1FT« *V. KP IVI, PETEK, 15. JTJNTT* T962 ftT. 68 LET to LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 15-letnici izhajanja lista »Glas« se pridružujemo čestitkam delovnemu kolektivu in uredništvu lista za uspehe, ki so jih dosegli v zadnjih letih pri obveščanju naših delovnih ljudi o pomembnih problemih socialističnega razvoja naše družbe, posebno pa še o problematiki razvoja na Gorenjskem. Misel, ki se je porodila pred 15 leti o ustanovitvi lokalnega ista, je padla na plodna tla in danes že težko govorimo o gorenjski družini, ki ne bi bila naročnik Glasa in ki ne bi tega lista z vso skrbnostjo in z vsem zanimanjem prebirala. Takratni izvršni odbor okrajnega odbora Osvobodilne fronte Kranj, ki je dal pobudo za izdajanje tedenskega lista pod imenom »Gorenjski glas«, je videl v tem željo in potrebo delovnega človeka, da se sproti seznanja z nalogami in problemi izgradnje naše domovine in pri tem mobilizira vse sile, da bi čimprej zaključili in odstranili posledice druge svetovne vojne. Hkrati pa, da bi se temeljito pripravili na še nove naloge, ki po svoji teži ne bodo nič lažje, nekje celo tudi težje kot v preteklosti. Prav zaradi tega in zaradi tako odgovorne in pomembne naloge je bil in je še danes lokalni tisk toliko bolj potreben, razumljivo z drugačno vsebino in z novimi nalogami. Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj je vedno v svoji aktivnosti posvečal izredno pozornost tisku In vsem sredstvom informacij, kar kažejo stališča izvršnega odbora Okrajnega odbora Socialistične zveze, ki so javno publicirana. Posebno skrb pa je posvetil OB vsebini osrednjega lokalnega organa, ki naj bi stalno in neposredno obveščal naše občane — vse delovne ljudi Gorenjske o sodobnih problemih in nalogah vseh nas pri nadaljnjem razvoju naše socialistične skupnosti. To nalogo je tudi naš lokalni tisk v glavnem opravil in tolmačil težnje delovnega človeka v pogojih naše socialistične graditve. Ali je v celoti uspel zadovoljiti vsa naša pričakovanja, pa prepuščam oceno bravcem. Vsekakor pa želimo, da bi bravci čimbolj konstruktivno sodelovali z listom in v skupnih naporih pripomogli k zboljšanju njegove vsebine in kvalitete ter prilagodili list razvijajočim potrebam komunalnega razvoja, zlasti pa organom družbenega samoupravljanja. Po-sebno bi želeli, da v tem listu sodelujejo naša vodstva organizacije Socialistične zveze, zveze sindikatov in organi družbenega samoupravljanja. Zakaj ravno to postavljamo in se obračamo na te odgovorne organe? Vsem nam je dobro poznano, da je od dobrega in pravilnega obveščanja ljudi o dejanskem položaju, problemih in nalogah v mnogočem odvisen naš skupni uspeh. Mislimo pa, da je sedanji čas tako pomemben za nadaljnji socialistični razvoj naše družbe, da ni mogoče v teh pogojih podcenjevati n'kogar in nobenega problema, k« se konkretno pojavlja v naši praksi. Zelo dobro poznamo govor tova- LETU riša Tita v Splitu, nadalje ukrepe zveznega izvršnega sveta in zvezne ljudske skupščine, kakor tudi sklepe republiške ljudske skupščine, ki so nas vsi resno opozorili na zelo važne probleme, ki se tičejo nadaljnjega poglabljanja socialističnih družbenih odnosov. Vsi ti problemi so nam dobro poznani in začeli smo jih z vso resnostjo reševati in kar je najvažne-ie delovni ljudje Gorenjske kažejo vso pripravljenost odstranjevati vse tisto, kar nas moti pri nadaljnjem razvoju naše družbe. V tej veliki pripravljenosti oziroma aktivnosti vseh družbenopolitičnih fak-torjev — tako krajevnih, občinskih in okrajnih — zlasti pa naših delovnih ljudi v tovarni, šoli, zadrugi, zdravstvenih zavodih itd., ima prav organizacija Socialistične zveze pomembno vlogo pri usmerjanju tako pomembnega družbeno-političnega gibanja. Naš gospodarski in družbeni razvoj gre z veliko naglico naprej in ob tej dinamiki družbenega razvoja človek nujno potrebuje taka sredstva informacij, ki mu lahko konkretno služijo v njegovi vsakdanji družbeni aktivnosti. Diskusije bodo vsak dan bolj potrebne in nujno zahtevno večjo aktivnost tudi lokalnega tiska pri usmerjanju konstruktivne razprave in razčiščevanju problemov, ki se pojavljajo na področju delitve dohodka, proizvodnje, proizvodnosti dela, zunanjega in no- tranjega tržišča, hkrati pa mora pomagati samoupravnim organom Izoblikovati njihovo mesto, vlogo in tudi resnico. Vsekakor pa je naša skupna naloga in odgovornost, da je vsebina lista prilagođena našim konkretnim razmeram in da odstranjujemo iz lista vse tisto, kar lahko slabo vpliva na razpoloženje delovnega človeka; usmeriti moramo vse sile na to, da mobiliziramo slehernega delovnega človeka za vse tiste naloge, ki nam zagotavljajo uspeh. Mnogokrat se v praksi srečamo z neštetimi konkretnimi problemi, ki jih skušamo reševati in urediti na svojstven način, da bi pa pri tem zagotovili neposredno udeležbo vseh naših delovnih ljudi pri upravljanju in konkretnem odločanju, pa menimo, da je ravno organizacija Socialistične zveze tisti politični faktor v sistemu neposredne demokracije, ki zagotavlja in daje možnosti, da se javno razčiščujejo in rešujejo konkretni skupni naši problemi graditve socialističnih družbenih odnosov. Ob teh nalogah, ki jih postavlja naš razvoj pred organe samoupravljanja in vodstva Socialistične zveze, menimo, da bodo naš list Glas, listi delovnih kolektivov in organizacij Socialistične zveze v mnogočem pripomogli k pravilni in točni informaciji ter hkrati omogočili delovnemu človeku, da tudi preko tiska lahko vpliva na formiranje politike občine in samoupravnih organov pri konkretnem odločanju oziroma ukrepih. MARTIN KOŠIR —>W«> ■< hupi i m HH*»«¥ H j namesto Štirih m Med Je2a?c$» v ekonomske enote! ■ . t*WW **** W3Ksia»!e borcem večja aktivnost po!ltič«i& w%&niz&zlj veliki ina&ftf. Pretekli torek sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora Kranj soglasno sprejela resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju v okraju v letu 1962. Resolucija je pomemben dokument na poti nadaljnjega gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja na našem območju. Njena odlika je prav v tem, da zelo konkretno določa posamezne naloge, ki jih je z enotno akcijo moč izpolniti. Mnoge težave v našem gospodarskem in družbenem življenju, ki jih prav v zadnjem času tako prizadeto in energično odpravljamo, so nastale tudi zato, ker v preteklosti mnogokrat ni-imo dovolj dosledno izvajali ti- S UPNIMI NAPO stih nalog, ki smo si jih v raznih resolucijah, planih in drugih dokumentih sami postavljali. V naši gospodarski praksi, planiranju in na področju materialne delitve sploh so se mimo pravilno postavljenih ciljev prebijale razne osebne želje, ambicije in potrebe, ki niso upoštevale realnih možnosti in niti postavljenih načrtov in so zato vnašale zmedo v naš gospodarski in družbeni razvoj. Prav ti pojavi so nas pripeljali do položaja, o katerem je govoril predsednik Tito v Splitu. Njegov govor so delovni ljudje sprejeli s takim navdušenjem, da ni nobenega dvoma več, da prav po Htika, ki je pojasnjena v sklepih izvršnega komiteja CK ZKJ in v govoru tovariša predsednika ustreza najglobjim težnjam vseh nas. Težave, ki so, pa lahko odstranimo .le s potrebno družbeno disciplino z izvajanjem nalog, ki si jih sami postavljamo, da okrepimo materialno osnovo socializma in socialističnih odnosov. Ce pa premagovanje gospo- darskih težav terja določene napore in žrtve, potem je treba lete pravično razdeliti in jih morajo prevzeti v ustrezni meri tudi družbeni skladi, čeprav to terja tudi bistvene revizije planov in proračunov. Prav v tej smeri daje sprejeta resolucija konkretne napotke ljudskim odborom, gospodarskim organizacijam in družbenim organom v družbenih službah. Med vzroki za razne neskladnosti za počasnejši razvoj gospodarstva so tudi pomanjklji- vosti, do katerih je prišlo v preteklih letih na področju Investiranja. Tc pomanjkljivosti so bile sicer tudi doslej že večkrat kritizirane, vendar je bila kritika običajno zelo neosebna in posplošena. Taka kritika seveda ne zagotavlja, da bi v prihodnje ne prišlo več do podobnih pojavov. Zaradi tega bo pač potrebno, pa če nam je to ljubo ali ne, v prihodnje v vsakem podjetju, v vsaki komuni ^posebej resneje postaviti vprašanje, kako je pravzaprav s sredstvi, ki smo jih investirali v preteklih letih; kakšne rezultate nam ta sredstva dajejo in zakaj nam ne dajejo tistega, kar smo od njih pričakovali. Le tako bomo lahko vplivali na uspešnejšo investicijsko politiko v prihodnjih letih. Zato resolucija posebej poudarja načelo, da moramo v letošnjem letu v gospodarstvu predvsem zagotoviti izgradnjo že začetih objektov, da se tako čimprej omogoči izkoriščanje novih kapacitet, še posebej pa je podčrtana naloga, da je treba v prvi vrsti zagotoviti modernizacijo proizvodnih procesov, ki bodo omogočili večjo produktivnost, bolj ekonomično izrabo zmogljivosti (Nadaljevanje na 3. strani) / TE DNI PO SVETU • ALEKSANDER RANKOVIC V RIMU V torek dopoldne je pod p red sedmi k zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranković d o potoval v Rim. Na letališču so njega in njegove sprcmljevavce pozdravila vi-■oki italijanski državniki, med njimi tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Pic-cloni, ki j« ob pozdravu dejal: »V tej skoraj vsakoletni izmenjavi obiskov vidimo živ dokaz za dobre sosedske odnose, vzajemno spoštovanje in razumevanje.« Med svojim bivanjem v Italiji se bo Ranković pogovarjal z italijanskim premierom Fanfanfjem, predsednikom republike Segnijem in podpredsednikom vlade Piccoinijem. • OAS OMAGUJE Vesti iz Alžirije dokazujejo, da •o teroristi vedno bolj izolirani In imajo vedno manj vpliva na evropsko manjšamo. Vendar zločini ultrašev in kolonialistov še vedno otežkočajo priprave za dosego nacionalne neodvisnosti in suverenosti Alžirije. Pripadniki francoske manjšine v Alžiriji trumoma odhajajo v rrandjo. Sodijo, da Jih je samo v Prvih 12 dneh tega meseca odšlo iz Alžirije 92 tisoč. • MIR V LA08U Po ustanovitvi koalicijske vlade nacionalne enotnosti Laosa so ustavili vse borbe in gibanja čet v Laosu. Predsednik ZDA Kenne-2 J" ****** sovjetske vlade Hrusčev sta si izmenjala posebni Poslanici in v njih Izrazila zadovoljstvo zaradi doseženega sporazuma. • POTRRBtf* ENOTNOST ARABSKIH DE2EL Kairski Časopis ».Al Ahram« je v posebnem uvodniku naglasi!, da Je enotnost arabskih dežel nujna 5L3.iL nasProt.m z napredkom vsake dežele posebej. Poudarfa. da o ljudstvo ZAR vedno pripravljeno pričoti razgovore o uniji s S* V,ado' v™dar P«* «vema pojema: da bo sirska vlada svobodno izrazila voljo sirskega Ijud-fJ» ,da b° Kir-Ska vlad» doka-J? u a1a ncunravičene obtožbe, {nn*rn[ m seceonistični krog Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Liudje in dogodki • l.W in Utež, ki Jih je desničarska teroristična organizacija OAS postavljala na alžirsko tehtnico po*"si izgublja težo. Zgodovina za katero so že stari Rimljani de.'ali, da je najboljša učiteljica. Je še enkrat dokazala, da so vlade nasilja manskemu prebi vavstvu niso skrivili las skupaj odločali o usodi Alžirije. Dva tedna pred neodvisnostjo Alžirije Je dežela še vedno vsa -na nogah«. Francoski naseljenci, ki s silo niso mogli preprečiti neodvisne alžirske države, za- dneh. Ze so pozvali alžirsko pre-bivavstvo, da na bližnjem glasovanju o samoodločbi glasuje za neodvisnost Alžirije. Nobenega dvoma ni, da bo julijsko glasovanje označeno kot rojstvo alžirske države. Alžirska tehtnica stvu ne bodo kratili. Zavrnili pa so zahtevo desničarskih nasilnežev, da bi razširili jamstva za zločince iz vrst OAS. Evianski sporazum so vrata za sožitje med dvema etničnima skupinama: alžirsko in francosko. Francoski priseljene bodo lahko živeli v Alžiriji, »oc? lovali v izgradnji države ta inj^V Iste pravice kot ostali drtavlj^ ZDRAVKO TOMA2&J kratkotrajne. Razpadnje zarote proti evlanskemu sporazumu Je v teku. Kakor so za človeštvo še vedno nepremagljive posamrzn? bolezni, tako trupla In mrliči, ki jih desničarji postavljajo na alžirsko tehtnico ne moreji> izravnati izmaličenih političnih doktrin ko-lonlalizma. Pepel je sicer lažji od človeškega mesa in krvi, toda požiganje in uničevanje ni nič manj nemoralno od ubijanja. Petnajst dni pred glasovanjem je Alžirija še vedno bojišče Kaj pravzaprav pomeni sedanje uničevanje in čemu služi? Mar se glasovi samoodločbe preštevajo s trupli in požgrani mi hišami? Kdo razen peščice brezobzirnih političnih tvegancev z vrelimi glavami misli še, da Je alžirsko tržišče še vedno odprto. Prvega julija bodo Alžirci In priseljenci, ki musli- puščajo Afriko in se selijo v Francijo. Vsak ° P0,0Žaju družbenega »J ^r1* V sisteni« podlagi ankete, ki so jo le-ti izpolnili, medtem ko je treba tistim, ki so kdaj v osemletki zaostali, predlagati, naj dokončajo osem razredov. Na včerajšnjem plenumu so ugotovili, da vse po teh Željah 1© ne bo Slo, zakaj iz anketnih odgovorov je Čutiti preveliko težnjo po zaposlitvi v administraciji, ker je menda bolje stimulirana, manj oziroma premalo pa za strokovno delo v proizvodnji. — Z. Radovljica, 15. junija - Popoldne se bodo sestali odborniki obeh zborov ObLO. Med drugim bodo razpravljali in sprejeli ustrezne sklepe v zvezi h predlogom odloka o obveznem vlaganju dela amortizacij« zdravstvenih zavodov v medobčinski zdravstveni investicijski sklad in o ustanovitvi in poslovanju le-tega, dalje o prepustitvi letališča v izkoriščanje in vzdrževanje Alpskemu letalskemu centru v Lescah ter o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem četrtletju letošnjega leta na območju radovljiške komune itd. Zboru proizvajavcev bo komisija za izvajanje predpisov delitve CD posredovala na podlagi analize konceptov predpisane dokumentacijo nekatere ugotovitve. Le-te naj bi bile osnova za ocenitev storjenega dela gospodarskih organizacij in mo- Znižanje cen storitvam rebitna priporočala, ki naj se upoštevajo pri korekturi pravilnikov o delitvi CD in OD. Pričakovati je, da bo zbor proizvajavcev raz-pravljav o problemih in pen-ptk-tivi Tazvoja posameznih gospodarskih organizacij. — St. S. Jutri zvečer ob 20. url bodo z loškega gradu zadonele fanfare in oznanile začetek III. OKRAJNEGA Z LETA LJUDSKE TEHNIKE, ki ga je pripravil okrajni odbor Ljudske tehnike v Kranju. Hkrati bodo odprte kar tri razstave v vajenski Soli: dve fotografski - VI. medklubska in I. pioninska ter razstava mladih tehnikov; predvajali pa bodo tudi tehnične filme in diapozitiv?. V nedeljo bodo že ob 8. uri začela nadletavati Skofjo Loko letala Alpskega letalskega centra iz Lesc, ki bodo v Stari Loki odvrgla padavce, nato pa bodo odletela na letalski miting v Bovec. Ob 9. uri 6e bo začela parada dejavnosti Ljudske tehnike na Gorenjskem, ki se bo zaključila na Mestnem trgu, kjer bo slavnostno zborovanje. Po tem bodo sledila raz- Arheologi na Vrbi in na Bledu Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka Ima v jeseniški občini polne roke dela. V pisarni komisije telefoni zvonijo kar naprej. Iz gospodarskih in drugih organizacij prosijo za ta «11 ona pojasnila. Iz podatkov, ki jih je dobila komisija od gradbenega podjetja "Sava« je razvidno, da je podjetje lani doseglo zadovoljive gospodarske uspehe. Ves dohodek je bil glede na leto 1965 prekoračen za 43 odstotkov, čisti dohodek za 72 odstotkov, osebni dohodek za 46 odstotkov, skladi pa celo za 66 odstotkov. Pravilnik o delitvi čistega dohodka je v tem podjetju za lani predvideval razmerje 93:7. Po sklepi« delavskega sveta bo pred delitvijo čistega dohodka izločili direktno v sklad 42 milijonov dinarjev, tako da znaša to razmerje sedaj 77:23. Značilno za letos v zvezi % gradbenim podjetjem «Sava« na Jesenicah je, da nastane zozirom na vso gospodarsko situacijo določen aastoj na tržlAču. Zato je na to komisija podjetje posebej opozorila. Vzporedno s tem je naloga Podjetja, da letos zniža cene svojim storitvam za okoli 13 do 20 odstotkov, kar velja po splošnih navodilih tudi za TepubliSko povprečje. Kot računajo, se bodo povečala tudi obrtniška dela. kar jim lahko samo znižuje skupni dohodek. Pomembno je. da pri takem stanju pazijo v podjetju na Število zaposlenih, da Se v večji meri izkoriščajo notranje rezerve itd. - M. 2ivkovlč Pred kratkim smo poročali, da je arheološki oddelek mestnega muzeja iz Kranja začel s poskusnim sondiranjem terena OfeVOf cerkvice sv. Marka v Vrbi. Nadejali so se namreč, da bodo tamkaj naleteli na ostanke staroslo-vanske kulture. Izkopavanja te domneve sicer niso podprla, pač pa so naleteli na fragmente fresk, ki so verjetno - tako menijo arheologi - ostaline romanske arhitekture. Hkrati že lahko poročamo o novi arheološki akciji na blejskem otoku, ki so jo začeli v ponedeljek, 4. junija. Sondiranja vodi Narodni muzej Iz Ljubljane, razen tega sodeluje pri izkopavanjih tudi arheloška sekcija kranjskega muzeja. Dosedanja odkritja niso posredovala posebnih presenečenj. Od-kopali so le nekaj človeških kosti brez prldatkov. Sondiranja se nadaljujejo. O morebitnih odkritjih bomo še poročali. — S. S. novrstna tekmovanja: sprejo** vožnja, tekmovanje leuisičh J brodarskih modelarjev, ra^jT" 'n terjev. Posebej pa velja on^** demonstracijo sodobnih V r':tl skih strojev, ki Jo bodo ^^J* člani kmetijskih sadrur Stva traktoristov. * dn> Slavnostni zaključek. kj,_ plotn« na letnem kopališču, tam h* družabna prireditev. nuli Pričakovati Je, da s« podelili nagrade in diplom-.^0 ti Vnr»nHA*it «-l bo vreme ne bo nagajalo, ibr«i sto tekmovavcev in n.^-?.^ tehnike. - St. S. bralo v, Pnjat«^ O DELU V PRVEM POLLETJI Jesenice, 14. junija — Včer« pOldna Je bil na Jesenicah širjeni plenum občinskeč« v1^* tej a LMS Jesenice, Iti RO cvih Seja občinskega ljudskega odbora Kranj Razprava o zazidalnih načrtih Kranj, 14. Junija - Danes popoldne so se spet 6ešli odborniki občinskega ljudskega odbora Kranj. Pred prehodom na dnevni red sta dva odbornika zahtevala nekatera pojasnila, ki so se pretežno nanašala na komunalne probleme. Tako je odbornik iz se bo iV!"> znanosti v so-•'dn1?.M1il,?Ub!,5ko sekc,J° 'av"» uprnn tPr inS"lutom za prav"l fakultetiPrl n JJub"an*kI Pričakujejo, d, s* °p»*«J*atttrJl svetovanju k* « a na tem P°-J»lri. razvila živahn 'Vak,Juf"° hekalerih pomen V« 1 razprava o Javne uprave ^h Panjih Na kranjskem »tadlonu sta pričeli z dalom dve mladinski delovni brigadi Stražišča postavil kar pet takih vprašanj (javna razsvetljava, kanalizacija, avtobusna postaja in podobno), prav tako pa je tudi odbornik iz besniškega področja povprašal, kako je z modernizacijo ceste Kranj-Besnica. Kot prva točka današnje seje je bila predhodna razprava o zazidalnih načrtih naselij Naklo, Stru-ževo, Klanc-Primskovo in Straži šče I. in II. Odborniki so v razpravi pokazali za to zadevo precejšnje zanimanje. 2e pred sejo so si ogledovali razstavljene zazidalne načrte, ki so jih kasneje obrazložili posamezni projektanti. Ljudski odbor je na današnji seji imenoval tudi direktorja cestnega podjetja Kranj in upravnika veterinarske postaje Kranj jn sprejel predlog, da se Dom oskrbovancev in upokojencev Preddvor preimenuje v Dom oskrbovancev Albina Droljca Preddvor. V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali tudi o nekaterih drugih organiza Ekipo našega okraja bost stopali dve pionirki ^ šol Mavčiče in »»Simon Jenko!!" ' en pionir iz osnovne šol* t^^" akovo. To bo prva tovrstna pri,--, v Jugoslaviji in je v celoti men j ena kot prispevek i* nost prometa, zato naj bt ogledalo predvsem čimveč jev. - R. C. P50^ Izdaja CP »Gorenjski - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik Slavki Bežnik - Odgovorni urerj. nik Gregor Kočijan . |fj uredništvo in uprava 2^ glavni urednik 24-73 * T«, koči račun pri Naroda! banki v Kranju 607-1 Številke in dejstva Razvojna pot časnikarstva na Gorenjskem se ni začela šele pred petnajstimi leti. Toda namen tega prispevka ni nadrobneje opisovali zgodovino te dejavnosti v tem predelu Slovenije, podčrtati vse pozitivne in negativne črte v njenem razvoju. Kakorkoli smo ponosni na napredne in revolucionarne ideje, vpisane na strani li-itov — tiskanih in cikloštlranih — ki so izhajali v preteklosti na Gorenjskem, bi hoteli ob tej priložnosti nanizati le nekaj najosnovnejših številk in dejstev o razvoju časopisne dejavnosti na Gorenj-ikem po zmagoviti revoluciji. 2e v juniju 1947. leta je izvršni odbor Osvobodilne fronte kranjskega okraja imenoval uredniški odbor, ki naj bi pripravil izdajanje okrajnega lista »Gorenjskega glasa«. Za urednika je bil imeno-nn Dušan Bavdek, tedanji poverjenik za kulturo in prosveto OLO Krao}. Uredniški odbor je izdal prvo številko »Gorenjskega glasa« t oktobru 1947. leta; do 1. oktobra naslednjega leta pa je izšlo le 6 Številk lista. Zal, nobene teh Številk ni niti v arhivih okrajnega • iudskega odbora niti v tiskarni niti v študijski knijžnici. »Gorenjski glas« je tedaj izhajal na malem četrtinskem formatu na 8 straneh. 1. oktobra 1948. leta pa je začel Ust redno izhajati. Do konca leta je izhajal štirinajstdnevno. V uvodniku prve redne številke je radništvo poudarilo, da želi biti Jist mobilizator in organizator političnega življenja v okraju. Za urednika je bil imenovan Marjan Telatko. Ze naslednje leto je list začel izhajati redno tedensko na povprečno šestih straneh A3 formata. 17. i februarja 1949. leta je »Gorenjski glas« prvič menjal na-slovno stran (glavo) — to je poz ■".cie spremenil še devetkrat! Do konca 1951. leta je list izha ia! v istem formatu. V tem času je še dvakrat menjal naslovno stran in leta 1951 omejil obseg na 4 strani tedensko — predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V prvi številki naslednjega letnika (leta 1952) je prišlo do bistvenih sprememb v listu in v re-dalzc;ji. »Gorenjski glas« se je tedaj združil z »Jeseniškim kovinarjem« in obdržal svoje prejšnje ime. Za odgovornega urednika je bil imenovan Verko Gasar (dotedanji urednik »Jeseniškega kovinarja«). List je začel izhajati v večjem formatu na štirih straneh —■ in je seveda spet menjal naslovno stran. Redakcija se je tedaj po številu zaposlenih novinarjev kar potrojila — v njej so delali trije novinarji. Naklada lista je prvič presegla številko 5000. Med letom je prišlo v redakciji do večjih kadrovskih sprememb. Verko Gasar je urejal list do 19. aprila, nato pa je bil »Gorenjski glas« brez urednika do 13. septembra. Za vsebino lista je v tem času odgovarjal uredniški odbor. Po 13. septembru zasledimo nn listi urednikov spet prvega urednika — Dušana Bavdka, ki je vodil list do konca leta. V aprilu in maju 1952. leta je uredništvo »Gorenjskega glasa«" izdalo dve številki priloge »Dve strani javnih pogovorov«. Priloga je bila zamišljena kot neke vrste javna tribuna, preko katere naj bi se raz- S SKUPNIMI NAPORI (Nadaljevanje s 1. strani) in višjo rentabilnost poslovanja. Taka investicijska politika nam lahko omogoči hitrejše uveljavljanje naših proizvodov na tujih tržiščih. Resolucija posebej obravnava tudi vprašanje poglabljanja družbenih odnosov v gospodarstvu in v družbenih službah. Politična osnova naše poti v socializem sta nedvomno delavsko in družbeno upravljanje. Zelo napačna je misel, da je do sedanjih težav prišlo zaradi nadaljnjega razvijanja samoupravnega sistema pri nas. Praksa nam pove, da so se razne slabosti in anomalije pojavile posebno tam, kjer je bilo samoupravljanje Slabo, kjer se je o mnogih pomembnih stvareh sklepalo za zaprtimi vrati. Zato je v skladu s celotnim družbenim in gospodarskim razvojem treba še vnaprej razvijati delavsko in druž- proizvajavcev morajo v mnogo večji meri koti doslej spremljati dejavnost gospodarskih organizacij in njihovih samoupravnih organov in jih s svojimi priporočili usmerjati pri delitvi čistega ndohodka. S tem v zvezi se v mnogih gospodarskih organiza-cj iah pojavlja že znana slabost, da o vseh pomembnih stvareh v zvezi s pravilniki in dokumentacijo k pravilnikom o delitvi čistega in osebnega dohodka sklepajo le nekateri strokovnjaki, ki se v glavnem ukvarjajo z najrazličnejšimi preračunavanji in analizami, ki naj bi opravičile sedanje stanje, manj pa prepuščajo besedo o teh stvareh samoupravnim organom, ki naj bi z vidika splošnih potreb in koristi pretresli delo v podjetjih v preteklosti in usmerili delo tako, da do podobnih težav ne bi več prihajalo. Samoupravni organi bi morali mnogo aktivneje razpravljati o teh problemih, beno samoupravljanje, še zlasti z]asti pa bi morali zagotoviti, da na področjih kjer se doslej to ni dovolj uveljavilo, Hkrati pa jo treba v večji meri kot doslej organizirati družbeno kontrolo, ki naj zagotovi normalno usklajevanje posameznih in splošnih interesov in prepreči razne pojave lokalizma, šovinizma in nacionalizma. Kar zadeva notranjo delitev dohodka v gospodarskih organizacijah, je posebej poudarjena naloga, naj gospodarske organizacije prilagode svojo notranjo organizacijo novim družbenogospodarskim odnosom in svoje poslovanje načelom dobrega gospodarjenja. Občinski zbori se z novimi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov uvajajo izpopolnjene osnove in merila za njihovo delitev, ki bodo zagotavljala, da se bodo osebni dohodki oblikovali po vrednosti opravljanega clela in v odvisnosti od doseženega poslovnega uspeha podjetja. Cilji in naloge, ki jih navaja ■prejeta resolucija, bodo lahko uresničeni le z naporom vseh nas. Se zlasti pa je važno, da ta napotila in naloge upoštevajo pri izvajanju svoje politike občinski ljudski odbori in delovni kolektivi vseh gospodarskih organizacij v okraju. pravljalo o vseh perečih družbeno - političnih, kulturnih in drugih problemih. Zaradi neizdelanega koncepta, kadrovskih težav in »motnih neprilik, priloga ni zaživela. 1953. leta se je list preimenoval v »Glas Gorenjske«, menjal naslovno stran in del uredništva, list pa sem začel urejevati jaz. V tem letu je list nekoliko zmanjšal format in izhajal povprečno na 6 do 8 straneh. Do 1955. leta v listu nato ni nobenih bistvenih sprememb, vsaj formalnih ne, razen da je še enkrat spremenil naslovno stran (št. 21 — 23. maja 1953). V tem času se je redakcija kadrovsko utrdila in številčno povečala. V njej je delalo 1955. leta 6 novinarjev. V tem času je na pobudo grafičnih delavcev — zaposlenih v gorenjski tiskarni — vznikla ideja o združitvi »Glasa Gorenjske« in tiskarne v enotno podjetje. Ta zamisel se je v letu 1955 tudi realizirala. Ni dvoma, da je združitev lista s tiskarno ugodno vplivala tudi na razvoj lista kot na razvoj časopisne in tiskarske dejavnosti na Gorenjskem sploh. Naslednje leto je »Glas Gorenjske« začel izhajati dvakrat tedensko: vsak ponedeljek na 4 straneh in vsako soboto na osmih. V tem letu je list prvič presegel naklado 9.000 izvodov. Zaradi vse obsežnejše časopisne, založniške in tiskarske dejavnosti v okviru novega časopisnega podjetja Gorenjski tisk, je bil 12. oktobra 1956 imenovan za odgovornega urednika »Glasa Gorenjske« Miro Za-krajšek«, avtor tega sestavka pa je postal direktor skupnega časopisnega in tiskarskega podjetja. Od leta 1956 pa do avgusta leta 1958 v listu ni bilo bistvenih kadrovskih sprememb. V začetku leta 1956, 1957 in 1958 je list po stari navadi že sedmič, osmič oziroma devetič menjal naslovno stran. Ni pa dvoma, da se je v tem času list vsebinsko izpopolnil in si izklesal čvrsto podobo političnega pokrajinskega lista. 1. avgusta 1958. leta je dotedanji odgovorni urednik Miro Zakrajšek odšel v Ljubljano k Ljudski pravici na novo dolžnost. Odtlej pa vse do septembra 1961. leta se redakcija kadrovsko ni ustalila. Od 3. oktobra 1958 do 17. novembra istega leta je list urejal Miloš Mikeln od 17. aprila 1959 do 3. februarja 1960 pa Vojko Novak. Vmes in pozneje do 25. septembra 1961. leta pa sem bil odgovorni urednik lista spet jaz. Od tedaj je odgovorni urednik Gregor Kocijan. Konec 1959. leta je »Glas Gorenjske« začel objavljati kot posebno prilogo »Uradni vestnik okraja Kranj«, predvsem z namenom, da spozna čimširši krog volivcev s sklepi ljudskjh odborov na Gorenjskem. S 1. januarjem 1960 je »Glas Gorenjske« začel izhajati trikrat tedensko: vsak ponedeljek, sredo in soboto. Istega leta v novembru je okrnil naslov in začel izhajati kot »Glas« na nekoliko večjem formatu. 5. novembra 1960. leta je bila stiskana prva številka »Glasa« na rotacijskem stroju. Spričo vse večje naklade ni bilo mogoče več tiskati lista na ploskem tisku, ki je neprimerno počasnejši od rotacijskega. Samo za primer: na ploskem tisku smo porabili za natis ene številke lista na osmih straneh in v nakladi 14.500 izvodov skoraj 40 ur (tiskali smo ga torej dva dni), na rotacijskem stroju pa ga stiskamo v istem obsegu in pri isti nakladi v 6 do 7 urah. V 1961. letu je »Glas« nekoliko spremenil svoj koncept. Uvedel je nove komunalne rubrike in tako praktično postal združeno glasilo političnih organizacij vseh petih komun v kranjskem okraju. 27. -entembra je izšla prva številka tako urejenega lista, nekoliko pozneje pa tudi prva številka nove priloge »Glasove panorame«. V letu 1962 je »Glas« začel občasno objavljati tudi novo prilogo »Naši problemi«. Toliko na kratko o nekaterih formalnih in nekaterih bistvenih spremembah v listu od ustanovitve do danes. Morda za konec še nekaj številk o gibanju naročnikov in naklade lista sploh. Podatki nam povedo tole: Oblikovanje lastne podobe Leto Naklada 1947 2.000 1948 2.890 1952 5.600 1956 9.595 1957 9.311 1958 9.525 1959 10.399 1960 12.331 1961 14.328 1962 14.550 Zanimivo je, da se je število naročnikov najbolj dvignilo 1956. in 1960. leta, ko je list začel izhajati dvakrat oziroma trikrat tedensko. Kaže, da naš nagel druž-beno-politični razvoj terja tudi od pokrajinskih listov, da gredo v korak s časom in da so kar se da aktualni. SLAVKO BEZNIK Petnajst let je dovolj dolgo obdobje, da si list lahko dokaj dobro izoblikuje svojo podobo. Pot, ki jo ic ■•■■'•■odil Glas, seveda ni bila lahka, saj se je bilo treba prebiti mimo številnih čeri: mimo finančnih težav, kadrovskih problemov itd. Treba je bilo dobro gospodariti, ker sredstva niso bila nikoli preobilni, obenem pa se je seveda morala dvigati kvaliteta. Jasno je, da tudi boj proti bravčevemu nezaupanju ni bil vedno lahek in se danes da]e redakciji dosti misliti. Toda kljub vsem prebrođenim in še sedanjim težavam je Glas doprinašal in še do-prinaša dokajšnji delež k oblikovanju javnega mnenja in h kulturni in politični podobi Gorenjske. Ustvaril je že določeno kvaliteto na področju publicistike in tako opravičil svoj obstoj. V tem našem jubilejnem razmišljanju ne smemo mimo pomena in vloge pokrajfnskih listov, med katere spada seveda tudi Glas. Ni dvoma, da občani v manjših poli-tično-teritorialnih enotah (okraj oz. občina) spričo notranjih potreb in splošnega družbenega razvoja želijo imeti sredstvo Informacij kot orožje za razčiščevanje Problemov na svojem področju in kot orožje v boju za boljše, bolj humane odnose med ljudmi. Pokrajinski listi imajo prav zaradi teh najširših teženj toliko pomembnejšo vlogo. Ti listi morajo Posredovati vse tisto - - lahko rečemo — lokalno, kar ostala sredstva informacij — dnevni tisk, radio, televizija itd. — ne morejo, ker je pač njihovo področje Preobširno oziroma ker tudi ni njihov namen podrobneje zajemati lokalne problematike. V sklopu celotnega dogajanja in v luči Širših družbeno-političnih vidikov morajo pokrajinski listi obravnavati in razreševati ožjo, lokalno problematiko, zakaj le tako je možno ustvarja:- kompleksno podobo dogajanja in družbeno-politične problematike. Vsiljuje se vprašanje, ali je našel Glas pravo mesto v družbc>io-političnem življenju Gorenjske in v sklopu celotnega sistema informiranja našega občana — to na eni strani, na drugi pa — ali je našel svoje mesto glede na dnevni oziroma ostali trtk. Na vse to maramo odgovoriti pritrdilno, zakaj lahko trdimo, da je Glas v svojem petnajstletnem izhajanju _ odigral vlogo, kakršno naj pokrajinski list v resnici ima. Jasno je, da si ni mogoče zagotoviti pravilne poti brez dobro izdelanega koncepta, ki mora ustrezati namenu lista. Pri tem je naj- skromnih do moderne žačiikbV tiskarne Danrs si življenja brez časopisa ne moremo predstavljati. Skoraj ni človeka, da ne bi na dan pogledal vsaj en list, dnevnik ali tednik. Vedno želimo zvedeti kaj novega, kar se dogaja doma in po svetu. In kako so se ljudje najprej obveščali? Vesti so vkle-savali v kamen, pisali so jih na kože in podobno. Danes (v »atomski dobi«) pa imamo že časnike, ki imajo večmilijonsko naklado, a je vsa naklada toliko težka, kot je bila včasih samo vest vklesana v i&alo. Vsak časopis ima po svoje zanimivo preteklost, še posebej pa so zanimivi začetki. Tako je tudi z našim »GLASOM«. Za prvence »GLASA« ni bilo niti pravega uredništva niti ljudi, ki bi bili vajeni novinarskih veščin, da bi nizali stavke v posamezne zvrsti. Prve Številke »/''LASA« so nastajale na domovih njegovih ustanoviteljev. In že takrat so tiskali list pod isto streho kot ga danes. Petnajst let pa je obdobje, ki pri ustvarjanju lista, kakršen je »GLAS«, že nekaj pomeni. Raz- mere so se v petnajstih letih bistveno spremenile, bodisi pri urejanju lista kakor tudi v tiskar-slkih zmogljivostih. Lov za naročniki Zastareli in izrabljeni stroji niso bili kos tiskanju zahtevnejših tiskovin. Temu primerne so bile tudi prve številke »Glasa«. Seveda takrat za oči lift ni bil nič kaj mikaven, toda led je bil prebit. pomembnejše, da morajo pokrajinski listi v polni meri dopolnjevati dnevni tisk in s tem pripomoči k sozvočju dveh hotenj v žurnalisti-ki,Jjkrati pa morajo občanu omogočiti kar se da popolno sliko dogajanja in problematike. Takšno dopolnjevanje je edino smotrna in pravilno, obenem pa tudi najbolj učinkovito (Pri tem velja zapisati, da je standard našega občana le tako visok, da bi brez pomisleka lahko imela vsaka družina oba li-$ta ~.,t0 je P°krajinski in dnevnik. Prepričan sem, da je to možno in da bi bila tako obveščenost našega občana zelo popolna). Glas je napravil v tej smeri precej oziroma lahko rečemo, da si je na tej osnovi kot pokrajinski list ustvaril svojo življenjsko Podobo. Seveda Ho te-a ni prišlo lahko. Če Prebiramo številke Glasa za nekuj let nazaj, opazimo, da se je zaradi ne dovolj izčiščenega koncepta v tej smeri dokaj neenakomerno loteval problematike na svojem področju in sem in tja izražal težnjo po seganju na širše področje (seveda ne dovolj izčrpno). Kljub najrazličnejšim tendencam (objektivnega in subjektivnega značaja) pa je šel Glas po pravi poti in sčasoma dosegel dokaj popolno obliko. Pokončni izraz pa je našel ob realizaciji koncepta tako imenovanih komunalnih rubrik (ki zajemajo posamezne občine — Jessniški kovinar, Kranjski glas, Loški delavec, Radovljiška komuna in Tržiški vestnik). Ta koncept omogoča prodor celotne lokalne problematike v list in sistematično kar se da popolno obravnavanje problemov in j tem informiranje občanov na področju Gorenjske. Logično je, da ie bilo treba ob vsem tem rešiti finančni problem (ki seveda še vedno ni zadostno rešen) in jasno tudi kadrovski (kjer tudi še ni moč doseči popolnega ravnovesja). Sistem komunalnih rubrik omogoča, da lahko iz pravilnega družbeno-polltič-nega aspekta zasledujemo probelma-tiko na terenu in usmerjamo ter oblikujemo javno mnenje na določenem področju. Glas si je ob doslednem prehodu na takšen koncept (jeseni 1961) ustvaril možnost z." nadaljnji razvoj oziroma si je od pri perspektivo, ki mnogo obeta (s veda ob nenehni rasti kvalitete, k ie najvažnejši pogoj za uspeh list Zanimivo je, da so po tej poti po zgledu Glasa tudi nekateri dr pokrajinski listi (Dolenjski Ist, 7 savsk tednik, Primorske novice). Novi koncept je za Glas pot širjenju kroga bravcev in hkrati a-ti/vnih soustvarjavcev. List se no< zapirati ozko v svoje meje, ampa želi postati tribuna za izmenjavi-mnenj in razčiščevanje problemov. Žal, moramo prav ob tem ugotoviti, da je v tej smeri zelo težko prodreti in je videti, kot da bi se naši občani bali nastopati v tisku in javno izražati svoje mnenje. Jasno je, da gre pri tem le za konstruktivno kritiko in za tehtne predloge občanov, ki naj pomagajo pri razreševanj/t gospodarskih, političnih, kulturnih in drugih vprašanj. Postaje na poti dolgi petnajst let so bile različne in vsaka je prinesla nekaj novega, vendar pa prav ta — ob petnajstletnici vzbuja upanje, da ho list na zdravih osnovah tradicije v prihodnosti dosegel v kvaliteti znaten skok naprej, s čimer bi se nedvomno spričo vloge, ki jo ima že sedaj, pomembnost lista še povečala, razen tega pa bi se povečalo število bravcev. GREGOR KOCIJAN Redakcija Glasa — ~ ob 15-letnici Socialno zavarovanje NA GORE Povojni razvoj socialnega zavarovanja na Gorenjskem Je bil brez dvoma odvisen od gospodarskega in splošnega družbenega razvoja na tem področju. Gorenjska je bila že pred vojno razirerrma dobro gerrndar-ako razvita. Najbolj motna Industrijska centra sta bila Jesenice t Železarno in Kranj s tekstilno industrijo. V letu 1939 je bilo na Gorenjskem okoli 1G.OO0 zavarovancev, U so Wli v glavnem zavarovani pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Kranju in Bratovski sldadnlcl na Jesenicah. Sc-dal"° zavarovanje ima zaradi tega že svojo tradicijo, sal je raslo Iz borbe delavskega razreda za boljše življenjske in delovne po-foje. Takoj po osvoboditvi se je pričel na Gorenjskem našel razvoj. Leta obnove so zahtevala velike napere de'ovn'h Hud:, kl so •e v vedno večjem številu vključevali v proizvodnjo. S4evili •/.».• Poslenih je iz leta v leto močno naraščal o, s tem pa tudi število zavarovancev. 1939 pa do danes več kot potro- jilo in da je razvoj socialnega zavarovanja na Gorenjskem resnično velik. _\ V naslednjem pregledu želimo prikazati tudi sredstva, ki jih je n?ša skupnost prispevala za zdravstveno zavarovanje delavcev na G-irenjskem. Zal. imamo samo podatke od leta !Prs3 n?prcj: Po osvoboditvi so bili ustvarjeni vsi pogoji za temeljio spre-rnembo socialnega zavarovanja. V Sf ^ ust«™vljen v letu 1W5 Federalni zavod za socialno »•varovanje ki je imel v Kranju, s-Es?in v JLifV992 96 ^ hladno z decentralizacijo državne uprave tai uvedbo delavskega samoupravni ♦ vJ,SOBP°**"tofo orgnnizaci-J2L^r "J"*«1*«* upravljanja v ustanovah m zaVodih tudi v so-miS!m ™varov*W uvedlo sa- £2?*SL* bili Plavljeni začasno odbori z nalogo, da organizirajo okrajne zavod« za socialno zavarovanje in izvedejo volitve za samoupravne organe socialnega zavarovanja. V novembru okrainTh 2aB€dfle Opačine okrajnih zavodov za socialno za- KrTju^ ^ J^niCah * v ok^-i19?5 Se je ob združitvi rin'n'h 'MvVkih Odborov zau- žila tudi služba socialnega zavarovanja, tako da smo dobili en okrajni zavod s sedežem v Kranju in podružnice v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču. Oglejmo si podatke o številu zavarovancev po naslednjih lotih: 1939 15.938 zavarovancev 1945 ni podatkov 1946 12.P.95 zavarovancev 1947 20.974 1918 22.173 „ 1949 24.767 „ 1950 34.250 1951 32.586 1952 31.952 „ 1953 36.967 „ 1954 39.181 1955 42.507 „ 1956 43.884 1957 46.285 1958 48.625 „ 1959 50.877 „ 1960 53.741 1961 55.550 Iz tega pregleda je razvidno, da "> *f* "-'.-v-*--. •'"'•-r-vrn«rv od leta 1953 1C54 1955 1953 19.V7 195S 1959 im 1961 Kljub v.^em 501,553.000 59L1S9000 676.906.000 876.0"4.090 i om.oh.opo 1.3o?.tifi 000 1.672.464.000 2.01.000 2.340,671.000 tem upeham pa lahko ugotovimo, da organzecija samoupravljani, v socia'rem zavarovanju ni šla vzporerJno z razvojem komunalnega sistema in z reorgFniMrtijo poIit!čno-*er:torial-nih erot. Okr. zavodi kot cr-r»ovni nesivci socialnega zavarovanja eo oddaljeni od zavarovancev in organizacij jn od njihovega neno-srennega vpliva na upravljanje e skladi in delrm službe socialnega zavarovani. V islem smislu je ta organizacija oddaljena tudi od komun. Vse to je nalagalo potrebo po konkretnih spremembah v siste-mu orsanizr.cre in finan^irania soc;alnega ravorovanja, a v dolo-čenem smislu tudi v samih osnovah sistema socialnega zavarovanja, da bi se doseglo, da se sistem uskladi z osnovami in gibanji našega družbenega in ekonomskega razvoja. Zvezna ljudska skupščina je v tem mesecu sprejela nov zakon o or-ranizaciji in finans;ran^u sk- alnega zavarovanja in spremembe, ki so predvidene v tem zakonu, imajo cilj ustvariti potrebne j pogoje, da se s samoupravlja- j njem, iniciativo in angažiranjem samih zavarovancev, organizacij in drugih faktorjev socialno zavarovanje dalje razvija in napreduje. Na področju organizacije so V zakonu podane naslednje rešitve: za področje vsake komune se ustanovijo skupnosti socialnega zavarovanja kot samoupravne organizacije zavarovancev. Komunalne skupno-'ti ustanovilo okenski ljudski od-bori na področjih, na katerih so iz-poln'eni pogoji predpisani od republiških organov. Komunalna skupnost zagotavlja in izvaja zdravstveno zavarovanje, rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov dela. Za zagotovitev teh nalog ima komunalna skupnost sklad zdravstvenega zavarovanja, s . katerim podnje zavod za socialno zavarovanje, ki je ustanovljen ti področje, v Čigar sestavu je komunalna *kut>nost. Republiško skupnost socialnega Zavarovanja sestavl'aio vse komunalne t^u^no':* v ludski republik'. Republiška skupnost zagotavlja in izvaja invalidsko zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in pozava-rovan'e določenih riz''nv zdravstvenega tiimovrn**. V tem cliu ima republiška skupnost sklad invalidskega zavarovanja, sklad po-ko ninskega zavarovanja in sklad zdravstvenega zavarovanja. S temi skladi posluje republ'Ški zavod za socialno zavarovanje. Jugoslovansko skupnost socialnega zavarovanja pa predstavUajo republiške skupnosti. Jugoslovanska <'':t«n"<'. ruravl'a posle, ki so sploš- Ob koncu Od do skromnih sodobne začetkov tiskarne nega pomena za :2Vajttn.t socialnega zavarovanja delavcev-_ Samoupravljanje v socialnem zavarovanju se izvaja preko izvoljenih skupščin skupnosti. Vsaka komunalna skupnost voli svojo skupščino, ki jo sestavljajo člani, iz- voljeni od delavskih svetov oz. odgovarjajočih organov upravljanja gospodarskih in drugih organizacij, organov in ustanov, sindikalne cr-ganizaciie delavcev zaposlenih pri privatnih delodatjavcih, profesionalne organizacije zavarovancev iz samostojnih dejavnosti, družbene organizacije upokojencev in invalidov dela. Skupščine komunalnih skupno*ispevki za zdravstveno zavarova-'e niso dovolj velika, se sredstva t krit'e primanikl'ajev zvotovijn - izrednim prispevkom. Takšna re-'tev glede materialne odgovornosti j za rezultate poslovanja skupnosti nujno izbaia iz novega položaja organizacij kot udeležencev v izvajanju zdravstvenega zavarovanja >n zavarovancev kot koristnikov skladov socialnega zavarovanja. Najvišjo mejo, do katere se lahko določi stopnja iz rednega prispevka zavarovancev in organizacij, določa republiška ljudska skupščina. Četudi po koriščenju vse'-prispevkov po najvišji stopnji . primanjkljaja v skladu taravsz.; nega zavarovanja ostane nepokrr določi način zagotovitve potrebni dopolnilnih sredstev ljudska repki, lika s svojimi predpisi. S temi trn*. pisi se lahko izjemoma v sozI*j|, z zveznim izvršnim svetom po*}, šajo stopnje prispevka tudi pr^,, do'očene skupne najvišje meje. Skupščina kcmunalne skupno^ odloča o tem, aH bodo Izredni pr). spevek plačali vsi 7 varovanci skupnosti in ali ga bodo plačajj po isti stopnji, ali pa bodo izr^. ni prispevek plačali samo tj^j zavarovanci v tistih organiu^. jah, v katerih je koriščenje zd>»v. stvenega zavarovanja večje ^ normalnega Isto velja tudi ra jx. redni prispevek organizaciji. Formiranje skupščin socialnet4 zavarovanja za območja posam^,. hih občin organizacijo sociaine!,[ zavarovanja približuje zavarovancem in tako ti dobivajo moin<*t neposrednega vpliva na izvajanj* zakonov zdravstvenega zavarovi-nja. Da bi zagotovili večjo zaintfrc siranost zavarovancev za koriši^-, zdravstvenega varstva, predviJ novi zakon udeležbo zavtimr-f- f pri stroških določenih oblik tir stvene zaščite (za zdravila i» obvezno cepljenje). Odstotek sanja nadomestila za osebne doktJ. ke zavarovancem, ki se zdravijo t zdravstvenih zavodih, se i» «-i r ko zmanisal. Rebuohske skupim so dobile pooblastilo, da ^A, predpišejo udeležbo Zavarao* •> oseb v zdravstvenih zavodih *4 i pal'Ško in klimatsko zdravite*', 7. zakonom se ustanavlja zdravstveno zavarovanje *« Oirf- nike. Ti bodo po pravicah «... ni z delavci v rednem rfrfoe!«* razmerju. Obrtniki si bodo čilom prispevka za svoje tavali nje zagotovili sredstva za mrt^^. tev pravic, ki jih zanje predat ,i zakon. Kopališko in klimatsko zdr* /: nje sta ukin'ena kot 90sebnm ai/i* varstva. Odslei bodo z^rm^^0 delavci pošiljali zavarovjnct tako zdravljenje le v okviru hevania splošnega zdravljenji le v tiste ustanove, ki imA)*ai' Neposredno sodelovanju rovancev pri kritju stro&k ***** posamezne oblike zdrava^0* ? varstva aktivizira zavarov^*1"'* premišljeno koristijo 7 zagotovljene pravice, ***** Je za tiste oblike idrav!?vl-.»AJ0IC (Nadajjevanje s 3. strani) J2***L2i 81 je bil° *eba do- ^vd ^potovali« od znanca do junca in dopovedovali, prosili ta tako dalje. Pri lem prijateli- m dovolj zalegio. žf^ve-oanje števila naročnikov j« bil pogoj: zanimiva, aktualna in teh-^ privlačno oblikovana JS-tj Mrt. Nekdanji sodelavci »Gla- EL t * aŠH Pred t€Ž«vno nalogo. Ust prikrojiti tako, kot ga £ zahteval čas, u bilo 'kar lan jo. če upoštevamo zmogljivosti Toda prvi začetkfsobi-Z ^ S**«*®«* «> zabeležile, da J* tiskarna v Kranju leta 1950 ll^JKT Papirja' r^^ta Snov Sarjev.11^ *" 14 mili" Enotno podjetje «.let« 1950 se je za .Glas. in ProizHT° Mo novo obdobJ«-^od?a se je iz leta v leto ton n.l 1 NO K,i^«U 50 ^ Pap.rja pri realizaciji nad 17 Si nad TtS£ Pr'rPaHZa* Jata lovi ""'»ionov dinarjev, »•a 953 se ,e f, KeVlll« pove-«•!• na G2 ton stiskanega pa- onov dinarjev, le,a 1954 76 ton Paoirja pri realizacij nad 44 mi-hjonov dinarjev, in leta 1955 že 93 ton papirja pri realizaciji okoli 60 milijonov dinarjev. Takrat številčno majhen kolektiv tiskarne se je z uredništvom »Glasa« lotil urejevanja notranjih dotlej skoraj neurejenih odnosov. Smotrnejše goi-podarjenje in boljša organizacija sta tiskarni in seveda tudi -Glasu- zagotovila razvoj, kakršnega se ni skoraj nihče nadejal. Prav zaradi skupnih naporov za dosego čimbolJN:h uspehov na tem podro->ju, sta te združila oba kolektiva v enotno podjetje CP »Gorenjski tisk«. To pa je pomenilo za razvoj tiskatrtva na Gorenjskem povsem novo obdobje. To nam povedo tudi številke: leta 1956 emo v enotnem rodjetju stiskali že 130 ton papirja, realizacija pa je znašala nsd 84 milijonov dinarjev. Trikrat tedensko Iz male obrtniške tiskrrne se je danes razvila prava tiskarna, kakršno na Gorcnjfkcm tudi potrebujemo. - Najrazličnejših sprememb so bili seveda najbolj ve-sell naromiki »G'asa« (seveda tudi wi ostali kor's'niki ti«?>kar,-k h UiSlujV Nt lslO -ito rtldicall *2 367. ten papir'a in dosegli nad 113 p\-lijonov dinarjev realizme'je. Tedaj je -Glas« začel izhajati dvakrat tedensko. Format :e bil večji, bistveno pa se je izboljšaj tudi tisk. - Z novim tiekarsk.m strojem je bilo prihranjeno mnogo časa, s tem so bili dani tudi pogoji za povečanje števila naročnikov. Takoj naslednje leto smo stiskali že 197 ton papirja, realizacija pa je znašala več kot 131 milijonov dinarjev. Naročniki 80 raisli iz. leta v leto. Ncv tiskarski stroj je postal prepočasen, da bi pravočasno stiskal dovolj izvodov lista. Treba je bilo misliti na nekaj novega. Leta 1959 pa 6e jo število ton stiskanega papirja povzpelo že na 222. Tedaj je bila realizacija okoli 172 milijonov dinarjev. Časopis je začel izhajati trikrat tedensko. Kolektiv -Gorenjskega tiska« je začel razmišljati o rotacijskem stroju. Nabavili smo ga in v jeseni leta 1860 so stekli prvi metri roto papirja in -Glas« je dobil pravo časopisno obliko. Proizvodnja je znašala 268 ton »tiskanega papirja pri realizaciji nad 238 milijonov- din. Za zaključek velja omeniti, da je višek uspehov doseglo podjetje CP -Gorenjsiki tisk« lani, ko je realizacijo povečalo več kot za 100 milijonov dinarjev. Stdskane-ga je bilo 296 ton papirja, realizacija jaa je znaeala nad 360 milijonov dinarjev. Drži tudi to, da so tfekarrfl! delavci v naši tiskarni s-vv-ebni narediti tudi najzahtevnejša dela. -Gorenjski tisk« je svojo dejavnost razširil tudi r.a Jesenice, kjer ima svoj tiskarski obrat. B. F A JON - M. 2IVKOVIC Specializirana Napredek v kmetijski proizvodnji lahko zagotovimo le z rekonstrukcijo kmetijstva na osnovi velikih družbenih proizvodnih obratov, sposobnih, da uporabljajo sodobno tehniRo in agrotehniko, organizirajo družbeni proces dela ter nenehno težijo k podružbljanju kmetijskih površin oziroma vključevanje teh preko raznih oblik v družbeno proizvodnjo. Kmetijske organizacije v našem okraju so kljub številnim problemom in težavam v preteklem obdobju uspele v precejšnji meri te težave odpraviti in organizirati proizvodnjo do take stopnje, ki omogoča nadaljnje širjenje obratov. Razpoložljiva mehanizacija, strokovni kadri, predvsem pa nujna potreba po večji proizvodnji kmetijskih proizvodov — vse to ne dopušča zaostajanje oziroma odlašanje z akcijo. Da bi zagotovili nadaljnji organiziran razvoj družbene kmetijske proizvodnje v okviru družbenih posestev in kmetijskih zadrug, moramo predvsem pridobivati zemljišča in se pri tem posluževati raznih oblik; odkup, zakup itd. Potrebno je čim smotrneje vlagati investicijska sredstva, si zagotoviti dobro proučene načrte. Boljša organizacija dela mora zagotoviti večjo produktivnost in rentabilnost proizvodnje. Pri vsem tem pa je treba poudariti pomen in odločujočo vlogo kmetijakih stro- kovnih kadrov, ki delujejo v kmetijstvu oziroma kmetijski proizvodnji. Kmetijstvo ni v stanju obsežnih nalog, ki imajo splošni družbeni pomen, samo izpolniti. Za večjo kmetijsko proizvodnjo je zainteresirana vsa družbena skupnost, ki daje v obliki investicijskih kreditov pomembna družbena sredstva za razvoj te gospodarske panoge. Ker podružbljanje kmetijske proizvodnje odpira nova ekonomska in socialna vprašanja, široka politična akcija v naiem okraju po- polnoma ustreza obširni dri.tv -1 problematiki na tem no^T* Razvoj nekmetijskih gospo^St panog v povojnem obdobju l vsem industrije, je omoS^I se v našem okraju na enakiK > vršinah preživlja s kmeti iS več kot polovico manj stva kakor pred vojno. To da se je dohodek kmečkega £ bivavstva močno povečal k» cer ustreza splošnemu priS.,5 nju, da s povečano proliv^ raste tudi dohodek. Dejitva^ proizvodnja v zasebnem stvu ne raste vzporedno s p^rjl nim dohodkom, pa v veliki -onemogoča prizadevanja r.^tj. trejši napredek družbene twp vođnje. ™ Sprememba strukture preb«Y,e stva v okraju ln odhod knje,H> ljudi na delo v industrijo, povečata, da zemlja ni v vseh pSS dobro obdelana, da ne daje tM* proizvodnje, ki bi jo ob tqfaS agrotehniki zmogla itd. Prtvefr takih pojavih pogosto ugotavlja da je pomanjkanje delavcev n fizična izčrpanost lastnika »mlijtl glavna ovira za obdelovanje j«r ljišč. Prav taki lastniki obicajrt ne najdejo stika s kmetijsko *• drugo, ki bi ob ustreznem nefcr bojnem sodelovanju nftm^i PETEK, 15. Junija 1961 5 Med trezni MEJNIK Kako je naš časopis zasledoval skrb za družino v času dela AFŽ, zveze ženskih društev in konferenc za družbeno aktivnost žena I*et«io b» sprejela 900 d« ««00 porodna* - V oskrbi boda 7~t& đni'Ođ |>onrdle8jta na torek ita bili prvi dve roHvi nekdanjega kranjskega o- Ob 16.05 .1« tiSu^ ln nestrp- *1a m 1 zadrževala v oskr- no*l premotil prvi otroškigfc tibWf da bi u yđ*«u*lli otvoritve nove po rodsi&mre v Kranju-. Vel '.udi orgar. fStoValDiC« za , ' 7' At;vi o«ani*ira.la dahnili. Prvt novorojenček ... * polnil obenem tudi krst kraniKk* porodai&iiee. Mamice Franck« PoeMl ^ Straiižča »e j« prihodnji d«a, /.ur»»»ij| poKfedt o* novo porodnišnice ga ttoftedka Gorenjske so (se sdravtuk, bo posvrl<.>vaiwcA ko^ smo jo obi«kal.^c ;«ado- ,n^i^nJUl.ja^,...d^rtes..j>a ima-,......JV. pprodrdžnje|, po Glas Gorenjske dne 12. novembra 19j5 ŽENE IMAJO VELIKO NAČRTOV Že v 2. številki našega glasila — tedaj se je imenoval še »Gorenjski glas« — zasledimo sestavek o poteku volitev v kranjskem okraju, Jz katerega zvemo tudi nekaj podatkov o tedanji dejavnosti žena. Tržiške žene so se na volitvah obvezale, da bodo že naprej sodelovale pri gradnji zadružnih domov, da bodo ustanovile svoje delovne brigade, kot jih imajo žene f 2ireh. Ustanavljale bodo razne krožke, na katerih se bodo žene itrokovno in politično dvigale. Organizirale bodo razne gospodinjske tečaje, v katerih bodo naše miade žene dobivale osnovne pojme o gospodinjstvu. V Zabnici bodo žene organizirale tromesečni gospodinjski tečaj. Prav tako se žene obvezujejo, da bodo izvedle ikoraj v sleherni vasi prikrojeval-ae tečaje. Ena izmed osnovnih nalog ženske organizacije je bila tedaj ustanavljanje otroškovarstvenih usta-gov. Tovarne so zahtevale veliko novih delavcev, prav tako gradbišča, tako je prišla vrsta tudi na v.t, da se vključijo v gospodarstvo. Seveda je bilo zaradi tega potrebno poskrbeti vsaj za najnujnejšo razbremenitev — za varstvo otrok zaposlenih mater in obenem še za nekatere servisne ilužbe. V »Gorenjskern glasu«, ki je izlet januarja 1949. leta novinar tgotavlja: Vstop na delo za žene. ki Imajo otroke In vodijo gospodinjstvo, nI enostaven. Zato določa petletni plan ustanavljanje domov igre in dela, otroških jasli, pralnic, šivalnic In delavskih restavracij, ki naj bistveno razbremenijo žene pri gospodinjskih delih in vzgoji otrok. V Kranju Imamo DID v centru, >ia Primskovem in v Straiišču ... Za to obdobje je značilna tudi velika želja žena po izobraževanju in prizadevnost pri prostovoljnih delovnih akcijah, kar naj nam potrdi naslednja vest: V študij OF Je vključenih 5600 žena, a s prostovoljnim delom Je do sedaj opravljenih 12.550 prostovoljnih ur pri raznih gospodarskih akcijah, gradnjah zadružnih domov, šol itd. Za to dejavnost ao bili nagrajeni najboljši odbori AF2: Jezersko, Naklo, Zg. In Sp. Duplje, Podbrezje, Kokrica, Polja« ne, Delnice, Lom, Podobeno, Sv. Tržič, Skofja Loka In Kranj. Zelo pogosti so sestavki o uspešnih pripravah novoletnega praznovanja za otroke, za katerega so poskrbele žene po domala vseh gorenjskih naseljih in poročila o jrugih najrazličnejših dejavnostih, ki jih jc organizirala AFZ. DELO V ŠIRŠIH OKVIRIH O vsem tem bi bilo mogoče še marsikaj napisati, vendar se po-maknimo nekoliko naprej, do leta 1957, ko dobijo ženske organi- zacije novo obliko. Medtem ko so napredne žene dolga leta delovale v okviru svoje politične organizacije, sedaj postaja odveč, da se zapirajo v svojo organizacijo. Ustanovi se zveza ženskih društev, ki združuje društva in organizacije, ki delujejo na posameznih področjih skrbi za družino. Tako deluje tedai v Kranju društvo za pomoč družini, ki je glavni pobudnik za ustanovitev ljudske kuhinje, izdelovalnice otroške konfekcije in zavoda za napredek gospodinjstva. Omcniena zveza je vključevala tudi društvo medicinskih sester, zvezo žena zadružnjc in druge organizacije. Na razširjeni seji okrajnega odbora zveze ženskih društev v januarju 1959. leta so žene ugotovile: »Odprli smo več pralnic In drugih servisnih dejavnosti, ki naj bi ^omagale ženam v gospodinjstvu. Zelo malo pa je še storjenega za varstvo otrok. Tu je pomembno torišče dela novih stanovanjskih '.unnostl. Mnoge žene pričakuje-jo tako pomoč od teh orrranov.« Ko se v časopisu, ki je izšel istega leta zaustavimo pri sestavku Vi govori o delu okrajnega zavoda za nanredek gospodinjstva, to nje^a razberemo, da jc zavod pri-•ejal tečaje za usposabljanje kuharic v obratih družbene prehra-\t in gospoclinske tečaje za dekleta in žene; nomembno nalogo je opravljal tudi, ko je pomagal pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti in svetoval pri odpiranju servisov za pomoč zaposlenim ženam. Verjetno se še spominjate, ko smo v lanskem letu pisali o ustavljanju konferenc za družbeno aktivnost žena, ki so se formirale na občinskem, republiškem In zveznem nivoju. Združile so vae družbene faktorje |d posameznike, ki se posredno aH neposredno ukvarjajo s problemi družine in obenem tudi s problemi žene. Konference so sprejele nalogo, da odpravljajo vse ovire, ki zavirajo vključevanje žensk v družbeno življenje. Vedno so ugotavljali, da se žene premalo uveljavljajo ln izpopolnjujejo, pri Iskanju vzrc-kov pa je bila vedno v ospredju ugotovitev, da Je vzrok v tem, ker žena še vedno nosi glavno breme v gospodinjstvu In zato nima pogojev za delo Izven doma. Zato je bilo potrebno, da se združijo vsi družbeni faktorji in tako skupaj pripomorejo k razbremenitvi žene, kar JI bo obenem prineslo tudi popolno in dejansko enakopravnost. Konference za družbeno aktivnost žena na Gorenjskem so komaj dodobra začele z delom, zato '->[ kaj več kot o dobro pripravljenih in obširnih načrtih težko za-•'satl. O njihovem delu In uspehih se torej pogovorimo ob kakšni drugI priložnosti. METKA SOSIC Razvojna pot naših komun V osmem stoletju smo Slovenci izgubili svojo državnost in smo jo pričeli ponovno graditi šele leta 1941; to je tedaj, ko je slovenski narod zadela najhujša nesreča in ko je zaječal pod tujčevim škornjem. Komunistična partija je zbrala okrog sebe vse poštene Slovence in pričel se je boj na življenje in smrt. Toda umrli nismo, čeprav smo krvaveli polna štiri leta. Dve leti je že divjal zagrizeni boj med poštenim slovenskim ljudstvom in okupatorjem ter njegovimi pomagači — izrodki našega nr.roda, boj med napredno in srednjeveško miselnostjo, boj med resnico ln lažjo, boj med pravico in krivico, ko se je prve oktobrske dni leta 1943 zbralo v Kočevju 560, odposlancev slovenskega naroda. Ta kočevski zbor ni manifestiral samo demokratične volje našega ljudstva, temveč tudi njegovo zahtevo, da si bo po tisočletnem suženjstvu s svojimi silami samo zgradilo svojo oblast. Konec februarja prihodnjega leta pa so je v Črnomlju sestri nrvi slovenski parlament (SNOS), ki jc sklenil, da bo izoblikoval slovensko ljudsko oblast. Žene prvič na voliščih Ljudska oblast se tudi na Gorenjskem ni rodila v baročnih dvoranah in udobnih naslanjačih, temveč kt'kH pokanji pušk, sredi vzdihovanja ranjencev in sredi nečloveškega mučenja Eafe«v. Zavedni Gorenjci so temo povezani okrog vodstva Komuni-*tičnc partijo ustanavljali narodnoosvobodilne odbore, ki so se povezovali v okraje. Odločilen napredek v razvoju ljudske oblasti na Gorenjskem pa pomenijo prve splošne volitve v narodnoosvobodilne odbore, ki so bile julija in avgusta 1915. Ob teh volitvah, ki so bile prava politična manifestacija, saj so prvič volile ludi žene in mladina, je bila uzakonjena tudi nova upravno-teri-torialna razdelitev Gorenjske. — Okraj Kranj se je tedaj razkril r.a območje ukinjenega okraja Tržič. Zakon o upravno-teritorial-ni razdelitvi LRS iz leta 1946 pa je uzakonil r.a Gorenjskem tri okraje (kranjski, jeseniški oziroma radovljiški in škofjeloški). Del w Strani« ie prt« mM, DOSTI *W6»Sa«W ~ *-* **U*QBXWM **> sfctf*J.\\ OBRAVNAVALA fmOMpf «* r«TO MK3 too tri 0&CU*>: Strt, Ot^nlta u» .Je««-**. Prva je £oajx*ta«Ho »auta tlovoij nvrtfBa, dr«tgi «ive pa "t* s<*»f>-***Jw ^ enoti, ki p i! {»»kljuC.-U- k »> 3*mtk.o No *«uo )i^J»nnjaa o'atim. v okraja; Steia bo te 773 lji;0i. K>unj Jo ofc ftuBkctjo samcAtojMr*1 «*waj»*. i«*** t*i bo kot inest&a otoCKU i«kaj f>f*.n»rtfu prtVJsijljav ta pnv.lc. nmmvo OLO in. rJ^v 10 »ti tov. JSiraa ***J iU& Svet* *a bla^uvJU j>V* r>wS!rje»l okrajni oator prvić «w«tal. PoJhsg JOif odbornikov 90 pri«otlvovaJi »'*u£>«irt tmll ])\Ktokl poBiaoci: lav. Tim Kajtar, pom. pređsednlAa Svete. sa. ifrtoko zdravstvo ln noclaino pol tiko IJFuijin tovariš: An^ te» Kraji**, J»?wa P«jrsko, M-avM-'*. TlnAdv, Poijwrw( Prt^d-AiOti Piedofllj«. fimleitaft, Sovo- d*nj. Seacur, Zalitog, Zatae«, **tak*, Glas je vedno temeljito spremljal razvojno pot Svoje bravce oziroma Javnost Je nenehno obveščal o vzrokih n problemih, ki so se pojavljali pri izpopolnjevanju ln utrjevanju taSsa sistema na našem področju, članek, ki ga prikazuje slika, Je objavil Gorenjski glas 27. aprila 1952 Gorenjske je zajema! tudi okraj Kamnik. Ponovni zakon o upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije iz leta 1948 pa je priključil škofjeloški okraj kranjskemu okraju. Prilagajanje komunalnega sistema splošnemu razvoju Vpo vojnem razdobju komunalnega sistema oziroma gradnje ljudske oblasti na Gorenjskem nedvomno ne moremo mimo dveh izredno pomembnih ukrepov to je ustanavljanja delavskih svetov leta 1950 in formiranja občin leta 1952. Novo uprav-no-teritorialno razdelitev Gorenjsko, ki se je pripravljala več kot deset mceecev, je zahtevala teda-ma razvojna stopnja proizvajalnih sil in družbeno-ekonomskih c "n^ov. Pomembno mesto v tem )iu zavzema prav čas od leta . ko so začeli dotedanja drž. gospodarska podjetja upravljati celovni kolektivi sami. Proizvajalna sredstva so pričela prehajati v družbeno lastnino oziroma V upravo 6amih proizvajavcev. Ko so delovni kolektivi prevzeli upravljanje podjetij v svoje roke, je prenehala funkcija ljudskih odborov kot upravljavcev teh podjetij. Operativno delo okrajnih ljudskih odborov se je zmanjšalo, naše tedanje gospodarstvo pa se je utrdilo do take mere, da ;smo lahko ukinili zajamčeno preskrbo, odpravili obvezne odkupe in obvezne prevoze lesa ter podobno. Z od pravo teh nalog smo zato lahko ukinili številne krajevne ljudske odbore in jih združili v nove upravnoteritoriaLne enote — občinske ljudske odbore. V prvi polovici leta 1952 sta s« na Gorenjskem dokončno izoblikovala kranjski in radovljiški okraj. Meje okrajnega ljudskega odbora Kranj se po reorganizaciji ni6o bistveno spremenile. Is razformiranega kamniškega okraja so h kranjskemu okraju priključili le nekdanji KIX> Zalog, in sicer k cerkljaniski občini. Nsi prvem zasedanju OLO Kranj po združitvi mesta Kranja z okoli-"ikim kranjskim okrajem so odborniki potrdili novo upravmo-teritorialno razdelitev, ki je uzakonila 22 občin, med njimi tudi mestne občine Kranj, Jesenice in (Nadaljevanje na 6 strani) proizvo i a tudi v kmetijstvu boljšo obdelavo in večji pridelek. Todi kmetijske zadruge niso vedno dovolj pripravljene za tako sodelovanje, predvsem pa materialno niso v stanju tudi ob prevzemanju takih zemljišč rešiti socialni problem kmečkih posestnikov, ki so pripravljeni oddati zemljišča. Oicrajni ljudski odbor je priporočil občinskim ljudskim odborom, naj ustanovijo svoj kmetijski iklad, v katerega bi pritekala sredstva tz različnih virov, ki naj bi t. ,/.::a predvsem za pridobivanje zemljišč in za organizirano družbeno proizvodnjo. V nekaterih obesah v našem okraju so take sklade ustanovili, ponekod pa Še razmišljajo o koristnosti tega. S sredstvi teh skladov bi lahko uspešno reševali številna vpraša-sja, ki se jim v procesu pod m zbijan ja kmetijske proizvodnje ne moremo izogniti. Povečati hočemo kmetijsko proizvodnjo in urejati položaj kmečkega človeka, ki mu je skupnost dolžna zagotoviti sred-itva za preživljanje, Če je zemlji-Ica odstopil za družbeno proizvodnjo, sam pa za delo ni sposoben. Prevzemati zemljo — predvsem tisto, ki fo je možno na sodoben način obdelovati, jc dolžno kmetijsko posestvo in prav tako tudi kmetijske zadruge. Poudariti je treba, da imajo kmetijske organizacije velik interes za pridobivanje zemljišč in da imajo pri tem določene uspehe. Kmetijske zadruge lahko svoj zemljiški sklad povečujejo, ni pa nujno, da v vseh primerih takoj začnejo z gradnjo Živinorejskih obratov. Večina kmetijskih zadrug pripravlja predloge za arondacijo, nekatere pa so jo že izvedle, čeprav imajo še veliko manjših razdrobljenih parcel. Tudi pri kmetijskih posestvih, čeprav so že večkrat izvedla arondacijo, se je nabralo veliko razdrobljenih parcel. Predvidevamo, da bodo zadruge in kmetijska posestva v jeseni imela izdelane predloge za arondacijo zemljišč, da bomo do spomladi leta 1963 usposobili izdatne površine za družbeno proizvodnjo, ter tako vplivali na povečanje tržnih viškov. Za razvoj kmetijske proizvodnje so izredno pomembni programi razvoja. Za nekatera področja take programe že imamo, v glavnem pa bodo temeljiti programi izdelani v letošnjem letu za vsa kmetijsko pomembna področja v okraju. Osnovna proizvodna orientacija kmetijstva na Gorenjskem je usmerjanje v živinorejo — proizvodnjo mesa in mleka ter proizvodnjo povrtnin, predvsem krom- pirja. Za te vrste proizvodov so pri nas na*jbolj ugodni pogoji, razen tega je možen plasma na domačem tržišču (predvsem mesa in mleka, krompir pa pomeni za kmetijstvo na Go-enjskem pomemben tržni višek). Krmska osnova nam ne omogoča, da ,bi v živinoreji razvili proizvodnjo do take mere, da bi krili celotne potrebe Gorenjske. Od predvidene proizvodnje pa bo možno nameniti precejšnje količine pitane živine in prašičev za izvoz predvsem na področja s čvrsto valuto. Kmetijski strokovnjaki v zadnjem Času intenzivna delajo, da bi zagotovili trajno proizvodnjo semenskega krompirja, saj bi bila ta lahko celo pomembnejša od proizvodnje jedilnega in industrijskega. Z dobro organizirano proizvodnjo semenskega krompirja — predvsem kvalitetnih sort — bi lahko močno zmanjšali uvoz in celo zagotovili izvoz, kar bi imelo za družbo dvojno korist. Pri tem so nekatere težave, ki onemogočajo hitrejši napredek. Prizadevanja za medsebojno sodelovanje kmetij-skih organizacij pri proizvodnji in prometu s krompirj..m so bila zaman. Vse preveč je še zanimanja Ie za trgovanje, manj pa za proizvodne probleme, čeprav je po- vsem razumljivo, da jc osnovno zagotoviti proizvodnjo. Potrebna bodo začetna vlaganja v semensko proizvodnjo, ki se bodo že v bliž- 'i prihodnosti ugodno obrestovala, to pa mora biti interes, ki mora najti razumevanje in podporo predvsem tudi v komuni. Po daljših razpravah bomo vendarle začeli z Izgradnjo nekaterih objektov oziroma farm, v katerih bo tehnološki postopek omogočal, da z minimalnim številom zapo-slenih zagotovimo rentabilno proizvodnjo, da s strogo specializacijo proizvodnje tudi v kmetijstvu na Gorenjskem začnemo prehajati v Industrijsko proizvodnjo. O predvidenih Investicijah v kmetijstvu, za katere so sredstva zagotovljena, Je bilo na tem mestu že govora, zato lep ne bomo ponavljali. Omeniti Je treba, da bo kader, ki načrtuje Investicijsko izgradnjo aH pa pri tem vsaj po-BfBdaa sodeluje, to tudi izvajal. 'M so Ž3 vključeni v proizvodnjo, drugI pa prehajajo vanjo vinorodno z ra'.voiem operativnih Malog. Za fjlimiltO proizvodnjo taeuvscul be*&O0t se strokovnjaki že sp—Iailzlrajo v že obstoječih obratih v Sloveniji. Strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektiranju novih farm tako za proiz- vodnjo prašičev-bekonov kakor tu-di proizvodnjo mleka, morajo spremljati potek Izgradnje in po-krcnitl vse potrebno, da bi vzporedno z gradnjo odklanjali vse ugotovljene pomanjkljivosti. Spričo tolikšnega števila zgrajenih kmetijskih objektov v Sloveniji, ne more biti opravičila *a večje nepravilnosti, ki bi Jih morebiti ugotovili, ko bo Izgradnja zaključena. Že omenjeni smeri razvoja kmetijske proizvodnje v našem okraju pa se mora v celoti podrediti tudi zasebni sektor kmetijstva. — Kmetijske zadruge — pa tudi posestva —■ naj bi preko raznih oblik proizvodnega sodelovanja prilagajale proizvodnjo v zasebnem kmetijstvu začrtani družbeni proizvodnji. Taka specializacija se bo lahko ugodno odražala v povečani rentabllndsti proizvodnje. Specializacija proizvodnje zahteva usposobljene kadre. Sem spadajo kadri, ki se izobražujejo v strokovnih šolah, in tisti kadri, ki jih izobražujejo v izobraževalnih središčih ali na samem delovnem mestu. Specializirana kmetijska proizvodnja upošteva podrobno delitev dela. Zato bodo za izobraževanje teh kadrov izredno pomembne poklicne šole — izobraže- valna središča, ki bodo usposabljala delavce za neposredno proizvodnjo. Ker je usposabljanje kadrov za specializirano farmsko proizvodnjo izredno pomembno, bomo morali vzporedno z izgradnjo farm temu vprašanju posvetiti vso pozornost. Pogoste reorganizacije kmetijskih organizacij povzročajo določene težave pri izvajanju nalog. — Izvajanje zakona o gozdovih hi spremembe pri opravljanju gozdno gojitvenih del ter proizvodnega sodelovanja z zasebnimi lastniki gozdov bo nujno narekovalo določene spremembe v kmetijskih za-!rii,rrah. To vprašanje bo treba temeljito proučiti in najti trajnejšo organizacijsko obliko kmetijskih zadrug. številni problemi s področja razvoja kmetijske proizvodnje bodo morali najti ustrezno mesto v novi gospodarski zbornici. Ker se bodo tu srečali problemi proizvodnje, predelave in trgovine, lahko to samo pripomore k bolj skladnemu reševanju vprašanj. Občinski ljudski odbori in družbenopolitične organizacije, predvsem SZDL, pa naj imajo skrb za razvoj družbene kmetijske proizvodnje kot svojo osnovno nalogo. IVO MIKLAVČIČ Naši bravci pripovedujejo # Kaj najprej preberete? 0 Kaj vam ni všeč? # Povejte nam nekaj o svojem delu in življenju! Taka vprašanja smo zastavili nekaterim našim brav- cem, ki že poldrugo desetletje prebirajo naš list, se veselijo — ali dolgočasijo — ob raznih člankih, odobravajo ln kimajo nad našjmi ugotovitvami in stališči. Poudarjam, da smo obiskali le nekatere, zato naj nam ostali ne zamerijo, če se nismo pomenili tudi z njimi. Prvi dve vprašanji sta bolj v informacijo redakciji, da bi pač laže ustregli večini. Enotnega imenovavca ni. želje so zelo različne in okusi so raznovrstni, kot so pač različni ljudje, njihovo okolje, razmere. Najbolj konkretno je prvo vprašanje, toda niti dva bravca nista enakih misli. Nekdo je omenil, da najprej prebere oglase, drugi razne drobne vesti, tretji slikanico, četrti športne rezultate, peti zunanjepolitični komentar, šesti Obraze in tako dalje. Mlajši ljudje si želijo več športa, filma itd., starejši pravijo, da je premalo podlistkov in »branja« sploh. Toda zanimivo — niti enega predloga ni bilo, kaj naj'bi ukinili, in niti eden se ni izrazil, da so določene stvari odveč. Postopoma pač vse prebero... Seveda vsi zelo radi berejo PANORAMO. Toliko o prvem in drugem vprašanju. V nadaljnjem pogovoru pa so naši bravci povedali tole: Anton Jarc: VDOR TEHNIKE Se bolj kot v glavnih središčih je čutiti nagel tehnični razvoj v manjših kri jih. Tako je povedal ton za Strahinj. Tehnični napredek je v tej njihovi lepi. mali vasici pri Naklem napravil v zadnjih letih pravo revolucijo. In kakšna je motorizacija! Razen 10 osebnih avtomobilov, ki jih imajo domačini, so lani začeli prihajati v vas tudi prvi avtobusi. Dane's prihaja in odhaja iz vasi 5 avtobusov na dan. Ljudje gredo za vsako malenkost v Kranj. In še večja udobnost — kar telefonsko včasih vprašajo v trgovino, če imajo že to ali ono, v urad, če je že podpisana prošnja itd. Zdravnika, veterinarja, babico, gasivce — vse, če je sila, lahko kar pokličejo. V mestu se človeku zdi to nekaj navadnega, toda pri njih tega vča- sih niso bili vajeni. Tehnika in nov način življenja hitro prodirata tudi na vas. Elza Dolenc: TUDI V TRGOVINI NI LAHK Pogovorili smo se kar ob pulti v prodajalni Hrana na Maistrovem trgu v Krr#ju. Težave so tudi v trgovini, kot je povedala. (Toda sedaj, ko je podjetje močnejše, je več upanja, da bi prišli do kakega stanovanja tisti, ki so tega potrebni.) Kar 47 prodajaln imajo, in sicer od Jezerskega do Kranjske gore, s približno 300 zaposlenimi. To omogoča tudi gradnjo poslovnih in drugih prostorov v Kranju in drugod. Sicer pa so na zadnjem zasedanju delavskega sveta tudi sklenili, da ustanovijo samopomoč. Vsak član te pomoči bo prispeval po 200 dinarjev mesečno v skupni sklad in bo ob nujni potrebi dobil ustrezno posojilo. Doslej niti kaj takega niso imeli. ANTON JARC Razvojna pot naših komun (Nadaljevanje s 5. strani) Tržič. Med vsemi občinami je bila najmanjša občina Jezersko, saj Je imela le 772 prebivavcev. Podobno kakor v kranjskem so ustanovili občinske ljudske odbore tudi v radovljiškem'okraju, ki •o ga razdelili na 13 občin. Največja občina je bila jeseni ška z mestom Jesenice, ki je do tedaj imelo stopnjo samostojnega okraja im, se je z reorganizacijo ponovno vključilo v sestav radovljiškega okraja. Kljub temu pa je mesto Jesenice še vedno imelo določene pravice. Z reorganizacijo upravno-terito-rialne razdelitve so se novi občinski ljudski odbori gospodarsko okrepili, obenem pa se je znatno zmanjšal upravni aparat. Ker so bili ukinjeni dotedanji izvršni odbori, se je tako odgovornost občinskih odbornikov še povečala. Pred njimi so bile tedaj namreč pomembne nalogo; utrditi so morali nove občinske ljudske odbore in težiti za nadaljnjo demokratizacijo ljudske oblasti in našega javnega življejija. Rojstvo komun Kaj je pravzaprav komuna? Beseda sama je latinskega izvora in pomeni v svojem prvotnem smislu lokalno skupnost. Besedi komuna ustreza slovenski izraz občina. Vendar pa je potrebno omeniti, da beseda komuna pomeni v pogojih socialistične graditve vsebinsko nekaj novega, ker gre v tem primeru tudi za dejansko novo družbeno enoto. Komuna kot naziv za upravno-teritorialno enoto se je v povojnem razvoju komunalnega sistema na Gorenjskem pojavila zlasti v drugi polovici leta 1954, ko so se spet pojavile potrebe za določene spremembe na tom področju. Zato je bil ustanovljen poseben pripravljalni odbor za formiranje komun na Gorenjskem. Na podlagi živahnih razprav na terenu, na podlagi gospodarskih analiz in plodnoga dela posameznih odborniških komisij je pripravljalni odbor že sredi novembra 1954 sprejel nekatere konkretne zaključke glede teritorialne razdelitve obeh dotedanjih okrajev na posamezne komune. — Pripravljalni odbor je predlagal, naj bi na Gorenjskem imeli deset komun, in sicer: Bled, Bohinj, Cerklje, Jesenice, Kranj, Poljan-eka dolina, Radovljica, Selška dolina, Skofja Loka in Tržič. Vendar pa je prvotni predlog spremenila nadaljnja razprava o poljanski komuni, ker so Žirovci zahtevali samostojno občino in se niso strinjali za enotno Poljansko dolino. Tako se je število komun na Gorenjskem povzpelo na enajst. — Okrajna ljudska odbora Kranj in Radovljica sta v dotedanji obliki zadnjič zasedala julija 1955, nakar se je še isti mesec konstituiral novi okrajni ljudski odbor za Gorenjsko s sedežem v Kranju in z 11 občinskimi ljudskimi odbori. Kaj je privedlo do ustanavljanja komun? Družbeni in proizvodni odnosi — uvedeni ž delavskim samoupravljanjem — so v podjetjih povzročili silen porast proizvajalnih sil. Prav tako se je družbena samouprava širila tudi na ostalih področjih družbenega življenja. Takratni gospodarski sistem je že položil začetne materialne temelje za nove oblike in vsebino socialistične demokracije. Tedanja praksa je razen drugega tudi pokazala, da je bil Zasedanje radovljiškega in kranjskega okra/a Preti Hliiniuiii porsniskih mn Oba okvaina odbora na v lučtrpnih taxpvavah ugotovila, da «o na Gormnjsketn podani tfsi pogoji, «™ ** preteklosti. ***** K KAREL MAKvc 61 Mislil sem na to, kako lahko so bile Sundejevc kratke noge hitele po poti. Ta človek je bil vajen mraza, prestal je antarktične ekspedicije med kitolovom. Pogledal sem k Jilli. Zdaj bo pričel obdelovati njo. Bil je nevaren fant, ki je igral visoko igro. Zakonitih meja ni poznal. In da bi dosegel svoj cilj, bi jih brez pomisleka prestopil. Odnehal bo šele, ko bo zvedel za Farnellovo skrivnost. Počasi sem se premaknil k svojemu nahrbtniku. »Prosim, ostanite, kjer ste, gospod Gansert«. Lovaasov glas je zvenel ostro. Potem je dejal po švedsko: »Halvorsen, preiščite njegove stvari. Poglejte, ali ima kakšno orožje?« Njegov tovariš je šel skozi sobo do mojega nahrbtnika in vzel iz njega revolver. Potem je pregledal še Jillino prtljago. Slednjič je stopil še k nama od zadaj in pretipal najino obleko. Potem je prinesel orožje Lovaasu. Mali kapitan je odprl revolver. »Tako,« je dejal. »Vi niste streljali. Toda morda je streljal vaš prijatelj Sundc, ali ne?« Preslišal sem vprašanje in gledal skozi okno. Živci so mi zdaj moje utrujeno telo zopet napeli. Z okna je nekdo brisal sneg. Neka roka je zunaj očistila okno in potem je neki obraz za hip pogledal skozi očiščeno steklo. Ali je bil Farnell? Tega nisem mogel reči z gotovostjo, videl sem samo oblike nosu in ust in za sekundo se je dvoje oči zazrlo V moje. »Da, kaj se je torej zgodilo z Gaarderjem?« je vpraševal Lovaas dalje. Obrnil sem se od okna. Ce jc bil zunaj Farnell, sem ga moral posvariti. Od tam, kjer je pogledal v hišo, Lovaasa ni mogel videti. Ce sem torej govoril dalje, je gotovo moral opaziti, da v koči nisem sam. »AH je bil tisti Gaarder pri vas, ko ste odšli?« sem vprašal. »Vsekakor,« je Lovaas odgovoril. »Trije smo zapustili Aucrland. To vendar dobro veste, gospod Gansert? In kaj se je zgodilo v Osterbu?« »Kaj naj bi sc bilo zgodilo?« sem zopet vprašal. »Vprašam vas, kaj se je zgodilo?« »In jaz vprašujcpi vas, kapitan Lovaas, kaj naj bi se bilo po vašem mnenju zgodilo?« sem odvrnil. »Saj ste ga vi pustili tam. Ali ste si zamislili stvar tako, da naju bi on ubil?« »Saj vendar nisem neumen. Razen tega bi mi prav nič ne pomagalo, če bi vas ubil. Saj še nisem zvedel vsega, kar vi veste.« Po prepihu sem čutil, da so se zunanja vrata odprla. Doseči sem moral, da je govoril dalje. »Zakaj pa ste ga tedaj pustili tam, kapitan Lovaas!« sem odgovoril s krepkim glasom. »Od kod veste, da sem ga pustil tam?« »Saj vendar samo ponavljam, kar ste mi vi povedali, kapitan Lovaas!« »Prav nič vam nisem pripovedoval!« je ostro odgovoril. Potem je zopet stisnil obrvi nad očmi. »Zakaj pravzaprav govorite tako glasno, kaj? In kaj pomeni to nenehno ponavljanje, »kapitan Lovaas« sem in »kapitan Lovaas« tja? Kaj nameravate s tem, gospod Gansert? »Ah, tako, vi ste torej, gospod Gansert?* Glas je prihajal iz smeri meni za hrbtom. Toda ni bil glas, ki sem ga pričakoval. Ko sem se obrnil, je stal med vrati Dahler. Njegova drobna postava je bila vsa pokrita s snegom. Njegov obraz je bil siv, črte okrog njegovih ust globoko zarezane. In zopet se je po svoje skrivnostno smejal: »Jorgcnsen, pač šc ni prišel, kfij?« »Jorgensen?« »Da, ali ni prišel?« »Ne,« sem dejal. »Prav, to me veseli. Iz hotela sem odšel za njim. Potem sem ga izgubil v snežnem metežu. Verjetno bo kmalu prispel.« Spustil je nahrbtnik na mizo in, stopil do ognja, da bi si tam pogrel roke. »Tako, vi ste tudi tukaj, ali ne?« je pozdravil Lovaasa. »Da, jaz sem tukaj ih izgubil sem enega svojih ljudi?« »Kako ste ga izgubili? Ali se je kaj zgodilo?« Njegov pogled je šel naglo od Lovaasa do mene. »Kdo je bil poškodovan?« Nisem odgovoril. »Kje je Sundc?« je vprašal dalje. »Ali ni prišel z vami, gospod Gansert?« »On je zdaj v Steinbergdalu,« sem odgovoril. Popraskal se je po eni strani glave kot kak radoveden krov pogledal Lavaasa in dejal: »Kje je Farnell?« »Ne vem,« je odgovoril Lovaas z jeznim glasom. Bilo je «a da Dahlerja ni rad videl. Toda pred pohabljencem ga je m;Sr!0' njegova prevzetnost. Bilo je videti kot bi se ga bal. »Ne vem,« ga je oponašal Dahler. »No, da boste že zvedel" »I' se je zgodilo. Kmalu bo tukaj Jorgensen in potem bo gotovo narobe. To ni človek, ki bi bil pripravljen na popuščanje kan> Lovaas. Zašli ste v njegovo lovišče in on ima s seboj policijo«** »Ne, policija je doli v hotelu. Toda Jorgensen jim je dejal se pripravijo, ker bodo morali aretirati še več ljudi in ne s* moža, ki je trenutno znan pod imenom Schreuder.« Lovaas je razmišljal, potem pa se je nenadoma odmaknil ognja in dejal: »Pridi, Halvorsen, odšla bova.« Dahler ga je z zdravo roko prijel za ramo. Pohabljeno roko • pustil nad rdeče razbeljenim Štedilnikom. »Trenutek, kapitan V' vaas,« je dejal. »Preveč se vam mudi, Jorgensen policiji še ni nitvi^ povedal. Še ne.« Dahlerjeve male Črne oči so pozorno opazo\*T kitolovčev obraz. • "*« »Kaj hočete s tem reči?« je vprašal Lovaas. Njegov glas je iv> t nelagodno — nervozno. »Prav ničesar nočem reči,« je počasi odvrnil Dahler. »Ce bi • ujeli Farnella — da, potem bi bile stvari drugačne. Potem bi v" izven nevarnosti. Razumete, kapitan, že od nekdaj ste bili pnjw ognjeviti. Vedno morate vse prehitevati. Držati bi se bili BMM pravne poti — toda če tega niste heteli — potem bi bili «vSf uspeti, ali ne? Ce bi si znali preskrbeti, kar hočeta od Fattegi gospod Jorgensen in tale gospod Gansert — potem bi stali fS napu čisti kot jagnje. Brez tega pa...« Razmišlja! je in poh*. mirno dejal: »Razen tega, od tod je precej daleč do hotela, kje čaka policija. Pa še snežni vihar je zunaj.« Napravil je pomemben premor, pri tem pa opazoval Lova,^ kot mačka svojo žrtev. *Ali je hotel Lovaasa pripraviti v skušnjavo, da bi Jorgenstu* ubil? Kaj je bilo, kar ga je tako obsedlo? Sovraštvo do^Jorgensetji Želja, da bi dokazal svojo nedolžnost? Kaj ga je sililo k temu, dfck ( šel po Farnellovi sledi z namenom, da ga uniči in vendar dobi od njega pomoč, kot jo je bil dobil med vojno tu zgoraj med hdotf Spomnil sem se, kako je nekoč Sunde dejal: »Dahler — menim, di je neumen?« £tf/*; \\\\\\\\\\\\\Vi\\\\\\\\NX Prihodnji teden bo kolektiv VELETRGOVINE LOKA v Sk. Loki praznoval deseto obletnico obstoja podjetja. Pred desetimi leti je namreč tamkajšnji mestni ljudski odbor Izdal odločbo o ustanovitvi trgovskega podjetja na veliko in malo LOKA v Skofji Loki, medtem ko prvi začetki podjetja segajo v leto pred tem (1951). Tedaj je imela LOKA 10 poslovalnic in skladišče: njen promet je znašal 164 milijonov dinarjev. V letu 1954 je prišlo do reorganizacije trgovske mreže: poslovalnice eo ce osamosvojile in v celoti same prevzele maloprodajno mrežo. Podjetje, ki je dotlej združevalo trgovske poslovalnice Škofje Loke in okolice, je v vlogi čdstega grosista prevzelo ime VELETRGOVINA LOKA s poslovnim teritorijem na Gorenjskem, Primorskem In v Ljubljani. Danes ima VELETRGOVINA LOKA 24 poslovalnic, od katerih jih je nekaj moderno opremljenih, skladišče (in enega v gradnji) ter 10-krat večji promet kot ob ustanovitvi. Porast prometa je bil najbolj občuten v letih 1959 in 1960; lani je znašal že 1 milijardo 600 milijonov dinarjev, medtem ko letošnji plan predvideva še aa 300 milijonov dinarjev več-jega. Ste že bili v Poljanah? -Moderna stavba trgovskega centra sredi vasi posluje pod okriljem - VELETRGOVINE LOKA, s prav tako sodobno opremo pa so jo ta teden odprli v Medvodah. S 1. januarjem letos se je namreč k LOKI priključilo trgovsko podjetje Sava Medvod« e svojimi 11 pošlovainicami in skladiščem v gradnji. Eno od poslovalnic so sedaj preuredili, ostale v medvo-ški in tudi škofjeloški občini pa bodo letos in prihodnje leto. Samo za letošnje leto so za la6tne investicije namenili 37 milijonov dinarjev. - V Poljanah 60 z novo prodajalno rešili trgovski problem za to območje, saj so v eni stavbi združili tri trgovine, ki so dotlej delale v neprimernih prostorih. So:'aj je v njej delikatesni oddelek, oddelek za gospodinjske potrebščine, železnina ter v zgornjem delu tekstil in galanterija. Za vaška področja in središča z mnogo stanovanji so te vrste potrošniških centrov kot nalašč. Kolektiv loške VELETRGOVINE šteje danes 132 delavcev, ki so zaposleni v treh ekonomskih enotah. Vsaka taka enota ima svoj delavski svet in upravni odbor, osrednji delavski svet pa sestavlja po 7 članov iz vsakega 6veta ekonomske enote. Tako je torej VELETRGOVINA LOKA uspešno prehodila prvo desetletje, še večji uspehi pa jo čakajo v prihodnjem obdobju. Sedaj je podjetje namreč že tako razvito, da lahko svoja investicijska sredstva vlaga v obnavljanje svojih poslovalnic in v izgrajevanje novih. Njihovi načrti so precejšnji: zgraditi nove prodajalne (take kot tista v Poljanah) na Trati pri stanovanjskih blokih in na »novem svetu* proti Stari Loki, kjer gradijo veliko novih stanovanj, pa še drugje v škofjeloški občini in po Gorenjskem. - .i pro&tor smo odstopili VELETRGOVINI LOKA) Jubilej hi2E5| 05 CCS Tovarna »Sava« vam nudi z najširšim izborom avlo plašcev - za polriSkc avtomobile, kamione, avtobuse, trolejbuse -varno udobno in ekonomično vožnjo Priznana kvalitetna tovarna čevljev prinaša na trg izredno bogato kolekcijo lahkih in udobnih sandal, sandalet in modnih natikačev, ki predstavljajo zadnjo besedo mode 1962 Tovarniški žig ,.Peko" odraža skoro 60-letno tradicijo in s tem najboljše poroštvo za kvalitetni izdelek in solidno ceno Prepričajte se o tem sami pri pregledu naših izložb v vseh „Peko" trgovinah po vsej državi. Razstavljeni modeli vam zagotavljajo udobno in lahkotno hojo Priporoča se vam kolektiv tovarne „Peko4* Tržič ŽELEZARNA Jesenice na Gorenjskem ► Telefon: 244, 245, 246, 250 a> Telegram: Železarna Jesenice ► TekočI račun: NB Jeienlce 607-13/1-406 ► Teleprinter; St. 9,3196 LJubljana JESENICE Ml Slovenija se priporoča svojim odjemalcem Bombažna predilnica in tkalnica TRZlC Predilnica - Sukančarna • Tkalnica - Belilnica • Barvarna - Apretira proizvaja: kvalitetne bombažne tkanine: surove in beljene v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do številke Nm 50, prejo za domačo obrt, in sicer mulle double, knitting in hardwatter - RE2I! - RE2I! - RE21I - M$ll - RE2I! - REZU - " Mil - REZI! - REZI! - BEZl DOPISNICA UPRAVA „G l A S A" KRANJ p. p. 63 K.0 w A 0 W Priredil: Stanko SlrtENt PlStOt IlimaC Rise: Janez GRUDEN 70. S Čokom sta se za nekaj časa ločila. Kriš je zvedel za jezero' Surprise in skrivnostno vas pri »Dveh kočah«. Dno tega jezera, tako Je šel po deželi glas, je tlakovano s suhim zlatom. Tudi pri »Dveh kočah« so nekoč - tako so govorili — našli suho zlato. Kriša je gnalo tja fn nakupil si je opreme. 71. Teden dni kasneje jc bil Kriš žc med gorskimi slemeni južno od reke Indian. Zapustil je sani in otovoril volčjake. Vsakemu je naprtil 50 funtov. Enako breme je nosil tudi sam. S krpl.iami na nogah je hodil na čelu in gazil mehki sneg, za njim pa je v gosjem redu stopalo šesi psov. \ali oglasi • mali oglasi prodam Prodam trodolno brano, slamo-reznico na motorni pogon in kmečki voz (vprožni). - Zg. Bitnje 17 2360 Prodam več gorenjskih nageljnov. - Mlinska 5, Bled 2385 BMW - 250 eem, odlično ohranjen, prodam. - Naslov v oglasnem oddelku "2392 Prodam telieo, ki bo v 14 dneh teletila. - Jckovec, Zg. Bitnje, Zabnica 2451 Prodam kravo s teletom (dobra mlekarica). - Orehovlje 1 2452 Prodam polovico hiše z vrtom. — Naslov v oglasnem odd. 2453 Prodam kravo s tretjim teletom — Naslov v oglasnem odd. 2454 Poceni prodam motor »Sax« -98 ccm. tudj posamezne dele in 2 postelji. — Dominik, Cankarjeva št. 12, Tržič 2455 Prodam samokolnico z gumi kolesom. — Naslov v oglasnem oddelku 2456 Prodam kravi, dobri mlekarici, po izbiri, s teleti ali brez. — Stru-ževo 5 2457 5-sedežni avto, brezhiben, registriran, prodam za 480.000 dinarjev. V račun vzamem tudi moped Kmetijska zadruga »SLOGA« Kranj sprejme finančnega knjigovodjo (kinjo) Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejema uprava zadruge Kranj, Gasiv-ska ulica 5 — do 28. junija 1962. »Colibri«. - Naslov v oglasnem oddelku 2458 Prodam stoječo deteljo. - Fani Grmek, Cesta JLA 32 2459 Prodam hlevčke za zajce. - Partizanska 24 24fi0 Prodam telico, 7 mesecev brejo, ali kravo, 5 mesecev brejo. — Vasca 12, Cerklje 2461 Prodam kravo po drugem teletu. - Grad 14, Cerklje 2462 Prodam levi vzidljiv štedilnik in šivalni stroj »Singer« z dolgim čolničkom. - Titov trg st. 25/11, Kranj - 2463 Prodam različne rabljene predmete: omare, postelje, gajbe, če-bričke, več vrat, zabojev, tehtnico itd. - Janez Stare, Jelenče-va 27 2464 Prodam prašičke, 7 tednov stare. - Nova vas 5, Preddvor 2465 Prodami plemenskega vola, 400 kilogramov težkega. — Ana Starman, Godešič 26, Sk. Loka 2466 Prodam stoječe seno, obe košnji, na Suhi. — Podzve se Jezerska št. 77, priniBkovo 2467 Prodam kravo« ki bo konec julija drugič teletila. Podbrezje št. 111. 2478 Ugodno prodam 6-voltni nov akumulator za avto, vse reeervn* dele za »Opel-Recorda* te stroj v brezhibnem stanju. - Zalog 32, Cerklje. 2477 I menu bo prireditev v dorrlu Par-i Uzan 2401 Kravo, dobro mlekarico, damv rejo. - Trstenik 25 2402 Sprejmem torbarja z vozniškim dovoljenjem. - Ponudbe oddati pod -Izpit B-kategorija« 2407 Javna zahvala! Vsem. ki so mi stregli v bolezni, posebno pa dr. Finku in sestri Lidij!, za veliko požrtvovalnost, da sta mi rešila življenje, najlepša hvala. - Vojni invalid Avgust Zagorjan, GoX™*2 Zamenjam dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklmami v Kranju, za večjega ali enakega v Kranju. - Ogled ob nedeljah dopoldne. - Naslov v oglasnem od- SOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V KRANJU, Cankarjeva 2 razpisuje sprejem rednih slušateljev v oddelke za odrasle 1. Oddelek za odrasle — do 25 slušateljev 2. Enoletna poslovodska šola do 50 slušateljev 3. Dvoletna komercialna šola - do 24 slušateljev Pogoji: ki m0rajo biti *e uposlen, v gospodarski organizaciji, 'Slbavi,s trgovino, obrtjo, industrijo ter upravljajo blagovn promet in da podjetja priporočajo vpis! Posebni pogoji: , . ,KnndidatJ ,pod L dokončana osemletka, kandidati pod 2. in 3 dokončana šola za ■ pmdajavce in dvoletna praksa v blagovnem prometu Prijave kolkovanc s 50 din državne takse, je treba poslati skupaj s šolskim spričevalom, p" do konca junija naslovu, ,--------- ----» ~|-v.-.i,i l , rojstnim listom in potrdilom podjetja kupim Kupim eirkular-kjlino 60 ln »spin gel«. • Vilip Bohinc, MedV vode 2468 Kupim novejšo enodrniktsfco hišo, vseljivo sli ie nedograjeno, od Kranja do Škodijo Loko. — Naslov v oglasnem oddelku 2409 Kupim levi štedilnik, j Pavla Mesec, Stirpnik 11, Selca 2470 »DKVV-Junior-m kupina. - ponudbe pod -Gotovina« 2471 Kupim malo rabljen »Volka* vvagen« 1961 ali nor 1962. Na- slov v oglasnem oddelku. 2478 Veseli planšarji vam bodo igrali v nedeljo, 17. junija, na gaeiv-ski veselici pred Gasivskim domom v Stražišču. Ob slabem vre- «oW« ~ "aiu° j raz*ir^en čas°PIs na Gorenjskem - izhaja trikrat na teden. Vsako !?= r?APC"-aSa 23 aVn° prU°S° pANORAMO, občasno tudi NAŠE PROBLEME. Na časo-l.rnttf JC«,f n° VCČ kot dve tretjinI družm na Gorenjskem. Tistim, ki nanj še niso naročeni, pošiljamo ob tej priložnosti naročilnico za časopis z željo, da bi se uvrstili med Naročilnica Ime in priimek stanujoč (točen naslov) pošta _______ naročam »Glas, in prosim, da mi ga začnete pošiljati dne__. Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice Opomba: Navedite, kaj vam najbolj ugaja v časopisu in o čem želite, Ga bi več pisali________________ delku 2473 -----dne (Podpis) Iščem posojilo. Vrnem z obrestmi ali nudim skromno sobico. — Naslov v oglasnem odd. 2474 Podnajemnika sprejmem od 15. junija. - Vprafeti škofjeloška ce-sta 36 2475 Želim spoznati žensko, staro od 35 do 40 let, brez otrok, zaradi žemitve. - Oddati ponudbe pod »Resno«. 2479 Obveščamo, da so opravlja nega nog — pedikura. Odstranjujemo lourja očesa, trdo kožo in vraSčone nohte dne 17. 6. 1962 od 8. do 15. ure, v brivnici Pire, na Prtfnskovem 2480 Dr. Dragu Petriču čestitajo ob promociji na medicinski fakulteti - domači. 2461 Občinski ljudski odbor Kranj -oddelek za gradnje in komunalne zadeve obvešča prebivavce mesta In okolice, da je Valjavčeva ulica od. Gregorčičeve ulice do Ceste JLA zaprta za ves promet od 15. junija 1962 do preklica. 2482 Razpis za vpis učencev! — Na državni glasbeni goli v Kranju je vpisovanj« novih učencev v dneh 2t, ta 22.,Junija. - Pogoji za vpis so objavljeni na šolski oglasni deski. 2483 Voadček, ki j« bil odpeljan s Stara ceste, naj najditelj vrne na naslov v oglasnem oddelku. 2484 Izgubljen fotoaparat 1 Regula II-B, izgubljen ▼ Tržiču, prosim proti nagradi vrniti Francu Gra-šiču, Sp. Duplje 70 ali na postajo LM Tržič. 2485 Osebni avto Fiat 1100 in Fiat 1400, v voznem stanju, zamenjam za rabljeni Fiat 600. - AMD Kranj. 2486 objave RAZPRODAJA Trgovsko podjetje »LUBNIK«, Skofja Loka, proda naslednja osnovna sredstva: 1. opremo za trgovski lokal 2. decimalno tehtnico (rabljeno) 3. lestence 4. pisalne mize (rabljene). Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, po 20. juniju prodamo tudi posameznikom. RAZPIS Podjetje za pit promet v Kranju razpisuje 4 delovna mesta el e k tro-teh ni kov za Kranj, Radovi j ico-Bled, Skof-jo Loko in Jesenice. Interesenti naj vlože ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in kratkim življenjepisom pri upravi podjetja v Kranju, Poštna ul. št. 4 do 30. t. m. RAZPIS Uprava TVD »Partizan« Jesenice razpisuje mesto hišnika v domu TVD »-Partizan« Jesenice, Cesta Zelezarjev 1 Prednost imajo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 72. Cez nekaj dni je dospel na rob ogromne stene. Začel j« divjati metež: zavil se je v kožužhe in zbral okoli sebe pse. Zjutr_j ko je neurje ponehalo ,je pod sabo zagledal zamrzio, s snegom pokrito jezero, obdano s špiki. »Saj to je Surprise,« J« zamrmral Kriš,„ popolnoma ustreza opisu.« 1. Družina z največ 4 otroki, od katerih imata vsaj dva več kot 16 let. 2. V družini ne sme biti stalno bolnih članov. 3. Kandidat mora biti vešč najrazličnejših ključavničarskih in mizarskih opravil. 4. Poleg svoje redne zaposlitve se mora posvetiti izključno delu, ki ga sprejema. 5. Honorar oziroma plača in ostali pogoji po dogovoru. Interesenti naj svoje prošnje, v katerih naj navedejo, katere gornje pogoje izpolnjujejo, oddajo najkasneje do 1. julija 1962 na naslov: TVD »Partizan« Jesenice, Cesta Zelezarjev 1. KOVINARSKO ELEKTROTEHNIČNI ŠOLSKI CENTER V KRANJU, CANKARJEVA UL. 2 razpisuje vpis v Tehniško šolo za šol. leto 1962/3. Tehniška šola bo sprejela 30 dijskov v elektro in 30 dijakov v strojni oddelek. Rok za vlaganje prijav: Ravnateljstvo bo sprejemalo pismene prijave kandidatov najkasneje do sobote 23. junija 19C2. Kandids1' r? 'mejo biti starejši od 18 Je Prijava r ob aga: 1. Prošnjo kolkovano' z 50 din državne takse, 2. Rojstni li«t, 3. Spričevalo o uspešno dovršenem 3. razredu osnovne šole, 4. Mnenje šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred, 5. Morebitna potrdila gospod, ali drugih organizacij, ki bodo kandidata štipendirala. Ce bo pri javi jencev več, kot je razpisanih mest, bodo morali vsi prijavljenci opraviti preizkušnjo znanja iz slov. jezika, matematike in fizike. Dne 26. junija bo na razglasni deski objavljen seznam sprejetih kandidatov oziroma bo objavljen čas in razpored izpitov. RAVNATELJSTVO IZOBRAŽEVALNI CEVj/ER l!-TOSTROJ razpisuje vpis v i. jetnik Industrijske šole za šoK\ to 1962 G3 za naslednje p, modelni mizar, livar, „ ključavničar in obratni elr Izobraževanje traja v vs^ ^ klicih tri leta, izvzemsi _^ j-vaT. ski poklic, kjer traja šolanj dve leti. Učenci imajo na razpolago vs* oskrbo v internatu ter prej^-o v času izobraževanja nagr«^ jr: je odvisna cd uspeha in discipr- ne. Pogoji za vpis so: 1. uspešno dokončan«, osem' 2. starost 15 let, 3. ustrezno zdravstveno p. 4. vesel jo določenega po^v 5. obveza, da bo ostal j*, čanem šolanju zaposlen v po ju Litostroj. Ob vpisu naj kandidati lože: 1 P 1. lastnoročno pisano prošli' kratkim življenjepisom in ^ no navedbo, katerega izmed I klicev se želi izučit;, r»_ brez navedbe poklica bodo njene! Prošnjo je treba kolkov s 50 dni državne takse. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Rojstni list. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Obvezo o zaposlitvi v L '-* stroju. 6. Prošnjo za sprejem v «• nat. Vpisovanje bo trajalo do *, M nija letos. Vse nadaljnje inforrnaciu \-kor tudi vse potrebne forrn ' -dobite na Upravi izobrazba' k" centra Litostroj v Ljubljan" r kovičeva 53, telefon 33-5n"," no 417. Uprava r ~, Drevi nagradno žrebanje »GLASA« VREDNOST NAGRAD NAD MILIJON DINARJEV Kdo bo srečni nagrajenec, bo odločil žreb drevi na -j^ vešni prireditvi ob 15-letnici »Glasa«, ki se bo začela ob 20Ai v veliki dvorani kina »Center« v Kranju. Kot smo on^. nili, je vrednost nagrad nad milijon dinarjev, nagrade pa prispevali: 2 MOPEDA, TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK, 2 RADIJ$Kv SPREJEMNIKA — vse Gorenjski tisk; FRANCOSKO KoVo. DO, Krasoprema, Dutovlje; OBLEKO, Kokra, Kranj; RAttti SKI SPREJEMNIK, Iskra, Kranj; DAMSKI PLASC, X Križe; JEDILNI KOT (garnitura), Gorenjka Lesce; DARjj,, PO IZBIRI, Delikatesa, Kranj; ENOTEDENSKI PENZION tel Jelovica, Bled; VEČERNO OBLEKO, Tovarna čipk, PULOVER IN KAPO, Almira, Radovljica; 4 KUB. METrv DRV, Jelka, Radovljica; 2 KUB. METRA DRV. GG K->' 4 LEŽALNE BLAZINE, Sava, Kranj; VRTNO GARNITURO Roleta Kranj, TRODELNO ŽIMNICO, Tapetništvo. Krani 2 USNJENA SUKNJIČA, Gorenjska oblačilnica, Kranj; S tO\ VELENJSKEGA PREMOGA, Kurivo, Kranj; BLAGO ZA t£\ SKO OBLEKO, Zapuže, Begunje; ZABOJ STEKLENIC Vl\\ Vino, Kranj; SODČEK PIVA, hotel Pošta, Jesenice; MIZO, s \ ra, Medvode; 25 kg 2EBL.IEV IN 2 GARNITURI VZMET! Železarna Jesenice, ODEJO, Odeja, Skofja Loka; ITLF.v, S; RA, Mlekarna, Kranj in DEKLIŠKI PLASC, Zavor za slovanje invalidov. Na nocojšnji prireditvi bodo sodelovali tudi veliki p>$-j zabavni orkester iz Kranja pod vodstvom Franca Puharj« ta s pevcema Marjano Deržaj in Petrom Ambrožem. Peter A»* brož bo tudi skupaj z Jeseničanko Rino Brunovo pel ob spremljavi simfoničnega orkestra kranjske glasbene Sole pod vodstvom Petra Llparja. Nastopil bo tudi mešani zbor »France Prešeren« iz Kranja, za vezno besedilo pa bom poskrbela humorista Marjan Marine Iz Ljubljane in Franc Trefalt iz Kranja.