401 Vsakemu svoje! Poslal J. Navratil. Strašno je bolelo glasovitega g. K., da sem ga „po zaslugi" samo otepežkal, *) potem ko je bil on mene omlatil (s cepcem) ne samo za moje, nego i za „tobožne" tuje grehe. Da bi pa premamil sebe in svoje prijatelje, kvasi jim zdaj v „Slov. Nar." (v 275. in 276. štev., ne žabi tega nikdo!), kako je bil čitatelje — posnemaje „dobre stiliste" (!!!) 6ndan (z onim namigovanjem , da ni veščak) oblagkl nalašč, da je bila to le... „limanica", in kako se mu je vsedel na njo ,,ptič". Mislil si je g. K. (ki hoče biti zdaj po sili veščak): „Neznauo velika bo ta". — Ali kako bi bil nastavljal komu limanico on, ki je bil zagazil tako globoko v... „godljo", a zdaj se pogreznil v njo cel6 do grla! Meni li g. K., da je s svojim duhovitim, t. j., pustim šegavnjanjem (Witzeleien) in lažnim umovanjem (Sophistereien) ali drznimi zvijačami preveril res kakega razumnika, kateri je čital moj zagovor v „Novicah" in Vso presodbo v „Kresu"? Ker pa pravi g. K., da je bilo njegovo oznanilo samo po »naključji" podpisano s K., — razglašam zdaj tudi jaz, da je i meni samo . . . „po naključji" ušla iz peresa ona nesrečna beseda (ki jo piše g. K. celo v slovenščini rajši s C nego s k; kako čudno!). Jako žal mi je pa, da mu moram pokvariti nekoliko posiljeni smeh, in to, njemu na korist, — da ne „popoka" od [kislega] smeha, s katerim hoče prikriti strašansko togoto, ker sem ga označil, da kako nehote, s tako „krepko potezo" , ki mi jo vrača zdaj z jalovo zvijačo, prav po dečinski. Ker se je namreč po prvi izdavi Miklošičevih beril „obče govorilo ', da jih je izdelaval BT.,**) zato sodi g. K., da je moj i prvi predgovor, in trobi še predrzaeje nego prvič, tako: ,,Mi smo še zdaj u ver j eni, premda g. N. izrecno taji, da sta oba predgovora osmega berila njegova; zdaj bolj nego prej, ker smo njegovo pisavo v „Novicah" opazovali". A j, očitujem še to, da ni po zdravega razuma mislih v Miklošičevem predgovoru čisto nič „nelogičnega", in da sem želel, naj se to (da je prvi predgovor Miklošičev, a ne moj) „konstatuje" samo zato, da se prizna po pravici vsakemu svoje. Vidi h g. K. , kako lahko se prevari tak ,.Iogik", kateri izvaja svoje sklepe iz krivih ali vsaj kolikor toliko neresničnih ,,prednjakov" ali ,,rekov" (Cig. ^Terminologija,") *) ,,Tepežkati" v impf. (a tepežko tepsti), dobra domača beseda, znana v Metliki in po njeni okolici, iz besede ,,te-pežkal|, kakor „šibati ' iz besede „šiba". To samo zato, ker je mislil nekdo, daje glagol ,,tepežkati" skovan. Zloženice so: ,,otepežkati" v pf.; ,,pretepežkati" v pf.; „natepežkati se" v pf. Pis. **) Res je samo toliko, in na čast si štejem, da sem bil pri tem poslu slavnemu g. izdavatelju glavni pomagavec; jaz sem nabiral, spisaval in prevajal, — on pa izb ir al in vredoval, pa tudi sam spis oval, vzlasti vse, kar je staroslovenskega ali o staroslovenščini povedanega. Pl8. 402 Na tak način je izmodroval g. K. še več druzega nespretnega in smešnega, da se mu na glas smej6 cel6 ,,Narodovi" prijatelji, — pa nečem te stvari m a lici ti. Omenjeno bodi samo še to, kako se moti g. K., če misli, da sem povedal vse, kar je kdo rekel ali govoril z mano ali s kom drugim o „Berilu" pred no in potem, ko je bilo meni izročeno, ali: kaj se je godilo za „kulisami" v Beču in v Ljubljani, kdo ,,se skriva' za kom itd. itd. Fremda bi utegnilo biti to gg. čitateljem jako za-nimljivo, ker bi se jim zasvetilo mahom, zakaj se graja v ,,Slov. Nar." ,,Berilo" tako strašno, ter mu se krati v njem še zdaj tudi ona pohvala, ki sta mu jo prisodila „Slovenec" in ?,Kres"; — okaniti se mi je tega vendar, prvič zarad pristojnosti (,,diskretnosti"), drugič pa tudi zarad mira in sprave. Mira in sprave potrebni smo vzlasti zdaj, izgu-bivši starega slavnega voditelja, okolo katerega smo se zbirali toliko let vsi narodnjaki -—stari in mladi, kakor ovce okolo pastirja. Zato mili bratje slovenski, stari in mladi, „samo da je sloga!" „Sloga jaci, nesloga tlači!" Naj si je tudi ta poslovica morda uže obrabljena, vendar joj nam, če jo zanemarimo!