list za slovenski n&rod. f« p«ltl pnJcMB Ttlj»: u mle lete predplaeu 16 fH-, «»pol let» 8 fld., m Setrt let» i rld., en meaee 1 (Id. 10 kr. V atalalftn«!)! fnjeaan TelJi: Z» oelo leto 12 jld., n pol leta « fld., m četrt leta I gi«., M aeeac 1 (Id. 7 Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. PoMmetne hevilke veljajo 7 kr. NaraSaia« pr«j«Ba e^raTuitve (adminiitracija) in akipedicija, Semeniške nlioe it. 2, H, 28. Kainanila (ioMrati) m iprejemaj« In telji triitopna petit-mta: 8 kr., iSe ie tiika enkrat; 18 kr te le aska dvakrat ; 15 kr., e« m tiika trikrat. Pri veeknrtnem tiskanji H eena pri««mo imanjfe Bokoplil le ne vračajo, nefrankovMa pisma le ne iprejemajo. Tredniitro je v Semeniških alioah h.S, I., 17. IihaJa Tlak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. 130. V Ljubljani, v petek 20. junija 1890. Letnik Di^le^acife. Badimpešta, 18. junija. Danes je bila druga javna seja avstrijske delegacije. Na dnevnem redu je bilo poročilo budgetnega odseka o proračunu vnanjega ministerstva za leto 1891 in redni proračun vojnega ministerstva. Ker se je pa grof Kalno k j pri vožnji na Dunaj tako zelo prehladil, da je obležal, odstavil je predsednik knez Jurij Czartorijsky dotično točko z dnevnega reda. Bavno tako se je zgodilo s proračunom vojnega ministerstva, ker vojni minister general Bauer zaradi odsekove seje ogerske delegacije ni mogel priti k današnji seji. Bešen je bil zaradi tega brez ugovora najprej proračun cesarske mornarice za leto 1891, o katerem je poročal baron Reinelt. Redna potrebščina znaša 9,484.033 gld., lastnih dohodkov pa je 100.000 gld., torej je prave potrebščine 9 mil. 384.033 gld., to je za 129.156 gld. več, kakor za tekoče leto. Izvanredna potrebščina znaša pa 1 mil. 860.500 gld., to je ta 28.700 gld. več, kakor za letošnje leto. Razven tega je bilo sklenjeno, da se smejo nekateri za leto 1889 io 1890 dovoljeni zneski drugače porabiti, kakor je bilo prej prora-čunjeno in dovoljeno. Razven tega so bile rešene še nekatere druge točke, dasiravno nito bile na dnevnem redu. Prva med njimi je bilo poročilo budgetnega odseka o proračunu skupnega finančnega ministerstva. Potrebščina znaša 2,011.610 gld., zaklada 2834 gld., dohodki v Bosni, ki spadajo v to vrsto, pa 4000 goldinarjev. Grof Coronini je pri tej priliki poudarjal, da ta avstrijsko delegacijo ni spodobno, da zboruje v hotelu, in da bi bilo jako prav, ako si delegacija v Budimpešti zida lastno poslopje, kakor ga ima ogerska delegacija na Dunaji. Živahni „dobro''-kiioi so pričali, da je grof Coronini govoril iz srca vsem delegatom; lahko bi bil pa še pristavil, da v tem II I I ' . slučaji vsaj avstrijski delegaciji ne bode zabranjeno, izobesiti skupno avstrijsko-cesarsko črno-rumeno zastavo. Zdaj namreč s hotela ,Hungaria'' vihra ogerska zastavi, kakor da bi avstrijska delegacija stala pod gospodstvom madjarskega kraljestva. Tudi proračun najvišjega računskega urada je bil potrjen s potrebščino 126.710 gld., z zaklado pa 470 gld. Ob obeh točkah je poročal grof Wolken8tein. Zadnja točka dnevnega reda so bili dohodki carine, ki jih je delegacija potrdila po nasveta poročevalca Lupula brez ugovora, in ki znašajo 40,491.750 gld. Opoldne predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napov^ za jutri opoldne. Na vrsto pride proračun vojnega ministerstva, ker bode jutri vojnemu ministru mogoče priti k seji in zagovarjati svoje zahteve. Ogerska delegacija je bila jako izne-nadena, da hoče vojni minister pomnožiti število vojakov za mirovno d6bo. Minister je rekel, da se s to rečjo še ni pečal, da jo pa hoče vzeti v natančni pretres. Na Italijanskem zahtevajo od vlade, da naj zniža število službujočih vojakov s tem, da na dopust pusti starejše. Menda se pri nas se bode pomnoževalo število vojnih brambovcev v trenotku, ko naši zavezniki krčijo to število, sicer bi bila ta zveza za nas jako dvomljiva in vredna le piškovega oreha. Danes popoldne ob štirih bode na vojaškem strelišču poskušnja z novim smodnikom, ki ne daje posebnega poka in navadnega dima. Delegati so vsi povabljeni k tej poskušnji, katere se bodo večinoma tudi vdeležili. Velika obeda pri cesarju bosta 22. in 24. t. m.; v sredo, 25. t. m., pa boste delegaciji sklenjeni, ako bolezen vnanjega ministra ne bode zadrževala zborovanja. _ Primorske razmere. III. Govoril dr. Vitezič v državnem zboru. Mej tem je umrl prejšnji deželni predsednik dr. Vi-dulich in je bil umirovljen tržaški cesarjev namestnik baron de Pretiš. Ta dva moža sta bila glavna zastopnika proti-slovanske politike (Prav res! na desnici) bila sta torej glavna ovira za premembo politike v ome'> njenem zmislu. Kakor hitro .sta pa ta dva zginila e politiškega polja, upali smo Slovani, da se utegne mer politiki izpremeniti. In kaj se je zgodilo mej tem časom? Ce se niso razmere sploh shujšale, no zboljšale se pa tudi niso. Na mesto barona de Pretisa je prišel Teodor vitez Rinaldini. Prekratka je še doba njegovega vladanja, da bi mogel izreči o tem veljavno sodbo, kaka bo njegova politika, posebno pa, kako be ravnal s Slovani. Vendar lahko že zdaj omenjam, da tudi on, kakor njegov prednik, ne umeje nobenega deželnega slovanskega jezika. Pomenljiva je tudi izjava de Pre-tisova o njegovem nasledniku, ko se je poslavljal od svojih uradnikov v Trstu. Izrazil se je baje, da ga zadovoljuje kot prednika Rinaldinija, o katerem je prepričan, da bo, kar se njega tiče, hodil popolnoma po njegovih stopinjah. Mej tem so se vršile, kakor znano, nove volitve v mestni zastop tržaški, iz zopet je bil izvoljen prejšnji tržaški župan. V govoru, katerega je govoril predsednik o priliki županovega potrjenja, nt se spomnil ni z jedno besedico velikega števila Slovanov v mesta in okolici, dočim je mestni župan, kateri je, kakor znano, pristaš progresovcev, vendar mimogrede omenil tudi Slovencev. Značilen je tudi ta odnošaj. Oktobra meseca 1. 1888. sem podal tukaj v visoki zbornici interpelacijo o nekem dopisu tržaškega policijskega ravnateljstva povodom kazenskega postopanja proti vredniku hrvaškega v Trstu izhajajočega časnika „Naša Sloga", v katerem dopisu se jako ostro obsoja domoljubje avstrijskih Slovanov. V tem dopisu je bil zaznamovan ta list kot glasilo vladike Strossmajerja in njegov vrednik kot LISTEK. Viteslav i Josip Radonievič. Andrej Žvegel se je rodil v Gorjah dne 16. novembra 1828, učil se v Ljubljani in Pragi, umrl doktor zdravilstva na Dunaju 17. febr. 1874. Brat mu Josip pa je bil rojen 29. febr. 1836, učil se je v Ljubljani in na Dunaju, ter je zdaj deželni in državni kranjski poslanec, prevzvišeni grajščak v Grimšičah, baron Josef Sehwegel. Oba brata sta bila vrla slovenska pisatelja. Prvi se je na slovstvenem polja prikazal leta 1850 v »Novicah", kjer je Viteslav Ž. (Žvegel) povedal „Misel o musealnom družtvu", češ, kakor se odmeva glas o združenju Slovencev, naj bi se tudi v beli Ljubljani zedinila razna družtva k občnemu, duševnemu življenju. ,Kmetijsko družtvo za se, slovensko družtvo samotno, dogodivšino družtvo ravno tako, prirodospitno družtvo u tihem in samotno — vse le za se, in nazadnje le malo koristi (str. 198)" — L. 1851 v dopisu iz Prage govori Viteslav Radonievič o češkem slovstvu preteklega leta ter pravi naposled: „Tudi češka matica je sklenila konversačni slovdr izdati. Ob- seči ima vse vede, umetnosti itd. Izšel bo v 8 zvezkih po 50 pol. Na prosbo gospoda sourednika, da bi nekatere slovenskih spisateljev imenoval, kateri imajo obširne znanosti o narodnih, prirodnib, umetalnih, starožitnih, državljanskih, historičnih pomerih svoje domovine, sim po svoji omejeni vednosti nekoliko tacih imenoval. Vsaki, kdor hoče, se zamore oglasiti itd. (str. 33)." — Str. 48—9 skazuje pod naslovom: „Da je v naših šolah rečni ga poduka treba", zakaj stariši po kmetih ne dajo svojih otrok v šole . . „Mladina se ne uči v šolah tako, kakor bi se imela, da bi pravo veselje imela do šole, in da bi to, česar se je učila, tudi šolo zapustivši, v dobrim spominu in za rabo v vsakdanjim življenju ohranila. Vsiga tega je sedanji poduk kriv, ki le pamet nježne mladine ob-težuje, njih občutke pa praznovati pusti, ali z drugimi besedami: formalnost se obdeluje, rečnost pa v nemar puša ... Cas je tedaj, da se v ljudskih šolah formalnosti slovo dA, in vpelje rečni poduk (Anschauungsunterricht)." — Str. 111 pripoveduje Viteslav Radonievič „0d podzemeljskih jam na Gorenskim", kako naj se v narodskem listu popisujejo, da bude narodu na mnogotero korist. . . „Ali tudi za krasočutje dajo svetle jame uzore. Stavitelstvo, ktero ima svoje uzore na drevesih, po- stavim, lipe slavonske, jele nemške, palme gerške itd., dobi tukaj uzor kamenitni, hrustaloviti na slopih, slopodah (Siiulenreihe) in njih podstatah (Piedestal) in glavenih (Capital), kladih (Gebiilke), tramenih (Friess) krasnih itd." — Domača umetnija. „Naj potrebniši opravilo naše umetnijo je, da se dela učenih domačih ljudi razsvetljujejo in pravično razsodujejo. Napačno je, ako se vse domače samomogočno zaničuje ali nevedoma za čudež proglasuje. Ob kratkim čem danes opomniti gosp. Puharjevih svetlotiskov, ki so šli tudi v veli-čansko razstavo v London. Cim se naznačuje njegov pokrok u Daguerskim svetlotisku? Glavna prednost je, da Puharjeve podobe stoje v prirodni legi, kar se pri dosadanjih drugih ni doseglo. Kje je tega uzrok? Uzrok je jedini, da je podobilo prozračno, da se radi tega podoba nasprotne lege s prome-njenjem stekla na drugo stran v prirodno lego pro-meni (str. 115)." Viteslav Radonievič. Drugi — Josip Žvegel — jel je vrlo pisati slovenski na višji gimnaziji, na pr. v petem raz-redii 1. 1851 v Alojznici v domačem časniku, kateremu je bil naslov ,Daničica", v katerem je tekmoval s Jos. Stritarjem. Pisal je v vezani in nevezani besedi J. Ž—1 ali J. Žvegel j na pr. Igor Svatoslavič ali vojna Igorova; Elegija (Nesloga zvegt ujegov pristaš, kar se mu je štelo v greh, ia očitalo se mu je celo, da dobiva podporo ta poli-tiško delovanje svojega lista preko avstrijskih mej. Na to mojo interpelacijo so mi ni Še do današnjega dn^ odgovorilo, dasiravno sem jo podal ie pred poldrugim letom; pač pa je tržaško policijsko ravnateljstvo poslalo, kar je še bolj čudno, o priliki novega kazenskega postopanja proti istemu vrednikn tržaškemu deželnemu sodišču dopis, ki je bil pisan v istem zmislu in v nekaterih odstavkih celo popolnoma prepisan. V obeh teh dopisih se kaže očividno nenaklonjenost proti slovanskemu življu. V drngem dopisu je pač omenjeno, da je vrednik velik častitelj »znanega strankarja" škofa Strossmajerja. Ta nedolžni za napredek hrvatskega naroda velezaslužni mož in po vsej Evropi mnogo češčeni cerkveni glavar, na katerega smemo biti Slovani po vsej pravici ponosni, dela, kakor je videti, slavnemu tržaškemu policijskemu ravnateljstvu veliko skrbi, ker ga tolikrat omenja. To ga pa ne bo, po mojem mnenji, čisto nič motilo. Potrebno se mi je zdelo, navesti to okolnost, da dokažem, da se tudi v tem zmislu niso zboljšale razmere Primorja pod novim deželnim namestnikom. Kakor znano, vršile so se lanskega leta v Istriji nove volitve v deželni zbor. Pri tej priložnosti so politiški uradniki v nekaterih okraj h vzeli v svoje varstvo najstrastnejše kandidate italijanske stranke. O nepravilnostih, ki so se godile pri teh volitvah, ne bom tu natančneje razpravljal iu hočem o tem pri priliki govoriti, vendar pa moram že tukaj omeniti, da je zapovedalo pomorsko tržaško obiastvo na više povelje lušinskemu pomorskemu kapitanu, naj prepelje kandidate italijanske stranke na čresu in v Lušinji na volišče na Krk, da bodo tam ob pravem času. Da je bilo to strankarsko postopanje proti Slovanom, je pač očividno. Ko so bile volitve dokončane, pričakovali smo z vso pozornostjo imenovanje novega deželnega glavarja. Po tem, kar se je godilo v predzadnjem deželnem zasedanji, v katerem je, kakor sem že omenil, napravil bivši predsednik deželnemu zboru vladi toliko nepriličnosti, po vsem tem, pravim, pričakovali smo, da bo na dotično mesto pozvan mož, ki se bo strogo držal državnih osnovnih postav. Toda hudo smo se zmotili; kajti imenovan je bil mož, popolnoma nevešč obeh slovanskih deželnih jezikov in ki se je pokazal skozi njegovo večletno delovanje kot deželni poslanec največega sovražnika Slovanom. In, kakor bom nadalje v svojem govoru dokazal, ni zapustil tega svojega stališča tudi onda ne, ko mu je bilo izročeno vodstvo obravnav v deželnem zboru. Res je sicer, da je izvoljen za njegovega namestnika poslanec slovanske manjšine. A to je za nas Slovane skoro brez vsacega pomena, ker je prevzemal obravnave tedaj vselej on sam, ko je govoril slovanski poslanec v svojem materinem jeziku, namesto da bi bil v tem slučaji prepustil stvar svojemu namestniku, ker on sam ni bil vešč slovenščini in tako se je dogodilo, da ni mogel slovanski poslanec nikoli prevzeti vodstva obravnav. Na drugi strani pa sploh ni mogla vlada drugače postopati, ker j« bilo vkljub velikemu pritisku pri volitvah, vendar-le devet poslancev slovanske stranke izvoljenih, in vsled tega je morala vlada po — nestrogih — temveč konstitucijonalnih pravilih voliti enega moža za njegovega namestnika izmed manjšine. Imenovana volitev deželnega glavarja je povsem jako nesrečna. Politični pregled. v Ljubljani, 20. junija. J^otraafe dežele. Uelegacije. V vojnem odseku ogerske delegacije je vojni minister ponavljal, da bode le tedaj jasen in natančen proračun, ako mu delegacije dovolijo takoj 100 milijonov; dostavil je tudi, da se bode morala zvišati armada za mirovno dobo. Ministerski predsednik grof Szaparj je omenil, naj poročevalec v poročilu na omenja pomncžitve armade, ker vlada tega vprašanja še ni rešila in se je treba tadi ozirati na finančno moč države. „Frem-denblatt" očita vsled tega ogerskemu vojnemu odseku, da zanemarja blagor narodov in države, ki bi nehala biti velesila, ako se ne pomnoži armada. Naredba glede na uvaianje prašičev. Ogerski poljedelski minister grof Andrej Bethlen je poslal živinskega nadzornika Nikolaja Klimo in Franca Kaufmanna, ravnatelja steinbruškemu kontumacij-skemu zavodu, da gledata na to, naj se vestno izpolnjuje naredba o uvažanji prašičev iz Srbije ua dotičnih prevoznih mestih. Iz istega vzroka je poslala hrvaška deželna vlada drja Radoslava Krištofa v Mitrovico in Zemu D. To se je zgodilo tudi zato, ker se je pritožila srbska vlada proti ogerskim stražnikom, ki niso pustili prevažati srbskih prašičev preko meje brez vsakega preiskovanja, ali so na Ogersko namenjeni prašiči zdravi ali okuženi. Tnanje drliaTe. Italija. Dne 9. t. m. je preteklo leto dni, odkar se je postavil v Rimu spomenik cerkvenemu nasprotniku Giordanu Bruno. Izmed lanskih glavnih kričačev se ni letos noben prikazal, k spomeniku je prišlo le kakih 100 ljudi, ki so položili vence svojemu ljubljencu. Mej drugimi so prinesle venec tudi neke ženske, katere so spremljali kričeči mladi klati-vitezi. Da so še bolj pokazali svojo pravo barvo, zaničevali 80 mašnike in bogoslovce. Policija seveda tega ni zabranjala, no saj se godi kaj tacega po volji višjih gospodov! Rusija. Rusija namerava kolikor mogoče utrditi svoj vpliv v podonavskih pokrajinah. Pred več dnevi je prišel knez Gagarin, generalni ravnatelj po njem imenovanega ruskega plovnega društva, z ruskim inženerjem v Bukreš. Njegovi spremljevalci zagotavljajo, da je njegovo popotovanje le uČno, ki bode šlo po vsej spodnji Dunavi od Suline do Železnih Vrat in naprej do Belega Grada. Pred vsem ima baje nalogo, napraviti skladišča za ruski petrolej v vseh važnejših podonavskih pristaniščih. Toda Rumunsko je že odreklo dovoljenje, da bi si na njenem svetu omislili Rusi skladišča; bržkone tudi Bolgarija in Ogerska ne dovolite ruskih skladišč na svojem ozemlji, ker se boje jedni kakor drugi, da ne bi imela pri tem Rusija kakih politiških namenov. V njih mnenji jih potrjuje še okoliščina, da se Ga-garinovo brodovje s primeroma majhnimi troški preosnuje v vojno brodovje. Tako bi utegnila hipoma stati Rusija za boj pripravljena ter spravila lahko jedno ali drugo imenovano državo v zadrego. Boljša je previdnost od prepoznega kesanja. — Kakor znano, vršil se je v Peterburgu zadnje dni kaznil-niški kongres, kateri si je postavil za nalogo pre- osnovo ječ m jetniškega življenja. Tega kongresa 80 se vdeleževali zastopniki mnogih evropskih držav Francija je pri tej priložnosti pokazala posebno naklonjenost do Rosice, kajti francoski oddelek je imel naslednji v lepem okvira vdelani napis: Mejnarodni kaznilniški kongres v Peterburgu". Francoska delegacija je srečna, da more izražati svoje čuta pripoznanja in želje ruskemu vrhovnemu vladarju iu njegovi veliki državi. V znamenje svojih prijateljskih vezi |e bilo tudi državno jabelko na omenjenem okviru. To jabelko je imelo na jedni polovici ruski grb, na drugi strani so pa bile francoske deželne barve. Lahko si mislimo, da so vzbudili ti znaki prijateljstva med Rusijo in Francijo med zastopniki drugih evropskih držav veliko pozornosti. Francija. Kakor znano, imele so v pariških bolnišnicah usmiljene sestre vodstvo. Ta naredba je bila dobra za državo, kakor tudi za bolnike, ki so imeh tedaj gotovo boljšo postrežbo, kakor dandanašnji, ko je imajo v rokah posvetni ljudje četudi !ma zdaj država ogromne stroške za oskrbovanje bolnikov, a prej jih skoro nič ni imela. Iz tega vzroka je stavil poslanec Despres interpelacijo o položaji pariških bolnišnic in tamošnjih bolnikov, odkar jih več ne oskrbujejo omenjene redovnice. Minister Constans je odgovoril, da stori, kar hoče zbornica. Zbornica je pa z 248 proti 281 glasovom — torej z majhno večino — preložila interpelacijo za en naesec. Despres je pa ugovarjal temu odloku. Upati je, da dobe sčasoma redovnice usmiljene sestre zopet vodstvo v imenovanih zavodih. — Budgetna komisija je sprejela postavni načrt, da si izposodi država 700 milijonov. — Viši kupčijski svet je povedal svoje mnenje, da naj se odpovedo vse obstoječe kupčijske pogodbe. Carinska komisija je sprejela carino na turšico in riž, za kar je bila glasovala zbornica. Bolgarija. Kakor se poroča iz politiških bolgarskih krogov, poslala je bolgarska vlada turški vladi pismo, v katerem zahteva, da mora skrbeti Turčija, da bo priznan princ Ferdinand za postavnega bolgarskega kneza in da se zapreči versko pregpjanje proti bolgarskemu prebivalstvu v Macedoniji. V tem pismu je pojašnjen bolgarski notranji in vnanji položaj ter verske okolščine, v katerih živi bolgarsko ljudstvo v Macedoniji nasproti življenju turškega prebivalstva v Bolgariji. Ako se Turčija le ne bo zmenila za prošnjo bolgarske vlade, primorana bo, poiskati si sredstev v lastni moči ter odstraniti državi toliko škodljivi položaj. Nemčija. Kako misli Nemčija na mir, vidi se najbolj iz obravnav v nemškem državnem zboru gled6 na vojaške zadeve, kjer se stavijo dan na dan zahteve za vojaške namene. Kakor je slišati, zahteva se še naslednji dodatek za vojaško postavo: 6 milijona trajnih, 44 milijonov enkratnih troškov za Prusijo, 2 za Saksonsko, 1 >/, za Virtemberško, 1 '/4 za podzemsko brzojavno zvezo od bavarsko-saksonske meje pri dvoru čez Kamenice do Draždan, konečno za vojne železnice na vzhodnih iu zapadnih mejah, potem tudi za most čez Vislo 18 milijonov, za kar se zahteva najprej le 10 milijonov. Anglija. ,Times" in konservativni angleški časniki se uič kaj ne vjemajo s korakom angleške vlade, h katerim je odstopila Nemčiji otok Helgoland. Radikalci pa ne morejo v parlamentu temu koraku nič ugovarjati, ker so sami nedavno zahtevali, da naj odstopi Anglija Nemčiji imenovani otok, ki provzročuje Angliji skoro baje več troškov, kakor znašajo njegovi dohodki. Večina listov pa odobrava odstop Helgolanda, ki naj bo Nemčiji nekako odškodnina za one pravice v Afriki, katere je prepustila Angliji. Samo „Daily Chronicle" se jezi nad angleško vlado in pravi, da se je Anglija jako ponižala, ko je odstopila Nemčiji imenovani otok in opomni še zraven, da utegne imeti to škodljive posledice za Anglijo. ljute strasti — na kvar in pogubo rodu in vlasti); Kam (kjer sloga)? K slovesu. (Večernica utonila tje za sinje gorice v upu boljše porodnice.) Ponočne misli. (Svitaj omlajena devica.) Gazelica. (Srce moje čisto ljubezni vedno bije za te, mati Slava.) Pomladanski večer. (Slave sini — Domovini — Vite vence na glavo! — Njo ljubiti, — Nji služiti — Vaše le naj geslo bo!) Gazelica (Doma, bratov, matere pozabiti — zapoved silovita.) Sonet. (Vremena eila nepoštene sreče pogubi mi mladosti cvetke zale.) Cvetlica — lepota. (Gnj. Ivanu.) Pripovedka od srečne devojke. (Elma i Rozvin.) Vijolka, slavček in pesnik. Z Bogom. (Daničica, kdaj da kraj me spet objame, kjer ljubezen mi živi? Iz temnote smrtne jame neba klic me prebudi?) itd. V .Slovenski Bčeli' leta 1851, dni 1. junija je ponatisnjena pesmica .Pomladanski večer' iz .Daničice", tednika slovenske mladine v Aloj-zijevišču, in str. 166 pa iz „8 lavi je", katero so spisovali latinski dijaki gimnazije Ljubljanske. .Sonet" (Ljubiti znal sim dneva porodnico), spisal J. Radonievič. V drngem zvezku 15. avgusta, str. 63 .Gazelica" (Dokler staro še na nebu solnce sije), iz .Daničice"; iz .Slavije" pa str. 135 pesmica .Bučelni pik". — Leta 1852, str. 6: .Hvaležno srce" (Mernikov i Peter Veliki). Ž. — .Vožnja po ledu od sv. Petrograda do Korune (str. 35)". — .Poletna noč v sv. Petrogradu (str. 59)". — .Boj z risom" (str. 117)". — .Lov tunov (str. 228)". Z. .Zora jugoslavenska", na svetlo dal R. Razlag leta 1853 u Zagrebu, ima pesmice, od kojih so neke prave cvetlice pesniškega polja (cf. Macun Zg. Štaj. str. 168): .Na grobu Prešerna" (Dva soneta str. 65—66). .0 slovesu" (str 64—65). 1. .Na bojišču". 2. „Tožbe ljube". 3. .Dve rožici". Jos. Radonievie. — Drugemu sonetu sklep se .Krepko boril se vžrni sin je Slave; Častite ga, na grob mu vonc donite, Ki mojstru pfveev krasil nije glave. Tu k grobu njega bratje pristopite, I bribje Jujejo naj i dobrave, Na grobu toni vzajemnost prisezite!'' .Slovensko Berilo" za IIL gimn. razred leta 1854: .Zimsko spanje prirode". Iz češkega časopisa „Živa". Poslovenil Žvegel (str. 129—135). Primeri tudi .Šolski Prijatel" leta 1855. IV. .Novice" leta 1853 str. 112 kažejo pomenljivo pesem .Življenje" (Dete milo sladko spava, — Kaj mladenča nek' teži? — Mož nevtrudno zmir se vkvarja, — Zvezda zadnja na večeru obledi —). Str. 404 ^Gorska cvetlica". .Tos. Žvegel. — Leta 1855 ^Rožica", Josip Radonievie. .Glasnik Slovenski« leta 1858, zv. IL, št. 6, ima mično pesmico .Mati in sin", zložil J. Radonievie, in str. 128—132 spisek „V Bledu", kjer opisuje svojo domačijo, raj dežele kranjske, in mej drugimi rečmi pravi: .Pod skalo grada leži vas Grad, dalje gori Rečica, bolj na desni Podhom in Zasip, in proti goram v bregu Polšica, Višelnica, spodnje in zgornje Gorje. Tu prebiva preprosti, krepki narod slovenski, jedro gorenjskega plemena, možje čverste in terde postave, ženske lepe in zale. V sercu tega ljudstva še živi prava, neoskrunjena ljubezen do njih vere in domovine; ni jih še okužila olikanost premedenih nižav in mest, do njih še ne sežejo modrost in zvijače današnje omikanosti, ki jo toliko hvalijo in slavijo, in ki v prosti zemlji le prerada dobre, zdrave kali pomori in hlupost in hinavšino v mlade serca vsadi. Da bi naš narod si ovaroval in ohranil svoj zdravi um in svojo pamet, da bi ga napačna izurjenost našega modrega veka saj prekmalo ne premotila in ne pogubila! — To sem večkrat mislil in goreče želel, kedar sem gori na visoki gori grada stal in sem ogledoval lepe,, srečne kraje svoje domovine (str. 130)" itd. — Leta 1859 .Arabci na Španskem" (str. 176—178), spisal J. Radonievie. (Konec »ledi.) Iz\dnii dopisi. s Koroškega, 17. junija. Deželni odbor koroški je 8 pismom dne 1. junija 1890, št. 5081 dovolil podpore v ta namen, da bi se snovale kmetske posojilnice po načrtu Reiffeisenovem. — Znano je, da je J. Reififeisen, župan v Westerwaldu na Nemškem, take posojilnice v občinah vpeljal, da so se tiste v kratkem razširile. Premožnejši in veljavni kmetje enega okraja se združijo in vložijo vsak določeno svoto denarja v blagajnico, iz katere se potem izposojuje denar na določene obresti potrebnim sosedom. Tako si kmetje pomagajo vzajemno mej seboj in ni jim treba hoditi v mesta, kjer vlada navadno gosposka. Ta misel pa ni nič novega. Kakor v vsem, tako tudi v tem le naši liberalci začenjajo zopet vpeljevati to, kar je davno, najmanj pred 20 leti A. Einspieler hotel; seveda takrat ni se še tu slišalo ime Reitfeisen. Deželni zbor d4 v gotovem denarji podporo 50 gld., iu zraven tega kot glavnico posodi 500 gld. ua 3 V» ®/u obresti. Posodi pa tistin 500 gld. le pod dvema pogojema in sicer: 1. če bo poroštvo te zadruge neomejeno; če se delovanje posojilnice bo razprostiralo oa mal okraj; če zadružni delež ce bo večji kot 25 gld.; tisti zadružni deleži naj čisto brez obresti ostanejo ali saj ne više, kakor druge vloge naj se ne obrestujejo; če do rezervnega fonda (t. j. prihranjeni denar posojilnice) udje nobene pravice nimajo, da bi se iz njega delili; menjice so izključene, in če obrestno merilo ni nad 1 '/2 % višje od obresti na vloge. 2. Ce nova posojilnica ono obljubljeno posojilo najmanj v 5 letih povrne (in sicer v delih a 100 gld.) in do tega časa deželnemu odboru vsako leto na tanko celi račun zadruge in imenik udov predloži, sicer ima deželni odbor pravico, svoje posojilo na enkrat terjati. Tako hoče naš dež. odbor pospeševati vpeljevanje Reiffeisenovih posojilo c. Pa na slovenskem delu Koroške so že prej snovali brez podpore take posojilnice v Spod. Dravbergu, v Smihelu, Dieksah, tem utegne zgotoviti za Senožeče, pivško dolino in tudi sosedne kraje velevažno delo, katero se je pričelo natihoma brez hrupa po prizadevanju nekaterih razumnih in delavnih slavinskih mož. Letina po vsej Pivki zdaj jako lepo kaže. Sena bo obilno, žita obetajo bogato žetev, krompirji čvrsto rastejo. Bog daj, da bi srečno vse k rokam prišlo; ljudje težko čakajo domačih pridelkov, ker je zdaj vse življenje na kupilu po prodajalnieah, a plačevati ni s čem. Želeti bi bilo le nekoliko več toplote, da bi žita lepše polnila iu hitreje zorela. Iz Zagreba, 15. junija. Kakor pri vas, tako imamo tudi pri nas gledališčno vprašanje, samo je naše mnogo starejše od vašega. Pri nas gledališče ni pogorelo, nego je postalo za naše razmere pretesno in pa tako slabo je zidano, da se je bati velike nesreče vsled ognja. Zatorej je narod odločil postaviti si novo gledališče in sicer v dolenjem mestu, kjer se je razvilo v novejšem času pravo življenje. Tudi denarja nam ravno ne manjka, da bi se moglo začeti zidati, samo je vprašanje nastopilo kje? Radi zemljišča, kjer bi se imelo gledališče zidati, traje prepir že cela tri leta. Vse konferencije, ki so bile v to svrho sklicane, niso mogle vprašanja rešiti. Kar se je izjavil pred kratkim vladin zastopnik v odboru za deželno izložbo, da misli vlada začeti gledališče zidati bržkone že prihodnje leto, in sicer na tako zvanem „Sajmišču". Ta izjava je dala povod, da se iznovič razpravlja po naših časopisih o zemljišču, kje bi se novo gledališče zidalo. Večina je proti temu, da bi se zidalo gledališče na Saj-mišču, češ da je ta trg preveč na strani in da ni sposoben tudi za to, ker niso vse zgrade na istem arhitektonično sezidane. Glavni razlog seveda je I ta, da je trg preveč na strani iz centruma mesta, pa bi se moglo dogajati, da bi se gledališče slabeje pohajalo, nego ko bi stalo kje v sredini mesta. In to je pri nas veliko vprašanje, kajti že opero so odstranili radi prevelikih troškov in ravno tako bi moglo kaj takega škoditi tudi drami saj toliko časa, dokler tudi na tem kraju mesto naraste, kar pa ne bode še tako hitro. Pa pri sv. Vidu. Vse je bilo v lepem redu. Bog ohrani preljubljenega pastirja še mnogo let! Iz Moravč, 19. junija. Na notico v .Slovencu" dne 17. t. m. odgovarjam posestnika it Moravč, kateremu je kamenje na konci šolskega vrta tako hudo na peti: Mu li ni znano, da je kamenje radi prežalostnih družinskih razmer moralo ostati na omenjenem prostoru; ali ne ve, da ja slavni cestni odbor (po mnogih neosnovanih pritožbah) po pregledu dovolil, da smš kamenje na mestu obležati in slednjič, ni li še kot Moravčan slišal, da se bode to v kratkem za zidavo uporabilo? Ker mu morajo te okoliščine popolno znane biti, vprašam ga prav radovedno: Kaj pa meni s tem doseči? Ako se pa hoče nad pisalcem teh vrst tem potom znositi, moram mu pač javno povedati, da se mu ni treba na njegovo dosedanje mirno vedenje kar nič zanašati. Toliko v pojasnilo! Dnevne novice. Glinjah in še prej na drugih krajih. Slovensko pre- ^ gaj tudi ni ravno potrebno, da se tukaj zida. Po bivalstvo je že bolj zbujeno po svojih sedanjih slo- t oporoki pokojnega Jelačiča je v Ilici ravno v to venskih voditeljih kakor nemško. Glavno zaslugo za j gvrho opredeljeno mesto nasproti hStelu k caru av- naštete posojilnice ima g. Drag. Rous, kaplan v Šmihelu, ki ima še druge, za Slovence važne načrte. luteresantuo Vam bo, da novih podpor se največ poslužujejo .bauernbundarji", da bi svojo veljavo zopet povzdignili. S Pivke, 18. junija. Od Senožeč do Slavine je vodila že v starodavnih časih cesta, od katere so še zdaj videti sledi, ki se imenujejo stara cesta. Opustila se je, ko se je bil glavni promet obrnil po drugih novejših cestah; a dokler železnica ni prevzela do malega vse voznine proti Trstu, so se pivški vozniki proti domu vračali iz Senožeč s praznimi vozmi navadno čez Ložo in Ravnik. Veliko bliže je kot po ovinkih čez Razdrto ia Orehek. Vojaki hodeči iz Trsta na vaje jo še udarijo večkrat iz Senožeč proti Slavini naravnost čez Ravnik in si tako prikrajšajo pot saj za uro hodd. Ker cesto .pri vodi" — Reki — od košanske Ribnice proti Vremam in Škofljam prevzame dežela v svojo upravo, odpadlo bo posipanje na njej pivškim občinam, katere so imele dozdaj precejšnje kose ondi odkazane. Vsled tega so se poprijeli letošnjo pomlad Slavinci, in so v družbi s Košanci, Selčani in nekaterimi drugimi manjšimi soseskami popravili in posuli čez tri kilometre ceste od Slavine po velikem potoku proti Senožečam, kakor gre napravljati navadno okrajne ceste, le kanalov in mo-stičev tu in tam niso mogli narediti vsled pomanjkanja denarjev. Prizadevajo si zdaj za to cesto vneti Senožečani, Košanci in nekatere soseske hrenoviške občine. Veliko bi bila prikrajšana pot v Senožeče Eošancem čez Volče, soseskam v Rakuleku, Sajevčah, Crmelicah in vsem na srednji Pivki. Promet bi se zdatno polajšal; a tudi v vojaškem oziru bi bila ta cesta jako važna, ker je najkrajša zveza senožeške doline z železnico od Postojine memo Šempetra proti Ležečam. Delo bi ne bilo tt-žavno, ker razun kosa, katerega so večinoma že dovršile občine slavinske fare po mokrem svetu do Ravnika, gre nameravana cesta po suhih trdih tleh. Klancev bi tudi ne bilo hujših ali še tolikih ne, kot je oni na Smolevem med Razdrtim in Senožečami. ^ieleti je, da bi dobila slavinska občina za to cesto obilno dobrih prijateljev in nekaj podpore za zgradbo potrebnih mostičev in kanalov. Tako sa po- strijanskemu. Ali to zemljišče, pravi vlada, bi se moglo prav drago prodati (za 100.000 gld.), pa ta ! denar za zidanje upotrebiti na Sajm šču, kjer bi zemljišče mesto dalo zastonj. Na to pa odgovarjajo protivniki prvega zemljišča, da bode narod, ki je dozdaj zbral za gledališče do 300.000 gld., nabral tudi še omenjenih 100.000 gld. ter sam kupil ono . mesto, če se že noče držati točno oporoke. Istina j je, da bi na tem mestu bilo gledališče mestu pravi ures, iu bilo bi tudi v centrumu mesta, saj je Ilica pravi zagrebški .Corso". Tako se pri nas gubi čas z vprašanjem ob obstanku gledališča. Cas je že skrajni, da se nekaj stori. Denar je zbran, pa če bi še kaj manjkalo, narod bo še žrtvoval, samo da se mu izpolni želja in začne zidati na onem mestu, ki je s početka zato opredeljeno. Ali kakor stvari zdaj stoje, bode novo gledališče bržkone na Saj-mišču po.stavljeno, ker vlada in tudi en del meščanstva je za to mesto. Sploh pa moramo reči, da je želja vseh, da se čim preje začne gledališče zidati, če že tudi na Sajmišču. S prepirom se ne bode nikdo okoristil, in če mesto naraste na tem kraju, vendar ne bode gledališče tako na periferiji, kakor nekateri mislijo, čakati se skoraj ne da več, ker je sedanje poslopje gledališčno tako trošno, da se je bati v istini kake katastrofe, premda imajo vse priprave za take slučaje, ali — vse je pretesno, pa za tak slučaj še posebno. Vsakdo pa, ki je čul izjavo vladinega poverjenika, da se misli zidati gledališče že na leto, je ta glas gotovo razveselil, kajti s tem korakom bode se narod približal zopet za eno stopnjo bliže svojim kulturnim obnovam. S Planine nad Sevnico, 17. junija. Dne 14. t. m. smo imeli prvikrat v svoji sredi premil. gospoda knezo-škofa, katerega prihod je vse z največjo radostjo pričakovalo in pripravljalo s slavoloki. K sprejemu se je zbrala velika množic*, občinski zastop, učiteljstvo z učenci, v katerih imenu je pridna učenka prevzvišenega ponižno pozdravila in poklonila šopek cvetic. Prevzvišeni so si s svojo ljubeznivostjo in gorečnostjo na prižnici takoj pridobili srca vseh; v krepki, jedrnati in razumljivi besedi so vernikom razlagali trojni sv. mir. Bir-mancev je bilo 401. Pruvzvišenemu na čast je bil zvečer Starigrad čarobno razsvetljen z lučicami in umetalnim ognjem. Drugi dan so vladika birmovali (Deželnozborske volitve na Štajerskem.) Iz Velenja smo dobili sinoči ob 8. uri telegram o novem kandidatu za deželni zbor. Mi ne moremo objaviti telegrama, ker bi se nam utegnilo očitati, da pomagamo rušiti disciplino. Dokler od ^Slovenskega društva" ne dobimo migljeja v tem smislu, ne sprejmemo dopisov proti kateremu koli priporočenih kandidatov. — Volitve volilnih mož se vrše prav ugodno, le v mariborskem okraju je malo nevar-neje. — Volilci ptujskega in rogaškega okraja se zbirajo dne 27. t. m. v NArodnem domu ob 8. uri; volilci ljutomerskega, ormoškega in gor. radgonskega okraja v gostilni g. Vavpotiča v Ljutomeru; volilci brežiškega, sevniškega in kozjanskega okraja v gostilni g. Heiderja v Brežicah. (Iz Postojine) se nam poroča: Generalni štab, ki je minoli teden potoval čez Dolenjsko, prišel je semkaj v ponedeljek zjutraj, in sicer dva generala, 40 štabnih častnikov in 70 vojakov raznih polkov. Popoldne je moštvo obiskalo jamo. V torek popoldne pa so si jo ogledali vsi častniki; jama je bila krasno razsvetljena. Vojaki s konji vred so se vrnili, častniki pa so se v sredo zjutraj odpeljali po železnici v Pulj. (Župnijo Stari Trg) pri Ložu je dobil čast. g. Anton Ponikvar, župnik v Knežaku. (Iz vipavske doline) se nam poroča: Kakor znano, je hudobna roka v noči od 18. na 19. dan marca vlomila v cerkev podraško in odnesla ciborij s posvečenimi hostijami; v noči med binkoštno nedeljo in ponedeljkom pa so lopovi odnesli iz cerkve v Gočah monštranco z Najsvetejšim. Da bi se vsaj nekoliko zadostilo za to bogoskrunstvo in bi se odvrnila zaslužena kazen božja, priredile bodo vse vipavske duhovnije prihodnjo nedeljo (22. t. m.) sprevode v cerkev Matere Božje v Logu, kjer bode ob 10. uri slovesna sv. maša s primerno prepovedjo, kar je dovolil prečast. knezoškofijski ordinarijat, (Požar.) Iz Črnomlja se nam poroča: Dn^ 17. t. m. oKoli poldne smo prestrašeni začuli žalosten glas, da je Dragovanja vas v ognja. Gasilno društvo črnomaljsko je bilo takoj na nogah; predno pa je moglo prihiteti tri četrt ure daleč na pomoč, vpe-pelil je ogenj že večino hiš. Izmed petnajst hišnih številk je ostala le jedna. V hiši, kjer je nastal ogenj, zgorelo je tudi nekaj živine in denarja. Zažgali so otroci. Pogorelcev je le nekaj bilo zavarovanih. Revščina je velika, ker so Dragovanjčani pogoreli že pred desetimi leti. (Potres) so čutili, kakor se nam poroča, včeraj zjutraj ob V« uri v Št. Janžu na Dolenjskem. (Toča) je minoli teden v poreški občini v Istri naredila mnogo škode; največ so trpela sela Žban-daj, Vrvari in Mošalež. Toča je bila tudi v Balah, Mompadermi, sv. Lovreču in sv. Nedelji. (Tatvina.) Dodatno se nam poroča o tatvini v Šentpetru na Notranjskem: V gotovini in znamkah je ukradenih 57 gld. 28 kr. Že več časa smo opazovali, da imajo nekateri dečki denar, ne da bi sa zvedelo, odkod prihaja. Dne 15. t. m. so začeli sumiti nekega devetnajstletnega Janeza Želeta iz Hrastja. Žendarmerija ga je zasledovala, on pa se je odtegnil od doma; za njim jo je popihal šestnajstletni' Luka Celhar, ki pa ni bil na sumu kot sokrivee. Šla sta v Postojino, odkoder naznanita v pisma ie tri druge sokrivce. Žendarmerija je takoj prijela omenjene tri uzmoviče ter jih odpeljala v Postojino. Prijeli so tudi Želeta, Celhar pa se je sam naznanil v Postojini. Veseli moramo biti, da so prišli na sled mladi tatinski družbi. (Pftdrainica «v. Cirila in Metoda) v Podgridu ima dne 8. julija t. 1. ob 3. uri popoldne občni ibor. P, n. društveniki blagovolijo naj se mnogobrojno vdeležiti tega zborovanja, ker na dnevnem redu BO vslne stvari. (Posojilnica v Črnomlji,) registrovana zadruga I neomejeno zaveto, znižala je dolžnikom od 1. julija 1.1. naprej obresti od 6'/,% na 6» „ vlagateljem p» plačuje po 5%, kakor doslej. (Akad. dmStvo nTriglaV) ima v soboto, dn^ 21. t. m., svoje III. redno zborovanje v prostorih hfltela „Goldenes Ross" s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Predavanje: .Vinko" (zapisek), dalje. 4. Slučajnosti. — Začetek točno ob polu 9. uri. (Povozil je) v torek dopoldne ob Vi 10- "" brzovlak nad Staro Vasjo pri Postojini jedno kravo in jednega vola. Vlak se je zamudil pol ure. Proga je menda premalo zavarovana. (Kaldejski menihi.) Ogerski kardinal Simor — tako posnamemo iz „Vaterlanda" — je opozoril 8vojo duhovščino, da ne podpira menihov, ki pobirajo miloščino, ako se ne morejo izkazati s potrebnimi poverili. Sklicuje se kardinal na dopis, kateri je prejel v tem ozirn nadškof v Kaloši od propagande iz Rima. Takim se ne sme dovoliti, da bi maševali, če nimajo od svojega škofa potrdila, da 80 res mašniki in ob enem tacega življenja, kakoršno se od duhovnika tirja Pobiranje milodarov za ori-jentalske cerkve brez izrečnega privoljenja propagande je prepovedano. Pred takimi prosilci je po listih svariti, in če treba, sodnijsko postopati. Vzlasti pa — pravi omenjeni dopis — tako imenovani kaldejski menihi niso dobili od propagande nobene pravice v ta namen. — Ker zadnja leta tudi nas večkrat obiskujejo .kaldejski menihi", ne zdi se nam odveč, da občinstvo na to opozarjamo. (Zaveza kranjskih gasilnih drnštev.) Visoka c. kr. deželna vlada ni potrdila predloženega predpisa o nniformovanju zaveze kranjskih gasilnih društev. Odbor bode spravil to vprašanje zopet na dnevni red tretjega shoda kranjskih gasilnih društev, ki se bode vršil dne 20. julija ob 10. uri v Ljubljani. Raznoterosti. — Strašna nesreča. V Portworthu v Teksasu je bila veselica v razstavnem poslopji. Te veselice se je vdeleževalo vse odlično občinstvo in med njim celo sin predsednika Harrisona. Dvorana je bila polna ljudij, in na vzvišenem prostoru je pel pevski zbor. Kar se začujejo obupni klici: „Ogenj! Ogenj I" In v tem trenotku so jele padati iskre in goreči deli skozi strop. Leseni izdelki, zastave, venci, in droge take reči, s katerimi je bila dvorana okrašena, bilo je hipoma vse v plamenu. Grozna zmešnjava je nastala med gosti. Pevci so skakali z zvi-šanega odra, drugi so pa hoteli v strašnem obupu splaziti se na oder. Nekateri pevci, ki so poskakali z odra, niso mogli več vstati, kajti prestrašena množica jih je kar pohodila. Zdaj je zopet začel padati ogenj na prestrašene goste, ki so si med seboj za-mostili izhod pri vratih. Tu so kričale gospe v goreči obleki, tam so jokali otroci, tn so trgali obupani možje obleko z života. Zdaj so prebili z močnim orodjem stene in napravili reMlni izhod prestrašeni gospodi. Na pevskem odru je trajala zmešnjava še dalje. Nekateri pevci so poskakali v obupu skozi okno in so obležali polomljeni na tleh. Tako so našli trije ljudje nepričakovano smrt, trideset pevcev je toliko poškodovanih, da težko ostanejo pri življenju. V dvorani sami je našlo smrt deset oseb, in sicer so nekateri teh nesrečnikov zgoreli v pravem pomena besede vpričo druzih, ki jim pa niso mogli nič pomagati. Veliko je pa število telesno poškodovanih Nekatere gospe so bile vsled strahu na pol blazne. Prihitevši iz dvorane, so vpile: .gorim! gorim !", dasir.tvno ni bila niti jedna nitka v ognji. — Koliko je v Pariiu dijakov iz dragih držav. .Figaro" prina&a zanimivo statistiko, katera podaje število tujih dijakov v Parizu. Nemcev je 19, Angležev 154, Severo-Američanov 53, iz srednje in južne Amerike 16, Avstrijcev 18, Belgijcev 34, 3 dijaka iz Kanade, 10 Japancev in Kitajcev. 27 Egipčanov, 62 Španijolov in Portugalcev, 315 Grkov, Bumuncev, Turkov, Srbov in Bolgarov, 4 dijaki z otoka Uaiti, 17 Italijanov, 4 dijaki z otoka Mavricija, 296 Rusov in Pollakov, 6 Švedov, Norvegov in Dancev, 40 Švicarjev, 4 Sirijani, Per-zijani in Avstralijani. Od teh 1071 tujih dijakov jih študira največ zdravništvo. — Izredno mesto. .N. W. Tagblatt" piše: Neki angleški popotnik, ki je šel skozi Sibirijo, pripoveduje naslednji dogodek, ki se je pripetil nedavno guvernerju irkutskemu. Ko je na svojem potovanji počival v neki prazni pustinji, zaslišal je naenkrat pojoče zvonove iz daljave, katero je imel povsem za neobljudeno. Jetdil j« s svojimi tovariši dalje in našel je malo mestece, imajoč 180 hil in do 800 prebivalcev. Ime mesta, Ilim, ni zaznamovano na nobenem zemljepisu. Oblastvo ni vedelo ničesar o tem kraji. V mesteci se nahajajo tartarske starine; v tej mali republiki je očaško življenje; mestne svetovalce kliče k posvetovanju veliki ilimski zvon. Noben meščan ie ni zapustil svojega rojstnega kraja, kajti to obljudeno zelenico obdaje okoli in okoli puščava. Kako jo bilo ime očetu sedanjega ruskega čara, še vedeli niso. Guverner je poprašal po mnogih njihovih zadevah n. pr.: .Kje je Vaš imenik?" — Odgovor: .Ga nimamo." — .Ali imate sodna pisma?" — .Pri nas ni nikakega sodišča." — .Ali ni nobenega hudodelca med Vami?" — .Nobenega." — .Kakšne davke plačujete?" — .Mi ne poznamo davka." — .Ali nimate nič Šol?" — .Ne, Vzvišenost. Jedini me.5čan. ki je umel pisati in brati, umrl je davno pred našim rojstvom." Preiskava je pokazala, da so dandanašnji prebivalci tega čudnega mesteca potomci pregnancev, ki so se previdno postavam odtegnili in poiskali rodovito zelenico. Telegrami. Dunaj, 19. junija. Tirolski cesarski namestnik, baron Widmann je dobil povodom s <Š Cae Stanje Vater Vreme li. opazovanja mkomv« v am toplom.n po Coltiji •gs fi 19 7. u. iyut. 8. u. pop. 9. n. ivel 739-3 7369 736 0 17 2 2.S8 16-8 sv^od jzapad si. jzap oblaeno oblačno m. oblač. o-oo svojega umirovljenja komturni križec Fran-Josipovega reda. Krakov, 10. junija. Posebna deputacija se odpelje v Pariz, da sprejme telesne ostanke pesnika Mickie»vicza. Slovesni pogreb bode dne .30. junija. BeroJin, 20. junija. Budgetni odsek državnega zbora je soglasno odbil zahteve za zvišane plačo štabnih častnikov, stotnikov, poročnikov in uradnikov tretje vrste. Valencija, 19. junija. Španska sredozemska pristanišča so sumljiva zaradi kolere. London, 20. junija, V dolenji zbornici je vprašal Buohaman, ali bi bile ničeve ostalo določbe nemško-angleške pogodbe, ko bi zbornica ne dovolila odstopa Helgolanda. Smitb je odgovoril, da druge točke pogodbe ne morejo ostati veljavne, ako se važen del ne potrdi. Sicer pa on to izjavi brez poobla-ščenja od druzih članov ministerstva. Taka vprašanja naj bi se prej naznanila. Vrementiko sporočilo. Sredaja temperatura IS S" za O-S" nad normalom ]>nna|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 20. junija. Srebrna 100 16* 70 kr. avstr. zlata renta, davka proeu Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London •••.... Srebro ....... Francoski napoleond. . . 89 n 1.5 . 109 n 30 « . 101 n 25 n . 970 « — n . 304 n — ni . 117 n 05 fr t» — n . 9 n 31' 5 n 6.5 »1 57 n .52' Sn ^^HSESHSHSESHS^ nJ Uradne ij |in trgovske m R firmo priporoma !KAT. TISKARlIAi v Ljubljani. I>ra proiinaj, II., Rotuiida. ^Hj 1 1 1 5 10 20 •>0 200 I 2000 5000 2000 1000 600 200 100 50 20 10 5 OLJNATB BARVE v koiiltarsklii piii^lrab po pol In Jeden kilo pi»ipoi*oea Iiajeeiieje tovarna oljnatih barv, laka in firnoža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Iidajatelj: Mal!|a Kelar Odeovornl vrednik: l|Meli Žitalk Tisk ^Katoliike Tiskarne- v Llubljnui