LetO LXVI V /'PoStnina plačana v gotovini.
V LJubljani, v sredo, 'dne 16. novembra 1938
stev. 264 a Cena 1.50 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 404)2, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praea-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Strežnjenje v Franciji
Z vstopom Paula Raynauda v Daladierovo vlado, kjer je prevzel mesto finančnega ministra, je poudarjen konec ljudske fronte v Franciji. Radikalna stranka, ki je s komunisti najprej prekinila sodelovanje, je pokazala velik pogum, ko je iz besedne obsodbe ljudske fronte takoj prešla k praktičnemu delu in skupno z drugimi rodoljubnimi strankami sredine in desnice dala Daladierovi vladi polnoinočje, da v zadnji uri popravi, kar se popraviti da. in da vsaj v nekoliki meri zmanjša svojo lastno odgovornost, ko je pred 2 in pol letoma dvignila Leona Bluitia in tovariše h krmilu Francije in mu več ko dve leti zvesto pomagala razkopavati temelje njenega materialnega in duhovnega življenja.
Leon BI um in vsi oni, ki jih to rožnato ime objema, so bili za Francijo prekletstvo. Več kot dve leti so nemoteno francoski narod zastrupljevali z opojnimi nauki boljševizma, da se da tem laže živeti, čim manj kdo dela in čim bolj zna živeti na tuj račun. Več kot dve leti so francoskemu narodu izsesavali najbolj plemenite življenjske soke, hujskali stanove proti stanovom, ovirali pridobitno delo in z vsemi rokami na vse vetrove raznašali in zapravljali narodno premoženje, ki so ga pri-stradali večidel le mali ljudje. V zunanji politiki so varnost Francije obesili na fantom boljševiške Rusije, izpostavljali francoski denar in francosko mladino za cilje judovskega boljševizma, svoj lastni narod pa z zločinsko demagogijo zazibali v brezbrižnost glede lastne varnosti, da niti opazil ni, da so skoraj popolnoma uničili vsa njegova obrambna sredstva. Treba je bilo samo poslušati znameniti radiogovor novega finančnega ministra Ray-nauda 13. novembra, ko je brez usmiljenja in brez izbiranja besed odpiral pred svojimi poslušalci strahote brezna, ob roh katerega je Francijo pripeljala ljudska fronta.
Toda kot strela z jasnega neba so prihrumeli nad Evropo dogodki, na katere nikdo ni bil pripravljen, čeprav niso prišli nenajavljeno. In Francija, vsa v ranah, ki ji jih je zasekala ljudska fronta, je med temi dogodki morala igrati vlogo, ki je tako v nasprotju v genijem francoskega naroda in ki ne bo zapisana v čast tisočletnim izročilom njene duhovne kulture. Potrebno je postalo delati hitro, brez odlašanja. Morda bi drugod stanje, v katerem se nahaja Francija po prebujenju iz strašnih sanj ljudske fronte, zahtevalo diktatorska sredstva, da se popravi. Toda francoski narod ima v sebi še toliko zdravih sil, da mu tega treba ni in da bo sam iz sebe črpal moč in disciplino, da reši samega sebe in s tem tudi vse ono, kar je v Evropi in izven nje zgrajeno na francoski duhovni kulturi.
Paul Ravnaud, ki nastopa kot novi reformator Francije, je res tudi sklenil hitro delati. Kar 3t uredb je podpisal 13. novembra, podrl z njimi skoraj vso lažnivo stavbo socialne za-ikonorlaje ljudske fronte, natovoril francoskemu narodu nad 10 milijard dinarjev novih davkov in z neusmiljenimi varčnostnimi predpisi prihranil 25 milijard za obnovo francoskih obrambnih sredstev na suhem, v zraku in na morju, Francijo pa pognal na novo tvorno delo iz dobe »dveh nedelj na teden« nazaj v staro dobo »enodnevnega tedenskega počitka«. Obnovitveni načrt, ki naj postavi na noge francosko gospodarstvo in Francijo usposobi, da bo v zunanji politiki zopet soodločevala, obsega tri poglavj a, ki točno odgovarjajo trem ranam, ki jih je ljudska fronta Franciji prizadela. Ray-naudove uredbe namreč obsegajo najprej čisto denarno polje državnega gospodarstva, prehajajo nato na področje kreditne politike in končajo z ukrepi, ki naj omogočijo ozdravitev narodno-gospodarskega življenja.
Ljudska front« je uvedla vdržavno gospodarstvo razkošje, razsipnost, zapravljanje. Po vsej državi je gradila javna dela. potrebna in nepotrebna, v državne urade pa je nastavila po vzorcu moskovske birokracije desetine tisoče v nepotrebnega uradništva. Obnovitveni načrt uvaja najstrožjo varčnost. 40.000 železniških nameščencev bo odpuščenih in uporabljenih v oborožitveni industriji, ostali uradniški kader bo prečiščen. Javna dela se bodo ukinila, izvzemši ona, ki so potrebna za državno obrambo, pokojnina bivšim bojevnikom ho znatno zmanjšana, proračuni železnic, prefektur in občin bodo občutno znižani. Nižjemu uredništvu bodo plače zvišane, višjemu pa znižane. Pod ljudsiko fronto je davčna postavka pndla pod normalno raven. Davki niso več prihajali. Ray-naudov načrt predvideva zvišanje posrednih in neposrednih davkov za okroglo 10 milijard din. Davek na dohodnino se zviša za 30%, trošarins.ki davek na tobak, bencin, sladkor, kavo, čaj in vino se zviša za 38%, prometna sredstva se po-draže za 30%, uvedejo se novi davki na proizvodnjo in enkratni poklicni davek. Davek na vrednostne papirje bo dvignjen na 3%. Na francoski narod je padlo breme novih velikanskih dajatev, ki pa so žrtve, katere mora sedanji rod doprinesti, da izceli gnojišča, ki jih je povzročilo »gospodarstvo« ljudske fronte. Drugo poglavje se tiče kreditne politike. Ljudska fronta je državno blagajno zadolžila pri Narodni banki v toliki meri, da bi bil polom neizbežen. Država je bilo brez kredita. Raynaud je bil prisiljen franku odvzeti nekoliko njegove vrednosti in tako državni dolg znižati za okroglo 50 milijard dinarjev, ki jih bo moral plačati večidel zopet mali človek, ki je v hran-ciji najbolj varčen. Država bo dobila večjo ]
Romunski kralj v Londonu
Angleški tisk naglasa politični pomen tega obiska Romunija bo dobila posojilo tri in pol milijarde din
London, 15. nov. TG. Posebni vlak, s katerim sta se pripeljala romunski kralj Karel in prestolonaslednik Mihael ter njuno spremstvo, je prišel na postajo Victoria ob 4 popoldne. Postaja in vse okoliške hiše so bile v cvetju in v zastavah obeh držav. Na kolodvoru je bila zbrana vsa vlada, diplomatski zbor, londonski župan ter najvišji odličniki iz armade, letalstva in mornarice. Nekaj minut pred prihodom vlaka je prišel na kolodvor angleški kralj v paradni uniiormi angleškega maršala. Ko se je pripeljal vlak na postajo, je zaigrala kraljeva garda obe državni himni. Iz kraljevega vagona je nato izstopil romunski kralj Karel v uniiormi velikega admirala, medtem ko je bil prestolonaslednik oblečen v uniformo poročnika. Z njima se je pripeljal tudi vojvoda Kentski, ki je šel kralju nasproti do pristanišča Dower. Okrog postaje je bilo zbranih več tisoč ljudi, ki so obema vladarjema, ko sta se prikazala pred postajo in peljala v krasni pozlačeni kočiji, v katero je bilo vpreženih šest parov belih konj, proti bu-ckinghamski palači, prirejali burne ovacije. Na tisoče Angležev je stalo v špalirju.
Pomen in namen
London. 15. novembra. TG. V zvezi z obiskom romunskega kralja Karela in prestolonaslednika Mihaela v Angliji objavlja »!Siiuday Dispatch« članek svojega diplomatskega urednika, v katerem pravi, da .je treba predvsem podčrtati politično stran tega važnega dogodka. Ta obisk naj bo dokaz, tako piše list, da Anglija na vsak način želi ohraniti svoj vpliv na Balkanu in tamkaj izkoriščati naravna bogastva, čeprav se na drugi strani trudi, da bi prišla z Nemčijo v urejene odnošaje. Tudi kralj Karel je trdno odločen, nadaljujo list, ohraniti romunsko politiko samostojno in neodvisno od vseh zunanjih pritiskov ter svobodno razpolagati z romunskimi naravnimi bogastvi. Romunski kralj pa dobro razume, da mu je za to potrebna denarna podpora. Pogajanja romunske vlade z angleško glede večjega posojila so že dalje časa v teku. Zadnje dni so se sporazumeli še o nekaterih podrobnostih. Romanski kralj ho oh priliki obiska Še samo pregledal doseženi sporazum in ga odobril. »Sunday Dispatch« pravi, da ho Romunija lia angleškem denarnem trgu dobila
—	po izrecnem priporočilu angleške vlade seme
—	posojilo 15 milijonov funtov sterlingov (okrog 3 in pol milijarde din), ki jih ho uporabila za izkoriščanje svojih naravnih bogastev, kot so rude in kovine, ter za zgradbo zadostnih prometnih sredstev. Anglija se posebno zanima za romunski petrolej in bodo ob priliki kraljevega obiska urejena tudi še nekatera sporna vprašanja, zaradi katerih se sedaj prepirajo romunska in angleška petrolejska podjetja. Romunija bo z delom tega denarja kupila v Angliji nove stroje za izkoriščanje petroleja in drugih rudnikov kakor tudi druge angleške industrijske izdelke. Romunski kralj je po zatrjevanju diplomatskih krogov trdno odločen zgraditi zelo tesno prijateljstvo med Romunijo in Anglijo in bo njegovo delovanje v
Nova bolgarska vlada
Sofija, 15. nov. A A. Bolgarska telegrafska agencija: Že nekaj časa se je govorilo o spremembah v vladi dr. Kjoseivanova, vendar je bila preosnova vlade iz raznih razlogov večkrat odgo-dena. Včeraj ob 17. pa je kralj Boris sprejel predsednika vlade Kjoseivana, ki je pri tej priliki podal ostavko vlade. Ob 17.30 je sprejel kralj predsednika sobranja Fojčo Mušanova a ob 18.15 Kjoseivanova, kateremu je poveril sestavo nove vlade. Takoj po prihodu z dvora je začel Kjoseivanov s posveti ter sprejemal osebnosti, ki naj bi stopile v novo vlado. Ob 22.30 je Kjoseivanov predložil kralju Borisu v odobritev in podpis o dekretu nove vlade. Kralj je ta dekret podpisal. Nova vlada je šesta vlada Kjoseivanova. Sobranju pa se bo predstavila jutri.
Kriza vlade v Pesti
Budimpešta, 15. nov. AA. Po avdienci pri regentu Horthyju je imel ministrski predsednik Im-redyi daljši razgovor z uglednimi političnimi osebnostmi. Ker se je borba proti vladni zunanji politiki zaključila, bo Imredyi najbrž podal ostavko svoje vlade. Poudarjajo, da bo lmredyi zopet dobil mandat za sestavo nove vlade, ki bo v bistvu stara vlada s številnimi spremembami. Povsod pričakujejo z veliko pozornostjo sklepe današnje seje vladnih strank. Na seji bo Imredyi razlagal svoj bodoči vladni program.
»tT
Londonu najbrže šlo preko meja čisto romunskih političnih in gospodarskih interesov. Razgovori, ki jih je romunski kralj nedavno imel z drugimi balkanskimi državniki, potrjujejo to mnenje. Anglija sama pa je tudi zadovoljna s takšnim po trkom posvetovanj, ker je mišljenja, da je na Balkanu prostora za udejstvovanje angleškega kapitala vsaj v isti meri kakor za udejstvovanje nemškega gospodarstva.
Berlin, 15. nov. c. Današnji »Volkischer Be-obachter« piše, da misli sedaj Anglija v jugo-: vzhodni Evropi prevzeti vlogo, ki jo je včasih tod igrala Francija.
Iz Londona v Pariz
Pariz, 15. novembra. AA. DNB: Poročajo, da bo romunski kralj Karel prišel v nedeljo iz Londona v Pariz. Isti dan bo predsednik republike Lebrun priredil kralju na čast kosilo v Elizejski palači. V ponedeljek bo kralj na lovu, ki ga bo tudi priredil njemu na čast predsednik.
Po vrnitvi nova vlada
London, 15. novembra, c. Nocojšnji londonski listi že ugibajo o tem, kaj bo kralj Karel storil,
ko so vrne v Romunijo. Listi pišejo, da bo takoj po njegovi vrnitvi domov vlada patriarha Mirnua odstopila, novo vlado pa bo zopet sestavil Tata-rescu.
Vtis na Poljskem
Varšava, 15. novembra. A A. DNB: Poljski listi pripisujejo velik pomen potovanju kralja Karla v London. Gazeta Polska pravi, da pomeni obisk kralja Karla v Londonu važno etapo v razvoju odnosov med Romunijo in Veliko Britanijo. Ta obisk ne bo samo poglobil prisrčnih odnosov med obema sorodnika si kraljevskima domovoma, temveč t)o dovedel tudi do političnega prijateljstva. Kurier Polski poudarja, da je ta obisk izrednega pomena. Kralj Karel se bo na povratku iz Londona zadržal nekaj časa tudi v Berlinu.
4 kronane glave
London, 15. nov. b. »Ekschange Telegraph« poroča, da bodo pri obisku norveškega kralja v Londonu konferirale štiri kronane glave Evrope in sicer angleški kralj Jurij, grški kralj Jurij, romunski kralj Karel in norveški kralj Haakon.
Med Čehi in Slovaki
Popoln sporazum o novi ustavi
Praga, 15. novembri, b. Pogajanja med češkimi in slovaškimi delegati o uvrstitvi sklepov slovaške ljudske stranke v češkoslovaško ustavo so končana. Po informacijah iz parlamentarnih krogov je dosežen načelen sporazum. Načrt doseženega sporazuma ureja drzavno-pravni položaj Slovakov samo zmesno, pri čemer pa prihaja do izraza duh končne ureditve v okviru nove državne .ustave. Doseženi češkoslovaški sporazum označujejo v parlamentarnih krogih za najznačilnejše delo skupnih češko-slovaških naporov za reorganizacijo države in obnovitev normalnih odnosov med obema narodoma v javnem življenju republike. Pretekla pogajanja niso jx>tekala tako gladko. Razen vprašanja sklepov slovaške ljudske stranke je bilo treba rešiti tudi več drugih problemov in prebroditi razne hude težave.
Vprašanje skupnih ministrstev na primer je igralo veliko vlogo. Kakor se čuje, Slovaki nimajo nič proti temu, da se razen skupnih ministrstev vojske, zunanjih zadev in financ, osnuje tudi skupno prometno ministrstvo, tako da bi nova republika imela štiri Skupna ministrstva. Sedaj potrjujejo, da je v vseh vprašanjih dosežen sporazum, ki bo v kratkem dobil svoje besedilo v obliki podrobnega poročila ter ga bodo podpisali vsi delegati češkega in slovaškega odbora in izročili vladi. Sporazum je sprejela tudi češka vlada na svoji- seji ob 4. popoldne. Zakonito pa bo ta sporazum potrjen v parlamentu, ki bo verjetno sklican 16. t. m.
^ Ker so ta pogajanja trajala delj, kakor se je pričakovalo, je povsem izključeno, da bi se predsedniške volitve izvedle že ta teden. Trdijo, da bodo predsednika republike izvolili prihodnji teden.
Resnica o Ukrajini
Na glavo izdajalca Fenčiha razpisana nagrada 200.000 Kč
Praga, 15. nov. AA. ČTK. Iz krogov vlade Karpatske Ukrajine sporočajo naslednje: Poljski listi so objavili izjavo, ki jo je dal bivši minister Karpatske Ukrajine F e n č i k , kateri se je postavil v službo Madžarske ter pozdravil madžarsko vojsko v Užhorodu. Po tej izjavi bivšega ministra Fenčika bi se v Karpatski Ukrajini nahajalo 15.000 oboroženih in dobro organiziranih Rusinov, ki se bore proti češki vojski. Fenčik je prav tako izjavil, da je 500 vasi Karpatske Ukrajine poslalo nemški in italijanski vladi spomenico, v kateri zahtevajo izvedbo plebiscita. Zaradi tega sporočajo iz mero-dajnih krogov, da vlada na vsem ozemlju Karpatske Ukrajine popoln mir. Preostali člani terorističnih skupin in tolp se neprestano preganjajo. Vlada Karpatske Ukrajine je na njih glave razpisala 200.000 kron nagrade. Ko budiinpeštanski radio poroča, da vlada v Hustu zmeda, pravijo v teh vladnih krogih, da se v vseh pisarnah in oblasteh nadaljuje delo normalno, ter ponovno poudar-
svobodo gibanja pri razdeljevanju kreditov med jTosamezne industrije, ki jih bo hotela podpreti v okviru svoje gospodarske, predvsem j>a oborožitvene politike. V inozemstvo pa bo država odslej smela posojati denar le s privolitvijo parlamenta. Tretje poglavje Reynaiidovih ukrepov objema potrebe po narodnogospodarskem ozdravljenju s pomočjo socialnih reform. Ljudska fronta je na tem polju najhuje pustošila. Zaničevala je delovno dobo, uvajala nove praznike, skrčila delovni teden nn pet dni, delovni dan na 6 ur in odprla možnosti, dn je lahko vsakdo delo oviral po mili volji, če so revolucionarni delavski sindikati tako diktirali. Uvedla je politiko tako strogega nadzorstva nad ccnami, da so nekatere industrije morale kratkomalo obrate zapreti. Rnvnaudov obnovitveni načrt je tukaj posegel vmes z železno roko. »Francija mora delati. Lenarjenja je konec. Rešitev je v največjem naporu sleher-
nega.« tako je Raynaud govoril jx> radiu, in njegove uredbe govorijo jasno dovolj, da je raz,krojevalncga delovan ja ljudske fronte konec.
Zdravila, ki jih Daladierova vlada od ljudske fronte opijanjenemu narodu ponuja kot edino odrešilno sredstvo, da se Francija gosjxi-darsko in socialno ne zruši in prikliče nase še zunanjepolitično katastrofo, so huda. Tako pravijo vsi. A odmev po francoskem tisku kaže, da je francoski narod razumel svarilni glas in da l>o nova zdravila zaužil v osvežu jočem rodoljubnem zagonu. Prišlo jo iztrezn jen jc. Kakor že mnogokrat v svoji dolgi in lopi zgodovini, je tudi tokrat pokazal, dn se noče odreči svojemu poslanstvu. Toda moral je na lastni koži preizkusiti prekletstvo ljudske fronte, preden se je odločil, da bo ta tvor izrezal iz svojega narodnega telesa. Po svetu število tistih narodov, ki se francoskega zdravljenja veselijo, ni majhno.
jajo, da v državi vlada popoln mir. Zaradi vesti, da ne obstoji druga zveza, razen radijska zveza med vzhodnim in zahodnim delom Češkoslovaške, pripominjajo, da od 10. novembra normalno poslujejo vse telefonske in brzojavno linije. Končno poudarjajo, da ni res, da bi prišlo do spopadov med češko vojsko in prebivalstvom. Karpatska Ukrajina hoče sodelovanje čeških uradnikov pri obrambi države v okviru češkoslovaške republike.
Syrovy ho odstopil
Praga, 18. novembra. Po pisanju nekih čeških listov bo general Syrovy kot predsednik češkoslovaške vlade takoj odstopil, ko bo izvoljen novi predsednik republike.
Chvalkovski ne pojde v Berlin
Praga, 15. nov. A A. Havas. Vesti o potovanju zunanjega ministra Chvalkovskega v Berlin tukaj niti ne zanikujejo, niti ne potrjujejo. 0 priliki zadnjega bivanja Chvalkovskega na Dunaju je nemški zunanji minister v. Ribbentrop izrazil dr. Chvalkovskemu željo, da bi ga kaj kmalu rad videl. Možno je, da je bil dostavljen te dni s strani nemške vlado Chvalkovskemu bolj določen poziv, vendar pa merodajni krogi tega ne potrjujejo. Verjetno je, da položaj, v čigar ospredju je bližnja parlamentarna debata o slovaški avtonomiji, kakor tudi izvolitev predsednika republike, še ni toliko jasen, da bi dovolil odhod morebitnega predsednika republike. Če bo treba, bo parlament posvetil svoje seje konec tega tedna izglasovanju nove začasne ustave, ki se nanaša na slovaško avtonomijo, a predsednika bi izvolil šele v začetku prihodnjega tedna.
Ripka rovari v Parizu
Praga, 15. nov. AA. Listi poročajo, da namerava Beneševa okolica v tujini odpreti v Parizu svojo podružnico. Bivši glavni urednik levičarske »Lidove novink Ripka živi sedaj v Parizu in namerava sedaj izdajati časopis, ki bi še naprej zastopal politiko dr. Beneša. V tej časnikarski centrali sodeluje tudi član češkoslovaškega poslaništva v Parizu Šafranek. Časopis »Obnova« poroča, da je Šafranek v angleški tisk spravil vesti, da je vlada generala Syrovega fašistična in prolijudovska. Te vesti so povzročile češkoslovaški vladi precejšne težave v tujini Vlada si je v svesti, v kolikšni meri so nevarni taki informativni centri ter je že izdala ukrepe proli nekaterim osebnostim, ki so hotele stopiti v službo dr. Beneševe skupine.
Stranke na Češkem
Praga, 15. nov. c. Pogajanja med republikansko, obrtno in narodno spcialistično stranko so končana in so te stranke že sestavile skupen program. Stranka se bo imenovala »Narodna enotna stranka«. Načrt so hoteli objaviti že danes, pa so počakali, ker so povabili tudi katoliško ljudsko stranko, da naj se priključi k novi stranki. Vodstvo ljudske stranko se sestane na sejo jutri dopoldne in bo razpravljalo načelno o tem, alt naj sc stranka priključi k novi politični skupini.
Letalski promet z Ukrajino
Praga, 15. nov. A A. DNB. Danes, dne 15. t. m., se bo zopet začel redni letalski promet med Prago in Karpatsko Ukrajino. Letala bodo letela na progi Praga —Bratislava—Slatenske doli.
London, 15. nov. AA. DNB: Snoči je treščilo na tla neko angleško vojno letalo v grofiji Safol. Vsi trije člani posadke so mrtvi.
Dunajska vremenska napoved: Sedanji značaj vremena se ne ho več dolgo držal, počasi se bo pooblačilo.
Zagrebška vremenska napoved: Hladneje.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno megleno bo na severni, a vedro !>o nn južni polovici države. Toplota se bo nekoliko dvignila.
Rio de Sangre - reka krvi
Popis zadnjih bojev pri Ebru v Španiji
Rio de Sangre — krvava rekal S tem imenom so katalonske čete in mednarodne komunistične brigade krstile reko Ebro,, ki je popila toliko krvi v zadnjih treh mesecih, da se po pravici lahko imenuje krvava reka. Te dni se bc\ vendar končala krvav* drama v kolenu reke Ebro, ki je po sodbi nevtralnih opazovalcev zahtevala nad 150.000 mrtvih in ranjenih. Bitka na Ebru bo prišteta med najbolj krvave vojne opcracije cele španske državljanske vo;ske. Popolnoma proti značaju Špancev in naravnost čudovito j«,, s koliko srditostjo sta se obe bojujoči stranki zagrizli v tisti košček zemlje in s kakino vztrajnostjo |e Franco več kot tri mesece napadal meter za metrom in s koliko srditostjo so rdeče čete branile vsako ped v julijski ofenzivi zavzete zemlje. Na tem boiišču so izkrvavele najboljše' mednarodne komunistične čete. Na teh pustih in skalnatih vrhovih je ostal cvet katalonske, posebno barcelonske mladine. V teh bojih pa je tudi Franco moral dati svoje najboljše bataljone, ki jih sestavljajo hrabri Navarci in Marokanci.
Kako je sploh bilo mogoče, da fe 24. pilim l 1. rdečim četam uspelo s toliko silo prekoračiti reko Ebro in zad»ti Franeovo vojsko prav v središče živčevia, tamkaj, kjer se -e čuti,a najbolj varno? — Sredi poletja so se Francave divizije po uspešni pomladanski ofenzivi rribližavale mestu Saguntu in »»mi Valenciji. Odpor generala Miaje pa je bil nad vse trdovraten. Da bi pospešil operacije, j« Franco vrgel na valencusko bojišče še eno armado pod vodstvom generala Solchage. Za to potrebne čete pa je umaknil s katalonskega bojišča in sicer od reke Ebro, ker je bil prepričan, da nad 150 m široka reka sama nudi že primerno varstvo pred sovražnimi presenecenp. 1 o-da izvrstna rdeča špijonaža, ki ves čas državljanska vojne izredno točno posluje, je odkrila Fran-cov manever in kmalu ugotovila, da nad 150 km dolgo fronto v kolenu Ebra drži le neka] bataljonov. Zato so rdeči hitro osredotočili na ta odsek večji del svoja katalonske armade — okrog 70.000 _ in jo v dneh od 24. do 27. julija vrgli čez Ebro naravnost v hrbet valencijske armade Operacija rdeče armade je s strategičnega pogleda bila prvovrstna. Učinek se je pokazal takoj pri Valenciji, kjer je moral Franco ustaviti ofenzivo in po-
slati dve svoji armadi hitro k Ebru, da prepreči
katastrofo, oziroma da mu rdeča vojaka ne ugrabi vseh sadov njegove pomladanske ofenzive, s katero je ločil Katalonijo od ostale rdeče Španije. Pričeli so se dolgotrajni boji, v katerih je obramba bila mnogo lažja kot napad. Svet jc podoben našemu Krasu, le da je zemeljska sestavina mehkejša. Zato jc bila zgradnja zakopov in podzemskih zaklonišč lahka in rdeče mednarodne brigade so se zarile globoko v zemljo, po zgledu francoske obrambe med svetovno-vojno. Verjetno, da bi hiti sedaj Franco še ne mogel vreči nasprotnika čez Ebro, da se mu ni posrečil nenadni vojaški manever. Rdeči so namreč včs obrambni sistem zgradili lako, kakor da je pričakovati glavnega navala od zapada. Franco pa je napadel o.d juga in tako so glavna oporišča rdečih čet, ki niso imele orientacije na jug, bila brez koristi in so se mnoga predala brez boja. Danes .ali jutri bodo Francov« čete zasedle tudi ozemlje, med Flixom in Ascom in tako postale zopet gospodar celega desnega brega reke Ebro. Vendar pa je Francova armada trenutno tako oslabela, da ni veTjetno, da bi še letos mogla poskusiti s kakšnim večjim napadom bodisi na Barcelono, bodisi , na Madrid ali na Valencijo. Prav tako pa je tudi katalonska' armada utrpela tolikšne zgube, da verjetno še dolgo ne boi sposobna za kako napadalno akcijo. Eno poglavje v krvavi državljanski vojni v Španiji je
z zasedbo Ebrovega kolena zaključeno.
*
Salamanca, 15. nov. AA. DNB.: Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva se glasi: Na-' cionalistične čete so napredovale v ponedeljek v odseku na reki Ebro in zavzele mesto Fatarella ter republikanske postojanke na sosednjem hribu. Na levem krilu bojišča dominirajo nacionalistične čete nad vso pokrajino od izliva reke Matarane v Ebro pa do bližine Ribaroje. Na desnem krilu so nacionalistične čete pridobile na terenu, ponekod so prodrle v globino 11 km. Ozemlje, katero so nacionalistične čete zasedle, meri več ko 100 kv. km. Na tem ozemlju se nahaja 10 km železniška pro,ge Zaragoza-Barcelona v rokah nacionalističnih čet. Med bojnim plenom se nahaja 1263 pušk, 27 strojnih pušk, več topov in skladišč streliva. Ujetnikov je bilo 190.
Zapiski iz volivnega boja
Pri JRZ moč in delo, pri opozleljl razsulo in Izdajstvo
Judje v Nemčiji uničeni
Dejansko bodo morali plačati 30 milijard — Samomori se množe
■•i h
veda ni VŠtt»ta škod*.
" Berlin, 15. novembra. 1. Z zakonskim določilom, da moralo biti Judje izločeni iz. nemškega gospodarskega življenja, je prizadetih več kot 100 tisoč Judov. Stroške za popravo na zunanjosti trgovin, ki so jo napravili demonstranti v zadnjih dneh, cenijo na okroglo eno milijardo mark. Ker bodo morali to škodo Judje sami l^raviU in ker bodo vrh tega morali plačati se eno milijardo kazni, bodo Judje morali dejansko plačati dve rni-' •	"iajsd din}..V to vsplo pa se-
«bvjo utrpeli na svojem blagu in premoženju^Mmi^nmnstracij ko so bile njihove trgovfiMfW««fii^anja uničena. S
kontribucijo, ki je bila . Judom naložena, se smatra. da so Judje v Nemčiji gospodarsko uničeni.
Berlin. 15. novembra. TG. Tukajšnji časopisi poročajo, da se je do sedaj zglasilo 40 Judovskih družin, ki so same od sebe ponudile vsaka po 100 tisoč mark k eni milijardi, ki jo je nemška vlada Judom naložila kot »kazen< za umor von Katlia
V Pv'ostalem pa se po Berlinu ln tudi po drugih nemških mestih množe samomori Judov. Med samomorilci so trgovci in bankirji vseh vrst. Neju-dovske trgovine Judom nočejo prodati ničesar, niti
Berlinsko časopisje objavlja kratko vest, da so oblasti morale aretirati nekatere osebe, ki so se javno zgražale nad proti judovskim progromom. in nad ropanjem jx> judovskih družinah. Do sedaj je zaprtih kakih 300 oseb te vrste. Policijske oblasti so uvedle strogo preiskavo, da ugotovijo če so lionekod zares ropali, odnašali uropano blago, in kdo se je ropanja udeležil. Dotičniki bodo od nemških oblasti najstrožje kaznovani.
Listi nadalje obja\ljajo, da so oblasti napravile statistiko o judovski lastnini v Berlinu samem. Izračunali so. da so Judje lastniki 6o/„ vseh berlinskih stavb (hiš, tovaron itd.) in da bo vlada kmalu te razmere temeljito spremenila. Ustanovila se bo posebna ustanova, ki bo imela dolžnost, da prevzame judovsko nepremično lastnino. Ta ustanova ali te ustanove naj bi se imenovale »Aufsauggesellschaften«.
Amerika je Iz Berlina poklicala poslanika
Washlngton. 15. novembra. AA. {Reuter.) Zunanji minister Cordet Hnll je povabi ameriškega veleposlanika t Berlinu Hnghesa sona. da naj se takoj trne t Washington. kjer bo poročal o svojem delu t Berlinu. Ta sklep ne pomeni, da so prekinjeni diplomatski stiki med LnA in >em-čijo, vendar pa tukajšnji dobro poučeni krogi poudarjajo. da je ta korak nokaj izrednega m ga vlada napravi samo v izrednih razmerah. Irntlni krogi v Washingtonn poudarjajo, da je otlliofl Wilsona v AVashington v zvezi z zadnjimi dojcoriki v Nemčiji. Vendar pa zunanje ministrstvo ni podalo nobene iijave o tem. pač pa je bilo časnikarjem sporočeno, da je Wilson sprejel navodila, da naj se takoj vrne v Washington.
Težave s Poljsko
Berlin, 15. novembra. AA. (Reuter.) Snoči se je zvedelo, da so bila zopet prekinjena pogajanja med Nemčiio in Polisko o izgonu poljskih judovskih državljanov iz Nemčije. Poljsko zastopstvo je včeraj odpotovalo v Varšavo, kjer bo počakalo na odgovore nemške vlade. Nemčija bo v bližnjih dneh svoj odgovor z novimi predlogi brez posredovanja poslala v Varšavo.
Kam z Judi?
London. 15. novembra, h; »United Press« poroča da se trenutno med Anclijo in Zedinjenimi državami vodijo pogajanja o židovskih beguncih iz. Nemčije Obe vladi sta že izdelali načrte, ki ga bosta predložili berlinski vladi. Angleška vlada je pripravljena sodelovati pri finansiraniu našelje-vania judovskih družin v slabo naseljenih pod-
rOSiUndon. 15. novembra, e'. AheMka vlad« le sklenila organizirati odhod judovskih beguncev iz
Evrope v posamezne angleške dominijone. Angleška vlada se je obrnila na vlade vseh domini,jo-nov, da naj dovolijo, da se Judje lahko svobodrfd naselijo na njihovem ozemlju. Vlade dominijonov mislijo odgovoriti na ta način, da se bo dovolil dohod Judov, za isto število pa se bo omejilo število ostalih evropskih priseljencev.
Bolgarija noče Judov
Sotija, 15. novembra, c. VeČ iriožemskih Judov je zadnji čas pribežalo v Bolgarijo in začefo svoj denar nalagati v bolgarska jtodjetja.'Sedaj pa je vlada objavila ukaz, da se morajo vsi ti Judie v ireh mesecih s svojim kapitalom izseliti iz Bolgarije.
Belgrad, 15. nov. m< <Po naročilu vodstva JRZ so bili. včeraj po.vsej državi nalepljeni drugi volivni lepaki tele vsebine:
»Namesto majhne, obstoji velika in močna dr-, žava od Triglava do Vardarja. Želimo biti. v prijateljstvu, pa tudi v zvezi z drugitni državami. Mi to želimo bili,, ker smo zvesti svojim starim in novim prijateljem. Še več! Mi moramo ljubiti to ali ono tujo državo. Toda živeti in umreti moremo samo za eno edino državo, za našo Jugoslavijo.«
To so besede dr. Stojadinoviča: »Če si za mir z vsemi sosedi, če si za,enotno in močno državo in če si za narodno blagostanje,, voli 11. decembra listo, , katere nosilec je dr. Stojadinovič.«
Strankino tajništvo je danes v glavnem pripravljalo slipde za prihodnjo nedeljo, na katerih bodo spet govorili člani vlade. Predvsem je stran-, kino tajništvo pripravljalo shod v Bosanskem Novem, na katerem bo zopet govoril predsednik vla-r de dr. Stojadinovič. Vse priprave, za sestavo državne , kandidatne liste pa vodi poseben, volivni odboc pod vodstvom ministra dr. Kreka, tajnika glavnega odbora JRZ, kateremu poslanski kandi-dait vsak dan izročajo od sodišča potrjene kandidatne liste zaradi sestave. Večina kandidatov je svoje liste že izročila temu odboru ter se bo državna kandidatna lista lahko pričela sestavljati že prihodnje dni. Za. državno kandidatno listo JRZ sta se izjavili nemška in madžarska manjšina. Nemci imajo v donavski banovini 2 kandidata in 2 namestnika. V kulskem okraju kandidira Franc Ham, urednik »Deutsches Volksblatta« iz Novega Sada, v apatinskem okraju pa Ludvik Keks, advokat iz Novega Sada. Namestnike pa imajo Nemci v brčko-palanškem in djakovskem okraju. Dosedanji poslanec nemške manjšine dr. Kraft zaradi znanega spora i dr. Moserjem ne kandidira. — Madžarska manjšina ima enega kandidata.
Kakor smo že poročali; je v vseh banovinah za JRZ najboljše razpoloženje, ker se je ljudstvo tekom zadnjih treh let prepričalo, da je vlada storila Vse, da bi ljudstvo gospodarsko dvignila in niu zagotovila lepše in boljše življenje. Vlada ljudstva ni varala z obljubami, temveč se je vrgla z vso silo na delo in sedaj prihaja medenj po že izvršenem programu m na podlagi doseženih uspehov prosit za njegovo zaupnico: V tem pogledu ima sedanja vlada zares izredno lahko stališče pri obračunu s svojimi političnimi nasprotniki na terenu.	s
Opozicija je povsod brez programa in sprejema pod svoje okrilje vsakogar, • kdor koli se ji ponudi. Zaradi tega nastopa povsod destruktivno ter se v polni meri poslužuje svojih najnovejših zaveznikov komunistov, s katerimi se bratsko druži tudi ostanek JNS z Zivkovičem in njegovim tekačem dr. Kramerjem ter pofovcem Jevtičem rta čelu.
Zato 'jns-arji samostojno danes skoraj nikjer ne morejo nastopati ter njeni obrabljeni generali begajo na vse strani. Čeprav je dr. Kramer na vse načine prepričeval JNS, da je s političnim spo-
Kitajci pred Kantonom
h Hengknngi.lS, nov..b. Vojni poročevalec- 1X8 poroča, da so kitajske čete že prodrle v -področje mesta Kantona-ter zanetile v industrijski četrti Hofl«<ii»»>hi ■itongehnu-deset; fnevarnih požarov. S tem so uničili velika skladišča blaga in živil. Navzlic velikim naporom gasilcev doslej požara niso mogli omejiti.
Bluma skrbi, če bo še kdaj Jud smel biti predsednik vlade
Pariz, 15. nov. TG. Voditelj francoske ljudske fronte marksist Leon Blum je imel vLillu demagoSki govor, v katerem je napadel obnovitveni načrt sedanje vlade, odnosno novega finančnega ministra Paula Ravnaiida. V svoj eni; govoru je dejal, >da se je sedanja vlada spraJ vila na socialno in gospodarsko zakonodajo, ki jo je z velikanskimi težavami zgradila ljudska fronta. Toda delavski razred je danes prav takoi kakor pred 2 letoma trdno odločen, da bo branil socialne pridobitve ljudske fronte. Z obžalovanjem opazujemo napade in grožnje na naie delo, toda prepričani smo, da ne bo tako lahko uničiti, kar je delovno ljudstvo Francije, hotelo in izpeljalo.« Sodrug Blum je potem napadel vladno tiskovno politiko ter imenoval' >grd škandal vse početje vlade, ki ho^e tisku vzeti njegovo svobodo.« Blum se sprašuje, če se morda v nekaj mesecih ttidi v Franciji ne W zgodilo, da socialistične organizacije in socialistični tisk sploh ne bodo več smeli izražati svojega prepričanja o mednarodnopoiitknih <lc>J godkih, ki prizadevajo Francijo. »Zgoditi se zna, da ho tudi za Francijo prišel trenutek, ko se bomo morali vprašati, če smo še svobodni ali ne, in če smemo delati, kakor hočemo. . ali če bomo morali poslušati, kaj nam bo ukazala tujina.	.
Blum na koncu vprašuje poslušalce, če bi bilo danes sploh še mogoče, kakšnega socialista spraviti na čelo francoske vlade, ko sq mu odgovorili, da je to mogoče, je. Blum vprašal naprej: »Ali bi mogli izročiti oblast kakšnemu Judu? Ne gre za mojo osebo. Reči hočem samo toliko, da bi se danes v Franciji vsak Jud, ki bi ga vprašali, če hoče prevzeti odgovornost za vodstvo vlade, dobro premislil in bi ponudbo v zavesti, da svoji domovini ne sme prizadeti novih težav, odklonil.«
večinoma brez parlamenta in Ista vlada z istim gosj>odarskim načrtom naj nato vlada čez nove volitve nekako do leta 1942. Če bi bilo potrebno, se naj tej vladi dado pooblastila, ki bi veljala do lety I9i2.	. "■... . ■"'. : '''';
Snoči je zasedala desničarska republikanska demokratska zveza. Predsedoval je Louis Marin, glavni govornik pa. je bil znani finančni ma-griat Francois de Wen.del, ki je ostro napadal Revnauda. ker skuša s svojim »usmerjevanjem« gospodarstva ovirati svobodo denarnega trga iii svobodo v izmenjavi blaga.
Še - odločnejši so seveda socialisti in komunisti. Komunisti -so že zadnjič glasovali proti Daladjeru v vprašanjih zunanje politike, dočim so se socialisti. vzdržali, Zdaj pa so socialistj sprejeli sklep, da bodo .v parlamentu nastopili proti Reynaudovim reformam. Podcentrala socialistične stranke. Glavna "Strokovna zveza, pa je danes na . svojem kongresu v Nantesn soglasno sprejela pod Jouhauxovim predsedstvom resolucijo, v kateri pravi, da ho do skrajnosti hranila socialne reforme bivše »ljudske, fronte«. Verjetno je. da bo Daladier mogel uspeti le, če razpusti parlament.	.
razumom z dr. Mačkom unltaristični JNS zagotovljena lepša bodočnost, je vendar dosegel samo to, da je stranko, ki jo je sam ustvarjal, definitivno razbil. Tega se danes zaveda on in člani stranke. JNS-arji eo %e včerej navdušeno odobravali skupen politični nastop z dr. Mačkom, danes to odkrito obžalujejo in napadajo dr. Kramerja kot največjega strankinega škodljivca. Pravijo, da je za njegovo politično moralo značilna stalna poteza: izdajstvo. Dr Kramer je izdal doslej še vsakogar. Najprej Davidoviča kot šefa bivše demokratske stranke, za tem svoj'cga novega šefa, pokojnega Svetozarja Pribičeviča, nato Uzunoviča, končno celo program stranke same. Danes uvidijo skoraj vsi, da dr. Kramer k sporazumu JNS ni prinesel nič. Nobena politična skupina noče sodelovati z JNS. Proti JNS nastopa tudi že dr. Maček ter prav tako povsod postavlja proti kandidatom JNS svoje kandidate.
JNS pa na drugi strani svoje ostanke slepi in vara, češ da vodi opozicijo Zivkovič in ne dr. Maček in da je Zivkovič nosilec liste, ko je jasno, da je diktator Zivkovič le pohleven okrajni kandidat dr. Mačka v Negotinu. Istotako je govoril pred dnevi v Sarajevu pofovec Jevtič, ki si je lastil zasluge, da so dr. Mačka prav za prav tako ukrotili, da je hrvatsko vprašanje postalo čisto notranjepolitično vprašanje, — kar je jasno ii vsakega političnega začetnika — in se ne bo reševalo izven države.
Take politične nemorale ln brezznačajnostl naše notranjepolitično življenje doslej se ni poznalo in oče te nemorale in brezvestnOsti je po mnenju tukajšnjih političnih krogov dr. Kramer.
Nadškof dr. Stepinac se je vrnil iz Rima
Zagreb, 15. nov. b. Davi so se vrnili iz Rima zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac, djakovski škof dr. Ante Akšamovič in banjaiujši škof o. Josip Garič. V Rimu je ostal še križevski vladi,ka dr. Dionizije Njarady zaradi ureditve cerkvenih vprašanj v Karpatski Ukrajini. Zaradi novih meja se mora izvršiti nova razdelitev grško-katoliške škofije na tem področju. Ker je bil dr. Dionizije Njarad.v svoječasno aj>ostolski administrator v tej pokrajini, ga je sv. stolica zadržala za. svetovalca v tem vprašanju. Nadškof dr. Stepinac je j)0 vrnitvi izjavil sotrudniku »Hrvatske Straže«, da je o priliki svojega bivanja v Rimu prosil sv. očeta za apostolski blaioslov. Sv. oče, ki hrvatski narod zelo ljubi, mu pošilja svoj blagoslov.
Obrtni odsek Zbornice T0I
Pod predsedstvom g, Ogrina je bila v torek dopoldne seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Na seji je bilo ugotovljeno, da se konjunktura v obrti ni izboljšala, čeprav bi bilo n. pr. po povečanju števila obratov sklepati na rnatrto izboljšanje. Obrtni odsek je sprejel zbornični proračun v {predlagani obliki. Nato je odsek razpravljal o predlogu gostinskega odseka za 4. podpredsednika Zbornice ter o reorganizaciji obrtnih združenj na ibbrničnem področju. Po nalo.gu ministrstva za trgovino in industrijo nai se število obrtnih združenj na zborničnem področju zniža ža najrtlaiif polovieo. Nato je odsek razpravljal o raznih obrtnopravnih zadevah in o podporah obrtnim nadaljevalnim iolara ter končno o navodilih za poslovanje zborničnih zastopnikov v šolskih odborih. Tudi o avtonomiji odsekov je bila krajša debata.
Popoldne je bila seja širše ujrrave Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici, kateri je predsedoval g. Ivan Ogrin. Tajniško poročilo je podal g. dr, Josip Pretnar o delu v centrali, g. Bureš o delu poslovnice v Mariboru, g. Hohnjec o Celju in g, Midorfer o Novem mestu. Odobren je bil pr&račun zavoda, ki znaša okoli 400.000 din. Seja uprave se je dosti bavila z vprašanjem ^družitve zborničnega in banovinskega zavoda v en zavod. O tem se bo še razpravljalo. Končno je uprava zavoda odobrila razne jjodpore in pragrajn dela.
Belgrajske novice
Belgrad, 15. novembra, m. V Sarajevu je bila snoči zaključena razstava »Triletnica vlade dr. Sto-jadinovičai. Razstavo je obiskalo 34.762 ljudi. Razstavo bodo prepeljali v Kragujevae v morav6ki banovini, kjer bo odprta 20. t. m.
Belgrad, 15. nov. AA. Turistični urad kraljevine Jugoslavije ,v Budimpešti, sporoča: Madžarske oblasti so ukinile vse začasne odredbe, ki so se nanašale na omejitev potovanja v tujino. Odslej morejo madžarski turisti svobodno potovati v Jugoslavijo.
Vatikan. 15. nov. AA. Havas: Vatikanski list Osservatore Romano pravi, da pomeni objava zakona, s katerim se prepoveduje sklepanje zakonov med italijanskimi državljani arijskega plemena in med osebami drugega plemena enostransko kršitev konkordata, ki je bila 1929 sklenjen med Italijo in sv. stolico.
Vihar proti vladi
Pariz, 15. nov. c. V Franciji se pripravlja velik vihar zaradi novega gosj>odarskega načrta Daladiera in njegovega finančnega ministra Paula Ravnaiida. Vlada je za uvod že morala popustiti navalu razburjenja in je pristala na to, da se francoski parlament sestane b. decembra na jesensko zasedanje.
Vlada pa ima pripravljen svoj taktični načrt, kako postaviti svnje zahteve v parlamentu« Sredina parlamenta, na katero lahko poslej Daladier računa, želi izglasovati v parlamentu Dsladtrru in Revnaudu obširna izredna pooblastila. in sicer kar za dve leti. Ti krogi menijo, da je položaj tako hud, da je treba računati dve ali štiri leta, da se more francosko gosjxi-darstvo še rešili. Najprej je zato treba zagotoviti neko stalnost vlade, in sicer se naj pod Daladierovim in Rcvnaudovim vodstvom sestavi vlada, ki bo mnrsla ostati na obla«ti vsa i dve leti. Dve leti bi naj nato taka vlada delala
Novi topilnici za cink in svinec
Belgrad, 15. nov. AA. Danes sta bila v pisarni Trepčamines v Belgradu ustanovna občna zbora topilnice svinca v Zvečanu z osnovnim kapitalom 60 milij. din in topilnice cinka v Šabcu z -začetnim kapitalom 30 milij. din. Glavni ustanovitelj in fi-nancer teh dveh družb je družba »Trejičamines Limited« v l>ondonu. Za člane upravnega odbora v obeh družbah so bili izvoljeni Alfred Chester, Bi tli Ralf -Micklan, Walter Chatfield, Jimes \Vait-haus in ing. Nikola Savič. Predsednik upravnega odbora obeh družbe- je Alfred Chester, a njegov namestnik ing. Savič. Obe družbi sta bili ustanovljeni z namenom, da se zgradita topilnici cinka in svinca. Topilnica svinca se bo zgradila v Zvečanu ter bo dovršena do oktobra 1939. Njena začetna kapaciteta bo -12.000 ton surovega in rafiniranega svinca na leto. Do januarja 1041 se bo topilnica povečala tako, da bo predelovala svinčeno rudo iz vseh rudnikov Trepča Mineš. Za topilnico cinka mislijo, da bo zgrajena v Sabcu. Njena kaj>aciteta bo 10.000 ton navadnega in rafiniranega cinka na leto. Topilnica cinka bo dovršena do julija 1940. Pobudo za žgraititev teh topilnic je dal predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Pri posvetitvi temeljnega kamna v Zenici 21. junija 1936, je rekel dr. Stojadinovič med drugim sledeče:
Danes začenjamo novo ekonomsko politiko, Naše rudno blago bomo t naši državi sami predelovali. Kar srno danes storili z železom v Zenici. bomo jutri storili v Boril, a pojutrišnjem s
tjnerijo bakra v Boru, ki sta bili ustanovljeni v prvih treh letih vlade dr. Stojadinoviča, se danes ostvarja tudi tisto pojutrišnjem iz njegovega govora v Zenici. Kapital za zgraditev topilnic je zagotovila družba Trepfamines na ta nafin, da je povečala svojo osnovno glavnico t izdajo novih delnic na londonskem denarnem trfcišfu. Vpis delnic je prišel ravno v času največjih mednarodnih napetosti v avgustu in septembru letos. — Kljub temu je vpis sijajno uspel, kar je dokaz, da finančniki in ustanovitelji topilnic verujejo v bodož-nost in napredek Jugoslavije.
Osebne novice
Belgrad. 15. novembra, m. Napredovali so sledeči šolski upravitelji in učitelji: v 4. II.: Lihar Franjo, Celje; Gospodarič Cecilija, Jesenice; Oj-striž Ana, upraviteljica, Ljubljana; Lajovic Albin, Ljubljana; Vašte Klotilda, Ljubljana; Levstik Franjo, Celje; Štraus Marija, Ljubljana; Debeljak Zofija, Celje; GraSer Josip, Celje; Tavčar Marija, Ljubljana, Triller Alojzija, Ljubljana. V 5. pol. skupino: Dokler Terezija, Tržič; Pire Janko, Maribor; Lorber Olga. Mariboi; Glavora Franjo, Jesenice; Haberman Franjo, Maribor. Debemik Simon, Lendava: Kos Alfred. Gornja Radgona; Šparl Avgust, veroučitelj. Maribor. V ,6. pol. »kup,: Rot
kako drugo rudo, da bomo popolni gospodarji »i- i Ana, Št. Vid nad LjubPano; Kosta Ivan, Ljublja-stega, kar nam je najpotrebnejše. Za Zenico in ra- • na; Aibert Viadka, Ljubljana.
Volivni boj v znamenju dveh front
Niti 10 dni ni več časa za vlaganje kandidatnih list, zato je umevno, da sedaj vse 6tranke in 6trančice skušajo v zadnjem hipu spraviti skupaj dovolj podpisov za 6voje kandidate. Vse stranke pa se zbirajo danes v znamenju dveh front.
Tu je fronta vlade, ki ima pokazati toliko uspešnega dela za ljudstvo, kakor doslej še nobena vlada ni storila.
Na drugi strani pa je tako imenovana združena opozicija. Ta združena opozicija je nekak posnetek »ljudske fronte«, ki je povsod po svetu že 6krahirala. Obžalujemo, da je ravno voditelj hrvatskega naroda dal svoj hrbet na razpolago tej pestri in pisani družbi. Vsaka opozicija, ki se udeležuje volitev (to je načelo demokracije, na katero se ta pisana družba v svojih letakih sklicuje), ima namen doseči večino ter potem s to večino v parlamentu vladati. Toda ta večina mora za vladanje imeti svoj program, svoja skupna načela. Ta pisana družba pa ne spravi skupaj niti enega skupnega oklica za volitve, kaj še, da bi napravila skupen delovni program. Druži jih zgolj ena misel, podreti to vlado, potem pa naj pride, kar hoče! To pa je za vladanje premalo, ker ljudstvo v teh nevarnih časih ne sme biti poskusni kunec za skrahirane politike.
Pisana je ta družba! Takt ji za hrbtom dr. Mačka dajejo posinovljenci Moskve, ki bi radi v tej družbi prišli med ljudstvom do večje veljave in kredita. Njim ob strani jim kimajo socialistični voditelji brez armade, ki so skozi 20 let vladali v delavskih ustanovah skoraj po vsej državi, ne da bi bili za delavstvo kaj storili. Če je današnja vlada sedaj uveljavila in izvedla najvažnejše delavske postave, bi ji morali za to izreči priznanje. Toda ti možje tega ne store, ampak hočejo vztrajati v družbi tistih, ki so 20 let delavski stan gnjavili. V to družbo so zašle tudi obledele zvezde prejšnjih nasilnih režimov. Kar ganljivo je slišati, kako v tej družbi dr. Kramer, Jevtič in Živkovič rohne proti vladi ter se zaklinjajo, da so za popolno demokracijo. In mladi Moskoviti sedaj te doslužene politične generale kujejo v deveta nebesa! Najožji zaupnilc dr. Mačkove politike na Slovenskem pa je postal sedaj glasoviti dr. Marušič, to je tisti, ban, ki je dejal, da je njegova glavna naloga iztrebiti SLS in njen vpliv, ki je uničeval vse, kar je slovensko ljudstvo v polstoletju samo ustvarilo za svoj kulturni in gospodarski napredek. In za nameček sede sedaj poleg istega dr. Maru-šiča še nekateri voditelji tako imenovanega krščanskega socializma, ki menijo, da so dr. Maček in Jevtič in Živkovič in dr. Kramer in Marušič bolj vredni njihovega sodelovanja, kakor pa voditelj slovenskega naroda dr. Korošec.
Če zoper tako združeno opozicijo nastopajo že tudi na Hrvatskem, če ji med Srbi ugovarjajo tudi že možje, kakršen je dr. Ribar, če jo je pravilno naslikal V nedeljskem govoru minister dr. Spaho, če se torej taka politika upira zdravemu razumu drugod, 6e še bolj upira zdravemu razumu med slovenskim ljudstvom. Iz te moke ne bo kruha!
Minister dr. A. Korošec med svojimi volivci na Dobrovi pri Ljubljani.
Minister dr. Krek na zborovanjih po Sloveniji
Zadnjo soboto je minister dr. Krek imel ob 20 krasno uspeli shod v Zidanem mostu (kolodvorska restavracija), kakršnega Zidani most menda še ni imel.
V	nedeljo popoldne je imel minister g. dr. Krek sestanek zaupnikov JRZ iz kočevskega okraja v Ribnici. Ta sestanek je ugotovil, da v kočevskem okraju nesporno zmaga kandidat JRZ gosp. Rigler.
V	ponedeljek dopoldne pa je bilo veliko politično zborovanje v Laškem, kamor je prišla okolica mesta Laškega in kjer so se zbrali tudi meščani. Lešnike je tri minister dr. Krek kot govornik in lešnike so trli tudi drugi govorniki in smo prepričani, da so štrli tako na drobno, da bo komaj kaj. ostalo.
Zvečer ob 7 so možje in fantje v Cerkljah napolnili dvorano in tako dokazali, da so Cerklje ostale vredne same sebe. Zborovanje je potekalo v najlepšem redu ter je s tem podana najboljša garancija, kako bodo potekali shodi ministra dr. Kreka v krškem okraju, ki je kandidat tega okraja. Vsa mačkovska nasilja, mačkovska zavijanja in tudi denar, ki ga obljublja jo,naših slovenskih fantov in mož ne bo premotilo.
2ivkovičev ban sedaj Mačkov zaupnik
Nedeljske konference z Mačkovim zastopnikom inž. Košutičem v Ljubljani se je poleg dr. Lončarja, dr. Kukovca, dr. Stanovnika in drugih mač-kovcev udeležil tudi veliki borec za slovenstvo in demokracijo dr. Marušič, ki je tako postal poleg zgoraj imenovanih gospodov nekak ožji zaupnik hrvatskega voditelja za slovensko politiko.
Kakšnega zaupnika si je hrvatski vodja dr. Maček izbral za svojo hrvatsko stvar med Slovenci, najbolj dokazuje dejstvo, da je dr. Marušič kot Živkovičev ban razpustil na Slovenskem vse slovenske organizacije, namenjene dvigu slovenskega naroda. V rokah imamo Marušičevo okrožnico od 5. julija leta 1932, ki jo je bil Marušič kot ban razposlal vsm okrajnim načelnikom na Slovenskem. Ta okrožnica je prava fotografija Marušiče-vega »slovenstva«, ki sedaj služi Mačku. V tej okrožnici Marušič pravi med drugim tudi takole: »Po popolnoma zanesljivih poročilih je protirežimsko gibanje pristašev bivše SLS zaradi energične intervencije oblasti res da prekinjeno, ni pa še ustavljeno. Neki voditelji bivše SLS razvijajo dobro organizirano akcijo z namenom, da med ljudstvom izzovejo nezadovoljstvo in povzročajo nerede, izkoriščajoč težke gospodarske razmere v državi. V ta namen se bodo tudi v bodoče posluževali raznih prilik, da bodo zbranemn ljudstvu iznenada držali hnjskajofe govore proti današnjemu stanju in režimu... Dolžnost upravnih oblasti je, da vse take namere onemogočijo.
V slučaju, da se kdo od opozirionalcev kljub dobro organizirani nadzorni službi vendar vtihotapi v kraj, kjer je zbrana večja množica ljndi, naj policijske oziroma žandar-merijske oblasti napravijo potrebne korake, - da take osebe odstranijo. S takjnii osebami je treba postopati po zakonu ...
Gg. sreski načelniki, upravnik policije itd. naj pred vsem na 1ajen nflfitt' t»|sotttve nost in lojalnost poštnih upraviteljev. V pozitivnem primeru naj osebno stopijo z njimi v stik in sporazumno odrede zaupen pregled poštnih pošiljk. V negativnem slučaju je o uspehu poizvedb poročati meni osebno, strogo zaupnim potom. Na glavne pošte stalno odrediti po enega popolnoma zanesljivega uradnika, upraviteljem pošt pojasniti, da gre v teh primerih za izsleditev kriminalnih dejanj. Organizirati tajen pregled železniških pošiljk, kjer je »o mogoče, v sporazumu s postajnim načelnikom. Predhodno ugotoviti zaupnost in lojalnost teh, kakor tudi carinskih in finančnih organov, kjer pridejo ti v poštev.
Vsako kršenje zakona o zaščiti varnosti in reda v državi je potrebno posebno strogo preganjati v slučajih, ko so krivci znani in vidni opozicio-n a I e i...«
In ta mož je danes Mačkov zaupnik za razbijanje slovenskih vrst, kakor je bil svoj čas Živkovičev zaupnik, z isto nalogo.
Novi Mačkovi kandidati za Laško
Trbovlje, 15. nov. Tisti, ki hočejo JSZ speljati na politična pota, so pregovorili Lešnika iz Hude jame, da tudi poleg drugih kandidira na Mačkovi listi, češ da bo
©
J/ar je
nebotičnik med
stavbami
TUNGSRAM Kryj\tai
med acunicarni!
tam bolje zastopana slovenska in katoliška stvar. Skupini JSZ v Trbovljah in Hrastniku sta proti takim novim potom in zlorabljanju Strokovne zveze in sta Lešniku to tudi sporočiii in kandidiranje odsvetovali, ponujano namestništvo na njegovi listi pa tudi odklonili. Tako je prišel za namestnika g. Marinček iz Ljubljane, ki je že pri dosedanjih »strokovnih predavanjih« pri tukajšnjih skupinah navadno poročal le o raznih ljubljanskih zakulisnih spletkah, malo pa povedal res stvarnega in strokovnega. Zarad takega nastopanja pri volivcih ne bo dosti vlekel. G. Lešnik je zadnjo nedeljo ob času shoda ministra g. dr. Kreka v Laškem sklical občinsko sejo, vsak mora misliti, da iz na-gajivosti, a so prišli le trije odborniki, vsi ostali pa so ga pustili na cedilu.
Razkrižje je slovensko
V	nedeljo, 13. t. m., je imela JRZ na Raz-križju svoj volivni shod. Ljudstvo je z navdušenjem sprejelo strankinega kandidata g. Franca Snoja iz Gornje Radgone in je z zanimanjem in odobravanjem poslušalo njegov govor, kakor tudi drugi govore.
Ta dan je razkrižko ljudstvo izpovedalo zvestobo dr. Korošcu in Sloveniji ter pokazalo, da razen g. Snoja nima na Razkrižju nihče nič iskati.
Dr. Spaho o Mačkovih zaveznikih
Preteklo nedeljo je minister dr. Spaho v Sa-dajevu imel shod svojih volivcev, kjer je dejal med drugim tudi to: »Ko bi danes na listi dr. Mačka bili tisti ljudje, s katerimi smo pri zadnjih volitvah na Mačkovi listi nastopili tudi mi, bi mi danes temu ne ugovarjali. Ljudje naj svobodno glasujejo za to ali ono listo ter naj dajo svoje zaupanje tistemu, ki ga imajo za najboljšega. Toda na tej sedanji Mačkovi listi so gg. Peter Živkovič, Jeftič in Velja Popovič, to so prav isti možje, ki so tedaj nad nami' in dr.. Mačkom izvrševali najhujši, i teror,-,; ter.. jja^Uje, Vendar smo mi preveč svobodoljubni, da bi mislili na to, kako bi gg. Jeftiču in Popoviču vračali milo za drago. Ko smo se tedaj za petomajske volitve zbrali na Vračniku, da bi se pogovorili na volivnem shodu pred 5. majem, so nas tedaj razgnali. Danes pa se Jeftič in Velja Popovič lahko svobodno sprehajata.«
No, če je dr. Maček pozabil na tiste čase in če so pozabili na tiste čase njegovi sedanji zavezniki, ljudstvo pa ni pozabilo strašnih krivic in nasilja. Zato tudi ni dvoma, da si je dr. Maček s takimi Zavezniki močno škodoval ne le na Hrvatskem, marveč tudi drugod.
Kaj pravi »opozicionalna levica«
V	okviru združene opozicije vodi dr. Ivan Ribar, bivši predsednik ustavotvome skupščine, katera je izglasovala tudi centralistično ustavo, svojo skupino, katero on imenuje sopozicionalno levico«. Torej 43 povabljenih mož te levice se je v nedeljo zbralo v Belgradu, kjer so zborovali od 9 dopoldne do 3 popoldne. S te svoje seje so izdali poseben komunike, v katerem pravijo: >Kon-ferenca je obravnavala vprašanje političnega stanja in taktičnega nastopa opozicionalne levice pri volitvah 11. decembra. O tem vprašanju so konferenci poročali gg. dr. fvan Ribar, Života Miloj-kovič in dr. Dragoslav Smiljanič. Na konferenci se je manifestirala soglasnost vseh delegatov o vseh aktualnih političnih vprašanjih, kakor tudi o vpra-
šanju taktičnega nastopa opozicionalne levice pri volitvah 11. decembra. Vsa poročila in vsi govorniki, ki so se udeležili pretresa, so se izrekli zoper volivno sodelovanje med strankami Združene opozicije in JNS, ker je to sodelovanje škodljivo za demokratski pokret združene opozicije. Na koncu je konferenca izvolila odbor, ki je pooblaščen, da v duhu poročil in govorov na konferenci izdela resolucijo in jo izroči javnosti.«
Zveza združene opozicije z JNS dela torej njenim tvorcem hude skrbi in težave.
Pravijo, da nočejo z dr. Mačkom
List »Hrvatski borac« prinaša članek znanega Joe Matošiča, ki piše: »Čutimo, vidimo, opažamo in smo vedno bolj prepričani, da vodstvo HSS zapeljuje hrvatski narod in da ne vodi politike v duhu in interesu hrvatskega naroda, marveč da tisto nekoliko pokvarjene gospode dela politiko le za svoj žep. Zato se je razočarani in ogorčeni hrvatski kmet odločil, da ne bo več glasoval za dr. Mačka, ker se je prepričal, da on ni pravi vodja ter da je izgubil legitimacijo, zastopati Hrvate. Ko bi bil dr. Maček pravi vodja hrvaškega naroda, bi bil — preden se je odločil vzeti na svojo listo prekletega in zloglasnega Jevtiča — sklical glavni odbor HSS in vse narodne zastopnike ter se z njimi posvetoval, kaj in kako je treba ukrepati... Dr. Maček je s svojo politiko dokazal, da z njo razdvaja in razbija složne vrste HSS, katere je s svojo genialno politiko zbral Stjepan Radič. Dr. Maček je tukaj Radičevo dediščino razmetal ter danes nima niti polovice pristašev, tistih pravih, navdušenih pristašev, ki jih je imel Stipica Radič... Dr. Maček ni znal izkoristiti petomajskih volitev, ko so mu vsi Hrvatje enodušno dali svoje glasove, pa gotovo tudi sedaj po teh volitvah ne bo vedel, kaj naj počne. Zato Hrvatje 11. decembra ne bodo volili ne dr. Mačka, ne Jevtiča.«
Socialisti na Hrvaškem n« postavijo kandidatov
»Slobodna Riječ« poroča: Po posvetovanje vseh zainteresiranih krogov je akcijski odbor za obnovo bivše socialistične stranke v Zagrebu sprejel te sklepe:
1.	da socialistična skupina po hrvatskih krajih pri sedanjih parlamentarnih volitvah ne postavi svojih samostojnih kandidatov;
2.	da ta stranka v teh krajih ne postavi niti skupnih kandidatskih list z drugimi političnimi skupnami;
3.	da se bo v pogledu načelnih navodil dala za samo glasovanje voditi po odločbah osrednjega odbora za obnovo bivše socialistične stranke v Belgradu, katere bodo pravočasno sprejete in sklenjene. (Krajevnim činiteljem bo prepuščena svoboda, da se sami lahko opredele za enega ali drugega okrajnega kandidata.)
Za tak sklep so bile na eni strani merodajne posebne politične razmere v hrvatskih krajih, na drugi strani pa je bil odločilen položaj socialistične skupine v svojem odnosu do drugih političnih skupin, nazadnje pa tudi razbitost delavskega razreda v teh krajih, ki zanjo socialisti ne prevzamejo nobene odgovornosti.«
Najbolj zanimiva je »razbitost delavskega razreda v hrvatskih krajih«, kar se po domače pravi, da tamkaj rdeči sodrugi med delavstvom nimajo nikogar za seboj. Zato res ni kazalo, da bi svojo socialistično listo pri volitvah dali preštevati, ker ne bi bilo nič šteti.
KULTURNI OBZORNIK
Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih
Po osnutku dr. Ivana Preglja priredil za tisk dr. France Tomšič. Jugoslovanska knjigarna 1938, str. 163.
Slovenske šole že več let pogrešajo primerne slovstvene zgodovine, odkar je popolnoma pošla Grafenauerjeva Kratka zgodovina slovenske književnosti. Nujno potrebujemo nove šolske slovstvene zgodovine in čudimo se, da je še nihče doslej ni napisal. Pred leti je prof. dr. Pregelj napisal priročni repetitorij poetike in stilistike, ki naj bi bila nekaka priročna ponavljalna knjiga za dijake višjih šol. Toda še pred svojo boleznijo je zasnoval podoben priročnik o slovenski književni zgodovini, ki bila prokrojena sedanjim učnim načrtom, obenem pa primerna maturantom za ponovitev slovstvenega gradiva, v obsegu, kakor ga terjajo gimnazije. Tako je Pregelj dal zasnutek in pripravil vprašanja, po katerih je potem prof. dr. F. Tomšič uredil ali pa morda tudi napisal odgovore. Snov je tako razdeljena po dobah slovenske slovstvene zgodovine, v drobnem tisku pa je dodana snov iz srbohrvatske književnosti. Tako je vsa knjiga tipično šolsko razdeljena po literarnih oznakah kot: pismenstvo (1000—1551), protestantska verska obnova (1551 — 1600), katoliška verska obnova (1600—1768), prosvetljenstvo (1768 do 1819), romantika (1819—1848), poetični realizem (1880—1895), naturalizem (1895—1899) do sodobnosti (1899 do danes). Po teh v naši literarni zgodovini že utrjenih razdobjih in terminih podajata sestavljalca vso snov v obliki maturitetnih vprašanj ter obenem že tudi odgovore. Razumljivo
je, da bodo zato ti odgovori kar najkrajši in skušali povedati snov tako, da bo dijaku razumljiva, da pa se ne bodo spuščali v kakšno globokejšo problematiko ter ne reševali kakih spornih vprašanj. Vendarle pa so vprašanja, še bolj pa odgovori nekajkrat le preveč zunanjega značaja, bio-grafskozgodovinskega in filološkega, zaradi česar ne pridejo pesniške postave .do take izrazitosti, kakor bi sicer morale oz. niso poudarjene tiste stilne ali notranje pomembnosti del, kalior bi pri podrobnejši obravnavi in morda drugačnem gledanju prišlo do večje veljave. Vsa knjižica je izrazito šolskega značaja z vsemi takimi dobrimi in slabimi stranmi, vendar je ob današnjih razmerah nujno potreben repetitorij slovenskemu dijaku, ki nima sistematične knjižne zgodovine od začetka do današnjih dni. Nujno potrebna pa je tudi vsakemu, ki bi se hitro hotel vsej najnujneje poučiti o kakem vprašanju iz jugoslovanske književnosti, toda zavedati se mora, da iz nje dobi več materialnih podatkov kot pa podobe in povezanosti duha. Kajti vprašanja so komponirana po stereotipnih šolskih »problemih«: Kdo je kdo? in Kaj je napisal? Globlje pa po navadi sestavljavca, praktična profesorja ne segata, razen v oznakah knjižnih struj in raznih literarnih definicij.
Knjižica, ki ima priročno obliko, je nujno potrebna vsakemu slovenskemu dijaku ter dozdaj nadomestuje šolsko književno zgodovino. td
Koncert
Ljubljanskega godalnega kvarteta
Res je razveseljivo dejstvo, da so člani Ljubljanskega godalnega kvarteta (gg. Pfeifcr, Stanič, šušteršič, Mtiller) tako zel oneutrudljivi in da s tako vztrajnostjo goje svojo komorno umetnost, ki nam jo vedno znova nudijo v okviru rednih sezonskih koncertov.
Tokrat so nastopili zopet žc ob pričetku sezone in koncertirali v veliki Filharmonični
dvorani. Njihov spored je bi! mikaven po svoji posebni barvitosti. V sredi je kot umetniško ranovesie stal Beethovnov kvartet v e-molu, na uvodnem mestu je bil novi kvartet R. Zike, ki je bil nagrajen na mednarodnem natečaju, zaključil pa je spored kvartet G. Verdija, ki nam je drugače na komornem glasbenem polju jx)vsem nepoznan.
Zikov kvartet je umetnina svoje vrste. V slogovnem, arhitektonskem in komopozitorno tehničnem pogledu sicer ne prinaša nič posebno novega. V osnovi je naslonjen na pozno impresionistično smer, mešano iz usedlin francoskih, nemških in čeških glasbenih svojstev; stihi primerna je tudi zgradba, ki se naslanja na krajše, ostro izdelane motive, mozaično nanizane v celoto, ki je zopet zaključena v bolj ali manj simetričnih ponovitvah. V ostalem pa jc skladba pretežno homofona, dasiravno se instrumenti gibljejo povsem samostojno in predejo glasbeno tkivo tudi v krajših fugat.nih členih ter se s posebno naslado oklepajo osti-natov in ležečih tonov, ki pa so večinoma ritmično razčlenjeni. Melodije imajo v osnovi romantični značaj, ritem je zelo pisan, harmonija pa je barvno nasičena. Prav v harmonskem sestavu pa je umetnina svojstvena, in sicer v nekem silno stvarnem razčlenjevanju. \ tis imaš, kot da je skladatelj ujel snovno tonsko sestavino do kraja in jo podčrtal ter potisnil v zavest vse odtenke tonskega utripa, ki so drugače neopazno zlijejo v en sam tonski vtis. Če smem rabiti primero: skladatelj jc dal ton pod drobnogled in to povečano naslikal. S tem pa je v bistvu ton še bolj posnovil. Dosegel pa je posebno nenavaden in slikovit zven, ki za-mamlja poslušalca s svojo čudno nenavadnostjo. Da je to v tolikšni meri dosegel, mu je nedvomno pomagala dolgoletna izkušenost na polju godalne glasbe (saj ga poznamo kot prvega violinista »Zikovega kvarteta«) in podrobna poglobljenost v odtenke tonske zvočnosti.
V to smer je zastavljen ves pomen opisane umetnine. — Beethoven je kot prvi glasbeni romantik in kot mejnik v dobo glasbenega razvoja do danes nakazal novo pot predvsem v svojih kvartetih. V njih vlada sicer še vedno neka klasična kristalnost in nadosebna oblikovna zakonitost, pri tem je redko kje zajet čio-vok z vso svojo osebno nerešenostjo vprašanj tako globoko, kot prav v teh umetninah.' Te poteze je jasno nakazal tudi tokrat izvedeni kvartet v e-molu. — Verdi je prav gotovo izrazit operni skladatelj in zato so tudi njegove umetnine na drugih popriščih malo znane. Njegov godalni kvartet, ki je nastal že v poznejši dobi življenja (nekako ob »Aidi«), smo slišali sedaj prvič in le. značilno je, kako se nas je umetnina dojmila. Delo je grajeno v izrazito romantičnem slogu in hodi jk> poti, ki jo je zastavi) že končni Beethoven; in ko si poslušal prvi del kvarteta, si kar težko verjel, da jc to Verdi. Kvečjemu staccatirani akordi in njih značilna vezava ter še ustroj melodije so spominjali na skladatelja. Toda v tretjem stavku se ljubeznivi mojster le ni mogel več potajiti, in v vsej širini se je razlila tu njegova značilna fantazija (kot jo poznamo iz kakega »Bigoletta« ali »Trubadurja«) in tudi arija se je razpela v vsem svojem zanosu. Pač pa se je v zadnjem stavku mojster zopet potuhnil in se skril za izrazit in jasno grajen fugato, ki bi ga italijanskemu mojstru komaj prisodil. — lako je bil izvedeni spored res mikavno sestavljen in vreden pri javnosti več pozornosti, kot jo je dokazal skromni obisk.
Pa tudi izvedba sama je bila skrbno pripravljena in igra vseh je bila ubrana in zlila. Ze takoj pri prvem kvartetu je bila nakazana poglobitev v zvočni utrip: če zahteva že umetnina sama nenavadno tankega občutka za najmanjše zvočne podrobnosti in če jc v svojem pravem učinku sploh od teh potankosti za-visna, potem ni čudno, da je človek mimogrede
Devptlptna Tončka Krajnik iz Godešič, župnija Rptečp pri škofji Loki, ki je bila popolnoma hroma in o kateri smo včeraj poročali, da je preteklo nedeljo na Brezjah med sv. mašo sprehodila. N'a sliki, ki jo je posnel radovljiški fotograf g. Slavko Vcngar takoj, ko jp dpklica prišla iz cerkve, sta tudi oop in mati deklice.
Koledar
Sreda. 16. nov.: Otmar, opat; Neža Asiška, d. Četrtek, 17. nov.: Gregorij Čudodelnik, škof; Šaloma, devica.
Novi grobovi t Štefan Eržen
Včeraj dopoldne je v Ljubljani umrl gospod Štefan Eržen, sprevodnik državnih želcznic v pokoju, ki je bil pa naši deželi, zlasti po Gorenjskem, splošno znan in zelo ugleden slovenski in krščanski mož. Kremenitega značaja, pravičen in srčno dober, je več ko 25 let bil zvest naročnik našega lista. Kot sprevodnik je tako slovel in bil tako uvaževan zaradi svoje strokovne službene izvežbanosti in točnosti, da so mu poverjevali vlake, s katerimi so se vozile najvišje osebnosti bivše Avstro-Ogrskc, njegov direktor na tržaškem železniškem ravnateljstvu pa ga je imenoval »najzanesljivejšega sprevodnika državnih železnic«. V pokoju jc bil zaposlen do zadnjega pri Strojnih tovarnah in imel velik krog do.brih prijateljev in znancev; po svoji ženi, gospe Ivanki, ki ji izrekamo svoje globoko sožalje, je bil svak njenemu bratu, dolgoletnemu stavcu g. Fcldsteinu, ki tudi že uživa zasluženi pokoj. Pokosila ga je kratka bolezen na splošno žalost njegovega saTodstva in prijateljev, ki jih je smrt krepkega moža v 61. letu starosti zelo iznenadila in potrla. Mož, gorenjska korenina iz Čepul pod Sv. Joštom pri Kranju, bo ostal vsem znancem v častnem spominu, duši njegovi pa večen pokoj pri Bogu!
Osebne novice
= Z Zagrebške univerze: Na seji mcdicinske fakultete v Zagrebu dne 11. t. m. je bil izbran za rednega profesorja za socialno mcdicino g. dr. Andrija Štampar. Na isti seji je bil spre|et g. dr. Leo Trauner kot klinični asistent in mu je bilo poverjeno vodstvo instituta za fizikalno terapijo in balneologijo na živčni kliniki v Zagrebu in pa predavanja iz te stroke.
= Na tehnični fakulteti Aleksandrove univerze v Ljubljani je 1 >i 1 promoviran za gradbenega inženirja gosp. Tone Fatur iz Ljubljane. Čestitamo!
Za slušatelja železniško-prometnc šole je določen peli. poročnik Ivan Geržina.
— Izpit so opravili: za lekarniškega majorja stotnika I. razr. Bogdan Krajšič Pin Ferdo Pifat; za čin inženirja stotnika II. razr. niž. tehnične stroke inženir-poročnik Bogomir Pust; za čin topniškega stotnika II. razr. poročniki Branko Urban, Vladimir Osmak, Georgij Kreštinski, Leonidas Pahani in Ignac Kranjr in za čin rez. peh. stotnika II. razr. poročniki Roko Brant, Anton Gabron, Frančišek Rizjan, Janko Zupane, Ivan Kron, Josip Pintarič, Zvonimir Bijuk in Gradimir Šojat.
Zlata poroka
Dne 7. t. m. smo obhajali v Jarenini zlato poroko cerkovnika v Jarenini, 88 letnega Kupleža Karla, in njegove 79 letne žene Rozalije, rojene Donko. K njegovi zlati poroki so se zbrali na njegovem domu, kjer zdaj gospodari sin Albin, vsi njegovi sinovi, šest po številu, in njegovi vnuki. Slovesnost je posebno poveličalo to, da so pri sveli maši na koru peli sami njegovi sinovi in vnuki. Vsi šesteri sinovi so izborili pevci, trije so orga-nisti; sin Ivan je v Rušah organist, Stanko v Breznom ob Dravi, Karel pa je bil dolga leta organist pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah in pozneje v Jarenini, sedaj se pa peča s kmetovanjem. Sin Franc je na pošti v Ljutomeru pismonoša, sin Alojz pa je mizarski mojster v Jarenini. Pri sveti maši oh zlati poroki sta ministrirala njegova vnuka. Vnuk Silvo, sin Karla, ki je letošnjo poiVilnd ahsolviral juridično fakulteto ljubljanske univerze, jo ugleden katoliški akademik, ki sedaj dela izpite za doktoi-at. — Naj oba zlatoporočenca Bog ohrani še mnogo let!
Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce t Vaše zdravje!
originalna, naravna in zdravilna
Je samo ena«
ona t rdečimi srd. Zdravje Jn užitekl
—	Hrvatski ikoije pri papežu. V nedeljskem
»Slovencu« smo poročali, da je papež sprejel v avdienco zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, dja-kovskega škofa Aksamoviča in grškokatoliškega škofa dr. Njaradija in ljubljanskega škota dr. Rozmana. To vest moramo popraviti v toliko, da ljubljanski škof g. dr. Rožman te dni sploh ni bil v Rimu in tedaj tudi ni bil sprejet od papeža.
—	Štipendije in podpore iz londa za finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je razpisalo natečaj za štipendije in podpore aktivnih in upokojenih organov finančne konlrole. Prošnje je vložili najkasneje do 1. deremhra t. I. Podrobnejša navodila dobe upokojenci pri oddelkih finančne ko-trole.
obleke v vseh barvah ln kvalitetah: Manufakturna trgovina Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva.
—	Razpisana je shižba cestarja pri okrajnem
cestnem odboru v Mariboru, in sicer na banovinski cesti št. 1/21 Maribor-Marenberg-Dravograd-državna meja, za progo od km 12.000 do km 10.500. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 let in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 10. dec. 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru.
—	Cigani ropajo po vojvodinskih cerkvah. V Bački se je pojavila ciganska tolpa, ki je oblasti do sedaj še niso mogle ujeti. V Novem Vrbasu je na predrzen način ta tolpa oropala vso ulico, medtem ko jc občinstvo gledalo ples ciganskega medveda na ulici. Cigani 60 vlomili v hišo slepega Miloša Iskova v Kuli, mu odnesli 3000 din gotovine, dve vreči moke in moško obleko. To so napravili vpričo Miloševih sinov, od katerih jc eden gluhonem, drugi pa hrom, Skupno z očetom so bili vsi trije nezmožni, da bi se upirali ciganom. Še istega dne so cigani oropali katoliško cerkev v Kuli in odnesli z oltarja nekaj dragocenosti. Oblasti odločno zasledujejo to cigansko tolpo.
—	Tvrdko, oziroma šolo, ki je inserirala v avgustu oglas pod šifro »Garantirano zaneslljv«, prosimo, da se zglasi v upravi »Slovenca«.
—	Pretresljiva družinska žaloigra v Murski Soboti. Okrožno sodišče v Murski Soboti je te dni sodilo proti 40 letnemu brezposelnemu invalidu Ivanu Gabusu iz Rakičana, Ta nesrečnež se je hotel dne 11. septembra tega leta v obupu, ker je bil deložiran iz stanovanja z dvema malima otrokoma, vreči pod vlak. Ulegel se jc na progo, tako da bi ga povozil vlak, ki prihaja iz Bcltincev v Mursko Soboto, Oba svoja otroka je vzel v naročje in tako objeti so ležali na progi. K sreči pa se je strojevodji posrečilo, da je v zadnjem trenutku ustavil vlak in preprečil to strašno dejanje. Gabos je izjavil, da je že 1. 1920. pri neki mlačvi zgubil levo roko in kot invalid ni mogel nikjer dobiti dela. Dobival je le 230 din mesečne invalidnine, od tega pa ni mogel živeti. Njegova žena je sezonska delavka v inozemstvu, denar pa, ki ga zasluži tam, je potreben za vzdrževanje družine. Usodnega dne je bil sodnijsko deložiran iz svojega stanovanja in tako je sklenil iti v smrt s svojim 51clnim 6inom Štefanom in 6 letnim .Ivanom. Ta pretresljiva drama je ganila tudi sodnike, ki so Gabosa obsodili na 6 mesecev zapora po*
Da omogoilmo obisk vsem slojem, bodemo predvajali ta veletilm ie dalje ob znlZanlh cenah IM
Zato naj nihče ne zamudi tega remek dela svetovne filmske produkcije o zemlji in njenih zakladih
Od danes naprej najnovejši Metrov tednik
Sadovi zemlje
Kino Matica 21-24
Ob 16., 19: in 21. uri
Znižane cene veljajo za vse predstave tega filmal
—	Kletarstvo. Spisal Bohuslav Skalicky. — Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom. Cena broš. knjigi je 60 din, v platno vezani pa 72 din. — V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1924. — Kletarstvo je nauk, kako pravilno pripraviti iz grozdja vino in kako ga oskrbovati, spravljati, negovati in kakšna naj bosta čistota in red v kleteh. Knjiga se temeljito bavi z umnim kletarstvom, kajti brez dobrega, smotrnega kletarstva ni uspešnega vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poteg obilne skušnje tudi temeljito poznavanje vinske kemije in bak-teriologije. Važno je poglavje o negovanju sodov in vina sploh; dalje poglavje o napakah in bolezni vin. — Knjiga bo izborilo služila ne le vinogradnikom, potrebna je tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem. ker ix>do našli vsi v njej obilo praktičnih nasvetov in navodil pri ravnanju z vinom. K pravilnemu tolmačenju navodil bodo dobro služile mnogoštevilne slike (8o). — Knjigo toplo priporočamo.
—	Huda prometna nesreča. Dne 10. novembra smo poročali o prometni nesreči na hanovinski c. Guštanj—Dravograd, ki se je zgodila dne 7. nov. Ugotavljamo, da omenjenega dni ni vozil niti avto tvrdke »Motoroik niti avto tovarnarja g. Golla iz Dravograda po banovinski c. Guštanj—Dravograd in torej niti prvi niti drugi ni mogel povzročiti karambola. Kdo se je zaletel v g. Breznika, pa bo dognala oblast. Pri tej priliki še pripominjamo, da je g. Goli v Dravogradu samostojen tovarnar, tvrdka »MotoroiU pa samostojna trgovska družba v Mariboru.
—	Lovci in turisti! Hubertus za plašče, ne-premočljivo blago za vetrne jopice, loden za
gojno. Hudo pa je to, da se še sedaj nobeden ni zavzel za ubogega invalida.
—	Najboljše surovine, največja izdatnost in polna teža so odlike terppntinovega mila »Oven«. Za svoje perilo rabite samo ta odlični domači izdelek.
—	Kriminalno leposlovje kvari mladino.
Mestna policija v Vinkovcih je na kolodvoru prijela tri dijake 4. razreda gimnazije v Novem Sa* du, ki so pobegnili od doma zaradi slabih šolskih ocen. Pri zaslišanju so mladi begunci-izjavili,-da. so pobegnili od hiše, ker jim ne ugaja učenje in šolska disciplina ter so željni pustolovščin, o kakršnih sq dosti brali v raznih romanih ter jih videli v kinematografu.
KAJ PRAVI
' Dr. A. C.
sod. izpr. autor, veščak
Na podlagi priloženega vzorca recepta »Malki« bonboni, kakor tudi iz vzorca si-rovin sem se prepričal, da so sestavine naravni produkti velike vrednosti. Izbrane sirovine so v skladu z nazira-njem znanosti v pogledu hrani-vosti kakor tudi v tem, da so uporabljeni produkti, za katere je dokazano, da u-blažujejo kašelj in hripavost.
Pravi dunajski »Malki< se spoznaio po črki »M«, Tovarniški licenc za Jugoslavijo »Jadranka«, Zagreb
Bonbon dsllkatnti« okusa
pomaga
pri kaši ju in hripavostil
ču, trgovcu iz Gline. Eremija je obtožen, da je v nači na 30. april po nagovoru trgovca Sime Djakoviča omamil Djakovičevo ženo s tem, da ji je poveznil lonec čez glavo, jo polil s petrolejem in zažgal hišo, v kateri je zgorela Djakovičeva žena in služkinja Francka Bclinič, sosedom pa se je še posrečilo, da so rešili DjakOvičevega otroka iz požara. Oba zločinca pred sodiščem tajita krivdo in se izgovarjata drug na drugega. Državni tožilec zahteva za oba zločinca 6mrtno kazen.
zobna pasta
Cbiof odorit
—	Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Bogati okradel reveža. V neki vasi pri Da* ruvarju je kmet Tomo Popovič ponoči obral jablano svojega soseda Nikola Momiča. Ko je zjutraj Momič opazil tatvino, je takoj zahteval od 60seda Popoviča odškodnino za pokradena jabolka. Popovič, ki je bogat kmet, medtem ko je Momič revež, pa je Momiču dejal, naj ga toži, pa bo videl, kaj zmore Popovič s svojim denarjem in-ivezami.^ Popovičevi trije sinovi So le navalili na Momi£a\ š sekirami". Momič ie pričel bežati, toda podivjani Popovičevi šiiiovi bi ga nedvomno ubili, -če ne bi k sreči prišel mimo neki kmet, kateremu se je komaj posrečilo ubraniti Momiča pred napadalci in preprečiti prelivanje krvi.
I
Hitite In ne zamudite I Samo Se par dni predvajamo naJlepSi film sezone Dlsne-yevo umetnino po pravljici bratov Grlmm
Sneplčica
KINO UNION tel. iin
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
I
—	Čar ženskih ust je vsemogočen — v starih časih so ga opevali pesniki in ga prikazovali v idealni dovršenosti slikarji in kiparji. Lepota zob in negovana tista, igrajo pri kulturni ženi glavno vlogo. Svetleča se belina zob napravi usta bolj rdeča in izrazitejša, ker negovana usta izpopolnjujejo lepoto kulturne žpne. Ako negujete (ista z ODOL-om, boste obdržali Vaše zobe sveže in zdrave do visoke starosti.
—	Strašen zločin pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Petrinji se je pričela te dni razprava proti 34 letnemu Lazi Eremiji, očetu treh otrok iz vasi Oblaja, in 32 letnemu Simi Djakovi-
IG\\C! IGNAC! ALI STE VIDELI IGNACA?
jjn-ts tt| 'fii ' 9t oo OflOlš! OKrM a s.iunp f»n 'zios op n»[jnmi[ o.joq »s Jopjj l
•iSoig tui!X a iusi»pu>u4«j tuojiinion mjssoDuiuj uit}|uaiu	|__
'I "ISMfoA onjoi|Zj T|1!|W|»i) af js os [5( MCpnfi I'l,ifnp.\»i[ ns|| [ba inn[iqnf'j a sannp aluAuS us(u,j,
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in sliČno; Radenska vam obrani zdravje in mladostno sveŽ03t.
Jesenice
Drevi oh 8 bo otvoritveni prosvetni večer KPD v Domu. Petje, godba, predavanje (Kraljestvo Dolomitov — Janko Mlakar), in kulturni film. >-< Vstopnina običajna.
. Izredno suho vreme je skoraj posušilo strugo Save. V tovarni to hudo občutijo, ker pomeni zanjo zgubo cenene pogonske sile.
Za veliki shod JRZ v nedeljo, dne 27. nov. na Jesenicali (za ves gorenjski kot), so priprave V polnem teku. Ojačevalci in zvočniki so že zagotovljeni. Na shodu bo govoril tudi minister za socialno politiko g. Cvetkovič.
zaslutil še najgloblje in najtanjše tonske utripe in si jih požele), v kolikor so jih izvajalci le nakazali. Uravnovešen je bil Beethovnov kvartet in dosegel pravo le(>oto v »adagio«, do-čim je manj gotovo in man j jasno zvenel »alle-gretto«. Verdijev kvartet je dobil v obrisu dosledno podobo. V celotnem obsegu se je izvedba dvignila do večje ubranosti. Izmrd posameznih instrumentov se človeku vtisne zlasti viola, ki ji pa tudi violini v izrazu toplo sledita. Violončelo se je po tonu sedaj bolj privilo k zgornjemu terretu in se z njim ubralo, a zdi se, da je značaj instrumentove barve same malce vsiljiv in se mestoma iz celote preveč odraža. Kaže, da se razvija kvartet nasproti možatemu umetništvu, kjer si bo izklesal svojo končno podobo.
Koncert je bil slabo obiskan; neka nnifra-nja lenivost vodi današnjega človeka vse raje k prireditvam z oprijemljivejšo vsebino (zlasti kino!), kot pa je odmaknjena lepota čiste glasbe, za katero je treba pač nekaj več notranje de janstvenosti. Toliko bolj odkrito pa je bilo v priznanju prisotno poslušalstvo. V. U.
K današnji premieri Strindbergove »Labodke«
Iz razgovora z režiserjem Debevcem.
Prav gotovo je Strindberg najgenialnejši duh «vo.je dobe, ki jc ohranil udarnost in veljavo do današnjega dne in jo bo imel še, ko žc davno ne bo več sledu o marsikaterih sodobnih dramatikih. Tehtnost njegove problematike, ima v sebi vse prvine večnih del, ki jih dajejo in ji bodo dajale veljajo tudi v bodočnosti, Pranagona človeštva, kot sta ljubezen in iz nje izvirajoče sovraštvo, sta vedno povračajoča se motiva v njegovi tvornosti. Noben pisatelj ju ni preživel s tako ncugn.ino sila svoje narave kot on in nihče ju ni znal tako živo zajeti v vi.tjrt umetniško obliko.
V svojem bistvu zemski, večni borec s človeškimi nagoni, priklenjen z njimi kot Prometcj, tal nebeškega ognja, na skalo, je bil razdvojen od silne želje, da bi se odtrgal iz zemskih nižin, iz območja majhne vsakdanjosti in se dvignil v nad-zemske višine. V njegovih delih se zrcali bo,j duhovnega velikana, titana, ki se dviga v najčistejše sfere umetnosti in pada nenadno z vrtoglavih višin, kamor seže le resničen genij, v zemsko majhnost. Pri vsem spoštovanju, ki smo ga dalžni njegovi tvorno/sti pri iskanju in uveljavljanju pozitivnih vrednot, za katere je bil najvnetejši borec v prvi vrsti človeštva, vidimo v njegovih delih vrzel, v katerih je padel z višine in spodrsnil v svoji mržnji do vsega slabega, sam v banalnost. Režiser Debcvec (v vrsti njegovih režij tekom let zavzema Strindberg zelo vidna mesto, zrežiral je njegove igre: »Nevesta s krono«, »Sonata strahov« in »Velika noč«) presoja pri izberi del njihovo vrednost predvsem po tehtnosti problema in po tem, kaliko je ostal Strindberg na višini umetniške tvornosti, ne da bi zapadel svoji napaki. V že uprizorjenih delih, prav kakor tudi v »Labodki«, je s pravim razumevanjem črtal šibkejša pisateljeva mesta ter tako iztrebil vse nezadovoljiva iz njih.
Brez dvoma sta obe Strandbcrgovi pravljici »Nevesta s krono«, kakor tudi »Labodka« deli, kjer sc je v fantastičnem svetu neomejenih možnosti in simbole,v razživela najbolj pozitivna stran njegove pesniške domišljije in je ostal na ta način v svetu čiste poezije najbolj zvest svojemu hotenju in stremljenju k nadzemski lepoti in dobroti.
Strindberg je dokazal v »Labodki«, kaj zmore močan duhovni tvorec, če poseže k vrelcu narodne domišljije in zna prikazati vrednote, ki leže zakopane v nordijskih mitih in baladnih motivih. V »Labodki« najdemo številne prastare že znane tčme: zlobno mačeha, v podobi laboda vračajo-čega sc materinega duha, lohengrinski motiv zamolčanega imena, čarobno spanje, motiv Tristana in Izolde itd. Nastopajoče osebe so simbolj človeških nagonov in lastnosti: Labodka jc simbol po
krivem preganjane dobrote, lepo.te in nedolžnosti; mačeha simbol iz bolečine in trpljenja izvirajočega sovraštva; princ žrtev zanemarjene dolžnosti, junak, ki se bori za ljubezen in zmago resnice. Vojvoda je predstavnik vere v zmago, pravico in dobroto; kralj zastopnik pohlepa po nezasluženih predpravicah, poosebljena varljivost in hinavstvo v stremljenju za dosego cilja, Mačehi kreaturi, sužnji njene demonske voljej Sta njeni dvornici Signc, Tova in pa vrtnar. Signe vrši slepo vse njene ukaze, dokler je nesrečna ljubezen do kraljeviča in močnejši Labo,dkin vpliv ne oprostita zla, dokler ne najde v kesanju zopet same sebe in se reši čarobnega vpliva mačehe. Tova jc 6imbol nedolžnosti, ki zaradi svoje čistosti ne podleže zlim silam mačehinega vpliva. Vrtnar, ki seje na povelje mačehe sovraštva in zlo se kakor Signe spreobrne, premagan od Labodkinc nedolžnosti.
V »Labodki« je razodel Strindberg silo sovraštva in čarobno, vse prcmagujo.čo moč prave, velike in nedolžne ljubezni, zmožne največje preizkušnje in trpljenja, ki premaga tudi najhujše sovra-švo. Strindbergov genialni dar za dramatično tvornost pa 6e nc očituje samo po vsebinski tehtnosti njegovih del, temveč tudi v zunanjem okviru, ki ga je določil za svoje igre. Njegov izredni smisel za optično gledanje dejanja, za barvno kompozicijo, za nastroj, za mimiko, pantomimo, skratka za vse prvine, ki jih vsebuje dovršeno zamišljena in izvedena uprizoritev dela, so ga vodili tudi pri ustvarjanju »Labodke«. Kot pravljična igra zahteva posebnega upoštevanja vseh pisateljevih zamisli, če naj doseže tisti učinek, ki je živel v Strindbcrgovi domišljiji.
Baladni nastroj, mestoma mistično in močna fantastično dejanje, je našlo v finskem komponistu Jeanu Sibeliusu mojstrskega sodelavca, ki je zna| sodoživeti in poustvariti vse pisateljeve zamisli. V ilustrativnem nastroju melndramalsko pisana glasba je mestoma tudi popolnoma samostojna stvaritev kot spremljava k odrskim pantomimam, t
Maš« SI.
. . »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«, uredil L. K r a m 0 1 c..Pesmarica prinaša izvirne prigodne skladbe za proslavo 20 letnega obstoja naše države.ter raznovrstne izrazite narodne napeve iz vseh slovenskih pokrajin. Pesmarica je dragocen prinos k naši pevsko-glasbeni literaturi vobče, zlasti mla.din.ski. Dobrodošla pa bo prav tako vsem. ženskim zborom, nekaj pesmi bodo mogli rabiti tudi. mešani in moški zbori. Skladbe za pesmarico, preproste in težje vokalne in s spremijevanjem klavirja, so prispevali naši skladatelji: pokojni Emil Adamič, Jobst, Premrl, Škerjancr Šantel, Mirk, Kramolc, Kimovec in švara. Pesmarico je založila »Banovinska zaloga šolskih knjig in učil« v Ljubljani.. Dobi se pri založnici in po vseh knjigarnah, Cena 28 din.
Svojevrsten rekord je dosegel pisatel j in pesnik Vjekoslav Majer. ki je v enem mesecu izdal kar dva romana. Društvo lirv..književnika je izdalo njegov humoristično-satirični roman »Život puža«, Hrvatska književna naklada ne-zavisnih književnika pa »Dnevnik Očenašeka«. Razen tega je pred kratkim izšla pri Matici hrvatski zbirka Ma jerjevih pesmi »Svirač i svijetc. Vjekoslnv Majer uživa sloves dobrega hrvatskega književnika in bomo o teh njegovih delih še spregovorili, če bo le mogoče. Majer je tudi plodovit feljtonist.
Naše poročilo o monumentalnem Budako-vem romanu »Ognjište«, ki je izšlo v »Slovencu« 12. oktobrn (»Kulturni obzornik«), je v celoti prinesel »Hrvatski dnevnik« IH. okt. t. 1. (1. III., št; 880), kjer je že nekaj tednov urednik kulturnega dela priznani pisatelj Ivo Kozarca-nin. Prevod je prav dober in se gladko bere, nekaj manjših napak je povzročila naglica, s katero se dela v uredništvu časopisa. Krajši posnetek našega članka je izšel tudi v ^Jutar-nem listu« (18. okt., dr. Ivo Esili), neknj odlomkov pa bo prinesla prihodnja številka »Hrvatske Revije«, ki jo izdaja »Matica Hrvati ska«............ •	•..	—ič..
vod naše tehnike popoln. Laboratorija bi bila izredne važnosti za našo tehniko pri pouku in znanstvenem delu. Še večji pomen pa bi imela praktično za naše narodno gospodarstvo, kakor tudi za našo narodno obrambo. To bi bil najbližji gradbeni program za bodočnost naše univerze in lahko upamo, da se bodo našla sredstva za njegovo uresničitev v prihodnjih letih.
Velika zgradba
Kakor je bilo že omenjeno, bo stal hidro-dinamični laboratorij strojnega zavoda na parceli ob Gradaščici in ob Gunduličevi ulici. Parcela ima obliko klina in meji s svojo najkrajšo stranico na začasno igrišče SK Jadrana. Na tej parceli bo zgrajen tudi hidrotehniČni laboratorij gradbenega oddelka tehnične fakultete, katerega provizorij že uspešno deluje. Hidrodinamični laboratorij bo imel dva glavna trakta. V 27 metrov dolgem in 8 m širokem traktu ho raziskovališče sa vodne toke, v drugem 23 m dolgem in 14 m širokem traktu pa bo raziskovališče za zračne toke. Oba trakta bosta zvezana z vmesnim poslopjem, kjer bodo nameščeni vsi potrebni stranski prostori in preizkuševališče za merilne aparate. Ta vmesni trakt bo dolg 18 m, širok pa skoraj 9 m. Na to preizkuševališče pa bo priključen 4 m širok in 51 m dolg merilni kanal za umerjanje brzicomerilnih aparatov. Glavna laboratorija in vmesni trakt bosta pritlična in deloma enonadstropna in visoka okrog 10 m. Gradbeni stroški so glede na to, da bo matični Zavod za strojništvo sam v lastni režiji izvršil nekaj strojnih naprav, potrebnih za laboratorije, preračunani na okrog 3 milij. din.
Prepričani smo, da se bo važna zamisel zgradbe teh laboratorijev v bližnji bodočnosti izpolnila, s čimer bomo dobili do potankosti izpeljan in sodobno urejen Zavod za strojništvo.
Kakor smo včeraj na kratko poročali, je bil na predlog prometnega ministra imenovan za novega ravnatelja državnih železnic v Ljubljani dosedanji pomočnik ravnatelja inž. Rudolf Kavčič.
S tem imenovanjem stopa na to važno mesto strokovnjak in izvrsten uradnik, znan daleč čez naše meje. Njegovega imenovanja so se najbolj razveselili železničarji, tako uradniki kakor nižji uslužbenci, ki so že do sedaj videli v inženirju Kavčiču izvrstnega i.n blagohotnega predstojnika ter koncilinntne.ga človeka.
Inž. Rudolf Kavčič sc je rodil 15. aprila 1885 v stari železničarski družini v šempetrskem okraju v Ljubljani Po dovršeni osnovni in srednji šoli se je vpisal 1. 1902 na graško tehnično fakulteto, kjer- je bil 1. 1907 diplomiran
iz gradbeno-inženirsike stroke. Še kot mlad inženir je že naslednje leto vstopil v službo pri gradbenem oddelku južne železnice na Dunaju. Tedaj so pričeli izmenjavati železniški gornji ustroj na progi Zidani most—Ljubljana in mladi inženir je pri tem sodeloval. Že marca istega leta je prestopil iz službe pri južni železnici v službo pri državnih železnicah, in sicer k direkciji za gradbo novih železnic na Dunaju.
Načrti za napredek naše univerze
Živahna gradbena delavnost pri različnih vse-učiliških zavodih je nad vse razveseljiv dokaz, da je minila doba, v kateri smo se skoraj vedno tako okrog božiča razburjali zaradi raznih vesti, ki so obetale, da bo naša največja znanstvena ustanova — univerza — kakorkoli okrnjena. Strahu, kateri institut ali katera fakulteta naše univerze se bo ukinila, res ni več. Pa ne samo to da je ta mora izginila, nastopil je tudi čas, ko so se začele posamezne visokošolske inštitucije uspešno razvijati. Sedanja vlada, posebno pa naša dva ministra gg. dr. Korošec in dr. Krek, posvečajo največjo paž-njo naši najvišji znanstveni in kulturni ustanovi ter ji nudijo ob vseh priložnostih obilo dragocene pomoči. Da je bila ta pomoč prav v zadnjih letih nad vse uspešna, jasno govore dejstva. Kmalu bo dograjena Vseučiliška knjižnica, gradi se že zgradba Zavoda za strojništvo in gradba Kemičnega instituta tehnične fakultete.
Kaj je pridobila univerza letos?
Naša univerza dolgo vrsto let ni dobila izdatnih podpor in je zato razumljivo, da je zaostala v naravnem razvoju in da ji še danes manjkajo najrazličnejši objekti in zavodi. Toda to, kar je bilo zamujeno v preteklosti, se z veliko uvidevnostjo naglo popravlja. Saj je naša univerza samo v letošnjem letu dobila toliko gmotnih sredstev za zgraditev najpotrebnejših zgradb, kakor jih ni prejela v vseh prejšnjih letih od začetka. Za dograditev vseučijiške knjižniee je bil letos dovoljen naknadni kredit 6,500.000 din. Zavodu za strojništvo je bilo danih na razpolago 8 milij din, za bodočo Akademsko menzo pa je pripravljenih 1 milij. din. Kemični institut, ki se bo v kratkem začel graditi, je dobil za sedaj 2 milij. din. i
Priprave za bodočnost
Jasno Je, da naše univerzitetne oblasti z veseljem spremljajo te razveseljive pojave in da pripravljajo program, ki naj bi v bližnjih letih omogoči univerzi razvoj, kakršnega si za uspesno znanstveno delo zamišljajo. Tako je univerza letos pripravila gradbeni program za zgradbo Naravoslovnega instituta, za katerega se izdelujejo že podrobni načrti in proračuni. Ze večkrat je poročalo časopisje o velikanski stiski, v kateri je naravoslovni institut, ki gostuje v glavnem univerzitetnem poslopju, kjer ima polovico svojega inventarja na hodnikih. Da je v taki stiski znanstveno delo hudo ovirano, ni treba posebej dokazovati. Zato je prva in najvažnejša točka programa v nadaljnjem razvoju univerze zgradba Naravoslovnega instituta. Pa tudi drugi zavodi so deležni skrbi univerzitetnih oblasti in tako so v delu vse predpriprave za zgradbo novega Rudarskega instituta, za katerega so načrti že pripravljeni. Ta zavod naj bi stal poleg Zavoda za strojništvo ob Aškerčevi cesti in Cesti rimskih legij. Izdelani so tudi že idejni osnutki za zgraditev Elektrotehničnega instituta tehnične fakultete. Ta zavod naj bi dobil svoje poslopje v bližini sedanje fakultete ter imel tudi poseben laboratorij za visoko napetost do 1 milijona volt. Zavod naj bi stal ob Cesti rimskih legij od Aškerčeve ceste v smeri proti rimskemu zidu na Mirju.
Stara želja - laboratoriji
Zavod za strojništvo je stremel že več let za tem, da si pribori za posamezne stroke strojništva potrebne laboratorije, v katerih bi se mogli raziskovati najrazličnejši problemi in ustvarjati znanstveni izsledki v istem smislu, kakor se na vseh visokošolskih zavodih drugih držav to dfela. Že v letu 1934 je skupno s tukajšnjim Zavodom za vodne zadruge iskal možnosti za ustvaritev omenjenih raziskovališč. Mestna občina ljubljanska je to akcijo podpirala in je odstopila prikladno zemljišče ob regulirani Gradaščici, na katerem naj bi stal HidrotehniČni laboratorij. Ustanovilo se je tudi društvo za dosego odgovarjajoče zgradbe in opreme laboratorija. Oba zavoda sta predložila na odločujočih mestih v Belgradu vse potrebne načrte in proračune, ki pa, zal, v oni dobi niso bili upoštevani, ker se niso našla potrebna denarna sredstva za realizacijo vseh zamisli. Društvo za zgradbo Hidrotehničnega laboratorija pa ni mirovalo ter je zgradilo in opremilo provizoričen HidrotehniČni laboratorij. Na ta način je bilo naši tehniki omogočeno raziskovanje na področju gradbene hidraulike. Pokojni g. prof. Znidaršič je kot predstojnik Zavoda za vodne zgradbe žrtvoval mnogo truda za ta provizorij ter je velika škoda za našo mlado tehniko, da je izgubila tega neumornega delavca.
Hidrodinamični laboratorij
Zavod za strojništvo pa se ni mogel zadovoljiti s kakim provizorijem, ker zahtevajo razisko-vališča hidrodinamičnih problemov večje preiskus-ne objekte in solidnejšo zgradbo. Na zemeljski visokih šolah so se v novejši dobi priključila hidro-tehničnim laboratorijem tudi aerodinamična raz-iskovališča, ker se v mnogih primerih morejo primerjati premikanja vodnih tokov v turbinskih ustrojih z gibanjem zračnih tokov. Zato je Zavod za strojništvo prvotno zasnovo Hidrotehničnega laboratorija spremenil in dal izdelati nove načrte za oba laboratorija. Te načrte je izdelal po osnutkih predstojnika Zavoda la strojništvo g. ini. F. Lobeta g. arh. inž. Mušič. Aero- in hidrodinamični laboratorij naj bi bil zgrajen v železno-hetonski konstrukciji ter naj bi bil urejen tako, da bi v polni meri mogel služiti vsem sodobnim nalogam takega raziskovališča.
Zavod za strojništvo si je pridobil, kakor je že znano, potrebna denarna sredstva za matično zgradbo zavoda ter se že prav živahno kopljejo jame za temelje in kletne prostore. Zavod bo imel v matični zgradbi laboratorije za mehansko tehnologijo ter za kalorične pogonske stroje. Za študij in raziskovanje hidrauličnih pogonskih strojev, (vodnih turbin, vodnih črpalk, cevovodnih konstrukcij, zapornih in merilnih naprav itd.) ter končno za raziskovanje aerodinamičnih problemov pa sta potrebna še laboratorija, kakršne kaže naša slika, šele e tema objektoma bo strojni aa-
>Slovenec< je že poročal o zanimivih odkritjih, ki so jih napravili pri zgraditvi Zavoda za strojništvo ob Aškerčevi ulici v Ljubljani. Danes prinašamo nekaj slik, ki naj pokažejo, kako lepo so se ohranili skozi 1500 let ostanki porušene Emone. Zgornja leva slika nam kaže lepo ohranjen prag pri vratih v palačo, ob njem pa še del ohranjenega zidu, na katerem je ostal tudi omet. Slikarijo na zidu so pod vodstvom kustosa g. dr. Ložarja sneli z zidu in prenesli v muzej. Zanimivo je, da so našli več kosov ometa, ki dokazuje, da so rimski zidarji ometavali zid s posebej napravljenim ometom v barvah, tako kakor so začeli v zadnjem času tudi pri nas ometavati stavbe z barvanim in prav trdnim ometom. Desna slika zgoraj, nam kaže ostanke rimskega kanala, ki so ga tudi odkrili na stavhišču Zavoda za strojništvo. Peiavec čisti kanal in dviga velike iz gline žgane
plošče, e katerimi je bil kanal tlakovan. Plošče so izredno skrbno izdelane in imajo tudi žlebove. Dolge so okrog 70 cm. Spodnja slika nam kaže v ospredju ostanke hipokausta, nekakšne naprave za gretje dvoran. Peč je bila postavljena tam, kjer je videti stebriče iz peščenca, katere odkopava delavec. V ozadju vidimo, kako delavec dviga lončeno ploščo, s katero je bil tlakovan kanal. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o izkopaninah na Mirju navajamo še, da je opravil vsa merjenja na ostankih rimskih zidov predstojnik geodetskega oddelka na univerzi g. inž. černjač s svojima asistentoma. Prav lako je imenovani napravil vse risbe in tlorisne skice najdenih zgradb, tako da bo za zanamce ohranjeno to odkritje rimske palače. Odkrite sledove si je ogledal tudi univ. prof. dr. Balduin Saria.
Sledovi stare Emone
Ljubljana, 15. novembra.
Danes dopoldne se je v Ljubljani pričela konferenca železniških strokovnjakov držav balkanskega sporazuma. Jugoslavijo zastopa šef transportnega odseka v glavnem ravnateljstvu v Belgradu, višji svetnik Franjo Podbregar, ki predseduje konferenci, in uradnik Živojin Miloševič iz glavnega ravnateljstva, ki je tajnik konference. Romunijo zastopa šef komercialnega oddelka inž. Livescu, Grčijo pa šef komercialnega oddelka inž. Canelopolus. Zastopnik Turčije je v zadnjem trenutku bil zaradi narodne žalosti v Turčiji zadržan.
Udeležence konference je pozdravil ravnatelj inž. Kavčič kot domačin. Izrekel jim je dobrodošlico ter jim želel pri tem poslu kar največ uspehov.
Višji svetnik Podbregar je kot predsednik konference in zastopnik našega glavnega ravnateljstva izrazil v imenu vseh udeležencev sožalje, ker je eno članico držav balkanskega sporazuma zadela tako huda izguba. Odredil je v počastitev spomina pokojnega predsednika turške republike enominuten molk.
Železniški delegati držav balkanskega sporazuma nadaljujejo delo na enotni ureditvi tarife za prevoz potnikov, prtljage in blaga, ki bo veljala za vse železnice v državah balkanskega sporazuma.
Konferenca bo trajala teden dni in bodo delegati ob tej priliki obiskali tudi nekatere naravne krasote Slovenije.
železniška konferenca držav balkan. sporazuma
V tej službi je bil do prevrnta. Inž. Kavčič je v tej službi ix>kazal velike svoje zmožnosti. Tako je v letih 1908 do 1914 trasiral progo Novo mesto—Metlika, v letih 1914 do 1917 je trasiral zgradl«i proge Knin—Prihudič v Dalmaciji. Leta 1917 je sodeloval pri razširitvi proge Dunaj—• Krakov iz dvotirnega v štiritimi sistem. L. 1918 je inž. Kavčič že trasiral in pričel graditi progo Logatec—Ajdovščina ter so že prevrtali neki predor. Povojne razmere so zgradbo te proge preprečile. Pred koncem vojne je bil prestavljen k sekciji za vzdrževanje železnice v Novem mestu. Tukaj ga je našel preobrat. Tedanja narodna vlada ga je jiostnvila za gradbenega načelnika v novo ustanovljeno direkcijo za državne železnice v Ljubljani. Po ukinitvi te direkcije je bil imenovan za šefa za trasiranje. Med drugimi je izdelal načrte za trasiranje proge Št. Janž—Sevnica, ki bo 1. decembra slovesno otvorjena, pri trasiranju železnice Ormož—Murska Sobota, ki je tudi že dalj časa v obratu, dalje pri trasiranju železnic Kočevje—Lukov dol—Vrbovsko, odnosno Črnomelj—Ogulin. L. 19-25 je bil imenovan tudi v likvidacijsko komisijo za podržavljenje južnih železnic in ko je bila južna železnica leta 1924 podržavljena in ustanovljena nova direkcija državnih železnic, je inž. Kavčič delal kot šel raznih oddelkov v vseh strokah, dokler ni bil 11, maja 1956 imenovan za pomočnika ravnatelja, sedaj pa za ravnatelja.
Novi ravnatelj inž. Kavčič je v teku svojega dolgoletnega dela pri železnici opravljal tudi mnoge druge zaslužne posle, tako m.nogolične upravne funkcije, funkcije strokovnega šefa pri mnogih važnih delih, me ddrugim je vodil tudi zgradbo novega železniškega mostu v Zidanem mostu. Poleg teh železniških projektov je sodeloval tudi z inž. Klodičem in univ. prof. llrovatom pri izdelavi načrta za gradnjo še drugih železniških zvez z morjem, kakor na primer za progo Ogulin — Drežnica—Vinodol — Sušak—Reka, oziroma za Malinsko na otoku Krku.
Sedanji železniški ravnatelj je zelo mnogo potoval ter si pridobil ogromno strokovno in splošno izobrazbo. Študiral je najnovejše pridobitve tehnike po Nemčiji, Franciji. Italiji in Angliji. Slovensko vseučilišče mu je izreklo kot strokovnjaku priznanje, ko ga je imenovalo leta 1926 za honorarnega docenta na tehniki, kjer je g. ravnatelj iz bogate zakladnice svojih ■skušenj i.n znanja delil znanje našemu tehničnemu naraščaju.
Osebno je inž. Kavčič vrl in odkrit značaj, ljubeznivega nastopa, dobrodušen in značajen mož, ki zna ceniti disciplino, pa tudi uvaževati skrbi podrejenih. K njegovemu imenovanju mu iskreno čestitamo!
Novi pomočnik železniškega ravnatelja
Hkrati z Imenovanjem Inž. Kavčiča za ravnatelja državnih železnic v Ljubljani je bil imenovan za pomočnika ravnatelja g. Franc Hojs, dosedanji načelnik komercialnega odseka železniškega ravnateljstva.
G. Hojs je eden najbolj zmožnih uradnikov tukajšnjega železniškega ravnateljstva, v Ljubljani pa ugledna in vplivna osebnost.
Rodil se je 8. septembra 1882 v Dragotincih v občini Sv. Jurij ob Sčavnici. Pravne študije je začel v Gradcu, dokončal pa v Ljubljani. Že prej, I. 1907., pa je vstopil v železniško službo pri južni železnici, in sicer najprej na postaji Dravograd-Meža. Služboval je po mnogih slovenskih in nemških krajih, 1. 1919. pa je bil poklican k ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, kjer je postal šef komercialnega oddelka, lani pa načelnik istega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani.
Imenovanje g. Hojsa za pomočnika železniškega ravnatelja v Ljubljani pomeni odločen korak nnprej za odpravo raznih nezdravih razmer med železniškim osebjem, kajti novi pomočnik je znan kot resen, objektiven in energičen uradnik, ki pozna železniško službo v vseh potankostih.
Železniško osebje pozna v novem pomočniku sebi naklonjenega in socialno čutečega predstojnika, ki pozna dodobra naporno in odgovorno službo tega stanu, zato je z veseljem sprejelo vesl o njegovem imenovanju na mesto, kjer ga Čaka veliko dela za sanacijo že nevzdržnih razmer v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. K imenovanju g. Rojsu iskreno čestitamo.
Ljubljanske novice
1 Motoklub Zagreb je podaril veliko bronasto plaketo najboljiemu ljubljanskemu dirkaču na cestni dirki Motosekcije Avtokluba, ki je bila 6. novembra 1938 na Večni poti. Plaketa je originalno delo v bronu in je razstavljena v izložbi tvrdke Lojze Smuc na Aleksandrovi cesti.
1 Razširitev železniških zatvomic na Zaloški cesti. Po Zaloški cesti Čez železniško križišče se je zadnja leta razvil izredno velik vozovni in avtomobilski promet. Regulacija na mnogih krajih preozke Zaloške ceste je bila poleg Karlovške in Dolenjske nujno potrebna. V načrt pa je bila vzeta tudi razširitev železniških zatvornic na križišču. Mestna občina je od posestnika in gostilničarja Petra Košaka in njegova soproge Josipine odkupila primeren svet za razširitev ceste in zatvornic v obsegu 93 m» Kupnina je znašala 9800 dinarjev. Svet je bil te dni v zemljiški knjigi prepisan na mestno občino. _
Za pranje
Vašega perila |e sredstvo
PERION
odlično I Domač slovenski izdelek je!
1 Posestne spremembe. V Zgornji Hrušici stanujoča posestnica Terezija Baš in mož Ivan Baš, mesar, sta prodala posestniku in gostilničarju Rudolfu Babniku z Bizovika št. 55 pare. št. '246/2 k. o. Udmat vrt v izmeri 243 m» in pare. štev 246/2 z mesnico ob Povšetovi ulici za 41.500 din. — Za Bežigradom stanujoča zassbnica Rozalija Turkova je prodala priv. uradniku Ignaciju Možini in soprogi Antoniji za Bežigradom hišo št. 13 z dvoriščem in vrtom za 214.000 din. — Eleonora Vernier por. Sušni k, soproga trgovskega poslovodje na Medvedovi cesti št. 23, je prodala Leopoldu Kranerju, trgovskemu potniku, en tretjino posestva vi. št. 422 k. o. Spodnja Šiška (hiša št. 23 na Medvedovi cesti) za 80.000 din. — Komanditna družba, tvrdka I. Knez, je prodala hišniku Ivanu Prosencu par. št. 844/1, travnik, k. o. Trnovsko predmestje, v izmeri 1843 m3 za 27.645 din.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joselova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Ureditev potov in parkov na Gradu. Mestna občina ljubljanska je odkupila od mnogih lastnikov grajskih parcel svet, da bo mogla urediti razna pota, urediti parke in napraviti razne nasade. Mnogi posestniki so prodali občini svet, tako v Zeleni jami št. 7 stanujoči posestnik Ivan Petač pare. št. 254/ v izmeri 825 tn2 za 8.250 din. Bela Marija, stanujoča na Lončarski stezi 8, pare. št. 254/6 in 254/28 v skupni izmeri 990 m* za 9900 dinarjev. V Gosposki ulici št. 19 stanujoči Milan Jevnikar pare. ALJ&li^.ifl,v skupni izmeri 189 m» za 1890 din. Mnogo sveta so odpro-dali solastniki: Josipina Lundrova roj.' Skušek, Strmi pot št. 4, Platner Cilka roj. Skušek, Šubi-čeva št. 3. in Žnidaršič Malči roj. Skušek. Matenja vas pri Postojni, namreč dve parceli 254/29 in 254/32 v skupni izmeri 2567 m' za 25.670 din. — Vse parcele spadajo pod k. o. Poljansko predmestje. Svet je bil po 10 din za kvadratni meter. V zemljiški knjigi so bile te dni parcele prepisane na mestno občino ljubljansko.
1 Tečaj za esperanto se bo začel jutri ob 19.30 pri Lovšinu, Gradišče 13. Kdor se zanima za učenje, naj prinese s seboj papir in svinčnik, zakaj s poukom se bo takoj pričelo.
1 Psi in torbe. V Ljubljani imamo zadnje čase tatinsko sodrgo raznega kalibra, pred katero ni varen ne človek, pa tudi — pes ne! Odkar imamo n. pr. pasji kontumac v »dru^i izdaji« in pse dekorirane z dragimi »torbami« (nagobčniki), se ti naenkrat pojavi za oglom pasji gangster, zvabi psa k sebi, pa mu — sname torbo (ali pa zraven še ovratnik in marko!), pa si ob 30 do 40 din; če pa takega »oropanega« psa slučajno še konjač zaloti, si pa lahko še ob psa!
PREIZKUSITE I
Gledališče
Drama. Sreda, 16. novembra: Labodka. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 17. nov.:
Car Fjodor. Red Četrtek. — Petek, 18. novembra, ob 15: Izsiljena ženitev. Ljubezen zdravnik. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
Opera. Sreda, 16. novembra: Don Kibot. Red Sreda. — Četrtek, 17. novembra: Poljub. Red A. — Petek, 18. novembra: zaprto.
Predavanja
Na III. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo, drevi ob 8 v društvenem domu bo imel skioptično predavanje g. p. Ro,man Tominec pod naslovom »Povest o dveh mestih« (Benetke-Firence).
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi predava dr. Vladimir Murko, kaj mora vsakdo vedeti o vrednostnih papirjih. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). — Pričetek ob 20, vstopnine ni.
Društvo absolventov drž. trg. šol v Ljubljani sporoča, da danes zvečer ne bo strokovnega de-batnega večera, kakor je bilo prvotno objavljeno, da bo vsako sredo, temveč bo tak debatni večer vsako drugo sredo, torej sedaj dne 23. nov. ob 8 zvečer v Delavski zbornici. Predaval bo dr. .loža Bohinjec o OUZD. Vabljeni vsi interesenti brez izjeme.
Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica
ima predavanje drevi ob 7 v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predava I bo g. nadzornik mestnih nasadov Anton Lap o »Pomenu vrtnarstva za meščana«. Vstop prost. Claai in godlje vabljeni.
Sestanki
Barjansko okrožje ZFO ima drevi ob 8 okrožni fantovski sestanek v prosvetnem domu na Viču, Sestanek je strogo obvezen za člane FO Vič. Trnovo, Sv Jakob in Ljubljana mesto. Drugi odaeki BO naj po možnosti pošljejo na sestanek svoje zastopnike. Pridite točno in polnoštevilnol
Drevi ob 8 bo seja M. J. K. Z. za Kodeljevo-Štepanja vas v društvenih prostorih. Predsednik.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. jezuitih ima
drevi svoj redni sestanek točno ob osmih v običajnih prostorih, Zrinjskega 9. Vsi stari in novi člani ter novinci vabljeni!
Na 13. rednem občnem zboru JDKA »Savice« dne 10. novembra 1938 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Grgič Hermina, fil.; podpredsednica Lavrič Natalija, iur.; tajnica Traun Ančka, fil.; blagajničarka Gunde Malči. fil.; odbornice: Leveč Ivanka, fil.; Jenčič Jela, fil.; Jazbec Frida, fil.; nadzorni odbor: Pavlica Ina, fil.; Smolej Mira, iur.; razsodišče: Klopčič Karla, iur.; Pajk Angela, fil.; Špan Štefka, iur.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila dne 1. t. m. zvečer med potjo Vrhnika-Ljubljana kolesna pokrovka (Rad-kappe) od avtomobila z znamko Terreplane. Najditelj naj jo vrne proti nagradi v trgovini A. Zi-bert, Ljubljana, Prešernova ulica.
Po nesreči ga je obstrelil
Na Martinovo nedeljo okro£ 11 zvečer je v Zdolah pri Brežicah obstrelil iz lovske puške v desno nogo 36-letnega Rožanana Antona iz Gor. Pohance v občini Sromlje posestnik K. in ga hudo poškodoval. Rozman se je vračal po pota domov iz Zdol, kamor je spremil svojega prijatelja Pajduha Vinka. K. je po pripovedovanju poškodovanega že večkrat grozil Pajdu-hu. Zato je verjetno v nedeljo na poti čakal na Pajduha; gotovo je vedel, da ga ni doma in da se bo ponoči vrnil. Ker pa je bila noč zaradi megle temna, najbrž ni videl, da gre Rož-man sam nazaj domov, pa je ustrelil in ga zadel v desno nogo. Pajduh, ki je slišal strel, je pri-hitel z drugimi pogledat in našel Rozmana ranjenega ter ga prepeljal v bolnišnico v Brežice, dočim je K. izginil.
Maribor
m Slava 45. pehotnega polka v Mari.boru bo 23. novembra dopoldne ob pol 11 na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra na Meljski cesti. Popoldne ob treh bo na dvorišču iste vojašnice vojaška veselica.
m Visok življenjski jubilej. V krogu svojih sinov in hčera je te dni obhajala 75 letnico svojega življenja ga. Marija Amalistti, vdova po železnišl^m uradffliku.- Š& na. mnog-ft leta!
m Ljudski oder ima drevi ob osmih na odru važen sestanek. Razgovor o izletu in bodočem delu.
m Žetev smrti. Na Zrkovski cesti na Pobrežju je umrl "8 letni šol. sluga Jakob Obran, Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel m Sklad za azil za jetične bolnike je narastel na 448.095 din. Med drugimi so za sklad darovali družina Preac 100 din, trgovec Huber 120 din, inž. J. Jež 50 din, prof. Ostrovška 100 dim, neimenovan 100 din. Uredništvo jugoslov. združene banke je namesto venca na grob g. J. Kristofiča darovalo 300 din.
m Kongregacija za gospe ima jutri ob 4 popoldne sestanek in slovesen sprejem novih članic.
m Izobraževalno društvo v Studencih priredi v nedeljo 20. novembra ob 6 zvečer ,v prostorih gostilne Špurej Martinov večer s pe-trim sporedom.
m Izmišljene vesti »Jutra« in »Delavske politike«. »Delavska politika« in »Jutro« sta v svojih zadnjih številkah poročala, da je tovarna Hutter & Co. kupila tekstilno tovarno Doc to r in drug, ki je v zadnjem času zapo-sljevala okoli 1000 delavcev. S takim nakupom bi Hutterjeva tovarna postala ena največjih tekstilnih tovarn v državi. »Delavska politika« in »Jutro« pa sta Se s to »originalno« in »senzacionalno« vestjo temeljito urezala. Vest o nakupu Doctorjeve tovarne s strani g. Hutterja je namreč popolnoma izmišljena. Med obema tvrdkama ni bilo niti pogajanj za nakup, še manj pa je prišlo do nakupa.
m Sodišče brez dostavljača. Pri mariborskem okrožnem sodišču je že dolgo služboval 74 letni Adolf Haetzl, ki je dostavljal sodna pisma v kraje, kamor pošta s svojimi organi ne seže. V nedeljo bi Haetzl moral nekemu posestniku na Pohorju nad Hočami izročiti važno pošto. Na poti na Pohorje ga je napadel neznanec ter ga po njegovi izjavi vrgel v globoko jamo. v kateri ie bilo precej ostrega kamna. Haetzl je dobil tako hude poškodbe, da zdaj ne more opravljati svoje služibe.
m Nesreča pri popravljanju mariborske stolnice. 63 letnemu krovskemu delavcu Francu Semeniču, ki je zaposlen pri popravilih mariborske stolnice, je iz velike višine padel na glavo kos opeke. Poškodba, ki jo je dabil, je tako huda, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
m Ukradena jabolka prodajali na mariborskem trgu. Posestnik in župan Franc Fras iz Pesnice je prijavil, da sta mu posestnikova hči Alojzija Judar in Marija Matela, obe iz Gra-diška, ukradli v zadnjem času skupno okoli 500 do 600 kg jabolk. Obe tatvino sadja deloma priznavata in pravita, da sta sadje prodajali na mariborskem trgu. Fras ima okoli 1800 din škod€i
m Najdena listnica. Franc Bratuša je na Zrinjskega trgu našel črno usnjato listnico, v kateri je bila železniška legitimacija dr. A. Labischa iz Gradca in razni nemški papirji. Denarja v njej ni bilo. Listnico hrani mariborska policija.	.
m Na tuj račun kupoval. V trgovino Medtč & Zanki na Glavnem trgu je prišel 26 letni Mirko Kožuh iz Koša,kov in nakupil za me-
sarja Rudolfa Weleja v Košakih raznih barv
V " " ..... ' "" ~
»pot.... ------ ------- ,
izkazalo," da Kožuh ni več v službi pri VVeleju,
SHrja nuuvu« ITCI^JCI .	—.......... ■
in lakov za 378 din. Izjavil je, da bo raču.n plačal njegov gospodar Wele. Kmalu pa se je
doma trgovski pomočnici Rozaliji Mesarič pri plesni vaji ukradena rdeča ženska ročna torbica, v kaieri je imela en bankovec za 100 din, legitimacijo in druge predmete. Škode ima 250 dinarjev.
m Zagonetna najdba. Neki delavec je v grmovju pod državnim mostom na levem bregu Drave našel nekaj ženske obleke. Policija zdaj poizveduje, odkod bi najdena obleka mogla izvirati: ali iz tatvine ali samomora, o katerem do sedaj še ni nič znanega.
m Surov napad z nožem. 41 letni železničar Simon Kotnik iz Pragerskega je brezskrbno sedel v gostilni pri pragerskem kolodvoru. Kar na lepem je stopil k njemu pijan moški ter ga brez fcesede z nožem sunil v prsa in mu zadal hudo rano tik pod srce. Kotnika so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, surovega napadalca pa so orožniki prijeli in izročili sodišču.
Gledalce
Sreda, 16. nov.: Zaprto. - Četrtek, 17. nov., ob 20: »Prevara«. Red B. - Petek, 18. nov.: Zaprto. - Sobota, 19. nov., ob 20: »Boccaccio«. Red C.
Celje
c Proslava praznika narodnega zedinjenja v Celju. V ponedeljek ob 6 zvečer je bil v posvetovalnici mestnega poglavarstva sestanek vseh celjskih društev. Vodil "ga je župan g. Alojzij Mihel-čič, ki je predlagal, da bi se praznik narodnega zedinjenja praznoval skupno z vsemi celjskimi društvi. Predlog je bil soglasno sprejet. Skupna proslava praznika narodnega zedinjenja bo 1. decembra ob 9.30 pred mestnim poglavarstvom. Proslavi bodo prisostvovala vsa celjska društva in v primeru lepega vremena tudi vse šole, ki bodo do tega časa tudi že končale svoje šolske proslave. Fantovski odsek in Dekliški krožek bosta praznovala praznik narodnega zedinjenja že v torek 29. novembra in sicer s kratko polurno proslavo v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Sokol pa bo priredil 30. novembra, na predvečer, akademijo v mestnem gledališču. Na praznik narodnega zedinjenja v četrtek pa bodo celjska pevska društva Celjski zvon, Celjsko pevsko društvo in Oljka priredili velik koncert ob 8 zvečer v mestnem gledališču.
c Lep jubilej težke službe. Včeraj je obhajal tržni nadzornik Poznič Jakob 40 letnico svoje službe na mestni občini. Celjanom in okoličanom je g. Poznič prav dobro znan, saj že 40 let opravlja težko in odgovorno službo, pri kateri pride prav jjosebno veliko med ljudi. G. Poznič je bil pred vojno policijski nadzornik in je to službo opravljal še nekaj časa po vojni, dokler ni bila policijska služba preurejena. Nato je nastopil službo kot uradnik na mestni občini. Opravljal je težko službo tržnega nadzornika in je bil pred leti tudi upokojen. Toda ni hotel svoje pokojnine mirno in brez dela preživeti. Prevzel je službo kot honorarni nameščenec in še sedaj opravlja posle tržnega nadzornika z vso vestnostjo in marljivostjo, ki je Že posebna njegova odlika. Vsako jutro ga na vse zgodaj vidimo na trgu, vidimo ga zopet v lokalih, kjer pregleduje jestvine, vidimo ga zopet v pisarni na mestnem poglavarstvu. Vestnemu uradniku in dolgoletnemu naročniku »Slovenca« ob pomembni in častni obletnici iskreno čestitamo!
c Redni in strogo obvezni sestanek F0 bo drevi ob 8 v Domu.
c Tatvine cementa in icleza v cinkarni. V času od aprila do avgusta je bilo ukradenih iz cinkarne 60 vreč cementa po 50 kg in večja količina železa. Posrečilo se je, da so tata prijeli in ju izročili 6odišču. Sta to 42 letni H. Franc, zidarski
Solir iz Creta pri Celju, in 41 letni delavec P. iarel iz Lave pri Celju. Skupna škoda ukradenega blaga znaša 3200 din. Sodišče je obsodilo Franca na poldrugi mesec zapora, na 250 din povpreč-nine in plačilo stroškov, Karla pa na 20 dni zapora.
c Tudi to je kaznivo. Pred celjskim sodiščem se je včeraj zagovarjal 34 letni progovni delavec H. Alojzij iz Zagorja ob Savi. V Dobovi, kjer je kupoval vino, se je pri nekem posestniku precej nasrkal dobrega vina. Spil ga je kar dva litra, poleg tega pa še kot priboljšek 4 večje kozarce zganja. Vinjen se je usedel na vlak, da bi se peljal domov. V Loki pri Zidanem mostu pa je poleg svoje steklenice in nahrbtnika pograbil na hodniku kovček inž. Szajnovskega, vrednega okoli 2500 din. Sopotniki so ga opozorili, da to ni njegovo, on pa v vinjenosti ni popustil in izstopil na nasprotni strani postaje. Kovčeg je nato hotel izročiti garderobi. Sodišče ga je oprostilo obtožbe po § 316, obsodilo pa ga je po § 166, ki pravi, da je dejanje, ki ga stori kdo v strnju nevračun-
krtin
1—2 zrnca, omogoča lahko, normalno stolico.
2 kom Din 1-50, 12 kom. Din 8"—, 60 kom. Din 27"—.
Reg. S. br. 31888./3&
ljivoeti, kaznivo. Obsodilo ga je na 500 din denarne kazni.
c Kolesarski nesreči. Na Frankolovem pri Celju je padel s kolesa 35 letni raznašalec peciva Senič Alojz z Miklavževega hriba pri Celju. Pri padcu si je zlomil levo roko. S kolesa je padel v Lesičnem 53 letni podpreglednik finančne kontrole v Kozjem Bavčar Anton. Pri padcu si je zlomil levo nogo v gležnju.
Trbovlje
Za brezposelne sta posredovala na banovini kandidata JRZ za naš okraj g. Bitenc in namestnik Deželak. Radi opustitve dnevnega kopa je bilo okoli 300 odpuščenih od podjetja Dukič, TPD pa tudi reducira na separaciji spomladi začasno sprejete na delo. G. ban je obljubil dati sredstva za nadaljevanje javnih del v okolišu Trbovelj, dokler bo le vreme dopuščalo in da se odpuščeni vsaj delno zaposlijo.
Ne razumemo in obsojamo. V nedeljo se je pri rudniku polno delalo. V torek pa je bil objavljen odpust (redukcija) 38 delavcev na separaciji, češ da ni več dela. Res, da so bili ti spomladi le začasno sprejeti na delo. A če je tolika potreba po premogu, da se tudi v nedeljah obratuje, dasi bi ljudje radi bili prosti, bi bilo socialno in pravično, da se dela le v delavnikih, zato pa se bo lahko zaposlili delavoljni in potrebni vsaj čez zimo. Pričakujemo, da bo TPD odpuste preklicala.
St. Vid nad Ljubljano
Blaž Potočnikova čitalnica ima svoj II. prosvetni večer drevi ob 8. Predaval bo g. V. Zor o XXXIV, svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti. Predavanje bodo pojasnjevale lepe ski-optične slike,
Dobrepolje
Roditeljski sestanek. Preteklo nedeljo po rani sv. maši je bil v novi šoli na Vidmu prvi letošnji roditeljski sestanek. Udeležili so se ga poleg našega učiteljstva tudi g. duh. svetnik Mrkun z g. kaplanom, dalje g. župan in mnogo staršev. Po lepem predavanju je v imenu staršev izrazil posestnik g. Prijatelj iz Kompolj več želja in koristnih predlogov, med drugim, naj se ustanovi v naši dolini pripravljalni kmetijski tečaj. Vsekakor razveseljivo dejstvo, da tako vzajemno in složno delujejo pri nas cerkev, šola in dom za vzgojo naših kmečkih otrok in za napredek naše doline.
Tatvine koles. V zadnjih dneh se neprestano pojavljajo pri nas tatvine koles. Preteklo soboto v mraku je bilo izperd pisarne g. šolskega upravitelja ukradeno 1400 din vredno moško kolo. — Splošno domnevajo, da je na delu zopet večja tatinska tolpa, kot je bila lansko leto .v Ponikvah, ki so jo naši orožniki razkrinkali.
Nova cerkev pri Celju
Dan po svojem godu je umrl na svojem posestvu v Polžah Majcen Martin, stara korenina, mož poštenjak. Bil je zelo skromen, celo življenje ni bil nikoli v krčmi, a za vsako dobro stvar iskreno vnet in dobrotljiv. Večkrat je povedal kako modro pa fudi muhasto sodbo. Ko so ga nagovarjali koncem vojske za vojno posojilo, se je kratko odrezal: Kaj hodijo k meni po papirnat denar, 6aj imajo sami stroje za njegovo izdelavo, naj 6i ga pa napravijo! Imel je dobro in rodovitno kmetijo. Večkrat je rekel: »Ko bi mi kdo daroval še drugo kmetijo pod pogojem, da jo moram sam obdelovati, ga takoj tožim!« — Bil je miroljuben in dober 60Sed, pošten možakar in dober kristjan! Imel je krasen pogreb Svetila mu večna luč!
Od mnogih strani se sliši, da so bili pokradeni doma skriti prihranki. Kmetje, bodite pametni in vlagajte denar v domače zavode, ki bodo nove vldjje izplačevali ob vsakem času. Obenem pa bodo mogli dati resnično potrebnim mala posojila proti primerno malim obrestiml Več skupnega in vzajemnega duhal
ki tudi nobenega blaga ni naročil.
m Tat na plesni vaji. Policija je dobila prijavo. da ie bila v gornji dvorani Narodnega
Kako se godi trgovskim pomočnikom
Zveza Pomočniških zborov Združenj trgovcev v dravski banovini je v nedeljo 13, t. m, imela v Ljubljani zanimivo sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh Pomočniških zborov v Sloveniji.
Zastopniki, ki so sami trgovski pomočniki, so povedali prav zanimive stvari iz svojega življenja. Za človeka, ki pozna trgovske pomočnike samo po lepih manirah in oblekah, so te stvari odkritja.
Trgovski pomočniki, zlasti pa pomočnice, 60 pravcati umetniki v skromnem življenju. Trgovske pomočnice v nekaterih večjih ljubljanskih tvrdkah služijo že po 5 let, pa imajo po 300 ali 400 din mesečne plače Nič bolje niso plačani pomočniki, ki imajo po 600 din plače. Zares mora biti človek umetnik, da s tako plačo živi in se oblači. Prav tako so revne plače tudi v podeželskih mestih,
Pod črnimi haljami trgovskih sotrudnic se torej spretno 6kriva velika revščina, saj take revice zaslužijo komaj 1.50 din na uro. Take mezde pri nas nima niti najslabši težak, saj zanj velja uredba o minimalnih mezdah.
Za tak zaslužek se je bilo treba 4 leta učiti in dovršiti še meščansko šolo. Zato ni nič čudnega, če nekatere trgovske pomočnice rajši gredo delat v tovarno, kjer imajo vsaj 3 din na uro in delajo 8 ur na dan.
Zastopniki trgovskih pomočnikov so na tej seji sklenili, da bodo g. banu predložili zahtevo, da se tudi za nje določijo minimalne mezde.
Da so zaslužki tako beraški, pa je krivo dejstvo, da je v trgovini zaposlenih vedno več nekvalificiranih ljudi. V Ljubljani, ne samo na deželi, imamo trgovine, ki za streženje strank nimajo iz-učenih nameščencev. Taki ljudje delajo seveda za vsako plačo, gospodar pa z njimi izenači tudi druge nameščence. Za tak reven zaslužek pa je treba delati ne samo 8, ampak tudi po 10 do 13 ur na dan. Nikjer in v nobeni drugi stroki ni toliko nereda v delavnem času kakor ravno v trgovski stroki. Zanimivo je bilo slišati, da v nekaterih trgovinah nameščenci že ob 4 zjutraj pridejo na delo.
V podeželskih mestih, kjer je v veljavi popoln nedeljski počitek, trgovci vabijo stranke ne samo v svoje lokale, ampak prenašajo blago v druge
hiše in tam kupčujejo. Zato ni čudno, če si ob taki umazani konkurenci tudi dobri in socialno čuteči trgovci prizadevajo, da bi odpravili popoln nedeljski počitek.
Slabi so zdravstveni pogoji v nekaterih špecerijskih trgovinah. Vlažni in zatohli prostori, neurejena razporeditev blaga, dolgi delavni čas, vse to kvarno vpliva na zdravje trgovskih nameščencev. Toda inšpekcija dela nadzira industrijske obrate, za trgovine pa se ne zanima.
Obupen pa je položaj ostarelih trgovskih pomočnikov. Kar so imeli prihrankov, 60 jih ob času inflacije izgubili. Mnogi so se skušali osamosvojiti, toda gospodarska kriza jih je pognala na boben. Starega »komija« ne gleda rad za pultom niti trgovec niti kupec. Ko bi ti ljudje bili vsaj za starost zavarovani pri Pokojninskem zavodu! Tako pa na stara leta nimajo od nikoder pričakovati pomoči. Trgovski pomočniki se bodo odločno borili, da se obvezno pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskih zavodih za nameščence raztegne tudi na trgovske pomočnike.
Z veliko ljubeznijo so razpravljali o sanatoriju »Šlajmerjev dom«. Pri skromnih zaslužkih so socialne dajatve zanje veliko breme, vendar radi plačujejo za višje zavarovanje 30 din mesečno pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani. Pripravljeni so tudi plačevati po 5 din več, samo da se sanatorij izpopolni in razširi in da se jim ne bo treba pokoriti v ljubljanski bolnišnici.
Koliko je še med trgovskimi pomočniki brezposelnosti, pa 6e najbolj vidi z dejstva, da je bilo v ljubljanskem Pomočniškem zboru razdeljenih v zadnjih dveh letih nad 20.000 din brezposelnih podpor. Toda odbor daje podpore samo takim, ki so brez lastne krivde brezposelni in ki znajo pametno porabiti podporo.
Precejšna je še vrsta vprašanj, ki jih bodo morali rešiti ob sodelovanju vseh članov. Zato bo prihodnje leto poteklo v znamenju anket o položaju trgovskih pomočnikov. To pa bo samo priprava na velik kongres vseh trgovskih pomočnikov iz Slovenije, ki bo ob času jesenskega vele-seima 1939 v Ljubljani.
Dr. Janko Grampovčan:
Gospodarska Turčija
Kemalov režim je pospeševal tudi čebelarstvo; Voska se pridela letno okoli 400 ton. Za pogozdovanje turških krajev je izdal ogromne vsote. V okolici Ankare je zasajenih okoli 100 milijonov akacij. Živinoreja je napredovala tako številčno kakor kakovostno, fitevilo ovc je narastlo od 9 milijonov v letu 1923 na 13 milijonov v letu 1937, koz od 5.8 milij. na 6 7 milij., kamel od 85.000 na 94.000, konj od 538.000 na 600.000, mezg od 32.000 na 51.000; samo število bivolov je padlo od 556.000 na 540.000 in oslov od 9(59.000 na 978.000. Poznana je mohainska koza zaradi svoje dlake (6000 ton izvoza v letu 1937). V času desetih let so odgojili 42.000 plemenskih konj in žrebet. 534.000 glav goved, ki je bilo degenerirano, je bilo skop-' ljeno, zato pa je vlada dala v zameno brezplačno 2120 bikov in tisoče telic najboljše pasme. Letno je cepljenih nad 100.000 raznih domačil živali proti raznimi boleznim. Razni živalski proizvodi se danes izdelujejo v mnogoštevilnih tovarnah. Poznan je sir »Kašer«, »Salamura«, VTu-lum« in beli sir (izvoza z okoli 200 ton letno v vrednosti 1,485.000 tlir).
Celokupna površina vinogradov znaša 550.000 hektarjev (Izmir, Manisa, Bursa, Tokat, Diyarbe-kir itd.). Stari vinogradi so obnovljeni s plemenito trto in danes izvaža Turčija prvovrstno grozdje v Rusijo, v Egipt, v Sirijo pa celo v — Grčijo. Suhega grozdja proizvaja Turčija okoli 80.000 ton letno. Iz grozdja takoimenovanega Sultanin stiska prvovrstno vino specialne zelenkasto-rumene barve (do 13%). Orehov izvozi 1000 ton letno (1930: 500 ton). Vrednost izvoza sadja znaša danes dobro Vt vrednosti skupnega izvoza, zakar se ima Turčija zahvaliti modri politiki Kenialove vlade, ki je vložila v sadjarstvo velik del javnih sredstev, kar se ji danes obilno vrača.
Ilibarstvo je važna pridobitna veja turškega gospodarstva. Izvoz sveže ribe predstnvlja danes visoko postavko v trgovinski bilanci. Od 3293 ton v letu 1930 je poskočilo na 6447 ton v letu 1935 in na 7200 ton lani (vrednost 600.000 tlir).
Kože divjačine so hvaležen predmet izvoza. Od 105 ton v letu 1930 je izvoz poskočil na 138 ton v lanskem letu. Kož od kun se izvozi letno 30 do 35.000. Produkcija lisičjih kož znaša 200.000 letno, zajčjih 700.000, šakalov 5 do 6000 itd. Skupna vrednost lova na divjačino znaša poprečno 500.000 tlir letno.
Proizvodnja lesa znaša letno okoli 500.000 m3 (od tega smreke 14%, gabra 12%, cedre 9%, hrasta 5%, kostanja 5% itd.). Cena gradbenega lesa je variirala lani med 30 in 32 tlir za m3. Lastna produkcija drv za kurjavo je poskočila od 35 milijonov kg v letu 1925 na 52 milijonov kg leta 1929, ali je zopet znatno padla v letu 1937, ker se gozdovi močno ščitijo. Produkcija oglja znaša letno okoli 90 milijonov kg. Rezerve kamnitega premoga se nahajajo v predelih Zongouldak-Eregli. Cenijo se na 7Vi milijard ton. Letna produkcija je narastla od 600.000 ton v letu 1923 na 2,350.000 ton lani. Lignita pridobiva zaenkrat še malo (okoli 70.000 ton letno) ker še niso dovolj preiskani vsi predeli. Železo stoji med industrijskimi kovnicami na prvem mestu (Torbali; 45 do
68%). Od 400.000 ton svetovne produkcije kroma je dala Turčija lani 40% kroma. Turčija ima poleg tega še boksit, svinec, baker, untimon, mangan itd.
Predrepublikanska Turčija ni imela svoje industrije. ftele z nastopom Kemala so je to stanje temeljito spremenilo. Danes zaposluje Turčija 280 tisoč delavcev v industriji, ki jo je zgradil Kemalov režim. Celokupna vrednost industrijskih proizvodov je znašala lani okoli pol milijarde turških lir (15 milijard dinarjev). Industrija ekstrtiktov zaposluje 20.000 delavcev, poljedelskih proizvodov 120.000, tekstilna 50.000, lesna 24.000, papirnata 3000, kovinska 35.000, gradbena 13.000, kemična 3000, elektrotehnična 1500 itd. 5000 strojev, ki so nameščeni v industriji, proizvaja skupaj okoli 200.000 P H.
Turčija, kot smo že na svojem mestu omenili, proizvaja prvovrstno svilo. Dalje se je zelo razširila tudi industrija rožnih esenc, ki ima svoj sedež v Isparti. Lani je znašala produkcija rožnega olja okoli 200 kg. Turške esence imajo tipičen močan vonj.
Na področju prometa je Kemalov režim napravil velika dela. Ob svojem nastopu je našel 4083 km precej zanemarjenih železniških prog. Leta 1937. je znašala skupna dolžina železniških prog že 7890 km. Leta 1937 so železnice prevozile okoli 3 milijone ton blaga in 10 milijonov potnikov. Železniški promet stalno raste in ni v preteklih letih zaznamovati sličnih pretresljajev kot pri železnicah evropskega kontinenta. Celokupna dolžina cest in potov znaša okoli 38.000 km. Kemalov režim je zgradil skupaj okoli 11.000 ktn cest in potov. Mnogo je storil Kemalov režim tudi na področju namakanja suhih predelov in narobe osuševanja močvirnatih. Posebno velik uspeh je dosegel z osuševanjem barja v bazenu Kiičiik-Menderes, kjer se je pridobilo dobre zemlje za 738.900 ha. V Cubuku pri Ankari so zgrajeni jezi v višini 100 metrov, ki preskrbujejo prestolnico s najboljšo vodo v Turčiji (11 milijonov m3). Elektrifikacija dežele je v polnem razmahu. 22 turških mest ima lastne električne centrale. V industriji je vpeljan električni pogon. Cestni promet v mestih oskrbujejo električne cestne železnice v skupni dolžini 15 km. Turčija je zelo privlačna za tujce, ki iščejo v njej romantiko. Tujski promet je narastel v zadnjih letih za 100%. Mnogoštevilne moderno urejene plaže, prijetne obale in velika in razmeroma cenena udobnost privlačijo vsako leto tisoče in tisoče tujcev iz vseh delov Evrope in Azije. Toplih kopeli ne manjka (Dad, Hanuli, Halvali, Calvala, Pata, Čorba, Ceznie, Bergama, Calipoli itd.), ki so znane še iz starih Časov.
Kamorkoli pogledamo, povsod se opaža velika podjetnost, velikopoteznost in napredek. Ankara, prestolnica, je danes najmodernejše mesto v Turčiji. Starega Orienta na zunaj ne najdemo več. Že pri prihodu nas iznenadi najmodernejša železniška postaja v Evropi. Njena veža, visoka 20 m, je vsa iz marmorja. Čakalnice hipermoderne: saj nas čakajo tamkaj klubske mizice za igranje, časopisi in knjige. Postaja ima trojno kurjavo: na topli zrak, parno in električno. Pod Zemljo so zgrajena varna zavetja proti zračnim napadom...
Zbornični obračun za 1939
Finančni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je izdelal predlog proračuna zbornice za leto 1939, iz katerega je razvidno, da so potrebščine proračunane na 3,783.459 din, kritje pa na 3,790.142 din, kar da 6683 din prebitka. Novi zbornični proračun določa isto doklado in iste prispevke kot za leto 1938 Gibanje zborničnih proračunov v zadnjih treh letih kaže naslednjo sliko (v dinarjih) :
pokritje potrebščine
1937	3,166 000 3,166.000
1938	3,772.500 3,761.058
1939	3,790.142 3,783.459
Iz tega pregleda je razvidno, da 6e je zbornični proračun le malenkostno povišal.	■
Trgovski odsek	j i <
Pod predsedstvom g. Albina Smrkolja je imel v torek, dne 15. novembra, svojo sejo trgovski odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Po predsedstvenem poročilu je podal poslovno poročilo o delovanju zbornice tajnik g. dr. Ivan Pless. Odsek je soglasno sprejel po finančnem odboru izdelani zbornični proračun za leto 1939. Veliko je odsek razpravljal o trgovskih potnikih in je sklenil zahtevati, da bo moral vsak, kdor prosi pri Zbornici za legitimacijo, dokazati, da je bil najmanj 5 let zaposlen v trgovini. Nadalje je bilo sklenjeno predlagati, naj se inozemskim potnikom sploh ne izdajo legitimacije, izjema pa veljaj samo za inozemce naše narodnosti. Odsek je mnogo razpravljal tudi.o avtonomiji zborničnih odsekov. Odsek je nadalje razdelil podpore trgovskim nadaljevalnim šolam in podal svoje mnenje v številnih obrtnopravnih zadevah.
Pred uredbo o samoupravnih hranilnicah
Maribor, 15. novembra.
Včeraj so bili pri upravniku Hipotekame banke g. Vojinu Gjuričidu zastopniki samoupravnih hranilnic ter se z njim sporazumeli glede naložbe pupilno varnega denarja. Kakor znano, je bila doslej le Drž. hipotekama banka upravičena sprejemati pupilarno varen denar. Po sporazumu bodo občinske hranilnice dobile sedaj nazaj pupilni denar, in sicer do vsote 5000 din, za neomejene vsote pa bodo morale imeti dovoljenje trgovinskega in finančnega ministrstva. Po obisku pri upravniku Hipotekame banke so zastopniki regulativnih hranilnic bili sprejeti pri trgovinskem ministru, ki je uredbo o občinskih hranilnicah podpisal. Ta uredba med drugim določa, da so občinske hranilnice nekih vrst davkov proste, kar doslej ni bilo. Uredbo je podpisal tudi finančni minister. Zastopniki občinskih hranilnic so se z upravnikom Hipotekar-ne banke sporazumeli tudi o sodelovanju med občinskimi hranilnicami in Hipotekarno banko pri finansiranju občin.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
Letos praznuje Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske svojo 30 letnico. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1908. Tedaj namreč se je zaradi septembrskih dogodkov začelo v Ljubljani, pa »udi drugod veliko gibanje, da bi Slovenci svoj denar nalagali predvsem v slovenske denarne zavode, katerih je bilo že lepo število. Nato so nemški denarni zavodi reagirali z odpovedjo kreditov slovenskim posojilojemalcem. To je napotilo tedanje
gospodarstvenike, da so osnovali v okviru Mestne hranilnice ljubljanske posebno kreditno društvo, ki se je brigalo predvsem za osebni kredit obrtnikov in trgovcev.
Društvo se je lepo razmahnilo in je znašalo konec leta 1937 število članov 395, izrabljenih kreditov pa je bilo 9.4 milij. (1936 10.34 milij.) din. Založba Mestne hranilnice ljubljanske je znašala na koncu leta 1937 7.87 milij. din, lastna sredstva društva so znašala 2.38 milij. din, poslovni uspeh pa 138.390 din (leta 1936 130.627 din).
Za svojo tridesetletnico je izdalo društvo posebno spomenico (kakor ob svoji 20 letnici), v kateri prinaša podatke o ustanovitvi in delu društva, nadalje tri članke o našem obrtništvu izpod peres g. Alojzija Stroja, g. Josipa Rebeka in g. Josipa Reisnerja. V spominski knjigi je tudi več uspelih slik (uprava društva. Ivan Hribar, dr. Kamušič Josip, Pauli Anton, Pretnar Fran, Jeruc Oton).
V proslavo 30 letnice obstoja priredi društvo slavnostno zborovanje, ki bo v četrtek, 17. novembra t. 1., ob 15. v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske.
Zaposlenost v Sloveniji
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je število njegovih članov padlo od septembra na oktober od 103.972 na 102.839, vendar je bilo letos v oktobru število zavarovancev višje kot v oktobru lani, in sicer za 2044. Da zaposlenost ni bolj padla, je pripisati izredno lepemu vremenu.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla od septembra na oktober od 25.49 na 25.50, torej za 0.01, dočim se je od oktobra lani do oktobra letos povišala za 1.18 din. Skupna zavarovana mezda je znašala v oktobru letos 2,622.301.20 din (t. j. 170.526.80 din več kot oktobra lani).
Zdravstvene razmere delavstva so ugodnejše kot lani.
Pogajanja z Italijo
Trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo, ki so se dne 3. novembra začela v Rimu, uspešno napredujejo in pričakovati je, da bodo končana najkasneje 17. novembra. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da se more pričakovati znatno izboljšanje trgovinskih odnošajev med obema državama in da bo posebno narastel naš izvoz v Italijo, ki je letos zaradi plačilnih težkoč znatno padel. Pričakovati se more povečanje izvoza lesa,
živine, perutnine in jajc.
#
Trgovinska pogajanja s Francijo. Po zaključku trgovinskih pogajanj z Italijo je pričakovati, da se bodo takoj začela pogajanja med našo državo
in Francijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. *
Državne ceste v ntoravski banovini. Za državne ceste v moravski banovini je določenih 165 milijonov din, in sicer se ta znesek razdeli takole: (Požarevac)-Zagubica-BrestovaČka Banja-(Zaječar) 15 milij. din, Golubac-Donji Milanovac-Kladovo 40 milij. din, Razbojna-Brus, Mramor-Blaževo-Lepo-saviči 20 milij. din, Krulevac-Razbojna-Kuršuin-ljija-Podujevo-(Priština) 60 milij. din, in skozi me sta na državnih cestah 30 milij. din.
Ladje naročamo v Angliji. Po poročilih angle ških listov je naša država naročila v Glasgowu pri znani tvrdki Yarrow & Co. 3 ladje v skupni vred nosti 300.000 funtov šterlingov ali 75 milij. din.
Belgijska narodna banka izkazuje od 1. do 8. novembra 1938 povečanje zlatega zaklada zn 133 na 16.985 milij. frankov, istočasno pa se .ie zmanjšal obtok bankovcev za 117 na 22.708 inilij. frankov.
Zmanjšanje obtoka bankovcev na Madžarskem. Od 31. oktobra do 7. novembra se je obtok ban-
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo M artml. katarju, na pljudh. zastarelem kaliju, zaituzenju, dolgotrajni hrlpavoiti In hripl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na:
PUHLMANN A CO., BERLIN 615, niiggelstrasse 25-25-a
Oglas reg. od ministrstva socllalne politike, sanltcno oddelenle S. br. 2416 od 12. XII. 193a
kovcev Madžarske narodne banke zmanjšal za 50.6 na 742.84 inilij. pengo.
Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do dno 21. novembra ponudbe za dobavo raznih časopisov in revij; gradbeni oddelek istega ravnateljstva pa do dne 22. novembra za dobavo žice in kretniških ključavnic, kompletnih zapornic za cestni prelaz; do 25. novembra tračnih križišč, raznega kretniškega materiala in gornjega gradbenega materiala. — Ravnateljstvo drž. rudnika v Velenju sprejema do dne 30. novembra ponudbe za dobavo 8 rešet za Masiranje premoga.
Licitacije. Dne 18. novembra bo pri intendan-turi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine fižola, testenin, svinjske masti, jedilnega olja in kavinih konserv. — Dne 21. decembra bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija zaradi nabave 75.000 kg navadne smole in dne 22. decembra za 1500 kub. | metrov jelševine in 500 kub. metrov krhljikovine.
Borza
Ljubljana, 15. nov.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizpreme-njeni na 14.23 — 14.43, nadaljnje blago po 14.33, v Zagrebu so narasli na 14.24—14.44, v Belgradu pa na 14.30 denar.
Grški boni so beležili v Zagrebu 36.15—36.85, v Belgradu 35.15—35.85.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,078.475 dinarjev, v Belgradu 3,343.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 909.000din.
s p r i m o m :
,	2383.80—2398.46
,	1763.03—1776.91
,	745.69 —750.76
,	996.45—1003.52
,	207.41— 209.46
,	4383.50—4419.82
,	115.86— 117.30
,	150.93— 152.04
,	231.45- 234.53
Ljubljana — tečaji
Amsterdam 100 h. gold. . ■ , Berlin 100 mark . . , , , Bruselj 100 belg < ■ ■ ■ ■ Curih 100 frankov > ■ ■ • ■
London 1 funt......
Newyork 100 dolarjev ■ • ■ Pariz 100 frankov . . ■ a • Praga 100 kron . a a ■ ■ • Trst 100 lir.......
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.655, London 20.81, Newyork 443.50, Bruselj 75, Milan 23.30, Amster-dan 239.62, Berlin 177.37, Stockholm 107.37, Oslo 104.75, Kopenhagen 93.05, Praga 15.15, Varšava 82.95, Budimpešta 87.50, Atene 395, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 919, Buenos-Aires 102.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 59—61, vojna šk. promptna 467—470, begi. obv. 90—91, dalm. agrarji 89— 90, 8% Bler. pos. 96.50—98, 7% Bler pos. 90.75— 91.50, 7% pos. Dr. hip. banko 100—102, 7% stab. posojilo 97—98.50. — Delnice: Narodna banka 7.350-7.400, Trboveljska 185—195.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 98—99, agrarji 59—61.50, vojna škoda promptna 486—470 (468), begi. obv. 89—90.50, dalm. agrarji 89—90, 4% sev. agrarji 58.50—60, 8% Blerovo posojilo 96.50-98, 7% Bler. pos. 90.50-91 (90.50, 91), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den., 7% stab posojilo 97 blago. — Delnice: Narodna banka 7.350 den., Priv. agrarna banka 220—225, Trboveljska 180—195, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 50—00, Isis 20 den., Osj. sladk. tovarna 75—100, Osješka livarna 160 den., Jadranska plovba 360 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99.50—100, agrarji 60.25— 60.75, vojna škoda promptna 470—470.50 (472, 471), begi. obveznice V).75—90 (90), dalm. agrarji 89.25—89.75 (89.25. 89), 8% Bler. pos. 97—98. 7% Bler. pos. 90.25— 90.75 (90.50), 7% posojilo drž. hip. banke (100). — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Privilegirana agrarna banka (226).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: slav. 148—150, ostala pšenica Prizadove cene. — Tendenca neizpreme-tijena; promet srednji.
Snmbor. Oves: bč., srem., slav. 141—143. — Tendenca mirna; promet slab.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor levi breg dne 9. novem. t. 1. Voli 1. vrste 5 din, 2. vrste 4, 3. vrste 3; telice 1. vrste 4 din,
2.	vrste 3, 3. vrste 2.50; krave 1. vrste 4, 2. vrste 3,
3.	vrste 2.50; teleta 1. vrste 7, 2. vrste 6; prašiči špeharji 8, pršutarji 7 din za kilogram žive teže. Goveje meso 2. vrste 10—12 3. vrste 8—10 din,; svinjina 14—16, slanina 16, svinjska mast 17, čisti med 12—15; goveje surove kože 9.50, telečje 10.50, svinjske 7 din za kilogram. — Pšenica 200 din, ječmen 170, rž 200, oves 200, koruza 150, fižol 225, krompir 75, seno 75, slama 30; jabolka 1. vrsto 300 2. vrste 200, 3. vrsto 100; pšenična moka do 350, koruzna moka 150 za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5—6 din za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7—8 din za liter.
Spod
Po športnem svetu
Akademske svetovne igre 1. 1939 na Dunaju.
Osme svetovne igre akademikov, ki bodo prihodnje leto, bo izvedla — kakor znano — Nemčija. Vršile se pa bodo v času cvd 20. do 27. avgusta 1939 na Dunaju. V Nemčiji se je že enkrat vršila taka prireditev in sicer v Darmstadtu leta 1930, zimski del pa se je odigral leta 1937 v »Zeli am See«.
Brazilija pride v Helsinki.	1
Prihodnjih olimpijskih iger leta 1940, ki bodo na Finskem v Helsinki, sc bo udeležila tudi Brazilija z močno ekipo. Potrebne priprave so že v teku in vlada je že zasigurala veliko po,dporo.
Nemški plavač Balke je postavil nov svetovni rekord.
Znani nemški plavalec Joachim Balke je postavil v Bremenu nov svetavni rekord v prsnem plavanju na 100 m, katero progo je preplaval v času 1:09.5 min., kar je za tri desetine sekunde boljše o,d dosedanjega rekorda Francoza Carto-neta. Amerikanec Casley je že prej dosegel siccr še boljši čas, namreč 1:08.6 min., vendar njegov rekord ne bo priznan, ker ni bil postavljen v predpisanem bazenu. Balke jc rabil za prvih 50 m, katere je preplaval v »metuljčkovem« stilu, 31 sekund.
Moto Hermes je polagal račune
V nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor motosekcije Hermesa, katerega so se med drugimi udeležili tudi delegati tiska, centralnega odbora in mnogoštevilno članstvo. PoslevodeSi predsednik je otvoril zbor, pozdravil navzoče ter pozval referente, da p orla j o svoja poročila. Izčrpno poročilo je podal blagajnik ter opisal celokupni denarni promet, ki izkazuje spričo velike delavnosti kluba znatno aktivo. Zatem je podal svoje poročilo tehnični referent ter poročal o vseh letošnjih prireditvah. Motosekcija je v letošnji sezoni priredila 7 uspešnih prireditev s skupno udeležbo 130 vo-začev. Razen tega je motosekcija Hermesa pošiljala na prireditve bratskih klubov izdatno število svojih vozačev ter tako aktivno sodelovala trikrat v Zagrebu, v Mariboru, na Pohorju, na Jezerskem, na Lubelju in preteklo nedeljo na Večni poti v Ljubljani. Po številu prireditev lahko smelo trdimo, da jo motoklub Hermes najagilnejši klub ter je tako zavzel prvenstveno vlogo motošporta v Jugoslaviji. Moto Hermes pa je poslal svojega priznanega in edinega jugoslovanskega mednarodnega dirkača Stariča na 6 prireditev izven Jugoslavije, kjer je žel splošno priznanje. Posebno v Trstu ga ne morejo pozabiti ter so si že za bodočo leto zasigurali njegovo sodelovanje. Revizorjevo poročilo je podalo izčrpno sliko klubskega gospodarstva, ki je nad vse vzorno. Predlagana je bila razrešnica odboru, ki je bila soglasno sprejeta, nnto pa se je prešlo na volitvo novega odbora. Predlngnni sta bili dve listi; lista, vložena po gosp. Oerinu, je bila z veliko večino sprejeta. Novi odbor Moto Hermesa je takle: načelnik gosp. Miloš Stare, odvetnik: podnačelnik Bregar Franc, veletrgovec; tajnik Maher Rado, stud. jur.; blagajnik Lukež Sandi, dentist; tehnični referent Zaje Jože, dentist; gospodar Kelnerič Jože, poslovodja; odborniki pa gg.: Ogrin Stane, dipl. tehn., Seunig Vital. trgover, in Starič Ludvik, mehanik.
Na občnem zboru se je dalje sklenilo poslati na merodajna mesta spomenico proti previsokim
taksam za Izpite ter se je vzela za primero taksa za amaterske izpite v ČSR, kjer znaša samo 30 Kč.
Slična spomenica je bila poslana zaradi previsoke carine na motocikle in zaradi poviševanja cen gorivu.
Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, Je predsednik zaključil občni zbor.
Gozdni tek smučarjev
Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo, dne 20. novembra t. 1., medklubski gozdni tek s startom ob 10. dopoldne na strelišču pod Rožnikom. Starta se v treh kategorijah, in sicer: 1. naraščaj do 16. leta na progi 2 km, 2. juniorji od 16. do 18. leta na progi 4 km in 3. seniorji na progi 6 km. Nesmučarjem start ni dovoljen. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo diplome. Prijave od 8.30 do 9.30 v gostilni Strelišče pod Rožnikom. Prijavnine ni.
Lista golgeterjev po zadnjem kolu
V desetem kolu so zabili 22 golov tako, da jih je doslej skupaj 217. Tile možje so jih pa največ dali:
10 golov: Matošič 2 (Hajduk) in Petrovič (Jugoslavija);
9 golov: Kacijan (Hašk);
7 golov: Wolfl (Gradjanski Z.), GlišoviS (Bsk), Pavletič (Slavija V.) in Rajlič (Slavija S.);
6 golov: Zivkovič (Jedinstvo) in Lešnik (Gradjanski Z.);
5 golov: Božovič (Bsk) in čemerikič (Gradjanski S.);
4 gole: Antolkovič (Gradjanski Z.), Lazič (Sparta), Podgradsky (Bsk), Medarič (Hašk), Sarič (Bask) in šipoš (Gradjanski);
po 2 gola so dali med drugimi od Ljubljane: Grintal, Erber ter Pupo;
po 1 gol so dali od Ljubljane: Janežič, Rataj in Šercer;
avtogole so pa dali tile Igralci Ljubljane: Ber-'mcelj, Boncelj in Žitnik,
10.500 gledalcev In 193.000 din dohodkov
Na nedeljskih dveh liga tekmah v Belgradu, ki so bile odigrane na igrišču Bska, je bilo samo 10.500 gledalcev, ki so plačali vstopnino. Kasirali so namreč le 193.000 dinarjev.
Razpis
mcdklubukrpa kondicljnkepa gnidnrga trka Marihnrike limtknipnrtnti pndiveie
Mariborska zlmskoilportna podz.veza razpisuj« rn. dne 2(1. novembra 1(1» prvi letoSnji kondieilski en,.dni tek 7.a pocdlnca In moMva četvorice. Profra bo dolga ca. 2.VI0 ni. Start tn cilj pred jfostllno Merdans na KoroSki cesti. Pravic« starta Imajo vsi verificirani in nnverifiolrani smučarji - člani klubov, včlanjenih v Mariborski ilmakoSportnl podzvezl Start ho točno ob 10 dopoldne. Vsak tekmovalno točo v smučarskih čevljih; atartanjc v copatah ni dovoljeno. Tudi J« nahranjen start lahkoatletom doljroprojtaSHm, ki niso ver!'_» clrani smučarji,
Prvoplaalranl teka« prejme plaketo, drnel In tretji pa spominske znake MZSP. MoStvo se oceni |.o dote. ».enem čaan »tirih najboljših tekačev vaskepa kluba. Najboljšo moštvo prejme plaketo MZSP.
Prijave sprejema dne SO. novembra lf.TS do pol 10 na Marin sr. Sapoo. Prijavnina znaša 7.a vsakeea te. kača 3 din, za kateri znesek prejme Isti po toku čaj,
V strahu pred vojno so odpovedali živci
Zgodovina črne kave
kočljivi »naš čast. Strokovnjaki se čisto resno pečajo z načrti, da bi zgradili podzemeljske garaže za avtomobile, ki bi v »našem času« mogle sprejeti do 500 voz, v tistem času, ki se ga bojimo, pa 3500 do 4000 ljudi — brez voz seveda. Rešiti je le vprašanje, kako gradnjo in porabo organizirati, da bi se naprave tudi gospodarsko izplačale.
Anglikanski pater John Ward, škof anglikanske »bratovščine božjega kraljestva« v mestecu New Barnet, nekaj kilometrov zunaj Londona, pa rešuje obrambo pred napadi iz zraka na povsem svojevrsten način. Kakor sam pripoveduje, je imel leta 1928, ko je bil še skromen angleški carinski uradnik v Burmi, prikazni, ki so mu napovedovale, »da se bliža konec našega časa in da je zahodna civilizacija ohsojena na pogubo«. Poznejše prikazni so ga spodbudile, da je ustanovil po-
sebno versko sekto, ki ima v območju njegovega mesta že nekaj občin. Za svoje pristaše je po navodilih prikazni na vrtu svoje vile zgradil. moderno »Noetovo barko«, kamor borlo pribežali bratje iz njegove sekte, kadar pride tisti vesoljni potop, ki lio uničil našo civilizacijo in današnje človeštvo. Je to posebna stavba, zgrajena deloma po načelih protiplinskih zavetišč, deloma pa po njegovih domislekih, ki so mu jih dale prikazni, to je njegovi razboleli živci, ali pa morda tudi vsiljivi spomini na njegovo morda prestrogo ali celo kruto carinsko službovanje v Burmi. Londončani, ki še vedno po svojih predalih prekladajo proti-plinske maske, seveda ob vsaki taki iznajdbi na-pno ušesa in prisluhnejo, dasi ni mogoče reči, da bi jih prav veliko računalo na rešitev v »Noetovi barki«.	\
Vodoravno: 1. stara dolžinska mera, 4. nekdanje češkoslovaško mesto, 9. naslov Ham-sunovega romana, 12. kraj pri Cerknici, 13. ženska svetopisemska oseba, 14. naslov Vom-bergarjeve veseloigre, 15. skrajšano žensko ime,-16. kraj pri Žužemberku, 17. tujka za razdobje, 18. del suhe zemlje, 20. Gotovčeva operna oseba, 22. kraj nad Tržičem, 23. izraz za oktober, 25. tujka za lekarno, 26. divji poglavar Ilunov,, 27. finsko obrežno mesto, 29. koroški narodni
f)ozdrav, 31. beseda za režim, 34. voda preku-lanih klobas, 36. nekdanji akademski naslov, 37. nasprotje od zmešnjave, 38. finski pisatelj romanov. 40. Machova romantična pesnitev, 42. gora v Grčiji, 44. prebivalec južne Afrike, 46. mera za čas, 47. dolgouha domača žival, 48. naslov turškega gospodarja. 49. največja slovenska reka, 51. preprosta ribiška potrebščina, 52. pozitivni električni pol, 53. poljska poročevalska agencija.
Navpično: f. največja italijanska reka, 2. tujka za nravoslovca, 3. največja evropska reka, 4. desni pritok Volge, 5. reka v Srbiji, 6. pripadnik izumrlega naroda, 7. del vodnega gibanja, 8. starorimski pozdrav, 9. cerkveno opravilo, 10. oseba iz sv. pisma, 11. predlog s tožilnikom, 19. del vodovodne napeljave, 20. matematični izraz, 21. naslov Shakespearove tragedije, 22. kraj pri Zidanem mostu, 24. skrajšano žensko ime, 28. jugoslovanski rudnik bakra, 29. izraz za kocine, 30. moško krstno ime, izraz pri šivanju, 32. izraz za predplačilo, 33. državica Zadnje Indije, 34. vrsta okraskov, 35. najvišja gora Armenije, 37. oblika vode, 39. francoski pisatelj romanov, 41. otok v Malajskem arhipelu, 43. italijansko mesto ob Adiži, 44. visok jugoslovanski naslov, 45. hrvaška znanstvena publikacija, 46. kratica Združenih držav, 47. važen del stroja, 50. starorimska denarna enota.
Rešitev križanke: November
Na prvi letošnji seji angleškega parlamenta, ki se je začela z vsem starodavnim sijajem, je angleški kralj v dvornem govoru uradno napovedal svoj obisk k predsedniku Združenih držav severne Amerike Rooseveltu. Ta zunanji izraz prijateljskih vezi med obema anglosaksonskima narodoma, oziroma državama pa je že ob tej napovedi povzročil velike skrbi med protokolisti angleškega dvora in ameriškimi ceremoniariji. V zgodovini se namreč doslej še ni zgodilo, da bi vladajoči angleški kralj obiskal predsednika Združenih držav in tako ni mogoče dobiti nobenega zgleda, kako naj se ta Izredni dogodek izvede. Čeprav v obeh državah pravijo, da na formalnosti in zunanjost ne dajo veliko in so na obeh straneh luže zaljubljeni v svojo svobodo, ki jo dopuščajo tudi obnašanju, pa vendar vse skoraj zona spreleti, ako kdo napravi kak korak proti nepisanim pravilom, ki jih je preteklost neizbrisno za vsako priliko posebej vtisnila visoki družbi. Tako mora tudi ta obisk, pri katerem bo na obeh straneh sodelovalo veliko spremstvo, poteči brezhibno, sijajno, na višku etikete in to od najvišjih udeležencev do zadnjega spremljevalca. In prolokolisti na obeh straneh se sedaj ukvarjajo, da bi ta edinstveni primer v zgodovini obdali s takim sijajem in etiketo, kakor ga tak dogodek zahteva. Pri tem pa je vse polno vprašanj, ki so se sedaj prvič postavila in jih bo treba pravočasno rešiti. Kje naj stanuje angleška kraljevska dvojica, ker
Pred kratkim so radijske postaje v Newyorku oddajale med svojim programom dramatiziran roman, ki silno živo popisuje fantastičen napad prebivalcev Marsa na ameriško mesto New Jer-sey. Zaradi trajnega pričakovanja nekega težke-
iega izbruha tihih sovražnosti v mednarodnem svetu in zaradi nazornega podajanja so poslušalci kmalu izgubili izpred oči, da je vse skupaj samo radijska igra, zlasti tisti, ki so sredi igre odprli aparate. Nastala je zmeda, da hi ob resničnem napadu sovražnega zračnega brodovja ne mogla biti večja. — Na sliki napovedovalka Carolin Cantlon, ki je bila ob oddajanju tega dramatiziranega romana prosta in je doma poslušala pri svojem aparatu. Dasi je po glasu poznala ostale napovedovalce in sodelujoče, jo je kljub temu popadej tak strah, da je bežala pred domnevanimi sovražnimi l>ombniki in si pri tem zlomila roko in se poškodovala na kolenih. Podobnih nesreč, in tudi še hujših, pa je bilo v tej zmedi še več.
»Noefova barka« našega časa
Vojna bolezen je začela močno razsajati tudi v Londonu, kjer je marsikdo, ki je bolj tankih živcev in ga vleče le v črno, že zbolel na njej. Ko je bil mednarodni položaj najbolj napet, so se Londončani oskrbeli s protiplinskimi maskami, vsak je poiskal kak kotiček, kamor bi ob prvem brnenju letal smuknil in pazil, da bi kdo ne izvedel za njegovo rešilno skrivališče. Kljub temu, da se je Chamberlain vrnil iz Monakovega z zmagoslavnim nasmeškom in je na Hestonskem letališču ob prihodu dejal: >Jaz mislim, da ta dogovor pomeni mir našega časa«, se vsi duhovi še niso pomirili. Ta njegov ->mir našega časa — peace in our time« na vseh straneh povzroča razpoloženje in priprave, ki so v resnici značilne za ta
Marsikak ljubitelj črne kave ob srebanju te zapeljive kapljice pač ne pomisli, kako dolgo pot je že napravil ta sa,d, preden je prišel v Evropo, in kako pisano preteklost ima. Najbolja črna kava je znana pod imenom »Mocca«, po mestu Macca, majhnem pristanišču v pokrajini Jemen v južnoza-hodni Arabiji, odkoder je kava nastopila 6vojo zmagoslavno poit po svetu. Mokka je najstarejše pristanišče za izvoz kave, ki se goji daleč v notranjosti dežele. Od tu je kavina drevesca neki Ho-landec leta 1615 prenesel v Batavio, odkoder se je kmalu potem razširilo tudi po Aziji.
Kdaj je prišla kava v južno Arabijo, ni tačno znano. Najstarejši islamski zgodovinarji pripovedujejo, da jo je prinesel v 15. stoletju derviš Dha-bani iz Abcsinije. Ta derviš je bil predstojnik neke skupine verskih gorečnikov »6ufi« in je uživanje vpeljal v njihovih zaprtih bivališčih, ker »duha ohrani čilega in budnega, preganja utrujenost in verniko.m pomaga, da z večjo vnemo in bolj živahno pojejo v božjo čast.« Najstarejše zgodovinsko trdno poročilo o uživanju kave pa je zapustil šejk Abd-el-Kader, ki leta 1487 poroča o učenjakih, da so pri verskem pouku na bazarju v mestu Aden javno pili »črni sok«.
Toda pravoverni čuvarji korana v Meki in Me-dini se niso mogli ogreti za navade, ki jih je vpe-ljaljal derviš Dhabani, Leta 1511 sta teološki la-kulteti v teh mestih proglasili, da »uživanje kave moti možgane in . upijani. kakor vino«. In paša Kair-bcj je uživanje -kave prepovedal pod kaznijo bičanja, v ponovnih primerih pod kaznijo s 25 udarci na podplate. Sultan Mamelukov v Kairu je pa vse te prepovadi. razveljavil in 6tarokopitnega pašo izgnal v pregnanstvo. Kljub temu pa si je kava le počasi preko Damaiska in mesta Aleppo utirala pot proti Carigjadu, kjer ji je znani ljubitelj opojnosti sultan Selim II. na široko odprl vrata v svojo državo. V Evropo so črno kavo prinesli Benečani s svojih trgovskih potov na vzhodu. Prva javna kavarna pa je bila odprta 1. 1671 v Marseillu, kmalu nato v Parizu.Leta 1693 je imel London n. pr. žc 300 kavarn. Od tod je kava prišla na Nizozemsko in v Nemčijo, kjer je leta 1686 v Niirnbergu nastala prva kavarna. Države so «e nove pijače od začetka močno branile in ji zapirale I meje s carinami in tudi znanstveni razlogi, toda
Dvorni predpisi ob obisku angleškega kralja v Ameriko
čas in okus sta premagala vse ovire in danes je črna kava »Mokka« znana pa vsem svetu in menda tudi priljubljena. Ker pa je še vedno zelo draga pijača, je nastalo veliko nadomestkov, ki jo skušajo posneti v barvi in okusu. Največjo konkurenco ji je napravil župnik Kneipp, v naših krajih pa jc med vojno skoro popolnoma prišla iz navade. Takrat je vsaka hiša imela pač tako kavo, kakršno je gospodinja znala pripraviti s tem, da jc opražila žitno zrnje, ga zmlela, skuhala in odcedek je bil — kava Nato je prišel še saharin, ki je v neki dobi v dobršni meri izpodrinil sladkor in tako nam je ad kave, ki so jo nekdaj pili derviši in sultani, ostalo le še ime, pa smo kljub temu zdravi in tudi
v čast božio jo zapojemo.
*
Hitlerju v Budimpešti
V žtitianfl 'rtSka^i nemškoogrskega prijateljstva' ' v Budimpešti nekdanji trg »Korond« na Andrassy-jevi cesti prekrstili v »Hitlerjev trg«.
bela hiša v Washingtonu nima takšnih prostorov, da bi jih bilo mogoče ponuditi tako visokim gostom? Ali naj žena ameriškega predsednika Ro-osevelta pozdravi angleško kraljico z dvornim po-klonom (»kniks«)? Žena predsednika francoske republike jo je ob obisku v Parizu pozdravila z dvornim poklonom in protokolisti so se naknadno zedinili, da je bilo to prav, -ker francoska ustava ne predvideva, da bi bil predsednik republike poročen in njegovi ženi ne daje suverenih pravic, torej je bila angleška kraljica tudi pred ženo predsednika francoske republike — kraljica. Ustroj Združenih držav pa je popolnoma drugačen in njihov predsednik ima v marsikaterem oziru pravice pravega monarha. Ameriško časopisje že sedaj ugiba, ali bo angleški kralj ob srečanju z Rooseveltom nosil kraljevsko krono.
V Londonu sicer prav ta čas pričakujejo prihoda romunskega kralja Karla, kjer pa vseh teh vprašanj ceremoniala ni. V buckinghamski palači so že pripravljeni prostori za kralja in prestolonaslednika Mihaela. Obe angleški princesi, Elizabeta in Margareta-Rose, sta se v vsej naglici že naučili nekaj romunskih besed, da bosta mogli svojega »strica Mihaela« dostojno pozdraviti. Tako se bo ob tej priliki vse lepo izšlo, kakor zahtevajo dvorni predpisi. Najbrž se hodo tudi ob obisku angleškega kralja predsedniku Rooseveltu protokolisti še pravočasno znašli.
•rimo*
Dvakrat smola
»Ni mogoče, gospod! Ce bi se pa vi do smrti ponesrečili, potem bi vam pa zavarovalnica že kaj več izplačala.«
Vodoravno: 1. Norik, 5. arena, 8. Raba, 9. Ur, 11. Amos, 12. ol, 13. osa, 15. as, 16. mer, 17. Po, 19. Uri, 20. Ub, 23. Ala, 25. Kač, 27. da, 28. Iran, 29. ura, 30. ar, 31. Dan, 32. Aho, 34. se, 36. Ter, 38. tu, 39. Ig, 40. št, 42.. os, 43. edil, 44. Todi, 45. al', 47. Moder, 50. Ajnik,-51. Bor, 52. aga.	*
Navpično: 1. november, 2. re, 2. Irak, 4. Kam, 5. Abo, 6. rasa. 7. Američan, 9. USA, 10. Poe, 14. Sol, 17. pa, 18. 1. r., 20 Uda. 21. .Bar, 22. kilometer, 24. Anatolija, 26. ara, 29. ud, 32. Atos, 33. Hiis, 34. Sidor, 35. egida, 37. Krim, 40. Štanga, 41. Krek, 46. Lia, 48. Ob.
Velik okoliš eskimskega zdravnika
Pred kratkim je prišel na obisk v mesto Otta-vva zdravnik dr. Urquhart, ki je gotovo najsevernejši zdravnik na svetu. Dolgih 10 let je bil okrožni zdravnik v Aklaviku, ki leži 150 km severno od severnega tečaja. V teh letih je napravil za svojimi daleč raztresenimi pacienti 60.000 km pota. Pozimi je do 15.000 km prevozil na saneh s pasjo vprego, poleti je nad 30.000 km prevozil v čolnih, 15.000 km pa je napravil tudi z letalom. Sedaj odhaja na novo službeno mesto v mesto Fort Smith, ki leži 1350 km bolj proti jugu od njegovega prejšnjega službenega kraja.
Ob 20 letnici premirja
Razstava italijanskih gospodarskih stremljenj
Parada francoske vojske v Parizu ob grobu »neznanega vojaka«, ki je pod velikim slavolokom na
»£toile«.
y Rimu pripravljajo veliko razstavo »Svoje rud nine in avtarkija«. Slika kaže oddelek, ki ga bo
napolnila in opremila italijanska vojska.
ZZD za tekstilne delavke
Murska Sobota, 14 novembra. Na prošnjo Zveze združenih delavcev je sklicalo tukajšnje okrajno načelstvo za soboto
12. t. m. poravnalno razpravo zaradi spora, ki je nastal v tovarni perila, katere lastnik ie e. Šiftar Ludvik v Murski Soboti.
V podjetju zaposleno delavstvo je 100% organizirano v ZZD. Ko je ta podjetju dostavila osnutek kolektivne pogodbe, se podjetnik ni hotel pogajati. Razen tega je podjetje pretekli teden odpustilo 24 delavk — članic ZZD.
Na razpravi je podjetnik trdil, da je odpustil omenjene delavke, ker ima v tovarni premalo prostora, in mu je zaradi tega referent Inšpekcije dela dal nalog, da mora število delavstva znižati, predvsem onih delavk, ki ne zaslužijo minimalnih plač po akordni postavki.
Vendar se zdi,, da je pravi vzrok odpustitve ta, ker podjetju ni všeč, da so delavke organizirane v ZZD. To dokazuje dejstvo, da je sam podjetnik izjavil, da se z zastopnikom centrale Z7.D ne bo pogajal. Najbolj jasno pa postaja stremljenje podjetja s tem, da je danes ponovno odpustilo 10 kvalificiranih delavk, ki so vse v odboru krajevne organizacije ZZD v Murski Soboti in že pet let v službi podjetja. Tem delavkam je služba odpovedama brez zakonitega odpovednega roka. Zato ne more biti nobenega dvoma, da je odpust delavk pripisati le maščevalnosti nesocialnega podjetnika.
Delavke se teh represalij niso prav nič ustrašile in se sedaj še bolj oklepajo svoje Strokovne organizacije ZZD, ker so prepričane, da bodo samo po organizaciji, ki sloni na krščanskih načelih, uspele v boju za svoje najosnovnejše pravice in dobile zadoščenje.
Ponovna poravnalna razprava bo v četrtek 17. t. m. in je delavstvo soglasno za to, da, če podjetje ne ugodi skromnim in po zakonu upravičenim zahtevam, stopi v stavko in pokaže, da je pripravljeno za svoje stanovske pravice doprinesti tudi največje žrtve.
Huda nesreča z motornim kolesom
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 14. nov.
V	nedeljo zvečer se je dogodila na državni cesti huda nesreča. V smeri od Ptuja proti Ormožu sta se peljala na motorju 23 letni Čuš Drago iz Mezgovec ter njegov tovariš 23 letni Sok Ivan iz Sodinec. Blizu vasi Osluševci sta dohitela Ke-lenc Marijo iz Zamušanov. Čuš, ki je vodil motorno kolo pravilno po desni Strani, je dajal znake, naj se ogne. Kelenc se je ustrašila ter v prvem hipu skočila pred motor. Čuš je zavil na levo, pa tudi Kelenc je skočila na levo. V tem trenutku jo je motorno vozilo podrlo. Tudi Čuš in Sok sta padla z njega. Čuš in Kelenc sta obležala nezavestna na cesti, dočim ni Sok dobil hujših poškodb. Poklicani zdravnik g. dr. Martinec Ivo od Sv. Marjete' je nudil ranjencema prvo pomoč ter ugotovil, da imata oba močan pretres možganov, poleg tega pa Čuš še druge poškodbe. Reševalni avto iz Ptuja je oba zapeljal v ptujsko bolnišnico.
Svinjo so ukradli
V	noči od sobote na nedeljo je bila ukradena v Brežicah posestniku in gostilničarju Bogoviču blizu 100 kg težka svinja, ki so jo pripravljali aa zakol. Izmed 4 svinj, ki so bile skupaj v hlevu, so vzeli najboljšo, jo zaklali iir potem dej-drobovja pustili na Bogov.ičeviejn travniku za gospodarskimi poslopji, katera ima ne daleč proč od gostilne ob glavni cesti, kjer ima tudi živino in prašiče. Zaklano svinjo pa so odpeljali. Vse to kaže, da so bile razmere tatu pri Bogoviču dobro znane, da je bilo mogoče tatvino nemoteno izvršiti in so jo opazili šele v nedeljo zjutraj.
Turner priznal 15 vlomov
Ljubljana, 15. novembra.
Policija zaključuje preiskavo proti nevarnemu vlomilcu Jožetu Turnerju, ki je bil zasačen pri poskušenem vlomu v Pezdirjevo delikatesno trgovino. Po daljšem tajenju je Turner do sedaj priznal 15 vlomov, koliko pa jih je še nepojasnjenih, nihče ne ve, morda niti Turner sam ne. Turner je priznal, da je v Celju vlomil v neko trgovino z železnino, v neko mlekarno in še v neko drugo trgovino. V Ljubljani je vlomil v drogerijo »Adri-ja« v Šelenburgovi ulici, v prostore Navinskove brivnice, v, mlekarno Režek v Šiški, v Zavodni-kovo mizarsko delavnico v Šiški, priznal je, da je prodajal revolverje, ki jih je pokradel pri Šifrerju na Gosposvetski cesti. Pri njem je policija našla več stvari, o katerih trdi, da jih je kupil, ki pa so -v resnici ukradene.
Turner je bil zaljubljen v neko lepo dekle v Celju, kateri se je izdajal za trgovskega potnika.
rffffffffrpi
Šivalni stroj
pogrezliiv, katen šiva naprej in nazai ter štika m Stepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina. Tvrševa 36 (nasproti Gospodarske zve-
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
f svoji posodi najugodneje TELEFON STEV 25-73
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan. se dobi v vneli velikostih pri A. SemenlG ln drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15t telef. št. 48-67.	(1)
KAPPEL
pisalni stroj Je odlično božično darilo ln sanje marsikoga. Dobt se zelo ugodno pri
Kleindienst & Poseli
Maribor, Aleksandrova 44
AA Prvovrstni /\ trboveljski
premog
brc* praha
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
BibtrlCtti S Tata ion io-sa
Dokolenice, nahrbtnike, aktovke, ročne torbice, kovčeke itd. priporoča
IV. KRAVOS Maribor
Aleksandrova cesta 13
Izbira ni težka
kadar Je treba dolofiltl časoplsi v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, s katerim bo prISel zagotovo v »tik z najširšimi kupnomočniml elojl prebivalstva. In to je nad dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere, posebno ob nedeljah, z malo Izjemami vsaka slovenska hiša, En poskus Vas o uspehu prepriča.
ItlvlkrlB LaWalorlu» Rollardaa. Hollaod.
t aa »n *Bf tflacr, travniid tha anljra South Aaarloaa eouotrlaa, throuth trobleal oondllloni l hava losi e> halr. baloc bold at laaat 76% of ny haad araa.
Ob ar laat Irlp to iha vaat tadla. Curaeao. 1 founa »dur silvikrln Haarvatar and Puur Hao-81lvlkr 1 a. lila no« tO dlyi alnca I hava atartad th* iraatment, hut oontlnua al par vour lnllruotlona aBd you »ould opaa up your ayaa lo aaa tha raaults. Tha halr la Bdi Ihlok aa yot but 11 oontlnuaa lo oraap up fruo tha aldaa. pndaraland I bad Bol 09a halr to ahoa «h.a | alartad.
Kov I a* addramni /on paraonallr to fina a way t« dirkat thla produot nara or rapraiant your tabora, toriua ln thla eounlrjr or a porlloo of aava aa yon •ar aaa nt.
t kbo« I ean aaka a forluna vita tha aala c t thla voadarfttl LO 11 on to irov halr.
plaaaaadvlaaby tha faitaat aathod rohr fropoal.
ti ob a i 1 hata dioldad toiolntabualnaia rormyaair and vili ba opin (or Juat auob a produot thal I aa a« much aold ob
tnlim mc proapt nplr I aa mm iratafal.
?y. trmlr i
Sijajni uspehi s Sllvlkrtnom, koncentrirano hrano za lase, so mu kmalu po vsem svetu odprli pot do odjemalskth krogov. Ce pridete v Anglijo, Francijo, Švico, Belgijo, Nemčijo, Nizozemsko, Ceškoslovafiko ali v Poljsko, v Avstralijo, Ameriko, Afriko aH Azijo, povsod, po vsem svetu boste nafili Sllvikrtn.
Ta izredna razširjenost ln vse večja priljubljenost mora vendar Imeti svoj vzrok. Ta vzrok je lahko Izreči v nekaj besedah.
Neo-Silvikrln, naravna hrana za lase, ln z njegovo pomočjo Izdelani preparati drže, kar obljubljajo. Nikdar in nikjer se ne trdi, da Silvikrln okorele plešaste glave lz novega pokrije z bujnimi lasmi, temveč se trdi., da Silvikrln zaustavi Izpadanje las, da učinkujoče hrani lasno korenino ln da omogoča novo rast las, kjer lasna korenina 4e nI Izumrla. Lotlon Silvikrln za vsakodnevno nego las ne samo da polepšava lase, marveč njegova vsebina Neo-Silvlkrina obenem ohrani lase ln laslšče zdrave, prepreči Izpadanje las ln delanje prhuta.
Nešteta zahvalna pisma Iz vseh krajev sveta prihajajo vsak dan po pošti. Naš holandskt dom je prejel tukaj reprodu-clrano pismo nekega lnženjerja, ki nI vedel za nabavni izvor v Ameriki.
Prevod:
Kot lnženjer sem prepotoval vse Južnoameriške države ter sem zaradi tropske klime izgubil vse lase, tako da ml Je najmanj tri četrtine glave bilo plešaste.
Na zadnjem potovanju v Curaeao v Zahodni Indiji sem naSel VaS Lotlon tSUvlkrln ln Neo Silvikrln. Sedaj Je preteklo 60 dni, odkar sem začel z uporabo, toda nadaljujem po Vaših nivodlllh. Vi bi samo odprli oči, če bi videli rezultate I Lasje seveda Se niso tako gosti, ali vse bolj rastejo s strani proti vrhu. Razumite me dobro, da nisem imel na glavi niti enega lasu, ko sem začel.
Zdaj Vam osebno pišem, da bi se našla pot, da se ta proizvod vpelje tudi tukaj, ali pa da ml VaS laboratorij preda zastopništvo aa nato državo ali vsaj za en njen del.
Vem. da lahko zaslužim bogastvo a prodajo tega Čudodelnega lotlon a za rast laa.
Prosim, sporočite ml najhitrejšim potom svoje predloge, ker sem ■e odločil, da utemeljim svojo lastno firmo ter bi rad vzel tak artikel v prodajo. Pričakujoč Vaš čimprejšnji odgovor ostajam Vaš hvaležni
SlIvtkHir ae j prodaja po celem svetu.-Proizvajanje je zavarovano z mednarodnimi patenti.
Skrbite za pa bo tudi skrbela za
Kaj Vam fe potrebno!
Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotlon Silvikrln.
Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo ln rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las ln povzroča, da pride do popolnega Izraza vsa naravna lepota las.
■mm i.ilttBamUgnfl? ■ <M>8l> WW4*Ja ln izpadanje las, kakor tudi motnje v .. rasti lg*.
Manjfca steklenica » a a Din 27.—«
Steklenica za 2 meseca Din 48__
Za raat la« In proti prhljaju
zahtevajte naravno hrano za Ibm ________ ___
Nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organske hrane za laae uspešno hrani tkivo za proizvajanje laa ter ga usposablja za novo, zdravo rast las.
V resnih slučajih Izpadanja lasi"" trdovratnega prhljaja, redčenja las ln kadar preti plešavost.
Steklenica za 1 mesec Din 68.—
kožo svoje glave, ko2a Vaše glave rast Vaših las!
Dobi se v vse|i strokovnih trgovinah.
Silvikrln
pMUhfyci hJOAt loA
Dekle, ki je prejemalo darila od njega, niti slutilo ni, da je njen oboževatelj navaden vlomilec. Silila ga je celo, naj si poišče stalno službo, Turnerju pa to seveda niti na misel ni prišlo, ker je vedel, da bi ga policija povsod prijela, kakor hitro bi se kje stalno nastanil. Zato je potoval od mesta do mesta in povsod kradel. Res pa je, da se mu je pripetila smola in da je nekdo, ki ve za njegovo skrivališče blaga, del tega blaga ukradel. Tudi tega ima policija že v pesteh. Tur-nerja bo policija v kratkem izročila sodišču.
Programi radio Ljubljana:
Sreda, 16. novembru: 12.00 Lutke, tičice in cvetke (plošče) -12 45 Poročila -r 13 Napovedi - 1.1.20 Operetni venčki (plošče) — H Napovedi — IS Mladinska, ijra: a) Opazuj in poskušaj (e. prof. Miroslav Adie-šič); b. Ročna dela'((t Miroslav 7.or)— 1S.S0 Narodne pesmi (jiloSče) — 18 40 Delavska ura:- Ob 50 letnici delavskega zavarovanja (g. Rudolf Smersu) — 10 Napovedi. poročila — ifl.oif Nac. ura — lfl.50 1'vorl v prenos -f 20 Prenis' i t. ljubljanskega opernega gledališča; v t odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Lkmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila.
DrugI programi:
Sreda, 16. novembra: llelpracl: 20 Hnmor, 21 ,lazt. 22.20 Beethovnov trio — Zagreb: 20 Ljubljana — Sofija: 19.25 Smetanova opera Prodana nevesta- — T'nr-iSnva: lil Pisan koncert — Trst-Milan: 21 Igra. 21.40 Trio, 22..">,i Plesna glasba — Him-Bari: 21 Melodrama • Simon Iloccanegra- — Dunaj: 10.10 Benjamin (rigli poje, JO.IS Igra, 22.30 Orkeslralni koncert — Kfinig»-herg: 21.15 Handlov koncert — Lipiko: 20.111 Herjuicm — Kbln: 21.15 Simfonične skladbe — Frankfurt: 21.15 Brahmsove skladbe — Sluttgarl: 21.15 Nove koračnic«, 22.30 Beethovnove skladbe — Be.romiintter: 21 Švicarske narodne pesmi in plesi —
lise von Stactis	45
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman I* protestantske dobe.
Poslovenil Pr. Omerza.
Zdaj šele zapazi prior Baltazar vnete oči fra Giovannlja in «e spomni, da ni poklical nobenega drugega, da vidi, kot najbolj slepega med bratij stisne mu kot prošnjo za oproščenje in smehljaje ee roko in zavpije na vse grlo:
»Giorgio, Felice, Francesco! — Bratje, pomagajte mi, da vidim!«
Giorgio je prvi na mestu in potrdi osuplemu priojjul
»Ki dloni na topolu, je brat Benjamin!«
Kmalu so polna vsa okna na večerni strani samostana z radovednimi glavami menihov. Eni so žareli od veselja, da se ie grešnik vrnil, drugi pa pobledeli, ko so ga z grozo gledali. Vsi pa ponavljajo:
»Brat Benjamin je!«
Komaj je slišal prior Baltazar, kaj' pravijo bratje, je pozabil na leta in letel po stopnicah, 6kozi dvorišče na desno okrog ogla cerkve z razprostrtimi rokami po cesti, da je vihrala njegova bela halja v vetru. Mimoidoči so se mu po.rogljivo smejali, menihom je pa izzval solze ganotja.
Dolgo sta se držala v objemu oče in sin, nepremično, ke.t ne bi mogel nobeden od njiju govoriti in rabiti udov. Slednjič prime prior Benjamina za roko in bratje pri oknih gledajo, kako korakata dva srečna proti samostau.
Šesto prglavje.
V tihoti bežečih let in v preprostem občevanju z Bogom je prior Baltazar radovedne gone svoje narave premagal, uničil in ugasil, tako je mislil, toda po Benjaminovi vrnitvi je preživel težke dni.
Benjamin sc je naselil v svoji celici in vztrajal v mirnem molku, priorja je pa mučila stara zvedavost ,da bi slišal novice iz Nemčije v splošnem,
podrobno pa usodo ljubljenega sina. Prepodila ga je od molitve, od dela, iz spanja, prignala pred Benjaminova vrata, toda zadržal ga jc strah, da ne bi motil njega, ki išče miru. Naj li udere v njegovo samoto s človeško navzočnostjo in vprašanji, ki zaklinjajo duhove? S sklonjeno glavo še je 6plazil v svojo celico.
Navdajala ga je silna želja, da bi prehodil v duhu čudovita in prav temna pota božja na sonč-nožarni Benjaminovi življenjski cesti. To željo je podprla razburjenost nekaterih bratov in odkrita grenkost njihovih očitanj.
S temnimi obrazi in obupno švigajočitni pogledi 60 prišli' trije k priorju in eden prične:
»Častiti oče. osvobodi naš dom čistih družbe padlega, ki se do zdaj ni dvignil z nobeno pokoro iz globočine grešnega blata. Naše noči ne najdejo miru; najbolj grozne slike oskrunjenega, Bngu posvečenega telesa prihajajo iz Benjaminove bližine in skušajo naš skromni duh celo v sanje. Častiti oče, — človek, ki ima v tuji deželi ženo in otroka, spi pod našo streho, kleči v našem ozračju pred Najsvetejšim.«
Priorjevo ljubeznivo občutje je bilo samo od-
Cuščanje, samo človečnost, srce mu ni po,znalo no-ene osti. Prestrašil se je temnih napadov, ki po grešnikovi vrnitvi grozd kot volkovi njemu zaupani čredi. Odločno obljubi bledim, zaspanim menihom: »Vrnil vam bom mir.« Še isti večer prisili Benjamina, da gre z njim v njegovo celico, kjer ga očetovski nagovori:
»Moj Benjamin, ne maram strašiti tvoje duše, ki potrebuje počitka, s spominom na sedanji ali prihodnji nepočitek ...«
»Prihodnji nepočitek...« jeclja zavzeto Benjamin.
»Tudi prihodnji,« odvrne prior Baltazar, »ker veš, da si do te ure samo gost v naši hiši. Toda dovoli kmalu tc bo prijela želja, da «i pridobiš znova ime ,sin'. Ne boš mislil na težave potovanja in bo,š sam. moj Benjamin, hrepenel, da se napotiš tja, kjer edino moreš dobiti odvezo in mir. — v Rim.
Kot posnemam iz tvoje molčečnosti, želiš pozabiti preteklost, vendar te prosim samo to. privošči mi, ki sem kakor nekoč neka mati za spreobrnjenje svojega sina molil jaz sedem let za tvoje, — privoči mi samo en pogled na orodje, ki se ga je poslužil Gospod, da je preobrnil tvoje srce.«
Šele zdaj se usede prior k mizi, Benjamin pa s,to,ji dalje, zapre oči in j>otuje v mislih od samostana v Vogheri do praga hišice pred wittenber-škimi Sračjimi vrati. Ko pride tja, obotavljajc sc odgovori:	,
»V največji sili jc prišel k meni neki italijanski duhovnik, — oče Juan, ki ie bil po lastni izjavi prej ljubezenski pustolovec, pozneje ga je pa rešil neki menih za božja ljubezen, — neki mož o katerem je govoril goreče kot o svetniku, imenoval se je pa Michcle Ghislieri ...«
»O moj Bog,« vzklikne prior in si zakrije z rokami obraz, »jaz nesrečni bedak! Kako 6cm mogel le trenutek misliti na svoie lastne malitve, da niso nevredne, da jih usliši nebo, ko jc samo brat Michele zopet našel tvojo že izgubljeno dušo večnemu usmiljeniu!
Gospod, Gospod, odpusti! Saj ti veš, da teče zmota in človečnost čez moje ustnice, da je pa on tvoj pravičnik in izvoljenec . . .«
Ko sliši Benjamin samoobtožbe in lastna ponižanja priorja Baltazarja, ne da bi razumel zvezo, se vrže priorju pred noge in pravi:
»Moj očel Naj bo la brat Michele kdar koli in prijetna njegova -molitev in življenje pred Bogom, sem hitel vendar le vaši ljubezni nasproti in v skrajni zmedi zaupal ne molitvam kakega svetnika, ampak vaSega očetovskega srca ...«
»Počasi.« pravi prior, ko nežno gladi Benjaminu kodre In tudi srečnega nasmeška ne more zadržati, »počasi, moj Benjamin, da znova ne zapelješ neumnega očeta k prevzetnosti...
Molčečnosti obroč sc je zlomil, s katerim se jc boječe obdal Benjamin in ga jc prior cenil, kakor dobra in kakor dolgo je mogel. Benjamin ni več odlajal, da ne bi pripovedoval skrbno orisluškujo-
čemu predstojniku o počasnem diru wittenbcrških let, kako mu je tam od večera do jutra minil dan za dnevom brezdušno in ubožno na goreči ljubezni, kako sc je vedno bolj brezupno oddaljeval Marga-retini naklonjenosti, Itako je bil mali Martin najsvetlejša zvezda njegovega življenja. Pripovedoval je a Avini ljubkosti, kako mu je užitek zemske sreče postal živ vir hrepenenja po neumrljivi blaženosti. Priorjeva ljubezen do Boga je klila kot bel cvet na lilijenem steblu čistosti, vendar je temu priznanju ponižno odgovoril:
»Božja poti sa različna — njegovo usmiljenje bodi češčeno!«
Benjamin je nato opisoval svoje potovanj« z očetom Juanom, na katerem sc je naučil spoznavati Lutrove nauke z druge kat vvitlenbcrške strani. Prior jc uvidel, da se je izvršilo Benjaminovo spreobrnjenje kot prej nekoč njegov odpad v njegovi krvi in da jc šel razum po klicu srca.
Tresoč se, kot da stoji še danes njegav ljubljeni sin na vseh turinških, Irankovskih in švicarskih cestah na razpotju, je potoval v Benjaminovem pripovedovanju od Wittenbcrga v Voghero, od postaje da postaje, samo v Ženevi je prešlo njegovo strastno sočutje od Benjaminove usode na Servetovo nesrečo; kajti prior je ohranil na tega krivovcrca med vsemi drugimi prikupljiv spamin.
Benjamin jc moral prekiniti in pustiti priorju Baltazarju čas za zgovorno žalost, ki je izdoncla iz poštenega srca v vzdihu:
»O ko bi venda nastal mir na zemlji — mir na zemljil«
Ko je z dovršenim spominom na grmado v Chanipelu končal Benjamin pripovedovanje, je začel govoriti prior Baltazar, da bi razložil Benjaminu, da jc brat Michele Ghislieri vstopil nekoč hkratu z njim v samostan v Vogheri, da so mu njegovi skrivnostni darovi duha tudi po odhodu iz Voghere zapustili tako neizbrisno vero v njegovo bo-goljubnost, da ni vedel v skrbi za Benjamina nobenega bolišega svčta, kakor da odpošlje dva brata k fra Michelu, da ga naprosita nai neprestano moli za odpadnika.
NOUGAT GflLAK 4 NoresrcaAllTEre CRAKLAIT CITRA
IZVRSTNA	FINA NAPOL- j^f^S^Sp___m «» MLEČNA ČOKOLADA ODLIČNA ČOKO-
SLAŠČICA	NJENA BELA ■	fET	i KT S PRAŽENO RŽJO, LADA S KREMO
ČOKOLADA ■ NB im J H Uam IBI ZELO REDILNA	OD CITRONE
Izredna prilika ugodnega nakupa knjig!
Pod polovično ceno!
Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod polovično ceno:
Germano: Življenje sv. Gabriela < . >	din	10.—
Sv. čistost............din	5.—
Samec: Za naše male ..••».	din	8.—
Vole: Roka božjp ........	din	10.—
Turšič: Izgubljeni raj ...... .	din	10.—
Sardenko: Dekliške pesmi . . . . ,	din	18.—
Scharsch: Spoved malih grehov . . . din 25.-
Potočnik: Dobri pastir, 1. del ... .	din 38,-
Poločnik: Dobri pastir, II. del , . ,	din 40,-
Potočnik: Dobri pastir, 111. del ...	din 40,-
Teraš: Za visokim ciljem .....	din 24,-
Teraš: Pri studencih zdravja in moči .	din 24.-
Teraš: Po stezah resnične 'popolnosti .	din 24.-
Volc: Otrok, I. del . Vole: Otrok, II. del
din 25,-din 24-
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20.— din 200.—
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke. t. j. 21 knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa samo
Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga!
TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
Priložnostni nakup
lepo moško in žensko blago po Din 5-— meter pri
TRPINU, Maribor, Vetrlnjska 15
Dotrpel !e, previden « tolažili sv. vere, naš ljubljeni in nepozabni soprog, dragi brat, bratranec, nečak in svak, gospod
Ivan Zdešar
ključavničar drž. železnic
v 32. letu svoje dobe. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 17. t m. iz mrtvašnice splošne bolnišnice ob 4 popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. novembra 1938.
Globoko žalujoča soproga Francka roj. Ban, brat Stane in ostalo sorodstvo.
Poizvedbe
Tvrdko oziroma šolo
kl je lnserirala v avgustu oglas pod šifro »Garantirano zanesljiv«-, prosimo, da se zglasi v upr. »Slovenca«,
II
itanoianjd
Podstrešno stanovanje
dve sobi. kuhinja, takoj oddam. Najrajši upokojencu. Nunska ulica 10. Obveznost: glavna dela hišnika	(c)
II
Radio
Radioaparat
II
rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod »Radio 1000«. <i)
t Za vedno nas je zapustila po težki in mučni bolezni naša predobra, nenadomestljiva soproga, mama in stara mama, sestra, teta in tašča, gospa	'
Antonija Dolenc roj. Likon
v starosti 63 let, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob pol 4 iz mestne mrtvašnice na Magdaiensko pokopališče.
Sveta maša zadušnica sc bo brala v petek ob 7 zjutraj v magdalenski cerkvi.
Maribor, Skoplje, Postojna, Stara vas, Zalog, Kaštel-Sučurac, dne 15. novembra 1938.
Globoko žalujoči soprog Jakob; Ivo, Milko, Franjo, sinovi, Mira por. Klasinc, Fanči, hčerki; Ruža, Lojzka, snahi; Kari Klasinc, zet; vnuki in ostalo sorodstvo.
Zahvala
vsem, ki so ob smrti naše dobre hčerke, sestre, tete in svakinje, gospodične
Marije Pajman
hišne posestnice v Ljubljani
z nami sočustvovali. Prisrčno zahvalo izrekamo čč. duhovščini iz Vejnika, očetom lazaristom iz Celja in vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poli ter jo posuli s cvetjcm, vsem gg. duhovnikom, ki so ji v dolgoletni bolezni naklanjali verske tolažbe, gg. zdravnikom, ki so jo zdravili, č, sestram usmiljenkam in sestram od sv. Križa, ki so jo negovale. Posebno zahvalo pa smo dolžni gospodu barskemu svetniku Ivanu Pokornu in njegovi blagi soprogi za pomoč in tolažbo v težki uri, gospodu Ivanu Gorečanu, poštnemu upravitelju v Vojniku, za vso požrtvovalnost.
Škoija vas nad Celjem-Ljubljana-Zagreb, dne 15. novembra 1938,
Žalujoči ostali.
Mali oglasi
aaammgM^ammmmmmmmmmmmmmmmmmmm
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: letiltovanjskl oglasi i din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši mesek ta nia'l oglas 15 din. • Mali oirlasl se plačujejo takoj Drl naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonaka. 3 mm visoka petltna vrstica po J din ■ Za pismene odgovore glede malih oglaBov treba prlloiltl znamko.
FfffHiTKTffllli IEElHS
Damski frizer
sposoben v vseh poslih, Išče službo v Sloveniji. -Ponudbe z navedbo plače na Ivas Toni, frizer. Jelačičev trg 1, Zagreb.
Pošten mladenič
vojaščine prost — Išče službo kuharskega pomočnika, najrajši v Ljubljani. Tonudbe v upravo »Slovenca« pod »Pošten«.
Službodobe
Krojaškega pomočnika
takoj sprejme Trillcr Josip, Stražišče št. 86 pri Kranju.	(b)
Krojaškega pomočnika
za fina mala ln ročna dela takoj sprejme Franc Kmetlč, Ljubljana, Stre-llška ulica 24.	(b)
Železninar
z daljšo prakso pri večjih tvrdkah, zanesljiv, dobi trajno mesto. Ponudbe upravi pod »Ljubljana« št. 17819.
Prodajalko
dobro izurjeno, sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slovenca« pocl »špecerijska trgovina Dl«. (b)
II333E0
iHanjBitsHi!
Med
vseh vrst, fižol, beli. Visoki, večje množine za izvoz, kupimo. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Eksport«. (k)
Železen štedilnik
rabljen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »štedilnik«.	(U)
III
Bršljane, oleandre
in juke v lesenih posodah poceni proda Sever & Ivomp., Ljubljana, (p)
Globok voziček
(avto)-, žensko kolo zn. »Puch«, omaro prodam. -Novi trg 1.	(1)
Akacije
rdeče cvetoče, japonsko kutno, sadna drevesa — večletna, nudi hotel Erika-, Kranjska gora. (1)
Medarna
Ljubljana, Židovska ul. S, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni.	(1)
^ Pozor! X
Prvovrstni
premoj^drvajJt^
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16— tel. 33-13
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Posojilo
v gotovini ali vlogah z vknjižbo na prvo mesto, Iščemo. Plačamo 8"/« obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Posojilo« 1675.	(d)
Vloge
Zadružne gospod, banke kupimo najbolje. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Višina« 1674.	(d)
nZTEŽfggl
Prodam hišo
; velikim vrtom. Rožna dolina, Zitnikova ulica 8.
Velika trgovska hiša
dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Zelo ugodna naložitev kapitala. - Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Ugodno«.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli AttemBO-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Vnajem
Velike prostore
primerne za trgovino ali za vsako obrt, takoj oddamo. Cerkvena ul. 21. n
Velike prostore
suhe in svetle, pripravne za skladišča ali večjo obrt, v bližini gl. kolodvora - oddam v najem ali prodam. Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija«.	(n)
Opremljeno sobo
v središču mesta, s centralno kurjavo, iščem. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Soliden«.	(s)
Sobico
s posebnim vhodom, naj rajši za takoj — iščem. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Reden plačnik« 17.967.	(s)
PLOSCE IZ PLUTOVINE
IZOLIRAJO
TOPLOTO, HLAD IN ZVOK
Proizvaja: „HIGIEA" Prva jugosl. tvornica čepova d. d., Zagreb, Ivkančevn 48. — Pošt pret. 31& — Telefon 24-070
STROJNO PODJETJE IN TEHNliNA PISARNA
ING. OGNJESLAV BORŠTNAR
LJUBLJANA-llSKA, JERNEJEVA C. 18.. TEL. 45-60
izdeluje razne stroje, strojne dele, transmisije, železne konstrukcije, žagine in mlinske opreme
VODNE TURBINE
zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune in ekspertjze
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba«: in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop,
Telefonska številka 30-30
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
t Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
+
Neutolažljiva naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je umrl danes zjutraj ob 7, previden s HM sv. zakramenti za umirajoče, moj dragi soprog, gospod
Štefan Eržen
sprevodnik drž. železnic v pokoju
Pogreb bo v četrtek 17. t, m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 21, k Sv, Križu.
Ljubljana, Los Angeles, Kranj, dne 15. novembra 1938. Žalujoči:
Ivanka Eržen roj. Feldstein, soproga; Gašper Eržen, brat; Franc Feldstein, svak, rodbine Eržen, Kastelic in Balanč,
nečaki in nečakinje.
ZAHVALA
VSEM, KI STE Z NAMI SOČUSTVOVALI OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI NAŠEGA PRELJUBEGA PAPANA, STAREGA PAPANA IN TASTA, GOSPODA
KRAKER IVANA
GA POČASTILI S CVETJEM IN SPREMSTVOM NA NJEGOVI ZADNJI POTI -
NAŠA PRISRČNA ZAHVALA. SV. MAŠA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V ČETRTEK, DNE 17. NOVEMBRA 1938, OB 7 ZJUTRAJ V FARNI CERKVI SV. PETRA,
V LJUBLJANI, DNE 15. NOVEMBRA 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenlii
Načrti za napredek naše univerze
Živahna gradbena delavnost pri različnih vse-učiliških zavodih je nad vse razveseljiv dokaz, da je minila doba, v kateri smo se skoraj vedno tako okrog božiča razburjali zaradi raznih vesti, ki so obetale, da bo naša največja znanstvena ustanova — univerza — kakorkoli okrnjena. Strahu, kateri institut ali katera fakulteta naše univerze se bo ukinila, res ni več. Pa ne samo to da je ta mora izginila, nastopil je tudi čas, ko so se začele posamezne visokošolske inštitucije uspešno razvijati. Sedanja vlada, posebno pa naša dva ministra gg. dr. Korošee in dr. Krek, posvečajo največjo paž-njo naši najvišji znanstveni in kulturni ustanovi ter ji nudijo ob vseh priložnostih obilo dragocene pomoči. Da je bila ta pomoč prav v zadnjih letih nad vse uspešna, jasno govore dejstva. Kmalu bo dograjena Vseučiliška knjižnica, gradi se že zgradba Zavoda za strojništvo in gradba Kemičnega instituta tehnične fakultete.
Kaj je pridobila univerza letos?
Nada univerza dolgo vrsto let ni dobila izdatnih podpor in je zato razumljivo, da je zaostala v naravnem razvoju in da ji še danes manjkajo najrazličnejši objekti in zavodi. Toda to, kar je bilo zamujeno v preteklosti, se z veliko uvidevnostjo naglo popravlja. Saj je naša univerza samo t letošnjem letu dobila toliko gmotnih sredstev za zgraditev najpotrebnejših zgradb, kakor jih ni prejela ▼ vseh prejšnjih letih od začetka. Za dograditev vseučiliške knjižnice je bil letos dovoljen naknadni kredit 5,500.000 din. Zavodu za strojništvo je bilo danih na razpolago 8 milij din, za bodočo Akademsko menzo pa je pripravljenih 1 milij. din. Kemični institut, ki se bo v kratkem začel graditi, je dobil za sedaj 2 milij. din. i
Priprave za bodočnost
Jasno J«, da naše univerzitetne oblasti z veseljem spremljajo te razveseljive pojave in da pripravljajo program, ki naj bi v bližnjih letih omogoči univerzi razvoj, kakršnega si za uspešno znanstveno delo zamišljajo. Tako je univerza letos pripravila gradbeni program za zgradbo Naravoslovnega instituta, za katerega se izdelujejo že podrobni načrti in proračuni. Že večkrat je poročalo časopisje o velikanski stiski, v kateri je naravoslovni institut, ki gostuje v glavnem univerzitetnem poslopju, kjer ima polovico svojega inventarja na hodnikih. Da je v taki stiski znanstveno delo hudo ovirano, ni treba posebej dokazovati. Zato je prva in najvažnejša točka programa v nadaljnjem razvoju univerze zgradba Naravoslovnega instituta. Pa tudi drugi zavodi so deležni skrbi univerzitetnih oblasti in tako so v delu vse predpriprave za zgradbo novega Rudarskega instituta, za katerega so načrti že pripravljeni. Ta zavod naj bi stal poleg Zavoda za strojništvo ob Aškerčevi cesti in Cesti rimskih legij. Izdelani so tudi že idejni osnutki za zgraditev Elektrotehničnega instituta tehnične fakultete. Ta zavod naj bi dobil svoje poslopje v bližini sedanje fakultete ter imel tudi poseben laboratorij za vi-sdko napetost do 1 milijona volt. Zavod naj bi stal ob Cesti rimskih legij od Aškerčeve ceste v smeri proti rimskemu zidu na Mirju.
Stara želja - laboratoriji
Zavod za strojništvo je stremel že več let za tem, da si pribori za posamezne stroke strojništva potrebne laboratorije, v katerih bi se mogli raziskovati najrazličnejši problemi in ustvarjati znanstveni izsledki v istem smislu, kakor se na vseh visokošolskih zavodih drugih držav to dela. Že v letu 1934 je skupno s tukajšnjim Zavodom za vodne zadruge iskal možnosti za ustvaritev omenjenih raziskovališč. Mestna občina ljubljanska je to akcijo podpirala in je odstopila prikladno zemljišče ob regulirani Gradaščici, na katerem naj bi stal HidrotehniČni laboratorij. Ustanovilo se je tudi društvo za dosego odgovarjajoče zgradbe in opreme laboratorija. Oba zavoda sta predložila na odločujočih mestih v Belgradu vse potrebne načrte in proračune, ki pa, žal,^ v oni dobi niso bili upoštevani, ker se niso našla potrebna denarna sredstva za realizacijo vseh zamisli. Društvo za zgradbo Hidrotehničnega laboratorija pa ni mirovalo ter je zgradilo in opremilo provizoričen HidrotehniČni laboratorij. Na ta način je bilo naši tehniki omogočeno raziskovanje na področju gradbene hidraulike. Pokojni g. prof. Znidaršič je kot predstojnik Zavoda za vodne zgradbe žrtvoval mnogo truda za ta provizorij ter je velika škoda za našo mlado tehniko, da je izgubila tega neumornega delavca.
Hidrodinamični laboratorij
Zavod za strojništvo pa se ni mogel zadovoljiti s kakim provizorijem, ker zahtevajo razisko-vališča hidrodinamičnih problemov večje preiskus-lie objekte in solidnejšo zgradbo. Na zemeljski visokih šolah so se v novejši dobi priključila hidro-tehničnim laboratorijem tudi aerodinamična raz-iskovališča, ker se v mnogih primerih morejo primerjati premikanja vodnih tokov v turbinskih ustrojih z gibanjem zračnih tokov. Zato je Zavod za strojništvo prvotno zasnovo Hidrotehničnega laboratorija spremenil in dal izdelati nove načrte za oba laboratorija. Te načrte je izdelal po osnutkih predstojnika Zavoda za strojništvo g. inž. F. Lobeta g. ftrh. inž. Mušič. Aero- in hidro-dinamični laboratorij naj bi bil zgrajen v železno-betonski konstrukciji ter naj bi bil urejen tako, da bi v polni meri mogel služiti vsem sodobnim nalogam takega raziskovališča.
Zavod za strojništvo si je pridobil, kakor je že znano, potrebna denarna sredstva za matično zgradbo zavoda ter se že prav živahno kopljejo jame za temelje in kletne prostore. Zavod bo imel v matični zgradbi laboratorije za mehansko tehnologijo ter za kalorične pogonske stroje. Za študij in raziskovanje hidrauličnih pogonskih strojev, (vodnih turbin, vodnih črpalk, cevovodnih konstrukcij, zapornih in merilnih naprav itd.) ter končno za raziskovanje aerodinamičnih problemov pa sta potrehna še laboratorija, kakršne kaže naša slika. Šele b tema objektoma bo strojni za-
vod naše tehnike popoln. Laboratorija bi bila izredne važnosti za našo tehniko pri pouku in znanstvenem delu. Še večji pomen pa bi imela praktično za naše narodno gosjiodarstvo, kakor tudi za našo narodno obrambo. To bi bil najbližji gradbeni program za bodočnost naše univerze in lahko upamo, da se bodo našla sredstva za njegovo uresničitev v prihodnjih letih.
Velika zgradba
Kakor je bflo že omenjeno, bo stal hidro-dinamični laboratorij strojnega zavoda na parceli ob Gradaščici in ob Gunduličevi ulici. Parcela ima obliko klina in meji s svojo najkrajšo stranico na začasno igrišče SK Jadrana. Na tej parceli bo zgrajen tudi hidrotehniČni laboratorij gradbenega oddelka tehnične fakultete, katerega provizorij že uspešno deluje. Hidrodinamični laboratorij bo imel dva glavna trakta. V 27 metrov dolgem in 8 m širokem traktu bo raziskovališče za vodne toke, ▼ drugem 23 m dolgem in 14 m širokem traktu pa bo raziskovališče za zračne toke. Oba trakta bosta zvezana z vmesnim poslopjem, kjer bodo nameščeni vsi potrebni stranski prostori in preizkuševališče za merilne aparate. Ta vmesni trakt bo dolg 18 m, širok pa skoraj 9 m. Na to preizkuševališče pa bo priključen 4 m širok in 51 m dolg merilni kanal za umerjanje brzicomerilnih aparatov. Glavna laboratorija in vmesni trakt bosta pritlična in deloma enonadstropna in visoka okrog 10 m. Gradbeni stroški so glede na to, da bo matični Zavod za strojništvo sam v lastni režiji izvršil nekaj strojnih naprav, fiotrebnih za laboratorije, preračunani na okrog 3 milij. din.
Prepričani smo, da se bo važna zamisel zgradbe teh laboratorijev v bližnji bodočnosti izpolnila, s čimer bomo dobili do potankosti izpeljan in sodobno urejen Zavod za strojuištvo.
Novi železniški ravnatelj v Ljubljani
Kakor smo včeraj na kratko poročali, je bil na predlog prometnega ministra imenovan za novega ravnatelja državnih železnic v Ljubljani dosedanji pomočnik ravnatelja inž. Rudolf Kavčič.
S tem imenovanjem stopa na to važno mesto strokovnjak in izvrsten uradnik, znan daleč čez naše meje. Njegovega imenovanja so se naj.lKilj razveselili železničarji, tatko uradniki kakor nižji uslužbenci, ki so že do sedaj videli v inženirju Kavčiču izvrstnega i.n blagohotnega predstojnika ter koncilkintmoga človeka.
Inž. Rudolf Kavčič se je rodil 15. aprila 1885 v stari železničarski družini v šempetrskem okraju v Ljubljani Po dovršena osnovni in srednji šoli se je vpisal 1. 1902 na graško tehnično fakuilteto, kjer je bil 1. 1907 diplomiran
iz gradbemo-rnženirske stroke. Še kot mlad inženir je že naslednje leto vstopil v službo pri
fradbenem oddelku južne železnice na Dunaju, edaj so pričeli izmenjavati železniški gornji ustroj na progi Zidani most—Ljubljana in mladi inženir je pri tem sodeloval. Že marca istega leta je prestopil iz službe pri južni železnici v službo pri državnih železnicah, in sicer k direkciji za gradbo novih železnic na Dunaju.
železniška konferenca držav balkan. sporazuma
Ljubljana, 15. novembra.
Danes dopoldne se je v Ljubljani pričela konferenca železniških strokovnjakov držav balkanskega sporazuma. Jugoslavijo zastopa šef transportnega odseka v glavnem ravnateljstvu v Belgradu, višji svetnik Franjo Podbregar, ki predseduje konferenci, in uradnik Zivojin Miloševič iz glavnega ravnateljstva, ki je tajnik konference. Romunijo zastopa šef komercialnega oddelka inž. Livescu, Grčijo pa šef komercialnega oddelka inž. Canelopolus. Zastopnik Turčije je v zadnjem trenutku bil zaradi narodne žalosti v Turčiji zadržan.
Udeležence konference je pozdravil ravnatelj inž. Kavčič kot domačin. Izrekel jim je dohrodo-šlico ter jim želel pri tem poslu kar največ uspehov.
Višji svetnik Podbregar je kot predsednik konference in zastopnik našega glavnega ravnateljstva izrazil v imenu vseh udeležencev sožalje, ker je eno članico držav balkanskega sporazuma zadela tako huda izguba. Odredil je v počastitev spomina pokojnega predsednika turške republike enominuten molk.
Železniški delegati držav balkanskega sporazuma nadaljujejo delo na enotni ureditvi tarife za prevoz potnikov, prtljage in blaga, ki bo veljala za vse železnice v državah balkanskega sjx>-razuma.
Konferenca bo trajala teden dni tn bodo delegati ob tej priliki obiskali tudi nekatere naravne krasote Slovenije.
Sledovi stare Emone
»Slovenec* je že poročal o zanimivih odkritjih, ki so jih napravili pri zgraditvi Zavoda za strojništvo ob Aškerčevi ulici v Ljubljani. Danes prinašamo nekaj slik, ki naj pokažejo, kako lepo so se ohranili skozi 1500 let ostanki porušene Emone. Zgornja leva slika nam kaže lepo ohranjen prag pri vratih v palačo, ob njem pa še del ohranjenega zidu, na katerem je ostal tudi omet. Slikarijo na zidu so pod vodstvom kustosa g. dr. Ložarja sneli z zidu in prenesli v muzej. Zanimivo je, da so našli več kosov ometa, ki dokazuje, da so rimski zidarji omelavali zid s posebej napravljenim ometom v barvah, tako kakor so začeli v zadnjem času tudi pri nas ometavati stavbe z harvanim in prav trdnim ometom. Desna slika zgoraj nam kaže ostanke rimskega kanala, ki so ga tudi odkrili na stavhišču Zavoda za strojništvo. Delavec čisti kanal in dviga velike iz gline žgane
plošče, s katerimi je bil kanal tlakovan. Plošče so izredno skrbno izdelane in imajo tudi žlebove. Dolge so okrog 70 cm. Spodnja slika nam kaže v ospredju ostanke hipokausta, nekakšne naprave za gretje dvoran. Peč je bila postavljena tam, kjer je videti stehriče iz peščenca, katere odkopava delavec. V ozadju vidimo, kako delavec dviga lončeno ploščo, s katero je bil tlakovan kanal. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o izkopaninah na Mirju navajamo še, da je opravil vsa merjenja na ostankih rimskih zidov predstojnik geodetskega oddelka na univerzi g. inž. černjač s svojima asistentoma. Prav tako je imenovani napravil vse risbe in tlorisne skice najdenih zgradb, tako da bo za zanamce ohranjeno to odkritje rimske palače. Odkrile sledove si je ogledal tudi univ. prol. dr. Baiduiu šaria.
V tej službi je bil do prevrata. Inž. Kavčič je v tej službi pokazal velike svoje zmožnosti. Tako je v letih 1908 do 1914 trasiral progo Novo mesto—Metlika, v letih 1914 do 1917 je trasiral z.gradlx> proge Kniin—Pnihudič v Dalmaciji. Leta 1917 je sodeloval pri razširitvi proge I hi na j— Krakov iz dvotirnega v štiritirni sistem. L. 1918 jo inž. Kavčič že trasiral in pričel graditi progo Logatec—Ajdovščina ter so že prevrtali neki predor. Povojne razmere so zgradbo te proge preprečile. Pred koncem vojne je bil prestavljen k sekciji za vzdrževanje železnice v Novem mestu. Tukaj ga je našel preobrat. Tedanja narodna vlada ga je postavila za gradbenega načelnika v novo ustanovljeno direkcijo za državne železnice v Ljubljani. Po ukinitvi te direkcije je bil imenovan za šefa za trasiranje. Med drugimi je izdelal načrte za trasiranje proge Št. Janž—Sevnica, ki bo 1. decembra slovesno otvorjena, pri trasiranju železnice Ormož—Murska SoJiota, ki je tudi že dalj časa v obratu, dalje pri trasiranju železnic Kočevje—Lukov dol—Vrbovsko, odnosno Črnomelj—Ogulin. L. 1923 je bil imenovan tudi v likvidacijsko komisijo za podržavljen je južnih železnic in ko je bila južna železnica leta 1924 podržavljena in ustanovljena nova direkcija državnih železnic, je inž. Kavčič delal kot šel raznih oddelkov v vseh strokah, dokler ni bil 11. maja 1956 imenovan za pomočnika ravnatelja, sedaj pa za ravnatelja.
Novi ravnatelj inž. Kavčič je v teku svojega dolgoletnega dela pri železnici opravljal tudi mnoge druge zaslužne posle, tako mnogo lične upravne funkcije, funkcije strokov nega šefa pri mnogih važnih delili, me ddrugim jo vodil tudi zgradbo novega železniškega mostu v Zidanem mostu. Poleg teh železniških projektov je sodeloval tudi z inž. Klodičem in univ. prof. Ilrovatom pri izdelavi načrta za gradnjo še drugih železniških zvez z morjem, kakor na primer za progo Ogulin—Drežmica—Vinodol— Sušak—Reka, oziroma za MaLinsiko na otoku Krku.
Sedanji železniški ravnatelj je zelo mnogo potoval ter si pridobil ogromno strokovno in splošno izobrazibo. študiral je najnovejše pridobitve tehnike po Nemčiji, Iranci ji, Italiji in Angliji. Slovensko vseučilišče mu je izreklo kot strokovnjaku priznanje, ko ga je imenovalo leta 1926 za honorarnega docenta na tehniki, kjer je g. ravnatelj iz bogate zakladnice svojih skušenj i,n znanja delil znanje našemu tehničnemu naraščaju.
Osebno je inž. Kavčič vrl in odkrit značaj, ljubeznivega nastopa, dobrodušen in značajen mož, ki zna coniti disciplino, pa tudi uvaževati skrbi podrejenih. K njegovemu imenovanju mu iskreno čestitamo!
Novi pomočnik železniškega ravnatelja
Hkrati z Imenovanjem Inž. Kavčiča za ravnatelja državnih železnic v Ljubljani je bil imenovan za pomočnika ravnatelja g. Franc Hojs, dosedanji načelnik komercialnega odseka železniškega ravnateljstva.
G. Hojs je eden najbolj zmožnih uradnikov tukajšnjega železniškega ravnateljstva, v Ljubljani pa ugledna in vplivna osebnost.
Rodil se je 8. septembra 1882 v Dragotincih v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Pravne študije je začel v Gradcu, dokončal pa v Ljubljani. Že prej, I. 1907., pa je vstopil v železniško službo pri južni železnici, in sicer najprej na postaji Dravograd-Meža. Služboval je po mnogih slovenskih in nemških krajih, I. 1919. pa je bil poklican k ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, kjer je postal šef komercialnega oddelka, lani pa načelnik istega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani.
Imenovanje g. Hojsa za pomočnika železniškega ravnatelja v Ljubljani pomeni odločen korak naprej za odpravo raznih nezdravih razmer med železniškim osebjem, kajti novi pomočnik je znan kot rfison, objoktivon in rnorpičon uradnik, ki pozna železniško službo v vseh potankoslih.
Železniško osebje pozna v novem pomočniku sebi naklonjenega in socialno čutečega predstojnika, ki pozna dodobra naporno in odgovorno službo tega stanu, zalo je z veseljem sprejelo vest o njegovem imenovanju na mesto, kjer ga čaka veliko dela za sanacijo že nevzdržnih razmer v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. K imenovanju g. Rojsu iskreno čestitamo.
Maribor
m Slava 45. pehotnega polka v Mariboru bo 23. novembra dopoldne ob pol 11 na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra na Meljski cesti. Popoldne ob treh bo na dvorišču iste vojašnice vojaška veselica.
m Visok življenjski jubilej. V krogu svojih sinov in hčera je te dni obhajala 75 letnico svojega življenja ga Marija Amfllistti, vdova po železniškem uradniku, še na mnoga leta!
m Ljudski oder ima drevi ob osmih na odru važen sestanek. Razgovor o izletu in bodočcim delu.
m Žetev smrti. Na Zrkovski cesti na Po-brežju je umrl 78 letni šol. sluga Jakob Obram, Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
m Sklad za azil za jetične bolnike je narastel na 448.095 din. Med drugimi so za sklad darovali družina Preac 100 din, trgovec Huber 120 din, inž. J. Jež 50 din, prof. Ostrovška 100 din, neimenovan 100 din. Uredništvo jugoslov. združene banke je namesto venca na grob g. J. Kristofiča darovalo 300 din.
m Kongregacija za gospe ima jutri ob 4 popoldne sestanek in slovesen sprejem novih članic.
m Tat na plesni vaji. Policija je dobila prijavo, da je bila v gornji dvorani Narodnega doma trgovski pomočnici Rozaliji Mesarič pri
plesni vaji ukradena rdeča ženska ročna torbica, v kateri je imela en bankovec za 100 din, legitimacijo in druge predmete, škode ima 250 dinarjev.
Trbovlje
Za brezposelne sta posredovala na banovini kandidata JRZ za naš okraj g. Bitenc in namestnik Deželak. Radi opustitve dnevnega kopa je bilo okoli 300 odpuščenih od podjetja Dukič, TPD pa tudi reducira na separaciji spomladi začasno sprejete na delo. G. ban jc obljubil dati sredstva za nadaljevanje javnih del v okolišu Trbovelj, dokler bo le vreme dopuščalo in da se odpuščeni vsaj delno zaposlijo.
Ne razumemo in obsojamo. V nedeljo se je pri rudniku polno delalo. V torek pa je bil objavljen odpust (redukcija) 38 delavcev na separaciji, češ da ni več dela. Res, da so bili ti spomladi le začasno sprejeti na delo. A če je tolika potreba po premogu, da se tudi v nedeljah obratuje, dasi bi ljudje radi bili prosti, bi bilo socialno in pravično, da se dela le v delavnikih, zato pa se bo lahko zaposlili delavoljni in potrebni vsaj čez zimo. Pričakujemo, da bo TPD odpuste preklicala.
Dobrepolje
Roditeljski sestanek. Preteklo nedeljo po rani sv. maši je bil v novi šoli na Vidmu prvi letošnji roditeljski sestanek. Udeležili so se ga poleg našega učileljstva tudi g. duh. svetnik Mrknn z g. Kaplanom, dalje g. župan in mnogo staršev. Po lecem predavanju Je v imenu staršev izrazil po-
sestnik g. Prijatelj iz Kompolj več želja in koristnih predlogov, med drugim, naj se ustanovi v naši dolini pripravljalni kmetijski tečaj. Vsekakor razveseljivo dejstvo, da tako vzajemno in složno delujejo pri nas cerkev, šola in dom za vzgojo naših kmečkih otrok in za napredek naše doline.
Tatvine koles. V zadnjih dneh se neprestano pojavljajo pri nas tatvine koles. Preteklo soboto v mraku je bilo izperd pisarne g. šolskega upravitelja ukradeno 1400 din vredno moško kolo. — Splošno domnevajo, da je na delu zopet večja tatinska tolpa, kot je bila lansko leto v Ponikvah, ki so jo naši orožniki razkrinkali.
Po nesreči ga je obstrolil
Na Martinovo nedeljo okrog 11 zvečer je v
Zdolah pri Brežicah obstrelil iz lovske puške v desno nogo 36-letnega Rozmana Antona iz Gor. Pohanco v občini Sromlje posestnik K., in ga hudo poškodoval. Rožma.n se je vračal po poti domov iz Zdol, kamor je spremil svojega prijatelja Paiduha Vinka. K. je po pripovedovanju poškodovanega že večkrat grozil Pajdu-hu. Zato je verjetno v nedeljo na poti čakal na Pajduha; gotovo je vedel, da ga ni doma in da se bo ponočii vrnil. Ker pa je hila noč zaradi megle temna, najbrž ni videl, da gre Rož-man sam nazaj domov, pa je ustrelil in ga zadel v desno nogo. Pajdilh l<i je slišal strel, je pri-hitel z drugimi pogledat in našel Rožmana ranjenega ter ga prepeljal v bolnišnico v Brezje, d očim je K. izginil.
St. Vid nad Ljubljano
Blaž Potočnikova čitalnica ima svoj II. prosvetni večer drevi ob 8. Predaval bo g V. Zor o XXXIV. svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti. Predavanje bodo pojasnjevale lepe ski-optične slike.
1—2 irnca, omogoča lahko, normalno stolico.
'i kom Din 1'50, 12 kom. Din 8-—, 60 kom. Din 27-—. lles. S. br. 3188a/3&
Nova cerkev pri Celju
Dan po svojem godu je umrl na svojem posestvu v Polžah Majcen Martin, stara korenina, mož poštenjak. Bil je zelo skromen, celo življenje ni bil nikoli v krčmi, a za vsako dobro stvar iskreno vnet in dabrotljiv, Večkrat je povedal kako modro pa tudi muhasto sodbo. Ko so ga nagovarjali koncem vojske za vojno posojilo, se je kratko odrezal: Kaj hodijo k meni po papirnat denar, saj imajo sami stroje za njegovo izdelavo, naj si ga pa napravijo! Imel je dobro in rodovitno kmetijo. Večkrat je rekel: »Ko bi mi kdo daroval še drugo kmetijo pod pogojem, da jo moram sam obdelovati, ga takoj toiim!« — Bil je miroljuben in dober sosed, pošten možakar in dober kristjani Imel je krasen pogreb. Svetila mu večna luči
Nove težave češkoslovaške republike
Praga, 15. nov. TG. Nocoj se je sestala vlada in obravnavala dve točki: 1. zahtevo nemške vlade po ponovnem popravku češko-nemške mejo; 2.
sporazum med Slovaki in Čehi glede bodoče ustave,
Vlada je sporazum odobrila. Glede prve točke pa se je izvedelo iz verodostojnega vira, da zahtevajo Nemci o,dstopitev ozemlja, na katerem prebiva 63.000 prebivalcev, ki so skoraj izključno češke narodnosti. To ozemlje se nahaja pri črti Melnik, Starhembach, Plzno in Budjejovice. Sklepi vlade glede te zahteve niso znani.
Na tej seji so slovaški zastopniki predložili tudi zahtevo, da morajo Čehi Slovakom plačati odškodnino za to, ker jim 20 let niso dali obljubljene samouprave. Slovaki zahtevajo, ako so te informacije točne, 20 milijard čeških kron. Na eeji
vlade pa so dosegli češki ministri, da je bila ta točka, ki so jo sicer v načelu priznali, odstavljena z dnevnega reda in bodo o njej razpravljali pozneje.
Po dosedanjih vesteh bo volitev novega predsednika republike verjetno šele prihodnji torek. Edini kandidat za to mesto je še vedno zunanji minister Chwalkowski.
češkoslovaški parlament se sestane 17. novembra
Praga, 15. nov. AA. ČTK.: Uradno poročajo: Po današnjem sklepu ministrskega sveta je predsednik vlade general Syravy poslal predsedniku parlamenta in senata pismo, v katerem ju obvešča, da 6e parlament sklicuje za 17. november.
Bolgarska vlada v sobranju
Sofija, 15. nov, AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Danes se je predstavila nova vlada sobranja. Predsednik vlade dr. Kjoseivanov je prebral ukaz o postavitvi novih ministrov, nato pa predlagal sobranju, da se razprava preloži do prihodnjega četrtka. Predlog predsednika vlade je bil sprejet z veliko večino.
Obvezna vojaška služba v Angliji
London, 15. nov. AA. Havas: »Daily Expres« poroča da bo vlada na jutrišnji seji zaradi ponovnega pritiska skupine ministrov obravnavala ponovno vprašanje obvezne vojaške službe. List misli, da bo vlada na tej seji sprejela važen sklep. Deklaracija s tem v zvezi bi bila potem v četrtek prehrana v parlamentu. »Vorkshire Post« ponovno piše za uvedbo obvezne vojaške službe. Narodi angleškega cesarstva, kakor tudi tuji narodi naj bi enkrat za vselej spoznali, da z vso resnostjo obravnavamo ukrepe za našo obrambo.
Vojni minister Plrow; »Južra Afrika bo ob strani Anglije«
London. 15. nov. AA. Reuter: Južnoafriški vojni minister Pirow je Snoči govoril na banketu, ki ga je priredil njemu na čast južnoafriški klub. Pirovv je govoril o odnošajih med Anglijo in Južno Afriko in podčrtal, da so vse vesti o namenih njegovega potovanja v London popolnoma izmišljene. Pirow je rekel, da je glavni namen njegovega bivanja v Londonu, da se zahvali Chamber-lainu v imenu Južne Afrike za vse tisto, kar je storil za mir. Pirow je poudaril, da je treba na tej poti vztrajati, da se ohrani mir, toda ne za vsako ceno. Tak mir bi namreč imel v seht kali razdora. Pirow je še poudaril, da »nismo za mir za vsako ceno, ampak smo za mir za pametno ceno«.
Piro\v je nato še govoril o stališču Južne Afrike, če bi Velika Britanija hila zapletena v vojno. Piro\v je rekel, da bi južnoafriški parlament v tem primeru sklepal, kaj je treba storiti. Pirovv si ne more zamisliti niti enega primera, v katerem bi južnoafriška unija lahko ostala izven spora, če bi se južnoafriška zveza zapletla v vojno. Ce bi Južna Afrika ostala ob strani, bi bil to zanjo samomor. Naše stališče je popolnoma stališče zdravega razuma.
Pirow bo prišel v Berlin v četrtek ob 14.00 na postajo Charlotenburg. V Berlinu bo ostal več dni. Hitler bo sprejel južnoafriškega ministra, prav tako ga bodo sprejeli tudi generalni feldmaršal Goring, zunanji minister v. Rihbentrop, gospodar-
ski minister Funk in vrhovni poveljnik nemške vojske generalni polkovnik Keitel. Vse priprave za sprejem vodi južnoafriški poslanik v Berlinu, ki bo priredil Pirovvu na čast velik lov v okolici Berlina.
Berlin, 15. nov. c. V četrtek pride južnoafriški vojni minister Plrow v Berlin, kjer ee bo pogovarjal o nemških kolonialnih zahtevah. Nemška vlada misli zaenkrat zahtevati:
1.	popolno politično, kulturno in gospodarsko enakopravnost Nemcev v Južni Afriki z Angleži in domačini;
2.	nemščina se mora v Južni Afriki priznati za tretji uradni jezik in sicer za angleščino in narečjem domačinov.
Jugoslovanske ženske pri dr. Stojadlnoviču in gospej
Belgrad, 15, nov. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je priredil včeraj popoldne v hotelu »Srbski kralj« čajanko na čast zastopnicam Jugoslovanske ženske zveze iz vse države. Nad 200 zastopnic je predstavljalo 430 raznih ženskih društev. Predsednica zveze ga. Petkovi-čeva je pozdravila ministrskega predsednika v imenu Jugoslovanske ženske zveze. Dr. Stojadi-novičev sprejem zastopnic Jugoslovanske ženske zveze najbolje dokazuje, kako se kr. vlada živo zanima za delo naših žensk med narodom. Prav tako sc je ga. Petkovičeva zahvalila 6opro,gi predsednika vlade Avgusti Stojadinovičevi, da je vedno tolmačila želje Jugoslovanske ženske zveze pri predsedniku vlade. Predsedniku vlade se je zahvalila tudi zastopnica iz Zagreba ter ga prosila, naj se zavzame za to, da se popravi položaj žensk v državni službi. Dr. Stojadinovič je izrazil svo;- hvaležnost za pozdrave in čestital zastopnicam renske zveze za sijajno delo, ki eo ga storile med ljudstvom- Obljubil ji je tudi, da bo njihove želje upošteval in jih uslišal, kolikor bo mogoče. Dr. Stojadinovič se je nato dalj časa prisrčno razgcarjal s posameznimi zastopnicami. Navzač-nc dciegatinjc so navdušeno pozdravile predsednika vlade in njegovo soprogo.
Drobne novice
Pariz, 15. nov. A A. Štefani: Državni podta.jnik v nemškem zunanjem ministrstvu v. Weitzsacker, ki je prišel v Pariz na pogreb v. Ratha, je obiskal francosko zunanje ministrstvo.
Ankara, 15. nov. A A. Anatolska agencija: Velika narodna skupščina je odobrila 500.000 turških lir (17 milijonov din) za pogrebne svečanosti Ke-mala Ataturka. Na tej seji je govorilo 31 govornikov.
Ljubljanske novice
1 Motoklub Zagreb je podaril veliko bronasto plaketo najboljšemu ljubljanskemu dirkaču na cestni dirki Motosekcije Avtokluba, ki je bila 6. novembra 1938 na Večni poti. Plaketa je originalno delo v bronu in je razstavljena v izložbi tvrdke Lojze Šmuc na Aleksandrovi cesti.
1 Razširitev železniških zatvornlc na Zaloški cesti. Po Zaloški cest: čez železniško križišče se je zadnja leta razvil Izredno velik vozovni in avtomobilski promet. Regulacija na mnogih krajih preozke Zaloške ceste je bila poleg Karlovške in Dolenjske nujno potrebna. V načrt pa .je bila vzeta tudi razširitev železniških zatvornlc na križišču. Mestna občina je od posestnika in gostilničarja Petra Košaka in njegova soproge Josipine odkupila primeren svet za razširitev ceste in za-tvornic v obsegu 93 m2 Kupnina je znašala 9800 dinarjev. Svet je bil te dni v zemljiški knjigi prepisan na mestno občino.
Za pranfe
Vašega perila ie sredstvo
PERION
odlično! Domač slovenski izdelek je I
1 Posestne spremembe. V Zgornji Hrušici stanujoča posestnica Terezija Baš in mož Ivan Baš, mesar, sta prodala posestniku in gostilničarju Rudolfu Babntku t Bizovika št. 55 pare. št. 246/2 k. o. Udmat vrt v izmeri 2-13 ni* in pare. štev 246/2 z mesnico ob Povšetovi ulici za 41.500 din. — Za Bežigradom stanujoča zasebnica Rozalija Turkova je prodala priv. uradniku Ignaciju Možini in soprogi Antoniji za Bežigradom hišo št. 18 z dvoriščem in vrtom za 214.000 din. — Eleonora Vernier por. Sušnik, soproga trgovskega poslovodje na Medvedovi cesti št. 23, je prodala Leopoldu Kranerju, trgovskemu potniku, en tretjino posestva vi. št. 422 k. o. Spodnja Šiška (hiša št. 28 na Medvedovi cesti) za 80.000 din. — Komanditna družba, tvrdka I. Knez, je prodala hišniku Ivanu Prosencu par. št. 844/1, travnik, k. o. Trnovsko predmestje, v izmeri 1848 m3 za 27.(145 din.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Ureditev potov In parkov na Gradu. Mestna občina ljubljanska je odltupila od mnogih lastnikov grajskih parcel svet, da bo mogla urediti razna pota, urediti parke in napraviti razne nasade. Mnogi posestniiii so prodali občini svet, tako v Zeleni jami št. 7 stanujoči posestnik Ivan Petač pare. št. 254/ v izmeri 825 ni3 za 8.250 din. Bela
Kako se godi trgovskim pomočnikom
Zveza Pomočniških zborov Združenj trgovcev v dravski banovini je v nedeljo 13. t. m. imela v Ljubljani zanimivo sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh Pomočniških zborov v Sloveniji.
Zastopniki, ki so sami trgovski pomočniki, ?o povedali prav zanimive stvari iz svojega življenja. Za človeka, ki pozna trgovske pomočnike samo po lepih manirah in oblekah, so te stvari odkritja.
Trgovski pomočniki, zlasti pa pomočnice, so pravcati umetniki v skromnem življenju. Trgovske pomočnice v nekaterih večjih ljubljanskih tvrdkah služijo že po 5 let, pa imajo po 300 ali 400 din mesečne plače Nič bolje niso plačani pomočniki, ki imajo po 600 din plače. Zares mora biti človek umetnik, da « tako plačo živi in se oblači Prav tako so revne plače tudi v podeželskih mestih,
Pod črnimi haljami trgovskih sotrudnic se torej spretno skriva velika revščina, saj take revice zaslužijo komaj 1.50 din na uro, Take mezde pri nas nima niti najslabši težak, saj zanj velja uredba o minimalnih mezdah.
Za tak zaslužek se je bilo treba 4 leta učiti in dovršiti še meščansko šolo. Zato ni nič čudnega, če nekatere trgovske pomočnice rajši gredo delat v tovarno, kjer imajo vsaj 3 din na uro in delajo 8 ur na dan.
Zastopniki trgovskih pomočnikov so na tej seji sklenili, da bodo g. banu predložili zahtevo, da se tudi za nje določijo minimalne mezde.
Da so zaslužki tako beraški, pa je krivo dejstvo, da je v trgovini zaposlenih vedno več nekvalificiranih ljudi. V Ljubljani, ne samo na deželi, imamo trgovine, ki za streženje strank nimajo iz-učenih nameščencev. Taki ljudje delajo seveda za
vsako plačo, gospodar pa z njimi izenači tudi druge nameščence. Za tak reven zaslužek pa je treba delati ne samo 8, ampak tudi po 10 do 13 ur na dan. Nikjer in v nobeni drugi stroki ni toliko nereda v delavnem času kakor ravno v trgovski stroki. Zanimivo je bilo slišati, da v nekaterih trgovinah nameščenci že ob 4 zjutraj pridejo na delo.
V podeželskih mestih, kjer je v veljavi popoln nedeljski počitek, trgovci vabijo stranke ne samo v svoje lokale, ampak prenašajo blago v druge
hiše in tam kupčujejo. Zato ni čudno, če si ob taki umazani konkurenci tudi dobri in socialno čuteči trgovci prizadevajo, da bi odpravili popoln nedeljski počitek.
Slabi so zdravstveni pogoji v nekaterih špecerijskih trgovinah. Vlažni in zatohli prostori, neurejena razporeditev blaga, dolgi delavni čas, vse to kvarno vpliva na zdravje trgovskih nameščencev, Toda inšpekcija dela nadzira industrijske obrate, za trgovine pa sc ne zanima.
Obupen pa je položaj ostarelih trgovskih pomočnikov. Kar so imeli prihrankov, eo jih ob času inflacije izgubili. Mnogi so se skušali osamosvojiti, toda gospodarska kriza jih je pognala na boben. Starega »komija« ne gleda rad za pultom niti trgovec niti kupec. Ko bi ti ljudje bili vsaj za starost zavarovani pri Pokojninskem zavadul Tako pa na stara leta nimajo od nikoder pričakovati pomoči. Trgovski pomočniki se bodo odločno borili, da se obvezno pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskih zavodih za nameščence raztegne tudi na trgovske pomočnike,
Z veliko ljubeznijo so razpravljali o sanatoriju »šlajmerjev dom«. Pri skromnih zaslužkih so socialne dajatve zanje veliko breme, vendar radi plačujejo za višje zavarovanje 30 din mesečno pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani. Pripravljeni so tudi plačevati po 5 din več, samo da se sanatorij izpopolni in razširi in da se jim nc bo treba pokoriti v ljubljanski bolnišnici.
Koliko ie še med trgovskimi pomočniki brezposelnosti, pa se najbolj vidi z dejstva, da je bilo v ljubljanskem Pomočniškem zboru razdeljenih v zadnjih dveh letih nad 20.000 din brezposelnih podpor. Toda odbor daje podpore samo takim, ki sa brez lastne krivde brezposelni in ki znajo pametno porabiti podporo.
Precejšna je še vrsta vprašanj, ki jih bodo morali rešiti ob sodelovanju vseh članov. Zato bo prihodnje leto poteklo v znamenju anket o položaju trgovskih pomočnikov. To pa bo samo priprava r.a velik kongres vseh trgovskih pomočnikov iz Slovenije, ki bo ob času jesenskega vele-sejma 1939 v Ljubljani.
Marija, stanujoča na Lončarski stezi 8, pare. št. 254/6 in 254/28 v skupni izmeri 990 m3 za 9900 dinarjev. V Gosposki ulici št. 19 stanujoči Milan Jevnikar pare. st. 254/35 in 254/51 v skupni izmeri 189 m3 za 1890 din. Mnogo sveta so odpro-dali solastniki: Josipina Lundrova roj. Skušek, Strmi pot št 4, Platner Cilka roj. Skušek, Šubi-čeva št. 8, in Žnidaršlč Malčl roj. Skušek, Matenja vas pri Postojni, namreč dve parceli 254/29 in 25-1/32 v skupni izmeri 2567 m3 zp 25.670 din. — Vse parcele spadajo pod k. o. Poljansko predmestje. Svet je bil po 10 din za kvadratni meter. V zemljiški knjigi so bile te dni parcele prepisane na mestno občino ljubljansko.
1 Tečaj za esperanto se bo začel jutri ob 19.80 pri Lovšinu, Gradišče 13. Kdor se zanima za učenje, naj prinese s seboj papir in svinčnik, zakaj s poukom se ho takoj pričelo.
1 Psi in torbe. V Ljubljani imamo zadnje čase tatinsko sodrgo raznega kalibra, pred katero ni varen ne človek, pa tudi — pes ne! Odkar imamo n. pr. pasji kontumac v »drugi izdaji« in pse dekorirane z dragimi »torbami« (nagobčniki), se ti naenkrat pojavi za oglom pasji gangster, zvabi psa k sebi, pa mu — sname torbo (ali pa zraven še ovratnik in marko!), pa si ob 30 do 40 din; če pa takega »oropanega« psa slučajno še konjač zaloti, si pa lahko še ob psa!
Gledališče
Drama. Sreda, 16. novembra: Labodka. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 17. nov.: Car Fjodor. Red Četrtek. — Petek, 18. novembra, ob 15: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
Opera. Sreda, 16. novembra: Don Kihot. Red Sreda. — Četrtek, 17. novembra: Poljub. Red A. — Petek, 18. novembra: zaprto.
Predavanja
Na III. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo, drevi ob 8 v društvenem domu bo
imel skioptično predavanje g. p. Rotman Tominec pod naslovom »Povest o dveh mestih« (Benetke-Firence),
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi predava dr. Vladimir Murko, kaj mora vsakdo vedeti o vrednostnih papirjih. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). — Pričetek ob 20, vstopnine ni.
Društvo absolventov drž. trg. šol v Ljubljani sporoča, da danes zvečer ne bo strokovnega de-batnega večera, kakor je bilo prvotno objavljeno, da bo vsako sredo, temveč bo tak debatni večer vsako drugo sredo, torej sedaj dne 23. nov. ob 8 zvečer v Delavski zbornici. Predaval bo dr. Joža Bohinjec o OUZD. Vabljeni vsi interesenti brez izjeme.
Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica
ima predavanje drevi ob 7 v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik mestnih nasadov Anton Lap o »Pomenu vrtnarstva za meščana«. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
Sestanki
Barjansko okrožje ZFO ima drevi ob 8 okrožni fantovski sestanek v prosvetnem domu na Viču. Sestanek je strogo obvezen za člane FO Vič. Trnovo, Sv. Jakob in Ljubljana mesto. Drugi odseki BO naj po možnosti pošljejo na sestanek svoje zastopnike. Pridite točno in polnoštevilno!
Drevi oh 8 bo seja M J. R. Z. za Kodeljevo-štepanja vas v društvenih prostorih. Predsednik.
PREIZKUSITE I
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. jezuitih ima
drevi svoj redni sestanek točno ab osmih v običajnih prostorih, Zrinjskega 9. Vsi stari Ln novi člani ter novinci vabljenil
Na 13. rednem občnem zboru JDKA »Savice« dne 10. novembra 1938 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Orgič Ilermlna, fil.; podpredsednica Lavrič Natalija, tur.; tajnica Traun Ančka, fil.; blagajničarka Gunde Mnlči, fil.; odbornice: Leveč Ivanka, fil.; Jenčič Jela, fil.; Jazbec Frida, fil.; nadzorni odbor: Pavlica fna, fil.; Smolej Mira, iur.; razsodišče: Klopčič Karla, iur.; Pajk Angela, fil.; Špan Štefka, iur.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila dne 1. t. m. zvečer med potjo Vrhnika-Ljubljana kolesna pokrovka (Rad-kappe) od avtomobila t znamko Terreplane. Najditelj naj jo vrne proti nagradi v trgoviui A. Ži-
bert, Ljubljana, Prešernova ulica.