LetO LXV	PoStnlna plaSana y gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 6. februarja 1937
Stev. 30 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^^ ^П^ шш^шш^ш A	^^^^^^^ ^^^ Ček. račun : Ljub-
^^^ m m mm J /%/ ш
inozemstvo 12CDm ^^	Ш
je v ^^^ГШкш^	^	^^^^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in npravei 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Kaj se dogaja
za okrvavljenim obzorjem Rusije
Nasprotujoče si vesti o nezadovoljstvu v rdeči armadi Celi vlaki pa vozijo na tisoče novih ujetnikov v Sibirijo
V	Milanu - začetek
Deset let je trajal mrk v odnošaiib med Italijo in Turčijo. Sedaj ie zopet posijalo sonce, in to dejstvo je imelo tako močan odjek po političnem svetli, da je treba verjeti onim vestem, ki pravijo, da se je v Milanu zgodilo nekaj več, kakor pa da so prerešetavali samo možnosti obnovo prijateljstva med Italijo in Turčijo. Kajti, če bi tudi napetost, ki je posebno preteklo leto zavladala med obema državama, tudi še nadalje trajala, bi jo Evropa brez težave prenesla in tudi obe prizadeti državi bi navsezadnje vsled tega ne doživeli kakšnih nevarnih pretreeljajev. Kar je Turčijo najbolj vznemirjalo, je bila možnost, da bi se kdaj Italija zaletela v turško zemlje, odnosno, da bi ga s Sredozemskega morja sem in z otokov, ki ležijo nedaleč od maloazijske obale turške države, ogrožala in jo silila v neprestana oboroževanja. Ta strah pa je itak odpadel, odkar sta Italija in Anglija sklenili svoj ^gosposki eporazum« in sta v njem izrecno izjavili, da jamčita za nedotakljivost političnih meja v vseh državah, ki jih napaja Sredozemsko morje. Tudi okolnost, ida Italija ni sopodpisalu dardanelskega sporazuma, ki je bil lani sklenjen v Montreux v Švici, Turčije ne more motiti. K večjemu Italijo, ki «e je sama sebe izključila iz pogodbe, ki urejuje plovbo po eni najvažnejših ožin, ki vodijo iz Sredozemlja v trgovska pristanišča obalnih držav Črnega morja. Zato pravimo, da sta se italijanski in turški držuvnik morala v Milanu razgovarjati še o čem drugem kot pa o ureditvi medsebojnih odnošajev. In to »ono drugo« je. kar Evropo in na« posebej seveda bol j zanima, in je tudi povzročilo nesorazmerno zanimanje političnega sveta za milanski sestanek.
Prvo, kar je treba vprašati, kadar se dva državnika sestaneta je. kdo koga potrebuje in kako hočeta drug drugega preslepiti, je svoje dni hudomušno zapieal Clemenceau v svoji knjižici o gospodarski diplomaciji. Če porabimo Clemenceau jev recept za milanski sestanek, bomo seveda takoj izključili namero, da sta italijanski in turški državnik nameravala drug dnigego prevariti, ampak da sta se našla z najčistejšimi nameni okrog baržunaste mize v krasni vladni palači v Milanu. Preostane torej samo prvo vprašanje: kdo koga potrebuje, in na to je trobo najti pravilen odgovor.
V	italijanski zunanji politiki opažamo po osvojitvi abesinskega cesarstva temeljite spremembe. Med tem. ko smo prej opažali, da se je italijanska zunanja politika v Evropi izražala v neprestanem živčnem dregnnju v obstoječi politični red, sedaj v Srednji Evropi, sedaj na Halkanu. sedaj zopet na evropskem zupadu in čisto odkrito imela značaj razdiralne politike države, ki ni zadovoljna, a ne ve prav. kje tiči kal bolezni, opažamo sedaj, odkar si je ustvarila svoj ogromni in bogati imperij v Afriki, mnogo bolj konservativno razpoloženje. Imamo vtis, kot da je glavna skrb italijanske politike, da si vsestransko zavaruje ne samo posest imperija, marveč tudi njegovo mirno izkoriščanje in uživanje njegovih dobrot. Njen sporazum z Anglijo je v prvi vrsti služil temu namenu Toda če hoče obrniti vso svojo skrb na načrtno izkoriščanje bogatega abesinskega ozemlja, mora imeti v Evropi mir, mora tako rekoč' za svojim hrbtom imeti občutek popolne varnosti in mora odstraniti vsako možnost, da bi jo kdo mogel kdaj suniti v ledja dol iz Evrope.
Takoj, ko se je vrnila zmagoslavna iz Afrike, je Italija šla na delo v navedenem smislu. Nevarnost ji lahko preti iz dinamične Nemčije, o kateri še danes nikdo ne more reči, v katero smer bo enkrat eksplodirala, in pa od Balkana. Ti dve fronti je treba torej zavarovati in najboljše sredstvo za to je — prijateljstvo. Rimsko vlado vidimo kako ponuja roko Nemčiji, sklepa ž njo »osišče Rim-Berlin« in skupno protikomunistično fronto. Istočasno seveda nadaljuje gradbena dela na trdnjavskem pasu vzdolž vse avstrijsko-italijanske meje, da bi trdnjavski pas držal, kadar bi osišče popustilo. Rimsko vlado vidimo tudi, kako ponuja prijateljstvo bal.k. državam in v prvi vrsti Jugoslaviji, njeni sosedi in danes brez dvoma vodilni državi na Balkanu Italijansko vlado končno vidimo, kako vpliva na Avstrijo in Madjarsko, da naj tudi spremenita svoje odnošoje do južnih sosed. Na vsem srednjeevropskem in balkanskem področju torej neke vrste mobilizacija dobre volje in ljnbeznjivega razpoloženja. Italija z veseljem odobrava jugoslovonsko-bolgarski pakt in priganja k podobni zvezi med Jugoslavijo in Madjarsko. Na prijateljsko zvezo z Jugoslavijo čaka, na sklenitev novega prijateljstva z Grčijo se pridno pripravlja. Sedaj je poravnala svoje račune s Turčijo in pri tem širo-kogrudno zadovoljila vse turške težnje.
Če postavimo milanski sestanek v ta okvir nove italijanske zunanje politike, ki se na vsak način prizadeva pomiriti vse svoje evropsko zaledje s prijateljstvi in preprečiti evontuelni vdor nemške dinamike proti jugu s trdno povezanimi prijateljstvi v Podonnvju in na Balkanu, potem takoj razumemo, da pomeni milanski sestanek tako rekoč začetek obsežnega diplomatskega delovanja italijanske vlade na Balkonu, delovanja, ki ne more biti omejeno samo na Turčijo, marveč ima široki okvir Baklanske zveze sploh. Ruždi Aras je torej prinesoil iz Milana na eni strani eporazum med svojo državo in Italijo na drugi strani pa tudi pobude, ki jih bo izročil na pravih mestih, kako bi se dalo prijateljstvo med Italijo in posameznimi balkanskimi državami čim hitreje urediti in čim uspešnejše podpreti. Balkanski sporazum se sestane v kratkem času v Atenah in bo Ruždi Aras takrat imel kaj več povedati o ciljih Italije, med katerimi predstavijo sporazum s Turčijo samo eno, ne rečemo, da ne dragoceno točko.
Ako bi tore hoteli odgovoriti na Clemenceau jevo vprašanje: kdo koga potrebuje, bi ne našli nobenih težav za pravilno oceno milanskega sestanka med Ruždi Arasom in grofom Cianom ludi bi ne šli daleč mimo resnice, če bi rekli, da tisti, ki potrebuje, tudi nekaj nudi. Kajti v mednarodnem življenju so prijateljstva le redkokedaj čuvstvenega značaja. Bržkone je naš ministrski predsednik in zunanji minister
Ljubljana, 5. februarja.
Časnikarske agence jioročajo v svet zelo alarmantne vesti iz sovjetske Rusije. Takoj, ko so prvi glasovi o revoluciji v sovjetiji prodrli v javnost, se je publike polastilo silno zanimanje, ki razumljivo hoče zvedeti več in več. Ljudje nas sprašujejo, kaj je na stvari...
Na to splošno vprašanje moremo tudi le splošno odgovoriti. Predvsem mora naša javnost računati s tem, da točnih, povsem zanesljivih vesti iz sovjetske Rusije ni mogoče tako hilro dobiti. Ako se je res kaj pomembnega zgodilo, potem je gotovo, da bo oblast, in to katera že koli, vsaj spočetka zaprla vse vezi z zunanjim svetom in preprečila vsa poročila, ki ne bi bila preje cenzurirana v smislu, ki ga l>o vlada hotela. Točne vesti liodo edinole mogli daii diplomati svojim vladam, kar pa bo trajalo še nekaj časa. Stvar inozemskih vlad je potem, kaj in koliko od svojih informacij bodo pripravljene dati tisku na raz-l>olago.
Ce se potrdi prvo poročilo, da je vrhovni poveljnik boljševiške armade res udaril na Stalina, bi se s tem še davno ne moglo reči, da je udaril tudi proti komunizmu. Kajti tudi Vorošilov je komunist, kateremu je Staiin po svojem delu in idejni zamisli brez dvoma mnogo bližji kakor pa Trocki z idejo permanentne revolucije. Ako bi Vorošilov posegel v spor, ki se vedno opasneje razvija med stalinizmom in trockizmom, ne bi storil svojega odločilnega koraka z namenom, da eni ali drugi struji pomaga do zmage. To bi le vo-
Riga, 5. februarja, b. Po vesteh agencije Štefani je včeraj izbruhnila revolucija v vrstah rdeče armade proti sedanjemu vodstvu sovjetske Rusije. Prva se je uprla moskovska posadka, ki je proglasila maršala Vorošilova za diktatorja. Rdeči maršal je takoj zbral enote moskovske posadke ter pričel nastopati proti Kremlju, kjer je sedež sovjetske vlade in Kominterne. Tam pa stanuje tudi Stalin.
Vesti, ki prihajajo iz Moskve, trdijo nadalje, da so izbruhnile v raznih pokrajinah sovjetske Rusije velike vstaje, zlasti pa v evropskem delu Rusije. Do najhujših nemirov je prišlo v industrijskih središčih na Uralu ter v mestih S e v o dn j i j u , S a m a r i in Zvezdi j'evske m. Demonstranti so manifestirali za Pjatakova in ostale obtožence v moskovskem procesu. Tudi na številnih kolhozih narašča nezadovoljstvo. Povsod je morala nastopiti komunistična milica in oddelki GPU, ki so aretirali nad 10.000 oseb.
London, 5. februarja, b. »Transocean Press« poroča, da danšnji britanski listi prinašajo alarmantne vesti o razvoju dogodkov zadnjih dni v sovjetski Rusiji ter o revoluciji, ki je izbruhnila včeraj popoldne. V silisti naglašajo, da je Stalin izgubil vse simpatije naroda in armade, ker je dal streljati v zaporu po policijskih agentih bivšega vojaškega odposlanika v Londonu generala Putno. Varšavski dopisniki angleških listov poročajo, da so sovjetske oblasti zadnje dni aretirale mnogo častnikov, med njimi tudi poveljnika armadnega zbora v Kijevu, generala S c h m i d t a. Zaradi tega je nastal hud spor med Stalinom in maršalom
ппвшаанаввннааавн
dilo do nadaljnih še bolj krvavih obračunov med obema strankama, ki sta, po sedanjih procesih sodeč, obe zelo močni in razširjeni po celi sovjetiji. Ako se Vorošilov res čuti toliko močnega, da si upa tvegati uj>or proli Stalinu, bi storil ta korak le zato, da prepreči vedno hujšo samovoljo tajne policije (GPU), ki zapira vsovprek in posega tudi že v armado, in da nadalje prepreči razkroj, ki se pojavlja v fiolitični upravi, v industriji, v prometu, v rudokopih, kjer se sabotaža nezmanjšano nadaljuje. Na koga se bi pri tem Vorošilov mogel opirati? Na armado, ki je komunistična in kvečjemu no edino stranko, ki je politično organizirana in ki je seveda — komunistična. Kar bi mogel Vorošilov storiti, je le zamena osebne diktature Stalina z osebno diktaturo druge osebe ali kar naravnost vpostavitev vojaške diktature. Toda ne eno ne drugo bi še ne pomenjalo likvidacije komunizma v Rusiji Likvidacija boljševizma v Rusiji 1h> bržčas trajala še dalje, kot po traja dosedanji režim in je vprašanje, če je rdeči maršal Vorošilov tisti, ki bi jo mogel izvesti. Kolikor vemo o Vorošiiovu, se do sedaj ni pečal s politiko ampak se je izključno posvečaj le armadi in njenemu tehničnemu ustroju.
Eno pa je gotovo: Procesi, ki jih je insceniral Stalin, odkrivajo pred celim svetom, da je boljše-viški režim notranje hudo bolan in da kaže znake razpadanja. Pri tem niti ni bistveno važno, ali bo shiral vsied svoje notranje protinaravnosti ali pa I bodo nasilni udarci pospešili nujen in naraven I razvoj.
Vorošilovim, ki je zahteval, da GPU takoj izpusti na svobodo 22 višjih častnikov, ki so bili najožji sotrudniki maršala Vorošilova. Naredbo za njihovo aretacijo je izdal osebno Stalin, ki je te častnike obtožil vohunstva. »Daily Mail« poroča, da je revolucija v Moskvi in v Rusiji sploh uspeh tajne revolucionarne organi z'a c I j e , ki je napovedala revolucijo s številnimi požigi vladnih zgradb in z ropanjem državnih trgovin. Samo v Moskvi je bilo zadnje dni nad 150 požigov. Uporniki so se močno spopadli s policijo in komunistično milico. Tudi v Leningradu je prišlo do revolucionarnih požigov številnih skladišč in zgradb, ki so v bližini municijskih skladišč.
Povodenj čudnih vesti o revoluciji in delavskih uporih
Varšava, 5. febr. b. Semkaj so prispele iz sovjetske Rusije neverjetno alarmantne vesti, z а katero doslej ni bilo mogoče dobiti potrdila, ker je nemogoče sprejeli direktne vesli. Po teh vesteh je prišlo po vsej sovjetski Rusiji do resnih nemirov in terorističnih dejanj, ki se zlasti izražajo v napadih na javna poslopja kot protest proti zadnjim strelom na moskovske obsojence. Povsod so na delu emisarji in pristaši Trockega, ki hočejo na ta način pokazati svoje nezadovoljstvo s sedanjim režimom v sovjetski Rusiji, ki ga ne smatrajo več kot komunistič-
nega. Ker gre tu za stare preizkušeno komuniste, jim vlada ne moro tako lahko priti na sled. Najhujši nemiri so se pojnvili v V o r o n j e ž u , kjer so uporniki zaplenili nekaj javnih poslopij in tovarn. GPU je zaradi tega rabila orožje ter je po-strelila mnogo delavcev, ki so bili udeleženi v demonstraciji. Nihče pa no more reči, če so padli pravi krivci. V Moskvi in Leningradu izvajajo nezadovoljoeži teror s požigi in je samo v zadnjih dveh dneh v obeh mestih izbruhnilo okoli 120 požarov. Gasilci, ki so prišli, da gasijo, so prestopili nu stran upornikov ter jim pomagali zažigati dalje. Pričakujejo se nove številne aretacije.
Tukaj so se v teku noči ludi razširile vesti, da je v Rusiji j z b r u h n i I a revolucijo. Čeprav doslej ni nobenih podrobnosti, smatrajo politični krogi to vest za verjetno, ker je v zadnjem času zuvladala v komunistični stranki velika nnpetost in nczudovljstvo zaradi moskovskega procesa. Politični nasprotniki Stalina so postali naenkrat zelo hrabri in hočejo pokazati tudi dejansko svojo moč. Pa tudi v samem vodstvu boljševiške Rusije je prišlo do velikega spora. Najres-nejši je sjior med tajno policijo GPU in rdečo armado. GPU je namreč aretirala več višjih častnikov, kar je izzvalo reakcijo pri Vorošiiovu, ki je takoj pustil aretirati nekaj višjih uradnikov GPU. Vse kaže, da je to prvi povod za revolucijo. Stalin je zahteval od GPU, du mu v treh dneh dostnvi popis vseh nezanesljivih častnikov. Bržkone je hotel Stalin odstraniti iz armude vse svojo nasprotnike. Po zadnjih veslih, ki so prispele preko Rige iz Moskve, koraka maršal Vorošilov načelu rdeče armade proti Moskvi, kjer hoče aretirati Stalinu iu vse njegove sotrudnike ter proglasiti vojaško diktaturo. Sovjetska armada je zelo tidana maršalu Vorošiiovu in se bo bržkone priključila upornikom, ki so nezadovoljni. Podrobnosti doslej še ni, kajti vse zveze z Moskvo so prekinjene.
London, 5 februarja, c. Reuter poroča iz Moskve, da je tamkaj prišlo danes do hudih neredov v delavskih in dijaških predmestjih. Delavstvo je zapustilo tovarne in začelo demon-stirati proti Stalinu. Policija in miličniki so oddali več strelov v množico. Posebno hudi so bili boji med dijaštvom in miličniki. V teh bojih današnjega dne je bilo ubitih 15 oseb, 45 pa je bilo ranjenih.
Vesti o Vorošilovem uporu se zanikajo
Varšava, 5 .februarja, b. Trdi se, da so popolnoma neresnične vesti, ki so jih objavili današnji skandinavski listi, da je med Stalinom in sovjetskimi vojnimi krogi nastal hud spor. Nasprotno je naraslo nezadovoljstvo proti znamenitemu diktatorju le v delavskih krogih, ki močno trpijo zaradi posledic stanovskega sistema, ki se je z vso brezobzirnostjo uvedel v sovjetski Rusiji, ter od nesocialnih metod dela.
Nezadovoljstvo je zavladalo tudi med komu« ni s t i č n i m i intelektual c'i. Nasprotno, Stalinov ugled ni nikjer tako močan, kakor je ravno v sami armadi, kaiti on da vojski vse, kar hoče, denar, časti in odlikovanja. Maršal Vorošilov je vseskozi nesamostojen in nekoliko omejen ter je popolnoma udan Stalinu. Priznati pa se mora, da sta^ maršala Jegorov in Tuhačevski zelo močni osebnosti in nekoliko manj zaneljiva kakor maršal Vorošilov, zato pa jima je Stalin naprtil najstrožje nadzorstvo. Poznavalci razmer v sovjetski Rusiji trdijo, da so najnovejši dogodki in celoten razvoj v najtesnejši zvezi med diktaturo in armado, a proti delavskim masam in kmetskemu ljudstvu. Mnenje Trockega, da gre Stalin za krono, seveda za krono posebnega formata, ni niti malo pretirano.
Pred sestankom med
I tati jo, Jugoslavijo in Grčijo
Ankara, 5. febr. c. Turški diplomatski krogi izjavljajo, da so neresne vesti, ki krožijo po inozemstvu, da bi bil grof Ciano na milanskem sestanku zahteval, da se morajo spremeniti odnošaji med Turčijo in sovjetsko Rusijo. 0 tem se v Milanu sploh ni govorilo, ker si mora te ndnošaje Turčija določevati popolnoma avtonomno. Na sestanku v Milanu se je govorilo samo o tem, pod kakšnimi okolnostmi bi Italija mogla pristopiti k dur ilunelski pogodbi, ki je bila podpisana v Montreuxu. Pač pa je res, da se jc v Milanu govorilo o varnosti v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Sicer se še ni govorilo o sklenitvi varnostnega pakla v Sredozemskem morju med Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, pnč pa je res da se pripravljajo sestanki med grofom Cianom in jugoslovanskim in grškim z u n a n j i nI ministrom.
Odmevi govora
predsednika vlade
Belgrad, 5. febr. m. Dovi se je ob svoji vrnitvi iz Ženeve in Milana ustavil v Belgradu turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. Opoldne je Aras obisknl zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v njegovem kabinetu. Oba ministra sta konferirala nad eno uro. Po razgovoru sta se podola v dvorano zunanjega ministra, kjer je dr. Stojadinovič priredil svojemu gostu na čast kosilo.
dr. Stojadinovič numignil na to okolnost, ko je v svojem četrtem ekspozeju v finančnem odboru skupščine drjal »da bomo počakali, da zn temi besedami [»idejo dejanja in da ne bomo imeli nobenega razloga če dejan jo potrdi jo lie-sede. da ne bi ustvarili ozračja dobre soseščine in dobrega prijateljstvo.«
Rim, 5. febr. b. Milanski, (urinski in tržaški listi objavljajo pod mastno tiskanimi naslovi oni del ekspozeja jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, ki govori o italijansko jugoslovanskih odnosih. Vsi listi poudarjajo, da ta ekspoze dovolj jasno dokazuje, da za j u g n s I o v а n s k o - i t a I i j u n -s ko z b 1 i i а n j o ni nobenih ovir več.
Puriz, 5. febr. c. Francoski listi nocoj že objavljajo komentarje o velikem govoru dr. Milana Stojadinoviča pred finančnim odborom. Oficiozni »Tenips« objavlja o ekspozeju nvodnik, v katerem pravi, da je ekspoze v prav izredni obliki pojasnil vse tokove jugoslovansiie zunanje politike. List piše. da je najvažnejši del govora tisti, ki govori o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Francoska diplomacija je zmeraj storila vse, da bi se odnos- med tem. dvema vladama zboljšall. Sedaj vidimo, dn smo nn najboljši poti, da se to zgodi. To je tudi najvažnejši uspeli podpisa sporazumu med llaliio in Anglijo.
Celi vlaki
aretirancev v Sibirijo
Moskva, 5. febr. c. Ke žive obsojence iz drugega moskovskega procesa Itudcku. Sokolnikovo, Arnolda in Slrojilovu so danes pod močno vojaško strnžo odpeljali v Sibirijo. Tam bodo morali delali v rudnikih kukor ostuli delavci, vendar pod najstrožjo kontrolo.
Inozemski diplomatski krogi izjavljajo, du je ozračje v Moskvi nemogoče. Vsi tuji diploninli so stolno nadzirani in vsak diplomat iinn za hrbtom kakega agenta GI'U. Inozemski diplomuti ne morejo skoraj г nikomer več govoriti, ker se Rusi boje kontrole, ki jo vrši GPU.
V sovjetskih uradih pu je režim zu inozemce sploh postni nemogoč. Ruski uradniki beže prod tujci, ker se tudi boje pregunjunj in zasliševanj s strani GPU.
Vsako noč zapuščajo celi vlaki aretirancev Moskvo. GPU lovi nu tisoče prebivalcev, ki so le inolo sumljivi in jih no veliko odvaža v Sibirijo. I)asi se to vrši po noči in s strunskih kolodvorov, se vendarle vse skupaj dovolj opnža. ker ljudje še niso popolne živine, ki jih lahko nalagajo kjerkoli.
Moskva, 5. februarja, b. V vsej Rusiji je vzbudila ogromno senzacijo vest, da je bil za namestnika sovjetskega vojnega komisarja Vorošilova imenovan bivši caristični oficir admiral Orlov. Orlovu so poverjena vsa pomorska vprašanja Orlov se je razmeroma zelo pozno vpisal v komunistično stranko in je veljal kot zaupnik takozvanih mlaj-I ših komunistov, ki jih je zbral okrog sebe komisar i za notranje Zadeve in podpredsednik leningraj-I skega sovjeta g. Stanov, ki velja za enega izmed najožjih sotrudnikov rdečega diktatorja Stalina.
Italijanski in angteški viri raznašajo vest
o uporu rdeče vojske
Stara Kmetijska
EfZtyOStavhjena	MarušiČeva reforma ukinjena
Ljubljana, 5. febr.
V času od 14. oktobra do 13. novembra 1036 ,|p komisija, ki jo jo odredila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani z odlokom II. No. 26.651-1 z dno 13. 10. 1936, izvršila revizijo Kmetijske družbe, r. z. z o. z. v Ljubljani. Na podlagi ugotovitev le revizijske komisije je uprava jiolicije v Ljubljani dostavila društvu »Kmetijski^ družba v Ljubljani« in Kmetijski družbi r. z. z oni. zavezo včeraj odločbo, s katero se vpostavlja pri Kmetijski družbi v Ljubljani stanje izza občnega zbora z dne 8. junija 1932.
Odločba policijske uprave odreja takole:
Na osnovi § 10 zakona o društvih, shodih in posvetih odločam, da se iz navedenih razlogov ukinejo vsi sklepi občnega zbora Kmetijske družbe v Ljubljani z dne 8. junija 1932, ki so sledili sklepu o ipremenibi pravil, dalje vsi sklepi imenovanega društva, ki so sledili temu občnemu zboru, in slednjič vsi sklepi izrednega občnega zbora z dne 29. decembra 1932.
Posebno se ukinja izvolitev novega glavnega odbora na občnem zboru z dne 8. junija 1932, dalje sklep Glavnega odbora z dne 10. decembra 1932, da se skliče izredni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani, potem sklepi občnega zbora z dne 29. decembra o razidu društva »Kmetijska družba v Ljubljani« in sklep lega občnega zbora, da se postavijo likvidatorji, ki izrofe vse premoženje društva ^Kmetijska družba v Ljubljani« novoustanovljeni zadrugi »Kmetijska družba v Ljubljani r. z. z o. z.'.
S to odločbo se vpostavlja društvo »Kmetijska družba v Ljubljani«, v ono stanje, kakor je bila pred vsemi temi protislaturnimi sklepi, t. j. v stanje po izvršenju izpremembe pravil na občnem zixiru dne 8. junija 1932 in stanje pred vsemi ukinjenimi sklepi.
Predsednik društva Kmetijska družba v Ljubljani ima zaradi lega nalogo, da skličo glavni odbor, ki je bil v funkciji pred občnim zborom dne 8. junija 1092. Glavni odbor mora na osnovi pravil dne 8. junija 1932 ugotoviti članstvo ter posebno ugotovili kateri člani so po S 7 točka 2 upravtče ni volili in bili voljeni na jioilriižničnih občnih zborih.
Poskrbeti mora dalje, da se s tako ugotovljenim članstvom skličejo podružnični občni zbori, da izvolijo delegate za drUžbin občni zbor, ki nuj se potem čimprej skliče.
Ker je društvo Kmetijska družba v Ljubljani od označenega trenutka na občnem zboru dne 8. junija 1932 delovalo proti pravilom, od 29. decembra 1C82 pa zaradi protistatutarnega sklepu o razidu ni moglo delovali, gre za popolno vpo-slavitev v stanje, kakor je bilo v omenjenem trenutku dne 8. junija 1932 ter se prične sedaj nadaljevanje dela od tega termina dalje. Iz omenjenega razloga oživijo z istim momentom vse članske pravice, ko so v tem razdobju počivale. Dejstvo, da člani v tej dobi niso plačevali članskih prispevkov, jim zaradi tega ne more škodovali.
Pri tem se pripomni, da bo glavni odbor jk> vj>ostavitvi društva v prejšnje stanje pri ugotavljanju članstva moral vzeti za osnovo svoje sklepe z dne 29. I. 1932 in zdne 12. V. 1932 ter priznati za redne člane vse one, ki so se do 31. marca 1932 prijavili kot redili člani ter so do 20. maja 11132 plačali članarino, ako sicer izpolnjujejo pogoje (S 5 pravil.
Proti tej odločbi je dovoljena pritožba na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jo morali kolkovano s kolkom 20 din vložiti pri upravi policije v Ljubljani v teku 15 dni, računajoč od dneva, ki sledi vročitvi.
Seja skupščine
Trgovinski zakon вprelet
Rclgrad, 5. febr. m. Na današnji skupščinski seji je dr. Dolen slavil na skupšf. predsednika dve vprašanji, ki se tičejo vprašanja tiskovne svobode in cenzure. Na obe vprašanji je predsednik odgovoril. Nalo so prešli na dnevni red. Nadaljevali so pretres trgovinskega zakona v načelu. K besedi s« Je javil poslanec Dragutin Jankd-v i č in dejal, da je zakon tako nejasno sestavljen, da ga bodo težko vsi razumeli (to se pravi, da bi namesto 5000 paragrafov morali napraviti 50.000 paragrafov). Nalo jo govoril Momčilo SokiČ, ki je zavračal trditve poslanca Mohorlča, [»hvalil pn je izvajanja poslance Jankoviča in mu delal po-klone. Besedo je dobil minister S il bo t i č, ki je dejal, da je trgovski zakon važen korak k izenačenju našega prava. Tudi zakon o pomorskem pravu bo prišel kmalu pred skupščino. Ravnotako državljanski zakon. Izvajanja ministra Suboliča so poslanci živahno odobravali.
Toplo pozdravljen od strani vladne večine je dobil besedo dr. Milan škerlj, profesor ljub-ljaenkega vseučilišča. Dr. škerlj je dejal, da prvič govori v parlamenti^ Takoj v začetku svojega govora je dejal, da je poslanec Mohorič popolnoma spregledal, da je trgovinski zakon zasebno-praven, priroden in ne javno-praven zakon, /.aradi tega zakon nima nobene zvezo s trgovinsko politiko, kakor je to smatral Mohorič, ki je mislil, da je trgovinski zakon osnova za trgovinsko politiko. Kar se tiče očitka, da jezik ni srbski, je to samo znak. da obstoji v srbohrvaščini šest pravnih terminologij ter se pač ni moglo držati vseh šestih ampak samo one, ki jo pozna Jankovič. Dr. Škerlj je obrazložil, da obstojata dva sistema trgovinskega zakona, in sicer francoski iz Napoleonovih Časov in nemški trgovinski zakon iz lela 1869. Iz obeh smo pobrali najboljše določbe za naše razmere. Dr. škerlj je pobijal posamezne opombe go-
Strahoien zločin pri Poîskesm
Družina skupno ubila očeta
Maribor, б. febr.
Danes opoldne se je zvedelo v Mariboru za dva žalostna dogodka, ki sta se pripetila skoraj istočasno. Oba sta polna tragedije, ker sla se zgodila v najožjem rodbinskem krogu ter sta zahtevala dve življenji.
Strahoten je bil zločin, katerega so razkrili davi v Ogljenščaku nad Gornjo Polskavo ljudje, ki so šli navsezgodaj po občinski cesti mimo hiše viničarja Karla Mihelaka, po domače »pri Kosu« ter našli nekaj korakov pred hišo na snegu mrtvo truplo. Z grozo so videli, da ima mrtvec glavo dobesedno razklano. V njem so spoznali 40-letnega viničarja Mihelaka in takoj obvestili njegove domače, ki stanujejo poleg. V hišici so živeli poleg Mihelaka njegova žena, hčerka in zet Drago Ko-lar. Med domačimi je zavladalo veliko razburjenje v hipu. ko se je zvedelo za strašen dogodek tudi po vsej okolici, kajti od vseh strani so vreli ljudje skupaj v Ogljenščak. O strahotni najdbi «o bili obveščeni tudi orožniki iz Polskave in kmalu je prišla na kraj orožniška patrulja s poveljnikom orožniške postaje. Začela se je takoj preiskava, vendar je prvotno zgledalo vse precej zagonetno. Okrog trupla so se na snegu sicer poznali sveži sledovi, toda rana na glavi je pričala, da je bil zločin izvršen že pred daljšim časom. Kri je bila nainreč že popolnoma strjena in tudi na tleh v snegu se ni poznalo, da bi bil mož umorjen na tem ine>tu in da bi tukaj izkrvavel. Saj bi morala biti v tem slučaju v snegu cela mlaka krvi. Domači so pripovedovali orožnikom, da zvečer očeta dolgo ni bilo domov in da so ga vso noč pričakovali z veliko skrbjo, boječ se, da se mu je med potjo kaj pripetilo. Niso pa vedeli povedati, če [e imel pokojnik sovražnike, ki bi mu stregli [x> življenju in tudi si niso mogli razlagati, kako je prišlo do tako strašnega dejanja. Vsi pa so kazali nekam zelo
razburljivo potrtost,
ni se je zdela orožnikom preveč prisiljena. Tudi jih je osupnilo, da je bilo v hiši vse nekam sveže jomito in pospravljeno in da se je sušilo pri peči sveže oprano perilo. Še večji sum pa je vzbudil krvav madež, ki so ga odkrili orožniki na bluzi pokojnikove žene. Ta se je sicer izgovarjala, da izvira to od krvi, s katero jo je poprskala kokoš, ki jo je klala na Svečnico, vendar pa so bili zagovori domačih lako zmedeni in zapleteni, da je bilo orožnikom jasno, da je treba v lastni pokojnikovi hiši iskati njegove morilce.
Medtem, ko je šel eden izmed orožnikov brzo-javit na polskavsko pošto o zagonetnem zločinu, so Mihelakovi ostalim orožnikom po strogem in mretnein zaslišanju priznali, da so sami ubili Ivarla Mihelaka. Umor je izvršil njegov zet Drago Kolar s sekiro. Polagoma so prihajale na dan strahotne podrobnosti samega zločina, ki dokazujejo, da se je
vsa družina zarotila
proti hišnemu gospodarju, mu stregla po življenju in slednjič napravila načrt za umor. Umor so izvršili že predvčerajšnjim v noči od srede na četrtek. Že davno so 60 med seboj dogovorili vsi trije : mati, hči in zet o vseh podrobnostih, kako bodo dejanje izvršili. Ko jo prišel Karel Mihelak v sredo zvečer utrujen domov ter zaspal v postelji, je pristopil zet z drvarsko sekiro ter mu zadal sedem strašnih udarccv p» glavi. Ostrina sekire mu je že pri prvem udarcu dobesedno preklala čelo, z drugim nui je odsekala uho, da jo le še viselo na koži, z ostalimi udarci pa mu je zločinec obraz čisto zdrobil. Žrtev jc bržkone že pri prvem udarcu po nekaj trenutkih izdihnila, ne da hi se zavcdU Tako so ugotovili, da jo bilo truplo že mrtvo pre-nošeno v vežo, kjer so ga pustili do danes zjutraj pokritega s cunjami.
Medtem so morilci ugibali, kaj naj napravijo z mrličem, ^'i jim kazalo, da bi ga na skrivaj pokopali, ker bi se kmalu zvedelo, da je Mihdak izginil in oblasti bi osumile bržkone domače. Zato so skušali flngirati zločin od tuje roke In so ga flavi navsezgodaj odnesli iz veže ter ga vrgli pred hišo na občinsko cesto. V hiši pa so že včeraj »jutraj odstranili vse sledove krvi, očistili posteljo
Znniunska vremenska napoved: Nekoliko toplejše vreme. Pretežno oblačno nn Primorju in v severozahodnih krajih, kjer utegne liili tudi nekoliko dežja. Delno oblačno v sredini države. — Mogle bodo v dolinah rek.
Zagrebška vremenska napoved: Temperatura ie 1k> šo bolj dvignila, najprej jasno, nato zopet slabo vreme s pornslom oblačnosti 1er dežjem.
Dunajska vremenska napoved: milo vreme si bo raztegnilo, megleno, dež, na gorah smeg in vihar.
in oprali perilo, zidove pa pomiti. Tako so skušali zabrisati vse sledove, ki bi lahko dovedli do odkritja pravih zločincev. Ni se jim pa posrečilo, da bi spravili preiskavo na napačno sled. Morilec Drago Kolar je star 25 let ter doma s Hrvatske. On se je priženil k Mihelaku, živel pa je tukaj le od ča?a do časa pri svoji ženi. Tudi pred umorom je šele v sredo prišel v Ogljenščak. Mož že na zunaj zgleda kakor zločinec in so imeli ljudje vedno strah pred njim. Na podlagi daljnih priznanj še ni mogoče pregledati vzrokov, ki so dovedli »lo zločina. Morilec pravi, da ga je njegova
tašča že delj časa nagovarjala
naj ubije njenega moža. Ta zopet pripoveduje, da jo je nagovarjal k zločinu njen zet. in hčerka pa zopet trdi, da ni nič VPdela, če se mati in njen j mož pripravljata in dogovarjata za umor. Mihela-kova žena pravi tudi, da je privolila v zločin Je 1 radi tega, ker je bil mož nenavadno skop in ni j dajal družini denarja za življenje, dasi so la de-: nar vsi skupaj služili s težkim delom. Prav lako j še zagovarjata tudi jiokojnikova hči in njen mož. ' Preiskava je dognala, da je bil umor izvršen vpri-\ čo vseh domačih, ki so skušali potem zabrisati sledove zločina.
Dogodek je globoko pretresel vso okolico. Ko se je zvedelo za morilce, se je ljudi |>olastilo hudo razburjenje in slabo bi jim predlo, če bi ne bili pod zaščito orožništva. Morilsko družino so orož-
niki skupaj zvezano gnali v zajiore okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici.
Sin ustrelil očeta
Drugi strašni zločin se je zgodil snoči okrog 9. ure v Žirovincih pri Ivanjkoveih. Ta tragedija se je odigrala na domačiji jmspslnika Ivana Za-larja in se je končala s smrtjo hišnega gospodarja. 40|ptni posestnik Zalar je prpmožen ter poseduje okrog 30 oralov zemlje, lina tri otroke, od katerih je sin Ivan sedaj star komaj 17 let. V družini je l>ri?!o zadnje čase do prepirov in sporov, vzrok pa je bil ta. da je posestnika Zalarja vlpklo k tuji žpnski ter je po ljudski govorici imel z njo tudi razmerje. Zakonita žena in otroci so za to zvedeli, vsled če?nr sp je zrušil mir v družini. Življpnje je poslalo naravnost neznosno, ko je oče 1. februarja pripeljal dotično žensko na dom in jp po njegovi volji tam tudi ostala. Prepad med očetom in družino je postal nepremostljiv in težko ozračjp je ležalo kot mora nad domačijo in njenimi prebivalci.
Snoči sp je posestnik Zalar vrnil okrog 9 zvečer domov, ob 10 jia je prihitel njegov sin Ivan na orožniško |iostajo v Ivanjkoveih s puško v rokah ter dejal: rPrimite me, očeta sem ustrelil.« Orožniki so ga nato zaslišali kratko in ga pridržali na postaji. Orožniška patrulja je prišla na inosto zločina ter našla posestnika ustreljenega na dvorišču. Truplo so pustili na mestu, kjer ga j»! zadel smrtni strel. Komisija je izvršila lokalni ogled in obdukcijo. Mladega 17lptnpga morilca pa so poslali v sodne zaporo.
Strpl, ki ga je oddal sin na očeta, je bolestno odjeknil j>o okolici, ki je vsa pod utisom strašnega dogodka.
vornikov ln žel na koncu svojega govora velik aplavz.
Poslane« Mohorič je doživel veliko hlamnio.
Nato je predsednik pozval poslance, naj glasujejo v načelu o predloženem zakonskpm načrtu. Glasovalo je 150 poslancev za in 39 proti. Trgovinski zakon je torej v načelu »prejet.
Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 10. Na dnevpem redu je razprava trgovinskega zakona v podrobnostih.
Pos'anci in senaforii za sebe
Belgrad, 5. februarja. A A. Predsedstvo finančnega odliora je dobilo amandman poslanca Žarka Tomaševiča in tovarišev, ki se glasi:
Senatorjem in poslancem, bivšim državnim uradnikom, ki ponovno stopijo v državno službo, se šteje т napredovanje in pokojnino res čas, ki so ga od 20. ovembra 1920 dalje prebili kot senatorji in poslanci.
V finančnem odboru
Ekspoze socialnega ministra
Belgrad, 5. februarja AA. Danes ob 4.15 6e je vršila seja finanôiega odbora. Po prečitanju zapisnika, jc dobil besedo minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je v svojem eksp< zeju dejal:
Naše zdravstvene razmere eo znane vam vsem
poslancem. Sami veste, da so sicer podnebne razmere v naši državi zelo ugodne, a vzlic temu v zdravstvenem pogledu nismo na tisti višini, na kateri bi mogli biti. Umrljivost je dokaj velika v naši državi. Tuberkuloza kot ena izmed najnevarnejših bolezni, ie še danes zelo razširjena med Ijudsivom. Nalezljive bo'ezni tudi niso redke, skratka splošne zdravstvene razmere niso laskave. Začnimo pri tistem, kar je temeljno v vsakem narodu, začnimo pri najmlajših rcxlovih, pri otrocih, in videli bomo, da imamo prav tu, pri najmlajših, pri dojenčkih velikanski odstotek umrljivosti. Pri dojenčkih v prvem letu življenja znaša umrljivof! pri nas do 70.000 na leto; od 2. do 5. leta starosti umre pri nas okoli 30.000 otrok, od 6. do 10. leta okoli 10.000 otrok na leto. Vsega skupaj umre pri nas od vsega naraščajqa več ko 280.000 ljudi na leto.
Naš narod je v jedru zdrav in močan in ima vse življenjske pogoje, da se upre izredno nevarni bolezni, kakor je tuberkuloza, je ta bolezen pri nas še zmerom velik problem in posvetiti mu moramo posebno pozornost. Od leta 1921 do leta 1933 je pri nas umrlo okoli 250 tisoč ljudi za tuberkulozo.
Tudi glede ostalih nalezljivih bolezni smo pri nas dokaj na slabem. Vzlic dobrim podnebnim razmeram in dobrim okoliščinam smo država, ki še ni popolnoma izgrajena, zlasti ▼ mestih ne, ni izgrajena tako. kakor to zahtevajo osnovni higijenski zakoni za življenje vsakega naroda. Zato se pri nas razne nalezljive bolezni pojavijo kot epidemija periodično vsako leto. Tudi tu umre na leto od akutne okužbe 5 do 10 tisoč ljudi. Za boj proti boleznim imamo dva pota: prvi je preventivna medicina, druga je pa kurativna ali bolniška služba, ki ima ozdraviti tisto, kar se je pojavilo kot bolezen, da se z dobro organizirano bolniško službo omeji in s tem gospodarska sposobnost ^aiSega naroda dvigne. Sedaj 'mamo higijenskih zavodov 10, domov narodnega zdravja pa 43 z 260 oadèlKi. Zasebnih ustanov šolskih poliklinik je bilo 34, vsega skupaj 91, dispanzerjev za zaščito mater in otrok 3, vsega skupaj 38 dispanzerjev za tuberkulozo, 7 ambulant za kožne in venerične bolezni, 7 ambulant za trahom, 12 zdravilišč in okrevališč 21. V otroških dispanzerjih je bilo r 11 mesecih pregledanih 177.639 dojenčkov in malih šolskih otrok, od tega 75.000 dojenčkov.
(Nadaljevanje ekspozeja r drugi izdaji.)
Dtohne vesti — domače in tuje
Tekme v B. Bistrici
Klančnik čelrti
Banska Bistrica, 5. februarja. Po težkem svetu so bile danes tekme na 18 km s sledečimi rezultati:
1. Lieraucr (HD\V) 1:16.02, 2. Mihalek (Ceh) 1:18.23, 3. Musil (Ceh) 1:20.39, 4 Klančnik (Jugoslavija) 1:21.16, 5. Vrcni (Ceh) 1:21.17, 7. Ženiva, 8. Smolej, 9. Knap.
Izbruhi naših fašistov
Najmočnejši dokaz, kako velika svoboda vlada v naši državi pod sedanjim režimom, je dejstvo, da sme v Ljubljani Pohod-, znano glasilo bivše Orjune, ki je uganjala pri nas in po vsaj državi največja, še danes nekaznovana zločinetva, pisati vse, kar hoče. V zadnjem času polnijo prodale tega iisla razni skrahirani politiki in njihovi podrepniki (ki so hoteli na podlagi integralnega jugosloveiistva zlesti eden na ta, drugi na oni stolček) z najbolj umazanimi pomijami. Ru-jojo proti režimu, ki jim dovoljuje, da tiskovno svobodo zlorabljajo v podžiganje plemenskih in verskih sjiorov, napadajo Hrvate kot pnlriotično manjvreden element, sumničijo slovenske katolike in Katoliško akcijo, da ni za narod in državo, se nizkotno norčujejo iz slovenstva in vse to — sme iziti in se svobodno propagirali. V neki notici v številki od 6. februarja pod nedolžnim videzom, kakor da hočejo samo navajati neko nie.-to iz pastirskega pisma nemških škofov proti fašizmu, označujejo katoliško cerkev kot »državnega sovražnika št. 2«. Res je sloji, kdor te slnlio prikrite slrupene tendence ni zapazil. Uvodnik je ves en sani napad na slovenski del stranko .ItiZ s tako prostaskinil izrazi in hujskajočinii gesli, kakor jih jp zmožno samo orjunslvo. c isto fašistična teroristična metoda je, da v leni članku skušajo sebe povzdigovati, češ, koliko da jp še črnokucmarjcv z revolverjem za pasom po vsej državi, čeprav vemo. da bi jih ljudstvo, alto bi bilo treba, odpihnilo ko smeti s površja. Tudi na posvečeno osebo pokojnega kralja se sklicujejo, da bi svoje teroristične namene in metode predstavljali kot edini pravi in pri. lni jugoflovantki patriotizem. V oddelku Radio-, smešijo knloliško akcijo, kakor bi noben bolJSevik no mogel boljše in govore o mastnih pravili, ki bi jih bilo treb:l izvažali , v znani terminologiji bivšega laškega Asina (O-el — lako namreč se je v nehoteni ironiji imenoval svoječasi nek anliklerikaliil li. lič v Rimu). Naš Asino torej ali »Pohod meni. da siiip svobodno kakor za časa JNS režimov, neozira.jp se nn noben zakon, ki pre|K)veduje tudi lako slabo markirano, a tem hujše motenje politi« nega in ver-koga miru ter narodne sloge, | i?ali In vsevprek napadati ter litijska I i pa razlivati svoj strup j>o naši domovini. V državi, ki pod sedanjo vlado koraka naglo
nasproti popolni in zdravi demokraciji, se ne sme na noben način dopuščati pod pafrioti("no krinko skrivajoča se fašistična propaganda, kakor se ne sme komunistična!
Osebne ves d
Belgrad, 5. februarja, m. Vpokojena sta ravnatelj 11. drž. -Jimnazije Rcgumil Remec in profesor dr. Anton Dolar v Mariboru. Na celjsko gimnazijo je dodeljen prof. Franio Četina iz Ljubljane, v Ljubljano pa je premeščen dr. Maks Vrabec, profesor v Bjelovaru.
Belgrad, 5. februarja. AA. Premeščeni so za davčnega pripravnika na davčni upravi v Dolnji Lendavi Emil Jazbec, doslej v Kočevju: za davčnega pripravnika davčne uprave v Kočevju Anton Valentinčič, doslej v Ribnici; za pomožnega dav-karja v 9. skupini na upravi v Kočevju Ivan Sircej, doslej v Celju.
Belgrad, 5. februarja, m. Z medaljo za državljanske zasiuge so bile odlikovane matere v vojni umrlih slovenskih prostovoljcev, ki so se za časa svetovne vojne borili v srbski vojski, Marija Bračič iz Maribora, Marija Koblar iz Radovljice, Jožefa Babič iz Maribora, Jožefa Kumelj i zLjubljane, Marija ellrist iz Ljutomera.
Bel£rci?she vesti
Belgrad, 5. februarja, m. Gospodarsko-finančiii odbor ministrov je imel danes svojo sejo. Na seji, ki so ji prisostvovali ministri Letica, Krek, Kožul, Vrbnnič, Stankovič, Subotič, Jankovič in vojni minister Marič, so se pretresale posamezne določbe novega rudarskega zakona. Poleg 'ega so bile sprejete še uredbe in sicer uredba o državni sladkorni tovarni na Čukarici in uredba o notranji ureditvi Poštne hranilnice
Belgrad, 5 februarja. AA. V generalnem ravnateljstvu državnih železnic je te dni zasedala komisija za izdelavo nove kombinirane potniške tarife meti žcleznico, Jadransko, Dubrovačko in Zetsko plovbo in Rečno plovbo kraljevine Jugoslavije.
Belgrad, 5. februarja. AA. Obrtniška zbornica v Belgradu je prevzela organiziranje obiska jugoslovanskih obrtnikov na letošnjem lipskem sejmu od 23 februarja do 8. marca t. 1. Zbornica bo poslala tja na svo!c stroške več obrtnikov s svojega področja
Pcigrt'd, 5. februirja. AA. Po dobljenih infor-mac'irh pojd» v kratkem v Egipt posebna trgovinska delcgioija. N>na naloga bo proučiti tamkaj možnost okrepitve trgovinskega razmerja med našo kraljevrno in Ejlpton.
Bc'tfrad, 5 lebruarja. AA. V nedeljo ob 9 dopoldne bo v ministrstvu za telesno vzgojo konferenca prcdie Inikov vseh športn:h zvez, predsednika in tainika jugoslovanskega olimpijskega odbora 1er predsednikov krajevnih odborov Belgrada in
Ljubljane. Konferenca bo razpravljala o zakonskem predlogu o upravi telesne vzgoje naroda, ki ga je ministrstvo za telesno vzgojo poslalo ministrskemu svetu.
Belgrad, 5, februarja, m. Iz Niša poročajo, da je tamkajšnja policija odkrila že drugo skupino ponarejevalcev srebrnih kovancev. Vodja teh ponarejevalcev je posetnik Franko Kovič.
Belgrad, 5. febr. A A. Finančni odbor je sprejel tele tri amandmane: Cl. 17 predloga finančnega zakona za 1936-37 je trpba dodali nov odstavek. ki se glasi: Na prošnjo vasi iu občin, ki se nahajajo v krajih, kjpr ni izvršena katastrska meritev, plasiranje posestev se je pa izvršilo oči-vidno jiogrešuo, se izvrši lahko nova meritev in novo plasiranje.
Drugi amandman se glasi: Pooblašča se pravosodni minister, da s soglasjem finančnega ministra lahko najame posojilo pri Drž. hipotekami banki v višini 20 milijonov Din, ta znesek izplača srbski pravoslavni patrijarhiji, kolikor je izdala za gradnjo poslojija za palrijarha in za nastavitev patrijarhijskih, sinodnih in sahorskih pisarn in za njihovo opremo.
Tretji amandman se glasi: V finančni zakon za 1937-38 naj pride: >Pooblašča se prosvetni minister. da s soglasjem finančega ministra najame pri Državni hipotekami banki posojilo 7,500.000 Din za gradnjo poslopja srbskega pravoslavnega bogoslovja v Belgradu.
Sv. oče skoraj ozdravel
Vatikan, 5. februarja, c. Sv. oče je že tako-rekoč popolnoma ozdravel. Spdaj opravlja zopet redno svoje običajno delo. — Ob priliki otvoritve kongresa v Maniili je sv. oče poslal pismo ma-djarskeinu primasu kardinalu Szeredyju, v katerem jx>zdravlja prihodnji svetovni evharistični kongres, ki bo drugo leto avgusta v Budimpešti.
V
Iz Španije
Hudi boîi na fugu
Paris, 5. febr. b. Nn južnem bojišču trajajo hudi boji pri Marbeli, ki pa so šele uvod v veliko ofenzivo, ki naj odloči padec Malage. Glavna ofenziva se bo pričela danes ponoči, ali na v zgodnjih jutranjih urah v soboto. Nacionalistične vojne ladje so odplule na široko morje. Ni še znano, s katere strani nameravajo udariti proti Malagl. Nacionalisti neprestano dobivajo nove okrepitve, ki jih pošiljajo proti Malagl.
Francove vojne ladje so bombardirale Fuengi-rolo in Torre Molinos, kjer Imajo komunisti dobro utrjene postojanke. Rdeči se najbolj upirajo na odseku zapadno FuengirolP. Nacionalisti poročajo, dn so prodrli do mesta Ojén, ki jo kakih 50 kin oddaljen od Malage. Poveljstvo belili je v La Li-neji. Vreme Je jasno in milo.
Mariboru se obeta izredna gradbena delavnost	ХГ* zg""u,°
Sicer smo sedaj sredi zime, ko gradbena delavnost poplnoma počiva, vendar je ta zastoj samo zunanji. Sedaj, ko počiva delo pri zgradbah, ee vrše v tehničnih ateljejih gradbenih podjetnikov priprave za novo sezono, obenem pa se zasebniki, ki mislijo graditi, ozirajo okrog za primernimi stavbnimi parcelami. Prav v tem času se vrše največje zemljiške transakcije, ki so vedno najboljši znak za presojo bodoče gradbene delavnosti. In če presojamo bodočo mariborsko gradbeno sezono samo po zemljiških kupčijah, vidimo, da bo tako živahna, kakor inenda še nobena v povojnem času.
Med zemljiškimi transakcijami je največja nakup velikega kompleksa za unionsko pivovarno. Veletovarnar Josip Hutter je kupil to zemljišče, na katerem je imela bivša GBtzova pivovarna svoje hleve in skladišča, za 1,700.000 Din. Zemljišče meri 10.000 kvadratnih metrov ter predstavlja kompleks najlepših mariborskih stavbišč. G. Hutter namerava celotni kompleks zazidati s šestnadstropnimi hišami, v katerih bo skupno 180 stanovanj. Zazi-dav se bo vršila postopoma, prične pa z gradnjo najbrže že v letošnji sezoni. Na prostoru, ki ga meje Ciril-Metodova, Razlagova, Prešernova in Maistrova ulica, bo zrasel ogromen »Huterjev blok«, ki bo po velikosti še presegal znai Dukičev blok v Ljubljani. Ta blok bo izredno povzdignil ves ta del mesta in bo g. Hutter z zazidavo tega zemljišča veliko doprinesel k olepšanju Maril>ora. — Druga velika gradbena akcija, ki se v tem letu obeta, bo gradba stanovanjske kolonije Hutterjevih delavcev. Letos se bo zgradilo 27 hišic. Prostor za postavitev te kolonije še ni končnoveljavno izbran, vrše se pa že tozadevna pogajanja. Ker se bo vsako leto gradilo določeno število hiš, bo kolonija gotovo v nekaj letih zavzela velik obseg. — Tudi odvetniška zbornica namerava pričeti v prihodnji sezoni z zgradbo svoje stanovanjske in trgovske hiše na Kralja Petra trgu. — Veliko 6e v Mariboru govori tudi o zgradbi palače Vzajemne zavarovalnice, ki
naj bi se zgradila na prostoru med mestom in Be_r-govo hišo na Glavnem trgu. Bilo bi tu najlepše mariborsko stavbišče za reprezentativno zgradbo. Vendar pa stvar še ni končnoveljavno odločena in še ni gotovo, če bo Vzajemna zavarovalnica v Mariboru v doglednem času gradila. — Zagotovljene pa so zgradbe večjega števila dvo- in trinadslrop-nih stanovanjskih hiš, ki 6e bodo zidale v glavnem v Aškerčevi in gornjem delu Cankarjeve ujice. Veliko zgradbo namerava postaviti tudi veletrgovec Gusel na Koroški cesti, 1<i je dokupil poleg svoje hiše še sœednje poslopje ter namerava na tem prostoru graditi.
Prav tako živahna, kakor bo zasebna, pa bo tudi letos javna gradbena delavnost. Mestna občina bo predvsem urejala svoje ceste in trge. Kralja Petra trg se bo reguliral, poleg tega tudi prva polovica Glavnega trga, dočim se bo druga polovica uredila prihodnje leto. Obeta se tudi tlakovanje Koroške ceste do Vodnikovega trga. Poleg tega ima občina v načrtu tudi že za letos gradnjo nove tržnice na prostoru, kjer se nahaja sedaj stara dravska vojašnica na Vojašniškem trgu. Vprašanje gradnje nove carinarnice v tem letu najbrže še ne bo dozorelo, kjer je priprava načrtov silno dolgotrajna zaradi počasne kontrole, ki se vrši v Belgradu. V mariborski okolici se obetajo predvsem velika cestna dela. Tako asfaltiranje ceste Maribor-Št. Ilj in preložitev Koroške ceste k Dravi. Sredstva za to preložitev so deloma že zagotovljena.
V povojnem času, od leta 1919 do 1936 se je zgradilo v Mariboru 243 pritličnih stanovanjskih hiš, 278 enonadstropnih, 30 dvo-, 24 tri- in 4 stiri: nadstropne hiše, dočim se v višja nadstropja še ni povzpela v Mariboru dosedaj nobena stanovanjska zgradba. Nadalje je bila zgrajena v tem času ena šola, ena cerkev (pravoslavna), 90 tovarn, delavnic itd., 87 gospodarskih poslopij, 15 garaž, 164 je bilo pri- in nadzidav na stara poslopja, 235 raznih preureditev, poleg tega pa je občina zgradila tudi veliko moderno kopališče na Mariborskem otoku.
Težave naših
Prejeli smo: »Slovenec« je pod rubriko »Kaj pravite« in v članku »Red v gostilne — zaradi miru v družinah« prinesel poziv oblasti, da pazi strožje na obratovanje po gostilnah, predvsem na prekoračenje policijske ure. Povod k temu je dal uboj, ki se je izvršil pred neko gostilno na Koroškem. Naravno, da v odgovoru na te članke nimamo namena zagovarjati gnusnega zločina, ki je ravno tako obžalovanja in najstrožje obsodbe vreden, kakor oni uboj, ki so ga izvršili nedavno vinjeni fantje na vinogradniškem posestvu pri Sv, Tomažu. Poudarjamo, da s tem, če zastopamo gostinsko obrt dravske baflovine, ne izhaja iz tega, da hočemo morda zagovarjati one — hvala Bogu — maloštevilne gostinske podjetnike, ki v svoji brez-vestnosti, škodoželjnosti in pohlepu grešijo proti obrtnim predpisom. Naša dolžnost je, da zavrnemo očitke, ki bi mogli umazati ves gostilničarski stan.
Povod napadom, kakor se vidi iz članka od strani mater m žen, je brezmejno zauživanje alkoholnih pijač, katero se vidi le v gostilniških obra-"ftfrrdočim se ono pitje, ki se vrši izven gostilniških «iratovališč, niti ne opazi. Taki očitki bi bili prime'™ in upoštevanja vredni tedaj, če bi bil gostilničar tudi danes edini pooblaščen prodajati na drobno alkoholne pijače Ce ugotovimo, da se popije n. pr. več kot dve tretjini vina v dravski banovini izven gostilniških obratov, kar lahko pričajo okrajni načelniki, orožniki, finančni organi, vinogradniki, učitelji, posebno pa železnica, ki do-važa kljub hiperprodukciji domačega vina po cele hI iz Dalmacije, se odpre takoj drugačna slika.
Prodaja žganja je skoro popolnoma izginila iz gostinskih obratov, saj so ta posel prevzeli razni žganjekuharji v taki izmeri, da jim primanjkuje že domačega sadja in da si morajo nabavljati po cele vagone fig, rozin, sliv in brinja izven banovinskih meja. Čudimo se, da tega pijančevanja ljudje ne vidijo, pač pa ga z nakupom alkoholnih pijač pri raznih šušmarjih celo podpirajo. Ali naj navedemo številne društvene veselice, kjer se pije brez meja in se nihče ne spodtakne ob tej priliki ob pijanost in policijsko uro? Menda ni tega še noben dopisnik opazil, ker bi moral sicer vzeti v svoji objektivnosti in poštenosti onega gostilničarja v zaščito, ki ima v nedeljo prazno gostilno, dočim so razni društveni domovi polni zabave in veselja. Ali se po mnenju teh dopisnikov ne godi krivica gostilničar-skemu obrtniku, če mora plačati davke in takse, dočim mu drugi odjema zaslužek in obstanek? Ali še ni nobena mati in žena zalotila vaškega trgovca, ki pod firmo prodaje »vino in žganje v zaprtih steklenicah« proda ob sobotah na dan izplačila več žganja in vina na drobno, kakor pa vsi gostilničarji njegovega okoliša? Kje so oni poročevalci, ki bi
André Gide:	(Nadaljevanje.)
Vrnitev iz Sovjetske Rusije
Pristaviti moram, da mnogim izmed njih nisem bil nepoznan. Nekateri so bi ali moje kn jige. (Ponajvečkrat »Pot v Kongo«.) Ker so po mojem govoru ob pogrebu Gorkega na Rdečem trgu vsi listi prinesli mojo sliko, so me brž prepoznali in je bilo videti, da jim izredno dobro de pozornost, katero sem jim izkazoval. Toda niso svojih simpatij kazali samo meni.
Kmalu se je začelo veliko razgovarjanje. — Jef Last, ki ruščino prav dobro razume in jo govori, nam je razložil, da se jim igrice, ki sem jim jih dal, zdijo zelo ljubke, da se pa izprašujejo, če se zabava z njimi tudi André Gide sam. Jef Last je moral dokazovati, da mu ta mala razvedrila služijo zato, da si odoočije možgane. Kajti pravi komsomolec, ki je usmerjen zmeraj v službo, presoja vse po koristnosti. Sicer pa, brez sitnnrjenja, tudi ta razgovor sam, ki ga je trgal smeh, je bil igra. Toda ker je v njihovem vozu nekam manjkalo znosnega zraka, smo jih kakih dvanajst povabili, naj gredo v našega, kjer se je večer nadaljeval v pesmih in celo v narodnih plesih, v kolikor je to dopuščal prostor v vagonu.
Ta večer bo za moje tovariše in zame oslal eden najlepših spominov s potovanja. In dvomili smo, ali bi bilo mogoče v kaki drugi zemlji spoznati tako nenadno in tako naravno prisrčnost; dvomili smo, ali je tudi v kaki drugi zemlji mladina tako prijazna.4
* Nekaj, kar mi v sovjetski Rusiji tudi ugaja, je Izredno podaljšanje mladosti. Tega smo posebno pri nas v Franciji, mislim pa, da tudi v vseh naših latinskih deželah, tako malo navajeni. Mladost je polna obljub, n naši fantje hitro nehajo obljubljati in se ustale. Od štirinajstih let dalje že vse okoreva. Na obrazu se ne bere nič več začudenja pred življenjem, nič več naivnosti. Otrok skoraj takoj postane mlad mož. Igre je konec.
gostilničarjev
morali že davno naslikati in ožigosati pijančevanje po vinorodnih krajih, ko je skoro vsaka zidanica za sebe nezakonita gostinska obratovalnica in istočasno društveni lokal za zabave, kjer ne poznajo nobene policijske ure in še manj kakega drugega predpisa. Če bi se samo en del tega, kar se dogaja po teh privatnih pivnicah, dogodilo v gostinskem obratovališču, bi ga že davno zaprli, njegov lastnik pa bi bil v Lepoglavi. Toda vsega tega nihče ne vidi in javnost gre že leta in leta molče mimo teh dogodkov. Naše predstavke so ostale brezuspešne, ker se najbrž čaka toliko časa, da bo slovenski narod zaradi žganja in špirita duševno in telesno propadel. Ali ni še nikdo opazil, koliko žganjekuhov je v eni sami vasi! Materam in ženam najbrž ni poznano, da se po deželi, posebno pri — nedeljnih domačih zabavah popije v eni hiši kar po 30 litrov žganja in da dajo našim kmečkim otrokom mesto žgancev in kislega zelja za zajtrk žganje in kruh. Ali morda mislijo poročevalci, da je gostilničar srečen, če prihruli tik pred policijsko uro družba, ki se je napila v zidanici, v privatni hiši, vinotoču ali pri kaki društveni veselici, v gostilniški lokal, da izziva gostilničarja in da mu razbije. kar ji pride pod roko. Vsi ti dogodki ostanejo često neopaženi, če pa se registrirajo, se pripišejo takoj na račun gostilničarja in gostilničarskega stanu. Treba je tedaj ljudstvu vzgoje, da samo ve, kje je mera.
Zvezna uprava je že ponovno zaprosila oblastvo, da naj vzame gostinskega podjetnika, ki ne more mirnim potom odstraniti ob policijski uri goste iz svojega lokala, v zaščito. Na žalost nismo dosegli uspeha, temveč je gostilničar še nadalje v vsakem primeru odgovoren, pa čeprav so krivi gostje, ki pogosto iz hudobnosti ne sledijo pozivu. Kdor odvisi od strank, bo lahko razumel, da se gostilničar premisli zameriti se svojim gostom, ker bi jih izgubil za vedno. Ali naj zagovarjamo nasilno odstranitev gostov iz lokala, da se še bolj pomnožijo primeri, ko so padli gostilničarji kot žrtve svojega poklica.
Napraviti je treba red. Oblastvo naj zaščiti gostilničarski stan v tej obliki, da vsako prekoračenje policijske ure uradno preišče in da bodo tudi gostje soodgovorni. Upamo, da potem žene in matere, če bodo sledile kazni, ne bodo jemale svojih mož in sinov v zaščito.
Podpisana uprava bo vsem materam in ženam za vedno hvaležna, če s svojimi zahtevami preprečijo nadaljnje naraščanje gostinskih obrtov, h kateremu se po navadi zateče oni, ki je že povsod drugod skrahiral. Gostinska obrt naj se da poštenim in resnim osebam, ne pa takim, o katerih obstoji že domneva, da bo njihovo obratovališče
Rekel sem, da se za pokrajino manj zanimam ... Vendar bi kljub temu rad pripovedoval o čudovitih gozdih na Kavkazu. O tistem na meji Kahetije, o onem okoli Bakuma, zlasti pa o tistem nad Boržomom. Nisem poznal lepših in si tudi ne mislim, da bi kje bili: nič grmičevja in vejevja ne skriva debel velikih dreves; to so gozdi, ki jih režejo skrivnostne jase, kamor pade večer pred koncem dneva; človek vidi palčke, ki se izgubljajo v njem. Skozi ta gozd smo šli na poti do gorskega jezera. Tam so nas počastili s tem, da so nam zatrjevali, da ni še nikdar noben tujec prišel tja. Tega ni bilo prav nič treba za to, da bi se mi jezero zdelo čudovito. Na njegovih bregovih brez drevja je čudna mala vas (Tabackuri), devet mesecev j>okopana pod snegom; z velikim veseljem bi jo opisal... Zakaj nisem prišel tja kot tmvaden izletnik ali kot naravoslovec, ki je navdušen, da je odkril tam kopo novih rastlin, da bi na visokih planotah zagledal kavkaški grinto-vec s svojega vrta . . .
A mene zanima človek, ljudje in to, kaj so da iz njih narediti in kaj so iz njih naredili. Gozd, ki me vleče vase, strahotna goščava, v kateri se izgubljam, je goščava socialnih vprašanj. Ta vas v sovjetski Rusiji privlačijo, silijo v vas in vas od vseh strani stiskajo.
II.
V Leningradu sem videl malo od novih predelov. Tisto, kar v Leningradu občudujem, je Petrograd. Ne ooznam lepšega mesta, nobene lep, še zaroke med kamenom, kovino5 in vodo. Človek bi rekel, dn sta ga izsanjala Puškin ali Baudelaire. Včasih vas spominja ludi nn Chiricove slike. Spomeniki v njem kažejo pojwlnn sorazinerjo, kakor tOme v kaki Mozartovi simfoniji. »Tu je vse samo red in lepota*. Duh se v njem giblje z radostjo in z veseljem.
5 Bakrene kujiole in pa zlato konice.
—— Domači
Slovenski zlogi
Dolgo časa se je že šušljalo po Ljubljani, da bodo obupani gojenci JNS, ki so dokončno prišli do sjx>znanja, da z njihovo matično ladjo ne bo nikdar veè nič, ker ima v trebuhu že jxmio vode, samostojno poleteli proti suhi zemlji in si skušali tam poiskati j>rimerno pristanišče. Imenovali naj bi se zopet »staroradikali«, za prvo sredstvo samostojne akcije pa naj bi jim služil list, tednik času primernega imena, v to druščino je zašel tudi bivši ljubljanski župan in bivši dravski ban dr. Dinko Puc, ki je prav zaradi svojega bivševstva kmalu zavzel prvo mesto in tako postal prvi j>odvoditelj, takoj za prvim voditeljem Acom Stanojevičem. Za namero o listu je zvedela tudi »Slovenija« in je iz sočutja brodolomcem svetovala prvi uvodnik, za kar naj bi se porabil govor gosp. bivšega ljubljanskega predsednika dr. D. Puca z dne 27. januarja 1033 o »punktacijah« — »kot punktacije so označevali Jugoslovani v tistih dneh neko lojalno in v bistvu skromno deklaracijo, ki je zahtevala, da se nam Slovencem da nekaj samoupravnih pravic« (»Slovenija«), V tem govoru je gosp. dr. Puc pred vsem mestnim svetom obsodil vsako stremljenje jx> uveljavljenju slovenskih pravic, češ, da je vse dobro in pravično: »Mi ne gremo v kaos pred 1. de-cemboroin 1918, mi imamo 1. december 1018 za svojo magnam chartam, ki je nam Slovencem zagotovila svobodo, razvoj in napredek ... Mi se čutimo svobodne, česar ne čutijo ne koroški, ne primorski, ne drugi po svetu razpršeni Slovenci; mi smo v svojem jeziku dosegli vse česar si v Avstriji niti sanjati nismo upali, naš jezik je državni jezik, kar prej nikdar ni bil in kar v nobeni drugi državi ne bo! « Nato je gosp. dr. Puc še prebral resolucijo tistih pristašev JNS ki so bili fiostav-Ijeni za podeželske župane Takratni me6tni svet je vse »z viharnim odobravanjem« jemal na znanje. — To je torej »Slovenija« svetovala novemu listu za uvodnik.
Medtem pa je novi list že izšel. Tednik s času primernim naslovom »Slovenska beseda«, dasi piše samo v elovenskih zlogih. Prvi uvodnik je napisal dr Dinko Puc sam, pa ne, da bi ponatiekoval svoje nekdanje besede, ampak je povedal nekaj čisto novega. Da so si on in ntegova druščina »Jugoslavijo od vsega r>očetka predstavljali kot državo polno pravic svobode, reda in miru«, da so »v tej veri in navdušenju proglasili edinstvo naroda, a pri tem prezrli, da je zavest skupnosti tisto, kar ustvarja narod«, da so pa »zanemarili vzbuditi in vzgojti to zavest«, da so »vrhu tega. namesto da bi učili državljane veeh stanov, ver in jezikov medsebojnega spoznavanja in spoštovanja, izigravali drugega proti drugemu, da, naučili jih celo medesebojnega sovraštva«, da so »brez političnega načrta prišli v to državo in tako usjieli h koncu tega drugega desetletja, da neprestano govorimo in pišemo o sjxirazumu, v resnici pa delamo v praksi iz enega naroda tri« Tako je bilo torej doslej. Dr. Puc sicer piše v množini >vmi«. »smo«, »bomo«, toda za koga pa naj to velja? Za nikogar drugega kakor za dr. Puca in njegovo druščino, zato smo rekli, da »oni« tako in tako mislijo in gledajo. Odslej bo pa drugače: |x>večati gosjxxlarsko moč celotne države v prvi vrsti, povečanje zadovoljstva in blaginje posameznih stanov v drugi vrsti, delu pa izkazati ono čast in mu dati ono veliavo in jio-udarek, ki ga zasluži — to je pa popolnoma novo, nov program »staroradikalov«.
Listu, idejam in zahtevam gibania in ljudi, ki so mu na čeju, želi vsestranskega uspeha in ga pozdravlja tudi »vodja združene opozicije« gosp. Aca Stanojevič, zadnji tovariš rajnkega Pašiča. ki ima pred seboj še lejio bodočnost in velik pogreb; na drugi strani je natisnjena njejrova kratka izjava.
Edini, ki med vsemi sodelavci lista ve, kaj bi rad, je pisec podlistka »Boljševik«, zato se pa tudi podpisal ni. Ta je jasno in brezobzirno poizkusil ustvarili mnenje, da ie vsak pameten človek ki mu ne gre v glavo, da bi smel kak samcat potnik v tramvaju kupiti dve karti, eno zase, eno pa za svoj cenjeni klobuk, čeprav ima svoj denar in svoj klobuk, in da bi smel klobuk v nabitem tramvaju čepeti na svojem posebnem sedežu poleg- gosp. rodoljuba, ki je njegov lastnik — vsak človek, ki ve. da je to nesmisel, je po opisovanju nepodpisanega piset boljševik in sprevodnik, ki bi rad naredil red in napravil na sedežih prostor za ljudi, mu je ko-
leglo pijančevanja in nemorale. Materam in ženam ter javnosti bi lahko povedali mnogo takih primerov ter navedli tudi njih zaščitnike in zagovornike. Zahtevajte z nami, da se napravi red v prvi vrsti izven gostiln, da pridemo do reda in mira v naših obratih in v vaših družinah. Dokler se ne bodo izkoreninile gori opisane razmere, toliko časa ni prav, da se udriha po stanu, čigar posel je neprimerno težji od vsakega drugega poklica.
Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine.
Prav nič me ni volja, da bi govoril o čudovitem muzeju Ermitaži. Vse, kar bi lahko dejal o njem, bi so mi zdelo nezadostno. Vendar hočem mimogrede pohvaliti pametno vnemo, ki zmeraj, kadar se da, zbira okrog slike vse stvari istega mojstra, ki bi nam bile lahko v pouk: študije, skice, risbe, ki razlagajo, kako jiočasi nastaja delo.
Če se človek vrne iz Leningrada, ga ponesre-čenoat Moskve še bolj bije v oči. Celo ta tlači in duši človeka Razen nekaj redkili izjem so stavbe ostudne, pa to ne samo najmodernejše. Nobena so nič ne ozira na drugo. Vem, da se Moskva spreminja od meseca do meseca. To je mesto, ki se oblikuje. O tem priča vse in človek to povsod kar diha. Toda bojim se, da so slalio začeli. Režejo, prekopavajo, vrtajo, jiodirajo. pozidavajo, toda vse to kar nekam na slejio srečo. Moskva pa ostaja kljub svoji ostudnosti privlačno mesto nad vsemi: njeno ižvljenje je silovito. Nehajmo ogledovati hiše; tisto, kar me tukaj zanima, je množica.
V poletnih mesecih hodi skoraj vse v belem. Vsakdo je podoben vsem. Nikjer drugje kakor na moskovskih ulicah ni v taki meri čutili posledic socialnega izenačenvanja: družba brez razredov; zdi se, da ima vsak njen člen iste jiotrebe. Pri tem komaj kaj malega |iretiravain. Izredna uniformiranost vlada v nošah; nedvomno hi se kazalo to prav tako pri dušah, samo če bi jih bilo moči videti, in lo je tisto, kar dopušča vsakomur, da je vesel in da je vesel tudi nn pogled. (Tem ljudem je tako dolgo manjkalo vsega, da so zdaj zadovoljni s prav neznatnim. Dn le sosed nima več pn je človek zadovoljen s tem, kar ima.) Šele po zrelem pregledovanju se pokažejo razlike. Na rvi pogled se tukaj posameznik utaplja v nino-ici in je tako malo svojski, da se človeku zdi, da bi moral, kadar govori o ljudeh, ujiorabliati de-lilnik in reči, ne ljudje marveč človek.
Potopim se v to množico: kopi jem se v človeštvu.
Kaj delajo ti ljudje jired to trgovino? Stoje v kači; v koči, ki se vleče do sosednje ceste. Ka-
odmevi ———
munist. Tako se ie v prvem jiodlistku »Slovenske besede« hotel boljševizem izenačiti z zdravo pametjo.
Upamo, da je gjosp. dr. Puc dosegel, česar si v Avstriji niti sanjati ni upal.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Offl. rog. S. br. 30174/35.
Zadrega JNS-tisha
Nesporno dejstvo, da država sicer previdno in varno — Balkan urediti ni šala — pa vendar vztrajno napreduje, tako v zunanjem kakor v notranjepolitičnem oziru. Tega dejstva ni mogoče tajiti in ga nihče ne taji, razen tistih zagrizencev, ki ne morejo preboleti, da se je napredek začel razvijati takoj potem, ko je morala JNS umaknili svojo težko roko z države. Nekateri dogodki so pa že taki, da molče ni mogoče mimo njih in tisti, ki imajo tako lepe spomine na zlato dobo JNS, so v zadregi: dogodke je treba proslaviti, pa vendar tako, da bi se ne videlo, kdo jih je priklical v življenje. Tako je te dni država slavila podpis prijateljske pogodbe z Bolgarijo. Tudi slovenski jns-arji so se spomnili tega velikega dogodka, ki je izrazito zunanjepolitične narave. Ker pa jim je sedanji zunanji minister trn v peti, je treba tudi uspehe zunanje politike tako proslavljati, kakor da imajo pri njih vsi drugi zasluge, razen zunanjega ministra. Tako so slovenski jns-arji slavili bolgarsko-jugoslovansko prijateljstvo in se v vso rdečico na obrazu izogibali imena dr. Stojadinoviča, ker pač ni »njihov«. Ako bi
se kaj takega zgodilo pod njihovim zunanjim ministrom — koliko bi vedeli povedati o njegvoih zaslugah. Tem ljudem je pač samo za to, kdo je »njihov« in kdo ni; kdo bolje skrbi za državo, po tem ne vprašajo, ker jim ni za državo.
Druga taka zadrega 6 prav tako smešnim izhodom jih je obšla ob povratku inž. Košutiča iz inozemstva. Vsej državi in inozemskim opazovalcem je ta nemoteni povratek dokaz, da jc zmede, ki jo je zasejala JNS, čim dalje manj in da prehajamo v mirnejšo in pravičnejšo dobo — in zopet: po padcu JNSI Preveč bridko bi bilo, ako bi morali
jns-arji to priznati, zato jih je včerajšnje »Jutro« poizkusilo potegniti iz zagate in je razglasilo, da ta povratek ni nič posebnega, ker dolgoletna odsotnost inž. Košutiča .>ni bila prisiljena, temveč prostovoljna« in bi torej s svojim povrat-kom lahko dokazal pomirjenje razmer, kadar bi hotel, tudi pod tako imenovanim nasiljem JNS. — Inž. Košutič res ni bil nikdar izgnan iz države, ker se je »pravočasno«, t. j. v juniju 1. 1929, umaknil v inozemstvo, кјет je ostal do 30. januarja 1937, seveda pojjolnoma prostovoljno, le obmejni organi eo imeli nalogo, da ga takoj primejo, ako bi prekoračil mejo. Tako se je te jutrovske »prostovoljnosti« nabralo skoraj za celih osem let. Na omenjeni odlok, ki je prava past za »prostovoljne« emigrante, so že vsi drugi skoraj pozabili, razen vestnih obmejnih organov, ki inž. Košutiču niso mogli dovolili proste poti, dokler ni sedanji notranji minister odloka tudi formalno razveljavil, kar je opravil brzojavno, popolnoma nasprotno od JNS, ki je marsikomu brzojavno vzela svobodo. In
zopet zadene glavno glasilo JNS na »eedanjega notranjega ministra«, zato beg pred gorjačo JNS in povratek v mirno državo proglaša za prostovoljno pustolovščino!
Pa Se to ve »Jutro«, da ta povratek nima nobenega pomena, ker se inž. Košutič ne bo znašel v »kompliciranih strujah narodnega pokretac. Že kašne skrbi ima »Jutro!«
V resnici je pa inž. Košutič pravilno izvoljeni podpredsednik bivše HSS in bo prevzel vse tozadevne funkcije. Pisarniške posle za enkrat še vodi prof. Jakob Jelašič, pričakuje pa se, da se bo v kratkem vrnil iz inozemstva tudi tajnik stranke dr. Jurnj Krnjevič. Vsej javnosti so taki povratki najboljši dokaz, da sedanja vlada iskreno namerava izpolniti zahtev Hrvatov in vprašanje hrvatskih emigrantov odpravili s sveta. Gotovo bo tako postopanje vlade imelo dobre posledice tudi na rešitev hrvatskega vprašanja, je pa neizpodbiten dokaz mirnejšega ozračja. To misel je izrazil tudi inž. Košutič sam v izjavi, ki jo je še pred svojim odhodom dal inozemskim Časnikarjem in dr. Žiga Sol o bnjegovem povratku v Zagrebu. To so najbolj zanesljiva znamenja, da nastopajo spravljivejše razmere, ki ji ves JNS-tisk no more utajiti.
kih dvesto do tristo jih je tu, ki čakajo prnv mirno in potrpežljivo. Zgodaj jo še, trgovina še ni odprla svojih vrat. Čez tri četrt ure pridem spet nazaj: še zmeraj ista množica, čutim se: čemu je neki dobro, da pride človek prej na vrsto? Kaj s tem pridobi?
»Kako, kaj pridobi?... Edino prvini postrežejo z blagom.«
In ljudje mi razlagajo, da so lisli naznanili, da je dospela velika množina... ne vem že česa, a mislim, da so tisti dan bile blazine. Morda jih je štiristo ali petsto kosov, za katere se bo oglasilo osemsto, tisoč ali petnajststo ljubiteljev. Še preden bo večer, no bo ostala niti ena sama. Potrebe so tako veiike in občinstvo tako številno, da povpraševanje že dolgo presega ponudbo, diî jo presega za veliko. Ne posreči se, dn bi bilo česa dovolj.
Nekaj ur pozneje prodrem v trgovino, ki je ogromna. Notri vlada neverjetna gneča. Prodajalci nič ne izgubljajo glave, zakaj okoli njih ni niti najmanjšega znamenja o nepotrpcžljivosti. Vsakdo čaka, da pride vrsta nanj Ta sedi, oni stoji, vču-sih drži na rokah otroka. Vsi brez zaporednih številk, pa vendar ni nič nered«. Če bo treba, bodo prebili tu dopoldne, ve« dan v ozračju, kjer se Človeku, ki prihaja od zunaj, v začetku zdi, da sploh ni mogoče dihali. Potem se navadi nanj, kakor se pač človek navadi na vse. Napisal bi: človek se uda. Toda Rus je dosti več kakor udan: zdi se, da inu čakanje ugaja, in zato vas pušča čakali, kolikor mu ugaja.
Zdaj sem se rinil skozi množico, potem me je spet množica nosila s seboj in tako sem pregledal trgovino od vrha do tal. podolgem in počez. Blago ie skora ivse do malega odvratno Človek bi celo lahko mislil, da бо tkanine in predmeti kar se le da neprivlačni zato, da krofe poželenje, (ako da bi ljudje kupovali samo zato, ker so zelo potrebni, nikdar pa iz sladkoenednosti. iz požclenia.
Kaj pravite?
Posloont svet, trgovec, obrtnik itd., zlasti pa denarni zaoodi stremijo, bržčas je ta običaj na vsem svetu, za stališčem, da svoje stranke in odjemalce čim najbolj vestno, prijazno in prompt-no postrežejo. To gospodarsko splošno načelo je menda znano že zamorcem. Izobraženemu človeku ne bo prišlo nikoli na um, da bi stranke, od katerih Ima korist in morda celo eksistenco, odbijal z nerazumljivimi gestami. In med take geste spada tudi dejstvo, če kdo noče občevali s svojimi stalnimi klijenti v njihovi deželi o njih jeziku, čeprav je ta jezik tudi državni. Ali mislite, da je kljub temu vendar le mogoče pri nas, da obratuje v sredi Slovenije bančni zavod samo s slovenskim denarjem in samo s slovenskimi depoziti ki jih deloma niti obrestovati ni treba, in da takšna banka posluje o Sloveniji s svojimi slovenskimi strankami v jeziku, ki ni slovenski? Alt je nevednost, ali je kaj drugega? Kaj pravite?
Koledar
Sreda, 6. febr.: Doroteja, devica, mučenica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrla gdč. Marija Rutar, poseslnica. Pokopali jo bodo v nedeUo ob pol 4. popoldne. — V četrtek je mirno v Gospodu zaspala gospa Pavla Miklauc, roj. Ločniker. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
-f- V Složirali pri Ljubljani je umrla gospa Ivana M a y e r, učiteljica v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 4. popoldne
■f V Novem mestu je umrl dolgoletni naročnik »Slovenca«, gosp. Marko Ulaga, podpreglednik finančne kontrole v pokoju. Pokojni je bil rojen 10. marca 1365 v Planini pri Sevnici na Štajerskem. Služboval je delj časa na Koroškem in Primorskem, po prevratu pa v Novem mestu, kjer je bil tudi upokoien.
-f- V Pungertu, župnija Št. Vid pri Stični je nmrl 3. februarja G rožni k Jožef, oče državnega pravdnika v Novem mestu. Bil je dober gospodar in skrben oče 9 otrok Star je bil 89 let.
■f V Murski Soboti v bolnišnici je umrla, zadeta od možganske kapi, g. Ivana D e č m a n . Pokopali so jo v Mariboru.
Naj jima sveti večna luči Zalujčim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Nova zdravnica. Na zagrebškem vseučjlišču je bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva gdč. Marija M o g i 1 n i c k a , hčerka zdravnika v Št. Juriju pri Celju. Čestitamo!
= Poroka. Dne 3. februarja ee je poročil gosp. Avgust Dobrave, predsednik občine Sedlarjevo, posestnik, gostilničar in trgovec v Polju, z gospo Angelo Turkovo iz Imenega. Zaslužnemu in vzornemu možu in njegovi družici naj Bog blagoslovi njihovo бкирпо življenje.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sel grenčice«.
—	S Kofe nam poročajo, da je dospel na Kofce na dopust iz Južne Srbije g. župnik Za-krajšek ter bo ostal tam delj časa. Ves ta čas bo vsak dan sv. maša v kapelici pri Domu na Kofcah.
—	Proslava velike zmage hrvatske mornarice nad Benečani. Letos bo preteklo 1050 let od velike morske zmage hrvatske mornarice nad Benečani pri Makareki. Ta značilna zmaga v hrvatski zgodovini je bila dobljena 18. septembra leta 877. V tej bitki je bila popolnoma uničena beneška mornarica, padel pa je tudi sam beneški dož Peter Candiano. Posledica te bitke je bila, da бо Benečani nad 100 let plačevali davek hrvatskim vladarjem za svobodno plovbo ob vzhodni obali Jadrana. Ta pomembni datum v hrvatski zgodovini bodo slovesno proslavili. »Jadranska straža« v Splitu je dala pobudo, da bi imela proslava hrvatske zmage nad Benečani splošen narodni značaj. Proslava se bo vršila v Splitu in v Makarski.
—	Iz Prage v Španijo. Praški dnevnik »Exprès-: se v letošnji 23. številki bridko pritožuje nad razmerami v Aleksandrovem kolegiju v Pragi, ki je dobrodelna ustanova, namenjena jugoslovanskim akademikom. Okrog 26. januarja so v tem kolegiju pogrešili 15 akademikov (med njimi dve visokošolki), menda sta tudi dva Slovenca vmes, ki so po vseb okoliščinah sodeč pobegnili h komunistom v Španijo. List poudarja nič kaj veselo posebnost, da je večina jugoslovanskih dijakov v Pragi levičarskega mišljenja, da pa levičarji postanejo šele v Pragi in da je bog teh 15 akademikov prvi vidni sad levičarskih vplivov. Predsednik odbora, ki skrbi za Aleksandrov kolegij v Pragi, je znani dr. Peter Zenkl, ki utegne postati župan mesta Prage. »Exprès« izraža upanje, da bo po tem opozorilu razmere v Aleksandrovem kolegiju že tako uredil, da se Jugoslavija ne bo mogla pritoževati, da ji Praga vzgaja levičarske agitatorje. Policija pa sedaj zasleduje, kdo je tem komunističnim »prostovoljcem« dal denar za tako dolgo potovanje.
—	Podaljšanje roka za vložitev prijav za pri-dobnino. Vse one davkoplačevalce, ki so podvrženi prijavi pridobnine, pa tega do 31. januarja t. 1. iz kakega vzroka niso storili, opozarjamo, da to še lahko store d» 15. lebrnarja t. I. — Jugoslovanska knjigarna ima v zalogi potrebno tiskovine, in sicer: Davčnn prijava zn pridobnino, pola 1 Din; Pripomoček za sestavo davčne prijave za pridobnino, komad 1 Din; Pripomoček za sestavo pridobnine (za gostilnifarskc obrate), komad 1 Din; Davčna prijava za splošni davek nn poslovni promet in davek nn luksue, pola 1 Din; Davčna prijava za rentnino, pola 1 Din. Poleg navedenih tiskovin ima imenovana knjigarna v zalogi še druge davčne tiskovine.
—	Vremenska napoved. Evropa: Topli val zraka se razprostira nad vso Evropo, hladni val jc samo še nad vzhodno Rusijo. Oblačno, deloma /. jutranjimi meglami v jugovzhodni Evropi. V srednji in zapadni Evropi dež. Sneži v Rusiji In v območju Baltiškega morja. — Jugoslavija: Deloma obiačno v vsej kraljevini. Megla v dolinah rek in kotlinah. Dežja in snega ni. Temperatura se ni mnogo spremenila. Najnižja Zaječar —9, najvišja Dubrovnik + 18 stopinj. — Napoved za danes: Toplo vreme. Oblačno v Primorju in severno zahodnih krajih. Tu in tam dež, megle v dolinah rek.
_ Nesreča pri sankanju. V ljubljansko splošno
bolnišnico je bila včeraj pripeljana 11 letna posest-nikova hčerka Marija Jurjovič z Vrhpolja pri Kamniku. Pri sankanju si je zlomila desno nogo.
—	Prepovedan tisk. »Službeno novine« št. 25 objavljajo, da.je drž. pravdništvo v Zagrebu pre knvedalo »rodajati in razširjati letak z naslovom
»Poslednja poruka -j- Svetozara P.ribičeviča glav-nom odboru SDS i svima pristašema« dalje knjigo
»Seljaci protiv fašizma« in št. 48 tiskopiea »Ekonomska politika«. Tiskano vee v Zagrebu.
—	Smrt neznanega berača. V noči med sredo in četrtkom je umrl v Praprečah pri St. Vidu pri Stični v hlevu neznan berač. Star je bil približno 60 let Nihče pa ne ve za njegovo ime in ne za njegovo domačijo.
—	Velik požar v rudniku pri Banjaluki. V četrtek zvečer je izbruhnil velik požar v državnem rudniku blizu Banjaluke. Med požarom je eksplodiral novi transformator, kar je povzročilo velik strah med okoličanskim prebivalstvom. Preiskava ie dognala, da je požar nastal, ker so se vnele obleke delavcev, ki so se sušile v kopališču na parnih ceveh. Škoda je velika.
—	Morilci na svobodi. V Zenici бо iz kaznilnice odpustili v četrtek 35 kaznencev. To so večinoma jetniki, ki so bili obsojeni na smrt, pa pozneje pomiloščeni na dosmrtno ali 20 letno ječo, katerim pa je bila z zadnjo amnestijo znižana kazen tako, da so dobili pravico do pogojnega odpusta. Ko so jetniki zvedeli, da eo prosti, so mnogi od njih od veselja jokali.
—	Žalosten konec svatbe. V Gornjem Bukovcu pri Karlovcu so imeli svatbo, na katero so prišli gostje iz več vasi. Med njimi je bil tudi Mijo Cvet-kovič iz Prihova, ki je od veselja streljal iz eamo-kresa. Samokres pa je odpovedal. Ko je hotel Cvet-kovič pogledati, kaj je, ni bil dovolj previden. Preiskoval ie samokres, ki se je pa nenadoma sprožil in strel je zadel kmeta Franca Petrušiča ravno v čelo. Petrušič 6e je zgrudil mrtev na tla. Umevno, da je v hiši namesto svatbenega veselja zavladala globoka žalost.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavile pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 0, Ljubljana.
—	Pri razpokanl koži, ozeblinah, lišajih In Izpuščajih čudovito deluje .OBLAKOVO KAMI-LIČNO MAZILO«.
—	Večja korist brez večje energijske porabe je cilj vseh tehničkih raziskavanj, bodi. da 6e gre pri tem za avtomobil, zračno ladjo, radio ali razsvetljavo. Ravno pri zadnjem so dosežene nenavadne izboljšave od vpeljave električne razsvetljave. Izžarevanje svetlobe, ki je bilo nekoč pri žarnicah z ogljeno nitko tako slabo, se je zelo povečalo in zboljšalo z upotabo raznih drugih materij (osmium, tantal itd.)), kakor tudi z iznajdbo žarnice z Wolframovo nitjo. Nadaljnje znatno izboljšanje je bilo doseženo z uporabo s plinom polnene žarnice z dvakrat navito nitjo. V primerjavi z nekdanjimi žarnicami z ogljeno nitko, dajejo nove mnogo cenjene Osram—D—žarnice pri isti porabi v vatih sedemkrat več svetlobe. Uporaba Osram—D—žarnice je potrebna iz higijenskih ozirov radi čuvanja oči, ki morejo spoznati brez napenjanja vse potankosti le pri dobri razsvetljavi, ter iz gospodarskih ozirov, ker spremene tok. ki ga moramo plačati v večjo svetlobo. Ker ni vsaka žarnica Osram, mora odjemalec paziti na znamko Osram, ki je najboljše kvalitete na svetu. Osram-D-žarnice imajo na sebi in na ovitkih garancijsko znamko, ki označuje svetlobni učinek v dekalumenih (Dim) in porabo toka v vatih (W). Pri Osram-D-žarnicah je zlasti koristno za odjemalca vatna poraba za svetlobni učinek Dlm,_ ki je nenavadno mala. Ce je n. pr. označeno na žarnicah: »125 Dim 97 W« ima s tem odjemalec garancijo na svetlobni učinek 125 Dim pri nenavadno mali porabi 97 vatov. Ker nam Osram žarnice nudijo dobro j*> ceni razsvetljavo, je upravičeno radi očuvanja naših oči in izboljšanja naše delazmož-nosti uporabljati večje tipe žarnic, kakor je to bilo doslej.
Ljubljano
V soboto, dne 6. februarja.
Gledališče
Drama: Sobota, 6. februarja: »Korajža velja«! Rod B. — Nedelja, 7. februarja ob 15: »Na ledeni plošči-:. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: >I)ež in vihar«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ponedeljek. 8. februarja: Zaprto. — Torek, 7. februarja ob 15: »Repoštev«. Dijaška predstava. Cene od 14 do 2 Din.
Opera: Sobota, 6. februarja: >Baletni večer«. Premierski abonma. — Nedelja, 7. februarja ob 15: »Pri treh mladenkah. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Navihanka«. Izven. — Ponedeljek, 8. februarja: Zaprto. — Torek, 9. februarja: »Navihanka«. Izven.
Predavanja
Katoliško prosvetno društvo v Šiški. Samostanska dvorana, v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 8 zvečer predpustno predavanje. Izvaja dr. L. za smeh, dobro voljo in kratek čas.
Mineraloški institut univerze. Dr. Lavo Čer-melj bo v ponedeljek, dne 8. februarja ob 6 zvečer predaval o temi »Rudjer Bošković kot predhodnik Einsteina. Vstopnina 2 Din, za dijake 1 Din.
Prireditve in zabave
Frančiškanska dvorana: Ako hočete, da se boste na pustni torek, dne 9. t. m. od srca nasmejali pri dveurnem pestrem večeru, ki ga priredi v novi dvorani frančiškanska prosveta, vam priporočamo, da si takoj rezervirate sedeže po 4 in 3 Din v pisarni »Pax et bonum* v frančiškanski pasaži.
Trnovski prosvetni dom (Karunova ulica 14.) Prosvetno društvo Trnovo ponovi v nedeljo 7. februarja ob 8 zvečer veseloigro s petjem »Tri sestre«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne.
Samostanska dvorana v Spodnji šiški: V nedeljo in torek, obakrat ob 8 zvečer, spevoigra »Povodni mož«, priredijo in izvajajo pevci Cerkvenega pevskega zbora.
C'eskoslovenskâ Obec v Ljubljani bo priredila (utrl ob 16 v Narodnem domu predstavo lutkove-ga gledališča. Na sporedu veseloigra Kozel mojstra Dretve.
Zn bohemski vefer naših igralcev 9. t. m. pri Mikliču so vstopnice v predprodaji pri operni blagajni. Začetek ob 20.
Društvo banovlnskih uslužbencev т Ljubljani priredi dne 8. februarja t. 1. (ponedeljek) ob 20 družabni večer г zelo pestrim sporedom v prostorih hotela Miklič v Ljubljani. Vsi državni in samoupravni uslužbenci in prijatelji so vljudno vabljeni. Vstop prosti
Sestanki
Prosvetni dom v Trnovem. Drevi ob 8 ima moški odsek Prosvetnega društva Trnovo redni sestanek, na katerem bo predaval goep. Gabrovšck, ravnatelj Zadružne zveze.
Društvo za varttvo deklet v Ljubljani bo imelo svojo letno glavno skupščino v nedeljo, dne 7. lebrnarja ob 10 dopoldne v verandni dvorani hotela Union po običajnem dnevnem redu.
Rokodelski odet
Rokodelski dom. Komenskegn ulica 12: Jutri ob sedmih zvečer in pustni torek ob osmih zvečer Ik> vprizoritev nove igre »Z dežja pod kap«. Igra je velezabavna izborila igra s petjem. Pred igro nastopi društveni moški zlior pod vodstvom
Ig. R. Kristana. Vstopnice za obojno prireditev — za jutri in za torek — bodo na razpolago Jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu.
Kino
Kino Kodeljevo (tel. 31-62) Igra danes in jutri »Zadnjo rožo« s komornim pevcem drž. opero berlinske Schelgom Roswaengom In »Ave Marijo« z Marijo Bogdo.
Kino Vič predvaja danes ob И9 In jutri ob 4, 6 in 8 zvečer film »Zeleni domino«.
1 Baragova nedelja. Po sklepu pastoralne konference ljubljanske duhovščine se bo v smislu navodila prevzvišonega gospoda škofa z dne 3. oktobra 1036 praznovaia v Ljubljani Baragova nedelja jutri, dne 7. februarja. Namen te nedelje Je: pridigarji naj govore o Baragi, naj pozivajo na molitev za njegovo beatifikacijo ter naj omenjajo tudi novo, njemu posvečeno semenišče. To nedeljo naj bo tudi cerkveno darovanje za novo semenišče in naj se v ta namen tudi pobira po cerkvi. — Po vseh ljubljanskih cerkvah se bo jutri praznovala Baragova nedelja. Vse vernike mesta Ljubljane prosimo, naj ee odzovejo povabilu; molijo naj, da bi škof Baraga kmalu dosegel čast oltarja ter naj drage volje darujejo svojo darove za njegov najlepši spomenik, za novo bogoslovno semenišče! Vsak naj po svojih močeh daruje in tako pomaga našemu prevzvišenemu nadpastirju postaviti škofu Baragi ta njemu dostojen sjxmienik!
I Stolnica. Jutri, v ponedeljek In v torek je v stolnici štiridesetiirna pobožnoet: Sv. Rešnje Telo bo vse dni ves dan izpostavljeno, od ponedeljka na torek tudi celo noč. Vse tri dni je popoldne ob 4. pridiga, nato slovesne litanije, v torek za sklep zahvalna pesem. — Jutri, v nedeljo, se bomo obenem spominjali 33. svetovnega evharističnega kongresa, ki se vrši te dni v ManilH. Glavna slovesnost bo popoldne ob 4. Cerkveni govor bo imel prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman, ki bo nato opravil tudi slovesne pete litanije in podelil slovesen blagoslov z Najsvetejšim. Ob tej priliki se bo tudi priredila zbirka za novo bogoslovno semenišče, za Baragovo. Tudi pri vseh drugih opravilih se bo pobiralo v ta namen. Verniki ste najvljudneje vabljeni, da pridete vse tri dni v obilnem številu molit Jezusa. Gospode, može in mladeniče še posebno vabimo, da se udeleže nočnega češčenja v noči od ponedeljka na torek. Vse vernike prosimo, da radi darujejo za novo bogoslovno semenišče. V ljubljanski stolnici je škof Baraga daroval svojo novo mašo; naj verniki prav v tej stolnici z veseljem darujejo za njegov najlepši spomeniki
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Združenje kleparskih in inštalaterskih mojstrov poživlja članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana g. Alojzija Vrabca, ki bo v nedeljo ob 2. popoldne izpred splošne bolnišnice.
1 Nujna je namestitev brezposelnih učiteljic in učiteljevi Vljudno prosimo cenjene naslove, ki smo jim poslali gornjo izjavo v podpis, pa nam ni mogoče najti njihovih uradov, da nam jih jKidpisaue dostavijo na naslov: Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov, Frančiškanska ul. 6. — OBUA
1 Železniški upokojenci, staleža postaje Ljubljana- glavni kolodvor, ki so zavarovani pri bolniški blagajni za državno prometno osebje, vabimo, da se čimprej zglasijo v računski pisarni postaje Ljubljana—glavni kolodvor. Termin do 20. februarja 1937 Seboj je prinesti članski list bolniškega fonda. Za otroke nad 18 let stare, ki obiskujejo šolo, potrdilo šole odnosno dijaško knjižico.
I Tudi potrošnja jajc manjša. K jx>trošnji mesa in mesnih izdelkov, ki so bili zatrošarinjeni, še pristavljamo zanimive podatke. Lani je bik) zatroša-rinjeno 104.442 kg raznega presnega mesa in mesnih izdelkov. V letu 1913 pred vojno pa je Ljubljana porabila 229.982 kg presnega, suhega in pre-kajenega mesa. Zanimiv so podatki o porabi jajc, uvoženih v Ljubljano in zatrošarinjenih. Za lansko leto izkazuje statistika uporabo 12,663.289 jajc, predlanskim 13,764.183, v letu 1934 pa celo 14 milijonov 251.972 jajc Pred vojno leta 1913 je Ljubljana porabila 3,158.273 jajc. Leta 1933 pa 6.580.026. Potrošnja jajc pa je mnogo večja, ker je treba upoštevati, da pridejo na trg tudi jajca, ki jih prineso kmetice z Barja in okolice, ki spada že pod mestni okoliš in ni treba za nie plačevati trošarine.
1 Za tatvine na glavnem kolodvoru — 1 leto. Za tatvine, ki so izvršene na kolodvorih in eličnih javnoprometnih krajih, določa novela h kazenskemu zakonu hujše kazni. Zakonodajalec je imel pred očmi, da zatre take tatvine in se mu je v splošnem to posrečilo. Pred malim kazenskim senatom se je včeraj zagovarjal 25 letni sobni 6likar. že večkrat zaradi tatvine kaznovani Anton Š., rodom iz ljubljanske okolice. Večkrat je poskušal novembra in decembra lani vlomiti v tovorne vagone, a je bil prepoden. Poskušal je odnesti moko, Kolinsko ciko-rijo in premog. Sredi decembra je hotel odnesti iz tovornega vagona razno stekleno blago v vrednosti 640 Din na škodo tvrdke Agnola. Odnesel je tudi okoli 170 kg premoga. Zaradi poskušne vlom-ne tatvine obtoženi Anton S. se je zagovarjal, da je to napravil deloma v pijanœti, deloma v skrajnem pomanjkanju. Mali senat ga je obsodil na 1 leto strogega zapora, kakor tudi v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Celîe
c O jugoslovanski ekspediciji v švicarske Alpe
je predaval gosp. Andrino Kopinšek, znani celjski alpinist in je ob spremljevanju krasnih skioptičnih slik pokazal navzočemu občinstvu najvišje vrhove v švicarskih Alpah. Članom te ekspedicije ве je v kratki dobi 8 dni posrečilo naskočiti najvišje vrhove Alp in sicer ob skrajno slabih snežnih odnosno ledenih prilikah.
c Pevski zbor »Celjskega Zvona« ima radi nastopa pri akademiji KPD, ki bo v ponedeljek, dne 8. februarja, vajo za mešani zbor v nedeljo, dne 7. februarja ob 8 zjutraj na odru Ljudske posojilnice.
c Predrzna tatica v rokah pravice. Včeraj se je posrečilo celjski policiji aretirati predrzno sleparko. Sredi novembra lanskega leta je v Celju prvič poskušala svojo »srečo«. Prišla je na stanovanje brivca 2. in povedala služkinji, da jo pošilja njena gospa z naročilom, da ji ta izroči 200 Din. Nekaj ani pozneje je prišla h krojaškemu mojstru B. G. in ei pri njem vzela sobo v najem. Krojaču jc dejala, da je dijakinja, hčerka tovarnarja in da ji je bil kovček ukraden. Prosila ga je za posojilo 500 Din. Ker pa jih krojač ni imel, si jih je izposodil in ji izročil denar. Ko je dobila denar, je odšla in se ni več vrnila. Istega dne je zof>et skušala na prav tak način izvabiti od hotelskega sluge 400 Din, kar pa se je ni posrečilo. Januarja letos ee je pojavila zopet pri neki kuharici in se izdajala, da je v službi šivilje X. Y, ki jo pošilja z naročilom, da ji ta izroči 73 Din. Na ta način je izvabila denar še od dveh služkinj in sicer od prve 300 Din. od druge pa 200 Din. Končno se je policiji le posrečilo izslediti nesramno tatico v osebi 18 letne F. Marije iz Slovenske Bistrice
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »Igra ljubezni« (Gustav Frôhlich). Ob 16 matineja »Kontušovka« (veseloigra).
Maribor
m Dvojni jubilej slavi lastnik znane mariborske drogorije g. Ivan ThOr. Te dni Je prazaioval e evojo gospo soprogo Rozo roj. Seiler srebrni poročni jubilej, obenem pa je minilo 25 lot, ko ei jo v Gosposki ulici ustanovil svojo renomirano dro-gerijeko prodajalno. Gospodu Thttru želimo šo mnogo uspehov.
m Žetev sinili je obilna. V Vrazovi ulici U na Pobrežju je umrla soproga čevljarskega mojstra goapa Lucija Centrih, etara 74 let. — Na Koroški cesti 19 je ugrabila bela žena 68 letnega poštnega poduradnika v pokoju g. Alojza Adamiča. Pokojnik je bil v Mariboru zelo znan ter se je dolgo let vneto udejetvoval pri godbi Katol. omladine. — V Gregorčičevi ulici 2*2 je umrl upokojeni ravnatelj g. Anton Skube, star 88 let Pokojnik je bil nad 50 let uelužben pri bivši sloviti mariborski tvrdki Scherbauin kot prokuriet in ravnatelj podjetja ter je bil v predvojnem Mariboru zelo znana osebnost. — V bolnišnici je pobrala smrt 74 letno zasebnico gospo Marijo Tancer in 27 letno soprogo čevljarskega mojstra goepo Jožefo Gobec. Svetila pokojnim večna luči
m Kamniški igralci vabijo na ponovitev veseloigre, ki bo v nedeljo po večernlcah.
m Gledališče in anonimni dopisi. Gledališka uprava nas proei za naslednje sporočilo javnosti: »Gledališče na anonimne dopise ne more odgovarjati. Zato proei, da se dopisniki podpišejo, pa bodo prejeli odgovor.
m Licitacija za oddajo kantine bo dne 15. L m. ob 11. v pisarni vojašnice Vojvode Mišiča ob Tržaški cesti. Pravico do zakupa imajo invalidi. Natančnejši pogoji eo razvidni v pisarni omenjene vojašnice.
m Drzen vlom т Vinarsko šolo. Zadnje dni ee udejstvuje v Mariboru drzna vlomilska roka, ki pa po mnenju policije nima zveze z znanim vlomom v Bizjakovo zlatarno v Gosposki ulici, pač pa z vlomom v občinsko pisarno v Studencih, kjer so uplenili 2700 Din v navrtani blagajni. V noči od četrtka na petek je bil izvršen nov vlom, to pot pa v pisarno Vinarske in sadjarske šole pod kalva-rijo. Vlomilci eo vdrli v notranjost skozi obednioo, na kateri so etrli šipe na oknu. Potem so odprli vrata na pisarnah s ponarejenimi ključi, deloma pa z veliko sekiro. Odprli so na vseh pisalnih mizah predale ter vse dobesedno razmetali. Od-neeli so ročno blagajno, v kateri je bilo kakih 500 dinarjev, nekaterim profesorjem so pobrali iz predalov v pisalnih mizah j>o nekaj sto dinarjev gotovine, drugega plena pa niso našli. Veliko jekleno blagajno so pustili popolnoma v miru ter se je eploh niso lotili.
m Preiskava o vloma ▼ Bizjakovo zlatarno v Gosjsoski ulici še ni prinesla ničesar bistvenega. Policija ima sicer že neke nove sledi, ki jih pa zaenkrat še drži v tajnosti. Zanimiva je drznost, s katero je izvršil vlomilec svoje delo. V Tkalski ulici — v neposredni bližini zlatarne — je oblekel preko svojega plašča črn klotast delovni plašč, kakor jih nosijo običajno nameščenci v trgovinah. Preoblekel se je za vežnimi vrati, pokrivalo pa jo skril j>od obleko. V klotaetem plašču in razoglav ni vzbujal sedaj nobene pozornosti, ko je odpiral rolo na vratih, saj ga je V9ak smatral za nameščenca trgovine. Prav tako je tudi potem brez vsake nevarnosti lahko prišel iz oplenjenega lokala ter zaprl za seboj zopet rolo. Odšel je potem proti Glavnemu trgu, nekje v kakšni veži zopet elekel klotast plašč, se pokril in tako v bipu iz-premonil svojo zunanjost, da ga nihče ne bi mogel prepoznati. Policija domneva, da jo vlomilo» e svojim plenom že odšel iz Maribora, ker ga tejwj ne bi mogel spraviti v denar. Edino v velikih mestih so posredovalnice, ki kupujejo od vlomilccv ukradene dragocenosti.
m Zaradi ponarejanja kovancev se je včeraj zagovarjal pred malim senatom Stefan Klarič iz Spodnje Ploderštiice. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora.
m Hitlerjevski morilci bodo sojeni ▼ Kotoru. Proces proti Avstrijcema Scbellaufu in Godarju, ki sta i>o ualogu hitlerjevske organizacije izvršila političen umor ter po zločinu zbežala v našo državo, je že dozorel ter bi se moral 16. t. m. vršiti. Umevno je, da je vladalo za ta proces pri nas in v inozemstvu ogromno zanimanje ter bi bila razprava za Maribor največja senzacija. Sedaj pa jo kasacijsko sodišče odredilo, da se razprava proti morilcema ne bo vršila v Mariboru, temveč v Kotorju. Godarja in Schellaufa bodo iz mariborske jetnisnice morali poslati na toplejše solnce v južno Dalmacijo.
m Lekarniško nočno službo imata v prihodnjem tednu od 6. do 13. t. m. lekarni Albaneže in Konig.
Mariborske otedallile
........................................„..,.„„......... |||M1 L1.........
Sobota. 0. februarja ob 20: «DR«. Red A.
Nedelja, 7. februarja ob Ji: «DR«. — Ob 20: «Baron
Trenkî Gofttujo prlinadona zagrebške oper« Anči-
ca Mltrovičeva. ronedoljok, 8. februarja: Zaprto.
Novo mesto
Na seji občinskega odbora ee je gosp. župan v svojem poročilu dotaknil dveh kaj perečih vprašanj Novega mesta, namreč ureditve tržnega рто-stora in ureditve novega parka. Glede prvega je bilo že ludi v prejšnjih občinskih odborih govora. Gosp. župan je poudarjal nujnost prestavitve živilskega trga na Florijanski trg zlasti iz higijenskih ozirov, vendar se to pred pomladjo ne bo moglo izvršiti, ker je treba najprej Florijanski trg za to šele pripraviti, kar pa v sedanjem času ni mogoče. Druga točka županovega poročila je izzvenela v želji po skorajšnji, vsaj delni ureditvi parka. Povedal je, da se je pred kratkim mudil v Novem mestu gosp. ptof. Plečnik v spremstvu gosp. Lapa, ki je ves teren pregledal ter izjavil, da je bil park, kakršen je danes, narejen pač f>o naročilu, po risbi, v kateri ni nobene prave misli. Po njegovem bi se dal ta prostor, kateremu naj se priključi še zgornja in spodnja Loka preurediti v krasen park, ki bi odgovarjal vsem zahtevani estetike. — Občinski odbor je nato v tajni seji po daljši debati sprejel štatut za občinske uslužbence in ga odposlal kr. banski upravi v pregled in odobritev.
Rečica ob Savinii
Na svečnico smo imeli redni letni občni zbor krajevne organizacije JRZ za Rečico ob Savinji. Izvoljena je nova uprava s predsednikom gosp. županom Marko Blekačem na čelu. — Dne 31. januarja ie bil občili zbor selekcijskega društva za slovensko belo pasmo. V upravo so bili izvoljeni živinorejci, ki jamčijo, da bodo vodili društvo v dobrobit vsem članom. Za predsednika si je odbor izbral agilnega kmetovalca goep. štiglica Maksa. — Živahno gibanje opazujemo tudi pri naših čebelarjih. Na prizadevanje šotekejja upravitelja Kotnika se je sestalo precejšnjc število čebelarjev, ki so sklenili, da si osnujejo svojo podružnico. Izvoljen je bil tudi pri pravljaltii odbor, ki ima nalogo, da fiokrene vse potrebno, da ee |>odnižniea čimprej ustanovi.
Gospodarstvo
Morilka delavstva - jetiha
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je že leta 1929 izdelal »Zemljevid delavske tuberkuloze« za območje Dravske banovine. Sedaj je zbral Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu obširne statistične podatke o boleznih zavarovanih delavcev za leto 1933, in sicer po spolu, diagnozah in okrajih. Na podlagi teh podatkov je izdelal OUZD pričujoči »Zemljevid tuberkuloze v Dravski banovini«.
Kakor smo že svoječasno poročali, je tuberkuloza najstrašnejša bolezen našega delavstva. Ena pelina vseh bolezenskih podpor odpade samo na eno samo daignozo, to je tuberkulozo. Ako pomislimo, da znašajo prispevki bolezenskega zavarovanja pri nas v Jugoslaviji in sicer samo pri Osr. uradu za zavarovanje delavcev nad eno četrtino milijarde dinarjev vsako leto, vidimo, da nas stane samo tuberkuloza med delavstvom vsako leto okroglo 50 milijonov dinarjev. Žalibog moramo ugotoviti, da se izdatki za to strašno bolezen pri nas
niso niti zmanjšali zadnja leta, niti ne moremo trditi, da je tuberkuloza med delavstvom znatno popustija, ako primerjamo analogne statistične podatke iz leta 1929 in 1933. Po statistiki Osr. urada je bilo v letu 1933 vseh bolezensko podporni dni 826.998, od katerih odpade na tuberkulozo 101.769 ali nekaj nad 12%. K temu moramo prišteti še dva momenta. V statistiki je izkazana samo tuberkuloza, katera ni še tako daleč napredovala, da bi moral delavec opustiti svoje poklicno delo. Brez-dvoma imamo takih primerov »ambulantne« tuberkuloze zelo mnogo. Nadalje moramo vpoštevati tudi dejstvo, da naše socijalno zavarovanje pošilja v veliki meri tuberkulozne bolnike v posebne sana-torije, v katerih je zdravljenje mnogo dražje nego zdravljenje doma v domači oskrbi, ko prejema bolnik samo hranarino. Vpoštevajoč ta dva momenta vidimo, da odpade še vedno ca. 20% vseh bolezenskih podporo samo na tuberkulozo.
KULTURNI OBZORNIK
ZEMLJEVID TUBERKULOZE.
V DRAVSKI BANOVINI
po stat. ouzd v l3ubl
ztKDrno ж Biiotum po ittcziH. luu кпоа i piko oznaću:c itoii пш,
vilmi udog ofc autonomno м1јт0.1тг«10 » овиоои "
îotzi powtw eoLTsc ontооолог» lh-no na вдо ćl*hov
izročitev dolžnikov PAB
Kot znano je potekel dne 31. januarja 1937 rok, v katerem je bilo treba izročiti vsaj najvažnejše dokumente o obstoju kmečkih dolgov Privilegirani agrarni banki. Poslednje dni januarja je bila oddaja dolžniških seznamov in listin prav živahna. Pozivu Agrarne banke se je doslej odzvalo v centrali 601 denarni zavod. Zaenkrat še niso znani podatki o podružnicah v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, kjer delo pri prevzemu še ni končano, kar je razumljivo.
Od 601 zavoda, kolikor je izročilo svoje dolžnike centrali PAB, je velik del zavodov istočasno poleg seznamov tudi popolnoma vse listine, nanašajoče se na kmetske dolgove. Mnogo takih paketov pa je morala banka zapečatiti in spraviti v blagajne, ker jih ni mogla še vseh pregledati. Skupno so banke izročile Privilegirani agrarni banki po seznamu menic za 775.563.173 din in sicer od 452 zavodov, dočim še niso pregledani paketi, odn. seznami in menice od 149 zavodov, kar bo storjeno v prihodnjih dneh. Od omenjenih 452 denarnih zavodov je Priv. agrarna banka dobila 199.556 dolžnikov, torej okoli 200.000 dolžnikov s področja donavske, moravske, vardarske in večin zetske banovine ter seveda mesta Belgrada,
Tudi zadružne ustanove so izročile svoje terjatve banki, vendar pa še ni končan pregled vseh seznamov in priloženih dokumentov, kar bo verjetno storjeno v teku meseca februarja. Med denarnimi zavodi je največ kmetskih dolžnikov prijavila Kragujevska okrožna banka (3826), resavska hranilnica, d. d ,,v Svilanjcu (3717) in Trgovska banka v Čupriji (3600). Najmanjše število dolžnikov pa so prijavile: Trgovska kreditna banka v Belgradu, Trgovsko-industrijska banka v Belgradu, Zadružna banka v Leskovcu, Delavska zadruga ter Duhovniška zadruga v Belgradu in podružnica Prve hrvatske štedionice v Osijeku ,ki spada tudi pod Belgrad, pa je izročila samo 1 dolžnika!
Terjatve pri dunajski Poštni hranilnici
Pri dunajski poštni hranilnici je bilo leta 1918 2843 čekovnih računov z vlogo 27,283.613 kron in 15.120 hranilnih knjižic z vlogami 13.255.100 kron s sedanjega pogročja naše države. Pri budimpe-štanski podružnici pa je bilo z našega področja 1830 ček. računov z vlogami 33,109.574 kron in 12.984 hranilnih knjižic z vlogami 41,216.472 kron, torej skupno 115 milij. kron terjatev.
Te terjatve še doslej niso izplačane, čeprav jo dobila za te terjatve naša Poštna hranilnica kritje tako z Dunaja kot iz Budimpešte.
DOPIS.
Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani, objavlja sledeče: Kakor je »Slovenec« od 16. dec. 1936 že poročal, se je imela vršiti dno 15. dec. 1936 pri okrajnem sodišču v Ljubljani razprava proti državnemu zakladu kraljevine Jugoslavije in poštni hranilnici v Belgradu radi neizplačanih hranilnih vlog, ki so bile pred in med vojno naložene v dunajski poštni hranilnici, toda ista je bila na nedoločen čas preložena, ker je državno pravobranilstvo v Ljubljani vložilo revizijski rekurz radi nekompetentnosti sodišča na stol sedmorire v Zagreb, katerega pa je v celoti zavrnilo in je razpisana tozadevna razprava ponovno za dan 16. februarja t. 1. ob Vi9 dopoldne pri okra|nem sodišču v Ljubljani. Vlagatelji, ki še niste člani društva, pristopite takoj k društvu, ker tožba zn II. skupino članov bo takoj sledila prvi. V prijavi je navesti: Ime in priimek vlagatelja, bivališče, štev. vlož. knjižice ali čekovnega računa, terjatvena vsota in da je ista bilo prijavljena v letu 1928 in do 10. «ept. 1929 pri kakem poštnem uradu, bran. knjižica ali ček. račun oddana in da jc lastnik prejel tozadevno potrdilo.
Obenem naj se vpošlje za vsakih 100 kron 1 Din po poštni nakaznici za tekoča stroške in da se vsak prijavljenec pismeno obveže, da bo po prejemu svoje vloge z zakonitimi obrestmi od dneva vloge do končnega izplačila plačal društvu 8% za pravne stroške. Člani, ki še niste plačali zneska za tekočo stroške, oziroma kateri se še niste gl>>-de 8% prispevka obvezali, storite to takoj v Vašem interesu, sicer ne pridete v tožbi v poštev. Društveni odbor pa prosi, naj člani ne nadlegujejo preveč z dopisnicami društva glede gori navedene akcije, ker kdo bi rajši dosegel čim prejšnje izplačilo teh terjatev, kakor pravni zastopnik in društveni odbor. Za eventualni odgovor je priložiti znamka za 2 Din.
Trgovina z nekaterimi državam
Lani je znašal naš uvoz iz Nemčijo 1.087.6 (1935 pa 598.1) milij. Naš trgovinski promet z Nemčijo je bil lani zaključen s saldom 51.4 milij. Din v korist Nemčije, dočim je bil leta 1935 za nas aktiven za 153.5 milij. Din.
Lanski naš izvoz v Avstrijo je znašal 610.1 (+63) milij. Din, dočim smo iz Avstrije uvozili 419.8 (—21.8) milij. Din Naš aktivni saldo v prometu z Avstrijo je od 1935 na 1936 narastel od 136 na 220.3 milij. Din.
Trgovinska bilanca s češkoslovaško je bila lani pasivna za nas za 87.6 milij. Izvoz v ČSR je znašal 540 milij., uvoz iz ČSR pa 627.7 (516.8) milij. Din.
Naša trgovina z Italijo izkazuje lani uvoz 101.5 milij., izvoza pa 137.5 milij., tako da je bila naša trgovina z Italijo aktivna za 36 milij. Din.
Lani je znašal naš uvoz iz Avstrije 346 (—26.fi) milij.. dočim so v Anglijo izvozili 431.6 (219.4) milij. Din in je bila tako naša trgovina z Anglijo za nas aktivna za 81.8 milij., dočim smo bili leta 1935 za 161.2 milij. Din.
Podražitev papirja, lepenke in kuvert. Pred ne-navnim v teku januarja so bile zvišane cene papirja in lepenke za 5%. toda to povijanje se je kaj kmalu izkazalo za premajhno. Nekatere tvomice so radi tega ustavile prodajo, inozemski potniki pa so dobili nalog, da zaenkrat ne sprejemajo naročil. Kakor je bilo pričakovati, so ee sedaj cene ponovno dvignile in sicer za nadaljnih 5% tako, da znaša skupno povišanje 10%. To povišanje velja za papir, lepenko in kuverte. Ko to objavlja Zveza grafičnih podjetij Jugoslavije, podružnica v Zagrebu in Splitu. pripominja, da se to povišanje nanaša samo na papir, lepenko in kuverte, nikakor pa ne na ostale stroke graiičue proizvodnje.
Prijave za pridobnino. Finančni minister je-odredil, da se podaljša rok za davčne prijave ob-vezancev pridobnini do 16. februarja 1937.
Posojilo mestu Sarajevu. Načelno je odobrila Drž. hipotekama banka mestni občini Sarajevu posojilo 15 milij. Din na 15 let in 7%. Posojilo bo služilo za javna dela.
Posojila drinske banovine. Drž. hipotekama banka je dovolila drinski banovini amortizacijsko posojilo v znesku 30 milij. Din na 20 let in 7%. Posojilo bo služilo za javna dela v drinski bano-vinL — Nadalje je Drž. hipotekama banka konvertirala drinski banovini vsa njena prejšnja posojila, kol posojila bivisih okrožnih in okrajnih samouprav, katere je banovina prevzela od leteh, pa jih je za 20 milij. Din. Odplačilni rok je podaljšan na 30 let, obrestna mera pa je bila znižana od 8 na 7%.
Borza
Dne 5. februarja 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 7.95—805 in se je tako prilagodil že dâlj'časa nc-izpremenienim tečajem v Zagrebu in Belgradu.
Jože Karlovšek :
Slovenski ornamenl
Ljudski in obrtniški izdelki. — V LJubljani. 1937. Izdalo Udruženje diplomiranih tehnikov v Ljubljani. Str. 107. Cena 100 din, na umetnem papirju 120 din.
Ta nova knjiga obsega 40 strani besedila in na 67 straneh 112 slik.
Po kratkem odmoru je izdal avtor Jože Kar-I lovšek sedaj drugo knjigo o -Slovenskem orna-I mentu«. Prva je bila učena študija o bistvu slo-I venskega ornamenta, o znakih, ki ga ločijo od i drugih narodov in o zgodovini, kako je slovenski j ornuinent raetel z novimi pridobitvami oh svojem potovanju iz svoje pradomovine v sedanjo bivališče.
Nova knjiga pa je praktična in pojasnjuje, kakšen je današnji slovenski ornament in kako in kje se uporablja. Doslej je bilo težko najti za vse primere ustrežljiv slovenski vzorec ornn-nionta; sodaj ne bo več te neprllike, ker imamo v pričujoči knjigi zbrano celotno gradivo, iz katerega je treba le izbirati. Ni dvoma, da bo ta zbirka vsem ustrezala, ki imajo opravili s takim delom, zlasti pa šolani, umetnikom pa tudi splošno izobražencem.
Pisatelj spremlja slovenski ornament od stroko do stroke. Začel je pri najstarejši ohranjeni široki — pri rokopisih, v katoril kažejo inicialka iu drugi okraski razne ornamente: potem popisuje ornamente na lesenih cerkvenih stropih, na oltarjih, zlasti na tako imenovanih zlatih oltarčkih, na skrinjah, na preslicah, na »malem kruhku?, na pipah (fajfah). na panjskih končnicah, kožuhih, na inašniii plaščih, na avbah, čipkah, pečali, pirhih itd. Pri vseh teh panogah našteva tiste ornamente, ki se pri teh strokah uprilikujejo in povzema na kratko pregled in zgodovino dotičnih predmetnih vrst ter nas seznanja s spisi, ki so v slovenščini pojasnjevali dotično stroko. Ti našteti viri spričujejo, da se jo o posameznih strokah žo pisalo tudi v slovenskem jeziku, ne pa o celotnem gradivu. Zato pa moramo biti pisatelju hvaležni, da je leta in leta zbiral tvarino, jo prerešetaval in naposled sestavil tako lepo knjigo. Lepa pa je ta knjiga ne le po vsebini, ampak tudi po opremi, saj so nekateri vzorci podani celo v barvah.
Tudi jezik, ki pri takem delu nikakor ni lahka stvar, moramo pohvaliti; giblje se lahko, prožno in tekoče, domače in čisto brez tujk razen tistih, ki jih ne kaže zametavati.
Knjiga je tudi zgodovinske važnosti, ker nam nudi mnogo zgodovinskih podatkov, ki jih je si-rer težko dobiti, n. pr. o našem steklarstvu, našem lončarstvu, naši keramiki in o naših nošah. Vse fo nas tudi uvaja v našo folkloro.
Karlovškovo knjigo, ki jo za našo kulturno zgodovino tako znamenita, menim, da ni treba še posebej priporočati, saj se sama najlepše priporoča.
Nekaj malenkosti bi pripomnili: Slika št. 96 je narobe postavljena: na str. 33 se omenja Črni vrh na Kočevskem, kar je gotovo pogrešek na-meslo na Notranjskem. O pisanicah je pisal v 1MK 1. 1893, 233, stolni kanonik Janko Barle; o stavnicah sla pisala v IMK, 1895 Andrej Mejač in Iv. Vrhovnik. o panjskih končnicah pa Mihael llein-ko v Carniolii, III (1840-41, štev. 37, 38) in Bu-kowitz v SI. Čebelarju, menda 1934. V. Steska.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.75 blago, v Belgradu pu 32.
Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 2.38, v Belgradu po 2.43.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.46 do 12.66, v Zagrebu na 12.36—12.50. za sredo februarja so beležili 12.40—12.60, za konec februarja 12.8760-12.5750, za sredo marca 12.41—12.61, za konec marca pa 12.40—12.60. V Belgradu so beležili 12.3748—12.5781.
Ljubljana. — Te
Amsterdam 100 hol. gold. Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg . , . Curih 100 frankov . . London 1 funt .... Newyork 100 dolarjev . Praga 100 kron . . . Pariz 100 frankov . . . Trst 100 lir .... .
f a j i s
p r i nt o m. .
2387.15—2401.75 1752.03—1765.91 731.95— 740.01 996.45—1003.52 212.98— 215.04 4327.20—4363.57 152.04— 153.14 202.90— 201.34 228.44— 231.53
Skupni devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3.032.338 Din, na belgrajski pa 5,089.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu pa jc znašal 2,630.000 Din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.3575, London 21.40, Newyork 437.635, Bruselj 73.75, Milan 23, Amsterdam 239.45, Berlin 175.90, Dunaj 78.40 (81.40), Stockholm 110.35, Oslo 107.55, Kopcnha-gen 95.55, Praga 15.26, Varšava 82.60, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.445, Buenos-Ai res 131.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 85.25—86.25, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 384—386, begi, obveznice 71—72, 8% Bler. pos. 89—90. 7% Bler. pos. 78-79, 7% pos. DHB 98—96, Trboveljska
235 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86.50 den., agrarji 51.75—5250, vojna škoda promptna 381— 385 (384.50), begi. obv. 70—7150, dalm. agrarji Blerovo posojilo 79.12-79.50 (79.25), 7% posojilo DHB 93 den., 7% stab. pos. 85—85.25 (85). Delnico: Narodna banka 7200 den., Priv. agrarna banka 195—108, Trboveljska 245—247.50 (245, 217), Nar. šum. 20 bi, Gutmann 41—50, Osj. livarna 185 bi., Osj. sladk. tov. 190—195, Bečkerek 725—800, Dubrovačka 300 den., Jadr. plov. 400 den., Oceania '250 den.
Belgrad. Drl papirji: Vojna škoda promptna 384.50-385.50 (384.50), 2. (381), 3. 384.50 hI., begi. obv. 71.25—72 (7150), 8% Bler. pos. 88.50— 89.50, 7% Bler. pos. 78.75-79.25. 7% pos. DHB 94—96, 7% stab. pos. (8550). — Delnico: Narodna banka 7400 bl„ Priv. agr. banka 197—197.50 (198, 197).
Žitni trg
Novi Sad. Oves bač., srem., slav. 115—11750, rž hačka 187.50—140. Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Sonihor. Pšenica bač. okol. Sombor 156—158, gorbač. 153—155, srem. 153-155, slov. 154—156, južban. 151—153, gorban. 156—158, bač, ladja Be-gej 163—165, ban. potiska «lep 161—163, bač. potiska šlep 168—170, oves bač. 117.50—120, srem., slov. 106—108, koruza bač., srem. suš. 85—87, moka bač. Og, Ogg 237.50—252.50, 21750—232.50, 197.50-212.50. 180.50—195.50. 150.50—16050, 105.5 —110.50. otrobi bač. 89—91, srem. 92—94, fižol bač. 225—290. Tendenca neizprenienjena. Promet 32 vagonov.
Srbsko-hrvaška kronika
Pesnik Sibo Militi*, ki sta'no prebiva v Belgradu, je izdal svojo tretjo pesniško knjigo z naslovom »Moje selo Brusje«. Včasih je veljal za velikega modernista. V svojih prvih dveh knji-gab (»Knjiga večnosti f, »Knjiga radosti«), se je ogreval zu svobodni stih. V tej najnovejši pa se ju vrnil vezani besedi. Sicer je pa večji del pesmi iz te najnovejše knjige že izšel v zadnjih letih največ v »Srbskem književnem glasniku« in drugod. Pesnik je po rodu Dalmatine«. V tej knjigi opeva svoj rojstni kraj na enem severnodalmatin-skih otokov.
V sarajevskem gledališču so pred časom prvič igrali novo dramo sicer dobro znanega bo-sonskega pisatelja Borivoja Jevtiča z naslovom Obljubljena dežela« (»Princip«), Je to trodelna drama o žalostni usodi mladine, ki se je pred svetovno vojno zbirala okrog »Mlade Bosne«. — Delo je bilo v Sarajevu, ki je bilo tudi središče takratnih izdajalskih načrtov proti Avstriji, sprejeto z velikanskim navdušenjem. Zgodilo se je nekaj, kar se redko dogaja na naših odrih: v enem samem tednu so dramo uprizorili namreč kar petkrat pred razprodano dvorano.
Izšel jc drugi letnik »Kcvuo internationale des études balkaniques« z zelo pestro vsebino. Delo izdaja Balkanski institut, urejujeta ga pa profesor zagrebške univerze Petar Skok in belgrajski M BudimK Publikacija te vrste zasluži splošno pozornost, saj se je v kratkem času zbralo okrog nje nič manj ko 150 znanstvenikov vseh balkanskih narodov, pišejo pa vanjo tudi najbolj znani inozemski kulturni in znanstveni delavci, ki se pečajo z Balkanom v knterikoli obliki. Letošnja knjiga prinaša blizu sedemdeset razprav [n člankov. Najzanimivejši članki s področja književnosti in umetnosti bi bili: O sodobni romunski umetnosti (Oprescu), O današnji romunski književnosti (Breuzu), O jugoslovanski narodni glasbi (Manojlovič), O albanskem modernem slikarstvu in književnosti (Luarasi), O bolgarski likovni umetnosti (Sirak Skitnik), O romunski glasbi (Negrea), O bolgarski glasbi (BraSovanov), O grški in bolgarski narodni umetnosti, in pa zadnje večje delo pokojnega llermnnna Wendela: 0 Vuku Karadžiču. O drugih panogah so od naših znanstvenikov pisali še Aleksander Belič, P. Skok, Vladimir Borović, Dvornikovič, Vasic iu Budi mir.
Urednik zagrebško rovijo »Književnik« Milan V. Durman je objavil 180 strani obsegajoče razpravo z naslovom »Urvatska seljafka bitna 1573«. To je vsekakor doslej najobsežnejša študija o Matiji Gubcu in njegovem kmečkem gibanju.
Kot 12. knjiga »Našo knjige«, ki jo Izdaja Geza Kolin v Belgradu je izšla zbirka deset novel črnogorskega mladega pisatelja Dušana Pju-roviča z naslovom »Medji brdjanima«.
Izšel jo droben zvezek Vladimirja Dvorni-koviča, ki prinaša dva eseja (Religiozni in reii-giozno-umetniški duh Južnih Slovanov). Omenim lahko, da je Geza Kohn za prihodnje leto obljubil obsežno delo istega pisatelja z naslovom >Karakterologija Južnih Slovanov«. Po vsebini in obsegu (800 strani) bo delo zaslužilo splošno pozornost, saj bo prvo tako veliko delo te vrste v naši filozoski književnosti.
Pri Kohnu je izšla kot 5. knjiga »Pozorišne biblioteke« komedija Vladimirja - Velmarja Jaii-koviča »Državni neprijatelj br. 3.
Filozof dr. Miloš Djnrič je izdal v založbi Srbske kraljevsko akademijo (Glas CLXXI) razpravo »Vladarska naredba i nepisani zakon u Sofoklovoj Antigoni«, ki pomeni dober donesek proučevanju zgodovino grško elikc. T. P.
[Katehet riše
D. Junger. katehet, je sestavil in nafrtal album risb za tablo. Naroča se: Župnijski urad Kristusa Kralja, Beograd, Kruuska 23. Cena 26din. Dober pouk se naslanja na sposohnosti in težnje otrok, da jih tako čini bolj prisvoji in brez nasilja bolj tesno in trajno prepaja z vrednotami svojega nauka. Močan položaj v otroškem dojemanju imajo čutne zaznave, spoznavanjo oblik in barv, pa se tega razpoloženja otrok fioelužujejo danes učitelji verskega nauka in ga z risanjem približujejo mlad duši. Takšna razlaga budi zanimanje in jo zmerom sveža. Jungerjevo risbe so jasne, figure začrtava z enostavnimi linijami, ki označujejo splošen simbol in zametavajo individualne podrobnosti. Slike se nanašajo na svetopisemske zgodbe in katekizem. Zraven pa daje avtor dobra navodila za uporabo in prerisavanje, kar od nikogar ne zahteva kakega posebnega slikarskega talenta. Kateheti bodo mogli ob tem albumu z uspehom ponazarjati zgodbe in dejanja ter se ga posluževati s primernim premislekom ob jedrih krščanskega nauka, ki so izmikajo prostorni pred-metnosti. — Knjiga je bila z mnogih strani dobro ocenjena.
»Slovenski pravnik« (št. 1-2) prinaša spet več razprav s pravnega področja, književna poročila in razne vesti. Priloga (strani 65—128) nadaljuje odločbe kasacijskega sodišča o civilnih etvareh St. 516—524 in prinaša mnenja o Predhodnemu načrtu državljanskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo. — Dr. Jurij 81 e 111 p i h a r razpravlja o pogodbenih prepovedih odsvojitve — obremenitve, dr. Vladimir K. Orosemnnn o kreditih in kavcijskih hipotekah, dr. Viktor Korošec, pa stavlja pripombe v osebnem zakonskem pravu po načrtu za novi jugoslovanski državljanski zakonik.
Modra ptica (3. štev.) je v prvi vrsti posvečena Puškinovemu spominu (pišeta Ivo Grahor, Milena Mohoričeva). Peter Donat pa pod naslovom André Gide in svoboda kulture na svojevrsten kritičen način pretrosa vprašanje, ki ga jo postavil pred nas ta francoski pisatelj, odkar se je vrnil iz Rusije in v kolikor je s tem povezana Gidcova osebnost.
IZJAVA.
V	^Kulturnem obzorniku« 5. februarja t. 1. je v poročilu v predzadnji številki >Straže v viharju« tudi naslednji stavek: »Franeè Vodnik je začel razpravo o Mahniftu, ki ee bo šo nadaljevala.« Iz tega bi utegnil kdo sklepali na moje sodelovanje pri omenjenem listu, medtem ko jaz nisem doslej niti napisal kake razpravo o Mahniču, niti jo nisem poslal nikomur v objavo. To mi je tem muč-neje, ker poročilo v »Straži т viharju«, ki jo prikrojeno po mojem nedavnem govoru o Mahniču, ni točno ne po obliki ne po vsebini, ki je tu in lam docela izkrivljena. Izjavljam, da Je reprodukcija mojega govora o Mahniču izšla v »Straži v vihar-ju« ne samo brei moje vednosti, ampak tudi brc« mojega »imprimator«.
V	LJubljani, б. februarja 1037.
France Vodnik.
Svetovni
evharistični kongres
S suhega, z morja, iz zraka
Napad na Malago
Iz Manille poročajo 3. februarja: Manillski nadškof 0. Dougherty je danes oficijelno otvoril evharistični kongres. Pozdravil je katoličane, ki so prišli iz širnega sveta, ter jih pozval, naj darujejo svoje strasti, Čas in denar ljubezni do Boga. Na stotisoče ljudi je bilo navzočih, ko jih je nadškof 0. Dougherty poživljal, naj slede zgledom svojih duhovnikov ter naj doprineso žrtev, katero svota maša tako učinkovito kaže svetu.
Nadškof 0. Dougherty je začel kongres na velikem trgu Luneta ter je najprvo takole ogovoril papeževega legata: »Sporočam vaši EminencI svoje spoštovanje ter hvaležnost ter nas vseh poslušnost za vse, kar ste nam semkaj prinesli.c V nadaljnjem svojem govoru je nadškof napadel tiste manj vredne zastopnike znanosti, ki tujo duhovni in večni namen človeka. Najbolj pa je napadel komuniste, rekoč, da je komunizem najbolj nevarno gibanje. Komunizem skuša izruvati iz človeških src vsak smisel za avtoriteto, zlasti pa za najvišjo avtoriteto. Nadškof je obžaloval silni val nevere, ki je kriv, da se danes toliko govori o vojni nevar-
kjer so začele svoje operacije. Najnovejša poročila celo pripovedujejo, da so razne boljševiške utrjene postojanke na obali že v najhujšem topovskem ognju. Medlem so tudi čete začele iz Marbelle prodirati proti Fungiroli. Tudi bela letala so žo odletela iz Melile in Ceute, da se udeleže bojev. General de Liano upa, da bodo v nekaj dneh padli utrjeni kraji, katere so boljševiki ob obali utrdili, v roke belih. Ti kraji so zlasti Torremo-linos in Los Boliches.
V La Lineji so beli rekvirirali vse zasebne avtomobilo, kateri naj bi služili za hitrejši prevoz zdravnikov, strežnikov in zdravilnega materijala. Toda tudi za hitrejši prevoz ranjencev je potrebno večje število avtomobilov.
Iz Malage poročajo, da tamkaj z velikim razburjenjem pričakujejo napada belih čet. Kakor hitro so priplule v luko Algeciras štiri velike bojne enole, so boljševiki v Malagi takoj mobilizirali vse, kar se je še dalo spraviti na noge in kar še ni bilo mobilizirano. Izpred Madrida in iz Barcelone so baje spravili večje število sovjetskih čet V Malago so že prišli sovjetski letalci pod vodstvom ruskosovjetskih bojevnikov.
Glavni tajnik španske komunistične stranke Robert Diaz je izjavil, da bodo komunisti mesto Malago vse razdejali ter pustili belim le kup razvalin, ako bi se belini posrečilo zavzeti Malago.
Ker pa je del prebivalstva v Malagi odkrito zahteval, naj rdeči mesto brez boja prepuste belim, so komunisti razglasili najstrožje obsedno stanje s pripombo, da bo vsak rdeči miličnik imel pravico takoj streljati in ustreliti vsako sumljivo osebo. Obup med prebivalstvom je toliko wîii, ker vedno bolj primanjkuje živil, obleke in obtttfvk.
JSL©¥EME/05
pT®û Ш Mi:
V torek 6. februarija 1877.
Vedno ista pesem.
Naši nasprotniki nas vedno in trdovratno na-tolcujejo sovraštva do nemškega jezika, čeravno smo jim že sto in stokrat povedali in dokazali, da se ustavljamo le ponemčevanju, ker se po vsi pravici bojimo, da bi po njem ne zgubili svoje narodnosti. Vsak pameten človek, bodisi Nemec, Francoz, Lah ali celo Turek, bo rekel, da je naša prava. Zato se bo pa tem bolj čudil sestavku, kakoršnega nahajamo v glasilu tistega etanu. kteremu je izročena odgoja naroda našega, v ljubljanski »Scliul-zeitungi« št. 2 t. 1. »Vlada avstrijska, ktere dobro-dejnega delovanja je deležna tudi Kranjska dežela, je nemška« — to je prvi razlog, iz kterega izpeljuje pisatelj, da je nemški jezik vsakemu potreben. Temu nasproti prašamo mi le: so li narodi za vlade na sve'u, ali vlade za narode? Kakoršen narod, taka vlada! — Drug razlog čudnega pisatelja: »Hrabri sinovi Kranjske služijo pri različnih polkih avstrijske vojne.« Iz tega in ker je pri teh trikih službeni jezik in »komando« še uemški izpeljuje, da morajo tudi naši sinovi nemški znati. Dobro je, če znajo, a potrebno ni! More li kdo biti porok za to, da bo avstrijska armada imela vedno nemški »komando«? Ce ee, kar se mi napenjamo, Avstrija vredi po federalističnih načelih, ali bo potem nemški jezik tudi še mogoč pri vseh različnih polkih? — Se slabši je tretji vztok za splošno potrebo nemščine, da si namreč veliko ljudi iz Kranjskega išče po svetu kruha. To je res. ali ogromna večina jih ostaja doma res je tudi, da oni ki si na tujem zaslužka iščejo, tam ne shajajo s slovenskim jezikom. Ali kako. da jih pisatelj le na nemško pošilja? Ali ne hodijo tudi na Hrvaško, na Laško in drugam? Ce bi se šola že na to morala ozirati, jx>tetn bi se moral jx> naših šolah z isto pravico učiti hrvaški in laški jezik, in še boli, kajti na Nemško zahajajo večidel Kočevarji. ki že z doma znajo nemški. — Dalje se ne bomo vkvarjali z zavračanjem takih budalastih člankov; le to rečemo enkrat za vselej: Nehajte vendar enkrat z neumno trditvijo, da le nemščina nas izveličuje! Mi hočemo, da naš jezik bode prvi v naših deželah, da bode go-sjiodski, ne pa hlapčevski. To hočemo in to bomo tudi dosegli, če Bog da! Odnehali prej ne bomo!
Za ledvične bolnike.
Rii za v juho (brez soli)
45 gramov riža dušiš v 50 gramov presnega masla, dodaš j>ol litra vode in riž nai ee v pečici 45 minut počasi kuha, da se skoraj osuši.
Biskvit.
Mešaš 50 gramov sladkorja in 4 rumenjake, da se pčm. Narediš sneg iz 4 beljakov in dodajaš počasi še 50 gramov eladkorne sipe. Sneg s sladkorjem dodaš rumenjakom, a ne oremešaš. Nato prcseješ 50 gramov pšenične moke in 50 gramov mondamina. Zdaj vse skupaj nalahno, a dobro premešaš, daš v prijrravno posodo, j>ečeš spočetka v malo topli pečici in nato v močno topli.
noeti, katere ee ljudstvo po pravici boji, ter du se tako tja v en dan prelamljajo mednarodno pogodbe in obveznosti. Svetišča uničujejo, duhovnike pobijajo. V eni eami deželi je baje žrtvovalo 5 milijonov ljudi za nekako namišljeno novo človeško dobo, katere pa nikdar ne bo.
Za jjozdrav se je papežev legat kratko zahvalil, nakar je manillski škof Finnemann prebral papežev brzojavni pozdrav.
Luka in mesto je vse okrašeno. V zalivu Spangle leži 15 jx>tniških paruikov, ki so spremenjeni v jdavajoče hotele ter tudi vsi bogato okrašeni. V luki so zasidrane tudi vojne ladje ter manjše ladje. Na cestah in liišab so razobešene slike iz vsega sveta.
Ko eo 2. t. m. e,prejemali papeževega legala, je kardinal Dougherty ginjen spregovoril in se množici zahvaljeval za prisrčni sj>rejem ter se obenem spominjal svojega nekdanjega delovanja lia Filipinih. Po sprejemu so mu FilipinČani priredili filipinske narodne plese ter podoknico.
Dve velikanski angleški bojni ladji ploveta skozi Biskajski zaliv na velike mornariške manevre. Slika nam kaže, kako se morajo celo taki velikaui boriti z viharnim morjem.
»K ereči imam pri sebi žepno доШкфЧ
Alžirski mohamednnri se vkrcava jo na parnik, ki jih bo popeljal kot romarje v Meko.
Pod poveljstvom generala de Liano so v četrtek 4. t. m. bele čete začele velikanski naskok na Malago od vseh etrani. Tega naskoka se udeležujejo euhozemske čete, mornarica in vojno letalstvo. Ta generalni naskok s suhega in z morja poj-de od strani marabellske fronte na južnozahodni strani Malage, kakor tudi od severnovzhodne fronte pri Antequerri.
Na severnozahodnem delu fronte pri Ante-querri poveljuje general Varela, ki je doslej j>o-veljeval na madridski fronti. Po najjx>polnejši topniški pripravi so v četrtek zjutraj oklojmi vozovi U8j>ešno udarili proti jugu ua Malago. Nikjer niso naleteli na večji odpor od strani boljševikov. Vojaški ubežniki, ki vedno v večjem številu prehajajo na stran belih, pripovedujejo, da so španske milične čete, kakor tudi prebivalstvo Malage tega mnenja, da bi se Malaga morala prostovoljno udati belim. Toda to namero in to mnenje skušajo sovjetski mogočniki z najostrejšimi sredstvi za-treti.
General de Liano je odšel na krov španske križarke »Canarias«, ki je skupaj z drugimi večjimi križarkami bele mornarice bila zasidrana v luki Algeciras. General bo z ladje vodil skupne operacije armade, mornarice in letalstva. V četrtek že na vse zgodaj zjutraj so vse vojne ladje belih zapustile luko ter odplule proti Marbelli,
Hauptmannov zagovornik zblaznel
Iz Newyorka poročajo senzacijonalne novice, da 6e tamkaj vedno bolj razširja prepričanje, da so našli nove dokaze, da je bil Bruno Hauptmann [>o nedolžnem usmrčen na električnem stolu. Kakor znano, je bil Hauptmann obsojen na smrt zaradi lega, ker so ga obdolžili, da je on ugrabil Lindberghovega otroka in ga potem umoril, čeprav je zanj prejel od očeta veiiko odkupnino. Njegov zagovornik se je do zadnjega trudil, da bi Haupt-manna rešjl smrti, ker je bil baje prepričan, da je mož nedolžen.
V zvezi s temi govoricami pa sedaj poročajo, da je v soboto popoldne Hauptmannov zagovornik Edvard Relby bil oddan v blaznico. Po mnenju newyorških zdravnikov so na tem odvetniku že dalj časa opazovali znake duševne obolelosti in živčnega trpljenja. V soboto jvojioldne pa je mož dobil hud živčni napad ter je z revolverjem v roki ogroža! svoje pisarniško osebje. Zaradi tega so ga potem izročili umobolnici. Na drugi etrani pa poročajo, da je odvetnik Relby dobil v roke neovrg-ljive dokaze, da je bil Hauptmann res nedolžen. To mu je šlo tako na živce, da so ga morali poslati v bolnišnico.
O Hauptmannovi nedolžnosti poročajo, da je dokazana, kar se tiče umora in ropa Lindberghovega otroka. Pač pa je res, da je Hauptmann kup-čeval s tako zvanim »vročim denarjem«. Tako v Ameriki imenujejo denar, ki je bil nepošteno pridobljen. Ta denar potem drugi (v tem slučaju Hauptmann) za visoko provizijo spravljajo v promet. Pri takem poslu je bil Hauptmann prijet.
0 njegovi nedolžnosti je baje še vedno prepričan tudi guverner države New Yersey Hofmann, ki pravi, da bo vse storil, da vrne dobro ime vsaj ženi in otroku nesrečnega Hauptmanna. Na drugi etrani pa prebivalstvo zelo sovražno nastopa zoper Hauptmannovega otroka in ženo. Vdova je prisiljena sedaj svojega sina oblačiti v žensko oblekco, da ga zavaruje pred napadi njegovih sovrstnikov.
Dvorni ples na švedskem dvoru. Mlade švedske gospodične delajo znamenite dvorske poklonc pred
kraljem in kraljico.
London nekdaj in danes
Kako se je milijonsko mesfo razvijalo v 50 letih
Angleži se sedaj pečajo z načrtom, da bi v štirih letih svoje ceste popolnoma prenovili. V zvezi 6 tem načrtom je londonski časopis »Daily Telegraph« v svoji samo temii vprašanju namenjeni posebni izdaji prinesel popis, kako se je London razvijal od leta 1881 do danes. Iz tega poročila je kaj zanimivo razbrati, kako se je promet v teku teh dobrih 50 let na svetu razvijal in izj>opolnjeval.
Leta 1881 so v Londonu našteli 572 konjskih tramvajev, katere je vlačilo 1390 konj. Tedanjim Londončanom se je takratni promet zdel silno velik. Danes pa je v Londonu 5167 omnibusov, 2000 voz električne cestne železnice ter 440 tako zvanih obbusov. Danes ima ves London samo še 20 konjskih kočij, medtem ko je leta 1881 bilo tega vozila še 9647, kar je tudi za tedanje razmere silno veliko, če pomislimo, da je dandanes v Londonu taksijev samo 8180. Vsega skupaj je takrat bilo v Londonu kakih 100.000 vozov in vozil vseh vrst. Danes pa je v Londonu 426.000 avtomobilov, 121 tisoč motornih koles ter 2 milijona koles. Na j>od-lagi teh številk so približno izračunali, da so vsa ta vozila pred 56 leti prevozila na leto kakih 390 milijonov gostov, tako da bi se vsak gost vsako leto vozil 82 krat. Od tega jih je že takrat železnica prevozila dve tretjini.
Leta 1935 pa se je v javnih prometnih sredstvih v Londonu prevozilo 3.9 milijarde ljudi, kar je desetkrat več kakor leta 1881. Izmed teh se jih je jKilovica vozila z omnibusi, druga j>olovica pa ee je v enakih delih vozila s cestno železnico in železnico. Torej so omnibusi v Londonu veduo bolj priljubljeni.
V razmerju s prebivalstvom je leta 1881 prišlo na eno glavo prebivalstva 82 voženj na leto, sedaj pa je število voženj na glavo 474. Torej se povprečni Londončan šestkrat več vozi, kakor so se vozili njegovi predniki pred 56 leti. Čeprav se je veljava angleškega denarja v teku 56 let precej spremenila, vendar so izračunali, da je dandanes vožnja v Londonu cenejša, kakor je bila pred 56 leti. Medtem ko je tedaj [Kivprečno ena vožnja veljala 2.14 penca, velja danes samo 1.89 pene.
Prva električna cestna železnica je začela voziti v Londonu šele leta 1901, torej kasneje kakor v Ljubljani! Šele pred 41 leti, torej leta 1896, so na Angleškem odpravili za današnje časo kar nerazumljivo postavo, ki je velevala, da nobeno vozilo z mehaničnim pogonom ne sme voziti hitreje kakor 5 milj na uro. Toda še teh 5 milj na uro sme
voziti le, če pred vozom koraka možak z rdečo zastavico v rokah. — Ko je bila zgodovinskega 14. novembra leta 1896 ta jiostava odpravljena, so priredili Londončani slovesen sprevod mehanično gnanih vozil v Brighton.
Najnovejši razvoj modernega Londona pa kaže, da bo električno cestno železnico izjiodrinil omnibus, ki ima gornjo električno napeljavo. Teh omnibusov, kakor je bilo že omenjeno, je v Londonu danes 440. Imenujejo jih »trolleybuses<:. Lansko leto so prevozili kakih 70 milijonov ljudi. Ce bodo hoteli vse električne železnice nadomestiti s temi modernimi omnibusi, bo to veljalo 10 milijonov funtov šterlingov. Ta sprememba pa je, kakor trde Angleži sami, najbolj pereča prometna zadeva londonekega mesta. Prometna organizacija v Londonu je največja na vsem svetu.
Singapore
nepremagljiva trdnjava
V ponedeljek Zjutraj so se v okolici Singajvora začeli kombinirani vojaški manevri, pri katerih sodelujejo suhozemske čete, mornarica in pa letalstvo Anglije na Daljnem vzhodu. Namen teh manevrov je, da se izkaže, ali so nove trdnjavske naprave v Singajioru dovolj ujwrabne. Napadalec ima na razpolago 23 enot britanske mornarice, katera ie nastanjena na Kitajskem. Izvidniški letalci trdnjave so sovražnika zagledali 1. lebruarja. Ves Singajjore je v vojnem obrambnem stanju. Da se prepreči nenadno izkrcavanje sovražnika kje na obali, je vsa obala zavarovana z bodečo žico. Važno pomorsko oj>orišče branijo tudi čete sultana iz Jahore. Sedaj na novo preurejena trdnjava je veljala 10 milijonov funtov šterlingov ter se zdi, da je nepremagljiva.
Tudi ženitbena ponudba.
On: »Gospodična, vi ste kakor večerna zvezda.« Ona: »Vi ste prvi, ki mi to pravite.« On: •->Potem Vas pa prosim, da mi dovolite, da dam tej novo odkriti zvezdi svoje ime.«
RADIO AVTOMAT
Manipuliranje z 1 gumbom	Prekinjevalec za govor in glasbo
Magično oko	Priključek na gramofon in drugi zvočnik
Svetlobna kontrola postaj in valov	Stereofonska reprodukcija
Adaptovizor skala	Vstavljena antena s prekinjevalcem
Za vse napetosti toka i. t. d.
Oglejte si novo slmfonijsko serijo
PHILIPS RADIA
Najugodnejši plačilni pogoji
Orugi programi i
Branislava Nušičas
„Dr" v Mariboru
Komedija v štirih dejanjih.
Poslovenil dr. Iv. Doruik. Režiral J. Kovič.
Koniediograf belgrajeke družbe Branielav Nušič je na novo leto presenetil naše gledališke blagajne z uspelim vezilom — z »Drjem«, komedijo v štirih dejanjih, za katero mu bodo blagajne in smeha željno občinstvo od srca hvaležni.
Br. Nušič inspirira v folklorske posebnosti belgrajske družbe, izrastki in izrodki čaršije, kl jo po tolikih letih skupne države tudi mi Slovenci dobro poznamo. Družabni škandal z docentom brez srednješolske usposobljenosti, ki je bil pred poldrugim letom razburil prestolnico, je služil Nušiču za navdih pri pričujoči komediji, ki spretno zapleta sleparstvo z akademskim naslovom z družinskimi zamotami. Odličen je zasnutek dejanja, ki nas spominja na maniro karakternih komedij, slabotnejši je, kot pri Nušiču običajno, razplet, ki si pomaga z burkastimi prijemi, situn-cijskimi šalami. Pribiti pa je treba pri tem, da Nušičev humor živi in umrje s lolklorskim obeležjem, brez katerega je ta komedija nezanimiva in brez okusa.
Komedija jc za nas Slovence ludi snovno zanimiva in poučna. Pove nam več o vodilni družbi na jugu nego obširne karaklerološke razprave. Kar nas najhuje bode, v oči, je miselni svet te družbe, ki bi ga Evropec imenoval za moral insanity, ki se mu pa vrli Nušič razposajeno in hudomušno smeje. Kajti kot srbski Menenij Agripa je avtor trdno prepričan o solidnosti prestolničuega želodca, ki se ne more preobjesti, pa najsi se puntajo vsi udje «človeške družbe>.
Folklorsko obeležje komedije ]>ovzroča našim režiserjem težave, ki jih je g. j. Kovič le deloma premagal. Od igralcev sta bila najboljša Elvira Krajjeva kot Sojka in D. Gorinšek kot Života ÇyïjoviC. Omeniti je še treha: Eda Verdonika kot MUorada, Edo Groma kol Blagoja, Justa Košuta kot dr. Reiserja, Branko Rasbergerjovo kot Slavko, Danico Savinovo kot Spasojevičko, Slavo Go-rinškovo kot Protičko, Kmo Slavčevo kot Drago, Rada Nakrsta kot Pavloviča, Elzo Barbičevo kot Klaro, Milana Košiča in Franjo Blaža. —o.
Kamnik
»Sirena, avto in dom v Kamniku« je bil naslov članku, ki ga je »Slovenec« objavil 21 januarja. Clatikar ima čisto prav, ko trdi, da imamo Kamni-čani veliko piotrebnejšega, kakor pa misliti na sireno, avto in samarijanski dom. Siren ima Kamnik dovolj, pa ludi zvonov, ki tud lahko alarmirajo meščane v slučaju požara, poplave ali kakšne druge elementarne nesreče. Tudi avtomobilov imamo dosti in avtopodjetja, ki bodo gotovo rada za isto ceno kakor Rdeči križ prepeljala jx>nesrečence v bolnišnico. Pri tem ne bi bilo treba stalnega šoferja, ki bi ga morala plačevati občina, kupiti pa tudi i ne bi bilo treba avtomobla, ki se gotovo »e bi iz- i plačal ter bi bil le v breme občine. — Samarijanski dom! Lepo se to 6liši, pa kaj, ko pa Kamničani nimamo nili šole, ki je še najlepši samarijanski dom, ki bi nam vzgojil 6amarijane in samarijanke. Sele potem bi lahko mislili na samarijanski dom. Najbolj pereče vprašanje za Kanmičane je naša šola, ki je temelj vsega našega napredka, zato prosimo občinske može, da najprej rešijo to vprašanje, potem naj pa pridejo na vrsto še drugi potrebni domovi, ki bi pa gotovo že lahko stali, če ne bi bilo ogromnih nepotrebnih izdatkov za kopališče, kjer se kopljemo največ Kamničani sami, tujci pa gredo na planine ali se kopljejo v čisti Bistrici, Kamnik pa od vsega tega nima nič. Sedanji občinski možje si bodo pa postavili najlepši spomenik, če zgradijo novo šolo, in bodo s tem pokazali; da ne želijo napredka samo Kamniku, ampak tudi kamniški mladini. — Eden izmed sto.
Dot pri Hrastnika
V nedeljo, dne 7. februarja ob 3 popoldne »Burka o jezičnem dohtarju« na obilni obisk vljudno vabljeni. V nedeljo, dne 14. februarja ob 3 popoldne v dvorani četrto predavanje na farni univerzi. Ime predavatelja in naslov predavanja bomo še objavili.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, it. februarja: 12. Ploščo ze idoSčo — pisana zmes pesnilo veselih in godbe za ples — 12.45 Vreme, poročila — 1.1 čas. spored, obvestila — 13.1.1 Plofiča za ploščo — pisana zmes pesmic veselih ln godbo za ples — 14 Vreme — 18 Za delopustt Osra Itadijski orkester) — 18.41) Pogovori s pomuSalcl -19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila - 10.80 Nhc. urn: Muslimanska organizacija «Gnlrot« (dr. llasaii-bogovift Iz Bolgrnda) — 10.50 Pregled «poroda — »1 O zunanji politiki (g. urednik dr. Aloj/.IJ Kuhar) — an.21) Otresl skrbi v predjiuslnlh se dneh - zn šalo poskrbi, za zgodbe tn smeh. Zabaven večer ob sodelovanju Kmečkega trla, Akademskega pevskega kvinteta ln članov rud. igr. družino. Besedilo napisni Marjan Molile, vodi: k. .Tole Zupan — 22 čas. vreme, poro-čila, spored — 22.15 Same poskočno! (igra Radijski or-tester).
Sobota, в .februarja: Belgrad: 20 Prenos iz Sarajeva - Zagreli: 2(1 Pester večer — Dunaj: 20.25 Zabavni večer - tludimpeita: 22.05 Operni orkoster — Trsl-Mllati: 17.1.1 Plesna glasba — 21 Opera — fflm-llarl: 20.40 Orkestralni koncert — Praga: ШЛ Vo-inSkn godu» — 21.05 I.ahka glasbo — I ariava: №.».'> I .ah k,i glasba — .Vr mike postaje: 20.10 Različni pustni programi.
Speti
O smušhem maratonu v Banski Bistrici
Banska Bistrica, 2. februarja.
Danes se je vršil smuški maratontek na 50 kilometrov. Proga je bila speljana v okolici Ban-ske Bistrice z majhno višinsko razliko, kot se to spodobi za 50 kilometerski tek. Start se je vršil ob 0.30 pri kolodvoru v prisotnosti številnega občinstva, civilnih in vojaških oblasti. Zadnji del proge, to je 18 km, so tekle vojaške patrulje 10. divizije, ki so tekmovale v patruljnem teku.
Favorit je bil Musil Ciril, ki jo tudi opravičil svoj sloves in z naskokom (5 minut 37 sekund zmagal nad našim odličnim Mrak Frančiškom. Ta naš izborili tekač je letos prvič zastopal državne barve v inozemstvu, prvič jo tekel na 50 km, zato je njegov uspeh vsega priznanja vreden. Doma je iz Kranjske gore, star 23 let in je zaradi njegove mladosti še veliko pričakovati od njega. Do sedaj šo jiojiolnonia neznan — ^odkrile ga je trener Karlionen, je skromni fant zelo dostojno zastopal našo trobojnlco. Na četrto mesto so je plasiral p.aš že znani inlemaci jonalec S m o 1 e j Franc, ki je tudi tokrat pokazal vso svojo jekleno vztrajnost v piočni konkurenci Čehov. Kot naš tretji se je plasiral na 9. mesto v prvi skupini K n a p Leo, ki pa je pri zadnjih kilometrih močno opešal, tako da je iskal okrepila v bližini pri vojakih, ki so mu radevolje postregli, nakar jo je »ucvrl« poživljen proti cilju.
Kako veliko je zanimanje za tek pri Čehih, se vidi iz števila tekmovalcev v tej i/.vanredno težki disciplini — 50 kilometerskerti teku. Starta-
lo je 49 tekmovalcev, na cilj jih je prispelo 40, izstopili so samo trije. Podrobni rezultati:
1.	razred: 1. Musil Ciril (Č) 3.45,06, 2. Mrak Franc (J) 3.51,43, 3. Kovar Jan (Č) 3.51,51. 4. Smo-lej Franc (J) 3.52.32 ena petina, 5, Hanuš Kainil (Č) 3.50,05 štiri petinke, 6. Horn Alois (HDW) 3.50,16, 7. Hylcer Franc (Č) 4.00,57 štiri petinke, 8. Michalak Lukaš (Č) 4.04,56 tri petinke, 9. Knap Leo (J) 4.31,43 štiri petinke, 10. Koldorski Franc (Č) 4.31,53 tri petinke.
Naši fantje so imeli naslednje številke: Mrak 19, Smolej 31, Knap 46.
2.	razred: 1. Balvin Franc (Č) 3.43,И štiri petinke, 2. Kreuz Karel (Č) 3.52,55, 3. Relior Josef (Č) 4.02,55, 4. Kučera Jan (Č) 4.03,54.
Jutri se vrši drugi del alpske kombinacije — slalom, ki so bo vrSil 12 km daleč iz mesta. Sj>loh. imajo Čehi vse tako spri roki«, da jim bo v najkrajšem času zmanjkalo bencina za taksije in avtobuse.
Naše alpske smučarje čaka zopet težko srečanje z dobro pripravljonimi Čehi in odličnimi IIDW, toda pravijo, da bodo napravili vse. Danes pojioldne so trenirali skupno s Beraueroni (HDVV) slalom v bližini mesta, kjer so staknili lepo strmino. Izgleda, da bo odnesel prvo mesto v alpski kombinaciji Berauer, Čo ne bo zopet ponovno presenetil odlični Heim Hubert.
Skakači so bili popoldne na treningu, pa se pritožujejo, da je skakalnica v zelo slabem stanju, ledena in zluknjana, ker jo nihče ne urejuje. Najdaljši skok ima danes Novšak 55 m, Šramel pa b2 metrov.	Cini.
Smuški šport na zletu v Sarajevu
Zlet smučarjev iz cele države v Sarajevu v nedeljo, dne 14. t. m. ne bo le izreden družaben dogodek, ki bo dal smučarjem iz vseh mogočih predelov priliko, da se pogovore o lepotah in možnosti smuke v teh ali onih krajih, ta zlet bo poleg lega tudi velik športni dogodek. Kolikor je doslej znano, je iz Ljubljane imenovano že eno kompletno moštvo, ki nastopi v Sarajevu v več disciplinah. Smučarska klub Ljubljana, ki se zaveda svoje vodilne vloge v smucarstvu. zlasti pa še v smučarski propagandi in vzgoji, je imenoval dvanajstorico, ki bo zastopala klubske barve na tem zletu. Drugi ljubljanski klubi se tudi že pripravljajo, vendar skujine prijave niso dospele. Višek prireditve bodo seveda tvorili oni smučarji, ki so sedaj zastopali naše državne barve v Banski Bistrici. V kolikor pač niso delegirani na FIS tekmovanja v Cliamonix, bodo baje celotno nastopili v Sarajevu.
Za aktivne smučarje, ki bodo nastopili v nedeljo s smučkami in v smučarskem dresu v slavnostnem sprevodu, je v smislu razpisa generalne direkcije državnih železnic dovoljen popust 73%, za ostale posetnike, če potujejo v skupinah vsaj po dva, pa 50%.
Vse potrebne informacije dajejo iz prijaznosti biljctarnice »Putnik« v Ljubljani, Mariboru, Celju in na Jesenicah.
Razpis
državnega prvenstva v smučanju v klasični kombinaciji (tek 18 km in skoki) 1er saveznih prvenstev v teku na 18 km, v skokih in v alpski kombinaciji (smuk in slalom).
Jugoslovanska zimskošportna zveza razpisuje sledeča prvenstva:
1.	Državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki se vrši v ponedeljek, 15. februarja ob 9 tia Palah pri Sarajevu v leku na 18 kin ip v torek, dne 10. februarja ob 13 na Jahorini pri Sarajevu v skokih.
2.	Zvezno prvenstvo v teku na 18 km, kt se vrši v ponedeljek, dne 15. februarja ob 9 na Palah.
3.	Zvezno prvenstvo v skokih, ki se vrši v nedeljo 14. II. na skakalnicah v Palah ob 14.
4.	Zvezno prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom) in sicer v smuku v ponedeljek, 15. februarja na Jahorini ob 10 kot prvi del 1er v slalomu v torek, 16. februarja ob 10 na Jahorini kot drugi del prvenstva.
Pravico do tekmovanja imajo vsi verificirani tekmovalci klubov včlanjenih v JZSS. Tekmuje ee po pravilnikih JZSS-a, tekmovalci so razdeljeni v razrede. Prvo plasirani v klasični kombinaciji prejme naslov državnega prvaka za 19S7 1. prvo-plasirani v drugih disciplinah pa naslov zvezinega prvaka za 1937.
Prvaki v vsaki disciplini prejmejo nagrade, ostali plakete oz. diplome.
Razglasitev rezultatov in razdelitov daril so vr5i v torok 16. februarju ob 20 v oficirskem domu v Sarajevu.
Zaprošeno je za čelrtinsko vožnjo za vse tekmovalec.
Naie dijaštvo
Pevska raja. Prevl ob Г, in jutri dopoldnu ob in pevska vnia »n akademsko sluibn ho»ln pri O". frančiškanih v nedeljo ob 11. Vabljeni vsi pevei in pevke, ki želo sodelovati.
Izvedba tekem je poverjena sarajevski zim-skošportui podzvezi ob sodelovanlju zvezlnih funkcionarjev.
Prijave je poslati na zvezinih prijavnicah sarajevski zimskoSportni podzvezi v Sarajevu (g. Dušan Tadič, Carinarnica) do vključno petka, 12. februarja i. 1.
Uradna vremenska poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometno zveze v Mariboru, Jugoslovanske Zimsko-športne zveze. Slovenskega planinskega drnitva In itcteoroloikega Instituta Univerze kralja Aleksandra po stanju dne 5. februarja 1937, ob 7 zjutraj.
Itatelc: —20 C, pooblačeno, brez vetra, 50 «m srčna.
Planica: —2» O, pooblačeno, mirno, 60 cm srena, skakalnico ln drsališčo uporabno.
Tamar: —Go C, 100 cm srena.
Kranjska gora: —2» O, barometer pada, oblačno, brez vetra, 40 era srena, snnkatišče uporabno.
Erjavčeva kota na Priltu: —»O, jasno. In en zapadnlk, 90 cm zmrznjenega snega brez sveia.
Bohinjska Bistrica: —10 C, zelo oblačno, 2» etn srena.
Dom na Komni: —40 O, jasno, »ouSno, irei ns 120 cm snega.
Dom na Ko/cah: —lo C, oblačno, v dolini megla. (W cm sruna.
Dom na Krvavcu: —2» C, sererozapadnlk, 45 cm zmrznjenega snega.
Velika planina: im C, Jasno. 75 em zmrznjene«» snega.
Polževo: jnino vreme, za smuko neugodno.
Senjorjrv dom: —3» C, Jasno, mirno. ,V) em srena
Pesek: —2o O, jasno, mirno, fin cm srena.
ttimski vrctcc: — 20 C, 25 cm srena.
Smučarski izleti na Komni. Slovensko planinsko društvo priredi v dneh od 14. do 21. februarju turni smučarski tečaj z izhodiščem v domu na Komni. Udeleženci tega tečaja bodo presmučali ves proetran evet po Komni, 1er se bodo povzpeli na vse smučarske vrhove v edinstvenimi razgledi na Bohinjski kot, na Triglav, na jug pa celo do morja. Izleti se bodo vršili dnevno tako na Konjsko sedlo, na Keen, Mohavšček, Lanševico, Kal, liri barice ter v dolino za Tičarico. Omenjeni vrhovi in prelazi so srednje težki in pristopni vsakemu ""cdnje izvežbanemu planiucu-smučarju, vendar jc
pogoj za udeležbo vzdržnost in popolno obvlada nje j>luga in plužnih zavor. V nadaljnji smučarski tehniki in posebni tehniki na strminah bodo tečaj niki ve/bali na izletih. S seboj v nahrbtnik je vzeti kože za vzpon, kapo čez ušesa, dva para rokavic. očala in rezervna jermena. Čevlji po možnosti okovani. Infomacije daje pisarna SPD. palača Viktorija, telelon 29-63 in gospa Fani Kveder, Dom na Komni. Prijave obvezne.
Akademsko svetovno smučarsko prvenstvo. V teku na 16 km je zmagal Nemec dr. bûcher v času 1:21:22, na drugem mestu je Norvežan Heggstad (1:21:31), na tretjem pa zojiet Nemec Kraisi (1:21:33). — Svetovna akademska prvakinja v urmrt nem drsanju je postala Avstrijka Orete Lainer z 262.44 točkami, v umetnem drsanju med moškiriu pa je zmagal .Madjar Tertak s 318.7 točkami, v dvojicah pa avstrijsk par Faulhaber-Eigl s 104.4 točkami.
Naš planiški znanec in največja avstrijska nada, ki je skakal v mladinski skupini, Jožef Mradl, je nepričakovano podlegel Norvežanu Solli-du. Bradi je skočil 66 in ]>ol in 68 in pol ter je dosegel 222,9 točke.
LZSP (službeno). Radi neugodnih snežnih razmer — odpovedujemo za dne 6. in 7. f. m. razpisano prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji v Zagorju, isto se preloži na poznejši termin.
Smučarski klub Ljubljana. Jutri v nedeljo, dne 7. t. m. obvezen trening v smučarskih skokih nu ska kalnlci v Žloheh. 8kupni odhod vseh tekmovalcev ob 7.15 glavni kolodvor. Prosimo polnoMcvilno!
SK Slovan. Vso člane ponovno obveščamo, da so bo vršil redni letni občni zhor klnba, dne fi. fehru arja t. I. ob 19.30 v gostilni Mcncinger na Smartinski cesti. Prosimo vse člane sigurne udeležbe.
Naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, sestrična, teta in svakinja, gospa
Pavla Miklauc
roj. Ločniker
nas je danes za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 6. februarja 1937 ob štirih popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. februarja 1937.
Žalujoči: Sbprog ing. Pavel Miklanc in otroka Trnde in RolI, ter ostalo sorodstvo.
+
Umrla nam je Bogu vdano, po dolgem in mučnem trpljenju, naša ljuba iu predobra sestra, svakinja iu teta, gospodična
Rutar Marija
posestnlca
ilanes zjutraj ob eni, previdena s tolažili sveto vere. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 7. februarja 1937 ob pol štirih popoldne iz hišo žalosti. Sv. Petra cesta St. 17, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Vsem, ki ste jo poznali, Jo priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. MaJe zadušnice se bodo bralo v župni cerkvi sv. Potra. Ljubljana - Wlen, dne 5. februarja 1937.
Ivan in Frane, brata, ter ostalo sorodstvo.
kki	i n o *
UNION	
Pefrogralshl slavCeh
Marna Ceboian in Svetislav Petrovlć Fllm poln raiitoila, giaibe ln lepe pesmi.
MATINEJA ob 14 16
Rlvtjera ekspres
Rlbard homanoveki, o ari Ludvig ulebl, Cnarlotte Suaa.
TEl. 21-24
MATICA
Danes poslednllii
Магуба
Jlrina Stepnlčkova, Jaroslav Vojta, Vladimir
Borsky
TEl. 27-30
SLOGA
Vesela muilkalna komedila
Ugrabljen je
Gustav Froellcb tn Marlelulse Claudine
MATINEJA ob 14 16
Povratek K sreči
Luise UUrlcfl, Paul uorolger, Heinz Kiibman.
(P\jtdJbUxAH.Q&: 16.,	21."
MALI OGLASI
V tnalih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ženi-(ovanjskl oglasi Diu 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se ra Luna enokolonska. 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2°50i Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Al. Planinšek,
Uonoesijnnlrana trg. aventura v bančnih in kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10 — vnovCi vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vodno najkulantneje. Vse informacije brezplačno.	(d)
Hranilno vlogo
Ljudske posojilnice v Celju aH Ljudske posojilnice ljubljanske, v znesku 200.000 Din, kupim In plačam v polni vrednosti v enem letu. Dam tudi popolno Jamstvo. Ponudbe upravi »Slovenca^ pod »Posestvo 500.000« 1798.
Večjo vlogo
Zadružne zveze ali njenih članic plačamo v polni vrednosti proti daljšeroč-nemu mesečnemu odplačevanju ali v obliki trajno mesečne rente po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vloga v vsaki višini« št. 1796. (d)
Družabnika ali pomočnika
s svojo obrtjo, sprejmem za trgovino z meš. blagom. Nastop takoj. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trgovina« St. 1716. (d)
II
c t v4 . v; •
Službe iščejo
Samostojna kuharica
ki opravlja tudi vsa ostala hišna dela, želi spremeniti mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod
1ПТШ1И1
Oramofonike ploICe
Slovensko petle. Harmonika, pleenl ln filmski èlagerli samo oo Din 30° -Vzamemo v račun Btare pioSčel
Posestva
Posestvo
pet oralov zemljo in gozda — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 369. (p)
Parcela
blizu tramvaja, v glški, primerna za vsako stavbo, naprodaj. Natančnejše poizvedbo v Zg. Slški pri g. Opeka.	(p)
Hiša
z dobro vpeljano gostilno, na prometnem kraju, z lepimi gospodarskimi poslopji in z zelo lepo urejenim sadnim vrtom -ugodno naprodaj. Več so Izve pri Ambrožič Vinku, Gornjj Logatec.	(p)
1
Pohištvo
i
Mrtvo je tetn bre s du<e,
mrtva breг pohištva tuba. uridi le nam. ooalei in
kit It,
pn hvalelen bo* do tjr'iha
»Dve osebi« št. 1795. (a) Ljubljana.
Spalne sobe
izdelane po najnovejših načrtih ima na zalogi Berlič, pohištvo, Zapuže-(š)
Od LJubljani pa do
Branja toien litel itanovanja, le takaj n« inscrirai'
Trisobno stanovanje
oddam. Sv. Petra cesta 14, trgovina.	(č)
Enosobno stanovanje
podprltllčno — oddam z marcem v Mostah, Deto-lova 8.	(č)
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati Izbori v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdk! Kari Prelog. Ljubljana -Židovska ul. In Stari tre
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—20% popusta Prt Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Suha ✓4 drva
kolobarje, la trboveljski
premog
brez prahu nudi
1. Pogačnik
■•htrltm i Telefon 20-59
Graščina Križovljan grad
pošta In železnica Ormož, proda 397 močnih hrastov na panju, katere ве lahko ogleda dnevno. Ponudbe oddati graščini do 20. februarja 1937.	(1)
Meteor pade z neba
27.
Naskok!
KDOR HOČE DOBRO IN POCENI KUPITI, MORA NA KRISPERJEV
SEJEM
PR I TI I
Moški čevlji z usnjatim podplatom Din 69'—
za časa sejma samo DIN
Ženski čevlji z usnjatim podplatom Din 59'— za časa sejma samo DIN
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
J NAŠIH
Čez dobro uro je Tinček s svojimi tovariši srečno priveslal do samotnega otoka, na katerem je bil skrit sovražnik z ukradenim meteorjem.
»Na cilju smo!« je zakričal Tinček in prvi planil na kopno. »V tem smo si edini vsi, da otoka ne zapustimo prej, dokler si meteorja ne priborimo nazaj, — kajne, tovariši?«
»Tako je k so dečki zagrmeli v zboru in se mogočno potrkali na prsi. »Naj odloči pest! Z naga je naša!;
^Torej — naskok!«, je zapovedal Tinček in stekel naprej kot vihra.
Dečki so mu brez obotavljanja sledili.
"f
C*pjnjl,t tj /'at,'.r i„:
m ?
\ IT
Med tekom so se Tončku nenadoma naježili lasje.
»Ali slišite?« je ves prestiašen vzkliknil.
Dečki so obstali in prisluhnili. Prečudno sikajoči glasovi so jim udarili na uho.
»Nemara nas sovražnik čaka v zasedi?« je zaskrbelo Debeluharja in srce mu je kar koj padlo v junaške hlače.
Tedaj sta izza bližnjega grma priracali dve raci.
»Ho, ho,« se je veselo zasmejal Tinček. »Torej to je sovražnik v zasedi! No, vi sle mi pa res junaki! Že rac se bojite, kaj šele bo, ko zagledate škorpijona in Gorilo!«
>Kdo pravi, da se rac bojimo?« ga je ogorčeno zavrnil Tonček. »Niti medveda se ne bojimo!«
»Tako je!« mu je junaško pritrdil Debeluhar in srce naskrivaj hitro spet položil na pravi kraj.
»Dovolj prilike bosta še imela, da pokažeta, kaj zmorela!« je rekel Tinček in velel: »Torej naprej, hrabra vojska!«
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so na|cenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
Zahvala
Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu posebej za številne dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše predobre in ljubljene mame, gospe
Terezije Vrabec
katere smo prejeli od vseh strani. Prosimo vse, ki so nam stali ob bridki uri ob strani, da blagovolijo sprejeti našo srčno zahvalo. Lep pogreb, številni venci in izrazi sožalja pričajo, kako je bila naša blagopokojna mama priljubljena pri vseh. To nam je v največjo tolažbo pri naši težki izgubi.
Ljubljana, dne 7. februarja 1937.
V globoki žalosti:
Ina Stroju nšek, trgovka, in ostalo sorodstvo.
+
V globoki žalosti naznanjava, da je najina velika dobrotnica, sestra, gospa
Ivana Mayer
učiteljica v pokoju
danes zjutraj, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. februarja 1937 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, v Stožicah št. 91, na pokopališče pri sv. Juriju v Stožicah.
Ljubljana - Stožice, dne 5 februarja 1937.
Žalujoča Dragica Gračner - Hromeč, pohčerjenka, Ivan Hromeč, župnik v pokoju, brat.
__Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana.
Barclay:
37
Rožni venec
Roman.
:>Ali igrate na klavir?«
^Nekaj malega,'!- je odvrnila Jana.
>In gotovo tudi nekaj malega pojete?« je vprašal mali mož.
Jana je prikimala.
»V tem primeru vam odločno svetujem, draga gospodična, da gospodu Dalinainu niti nekaj malega no igrate niti nekaj malega ne pojete,« je dejal doktor. sCe človek vidi, že še prenese, če mu kdo nekaj malega igra, in mu dokazuje, kako malo je tisto nekaj malega; medtem gleda namreč lahko okoli sebe in se zabava s čim drugim. Pri slepcu, in še pri umetniku povrh, ki je silno živčno občutljiv, takega poskusa ne smemo tvegati. Se z.noreti bi utegnil pri njem. Zal mi je. gospodična, ako se vam zdim nevljuden, toda bolnikovo zdravje je prvo.«
Jana se je nasmehnila. Doktor Rob ji je ugajal bolj in bolj.
»Varovala se bom, da bi mu igrala ali pela/, je rekla prijazno.
^Dobro,« je odvrnil doktor Mackenzie. »Toda nekaj bi sčasoma smeli poskusiti. Ce bo kdaj prav pri volji ga odvedite h klavirju in mu pripravite udoben, toda vaien sedež Na klaviaturi mu z zarezo označite srednji C Potem naj izlije svoje prepolno srce ln vse, kar ga zdaj teži, v glasove. Videli boste, da se bo predajal tein užitkom po cele ure in dobro mu lio
storilo. In pozabljal bo pomalein na svojo nesrečo. — Za èkota ne govorim slabo, sestra Gray, kajne,« se je nasmehnil.
Toda Jani ni bilo do smeha. Bila je zanjo preža-lostna podoba, če si je v duhu predstavila slepega Gartlia, kako sedi pri klavirju in sklanja svojo lepo glavo nad klaviaturo ter tipaje išče zareze pri srednjem C.
>Tako,« je nenadoma udaril v njene misli glas doktorja Mackenzia, »in zdaj, sestra Gray, mislim bo prav, če vas odvedem b gospodu Dalmaiuu.«
Jana je čutila, kako ji je vsa kri zginila iz obraza in zaplala proti srcu, da je skoro čula, kako je bilo. Vendar se je obvladala in čakala.
Doktor Mackenzie ji je položil roko na ramo. »Pojdiva k njemu, sestra. Sprva govorite tako malo sot le mogoče. Mislite na to, da vsak nov, nenavajen glas, ki plane v njegovo temo, povzroča bolniku strašne muke. Govorite torej tiho in malo, in vsemogočni Bog naj vam vdahne pravo pamet za vaše ravnanje!«
Nekaj častitljivega je prevzelo majhno zdravnikovo postavo. Ko je šla za njim je razločno čutila, da se notranje opira nanj in da jo njegova prisotnost krepi. Njegove zadnje besede, podobne molitvi, so ji vlile novega poguma. S trdnim, vendar neslišnim korakom je šla za doktorjem Mackenziem v sobo, kjer jo brz moč), slep in izkažen ležal njen Garth Dalmaine.
Glas v trni noti
Temna glava na v zglavju je bilo vse, kar je ugledala Jana prvi hip. ko je stopila v svetlo sobo.
Podzavestno si je bila Jan predstavljala, da bo našla Gartlia v zastrti sobi; ni bila namreč pomislila,
da sta bila luč in tema zanj eno in isto in da mu sonce s svojimi zdravilnimi in poživljajočimi žarki ni moglo nič škodovati pač pa koristiti.
Po njegovi zahtevi so mu postavili postelj v skrajni kot sobe, najdelj od vrat, kamina in oken in s stranico ob steni, da jo je mogel otipati in se zavarovati po svoji volji pred pogledi prisotnih v sobi; tako je ležal tudi zdaj z obrazom proti steni in se ni ganil, ko sta prišla v sobo zdravnik in Jana.
Doktor Mackenzie je stopil k postelji in položil desnico bolniku na ramo. Svoj nekoliko prodirni glas je pritajil in govoril tako božajoče in tiho, da Jana tega skoro verjeti ni mogla, če se je spomnila, kako je malo prej ostro sekal besede, ko je bil dajal navodila njej.
»Dobro jutro, gospod Dalmain,« je dejal. 3>Simp-son mi je sporočil, da ste noč izvrstno prebili, tako dobro kot še nikoli doslej. To me veseli. Menda vam je dobro delo, ker je odšel strežnik in vam je pomagal samo sluga. Strežnik hoče dostikrat preveč narediti in vznemirja baš s tem človeka. Danes sem vam privedel osebo, ki vam bo vedno uslužno v pomoč, ne da bi vas nadlegovala — o tem sem prepričan. To je sestra Rožamarija Gray, ki vam jo pošilja gospod Deryck Brond, da vam ho delala družbo, opravljala pošto m brala, z eno besedo, da vam bo pri roki za vse, česar boste želeli, dvoje novih oči, bi rekel, z razsodno pametjo in dobrim, sočutnim ženskim srcem, ki vodi um in ga nadzoruje. Sestra Rožamarija Gray stoji tu ob meni pri postelji, gospod Dalmain.«
Z bolniške postelje ni bilo nobenega odmeva. Bolnik je potipal z roko po steni in jo spustil potein spet onemoglo na odejo.
1114 « t • —
K
a 5. S J
qQQ 0
s-šlz » » » s
: и и H
S <4 » * BBB<
Š 0 '5 (Л
z
£ » a) >
a a a £
N N ^
» » » a
» ► > 2 "«»J
o O
o s
s. s
O— o
J4 e и
и "i o. h t " j 5.Л
H 'u c
O E « O o — »•o B
0 1.S.S
e ttii
Z 4 v JO
ф JNM
ô mm
0)
u
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič