Poštnina plačana v qotovTn! inanoorslU Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 237 Maribor, petek 17. oktobra 1930 /VIRA« khaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^glja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Ob prvi obletnici Danes je minulo leto dni, kar ;e bil na vojaškem strelišču v Pulju po obsodbi izrednega tribunala ustreljen VLADIMIR GORTAN. Izredni fašistični tribunal se je presolil takrat iz Rima v Pulj, da sodi PetoricHirvatskih omladincev iz Istre, in s° bili obtoženi, da so 24. marca In napac^ skupino fašističnih vo-'■'Cev in enega ubili, ko so šli giasor Vati za fašizem povodom takozvanc< sa »fašističnega plebiscita«. Razprava se je vršila tajno, Vladimir Gortan je bil obsojen na smrt, o-stala četvorica pa vsak na 30 let ro-?jk. Gortan je bi. v 24 urah po obsod-■ 1 Ustreljen v hrbet na vojaškem strelcu od fašistične milice. Mussolini se je novodom proslave fašističnega po- . *'wvw\4win Riuaitivu |JU f*oda na Rim dne 28. okt. 1929 v svo-Jem govoru še pohvalil, češ da je fašistična revolucija še po sedmih letih l«ko močna, da strelja neprijateljem v hrbet. Tekom prvega leta po Gortanovi ^učeniški smrti je »fašistična pravi-Ca« Ponovno pokazala vso svojo m us goloto. Nešteto je bilo novih obsodb protifašističnih elementov, zlrsti *udi Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine, ki so prišli pred Izredno sodile v sedmih skupinah. Od obtoženih ;Oovencev in Hrvatov jih je bilo krog 'O obsojenih skupno na 350 let zapo-ta- Kot krona vsemu pa je nrišei tržaški proces in streljanje v Bazovici. ^Četkom novembra bo v Trstu rov nroces proti 57 Slovencem iz Julijske "ra.iine skupno z 18-torico že sojenih Hrvatov in Slovencev iz tržaškega pro £esa. Proti 27, ki jih niso dobili v ro-ke, bo proces izveden »in contura* ciam«. Značilno je, da italijanski listi, zlasti tr*aški »Piccolo«, imenujejo obtožen* ki jim bo sojeno v Rimu. vsepov-”rek razbojnike in nožDalce. Značilno '1° da:jo, da obtožnica obdolžnie obtožence v rimskem procesu istih 99 a-‘entafov. napadov in požigov tekom ?adniih 4 let. radi kater'h so bili obrnil1! že obtožencf v tržaškem procesu jhačiino. je, da je 30 obtožencev obtočnih samo radi protifašistične propagande In dajanja podnor revnim sionskim nbiteljim, vkliub temu pa piccolo« imenuje obtožence vsepov-Drpk »slovenske bandite«. Ali naj tovorimo o vseh drugih zlo* 5j^h. ki jih je fašizem tekom leta dni 'd Oortanove smrti nagromadil nad [JaNm narodom? O tem. da te zatrta ■adnia sled slovenskega šolstva v ;u,I.Kk? krajini? O tem, da fašistični zgoittejji obuvalo jetične bacile v u-lja slovenskih otrok, ki se drznejo iz-i šole med seboj slovenski govorijo' p tem. da fašistični učitelji oskru-'dM,? zlorabljajo slovenska šolska te K'eta? O tem, da so Izvršene nešte-,1nve aretaciie slovenskih rodoHu-gaV v ^r prihodnjih sezijah zboljšal to. kar je skušnja prvih let pokazala kot potrebno. Po odhodu otrok delo v koloniji tam ni prenehalo. Najprej je bil spravljen v red ves obilen inventar ter se je ta koj pričelo z dopolnilnimi deli. Tako so bile že v septembru obite vse tr: barake z deskami, da bodo toplejše in proti vetru bolj zavarovane. Isto se bo napravilo z veliko obedno lopo. Les v ta namen sta prispevala grof Attems M Slov. Bistrice in industrijalec gosp Viktor Olaser iz Ruš. Mnogo opravka da še vedno gospodarstvo. Pri obširnem zelenjadnem' vrtu je v delu nov plot, da ne bodo hodili tja v goste ne povabljeni zajci, ki so kaj hitro po-gruntali dobrote tega vrta. Polisld vrl-'delki so že pospravljeni. Posebno lepo ie uspel oves. ki je bil pognojen : umetnim gnojilom »Nltrofoskab. ka tero je prispevala tovarna v Rušah Domači kmetje se niso mogli nadivit lepo uspelemu ovsu, ki je v trikrat* mer! prekosil običajno tamošnjo rast Tudi krompir, ki je bi! istotako le u-metno pognojen, je uspel takn lepo, da ga vse občuduje. Društveni odbor bo tudi za napre; tesno sodeloval s Slovenskim ženskim 'društvom, katerega članice bodo pomagale pri novih zbirkah, ki bodo no trcbne za udeistvitev društvenih na Črtov. Prvič bodo stonile letos orec mariborsko publiko nabiralke ob Vseh Svetih in upati Je, da s^ bo občinstvo radevolje odzvalo v poča^čenje minili 7, malim zneskom v prid naprav Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru. Tlariborsko gledališče REPERTOAR: 3etek, 17. oktobra ob 20. uri »Juta«, prireditev ljudskega odra. Sobota, 18. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«, ab. C. Kuponi. Nedelja, 19. oktobra ob 20. uri »Skr-jančkov gaj«. Kuponi. 3ondeljek, 20. oktobra. Zaprto. Torek, 21. oktobra »Sveti plamen« ab A. Kuponi. Iz gledališča. V soboto, 18. t. m. se )0 ponovila zelo vesela in melod’joz-na moderna Szirmajerjeva opereta »Aleksandra«, ki letos žanje lepe uspe* ie. Za ab. C. in kuponi. — V nedeljo, 19. t. m. zvečer se bo vprizoriia Le-larjeva opereta »Škrjančkov gaj«. — 3rva repriza Maulghamove globoke drame »Sveti plamen*, ki je pri pre-mijeri dosegla zelo velik uspeh, bo v torek, 21. t. m. za ab. A in kupone. Nedelja v mariborskem gledališču. Za občinstvo, ki med tednom ne more zahajati v gledališče se bo vprizoriia v nedeljo 19. t. ni. zvečer Lehar-jeva opereta »Škrjančkov gaj«, ki se je zaradi svoje mestoma ganljive, mestoma zabavne vsebine ter melodijoz-ne muzike zelo prikupila občinstvu. V soboto 18. oktobra Union-kino Dvole sre v ’/* »aktu Iz Slovenskih goric. Vesoljni potop nam je zagrozil r-e tekli pondeljek. Lilo je neprestano od zjutraj do pozno v noč Potoki so iz stopili, brvi zaplesal^ doli med griči so postajali jezero. Strahoma srr.o se spogledavali, kaj bo, če bo vso noč in še jutri tako. Neki čudak je že resno pripomnil: Tam v kinu z »Noetovo barko« norce brijejo, pa nam grozi biti potrebna! Obrazi Slovenskih ro-ric pa so se zjasnili, ko se je v torek zgodaj nasmejalo vedro nebo. Čriček je zapel in trume trgačev so se pomikale v gorice. Nalil pa nam je 13. oktober toliko mokrega teka, kakor že več let nobeden dan. namreč 552 točk ali 5 cm 5 mm vode. v petek, 10. oktobra pa le 3 cm 2 mm. Včeraj je bil obok neba zopet zagrnjen. Toča je padla na vinske cene. Tako mi je rekel manjši vinogradnik, ki je peljal te dni »mošt« h gostilničarju v vas. »Prodal sem ga ’ite: po 2 in pol dinarja, ki je imelo 15 stopinj, onega s 16 stopinjami pa po 3 Din. Pa imam blizu za spraviti. Ako ga peljem v mesto, dobim znabiti ka! več, toda plačati moram voznika in tako je vse ena figa. Pa še drugo ie: Med dolgo vožnjo se lahko stere za eno stopinjo in več. Pa sem celo s’i-šal, da .ie imel neki vinski kupec v Mariboru letos dve vinski tehtnici. Fno. če je prišla kontrola in eno, ako ni bilo »kontrole« blizu. Vidite, tako je pač križ.« Pa sem prodal domačim nekaj cenejše, da se le znebim doiga, ki mi je že precej »pleče« ožulil«: To-rej na vinske cene je letos res »slanca pad'a«. Pa že pada tudi na cene v gostilnah ... Poslanica gozdaunikou V nove zarje gre naš pohod! Iz ruševin starega rodu stopamo v novo življenje. Danes je naš pogled jase:' in smoter točen. Delamo in ustvarjamo iz notranje potrebe vsakega posameznika. Stremimo po nečem velikem in kar ie glav no: Ne delamo za danes, ampak za veliki — jutri. Delamo pa z dejanji — ne z besedami. — Do dna do osnov zdravega orirod-nejšega življenja želimo dovesti človeštvo, dvigniti ga hočemo do višine idealizma in na široko hočemo razpeti naše ideje pacifizma, občestva in ljubezni. Biti hočemo dobri delavci v novi dobi, zato smo opustili vse spomine na trpko preteklost. Mirno zremo v bodočnost, ki mora biti last vseii nas in vas. ki bomo takrat eno. Odpadlo bo vsako gledanje skozi »politična o-čala« in vsi bomo stremeli za blagrom vsega človeštva. Zbrali smo se kakor mhda vojska. Dvigamo beli prapor z bleščečim pozdravom: Mir z vami! Živo slutimo novo dobo iri v pričakovanju se ie veselimo, kajti nova zarja se kaže na vzhodu. V pričakovanju novega solnca u-stvarjamo nov mladinski pokret. Vsta li smo kot prvi pionirji bodočnosti. Zavedamo se svoje naloge, jasna je in neizbežna: Za novega človeka in prirod,neišo kulturo! Imamo pa nasprotnike, ki nas omalovažujejo, mrzijo in nam nasprotujejo. Ne poznajo nas. kajti mi se ne o-ziramo, ampak delamo vztrajno in tiho. brez zunanjega hruna in vika. Zavedamo se svoje sile, zdravja, mladosti in volje. V skupnost' je naša moč! Kako pa je s Teboj? Če si pravičen, mlad in zdrav, ne stoj brezbrižno ob strani, ko se Tvoji brafie pripravljajo za boljšo bodočnost vseh. tudi za Tvojo. Zato se zdrami! Stopi v njihov krog, edino tam je Tvoje mesto. Strni se z niimi! Z niimi pojdi preko vseh zaprek in razvalin starega rodu v smislu gesla: S prirodo k novemu človeku! Postani in ostani zvest nositeli idei gozdov niškega pokreta. ki hoče boljšo bodočnost za vse. za prav vse! — Sa Vo tviiii V soboto 18. oktobra Union-kino DvoJe src v 7«taktu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Vinska zbirca v Slovenskih goricah. Srečam zjutraj na cesti iz vasi 4, reci in izgovori: štiri brentarje z lačnimi »putami«. »Dobro jutro! No, že tako zgodaj na vinsko romanje!« — »Moramo, vse bere. snočl so 'Te-šali in danes moramo hiteti, predno se kadi ne izpraznejo v sode.« »Za koga pobirate vi?« — »Za g. kaplana.« »Ta?« — »Za mežnarja.« »Oni?« — »Za kapucinarje« »In tisti?« — »Za usmiljene brate v Gradcu.« »Dobro, dobro, samo če se ne bodo ljudje u-strašili štirih brent.« — Dobrodušni nosač se nasmehne: »Moramo. <"e hočemo kaj zaslužiti. — »Dobro srečo, z Bogom!« — Mene pa je obrojila misel: Mati Slave, tvoja gostoljubnost in potrpežljivost je svetovno znana. Kaj, ko bi se drznil kdo iti na žitno zbirco na rodno polje preko Mu re od nas? Bržčas bi mu tam rekli, da je znorel. Kako pride domač, res slabo plačani g. kaplan do tega, da mu »drugi« skromne dohodke odjedajo? Toča ie pobila cene. štirje brentarji tiuli, uiso.prazen strah V soboto 18. oktobra Union-kino Dveie src v 7«taktu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii V spomin obletnice mučeniške *n:rtl Vlad. Gortana še bo darovala v nedeljo 19. t. m. ob 11. dop. v stolni cerkvi žalna sv. maša. Pozivamo vse narodno občinstvo, da se žalne slovesnosti ude'eži. ter stem izkaže čast junaškemu borcu za svobodo svojega naroda. Koncert v mestnem parku bo v nedeljo od pol 11. do 12. ob lepem vremenu priredila godba *Dra ve«. — »Dubrovnik« se bo imenoval prvi rušilec naše 'roj-ne mornarice, ki se gradi ori tvrdk Jarow v Glasgowu. — Na zagrebški univerzi je vpisanih v tekočem zimskem seme stru doslej 3834 slušateljev in siušate ljic, relativno največ (1347) na filozofski fakulteti. Ker je še par sto prošen: za naknadni vpis, je verjetno, da bo zagrebška univerza imela nad 4000 vpisanih slušateljev. --Prošnja. Učiteljski V,bor obmejne osnovne šole Sladki vrli ob Muri razpošilja na vse ugledne rodoljube in ustanove prošnje za denarne podpore za posta Vitev zložljivega gledališkega odra v tej važni obmejni postojanki. Vljudno prosimo vse. da nas podprete v tež kem obmejnem izvenšolskem delu Vsak dar je dobrodošel. Prispevke je poslati na Solo Sladki vrh pri Mari boru. Karet Jakopec, šolski upravi telj. Štiri prste leve roke je izgubil včeraj med delom žagar Ivan Belšak, zaposlen pri slavbn tvrdki Accetto. Prišel je po nesreči z levo roko pod zobovje cirkidnrkc in nesreča je bila neizogibna. Ponesrečenec je moral iskali pomoč v bolnici INO Grafski:^^ Od danes Četrtka da!|e Kabinet dr.Lari-Fari 150% nemška veseloigra. Dunajski humor. Kot predigra: 1. Pevci mojsiri 2. Pustolovine zaljubljene žabs. V predpripravi: »Sinji angeli« Union: Danes petek zadnjič Noetova barka Najlepši in največji tega leta. Tehnično dovršeni 100% zvočni umotvor. — Film neprekosljive vsebine! Od jutri, sobote Dvoje src v 3/< taktu Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Novo glasbeno društvo v Mariboru* Pevsko društvo »Grafika« v Mariboru je osnovalo na svojem izrednein občnem zboru tudi godbeni odsek !’n se imenuje odslej Pevsko in glasbeno društvo ^Grafika« v Mariboru. Da se svojemu članstvu kakor tudi prijateljem »Grafike« predstavi, / ima jJtri 18. tm. v Pobrežju pri Balonu zabavni večer, h kateremu so vsi vabljeni. Železničarska tombola se vrši nepreklicno v nedeljo 19. t^1 ob pol 3. popoldne na Trgu svobode. Vabimo cenj. občinstvo k nakuou toni* bolskih srečk, posebno v predprodaji pri mizicah na raznih Ulicah in trgih-Opozarjamo, da nudimo za tombolo krasne glavne dobitke, ki so na cgleo v izložbi tvrdke Wesiak na Aleksandrovi cesti. Izven tega je še več d°' bitkov znatnih količin premoga. Pose* bno še tudi opozarjamo na krasen valni stroj »Singer« in sicer najmoil21"' nejše tipe! Ne zamudite te res izredno ugodne prilike ter si vsi nabavite čke za to zaključno letošnjo tombolo- — U.INŽB. Podružnica Maribor. 296? Zahvala. Čutim se dolžnega, da izrečem jav* no zahvalo gospodu šefzdravniku °r' Karlu Ipavcu za takojšnjo prvo ,0' moč ob priliki moje nezgode prrdeM’ ter za ljubeznivo in požrtvovalo0 zdravniško’ nego gg. primariju (Jf' Černiču in asistentu dr. Dereaniju-Maribor, 17. X. 1930. H. V o H-c J načelnik prost, gasilnega društva v Mariboru. 2984 Francoski krožek v Mariboru priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob o* smih zvečer v Zadružni banki, A'eK' sandrova c. 6. društveni sestanek. n» katerem bo predaval gosp. B. nier, nrofesor za francoski jezik n zagrebški univerzi, o Algeriji. s Pr°' jekcijskimi slikami. Vsi prijatelji fr3"] coskega jezika so dobro došll. Vstou' nine ni. — Danes - petek kabaretni večer v Vallkl kavarni Tombola aerokluba; y.1ft Kakor že razglašeno se bo tombola aerokluba v nedeljo dne • t. m. ob 11. dopoldne na Trgu » bode. Do izžrebanja pridejo vse ka • izdane povodom zadnjega aeroin . ga in nabavljene v nadaljni Pr^!a^.xnj nedelje. Z ozirom na pomen aeronautike. ki stoji P0f,p‘ia]n nanco Nj. Visočanstva princa r a ,ej0 s posebnim ozirom na neumorno našega aerokluba, da doseže za ^ ribor zidavo aerodroma, ki bo se! vsemu mariborskemu t»'c s} stvu možnost večtega zasluziKa. odbor aerokluba, da se mar publika v čim večjem številu v ponudenih ji kart v predpi trafiki Svetek in trgovini - P rCda-lič. Karte za tombolo se boflo< v ne„ jale tudi v soboto popoldne ^ deljo dopoldne na glavnih ulica : > t , v. .i v. !.! ")_ , I. . . .1.- -tUMM — Povratek PHYSIOPOLIS. ZEMSKI RAJ PRI P LU IN TOBAKU. — ŠEST MI Francoske oblasti so se morale v zadnjem času ponovno baviti z društvom za kulturo nagote, ki razvija v Parizu veliko propagando ter je na nekem otočiču nedaleč od Parizu ustanovijo kolonijo pristašev nagote. Vsi elani te kolonije so morali priseči, da se bodo najstrožje ravnali po vseh Predpisih društva. Kolonija na otoku Villenes nudi po-setniku čudno sliko. Radovedneži sicer ne pridejo lahko na ta otok, vendar pa se včasih le komu posreči, da Prodre v skrivnosti tega tajnega čarava. Kolonija na otoku Villenes ima značilno ime PhysiopoIis. to je prirod-no mesto. V tem značilnem imenu je tudi že ves program. Prebivalci Phy-s*opolisa so pristaši naukov slavnega francoskega učenjaka Rousseaua, ki je učil, da je za vsako nesrečo odgovorna civilizacija, in kultura ter je propagiral povratek k prirodi. V takem prirodnem raju bi človek •zgubil zločinske nagone in svojstva, Pridobljena s kulturo. Ustanovitelji Physiopolisa so mnenja, da je prvi korak k temu propaganda goiote. »Treba je odstraniti obleko« je bilo geslo in tako je nastala francoska kultura nagote kot prva stopnja povratka k prirodi. Okrog 3000 članov Physiopolisa je postavilo šotore na otoku Villenes ter so preživeli tamkaj poletne mese-ce. Cele družine so prišle iz Pariza in se tamkaj utaborile. Sicer so vsi prinesli s seboj tudi obleke, vendar pa so skienili, da se bodo oblekli le tedaj, če bodo morali službeno ali poslovno v Pariz, to »pregrešno mesto kulture«, v Physionolisu se sme človek poka-*ati le gol. Z letalom k najuečjemu meteoritu Ruski letalec Čuhnovskij. znan po svojih drznih poletih o priliki reševala ponesrečene Nobilove polarne ekspedicije, je poletel pred kratkim v spremstvu prof. Kulika v ozemlje ob spodnjem Jeniseju, da znanstveno Preišče največji meteor na svetu, ki je padel tamkaj poleti 1. 1908. Ker lezi meteor v sibirski snežni Pustinji, so se ponesrečili dosedaj vsi poizkusi, j*a bi prišli do njega. Sibirski meteor nedvomno daleko večji od vseh drugih. Do njegovega padca je bil naj-J^eČji meteorit oni, ki je padel na ^roenlandskem in je tehtal 30.000 kg. ‘Oda ta meteorit je pravi pritlikavec jjapram sibirskemu, ki tehta 80.000 Kff. Njegov padec je povzročil tak po-da so ga zabeležile celo najbolj oddaljene potresne opazovalnice. Po-trps je bil tako močan, da so vaški Prebivalci v okolišu 200 km popadali nMla, tračnice sibirske železnice pa }o Popokale 500 km daleč. Meteorit ,e napravil na zemeljski površini °Sromno žrelo. 2 in pol km v preme-J}1' dočirn globočine sploh ni mogoče Preceniti. Prof. Kulik je poizkušal že a.vakrat prodreti do tega meteorita in ?lcer v letih 1921 in 1927. toda oba-K|at zaman. Revolucijo rodi — fcaue ^ južni Ameriki so sedaj revolucije ^ dnevnem redu. Četudi se zdi. da so Wh motivi političnega značaja, ven-?ar je dejstvo, da so njihovi vzroki v *e*ki ekonomski krizi celega sveta, ki e v južnoameriških državah vedno °glablja. Veliki padec cen surovi-ki smo ga doživeli pred letom v ’• so naravno v prvi vrsti občutili j^rajih, ki • urovine proizvajajo in od in! i takorekoč žive. Tako je Bolivija •ati- rev°ll,c'i0 ra^i cinka, Argentina ..j! volne, Brazilija pa jo ima sedaj 'aai — kave. mor<^a države, ki bi bila tako (e nlsna od ene edine surovine, kakor min zi-iia od svoje kave. Se pred ne-coj ^eti Brazilija imela takore-monopol kave in ga je znala tudi uro izkoriščati. Organizirala je tudi t? -* , * 7 ^ I I -------------------- 1 -.^ • - v prirodo ARIZU. — PROTI MESU. ALKOHO-ISECEV BREZ OBLEKE. Toda francoski pristaši nagote nikakor niso tako radikalni kakor njiho- vi nemški tovariši, ker dovoljujejo kratke kopalne hlačke, za ženske ua kratki triko kot edini oblačilni predmet. Glavna načela so: strogo vegetarijanstvo, prepoved vživanja vsake alkoholne pijače in kajenja. Iz Physio-polisa so torej izgnani meso, alkoho! in tobak. Kdor se pregreši proti tem predpisom, dobi najprej ukor, nakar sledi kazen, končno pa izgubi članstvo. Priznati pa je treba, da se člani te čudne kolonije zelo strogo ravnajo po teh predpisih, ker je bilo tekom poletnih mesecev samo 5 oseb izgnanih iz kolonije. Policijo je opozoril na to čudno kolonijo neki bivši član Phvsiopolisa, kateremu je nekdo ukradel obleko tei pustil listič, na katerem je bilo napisano: »Vzel sem obleko, ker je Adamit ne potrebujejo. x Druga prijava policiji pa je bila izvršena proti zlikovcem, ki so na kabine in šotore nalepili lepake sledeče vsebine: V 16. stoletju so sežigali čarovnice. Takih je še sedaj dovolj v Phvsiopolisu in bi se zato moralo ž njimi enako postopati. Ti lepaki so razkačili zlasti stare dame, ki v velikem številu odobravajo to gibanje golote. Najbolj trdovratni člani te čudne družbe so ostali v šotorih celo do 1. oktobra, čeprav je bilo že zelo hladno vreme. S 1. oktobrom pa ;e bila končana sezona nagote in traja '»dopust« do sredine maja. Potem bo Physiopolis zopet oživel Vajti njegovi prebivalci zastopajo stališče, da ootre-buje človek obleko samo 6 mesecev v letu. poseben zavod za obrambo cen (De-feza), ki je vešče držal cene kavi na svetovnem trgu na višini, dokler ni vsled abstinence kupcev Defeza pred prilično letom dni — izdihnila. Takrat smo doživeli največji padec cen kave, kar jih pozna zgodovina. Bila je izvršena nato reorganizacija s pomočjo inozemskih, zlasti ameriških sredstev. Walistreet je takrat dal Braziliji veliko posojilo, katerega eden pogoj je bil tudi, da Defeza iz svojih ogromnih rezerv kave vsak mesec odda določeno količino, tako da v desetih letih odproda te rezerve. To pomeni, da so cene kavi na svetovnem trgu ostale pod pritiskom, in ni bilo izgleda, da bi se dvignile. Vendar so pa cene v zadnjem času nekoliko poskočile, to pa v glavnem radi tega, ker se je brazilska valuta radi reorganizacije po posojilu stalno dvigala. To pa je narodu, izčrpanem od dolge krize, malo pomagalo, in tako je končno prišlo do revolucije. Revolucija pa je povzročila nov padec cen kave na svetovnem trgu. V enem dnevu je na njujorški borzi silno padel i promet i termin. Prilično tako, kakor oktobra lanskega leta. Pred letom dni je notirala kava Rio v Nju-jorku 15^ senta, pred padcem vsled revolucije 8 sentov. sedaj po zlomu na borzi pa 7^ senta, daljši termini so padli celo na 6 sentov. Nadaljni razvoj interesira nele zrevoltirano Brazilijo, ampak tudi ves ostali svet, ki pije kavo. — Nekavalirskl. Ona: Res že ne vem. kaj ti naj kuham. Vedno si bil strašno izbirčen. On: Tega ti ne bo verjel nihče, kdor tebe pogleda. V vlaku. »Gospod, kako ste se predrznili me poljubiti med vožnjo skozi predor?!« »Oprostite, gospodična, zaklinjam se, da se to ne bo več zgodilo.« »Kaj ne bo nobenega predora več?!...« Kompromis. »Ali hočete postati moja žena?« »Nikoli!« »Tedaj dovolite, da postanem jaz "1 vaš moZ!* - r )< i . * . , , Kulturni drobii Uspeh Šnuderlove drame v Ljubljani. V četrtek 2. t. m. je bila v ljubljanski Drami premijera Šnuderlove trodejanske tragedije »Pravljica o rajski ptici«. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek v naturalističnem slogu, tako da je bila .jubljanska uprizoritev popolno nasprotje od mariborske nadrealistično stilizirane. Uspeh je bil zelo velik. Avtor je bil navdušeno akla-miran in pozvan na oder. Posebno mo čne so bile nekatere kreacije, najboljša pa ustvaritev Franceta, katerega je z izredno popolnostjo podal g. Kralj. Obisk pa ni bil tak, kakor bi ga premijera slovenskega oderskega dela zas.užila. V tem oziru je Maribor mnogo pred Ljubljano. Knjige Cankarjeve družbe. Knjige Cankarjeve družbe za leto 1931. seže tiskajo in bodo še ta mesec vsaj deloma razposlane. Izmed publikacij naših književnih družb bodo tedaj prve v rokah članov, ki so se letos pomnožili posebno v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Franciji in Nemčiji. Slovenska Matica. Naša vodilna književna družba Slovenska Matica si je te dni — prvič po vojni — postavila večji in daljši program glede izdajanja svojih publikacij. Med drugim je tudi določila, kaj izda prihodnje leto. Najprej se bo nadaljevala^ Izidorja Cankarja Zgodovina likovne umetnosti v zapadni Evropi. Izšel bo prvi snopič drugega dela: Romanska doba in gotika. Z drugim snopičem se bo zaključila monumentalna Kidričeva Zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Kot tretja knjiga izide četrti in zaključni del velikega Reymontovega romana Kmetje, Poletje. S tem bomo Slovenci dobili v celoti to veliko u-metnino slavnega poljskega mojstra besede. Četrta knjiga bodo Avgusta Pirjevca Levstikova pisma. Knjiga, ki bo obsegala krog 15 pol, bo posvečena 100 letnici rojstva Frana Levstika. Za prihodnja leta pa pripravlja Slovenska Matica Tolstojev veleroman Vojna in mir v prevodu Vladimirja Levstika, prevod veličastne knjige svetovne literature, Cervantesovega Dona Ouijota po St. Lebnu ter dnevnik rimskega cesarja Marka Avrelija v prevodu znanega humanista prof. Antona Sovreta. Za izdajo slovenskih izvirnih leposlovnih del S. M. ni napravila nikakršnega programa, ker nima na razpolago rokopisov. Prosper Merimee: Šentjernejska noč. Ljubljanska Modra ptica je izdala te dni v Župančičevem prevodu zgodovinski roman znanega francoskega pisatelja Prosper ja Mčrimeeja: Cronique du Rčgne der Charles IX. — šentjernejska noč. Kakor vse dosedanje edicije Modre ptice, tako je tudi ta zunanje odlično opremljena. Roman je delo iz mlajših pisateljevih let in dobili smo ga v slovenskem prevodu skoraj točno sto let po prvi izdaji originala. Glavno svojstvo dela je. dani enotno, ampak je le sklep mnogih dogodivščin, ki so kot posameznosti izvrstno podane in izoblikovane ter nam plastično predočujejo družabno okolje in uzdušje dobe Karla IX. in časa znane »šentjernejske noči«. Sicer pa je izdanje tega prevoda bolj koncesija za tiste, ki jim je več do zabavne gladke štorije kakor do estetske in psihološke-etične globine. Modra ptica. Te dni je izšla deseta številka revije Modra ptica, ki prinaša dr. St. Lebna članek o Prosperju Mčrimeeju. Mirana Jarca pregled Avanturistični roman v francoski književnosti, nadaljevanje Spominov na sodobnike Leva Tolstega in Maksima Gorkega. Jožeta Kranjca črtico Prvi upor. Vladimirja Bartola Deželo žalosti in Ženitbenega goljufa ter drobiž. Z novim letom se bo revija preuredila in tudi po obsegu povečala. Mali gratulant. Janezek: Dedek, umij se. jaz bi ti rad voščil. Ded: Pa zakaj hočeš, da se naj umijem? Janezek: Mamica mi je rekla, če ne boš umazan, ml boš dal deset dinarjev. Šport Iz LNP. S pravico nastopa v prvenstvenih tekmah dne 17. apri.a, v prijateljskih tekmah dne 17. jan. in v mednarodnih tekmah dne 25. okt. 1930 je bil verificiran za SK Rapid igralec Venko Albert. —■ Verificirane so naslednje prvenstvene tekme: SK Rapid I:SK Železničar I 0:0; ISSK Maribor:SK Svoboda 14:1: ISSK Maribor I : SK Železničar I 4:2: ISSK Maribor II ; SK Železničar II 3:3. Seja kazenskega odbora LNP bo drevi. Rezultati bodo objavljeni jutri. Zaključek nogometnega prvenstva. V nedeljo 19. t. m. se zaključijo tekme za nogometno prvenstvo. Na igrišču SK Železničarja bosta nastopila predpoldne v boju za točke SK Železničar in SK Svoboda. Na Igrišču ISSK Maribora se bo vršila popo"dne odločilna borba za prvenstvo Maribora med ISSK Mariborom in SK Rapldom. Kot predtekma se bo vršila prvenstvena tekma rezerv ISSK Maribora in SK Rapida. Vse tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. ISSK Maribor, uprava igrišč. Za nedeljsko tekmo »Maribor:»Ra-pid« se izdajo naslednje vstopnice: dijaško stojišče (samo z legitimacijo) Din 5.—. stojišče Din 10.— in rribun-ski sedeži Din 15.—. SK Železničar, nogometni odsek. V soboto dne 18. t. m. ob 19. sestanek igralcev v gostilni Laufer. — Udeležba za vse člane obvezna. —» Načelnik. ISSK Maribor, upravni odbor. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v hotelu »Orel«. Tajnik. Ril je mati dolžna dojiti dete? Da je človeška in moralna dolžnost matere, da doji svojega novorojenčka, je naravno! Ali pa je tud? pravno to njena dolžnost? S tem zanimivim sporom je nedavno imelo posla berlinsko kazensko sodišče. Delavka Jenny C. je rodila pred 8 meseci dete v bolnici. Že čez nekaj dni je delavka prenehala dojiti otroka kljub vsem opominom zdravnikov in strežnic. Dete so morali oddati v sirotišnico in je tam bilo hranjeno od dojilje. Ker pa je dete začelo bolehati na prebavnih težavah, so smatrali zdravniki klinike materino postopanje za kaznivo dejanje in so podali proti njej kazensko ovadbo radi delikta namerne telesne poškodbe. Sodišče pa se ni moglo prepričati, da bi med stanjem otroka in pomanjkanjem materinega mleka bila kakšna odvisnost in ni obsodilo matere za ovadeno dejanje, ampak na 14 dni zapora radi zanemarjanja dolžne skrbi za otroka. Obsojena mati se je pritožila na višjo instanco, in zanimivo je. da se je njenemu prizivu pridružil .udi državni branilec, ki se ni morda pritožil zoper prenizko kazen, ampak v njeno korist. Po mnenju državnega branilca bi obtoženka mogla biti obsojena samo na globo, ne pa v zapor. Druga instanca pa ni dala samo prav državnemu branilcu, ampak |e Šla še dalje in je obtoženko — opro* stila. Predsednik prizivnega sodišča je v razlogih sodbe naglašal, da sodišče ne more presoditi, kdo ima prav: ali mati, ki izjavlja, da ne more dojiti, ali pa zdravniki, ki trde, da noče dojiti. Tudi sodišče ni kompetentno razsojati, ali je mati v moralnem oziru odgovorna za svoje dejanje In ali njeno postopanje daje slab zgled drugim. Pri zagovorniku. Odvetnik (možu. ki je obtožen tatvine): Povejte ml. torej, ali imate !.a-ko premoženje a!i denar? Mož: Imamo samo konja, dve kokoši in voz. Odvetnik: No torej vendar nekaj imate. A zdaj ml odkrito povejte, kaj st? nrav za prav ukradli? Mož: Konia. dve kokoši in voz ... Sfmu t Mariborski V F C F 1? N T K Infra V M a r! H o r n, cine 17. X. 1930. MMBTOffiMgTCFOTT qwE«rtžHpi»raiiai«BBlWflW-^ Tajna mrkega dola (The Boscombe Valley Mystery.) Angleški napisal A. Conan Doyle. Poslovenil K. Savec. »Ves slučaj je jasen kot solnce, in bolj ko se poglabljate vanj, jasnejši postaja. Sicer pa človek ne more zavrniti gospodične, zlasti če je tako uver-jena, da se ne moti. Slišala je o Vas in hotela Čuti Vaše mnenje, četudi s:m ji ponovno rekel, da v stvari ni moči ničesar storiti, česar bi ne bil že ukrenil jaz. No, primaruha, pravkar je obstala njena kočija pred vrati.« Ni še prav izgovoril, že je privihralo v sobo dekle, ki je bilo tako ljubeznivo, kakor sem jih le ma’iO videl v vsem svojem življenju. Njene modre oči so žarele, usteča so bila priprta, ličece je bilo rdeče, povsem ie bila pozabila na svojo naravno skromnost, tako je bila vzburkana in vneta za svojo stvar. »O. gospod Sherlock Holmes!« je vzkliknila in šibala z očmi zdaj po enem, zdaj po drugem, dokler ni po ženski šegavosti in rahločutnosti ugotovila, kdo izmed naju si prisvaja pravkar izgovorjeno Ime. »Kako me veseri, da ste prišli. Pripeljala sem se nalašč zato. da Vam to povem. Uver-Jena sem. da ie Jakec nedolžen. Jaz to vem: zato želim, da se lotite posla z istim prepričaniem. Nikoli ne dvomite o njegovi nedolžnosti! Od mladih nog se poznava in njegove hibe in napake so mi znane kakor nikomur drugemu na svetu. Saj je tako dobrega srca, da še muhe ne bi ubil. Kriviti ga radi takšnih stvari, se mora zdeti bedasto vsakomur, ki ga res poznal« »Upam, da dokažemo njegovo nedolžnost, gosnodična Turnerjeva.« je dejal Sherlock Holmes. »Zanašajte se name. da storim vsč. kar mi bo moči storiti!« »Toda čitali ste poročilo o preiskavi. Ali ste sl ustvarili svoje mnenje? Aii ste našli kako točko, ki bi sc je kazalo oprijeti? AH niste sami uverie* ni o nipgovi nedolžnosti?« »Mislim, da bržkone ni kriv « »Čujete?« ie vzkliknila, vrr^a glavo vznak in nrezirno nofledala na Lestradea. »Ali Čujete? Gospod me tolaži.« Lestrade je skomizgnil z rameni. »Bojim se. da je mo? tovariš malo prehitro sodil o stvari,« je dejal. »Toda prav pa le ima. O, dobro vem, da ima prav. Jakec tega nikoli ni storil. In kar se tiče prepira z rajnim očetom, sem uverjena, da ni I.o-tel o tem govoriti, ker sem bila tez prizadeta.« »Kako to?« je vprašal Holmes. »Zdaj ne smem zamolčati ničesar. Jakec in njegov oče sta se često pričkala radi mene. Gospod Mac Carthy si je mnogo prizadeval, da bi se z Jakcem vzela. Ljubila sva se vedno kot brat in sestra, a fant je še mlad in še ne pozna življenja in — in — doslej ga še ni bilo volja se vezati. Zato sta se vedno kregala in prepričana sem. da se je tudi zadnji prepir med njima izcimil iz te protivščine.« »In Vaš oče?« je vprašal Holmes. »Ali je tudi on želel, da bi se vidva vzela?« »Ne, tudi on je nasprotoval najini zvezi. Razen gospoda Mac Carthyja ni tega nihče želel.« Malo je zardela, ko jo je Holmes ostro in vprašujoče pogledal. »Hvala za Vaše izvestje,« je delal. »Ali bom iahko govoril z Vašim očetom. če Vas jutri posetim?« »Bojim se. da zdravnik kaj takega ne bo dovolil.« »Zdravnik?« »Da. Ali niste o tem obveščeni? Ubogi oče že nekoliko let ni prav zdrav, to pa ga je povsem potrlo. Legel je in dr. WiIlows pravi, da je siromak in da ima zelo pokvarjene živce. Gospod Mac Carthy je bil edini človek na svetu, ki ga je atek poznal v svojih mladih dneh v Viktoriji.« »Oho! V Viktoriji? To pa je važno.« »Da, v rudnikih.« »Bržkone tam. kjer kopljejo zlato in kjer je gospod Turner obogatei.«, »Da, brez dvoma.« »Lepo se Vam zahvaljujem, gospodična Turnerjeva. Zelo važne stvari ste ml povedali.« »Jutri mi bodete poročali, ali ste iz-teknili kaj novega. Gotovo poidete v ječo pogledat Jakca. Oh, če res greste, gospod Holmes, recite mu, da sem prepričana o njegovi nedolžnosti!« »Seveda mu to povem, gospodična.« »Zdaj pa moram domov, ker je ate-ku zelo slabo In le težko me pogreša, če ga pustim samega. Srečno, gospoda, in Bog Vama pomozi pri Vaii-nem podjetju!« — Odhitela ie iz sobe nrav tako naglo, kakor je bila vstopila, in čula sva, kako je njen voz nd-drdral po ulici. »Sramujem se radi Vas, Holmes,« je dejal Lestrade dostojanstveno, ko je bil nekaj minut molčal. »Zakaj vžigate ogenj, ki ga bodete morali sami gasiti! Nisem prerahločuten, toda reči moram, da je to kruto.« »Mislim, da sem ugotovil način, kako dokažem nedolžnost mladega Mac Carthvja,« je dejal Holmes. »Ali imate dovoljenje, da smete k njemu v ječo?« »Da, a le na Vas in za mene.« »Potem bo treba, da izpremenim svoj prejšnji odlok in vendar še odpotujem. Axi še imava toliko časa, da se odpeljeva z vlakom v Hereford in ga posetiva?« »Še preveč.« »Potem pa Ie na noge! Watson, bojim se. da se bodete dolgočasili, toda odhajam le za nekoliko ur.« Spremil sem ju do postaje in nato sem se izprehajal po mestnih ulicah. Pozneje sem se vrnil v hotel, lcier sem legel na počivalnik in se skušal poglobiti v zanimivo novelo. Toda malenkostni zapletki pripovedke so bili tako revni v primeri z globoko tajno, skozi katero smo rili, in tako trdovratno mi je zanimanje uhajalo od izmisleka k dejstvom, da sem končno zalucil knjigo v kot in se povsem zatopil v to, kar sem bil črez dan doživel. Recimo, da je bila pripovedka nesrečnega mladeniča dobesedno resnična: kakšna neklenska stvar, kakšna skrajno nepričakovana in nenavadna nezgoda se je pripetila med trenutkom, ko je odšel od očeta, in med tistim hlnom. ko ga je pozval očetov krik in je drvel proti jasi? Nekaj strašnega je bilo, nekaj smrtonosnega! Kaj je to neki bilo? Ali bi ne mogle rane nekaj novega odkriti mojemu zdravniškemu čutu? Pozvonil sem in zahteval domači tednik, ki je vseboval dobesedno poročilo o sodni razudbi. RanOcelnikovo izvestje je ugotavljalo, da je zdrobil močen udarec s topim orožjem zadnjo tretjino kosti temenice in levo polovico zatilne kosti. Poiskal sem tisto mesto na lastni lobanji. Jasno je. da je bil zadan tak udarec odzad. To dejstvo je nekako govorilo za obtoženca; saj ie bilo dognano, da sta si med prepirom gledala z očetom v oči. Povsem razbremenilna pa stvar tudi ni bila, saj se je starec tudi lahko okrenil, preden ga je sin treščil. Vsekako pa je bila okoliščina vredna, da se Holmes nanjo opozori. Nato sem čital. kako čudno besedo je Izgovori! umirajoči oče. Kaj je neki značila beseda »rat« (podgana). To ni bil delirij. Človeku, ki umira izza močnega udarca, se bas ne blede tako hitro. Treba je torej besedo smatrati za poskus pojasnitve, kako jo je izkupil. A kaj je mogla beseda pomeniti?^Mučil sem svoje možgane, da bi našel pametno razlago, t otem pa tisti dogodljaj s sivim suknoin, ki ga je bil zagledal Mac Carthy. Ce je bila ta izpoved resnična, je morilec izgubil na begu kak de, svoje oprave, najbrž svoj plašč, in je bil tako drzen, da se je vrnil ponj in ga odnesel, ko je sin klečal pri očetu kakih deset korakov daleč od negodnika in mu kazal hrbet. Kakšna klobko tajnih in neverjetnih dejstev je bila vsa stvar! Nisem se čudil Lestradeovemu mnenju, in vendar sem toliko zaupal Izkustvu Sherlocka Holmesa, da sem verjel vedno boij v nedolžnost mladega Mac Carthyja. Sherlock Holmes se je kasno vrnil-Prišel je sam, ker je Lestrade stanoval v mestu. »Tlakomer stoji še vedno visoko,« je dejal in sedel. »Ko bi le ne deževa* Io. preden pridemo v Mrki dol. Po* trebno pa je, da se lotimo takega dela z zbranim duhom: zato me ni bilo volja reševati nalogo, ko sem bil utrujen od doige vožnje. — Govoril sem z mladim Mac Carthviem.« »In kaj ste od njega izvedeli?« »Ničesar.« »Ali ni utegnil ničesar pojasniti?« »Prav ničesar. Nekaj časa sem sumil. da ve. kdo ima umor na vesti in da mu daja potuho: zdaj pa sem Pie* pričan. da blodi prav tako po temi kakor vsi drugi. Ni baš prebrisane glave, dasi mi precej ugaja, ker mislim, da je dobrega srca.« »To je pa res’ Vsaj njegovega okusa ne morem nikakor odobravati,« sem pripomnil, »če se ie res branil noro-čiti tako dražestno mlado damo. kršna je gospodična Turnerjeva.« »Oh, ,to je žalostna stvar! Fant i° blazno ljubi, jo obožuje. A kaj mislite, da je bedak zagrešil ? Pred dvema le* toma, ko je bil še malone deček it1 P ni bil spoznal gospodične, ker je bila pet let v nekem oddaljenem zavodu, je prišel neki natakarici v Brlstolu v kremplje: malo pozneje sp je z n.io oženil. Nihče ni vedel besedice o tem. ^ lahko si mislite, kako mu mora biti pri srcu. če ga kregajo, ker neče delati tega, kar bi storil rajši kakor J]e vem kaj na svetu, ko bi ne vedel, a3 je to zdaj povsem nemogoče. (Nadaljevanje sledi-) V soboto In nedeljo v Narodnem domu domače koline In sladki vinski mošt. Se priporoča Marija Drčar. ,*9S6 Vabim k koncertu in prosti zabavi v soboto, dne 18. In nedeljo, dne 19. oktobra Čim več cenjenega občinstva. Gostilna Vurberg pri starem mostu. Raznovrstna topla In mrzla jedila vendo na razpolago. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Zora Rodež. 2985 Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, VolaSniŽka ul. 2, Maribor. XXIV Dve peči znamke »Lutz« ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večernlka«, 1000 Opremljeno sobo oddam s 1. novembrom. Vprašati pri stavbenem podjetju Alojz Pe-klar, Tomšičeva ul. 28 v Mariboru. 2969 Vinski sodi, po 150, 200, 300, 400, 700. 800 litrov, tri veliki sodi po 70—80 h okt. se takoj prodajo. Gjuro Val jak, Mari-bor. Kino Union. 2977 Lepo solnčno sobo v bližini parka s separiranim vhodom oddam boljšemu gospodu, lsto-tam se odda tudi mala sobica. Na-slov v upravi Usta. 11 3001 Prodajam plašče za gospode, dečke in dame, škornje, čevlje, umivalnike, kuhinjsko omarico itd. Starinarna Peteln, Maribor. Orožnova 1. 2975 Cenjenemu občinstvu naznanjam otvoritev modne i konfekcijske ter galanterijske trgovine Maribor, Alektandrova19 Zm obisk priporah Ivan Karnltnik Angleško In češko sukno sukno za plašče pralni baižun Llndener batžun barhente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri miv. freikoPihlar Maribor, Gosposka ul. 5 Prodam psico In tri mladiče šesttedenski volčjaki, samci, rodovniki, B. Guštin, Cankarjeva ul. f. ____________________________________2982 Cenjene gospodinje! Prej ko^ kupite otomane, madrace ali pohištvo ali daste isto v P<'ora-vile, blagovolite se potruditi k staro znani tvrdki na Vojašniški trr l, kjer dobite dobro in lepo otomano žc od Din 550.— naprej, popravila madrac od Din 50.— naprej. Priporoča se B. Jagodič. 2971 Mlad par brez otrok išče dvo do trisobno stanovanje v Melju, bližini kolodvora ali parka. Ponudbe pod »Z« na upravo »Večernika«. 2972 Pletiljo sprejmem na deželo. Vprašati Stritarjeva ul. 18. 2948 Gramofone nopravlla precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira naj' boljših gramofonov znamke *Q°' lumbia« in gramofonskih plošč. Kupim In plačam v gotovini razno pohištvo gramofone do 400 Din, madrace, blazine, nihalne ure. ogledala, damske in moške obleke, ročne vozičke, preproge (Laufte-pich), kakor sploh razne reči. Pl' smene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35 ali Aleksandrova cesta 1-Studenci. ?97 9 rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, Mailbor, Slovenska ul. 4. T/OKIU harib o r Razpis! Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, razpisuje »tiri ustanovna mesta po Din 300.— dr. Franc Rapočeve dijaške ustanove. Pravico do ustanove imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom se naj vlože do 23. oktobra 1930 v posojilnični pisarni v Narodnem domu. VMariboru, dne 16. oktobra 1930. Predsednik: Dr. Viktor KaC< fefch Konzorcij .Jutra. * LtaMf 1: fRAN BRll ZOV.C v tisk,™. 4 4, „teds,„„,k STANKO DnST # Mariboru,