KATOLIŠK CERKVEN LIST. ,.Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 * . gib dognano. da se je zares zakrivil."*) Krist-janska ljubezen tirja popolno terdno gotovost za sramotno obdolženje, in kar se maloverjetno zdi, obrača prijazno po pravilu: „nevgodno je stes-novati, vgodno širiti.44*) „Le slabo serce se rado pase s hudobnim sumničenjem." *) Ne pozabi jajmo, da smo ljudje, in da premnogi ljudje preradi verujejo svoji surnnji, ktera jim dozdevo pregrehe predsnuje kot pregreho samo.1'*» Toliko hujše pa za krivoverca, ako je res v to veliko pregreho zamotan! Verovaj vse tako, kakor sv. mati katol. Cerkev uči in verovati veleva, pa si z vero na terdnem. Previdnost in fatalizem — usoda. • Prelep in tolažljiv je katoliški nauk o previdnosti božji. Ta nauk uči, da Bog po očetovsko skerbi za vse svoje stvari. V tem pa pri s pa če ni h in pri zmotenih gospodujete dve veliki zmoti. Spa-čeni so tako imenovani lučnjaki. ali skoro never-niki in le po imenu kristjani, ki čenčajo, da se Bog za ta svet in njegove stvari nič ne peča da bi imel odveč opraviti, ako bi hotel za vsacega červiča posebej skerbeti. Toda ti neumneži ne pomislijo, da vesoljna zemlja je pred Bogom kakor pra-hek na tehtnici in kakor kapljica jutranje rose, ki pade na zemljo (Modr. 11, 23). Kdor taji previdnost božjo za njegove stvari, on taji Božjo vsemogočnost in njegovo neskončno dobrot-ljivost. Ijepo pravi 3v. Ambrož: „Ako Bogu ne pripada za vse stvari se pečati, mu tudi ne pripada jih stvariti.44 Od kod neki je to, da vsi ljudje v nevarnosti in bridkosti v Božjo pomoč kličejo? Kako da vsi ljudje na zemlji z bogoslužnimi opravili blagoslov Božji nad-se kličejo? Bi li pač tako delali, ako bi verovali, da se Bog nič ne meni zanje? Celo še brezbožnik. kteri taji previdnost Božjo, se čuti pri-moranega, v velikih nevarnostih v nebo se ozreti in Najvišega na pomoč klicati. 0 kako nesrefrUi bili mi ljudje, ako bi ne bili prepričani, da oSje oko bedi nad nami! (Prim. Ott. Leg. von den lieben Hei-l.gen. str. 1383 id). Pa pustimo „lučnjake," kteri večkrat nalašč in iz hudobije prav bogokletno bledejo o sveti previdnosti Božji, in poglejmo nekoliko na zmotene in nevedne, kteri imajo dostikrat prav čudne in milovanja vredne zaumeve o tem tako imenitnem nauku. Med temi so zlasti mohamedani s svojim fatalizmom. 0 tem nam listič „La Nigrizia"4 marsiktere zmešane reči pripoveduje. Piše namreč: Kar se tiče moha inedanskega nauka o usodi, fatalizmu, verujejo rausulmani, turki. da je Bog že o stvarjenji sveta dokončno in nepreklicno vse zapisal. kar se bode godilo, in se hrani na tabli v ne- *> Xemo est turpi nota insigniendus. nisi prius manifestis-sitnis doeumentis probetur. ad euni merito notam illam pertinere. S. Aug. •i <>dia sunt restringenda. favores ampliandi. * Malevolae aniniae <|uasi dulciter sapit. quod pessime suspicatur. S. Aug. •i Omnes. aut pene omnes amamus nostras suspiciones vocare ve! estimare cognitiones. S. Aug. besih. Določil je že naprej vse dogodke, vsa dobra in pregrešna djanja, ob enem pa tudi zapovedal či-niti dobro in ogibati se hudega. Kar se tiče prihodnjega življenja, dejal je Mohamed: ,Ni ga med vami nikogar, čegar posmertno bivanje bi ne bilo zapisano od Boga. bodisi da bode živel v peklu, bodisi v raju." V raj pridejo pred vsem bojda samo mohamedani, v pekel pa vsi drugoverci. Toda tudi mohamedani pravi Mohamed, pridejo v nebesa samo po posebni milosti Božji, t j. če jim je že naprej tako usojeno. Toda kljubu tej predodločbi uči koram (turško sveto pismo), da ima človek prosto voljo. To pa mohame-danski bogoslovci takole razlagajo: Človek ima prosto voljo in zato lahko hoče ali dobro ali pa hudo; storiti pa mora ono, kar mu je Bog že naprej odločil. (Čudna ta svoboda!) Vsa dejanja sodil bode Bog samo po namenu. Kedor je bil že naprej odločen v nebesa in je na zemlji hudobno živel, imel bo v nebesih manj veselja; kedor je bil odločen v pekel in je imel na zemlji dobro voljo, terpel bo tudi v peklu le malo: Z drugimi besedami: dober ali zel namen povzročata le manjši ali večji stopnjo veselja ali terpljenja, v tem ko so nebesa ali pekel vsakemu že naprej odločena. Nemohamedani odločeni so v pekel: z dobrimi ali slabimi deli (ali prav za prav z nameni), pa si ali povečajo ali pomanjšajo terp-ljenje. V koranu stoji tudi, da v pekel obsojeni mo-hamedanci ne bodo večno ostali tamkaj. (Tedaj novega kopita pekel!) Mohamedanski razlagavci korana in ustnega sporočila hoteli so razločevati med nespremenljivimi določbami božjimi in med takimi, ki se v gotovih slučajih dado spremeniti. Vsaj v djanskem življenji se ravnajo po tem nauku, zlasti kar se tiče posvetnega blagra. Skerbijo namreč za svoje zdravje in skušajo si ga ohraniti in zopet pridobiti z raznimi zdravili in vražarstvom. Na drugo stran pa kažejo zopet terdno vero v nespremenljivost božjih določb. Tedaj zmešnjava brez ravnoslednosti. Brezbožno zdi se jim jokati in žalovati, ako kdo umre. In ako o taki priliki ženske jokajo in tarnajo. — kot je že od nekdaj navada v Ponilju (ob Nilu) — zametajo in grajajo to vsi pobožni moslemini. Nikdar pa ne bo-dete videli jokati moškega:*) temuč ud& se v „muktab." Pravi moslem uda se tiho v svojo osodo: ako je bolan in je pričetkom bolezni brez vspeha rabil kako zdravilo, ne vžije ga več, temveč prepričan je, da mu je to usojeno (kizmet) in sprijazni se s svojim „muktab." Ta fatalizem je zelo zel6 škodljiv. Vsled vere v neodjenljivo usodo so moslemini leni in vnemami: fatalizem zaterl jim je delavnost in serčnost in nikakor se ne trudijo odver-niti od sebe kako nesrečo, (ker mislijo, da to je že namenjeno). Fatalizem zaterl jim je tudi delavnost v verskih stvarčh: do dobrega, krepostnega življenja jim ni nič. Čemu tudi? Ker vsak moslem je prepričan. da so mu odločena nebesa, čecuu bi mu bila še dobra dela? K večjemu bi si mogel povečati rajske radosti; toda večina je zadovoljna s tem. kar jim je obljubljeno. In če mu je odločen pekel, čemu *) O popotvanji po Siriji in Libanu mi je naš moliamedski spremljevalec dvakrat merzlo pravil, da mu je konj poginil — ,.hosan vabed mat' — pa brez naj manjšega tarnanja ali začu-dovanja. Tudi ga nisem nikoli videl jeznega ali da bi kaj obraz spremenil. Vse namreč pripisujejo nespremenljivi osodi. Vr. bi mu bila vsa dobra dela? Sicer pa za moslema pekel itak ne terpi večno... Misijonar Geyer razgovarjal se je nedavno z omikanim, v koranu dobro poučenim moslemom in pogovor nanesel je tudi na prihodnje življenje. „Ne smert,u dejal je misijonar, „mora biti strašna, temveč ono, kar potlej pride." „„Nič me ni groza,"- odvernil je mimo moslem, „„kajti tu ni nič negotovega: vse je odločeno. Zapisano je nepreklicno na tabli v nebesih hranjeni, če pojdem v nebesa, ali v pekel. Če je zapisano da pojdem v nebesa, je prav; če pa je zapisano, da grem v pekel, je tudi prav. Saj kaj bi zamogel storiti proti odločbi Božji ? Strahu ni tedaj potreba imeti čisto nič, ker zgodilo se bode le, kar je zapisano (maktub). Sicer pa ne delam hudega in sem poleg tega moslem u tt S temi besedami hotel je reči, da upa priti v nebesa, zato ker je mohamedan. „In kaj bode potem s kristijani?" vprašal je misijonar. „„To že Bog vse ve,uu odrezal se je prebrisani mohamedanec. Čo je fatalizem usoden za vse orijentalce, tedaj je za zamorce še bolj. To je vzrok njegove lenobe in brezbrižnosti, to je pravi vzrok njegovega suž-ništva — Sklenimo to premišljevanje z besedami, ki jih navdaja kristjanu sveta vera v predobrotno previdnost Božjo. Kaj tolaži reveža, terpina. bolnika, zaničevanega, preganjanega, če ne misel, da Bog terp-ljenje pošilja, da nas poskuša, ali pa tudi strahuje zarad naših grehov in da z eno roko tepe, z drugo ozdravlja! S tem se je treba tolažiti v težavah in prepričanim biti, da tudi las ne pade z glave brez vednosti nebeškega Očeta in da tistim, ki Boga ljubijo, se vse v dobro izide. Odkod pa je vedno več prežalostnih samomorov ? Od tod, ker brez verski „lučnjaki" terpinom vero v dobrotno previdnost Božjo kradejo in ropajo in si poslednjič človek v stiski ne vč pomagati in se s samomorom pot v večno tolažilo in veselje za vselej zapre. Cerkvi sovražno časništvo. Zoper razuzdano, sv. Cerkvi sovražno, zlasti rudečkarsko ter socijaldemokratiško časništvo je mogunški škof dr. Haffner razglasil prav čverst pastirski list. Priliko k temu so mu dali lažnjivi in obrekljivi spisi nekega malopridnega lista, v Offen-bachu; ker so pa taki obrekovalci tudi drugod in v drugih jezikih, ima škofijski list splošnokoristen pomen. Omenjeni list pravi: „K najhujšim nevarnostim, ktere v našem času žugajo veri, čednosti in očitnemu redu, se šteje počenjanje razuzdanega časništva. Eden tacih posebej se razširja po okrajinah naše dežele, po kterih se nahaja mnogoštevilno delavsko prebivalstvo. Ta list je najet od kolovodjev, ki so zakleti sovražniki zoper cerkveni in deržavni red, in ima nalogo, obširno podkopavati katoliško vero, zlasti pri kmečkem ljudstvu, in sicer spodkopavati jo z zaničevanjem duhovstva. Zarad tega ta list že delj časa neprenehoma prinaša napade zoper dobro ime posameznih duhovnov. Ker so bile pa te oseb- stva že večkrat s postavnim varstvom zavernjene, torej sramotna sumničenja trosijo zoper umerle." Višji pastir omenja nadalje, kako nesramno časništvo že nekaj mescev papeže kriviči nenrav nosti in s tem skuša zbegati katoliško ljudstvo zoper spoštovanje do vesoljnega poglavarja, postavljenega od Kristusa. Poterja pa škof, kako da tako umazano rokodelstvo obsojuje le samo sebe, kajti kar pišejo n. pr. zoper papeže 10. stoletja s sklicevanjem na Baronija, ki je bil z lažnjivimi poročili okanjen. je po zgodovinopisju popolnoma overženo pretira nje. To so dokazali in spričali naj slavniši in naj učenejši katoliški zgodovinarji, kakor Damberger, BOllinger, Hergenrother, Hefele in drugi; pa tudi protestanški učenjaki so z njimi ene in iste misli, kakor Perz. Ran te, Waiz in drugi Pastirski list omenja nadalje nektere senčne strani in pravi, da nekteri teh, ki se jim kaj očita, večkrat celo niso bili pravi, temveč vrinjeni papeži itd. Kako pošastno pa so lagali zoper papeže fra-masoni, protestantje. judovski in drugi zgodovin;«rji in romanopisci, je najbolje pojasnil Taxil. kteri je bil sam eden najbolj zagrizenih framasonov, ki je sam pisal strahovite obrekovanja psovanja in sra-motenja zoper papeže, bil pa se je k sreči spreober-nil in potem je vse popisal, kako so drugi in kako je sam počenjal. Njega je bila spreobernila stanovitna in silno goreča molitev njegovih sorodnikov in to je tudi za nas nauk. s Čim naj ložej pomagamo, da se saj kteri naših liberalnih sovražnikov še spre-oberne. kteri so framasoni, ali pa saj v framason-skem duhu pišejo, govorč, delajo in tudi naše ljudstvo okužujejo. Listi, predhodniki antikristovi. vero mešajo, nravnost kazijo in so tudi sovražniki Avstrije, ktera ima še nekaj katoliškega lica. Posebno pobožna sta bila papeža Gregorij XVI in Pij IX. ki sta ob& še živo v spominu, zlasti poslednji; pa tudi ta dva nista odšla framasonskemu groznemu obrekovanju. Tri leta po Pije vi smerti je prišel na svitlo roman, ki je silo ostudne reči podtikal temu take častitljivemu papežu. Toda previdnost božja je ravno tega izvolila, da se je po njem še bolj razodelo framasonsko lisičje početje zoper papeže in sv. Ojrtosv. Tisti roman je spisal Taxil, in Taxil se je po božjem usmiljenji spreobemil in potem vse razodel, kako delajo sovražniki zoper papeža in sv. Cerkev. Taxil sam pripoveduje, da njegov roman jo bil pravo gnjezdo samih laži, h kteremu je on osnovo dal. ter je eden sodelavcev spletel ostudno knjižuro. Ker je nravnost glavna čednost, ki se pred vsem zahteva od papeža, torej so tako nasnovali, da se velikemu poglavarju vesoljne Cerkve velike pregrehe natvezijo. Da se sramotno delo bolj osoli, pravi Taxil sam. smo brez kake zgodovinske podlage delo nataknili na ime skrivnega kamemika Nj. Svetosti, ki smo ga imenovali Karlo Sebastiano Volpi in roman je izšel kot delo tega češ-pisavca. Jaz sam, pravi Taxil, sem pisal pismo tega izmišljenega kamemika, in to pismo je bilo djano kot predgovor romanu in je služilo k temu, da se je občinstvo bolj vspešno sleparilo... Vso umazanost lažnjivih povedk, kar je pisavec z izmišljenim osebstvoin in iznajdbami dalje snoval, sem jaz nabral in izročil. Tako pripoveduje Taxil sam in preklicuje svoje ostudno početje. iS tem pa tudi Taxil drugim laž-njivim pisavcem, ki n pr. po časnikih gerdijo in čemijo poštene ljudi, njih černo vest budi in nauk 1558 zasedanje rimske stolice proglasil kot poseben daje, kako je dolžnost laži in obrekovanja pre- praznik, papež Gregorij XIII pa ono antijohijške klicati, ako se kteri v resnici spoznš, in spokori.) poterdil. Poprej se je tedaj ta god skupno praznoval; Takrat (1. 1881). pripoveduje škof dalje, je bil Pij IX ali od 1 1558 irna njegov dvojni spomin tudi dvojno še le 3 leta v grobu, pošastno obrekovanje je zbu- praznovanje. dilo velikansko vzgledovanje. Stričnik pokojnega pa- 2. Gerška cerkev obhaja v dan 16. januvarja peža, grof Girolamo Martaj, je torej tožil Taxila in spomin na one verige, v katere je bil sv. Peter založnike; 29. grudna 1881 je civilno sodišče v Mon- vklenjen v ječi v Jeruzalemu; rimska cerkev pa pelluru določilo, da toženi so se ukrivičili velikan- praznuje 1. avgusta spomin na one verige, katere skega obrekovanja, in obsojeni so bili, da plačajo je sv. Peter nosil v Rimu o cesarju Neronu. Po- 60.000 frankov povračila za škodo in 5000 frankov stanek tega praznika nam berila v zgodnicah tega za naznanilo obsodbe v 60 časnikih godu takole pripovedujejo: „Ob cesarju Teodoziju Vidite tedaj, preljubi, iz te dogodbe, s koliko ml. je prišla žena njegova, Evdocija, v Jeruzalem, prederznostjo brezbožni časniki lažejo; delajo pa po da spolni neko obljubo. Tu je bila obdarovana z načelu brezvestnega bogotajca Voltčrja, ki je 21. ok- mnogimi darili. Med drugim je prejela v darilo z tobra 1. 1736 pisal svojemu prijatelju Thieritu in zlatom in žlahtnimi kameni ozaljšano verigo, v ka- rekel: „Laž je le takrat hudobija, ako hudo stori; tero je bil dal Herod vkleniti sv. Petra. To verigo je pa velika čednost, ako dobro stori. Bodite torej je poslala hčeri svoji v Rim, Evdoksiji, in ta čednejši, kakor nikoli ne. Lagati se mora kakor jo je pokazala papežu. Papež pa ji pri tej priliki hudič, ne boječe, ne le nekaj časa, ampak pogumno tudi pokaže verigo, katero je nosil sv. Peter v Rimu. in zmeraj. Lagajte zvijatelji, lagajte!" — Temu za- Ko papež verigo rimsko približa oni iz Jeruzalema, vednemu in dogovorjenemu laganju pa se je treba sprijele ste se in zvezale v jedno. Zavoljo tega ču- s stanovitnostjo in določnostjo upreti, pravi pastir- deža so začeli to verigo tako častiti, da so v ta ski list dalje. Ne verjemite, kar Vam ti zoper ker- spomin postavili cerkev z imenom „verig sv. Petra ščanstvo zakleti časniki pripovedujejo. Bodite že na- cerkev." „Sancti Petri ad vincula," in vstanovili prej prepričani, da lažejo, ali pa resnico kazijo, in praznik v dan 1. avgusta. Od tega časa so prenesli ne dajte se s takim obrekovanjem motiti. Nikar češčenje, ki je prej veljalo poganskemu prazniku, na vendar ne berite teh listov, ki veste, da se v Vaše verige sv. Petra. Po dotikanji teh verig so bili bol- naj svetejše prepričanje zaganjajo in Vas od Boga niki ozdravljeni, hudobni duhovi izgnani. Tak Čudež in od sv. Cerkve odvračajo. Čuvajte svoje družine, se je zgodil leta 969. Nek grof, prijatelj cesarja da ne prebirajo brezbožnih časnikov, ne pustite no- Otona, je bil obseden od hudobnega duha, in je benega teh listov čez prag v svojo hišo, da se Vaši samega sebe razmesarjeval; papež Janez mu dene otroci obvarujejo te nevarne kuge lažnjivih časnikov. Petrovo verigo okoli vratii, in bil je rešen." Naročujte se na poštene časnike, ki varujejo vero Mašni obrazec za ta praznik je sostavil in čednost in delavcem priporočajo, kar je zanje v papež Gregorij Včliki; po njem se je praznik raz- resnici koristno... širil po drugih krajih. ----------3. Praznik „S. Pavla s pre o bernj enjeu se je nahajal že v 9. stoletju v škofiji Kolonjski. V Cerkveno leto, prazniškem zaznamu sv. Jeronima se nahaja v ali letni sveti časi in dnevi. dan 25. januvarja „Prenesenje," ne „Spreobernjenje Spisal Ivan Komljanec. Pavlovo." Papež Silvester, kakor pravi izročilo, m je vstanovil praznik „prenesenja sv. Pavla v spomin ^ . najdenja njegovih ostankov. Papež Gregorij Veliki Peto poglavje. pa je po izročilu ta praznik po vzgledu cerkve Mi- Še nekateri znameniti cerkveni čas! in lanske spremenil v „spreobernjenje sv. Pavla." godovi. Drugim apostolom so pozneje postavili godove, §. 41 Nekateri manjši prazniki svetnikov. ki se obhajajo kot nezapovedani prazniki po na- A ,. „. stopnem redu: Imamo godove svetnikov, ki se sicer , udli- ^ God sv Matija, 24. februvarja; 2) god sv. kujejo z vzvišenim praznovanjem, pa so vendar ča- Fm in jakoba> maja; 3. god sv. Jakoba sta- stitljivi in med ljudstvom sploh znani in mnogotero re- 25 :uli:a; 4) god sv Jameja, 24. avgusta; obhajani, nekaj, ker slovč po svoji staroda-nosti, 5) god sv Matevža, 21. septembra; 6) god sv. Si- nekaj zavoljo druzih posebnih okolnostij. mona in juda Tadeja, 28. oktobra; 7) god sv. An- Izmed tacih godov apostolovih naj omenjamo: 1) dreja 30 novembra; 8) god sv. Tomaža. 21. de- s v. Petra stol (18. januvarja in 22. februvarja); cei^5ra. 9) god sv. Janeza evangelista, 27. decembra. 2) sv. Petra verige (1. avgusta); 3) spreober- L(WJem' še spada god sv. evangelista Marka, 25. njenje sv. Pavla (25 januvarja). 1. Obhajamo rila in d sv evangelista Luka, 18. oktobra dvojno prestolsko zasedanje Petrovo: ono v An- r ' D .. , tiohiji <22 februvarja», in ono v Rimu (18. janu- ( ,e 1 varja). Praznik prestolnega zasedenja Petrovega po znajo že prazniški zaznami iz 4. stoletja z ime- . nom: „Natale Petri de Cathedra." ■) Določen mu je Eooe llgnum crucis ! bil dan 22. februvarija, ne da bi se bil izrečno raz- q sveti ^ moj krifcev les, ločeval dvojni prestol Petrov, namreč eden v Anti- Drevo ti plodovito, ohiji, in oni v Rimu. Še le papež Pavel IV. je leta q ti drev6j ti kras dreVes, Vejevje je posekano. Krasota ti je vzeta, Korenje je potergano — Mar sad še les obeta? Iz gozda si mi ločeno, Tam ni več mesta za-te, Na gori si postavljeno. Da zerli vsi bi vâ-te. Zasméh doni Čez dol, goré, Po logih se razlega, Zasméh od judovske zemljé Do tebe gori sega. Pripeka gori solnca žar. Ne dâ ti zemlje piti, In ne zaliva te vertnar — Mar moreš sad roditi? A glej, rudečih sto cvetov Na lesu se razcveta, In milijone že sadov Nam vsaki cvet obeta. O sveti ti moj križev lés, Drevo ti plodovito, O ti drevo, ti kras drevés, Pozdravljeno, čas ti to! RakuUki. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. Kakor je že „Danica" naznanila, se je 16. t. m. zveččr v frančiškanski cerkvi pričela tridnevnica poblaženja Božjega služabnika frančiškana Leopolda Gaiškega. Gotovo se bode v pridigah slišalo bolj obširno o življenji tega srečnega blaženca, ki ga opeva tukaj sledeča pesem: Blaženi frančiškan Leopold Gaiški. l. Mašnik Leopold Gaiški, Brat naš redovni deviški, Zdaj med blažene prištčt, Tebi bode se vesela Danes naša pesem pela, Serafinski novi cvet! 2. Serčno ti Bog& si ljubil; Da bi duše ne pogubil, Vmaknil si se v samostan, V bratov blagih tihi družbi, Pri molitvi, božji službi Bil si verni frančiškan. 3. Luč bil svitla svoj'ga reda, Bogoslovna ti je v6da, Čednost bila vselej mar; Delal le si za nebesa, Vse moči duha, telesa Daroval Bogu si v dar. Si tovarše svoje mlade In mladenče blage nade Pridno v&dil in učil; Ogledalo bil modrosti. Vse k ponižnosti, svetosti Z lastnim zgledom si budil. 5. Za domače mnihov kraje Vredil si mis'jonske vaje, Mladim, starim bil vodnik. Moral dom pa zapustiti, In v pregnanstvo bridko iti, Kot resnice mučenik. 6. Al' prenašal vse terpljenje Prav voljno si vse življenje, Vse terpel za Božjo čast. Toda že je vse minilo. Že dosegel si plačilo: Sveti raj je tvoja last! 7. Leopold o naš preblagi! Po preslavni tvoji zmagi Ni še jenjal hudi čas; Cerkvi zlobnost in pregreha Žugati nikdar ne neha; Prosi Leopold za nas. 8. Oh, usliši naše glase, Sprosi, Cerkvi mirne čase, Vari ljudstvo kužnih zmot; Sprosi grehe vse zatreti, Sprosi nam sveto živeti, Vračaj vse na pravo pot. 9. Milost Božjo pridobiti, V dobrem stanovitnim biti, To nam sprosi tukaj zdaj; Srečno h koncu ter dospeti In zveličano umreti, Pa doseči v sveti raj. S. Nagla smert. V zadnji številki pod napisom „De morte" (o smerti) je v predzadnji kitici ostalo par pogrešekov, ki pomen kazita: Kitica se mora glasiti tako le: Si pečata perpetrasti, Quae sit bonae mortis spes! Mundum semper si amasti. Quae te tum soletur res? Pomen tiste male pretresljive himne pa je ta le: Moram tedaj se ločiti, Naj sem revež al gospod, Vse, kar ljubim, zapustiti, To velja za vse povsod! Blagor, kdor Bogu je služil, Temu smert ne bo strašna, Kdor ¿i duše ni okužil. Njemu smert bo blažena. Če pregrehe pa si ljubil. O nesrečna tvoja smert! Svet te mikal, k sebi snubil: V večno ječo boš zapert! Zdaj. zdaj čas je še kesanja, Če si srečno smert želiš, Čas za grehov spoved vanja, Da pogubi ubežiš! Če jo kdo bolje posloveni, mu bomo hvaležni; če pa te ne. utegneš se lotiti naslednje: De Inferno. Ah infelix! o peccator! Quam te triste manet vae, Audax criminum patrator, Ouis habebit carcer te! Contra Deum qui peccavit, Culpas nunquam eluit. Voluptete corpus pavit, Ad infernum praeceps it. Carcer. ignis o funeste! Quis perferre queat te? Quid. Propheta sacro teste, Sine ulla pati spe? Praestat ergo cruciari. Dum in mundo vivimus, A peccatis expiari, Dum salvari possumus. lz Šentvida nad Ljubljano (Tri peklenske sestre i „Tri sestre, iz samega pekla doma, hodijo v sedanjih časih po svetu, zapeljujejo mlade ljudi, pa tudi stare slepijo Huda jeza, navadna igra. in gerda pijanost se imenujejo." Tako so pisali ranjki škof Martin Slomšek 1. 1841 staršem in otrokom, svareč jih pred neštevilnimi nesrečami, v katere jih pahnejo te tri hudobne sestre. Nemanj primerno bi bilo tudi danes to svarilo. Vzemi v roko katerikoli časnik, posebno dnevnik, najdel boš ali kratkih ali bolj natančno popisanih nesreč, katere so žalostni nasledki zapeljevanja hudobne sestre, ostudne pijanosti. Naznanjajo se taki žalostni slučaji le v svarilni izgled. Tako so pripeljali tudi na naše pokopališče v ponedeljek merliča, mladega moža, doma iz Borovnice. ki je bil delavec v tovarni na Goričanah (ali v papirnici v Medvodah). Našli so ga ležati ob kraji Save pri Mednem. Pravijo, da je v nedeljo-večer predolgo se mudil v neki gostilni v Medvodah, potem pa sel na berv. ki derži čez Savo pri Martanu in od tod padel v vodo. Res gerda je pijanost, ki je vzrok tolikim nesrečam. „Pri malem začne," pravijo ranjki Martin Slomšek, „z vsakim bokalom veča zraste, tolika, da je ne vino. ne žganje, le samo peklenski ogenj še pogasi, ker pijanec v nebeško kraljestvo ne pojde. Sam Bog nas varuj te nesreče!" Pristavek: Kako res je to, kaže tudi kratki ta le dogodek. Pred par dnevi sem šel čez most pred cerkvijo frančiškansko, ravno pred menoj pa trije mladi fantje, iz stanu, kteremu se posebno lepo poda red in postavno obnašanje; pa kazali so nasprotno: eden izmed njih je nekako bahaje blizo to-le bleknil : nTi, oh kako sem bil jest včeraj pijan!" Drugi mu je odgovoril v enakem „tonu:" „Pa vendar tako ne, kakor jest predvčerajšnjem!"... Gerdo je greh storiti, desetkrat gerši pa še, hvaliti se s smertnim grehom, kteri pijancu odpre peklenska vrata, ako v njem umerje! Kdaj bo jenjala taka divjačnost, ktera toliko ljudi stori nesrečnih! O družbe treznosti, kako blage ste. da bi se le širile in — spolnovale! — S tem pa nočemo terditi, da ravno omenjeni delavec je bil tudi pijanec, ker mogoče je, da je bil kak drugi vzrok njegove smerti. „Nekdo, ki je slišal in videl/ Dunaj. (Nezvest posel in krivo pričevanje.) Neverjetno je skoro, kako pogosto se pripete nezvestob pri poslih, kako žalostne posledice, da ima čestokrat kako dejanje. Ta prikazen je podobna iskrici, ki pade v kup slame: skoro se razvname in vzplampola iz nje velikansk požar, ki upepeli mnogokrat cele hiše, še tudi cele vasi. Majhen je začetek, a konec prestrašen. Koliko prepirov se zaneti na tak način, koliko rodbinske sreče pokonča! Za vzgled' Vam bodi kratka dogodbica, ki mi jo je nedavno povedal čisto zanesljiv mož, kteremu so vse pripovedovane razmere prav dobro in natančno znane. Blizu njegove domačije stoji na homcu krasen gra-diček, h kateremu spada lepa množina zelo rodovitnih polj in več velicih, krasnih vinogradov. Blizo hiše razprostira se prav mično jezero, katero radi posebne lepote potniki kaj radi obiskuje. Gospodar le te graščine upravljal je pred nekaj leti to posestvo sam. V ta namen najel si je precej poslov. Dvema posebno zanesljivima služabnikoma, ki sta bila že prej v njegovi hiši. pa je naložil varovanje in sna-ženje osemindvajsetih graščinskih sob. Ni bilo dolgo, in gospod in gospa pogrešila sta razne dragocene drobnjave: včasih je zmanjkalo kake sreberne žlice, kmalu zopet kake druge zlatnine ali srebemine. Naposled pogrešil je gospodar tudi jedno svojih dragih zlatih ur. Molčal pa je pri vsem in dal po zaupnih ljudeh opazovati vse posle. — toda zastonj. Najti in zaslediti se ni dalo nič; ni je bilo ne najmanjše sledi o tatu ali tatvini. Nobeden poslov ni ovajal; naravnost obdolžiti pa tudi ni bilo moči nikogar, kajti včasih prišel je skoro vsak izmed poslov — ta večkrat oni manjkrat — v graščinske sobane. — Kar neprevidoma se je pogrešil tudi sto goldinarjev vreden perstan. Sedaj pa je bila mera verhano napolnjena in grajščak je sklenil vsacega posebej izprašati. Neki popoldan po kosilu poklical je jednega svojih dveh strežnikov, ki je bil že dvanajset let pri hiši; zaupal mu je celo stvar in ga vprašal, če ima koga na sumu. Verli posel odverne. da ne more nikogar dolžiti, ker nima niti najmanjšega povoda k temu. Gospodar ga je na to še vprašal, jedi se mu zdi mogoče, da bi bil to zakrivil njegov tovariš, ki je bil že tri leta pri hiši in s katerim se on nikakor ne zlaga dobro, vsaj na videz ne? Verli mož dejal je na to, da on sicer dobro vč, da ga tovariš njegov sovraži; vendar se^ mu zdi popolnoma neverjetno, da bi bil on tat. Še več; povedal je še marsikak slučaj, iz kojega se je dalo posneti, da je njegov tovariš čisto zanesljiv in zvest človek. Sploh skušal ga je na vsak način opravičiti. Zvedeti ni mogel gospodar tedaj ničesar. Drugi dan poklical je grajščak pred-se druzega strežaja, potem ko je pervega z nekim naročilom poslal v bližnje mesto. Po daljšem vvodu vprašal ga je, če nima na nikogar kacega suma ? In pri tem napeljal je gospodar pogovor prav previdno na per-vega strežnika. In res, kmalu je mož pričel priterje-vati grajščaku, v začetku bolj bojazljivo, poslej pa bolj odločno krivičiti svojega sodruga, češ, da je najverojetneje. da je on tat. Povedal je še celo slučajev, ki so se mu menda zdeli nedvomni dokazi, da je njegov tovariš tat. Grajščak pa je vestno pazil na vsako njegovih besed. Zdelo se mu je, da je strežnik nekam vznemirjen in zmešan, da se mu govorica zapleta in da so navedeni dokazi popolnoma ničevi in jalovi. Za-malo se mu je zdelo tudi, da je krivičil nepričujo-čega svojega sodruga, češ. da je nezanesljiv služabnik. „Dobro." dejal je, „v tvoji navzočnosti in vpričo dveh sosedov kot prič pogledali bodemo kovčega vseh poslov!" Rekel-storil. Dveurni trud je bil zastonj! Tudi v zaboju odsotnega strežnika se ni našlo ničesar, „Sedaj pogledali bodemo še tvojega," Strežnik je obledel in je jecljaje se izgovarjal, češ, da niti ne ve. kje je ključ, da ga je nekam založil itd. No, to ni pomagalo nič. Poklicali so vratarja, ki je kot veščak zlahka odperl z dvemi močnimi ključavnicami zatvorjen zaboj. V tem trenotku padel je nezvesti služaknik po vsem telesu derhtajoč na kolena in priznal storjeno tatvino. Odperli so kovčeg in v njem našli so vse dragocenosti, kar jih je bilo v teku treh let zmanjkalo v graščini. Z ozirom na ubogo njegovo družino ni hotel graščak nezvestega strežnika naznaniti sodniji; zadovolil se je s tem, da ga je takoj odpravil iz hiše. Globoko je to bolelo graščaka in njegovo soprogo, vzlasti, ker je krivec tako nesramno dolžil zvestega svojega tovariša. Glas o tem dogodku razširil se je po vsej okolici, in odpuščeni kljub vsemu naporu ni mogel nikjer več dobiti spodobne službe. Tudi njegovi ženi in otrokom se to ni posrečilo. Prihranjene novce porabil je kmalu in prišel je s svojo družino vred popolnoma na beraško palico. Nekega dne pa se je razširila vest, da je nek pastir izvlekel iz jezera mertvo truplo nezvestega strežnika, čisto v obližji gradu! To je bil žalostni konec pretresljive žaloigre Najberže se je bil zgrudil v silnih bridkostih. Zapoved božja pravi: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!" Janez Iderčan. Iz Bosne (Zadeve cerkve in sirotišnice.) Poslednja peč cerkvene opeke se je začela sedaj žgati-peči. S silno težavo pridobile so se dprva. ker ljudje prej zbog ustaških agentov niso smeli v šume Nimamo pa dovelj denarjev, da bi derva in opekarskega mojstra izplačali, pomočnike in delavce opekarske smo pa izplačali in vse druge tvarine, kar jih je do sedaj oskerbljenih za stavbo velepotrebne nove hiše Božje. Kamen imamo naročen, toda vzeti in dopelje-vati ga ne moremo, ker ga sedaj nimamo s čem plačati. Prosim lepo, ako bi kedo kaj daroval za novo cerkev sv. Jožefa, blagovoli naj poslati: „Kato-ličkemu župnemu uredu uPrjedoru." Pošta Prjedor. Bosna. Hiša za deško sirotišče na novem dobrodelnem posestvu je povečana in večino popravljena; sedaj popravljamo in napravljamo notranje stvari, silo potrebne. Dobili smo dva verlo kerščansko-katoliška mojstra, mizarskega in zidarskega, ki delata iz do- brodelnosti samo za pol plače; sedaj je lepa prilika jako potrebne reči pohištva napraviti, ko bi se moglo. Napravil bi tudi lončarsko in pečarsko delavnico, ker tu nikjer ni tega rokodelstva in oberta: zelo potrebno bi to bilo in bi mnogo donašalo v pomoč in vzdrževanje dobrodelne naprave za sirotne dečke. Prav poštenega in verno-pobožnega lončarja smo dobili, o ko bi le mogoče bilo vse najpotrebneje za lončarijo pridobiti in napraviti, potem ne bilo bi treba vedno s prošnjami nadlegovati in sitnariti. Ta mesec bodem zopet odvedel tri prav sirotne dečke v zavod Marije-Zvezde. Velečastiti prijor oče Dominik, ki so tudi rno-vicen-mojster" v Mariji-Zvezdi. so povedali, da č. J. B—m dobro napredujejo in vse dela in opravila voljno, kolikor premorejo, izveršujejo, ter radi in strogo izpolnjujejo redovna pravila, pa da so zadovoljni s trapiškim stanom. Hvala Bogu! Trapisti so novo redovno naselbino blizo bosanske Gradiške povse dogotovili. V Dalmaciji dogotavljajo samostan, izgojišnico za dečke in kmetijsko šolo. Terdo jim gre; ker jim te naprave vse poberu; za to pa tu pri nas še niso zmožni sami začeti in za več potreb pomagati; no, pa akoprav težavno, v pomanjkanji in ubožtvu. vendar lezemo naprej. Zima terka in se že vsiljuje, pa nimam zimske obleke, niti obuvala nog; moram oskerbeti to za druge, če bo le mogoče, akoprav jaz tako ostanem. Razgled po svetu. Zagreb. „Katol. List" piše. Nj. c. in kr. Veličanstvo blagoizvolilo je s prevzvišnjim rešenjem od 14. okt. 1893 premilostivo vzeti na previsoko znanje po per-vostoljnem kapiteljnu zagrebškem sede vacante zver-šeno izvolitev naslovnega škofa omiškega in kanonika lektorja pervostoljnega kapiteljna zagrebškega Pavla Guglerja. za kapiteljskega vikarija nad-škofije zagrebške. Deputacija svečenstva nadškofije zagrebške izročila je dne 26. okt. v prevzviš. kabinetni pisarni v Budimpešti preponižno prošnjo, upravljeno na Nj. ces. in kralj. Veličanstvo, da se kar mogoče naglo popolni nadškofovska stolica v Zagrebu. Potem je deputacija odšla na Dunaj, kjer se je posvetovala 27. okt. s Prevzvišenim apost. nuncijem Monsignorom Agliardi-em in mu izročila prošnjo, upravljeno do Sv. Očeta Papeža. Dunitf. Novi ministri so: Predsednik: knez \Vin-dischgra;itz; — za notranje: Markiz Bacquehem: — za finance: dr. pl. Plener; — za pravništvo: Grof Schunborn; — za nauke: Vitez pl. Madeyski; — za tergovstvo: Wurmbrand; — za poljedelstvo: grof Falkenkayn; — za deželno hrambo: grof Welsers-himb; — Minister brez portefelja: Vitez Jaworski. V kratkem, kakor upajo, bode zopet sklican deržavni zbor Preteklo nedeljo opoldan so novi ministri prisegla pred Nj. Veličanstvom. Oziroma na silno večino katoličanov našega cesarstva bi moralo ministerstvo biti konservativno* kako se bode obna šalo, se bo videlo; Bog daj pravo pot Francosko. V Parizu samem in sicer v cerkvi presvet. Jezusovega Serca. na M< »ntuartru. je bil „Te-Deum" vsled obiskanja ruske mornarice, in menda tudi kardinal-nadškof se je vdeležil. Kavno pred odhodom rusko mornarice spred Pariza so nepričakovano admiral Avellon in višji častniki došli v nadškofov dvor pozdravit kardinala, ki jih je sprejel obdan od višega duhovstva. Naslednjič se je „Te-Deum*1 obhajal tudi po druzih pariških cerkvah in naznanjajo še druge priserčnosti o obojnostranskem pobratovanji . . . Kdo si ve. kakošni bodo tega nasledki kajti drugi zopet močno pisano gledajo k tem n kakor Cassagnoe itd. Eim Za Černogoro je Propaganda oskerbela nov natis mašnih bukev v staroslovenščini in Sv. Oč** so ukazali poslati več teh misalov katol. nadškofu Milinovič-u v in^sto B.*ir lAntivari); med temi sta dva posebno drago vezana: eden za černogorskega kneza Nikica. ed»m pa za ruskega cara. To poslednjo knjigo bode knez sam izročil čaru. Bog daj, da bi ta priljudnost Sv. (»četa imela dobre nasledke v prid katoličanov v ruskem carstvu! Knezovemu sinu Danilu pa so Sv. Oče o tej priliki poslali veliki križ Pijevega reda. Knez je vsled tega poslal Sv. Očetu zahvalno pismo. To so novi dokazi, kako priserčno Sv. Oče ljubijo Slovane. Nekaj časa že biva v Rimu učeni jezuit P. Pierling in v ondotnem arhivu preiskuje zlasti zgo dovino v cerkvenopolitičnem oziru med Rusijo in S. Stolom, in še posebej o rutenskem kardinalu Izidoru, metropolitu v Kievu. ki je z Bessarjonom vred bil na konciliju v Florencu. Ta znamnja niso slaba; treba je molitve. 1. Bratovake zadeve molitvenega apoatoljstTa. Nameni za mesec listopad (november), a) Glavni namen: Katoliški m i sij on i na vzhodu. b) Posebni nameni. 21». S. Silvester opat. Misijonarji v A Triki. Spreobrnjenje rrnosili svojcev. Blagoslov Božji o nastopu nove službe. 27. S. Tlrgll. Solnograško in Koroško. Vravnanje težavnih družinskih razni» r. Važno časniško podjetje. Povernitev zgubljenega dobrega imena. 28. S. Gregtj lil. Živo spoznanje največega hudega, ki je smertni greh. Prema^anje napcne sramožljivosU pri spovedi. 29. S. Ilamloata. Brazi'ija. Potolažba Božje pravice za brezštevilne hudobije. 30. S. Andrej apost. Cerkev na Jutrovem. Delavsko vprašanje. Vse poslane in ne Se uslišane prošnje. Družbeniki molitvenega apostoljstva in bratovščine Jezusovega Serca. ki so umerli ta mesec ali umerli v prihodnjem, mescu. Listek za raznoterosti. Na duhovnijo Žalino je bil 15. t. m. kanonično vmeščen č. g. Jož. Novak. Xerika, škofija. Č. g. Ljud. Hafner je dobil duhovnijo Št Kupert; č. g. Val. Podgorec gre za učit. vodja v Marijanišče; č. g. Jož. Sedlaček, provizor v Lipalji vesi v Polling, in dosedanji oskerbnik č. g. M. U r b a n e k v Lipaljo ves. V severni Ameriki ter v Zedinjenih deržavah, je nevera še tako strahotna, da izmed G4 milijonov ljudi jih je menda 30 milijonov, ki se ne štejejo k nobeni verski občini 1 V Brooklinu n. pr. od 800.000 prebivalcev njih 500 000 ncče o nikakoršni veri nič vedeti! (Kathol. „Wahrheits^ v Gradcu ) Pač potrebni so torej katol. misijoni in pa molitev za to nesrečno deželo, za ktero se tudi sv. Oče Leon XIII močno pečajo. Sploh za nevernike in brezverce, kakor za terdovratne grešnike moliti, je veliko dobro delo. Iz Sarajeva je prišlo častno naznanilo, da je naš rojak p. n. gosp kanonik dr. Anton Jeglič imenevan arhidijakon ter prošt v Sarajevu. — Iz serca četitamo. 0 novem ministerstvu se mnogotero piše in govori. Gotovo je. da predsednik je popolno pošten katoličan in zanesljiv konservativec, in da tacega in ravno njega je želelo Nj. Veličanstvo. K temu pravi „Vater-land" še posebej, da ima spoštovanje in zaupanje vsih strank To ima že tehten pomen in tudi oziroma na druge ministre, kolikor se od zanesljivih strani sliši, utegne saj nekaj bolje biti, imenito tudi kar tiče verstva in nauke. Solnogragaška „Katb. Kichen-zeitung-4 pravi med drugim : Žali, da pri vsem prizadevanji grofa Hohewarta, in naših druzih sedaj na Dunaju bivajočih poslancev se ni posrečilo te stvari za katoliško ljudstvo vgodniše vravnati. Levica, žali, je sama skoro tako močna, kakor konservativci in Poljci skupaj To so zakrivili volivci, zlasti veliko kraljestvo Češko, ki je poslalo v zbornico skoro same radikalce . . \ Sicer pa imamo za-se Falkenhajna in Schunborna in kar je glavna reč, ministerskega predsednika. Gg Baquehem in Madeyski nikakor nista določna liberalca, temuč sta konservativcem blizo; ravno to velja o gr. Wurmbrandu. Velik pridobitek je za nas. da so levičarji zgubili svojega spretnega vodnika. Dobrotni darovi. Zi dijaško mizo: C. g. župnik Martin Malenšek 10 gld. — Č. g. župnik Anton Lovšin 5 gld. — Neimenovan po č. g. kapi. Fr. Birku 10 gld. — Č. g. župnik Martin Narobe 10 gld. — Č. g. župnik Jož. Lavrič 5 gld. — Iz Cerkelj dobrotnik 10 gld. — Dobrovčani iz hvaležnosti za dobro letino po č g. adm. Antonu Lesjaku 8 gld. CTudi lepa misel. Bog plačaj z dobrimi letinami še nadalje. Vr.i — Č. g. kapi. Fr. Pokoren 5 gld. — Neimen. do-brotnica 1 krono. — Neimenovan 2 gld. — Za dijaško mizo in druge potrebe: Č. g. župn. Jan. Tavčar lo gld. — Razveselile so finaneministra prav posebno med drugimi tudi naslednje verstice: ..Vselej ko dobim ..Danico." gre vse drugo na stran in jo pazno preberem... Z velikim zanimanjem zasledujem Vaša naznanila o dijaški mizi in ko sem ..Pogled v dijaško mizo" trikrat prebral, kjer je ob enem naznanjena še prelepa ponudba vdeleževati se presvete maše in deležne storiti še ljube umerle. — ne morem, ne srmrn in nočem čakati, ter prosim, sprejmite priložene 3 gld., ki jih pošljem v imenu svojih serčno ljubljenih ranjcih iz bližnje sorodovine za dijake — in mislite si: .,Ut desint vires. ïamen est laudanda voluntas.-* (Imo et maxime ..laudanda" — laudan-dus torej tudi preblagi prijatelj in dobrotnik. Vr.) Za sv. Detinstvo: Čast. g. Bok Merčun. nunski katehet. 20 gld. — Jože Tavčar na Brezji. 3 gld. 50 kr. — Iz Mozirja. 43 gld. Zi afrikanski misijon: Gspd. Frančiška šel ko 1 gld. Za sv. Očeta: Dobrova po č. g. adm. Ant. Lesjaku 26 gld. Za cerkev sv. Jožefa v Frjedoru: Č. g. župnik Martin Narobe 5 gld. Za pogorelce na Breznici: Dobrova po č. g. adm. Antonu Lesjaku 12 gl. Za misijon v Bulgariji: Č. g. Martin Narobe 2 gl. Za misijon v Macedoniji: Č. g. župnik Martin Narobe 2 gl. Za šolske Pestre v Carigradu: Č. g. župnik Martin Narobe 2 *L ...... Za uboge pogorelce v rasi kletne Fare č>. Trojice pri Cerknici: B. 2 gl. - Preč. g. zlatomašnik Anton Čibašek 5 gl.