
Kavkaško pozorišče, Streljali so s puškami in poizvedovali.
Zračna vojska. Naše letalo jc sestrelilo nad Rigo nemško pomorsko letalo, ki je padlo v morje.
24. avgusta. Zapadna fronta. Pehotni ogenj in poizvedovanja.
Rumunska fronta. V smeri na Kezdfvasarhely so rumunske čete v okolici severno Grosesci in severovzhodno Soveje odbile več sovražnih napadov. V smeri na eSo (?) je sovražnik dne 23. avgusta zvečer po silni artiljerijski pripravi napadel naše čete pri kraju Krendfonie (?). Izprva se mu je bilo posrečilo, da je zasedel dele naših jarkov, toda s protinapadom smo krvotni položaj zopet uposta-vili.
Kavkaška fronta. Naše čete so pregnale sovražnika z višin severozapad-no mesta Ustnuje.
Italijani o položaju na ruskem bojišču.
Lugano. »L1 Avenire d' Italia« piše o zadnjih dogodkih v Galiciji in v Bukovini: Osrednji velesili, ki sta osvojili Galicijo in Bukovino, lahko opozarjati, da razven ozkega pasu v Alzaciji, v Galiciji in Bukovini in kar so zasedli Italijani, osrednji državi nista le prosti sovražnika, marveč da «e širok osvojeni pas ovija njunih dežela.
Uspehi cesarskih proti Besarabiji in Rumuniji so resni, posebno ker se nahaja rumunska armada v nevarnosti, da jo lahko odre-žejo in prisilijo zapustiti Karpate, vsled česar bi bila tudi Moldava ogrožena.
Na ruskem bojišču postaja živahnejše.
Dunaj, 26. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Pri Soveji so zopet živahnejše streljali s topovi, kakor tudi med Prutom in Seretom. Bombe sovražnih letalcev so ubile pri Čortkovu nekaj otrok,
Sarinkov odstopil.
Petrogn-.d. (K. u.) Kcider: Odstopil ie voditelj ruskega vojnega ministrstva Sa-vinkov, ki se je spri s Kerenskim.
Carjev vlak ponesrečil.
Bern, i?5. avgusta. Iz Petrograda: Vlak, s kateri mso peljali bivšega carja v To--bolsk, je trčil na kolodvoru Hala v tovorni vlak. kanjon ali ubit ni binihče.
Bivši ruski vojni minister Suhomlinov na zatožni klop;,
Petrograd, Agentura: Bivšega vojnega ministra in njegovo ženo sodi prvič v Rusiji porota. Obtoženca sta izjavila, da nista kriva. Razpravo vodi ugledni kriminalist senator Tagancev; zagovarjajo troje odvetnikov, Prič je nad 200; visoki dostojanstveniki so med pričami, celo bivši veliki knez Sergij. Razpravljajo javno,
Suhomlinov pred sodiščem.
Petrograd, 25. avgusta. (K. u.) V pravdi proti bivšemu vojnemu ministru Suhomlinovu je zagovornik Taršovskij odklonil državnega pravdnika Feodosijeva, ker je le-ta, preden je sprejel sedanje mesto, pripadal petrograjskim odvetniškim krogom in se je Suhomlinovu opetovano ponudil za zagovornika. Sodni dvor je odklonitev odbil. Prva priča jc dr. Januški-jevič, bivši načelnik generalnega štaba.
Ruski dementiji.
Petrograd, 25. avgusta. (K. u.) Agentura poroča: Z merodajnega mesta sc naznanja, da je po časopisju razširjena vest, da je vodja vojnega ministrstva Savinkov demisijoniral, prezgodnja, ker to vprašanje še ni odločeno. Najodločnejše se tudi za-vračjo izmišljene govorice, da bosta odstopila generalissimus Kornilov in vodja mornariškega ministrstva Lebedov.
Borijo v Franciji mMm.
Na flandrskem pozorišču so imeli Angleži 24. avgusta težke izgube pri spopadu, o katerem se je poročalo.
Število ujetnikov iz bojev pri Lensu na pozorišču Artois z dne 23. avgusta sc je zvišalo. Kanadčani so s svojimi brezuspešnimi napdi povišali svoje izredno težke izgube, ne da bi bili kak uspeh dosegli. Pri St. Quentinu so 24. avgusta močneje streljali in napdali. V besnih bojih smo deloma z besnimi protisunki podili sovražnika zvečer z južnega pozorišča nazaj v njegove izpadne postojanke.
Pri Verdunu so Francozi zjutraj 24. avgusta napadali z močnimi silami višino 304, ker jim ni bilo znano, da smo jo ponoči od 21. na 22. t. m. po načrtu izpraznili. Njih naskakovalni valovi so zadeli v zrak. Naš uničevalni ogenj je prepodil sovražnika, ki je bežal z najtežjimi izgubami do sevrnega roba višine. Ravno tako so se izkrvaveli Francozi ob napadih na naše postojanke ob potoku Forges in od višine 344 proti severu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R n p e r t a Bavarskega,
V zvezi z infantcrijskimi boji so se razvili pri Ypernu v posameznih odsekih zopet živahnejši artiljerijski boji, ki so trajali tudi ponoči, Zapadno od St. Juliena jc naletel sunek, ki naj bi bil očistil neko angleško gnezdo, ob sovražni napad. Ko smo zavrnili nasprotnika, smo uspešno izvršili nameravano podjetje. Ob obeh straneh ceste Ypern-Menin so poizkušali Angleži iznova vdreti v naše postojanke. Na scverno-vzhodni strani gozda Herenthagc so potisnili našo črto nekoliko nazaj. V ostalem smo jih zavrnili in jim prizadejali izgube. Na večjih krajih so se izjalovili sovražni poizvedovalni sunki. Močne oddelke nasprotnikov, ki so prodirali v poznih večernih urah proti naši črti pri Lensu, smo zavrnili po trdovratnih bližinskih bojih v njihove 5z-hodne postojanke. Južno od Vendin de Vi-cila smo iztrgali danes zjutraj Angležem z nenadnim naskokom dvor Villemont, ki so ga držali. Po močni artiljerijski pripravi, ki je povzročila v St. Quentinii in v okoliških vaseh več požarov, so napadli včeraj Francozi na južni fronti mesta v širini 3 km. Po težkih bojih smo zavrnili sovražnika na vsej črti. čete, ki se bore tam, so obdržale vse svoje postojanke.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Pri Verdunu, ob obeh straneh Moze, se je povišalo bojno delovanje. Zapadno od reke so navalili Francozi zjutraj in zvečer
z močnimi silami proti našim postojankam
ob potoku Worges med Malancourtom in Bethincourtom. Učinkujoči ogenj naše ar-tilicrijs je znvrnil oba napada s težkimi izgubami za Francoze. Enako brezuspešen je ostal njihov poizkus, da bi prodrli na vzhodnem bregu z višine 344 proti severu.
Berlin, 25. avgusta. Wolff javlja: Na Flandrskem, pri Lensu in na vzhodnem bregu Moze topovski ogenj z menjajočo sc silo. Severno St, Qucntina uspešni boji na predpolju.
Bering 26, avgusta. Veliki glavni stanj
Bojna skupina kraljeviča R upre i a Bavarskega.
Na Flanderskem so le v nekaterih' odsekih močneje streljali. Na predpolju naših postojank r,o se izjalovili na več mestih angleški poizvedovalni sunki. Zahodno od Le Catelete so se razvili boji s topovi in se je bila pehota za sela, ki leže v naši črta,
St, Quentin so Frcncozi zopet obstreljevali in zanetili nove požare.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Ob Aisne so na več točkah zopet streljali. Po močnem obstreljevanju s topovi jugozahodno od Pargny so vdrli v naše najprednejše jarke francoski oddelki, vrgli smo jih s hitrim piotisunkom.
Na zahodnem brogu so se manj boje-f vali kakor prejšnje dni, Močno so se pa zopet borili s topovi vzhodno od reke. Ponovno so napadale sovražne sile z višine 344 vzhodna od Ssmognieuxa proti severu; z ognjem m v boju moža z možem smo jih odbili.
Pri Beaumontu so se razvili danes zjutraj boji.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 26, avgusta. Veliki glavni stan:
Pri Bcaunionhi smo vrgli na vzhodnem bregu Moze zjutraj žrancoske sile, ki so napadale, v njih izpadne postojanke.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. Ludendorff.
Sedanje bitke največji napor ententinih moči.
Pariški dopisnik »Secola« poroča: Sedanje istočasne ofenzive na raznih frontah so bile sklenjene na pariški konferenci kot največji napor vseh zavezniških moči. Dalje je v načrtu določeno, da se zdužijo v danem trenutku vse razpoložljive sile na tisti fronti, kjer bo največ upanja na uspeh.
Sporazum se Hjc s trenv milijoni 500.000
IjUUJ,
Bern, 25. avgusta. Periškt zastopnik »Secola« je izjavil: bedite ofenzive, ki jih izvajajo istočasno na *.d,.nih bojiščih z vso s-ilo ,r)«j sklenili na parJkem posvetu. Po načrtu spora/uma nameravajo osredotočiti na tisti bojni črti vse sile, kjer bodo najin u;.aii, da ciovcicjo uspeh.
»Corriere deila Ser;.« piše o sedanii oten/ivi zaveznikov: zanttkivo se ceni šlevtio vijakov, ki sc bije,o ta različnih b ljisčih v,a 3,500.000 tn..-ž. ^ tem najvišjim r:,;U';pom se upa na zmago.
Boji na zahodu.
Berlin, 26. avgusta. (K. u.) Wolff poroča: Generalna ofenziva sporazuma je oslabila 25. avgusta na zahodni in na vzhodni bojni črti, le na italijanskem pozorišču so se skrajno ljuto bili. Pri St. Quen-tinu so se na raznih mestih živahnejše bili. Od opoldne so načrioma obstreljevali Ma-lakoff Sermc, Proti večeru je posebno besno naskakoval naše nove postojanke pri Gillemont Sermc, Tam smo že dopoldne odbili v boju moža z možem sovražni protinapad. Zvečer je tam sovražnik zopet močno napadal. Ljuto so se celo noč bili; izgube sovražnika so težke. Od ranega jutra smo hudo obstreljevali naše jarke pri Colognc-Fermc, Ponoči so besno z zažigalnimi granatami obstreljevali St, Quentin; 15 poslopij, med njimi samostan redovnic, gori.
Sovražni topovski ogenj je oslabil na zahodnem bregu Moze, a skrajno besno je divjal v raznih odsekih na zahodnem bregu Moze. Popoldne do noči so močno obstreljevali južno od Bcaumonta do gozda Camara. Ko se je pričelo daniti, so z največje besnostjo streljali.
Angleške izgube.
Iz Haaga poročajo: V eni zadnjih sej angleške spodnje zbornice so ustanovili, da vsebuje angleški izkaz o izgubah od 1. julija 1916 do 30. junija 1917 830.000 imen. Do danes so izgube prekorabile milijon.
Francosko mejo zopet zapro.
Švicarski »Presstclcgraph« poroča iz Ženeve: v dobro poučenih krogih govore, da bodo francosko mejo v kratkem zopet zaprli, in to za tri do štiri tedne. Šlo bo za izredno obsežna premikanja francoskih čet.
Narijfte ..Slovenca."
Konference v siocsrtiolino.
Zborovanja v Stockholmu.
Stockholm, 25. avgusta. (K. u.) Vče raj se je zaključil kongres deželnih or„ zacij. Govorili so Huysmans, Troelstra, predsednik ruskih maksimalistov Axelrocl in član bolgarskega sobranja Sakasov Huysmans je izjavil, da je skorajšen potreben, ker drugače Belgije ne bo .veliko ostalo.
nnr več
fc, Srbi na stockholmskem posvetu.
■ Belgrad, 25. avgusta. (K. u.) Srbske Socialno demokratične aspiracije bo zasto pal na stockholmskem posvetu Dušan 1 o povič.
H Mirovni pogoji angleških delavcev.
" Stockholm, 25. avgusta. (K. u. »Sozial flemokraten poroča: Angleška delavska stranka namerava v stockholmskem posvetu izjaviti: 1. nemški imperializem se mora poraziti. 2. Delavci se morajo združiti, cla končajo vojsko. 3. Sprejme naj se ruska zahteva »brez aneksij«. 4. Ustanoviti se mora zveza narodov. 5. Nemčija mora obnoviti Belgijo in jo odškodovati. 6. Posvet zastopnikov balkanskih narodov ali mednarodna komisija naj odloči o balkanskem vprašajih. 7. Alzacijo Loreno naj dobi Francija 8. Avstrijsko ozemlje, kjer govore italijansko, naj dobi Italija. 9. Združeni Poljaki odločijo sami o svoji usodi. 10. Palestina naj pripade Judom pod mednarodnim jam stvom. 11. Carigrad postane prosto prista nišče. 12. Tropične afriške naselbine naj se mednarodno upravljajo. 13. Mednarodno nadzorstvo raznih živil. 14. Ukrepi proti brezposelnosti delavcev. 15. Nobene gospodarske vojske. 16. Mednarodno naj se obnove opustošena ozemlja. 17. Pravna preiskava o prestopkih posameznikov in držav proti načelom človekoljubja. 18. Zopet-no uveljavljenje mednarodnega prava. Odprava tajne diplomacije.
^ Mirovni pogoji belgijskega delavstva.
/V Bruselj, 26. avgusta. Flamski sociališki 1 miroljubi so pozvali belgijsko delavstvo, naj jkrepko nastopijo za mir.
Notranjo polilo.
Dolžnosti vlade.
;«'" O fem predmetu piše znani poslanec rdr. Steinwender, ki rad posnema francoskega Clemenceaua: Začasna uradniška vlada se bo, tako pravijo, kmalu izpreme-nila v definitivno uradniško vlado. Ne bo v falri meri sposobna, da reši velika politična vprašanja, a izogniti se jim tudi ne more. Urediti se morajo razmere na Češkem, saj načeloma se mora razvoj tudi v drugih deželah določiti. Nemškim strankam priporoča previdnost. Peča se nato z gospodarskimi vprašanji. Graja nered, ki ,vlada pri raznih centralah, ki se je zopet pokazal glede na sadje, dasi je sadno drevje tako obrodilo, kakor malokdaj.
!	Bosenska kriza.
»Hrv. Riječ prinaša od svojega posebnega dopisnika z Dunaja dopis, v katerem se trdi, da se je pojavila v Bosni kriza vsled spora, ki je nastal med poglavarjem 'dežele generalom Sarkotičem in skupnim finančnim ministrom baronom Burianom. Vzrok spora je baje ta, ker namerava dati Dunaj Bosni večjo svobodo, čemur se pa upira bosanska vlada. Z druge strani se pa trdi, da je glavni vzrok spora nesoglasje glede kompetence med skupnim ministrstvom in deželno vlado. Nasprotja so se tako poostrila, da je ponudil general Sarkotič svoj odstop, nakar je bil z baronom Burianom poklican dne 14, t. m. v avdien-co k cesarju. Zadeva do sedaj še ni definitivno rešena in general Sarkotič gre 25. t, m. zopet na Dunaj. Trdi se celo tudi to, da je tudi stališče barona Buriana omajano in da se v gotovih krogih že misli na Bilinske-ga, Za namestnika deželnega poglavarja namesto dr. Unkelhiiuserja bo menda imenovan sekčni načelnik pl. Gjurkovič, a govori se, da bi bili nasledniki generala Sarkotiča generali Šnjarič, Lipoščak ali pa Bttlich.
Madžarski politiki v Zagrebu. ' V kratkem pridejo v Zagreb sledeči madžarski politiki: dr. Ferencz Csatko, tajnik demokratske stranke dr. Viszonyi in dr. Henr. Simonyi, član neodvisne stranke grof Karolyi in šef dopisnega urada »Politi-kai Hirado«.
f^l Bodoče poljsko ministrstvo. '' Poznanjski poljski listi navajajo kot bodoče ministre Poljske naslednje može: Knez Evstahij Sapieha notranje stvari; vseučiliški rektor Brudzinski, justica; grof Zoltowski iz Poznanja javna dela; dr. Ko-rytowski finance; general Rozwadowski yojsko.
j Demokratiziranje železniškega obrata.
Dunaj. »Weltblatt« javlja: Prvi razred nameravajo odpraviti. Daljni vlaki bodo vozili le z 2. razredom; za obrat v bližini bodo pridelili še en razred po najbližjem tarifu. S posebnimi lagodnostmi bodo razpolagali popotniki obeh razredov daljnih
vlakov. Uvedli bodo razkošne vozove, ki se jih bodo lahko posluževali popotniki obeh razredov, za kar bodo morali plačati pristojbino.
Solun zapel oori.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. avgusta. Veliki glavni stan V Macedoniji je poskočila vročina na 61.7 stopinj. Naši letalci so metali bombe na Korico in na sovražne tabore južno od Bi tolja. Večkrat so z uspehom napadli s strojnimi puškami sovražna krdela.
Berlin, 26. avgusta. Veliki glavni stan:
Silovito poizvedbo severno od Bitolja smo z uspehom izvedli.
Severnovzhodno od Dojranskega jezera so odbile bolgarske straže močne angleške poizvedovalne oddelke.
Bolgarsko uradno poročilo.
Soiija, 22. avgusta. Macedonska fronta. Na celi franti slaboten artiljerijski ogenj in mestoma tudi pehotni ogenj med sprednjimi enotami. Zapadno od Var-darja pri vasi Ošin je naš artiljeriski ogenj zažgal skladišče. Sovražno letasko bro-dovje je brez uspeha bombardiralo ozemlje za našimi postojankami severno od Bitolja. Naši letalci so uspešno metali bom be na Vodeno, Lerin in otok Thasos.
Nov požar v Solunu.
Reuter poroča iz Aten 24. t. mes.: V Solunu je izbruhnil nov požar ter je do tega trenotka pogorelo na 1000 hiš.
Msvonsito vprašanje.
Program neodvisne jugoslovanske demokracije v Ženevi.
»Vilag« prinaša program nove revije »Jougoslavie, Organ de la Democratie In dependent Jougoslave« (organ nedvisne jugoslovanske demokracije), ki ga je ustanovil »Jugoslovanski odbor« v Ženevi. Program in naloga te demokracije, katere člani so srbski begunci, je ustanovitev neodvisne demokratične in federativne Ju goslavije, »Jugoslovanska neodvisna demokracija« je prepričana o potrebi združitve vseh jugoslovanskih narodnosti v samo eno državo. V tej državi morajo biti vse narodnosti srečne in zadovoljne. Zaradi tega mora biti državna uprava decentralizirana, da se more vsaka jugoslovanska pokrajina svobodno razvijati v svoji dosedanji intelektualni in gospodarski smeri. Ustanovila bo le tiste administrativne formacije, ki združujejo enake elemente socialno in gospodarsko. »Jugoslavija« zahteva absolutno enakopravnost vseh veroizpovedi, izmed katerih se ne sme nobena uradno ali pa tajno proteži-rati. V vprašanju narodnosti zahteva jugoslovanska demokracija, naj se da popolna svoboda jezikom tistih narodnih manjšin, ki niso jugoslovanske, katere pa stanujejo na jugoslovanskem teritoriju. Med raznimi narodnimi skupinami mora vladati mir in sprava in morajo one skupine, ki so na višji stopnji kulture, podpirati in pomagati onim skupinam manjše kulture. Država mora biti poplnoma demokratična, brez vsakih kast. »Jugoslavija« ne sme imeti »podanikov«, ampak samo »državljane«. Supre-macije ali hegemonije posameznih ozemelj ali skupin ne sme biti, volilna pravica pa mora biti splošna, enka, tajna, direktna in proporcionalna.
Jugoslovanski časopis v Rusiji. »Novo Vreme« poroča, da je izšla nedavno v Petrogradu prva številka Jugoslovanskega lista, ki ga izdaja več članov jugoslovanske stranke. List izhaja srbski, hrvatski in ruski in je glasilo novo ustanov-jene jugoslovanske skupine v' Kijevu.
Potopljene ladje. Berlin, 26. avgusta. (K. u.) Na severnem vojnem prizorišču so potopili podmorski čolni zopet 21.000 prostorninskih ton. Med potopljenimi ladjami je angleški oboroženi parnik »Lynorta« (3684 ton) s premogom za Italijo, dalje polnonaložen oborožen tovorni parnik 15.000 ton na potu na Angleško.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Metropolit Šeptickij na Dunaju.
Dunaj, 26. avgusta. Lvovski metropolit Šeptickij je dospel včeraj na Dunaj. Oanes bo sprejet od cesarja v posebni av-dijenci.	.
Dnevne novice.
+ Visok obisk. Tržaški vladika knezo-škof dr. Karlin se je mudil več dni v Celju pri čč. oo. kapucinih in je pred odhodom počastil s vojim obiskom preč. g. opata in zavod šolskih sester.
-f Našim poslancem. Vojak iz strelskih jarkov nam je poslal vojnopoštno dopisnico, na kateri čestita jugoslovanskim poslancem za njih požrtvovalno in usoeha-polno delovanje v parlamentu.

'.. f
. . 'u L " f I
\ i V.v
-.Al! A, j [4____ . . _ .....
-f- Vsenemški »belangi« brez parlamentarnega zastopstva. Schonerer je razglasil v »AUdeutsche Tageblattu «, da drž. poslanca dr. E. Jžiger in A. K. Wiist nista dovolj trdna in zanesljiva in da se naj zato več ne smatrata za Vsenemca. Ker je Scho-nerijanec Malik v ruskem ujetništvu, vse-nemških »belangov« zdaj v parlamentu nihče ne zastopa.
+ Orgljarska šola Cecilijincga društva v Ljubljani. Na orgljarski šoli v Ljubljani (Poljanska cesta 4, II. nadstr.) se bo v šolskem letu 1917/18 zopet vršil reden pouk. Vpisovanje vseh učencev in sprejemni izpiti nanovo priglašenih učencev bodo v ponedeljek, 17. septembra ob desetih dopoldne. Nanovo vstopajoči učenci naj prineso s seboj: 1. rojstni in krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. priporočilo župnega urada. — Vodstvo orgljarske šole.
-f Odlikovanje. Duhovniški zaslužni križ 2. razreda na belordečem traku je prejel vojni kurat č. g. Janko Lobe, dodeljen infekcijski bolnišnici Mladaboleslava v Sterntalu pri Ptuju.
_ + Odlikovanja, Vitežki križec Franc Jezefovega reda z vojno dekoracijo sta dobila stotnik 17. pp. Josip Mlakar, poveljnik orožniškega oddelka nekega zbora, in podpolkovnik 15. trd. top. baona Josip De-kleva, — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno deKoracijo in z meči sta dobila nadporočnik 1. g. strel. p. Ivan Milač, poveljnik visokogorske stotnije št. 10 in nadporočnik 87. pp. Ernest Klasing. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 95. pp Vmko Jaklič, pri voj. pov. v Temešvaru, nadporočnik 10. tren. baona Franc Globoč-nik in nadporočnik 26. strel. p. Rudolf Ju-vanc — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila poročnik-raču-novodja 47. pp. Ivan Pangerc in voj. oskr-bovahscm akcesist Primož Kovač. — Voi zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo m ™ec'so dobiIi: nadporočnik 26. strel p Maks Vogrin in nadporočnika 3. str p Iv rotočnik in Josip Pompe.
—	Tak je slovenski častnik! Poročali smo ze o smrti nadporočnika g. Garbasa, katerega ,e ubila bomba laškega letalca, m se hotel pravočasno skriti, ampak je vstrajal na svojem mestu, brez strahu pričakujoč, kar pride. »Jaz ne smem glave izgubiti,« je bil njegov zadnji klic v službi. Jvo je ležal smrtno ranjen na tleh, ga je vprašal sluga, ako mu da kako sporočilo. »Ali misliš, da bom umrl?« je vprašal slugo nadporočnik Garbas in zaorl oči Ko jih je zopet odprl, je samo še tiho zašepe^ tal slugi: »Poljubi me!« In sluga je poljubil umirajočega junaka v zadnje slovo. Mrtvega gospoda je sluga obdržal v rokah. — Zopet je slovenski junak dal življenje domovini. Krije ga slovenska zemlja na Kalu. Okolu njegovega groba so par dni pozneje zadivjali ljuti laški navali.
Iz ruskega ujetništva piše 13. maja 1917 Jožef Šusteršič, sluga kn.-šk. pisarne v Ljubljani, da je moral doslej delati na železniški progi varšavski v selu Verest. Ker so pa progo dovršili, so ujetnike poslali v gozdove v Jaščerju, da bodo pripravljali drva in jih po dovršeni želfeznici izvažali,
—	Padel je poročnik 47. pp. Zafošnik Mihael.
—	Imenovanje. Praporščak Slavko Črnigoj iz Sv, Križa na Vipavskem, sedaj na rumunskem bojišču, je imenovan s 1, avgustom t. 1. za poročnika. Vrlemu gospodu učitelju izrekamo svoje najiskrenejše čestitke!
Pri zadnjem letalskem napadu dne
14. t. m. na Benetke je bil ranjen pomorski praporščak g. Vladimir Trost, najstarejši sin g. Karla Trosta, nadučitelja v Št. Jerneju na Dolenjskem. Za izredno hrabrost pred sovražnikom je prejel imenovani srebrno hrabrostno svetinjo.
—	Padel je na italijanskem bojišču vzorni Orel Janez Zoreč iz Korit. Pokopali so ga v vipavski vasi Mahovini. Rajnik je sil preje član Marijine družbe, kat. slov. iz-obraž. društva. To je drugi Orel ,ki je padel iz dobrniške fare na bojišču.
—	Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani, Elizabet-na cesta 9, bodo prihodnji mesec dvakrat. Začele se bodo 10. in 24. septembra zvečer ob šestih, čč. gg., ki se jih mislijo ude-ežiti, naj blagovoljno to naznanijo pred-stojništvu.
—	Izseljevanje iz Dalmacije v Slavonijo. »Naše Jedinstvo« poroča iz Drniša: Suša nam je vse uničila. Zagori preti črna zima, ako ne bo izdatne pomoči. Ljudstvo se seli v Slavonijo; že nad 400 rodbin iz naše občine je zahtevalo potne listine, a mnogo jih je že odpotovalo, samo da ne čakajo zime.
—	Poštna nabiralnica v Peči ima začenši s 1. avgustom t. 1. poštno zvezo s poštnim uradom v Moravčah. Kakor znano, je imela imenovana nabiralnica do zgoraj navedenga dne svojo poštno zvezo s poštnim uradom v Moravčah pri Litiji.
—	Velike tatvine. Na ladjah donavske oaroolovne družbe so pokradli mor-
narji in drugi uslužbenci blaga, ki je bilo vredno 100.000 kron.
—	Tvrdke, ki imajo kupčijske zveze s tvrdko van Messel v Rotterdamu, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važno informacijo o tej tvrdki.
—	Odlikovanje. Vitezu Franc Jožefo-vega reda g. štab. zdravniku dr. Ivanu Tur-šič, kom rez. bol. Mladoboleslave v Sterntalu, je podelil Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Evgen svoj Marijanski križ za njegove posebne zdravstvene zasluge. Iskreno čestitamo!
—	Proslava cesarjevega rojstnega dne v Krškem. Na predvečer je priredil častniški zbor nekega maršbataljona v dvorani hotela Gregprič slavnostni večer z dekla-macijami, godbo, petjem in šaljivimi prizori. Sodelovali so vojaki ter nekateri igralci iz dunajskega Karlovega gledališča. — Na rojstni dan se je vršila v okrašeni mestni župni cerkvi ob 9. uri dopoldne slovesna služba božja, katere so se udeležili vsi tukajšnji c. kr. uradi in številno vojaštvo. Pela se je I. Gruberjeva »Missa dominicalis«, ki jo je pomnoženi cerkveni pevski zbor s sodelovanjem krškega salonskega orkestra pod spretnim vodstvom g. Joškota Pfeifer ter g. vojnega kurata L Kaufmann dovršeno proizvajal. Kot soli-stinja je nastopila gdč. učiteljica Ženi Zupanova ter zapela Nedvedovo »Ave Ma-ria« s spremljevanjem gosli. — Istega dne zvečer*je priredil salonski orkester v dvorani hotela Gregorič slavnostni koncert z zanimivim in lepim programom. Vstopnina je znašala 2 kroni za osebo. Ves čisti dobiček se je oddal skladu za vdove in sirote c. in kr, pešpolka »Cesarjevič«.
—	Dvojni roparski umor. Dne 19. avgusta bila sta kočarica Alojzija Polančič in njeni vnuk, petletni Ivan Strauss v Ranču pri Pesnici umorjena najdena. Kot morilca sta prišla v poštev pešca 47. pešpolka Ferdinand Pleteršek in Ivan Fuchs.
—	Zopetna vojaška prebiranja v letih
1897	do 1899 rojenih črnovojniških obve-zancev po razglasu U se bodo vršila: v Celju (mesto) dne 3. septembra, za Celje (okolica) v Celju od 4. do vštevši 8. septembra; v Ljubnu 10. septembra; v Braslovčah 11. in 12.; v Šmarju 14. in 15.; v Trbovljah 17.; v Brežicah 19.; v Kozjem 21.; v Slov. Gradcu 4.; v Šoštanju 3.; v Marenbergu 6.; v Ljutomeru 10.; v Ptuju (mesto) 10.; za okolico Ptuja 10. in 11.; v Ormožu 13.; v Rogatcu 15.; v Konjicah 17.; v Radgoni 13. in 14.; v Mariboru (mesto) 21.; za-mariborsko okolico v Mariboru 15., 16. in 17.; v Št. Lenartu 18f v Slov. Bistrici 20. septembra.
—	Vojaško prebiranje letnikov 1897,
1898	in 1899 na Koroškem. Ta prebiranja se vršijo na Koroškem ocl 3. pa do 22. septembra in sicer: za politične okraje Sv. Mohor v Šmohorju dne 3.; Beljak v Beljaku dne 5. in 6.; Špital v Špitalu 8. in 9., sodnij-ski okraj Trg v Trgu dne 11., politični okraj Št. Vid v Št. Vidu dne 13. in v Bre-žah dne 14., za celovško okolico v Celovcu dne 16. in. 17., za mesto Celovec dne 18., za politični okraj Velikovec v Velikov-cu dne 19. in Volšperk v Volšperku dne 21. in 22. septembra.
—	Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ilirski Bistrici se vrši v torek dne 28. avgusta 1917 v hotelu »Ilirija« z navadnim dnevnim redom. Začetek ob 4. uri popoldne. IC polnoštevilni udeležbi vljuduo vabi odbor.
—	Srčne pozdrave pošiljamo vsim slovenskim iantom in dekletom z Ruske in Rumunske. Jurca Franc, Jaksetič Franc, Kukanja Fr., Kopačin Fr., Brenčič Jakob, Baša Jožef, Ribarič Josip, Prinčič Stanisl., Stare Ivan, Petelin Anton, Česnik Josip, Križman Ivan, Batagelj Pavel.
—	Duhovniška vest. Župnijo Št. Vid pri Grobelnem je dobil č. g. Anton Penič, provizor istotam.
—	Odlikovan učitelj. Nadučitelj pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Ivan Žunkovič, je odlikovan s častnim znakom 2. razreda Rdečega
—	S pošte. Imenovanja. Poštna tajnika Mihael Ciulich ter Rihard Marignoni za poštna svetnika; stavbni adjunkt Aldo Godnig za stavbnega komisarja; za poštne nadkontrolrje: poštni kontrolrji Jožef Streinz v Trst, Jožef Hvala v Ljubljani, Frančišek Letiš, Anton Pezdič, Henrik Sustersich in Ferdinand Sellan; za poštne oficijale: poštni asistenti Jož. Grill, Frank-vilo Mazzolini, Frančišek Matjan, Evgen Francovig, Ernst Taft, Martin Burich, Herminij Gracich, Narcis Udovissich, Ludvik Vodopivec, Frančišek Bernardis, Ed-gar Urani ter Emanuel Skoda. — Mesto poštnega ekspedienta v Brusnicah je podeljeno Katarini Bevkovi, — Premešče-nja. Stavbni svetnik Emil Schlesinger v Line; poštni adjunkt Alojzij Mazari iz Trsta v Pulj; poštne oficijantke: Evelina Slavina iz Buzeta v Ljubljano, Frančiška Vrtačnik iz Opatije v Litijo, Avgusta Kan-dolini od poštnega urada Pulj 3 k poštnemu uradu Pulj 1, Marija Kinkila od poštnega urada Pulj 1 k poštnemu uradu Pulj 3. — Odpovedi. Poštni ekspedient Jožef Krevs v Brusnicah je odpovedal poštno službovanje. — V pokoj je stopil poštni adjunkt Frančišek Selan v Ljubljani. — Iz poštne službe sta stooil noštni aspirantki
Gizela aSncin in Amalija Stiplovšek. — Iz poštne službe je odpuščena poštna ofici-iantka Ana Pečira v Idriji.
—	O dobavi petroleja na Štajerskem bodo veljali od 1. septembra sledeči predpisi. Petrolej v druge, kakor razsvetljeval-ne namene in sploh več kakor mesečno 50 litrov dobave se more naprositi s prošnjo na trgovsko ministrstvo, oddelek za petrolej. Mesečna potrebščina do 50 litrov se pokrije iz množine, ki se nakaže vsakemu okraju. Domov se petrolej ne sme dostavljati. Kupiti smejo petrolej le obrtniki, ki so navezani le na razsvetljavo s petrolejem, domači delavci, ki nimajo v nobenem prostoru druge luči; gostilničarji, ki so navezani na petrolejsko razsvetljavo; načelniki uradov za potrebno razsvetljavo uradnih prostorov; glavarji gospodarstev, ki nimajo v svojih stanovanjih nikjer plinove ali električne razsvetljave. Izvzeti so od dobave petroleja iz teb množin vojaške oblasti, zavodi zasebne zdravstvene preskrbe in civilne bolnišnice, če se v njih nahajajo vojaki, sanitetni zavodi Rdečega križa in železnice. Okrajna oblast določi množino, ki se sme enkrat dobaviti in ki je preračunje-na vsaj za en teden, kakor tudi trgovce za nadrobno prodajo. Trgovec mora došlo množino petroleja še isti dan, ko jo dobi, naznaniti občinskemu predstojniku, prodajati pa sme petrolej upravičencem šele čez 48 ur. Občinski predstojnik mora kolikor mogoče hitro razglasiti, da je petrolej prišel. Upravičenci morajo svoje zahteve ust-memo ali pismeno javiti občinskemu predstojniku. Veliki in mali trgovci s petrolejem morajo voditi knjige. Kazni do 5000 K ali zapor do šestih mesecev; odvzame se lahko tudi obrtna pravica za vedno ali za 'določeno dobo.
—	V ječi je oslepel bivši dalmatinski poslanec Ivo Vojnovič, ki je bil radi vele-izdajstva dalj časa v preiskovalnem zaporu. V ječi je Vojnovič zbolel in skoraj popolnoma oslepel. Njegova popolna nedolžnost se je sedaj izkazala in izpustili so reveža iz zapora. Vida mu seveda ne vrne več noben denuncijant.
—	Izdelovanje patronov. C. in kr. vojno ministrstvo je obvestilo c. kr. poljedelsko ministrstvo, da je tovarna za izdelovanje municije v Wollersdorfu opustila izdelovanje lovskih patronov. Izdelovanje patronov in razpošiljatev istih bode odslej oskrbovala neka tovarna, ki se bode šele ustanovila in ki jo zastopa sedaj cesarski svetnik Thomas na Dunaju I., Petersplatz 4. Naročbe niso odslej več nasloviti na c. in kr. topničarsko orožno skladišče in ne na založnike smodnika.
Primorske novice.
Vlč, gosp. dekana Ivana Rojca, deželnega poslanca iz Tolmina, čigar naslov je sedaj neznan, tem potom nujno pozivamo, da se takoj zglasi v. Vrbovcu v zelo važni zadevi.
Na Sv. Gori na Češkem. — Med tem, ko so na goriški Sv. Gori grmeli topovi, in so sovražniki razbijali še razvaline sveto-gorskega svetišča, je v nedeljo dne 19. avg.
Rod vodstvom svojega voditelja, g. Cirila L. \£uga, bilo zopet zbrano lepo število drugih slovenskih beguncev na češki Sv. Gori nad mestom Pribram. Bil je krasen dan, ki je spremil begunce v to prekrasno svetišče, katero ostane nepozabno vsakemu, ki se je enkrat mudil v njem. Slovesen je bil sprejem beguncev pred svetiščem po preč. g. P. Dominiku Trčka z nagovorom in godbo, slovesno se je obhajala v svetišču zjutraj in popoludne služba božja s pridigo in slovenskim petjem, pretresljiva je bila »Zdravas Maria« s počeščenjem milostne podobe, ganljivo in solzorosno je bilo zopet lovo od tega sv. kraja. In potolaženi so opet pohiteli begunci nazaj v svoje domo-t polni zaupanja v Marijo, Kraljico miru, olni prelepih spominov na ta biser češke emlje.
Zahvala, Slovenski begunci se zahva-lujemo preč, gospodu Cirilu M, Vuga za es njegov trud, ki ga je imel z nami, ko as je popeljal na češko Sv. Goro. Nikoli jie pozabimo te krasne poti.
p Zahvala beguncev. Begunci z Goriškega, stanujoči v Čretu in v Štoren pri Celju, se prav srčno zahvaljujejo blagim darovalcem, od katerih so dobili nekaj živeža v veletrgovini gospoda K o 1 e n c a v Celju. Kako jc dobro došel vsak najmanjši dar, vč le oni, ki je kdaj okusil pomanjkanje, posebno pa vemo mi, ubogi pregnanci. — Goskodu dobrotniku Bog obilo povrni!
Umrla je v Šmarjah pri Ajdovščini hčerka tamošnjega g. nadučitelja Josipa Budal, Olga. Naše sožalje!
Eringa v Istri. Naš najhujši sovražnik je suša. Vzela nam je turšico, krompir, fižol, ajdo, zelje, repo in vso zelenjavo. Sena malo, paše nič, ker je vse sežgano (zgore-no). K temu še kruto pomanjkanje vode za ljudi in živino, — Kako sc bo to ljudstvo preživilo? — Ako ne bo vlada dovolj skrbela za prehrano, bo strašna lakota. Ljudje bodo umirali od gladu. V zahodni Istri nimajo prav nfcbene hrane. Grozdja je malo, a je zdravo. Belo ima debele jagode, črno pa drobne. Zato bo malo soka. Kapljica bo izvrstna, a je bo malo. Menda ne bodo zopet stavili cene 150 K za hektoliter.
četrtič odlikovan je bil narednik pri visokogorski stotniji št. 11 Križman Peter, doma iz Deskle pri Gorici. Nahaja se še vedno na bojišču zdrav in vesel.
Postrezite! Anton Lovišček iz Lovišč, okraj Kanal, Goriško, išče svojega sina Antona, starega 18 let, ki je bil ob začetku vojne z Italijo na Goriškem z volmi. Če bi kdo kaf vedel, naj blagovoli sporočiti gosp. Petru Bajt, Ljubljana, Križevniška ulica 7. — Miha Goljevšček iz Liga, Kanal, Goriško, išče svojega sina Antona. Ob začetku vojne bil je poslican k vojakom k 27. pp., I. bataljon. Kdor bi kaj o njem vedel, se prosi, naj sporoči na zgorajšnji naslov.
novice.
lj Padel je 19. avg. zadet od sovražne mine telefonist gorsko-strelskega polka: France Velkavrh doma iz Most pri Ljubljani. Pred kratkim je bil drugič odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Predragi France bodi Ti lahka slovenska zemlja, katero si ljubil goreče in daroval zanjo svoje mlado življenje!
lj Huda nesreča je zadela občespošto-vano rodbino nadzornika in načelnika obratnih uradov c, kr, državne železnice g. Viktorja Hrašovca. Žrtev vojnih napo-^ rov, ki so na bojiščih in doma uničili toliko^ mladih življenj je postal njegov nadepolni sin stud. iur. c. kr. nadporočnik v rezervi g. Ivan Viktor Hrašovec, Dobili so včeraj mrtvega, končal si je mlado življenje s strelom. Za mladega, 23 let starega moža, bilo je preveč vojnega napora. Pokojnik je bil za svoje delovanje za cesarja in domovino odlikovan z obema signum laudis, z zaslužnim križcem III. razreda in Karlovim četnim križcem. Ob britki izgubi spremlja rodbino g. nadzornika splošno sožalje.
lj Konfiskacije. Mi smo hladno beležili, da stradaj očemu mestnemu prebivalstvu na Štajerskem ne zaplenjujejo živil. Čudno se pa uam zdi, da tistih par borih krompirčkov, ki jih kdo priberači na deželi pri svojih sorodnikih, ne puste v mesto. Mučen prizor se je zgodil včeraj v Št. Vidu pri Zatičini. Seveda je šlo zopet za zaplembo živil. Neki S. je kričal in se kregal na »Slovenca«. Službeni predpisi zapovedujejo najstrožje, da morajo vsi politični činitelji biti vljudni s strankami. Tistim, ki jih glavarstva nastavljajo za pobiranje živi, naj to naroče. Orožnik, ki je interveniral, je kričal nad ljudmi in sunil celo neko gospodično v hrbet, kar je tudi popolnoma proti vsem predpisom. Aretirati orožnik sme, suvati žensko v hrbet pa ne. Zahtevamo, naj se postopa z občinstvom dostojno v teh hudih časih, ko počasi mestni ljudje na lakoti umirajo.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem poživlja svoje člane da mu naznanijo do dne 5. septembra množino kurilnega špirita, kolikor ga rabijo v enem letu v svoji ordinaciji, da se to sporoči odboru zdrav, zbornic, ki je od finančnega ministrstva izposloval dovoljenje za nabavo špirita v ordinacijsko svrho. Dalje se obrača do vseh zdravnikov, ki hočejo skleniti ali obnoviti pogodbo z bolniškimi blagajnami, da v interesu enotnega postopanja pregledajo vzorec za sklepanje pogodb, kakor ga je sestavila zveza zdravniških društev na Dunaju in ki je na razpolago v mestnem fizikatu vsak dan od 8. do 12. ure dop,
lj Ljubljanska kreditna banka. Piše se nam: Čeravno je uradništvo tega zavoda zelo slabo plačano, vendar stoje razmere z draginjsko doklado še slabše. Ta doklada znaša mesečno pri oženjenem uradniku 60 K in 10 K za vsacega otroka, pri ne-oženjenem uradniku pa 40 K. V tej višini se izplačuje draginjska doklada šele od 1. oktobra 1916. Četudi je uradništvo slrp-ljivo čakalo do zadnjega časa, da zavod zviša doklado iz svoje volje, vendar ravnateljstvo ni ganilo prsta. Izgleda, kakor da ta zavod za take stvari nima časa, katere bi se sicer morale rešiti. Ravnateljstva drugih denarnih zavodov so zvišala svojim
uradnikom po dva- in večkrat draginjske doklade. Kreditna banka pa še vedno izplačuje staro mizerno doklado, čeprav tudi plače uradnikov nikakor nc odgovarjajo težkim življenjskim razmeram. — Bilo bi dobro, da sc upravni svet malo pobavi s to stvarjo. Kaj pa naj človek danes začne s 40 K? Saj si z njimi še podplatov za čevlje ne more kupiti!
lj Kdo se mora vpisati v hišno polo. Vsaka v hiši stanujoča stranka sama, če pa ne zna pisati, naj zato naprosi kako drugo osebo. (Kdor je v hiši le na hrani ali le v službi, ki torej ne stanuje v hiši, se ne sme vpisati v hišno polo.)
lj Kako naj se stranka vpiše v hišno polo? V levo polovico hišne pole naj se vpišejo stranke, ki imajo pravico do krušnih kart, v desno polovico hišne pole pa uslužbenci železnic, ki dobivajo živila iz železniških skladišč.
lj Kdo se sploh ne sme vpisati v hišno po!o. je razvidno iz razglasa pod točko 3.
lj Kdaj in kje se bodo oddajale izpolnjene hišne pole, se bode objavilo v listih.
lj Kdor ns bo vpisan v hišno polo ne dobi izkaznic za živila. Zavodi, ki dobivajo živila brez izkaznic, ne rabijo hišne pole.
lj Umrli so v Ljubljani: Hedvika Do-beic, trgovčeva hči, 7 mesecev, — Anton Slivar, posestnikov sin, hiralec, 33 let. — Feliks Kunst, rejenec, 8 let, — Marija Šti-herl, žena mlinarja in posestnika, 39 let. — Božidar Širaj, delavčev sin, 6 tednov.
lj Dotična dama aH gospica, katera je izgubila v manufakturni trgovini Josipa Peikosig, Stari trg 4, zlato zapestnico in prstan, naj se izvoli oglasiti v trgovini,
Pobelil ~~
Kako se obnaša Madžar do Slovakov,
Ko je pri ustoličenju velikega župana Zulaja Smečanega slovaški poslanec Ju-riga izrazil nasproti njemu željo, da bi se pri uradovanju izkazal pravičnega tudi za Slovake, je nastal nepopisen vihar in padali so nanj samo zavoljo besedifce: »Slovak«, grde psovke. Tudi duhovniki so kričali na slovaškega poslanca in mu pretili s pestmi. Zares prava madžarska plemenitost in času primerno postopanje, da bi zbudili do Madžarov slovaško ljubezen. Gospod Batocki js shujšal. Predsednik urada za prehrano na Nemškem pl. Ba-tocki je shujšal za — 17 in pol kg. Dobival je svojo hrano tako kakor katerikoli drugi — to pa že vei-ujemo — meščan Velikega Berlina. Izprva je bil kot lastnik vele-posestva sam svoj založnik in ni dobival nobenih kart. Vse potrebno si je dal pošiljati v poštnih paketih s svojega posestva. In na ta način je imel baje gospod Batocki več brezmesnih dni in brezmastnih dni, kakor sami Berolinčani. Večkrat se je dogodilo, da ni po več tednov prejel nobene pošiljatve. Izginile so na pošti. Ncko„č je baje preje! od pet kg težke mesne pošiljatve samo ovoj, na katerega je škodoželjni uzmovič napisal: »To se pi"avi zdržati!« Po teh izkušnjah je Batocki prosil rajši za razne karte. Shujšal je pa vendar za 17 kg in po!.
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—62 Kv trdi 56—104 K, mehke deske 93—122 K, oglati ali otesani mehki hlodi 84—120 K, trde deske 120—200 K. Po-praševanje po hrastovem trdem lesu, zlasti Vmskotrgovinske usance na Ogrskem, Pred kratkim obljubljeno objavo vinsko-trgovinskih usanc se je vsled obstoječih razmer moralo nekoliko zapozniti in najvažnejše točke na kratko prinašamo danes, § 1, Pod besedo *mošt« se razume pijačo iz čistega grozdnega soka, pri kateri se vrenje še ni izvršilo, § 2. Kot tržna mera velja hektoliter aH 100 litrov, za carinsko tujezemstvo tudi 100 kg. § 4. Cene se vedno razumejo brez posode. § 6. Množina alkohola se meri vedno po Malligandovem alkoholometru. Kupec blaga ne more vrniti ,ako je množina alkohola dogovorjena, pa vino nc kaže manj kot % alkohola manj, Manko mora prodajalec v denarju povrnili, kakor tudi ima kupec za višjo množino odstotkov alkohola doplačati po razmerju za gotov odstotek dogovorjene cene. Pri dogovorih na »cirka« ali »približno« ne sme znašati diferenca z ozirom na alkohol nad ali pod	Ako kupec
vino odvzame šele po enem mesecu, tedaj prodajalec za več kot V>% izgube na alkoholu ni odgovoren. § 7. Množina sladkorja se meri v moštu po klošternajburški mostni tehtnici. § S. Pri nakupu vina na vagone je kupec dolžan dati svojo posodo, ako iz-rečno ni bilo drugače pogojeno, pri nakupu vina v manjših množinah pa ima kupec posodo takorekoč za 60 dni v svrho odpo-šiljatve posoditi. Prodajalec sme za posodo, ako jo on porodi, zaračunati od 100 litrov na mesec po 50 v. najemnine in sme zahtevati tudi položitve varščine v izmeri vrednosti posode računavši po dnevnih cenah. Dalje jc kupec vina dolžan, ako ni posebej drugače dogovorjeno, vrniti posodo v teku
60 dni in ima sam trpeti stroške pošiljatve na prodajalca. § 9. Ako kupec dene vino takoj v svojo posodo, tedaj prodajalec nc jamči za napake vina, ako posoda kupčeva ni bila snažna in čista, g 10. Posoda mora biti uradno merjena in mora imeti vtis o vsebini od merodajnega urada. Eventuelne diference se določijo uradno. Ako diferenca ne iznaša več kot V»%, ni nihče upra^ ic"f n zahtevati odškodnine. § 11. Sodi, ki vsebujejo po več kot 850 litrov, se ne smejo transportirati, ako ni izrečno drugače dogovor eno. § 12. Pri prodaji »na postaji« in v prodajalčevi posodi prodajalec ni dolžan vina tamkaj pretakati v kupčevo posodo. § 13. Vino se lahko prodaja: a) proti takojšnjemu plačilu brez odbitka, b) proti takojšnjemu plačilu in 2% odbitku, c) »na čas«, t. j. proti plačilu v štirih mesecih, Če pccebej v tem oziru ni ničesar dogovorjenega, je razumeti kupčijo »proti takojšnjemu plačilu in brez odbitka«. Kupčije po načinu pod b) in c) se sme sklepati le med trgovci, g 14.' Takojšna pošiljate v se mora odpcslati v teku 8 dni. § 15. Če se čas prevzema ni posebej dogovoril, tedaj velja prevzem tekom 8 dni. § 16. Ako se pri kupu radi kala ali usušitve ni ničesar dogovotilo, tedaj je za kalo odgovoren prodajale samo do prevzjetja p okupcu. § 17. Naročila ali kupčije »proti odpoklicu«, v, katerem slučaju ni dogovorjen čas oddaje, je razumeti take, da je kupljeno blago odvzeti najpozneje v teku štirih mesecev po sklepu kupčije in to ali vse naeoKrat, ah v posameznih par'ijah. Pri sklepih na dobavo v dveh do treh mesecev je razumeti dobavo v takih množinah vsak mesec, Ako prodajalec ni v prvem mesecu dobavil cele množine, tedaj se ta sme od meseca do meseca priračunavati k dobavi naslednjega meseca tako dolgo, dokler ne poteče dogovorjeni čas dobave. Ako katera od obeh' strank takega slučaja noče priznati, ima v, teku petih dni nasprotnika o tem z reko-mandiranim pismom obvestiti. Slednji dogovori so mogoči le med trgovci. Pri kupčijah, kjer se je dogovarjalo le število sodov brez navedbe vsebine, je razumeti pod transportnimi sodi take, ki vsebujejo približno po 700 litrov, polovnjaki z vsebino po 136 litrov ter vedri, sodčke po 56 litrov, § 19. Pri dogovorih za dobavo gotovih sodov je prodajalec upravičen pri dobavi v 0-25—2 hI sodih dobaviti 20% manj, pri dobavi v večjih sodih po 10% manj vina kot je bilo dogovorjeno, § 20. Ako pri sklepu ni bilo dogovorjeno, iz katerega kraja ima biti vino, tedaj ga more prodajalec dobaviti iz kateregakoli bodi vinorodnega kraja. — § 21. Ako dobavitelj dobavi boljše vino kot je bilo pogojeno, ga kupec ne sme zavrniti Ako pa je dobava vina dogovorjena iz gotovega vinorodnega kraja, tedaj boljša kvaliteta ne more nadomestiti kraja (pro-venijence). § 22, Pod »voznine prosto« je razumeti, da plača voznino prodajalec, pač pa mora kupec sam poravnati eventualne občinske in drugačne pristojbine in doklade. Vožne stroške pa ima kljub temu plačati kupec, a si jih potem vračuna pri poravnavi računa. Dogovor »voznine prosto« pa prodajalca ne veže spraviti vino na namembno postajo. Transportne nevarnosti gredo na konto kupca. Izrek »franko postaja« (ladja, klet) veže dobavitelja dostaviti blago na dogovorjeno mesto. Dobavitelj jamči v tem slučaju za kvaliteto od kleti, za kvantiteto do prevzema po kupcu. § 23. Ako je dogovorjena množina v pogodbi omenjena s »cirka ali približno«, tedaj sme prodajalec kvečjemu 5°/o več ali manj dobaviti. V vseh drugih slučajih sme znašati diferenca največ po 2%. § 24. Pod »vagon« je razumeti tovor, ki ga je mogoče naložiti na lO.OOOkilogramski voz. § 25. Pod označbo »pri železnici, pri ladji, pri kleti prevzeti« je razumeti, da je blago prevzeti oziroma predati na označenem mestu. Prodajalec mora kupcu dovoliti nadzorovanje pri polnjenju posode. »V kleti prevzeti« znači, da ima kupec prevzeti vse prevzemne in transportne stroške, kakor tudi eventualne krajevne pristojbine. »Na ladjo, na železnico naloženo« znači, da ima prodajalec nositi stroške nalaganja in tehtanja. § 27. »Začetkom meseca« pomenja dni od 1. do vštevši 10., »v prvi polovici meseca<{ dni od 1, do vštevši 15., »sredi meseca« dni od 10. do vštevši 20., »koncem meseca« zadnjih osem dni dotičnega meseca. § 28. Pristojbine posredovanja imata obe stranki vsaka posebej plačati, to pa seveda velja, ako je bilo to načeloma dogovorjeno. Te pristojbine znašajo, ako se drugače ni dogovorilo, pri praznih sodih po 20 vin. od hektolitra za vina, ki so cenejša kot po 100 K hI, 50 vin. pri dražjem vinu. Komisijske pristojbine so stvar medsebojnega dogovora in gredo izključno v breme naročevalca. § 29. Te določbe veljajo toliko časa, dokler ne pridejo v navskrižje s kako odredbo ali zakonom, ki bi se izdal.
Književnosl.
»Kako pomažemo invalidima«. Prejeli smo vrlo lepo in okusno opremljeno knjigo pod gornjim naslovom, ki jo je spisal dr. Božidar Snišič. To je času

JOSIP MESOJEDEC, c. kr poštni poduradnik, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
danes zjutraj ob 3. uri po dolgotrajni, mukepolni bolezni, previdcna ? zadnjimi tolažili sv. vere, preselila se v boliše življenje.
Pogreb nepozabne rajnke sc vrši jutri, dne 28. avgusta ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ui. št. 10. na pokopališčo k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv t etra Drago polcojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1917.	212-5
mmMMmm.
mm
Brez posebnega	.^rtgPssB*.
li	obvestila.

rmm
za krasno darovano cvetje ter za obilo udeležbo pri pogrebu izrekajo svojo globokočutečo zahvalo

gradilo. Gotovo je, da bode potreba tjakaj nujnih stvari takoj napraviti, a teh boac le malo. Da se odpomore krajem, kjer bodo popolnoma uničena sela in vasi se bodo gotovo postavile in uredile premnoge kolibe in barake, ki se danes uporabljajo za vojaštvo in begunge. Gotovo se bodo me-rodajni faktorji odločili zato, kar se najhitreje in najceneje napravi, kajti potreba bode po vojni velika.
V po vojni indirektno prizadetih krajih pa do cvetočega zidanja, vsaj poslopij in stanovanj še dolgo ne bode prišlo. Stanovanj bode več kot dovolj vsled zmanjšanja števila prebivalstva. Drugič pa se bode tok stavbnega delavstva obrnil bolj na kraje, ki so bili po vojni prizadeti, ker bodo tu tudi bolj plačani. In ravno v tem oziru pride pri nas do zelo težavnega položaja, kajti našega domačega stavbnega delavstva kot zidarje, kamnarje, opekarje itd. že pred vojno nismo dosti imeli, ter bodemo prej kot slej navezani na tuje delavce, in te se bode težko preplačalo, kolikor toliko se bo podražila tudi zidava. Vzrokov, da se naši ljudje niso temu posvečali je več in bi se jih dalo odpraviti. Da'ne bi bili nadarjeni, ni res. Mnogi, ki pričakujeio, da bodo imeli po vojni zlata tla, so tudi mnenja, da bode prišlo posebno na manjšega samostojnega stavb, obrtnika ali podjetnika le malo opravila, češ, da se osnujejo razni bančni konzorciji, ter bodo boljše zaslužke le ti spravili, in, da se je tako nekako že sedaj v vojnem času pričelo. Se pač mora konsiatirati, da so se med vojno bodisi razne provizorne naprave, ki lih je država gradila, res oddajah? raznim neopiavičencem. A upati je, da se po vojni ne bede tako godilo, saj bode državi gotovo na tem, da podpira in okrepi male eamostoine ljudi. Da bi se razne bančne družbe direktno pečale s prevzemanjem manjših in srednjih stavbenih del, je tudi dvorrno ker je tu zaslužek precej riskanten ii je pri teh poslih treba vzgojenega strokovnega osobja kakor tudi agil-nih voditeljev. Bančne družbe bodo imele lepše polje, če bodo financijelno podpirale take samostoine obrtnike ali pa se rajše udeleževale raznih trgovskih podjetji kakor se je to zadnji čas dokaj udomačilo.
Kljub vsej agilnosti od strani vlade za prospeh in ureditev raznih gospodarskih panog kakor tudi obrta in industrije pa bode vse odvisno od uredbe državnih financ. Kajti obresti od dolgov, podpore invalidom in družinam, ki so v vojni zgubile svoje hran/telje, bodo ogromne. Upajmo, da se tudi to m-edi, saj je precej ljudi, ki jih je vojna obogatila. In tako je upanje da četudi ne takoj po vojni, pa vsaj polagoma pridejo tudi za obrtnike stavbene obrti in industrijce srečnejši časi.
Iv. Og-rin.
Naročajte nabttke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa . Dobe se pri Fcler Kozina & Ko. v Ljubljani.
Proda se
temne barve. Več se poizve Podkorenom št. 3{ i'ran lUaiolt, Ljumjnnn,	800
lovenske vojaške narodne pesmi
za K 1 50 ali K 1'80 so šo dobe. Po pošti 20 v več.	Napepše darilo! "©05
bukovih in javorjevih nsj deblu v 24 km od Ljubljano ugodno ležečem gozdu so odda. — Ceno: polena 24 K, okleščki 20 K, butare po 50 v. Naslov pove uprava „Slovcnča." pod št ill9.
no bodočnost
imajo turške srečke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez
'.000 kr on "IN
Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčnoljubljenega brata, oziroma strica, gospoda

mm

primerna knjiga, polna zanimivih novosti, ki nam pove, kako se uspešno pomaga našim invalidom, da postanejo sposobni za zaslužek. Četudi ima knjiga znanstveno vsebino, je vendar pisana v poljudnem slogu ter sc čita kakor kako leposlovno delo. V knjigi je nad sto slik iz zagrebške ortopecličnc bolnišnice in invalidske šole, ki pričajo o obsežnem delu ortopedov in pedagogov. Dr. Spišič želi doseči s svojo knjigo, da bi bilo v deželi čim manj pohabljencev. Naslovni list je okusno izdelal slikar Ljuba Babic. Cena knjigi 4 K; naročbe naj sc naslove na upravo ortopedične bolnice v Zagrebu, Maru-ličcva ul. br. 1, knjiga se pa dobiva tudi po knjigarnah. Čisti dobiček je namenjen ortopedični bolnišnici in invalidski šoli.
Sireno oelo po voisKi.
Vedno in povsod se sliši o zlati dobi, ki bode prišla po vojni za stavbenike in sploh stavbne obrti. Naj mi bode torej dovoljeno, cla se nekoliko popečam s to zadevo. Stavbarstvo se deli v glavnem v dva dela in sicer v visoko ali nadtalno stavbarstvo in podtalno stavbarstvo.
Prvo obsega zgradbo vsakovrstnih poslopij in kar je s tem v neposredni zvezi. Drugo pa zgradbo cesta, železnic, vodovodov, mostov, regulacije rek in podobno. Bode li veliko tega obojega dela po vojni, je precej odvisno od poteka vojne kakor tudi od tega, kakšen da bo mir.
Ako se v državi bujno zida in gradi, delajo nove ceste, železnice, razširjajo mesta in trgi, je to pravi odsev blagostanja v dotični državi. S tem, da se vse to dela, imajo stavbeni obrtniki mnogo posla, in teh je precej, saj ima samo posredno pri zgradbi poslopja opraviti dvanajst in še več obrti. Te dajo zopet zaslužka drugim obrtnikom in trgovcem, pri tem zopet imajo opraviti delavci, bankirji, posojilnice i. t. d.
Torej iniciativo za to živahnost da v prvi vrsti država, nato pridejo dežele, občine, razni zavodi in posamezniki, vse pa je zopet odvisno od države; ne le, da ona posredno zida in dela: železnice, ceste državna poslopja in druge take naprave, ampak v prvi vrsti zavisi od tega, kaki so od-nošaji napram zunanjim državam, kakšne so trgovske pogodbe, kako in od kje je uvažati surovine, je li država v trgovini pasivna, torej da več uvaža kot izvaža. In ravno to so stvari, ki se bodo morale rešiti deloma že pri sklepanju miru, deloma pozneje.
Gotovo je, da bode država imela dovolj vzroka, po vojni se zanimati za bujno gradenje. Na eni strani, z ozirom na to, da se pokončana mesta, sela, ceste in drugo, zopet spravi v red, na drugi strani pa da bodo naši bojevniki, ko pridejo iz vojne, imeli kaj dela in opravila. To so lepe želje, ki se pa ne bodo dale takoj in docela uresničiti. Kakor se je posebno zdaj v vojnem času pokazalo, se bode morala država v prvi vrsti ozirati na napredek in blagostanje kmetijstva in šele paralelno s tem, se bode moralo misliti na drugo. S tem, da se kmetijstvo podpre, je šele mogoče misliti na zadostno prehrano. Ali človek v prvi vrsti rabi hrano in obleko, potem šele zboljšana stanovanja in druge udobnosti. S tem, da se bode popolnoma zadostilo za hrano in obleko, bode pa morala država gledati v prvi vrsti na uvoz surovin ter na povzdigo domače industrije. Kakor druge gospodarske naprave, tako tudi obrt in industrija zelo trpita v sedanji vojni. Ne le, da je mnogo od teh upokli-canih v vojno službo, ali da so njih zveste opore dobro vzgojeni delovodje, nastav-ljenci, uradniki, delavci bili upoklicani, ampak se je marsikomu, posebno manjšim industrijcem njih obrate tvornice ali na-naprave zelo oškodovalo s tem, da se jih je vzelo v vojaško upravo. Obrabili se bodo stroji, in orodje se bo deloma pozgubilo in pokončalo; to vedo prizadeti prav dobro. Prvo po vojni bode torej treba, da se vse to zopet popravi, nadomesti in zboljša seveda v kolikor bode vse to mogoče. Za to pa bo treba mnogo časa predno se vse to spravi zopet v tir in obrat.
Z izpopolnitvijo teh naprav bode šele mogoče, da se bode izdelalo dovolj polu-surovin ki se jih navadno rabi pri stavbarstvu sploh. Zaloge takih surovin in polu-surovin nam bodo koncem vojne popolnoma pošle, bodisi že, da so te iz lesa, raznih kovin ali drugih rudnin. Delavstvo, ki se bo vrnilo iz vojne, dobi tu opravila in zaslužka.
Vsled pomanjkanja in povpraševanja po takem malerijalu bodo cene teh zelo visoke in ta cena bode le polagoma oada-la. 2c danes stane rezan mehak les 200— 309e/0 več kakor pred vojno, železo se je podražilo isto tako do 300% da nc govorim o steklu, v kolikor ga je dobiti, ki ima 6-kratno prejšnjo ceno in tako bi se dalo dolgo naštevati. Iz vsega tega sledi, da se takoj po vojni ne bode mnogo zidalo ali
Stud. lur. In c. br. nadporočnik v r. odi kovan z obema sgnum laudis, zaslužnim križcem III. reda .n Karlovim čelnim križcem.
v nedeljo dne 26. avgusta nenadoma preminul.
fogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torelc dne 28. avgusta 1917 ob 4. uri popoldne iz poslopja drsnega kolodvora v Šiški pri Ljubljani na pokopališče k sv. Križu v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 27. avg. 1917. Venci se hvaležno odklanjajo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Prašički za rejo se bodo oddajali v torek dne 28. t. m. ob 8. uri dopoldne na Zelenem hribu, Ljubljana, Dolenjska cesta, Kranjsko deželno u esto za vnov-čevanje živine.
Viktor Hrašovec, nadzornik in načelnik obratnega urada c. kr. državne železnice v Ljubljani, naznanja v svojem, v imenu svojo soproge Mici ter vseh ostalih sorodnikov vs>m prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegov iskrenoljubljeni sin, gospjd
pod ugodnimi pogoji sprejme čevljarski moister F. SAjOVIC, ho;el pri Mal cu, Ljubljana.	2116
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi avnega obtožitelja zoper l<ran-čiško Hribernik, rojena 1864 v Iškiloki, v Ljubljano pristojna, r. k., omožena, posestnika žena v Ljubljani, Zvonarska ulica št. 9, radi prestopka po ij 20 1 cesarske naredbe z dne 24 3. 1917 štev. 131 drž. zakona, v navzoimosti c. kr. dež. sodnije svetnika v p. lJotrato kakor javnega obtožitelja, obtoženke Frančiške Hribernik, po danes dngnani glavni razpruvi po predlogu lavnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, tako: Obtoženka Frančiška Hribernik je kriva, da ie dne 25: junija 1917 v Ljubljani izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem sianju. zahtevala za potrebne reči, namreč za nekaj peria lcarfijolo (do 1/4 kg) 1 K 20 h, torej očitne čezmerne cene in jo s tem zakrivila prestopek draženja po § £0/1 cesarske naredbe z dne 24. marca 191V štev. 131 drž. zakona ter so radi teua obsodi po § 20/1 citirane cesarske naredbe z uporabo § 266 k. z. na 48 ur zapora ter po i? 3a9 k. p r. v povračilo kazenskih stroškov, katera kazen se je z razsodbo c. kr. deželnega kot v/.klic-nega sodišča v Liubljani ugodivši vzklicu javnega obtožitelja zvišala še na denarno kazen 30 K, ki so za slučaj neiztirljivosti izpremenl v nadaljne tri dni zapora, ter so je ob eriem izreklo, da se ima sodba po § 45 2 zgoraj omenjenega ces ukaza po enkrat razglasiti v dnevniku „Slovenec" in „Slovenskt Naiod" na stroške cbtoženko.
LJ UJiLJANAj 21. avgusta 1917.
Dr. Ojorcutz m p.
Zahvala.
Ob nepričakovani britki izgubi velečastitega gospoda
Frančiška Sever
župnika v Št. Vidu pri Vipavi,
se vsem za nepozabnemu pokojnemu izkazano pomoč, udeležbo pri pogrebu in izrečena sožalja izskreno zahvaljujejo

V ^aia konaorcii »Slovenca«,
aloboko žalujoči ostali.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc
U VII 621 17-6
V imena Njegovega VeliMa cesarja.