Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/LII Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Prnga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Anglija in Egipet Nacionalistični pokret proti kralju Fuadu v Egiptu se je izjalovil. Stališče kralja je utrjeno in zdaj se mora njegova vlada kmalu lotiti vprašanja definitivne pogodbe z Anglijo, ki je glavni problem Egipta. Tako bo to vprašanje zopet postalo aktualno. Ko je leta 1798. genialni Napoleon poskušal pri Piramidah in Abukiru zlomili hrbtenico brit-skemu kolonijalnemu imperiju, se je bala Anglija za Egipt samo kot oporišče na poti v Indijo. Še leta 1869. ni Anglija marala prispevati k zgradbi sueškega kanala, dočim je prihajal denar iz vseh ostalih evropskih držav. V Londonu so trdili, da imata Rdeče in Sredozemsko morje različno višino, pa so mislili, da bo zaključek »sleparskega podjetja nevednih francoskih pohlepnežev potop ali pa velikanska goljufija«. Toda čim se je kanal otvoril, dn so Angleži uvideli njegov velikanski pomen, so se takoj skesali svoje kratkovidnosti. Sedem let pozneje je že postala Anglija lastnica pretežne večine sueških delnic, ki jih je kupila od velikega zapravljivca kediva Ismaela. Leta 1882. so izbruhnili v obubožanem, od Ismaela izsesanem Egiptu burni nacionalistični upori, tako zvana vstaja Arabi-paše. Anglija, ki je že bila lastnica kanala, je te nemire spretno izrabila. Na željo Francije in drugih egiptovskih upnikov z veseljem je zasedla tudi dolino velikega Nila. Treba je priznati, da je Anglija kljub vsem diplomatskim neprilikam veliko storila za deželo, ki je zanjo prihajala vpoštev samo kot zaledje najvažnejše vodne poti. Namestniki, čijih vrsto je 'zaključil znani lord Kitchener, so Egipt obogatili. Poprej beraški kmetje so nakopičili premoženje, dohili šole, ceste, železnice. Naposled je obnovil 6ir WilMam Willcox vodne zgradbe nekdanjih faraonov, in velikanski jez je preprečil lakoto kot posledico nizkega razliva Nila, kakor jo popisujejo še Mozesove knjige. Angleške šole so odgojile nove izobražence, ki se niso zmenili za muslimanska izročila in omogočili spremembo notranjih egiptovskih razmer. A kakor vemo, dobrota je sirota. Egiptovski nacionalisti so se kmalu naveličali vloge angleških nastavljencev in pričeli zahtevati neodvisnost. Anglija, kakor izvaja uradna zgodovina, bi bila z njimi pripravljena pričeti »razumna poga-flanjac. Toda Egipčani niso bili z angleškega stališča »pametni« in so po vojni zahtevali tudi sueški kanal s Sudanom vred. O kanalu sploh ni mogoče govoriti v Londonu: kateri gospodar bi zaupal najvažnejši ključ od vrat v svojo zakladnico nezanesljivemu prijatelju? Glede Sudana se sklicujejo angleški listi na zgodovinsko narodno sovraštvo med Sudanci in Egipčani. Ta izgovor je v splošni rabi, ker bi ne bilo oportuno odkrito pisati o železnici, ki zdaj veže Hartum z Rdečim morjem. Sudan je postal utrdba, ki varuje izhod iz tega morja v Indski ocean. Torej ne sme dati britski imperij Sudana iz rok, če hoče ostati gospodar dragocenega sueškega kanala. V odgovor na te dokaze so pričeli Egipčani leta 1919. z atentati. Končali so se leta 1934., ko je bil v Kairu umorjen angleški sirdar, glavni poveljnik armade. Nadaljnji razvoj dogodkov je še v svežem spominu. Za vse, kar je morala popustiti Anglija v gornjem Egiptu, se je odškodovala s tem, da je iz Sudana odslovila egiptovske uradnike in oblasti. Tako so izgledale stvari, dokler ni zavladala delavska stranka, in je rekel Macdonald, da »bo že konservativcem pokazal, kako je treba zagrabiti egiptovsko zadevo«. Egipčani so od kraja sveto verjeli, da jim bo delavska stranka čimprej izročila Sudan in morebiti celo sueški kanal; pisali so celo o »dobi pravičnosti«. Toda pogajanja z zunanjim ministrom Hendersonom so jih kmalu razočarala. O kanalu sploh ni bilo nobenega razgovora, v Sudan pa bi bili pripravljeni Angleži sprejeti »radi političnega ravnotežja« en polk egiptovskih vojakov, ne da bi kaj popustili pri upravi. Med angleškimi strankami samimi ni edin-stva. Delavci bi prepustili Egiptu na njegovem področju popolno državno oblast, konservativci pa mislijo, da Anglija nikakor ne sme žrtvovati tako zvanih kapitulacij, to so konzularne izjemne sodne pravice. Toda ves ta spor se tiče le gorenjega Egipta. V sudanskem vprašanju so delavci in konservativci enega mnenja. Pred 70 leti nismo bili mi nič bolj poučeni o izvorih Nila, nego stari Herodot. Zdaj segajo vzorne cesie v osrčje poprej nepoznane črne dežele. Izletniki, ki hočejo obiskati veličastno jezero ali prav za prav notranje morje Victoria-Nianza se lahko poslužijo poljubno železnice ali avtobusa. Dežela je nepopisno napredovala pod angleško upravo, in novi sudanski nacionalisti, ki zdaj pri-ženjajo Egipčane strahovati, se zoj>et morajo nasloniti na Angleže. V Palestini je žrtvovala Anglija muslimanom na ljubo judovske zahteve, ker je s tem pridobila naklonjenost 70 milijonov indskih muslimanov. Ta zanesljiva opora Angliji pride prav v razburkanem 350 milijonskem indskem morju narodov, ker vedo vse angleške stranke brez Izjeme, da bi pomenila odcepitev Indije konec angleškega svetovnega gospostva. Toda »drugi Rim-ne mara poginiti po vzgledu prvega Rima, in ista zavest odloča v sudanskem vprašanju. Popustiti Egiptu bi pomenilo izpostaviti nevarnosti glavno prometno vzhodno pot, hrbtenico britskega imperija. Za politično zrelost angleških strank je značilno, da branijo delavci življenjske koristi države prav tako neizprosno kakor konservativci. !>;snajska vremenska napoved: Lepo vreme l)o trajalo dalje. Zagrebška vremenska napoved: Po večini Jasno, nato verjetno lahno naraščanje oblačnosti, toplo. Varšavska konferenca Govor ministra dr. Demetroviča — Delo v štirih sekcijah Varšava, 29. avg. AA. V svojem govoru, ki ga je imel na slavnostni seji varšavske konlerence, je jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič povdaril, da je ta konferenca pri-rodna posledica stremljenja evropskih poljedelskih držav po tem, da se v sodelovanju odkrije način, kako premagati poljedelsko krizo. G. Demetrovič je raztolmačil karakteristiko vzrokov te krize, j>o-vdarjajoč, da nekatere evropske industrijske države s svojimi protekcijonističnimi ukrepi še bolj po-ostrujejo že obstoječe težkoče tako v poljedelskih kakor v industrijskih deželah. Zato je omajan sedanji sistem svetovnega gospodarstva. Treba je najti pameten sporazum med poljedelskimi in industrijskimi državami v Evropi glede izmenjave pridelkov; ta sporazum naj bi v velikem olajšale regi-jonalne pogodbe, sklenjene na podlagi sistema pre-ferenčnih carin, izključujoč sistem klavzule največjih ugodnosti. Evropska poljedelska kriza mora najti svojo rešitev v Evropi, kar bo moči doseči z večstranskimi pogodbami. Prvi korak k tem pogodbam je bil storjen v Bukarešti in Sinaji. Minister Demetrovič je sklenil svoj govor z besedami: Upam, da se bo varšavska konferenca čimbolj približala skupnim ciljem. Varšava, 29. avg. AA. Po govoru, ki ga je imel izvoljeni predsednik, minister za poljedelstvo Janta Polšanski, so bili izvoljeni z aklamacijo za podpredsednike varšavske konference šefi delegacij, ki se udeležujejo te konference. Tako je med izvoljenimi i predsednik jugoslovanske delegacijc minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Na konferenci so bile izvoljene štiri komisije, ki se bodp bavile z raznimi vprašanji. Prva komisija se bo bavila z vprašanjem izmenjave poljedelskih pridelkov. Njej je na čelu jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Druga komisija bo proučevala vprašanje veterinarstva; predseduje ji estonski minister Cereinon. Tretja komisija se bo bavila s problemom mednarodnega sodelovanja. Na čelu ji je romunski trgovinski minister Madgearu. Četrta komisija bo razpravljala o privatno-Iinančnih vprašanjih. Predseduje ji bolgarski minister za trgovino Vasiljev. Potem, ko so bile komisije sestavljene, so imeli govore drug za drugim šefi vseh delegacij, in sicer v temle redu: bolgarski, estonski, madjarski, litovski, romunski, češkoslovaški in jugoslovanski. Nato je tajnik konference načelnik poljskega ministrstva za jx>ljedelstvo prečital program izletov, ki bodo trajali štiri dni, potem ko bo konferenca končana. Prva komisija je včeraj začela, svoje delo. Sprejem pri Pilsudskem Varšava, 29. avg. AA. Včeraj je predsednik Pilsudski sprejel šele delegacij, ki so prišle na mednarodno poljedelsko konferenco v Varšavo. Minister zunanjih zadev Zaleski je snoči priredil večerjo nač st članom delegacij, ki so zastopane na konferenci. Po večerji je bil rout, ki so se ga udeležili vsi člani poljske vlade in diplomatski zbor. Na grobu poljskega neznanega vojaka. Varšava, 29. avg. AA. Jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Demetrovič, šef jugoslovanske delegacije na mednarodni [poljedelski konferenci, jc včeraj položil venec na grob poljskega neznanega junaka. V ministrovem spremstvu so bili odpravnik poslov Giunio in vsi člani jugoslovanske delegacije. Dunaj, 29. avg. AA. Glede na zasedanje jx>-ljedelske konference v Varšavi piše »Neues Wiener Tagblatt«, da se Avstrija sicer ne udeležuje varšavskih ]x>svetovanj, zato pa hoče počakati na rezultate konference, preden zavzame kakršnokoli stališče. Vsekako spremlja Avstrija to konferenco z velikim zanimanjem. Kulturna in šolska avtonomija Nemcev v Jugoslaviji Dalekosežna šolska reforma — Schivabischer Kuliurbund dovoljen UčiteIjlške privatne šole za Nemce Belgrad, 29. avgusta, z. Glede na lojalno državljansko in podaniško pripadnost nemške manjšine v naši državi je naša vlada sklenila uvesti nekaj novih ukrepov nasproti nemški manjšini, ki predstavljajo važen dogodek v odnošajih naše države do manjšin, posebno v odnošajih do nemške manjšine; izenačenje v vseh državljanskih pravicah je princip, ki ga današnji režim striktno izvaja ne samo nasproti lojalnim državljanom, nego tudi proti vsem inorodnim elementom, ki so lojalni. Ravno to bo brez dvoma služilo intenzivnejšim prijateljskim odnošajem med našo kraljevino in Nemčijo. Odstranjevalo bo vzroke vseh morebitnih nesoglasij, do katerih je preje prišlo, posebno za časa poslednjih parlamentarnih režimov, v vprašanju tretiranja nemških narodnih manjšin v Jugoslaviji, Vlada generala Petra Živkoviča v nasprotju z dosedanjo prakso uvaja v narodnem in kulturnem življenju nemške narodne manjšine princip tolerance in priznavanja nemške narodnosti na ta način, da bodo to vprašanje reševali roditelji sami, v kolikor bo prišlo do sporazuma med šolskimi oblastmi in starši. Določene so komisije, katere bodo tvorili dva zastopnika šolskih oblasti in dva zastopnika manjšinskih staršev. Določena je tudi ustanovitev analfabetskih tečajev z nemškim učnim jezikom, toda pod pogojem, da se pouk istočasno vrši tudi v narodnem jeziku. Glede ljudskošolskega pouka je določeno, da sc v šolah nemške narodne manjšine zaključno z drugim razredom ljudske šole vrSi samo v nemščini, od tretjega razreda naprej pa se uvaja poleg nemščine kot obvezen tudi naš narodni jezik. Da bi se doseglo izenačenje med obema jezikoma v poznejših razredih ljudske šole, se bo uvedel intenziven pouk. Vlada generala Petra Živkoviča je nadalje izdala odlok, da sc nemška manjšinska kulturna organizacija »Schvvabischer Kulturbund«, ki je bila prepovedana in katera prepoved je veljala do danes, dovoli in da sme nadaljevati s svojim delovanjem pod pogojem, da se ta manjšinjska kulturna organizacija bavi izključno s kulturnim delovanjem, izogibajoč se vseh političnih momentov in obče vseh tistih momentov, ki bi mogli v katerikoli obliki kreniti s programske poti, ki je določena v pravilih, potrjenih po naših pristojnih oblasteh. V nizu takih reform bo dovoljeno otvoriti privatne učiteljske šole nemške narodne manjšine s pravico javnosti. Odlok vlade bo brez dvoma naletel na prisrčen in dober sprejem ne samo v vrstah nei-.ške narodne manjšine, nego tudi v Nemčiji. Pred velikim tržaškim procesom Najprej se bo postopalo proti 18 obtožencem Trst, 29. avgusta. Po poročilu tržaškega »Piccola« se začne razprava v Trstu proti 18 Slovanom iz Istre, Trsta in Gorice šele v ponedeljek ob 15. Obtoženci so obdolženi raznih dejanj proti-italijanskega in protifašističnega značaja. Predvčerajšnjim so iz Rima prepeljali v Trst to-le četvo-rico: Slavka Bevca, Cirila Kozmana, Andreja Man-freda iz Zofijo Frančeškini. Tako se zdaj nahaja v Trstu vseh 18 obtožencev, proti katerim se v ponedeljek začne razprava. Ostali obtoženci v istem procesu pridejo pred posebno sodišče za zaščito države o priliki njegovega rednega zasedanja v Rimu. S sodnim odlokom so obtožencem postavljeni ti-le advokati: dr, Gianini, dr. Contre-ras, dr. Matosel, dr, Chesich, dr. Genarini, dr. Bologna. Razdelitev odvetnikov po skupinah obtožencev še ni izvršena in pričakujejo, da se to zgodi še danes. Neki tržaški odvetnik je zaprosil, da bi smel zagovarjati nekega obtoženca. O tem se bo sklepalo danes. Štirje obtoženci, in sicer Valentič, Miloš, Bi-dovec in Marušič so obtoženi umora in drugih dejanj. Za te zločine pozna zakon o zaščiti države smrtno kazen, vendar sme sodnik v posebnih primerih to kazen izpremeniti v 15 do 30 let temnicc. Druga skupina obtožencev so Bidovec, Miloš, Valentič, Španger, Obad in Rupelj. Obtoženi so, da so zažgali šole in napravili atentat na »Svetilnik zmage« ter še drugih dejanj. 7.a te zločine pozna zakon o zaščiti države smrtno kazen, vendar jo sme sodnik spremeniti v 15 do 30 let temnice. Ostali obtoženci so obdolženi prikrivanja razstrelil. Vsem 18 se očita akcija, da so hoteli del italijanskega ozemlja, to je Julijsko krajino, odtrgati od kraljevine Italije in jo priključili neki drugi državi. V to svrho, da so se posluževali teh sredstev: oborožene vstaje, ustanavljanja tajnih organizacij z vojaškimi cilji, ki bi za vojne operirale v ozadju italijanske vojske proti njej. Obenem so obtoženi umorov. Vrhu tega so vsi obtoženi šc drugih dejanj, za katera zakon predvideva kazen najmanj 5, a največ 15 let. Obtoženci so ti-le: Miloš, Bidovec, Pertot, Valentič, Štoka, Obad, Zahar, Kosmač, Rupelj, Frančeškini, Spranger, Manfrado, Marušič, Sirk, Bevc, Kas, Kozman in Ruselj. Predsednik sodišča general Cristini pride v Trst v soboto, Sodijo, da bo proces trajal ves teden. Po pisavi ostalih tržaških listov sklepajo, da k razpravam ne bo pripuščeno občinstvo, čeprav je v dvorani mnogo razpoložljivega prostora. Prostor bo rezerviran za fašistične novinarje, ki pridejo iz vseh važnejših mest Italije. Nabave Belgrad, 29. avgusta. AA. S sklepom ministra za gradnje je odobreno, da bo v ministrstvu zn gradnje ofertalna licitacija s skrajšanim rokom za nabavo 3343 kub. metrov impregniranih brzojavnih drogov. Predračunska vsota znaša 3,677.300 Din. Dalje bo licitacija za nabavo bronaste žice za potrebe občinskih in železniških telefonskih in brzojavnih prog. Jugoslavija zmagovalka pri letalskih tekmah M A Varšava, 29. avg. as. Od šestih poljskih nde-ložencev okrožnega poleta po Mali antanti sta se vrnili v Varšavo samo dve letali, štiri pa se jih jc med potom ponesrečilo. Poljska stoji zalo na zadnjem mestu. Prvo mesto so zasedla jugoslovanska letala, ki se bodo vrnila nazaj v polnem številu. Napad na f,§$ovenca" Trst, 29. avg. »Piccolo od 29. t. m. objavlja v daljšem članku vehementen napad na »Sloven-car, v katerem mu očita, da je »kakor sploh vedno« ludi ob priliki procesa proti 87 slovenskim veleizdajalcem »otvoril kot prvi med jugoslovanskimi listi kampanjo proti fašističnemu režimu«. To kampanjo, nadaljuje tržaški list, narekuje »Slovencu« slaba vest, »ker se zaveda, da je s svojo hujskajočo pisavo o primorskih zadevah znatno j>ripomogel k veleizdaji in zločinom, ko je ustvarjal zastrupljeno atmosfero, v kateri so obtoženci spočeli svoje zločine.« Dr. Korošec v Ljubljani Belgrad, 29 .avgusta. AA. Minister za Sume in rudnike dr. Anton Korošec jc snoči odpotoval v Ljubljano, kjer bo otvoril veliko gozdarsko in lovsko razstavo. Dr. Svegel v Belgradu Belgrad, 29. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za zastopnika ministra trgovine in industrije Jurija Demetroviča, ki je odpotoval na poljedelsko konferenco v Varšavo, minister brez listnice dr. Ivan Švegel. Minister dr, Švegel je včerai prispel z Bleda v Belgrad in danes dopoldne prevzel posle v ministrstvu za trgovino in industrijo. Napredni javni delavci »Avala-ročnik švind Vladimir, pehotni poročnik Vutej Jakob. Za gojence vojne akademije so med drugimi sprejeti-: lliršl Vladislav, Pcrola Viktor, Šot A., Sopč.ie Drago. Šest Aleksander, Nadvor-nik Branko, Vcgcr Branko, Vcber Franc, Pest Josip. Kranjc Emil, Barle Teodor, Hubman MaV lan, Luter Miroslav, Tomic Leopold, Ludvik AL, Rako Rudolf, Lah Borivoj, Novak Boris, Kol man l'jgon, Lukež 1 rune. Boc Marti,n, Soriič Josip, Ko-vač.ič Jurij, Brtnič Boško, Svoboda VliT nir. Kondič Niko, Spindler Bogdan. Belgrad, 29. avg. z. V kmetijskem ministrstvu je komisija končala dela na zakonu o dobrovoljcih. Zakon bo do konca septembra razglašen. Zakon urejuje vprašanje, kdo je dobrovoljec in kdo ne. Koalicijska vlada v Brezposelnost - najbolj pereče vprašanje — Angliji Indski problem London, 29. avg. ff. Angleške politične po-Sitnice so se nenadoma prekanile. MncDonald, ka biiv« na Škotskem, se je pripeljal te dan v lon-tlon in imel konferenco s šefom liberalne stranke Lloyd Georgom, ki se je tudi prpeljal i/, svojega wa loškega letovišču v glavno mesto, k jer znaša v ročna v senci 92 stopinj Pahrenhcita. Konferenci sta prisostvovala tudi minister /a zunanje zadeve llenderson in finančni mi raster Snovvden l.abouristi zelo potrebujejo podpore 50 liberalnih poslancev in bi tudi radi nekoliko nanje zvalili odgovornost za težavni notranjU položaj, ker število brezposelnih strahovito raste Ministri in politiki so se razgovariah o sredstvih ki naj bi brezposelnost znižali. MacDonakl jc svojega prijatelja Lloyd Georga ironično vprašal, naj mu izda tajnost, kako se da brezposelnost premagati, kakor je to Llovd George trdil v zadnjem volivnein boju. Nuto je prišel v razgovor Llovd Georgov načrt, ki pač ne svetuje nič drugega, kakor to, kar se tudi po drugih deželah proti temu zlu podvzema. namrejC ia-vna dela na račuin države. Temu se je pa odločno uprl Snowden, ki o takih izdatkih noče ničesar slišati, ker l>o itak prihodnji budzct zelo težko spravil v ravnovesje, ako ga bo sploh mo--el ker se novi davki ne morejo naložiti, 12- vzemšti mogoče davek na prirastek vrednosti zemljišč-. Henderson je predlagal, naj bi se v svrho uravnovešenja proračuna uvedla od nove imperialne stranke predlagana 10% carina na vse uvožene inaniifaktiirne produkte. Ka j se je sklenilo, doslej še ni znano. Takoj jk> konfernci so resno govorili o tem, da se namerava ustanoviti koalicijska vlada iz labou-ristov in liberalcev, ki bi novo 10% carino uvedla in ua ta način dobila potrebna sredstva za javno gradbeno delavnost, ki naj bi brezposelnost omilila, radi česar bi finančni minister Snovvden seveda moral odstopiti. Kmalu pa se je zvedelo, da o taki koalicijski vladi ni govora. Pač pa so se liberalci in labouristi zedinili glede odredb, ki naj bi število brezposelnih znižale. Prod delavsko vlado pa stojijo še mnogi drugi problemi, predvsem imperial nakonferenca domin ionov, skupščina delavske stranke in pa indska konferenca, o kateri se pu trdi, cla se to jesen ne bo sklicala, ampak odložila na mesec april prihodnjega leta. Kongres delavske stranke je važen v toliko, ker se bo na njeni celokupna politika vlade temeljito prerešetala in se ima računati s težkočanvi, ki se MncDonald« v lastni stranki delajo. Tako n. pr. je v ložen pred- log. da naj bi v bodoče vlade ne sestavljal več prvi minister, ampak odbor delavske stranko, kar je seveda nesmisel. Kar se tiiče indske konference, se je pač odložila zato, ker se pogajanja podkralja z nacionalisti še niso končala. Prav za prav stoje stvari tako, da se nacionalisti sumi ali tako zvani svaradžisti s podkraljem sploh ne pogajajo, ampak se razgovarja jo z njim samo zmerni indski liberalci. Angleški vlad pa je na vsak način največ na tem, da pride do sporazuma z nacionalisti ali svaradžisti samimi. Dasi ni prav nobenega izgleda, da bi nacionalisti bitko zoper Veliko Britanijo dobili, je vendar nemogoče deželo resnično in trajno pomiriti, ne da bi se napravil mir z Gandijevkni pristaši. Do stiku z njimi pa ne bo še tako hitro prišlo, ker nacionalisti spričo opisanega položaja baš v sedanjem momentu napenjajo vse sile, da s čim 0 članov. Zal se kongresa (zdi se, da os?enta!ivno) ne udeleže Belgijci. Zastopam tudi ne bodo Spanci. Vseli inozemskih udeležencev pri-K okrog 250, vendar bo to število, kot vse kaže višje. . , Direktorij je imel doslej že tri seje, na Katerih ie poleg'tekočih poslov sklenil v bodoče navezali iesnejše stike tako s severno, kakor tudi južno Ameriko. Kot znano, je predsednik direktonja Nemec, dr dr. Martin Luible. Prvi podpredsednik je Španec .Tulio Morena Davila, drugi podpredsednik pa Poljak Michal ,Sobanski. Člani direktonja pa so Romun L. Baumgarten, Francoz Julien Baudonj. Anglež Edw Bullough, Holandec Hans Jungerhans m Slovak dr. M. J. Zorškovec. Od osebnosti, ki vodijo ostalo delo Pax Romanae«, naj navedemo v mfor-maeijo sledeče: predsednik komisije za duševno ko- Komunistični val v Kitaju se je razbit Nacionalne čete zmagovite London, 29. avg. ff. V zadnjem času iina nacionalna Cangkajšekova vlada v državljanski vojni s severnim generalom Fenjusjanom velike uspehe. Zavzela je več važnih strategičnih postojank severnjakov na železnici Tjencin-Šangaj. Ker je s tem postalo veliko sil nacionalne armade prostih, pošilja vlada čete proti komunističnim krdelom, ki se držijo zlasti v provincah Fukijen, Kjangsi in Hu-nan. Mesto Cangša je, kakor smo že poročali, zopet v rokah narodne vlade in Hankov je osvobojen nevarnosti boljševiške invazije. Sicer se pa izkazuje, da rdeča krdela niti približno niso tako močna in oborožena, kakor se je prvotno pisalo, in njihova armada baje ne šteje več kot 5000 izvežbanih mož. Zato narodni vladi ne bo težko, vpostaviti na deželi red. Treba je pa reči, da je komunizem med bednimi kitajskimi kmeti močno ukoreninjen in da mu bo narodna vlada resnično kos le, če se bo lotila v resnici moderne socialne zakonodaje. Agresivnost nemške politike prizadeva prijateljem miru vedno večje skrbi Pariz 29 avgusta. Nemška politika napram 100.000 izbranih vojakov, a namesto predvidenih Poljski postaja čin,dalje bolj agresivna. Nem- | 12 let služijo .samo po 3 let in se takoj nadome-lllc.fi rta Tl.fl i Poliaki nomi- t stojo z novimi. IN a t« način je izurjena za vojno vsa nemška mladina, in z vojno policijo vTed bi akad misijonskega kongresa v Ljubljani, predsednica komisije akademičark je drica. Ch. Fpedricli (Budapest), preds. komisije za potovanja in izmenjavo študentov je vodja sekretarijata Pax Romanae v Fribourgu, niiinchenski rojak Rudi Salat, kot re te-rent za mednarodne slike deluje Italijan dr. Nello Palmieri iz Neapla. Pripravljalnemu odboru za kongres predseduje neumorno delavni ravn. Fr. Beck, ki je iz nič v desetih letih 7. neumorno požrtvovalnostjo pripravil akademikom v Munchenu dva ponosna domova. V enem izmed njih (Studentenhaus) se bo baš vršil kongres. V fastnevi komiteju so zastopana odlična imena (kardinal Faulhaber, rektor miinehenske univerze dr. Eichmann, bavarski ministrski predsednik dr. Held, drž. kancler n. r. dr. Mar.r, apostolski nuncij Vassallo di Toregrossa, drž. minister dr. Wirth i. dr.) Nemci so gotovo poskusili uveljaviti vse svoje sile, ko so dobili na lanskem kongresu v Sevilli predsedstvo v svoje roke. Tako so poslali izredno delavnega svojega člana v direktoriju, Rudija Salata, začetkom pomladi v Fribourg, da je prevzel in vodil posle v sekretarijatu hkrati z glavnim sekretarjem abbejem Gremaud-jem. Kljub temu pogrešam na kongresu enotno noto. Preveliki poudarek je na zgolj organizacijskem delu, delo komisij pa je malodane iluzorno. Komisija pro redditu dissidentium ad sanetae ecclesiae unitatem (oficijelni naziv za unionistično komisijo), ki so jo slovanske delegacije predlagale lani v ustanovitev, iz »neznanih« razlogov danes še ne obstoja. Pač pa se namerava prirediti sestanek, ki bo govoril o delu in organizaciji te bodoče komisije. Na sporedu tega sestanka je referat predsednika sekretarijata slovanskih akad. organizacij g. Nika Kurela o pomenu delovanja za cerkveno edinost. Vse to se seveda šele pripravlja in pretresa v privatnih pogovorih. Nocoj se je vršil v menzi pozdravni večer s slavnostno večerjo, med katero so Quickbomovci zapeli nekaj nemških narodnih, katerim so kmalu odgovorili Angleži in tudi Slovani. Goste je pozdravil predsednik Pax Romanae;: dr. Luible, kot »domačin- ravn. Beck in končno glavni sekretar »Pax Romanae« abbe Gvtmaud. Posebna zanimivost večera je bil pristen bavarski tercet v narodni noši, ki je podal gornjebavarske narodne z »jodlerji«, ter pevec iz švabske, ki je pel ob lutnji. V veselem razpoloženju so se sreča vali stari znanci s kongresov »Pax Romanae«. Jutri se vrSl dopoldne po slovesni sveti maši svečana otvoritvena seja, zvečer pa je povabil k sebi zastopnike delegacij znani katoliški filozofski pisatelj in profesor miinehenske univerze dr. Dietrich von Mildebrand. nk. Atentati v Indiji London, 20. avgusta, as. Včeraj je indska vlada razpustila kongresno stranko v Madrasu. Pričakujejo se 5e nadaljnje razpustitve. V Bombayu in v Delhtju je bilo včeraj radi aretacij članov kongresa ustavljeno delo tako v indskem kakor v mohamedanskem okolišu mesta. Delo je bilo ustavljeno v 5e nadaljnjih 50 predilnicah. London, 29. avgusta, as. V mestu Dakkar je bil danes dopoldne pred poslopjem kongresa izvršen atentat na generalnega inšpektorja policije In na nekega oddelnega šefa policije. Generalni inšpektor je bil ubit, drugi pa je bil smrtno nevarno ranjen. Pravi atentator je ušel, dva njegova tovariša pa sta bila aretirana. Kalkut«, 29. avgusta. AA. Generalni nadzornik redarstva na Bengalskem, Lov man in super-fnlendant policije, llodson sta bila obstreljena, ko sla zapustila bolnišnico »Mitford« v Dacci. Njune rane so hude. Oba bosta operirana, škonacionalni listi pišejo, da naj Poljaki po mi sli jo, da za njihovim hrbtom stoji na straži Rusija, ki je naravni prijatelj in zaveznik Nemčije. Tega naj bi se zavedala tudi Pariz in London .. Ta pisava prizadeva prijateljem miru resne skrbi, tembolj ker se z nemške strani vedno redkeje čujejo glasovi o potrebi sporazuma s Francijo. Vidi se, da ta parola ne najde pravega odmeva v nemških množicah, ki se pripravljajo na volitve v parlament To je pač zelo simptoma tič no. Radi tega je razumljivo, če zlasti vojaški krogi v Franciji zopet načenjajo probleme, na katere se je v prejšnji miroljubni eri Briand-Stresemannovega prijateljstva že skoro jx>za-bilo. Tako izvaja neimenovan francoski general, o katerem se pa ve, da spada med prve vojne avtoritete, v »Mercure de France«, du so zagrešili zavezniki v Verza ju usodno napako, ko so Nemčiji predpisali namesto velikanske redne vojske malo poklicno vojsko. Izkušnje svetovne vojne kažejo, da nima splošna vojna dolžnost z dolgotrajno mobilizacijo manj pripravljenih starejših letnikov nobene bodočnosti. »Gospodje zavezniki so Nemčiji natvezli zn bodoče spopade najbolj pripravno oboroženo moč«, je zasmeho-valno nekoč izjavil general v. Seeckt. Pod krinko vojnih vaj (ki se prirejajo štirikrat na leto, dočim se je zadovoljila Viljemova Nemčija z enkratnimi) so vpostavili Nemci nanovo veliki generalni štab. Državna bramba šteje re« samo lahko že letos vpoklicalu Nemčija v slučaju vojne napovedi pol milijona vojakov. Namesto prepovedanih avtomobilov in tankov je razvila Nemčija široko omrežje »potniških« letalskih prog. Vsa ta letala so vedno na razpolago vojni oblasti. V 50 km pasu vzdolž francoske meje je pripravljenih nad 5.000 avtobusov. Vsak bo peljal po en vod vojakov. V šestih urah po vojni napovedi, predno bi utegnili francoski oddelki zasesti bojno črto, mora Reichsvvehr že prekoračiti mejo in planiti v Francijo. Kakor glas vpijočega v puščavi se razlega med temi vojaškimi glasovi izjava lastnika priljubljenega dnevnika »Matdn«, znanega senatorja Jouvenela. Misli, da bi morala Nemčija namesto sedanjega nezaupanja skleniti prijateljstvo s Francijo. »Če bi ponudila jutri Franciji pravo zveizo, ni dvoma, da bi se slednja z navdušenjem odzvala. V razliko od dosedanjih mednarodnih navad seveda ne bi smela imeti ta zveza očitno ost proti katerikoli tretji državi«. Senator predlaga, naj sc izjavijo vodilne osebnosti o tem predlogu Seveda je treba vpoštevati, cla se spričo sedanje volivne borbe v Nemčiji radikalni glasovi bolj slišijo kakor glasovi umerjenih politikov, ki so vendarle v večini. Pač pa radikalei zadevajo v nemških srcih na struno, ki v spominu na leto 1918. vedno rada grozilno zazveni. Nemška davčna relorma . Novi predsednik Peruja Berlin, 29. avgusta. AA. Vlada je sprejela niz predlogov za sanacijo nemških financ in v cilju znatnega znižanja proračuna. Predvideno je znižanje davka na obresti, stanovanja, delavske kolonije, dalje znižanje zavarovalnih prispevkov za brezposelnost ler ukinitev davka na premoženja pod 20.000 mark. Končno je vlada sklenila revidirati zakon o samoupravnih uradnikih. Sprememba v poljski vlaeli Varšava, 29. avg. AA. Predsednik republike Mošicki je včeraj podpisal ukaz o imenovanju ing. Alfonza Klihna za ministra prometa. Novi prometni minister je bil član zadnje vlade in se je včeraj vrnil iz inozemstva, kjer se je mudil v trenutku, ko je bila sestavljena v Varšavi nova vlada. Da ne bo demonstracij Budimpešta, 29. avgusta, as. Notranji minister je zavrnil reku^z socialnodemokratske stranke proti prepovedi demonstracij, ki jih je nameravala stranka prirediti dne 1. septembra proti brezposelnosti. Železniško ministrstvo je v zadnjih dneh določilo 150.000 pengiijev za nujna dela ob železniških progah, da se s tem omili brezposelnost. Polet preko Pacifika Tokio, 29. avg. AA. Ameriška letalcu Broni -lcy in Gatty sta se od ločila, da ob zori polotita iz Kastinigaure preko Pacifika v Tacomo v državi \Vashington. To daljavo, ki znaša 4500 milj mislita preleteti brez pristanka. Iz kino sveta Newyork, 28. avg. AA. Mnoge kinematografske zvezdnice bodo obrnile svoji dosedanji umetnosti liflbet in se nameravajo posvetiti odru. Na prvem mestu imenujejo znamenite zvezde Mary Pikfordovo, Wilmo Bunkyjevo, Rachellovo i