PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _ ja i< »po - Lena 4U lir Abt> postale I gruppo Leto XXI. Št. 45 (6023) POGAJANJA MED DELEGACIJAMI ŠTIRIH_ VLADNIH STRANK Popolno soglasje glede ukrepov za premostitev gospodarskih težkoč Predsednik vlade Moro predloži danes delegacijam svoje zaključke, o tem pa bodo odločila vodstva strank - Računajo, da bo do konca tedna rešeno tudi vprašanje preosnove - Danes interpelacije poslancev o gospodarski konjunkturi zbornici, popoldne pa so se nadaljevali razgovori med delegacijami štirih vladnih strank o političnih in gospodarskih vprašanjih 'v zvezi z okrepitvijo in preosnovo vlade levega centra. Po sestanku Je minister Co-lombo dejal na' vprašanje novinarjev, da je bil današnji sestanek zaključnega značaja, kar zadeva gospodarski del in vsaj kar zadeva njega. Na vprašanje, ali bodo še drugi sestanki, je minister dejal, da ne more glede tega reči nič točnega, da pa se mu zdi, da bo šlo vsekakor za sestanke, brez finančnih ministrov. Vpr.: Ali ste začrtali poteze nekega specifičnega ukrepa? Odg.: Pregledali smo gospodarska vprašanja in določili splošne poteze bodoče dejavnosti. Vpr.: Torej niste pripravili nobenega ukrepa? Odg.: Ponavljam, da smo razpravljali o splošnih potezah: rta vladi je, da pripravi ukrepe. V ostalem smo mnogo delali za to v preteklih dneh. že več kot teden dni se ukvarjamo s temi u-krepi Vpr.: Ali gre za en sam ukrep? RIM, 22. — Predsednik vlade Moro je sprejel podpredsednika vlade Nennija, ki mu je poročal o svojem potovanju v ZDA; Nenni pa je sprejel namestnika tajnika PSI Brodoli-nija, ki mu je poročal o dosedanjih pogajanjih za preosnovo vlade. Dopoldne je predsednik vlade Moro imel sestanek z ministri Pieraccinijem, Tremellonijem, Colombom in Mancinijem v zvezi z debato o razvoju konjunkture italijanskega gospodarstva, ki bo jutri v poslanski -r-J-----------——— Odg.: Skušamo koncentrirati kolikor je mogoče. Skušali bomo vključiti organsko vse v en sam ukrep. Nekaterih stvari ne moremo vključiti v isti ukrep in zato bo treba urediti drugače. Vpr.: Ali ste vsi soglašali? Odg.: Strinjali smo se vsi. Na vprašanje, ali bo jutri nov sestanek, je La Malfa dejal, da ni drugih sestankov. Na vprašanje, o čem so razpravljali potem, ko so finančni ministri odšli, je La Malfa dejal, da so govorili o šolstvu m o načrtu za razvoj šolstva, ki mora biti predložen parlamentu do 30. junija. Na vprašanje, ali so govorili tudi o strukturi vlade, je La Malfa to zanikal. Bertinelli pa je dejal, da so finančni ministri poročali vsak s svojega področja, drugi na so stavili svoje pripombe. Predsednik vlade bo povzel zaključke, nato pa bo ponovno sklical sestanek štirih delegacij, na katerem bodo določili tudi materialno plat preosnove vlade. Brodolini ni hotel dati novinarjem nobene izjave, ker bodo dobili sporočilo predsednika vlade. Na vprašanje, ali bo sklical za jutri vodstvo stranke, je dejal, da misli, da se vodstvo PSI utegne sestati jutri. Pogajanja še niso zaključena in se morajo nadaljevati, tudi če so se zaključili skupni sestanki. Vodstvo stranke bi se utegnilo sestati tudi med pogajanji; jutri dopoldne bomo vsekakor videli, ali obstajajo elementi za sklicanje vodstva stranke. Ko so Nennija vprašali, ali bo jutri nov sestanek, jim je dejal, da to ni verjetno. Na vprašanje, ali je bil današnji sestanek zaključnega značaja, pa je dejal, da tega ne ve. Tajnik PSDI Tanassl, ki je zadnji odšel s sestanka, pa ni hotel dati nobene izjave; odločno je zanikal, da bi se vodstvo PSDI sestalo jutri. Na vprašanje, ali se je danes govorilo o preosnovi vlade, pa je dejal: «No comment». Predsedstvo vlade je izdalo kratko sporočilo o današnjem sestanku, v katerem se le navajajo poimensko člani štirih delegacij in se dodaja, da so obravnavali gospodarska vprašanja v zvezi z okrepitvijo vlade. Kar se tiče bližnjega ukrepa vlade v zvezi s sedanjim stanjem konjunkture, se v dobro obveščenih krogih zatrjuje, da bo ta u-krep zadeval razne davčne olajšave za gradbeništvo, da bi premostili sedanjo krizo na tem področju; glede industrije je glavno vprašanje naglih in učinkovitih ukrepov za razvoj proizvodnje, med temi tudi obsežnejša fiskalizacija prispevkov za socialno zavarovanje in kreditni stimulansi za modernizacijo industrijskih obratov, predvsem na tistih področjih, ki jih je kriza najbolj prizadela: kar zadeva, končno, področje javnih del pa so tu predvsem ovire birokratskega značaja: zastareli predpisi, ki blokirajo mesece in celo leta javna dela, za katera so bila že Predsednik vlade Moro bo danes potegnil zaključke iz dosedanjih pogajanj med delegacijami štirih vladnih strank glede nujnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da se premostijo sedanje gospodarske težkoče. O teh za ključkih bodo nato razpravljala vodstva strank. V primeru, da jih odobrijo, bodo rešili do konca tedna tudi vprašanje preosnove vlade. V Južnem Vietnamu vlada vedno večja zmeda. General Kan, ki Bo je vojaški svet odstavil, se noče s tem sprijazniti in zahteva novo diskusijo o zadevi. Medtem je predsednik že podpisal ukaz o imenovanju generala Tran Van Minha, ali «malega Minha» za novega načelnika oboroženih sli. Zdi pa se, da so v vojaškem svetu ostra nesoglasja in da se vsi ne strinjajo s temi spremembami. Zato je težko reči, koliko časa bo poteklo brez novega vojaškega udara, ki sc v zadnjem času vrstijo drug za drugim. O položaju v jugovzohdni Aziji, Predvsem pa v Vietnamu, se je razgovarjal v VVashingtonu, kakor je znano, tudi francoski zu-hanji minister de Murville, ki se bo jutri vrnil v Pariz. Včeraj se fc de Murville razgovarjal o tem »udi z U Tantom. Prevladuje vtis, da so v VVashingtonu hlad-Ao sprejeli de Murvillovo obrazložitev francoskega načrta o nevtralizaciji držav bivše Indokine. Prav tako so hladno sprejeli francoski predlog o dobrih uslugah *a morebitna pogajanja med ZDA in Kitajsko. Vse kaze, da de Murvillu ni uspelo ugladiti nesoglasij med VVashingtonom in Parizom, in da vsaj v bližnji prihodnosti ne bo prišlo do Johnsonovega obiska v Parizu. V Moskvi slavijo danes 40-let-nico Rdeče armade. Sinoči je maršal Malinovski govoril na zborovanju in poudaril, da potrebuje Sovjetska zveza mir za izvedbo svojih gospodarskih načrtov •n za dvig življenjskega standarda. Hkrati pa krepi svoje vojaško moč, da bi mogla v primeru napada učinkovito odgovoriti napadalcu. Dejal je, da bi bil tisti, ki bi napadel Sovjetsko zvezo, Popolnoma uničen. Medtem pa je sovjetska vlada protestirala pri ameriški vladi «zaradi nedopustnih in nevarnih dejanj" ameriških vojnih ladij in letal proti sovjetskim ladjam na odprtem morju, zlasti ob obali Indokine. V Kairu so predstavniki arabskih kraljev in državnih poglavarjev sklenili začeti skupno arabsko akcijo proti Zahodni Nemčiji, če bi ta začela povračilne ukrepe proti ZAR zaradi stališča, ki ga je kairska vlada zavzela do dobavljanja zahndno-nem kega orožja Izraelu. Pr*. *F. Poudarjajo, da bi vsaka vojaška ali gospodarska pomoč Zahodne Nemčije Izraelu «pomenila gioz- njo proti palestinskemu ljudstvu, Proti vsem arabskim državam m Proti miru na svetu«. Medtem je 'Valter Ulhricht že na poti v Kairo; včeraj se je ustavil v Beo-Bradu. .... Veliko presenečenje je vzbudila novica o atentatu na crnskig. nacionalističnega voditelja Malcolma X, ki ga je izvršila skupina črncev. Gre za ntedsebo.jno obravnavanje, ker je Malcon x zapustil ekstremistično gibanje "črnskih muslimanov« in ustanovil svoje ekstremistično Bibanje z imenom »združenje za afrisko-amerlško enotnost«. Znam črnski voditelj King in tajnik združenja za napredek temnopoltih ljud Roy VVilkins sta s tem v zvezi Poudarila, da je ta umor jasen določena ustrezna finančna sredstva; te ovire je treba takoj odpraviti. če bodo vse te ukrepe odobrila tudi vodstva strank, ki se bodo sestala jutri ali pojutrišnjem, bodo nato pristopili k vprašanju preosnove vlade, da bi vanjo vključili tudi predstavniki tistih sil, ki zagovarjajo politiko levega centra, a so do sedaj stale ob strani, ker niso smatrale, da je dosedanji program vlade zadostno učinkovit spričo resnosti gospodarskega položaja. Računajo, da bo tudi to vprašanje rešeno do konca tedna. V senatu so nadaljevali razpravo o državnem proračunu: na vrsti Je bil proračun ministrstva za o-brambo. Delno znižanje izrednega davka LONDON, 22. — Angleška vlada je danes popoldne sporočila v spod- nji zbornici, da bodo od 27. aprila dalje znižali izredni petnajstodstotni davek na deset odstotkov. To je sporočil finančni minister Callaghan. Ta je izrazil mnenje, da je izredni davek dal dovolj dobrih rezultatov, da ga sedaj lahko znižajo za pet odstotkov. Finančni minister je tudi izjavil, da se je angleška vlada posvetovala z vla- De Murville se vrne danes iz Washingtona NEW YORK, 22. — Francoski zunanji minister de Murville, ki je sedaj na obisku v ZDA, se je sestal danes na kosilu z glavnim tajnikom QZN U Tantom. Čeprav označujejo sestanek za privatnega, se ugotavlja, da sta de Murville in U Tant izkoristila to priložnost in obravnavala položaj v jugovzhodni Aziji., Ni izključeno, da. sta govorila tudi o finančni krizi Združenih narodov. Kakor je znano, odklanja Francija, prav tako kakor Sovjetska zveza in nekatere druge države plačilo prispevkov za operacije varnostnih sil OZN na Srednjem vzhodu in v Kongu. De Murville se bo jutri vrnil v Pariz in bo o svojih razgovorih v Washingtonu poročal na seji vlade, ki bo v sredo popoldne pod predsedstvom de Gaulla. Prevladuje vtis, da po izmenjavi mnenj de Murvilla z Ruskom in Johnsonom ne kaže v sedanjem položaju, da bi bilo med Francijo in ZDA mogoče doseči skupno stališče do Vietnama. V (glavnem se ugotavlja, da sta obe mi zainteresiranimi vladami. Sporočilo o delnem znižanju dav-ka so poslali tudi svetu ministrov EFTA, ki je imel danes sejo v Ženevi. Predstavnik tega združenja je izjavil, da je svet ministrov soglasno izrekel zadovoljstvo zaradi tega in da je sedaj rešena kriza, ki je nastala v tem združenju, ko je britanska vlada uvedla omenjeni davek. Angleški minister za gospodarske zadeve Brown je zagotovil, da bodo izredni davek v čim krajšem času popolnoma ukinili. dami Commonwealtha ter z drugi- strani pojasnili druga drugi svoje stališče. Komentatorji ugotavljajo, da je Johnson, ko je ponovil svojo željo, da bi se o Vietnamu pogajal samo s Sovjetsko zvezo preko Velike Britanije, izrecno zavrnil francosko ponudbo o dobrih u- slugah za pogajanja med ZDA in Kitajsko. V Parizu ugotavljajo tudi, da ni bilo mogoče doseči sporazuma glede obiska Johnsona v Parizu. Nekateri opazovalci so mnenja, da želi Johnson prej dobro proučiti razvoj francoske politike tudi v zvezi z najnovejšimi francoskimi pobudami na valutnem področju. ......................................................»m« V SflJGONU SE NADALJUJE OBRAČUNAVANJE MED GENERALI «Mali Minh» je bii imenovan za naslednika generala Kana Kan je poskušal še zadnji udar, a mu ni uspel - Njegov položaj pa ni še popolnoma jasen ■ VVashmgton namerava obtožiti Severni Vietnam pred Varnostnim svetom OZN? SAJGON, 22. — Svet oboroženih sil Južnega Vietnama je po nezaupnici, ki jo je že v soboto izglasoval generalu Kanu, včeraj dokončno odstavil tega generala. Predsednik republike je podpisal dekret o njegovi odstavitvi, na njegovo mesto pa je bjl imenovan general Tran Van Miah. ... Po mnenju opazovalcev ni bila ss«l« ighira Van Miriha lahka, ker so pSsameznl generali zagovarjali imenovanje drugih generalov. Med temi so bili podpredsednik vlade general Vin Ti, general Kiem, ki Je sedaj poslanik v Washingtoau, bivši minister za oborožene sile general Lan Vam Fat ter drugi. Minh je kompromisni kandidat, katerega so izvolili, ker še niso mogli odločiti za nobenega od drugih. Tran Van Minha imenujejo «mali Minh», s čimer ga razlcčulejo od njegovega soimenjaka, »velikega Minha, ki je bil prej predsednik republike in je aktivno sodeloval v udaru proti diktatorskemu režimu Dlema konec leta 1963. «Velii:i Minh» je sedaj v tujini. «Ma!i Minh» je imel funkcijo že v generalnem štabu Diemovega režima do konca leta 1963, ko so Dlema vrgli. Novi načelnik oboroženih sil Tran Van Minh je objavil danes razglas, s katerim poziva vse vojake, «naj strnejo vrste in se združijo, da se dosežeta dva glavna smotra, t.j. eliminacija komunizma in obnova dežele«. Položaj generala Kana je še negotov. V Dalatu je imel stike z nekaterimi predstavniki sveta obo-loženih sil in je baje dokončno sprejel svojo odstavitev, toda zahteva, naj se svet oboroženih sil General Tran Van Minh .................................................-v......."..."".n.... nan°seji? na" kTteri ^ skfenlll Ve® OB40. OBLETNICI RDEČE ARMADE MARŠAL MALINOVSKI OPOZARJA NA VOJAŠKO PRIPRAVLJENOST SZ «SZ želi mir, toda če bi jo kdo napadel, bi bil uničen» MOSKVA, 22. — Sovjetski minister za obrambo maršal Malinovski je govoril danes na proslavi 40. obletnice Rdeče armade. Poudaril je, da potrebuje Sovjetska zveza za uresničenje svojih načrtov mir. Dodal je, da se ideja miroljubnega sožitja vedno bolj širi po svetu in zaradi tega je bilo moč doseči važne mednarodne sporazume. Omenil je zatem sovjetske predloge za nadaljnjo popustitev napetosti in je dodal, da so miroljubna zagotovila ameriške vlade v kričečem protislovju z dejanji te vlade. Imperialistična oborožena intervencija, gospodarsko podjarm-ljanje preko tako imenovane pomoči Afriki predstavljata nevarnost za mir na svetu. Zatem je Malinovski dejal, da je pozornost svetovne javnosti sedaj obrnjena na jugovzhodno Azijo, in je dodal: «Po nalogu Johnsona ameriška letala bombardirajo številne obljudene centre Severnega Vietnama. Gre za pravi napad na miroljubno državo. Kdo je dal imperialistom pretvezo za kršitev mednarodnega prava? Gre predvsem za ofenzivo zaradi neuspehov, ki so jih doživeli med državljansko vojno.« Malinovski je omenil, da se zahodni imperialisti trudijo, da hi razbili enotnost socialističnega tabora, da pa so precenjevali svoje sile in podcenjevali sile socializma. Izzivanja in napadi so še bolj strnili socialistično skupnost. Ugotovil je nato, da se dan vojske praznuje letos tik pred proslavami dvajsete obletnice zmage ririi ’ nasilia kot slavami uvajsme uoieimce zmage ‘nad hitierjevsko Nemcij°- «T°da kljub izkušnjam druge svetovne vojne, imperializem ne miruje. Zopet vstaja nemški militarizem. Stra-t®£ija, kl jo pripravlja bonski glavni štab, ima namen dobiti v roke atomsko orožje. To pa je v nas-PfotJu s sporazumi, ki so jih pod-pisali zmagovalci nad nacistično Nemčijo. Toda posledic? vojne bi bile katastrofalne, predvsem za Za-hodno Nemčijo.« Pri tem je omeli1.1 .sklePe, ki jih je sprejel politični posvetovalni odbor varšavskega pakta. a ?°udaril ,.1e dalje, da «vse dotlej, dokler se imperialisti ne bodo od-I' 1 ■ oboroževalni tekmi, bodo so-cialistične države budne in sprejele bodo vse potrebne ukrepe za povečanje svoje obrambne sposobnosti«. Dodal je, da posveča Sovjet-f, zveza vso skrb vojaški pripra- vi«™ kar se hče atomske oborožitve, in je na koncu dejal: «Do-oro je znova opomniti, da tisti, ki nas bo napadel, ne bo ostal živ.« «n^linovs^i nat0 omenil Johnsonovo poslanico kongresu, v kate-J? ta hvalil zaloge raketnih iz-ln .Podmornic v ZDA in je » da Je nad 850 medcelinskih ake naperjenih proti Sovjetski notncM < so jih morali 16 odpel j hti v bolnišnico zaradi zastrupitve s plini in ran. Reševalne Skupine opremljene s plinskimi maskami raziskujejo rudnik in iščejo preživele. Ventilacija je pokvarjena, ne upajo pa jo popraviti, saj bi lahko vklju-FORLI’, 22. Deset dni potem, čitev ventilaci;e povzročila nove ko so 38-letnemu Angelu Cataniju hude eksplozije. Zelo malo je u-dali aparat za kontrolirano diha-1 panja, da bodo v rudniku našli nje, je njegovo stanje nespreme- še koga pri življenju. Novembra njeno. Catani, ki je v Ravenni pro-J 1903 je podobna eksplozija v rud-fesor za telovadbo, je zbolel za niku na otoku Kyushu povzročila Redka bolezen akutno miastenijo (to je silno redka bolezen, ki se Javlja tako, da se zmanjša moč mišic In s tem nastopi paraliza pri dihanju). Nenadna komplikacija v pljučih je te dni še znatno poslabšala že tako kritičen položaj, tako da se je bilo bati najhujšega. Toda takojšnje posredovanje primRrja dr. Ca-nalija je pomagalo bolniku premagati krizo. 455 smrtnih žrtev. Proces proti Raji DUNAJ, 22. — Danes so na procesu proti EriftVtr Raji, ki je obdolžen deportacije 83 holandskih 2idov, od katerih je ostal živ samo eden, zas’lšftH‘fffi\ Hansa Buch-heima iz inštituta za moderno lllimillinilinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllll tIMIIIIIIIIMIIIIIIIIflllllllllllllllllllllMIIII 111111111111111 lili IIIHIIIIIMM Val mraza je zajel Slovenijo V Slovenjem gradcu 20 stopinj pod ničlo Začel se je tajni konzistorij VATIKAN, 22. — Danes se je začel tajni konzistorij na katerem je papež navzočim 37 kardinalom sporočil, da namerava imenovati novih 27 kardinalov. Takoj nato sta dva dostojanstvenika odšla sporočit imenovanje novim kardinalom. Nekateri od teh so čakali na Nocoj Je skoro vse področje Slo- t. m. razgovore za letalski spo-sedežu Kongregacije za vzhodne i venlje zajel hladen val, tako da1 razum med SZ in Italijo. Podpi-cerkve, drugi v papežkem kolegiju Je v posameznih krajih zabeležena ! san Je bil protokol, ki določa za Umrl je še drugi študent PADOVA, 22. — Davi je v bolnišnici v Padovi umrl še drugi študent s kmetijskega inštituta, kjer je pred nekaj dnevi v enem izmed poslopij inštituta eksplodiral kotel in je bil pri tem en študent ubit in trinajst ranjenih. Danes Je umrl 17-letni Oraziano Rosina, katerega stanje je bilo že takoj po nesreči silno kritično ln ga zdravniki niso mogli rešiti. Medtem ko so druge študente iz bolnice odpustili, sta še vedno v kritičnem stanju 15-letna študenta Giuseppe Glarolo iz San Donš di Piave ter Palmiro Gatto iz Cava-leona (Verona). MILAN, 22. — Neki avto, ki Je vozil po ulici Ludovico Moro, Je zavozil v kanal ob cesti, ki vodi v Pavio. Zdi se, da so bile v avtomobilu tri osebe. Gasilci so potegnili iz vode truplo nekega 19- ,_______ „ _________ _________ ______„ letnika, medtem ko je 18-letni Ide- njega, je otrok začel brcati ln Jo-1 llo Colombo v bolnišnici. za Severno Ameriko, nadalje v kolegiju De propaganda fide in v ((Domus Mariae«. Na sedežu Kongregacije za vzhodne cerkve so čakali patriarhi Saigh, Meouchi, Sidarouss, nadškof Slipyl ter nadškofa Seper in Beran. Pisma so bila izročena najprej patriarhom nato ukrajinskemu nadškofu, zatem Jugoslovanu Seperju ter Cehu Beranu. Odposlanci so potem odšli še na druge sedeže, kjer so čakale posamezne skupine kardinalov. Poseben postopek velja za španskega kardinala Herrero, nadškofa z Malage, ki bo kardinalski klobuk prejel iz rok državnega poglavarja Španije, Čeprav se je v vatikanskih krogih govorilo, da bodo vsi podobni privilegiji državnim oblastnikom odvzeti. Zaplenili 14 stotov vtihotapljene soli CASERTA, 22. — štirinajst ton vtihotapljene soli so finančne straže zaplenile na železniški postaji na vagonu, ki je pripeljal s Sicilije. Sol je bila označena kot gnojilo in so jo zaplenili, ko so Jo že pričeli razkladati, odnosno prekladati na dva tovornjaka. Vrnil se je po 25 letih pa so ga aretirali NEAPELJ, 22. — Nekega pomorščaka iz Torre del Greco 25 let ni bilo v Italiji. Ko pa se Je včeraj pojavil v Neaplju, kamor Je prispel z argentinsko trgovsko ladjo «Dodero», na kateri je zaposlen kot kurjač, Je bil takoj aretiran, ker nt izpolnjeval družinskih obvez. Možakar Je Ciro Langella, ki ima 52 let ter Je poročen z 58-letno Mario Cetaro. Leta 1940, malo pred pričetkom vojne, je Langella, ki se Je pred kratkim poročil, odpotoval v Argentino. Zaradi vojnih dogodkov je kar ostal v Buenos Airesu, kjer je živel vse doslej. Tudi ko je vojna končala, je raje ostal kar v Argentini ter sploh ni dal od sebe glasu. Nedavno pa se mu je znova ponudila priložnost, da se zaposli kot pomorščak in vkrcal s« najnižja letošnja temperatura. V celinskem delu Slovenije je bilo danes zjutraj temperatura med 10 do 15 pod ničlo. Najnlžja temperatura je bila zabeležena v Sloven-gradou, kjer se je živo srebro spustilo na —20, zatem v Murski Soboti na —18, Mariboru ln na Jezerskem —18. Tudi v obmejnih krajih Primorske je živo srebro padlo pod ničlo. Zaradi velikega mraza se Je na mnogih cestah posebno med Bledom in Bohlnjom, Kranjem ln Jezerskem ter na področju Ljubela nabral led na cestah, kar otežkoča promet. Letalski sporazum med Italijo in SZ RIM, 22. — Delegacija sovjetskega civilnega letalstva pod vodstvom Pavla Culkova ter delegacija italijanskega civilnega letalstva pod vodstvom generala Feliceja Santi-nlja sta Imeli v dneh od 18. do 22. »Aeroflot« letalsko službo na progi Moskva-Rim in nazaj ter za družbo ((Alltalla« službo na progi Rim-Moskva ln nazaj. Dva mrtva zaradi trčenja RIM, 22. — Neki «1100», ki ga je vozil 27-letni financar Remigio Mar-coru, se je zaletel v «600», ki je vozil pred njim. Pri tem Je dobil financar take poškodbe, da je umrl že med prevozom v bolnišnico. Danes dopoldne pa je umrla še 32-letna ženska, ki je bila v avtomobilu s financerjem. STEWART, (Britanska Kolumbija), 22. — Nekega rudarja so našli živega, potem ko Je bil 72 ur pokopan pod plazom, ki Je pretekli četrtek zasul rudarsko taborišče pri rudniku Granduc pri Stevvartu v Kanadi. zgodovino v Muenchen-u. Pričal je kot strokovnjak in je podrobno orisal izvor, značilnosti, naloge in vlogo politične policije v nacistični Nemčiji. Dejal je, da je bila RS (kateri je obdolženec pripadal) posebna politična milica, ki je bila ločena od državne uprave in ni bila vezana z državnimi zakoni ter je izvajala samo Hitlerjevo voljo. Popoldne Je pričal prof. Josef Khan, ki je bil prvotno določen za porotnika, vendar so ga izključili, ker so ga nacisti deportiran 1939. leta. Khan je opisal prvo deportacijo Židov z Dunaja na Poljsko, ki Je bila takrat zasedena s sovjetskimi četami. 20. oktobra 1939 so odpeljali z Dunaja 1000 žldov, katerim so rekli, da Jih bodo preselili na Vzhod in da naj vzamejo s seboj 300 mark, oblačila, in hrano za vožnjo. Zaprli pa so Jih v plombirane vagone ln S8 jih Je čuvala. Vso pot so strahotno trpeli predvsem za žejo. Ko so se pripeljali v Niško so morali še dolgo časa hoditi. Oni, ki je bil prepočasen, so ga S8 preteple. Deportirancem so pobrali vse premoženje in so Jih r.Ato peš poslali proti sovjetski liniji, kjer so jih obvestili, da bodo vse one, ki se vrnejo, postrelili. Alpinist se je smrtno ponesrečil MILAN, 22. — Smrtno se je ponesrečil 21-letni alpinist Bruno Pa-terno, ko je plezal na Origno nad Leccom. Paterno Je bil že izkušen alpinist in je z uspehom že preplezal več vrhov. S štirimi prijatelji, vsi so bili člani alpinističnega društva v Monzi, Je včeraj plezal na Origno po steni «tretje stopnje«, Srečno so priplezali na vrh, nato se Je pet prijateljev pričelo spuščati. Nenadoma se je Paternu Izmuznila vrv iz najlona, s katero je bil povezan ln je treščil v globino 60 m. Tovariši so ga še našli pri življenju, vendar je Izdihnil, ko so ga nosili v dolino. PORTOGRUARO, 22 — Ko se je več deklet sprehajalo po Ul. Roma na periferiji mesta, je neki avto dve Izmed njih povozil. Odpeljali so ju v bolnlšnloo, kjar sta kmalu umrli. Draga sprememba MELBOURNE, 22. — Prehod na decimalni valutni sistem bo stal Avstralijo okoli 32 milijonov funtov, Toliko bo morala plačati zasebnim družbam in podjetjem za računske in podobne stroje, ki ne bodo več uporabni. VVulter Bonatti med svojim težavnim vzponom. Fotografija je bila posneta z letalom, ko je bil alpinist okoli 4.000 m visoko o pustolovščinah, umorih in nasilju. Glavno nevarnost «stripov» pa vidi prof. Bongiovanni iz univerze v Genovi V dejstvu, da so «stripi» zelo lahkotni za branje in da se mladi ljudje nato neradi preusmerijo na branje knjig, ki so vsekakor zahtevnejše. Modugno v New Yorku NEW YORK, 22. — Domenico Modugno je imel pričakovani koncert na glasbeni akademiji v Brooklgnu, kjer ga je občinstvo izredno toplo sprejelo in zlasti italijanski - amerikanci. Občinstvo je zahtevalo, da je pevee številne pesmi ponavljal, nato so ga prisilili pred gledališčem, da je ob spremljavi kitare zapel še nekaj pesmi. Prav tako velik u-speh je Modugno doiivel v soboto, ko je nastopil v Torontu pred 1.500 osebami. V Italijo se bo pevec vrnil jutri, kjer bo nadaljeval s pripravami Bettijeve drame «Zločin na Kozjem otoku*. Med obiskom v New Yorku je pričel s pogajanji, da bi to delo igrali septembra tudi v ZDA. Natečaj za množično pesem in koračnice Žirija, ki je ocenjevala množične pesmi in koračnice, poslane na natečaj beograjskega Doma JLA, ni podelila nobene prve nagrade. Sklep žirije SO sporočili na koncertu zbora in komornega orkestra Doma JLA, potem ko so izvedli vseh štirinajst kompozicij, ki so prišle v ožji izbor natečaja. V kategoriji množičnih pesmi niso podelili niti druge nagrade. Izmed vojaških koračnic pa so nagradili z drugo nagrado (150.000 din) pesem »Veseli rekruti* Mirka Souca. Razstava likovnih umetnikov Slovenije v Subotici V mestni razstavni dvorani v Poliču pri Subotici so te dni odprli razstavo Društva likovnih umetnikov Slovenije iz Ljubljane. Razstava, ki pomeni nadaljnji dragocen prispevek k vzajemnemu spoznavanju med slovenskimi in vojvodinskimi u-metniki, je zbudila v kraju nenavadno veliko zanimanje. Ze prvega dne si je razstavo o gledalo nad 1,00 obiskovalcev. Na razstavi je prikazanih 120 del 78 avtorjev. Gostovanje jugoslovanskih umetnikov v SZ V Sovjetski tvezi se mudita pianist Stjepan Radič in operna pevka Milka Stojanovič. Stjepan Radič bo nastopil na več solističnih koncertih na Jalti, v Simferopolju, v Leningradu, Harkovu, Lugansku, Do-njecku in Hersonu, Milka Stojanovič pa bo pela v »Aidi* in »Trubadurju* v Leningradu, Novosibirsku in Sverdlovsk-u. V kratkem bo odpotoval v Sovjetsko zvezo dirigent Bogo Leskovic, ki bo dirigiral orkestre v Leningradu, Markov u in Odesi. Po programu sovjetske poslovalnice za organizacijo umetniških prireditev noj bi bil 2 marca skupen koncert jugoslovanskih umetnikov. Mladinski pevski festival v Celju Zanimanje za mladinski pevski festival v Celju in prvo tekmovanje jugoslovanskih mladinskih pevskih zborov — od 4. do 6. junija 1965 — je zelo veliko. Kljub temu da je prijavni rok 1. marec 1965, je na seznamu te več jugoslovanskih mladinskih zborov, kot jih bo mogoče sprejeti (Srbija 9, BiH 3, Makedonija 2 itd.). Ker se bo predvidoma prijavilo tudi več kot 20 mladinskih zborov iz Slovenije, bo republiška revija mladinskih zborov 27. marca v Celju. Na te) prireditvi bodo izbrali tri najboljše zbore, ki bodo zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju. Vsak zbor bo zapel obvezno pesem in dve pesmi po svoji izbiri. Za festival se prijavljajo tudi inozemski zbori. Doslej so prijavljeni mladinski zbori iz Madžarske, CSSR in DR Nemčije. Pričakujejo še prijavo Švicarjev. Dita Parlo bo spet igrala PARIZ, 22, — Dita Parlo. ki je v letih pred vojno postala slavna z vlogo v filmu »Veliko iluzija*, se bo vrnila k filmu kot protagonistka v «Pikovi dami*. Ta film po istoimenskem romanu Puškina bodo pričeli v Franciji snemati spomladi. Dita Parlo se je umaknila kot filmska igralka, ko se je pred približno 20 leti poročila z nekim francoskim protestantskim pastorjem. BUDIMPEŠTA, 22. — Od 24. februarja do 2. marca bo v Budimpešti festival francoskega filma. Med drugimi bodo pokazali film «Clovek iz Ria«. V Budimpešto bo prišlo tudi več igralcev, kot Jacques Charrier, Anne Vernom, Marc Michel in Frangoise Dorleac. Preteklo jesen je bil v Parizu nekak festival madžarskega filma. • * • BERLIN, 22. — V zahodnem Berlinu je sedaj efestival češkoslovaškega filma«. Kot poroča a-gencija Ceteka, občinstvo filme dobro sprejema. Med drugimi so na programu filmi «Smrt se Imenuje angelček», sDlamanti ponoči», eBaron Milnchhausen«. NEVARNOST NACISTIČNIH OSTANKOV V AVSTRIJI Obsodbe vredno razumevanje do vojnih zločincev Kaj je razkril poizkus dunajskega reporterja v zvezi s procesom proti bivšemu esesovcu Novaku - Petinštirideset odstotkov ljudi je o primeru bilo popolnoma neob veš cenili - Prav toliko se jih je opredelilo na stran zločincev in samo deset odstotkov je proti tem izrazilo svoje nasprotovanje DUNAJ, februarja. — Nedaleč, od znane dunajske cerkve sv. Štefana je na oglu stal mladenič v debelem puloverju, držeč v rokah pločevinasto škatlo z napisom — «Gau- Wien»/ To zaudarja po nečem, kar bi v resnici že davno moralo biti za večne Čase globoko zakopano v zgodovinski pozabi, a se še danes pojavlja kot grozeča prikazen, ki bi v ljudeh morala zbujati mrščavico in odpor. Mladenič pa je stiskal to škatlo v rokah, jo od časa do časa stresel, da so v njej zaškrebljali kovanci, pozivajoč ljudi, ki so hiteli mimo njega: ((Darujte nekaj za Novaka.« Na zidu za njegovim hrbtom je nalepljen lepak, ki občinstvo prav tako poziva, naj pokaže razumevanje in usmiljenje do nacista Novaka s tem, da zanj nekaj daruje. Novak, ki se zanj na eni od glavnih dunajskih ulic zbira denar, je bivši esesovec in sodelavec vojnega zločinca Eichmanna, je prav .tisti Frarps Novak, ki je nekoč organiziral železniške transporte Židov in številnih drugih trpinov, katerih zadnja postaja je bila v plinskih celicah nacističnih taborišč. Mladenič v puloverju, zbiralec prispevkov, pa je eden od tukajšnjih reporterjev, ki je na ta način želel izvedeti, kaj ljudje, avstrijski državljani menijo o tem vojnem zločincu, ki ga je dunajsko sodišče konec preteklega leta obsodilo na osemletno zaporno kazen, upoštevajoč pri tem tudi čas, ki ga je ta prebil v preiskovalnem zaporu, a je Novaka v resnici obenem tudi oprostilo krivde v vseh bistvenih točkah obtožbe. Poizkus, ki je o njem pravkar govora, je bil storjen približno mesec dni po izreku razsodbe, ki jo je malone vse dunajsko časopisje označilo za nenavadno in skoraj nerazumljivo blago, torej nekako v času, ko je že bila odložena sodna razprava proti nekemu drugemu Eichmannovemu sodelavcu, Erichu Rajakovvitschu, prav tako nekdanjemu esesovcu, ki je vodil urad za Žide pri vrhovnem poveljstvu nacistične policije na Holandskem. Po podatkih židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju, je ta vojni zločinec, ki se je 15. februarja imel zagovarjati pred dunajskim sodiščem, odgovoren za množično likvidacijo holandskih, dunajskih in belgijskih Židov. , . Dunajski reporter, ki je svojo akcijo bil izpeljal ob vednosti in, z dovoljenjem ustreznih oblasti, se je navzlic temu v manjši mori moral spopasti s policijo, in to zaradi tega, ker obvestilo o izdanem dovoljenju ni povsod prispelo pravočasno. Bil je aretiran in odpeljan na bližnji komisariat prav v trenutku, ko ga je elegantno oblečen moški vprašal, ali je tudi on. nacist. In veliko je bilo reporterjevo presenečenje, ko se je — potem ko ga je policija čez kratek čas izpustila — ponovno vrnil na svoje mesto in tu še našel elegantnega gospoda, ki Ra je potrpežljivo čakal. «želel bi vam izročiti svoj prispevek za stvar,)) je rekel in mladeniču izročil bankovec od st.0 šilingov. «Ali vam je znano, za kaj gre?« "a je vprašal novinar. ((Razumljivo, in vesel sem, da je .se nekaj pravih, nabionalnb 'zavednih in pogUmrUh iniadih ljudi...« Neki drug, kakih petdeset let star moški, se 'je ob novinarju Prav tasp. ustavil in. mu molče izročil svoj prispevek. Le-ta ga je, kot vsakega, sku.-.al nagovoriti: ((Zbiramo sredstva za obnovitev Novakovega procesa.« Toda neznanec ga je prekinil: «Vem,» je 'rekel, ((mnogi resnični ubijalci se danes tihotapijo'' okrcfg, vtem ko se tem skuSajb umori nalepiti s pomočjo krivoprisežnih prič in laf,i.>) Bilo je mnogo mladih in starejših ljudi, moških in žena, ki so odrekli svoj prispevek, brž ko so čuk, za koga se'denar zbira. Mnogi so izrazili svojo ogorčenost in tpnenje,' da predstavlja to pravijo' sramoto ' za. Avstrijo. Potem Pa so spet prišli takšni, ki niso bili istega mnenja, in ponovno je v škatlo začel padati denar. Neki mladenič v baretki je to storil na povsem svojstven način: poleg denarja je reporterju stisnil v roko še kos papirja, opozorivšl ga, da pozorno prečita, kar je na njem z vrisano, in da ga zatem dobro skrije. Seveda kos papirja ni bil navaden koš papirja, marveč letak nekakšnega ((Inštituta, .za raziskovanje resnice«, izdan na Dunaju 11, februarja 1985 ln podpisan od Adolfa Eichmanna, sina Pokojnega vojnega zločinca. V letaku se zatrjuje, da je obtožba o milijonih umorjenih Židov ((izmišljotina«, da so bili Eich- mann ln drugi «po nedolžnem« obsojeni, in sicer zaradi tega, «da bi ne prišla na dan resnica«. K zbiralcu prispevkov je, med drugimi, pristopila tudi neka žena, ki mu je z odkritim navdušenjem in simpatijo izročila svoj prispevek, rekoč, da je bil proces proti Novaku krivičen, nakar je še pristavila: «Zakaj sploh načenjajo takele procese? Kaj vse se ni zgodilo po 1. 1945? Potemtakem bi človek moral tudi one... bi moral tudi vse...« A na koncu: «Prosim, ne trdim, da v tretjem «Reichu» niso bile tudi napake, toda, kajne, kjer je dosti svetlobe, je tudi nekaj sence...« S tem pogovorom je reporter zaključil svoj poizkus, poizkus, ki nam ne razkriva najbolj rožnatega stanja v zvezi z razpoloženjem sodobnih Avstrijcev do nacističnih vojnih zločincev in nacizma na splošno. Reporter pa je pri tem ugotovil, da okrog 45 odstotkov ljudi sploh ni vedelo, kdo je ta, ki sp se zanj zbirali prispevki, pa so vendarle v škatlo vrgli svoj prispevek. Isti odstotek predstavlja število onih, ki so zelo dobro vedeli, za koga gre, In so prav za-zaradi tega pokazali izredno radodarnost. Samo v 10 odstotkih primerov Je reporter naletel na odpor, se pravi, da ljudje niso hoteli ničesar prispevati, a tudi ti niso tega storili v določeni ostrejši obliki. To dejstvo je bržčas moralo biti izredno neprijetno za marsikoga v Avstriji, kar je očitno tudi iz tega, da časopis, ki je anketo organiziral, kasneje zadevnih podatkov ni hotel objaviti. Storil je to februarja časopis «Forum», ki pa ni tako razširjen kot n.pr. «Kurier», «Express» in drugi. Spričo tega je sploh vprašanje, ali bodo Dunajčani in drugi Avstrijci, oziroma, koliko jih bo, ki bodo o tej temni in zaskrbljujoči plati avstrijskega življenja pravilno obveščeni, kar pa bi bilo Izredno nujno in skrajno potrebno. N. POPOVIČ Angleški «Beattlesi» imajo celo vrsto posrečenih in tudi ponesrečenih posnemalcev. Tudi na Daljnem vzhodu. Na sliki vidimo «Ko-rejske muce», ansambel štirih pevk ali bolje kričavih deklet, ki so se odpravile na turnejo po svetu. Kje je tu gracioznost, ki je tipična za vzhod, še posebej za dekleta skrajne Azije? Pomenek s slikarjem Pavlom Zamar jem Primorci imamo mnogo likovnih umetnikov, ki skušajo v svoja dela vtisniti kar največ značilnih potez naše zemlje In sonca. In tako je prav. Svojevrstna lepota sivega kraškega kamenja in temnozelenih borov, vitke istrske ciprese in morje, ki ga sonce vsak trenutek obdari z edinstvenimi svetlobnimi in banmimi odtenki — so neizčrpen vir za navdih, še več, vsi ti naravni elementi dobe v umetnikovih očeh neko novo, večje poslanstvo. In morda prav v tem je tista gonilna moč, ki ga sili k nenehnemu opazovanju in ustvarjanju. Razstave, na katerih primorski umetniki predstavljajo občinstvu svoje stvaritve, pa gredo pre-mnogokrat skoraj neopazno mimo nas. Največkrat branimo svoje nezanimanje za tovrstne kulturne prireditve z izgovorom, ki je najbolj poceni (Ne razumem!), pri tem pa se ne vprašamo, koliko smo se sploh potrudili razumeti. Odgovoriti na vprašanje, kako vzbuditi v občinstvu zanimanje za umetniška dela, ni tako enostavno, zato sem želel slišati, kaj meni o tem problemu nekdo, ki mu je umetniško ustvarjanje mnogo več kakor «hobby». V fogerju hotela Triglav v Kopru je namreč dva tedna razstavljal svoja slikarska dela, v tehniki temperne in oljne paste, portoroški umetnik PAVLE ZA- V MONDULKIRIJU, NA MEJI Z NEMIRNIM VIETNAMOM V planinah, kjer živi bežijo pred mrtvimi Področje, ki so ga spremenili iz džungle v puščobo • Vojaki, ki stražijo, poučujejo v šolah, zdravijo in prepričujejo ljudi, naj gozdov ne zažigajo PNOM PEN, februarja. — Moridulkiriju je ena g'avnih nalog vojaških oblasti, ustaviti žive, da ne bežijo pred mrtvimi Ime Mondulkiri bi mogli preve ati v «visokoplaninski kraj«, leži ' pa v severnovzhodnem predelu Kambodže, na meji z Južnim Vietnamom. Ce na Mondulkiri gledamo iz letala, imaipo ,pred seboj ogromni plato z neštetimi griči 12 rdeče -zemlje,|.-Io- bi ,ne.,,b;.Lo prav «ie posebnega, če bi tj grički ne bili popolrloma goli' in le tu pa tam jz-ašledimp kak griček, ki je kot globoko plešasta glava obkrožen z ostanki flore: nizkim grmovjem in skromno travo. In vendar so bili tod nekoč neprehodni gozdovi, prava džungla. Kako je to bogastvo flore izginilo? Zelo enostavno. Bujno tropsko rastlinstvo se je umikalo pred ognjem, ki pa ni nastal po naključju, pač pa so ga tako rekoč načrtno podnetila planinska plemena, da bi z uničenjem džungle dobili obdelovalne površine. Pepel, ki je po velikih ptžarih osta', je najboljše gnojilo, toda le za eno leto, k večjemu za dve. V naslednjih letih je bilo torej treba uničevati z ognjem nove m nove gozdove, da bi se ustvarila nova polja. In tako so planinska plemena uničevala pred seboj bogastvo gozdov in se hkrati sproti selila. Tako je bilo nekoč. Toda tudi danes, v letu 1965, ko je vlada ustanovila tildi v tej provinci trdno vojaško in civilno upravo, so se mogli skozi okna letala. s katerim smo proti večeru leteli nad Mondulkirijem, videti velikanski požari ki še vedno : požirajo bogate gozdove, da bi se ustvarili novi hektari obdelovalne površine. Prebivalci teh planinskih predelov so se torej «na star način« pripravljali na novo setev, in to kljub temu, da je ta pokrajina že zdavnaj vključena v program razvoja zaostaPh predelov Kambodže. Nit; težko prehodne ce-4Jfr BiH razdalj?, pa tudi ne izoliranost novih kolonizatorjev - vojske in maloštevilnih civilnih funkcionarjev — niso tolikšna ovira za izvajanje tega načrta, kot so ovira — krajevna planinska plemena. Gre za planinska plemena — nomade za potomce tistih plemen, ki so prTSTTieih z Jave, ko je ta nekoč osvojila Jndokirto. Stoletja'so ta plemena živela v svojih žaprtih- pletnenskih skupnostih in se branila pred vsako civilizacijo, tudi pred najbolj skromnim korakom civilizacije. Ponekod tod ženske še danes hodijo z golimi prsi, moški pa nosijo okoli pasu le krpo tkanine'. Daneš se to ne dogaja več. Pravzaprav Francozov kot kolonizatorjev tukaj že dolgo ni več. Toda tudi medsebojna obračunavanja s smrtnim koncem' so skrajno redka, le v primerih ((krvnih maščevanj«. Po navadi se s takimi umori opere ((omadeževana dekliška čast«, «ope-» rejo« jo člani istega plemena, ki se znesejo nad drugim plemenom. Kljub vsem naporom, da bi se ta plemena civilizirala, so «kmeri s planin« — kot se sami sebe imenujejo — ostali nomadi s čudnimi navadami, ki zelo pogosto spodkopljejo via(j. ne gospodarske in tudi druge. načrte. «Kmeri s plftpint! so do skrajnosti nezaupni in vraževerni. Brž ko nekdo iz nekega plemena umre, vse pleme zapusti kraj lllllllimmilHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIMII Proces proti Hitlerju «Za vsak primer» BONN Berlin, 22. — Pred dnevi so zahodnonemške sodne oblasti začele sodni proces proti Hitlerju. Kakor je znano, nameravajo iste oblasti z 9. majem letošnjega leta prenehati s sodnim pregonom nacističnih zločincev v smislu svojega zakona, ki predvideva zastaranje zločinov v 20 letih. Čeprav se proti temu dviga glas svetovnega javnega mnenja v obliki protestov parlamentarcev, javnih delavcev, organizacij in zasebnikov, kaže, da bodo v Bonnu vztrajali pri »spoštovanju« zakona. Dn bi se pa javno mnenje kolikor toliko pomirilo, so zahodnonemške sodne oblasti formalno začele sodno preiskavo proti nekaterim nacističnim zločincem, za katere še ne vedo, kje so. Med temi je tudi Adolf Hitler. In vse to «za vsak primer«. Hkrati pa je sinoči po vzhodnoberlinskem radiu neki funkcionar sovjetske varnostne službe kategorično zatrdil, da sta Hitler in Eva Braun zagotovo mrtva. Vzhodnoberlinski radio je navajal odstavke iz knjige J. Sevskaje, v katerj se navajajo ugotovitve avtorice in časa druge svetovne vojne, ko je pripadala sovjetski varnostni službi. V knjigi je rečeno, da so na dvorišču sedeža kanclerja v aprilu 1945 v lijaku, ki ga je skopala granata našli dve na pot zogleneli trupli, zasuti z zemljo. Po somatičnih potezah ni bilo mogoče trupel identificirati. Toda izjave prič ne dopuščajo dvoma, da je šlo za trupli Adolfa Hitlerja in Eve Braun. Vzhodnoberlinski radio je navedel še drugi dokaz o Hitlerjevi smrti in sicer to, da je u-metno zobovje, ki so ga našli na istem mestu, spoznal kot Hitlerjevo Hitlerjev osebni zobozdravnik prof. Blaschke, OVEN (od 21.3. do 20.4.> Pazite, da bi kakorkoli ne dregnili ob občutljivost svojega predstojnika. U-speh v neki srčni zadevi. BIK (od 214. do 20.5 ) Kujte železo, dokler je vroče. Prišlo bo do srečanja, ki utegne vplivati na vaše življenje. DVOJČKA (Od 21.5. do 216.) Glejte, da bi se prenagljeno ne navdušili za neki površni program. Neki prijatelj vas bo izdatno pod- ,RAK (od 22.6. do 22/n Potegnite ustrezne zaključke. Prišli bo-ste na neko zares odlično idejo. DEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopile bodo težkoče, ki pa jih boste premagali. Previdnost v odnosih do Horoskop ljubljene Osebe. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Nikakor ne pristanite na poslovni komnromis. Ne dovolite, da bi v družini prišlo do resnega spora. TEHTNICA tod 23 9. do 22.10.) Odpovejte se nekemu neposredne mu dobičku: Družinska vprašanja rešite na najbolj ljubezniv način. ŠKORPIJON (od 23 10 do 21.11.) Veliko' dejavnosti ln številni naslovni stiki. ZavedaIte s". da stva)-nost, onemu, ki je vztrajen, ne od- reka tega, kar je moč doseči. _ STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Obstaja nevarnost, da bi svoja sredstva namenili za nekaj, kar ne bo obrodilo sadu. Ne obljubljajte t ga, kar ne boste mogli izpolniti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes bosta sreča in uspeh na va šl strani. Prišlo bo do uresničitve tega, kar si želite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne dovolite, da bi vas nekdo pripravil do tega, da bi se odrekli svoji hladnokrvnosti. Skušajte nekatere tež ko*e odpraviti. RIBI (od 202. do 20.3.) Da bi premaknit tekmeca, boste priprav-itpni mnooo t.vevti Tzp lnjenl boste s popolno srečo. in se preseli drugam, svoje bivše 3icer skromno naselje zapustijo kot nekakšno ((cesarstvo mrtvih«. Ta planinska plemena redijo sicer govedo in tudi bivole, vendar pa ne uživajo govejega mesa, sicer močnih bivolov pa ne bom.0 nikoli videli, da bi bili vpreženi pred ra|om ali da bi jih vključili v kakršnokoli poljsko delo. «Kmeri s planin« redijo živino le za to, da h- jo žrtvovali bogovom, ali da h- kupovali dekleta. Repo planinsko dekle velja enega slona, manj, lepo • idejele^p#,.več volov ali bivolov. Kaže pa, da je izredno lepih deklet bolj malo, kajti na vsem področju je komaj 420 slonov... Lažje je premagati džunglo In divjjnp, kot pa ustaviti nomade. DiVjlna se sicer 'počasi, vendar pa le umika pred napori osrednjih oblasti in kolonistov. Nomade pa je težko ustaviti na nekem mestu. Skoraj nemogoče. V predelu, kjer so bile nekoč !c tri francoske majhne obmejne vojaške postaje, so sedaj nastala tu manjša naseljena središča s šolami, novimi lepimi zgradbami, z majhnimi električnimi centralami in celo bolnišnicami. Del požgane golote ni platoju se ponovno odeva v mlade gozdove. Z uspehom se preizkušajo tudi v plantažah čajevca, začenja se tudi reja ovc. Tod so tudi manjši rudniki zlata in dragih kamnov. Slednje kopljejo v rudnikih, v katere vodijo zelo ozki jaški, po katerih se »rudarji)) spuščajo v koših. Pripravljajo se tudi namakalne naprave za namakanje polj, grade se tudi novi jezovi. Tam, kjer so bile nekoč le tri majhne učilnice, je danes že 21 šol, v katerih sede v glavnem 0-troci vojakov in civilnih funkcionarjev, pa tudi kak otrok domačih plemen — nomadov, Poučuje jih 55 učiteljev. Civilna uprava dobro deluje, vendar pa je vojak kmerske vojske steber dežele in gonilna sila — novega. Po ure in ure moraš potovati od naselja do naselja. In tod vojak, ki je prišel sem kot mejni stražar proti Južnemu Vietnamu, ne vrši le svoje vojaške službe, pač pa je še učitelj, gradbenik, kmet, pogosto tudi zdravnik ali vsaj bolničar. Veliko časa mu pobere druga «služba»: prepričuje domačine, naj pošljejo otroka v šolo, naj svoje ženg in dekleta bolj primerno oblečejo; Poskus v Mondulkiriju ni le eden izmed poskusov v Kambodži, pač pa za zavestno politiko, kako napolniti jez med razvitimi in zaostalimi predeli dežele. Ima pa to tudi svoje globoko ozadje. Nezadostno naseljeni obmejni predeli so bili vedno predmet vojaških in političnih zahtev soseda, včasih pa tudi mirne infiltracije. Nova kolonizacija je infiltracijo že preprečila. V to področje prihajajo le begunci iz Južnega Vietnama, ki bežijo pred vojno. «Mondulkiri, Ratanakiri in druge province so »naša strast« — je rekel princ Sihanuk. Je to «strast» Kambodže kot države, pa tudi samega princa Sijianu-ka, ki rad govori o njej. «Zelo trpim — je rekel Sihanuk — zaradj raznih govpric, ki se širijo na račun tega. Žele! bi, da pred smrtjo vidim, koko hi1 »omalovaževanje« zaradi naše nerazvitosti izginilo. Hotel , bi, da bi ne bili več prezirani, pač pa da bi oostali eenieni.« NIKOLA VITOnOVlC Anna Magnani odklonila ponudbo 175.000 dolarjev Po desetih letih se vrača na oder RIM, 22. — Ze dolgo časa nismo videli na filmskem platnu ene najboljših italijanskih umetnic — Anne Magnani. Sploh se je o njej v zadnjem času bolj malo govorilo, razen v zadnjih dneh v Rimu, ko je znana umetnica morala preko časopisov in četo televizije prositi Rimljane, naj ji vrnejo indijskega kosa, ki je pobegnil iz njenega «hišnega zoološkega vrta». Kakor je znano, ima Anna Magnani doma zares pravi zoološki vrt: nekaj mačk,, psička iti, vrsto ptic,. s kHte.rj.n4 prebije zelo veliko časa, ker je umetnica najraje doma op, svojih knjigah in jjjvsft. lih. Se posebno ne odhaja od doma, kadar ima doma tudi svojega sina, ki ga je otroška paraliza ohromila. Te dni pa je Anna Magnani prišla v ospredje ponovno kot filmska umetnica. Nekemu novinarju je Anna Magnani izjavila: «Saj je žalostno odkloniti 175 tisoč dolarjev (v lirah 110 milijonov), toda jaz sem takšna. Ce nekega lika v filmu ne čutim m če me ne zanima, ponudbe ne sprejmem. To ponudbo mi je dal ameriški producent Hal Wal-lis za vlogo V filmu s Tonpjem Curtisom in Yerrijem Letni som. Ko pa sem scenarij prebrala. sem ponudbo odklonila. Ni mi šlo, da bi igrala v komičnem filmu vlogo, ki ni zame. Ze dve leti je, odkar ne delam pri filmu, kajti vse vloge, ki so mi jih ponudili, so me odbijale, začenši z vlogo v Bibliji kot tudi vlogo v nekem nemškem filmu strahot, pa tudi vloga v ameriškem filmu «Boeng boeing«. Raje sploh ne igram, kot bi sodelovala v filmu, ki mi ne upajo. Zavedam se, da je težko najti like, ki bi bili primerni zame kot sta to napravila VVilliams Tennesee in Pasolini. Sta pa dve deli, ki bi ju zelo rada igrala, vendar nisem imela doslej te možnosti. Gre za odrsko delo «Mati pogum« in filmsko delo »S agapd». Z velikim navdušenjem pa sem Sprejela ponudbo Franca Zefjirellipa za vlogo v «Volkulji» Giovannija Verge, ki bo šla na oder od 26. do 31. maja na festivalu Maggio Fioren-tino, od 7. do 17. junija na dunajskem festivalu in koj za tem na pariškem festivalu». Anna Magnani ni nastopala na odru že polnih deset let. Zadnjič je igrala v reviji Michela Gal-dierija z naslovom »Kdo je na vrst i?» Na koncu je Anna Magnani dodala še sledeče: «Sem prava Rimljanka (romana de Roma) in enkrat za vedno bi rada ovrgla govorice tistih, ki trdijo, da sem se rodila v Egiptu. To nikakor ni res, ker sem se rodila v Rimu blizu Porta Pia. Ta napaka se pogosto ponavlja, kajti tudi v nekaterih enciklopedijah so mi rojstvo pripisali v Egiptu.» prodaja filmov brez tega jamstva, se ta vsota dvigne na 21 milijard. V letu 1903 je Italija prodala 3253 filmov za 10,0 milijarde, leto prej 3897 filmov za 13,7 milijarde, 1901. leta 3895 za 12,4 milijarde, leta 1960 pa 3681 filmov za 10,7 milijarde lir, Čeprav se v letu 1964 ni doseglo neko izredno povečanje, je filmska industrija z izkupičkom zadovoljna. Podrobnejši podatki dokazujejo^ da je italijanska filmska industrija v letu 1964 prodala o ZDA 129 filmov, vtem ko je dve ^g„ mL£lAXTZIi:V «** **»«*» istem času je Italija prodala v Veliko Britanijo: 53 filmov leta 1964 in 39 filmov v letu 1962. Odlično tržišče za italijanski film so vse evropske države, še posebej pa Zahodna Nemčija, Avstrija, Francija, Španija in Švica, ki poberejo tretjino tovrstnega italijanskega izvoza. MAR, ki je znan tudi med tržaškimi Slovenci. * * * — Mislim — je pričel Zamar — da je še dolgo do takrat, ko bomo lahko rekli: sLjudje imajo okusu. Do takrat, ko bo vsak preprost človek začutil ob umetnini, ki se mu danes zdi smešna in nepomembna, tisto magično lepoto, ki je umetnika prisilila, da jo je upodobil na platno. «Proces preobrazbe» ne bo lahak tudi zaradi specifičnega dejstva sneprenosljivosti» likovne umetnosti: medtem, ko lahko glasba prodre v vsako hišo (plošča, radio, televizija), je umetniška slika priklenjena med zidove nekega muzeja ali galerije. Kako privabiti ljudi v razstavne prostore? Saj imamo časopise, radio in televizijo! Ne pozabimo pa, da je treba človeku prikazati dobro ali zlo določenega pojava, v našem primeru slike, čimbolj nazorno in konkretno! Največja ovira pri vzbujanju zanimanja za umetnost pa bo še naprej ostal — kič, ki ga je v našem življenju, na žalost, še vedno mnogo. Pri teh besedah je Zamar nehote dvignil pogled na svoje slike, dvajset platen, ki jih je ustvaril v minulem letu, in začutil sem kako je navezan nanje. Očitno je, da je vaša najljubša tema kraški zid. Prav gotovo vas na to zidovje, ki se polagoma spreminja v razvalino, veže močna vez... — Nedvomno. Mnogo sem opazoval naš sivi, trdi Kras in hiše, zgrajene z njegovim kamenjem. Čeprav je na prvi pogled hladen in tuj, ima kraški zid v sebi mnogo topline in domačnosti, ki me preseneča in privablja. Razen tega ima stari primorski zid svojo etnološko vrednost, saj spada že v preteklost. Piran... s svojimi oboki, uličicami in portali, ne vzbuja vašega zanimanja? (Posebno, če slikate v naravi!) — sem nadaljeval. — Koliko slikarjev je že podpisalo svoja platna nPiranu! Jaz torej ne bi povedal nič novega, četudi bi bil še tako originalen in domiseln. Ker mi je ljubše ateljejsko slikarstvo, delam v naravi samo skice in študije. ... Na mizici, za katero sva sedela, je vzel seznam razstavljenih slik in ga ponudil nekemu obiskovalcu. Nekega drugega pa je vljudno povabil, naj zapiše v knjigo vtisov svoje mnenje o razstavi. Opazoval sem Zamarja, kako pozorno je motril ljudi, ki so se ustavljali pred njegovimi slikami in slutil sem, kaj si je v tistem trenutku najbolj želel: da bi UOU mi občutili, zakaj je m oral narisati vse te zidove, ribiče, hiše ob’ morju, dve kopatki, plen, čistilca čevljev.. je njegov tempo ustvarjanja, a ga nisem. Zvedel sem, da mu prijatelji pravijo «slovenski Van Goghn, ker zna včasih — «tako hitro narisati’! Van Gogh? Da, pravzaprav je nekaj vangoghov-skega v tem našem Pavlu... Morda ta njegov nemir, to njegovo iskanje* neke nove lepote, ki je pred njim še nihče ni iskal. BRANKO VATOVEC Štirinajst milijard za izvoz filmov RIM, 22. - V letu ICfi je italijanska kinematografija prodalo v tujino 3947 filmov, zn kar je dobila 14 milijard. Ti dve številki se nanašata izključno na prodajo filmov po določenih cenah z zajamčenim minimum. Ce pa se vzame o poštev tudi NEKOČ NA GORIŠKEM Piše MARKO VVflLTRITSCH Pogozdovanje Krasa v preteklem stoletju Tu pa tam zasledimo zeleno oazo borovcev, ki so jo pridne roke pogozdovalcev z ljubeznijo ustvarile, da bi tako pripomogle k ponovnemu pogozdovanju naše velike kraške planote. Pogozdovanje sc počasi vrši tudi danes tako na jugoslovanskem kot na italijanskem ozemlju in vsak dan so večje tiste kraške površine, ki bodo jutri mestnemu turistu nudile oddih pod borovci, ljudem ki živijo na tej revni zemlji, pa nekaj utehe pred ostro in divjo burjo, ki tod razsaja v zimskih mesecih. S pogozdovanjem so pričeli že v preteklem stoletju za časa avstrijske vladavine, „ V ^Jjžnici smo našli letno poročilo deželnega glavarja za Goriško-Gradiščansko deželo uro-J* Coronlnija, ki ga je ta v gori-škl deželi najvišji predstavnik voljene in cesarske oblasti, podal lako v slovenščini kot v italijanščini leta 1895 deželnemu svetu o vprašanju pogozdovanja tistega dela Krasa, ki je teda) spadal pod upravno območje goriške de-žele. Da so temu vprašanju takrat posvečali pozornost, je razvidno iz dejstva, da mu je posvečeno posebno poročilo in da ni bil ar-gument vključen v splošno poroči-lo o kmetijskih in gozdarskih pr o-blemih. V poročilu je rečeno med drugim: «Pred 30 leti (t.J. leta 1865) je vlada pričela skrbeti, da bi se zopet obrasla gola kraška rebra; ustanovila je drevesna semenišča in drevesnice, uradoma je odločevala zemljišča za pogozdenje in nalagala občinam, da so izvajale zapovedane nasade. Ta dela so mnogo stala in uspehi so bili neznatni. Skoro povsod so se izgu-bili sledovi tačasnega pogozdovanja. Prebivalstvo ni takrat tega razumelo, vladni organi še manj. Gozdni zakon iz leta 1852 pa ni dajal potrebne postavke za pogozdovanje. «9. decembra 1883 je bil izglasovan nov deželni zakon o pogozdovanju in od takrat napreduje pogozdovanje na očiten način in po desetih letih se pogozdovalna komisija hvali z lepimi uspehi«. Delokrog deželne pogozdovalna komisije je v letu 1894 zavzemal ozemlje 103 občin (58 v sežanskem davčnem okraju, 32 v goriškem, 13 v gradiščanskem). Do leta 1894 je bilo skupno določenih za pogozdovanje 8348 hektarov kraške zemlje (vseh zemljišč v prizadetih občinah je bilo 35.304 hektarov ln jih je bilo torej določenih za pogozdovanje le 23 odstotkov). V letu 1894 se je pogozdilo skupno 187,76 hektara z 1.603.750 sadikami. To veliko število sadik je bilo takole razdeljeno; a) nasadi v lastnem gospodarstvu: goriški ograj 615.500 sadik; gradiščanski okraj 174.650; sežanski okraj 653.600 sadik; b) nasadi s podporami: goriški okraj 157.300, gradiščanski okraj 2700 sadik. V Coroninijevem poročilu Je posebno poudarjeno dejstvo, da v goriški okolici nekateri kmetje prav lepo pogozdujejo s sadikami iz državnih drevesnic. Med temi Je največ borovcev, medtem ko so v preteklih desetletjih izbirali največ listnatih dreves. Vedno iz tega poročila vidimo, da so v letu 1894 potrošili za pogozdovanje skupno 4048 goldinarjev in 43 krajcarjev in da je deželna uprava ta denar takole razdelila: za sežanski okraj 2262 goldinarjev in 35 krajcarjev, za goriški okraj 1262 goldinarjev in 74 krajcarjev, za gradiščanski okraj pa le 523 goldinarjev ln 64 krajcarjev. Za popravo in dopolnitev starih nasadov pa so potrošili nadaljnjih 5370 goldinarjev in 55 krajcarjev. Skupni strošek deželne uprave v letu 1894 za pogozdovanje Krasa je torej znašal 9670 goldinarjev in 15 krajcarjev. Takratni upravitelji so lepo skrbeli za pogozdovanje našega Krasa in se v svojih poročilih spominjali celo na bore krajcarje. V prvi in drugi svetovni vojni pa je bilo mnogo plodov tega dela ln prizadevanja uničenih ln šele danes, dvajset let po zaključeni drugi svetovni vojni lahko vidimo nove uspehe povojnega pogozdovanja naših krašklh goličav. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Neapeljski motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 G. Safred igra na marimbo; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Simf. glasba; 18.45 Saksofonist Ch. Parker; 19.00 Ansambel Righello; 19,15 Tone Penko: »Baraga«; 19.30 Harmonija zvokov; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Lahka glasba; 22.00 Anton Koder: «2enin Martinek«; 22.30 Solistični inštrumenti; 22.50 Ples. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 14.00 Tržaške 00-pevke; 14.40 D. Dardi: Profili umetnikov. TOREK, 23. FEBRUARJA 1965 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme nn morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Prokofjev, Mali-piero, De Falla; 18.50 Hidravlična turbina; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Goldoni; ((Pahljača«; 11.20 Plesna glasba. 8.05 Slovenija //. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 1100 O-troški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola ln življenje; 14.20 Mladinski orkester iz Sofije; 15.00 Lahka glasba; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Kipar Kalin; 16.50 Pevci; 17.40 Glasba In fantazija; 18.00 Prenos RL; 1900 Poje F. Ferretti; 19.30 Prenos RL; 19.50 Orkester Flanagan; 22 40 Lhotka: Dve rapsodiji. 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-tail; 1515 Vrtiljak pesmi; 15.35 Mezzosopranistka G. Pederzini; 16.00 Pisan program; 18.50 Narodne pesmi; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Popoldanska čajanka: 18.35 Enotni razred: 18.50 Vaši izbranci: 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki. III. program 18.30 Znanstveni pregled; 18.45 Plattijeva sonata; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Brahms, Prokofjev in Ho-negger; 20 40 Bartokova sonati-na za klavir; 21.20 Janačkova dela; 2215 Radijska črtica; 22.45 Glasba danes. Ansambel Slavka Avsenika; 8.25 Melodije; 8.55 Sola; 9.25 Iz Blodekove opere »V vodnjaku«; 9.45 Orkester Xavier Cugat; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12 05 Ing. Zadravec: Kakšno prireto dosežemo s svetlolisasto živino: 12.15 Baritonist J. fieroe; 12 30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Sola: 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16 00 Vsak dan za vas; 17 05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 1815 Zabavna glasba; 18.45 Na mednarodnih krlžDotjih: 19.06 Glasbene razglednice; 20.00 Sopranistka N Vidmarjeva: 2020 Radijska igra; 21.20 Serenadni večer; 22 10 Glasbena mediera; 2215 Instrumentalni solisti; 23.05 Nočni koncert. Ital. televizija 8.30 Sola: 17 30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Umetnost in arhitektura; 19.35 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Liubimci pokopanega mesta«; 22.45 Wil-ma De Angelis; 23.00 Dnevnik. H. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Športna 22.15 Prigode v Južnih 23.05 Športne vesti. Jug. televizija NI SPOREDA. oddaja; morjih; Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.2. najnižja 0.3, ob 19. uri 4.8; vlaga 66 odst., zračni tlak 1018.6 stalen, veter 5 km jugozahodnik, nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 7.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 23. februarja Marta Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.42. Dolžina dneva 10.47 Luna vzide ob 1.16 in zatone ob 10.43 Jutri, SREDA, 24. februarja Matija Enoten in odločen protest proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka Od 11. ure dalje meslo paralizirano zaradi splošne stavke in zapore obratov Ob 12. uri enotno sindikalno zborovanje na Trgu Goldoni - Ob 12. uri ustavljen ves mestni promet - V osnovnih šolah in vrtcih sploh ne bo pouka, v srednjih šolah pa se pouk neha ob 11. uri - Zaprte trgovine in javni obrati Danes se bo vse mesto postavilo v bran proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka, že več dni pišemo o enotnem sklepu obeh sindikalnih organizacij, ki sta napovedali za danes splošno stavko vseh delavcev in uradnikov od 11. do 24. ure Toda stavki so se pridružile tudi strokovne organizacije trgovcev, lastnikov javnih lokalov, šolnikov, zdravnikov, lekarnarjev itd. tako da bo prišlo tudi do zapore trgovin, gostiln, barov, bank itd. Ob 12. uri pa se bodo stavkajoči delavci in uradniki ter meščani sploh zbrali na Trgu Goldoni, kjer jim bosta govorila glavna tajnika r.beh sindikalnih organizacij Artu-i*o Calabria in dr. Novelli. S tem bo vse prebivalstvo odloč- no protestiralo proti načrtu, katerega izvedba bi močno ohromila tržaško gospodarstvo, saj je ladjedelnica Sv. Marka eden Izmed njegovih glavnih stebrov. Njena ukinitev ne bi pomenila le izgubo kruha za 2500 delavcev in uradnikov neposredno zaposlenih v nji ter za 1500 delavcev v zunanjih podjetij Poziv Sindikata slovenske Šole Sindikat slovenske šole v Trstu poziva vse šolnike, da se pridružijo splošni stavki, ki Je oklicana za torek 23. februrar-ja v znamenje protesta proti nameravanim ukrepom na škodo tržaških ladjedelnic. V otroških vrtcih in na osnovnih šolah ne bo pouka. Na srednjih šolah se bo stavka začela ob 11. uri. ki opravljajo v ladjedelnici razna dela, marveč tudi za številna manjša in srednja industrijska ter obrtniška podjetja, ki žive predvsem od ladjedelniških naročil. Zato so se zavzele za ohranitev ladjedelnice tudi oblasti, od vladnega komisav-ja dr. Mazze do deželne uprave, občine, pokrajine ter seveda tudi vse stranke s svojimi parlamentarci vred. Spričo vsega tega lahko pričakujemo, da bo današnja manifestacija mogočna in odločna ter da bo po njej vsem odgovornim oblastem, ki odločajo o bodočnosti ladjedel-stva, da bo Trst do kraja branil svojo ladjedelnico in s tem važen vir življenja. Kot smo že pisali, bodo delavci in uradniki v vseh industrijskih in drugih obratih stavkali oa 11. ure dalje do polnoči. V železarni Italslder v Skednju bodo stavkah od 11. do Jutri zjutraj ob šestih. Sindikata mestnega podjetja Ace-gat sta sklenila, da okrepita svojo udeležbo v stavki, tako da bodo vsi tramvaji, filobusi in avtobusi ustavljeni od poldne do jutri z izjemo fllobusov št. 20, ki bodo vozili v pomnoženem številu od 13.30 do 14.30, tako da lahko odpeljejo v Milje vse tiste delavce in uradnike, ki se bodo udeležili zborovanj. Uslužbenci zasebnih prevoznih podjetij, ki vzdržujejo zveze s tržaškim podeželjem ter s predmestji iKolonkovcem, Barkovljamt. Rovtami, itd.) ter uslužbenci openskega tramvaja bodo stavkali od 12. do 13.30 ter od 17. do 24. ure. Na ta način bodo lahko avtobusi in openski tramvaj odpeljali vse okoliške delavce in prebivalce na njihove domove. Vlaki bodo redno vozili, ker bo vlakovno osebje delalo; od 11. do 14 ure pa bodo stavkali upravni uradniki, od 12. do 24. pa uslužbenci stalnih železniških naprav, skladišč itd. Sindikat bančnih u-službencev je sklenil, da bodo zaprli bančna okenca ob 11. uri, nakar bodo uradniki še zaključili račune ter odšli na sindikalno zborovanje. Popolna stavka bo v osnovnih šolah in otroških vrtcih, tako da danes sploh ne bo pouka. Sindikat srednje šole je najprej sklenil, da bo podprl stavko samo moralno, nato pa da bodo začeli ob 11. uri stavkati tudi profesorji v vseh srednjih šolah, tako da bo trajal pouk samo do 11. ure. Univerzitetni študentje so že v soboto sklenili, da bodo podprli stavko, pridružili pa so se jim tudi poverjeni univerzitetni profesorji. Vsi sindikati uslužbencev pomorskih družb «Lloyd», «Italia» in «Adriatica» so sklenili, da bodo stavkali v obrambo ladjedelnic kakor tudi proti načrtom za spojitev pomorskih družb, ki bi oškodovali tukajšnje pomorstvo. Sklep o stavki in zapori je sprejela nadaljnje zveza zadružnih trgovin in podjetij. Združenje lekarnarjev je sklenilo, da bodo za časa stavke zaprte vse lekarne razen tistih, ki imajo dnevno in nočno službo. Združenje zdravnikov je sklenilo, da se bodo tudi zdravniki v bolnišnici in pri zavarovalnih zavodih vzdržali dela, čeprav sta obe glavni sindikalni zvezi oprostili zdravstvene uslužbence stavkanja. Od 12. do 14. ure bodo stavkali tudi vozači taksijev ter bodo na razpolago le taksiji pri glavni bolnišnici za nujne primere. Po sklepu sindikatov bodo ob 11. uri prenehali odhodi avtobusov, ki vozijo v kraje izven tržaške pokrajine ter čez mejo. Pogrebna služba bo redno delovala in bo stavkalo samo upravno o-sebje pogrebnih podjetij. Za poštne in brzojavne uslužbence bo izdal navodila njihov sindikat. Svet SS solidaren z današnjo stavko Svet Slovenske skupnosti je na »inočnji seji obširno razpravljal o položaju, ki je nastal v ladjedelnici Sv. Marka, ter se je odločno izrekel proti nameravanemu skrčenju dejavnosti obrata, ker bi takšen krivičen ukrep hudo prizadel tržaško gospodarstvo, zlasti koristi delavskih in obrtniških krogov. Svet Ss izraža solidarnost z ak- cijo za preprečitev nameravanega krivičnega ukrepa ter se pridružuje splošni stavki vsega tržaškega prebivalstva. Proslava 20-lctnicc smrti borca za svobodo Eugcnia Curicla Na pobudo tržaške federacije KPI in federacije komunistične mladine je bila v nedeljo v Ljudskem domu v Trstu proslava komunističnega voditelja, borca za svobodo in znanstvenika Eugenia Curiela, ki je bil po rodu iz Trsta. Predsedoval je inž. Atto Braun, Curielov prijatelj in tovariš. O Cu-rielu, ki je bil po smrti odlikovan z zlato kolajno, sta govorila tajnik tržaške federacije Paolo Šema in v slovenščini Pizziga, član vodstva komunistične mladine. Pred mikrofonom so komunistični mladinci brali odlomke iz življenjepisa Curiela, ki ga je napisal Wal-ter Lunardelli, odlomke iz Curie-lovih pisem in člankov ter utemeljitev za podelitev zlate kolajne. Oba govornika sta poudarila aktualnost Curielovih naukov v sedanjih razmerah. Paolo Šema je pripomnil: «Zaključili smo leto 1964 s proslavo Tomažiča in začenjamo leto 1965 s proslavo Curiela, da govorimo o njiju v današnjem položaju, ko so njuni nauki bolj živi kot kdaj koli, ker predstavljajo za nas obveznost, ki jo moramo še izpolniti.« Nato je analiziral sedanji politični položaj v Italiji ter je pozval mladino, naj sledi zgledu Tomažiča in Curiela in naj sproščeno izrazi svojo željo po miru, napredku ter svobodi. Ob zaključku proslave so sočasno odobrili protestne resolucije proti stališču italijanske vlade spričo ameriškega napada na Severni Vietnam ter proti španski vladi z zahtevo, da spusti na svobodo’ vse politične pripornike. Razen tega so odobrili tudi poziv vsem Tržačanom, naj se strnejo v borbi za rešitev ladjedelnice Sv. Marka in tržaškega gospodarstva. * * • Jutri, 24. t.m., ob 20-letnici smrti Eugenia Curiela bo ob 17.30 komemoracija KPI pri spominskem kamnu na čast Curielu. Tajništvo federacije vabi k udeležbi. naših krajih med drugo svetovno vojno. V zastopstvu sovjetskega poslanika v Rimu bosta prisostvovala proslavi prvi sekretar ambasade Jašev in polkovnik Vedenin. Proslava spada V okvir proslav Rdeče armade in ima letos poseben pomen, ker sovpada z 20-let-nico odporniškega gibanja v Italiji. Združenje Italija-ZSSR vabi k udeležbi. Popoldne ob 18.30 bo na sedežu v Ul. S. Nicolo 11-11. srečanje sovjetskih predstavnikov z voditelji in prijatelji ZSSR. ci Sv. Marka, ker so svetovalci predložili v zvezi s tem resolucije in vprašanja. Odbornik Marpille-ro pa bo poročal o svojih stikih v Rimu glede tega vprašanja. Odbornik za higieno in zdravstvo dr. Nardini je skupno z ravnateljem odborništva dr. Nemcem obiskal rektorja tržaške univerze prof. Origoneja ter se z njim raz-govarjal o vprašanjih, ki se tičejo odborništva. Nadalje se je razgo-varjal tudi s primarijem sanatorija INPS prof. Salvadorijem in z ravnateljem pokrajinskega kemičnega laboratorija dr. Dorom. Končno je obiskal tudi center pljučne kirurgije, ki ga vodi prof. Buchberger. zulatu ZDA izročila protestno resolucijo zaradi ameriškega napada na Vietnam. Resolucijo je podpisalo okrog 200 oseb. Protestna stavka gradbenih delavcev Danes bo tudi protestna stavka delavcev gradbene industrije, delavcev lesnih in cementnih obratov ter opekarn, ki bo trajala ves dan. Ob 10. uri bo na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca D’Ao-sta 12 enotna skupščina stavkajočih delavcev >... —— teh strok. S stavko protestirajo delavci predvsem pro-51 Delegacija sekcije KPI «Matja- ti mrtvilu v gradbeništvu, kar je šič» v Barkovljah je včeraj na kon- povzročilo že mnogo odpustov. PRECEJ PREPLAHA, TODA NOBENE ŠKODE Neznani teroristi so položili petardo na stopnišču sedeža KD Petarda na srečo ni eksplodirala, ker goreča zaži-galna vrvica ni dosegla detonatorja - Obsodba terorističnega dejanja v občinskem svetu Na stopnišče palače «Diana» na Trgu San Giovanni, kjer je glavni sedež Krščanske demokracije, so včeraj popoldne okrog 18.30, neznani teroristi postavili papirnato bombo, ki na srečo ni eksplodirala. Neznanci so prižgali zaži-galno vrvico, ta pa je ugasnila, predno je prižgala detonator. Teroristični dogodek je v palači povzročil velik preplah. Na strankinem sedežu je bilo sinoči polno ljudi in je razumljivo, da bi eksplozija, če bi bila nastala, povzročila poleg velike materialne škode tudi človeške žrtve. Bombo so našli prisotni, ko so slišali pok. Bil je papir, ki se je vžgal in povzročil tudi oblak dima. Do prave eksplozije pa ni prišlo. Na Trg San Giovanni so prihiteli agenti političnega oddelka kvesture, ki so uvedli preiskavo, da bi izsledili teroriste. V zvezi s terorističnim napadom na sedež Krščanske demokracije, je tajnik stranke dr. Botteri podal izjavo, v kateri ostro obsoja Jutri seja deželnega sveta Jutri ob 9.30 bo seja deželnega sveta, na kateri bodo razpravljali predvsem o položaju v ladjedelni- ............"""""""HIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIU11IIIIIHIIIMIIIIIII lili Hilli UH IIIIIIU ■ Ml lil IIMIIIII Hlinili .„1111 Illlllllll.»mil.milili I »mm III »I VČERAJ V PRISOTNOSTI PODTAJNIKA MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA DE COCCIJA Ponoven začetek gradnje pomola VII in razprava o nujnih javnih delih Pomol, ki ga gradi družba «Farsura» bo moral biti zgrajen do leta 1968 Tržaško pristanišče bo deležno posebnih investicij iz «modrega načrta» Včeraj zjutraj so v novem pristanišču znova pričeli z gradnjo pomola VII., za katerega so že pred leti postavili prvi temelj, a se je gradnja zaradi finančnih in biro-kratičnih razlogov prekinila. Slovesnosti se je v imenu vlade udeležil podtajnik na ministrstvu za javna dela De Coccl, ki so ga spremljali prefekt dr. Mazza, župan dr. Franzil in številni drugi predstavniki javnega in gospodarskega življenja Trsta. V pristanišču so gosta pričakali načelnik tržaškega pristanišča gen. Battaglieri, predstavnik tehničnega urada za pomorska dela ing. Mulas, občinski odbornik Gasparo, predsednik združenja tržaških industrljcev dr. Do-ria, predstavnik trgovinske zbornice Suttora in drugi. Predstavnik tehničnega urada inženir Mulas< je prisotnim orisal osnovne karakteristike pomola VII., čigar maketa je bila razstavljena na gradbišču, škofijski tajnik je nato prebral pismo, v katerem je škof Santin med drugim omenil, da gre za vgraditev temeljnega kamna, ki bi ga bili morali blagosloviti že pred davnimi leti. Na nekem mestu pa se je škof v pismu zavzel tudi za ugodno rešitev vprašanja ladjedelnice Sv. Marka ter je v tej zvezi zapisal, da bi bila gradnja takega pomola brez pomena, ako bi se istočasno uresničila zlovešča znamenja, ki se danes zgrinjajo nad mesto. župan dr. Franzil je v krajšem govoru poudaril zadovoljstvo tržaških poslovnih krogov ob obnovitvi gradbenih del na pomolu VII., ter je izrazil prepričanje, da bo nova naprava še močneje podčrtala pomembnost tržaškega pristanišča za razvoj blagovnega prometa med Sredozemljem in Srednjo Med včerajšnjo slovesnostjo na začetku bodočega pomola VII. Evropo, župan Je zaključil svoj govor s poudarkom na zaskrbljenosti, ki jo je v našem mestu povzročil najnovejši razvoj dogodkov v zvezi z vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka. Podtajnik ministrstva za javna dela De Cocci je v daljšem govoru poudaril, da so v okviru petletnega gospodarskega razvojnega načrta uvrstili Trst med «vellka italijanska pristanišča«, ki bodo deležna posebnih investicij po tako imenovanem «modrem načrtu«; zaradi tega bo Trst gotovo prejel del sredstev, od skupnih 111 milijard lir, ki mu po tem načrtu pripada. Jutri na vojaškem pokopališču Počastitev spomina padlih sovjetskih vojakov Jutri, 24. februarja ob 11. url, bo na vojaškem pokopališču v Ul. Eace pri Sv, Ani počastitev padlih sovjetskih vojakov, ki so se borili s partizanskimi enotami v ....................iiiikiiiii.............................................um SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ’ SVETA Večina svetovalcev zavrnila ostavko odbornika Bazzara Obsodba nacionalizma tržaškega vodstva PRI, ki je preklicalo sporazume z ostalimi strankami levega centra - V četrtek izredna seja sveta, na kateri bodo govorili o ladjedelnici Sv. Marka - Na avtobusih proge «24» bodo postavili tudi slovenske napise V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je komunistični svetovalec inž. Braun počastil spomin Eugenia Curiela. ki je padel v protifašistični borbi in je bil odlikovan z zlato kolajno, župan se je v imenu občinskega sveta pridružil počastitvi. Nato je žu-žan dr. Franzil sporočil, da je komisija načelnikov svetovalskih skupin sklenila, da se skliče za četrtek izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka, župan je poudaril, da se ne sme pozabiti, da obstajajo glede bodočnosti Sv. Marka zaskrbljujoči načrti IRI, da pa vlada doslej še ni ničesar sklenila glede tega vprašanja. Župan in odbor, je poudaril dr. Franzil, ne bodo oklevali, in če bo treba bodo podali ostavko, da blokirajo škodljive ukrepe za delavce, ladjedelnico Sv. Marka in za vse mesto. Nato so odborniki odgovorili na nekaj vprašanj, ki so jim jih svoj čas postavili svetovalci. Odbornik inž. Spaccini je odgovoril na vprašanje svetovalca Gombača (KPI), ki ga je opozoril, da je uprava Acegata postavila v avtobusih prog štev. «18» in «24», na katerih so namestili naprave za avtomatično izdajanje tablice z navodili v italijanščini, angleščini, francoščini in nemščini. Svetovalec pravi, da bi morali upoštevati tudi jugoslovanske turiste in predvsem domače slovensko prebivalstvo ter postaviti navodila napisana t.udi v slovenščini. Odbornik je zagotovil, da bodo na avtobusih proge «24», ki vozi k Sv, Justu, postavili napis tudi v slovenščini, na avtobusih proge «18» pa bodo odstranili napise v tujih jezikih, ker ni to turistična proga. Odbornik Gasparo pa je odgovoril na vprašanje socialdemokrata Lovera in komunista Burla glede položaja v tovarni CRANE-ORION. Odbornik je dejal, da skuša podjetje na skrivaj doseči to, kar so mu svoj čas preprečili. Obsodil je vodstvo podjetja, ki ni obvestilo občinske uprave o nedavnem odpustu 16 uradnikov. Večji del sinočnje seje Je bil posvečen razpravi v zvezi z ostavko, ki jo Je republikanec Bazzaro podal na mesto odbornika. Ko je župan prečltal zadevni sklep, je povedal, da mu je odbornik Bazzaro poslali pismo, v katerem pravi, da se ne strinja s stališčem vodstva PRI, ker je podal ostavko tudi kot član stranke, da pa želi podati o-stavko, da ostane kot svetovalec, ki bo še naprej podpiral odbor levega centra. Nato je govoril načelnik demokristjanske skupine Stop-per, ki je obsodil stališče tržaškega vodstva PRI do sporazuma med KD, PSI, PSDI in Slovensko skupnostjo. Stopper je poudaril, da je ta sporazum popolnoma v skladu s politiko levega centra do slovenske manjšine. Stopper je nato izrazil mnenje njegove skupine, da bi moral Bazzaro preklicati ostavko. Svetovalec Tonel (KPI) je pouda. ril, da ima PRI prav, ko govori, da levi center ni izpolnil svojega programa, da pa ima prav tudi Bazzaro, ko pravi, da bi morali republikanci izstopiti iz vseh javnih uprav, kjer imajo svoje predstavnike. Dejstvo je, je dejal Tonel, da se je PRI odpovedal sporazumu levega centra, tudi če se opravičuje z nacionalističnimi stališči, s katerimi se odbornik Bazzaro, ki je izstopil iz stranke, ne strinja. Svetovalec Tonel je ugoto- vil, da je z odstopom republikancev propadla politika levega centra. Svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) je med drugim ugotovil, da ta dogodek osvetljuje samo enega od vzrokov, ki so spravili v krizo stranke levega centra, krizo, ki je bila sedaj povzročena zaradi nacionalističnega in rasističnega stališča republikancev. Za njim so govorili liberalci in misovci, ki so napovedano ostavko odbornika Bazzara izkoristili v svoje nacionalistične in šovinistične namene. Med njimi in demokristjani je prišlo večkrat do ostrih prepirov. Socialistični svetovalec Pittoni je zelo obširno govoril o programu levega centra tržaške občinske u. prave, o vzrokih, ki so privedli do sporazuma med KD, PSI, PSDI in Slovensko skupnostjo glede občinskega odbora v Nabrežini in tržaškega pokrajinskega odbora. Nadalje Je govoril o sodelovanju socialistov s komunisti v javnih upravah, kot na primer v Miljah, Dolini in Zgoniku ter na drugih področjih. Glede sporazuma s Slovensko skupnostjo pa je Pittoni dejal, da je ta sporazum velikega pomena. Sporazum sloni na splošni politični platformi, ki je bila osnova za vsedržavni sporazum levega centra, Tej politiki se je pridružila Slovenska skupnost, ki se je na ta na. čin, prvič v zgodovini naše pokrajine, vključila v konstruktiven dvogovor z italijanskimi demokratičnimi strankami. S tem so se hoteli ustvariti v naši pokrajini novi odnosi med Slovenci in Italijani. Po končani razpravi so svetovalci z večino glasov zavrnili ostavko Bazzara, ki se jim je zahvalil in dejal, da preklicuje ostavko. Podtajnik ni povedal, ali so ta sredstva 111 milijard lir že porazdeljena med posamezna pristanišča, kakor tudi ni navedel, ali bo Trst morda deležen še drugih Investicij izven modrega načrta, to je v okviru širšega petletnega razvojnega načrta, ali ne. Glede konstrukcijskih podatkov o novem pomolu, je podtajnik navedel naslednje; površina pomola bo znašala 250.000 kv. m, njegova severna obala bo dolga 650 m, južna 810 m a čelna obala 250 m. Na pomolu bo 10 izkrcevalnih naprav, 14 žerjavov in 5 tehtnic. Na njegovi površini bodo lahko začasno skladiščili po 200.000 ton razsutega tovora. Gradnja bo stala 9.101.304.192 lir, od tega pojde 8.277.288.892 lir za tista dela, ki jih bo v smislu najnovejše pogodbe opravila družba Farsura. Na južni obali pomola bodo operirali z blagom v razsutem stanju. Po tej obali bodo tekli štirje železniški tiri in pa 7 metrov široka cesta, skladišča pa se bodo razprostirala na širini 42 m vzdolž celotnega pomola. Na severni obali bodo operirali z «raznim blagom«, vzdolz te obale pa bodo tekli trije železniški tiri in 9 m široko cestišče. V središču pomola bo 15 železniških tirov ter večja površina za prosto gibanje tovornjakov in železniških vozov. Pogodba predvideva, da se bodo gradbena dela zaključila v roku treh let, to se pravi do konca februarja 1968. Podtajnik De Coccl se je popoldne na prefekturi udeležil posebne zasedanja predstavnikov krajevnih in deželnih uradov za javna dela, predstavnikov gradbenih podjetij, občin, pokrajin in poslovnega sveta sploh. Na zasedanju so obravnavali številna vprašanja, ki se nanašajo v prvi vrsti na denarna sredstva, ki so jih država in druge javne ustanove v deželi Furlanija — Julijska krajina že dala na razpolago za javna gradbena dela (Sole, vojašnice, ceste, ljudska stanovanja itd.), ki pa iz enega ali drugega razloga še niso bila izvršena. Številni strokovnjaki so tudi zahtevali nova denarna sredstva za posebna teritorialna odnosno gradbena področja. Tako je med drugim predstavnik goriške občine postavil zahtevo po novih sredstvih za gradnjo avtoceste med Gorico in Ljubljano, tržaški župan Franzil pa je postavil zahtevo po novih sredstvih za nadaljnjo gradnjo ljudskih stanovanj na področju tržaške občine. Zasedanje se je zavleklo, ker se je med prisotnimi strokovnjaki oglasilo k besedi nenavadno visoko število ljudi. Podtajnik Cocci je obiskal tudi deželni odbor, kjer sta ga sprejela odbornika Masutto in Leschiut-ta. Podtajnik se je zadržal v deželni palači celo uro in proučil z odbornikoma glavna vprašanja na področju javnih del. Kar se tiče gradnje šolskih poslopij, je podtajnik dejal, da bodo državni prispevki gotovo omogočili uresničenje sedanjih načrtov. Tako bo država popolnoma krila izdatke za gradnjo tehničnega zavoda • Volta* v Trstu in «Malignani» v Vidmu. Tudi za obnovitev in gradnjo bolnišnic bo država mnogo prispevala. Glede načrta za gradnjo vodovodov pa se bo mo- rala zavzeti ga njegovo uresničenje dežela, tako da se vsa stvar pospeši. Odbornik Masutto pa je dejal, da je v zadnjem času država premalo prispevala za gradnjo ljudskih stanovanj v naši deželi. Končno so govorili tudi o gradnji avto ceste. Sestanka so se udeležili tudi razni funkcionarji ministrstva javnih del. Na sindikalnem seminarju v Portorožu Predavanje A. Geriija o kongresu CGIL Pretekli teden je bil v »Vojkovem domu* v Portorožu tridnevni študijski seminar sindikatov koprskega okraja, ki se ga je u-deležilo okrog 70 sindikalnih delavcev iz vsega okraja, med katerimi vsi predsedniki občinskih sindikalnih odborov, predsednik okrajne sindikalne zveze Marjan Rožič, podpredsednica Marija Vogrič, voditelji vseh kategorij delavcev in uslužbencev, sindikalni predstavniki iz večjih podjetij itd. V petek je na seminarju predaval tajnik Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta Albino Gerli o dveh izmed štirih tem prihodnjega kongresa CGIL, in sicer o •Vlogi in nalogah CGIL v sedanji italijanski družbi* ter o •Italijanskem gospodarskem razvoju in politiki načrtovanja*. Vsi uslužbenci so sledili predavanju z velikim zanimanjem, saj so jim že vsem nekaj dni prej razdelili prevod obeh tem. Po predavanju so navzoči postavili predavatelju mnogo vprašanj v zvezi s pripravami na kongres in s sindikalnim življenjem v Italiji, tako da sta predavanje in razgovor, ki mu je sledil, trajala kar štiri ure. Brezvestnež povzročil nesrečo in zbežal Dva zakonca sta sinoči postala žrtvi prometne nesreče in brezvestni šofer je nadaljeval vožnjo, ne da bi ponesrečencema nudil pomoč. Nesreča se je pripetila na trbiški cesti pri Sesljanu, ko sta 70 letni Giulio Battilana iz Ul. Bonomea 111 in njegova 66-letna žena Elvira Vemier, na motofurgonu «ape» TS 22388, privozila iz stranske poti na državno cesto. Tedaj je v furgon treščil avtomobil, ga prevrnil in z vso naglico nadaljeval pot proti Opčinam. Pri nesreči se |e naihuje pobila in ranila Vernieriieva, 'ki se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice morala zdraviti 30 dni zaradi zlomov reber. Battilana pa bo okreval v 10 dneh. Zaradi več ran po glavi so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Brezvestnega šoferja vneto iščejo agenti cestne policije. • Tržaška kvestura dovoljuje vsem lastnikom lokalov, da v noči med 2. in 3. marcem letos, na zadnji pustni dan, podaljšajo urnik do 5. ure zjutraj. Dovoljenje velja za vse javne lokale v Trstu in okolici. vse poskuse terorističnih totalitarnih skupin, ki uporabljajo teroristične metode, ker ne odobravajo politično linijo, ki jo je povzela Krščanska demokracija. Vest o položitvi bombe na sedežu Krščanske demokracije se je bliskovito razširila in dogodek nasilja je na sinočnji seji občinskega sveta ostro obsodil župan Franzil. Obsodbi so se pridružili tudi predstavniki svetovalskih skupin. Policija Je takoj uvedla preiskavo, da bi prišli na sled neznanim teroristom. Boris Godunov brez prvotno napovedanega protagonista Ce hoče opera «Boris Godunov» dobro uspeti, je predvsem potreben izvrsten protagonist. Za letošnjo tržaško uprizoritev je bil napovedan Boris Hristov, ki pa je bil medtem operiran in si še ni opomogel. Uprava gledališča si je prizadevala, da bi dobila Cangalo-viča, pa ji to ni uspelo. Tako je včeraj glavno vlogo pel Nicola Rossi Lemeni. Pevec dandanes ni več na svoji nekdanji višini pevske zmogljivosti. Njegova dobra igra, rutina ter pametno uporabljanje glasu je vendar pripomoglo, da je — zlasti po zaključni sceni — zelo ogrel občinstvo, ki ni štedilo s ploskanjem. Sicer pa je bil od ostalih pevcev zares dober Leo Pu-dis (Varlaam) in seveda Plinio Cla-bassi (Pimen). Pohvaliti je treba tudi vedno uporabno Bruno Ron-chini (Krčmarica), Glorio Paulizzo (Ksenija), in ostale v manjših vlogah, medtem ko bi si za Lažnega Dimitrija želeli boljšega pevca. Dirigent Franco Capuana je imel na razpolago discipliniran in voljan orkester, iz katerega mu ni bilo težko izvabiti, karkoli je hotel. Zbore, ki imajo v tej operi zelo pomembno vlogo, je vestno pripravil G. Kirschner. 1Valter Boccacci-ni je uspel vse dogajanje na odru primerno razgibati, medtem ko za balet to pot ni mogoče reči kaj dosti ugodnega. Bogate scene so bile napravljene po osnutkih N. Benoisa. Sklepi skupine svetovalcev KPI V Trstu se je sestala skupina komunističnih deželnih svetovalcev, ki so proučili resni gospodarski položaj v deželi v odnosu do dejavnosti deželne uprave. Sklenili so, da bodo v deželnem svetu dali razne pobude za debato med vsemi političnimi skupinami ter predlagali stvarne ukrepe, da se prebrodijo sedanje težkoče. Deželni svetovalci KPI bodo zahtevali, naj se deželna uprava pogaja z vlado, da bi država v o-kviru svojih pristojnosti pospešila gospodarske posege za izboljšanje položaja v deželi ter da bi dala na podlagi člena 50 statuta znaten prispevek deželi za razne njene izredne posege za zajezitev hude gospodarske krize. Te posege pa bi določil deželni svet. Deželni svetovalci so tudi pristali na predlog deželnega odbora KPI, naj sedanjega načelnika njihove skupine Bacicchija zamenja svetovalec Pellegrini, ker opravlja Bacicchi že funkcijo deželnega tajnika KPI. Razna obvestila SAK Jadran vabi na pustno zabavo s plesom, ki bo v nedeljo 28 t.m, v dvorani prosvetnega društva v' Barkovljah, Ulica Cerreto 12, ob 20.30. Mrzli bife in bogat srečolov. Ljudska prosveta Prosvetno društvo alvan Cankari prireja v društvenih prostorih v petek 26. t.m. ob 20,45 predavanje Franka Rebca o potovanju po raznih državah Evrope in Male Azije. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Na pustni torek 2. marca pa bo otroški »Lila ples« z začetkom ob 16, uri. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Matilde Adam daruje mož 5000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. Im 22 februarja se Je v Trstu rodilo 12 'otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 67-letnl Giuseppe Con-soll, 64-letnl Ercole Corsi, 39-letna Santlna Hysom, 77-tetoa Roma Del-tin, 72-letna Caterlna Del Conte por. Bom, 84-letna Emrna Birsa por. Fin-zl, 70-letoi Giovanni Soli, 65-letnl A-dolfo Furlan, 76-letni Giuseppe Chi. nese, 82-letna Narcisa Sori, 54-letna Caterlna Sponza por. Falli, 82-letni Lulgi Štolfa, 75-letni Valentino Cer. nic, 87-Ietnl Valentino Cuk, 74-letni Giuseppe Frausin, 2 dni stari Massi-mo De Vita. 87-letna Francesca Samec vd. Italiano, 40-letnl Luigi Skolc, 50-lctni Lino Zamč. DNEVNA SLUZMA LEKARN (22. 2,— 28 2.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. CUlno 36; Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2; SamPAnma, Er-ta S Anma 10; Davanzo, Ul. Berntni 4; Godina A1FIGEA, Ul. Gimmastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montorsino 9. Služba lekarn od 13 do K. ure Davanzo, Ul. Berninl 4; Godina A11’I GE A, Ul. Glnnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-simo 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Dl. Roma M; Al Galeno, Ul. S. C Mimo 34; Alta Madonna del Mare, Lano Plave Z; SanPAmna, Krta Sv Anna 10, Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU v sredo, 24. t. m. ob 20.30 v četrtek, 25. t. m. ob 20.30 MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih Današnja predstava odpade zaradi stavke. V Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 bo drevi ob 20.30 otvoritev likovne razstave karikature, kolaž, satire in grotesk Uvodno besedo bo imel dr. Robert Hlavaty Na razstavi sodelujejo: prof. A. Černigoj, Robert Hlavaty, Klavdij Palčič in Zulian. Vljudno vabljeni! Gledališča VERDI Jutri ob 20.30 druga predstava Mu-sorgskega opere »Boris Godunov« za red B v parterju in ložah ter za red A na balkonih in galerijah, z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. TEATRO STABILE Danes zaprto zaradi stavke. Nazionale 16.00 «La ragazza dagli oc-chi verdi« Peter Finch, Rita Tu-shingham. Prepovedano mladini pod 18. letom Arcobaleno 16.00 «Agguato nelila Savana« Technicolor. Pustolovski film Excelsior 15.30 «Uno špara nel buio» Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer. Fenlce 15.30 «Agente 007, misslone Goldfinger« Technicolor. Sean Con-nery. Grattacielo 16.00 «Pazzi, Pupe e Pil-lole« Technicolor. Jerry Levvis. Alabarda 16.00 «La calda pelle« Elsa Martinelli, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18 letom. Filodrammatlco 16.00 «Cadavere per signora« Silva Koscina, Scilla Ga-bel, Sandra Mondainl. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Angelica». Cristallo 16.00 «Matrimonio alFttalla. na» Technicolor, Sophia Loren, Marcello Mastroiannl. Prepovedano mladini pod 14. letom, Capitol 15.30 «La notte delFiguana« Richard Burton, Ava Gardner, Sue Lyon. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan, Garibaldi 16.30 «Zulu» Technicolor. Stanley Baker. Impero 16.30 »Strano incontro« Prepovedano mladini pod 18. letom, Vittorio Veneto 15.45 «Chi g tac e nel-la mia bara« Bette Davis. Prepo. vedano mladini pod 14. letom. Moderno Danes počitek Jutri ob 16. «IX. zimska olimpiada« Technico. lor. Astra Danes počitek. Astoria 16.30 «L’uncino» Kirk Douglas. Abbazia 16,00 «La grande sfida« Robert Ryan, Virginia Mayo. Ideale 16.00 «L’lnvasione dei mostri verdi« Technicolor. Howard Keel. Skedenj Zaprto. V četrtek 25. t.m, se pričnejo pustni plesi. Mali oglasi MALI PROSTOR, primeren za trgovino — zelenjave ali drugo — se odda v najem v Ulici delto Scoglio 35. Informacije pri vratarju iste hiše. PHI MAGAZZINU FEL1CE — Trsi, Ulica Carducct II. DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče In srajce najboljšib vrst In znamk po uajnlžjib cenab. MODELA za atelje — lepa zunanjost, se išče. Plača 1000 lir na uro In poravnava potnih stroškov. Ponudbe pisati na upravo lista »Primorski dnevnik«, Ulica S. Francesco 20 pod «Modela». V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDV in drugo; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde). hlače itd. VESPE LAMBRETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenab dobite pri A.M.A R. — Trst. via del Bosco N. 6 — Tel. 41 946 PRI »AUTO STILEs Trst, Via U. Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, tepihe. električne baterije, verige »antigelos itd. po zelo ugodnih cenab. URE najboljšib znamk, zlate predmete za darila ter natančna popravila ur In zlatnine pri DARVVIL, Piazza S Giovanni št. 1. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike »Balatum« in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikctt». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega brata Viktorja Emilija Posebna zahvala pevcem iz Zgonika, sorodnikom in darovalcem cvetja. Žalujoča sestra DORA in brat SILVANO Zgonik, 23. februarja 1965. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ponovna razprava proti obtožencem zaradi škandala v Združenih bolnišnicah Obramba ponovila tezo o nepravilnosti in protiustavnosti preiskovalnega postopka, zastopnik bolnišnic pa vztraja na krivdi vseh obtožencev Včeraj zjutraj se je začela pred prizivnim sodiščem ponovna razprava proti obtožencem, ki so se morali že zagovarjati lani pred prvostoDnim sodiščem zaradi zna-nP_ga škandala v združenih bolnišnicah. Prizivnemu .sodišču predseduje dr. Franz, medtem ko dr. Marši zastopa javno tožilstvo. Na zatožni klopi sta predvsem •E?®0 Steno, bivši generalni tajnik združenih bolnišnic, in inž. Ci-suin, ki je bil šef tehničnega urada. Oba sta v priporu. Ob prvostopni obravnavi je bil v priporu tudi geometer Mario Cergol, katerega pa so izpustili i?. zapora jV. decembru lani. Tedaj so mu sodniki priznali pravico do začasne svobode, ker bi mu itak kazen, Kl ,™u J° je naložilo prvbstopno sodišče, potekla prav danes. Poteg omenjenih treh sedijo na zatožni klopi tudi razni podjetniki, in sicer: Adriano Vivan, Giuseppe Rancan, Gastone Maretto, Al-do Canton, Egone Negrisin in nje-Sov stric Giovannš, Luigi Caputo in Celestino Coderin. Obravnava pred kazenskim sodiščem se je vlekla od novembra leta 1963 do 30. junija 1964. Tedaj »odniki spoznali 11 izmed 16 obtožencev za krive, medtem ko »0 oprostili ostalih pet z raznimi formulami. Od 152 obtožb, ki jih 36 predvidevala prvotna obtožnice, jih je ostalo samo 36. Kazen-■ko sodišče je pod predsedstvom dr. Boschinija prisodilo obtožencem. skupno 26 let ZapOra in 3 milijone 300.000 lir globe. Na podlagi predsedniškega pomilostitvenega dekreta, pa so pomilostili obtožencem 13 let, 9 mesecev in 15 dni zaporne kazni ter 2.920.000 ur globe. Kot smo dejali, ne sedijo danes na zatožni klopi vsi nekdanji obtoženci. Nekateri izmed njih se sploh niso pritožili, nekateri drugi Pa, so se, a niso pravočasno u-temeljlli svojega, priziva. Spričo tega bodb prizivni Sodniki seveda odbili njihov priziv kot neutemeljen. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s prizivom, ki ga je vložil javni tožilec, pomočnik generalnega prokuratorja dr. Marši Proti dr. Presci, ki je bil nekoč predsednik upravnega odbora splošnih bolnišnic, proti Štolfi in proti Malossiju. Te tri so namreč kazenski sodniki oprostili, češ da niso zagrešili dejanj, za katera so jih obtožili. Ker pa generalni prokurator ni utemeljil svojega priziva, bo tudi ta odbit. Včerajšnja obravnava se je začela točno ob 9. uri. Predsednik dr. Franz je dal besedo sodniku poročevalcu, ki je v svojem dve-urnem govoru orisal dejanja, ki so obtožence pripeljala na zatožno klop, ter v tej zvezi tudi ves pravni postopek od preiskave do razsodbe. Ne bomo ponavljali tu vseh obtožb, ki so bremenile posebno glavne obtožence. Naj omenimo le, da se je moral na pri-"i1®? iJr- sten° zagovarjati zaradi goljufije v zvezi z ražnimi prefcr-ki so zadevali dodelitev zakupov za gradnjo raznih bolniških objektov v splošni bolnišni-el pri Sv Magdaleni itd. Dr. Steno se je moral nadalje zagovarjati /a.radi Ponarejevanja listin in Podobno. Podobne obtožbe so bremenile tudi inž. Čistilna, ki je, kot smo že dejali, opravljal svojo dolžnost šefa tehničnega urada. Poleg teh obtožb so bile še druge, kot na primer aktivno in Pasivpo podkupovanje itd. Na včerajšnji obravnavi se je Predsednik dr. Franz pogovoril tudi z zagovorniki o poteku sedanjega procesa. Domenili so se, da bodo zasedali vsak dan po dvakrat ter je torej upati, da se bo obravnava zaključila že ta teden, ali najkasneje prihodnji ponedeljek, Naj omenimo še, da nj verjetno, da bi sodišče prekinilo obravnavo danes ob priliki splošne stavke zaradi ladjedelnice kv. Marka. Možna pa je četrturna prekinitev. Not je bilo pričakovati, je na včerajšnji obravnavi obramba ponovno nastopila z nekim pravnim Pomislekom, ki ga je postavila že °b prvem procesu. Tako je tudi včeraj odv. Annoscia skušal dokazati, da je bil ves preiskovalni postopek, katerega je vodil sodnik Serbo, nepravilen in protiustaven. v tej zvezi je odv. Annoscia postavil dve zahtevi, ki pa so ju sodniki odbili. Na popoldanskem zasedanju je Potem spregovoril zastopnik zasebne stranke odv. Cuccagna, ki zagovarja koristi Združenih .bol; tožili na prvem procesu. Odv. Cuccagna bo nadaljeval svoj govor danes. Sledil bo obtožilni, govor generalnega prokuratorja. Na včerajšnji obravnavi je predsednik dr. Franz na kratko zašli šal obtožence. Razen dr. Steni, ki je pojasnil nekatere okoliščine (posebno v zvezi s stanovanjem, ki ga je .imel v splošni bolnišnici) so vsi drugi izjavili, da prepuščajo glavno besedo svojim zagovornikom. Pijan je hotel vstopiti v avtobus Agenti letečega oddelka policije so v nedeljo prijavili sodišču 46-letnega Milana Čoka iz Lonjerja 358, ki se bo moral zagovarjati zaradi pijanosti. Prejšnji petek je Cok pijan hotel vstopiti v avtobus proge «L» na Trgu Oberdan. Temu se je uprl kontrolor in skušal prepričati možakarja, da ne more vstopiti v avtobus. Cok ga ni poslušal in je silil v avtobus. Tedaj je kontrolor poklical agente letečega oddelka. Ko so agenti Čoka pozvali, naj se legitimira, se je ta branil, zato so ga najprej pospremili v bolnišnico, potem pa na kvesturo na zaslišanje. Priznal je sicer, da je bil pijan, zanikal pa je obtožbo, da ni hotel pokazati dokumentov. Zaradi teh prekrškov se bo moral zagovarjati pred pre-torjem. čoka so odpeljali v zapor. Nezgodi nogometašev Nogometne tekme so tu pa tam tudi nevarne. O tem sta se prepričala dva igralca, ki sta se predvčerajšnjim morala zateči v bolnišni- co, ker sta se ranila na igriščih. Okrog 11. ure se je na igrišču Ponziane ponesrečil 20-letni poštar Giuliano Giuffi iz Ul. Solitro 13, ki je igral v ekipi «ROianese». Med igro je trčil v igralca ekipe «Po-stelegrafonici», izgubil ravnotežje in padel. Pri tem si je polomil nosno kost. Na stomatološkem oddelku se bo moral zdraviti 20 dni. Podobna nesreča se je pripetila tudi na igrišču v Naselju Sv. Sergeja, kjer sta si stali nasproti ekipa «01impie» in ekipa z Grete. Pri neki hranilni akciji se je 18-letni Sergio Fumich iz Ul. Politi 5 ponesrečil, ker Je trčil v nosilni drog vrat. V bolnišnici se bo moral zdraviti nekaj dni. Avtomobilist povzročil nesrečo motociklista Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 44-let-nega električarja Giovannija Sigmunda z Zgornjega Kjadina 1481, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Sigmund se je peljal na svojem motornem kolesu navzdol po Ul. Coroneo. Ko je privozil na Trg Piave, ga je z avtom fiat 1100 TS 59555 prehitel 43-letni Aurelio Koloper iz Ul. Set-tefontane 67, ki je začel obračati proti Ul. Beccaria. Pri prehitevanju je Koloper «stisnil» Sigmunda proti desni ter ga še dregnil z desno stranico avta. Zaradi nenadnega sunka, je Sigmund padel ter se ranil in pobil po levem komolcu in levi stegnenici. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. tiimiiiitiiiliiiiiiiiiiiiitniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiutiiMiiiiMiiiiiviMiiiiiiiiiimuiiiiiiiitltVMiiiiiliiMHtiiiifiiiittiiii TRAGIČNA SMRT PRI KAMNOLOMU FACCANONI Med vožnjo v avtomobilu ga je zadela srčna kap Avto brez nadzorstva je treščil v zid, se pre-vrnil, že mrtvega šoferja pa je vrglo na cesto Z OBČNEGA ZBORA SPD V GORICI Plodno delo članov in odbora za nadaljnji razvoj planinstva Pozdrav predstavnika SKGZ in beneških Slovencev - Vedno več novih mladih članov in odbornikov ■ Priprave za proslavo 20. obletnice V nedeljo dopoldne je bil v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Qo-rici, na Verdijevem korzu 13, 18. redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice, ki se ga je udeležilo lepo število članov, precej več kot pa druga leta. Pohvalno Je tudi dejstvo, da Je prišlo na zbor tudi precej mladih članov lz štandreža In drugih vasi. Vse je pozdravil predsednik Karlo Kumar, ki je otvofil občni zbor. Nato je v imenu SKGZ pozdravil občni zbor tov. Ivo Marinčič, si je poudaril, da je SPD društvo ljubiteljev narave. Kdor pa ljubi naravo, je dober človek, dober državljan in tudi dober sin svojega naroda. Omenil je 20-letnlco obnove društva, ki Jo bo praznovalo letos decembra ter pri tem poudaril, da je društvo sedaj bolj mlado kot kdaj poprej. Zaključil je z voščilom za plodno delo občnega zbora in vem 18. aprila je prof. Mirko Kambič iz Ljubljane govoril -o «Lepo-tah alpskih rek«, pri drugem dne 19. decembra pa dr. Avčin iz Ljubljane o poti «Od Triglava do Ohrida«. Obe predavanji so spremljale številno barvne slike. Udeležba je bila pri obeh zelo velika Poročilo se zaključuje z omembo 20-letnega jubileja društva, ki poteče 16. decembra letos in ga bo društvo poslavilo prihodnje leto. Sledilo je poročilo blagajnika Medveščka, ki je omenil, da še precej članov ni poravnalo svoje članarine. Gospodar Peter Čermelj pa je poročal o lepih planinskih knjigah, ki jih je lani prejelo društvo v dar ln so na razpolago članom. Ves ostali Inventar pa je nespremenjen. Priporočal je tudi, naj bi prihodnje leto napravili razstavo vseh planinskih slik društva, ki so zbrane v štirih albumih. Medtem ko je bila volilna ko- vsega društva v nastopnem planin- mlsl^a na delu, da pregleda glasov- Na državni cesti proti Opčinam, dvesto metrov od kamnoloma «Faccanoni», je sinoči okrog 21.15 med šofiranjem avtomobila 51-let-nega železničarja Giuseppa Zivo-la z Verdele Timignano 1606 zadela srčna kap. Zivoli se je vračal z Opčin proti domu. Ko je s svojim fiatom 600 TS 63262 privozil nekaj sto metrov pred velikim ovinkom blizu kamnolonja, ga je, sedečega za volanom, zadela srčna kap, da je pri priči izdihnil. Drveči avto brez nadzorstva je najprej zavozil na levo stran ceste, kjer je silovito treščil v zid, se nato prevrnil ih zaradi močnega sunka padel. spet na kolesa. Pri. tem so se odprla vrata in že mrtev Zivoli je padel na cestišče, kjer je obležal. Nekaj minut pozneje je privozil mimo avtomobilist in poklical rešilni avto RK ter karabinjerje. Ko je na kraj tragične smrti prihitel zdravnik RK dr. Scardi, za nesrečnega Zivolija ni bilo več pomoči. Pregledal je truplo in ugotovil, da je nesrečnik umri zaradi kapi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Ko se je pripetil tragični dogo: dek, na srečo ni nihče vozil mimo, sicer bi se lahko zgodilo, da bi divja vožnja. Zivolijevega avta povzročila še hujšo nesrečo. Zagonetna tatvina Na komisariatu Kolonje Je 32-letna delavka Anna Losar por. Stock iz Ul. Panorama 6 prijavila, da sta iz njene spalnice na zagoneten način izginili zlata zapestna ura in zlata zapestnica. Losarjeva je povedala, da je v petek zvečer v predalu nočne omarice videla omenjene predmete. Ko se je v soboto Zjutraj prebudila ju ni več našla. Povedala je, da so na oknih spalnice, ki je v pritličju, železni drogovi. Prepričana je tudi, da je zvečer, ko je prišla domov, zaklenila vhodna vrata. Neznanec, ki se je vštulil v spalnico, je moral biti zelo spreten, da Je potihoma izvr- —a^vaija Konsu ........... — . šil tatvino, ne da bi prebudil spe- nišnic. Na procesu nismo opazili če Losarjeve. Preiskava je v teku. Predsednika upravnega odbora | v-------------------— zanitenih bolnišnic odv^Morge- Zensko je podrl žrtev prometne nesreče je postala včeraj popoldne 16-letna Nun-zia Fannino iz Ul. Commerciale 160/2. Ko Je v bližini stavbe štev. 29 istoimenske ulice prečkala cesto, jo je z avtom «ford cortina« TS 58830 podrl 31-letni Francesco Bla- ro (ki je trenutno v Rimu). Zastopal pa ga je starejši svetovalec Mocchi. V svojem obtožilnem govoru je odv. Cuccagna ponovil vse svoje stare teze ter skušal dokazati, da ??. obtoženci, brez izjeme, zagre, «U dejanja za katera so jih ob- NOVO: Slodnjak: »PREŠEREN« ln »PREŠERNOVO ŽIVLJENJE« jubilejna izdaja za samih 4.500 lir TR2ASKA KNJIGARNA . Trst Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61-792 HOTEL TRIGLAV SEŽANA priredi tridnevno pustno rajanje ob prijetni domači glasbi 5 PUSTNA SOBOTA » p' U S T N A NEDELJA »PUSTNI TOREK Najboljše maske nagrajene - vljudno vabljeni! skem letu. Nato je prinesel tov. Marjan pozdrave beneških Slovencev, ter povabil gorlške planince tudi na obisk v Beneško Slovenijo. Prav prihodnjo nedeljo bodo imeli praznik kostanja v Mažerolah. Zborovalci so obljubili, da se bodo enkrat pozneje radi odzvali vabilu. Predsednik Kumar Je nato podal poročilo, v katerem je Izrazil zadovoljstvo nad lanskim delom društva in zlasti nad dejstvom, da se je pridružilo več novih mladih članov. Poudaril je lepoto 'skupnih obiskov narave in še posebno lepoto planinskih izletov. Omenil je 20. obletnico obnove društva, za katere proslavo se bo moral pobrigati novi odbor, ki ga bo izbral občni zbor. Pohvali! je navezanost članic in članov na svoje društvo ter se še posebej zahvalil vsem odbornikom za njihovo delo in še posebej tajnici Jožtčl Smetovl’. Priporočal ' je. naj člani Izvolijo v novi odbor ta ke ljudi, jel bodo poskrbeli za nadaljnji razvoj društva. Sledilo Je tajftlško poročilo, ki ga je- podala Jožica Smetova. Ia niče, se je razvila debata, v katero'je poseglo več članov. Tako so se dogovorili o popoldanskem izletu na Oslavje, o izletu na pustni torek v Veliki Repen na Tržaškem itd. Bernard Bratož je predlagal naj bi pripravili tudi kakšno strokovno predavanje o plezanju v skalah, kar bi prišlo zelo prav zlasti mladini. Ivo Marinčič Je s tem v zvezi priporočal, naj bi se spo-lazumeli glede tega s planinskim izvedencem Blažino, ki bo imel v sredo 24. t.m. v Gorici predavanje. Sprejet je bil tudi sklep, da se poviša naročnino za Planinski vestnik na 800 lir letno. Medtem je volilna komisija zaključila svoje delo ter objavila imena članov novega odbora, v katerem je poleg starih tudi nekaj novih imen. Izvoljeni so bili: Jožica Smet, Nataša Pavlinova, Peter Čermelj, Karlo Kumar, Stanko Medvešček, Ivo Marinčič, Artur Košuta, Emil Doktorič, Ivan Del-pin, Karel Nanut, Borut Lebam Anton Volčič in Ivan Zavadlav. V novem odboru je vedno več mladih članov, ki se polagoma uvajajo v organizacijsko delo. Danes, v torek zvečer, je prva seja odbora, da si porazdelijo delovna mesta. SINDIKALNA KRONIKA Danes po vsej Goriški stavka gradbenih delavcev Stavka, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije, bo trajala od 15. do 17. ure - Skupščina pekov Na sedežu Delavske zbornice (CGlt) v Gorici je bila včeraj skupščina pekov, na kateri so proučili sindikalni položaj kategorije. Skupščina je ugotovila, da deset dni po zahtevi, odposlani Zvezi trgovcev, da bi podpisala kongloba-cijo o 13 točkah draginjske doklade, sindikat še ni prejel nikakršnega odgovora. Draginjska doklada bi morala znašati mesečno 7.363 lir za specializiranega delavca ter 6.577 lir za kvalificiranega delavca. Skupščina Je dala tajništvu sindikata pooblastilo, da pospeši sklicanje sestanka. Proučila je nadalje delovni čas in druga vprašanja. Sindikat FILCA -CISL je proučil' razmere v gradbeništvu ter ugotovil, da je brezposelnost dosegla zaskrbljujoči obseg. Vladne pobude za poživitev gradbene dejavnosti ne morejo bistveno spremeniti kritičnih razmer na tem sektorju. Nadalje so ugotovili, da delodaial-ci nočejo sodelovati na dražbah ter celo zavračajo veljavnost -ako-na 167 o zazidalnih površinah. Zaradi tega sindikalna organizacija poziva skupno z ostalimi organizacijami na vsedržavno stavko vse gradbene delavce in delavce sorod- nih strok, ki se bo vršila v naši pokrajini danes 23. februarja od 15. do 17. ure. S to protestno stavko se hoče obsoditi nezadostni vladni napor pri sprejemanju nujnih ukrepov v korist gradbeništva, istočasno pa bo stavka Izražala protest zaradi odsotnosti delodajalcev v naporih pri premagovanju sedanjih kritičnih razmer. Nezgoda dveh delavcev pri delu Včeraj popoldne okrog 15.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 32-letnega Giuseppa Marclan-t.ija iz Mariama, ki se je ponesrečil malo prej, ko je stavil na do-mačem dvorišču v pogon traktor in se pri tem ranil. V bolnišnici so mu ugotovili zlom leve noge v gležnju tfer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 30 dni. Nekaj po 17. uri pa so pripeljali v bolnišnico tudi 19-letnega Rodol-fa Marcossija iz Ločnika, Corte 3. Carlo 12, ki se je ponesrečil pri delu v podjetju Calllgaris v Gorici, Ul d’Aoata 176 ter se ranil na palcu leve roke. Nudili so mu pr-vo pomoč: okreval bo v osmih dneh Krlmihalni oddelek goriške kvesture je prejšnji teden, odkril skupino. treh mladeničev, enega iz go-riške pokrajine ln dveh iz Trsta, k1 so pripravljali rop v Banco del VriulV v Tržiču, Mladeniči so v za poru v Ul. Barzellinl, kjer bodo mladih članov na Prisojnik ln Triglav, omenja poročilo tudi dve planinski predavanji v Gorici. Pri pr- počakali na razpravo. V njihovih stanovanjih kakor ludl prl prijate-teljlh so. našli več revolve: nabojev, liti 'SatileniU sina iz Ul. Settefontane 64, ki je vozil navzgor po Ul. Commerciale. Zaradi sunka je Fanninova padla in se. ranila po .zgornji ustnici, obrazu in, čelu. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK ter po-nesrečenko odpeljali v bolnišnico. Pridržali so jo na, drugem medicinskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Mladi kolesar trčil v tovornik r Sinoči se je v Ul. Marchesetti ponesrečil 15-letni dijak Giorgio Megoretti iz Naselja Mayer 8. Ko se je na kolesu peljal navzdol po Ul. Marchesetti, je nenadoma trčil v zadnji del ustavljenega tovornika. Ponesrečenega fanta je v taksiju pospremila v bolnišnico njegova 44-letna mati Maria Castellan. Me-gorettija so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 7 dni zaradi verjetnega u-darca v glavo in hudega glavo- bola' “““* ■» «*«-■ p- m južni Italiji. Kljub temu pa so iiiiiiriiiiiifiiitiiiiiiiiHiimiiiiiimHUliiitHiiHiiiiimimimiiiiuiiiimiiiiiitiiiiiiiiiMiniiiiitiiiiiiitMMiiiiimii \ policija, in karabinjerji podvzeli preventivne ukrepe, se pravi, da so opravili obsežno delo na področju družbene profilakse, ki naj zaščiti ljudi in imetje. Goriška kvestura je v sodelovanju s tržaško in videmsko postavila številne patrulje in uvedla druge oblike nadzorstva Se preden so bila pri nas Izvršeni obsežnejša kriminalna dejanja. Lanskega novembra se Je pripetil prvi večji kriminalni podvig: neznanci so z revolverjem v roki vdrli v bančni zavod v Nemah pri Vidmu, da bi ga okradli. Izstrelili so tudi strel, vendar Je prisotnost blagajnika preprečila uresničitev roparskih načrtov. Od tistega časa dalje se je nadzorstvo še bolj okrepilo, zakaj pristojnim organom je postalo jasno, da se kriminalna iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiMiiiiilliMniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNi IZREDEN USPEH KOORDINIRANE AKCIJE GORIŠKE IN TRŽAŠKE POLICIJE Aretacija treh mladeničev iz Gorice in Trsta ki so pripravljali rop v Banco Friuli v Tržiču Pri njih, kakor pri prijateljih, so našli večje količine orožja in streliva ■ Eden izmed njih naj bi pripadal tako imenovani boljši družini ■ Uspeh je posledica «družbene profilakse», ki je v teku v naših krajih največ mladincev iz štandreža ** ^ žaPtemli in kft da šteje društvo sedaj 221 nov. Odbor Je imel 11 sej, priredil pa so 16 izletov, ki se jih ležilo 487 izletnikov. Po podrbb- , . . nem opisu vseh izletov in Martino- )'derf] °^ U„ vanja na Lokvah, s posebnim po- dr' Marcella Guide. ki nam Je udarkom dveh visokogorskih tur ^ , . «še do nedavnega naše pokrajine ni zajel tolikšen kriminalni val, kot smo ga zasledili v srednji IZREDEN PODVIG GORIŠKIH KARABINJERJEV Pod ključem roparji v hranilnici v Romansu Trije so iz Gorice, četrti, ki pri ropu ni sodeloval, pa iz Verse Goriški karabinjerji so aretirali štiri mladeniče, tri iz Gorice in enega iz Verse, ki so prejšnji mesec oropali podružnico Casse di Rlsparmio lz Romansa, lz katere so z naperjenimi revolverji odnesli okoli dva milijona lir. Na sled so jim prišli preko skupine tatov avtomobilov. O podrobnosti kriminalnega dejanja, ki Je obsup-nilo tako organe varnosti kakor tudi široko javnost, bomo poročali v naši prihodnji številki. Karabinjerji so aretirali naslednje osebe, ki so že izpovedale, da so sodelovale pri ropu: Carlo Dorni, 20, trgovski zastopnik bivajoč v Ul. Piave 13, Beni-to Mumarin, 29, bivajoč v Kraški utici, frizer s salonom v Stražicah, Gianpaolo Loprestl, 20, trgovski za. stopnik, bivajoč v Ul. Sile 13, in Lucio Colaut, 23, lz Verse, ki pri ropu, kakor se zdi, ni sodeloval. V zaporu so od petka zvečer. neški Sloveniji prečkala cesto na Korzu Verdi v Gorici v bližini pokritega trga. V tem je privozil mimo na motociklu 21-letni Estemo Scopazzi iz Gorice, Ul. Pola 4. Mo- _ _ _________ tociklist je zadel ženo In oba sta 'dejanja prav lahko pripetijo tudi K//V O VNOS t K-KONTO V E j, predvaja danes, 23. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros film: LE MANI SULLA CIITA’ (ROKE NAD MESTOM) lpva na XXIV. festivalu v Benetkah) Včeraj v Gorici osem pod ničlo Zadnja dva dneva je tudi Goriško zajel nov val mraza, ki ga je prc-ko dneva lepo sončno vreme nekoliko omililo. Tako so včeraj ponoči na goriškem letališču zabeležili 7,8 stopinje pod ničlo, v severnem delu mesta pa celo nad 8 stopinj. Tudi v nedeljo ponoči je živo srebro padlo na 8 pod ničlo. Preko dneva se Je sicer dvignilo na dobrih 8 stopinj nad ničlo, ker postaja sonce vedno močnejše. Se hujši mraz Je pritisnil v Beneški Sloveniji, kjer so včeraj ponoči v krajih ob Nadiži zabeležili 12 pod ničlo v Stupici pa celo 14 spodaj, kar je doslej rekord v letošnjem letu. Tolažilno Je, da Ima Jutri svoj f.ar* ,sv- Matija, o katerem pravi ljudski rek, da Matija led razbija, ce ga ni, ga naredi«. Ker ga bo letos dobil, se torej pričakuje u-resničitev prvega dela pregovora ln toplejše vreme. padla na tla. Takoj so ju odpe ljali v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili ženi zlom nekaj reber, udarec nad očesom in pretres možganov ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo 15 dni. Prav toliko časa se bo moral zdraviti tudi Scopazzi za rano na ustnicah, na levi nogi in za pretres možganov. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija lz Gorice. v gorlški pokrajini. Predvidevanja so se kmalu uresničila, zakaj go-riška pokrajina ni mogla biti imuna pred kriminalno dejavnostjo: prejšnji mesec Je bil Izvršen rop v bančnem zavodu v Romansu Razlogov, zakaj se je tovrstna kriminalna dejavnost razširila tudi na naše kraje, j« cela vrsta, vendar sodim, da je med pomembnimi razlogi za to dejavnost prisotnost ne- llikiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiii TRIJE POSEGI GASILCEV Nad milijon lir škode pri požaru v hlevu in seniku Ogenj zaradi saj v Podgori in na Placuti V soboto pozno zvečer so poklicali goriike gasilce v Russiz blizu Krmina, kjer je izbruhnil požar v seniku ln hlevu Stefana Kristjan-čiča v Ul. Subida št. 15. Goriški gasilci pod vodstvom svojega poveljnika inž. Nardinija, so se morali pošteno potruditi, da so preprečili razširitev ognja tudi na bližnjo kolonsko hišo, ki je last Emila Muriča iz Krmina, Ul. S. Daniele 15. Med gašenjem so rešili iz hleva štiri krave, ki bi sicer zgorele. Ogenj pa je uničil okrog 50 stotov sena, 100 kv. metrov strehe in kakih 40 kv. metrov poda. Orodje in druge predmete, ki so bili v hlevu in lopi, pa so srečno rešili in odnesli na prosto. Povzročeno škodo cenijo na nad milijon lir. Okrog 22. ure so morali gasilci tudi v Podgoro, kjer so se vnele saje v dimniku hiše v Ul. IV. novembra št. 48, ki je last Rudolfa Nemca. Pri gašenju so morali odstraniti tudi nekatere tramove, ki V nedeljo zvečer okrog 22. ure so se vneli. Gasilci so opravili svoje 75-letna Marija Garbaz vd. Ber-1 je delo v pol url. Škodo cenijo na njak iz Oblice pri Srednjem v Be- okrog 20 tisoč Ur. Tretjo pot so imeli gasilci na Placuto št. 20 v Gorici, kjer so se pravtako vnele saje v dimniku v stanovanju Francesca Conzuttija. Tu pa škoda ni bila posebno velika ter so ogenj kaj kmalu pogasili. Menični pretesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v drugi polovici meseca januarja 479 meničnih protestov. Od tega jih Je bilo 191 v Gorici, 151 v Tržiču, 40 v Ronkah, 18 v Škocjanu, 17 v Gradiški, 12 v Krminu, 10 v Gradežu, 8 v Ronkah, 7 v Za-graju, 3 v Villessah, 2 v šlovren cu, 2 v Foglianu-RedipugU, 2 v Kaprivi, 4 v Doberdobu ter po eden v Farri, Steverjanu, šlovren-cu, St. Petru ob Soči in Turjaku ter 7 v Marianu. katerih še nekaznovanih mladenl čev s pomembnimi fizičnimi spo sobnostmi in tudi dokajšnjo mero izobrazbe, ki imajo stalno zapo slltev, pa zaradi svojih šibkosti za idejo pod vpliv zapeljane mladine ki Jim prikazujejo možnosti lah kih operacij, da nahitroma oboga tijo, pri tem pa pozabljajo na pro tlzakonttost teh dejanj, ki jim mo rejo povzročiti resne‘i)ošledice». Potem ko Je g. kvestor dr. Gu da obsežno govoril o stikih z orga n! sosednjih pokrajin^ omenil potrpežljivo ln naporno delo šefa gorlškega odseka kriminalne policije dr. Montalbana ln tržaške dr. Cappe. je nadaljeval: «Pred nekaj tedni je moj urad izvedel, da se Je neki nekaznovani mladenič iz naše pokrajine sestal z dvema tržaškima mladeničema z burno preteklostjo, da bi v najkrajšem času Izvedli rop v «Ban-ca del Friuli« v Tržiču. Zaradi njene posrečene lokacije v neki stranski ulici, od koder bi imeli lahek izhod v smeri proti Doberdobu, so se odločili, da bodo rop izvršili v torek ali petek, ko je zaradi trga in drugih okoliščin v bančni blagajni prav zagotovo dosti denarja. Tem trem mladeničem je načeloval Tržačan zrelejših let, katerega so aretirali v cfrugl polovici februarja, ker je storil kazniva dejanja, ki pa niso bila v zvezi s predvidenim ropom. Ko so miadeniči Izvedeli, da bo njihov vodja presedel več mesecev v zaporih, so se odločili, da oropajo banko brez njega. Večkrat so se sestali ter do podrobnosti Izdelali načrt. Razpolagali so tudi z orožjem, ki so ga imeli skritega v svojih stanovanjih, kakor tudi pri tretjih osebah. Z njim so med seboj celo trgovali. Eden izmed njih Je dal lambreto za revolver ln brzostrelko. živeli so dokaj razkošno ter zapravljali večje vsote denarja. V četrtek zvečer sta skupini gorlške in tržaške policije, ki sta nepridiprave nadzorovali, vse tri pripeljali na goriško kvesturo in Jih podvrgli zaslišanju. Sprva so zanikali kakršno koli zvezo z načrtovanim ropom, vendar so med zaslišanji, ki so se nadaljevala do sobote, povedali marsikaj zanimivega ter izpovedali posest večjih količin orožja, ki so ga agenti našli zazidanega v hišah, skritega pod strešniki itd. Skupno so našli sedem revolverjev ter večje število nabojev za revolverje ln puške. Pri nekem prijatelju so našli tudi re-volver-igračo, ki je bil popolnoma enak resničnemu, tako da je mogel služiti za ustrahovanje. Mladeniče smo prijavili sodišču zaradi kršenja zakonov o nošnji orožja in zaradi sporazumevanja o načrtovanju za Izvršitev kaznivega dejanja. Iž dosedanjega poteka zasliševanj izhaja, da mladeniči niso sodelovali pri ropu v Romansu. Dovolite ml, da zamolčim njihova Imena, ker želim, da bi »srečanje« s policijo pripomoglo k njihovi ponovni vključitvi v družbeno življe- DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. Zaplenjeni revolverji in strelivo, ki so ga agenti kriminalne policije našli pri aretiranih mladeničih in tudi njihovih prijateljih nje in da ne bi ta dogodek z vsemt svojimi posledicami, ki bi lahko nastale, vplival na njihovo delo ln njihove družine«, je zaključil svojo tiskovno konferenco kvestor dr. Guida. V Trstu pa se je včeraj razširila govorica, po kateri naj bi bil glavni kolovodja te skupine neki Boschin, znani tržaški plavalec, ki naj bi se v zadnjem času preselil nekam v Ligurijo, kjer naj bi igral za neko ekipo v vaterpolu. O imenih ostalih dveh mladeničev, enega Tržačana ln drugega Goričana, se zaenkrat še ne govori. bato«, F. Cappucci in A. M Ca-nale; italijanski čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: «11 vangelo se* condo Matteoii od Pierpaola Pa soltnija. VERDI. 17.15: «Veneri al sole«, Franco Franchi in Clccio Ingras-sia, italijanski barvni klnema-skopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «11 gaucho», Gass-man, Nazzari in Manfredi. MODERNISSIMO. 16.00: «Recoil», Robert Taylor; ameriški film, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «11 treno del sa ________________________ iHliiiiHiiiiiituiiitiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiMiuiiiiimtiiMimiiimiiuiHmimiiimimiiMiiiiHM V okviru «Večerov ob sre dah« priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice jutri, 24. t. m. ob 20.30 uri v klubu «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici zanimivo predavanje o temi Z jugoslovansko ekspedicijo v bolivijskih Andah Predaval bo tržaški planinec Sandi Blažina, ki Je leta 1964 vodil jugoslovansko ekspedicijo v to pogorje Južne Amerike. Predavanje bo spremljalo kakih 200 barvnih diapozitivov. AVTOMOBILSKA NESREČA PRI REDIPUCLI Pri trčenju dveh vozil ranjenih pet Tržačanov Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Tržiču • Dva so pridržali na zdravljenju - Velika škoda na obeh vozilih Športno združenje »DOM« vabi dne 27. februarja 1965 ob 21 uri na tradicionalni predpustni ples «N0i' V TROPSKEM SVETO« ki bo. v dvorani pri «ziatem pajku« Verdijev korzo št 13 v Gorici. Vstop z vabili, ki so na raz polago na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. V nedeljo popoldne nekaj po 16. url se je pripetila na državni cesti v bližini Redipuglia prometna nesreča, pri kateri Je bilo ranjenih pet Tržačanov, med njimi dva precej resno. Ob tisti uri Je vozil 61-letni Paolo Micheli doma iz Trsta, Ul. Ti-gor 9, svoj avto Fiat 1100 v smeri proti Tržiču. Z njim je bila žena 60-letna Maria Danare pbr. Micheli. Ko je Micheli hotel prehiteti neko drugo vozilo, se je zaletel v avto R. 8, ki je prihajal iz nasprotne strani ter ga Je vozil 32-letni Antonio Floramo iz Trsta, Ul. Pisani 4. Z njim je bila žena 30-letna Luciana Pisani in komaj 18 mesecev stara hčerka Rafaela. Trčenje obeh vozil je bilo tako silno, da Ju je zaneslo počez na cesti ter se je zmečkal ves prvi del obeh avtov. Pri tem so bili ranjeni vsi potniki. Najhuje Jo Je iz-kupil Floramo, ki so ga komaj izvlekli izpod zvežene pločevine. V bolnišnici V Tržiču so ga pridržali na zdravljenju z rezervirano prognozo zaradi zloma čeljusti in šte- vilnih drugih poškodb. Njegova žena Luciana se je ranila na levi nogi in dobila pretres možganov ter bo okrevala v 8 dneh. Hčerka Rafaela pa se bo morala zaradi poškodb na obrazil zdraviti 10 dni. Od potnikov v Fiat 1100 se je najhuje poškodovala žena Maria Daner, ki si je polomila nekaj reber, dobila pretres možganov in druge poškodbe ter so Jo pridržali na zdravljenju v Tržiču s progno-člh in tudi njihovih prijateljih lažje poškodbe ln so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Obe vozili sta kot rečeno utrpeli veliko škodo, saj imata ves prvi del razbit in so ju odpeljali v neko mehanično delavnico v Tržiču. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,4 stopinje ob 6.50, najnižjo 7,8 stopinje pod ničlo ob 6.50; povprečne dnevne vlage je bilo 68 odstotkov. — 6 — 23. februarja 1965 — ... iPipl | T JHMb ■jH i) FPP §J Ir S ji mmJm Al LESTVICA IZIDI •Cagliari—Mantova 2-1 •Catania—Messina 4-2 •Fiorentina—Roma 2-0 Torino—‘Foggia 2-1 •Inter—Genoa 4-1 •Juventus—Atalanta 0-0 •Lazio—Milan 0-0 •Sampdoria—Bologna 0-0 •Varese—LR Vicenza 3-2 Prihodnje tekme (28. t.m.) Atalanta - Fiorentina; Bologna • Juventus; Cagliari - Cata-nta; Genoa - Foggia; Mantova -Sampdoria; Milan - Messina; Roma - Inter; Torino - LR Vlcenza; Varese - Lazio. Milan 22 15 6 1 38 13 36 Inter 22 12 8 2 34 19 32 Fiorentina 22 U 7 4 30 19 29 Juventus 22 II) 8 4 26 15 28 Torino 22 9 9 4 27 18 27 Bologna 22 9 8 5 30 18 26 Vicenza 22 8 6 8 24 24 21 Roma 22 S 11 6 22 22 21 Atalanta 22 5 11 6 10 12 21 Catania 22 7 7 8 29 32 21 Sampdoria 22 7 7 8 16 20 21 Varese 22 5 10 7 21 -26 20 Foggia 22 6 8 8 15 20 20 Lazio 22 4 9 9 16 24 17 Genoa 22 3 10 9 17 30 16 Cagliari 22 4 7 11 13 25 15 Messina 22 3 6 13 16 33 12 Mantova 22 3 6 13 10 24 12 KOLESARSTVO ZtJRICH, 22. — Med tiskovno konferenco je predsednik švicarske kolesarske zveze Alfred Fischer izjavil, da bodo švicarski predstavniki glasovali na prihodnjem kongresu mednarodne zveze, ki bo v Ženevi, proti predlogu predsednika UVI Adriana Rodonija, da bi ustanovili dve samostojni mednarodni zvezi (za profesionalce in amaterje). ZtJRICH, 22. — Letošnja etapna kolesarska dirka po Švici bo od 10. do 16, junija. Etap bo sedem, dolžina dirke pa 1249 km. Start bo v Moratu, cilj prve etape pa v Bazlu. Zadnja etapa se bo začela v Cha-teaux d’Oex in se končala v Bernu. AMATERSKI NOGOMET Presenetljiva zmaga BORA nad šestorko CSI iz Milana S 3:1 odpravljeni leaderji lestvice Po zaključnem sodnikovem žvižgu je v telovadnici šole Morpurgo zavladalo nepopisno veselje. Navijači, ki so v lepem številu prisostvovali tekmi, so navdušeno pozdravljali zmago, ki je nihče ni pričakoval, Bora nad CSI iz Milana. CSI je bil do nedavnega nemoteno prvi v lestvici in le prejšnjo nedeljo se je njegov stolček nekoliko zamajal. Sedaj pa je dobil odločilni udarec plavih. V našem sobotnem dopisu smo z upanjem gledali na nastop mladih sil, toliko bolj, ker je slovenska 5. POVRATNO KOLO A LIGE Zopet dve točki za Inter Spodrsljaj Milana, Bologne in Ju ven tuša Inter se je zopet razigral. Ubogo Genoo so Herrerovi igralci zasuli pod vrsto golov. Inter se je tako ponovno približal Milanu in je z današnjo zmago dosegel angleško povprečje. Nasprotno pa je Milan zabeležil neljub zastoj. V tekmi z Laziom leaderji lestvice niso mogli preko neodločenega izida in to kljub temu, da so imeli v prednji vrsti zveneča imena kot Rivera, Altafini, Amarildo itd. Vse kaže, da jim prisotnost Aitafinija ne prinaša sreče. Na tretjem mestu lestvice pa najdemo Fiorentino, ki je brez usmiljenja odpravila Romo. Zanimivo je, da je edino zunanjo tekmo nedeljskega zavrtljaja prvenstva A lige dosegel Toriho v Fogii. Tudi Bologni, ki je nastopila brez Nielsena, je težko predlo v tekmi s Sampdorlo. Se dobro, da je rešila vsaj točko. Nič bolje ni bilo za Juventus, ki je imel v gosteh Atalanto. Kdor je pričakoval zmago čmobelih, je moral razočaran z igrišča. Turinčani so morali namreč deliti izkupiček z žilavimi tekmeci iz Bergama. Največ golov je padlo v Cataniji, kjer so bili domačini štirikrat uspešni, gostje iz Messine pa dvakrat. Tudi v Vareseju so prišli navijači na svoj račun: ne samo zaradi zmage domačinov nad Lane-rossi, temveč tudi zaradi golov, ki jih je bilo kar pet. Vsekakor redek pojav na italijanskih igriščih. iiitiiiiiii!iiiiimiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiii!!iiiiiiiniiiiiiiimiiiiimjin'iiHiiMiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiMiil|i,iiiiii,iimiimiiii||ii||||i||||,iiiii,|,„mi,,||||,||„||„, ekipa nastopila brez Drašiča Naše v v upanje je bilo utemeljeno in mladi V VELIKO VESELJE DOMAČIH NAVIJAČEV Triestina na dobri poti: 1:0 proti močnemu Spalu ★ Gentili ★ v 9’ strelec ★ gola TRIESTINA: Colovatti; Ferrara, Cattonar; Palcini, Dalio, Sadar; Gentili, Scala, Bernasconi, Novelli, Cignani. SPAL: Bruschini; Olivieri, Fo-chesato; Pasettl, Ballerl, Bagnoli; Crippa, Bozao, Muzzio, Massei, Ca-vallito. SODNIK: Marengo iz Chiavarija. STRELEC: Gentili v 9' Približno 6000 gledalcev. Sodnik opomnil Bernasconija in Bozaa. Kotov 4:4 (4:1 v korist Triestine). Triestina je vnovič dokazala, da je prebolela težko krizo, ki jo je zapeljala prav na dno lestvice. Prva znamenja so se sicer prikazala že v prejšnjih tekmah, ko je Triestina prisilila na delitev točk Mo-deno na domačem in Livorno na njegovem igrišču. Manjkala pa Je še zmaga, katero smo čakali skoraj dva meseca. 27. decembra je namreč Triestina odpravila Pro Patrlo, nato pa je začela nizati neuspeh za neuspehom. Današnja zmaga je pomembna iz treh razlogov. Triestina je obogatela za dve točki in tako dohitela Livorno, $ čimer so se njene možnosti za rešitev povečale, zmaga pa ji bo koristila tudi moralno, saj vemo, da se je igralcev v zadnjem času oprijemalo malodušje. Toda najvažnejše dejstvo je Igra, ki jo je domače moštvo prikazalo in id obeta mnogo drugih uspehov. Nedeljski nasprotnik Triestine Je bil zelo močan. Najbolj zgovorno je dejstvo, da je kljub temu porazu Spal še vedno na tretjem mestu, sicer v družbi. Na igrišču so se gostje izkazali kot odlično moštvo, in moramo priznati, da bi tudi neodločen rezultat ne bil nepravičen. Tržaški vratar Colovatti je moral večkrat uporabiti vse svoje znanje, da je preprečil gostom gol, v nekaj primerih pa sta mu morala pomagati celo kak tovariš ali sreča. BL1GA LESTVICA IZIDI Brescia 22 12 8 2 29 13 32 Lecco 22 11 6 5 28 8 28 •Alessandria—S. Monza 1-0 Reggiana 22 10 5 7 27 11 25 •Bari—Pro Patria 1-0 Modena 22 8 9 5 25 14 25 •Brescia—Trani 1-0 Napoli 22 7 11 4 24 15 25 Catanzaro—Livorno 3-1 Spal 22 8 9 5 22 16 25 •Napoli—Modena 1-0 Palermo 22 9 7 (i 27 24 25 •Palermo—Parma 1-0 Venezia 22 8 2 6 20 16 24 •Padova—Potenza 1-0 Potenza 22 8 7 7 33 30 23 •Reggiana—Lecco 1-0 Padova 22 7 9 (i 13 12 23 •Triestina—Spal 1-0 Bari 22 7 8 7 20 21 22 •Venezia—Verona 1-0 Catanzaro 22 6 10 6 14 15 22 Prihodnje tekme (28. t.m.) Alessand. 22 6 10 6 16 21 22 Verona 22 6 10 6 16 22 22 Bari - Venezia; Brescia - Po- P. Patria 22 8 5 9 18 28 21 tenza; Catanzaro - Reggiana; S. Monza 22 5 7 10 19 31 17 Lecco - Triestina; Modena - Mon- Trani 22 5 7 10 14 27 17 za; Padova - Trani; Palermo - U- Livorno 22 3 10 9 12 20 16 vorno, Pro Patria - Alessandria; Triestina 22 5 6 11 12 25 16 Spal - Napoli; Verona - Parma. Parma 22 3 4 15 13 33 10 Cagliari—Mantova (2:1) 1 1. - 1. - Gancio 1 Catania—Messina (4:2) 1 2. Svizzera 2 Fiorentina—Roma (2:0) 1 2. — 1. Casciaro 1 Foggia—Torino (1:2) 2 2. Achille 2 Inter—Genoa (4:1) 1 3. — 1. Santone X Juventus—Atalanta (0:0) X 2, Spriano 1 Lazio—Milan (0:0) X 4. — 1. Congo 1 Sampdoria—Bologna (0:0) X 2. Kant X Varese—LR Vicenza (3:2) 1 5. — 1. Medanio 1 N apoli—Modena (1:0) 1 2. Rio Rochetta 1 Triestina—Spal (1:0) 1 6. — 1. Edin Rua X Lecce—Salernitana (2:0) 1 2. Dema 1 Reggina—Avellino (3:0) 1 KVOTE KVOTE 12 — 148.773 lir 13 — 785.700 lir 11 — 11.056 » 12 — 31.900 » 10 — 2.034 » Kljub temu pa je zmaga domačinov zaslužena. Pred tekmo Je imel trener precej skrbi. Dva najboljša igralca, branilec Frlgeri in krilo Mantovani, sta bila diskvalificirana in znano je, da je posebno prvi steber moštva. Toda nado-mestnika sta se odlično izkazala. Največ zaslug pa je tokrat imel Palcini, ki je imel res izreden dan in je bil začetnik vseh tržaških akcij. Poleg tega pa je še blokiral stebra gostov Masseja. Ostali v obrambi so vestno opravili svojo dolžnost, Colovatti pa še nekaj več, saj je v zadnjih minutah rešil rezultat. V napadu se Je poleg Gentilija, ki je dosegel krasen gol, izkazal še mladi Scala, ki bo s časom lahko prišel do stalnega mesta v napadu rdečih. Edini, ki se nikakor ni znašel je bil Bernasconi, ki žal do sedaj ni pokazal še ničesar, kar naj bi upravičilo njegov nakup. Triestina je začela z veliko vnemo in takoj prišla v vodstvo. Akcijo je pričel Sadar, razvila sta jo Palcini in Cignani, ta pa je podal žogo Gentiliju, ki je s kakih 20 metrov močno streljal tik pod prečko. Nadaljevanje je bilo precej nervozno, saj so igralcem popustili živci. Igra je postala bolj nervozna, raztrgana, vendar pa vseskozi korektna. Spal je napadal precej zmedeno in Imel tudi nekaj možnosti. Največja je bila v 35’, ko sta se Dalio in Colovatti nehote oškodovala in se je Muzzio znašel čisto sam pred prostimi vrati, a je s treh metrov na nepojmljiv način streljal preko prečke. V drugem polčasu so imeli gostje spet nekaj priložnosti, a tudi Triestina je postala vse bolj nevarna. V 4’ je sicer Muzzio ukanil Colovattija, a Ferrara je na črti odbil z glavo. Domačini so izvedli nekaj protinapadov in v 8' je Novelli zaposlil Bruschinija. Se ena priložnost za goste v 15', ko je Palcini podal prepočasno vratarju, ki pa je vseeno prehitel Muzzia. Zadnje minute je označil kaos, ki pa ni prinesel gostom nič dobrega. Zadnje minute so potekale v ubup-nih napadih gostov, toda domača obramba Je bila vedno na mestu in Colovatti Je z drznimi posegi preprečil žogi pot v mrežo. UROŠ KOREN borovci so zaigrali kot mogoče še nikoli odkar stopajo na odbojkarska igrišča. Walter Veljak je ponovil nedeljski exploit proti Ra-venni in tako še enkrat predstavil zasluženo vizitko državnega mladinskega reprezentanta. Takoj za njim pa moramo pohvaliti Uršiča, ki je nadomestil Drašiča, tako da sploh ni bilo občutiti njegove odsotnosti. Tudi vsi ostali borovci so predvajali izredno odbojko. Gotovi in umirjeni v obrambi, neprekos-ljivi v bloku in neusmiljeni v napadu, so popolnoma zmedli Milančane, ki jim kljub silovitemu odporu niso mogli do živega. CSI se je predstavil kot solidna ekipa z nekaterimi izrednimi atleti, ki dobro obvladajo odbojkarsko tehniko. Morda so po lahki zmagi na domačih tleh (3:0) podcenjevali Bor in začeli tekmo zelo ležerno. Zdramili so se le v tretjem setu, ko si je domača ekipa privoščila nekaj oddiha Milančani so v prvih potezah takoj povedli in vodili s 5:2. Bor je nato uredil svoje vrste in začel nadoknaditi izgubljeno. Pri stanju 12:12 so domačini povedli in z učinkovitimi napadi osvojili set. Na elanu so plavi dobesedno pregazili nasprotnike. Drugi set je namreč z velikansko prednostjo pripadel Boru. V tem setu se je sprožil ves mehanizem Borove ekipe, ki nam je predvajala zelo kvalitetno odbojko, tako da CSI ni prišel niti do sape. Kot rečeno je bil za Bor tretji niz, niz oddiha. To so takoj izkoristili Milančani, katerim je kljub navdušujočemu finišu Bora uspelo zmagati set z minimalno razliko. Slovenski odbojkarji, ki so že upa- niiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii GORIŠKI NOGOMET li, da bodo zaključili tekmo pri stanju 3:0, so se vrgli še bolj zagrizeno v igro četrtega seta. Milančani so se temu upirali, a izreden blok, danes odlično razpoloženih Borovih fantov, je dobesedno onemogočil njihovo igro. Lahko celo trdimo, da je izključna zasluga bloka, če je Bor osvojil zadnji set z veliko razliko. Na koncu pa se moramo še spomniti kapetana in trenerja Bora Jur-kiča, ki je v nedeljo prekosil samega sebe in lahko bi rekli, da je odigral svojo življenjsko tekmo. IZID: BOR - CSI MILAN 3:1 (16:14; 15:3; 14:16; 15:7). Postavi: BOR: Jurkič, Mijot, Starec, Vodopivec, Veljak, Uršič, Orel, Fučka in Vitez. CSI: Avellane, Ferri, Osnaghi, Campodonico, Bombardieri, Bagnoli, Peracino in Annino. Sodniki: Schiavo (Padova); Fac-chettin in Ban (Trst). RITTER Primorje premagalo Ubertas Bare: 3:1 Po odlični igri juniorjev neodločeno s Ponziano V nedeljo je bilo Primorje v gosteh barkovljanske ekipe Liber tas. Barkovljani so se prvi znašli in so priskrbeli obrambi Prosečanov precej dela. Tudi napad Primorja je skušal priti do gola, vendar brez uspeha. Čeprav je Libertas proti koncu silovito pritisnila, ni mogla ničesar proti Prosečanom, še posebno, ker ja Mora odlično ubranil nevarno žogo in s tem v največji meri pripomogel, da se je prvi polčas kon- čal brez gola. Že po štirih minutah drugega dela igre je Metelko izkoristil priložnost in spravil usnje v mrežo Barkovljanov. Ti so v 17’ izenačili z enajstmetrovko, ki jo je sodnik, kot se večkrat dogaja, prisodil s preveliko lahkoto. Nekaj minut kasneje je Metelko s krasnega položaja zgrešil, a že v 40’ je Metelko iz kota predložil žogo Verginelli, ki jo je prisebno usmeril mimo vratarja v mrežo. Prosečani, sicer zadovoljni z vodstvom, so vztrajali v napadu in tri minute kasneje je Petrucci s točnim strelom zaokrožil rezultat na 3:1. Ta zmaga je velikega pomena za Prosečahe, ki bodo lahko moralno bolj podprti v nedeljo nastopili proti voditelju lestvice Romani iz Tržiča. Primorje je na-| stopilo v naslednji postavi: Mora, I Olenik, Galli, Sardoč, Finotto, Mor- Juventina in Sovoden jci izgubili na domačih tleh Za Podgoro točka tudi v Bračanu - Ženski nogomet v Sovo dnjah V nedeljo je bil črn dan za domače nogometne ekipe na Goriškem. V štandrežu so imeli v gosteh ekipo iz Zagraja in spričo uspeha od prejšnje nedelje so bili domačini prepričani, da bodo tudi tokrat spravili točke. Prav ta gotovost je bila kriva, da so se preveč zanašali in tekmo zgubili z.-■- visokim rezultatom 6:0. Prvi pol- čas se je zaključil z 2:0 od tega je padel drugi gol tik pred odmorom. V drugem polčasu se je ponesrečil Furlan od Juventine in to je bilo dovolj, da so domačini popustili. Vendar pa to ni opravičilo, ker če bi zlasti starejši igralci borbeno vztrajali v igri do konca, bi bil lahko rezultat popolnoma drugačen. V Sovodnjah so se domačini pomerili z ekipo S. Marco iz Zagraja in izgubili z rezultatom 2:0. Vendar pa je bila tukaj igra boljša in bolj borbena, le da so imeli gostje več sreče, med tem ko so domačini izgubili nekaj priložnosti, odnosno jih niso izkoristili. Udelež. ba na igrišču je bila tokrat precej velika, po vsej verjetnosti zaradi deklet, ki so nastopila v predtekmi. Dekleta iz Škrlji so se pomerila z onimi iz Vasi ter zmagala z rezultatom 1:0. Med to igro je bilo tudi veliko smeha, da je prišlo občinstvo na svoj račun. O poteku te tekme kaj več prihodnjič, zlasti ker je bila prijateljska. Se največ so dosegli v nedeljo Podgorci ,ki so v tekmi v Bračanu proti domači ekipi dosegli neod. ločen rezultat 0:0. S tem so prinesli domov eno točko ter še bolj utrdili svoj položaj na vrhu lestvice, kjer vodijo s štirimi točkami pred Audaxom iz Gorice. BOKS BOSTON, 22. — Svetovni prvak težke kategorije Cassius Clay bo branil svoj naslov proti Sonnyju Listonu 25. maja v Bostonu. š.z. Bor priredi 2. marca 1965 v dvorani stadiona «Prvi ma,j» pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdel-ska cesta 7, tradicionalni pustni ples. Začetek ob 21. uri. iiiiiumiiiiiimmmiiiiiMiiaiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiailtiiiiiiimi||,|l||ial||,i,iil„l|,ll„||| MEDNARODNI MLADINSKI NOGOMET V VIAREGGIU Dukla, Milan in Genoa v nadaljnjem kolu turnirja Črve na zvezda izločena - Danes preostale povratne tekme VIAREGGIO, 22. — Praška Dukla, Genoa in Milan so se že uvrstili v nadaljnji del mladinskega nogometnega turnirja za pustni pokal. Cehi so premagali Torino 5:4 (1:1) in sicer po streljanju enajstmetrovk. Beograjska Crvena zvezda pa je bila izločena. Sicer so Beograjčani, k: so danes zaključili tekmo z Genoo neodločeno, premočno prevladovali, a ker so zaradi poškodbe izgubili branilca Iliča, niso mogli spraviti na kolena upornih tekmecev Genoe. Milan je brez težav odpravil e-najstorico Ganda, ki se je pod težo premoči kaj kmalu predala in je prepustila razigranim napadalcem prosto pot do mreže. Tekma se je končala 8:1 (3:0) v korist Milana. Tekma Toulon . Fiorentina se je končala 4:3 v korist Francozov in to po streljanju enajstmetrovk. Kljub temu pa je stanje izenačeno in bo treba počakati na žreb. Sicer so nastale komplikacije, ker je bila vložena pritožba zaradi tehnične napake. Tudi Florentinci so vložili pritožbo zaradi nastopa nekaterih igralcev. Jutri se bo turnir nadaljeval z drugimi povratnimi tekmami: v Viareggiu se bosta spoprijela Lazio in Ferencvaros iz Budimpešte (prva tekma 0:0), v Lucci Dinamo iz Zagreba in Inter (1:1) v Pistoii Juventus in Austria (2:0), v Piši pa Bologna in Augsburg (5:1). Turnir se bo zaključil s finalno tekmo 1. marca. NOGOMET SAN JOSE, 22. t- Kostarika je premagala v okviru izločilnega turnirja za svetovno nogometno prvenstvo 1966. leta Trinidad 4:0 (1:0) * * * MILAN, 22. — V sredo 24. t.m. bo na občinskem stadionu v Mon- zi tekma drugega kola turnirja za italijanski pokal 1964-65 med Monzo in Venezio. gera, Puntar, Petrucci, Verginella, Metelko, Daneu. Juniorji Primorja pa so nastopili proti leaderju lestvice Ponzia-ni. Ta tekma, skozi izredno zanimiva, je potekala v znamenju izenačenosti. Ponziana je sprožila prve napade, vendar ji je Primorje silovito odgovorilo. V 22’ so Prosečani po navdušujoči akciji prišli z Valentijem v vodstvo. Samo minuto kasneje je Ponziana presenetila s hitrim prodorom in Izenačila. V drugem polčasu so se mladi proseški nogometaši organizirali in pritiskali na vrata Pon-ziane. V 10’ je Perkovič povedel lastno moštvo v vodstvo. Primorje je še bolj pritiskalo in Valenti bi prav gotovo prišel ponovno do mreže, če ne bi branilec Ponziane odbil žogo prav z bele črte. V 28* je imela Ponziana priložnost, da izenači s strelom iz 11 metrov. Tokrat je Bogateč odlično ubranil, a je moral v 32’ kloniti pred neubranljivo žogo. Tekma se je tako končala neodločeno 2:2. Postava Primorja: Bogateč, Stoka, Babič, Vatta, Husu, Čuk. Husu, (Bukavec), Segato, Perkovič, Buc-cavelli, Valenti. Brez dvoma se lahko reče, da so Prosečani pokazali izredno igro. Prav zaradi tega so vsi vredni pohvale. Upajmo samo, da se bodo Prosečani držali nedeljskega sistema, ki jim najbolj ugaja. O rezultatu lahko rečemo, da odgovarja poteku igre, pa čeprav je treba tudi priznati, da bi Primorje zaslužilo kaj ,več. Mladinska ekipa Primorja pa je tokrat morala kloniti ekipi Liber-tasa z 2:1. B. R. MILAN, 22. — PredsedniK Milana Felice Riva je zanikal vesti iz belgijskih krogov, da bi se milan-skl klub pogajal z vodstvom Ander lechta za prodajo Aitafinija. Pied-sednik Milana je celo izjavil, da se za oddajo Aitafinija ne pogajajo ne s tujimi ne z italijanskimi klubi. _________________ tiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii,i,iili,,,li,„ulllllllmillllllll|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n|I||||1||||||||| TU1NTAM SP D T priredi 7. marca na Livku smučarske tekme v slalomu za člane in v smuku za člane, članice in naraščaj. Vpisovanje na sedežu v UL Geppa do 3. marca. SMUČANJE ASIAGO, 22. - Ekipa kluba Fiamme Gialle iz Predazza v postavi Piller . Nones - De Florian je osvojila naslov italijanskega prvaka v štafeti 3x10 km. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Eserci ta na tretje pa GS Fiamme Oro iz Moene. * * * ORTISEI, 22. — Avstrijec Hugo Nindl je v nedeljo zmagal v slalomu za pokal «Treh ladinskih občin«. Drugi je bil Jules Melquiond (Fr.), tretji pa Leo Lacrix (Fr.). Na lestvici kombinacije pa je prvo mesto pripadlo Nemcu Ludwigu Leitnerju pred Hugom Nindlom (Av.), Leom Lacroixom (Fr.), Ju-lesom Melquiondom (Fr.), Renzom Zandegiacomom (It.), Pierrom Sta-mosom (Fr.) itd. * * * MARIAZELL, 22. — Mladi avstrijski smučar Rudi Bocek je v nedeljo zmagal v slalomu mednarodnega tekmovanja v Mariazell. Za njim sta se uvrstila Norvežan Sinde in Francoz IVolleck. NAMIZNI TENIS LJUBLJANA, 22. — Po sporočilu organizacijskega odbora 28. svetovnega prvenstva namiznega tenisa, ki bo od 15. aprila v Ljubljani, bodo vsi tuji državljani lahko na podlagi odobravanja državnega tajništva za notranje zadeve dobili na vseh mejnih prehodih za časa tekmovanja do 30. aprila vstopne ju goslovanske vizume. TENIS SALISBURY, 22. — Američana Ralston in McKinley sta zmagala v doubrn mednarodnega turnirja v Salisburyju. V finalu sta premagala špansko dvojico Santana . Aril-la 3:6, 6:3, 6:4. ABADAN, 22. — Indija je izločila s 5:0 Iran iz tekmovanja azijske cone za Davisov pokal. M. ŠAJINOV J Cvetočih lic... Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Nekdo od obtožencev se je izselil v Ameriko, a za druge se sploh ni znalo, kje so. Zato je sojenje potekalo v kontu-macu, in zaradi pomanjkanja dokazov in ne vem še česa, je sodnik izrekel, kajpada, oprostilno razsodbo za vse. Ob tej priložnosti — pojasnjuje še beležka — sta tržaška dnevnika «11 Piccolo« ter «Edinost» priobčila precejšnje poročilo. že pred napadom se naše društvo v vsestranskem delu ni moglo znajti in podoba je bila, da mladina nikakor ni bila dorasla tistemu sistematičnemu delu, ki daje društvu resno lice. Iz tega razloga so bili odstopi odbornikov zelo pogosti in večkrat se ni vedelo več, čigava dolžnost je voditi to ali ono društveno delo. Posledica te nestalnosti je bila širša odbo-rova seja, ki je bila 26. 7. 26 in na kateri je skušal Zajec uskladiti društvene načrte ter ne preveliko brižnost nekaterih, ki sprejetih nalog niso opravljali tako, kakor je bilo želeti. Zaradi tega je predlagal, naj bi se odbor preuredil, ne da bi zato sklicevali, občni zbor. Ker ni bilo drugega izhoda, se je na tej širši odborovi seji sprejel naslednji novi odbor: Predsednik: Drago Žerjal Podpredsednik je ostal Milko Bambič Tajnik: Emil škrap Blagajnik; Lado Jaklič Odbornika; Slavko Škamperle in Stanko Meula Odborniška namestnika: Ito Kolerič in Dolfo Gustinčič. Eno odbomiško mesto je ostalo na razpolago kaki tovarišici za primer, da bi pristopila k društvu tudi dekleta. Do tedaj namreč v našem društvu ni bilo še niti enega dekleta, tako da so fantje že nekaj časa hudo samevali. Revizorja: Franjo Zajec in Rado Strgar. Da se ohrani v odboru disciplina, se je nadalje sklenilo, da se vsak na tej seji izvoljeni odbornik kaznuje z globo ene lire, če bi na kakšni odborovi seji neopravičeno izostal. To kazen je kot prvi okusil Škamperle, ki je neopravičeno manjkal na IX. odborovi seji. Tudi gmotno je bilo društvo v stalni stiski in se je moralo otepati z vsemi mogočimi problemi. Predvsem je moralo vsako društvo in tako tudi naše skrbeti, da je odvajalo 25 odstotkov od dohodka v blagajno ZMD. Ko se je društvu končno le posrečilo dobiti sedež za mesečno najemnino 130 lir, kar je pomenilo v takratni dobi in razmerah že kar veliko denarja, so skrbi še narasle. Vsekakor pa je gotovo, da se je moralo vse mladinsko gibanje vzdrževati s svojimi lastnimi ’ sredstvi, kajti ne spominjem se, da bi naše društvo -kdajkoli prejelo od kogarkoli kakšno podporo razen tiste, ki sem jo že omenil v početku. Nasprotno, prav v istem času je ZMD izvajala na vsa včlanjena mladinska društva velik pritisk, da začnejo nabiralno akcijo za nakup motornega kolesa. Zvezi je bilo spričo številnih in nekaterih od središča mesta precej oddaljenih društev prepotrebno čeprav najbolj skromno prevozno sredstvo za predavatelje, ki. so dnevno obiskovali mladinska društva. Pri tem pa se nehote vrinja vprašanje, kako to, da je bila za tedanje čase nadvse važna in sploh nenadomestljiva organizacija, kakršna je bila ZMD, prepuščena sama sebi v tolikšni meri, da ni premogla niti toliko, da bi si nabavila z lastnimi sredstvi eno samo skromno kolo in še to rabljeno?! Kdo in kako je takrat razdeljeval, čeprav morda nadvse skromna denarna sredstva, ampak sredstva le, da je pri tem tako zanemaril ZMD, da je postavil na kocko obstoj vseh mladinskih društev?! V tem pogledu je še danes veliko žgočih očitkov na račun nerazumevanja in ozkosrčnosti, če že ne konservativizma in frakarstva tistih, ki so še vedno, rekli bi, uradno predstavljali našo narodno manjšino v Italiji. Da je bilo veliko resnice v teh očitkih, bi se dalo sklepati Nogometna enajstorica mladinskega društva «Rocol». Slika je bila posneta 8.3.1926 na Proseku ob prvenstveni tekmi’’ s SK Primorje iz poteka krize, v katero je zašlo naše društvo po fašističnen napadu na naše prostore. Iz številnih zapisnikov je razvidno, da se je odbor veliki trudil, da bi zbral nekaj denarnih sredstev. V ta namen se ji organizirala nabiralna akcija, in oboroženi z nabiralnimi pc lami smo krožili po Sv. Ivanu ter zbirali prispevke. Seli takrat, ko smo potrkali na vrata rodoljubov, smo videli, kaki malo zaželeni in včasih prav nič dobrodošli obiskovalci sme bili. «Saj smo že dali za Šolsko društvo, saj smo že dali zi tiskovni sklad in za Mladi Rod, pa za Naš Glas in za Jaselci tudi, pa za to in ono društvo tudi. Kdo pa ste vi, ki take nadležno prosite?« so nas spraševali. «Za najemnino sobe, za majce, za žogo, za čevlje, za čašo piše, za knjižnico potrebujemo,« smo odgovarjali. In običaj no nismo dobili nič, kajti vse bi še šlo, toda za športne rekvi zite, za katere smo pravzaprav potrebovali največ denarja ljudje niso imeli razumevanja in niso dali ničesar. To negatrn plat opravičuje v veliki meri tudi dejstvo, da je takrat bila i Italiji precejšnja gospodarska kriza in s tem v zvezi brez poselnost in da je bil denar zato dragocen. Na drugi stran pa ljudje niso razumeli, da je bil prav šport izdatno sredstvo ki je pritegovalo mladino v društvo, katero jo je obvarovalo da se ni izgubila v drugorodnih športnih organizacijah. Nekoč sem potrkal na vrata Gradišarjevih, ki so bil znani v Trstu kot izredno darežljivi rodoljubi. Saj je Edinost skoro vsak teden priobčila: «Znana dvojica Gradišar daruj« za...« Toda mene so nagnali, kakor hitro sem zinil o nameni obiska in še hvaležen sem jim danes, da me niso pretepli Saj vendar ni mogoče nekoga nenehno skubsti, a Gradišarjeve so skubli vsi, kdor je le mogel. Ko so pa zašli v težave jih ni nihče več niti povohal! (Se nadaljuje) UREDNIŠT VO: TRST - UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON »3-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnanrel četrt- letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7 7 00 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. -. Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ- ADIT DZS Liublmna Stari fro '1/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške in eoriške Dokrali™ naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU - I/rlaia in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst se "