/Primonte Št. 183 (15.285) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%60Q GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_, mnn UD posinnapiačanavgotovn I DUU LIK sph, M ABB. POST. GR. 1/50% e e • • e e • BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom tR S NEDEUA, 9. JULIJA 1995 Relativnost pojmovanja manjšine kot subjekta Bojan Brezigar dogodki zadnjega tedna, ko je politična koordinacija slo-vlflde zavrnila italijanski predlog o sporazumu med ^avarna, nas je ponovno opozoril, da živimo na območju, jS8 trenutno politično počutje pogojuje v mnogo večji meri ^ trajni politični odnosi O dokumentu, ki ga je slovenska zavrnila, ne vemo mnogo, vendar iz objavljenega skle-gf?0’ da je slo za ponovitev in verjetno zaostritev italijan-nepremičninskih zahtev, kar zadeva slovensko manjši -P8 za minimalne ali niCne ponudbe: morda za že plesni-u ponudbo, da bo vlada predložila osnutek zaščitnega ^^emiCninami, ki so nam bile odtujene v fašističnem Časa odnosih med državama se manjšina pojavlja predv-p kot predmet pogajanj, torej kot objekt "o drugi strani pa je bil pred dobrim tednom v Ljubljani suhnet z ^okej pomenljivim naslovom »Manjšina kot ^njekt,« na katerem je domala vsa slovenska politična elita rnrv,*?ala pravico manjšine do subjektivitete, torej do sa-"jnosti v odnosih z državo, v kateri živi in matično dtžavo. dostavlja se torej vprašanje, kje je meja med subjektivno-J manjšine in njeno vlogo odvisnega dejavnika v med-. zavnih odnosih, pri Čemer se prav subjektivnost umakne ^ ®msom, ki so dejansko višji od specifike manjšine same. Vsa311}6 )e z®*0 zapleteno in se pri nas postavlja že skoraj Povedna leta Kot primer naj navedemo osimski spora-pjJ ko je glavnina manjšine - Čeprav s stisnjenimi zobmi -. ostala na mešano industrijsko cono na Krasu, Čeprav je bi- jj, zemlje m verjemo mm aemo raznarooitev nekate- Rovanških vasL Kadar je šlo za druga razlaščanja, pa je r^tjšina svojo subjektivnost poudarjala in v nekaterih pri-suki Ce^° dosegla, da so jo oblasti same upoštevale kot Dn]'.,' ':v ampan. luui z iinimiHnim osreuujr učnimi organizacijami slovenske manjšine. ita]i'° vPraSanje se ponovno postavlja ob sedanjih zapletenih g. Jmsko-slovenskih odnosih in ob dejanskem slabšanju ^ )a slovenske manjšine v Italiji Postavlja se po eni strani ^Področju kulture, ob težavah s financiranjem, ob neu-slov™ Prost°rih in ob ne povsem jasnih odnosih znotraj sub^U: 6 zamejske civilne družbe, Id naj bi bila nosilec gu^khvnosti manjšine na vseh področjih razen v politiki pog^ski zunanji minister Zoran Thaler je na omenjenem gSaroa ne bi našla in predlagala matični državi ustrezne čai h'6’ ^ ^ izšla iz subjekta, ki ga manjšina predstavlja Slo 6(1 ohi/26 P108*0 tolmačimo njegove besede, za ustav-Vgj- DV0®ost Slovenije, da štiti manjšino - v vsej njeni raz-^čosti - tudi mimo izrecne volje manjšine same, vendar He ko je postalo jasno, da o teh vprašanjih manjšina w or^ najti skupnega jezika Ali lahko taki zasnovi tega tvwja I’eCeino omejeni subjekt? Og ,orda lahko, vendar se vprašanje še radikalneje postavlja (Jo^mStn področjih, na primer v gospodarstva Znana so p^sujsnja v zvezi s slovenskimi bančnimi zavodi, manj zna-bgjf )e morda dejstvo, da zavzetost za ohranitev slovenskih v slovenskih rokah ni tako velika, kot bi bilo videti na zjCi|P08|ed, niti v krogu zamejskih bančnikov. Ko bi bili pjJ/1’ °i celo trdili, da nekateri kratkovidno razmišljajo o sjjg 0y°^u »mors tua, vita mea,« kot da ne bi bilo povsem ja-do nV ^ P^1108 osmdnje banke in zakladnega ministrstva . terih slovenskih bank bistveno drugačen od odnosa SrtlQ ttmskih ustanov do številnih itatijansldh bank. Vendar Lgg ^m Ze pisali in se bomo k temu vprašanju še povrnili. Paramo le povedati, da si v sodobni gospodarski di-opjPr. Pe moremo zamišljati mikrosistemov, ki se sami oqJ 1° m so sami sebi namea Tržne zakonitosti so zato v Vjgj m nasprotju s subjektivnostjo manjšine kot absolutno šjjgg oto' ampak dajejo manjšini možnost, da se vključuje v se _ri®osP°darske kontekste, prispeva svoj delež, vendar pa ^ teinu odpoveduje delu svoje avtonomije, sjgjj. 8 e dan j ih italijansko-slovenskih odnosih in ob stanja slovenske manjšine v Italiji bi torej ne bilo dajg ,d.nega in nic nenaravnega, Ce bi se manjšina odpove-tako svoie subjektivnosti in se bolj oprla na Slovenijo, stj P°droCju kulturnih ustanov, kjer so slovenske obla-skgjj. ie) Pokazale veliko občutljivost, kot tudi na gospodarne bi P0™06)11- kjer bi Slovenija lahko sprejela odločitve, ki fstitoal 6 f3 o™1611 zgolj utrjevanja manjšine, ampak bi tudi tržnim potrebam slovenskega gospodarstva. VBmn eda’ vPraSanje je, kaj bi k temu rekla Italija. Tega ne ^.-emo pa, kaj italijanska vlada lahko naredi, da PrQti t° P^vme °d potrebe, da se Čedalje pogosteje obrača roajjj.. l.ooljani. Zadostovalo bi, da zagotovi slovenski ^stiirnH P5*16?110 zaščito ter omogoči stvaren razvoj vsem tudi „1.^ lavntk°m. Tega pa očitno ne namerava narediti in nigjjg gP^ti ne, čeprav vsi dobro vedo, da v Italiji obljuba V četrtek, 13. julija, ob 19. uri Spominska svečanost ob 75-letnici požiga Narodnega doma DEMOKRATIČNA STRANKA LEVICE SKLENILA TEMATSKI KONGRES Leva sredina verodostojna alternativa desnemu bloku RIM - Tematski kon- jo nasprotno spodbuja, greš Demokratične da bo lahko na volitvah stranke levice, ki se je res premagala desnico, zaključil vCeraj, je po Umbertu Rossiju, ki ga pričakovanjih "kronal" včeraj ni bilo na spre-Romana Prodija za ne- gled, je vodja DSL potr-spornega liderja levosre- dil, da ima zelo pri srcu dinske koalicije. Kandi- federalistično ureditev dat za premierja je s Italije, svojim posegom nav- Kongres DSL je v celo-dusil občinstvo. Zavrnil ti osvojil temeljne polije vse petkove očitke Sil- tiCne smernice, ki jih je via Berlusconija in rekel, v Četrtek izpostavil in da si gibanje oljke zelo nakazal tajnik. Proglase uspešno utira pot med in dobre namene bo tre-Ijudmi in da torej po- ba sedaj prenesti v poli-ganja Čvrste korenine. ticni vsakdan. D‘Alema Tematski kongres DSL se tudi vCeraj ni jasno je zaključil tajnik Massi- opredelil o datumu par-mo D‘Alema. Pozval je lamentarnih volitev, tajnika SKP Fausta Berti- rekel pa je, da so predCa-nottija, naj ne ovira levo- sne volitve neizogibne, sredinske koalicije, a naj Na Z.strani Fašisti na Poklonu: klavrno! Bilo je veC karabinjerjev in agentov političnega oddelka kvesture kot mani-festantov. Tako je bilo vCeraj na Poklonu pri Colu, kjer stoji spomenik 9. partizanskemu korpusu, v katerega se že dalj Časa zaganjajo tržaški nacionalistični skrajneži. Zloglasna mladinska fašistična organizacija »Fronte della Gioventil« se je namreč prej-šnje dni lotila zbiranja podpisov za odstranitev spominske plošče, ker pa jih je zbrala le kakih tristo, si je najbrž mislila, da bo njihova akcija učinkovitejša, Ce bo z zbiranjem nadaljevala kar pred spomenikom -kamnom spotike. Ce je bilo tako, se je krepko uštela, kajti vseh, ki so se vCeraj zbrali na Poklonu, je bilo za borno pešCico in manifestacija je tako klavrno propadla. Na 3. strani Butrosa Galija skrbi možnost razširitve spopada v Bosni in na Hrvaškem SARAJEVO - Generalni sekretar nikom ZN Thorvaldom Stoltenber- nekaj srbskih granat padlo tudi na OZN Butros Gali se je vCeraj sestal gom in visoko komisarko za begun- postojanko modrih čelad. Un-s skupino svojih najvišjih svetoval- ce Sadako Ogata, in se z njimi po- profor poroča, da je v teh bojih cev in odposlancev za nekdanjo Ju- govarjal o možnostih nove razširit- umrl neki nizozemski pripadnik goslavijo v Ženevi, s svojim poseb- ve konflikta v Bosni in na Hr- mirovnih sil. nim odposlancem Jasušijem vaškem. O hujših spopadih so po- Mirovni posrednik EU Carl Bildt Akašijem, poveljnikoma Un- racali iz okolice Srebrenice, kjer je pa se je vrnil v Stockholm in izjavil, proforja generaloma Smithom in v silovitih bojih med vladnimi da sploh ni opazil, ko so Srbi v pe-Janvierjem, z mirovnim posred- enotami in vojsko bosanskih Srbov tek streljali na njegov helikopter. POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Danes v Primorskem dnevniku Aretirali Annachiaro Danieli V Vastu blizu Chietija so karabinjerji aretirali furlansko podjetnico Annachiaro Danieli, ki jo dolžijo korupcije za pridobitev javne licitacije. „ Narodni dom! Tudi Slovenska skupnost podpira samostojno pobudo novinarjev Primorskega dnevnika za vrnitev Narodnega soma slovenski manjšini v Italiji, in sicer kot simbolično dejanje za vse, kar Slovenci upravičeno pričakujemo od italijanske države, tudi kar zadeva poravnavo škode, ki nam jo je prizadejal fašizem. SSk poziva tudifsvoje člane in somišljenike, naj se udeležijo^četrtkove skupne spominske svečanosti. Na 2. strani V Mavhinjah konec festivala V Mavhinjah se bo drevi s slovesnim nagrajevanjem konCal 1. zamejski festival amaterskih dramskih sku- V Tržiču dvojezični zapisniki Na priziv dveh avtomobilistov so tržiški občinski redarji poskrbeli za slovenski prevod zapisnikov o prometnih prekrških. - stran 8 Šesta zmaga Steffi Graf Nemka Steffi Graf je šestič osvojila turnir v VVimble-donu, ki velja kot neuradno svetovno prvenstvo na travi. V finalu je z 2:1 premagala Španko Arantxo SancheZ Stran 31 Indurain pokazal zobe Na kolesarski dirki po Franciji ima rumena majica po 7. etapi novega lastnika, Bruvneela, a Indurain je pridobil 50 sekund prednosti nad ostalimi favoriti. Stran 31 TAJNIK ZAKLJUČIL STRANKIN VSEDRŽAVNI KONGRES MILAN / AFERA D’Alema: DSL gonilna sila za preporod Italije RIM - Potem ko je VValter Veltroni v petek zvečer pikro zavrnil vse očitke, ki jih je Demokratični stranki levice in levi sredini naslovil Silvio Berlusconi, je tajnik Massimo D’Alema ob zaključku kongresa napovedal bodoče korake DSL in levosredinske koalicije. Ponovil je potrebo po dialogu z desnico, a le o tako imenovanih pravilih igre, medtem ko je glede vsega ostalega napovedal Berlusconiju in Gianfrancu Finiju pravo programsko in politično »vojno«. Ce je bila doslej ideologija glavno vodilo političnega (in volilnega) boja, bodo po novem prevladale ideje, programi in ljudje. D’Alema, ki je z Vel-tronijem in Romanom Prodijem veliki zmagovalec kongresa, je poudaril gonilno vlogo svoje stranke za vsestranski preporod Italije, »ki se mora čimprej spet vrniti v Evropo«. DSL nima in ne sme imeti hegemoni-stičnih teženj nad ostalimi levosredinskimi partnerji, ki se morajo zato čimprej združiti pod skupnim volilnim simbolom Prodijeve oljke. To ne pomeni, da se morajo zavezniki spojiti v eno samo stranko, različnost v enotnosti pa je pogoj, da bo lahko Prodi res premagal Berlusconija. Stranko komunistične prenove je D’Alema pozval, naj ne ovira Prodijevih naporov, ampak naj resno spodbuja soočenje v levičarskem gibanju. Ponovil je odprtost do federalizma, s katero si Massimo D'Alema zaključuje tematski kongres DSL (AP) DSL noče prikupiti Severne lige, ampak zato, ker verjeme v resno federalistično ureditev države. Odločno pa je zavrnil Berlusconijev in Finijev predlog za novo ustavo, ki bi na prvo mesto postavila neposredno izvolitev predsednika republike in vlade. S tem je dal razumeti, da ne bo vztrajal pri reformi volilnega sistema z dvojnim krogom, ki je v tej zakonodajni dobi v bistvu neuresničljiva. D’Alema je izrazil veliko zadovoljstvo nad potekom kongresa in tudi nad tem, kako so udeleženci dostojanstveno in umirjeno sprejeli Berlusconija ter konec konec tudi samega vodjo NZ Finija. Poudaril je, da bo DSL tudi v bodoče podpirala sodnike pri njihovih naporih za odkrivanje politične korup- cije, zavzel pa se je za strogo ločitev sodstva od politike. O datumu volitev je bil še dalje precej nedorečen. Povedal je le, da so volitve neizogibne, pred tem pa bo treba zagotoviti, da bo volilno soočenje kar se da demokratično in pravično. Pred zaključnim posegom D’Aleme je neapeljski župan Antonio Bas-solini pozval Prodija in DSL, naj se zgledujeta po demokratičnih županih velikih mest, ki so odraz levosredinskih koalicij. Generalni tajnik sindikalne zveze CGIL Sergio Cofferati pa je povabil parlament, naj čimprej odobri pokojninsko reformo, ki je sad sporazuma med Dinijevo vlado in sindikalnimi organizacijami. Prodija je opozoril, naj ne pozabi na doprinos sindikalnega gibanja. Prodi navdušil DSL »Oljka že pognala trdne korenine« RIM - Romano Prodi je navdušil kongres Demokratične stranke levice. Udeleženci so ga pozdravili z burnim ploskanjem in ga nato večkrat prekinili, posebno, ko se je direktno navezal na petkov govor Silvia Berlusconija, ki je, kot znano, povedal, da ne priznava Prodiju sebi enakopravno vlogo v boju za predsedstvo vlade. Levosredinski kandidat za premierja je bil zelo konkreten, od časa do časa tudi ironičen in zafrkljiv do voditelje desnosredinskega tabora. Prodi je ironiziral nad antikomunizmom, ki ga skoraj ob vsakem koraku razglaša Berlusconi, »ki si polni usta z liberistično politiko, njegova vlada pa ni izvedla niti ene pomembne privatizacije, da ne govorimo o ”anti-tru-stu“ in podobno«. Lastnika Fininvesta je primerjal z bivšim sociab-stičnim voditeljem Bet-tinom Craxijem, ki je dolgo let napovedal korenite reforme, s katerimi je le izsiljeval javno mnenje in politične zaveznike. O reformah pa ne duha ne sluha. Pohvalil je pogumno levosredinsko opcijo D’Alemove stranke in rekel, da oljka (volilni simbol, ki bo združeval levo sredino) dobro poganja korenine in si uspešno utira pot me ljudmi. Italija - je še poudaril Prodi - si resnično želi sprememb, a tudi normalnega in naravnega političnega soočenje, ki ga desnica ni znala (ali hotela) vzpostaviti. Podobno kot tajnik DSL, si tudi Prodi želi enotni volilni simbol, to se pravi oljko, za vso levosredinsko zavezništvo. Sodstvo ne sme biti odvisno od te ali one politične frakcije in ne sme posegati v politična dogajanja, zato mora ohraniti neodvisnost, ki jo jasno določa ustava. Prodi je pohvalil sodnike, ki so odkrili podkupninske škandale in ki so prekinili perverzne odnose med politiko in določenimi gospodarskimi krogi. Prodijev vladni program bo temeljil na družbeni in ekonomski pravičnosti, ki je desnica sploh ne jemlje v poštev, ker je v nasprotju z njeno politično vizijo. Veliko pozornost pa bo posvečal tudi reformi državnega aparata in federalistični ureditvi Italije. S tem je Prodi odprl pot dialogu s Severno ligo, katere voditelj Umberto Bossi pa se je odpovedal napovedanemu nastopu na kongresu DSL. Craxi naj bi bil ponaredil svoj potni list Bivši tajnik PSI demantiral domnevno skrivna potovanja v Italijo MILAN - Sodniki milanskega tožilstva sumijo, da je bivši socialistični tajnik Bettino Craxi poneveril svoj potni list, da bi prikril svoja tajna potovanja v Italijo. Zato je bil bivši italijanski premier vpisan v seznam osumljencev zaradi ponaredbe. Craxi je iz Hammameta demantiral, prav tako so demantirali njegovi italijanski odvetniki. Milanski sodniki so že maja lani zahtevali od Craxija, naj vrne diplomatski potni list, prejeli pa so ga šele pred kakimi dvajsetimi dnevi, ko jim ga je izročil nekdanji Craxijev glasnik Luca losi. losija so včeraj štiri ure zasliševali na milanskem tožilstvu, nato pa so tudi preiskali urad v Ul. Boezio v Rimu, kjer losi dela in ki naj bi bil nov Craxijev urad v primera, da bi se bivši premier vrnil v Italijo. Tu so našli še drugi potni list, ki pa je bil že zapadel. Dejansko so preiskovalci ugotovili, da so bili nekateri žigi na Craxije-vem diplomatskem potnem listu oddrgnjeni, zato so ukazali tehnično ekspertizo. 2e včeraj pa so nekateri dnevniki na tej osnovi poročali, da naj bi bil Craxi za časa svojega bivanja v Ham-mametu nekajkrat skrivaj potoval v Italijo. Kot rečeno, je Craxi odločno zanikal vest in potrdil, da se od maja lani ni premaknil iz Tunizije. Njegov odvetnik Giannino Guiso pa je novinarjem povedal, da ni šlo za noben poskus brisanja žigov, ampak da so bili nekateri žigi slabo Bettino Craxi (foto AP) natisnjeni in torej slabo vidni. Žig, ki je pritegnil pozornost preiskovalcev, je bil dejansko izstopni žig iz Mehike, kot naj bi pričalo dejstvo, da je tik ob nečitljivem žigu natisnjen vstopni žih za Mehiko. Guisa so novinarji tudi vprašali, ali bi bil Craxi pripravljen odgovoriti na vprašanja sodnikov iz Brescie, ki vodijo preiskavo o znanem telefonskem prisluškovanju na račun bivšega milanskega tožilca Antonia Di Pietra. Guiso j® zavrnil, da je Craxi že za časa procesa zaradi afer® Enimont zahteval, da bi lahko povedal svojo verzijo sodnikom, to pa p° mednarodnih pravnih kanalih, ki so v rabi v primeru zasliševanj oseb, ki živijo v neki drugi državi. Sodniki so takrat to možnost zavrnili, češ da je Craxi ita' lijanski državljan in bi s® moral javiti sodnikom' Vsekakor je odv. Guistj zagotovil, da je Cra*1 »vedno na razpolago«. NOVICE Sodnik Corrado Carnevale bo moral na zatožno klop? RIM - Namestnik tožilca Pietro Saviotti, ki vodi preiskavo o interesno prilagojenih sodnih razsodbah, je zahteval pregon zoper sodnika Corrada Carneva-leja (na sliki AP). To se je zgodilo že prejšnji teden, vest pa je prišla šele včeraj. Zahtevo, ki jo utemeljuje z obtožbo, da je Carnevale večkrat zlorabil svoj službeni položaj, je tožilec že poslal tudi višjemu sodnemu svetu in pravosodnemu ministra, da bi sprejela morebitne disciplinske ukrepe. Carnevale je vpleten v številne preiskave zaradi tega, ker naj bi na raznih procesih vsilil povolj-ne razsodbe za obtožence, ki so si sicer zaslužiti težke jazni. - Sodni ukrep proti prof. Antoninu Zichichiju RIM - Javna tožilca Roberto Cavallone in Anto-nino Vinci sta zahtevala sodni postopek proti znanstveniku Antoninu Zichichiju in bivšemu predsedniku dražbe Italsolar Renatu Scrima-gliu, češ da sta si skupaj z drugimi 28 osebami nezakonito prilastila velike denarne vsote na rovaš omenjene družbe. Znanstvenik je odločno zanikal svojo vpletenost v sicer resnične goljufije in naročil odvetniku, naj prijavi vse tiste, ki širijo o njem neresnične in obrekljive vesti. VRNITE NAM NARODNI DOM SSk poziva k udeležbi na četrtkovem shodu Pred 75 leti je gorel Narodni dom v Trstu. S tem se je pričelo najbridkejše poglavje v zgodovini primorskih Slovencev, pa tudi eno najtemnejših obdobij v zgodovini Evrope. Res je, da sta fašizem in nacizem 25 let pozneje gorela v požaru, ki sta ga bila sama zanetila, toda marsikatera rana, ki sta jih zadala, še danes ni zaceljena. V našem primeru je dovolj, da pomislimo na desettisoCe poitalijančenih priimkov. Zal pa moramo tricetrt stoletja po požigu Narodnega doma tudi ugotoviti, da italijanska država še vedno ni presegla negativnega zadržanja do svojih državljanov slovenske narodnosti. Nareše-na so temeljna vprašanja za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti, kar tudi škoduje mirnemu sožitju v našem prostoru in dobrososedskim odnosom s Slovenijo, predvsem pa predstavlja hud madež na italijanski demokraciji. V skladu z nakazanimi izhodišči SSk podpira samostojno pobudo novinarjev Primorskega dnevnika za vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji in sicer kot simbolično dejanje za vse, kar Slovenci upravičeno pričakujemo od italijanske države, tudi kar zadeva poravnavo škode, ki nam jo je prizadel fašizem. Naj omenimo le položaj na Goriškem, kjer so bili Slovencem odtujeni Trgovski dom in druge pomembne stavbe. SSk tudi poziva vse svoje elane in somišljenike, da se v Četrtek, 13. t.m. udeležijo skupne spominske svečanosti pred poslopjem Narodnega doma v Trstu. Naj to predstavlja korak k novi demokratični enotnosti, kakršno smo Slovenci že poznali zlasti v težkih Časih, preden so jo razbile razdvajajoče ideologije. POLEMIKA / POMOČ MATICE Lotizacija naj bo za vedno presežena V zvezi s stališčem, ki smo ga objavili v četrtkovi številki Primorskega dnevnika z naslovom »SSO noče biti podrejen partner«, smo prejeli naslednji dopis: Obžalujem, da Svet slovenskih organizacij moje odkrite besede ni razumel in jo celo razlaga kot žalitev in tako tudi reagira. Prepričana sem, da polemično reagiranje v zvei z reševanjem hude finančne stiske Primorskega dnevnika ne koristi nikomur, naspronto, šibi slovenske pozicije med Slovenci in Italijani, predvsem njihovo slovensko informacijsko dejavnost, kar bi lotizacija pol/pol, po mojem mnenju, le še poglobila. Zato ni delitve, je lahko samo sodelovanje. Ce tega ne zmoreš, potem poskušaj biti vsaj toleranten. Ce je to preveč, ne delaj tistega, kar ne želiš, da dragi stori tebi. Spoštovani, želim vam. da resnično in dokončno presežete lotizacijo na naše in vaše, na dobre in slabe in poskušate vsi, ne glede na zastopanost v Primorskem dnevniku pomagati, da se reši iz težav ter da ga skupno sooblikujete, da ohrani slovensko besedo in sporočilnost. Hkrati tudi želim in pričakujem, da enkratna, intervencijska denarna pomoč iz matične Slovenije ne bo motiv za razčiščevanje manjšinskih sporov, ki bi jih Slovenci v Italiji, ki že desetletja živita v pluralnem strankarskem sistemu in demokraciji, lahko reševali drugače in ob drugih priložnostih. Z željo, da je lotizacija za vedno presežena, Vas lepo pozdravljam. Jadranka Sturm Kocjan COL / MANIFESTACIJA MLADIH FAŠISTOV POD OBTOŽBO KORUPCIJE ANALIZA Spodletela provokacija pred obeležjem NOB Več policistov in karabinjerjev kot pristašev FdG Annachiara Danieli spet pred sodnike Trenutno je v hišnem priporu TRst - Kakih dvaj Pristašev mladins asisticne organizac 1 rpnte della Giovent ? ie včeraj dopold ^ ralo na Poklonu ] v repentabrf °bcini ter delilo lete ? odstranitev kamn P °SCe, ki spominja ' .a.korpus Poti osvoboditve T Manifestacija, Ce jo anko sploh imenuj |e Potekala brez inči bV’ judi zato, ker s< množ . nabinjerji m agei ‘‘“Cnega oddelka 1< . • ki so nadzorov ® vse potekalo °°f]šem redu. Sile f reda so tudi vi rftrazile kamnit I Shoda se nis S krajevni v MM-Nacionalnega ?Stva, ki je na Trž Popolnoma ohi .“OJo znano fasi: „ So- Prav tako ni 1 Pregled ezulsk j’ odvetnik ^ardos - u^rvu dal prv a odstranitev z ne Plošče. p.Pristaši »Froi ventil« so s ZovS? na f°ik 1. 1C1, kjer so se D M ‘ približ Podpisov pod Iji >• = katero °,blasti, da od P °sCo partizans ">•s l«m vp r® 0° na pribo cPeG,udaJePris!= Fašisti so se ponosno nastavili fotografu pred spomenikom (Foto Balbi/KROMA) VIDEM - Furlanska podjetnica Annachiara Danieli se je ujela v zanko, ki so ji jo nastavili karabinjerji, in se bo morala z drugimi šestimi osebami zagovarjati pred sodniki zaradi korupcije. Pet so jih aretirali, njej in sedmi pa dovolili stanovanjski pripor. Za Anna-chiaro, 48-letno lastnico podjetja Daneco, ki izdeluje prečišCevalne naprave in odstranjuje odpadke, so odredili hišni pripor. Preiskava se je začela novembra lani in podkupninsko afero pri oddaji del za gradnjo medobčinskega odlagališča odpadkov pri Vas tu (Chieti). V zadevo so vpleteni še 64-letni predsednik lacij-skega deželnega upravnega sodišča Raffaele luso, 50-letni bivši župan Vasta Antonio Prospero, 64-letni podjetnik Dante Di Marzio in 52-letni komercialist Emesto Talone (oba iz Chietija) ter 59-letni projektant odlagališča Be-nito Leoci, ki poučuje urbanistiko na univerzi v Bariju. Odlagališče so zgradili že zdavnaj s sredstvi iz evropskega sklada (20 milijard lir), a še ne deluje. Danielijeva in Di Marzio sta si zagotovila licitacijo tako, da sta med drugimi podkupila sodnika lusa, tedaj predsednika komisije za oddajo del. Annachiara je sestra znane podjetnice Cecilie in hci inž. Luigija Danie-lija, s pravico pa je imela opraviti tudi leta 1993, prav tako zaradi korupcije. Moscotelli bo jutri nasledil Cannarozza TRST - Jutri bo nastopil v Trstu novi vladni komisar in prefekt. To je Mario Moscatelli, ki je v zadnjih Časih služboval v Viterbu. Dosedanji prefekt Luciano Canna-rozzo, ki bo zasedel mesto generalnega inšpektorja na notranjem ministrstvu, se je ob odhodu zahvalil za sodelovanje vsem, s katerimi je vzpostavil spoštljiv odnos »ne glede na družbeni položaj, etnični izvor, politično usmeritev in versko opredelitev« ter zaželel uspešen in vsestranski razvoj mesta in pokrajine, ki ju zapušča. PROMET / NA MEJI BREZ VEČJIH TEZA V Zastoji na avtocesti VIDEM - Daljši prometni zastoji so včeraj dopoldne nastab na avtocesti pri Vidmu, pri vozlišču v bližini Palmanove, še zlasti pa na avtocestnem izhodu za Lignano. Promet je bil izredno gost predvsem zaradi vozil avstrijskih in nemških turistov, namenjenih v leto-višCarske kraje, pa tudi po nakupe v veleblagovnice pri Vidmu. Na odseku avtoceste med Trbižem in furlanskim glavnim mestom je prišlo do verižnega trčenja, pri katerem je bilo poškodovanih osem avtomobilov. Za potnike ni bilo hujših posledic, saj sta se samo dve osebi lažje ranili, promet v smeri od Avstrije proti morju pa je nekaj Časa povsem zastal. Zastoje so zabeležiti tudi pri Palmanovi, tako da se je zjutraj od Vidma proti vozlišču pri Palmanovi veC ur poCasi vila neprekinjena reka avtomobilov. Največ problemov pa je nastalo pred avtocestnim izhodom za Lignano: na sicer veC kilometrov dolgem izhodnem pasu ni bilo dovolj prostora za vsa vozila turistov, tako da so zasedla tudi glavni prometni pas, da je postal pravi prometni zamašek. Kljub posegu prometne policije se je upočasnil tudi promet v smeri Benetk. Gost promet se je odvijal ves dan tudi na Tržaškem, kjer na sreCo ni bilo pomembnejših prometnih nesreč in niti zastojev. Na mejnih prehodih s sosednjo Slovenijo so zabeležili veliko število tranzitov, nekaj kolon je nastalo predvsem pri Škofijah in delno na Pesku, vendar ni bilo daljših zastojev. Pri Bazovici je sicer na ostrem ovinku volvo zavozil v avtobus brez hujših posledic za potnike. Pobude proti rasizmu VIDEM - Vlak strpnosti, ki je pred dnevi odpotoval iz Aten proti Strassbourgu, se je včeraj ustavil v Vidmu. Mlade potnike iz raznih držav Evrope so sprejeli na sedežu pokrajinske uprave, kjer so jim izročili 3.000 podpisov pod peticijo proti rasizmu, ki so jih zbrali v Vidmu. O sodelovanju in boju proti rasizmu je 400 mladih razpravljalo včeraj tudi v San Giovanni al Natisone. Srečali so se z bosanskimi begunci in s predstavniki zidovske skupnosti. Morje je čisto, a pozor na alge TRST - Morje v Tržaškem zalivu je razmeroma Cisto, pozor pa na alge in na meduze, ki bodo lahko povzročale težave kopalcem. To ugotavlja raziskava biološkega stanja našega morja, ki sta jo vCeraj predstavila tržaški občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto in predsednik Laboratoria za morsko biologijo v Brojnici pod Križem Antonio Brambati. Laboratorij se zaradi hude finančne stiske nahaja v precejšnjih težavah, raziskavo pa je s prispevkom sto milijonov lir finansirala Občina Trst. Morje od Milj do Devina je torej dokaj cisto, »na preži« pa so alge in meduze, ki se žal znova pojavljajo v našem zalivu. Zaskrbljenost je za sedaj odveC - je dejal Brambati -, zaradi nekaterih vremenskih pojavov pa se zna položaj poslabšati. Laboratorij v Brojnici je vsekakor pristojen le za biološke analize vode, vse druge izvide pa opravlja Krajevna zdravstena enota. Laboratorij v Brojnici se je znašel v stiski, ker dobiva vse manj javnih podpor, za kar nosi največ odgovornosti Dežela, ki letos ni finansirala nekaterih raziskovalnih projektov. Tržaška ustanova se je morala tudi odpovedati sodelovanju s sorodnimi inštituti iz Slovenije in Hrvaške. Za to pa nosi krivdo rimska vlada, ki je v bistvu ukinila posebno državno ustanovo za biološko in ekološko kontrolo nad severnim Jadranom. CIVILNA ZAŠČITA / MEDNARODNO SREČANJE ČRNA KRONIKA / V BARKOVLJANSKEM KOPALIŠČU Prostovoljci in dresirani psi A1t*ST - v mladinskem domu tek ' Pri Proseku so se v pe- Sc 111 VCeraj na pobudo združenja O ats Amis mudili prostovoljni te Sl0 ^ Pripadniki civilne zašci-Il0 10 )e za mednarodno operativ-tUrl?reCanje, ki so se ga udeležili Hej1 Pr°stovoljci iz Slovenije, toc- pMlaM,Mar^ora’ *Z *rierisa v sl^l pobude izhaja že iz na-tect n sreCanja samega: »Interpro-teo rj5 sPoznaimo se bolje, da bo-vari .ali skupaj«. Gre za ust-take'6 v tržaški pokrajini v 8* Prijateljskega sodelovanja in vilf»ne pomoči na področju ci-e Zašcite, kakršno so že pred na Trbiškem ita- Kar la * vzpostavili 'Miški, slovenski sto .^.riovenski in avstrijski pro-ZaraH- ' tokratnem srečanju pa bilQ 1 or8anizacijskih težav žal ni rosk Prostovoljcev iz avstrijske Ko-^e. Čeprav so bili najavljeni. skun' ° s^ovenska kot furlanska vani 113 Sta sPec*alizirani za reše-zver 2 dresiranimi psi. V petek katp61 S° Priredili simulacijo, pri Ugjč1 ao dokazali, kako psi ClovekM o?- zasledii° pogrešanega »j2 /v, in osebe so se že zvečer al 8 tole« v bližnjih gozdovih, s° sprožili kmalu po.23. juri, psi so vse štiri pogrešance zasledili opolnoči, torej samo uro potem, ko so jih spravili na slea pogrešan-cem, in to v temi, na nepoznanem in gosto zaraslem območju. Srečanje se je nadaljevalo včeraj dopoldne, ko so se vsi prostovoljci iz Trsta, Pierisa in Maribora posvetili nekaterim nujno potrebnim delom v mladinskem domu Alpe Adria: na novo so uredili zunanjo električno napeljavo in kanalizacijo. Popoldne pa so skupaj z reševalci tržaškega RdeCega kriza pokazali skupini 50 mladih skavtov iz Milana, kaj vsega so sposobni dresirani psi pri reševalnih akcijah. ....... Rasistični napad na Afričana S čelado sta ga udarila po glavi - Moral se je zateči v bolnišnico Karabinjerji proti delu na črno TRST - Včeraj popoldne se je na terasi kopališč »Topolini« pri Barkovljah odvil izredno surov in nizkoten fizični napad: 27-letni Afričan je prodajal svojo šaro kopalcem, ko jo je ponudil nekemu dekletu, sta ga njena prijatelja grobo napadla in med drugim udarila s Čelado po glavi, da so nesrečnega Afričana morati odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržati na opazovanju zaradi udarca v glavo. Napadalca sta po tem »junaškem« podvigu pobegnila, zgroženi mimoidoči pa so poklicati policijo. Na kraj je prihitela izvidnica in sedaj je v teku preiskava. Stanovanjske miši na delu V zadnjih dneh je v Trstu strmo naraslo število stanovanjskih vlomov. Včeraj so policisti izslediti kar štiri tatice. 12-let-no Mileno S. in 14-letno Ceko N. iz romskega taborišča pri Vidmu je zasačila lastnica stanovanja v Ul. Crociferi 2, ko sta bezati, potem ko sta nasilno odprti vhodna vrata in odnesli nekaj zlatih predmetov. Pri sebi sta imeli tudi razne potrebščine za vlamljanje. Na kvesturi so ugotoviti, da so Mileno S. že 50 krat prijavili zaradi podobnih podvigov. Kmalu zatem so v Ul. F. S e vero ustavili drugi dve mladi Romki, ena od katerih je imela pri sebi novorojenčka, in jima našli izvijače, s katerimi sta očitno nameravali vlamljati v stanovanja. Zaradi dela na Črno so karabinjerji prijavili sodstvu štiri tržaške podjetnike.V zadnjih tednih so karabinjerji, ki so pred tem slediti posebnemu tečaju nadzomišt-va za delo, preiskali številne javne lokale in gradbena podjeta. V dveh primerih so bile na delu osebe brez ustreznega dovoljenja, v drugih dveh primerih pa so delodajalci krišili druge zakone o dela. Skupno so jim prisoditi 10 milijonov tir glob, enega od tujih delavcev pa prijaviti, ker je posredoval ponarejene osebne podatke. Ujeli so razpečevalca Prejšnji večer so se agenti letečega oddelka kvesture opaziti starega znanca policije Renata Filippija, ko je izročil mlajši osebi sumljiv zavojček. Ugotoviti so, da je šlo za heroin. 38-letnega Filippija iz Ul. Lorenzetti so aretirali in zaprli v koronej-ski zapor. Aretirali avtomobilske tatiče Včeraj zjutraj so policisti aretirati 21-letnega Luco Boschina iz Ul. Severi 6 in 23-letnega Luco Bencija iz Ul. Flavia 74. Ujeli so ju, ko sta kradla iz avtomobilov v Androni Ferriera. V Ul. S. Martiri pa so ujeti 32-letnega Massima Zulliana iz Ul. Colautti 4, ki je imel pri sebi vec predmetov, ki jih je malo poprej izmaknil iz pa-rikamih avtomobilov. NOVICE UPRIZORITEV »SREČANJA« OBISK REŽISERJA ROGERJA CORMANA _ Radijska oddaja o poletnih središčih Danes bo 12. uri bo po Radiu Trst A stekla tretja oddaja Na počitnice, ki jo vodi in pripravlja Roža Butinar. Prisluhnili boste otrokom, ki so preživeli svoje proste dni v poletnem srediSCu, ki ga je organiziral Dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta ter kratki informaciji skavtov za skavtski tabor jam-boriee, ki bo letos v Bovcu. Ponovitev oddaje pa bo v sredo, ob 8.10 uri. Tretja torkova oddaja ob 12. uri pa vam bo predstavila že znanega igralca na diatonično hramoniko Zorana Lupinca. Trije alpinisti v težavah Trije tržaški alpinisti - Manfredi Eriavez, Ezio Belli in Umberto Principe - so se znašli v težavah na gori Plagnis v Kamiji. Ker jih ni bilo na spregled od nikoder, so prijatelji obvestili reševalno ekipo iz Humina, ki se je takoj lotila iskanja in pogrešane tudi našla. Toda noč in krhljiva strmina sta presenetila tudi reševalce, ki so morali skupaj z rešenimi počakati, da se je zdanilo in da se je dvignil helikopter, ki jih je pripeljal žive in zdrave v dolino. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni ti. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG A/i bo lahko kdaj pozabila tak Božič? Na Opčinah - Trst draguljarna m malctlan NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 Diamant - za vedno. M. Caharija in L Bogateč v sredo v Lonjerju Predstavo prireja domače društvo Poslastica za ljubitelje filma Zanimiv seminar v Muzeju Revoltella Roger Corman med tiskovno konferenco (F. KROMA) Na veliko željo občinstva bodo v sredo, 12. julija ob 21. uri, na dvorišču društvenih prostorov v Lonjerju ponovno uprizorili igro »Srečanje«, v kateri z velikim uspehom nastopata igralca Miranda Caharija in Livio Bogateč. Igra, ki je bila gledališka uspešnica poletne sezone 1993, se torej ponovno predstavlja naši publiki in je lepa priložnost za vse, ki predstave niso še videli, da si jo ogledajo. Igra pripoveduje o srečanju Ane, ki je bila v mladosti varietejska plesalka in je danes kuharica, z Rudijem, natakarjem in angažiranim političnim aktivistom, o njunih življenjskih prigodah, njuni krhkosti in osamelosti, hkrati pa govori tudi o širšem, globljem zgo- dovinskem spominu naših ljudi. V igri se prepletajo resni in humorni toni, ki ji dajejo prav poseben Car. Avtor Mario Uršič je letos igro še posebej priredil v tržaški dialekt. To je nedvomno zanimiva in originalna gledališka pobuda, o kateri se bo govorilo v prihodnjih dneh, ko bo v italijanski verziji doživela svojo premiero. Predstavo - tokrat seveda Se vedno v slovenskem jeziku - prireja domaCe kulturno društvo Lonjer-Katinara, ki želi tudi s to pobudo popestriti kulturno dogajanje v vasi. Prireditev bo ob vsakem vremenu, saj lonjerske vaške organizacije končno razpolagajo s primernim pokritim prostorom. Predvčerajšnji in včerajšnji tržaški obisk ameriškega režiserja in producenta Rogerja Corma- na, je navdušil tukajšnje ljubitelje filma, ki so se v velikem številu zgrnili na včerajšnjem večernem Ipe PREDSTAVILI AVTOBUS S SILHUETAMI ARHITEKTONSKIH PRIVLAČNOSTI Svojevrstna zamisel ACT Pred mestno hišo na Trgu Unita so vCeraj predstavniki avtobusnega podjetja ACT pokazali javnosti prva avtobusa (foto KROMAjbrez običajnih reklamnih panojev.Eden je porisan z mnogobarvnimi silhuetami znamenitih arhitektonskih značilnosti Trsta, na drugem pa je resda plačana reklama, vendar pisano naslikana in še to samo za enega naročnika. Gre za novost, ki utegne šokirati v filistrstvo in provincializem zazrte občane, ki pa kljub svoji pomenski obrobnosti lahko prinese mestu, Ce že drugega ne, vsaj nekaj vedrine, ki jo bi bilo treba v še večji meri vnesti tudi v krajevno družbeno in politično življenje. Ce se bo pobuda obnesla, bodo poslikali se druge avtobuse. sreCanju-seminarju v avditoriju Muzeja Revoltella, marsikdo pa se j6 prikradel tudi na opoldansko tiskovno konferenco na sedežu Leto-višCarske ustanove. Corman, ki velja za starosto ameriškega neodvisnega filma, kralja žanrskih »B movies«, avtorja edinstvenih ekranizacij Poejevih srhljivk, ustvarjalec-pri katerem se je začela umetniška pot marsikatere poznejše velike hol' lywoodske zvezde in k* zna v filmu združiti avtorske nuje s podjetniškimi zahtevami filmanja. je sploh zelo priljubljen pri filmskih kritikih, na naše mesto pa ga veze dvakratno sodelovanje na festivalu znanstvenofantastičnega filma, ki oj ga v Trstu marsikdo žele1 obnoviti. Srečanje z Rogerjen1 Cormanom spada v niz pobud za pobližno spoznavanje s filmskimi avtorji, ki jih je začela izvajati La Cappella Un-derground. Ameriški n1' mar je tako spregovoril o svojem delu, o razlogih-zaradi katerih se v zadnj' nem Času zlasti posveča producentskemu delu in manj režiji (v Četrtek s° predstavili tudi njegov zadnji film Frankenstejn Unbound iz leta 1990, k1 je v Italiji izšel samo na video kaseti), o distribucijskih težavah za film6 neodvisnih producentskih hiš, zlasti pa ° svojem novem načrtu-19 zadeva ustanovitev filn3' skega studia na Irskejjj na podlagi olajšav, ki j1*1 predvideva Evropsk3 unija za manj razvita jj1 deindustrializirana oO' fHnV SEPTEMBRA BO TUDI FESTIVAL NEOBIČAJNA PROMETNA NESREČA S časnikarjem Maranzano v svet bele in črne magije Naslovnica knjige Na gradu pri Sv. Justu so včeraj predstavili knjigo o beli in Črni magiji, ki jo je spisal novinar dnevnika II Piccolo Silvio Maranzana, izdala pa založba Danubio. Gre za dragocen prispevek k spoznavanju podtalnega sveta, v katerem se med racionalnim in neracionalnim giblje skorajda poklicno, Ce smemo tako izraziti, 300 Tržačanov, medtem ko je število »simpatizerjev« desetkrat višje. Knjiga (115 strani, 15.000 lir) zajema pet poglavij o Čarodejih, Čarovnicah, hudičih, prikaznih in nezemljanih, opremljena pa je s številnimi fotografskimi posnetki kraskih vrtač in dolin, v katerih se je v zadnjih nekaj desetletjih razvila dolga vrsta Črnih maš in podobnih vragolij, kakor tudi predmetov, ki jih uporabljajo pri takšnih obredih, ter subjektov in objektov le-teh. Hkrati s knjigo pa so predstavili tudi festival »od okultnih ved do magije«, ki bo na gradu od 5. do 12. septembra (vsak dan od šestih zvečer do enih zjutraj naslednjega dne). Poleg fotografske razstave Marina Sterleja in tematskega semnja bodo na sporedu glasbene prireditve in degustacija vin iz vse dežele »v brk provincialnosti«. Rešilec čelno v gasilce Vozili sta hudo poškodovani, potniki pa so se samo lažje potolkli Včeraj popoldne, nekaj minut pred 18. uri, sta Čelno trčila rešilec Rdečega križa in vozilo gasilcev. Rešilec je bil namenjen z najvecjo hitrostjo proti Stari Istrski ulici, da bi pomagal človeku s hudimi dihalnimi problemi, vozilo gasilcev pa proti Ul. Fabio Severa, kjer je nastal manjši požar v stanovanju. Ko so gasilci zavili z Ul. Čampo Marzio na Ul. Alberti, ki pelje mimo Parna v predor proti Tr^j Vico, je z druge smeri pripeljal rešilec-je ravnokar ptrehiteval. Čelno trčenj® > bilo silovito, na sreCo pa ni bilo hujs®^ tako gasilci kot zdravstveno osebje so ^ samo potolkli, vozili so morali odp®1) z žerjavom, promet pa je zastal dalj ca ’ ker se je po asfaltu razlilo olje in ben® (Foto Balbi/KROMA) ^FESTIVAL DRAMSKIH AMATERSKIH SKUPIN V Mavhinjah zadnje dejanje Danes zvečer na sporedu nagrajevanje 5 podelitvijo nagrad in >LiZ-nani se bo drevi vključil v Mavhinjah Pr-1 zamejski festival ama-erskih skupin, ki je po-®kal v organizaciji Sport-0-kulturnega društva arovlje-Mavhinje, pod Pokroviteljstvom Občine avin-Nabrezina in v so- 6 o vanju z Zvezo slo-easkih kulturnih druš- ®.y in Primorskim dnev-iakom. Naj zapišemo nekaj Splovitev pred nocoj-.a)° podelitvijo nagrad . Priznanj. Predvsem ^'smo še zapisali, da je j,j ovno stran brošure, .s° jo organizatorji Pripravili z imeni igral-ey in sodelavcev pet-alstih predstav ter s po 0 fotografijo za vsako astopajoco skupino, Popravila umetnica Ve-? a Benedetic. ki je lepo to'v V ta sv°j projekt • kar so so organiza-r)i želeli: domači cerk-p®1?1 z.vonik, drevo pred oi i° in še kratek po-8ledna vas. j e enkrat bi se želeli . Ustaviti na občinstvu, sk i Polnoštevilno obi-5,, .o vse predstave - in m jila bilo malo. Vse edstave pa so bile vred-. ogleda, Ce so se orga-(j.z.atorji tako zelo potru- I feslivlUSPeh tega prve.ga np, dla' gre seveda njun Tar Pohvala in zahvala. sj "pj za njimi pa za-]n žli° pohvalo in zahva-v Vsi hsti, ki so iz večera Dr jCer sPremljali po dve rR6 v Podjetju) - 50 ur ' hgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REC) ■ 40 ur | tehnike prodaje - 30 ur * angleščina za poslovno uporabo - 80 ur * varnost in higiena na delu - 20 ur * ^Ofketing v zunanji trgovini - 20 ur * degustacija vin in poroke vino-hrana - 40 ur | biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur | upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur * vinogradništvo in tehnike kletarstva - 50 ur Psovanje in podrobnejše informacije 0 'h julija t.l. na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72, te1, S66360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 0 l3-00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Km«tki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. da sta se kar dva nastopajoča poškodovala nekje v Venetu. Sprva smo gojili upanje, da niša zadobila hujših poškodb in da se bo vsaj eden toliko opomogel, da bo lahko stopil- na Mavhinjske »deske«, drugo vlogo pa bi nekako nadomestili, pa se ni dalo. Tudi v manjši zasedbi ni šlo, ker so prizori med sabo povezani. Lepljenka je bila skupinsko »zgrajena« pod umetniškim vodstvom Draga Gorupa. Lepljenka »J’en še smua lete« je bila uprizorjena kar osemkrat v razhčnih krajih in se jo je ogledalo okrog 550 gledalcev. Na prvi seji in hkrati ustanovitvi Skupine Rovte-Kolonkovec, ki šteje 15 članov, je bilo predlagano in sprejeto, da se vsaj v tej obliki ohranja domače narečje. Društvo in dramska skupina se iskreno zahvajujeta KD Tabor, Viktorju Sošiču, Andreju Stekarju in ZSKD. Zahvala gre tudi vsem, ki so pripomogli, da je igra uspela. Navdušenim članom SKD Cerovlje-Mav-hinje iskreno čestitamo za velik uspeh, Vitku in Davidu pa voščimo, da bi čim-prej okrevala. (DV) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 9. julija VERONIKA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 17.43 in zatone ob 3.20. Jutri, PONEDELJEK, 10. julija AMALIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,6 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, veter jugovzhod-nik 21 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje rahlo pooblaceno, temperatu- ŠKD CEROVLJE -MAVHINJE Tl Zamejski festival amaterskih dramskih skupin DANAŠNJI SPORED: od 20. do 21. ure - glasovanje za nagrado občinstva: ob 21. uri - slavnostna podelitev nagrad. Sledil bo prizor nagrajene predstave Večer bomo zaključili ob veseli družabnosti. SKD Cerovlje-Mavhinje vabi vse nastopajoče, da se večera gotovo udeližijo. POLETNO SREDIŠČE SKLADA MITJA ČUK Julij - avgust ponedeljek - petek od 8. do 13. ure brez kosila Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. FC PRIMORJE priredi danes, jutri in 14., 15., 16., 17. julya ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU Vsak večer ob 20.30 ples s sledečimi ansambli: danes, z Zvezdami, jutri s Happy day, v petek, 14. t. m. s Status Sym-bol, v soboto, is. t. m. s Sound, v nedeljo, 16. t. m. ob 18. uri koncert Godbe iz Proseka in nato ples s Keydea ter v ponedeljek s Happy day. Odprtje kioskov ob 17. uri Specialitete na žaru in domače vino Vabljenil ra morja 19,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Emiliano, Virginia in Veronica Monti, Lorenzo Andreoni, Lorenzo Umer, Enrico Armenia, Sanja Valente, Stefano Auber, Martina Campagnaro, Emanuele Biasiol, Yuri Barbana, Giulia Galimberti, Diego Seguenzia. UMRLI SO: 70-letni Guido Nimis, 80-letna Alba Manzo-ni Dupli car, 67-letna Concet-ta Chisari, 74-letni Emilio Gotti, 84-letni Amelio Ponto-ni, 84-letna Amalia Dodich, 64-letna Nella Cumer in 43-letni Livio Donati. OKLICI: trgovec Giorgio Iride in trgovka Alessandra Micatovich. USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. hJ PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Jutri, bo SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA TRŽAŠKA POKRAJINA obvešča elane Pokrajinskega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 10. julija 1995, ob 19.30, v Trstu, v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20/n. natopilo v Prečniku, ob 20.30. Vabljeni! V MAVHINJAH je v sklopu Festivala amaterskih odrov odprta RAZSTAVA UMETNE OBRTI Pavla Hrovatina, Bogomile Doljak in Andreja Merviča vsak veCer od 19. ure dalje do vključno 9. julija. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob svoji 100-letnici, v sredo, 12.t.m., ob 20.30, v Prebene-gu koncert GODBE iz RIC-MANJ. Vabljeni! SD PRIMOREC - Trebče prireja 15.-16. in 22.-23. t.m. vsakoletni praznik Športa na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobrozaloženih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. V Četrtek, 13. t.m., bo začel turnir v malem nogometu za 2. Trofejo Gostilne-piz-zerie Veto. SK DEVIN prireja 15., 16. in 17. t.m. v Nabrežini Športni praznik ’95. V soboto, 15. t.m., bo ex tempore-briskola Na ekonomski fakulteti je diplomiral Walter Stanissa Čestitajo mu bratranci, sestrične, tete in strici Na tržaški univerzi je iz tujih jezikov in književnosti z odliko in pohvalo diplomirala Sandra Foraus Čestitajo ji starši, setra in noni in Godba na pihala iz Nabrežine. Ples s Krti. V nedeljo, 16. t.m., tekme MTB in tek v cross-u. Ples s Krti ter velika nagradna tombola. V ponedeljek, 17. t.m.,razne igre in ples s Status symbol. Vsak večer dobrozaloženi kioski in domača kapljica. S ČESTITKE Danes nas SALVO svoj rojstni dan slavi. Se mnogo zdravih in veselih dni mu želimo iz družine vsi. Včeraj sta stopila na skupno Zivljensko pot li Valentina in Mauro Vse najboljše jima Ze-Zbor Jacobus Gallus Veselim se s stabo draga dr. Alenka Obad Obenem ti iskreno čestitam in ti želim Se veliko nadaljnih uspehov nona Marica Svetovalska skupina SKUPAJ - INSIEME Občine Zgonik iskreno čestita Alenki Obad ki je uspeSno doktorirala na ekonomski fakulteti v Trstu. Na ekonomski fakulteti je uspeSno doktorirala Alenka Obad Čestitajo ji mama, tata, Jana in Boris C/3 LEKARNE NEDELJA, 9. julija 1995 lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 - Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. •NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Od PONEDELJKA, 10. , do NEDELJE, 16. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujneješ primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unitš dTtalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita dTtalia 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE- Varno enostavno donosno Novost! HRANILNA PISMA z indeksiranim donosom in tromesečnim izplačilom obresti. Nominalna obrestna mera 9,50% Čisti letni donos 8,364%) V pis hranilnih pisem TKB z indeksiranim donosom zagotavlja varnost pri varčevanju in ugodno obliko naložbe. S to pobudo želi banka zagotoviti svojim strankam realni donos, ki krepko presega samo ohranjanje realne vrednosti vloženih sredstev. Obrestna mera je vezana na medbančno tržišče, s tromesečnim prilagajanjem srednji vrednosti indeksa RIBOR (85% medbančne obrestne mere), kar v sedanjih razmerah zagotavlja dober zaslužek pri kratkoročnem varčevanju. Za vpis prvega kupona z donosom 9,50% in 24 in 36-mesečno zapadlostjo imate čas do 30.9.1995 D/"'ll/n BANOV Dl CREDITO Dl TRIESTE DVIInD tržaška kreditna banka SEDEŽ: Tel. 67001 • Ag. Stara Mitnica: 040/63631 Ag. Rojan 0401411611 • Ag. Donijo 0401831131 ŠPORTNO ZDRUŽENJE organizira Se danes na športnem objektu na Padričah ŠPORT in ZABAVO z raznimi turnirji in tekmovanji. VeCere bodo popestrili ansambli: HAPPY DAV, KEVDEA, STATUS SVMBOL in ALESSANDRA E IL QUARTETTO EDERA. Vabljeni! ASSOCIAZIONE SPORTIVA ^piO/j ŠPORT IN PRIJATEUSTVO ŠPORTNO ZDRUŽENJE ^ ŠPORT E AMICIZIA SV. IVAN, PODLONJER LONJER, KATINRA Prireja v BAZOVICI danes in 15., 16. julija PRAZNIK ŠPORTA Kioski bodo delovali od 18. ure dalje - Ples Igrali bodo: LONG 2LUNK, GLI ASSI S 1. julijem je odprt Kmjš 6J'j 'IbjiJZMM družina Škerlj - Tomaj 53 Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah Na željo večje skupine tudi ob drugih dneh z predhodno najavo. Tel. 00386-67-65271 EMMEGIsdt Vam ponuja v mesecu juliju montažo satelitskih anten s popustom 15%. V popustu je vključena montaža TV antene RAI 3 - slovenski program. Prosek, 101 - Trst Tel. 040 - 251371 RAI 3 - slovenski program Vidljivost na Krasu vam omogoča TRGOVINA ELEKTRO-TV A. COLJA - Kontovei 134 Tel. 225471 s prilagoditvijo TV - antene z minimalnim stroškom IL MERCATONE TRIESTINO VSE ZA VRT, KAMPING IN PLAŽO Predmeti za dom in gostinstvo (posode, kozarci, deske za likanje, stojala za sušenje perila, itd) Velika izbira israč in raznovrstne plastike konkSn^ehah TRST, ul. Brigata Casale 11 - Tel. 816215 EDIM/02 MESEC KUHINJE * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE ffl EDI MOBIL) - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 GRATTAROLA POfflSTVO Z DOLGO TRADICIJO KD Lonjer-Katinara prireja v sredo, 12. t. m., ob 21, uri na dvorišču društvenih prostotov v Lonjerju gledališko predstavo srečanje Igrica: Miranda Caharija in Livio Bogateč Avtor in režiser Mario Uršič. Vabljeni/ PARK GLOBOJNER Padriče V četrtek, 13. julija, ob 21. uri igra skupina Vsak dan delujejo dobro založeni kioski KINO ARISTON - 21.30 »Rive-lazioni«, r. Barry Levinson, i. Michael Douglas, Demi Moore, Donald Sutherland. ENCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »II delta di Venere«, prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR AZZURRA-18.20, 20.20, 22.00 »Prisedla, la regina del deserto«, r. Sam Elliot, i. Terence Stamp. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Azione mutante« r. Pedro Almodovar. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgu- NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La voglia e il vizio«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Morti di salute«, r. Alan Parker, i. Anthony Hopkins. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Un eroe borghese«, r.-i. Michele Placido, i. Ricky Tognazzi, Laura Bet-ti. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Ed Wood«. r. Tim Burton, i. Johnny Depp, Martin Landau. §_____________IZLETI SPDT prireja izlet 15. in 16. t.m. na Kriške pode z vzponom na Škrlatico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Za prijave in pojasnila telefonirati na št. 213701 ali 765209 (Stojan Bolčina). KRUT obvešča da je odhod avtobusa na Mali Lošinj v jutri, ob 6.30 s trga Oberdan in ob 6.45 iz Bazovice pred pošto. 3 ŽOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje na zapadlost naslednjih časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. št.185 iz dne 30.5.1995 - različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve učnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - učno osebje: ot. vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za učno osebje višjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno učno osebje D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča učno osebje nižjih in višjih šol, da bodo 17.7. ra-zobešene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu, začasne pokrjinske lestvice za opravljanje suplenc. Prosilci imajo pet dni časa za morebitni priziv. ^3 OBVESTILA GLASBENA MATICA TRST - Sola "Marij Kogoj”. POTRJEVANJE IN PREDV-PIS za šolsko leto 1995/96. Prijave sprejema tajništvo -Ul. R. Manna 29, tel. 418605 do 28. julija od 10. do 12. ure, vsak dan razen sobote. KD SKALA iz Gropade organizira poldnevni tečaj od 8.00 do 13.00 učenja ritma skozi gibanje od 17. do 28. t.m. za osnovnošolske otroke. Za informacije telefonirajte na št. 226332 (od 18.00-19.30). PRAZNOVANJE Cirii-Metodove nedelje na Vejni, ob 17.30 novomašno slavje g. Roberta Ušaja, ob sodelovanju zlatomašnika Stanka Janežiča in dveh biseromaš-nikov Franca Malalana in Stanka Žerjala. Poje cerkveni pevski zbor iz Mačkolj. Na Vejno vozi avtobus iz trga Oberdan ob 16.30; z Vej-ne zadnji avtobus ob 19.20. Vabi apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu. POHIŠTVO zaradi prenovitve prostorov RAZPRODAJA S SE VIŠJIMI POPUSTI NA RAZSTAVLJENI OPREMI DO 80% pohitite - zadnji dnevi Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 MALI OGLASI SPEDITERSKO PODJETJE zaposli takoj uradnika/co. Pogoji: višješolska izobrazba, raba računalnika, opravljena vojaščina, znanje slovenščine, italijanščine in srbohrvaščine, prednost z izkuš-najmi. Osebno ali poslati "curriculum” na naslov: ■ BARI ■ 29 57 7 44 30 CAGLIARI 67 65 79 47 80 FIRENCE 65 36 63 55 41 GENOVA 51 16 79 67 28 MILANO 14 23 4 55 71 NEAPELJ 36 23 70 2 42 PALERMO 52 81 9 14 34 RIM 21 16 26 80 37 TURIN 81 86 43 58 12 BENETKE 19 65 ENALOTTO 20 50 48 1 2 2 XIX X i KVOTE 12 39.289.000 11 1.817.000 10 151.000 2 1 1 1 Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure Katalan Spedizioni - mejni prehod Škofije (Rabuiez) 34015 Milje. VODILNA KOMERCIALNA DRUŽBA išče sodelavce z lastnim prevoznim sredstvom za organizirano in donosno prodajno dejavnost na območju Krasa in mestnega središča v Trstu. MoZnost stalne zaposlitve. Pisati na: Publiest Ul. Mon-tecchi 6 Trst pod šifro ”AL. AS.” PODJETJE išče obrtnika ali industrijski obrat za montažo električnih kompresorjev. Zagotovljeno stalno delo. Ponudbe poslati na : Publiest, Ul. Montec-chi 6 Trst, pod šifro "Kompresor”. PRODAMO privatno v okolici Gabrovca vilo novejše gradnje z velikim vrtom. Telefon 948664. DAJEM v najem malo opremljeno stanovanje na Krasu. Tel. 327488. PRODAM dve peči na drva z možnostjo priključka na centralno gretje. Telefon 228547. KUPIM lesenega gugal-nega konjička. Tel. (0481) 81314. IŠČEM v najem vinograd tudi večje površine; zajamčena resnost. Telefon 0368-285679. PODARIM bi dvomesečne psičke; mati rotvveiler, oče ovčar. Telefon 211733. RAZPRODAJA pohištva in sedežnih garnitu popusti od 40 do 80% na razstavljeni opremi, samo še nekaj dni. Pohištvo KorsiC, tel. 54390. PRODAM, zaradi selitve, Renault 5, letnik 83, v dobrem stanju. Telefon 225797 ob uri kosila. PRODAM 2-sedežni fiat x 19, 1500, sive barve, letnik ’80, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 220804 ČEBELAR A. Maar, Boršt 4, tel. 228949 ima med. Ugodno proda novo motorno žago Alpina40. IZOBRAŽENA upokojenka dobi zaposlitev part-time. Telefonirati lastniku Palače hotela v Gorici tel. 82166. OSMICO je v Mavhinjah odprla Norma Gabrovec. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICA je odprta v Sa-bličih (Jamlje) v novi kleti pri Virgilu Radetiču. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICA je osprta še danes pri Magdi in Slavku Škerlj v Zgoniku 15/a. OSMICO je doprl Joško Colja, Samatorca 21. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski dre v. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ZAHVALA Hči Francesca Cecchi (Franz) se zahvaljuje vsem, ki so z njo sočustvovali. Trst, 9. julija 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega sina in brata Egona Danieli se iskreno zahvaljejemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, darovalcem cvetja, g.J. Špehu, dr. Šuligoju, pevcem ter vsem, ki so ga pospremili k večnemu počiku. Kontovei, 9. julija 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Lojzeta Berceta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo g. Z. Strublju, g. F. Pohajaču in vsem duhovnikom, ki so skupno darovali sv. maso. Nadalje prisrčna hvala prof. L Artaču in dr. D. Legiši za tople poslovilne besede in pevskemu zboru za občuteno petje. Svojci Opčine, 9. julija 1995 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega predragega in ljubljenega moža in očeta Bertota Olenika se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, nosilcem krste, darovalcem cvetja, cerkvenemu zboru, članom in zboru Primorsko, posebno pa vsem vaščanom, ki so nam stali ob sUani v teh težkih Uenutkih. Žalujoča družina in ostalo sorodstvo. Mačkolje, 9. julija 1995 1988 1995 7 let je že odkar te ni več med nami Roberto Perosa toda si vedno v naših srcih. Mama, očka ter svojci Ferlugi, 9. julija 1995 Mnogo prezgodaj ]e svojo življensko pot skle-nila naSa predraga žena. mama, hči in sesUa Andrejina Maver por. Perčič Pogreb bo v torek, d-julija, ob 10.30 iz mrtvaS' | niče glavne bolnišnice v ul. Pieta v šempolajsk0 cerkev. Za njo žalujemo: mož Jože, sinova Marko in Ivan, mama Viktorija, brat Marij ter drugi sorodniki- Trst, 9. julija 1995 Ob izgubi drage An-drejine Maver - Perčič ti' reka svojcem najglobl)6 sožalje prijateljica Magda Tomažič Dne 30. junija je v j Splitu preminil Ivan Gruden (Nini) bivši raznašalec Prim01 skega dnevnika v Na brežini. Pokopan je bil 4. juli)3 j na Braču. Žalostno vest sporoča žena Darinka, nečakinje in sorodniki i Nabrežine MaSa zadušnica bo 1 ’ julija v nabrežinski cer*1 vi. Nabrežina, Split, 6-julija.1995 ZAHVALA Družina Brunota Kuk se zahvaljuje vsem, k* s° počastili njegov sporni11, Opčine, Prečnik 9. julija. 1995 ZAHVALA Ob smrti Brunota Kuk se Savina zahvalju^ vsem, ki so z 111 sočustvovali. , Sempolaj, 9. julija. I9® (Pogrebno podjetje Zim0*0 ZAHVALA Ob izgubi dragega Milkota Križmančiča se toplo zahvaljuj6^1 vsem, ki so z nami so stvovali. Posebna zah''® g. župniku, Mariji Mn ^ vic za njen govor, da ^ valcem cvetja in vseI1'|j1ji so ga spremili na za° poti. Svojci Gropada, 9. julija STRANKE / SPOR MED KOMUNISTI Mestni krožek SKR v Gorici ima dva tajnika Čeligoj ne priznava Romana Stranko komunistične Prenove v Gorici je zajel P°liticni vihar. Pred nevi je skupina elanov k Podporo pokrajinskega v°dstva sklicala kongres Soriškega krožka SKP in ^-Volila njegovo vodstvo. °da dosedanji tajnik . tanko Maligoj se ne da ie včeraj dostavil ti- 5 . ostro izjavo, ki jo po Njegovih zagotovilih Podpirajo štiri petine go- rskih elanov stranke. Maligoj trdi, da kongresa sPloh ni bilo. V sporočilu, ki nam ga 6 o°vo vodstvo goriške-8a krožka SKP poslalo te 111 - piše da je kongres ostne sekcije potekal oljavno, da so na njem rh prisotni deželni taj-i Gianluigi Pegolo, Pokrajinska tajnica Licia ^ orsolin in predsednik polnega nadzornega oboja Armando Da °nte. Po razpravi so bi-a na vrsti volitve. Izvo-r so nov upravni in j^Zorni odbor. Upravni o or sestavljajo Orietta rasselli, Stefania Era-(j .0, Sergio Ivanov, Clau-10 Lorenzon, Laura orni, Lidia Princi in ti i.*0 Romano, ki je di novi tajnik goriške-krožka. Nadzorni ' _ 11V in Damjan r l °žlc- Upravni odbor P Sestajal vsako sre .p 20.30 na sedežu ravniku. Kongres je 1 sPrejel politični dol . ont, s katerim stran ,fa2a upanje, da bi jfdbolj vključila v c ,vd°. mladinsko oodnsko okolje nasplc n fža tudi zadovoljst d prisotnostjo stran ed občani slovens narodnosti v Gorici. Ceraj pa smo dob dotemicen odgovor r potnikov, ki ug dajo, da se je v javr »pojavila napačna r st, da naj bi se bil odvijal kongres mestnega krožka SKP v Gorici«in da»se celo govori, naj bi bil imenovan nov tajnik, ki naj bi kot prvo stvar zavrnil heretično politično zavezništvo s progresi-sti, ki edino - b ogne j daj! - lahko reši Gorico nesposobne in dušeCe desničarske okupacije«. V resnici, trdi skupina, ki se sklicuje na dosedanjega tajnika Maligoja, je jamstveni odbor odložil kongres goriskega krožka do razrešitve nekaterih disciplinskih vprašanj, kot izhaja iz izjave, ki so jo podpisale Štiri petine goriskih elanov stranke. Prav ta izjava je nenavadno ostra do pokrajinskega vodstva, med vrsticami pa cika na deželnega svetovalca Antona-za, ki naj bi bil pravi navdihovalec zamenjave. Vodstvo naj bi uvedlo disciplinski postopek proti dosedanjemu tajniku v Gorici z namenom, da bi pogojevalo izid kongresa. To potezo ocenjujejo podpisniki kot neupravičeno vmešavanje, ki ga pripisujejo dejstvu, da so v»SKP vstopili mnogi elementi, ki so tuji komunistični tradiciji, vajeni sektaškega in manjšinskega političnega delovanja, v katerem prevladujejo intrigant-svo in medosebni spori«. Govorijo celo o»neo-fevdalnem sistemu inve-stitur«, o vsiljevanju odločitev z vrha in zahtevajo naj spor razreši deželni ali, Ce potrebno, državni jamstveni odbor. Kongres goriskega krožka, zaključujejo Maligoj in elani goriskega jamstvenega odbora, pa bo, ko bo to odločil legitimno strankino vodstvo, odprt bo vsem in o njem bodo vsi elani pisno obveščeni. GLASBA / ZBOROVSKI NATEČAJ SEGHIZZI V folklornem petju končno 1. nagrada Dobil jo je mladinski zbor "Kamer" iz Rige -Mariborski zbor "Canticum" 3. med desetimi Na zborovskem natečaju Seghizzi so vCeraj končno podelili tudi prvo nagrado in sicer zboru Kamer iz Rige (Latvija), ki je po dveh tretjih nagradah v polifoniji zmagal v folklornem petju s 94.20 točke. Na drugo mesto se je uvrstil ruski zbor Anastassija iz Rostova (89, 90), na tretje “Canticum” iz Maribora (88, 20), na Četrto “Bardos Lajos” iz Debrecena (Madžarska), na peto “San Ignacio” iz San Sebastiana (Španija). NateCaj se je sinoči sklenil s slavnostnim večerom, nagrajevanjem in nastopi zmagovalcev v narodnem petju. Zmagovalce v polifoniji so nagradili že predsi-noci, ko je nastopil tudi mednarodni mladinski orkester VEM pod vodstvom Igorja Kureta (na sliki - Fotostudio Reportage). V Gradežu zares zanimiva razstava o preteklosti železnic Ko po glavni cesti iz Cervinjana vozimo v smeri Gradeža, bomo v kraju Belvedere, zadnjem naselju na kopnem pred laguno, nedaleč od Ogleja, na levi strani lahko videli majhno stavbo, ki nas spominja na železniško postajo. Do tja je bila že v avstrijskih Časih iz Cervinjana speljana železnica, potniki so tja z vlakom prihajali iz vseh dežel cesarstva, v Belvederu so stopili na ladjico, ki jih je popeljala v že takrat znano obmorsko letovišče. Vlaka danes ni veC. V spomin na takratne Čase so v Gradežu priredili razstavo o vožnji z vlakom na prelomu 19. in 20. stoletja. Odprta je v stavbi znotraj Parka rož, nanjo opozarja velik plakat s podobo izvošeka na kolodvoru na Dunaju. Razstavo je na pobudo založbe Laguna, ki je izdala tudi ličen katalog, priredila leto-viSCarska ustanova. Razstava je zares bogata, na njej je tudi precej slovenskih eksponatov. Gre za razglednice postaj ob železniških progah z Dunaja skozi Slovenijo do Trsta kot tudi na takoimeno-vani Bohinjski železnici. Trbovlje, Maribor, Prestranek, St. Peter na Krasu, Divača, Nabrežina, Trst, Sv. Lucija so le nekateri kraji, katerih železniške postaje so prikazane na razglednicah, tudi s slovenskimi napisi. Kar nekaj razglednic je z železniške postaje v Nabrežini, tudi takšnih narejenih med gradbenimi deli za viadukt s strani domačih podjetij Caharija in Gruden. Na razstavi vidimo tudi nekatere načrte za dele prog, načrte za železniške postaje, maketo postaje Južne železnice v Trstu, maketo dolgo skoro 5 metrov, na kateri se vlakci premikajo pa še marsikaj drugega, kar je v zvezi z nekdanjim potovanjem z vlakom. Marko VValtritsch NOVICE Novi knjigi Goriške Mohorjeve V zadnjih junijskih dneh sta prišli na domači knjižni trg dve novi knjigi. Goriška Mohorjeva je ob dnevu državnosti izdala Zbornik simpozija o Francu Jezi. V njem so objavljena predavanja s simpozijev, ki sta bila 22. aprila lani v Trstu oz. šest mesecev kasneje na Ptuju. V zborniku so zbrana predavanja Franca GoliCnika, Martina Jevnikarja, Marka Tavčarja, Janka Prunka, Draga Legiše, Vlada Habjana in Saše Martelanca ter Članek Iva Jevnikarja na rob tržaškemu simpoziju. Ljubica Suligojeva prikazuje Ptuj v Času, ko je tam študiral in deloval Fanc Jeza, Jakob Emeršič pa je sestavil Jezovo bibliografijo, ki obsega kakih 2000 enot. Ob branju referatov izstopa Jeza ne le kot pisatelj in Časnikar, ampak predvsem kot prodoren mislec in politični delavec. Druga knjiga, Pesmi zelene pomladi, je ponatis pesniške zbirke duhovnika in pesnika Lada Piščanca, ki je bil ubit v prvih februarskih dneh leta 1944 nad Cerknim. Zbirka pesmi, ki je izšla pred 45 leti v Gorici, šteje v novi izdaji 112 strani s tehtnim uvodom, ki prikazuje življenjsko usodo duhovnika in pesnika. Nov tajnik SSk v Sovodnjah Na zadnji mesečni seji sekcije Slovenske skupnosti iz Sovodenj je prišlo do novosti. Izvolili so namreč novega začasnega tajnika sekcije, ki je Julijan Ožbot. Na lanskem obenem zboru sekcije je bil sicer izvoljen dr. Diego Paoletti, vendar bo zaradi njegove začasne nerazpoložljivosti funkcijo opravljal Ožbot. Na seji je dosedanji tajnik Avguštin Devetak dal poročilo o do sedaj opravljenem delu, o pomembnosti SSk v Italiji in se nato zahvalil vsem elanom za pomoč in sodelovanje. Animacija v tržiških knjižnicah Javno večnamensko kulturno središče iz Ronk prireja tudi letos v kjižnicah, ki sestavaljajo knjižničarski sistem na Tržiškem, srečanja z animiranim branjem knjig. S tem bi radi na zanimiv način privabili otroke k branju, ki naj ne bi bilo samo šolska obveznost in dali obenem možnost se pobliže seznaniti s knjižnico, ki naj bi postala radovoljno obiskovani kraj. Prvi del programa se je že začel in se bo nadaljeval tudi v prihodnjih tednih za otroke poletnih središč v občinskih knjižnicah v Ronkah, Zagraju, Šempetru ob SoCi in Starancanu. Drugi del se bo nadaljeval jeseni po začetku pouka v knjižnicah v Foljanu, Škocjanu ob SoCi in Turjaku. Urniki zdravstvenih služb Goriška zdravstveno podjetje sporoča nove urnike uradov in ambulant v Ul. Mazzini 7 v Gorici, ki so jih od 3. julija. Ob sobotah bodo uradi oddelka za preventivo zaprti, razen Centra MST in službe za fiskalne preglede. Novi umiki ostalih služb in okenc za javnost so sledeči (od ponedeljka do petka: okenca za razna potrdila od 8.45 do 11.ure in ob sredah od 13. do 15.ure; urad za posebna vozniška dovoljenja od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih od 14.30 do 15.30; urad za civilne invalide od 9. do 12. ure in ob petkih od 14.30 do 15.30; ambulanta za profilakso kužnih bolezni in cepljenje od 11. do 13. ure (po domeni tudi od 9. do 11. ure), in ob sredah od 13. do 15. ure. Za obnovitev zdravstvenih knjižic je potrebna kot doslej predhodna domena tudi po telefonu (vsak dan razen sobote od 13.30 do 14.30 na štev. 592807). -Publikacije / izšla je nova, is. številka Isonzo-Soča o goriških jezikih ^©č/na prispevkov usmerjena v razkrivanje tujašnje večjezikovnosti Nin stevilka časopis bnl®°Va znaCilnost, ki je izrazita, je v tem, < vPnfev^ dvojezični, na debilni.in italijanščini. tema v zadn V J?’ ^ Th govorijo { trn • Sfle jezike- Pred p ^bUa to vsakdanji PtoV °ina Pa ie vecpl EeJi0 P16^13 in VF K * ®e je skrčilo le t)i-ir|C1 ln 'dra- ki o ten nente S? prisotnos s r, ' u tem se je ure Pe ai?son Kitzmiille imenuje, Avstro-Nemcev, ki so sicer mešanega izvora. Prisotnosti slovenske komponente se Karlo Cemic dotika pogovora s prof. Lojzko Bratuževo, Marko VValtritsch pa piše o prvem prevodu Soldatijeve povesti v tuj jezik in sicer prav v slovenščino. Dva članka obravnavata pomembni manifestaciji, ki sta bila spomladi v Gorici in ki spadata v glavno temo zadnje številke. Gre za Evrošolo in DOSP, ki sta združili med sabo mlade različnih narodnosti. V reviji dobimo še prispevek o pro-slavaljanu petdesetletnice osvoboditve v Sloveniji, ki je potekalo nekoliko drugače kot drugod po Evropi; prispevek Obrazi osvajalcev pa prikazuje, kako so Slovenci sprejeli italijanskega okupatorja. V srednjih straneh zasledimo zanimiv slovarček goriskega narečja z razlago izvora besede in njenega izvirnega pomena. Med listanjem zasledimo še prispevek o goriški košarki in marsikatero zanimivo informacijo o zaplenteni goriški stvarnosti, predvsem kar se tiCe narodnosti. V Gabrjah tekmovanje v košnji Vaški praznik, ki ga v Gabrjah prireja KD Skala, bo danes ob 17.30 ponudil zanimivo in vedno dobro obiskano tekmovanje v košnji. Na njem se bodo pomerile ženske (posamično) in moški, ki bodo tekmovali ekipno, v dvojicah. Pogostili jih bodo z domačimi specialitetami. Ob pokalih za zmagovalce bodo tudi izžrebali večerjo za dve osebi, ki jo ponuja gostilna Devetak z Vrha. Praznik se bo sklenil s plesom ob zvokih ansambla vrtnica, zmagovalca Festivala Steverjan '95. PREDSTAVITEV / NA POBUDO POKRAJINSKEGA CONI Knjiga o športu na Goriškem Iz zbranih podatkov je razvidna nadpovprečna športna aktivnost Včeraj je goriški pokrajinski odbor Coni predstavil zbornik s podatki o vseh športnih društvih, ki delujejo na območju pokrajine. Pokrajinski odbornik za šport Tavagnutti, predsednik odbora CONI Giorgio Brandolin in moderator ter sociolog Furio Corosu so poudarili pomen pobude, ki jo je Gorica izvedla med prvimi v Italiji. Državni odbor CONI je enako nalogo poskusno poveril štirim pokrajinskim odborom, v bodoCe pa naj bi to postala naloga za vse federacije. Knjiga prinaša mnogo statističnih informacij. Iz nje je razvidna izredno artikulirana športna stvarnost na sicer omejenem teritoriju. O tem priča tudi državni tisk (Sole 24 ore), ki je Gorico postavil med prve štiri pokrajine v Italiji glede razmerja med številom aktivnih športnikov in prebival-cevv štirih športih in sicer v košarki, odbojki, kotalkanju in jadranju. Giorgio Brandolin je tudi na kratko predstavil programe in namene novega pokrajinskega odbora, ki bi rad bil Čimbolj na razpolago društvom za reševanje številnih probel-mov pri upravljanju športnih društev. TRŽIČ / PRIZNANA RABA SLOVENŠČINE Dvojezični zapisnik občinskih redaijev Dosegel go je dr. Renzo Frandolič »Občina Tržič - Pokrajina Gorica - Poveljstvo občinskih redarjev - Zapisnik o ugotovljeni kršitvi (proti zakonskemu dekretu 30.04.1992 št. 285) v obremenitev gospodu...« Tako lahko beremo v slovenščini na hrbtni strani zapisnika o prometnem prekršku, ki ga je prejšnji teden dobil od tržiških občinskih redarjev dr. Renzo FrandoliC. Februarja letos so redarji ugotovili, da je peljal mimo rdečega semaforja in mu zaradi tega sestavili zapisnik o globi. Zapisnik je bil samo v italijanščini, zato je dr. FrandoliC, ki živi v občini Devin - Nabrežina, dela pa v odvetniški pisarni v Tržiču, vložil priziv na prefekturo. Minilo je nekaj mesecev in končno je bil priziv sprejet. Zapisnik o globi so dah tržiški občinski redarji prevesti in ga Fran-doliCu dostavili, tako kot je zahteval, opremljenega s slovenskim prevodom. Takoj gre povedati, da ta primer ni osamljen, saj so iz Tržiča skoraj sočasno dostavili dvojezični zapisnik o prometnem prekršku tudi Pinu Legiši iz Cerovelj, ki je prav tako vložil priziv s pomočjo dr. Frandolica. Prav te dni pa je Natalino Legiša iz Sti-vana vložil že tretji priziv, vedno zaradi prekrška v Tržiču, in pričakuje pozitiven odgovor. V lastnem prizivu je dr. FrandoliC izjavil, da je italijanski državljan in pripadnik priznane slovenske manjšine v Italiji. »Zaradi tega ima podpisani pravico, da uporablja slovenski jezik v odnosu z Javno Upravo (Pubblica Amministrazione) ter da prejme odgovor le te opremljen s slovenskim prevodom«. To pravico, pojasnjuje, priznava že 5. Člen Posebnega statuta priloženega Memorandumu z dne 5. oktobra 1954, nato je bila ta pravica ohranjena in potrjena s podpisom italijansko-jugoslo-vanske pogodbe z dne 10. novembra 1975 in razsodbama ustavnega sodišča št. 28 z dne 11.2.1982 in št. 62 z dne 24.2.1992. Na- vaja se tudi ustaljena praksa izdajanja slovenskega prevoda zapisnikov na tržaškem ozemlju. Kar zadeva Goriško in specifično Tržič, je dr. FrandoliC navedel, da tu živi priznana slovenska manjšina, saj tu živijo slovensko govoreči ljudje, do leta 1956 so bile tu slovenske šole in v mestu deluje slovensko društvo Jadro. Pravica do rabe slovenskega jezika na Goriškem izhaja iz vseh prej omenjenih aktov, kot je z razsodbo 1.10.1992 potrdilo prizivno sodišče v Trstu. Te FrandoliCeve argumente sta goriška prefektura in tržiško poveljstvo občinskih redarjev sprejela. Ker v TržiCu niso or-pemljeni s prevajalsko službo, so si pomagali tako, da so za prevod zaprosili prevajalce sosednje občine Devin - Nabrežina. Dr. FrandoliC je seveda z velikim zadoščenjem sprejel ta uspeh v prizadevanju za uveljavljanje javne rabe slovenskega na Goriškem. Prav tako je priznanje rabe slovenščine z zadovoljstvom pozdravilo društvo Jadro iz Ronk, ki ocenjuje, da gre za dejanje politične in pravne omike, ki bo prispevalo k boljšemu medsebojnemu razumevanju v naši vecjezikovni stvarnosti in ki nas približuje bodoči Evropi narodov in kultur. Tako v Tržicu, kjer občino upravljajo napredne sile. Bi bilo isto tudi v Gorici? Pravne osnove gotovo obstajajo. Zakaj torej ne poskusiti? RONKE / ZBORNIK JADRO Pester glasnik slovenskega življa v Laškem Letošnjo številko je že sedmo Konec meseca maja je izšla sedma številka zbornika Jadro, ki ga je izdalo in založilo,istoimensko kulturno in rekreativno društvo iz Romjana v občini Ronke. Urednik Karlo MuCiC je zbral prispevke, ki pričajo o vedno živi kulturni identiteti Slovencev iz Laškega. Zbornik je skozi Cas doživel razvoj, ki je po mnenju prof. Nade Pertot, ki je zbornik lektorirala, viden tako kar zadeva vsebino kot tudi njegov obseg. Iz vsebine številnih prispevkov izžareva volja do obstoja Slovencev na tem obrobnem področju našega narodnostnega prostora, po drugi strani pa je tudi vidna prizadevnost sodelavcev in urednika sa- ŠTANDREŽ / NA POBUDO KD OTON ZUPANČIČ Otroški slikarski ex tempere V treh starostnih skupinah je sodelovalo 20 mladih umetnikov Kulturno društvo Oton Zupančič v Standrežu je tik pred koncem junija priredilo slikarski ex tempore za otroke in učence. Tekmovanja se je udeležilo dvajset mladih umetnikov, ki so bili razvrščeni v tri starostne skupine. Žirija je pozorno pregledala vse izdelke in razglasila sledeče zmagovalce, ki so jih nagradili na posebni prire- ditvi. Otroški vrtec: Gregor Nanut in Sandy Gej; 1. - 3. razred osnovne šole: Fabio Marussi in Chiara Mucci; 4. in 5. razred osnovne šole: Kristina Marussi in Peter Povšic. Na sliki (Fotostudio Reportage): zmagovalci slikarskega ex tempore kulturnega društva Oton Župančič v Standrežu PIAGGIO CENTER A. M. Motor! Mattiroli Alessandro ul. Duca D’Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481) 536727 Zastopnik PIAGGIO in GILERA BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE NA OBROKE SE VAM ZDI, DA LJUDJE V KINU, V CERKVI, NA PREDAVANJIH NE GOVORIJO JASNO? IMA TE TEZA VE PRI POSLUŠANJU TELEVIZIJE? VERJETNO POTREBUJETE NAS NASVET!!! ODPRLI SMO NOV CENTER V GORICI Ul. Marconi 3/B tel. 30030 URNIK: ob torkih, sredah, četrtkih od 9.00 do 12.30 BBB2P[L£\©KII] !?[ŽB@(L[1®Q D STITUTO A C U S TI C O rfidib mega, da bi bil zbornik Čimbolj pester, bogat in zanimiv za vse, ki ga dobijo v roke. Posebno pozornost namenjajo zgodovini in dogodkom, ki so zaznamovali preteklost Slovencev na tem območju. In to je povezovalna nit vseh dosedajih zvezkov. Tudi v najnovejši številki so zgodovinski prispevki najbolj številni in obravnavajo različna obdobja: od bronaste dobe 16. stoletja pr. Kr. pa do današnjih dni, ko dobimo sveže podatke o delovanju v tukajšnjih organizacijah, osnovni šoli, otroškem vrtcu in društvih. Mnogo informacij dobimo predvsem o dogajanju v tem stoletju in iz konca prejšnjega stoletja. Tako marsikaj izvemo o tržiški ladjedelnici in o kraških hrastih, ki so jih uporabljali za gradnjo ladij, o angloameriških zraCnih napadih na Laško in o drugi svetovni vojni nasploh ob priložnosti petdesetletnice osvoboditve. Zanimiv je prispevek o bivši Ul. Opatje selo oz. Opajski ulici v Ronkah, kar priča, da je tu živelo mnogo opajcev, ki so si zgradili v Ronkah domove s pomočjo vojne odškodnine. V prispevku o Dijaškem domu v Gorici so navedeni gojenci, ki so prihajali iz Laškega. Predstavljena je še dejavnost ronske krvodajalske skupine, Sole v Romjanu, združenja VZPI-ANPI z Ronk, razstava Oscarja Beccie v Kulturnem domu v Gorici. Naj omenimo še Članek o raziskovalnem taboru Laško 91, ki nekoliko dopolnjuje podatke v zborniku s takratnega tabora in prispevek, ki navaja toCen organigram društva Kosovel, ki je delovalo od 1. 1964 do 1974; in še prispevek o rabi slovenščine v javnosti. Iz leposlovja imamo v tej številki samo tri prispevke in sicer poezijo Zakaj? Erike Hrovatin, Limbuš Liliane Visintin in sestavek Poletne noči, ki ga je napisala Miriam Rebula. KINO □ ČESTITKE GORICA VITTORIA 20.00-22.10 »Ed Wood«. Rež. Tim Burton. Igrata Johnny Depp in Patricia Arquette. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 lir. CORSO 18.00-20.00-22.00 »II prete«. Prep. mladini pod 14. letom. Vstopnica samo 7.000 lir. J GLEDALIŠČE V KRMINU na Trgu 24. maja bo nocoj ob 21. uri gledališka skupina “Malocchi e profumT' iz Forlija uprizorila igro Michaela Frayna “Ru-mori fuori scena”. Vstop prost. Z3 OBVESTILA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja 15., 16., 17. in 18. septembra seminar o telesni zaznavi in govorici. Vpisovanje do 5. septembra. Informacije na tel. 81827. VZGOJITELJA isce dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici. Interesenti, ki jih veseli vzgojno delo, naj vložijo prošnjo najkasneje do 14. julija v upravi doma, Ul. Mon-tesanto 84. H RAZSTAVE NA GORIŠKEM GRADU (v razstavnih prostorih v grajskih zaporih) je še danes odprta razstava Eurart 95. Ogled od 9.30 do 13. in od 15.30 do 19. ure. ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu RONKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossalon V Gabrjah slavi 90. Rojstni dan OLGA PRIMOŽIČ vd. MOSETTI. Vse najboljše in še na mnoga leta ji želi družina Baldan. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Romane Zotti daruje Jožef Zotti z ženo Eldo 50 tisoC lir za SKD Danica z Vrha. V isti namen daruje Valena Grilj 30 tisoč lir za SKD Danica z Vrha. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 2. do 8. julija 1995: RODILI SO SE: Federica Giusti, Sharon Morello, Simone Saracino, Elisa Viola, Elisa Bitetti, Emanuela Cal-ligaris, Marta De Lillo, Mat-teo Gallo, Anna Sachet. UMRLI SO: 92-letni upokojenec Guido Marši, 80-letna gospodinja Laura Jug vdova Torre, 64-letni upokojenec Severino Di-viacchi, 93-letna upokojenka Olimpia Bertoz vdova Braida, 61-letni upokojenec Dante Nassetti, 65-letna gospodinja Elena Visintin poročena Gobbo, 82-letna upokojenka Maria Sfiligoj vdova Daniele, 76-letna upokojenka Tereza Zotti poročena Murenec, 42-letni zidar Vittoriano Le-ghissa Rossi, 82-letna upokojenka Maria Restituta Nasone, 73-letna gospodinja Ilva Trevisan vdova Facchinetti, 90-letna upokojenka Teresa Furlan vdova Ipaviz, 74-letm upokojenec Carlo Fiegl, 62-letni upokojenec Alfrede Marcosig, 84-letna gospodinja Genoveffa Grion vdova Marangon. ; ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787 POGREBI Jutri: 9.00, Guido Marši iz bolnišnice sv. Justa v TržiC; 10.00, Mariano Mauri (prihod iz Tržiča) na glav" nem pokopališču; 11.00, Francesca Soich, vdova Va' lentin iz splošne bolnišnic® na glavno pokopališč®-13.15, Luigi Giordano Bon iz splošne bolnišnice v Dolenje. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV KROŽEK VIRGIL SCEK v spominu na nedolžne žrtve revolucije in ob četrti obletnici neodvisnosti Slovenije vabijo na predstavitev Zbornika simpozija o Francu Jezi in pesniške zbirke Lada Piščanca Pesmi zelene pomladi Večer bo na sedežu pevskih zborov v Devinu v torek, II .julija 1995, ob 20.30. GLASBENA MATICA GORICA POTRJEVANJE IN PREDVPISOVANJE v šolsko leto 1995/96 Sprejemamo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v ul. della Croce 3, do 28. julija 1995. Umik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Telefon: 0481/531508 ZAHVALA Ob izgubi našega dr3' gega Alfreda Marcosiga ki se zahvaljujemo vsem. N so na katerikoli n ati sočustvovali z nami ijj ga pospremili na zadri) poti. Svojci Gorica, 9. julija 1995 "{KITAJSKA / IZOBRAŽEVANJE H PARIZ / FESTIVAL VISOKE MODE NOVICE Univerza je za mlade Kitajce težko doseg jiva pot do uspeha PEKING - Mama Zhao je včeraj navsezgodaj odhitela v budistični tempelj in prižgala šest Paličic kadila, simbolično število, ki obeta, da bo šlo vse po sred. Včeraj je bil namreč napo-ttrembnejši dan v njenem in hčerkinem življenju: ce bo dekle opravila izpit, bo sprejeta na nniverzo, to pa jo bo uvrstilo v elitni krog dveh odstotkov mladih Kitajcev, ki lahko računajo na Pravo kariero. Več kot 2,5 milijona oseb med 18 in 35 leti je Včeraj po vsej Kitajski opravljalo sprejemne izpite za vpis na univerzo. To bo uspelo samo tretjini kandidatov, saj za vpis ne zadostuje le opravljen izpit, ampak tudi ocena. Kljub razširjeni egalitaristični retoriki, je namreč dostop na univerzo izredno selektiven, na vseucibščih Pa vlada stroga hierar-nija. Za vpis na univerze v Beidi, Pekingu, Fuda-nu ali Sangaju so potrebne višje ocene, ostale Univerze pa so razvrščene po višini zahtevane ocene. »V prošnji za pripustitev k izpitu je treba navesti izbiro studijske usmeritve in univerze. Možne so M opcije,« pojasnjuje ■’UP Lbti, ki je že diplo-ntiral. »Ce ne dosežeš dovolj visoke ocene za Prvo izbiro, potem ti Preostane druga ali celo tretja. Izpit zahteva Mešanico pripravljenosti ln spretnosti. Ce podcenjuješ svoje sposobno-sti, bos izbral drugo ali tretjo raven in potratil vi-soko oceno. Ce se precenjuješ, pa boš stremel P° najboljših univerzah, a nazadnje ne boš prišel nikamor.« Univerza na Kitajskem sicer Se ni jamstvo za uspeh, a je gotovo neobhodni pogoj. Celo sama komunistična partija, la je bila nekdaj ponosna na množice delavcev v svojih vrstah, se danes ponaša z naraščajočim številom univerzitetno izobraženih članov, časopisi pa medtem opozarjajo na še vedno nizko izobrazbeno raven. Statistika govori o skoraj 180 milijonih mladih med 18 in 25 leti, od katerih jih obiskuje univerzo komaj 2,8 milijona, kar je manj kot dva odstotka. Na Japonskem ali v ZDA se na primer šola na univerzi kar 40 odstotkov mladih. »Kitajska bi morala število svojih univerzitetnikov povečati vsaj za petkrat,« ugotavlja Guo Lbti, »toda to je zelo občutljiva tema, saj študentje in intelektualci niso disciplinirani, kot bi hotela partija.« Univerzitetniki so tudi zadnji po vlaganjih v šolanje, saj se mora šolsko ministrstvo, ki v državni bilanci sploh nima natančno opredeljenega budžeta, spoprijemati z desetinami milijonov nepismenih in s stotinami milijonov polpismenih državljanov. Tem sta družbeni uspeh in gmotna situira-nost, po katerih težijo kitajski univerzitetniki, zagotovo onemogočena. Taki, kot je hčerka gospe Zhao, pa so že v krogu tistih pet do šest odstotkov, M jim je uspelo priti do sprejemnega izpita na univerzi. Ce ga bodo izdelali, bodo stopili v tisto majhno skupino dveh odstotkov privilegiranih, ki bi lahko -in morda tudi bo - prenovila Kitajsko. Za uvod Madonna in »beli« Versace Italijanski kreator se je predstavil s snežno belo kolekcijo in nenavadnimi materiali ■v Priletna ženica ni videti posebno zainteresirana za manekenko z zadnjim modelom Nine Ricci (Telefoto AP) RARIZ - Madonna in Gianni Versace sta včeraj krstila začetek pariških revij visoke mode za prihodnjo zimo. Italijanski kreator si je tokrat omislil pretežno geometrijsko modo po vzoru Šestdesetih let, v izrazito snežnih barvah svile in tvveeda, vezenin in še posebno z biserno matico prevlečene plastike, okrašene s kristalnimi okraski. »Ze 20 let sem sanjal, da bi naredil kolekcijo ene same barve,« je izjavil kreator, ki si želi prilastka »cist«. Podoba Madonne v belem kompletu in bela Versacejeva kolekcija sta bili torej uvod v pariške revije, kjer so se prvi predstavili prav Italijani. Maurizio Galante je v kričečem nasprotju z Versacejem predstavil popolnoma črno kolekcijo in oznanil, da se bo še pred koncem leta preselil v Pariz, čeprav bo proizvodnjo ohranil v Latini. Med občinstvom, kakih 900 povabljencev za dve reviji, ni bilo toliko pričakovanega Prin-cea, čeprav je Versaceje-vo kolekcijo spremljala prav njegova glasba. Prišla pa je Rebecca Brous-sard, svetlolasa spremljevalka Jacka Nicholsona, in tudi to je dogodek tega dne, ko je nad modo prevladal Spektakel in tudi življenjske izkušnje: vrnitev Madonne k miru »normalnosti« in vrnitev Versaceja k miru absolutno belega. Modni kreator se je v pogovoru z novinarji ustavil tudi pri tistem, kar so časopisi pisali o njegovi homoseksualnosti. »Pretiravali so,« je dejal, »bil je samo intervju o knjigi Mož brez kravate. O drugih argu- mentih se sploh nisem pogovarjal, tudi zato, ker se mi ne zdi potrebno, da bi govoril o svojem privatnem življenju.« Ce se vrnemo k modi, velja Versaceju priznati pogum, da je ustvaril zahtevno in zelo izrazito kolekcijo, pri čemer je uporabil nenavadne materiale, kot zrcalno gladke svile s platinastimi nitkami in prozorno plastiko celofanskega učinka. Blago je zglajeno kot biserna matica, sveti se in prepušča nasladi oči gibka telesa manekenk. Naomi Campbell z razpuščenimi lasmi kot vse ostale, se od časa do časa pokaže popolnoma gola pod prosojno tančico, gostje pa se ozirajo za Albertom Monaškim, ki pa ga preprosto - ni. Potrdi- tev tistega, kar je izjavila sama Naomi, da namreč med njima ni ničesar? Manekenke se po odru sprehajajo v srebrnih Škorenjčkih, v geometrijskih oblekah z »diamantnimi« zadrgami, za konec pa belino zamenja 13 deklet, ki spremljajo nevesto v svetlikajočih se živordečih oblekah, še najbolj podobnih zavitkom čokoladnih bonbonov. Delo je končano, zdaj je na vrsti zabava. Versace je za svoje goste, brez Princea sicer, a z Madonno, rezerviral v-ečerjo z ribami v nočnem lokalu »Chez Regine«. Povabil jih je 160, njegove najpriljubljenejše manekenke pa so bile oblečene v mini krila nove sezone, rigorozno bela seveda. Tretja noč spopadov med mladoletniki in policijo v bližini Londona LONDON - Kot že dve noči zapored, so se tudi preteklo v Lutonu, mestecu severno od Londona, nadaljevali spopadi med tolpami mladostnikov in policijo, ki je morala uporabiti solzilni plin. Fantje, ki stanujejo v kompleksu ljudskih stanovanj Marsh Farm, so bili namreč »oboroženi« s kamenjem, železnimi palicami in zažigal-nimi steklenicami, razbili pa so vse, kar jim je prišlo na pot. Oropali so tudi trgovine in metali zažigalne steklenice skozi okna šol in knjižnic. Zadnji obračun spopadov, ki so se vneli uro po polnoči, govori o sedmih ranjenih policajih in šestnajstih aretiranih mladoletnikih. Povod za razgrajanje mladinskih tolp naj bi bil arest nekega 13-letnega dečka, ki je pobegnil iz poboljše-valnice. V Iranu 23 žrtev trčenja avtobusa s tovornjakom TEHERAN - V severovzhodnem delu Irana je prišlo do čelnega trčenja med avtobusom in tovornjakom, v katerem je umrlo 23 oseb, 26 pa jih je bilo ranjenih. Po pisanju vecernika Kayhan naj bi nesrečo, ki se je pripetila v regiji Korasan, povzročil voznik tovornjaka, ki je zaspal za volanom. Utrujenost je tudi sam plačal z življenjem. Kačam ugajajo vvashingtonski semaforji VVASHINGTON - Promet v glavnem mestu ZDA je za dva dni držala v pesti kača, ki se je vgnezdi-la v eni od semaforskih central. Da bi jo zbezali iz gnezda, so morali poseči prostovoljci, ki so centralo izključili iz semaforske mreže in nato eliminirali plazilca z električnim nabojem. »Črni morski mokasin«, kot se ta vrsta kače strokovno imenuje, je bil dol 60 centimetrov, odkrili pa so ga tehniki, ki so iskali okvare na semaforskih napravah. Albanska policija služila z ubežniki TIRANA - V Albaniji so včeraj objavili vest, da je bil vrh policije obmorskega mesta Valona vpleten v trgovino z ubežniki. Obtožena sta poveljnik tamkajšnje prometne policije in vodja informacijskega urada tajne službe, ki sta bila odstavljena in ju čaka sodni proces. Poveljnik prometne policije Ilirian Hasani je bil celo solastnik enega od plovil, ki vsak dan prevažajo v Italijo ilegalne potnike. Prisilni pristanek letala Roda Stevvarta GOTEBORG - Privatno letalo britanskega rock pevca Roda Stevvarta je moralo v soboto zvečer zasilno pristati v Gdteborgu, ker mu je eden od reaktorjev vsesal ptiča in se blokiral. Incident ni povzročil poškodb med devetimi potniki, Stevvartu, ki je komaj končal koncert pred 30 tisoč gledalci na stadionu Ullevi, pa je strah povzročil rahel šok. Ko je prišel k sebi, je nadaljeval pot proti Lutonu, mestecu severno od Londona, ki je v teh nočeh prizorišče divjanja mladoletniških tolp. ROTI/02 free h°rmula "cicloscooter” ie namenjen klientom, želijo karakteristike Modernih avtomatičnih skuterjev združiti (jako-f- elektronski vžig, avtomatski mešalec gori-)'a> predal pod se-tizem) z visokim 14” ko|esom. Letos je na tozpolago v novi obliki, s Prednjo 200 mm di-skasto zavoro in s se-rijsko vgrajenim zadnjim kovčkom. 3.275.000 lir. SFERA Naziv, ki je postal klasičen, je še iz prve serije avtomatičnih skuterjev proizvodnje Piaggio. Pred kratkim popolnoma stilno preoblikovan: poleg popolnoma preurejene komandne plošče, razširjenega prednjega dela, nižje nastvitve sedeža, je največ opazna tehnična novost prednje diskaste zavore. 3.750.000 lir. NRG Predstavlja vrhunec vseh modelov zaradi hlajenja s tekočino, ki daje optimalni termični izkoristek motorja in jamči najvišje možne dosežke. Ze samo ime (v angleščini se izgovarja en-er-gi) da slutiti, kolikšna je energija, ki je na razpolago vozniku. 4.130.000.lir Na prodaj je tudi različica v sivo-mat barvi, ki daje vozilu poseben peskast efekt. ^ tem oglasu vam predstavljamo samo nekaj primerov, ki so vam na voljo v našem Piaggio centru v Ulici sv. Frančiška 50 - Trst. VaS obisk nam bo omogočil, da vam predstavimo vso široko ponudbo Piaggio/Gilera in skupaj poiščemo pravo rešitev za vaše osebne želje. Imamo na razpolagamo: klasična motorna kolesa z avtomatičnim menjalnikom začenši z bajnim CIAO za 1.790.000. lir; ■" neuničljivo Vespo 50 s 3 ali 4 prestavami od 2.500.000. lir dalje. - široko paleto avtomatskih skuterjev začenši z ZIP z bobnastimi zavorami za 2.995.000 lir. ZIP je na razpolago tudi z diskastimi zavorami ali v različici Gilera ”Easy moving" z ojačenim motorjem; široko izbiro Gilera, ki s športnima modeloma TVPHOON in STORM se pridružujeta modelu "Sfera”; "• niodel NIT, terenska različica modela NRG; raznovrstne modele Vespa z registrsko tablico ,s štiristopnim menjalnikom v različici PK 125 za 4.000.000 lir in klsasično Vespo PX 125/150/200; "■ tezne skuterje kot Skipper 125/150 in kmalu tudi Typhoon 125; ln na koncu paradni HEXAGON 125/150 katerega se ne da opisati: treb gaje neposredno občudovati. Med vašim obiskom vam bomo orisali možnosti finansiranja "Creditcon" na 12 mesečne obroke. Sami se boste prepričali o naših servisnih uslugah v sPecializirani delavnici in z nadomestnimi deli. TRST - Ulica sv. Frančiška 46/5 - Tel. 040/764116 PIAGGIO CENTER ČEČENIJA / PO PETKOVEM POKOLU V GROZNEM BOSNA IN HERCEGOVINA Jelcin bo osebno nadziral lov na krivce Čečenska delegacija se je vendarle vrnila za pogajalsko mizo - Bojišča mirujejo Srbi obljubili prosto pot konvojem za Sarajevo Ni izključeno, da se želi Karadžič le otresti mednarodnega pritiska GROZNI (Reuter) - Ruska in čečenska delegacija sta se vCeraj vendarle vrnili za pogajalsko mizo, Čeprav je v petek že kazalo, da so se pogajanja znašla na robu propada, potem ko so čečenski predstavniki zaradi umora sedemčlanske družine v Groznem protestno zapustili kraj pogovorov. Jelcinov tiskovni predstavnik je sporočil, da ruski voditelj ostro obsoja pokol civilistov in namerava osebno prevzeti nadzor nad preiskavo in lovom za storilci. »Ni izključeno, da je bila krvava tragedija v Groznem v resnici skrbno načrtovano teroristično dejanje, ki naj bi uničilo mirovni proces, okrepilo protirusko razpoloženje in sprožilo nov izbruh sovražnosti,« je zapisano v izjavi predsednika Jelcina, ki je hkrati pozval k strpnosti in ohranitvi krhkega miru. Čeprav je vodja čečenske delegacije Usman Imajev, pretresen zaradi tragičnega incidenta, v petek zatrdil, da se pogajanja ne bodo nadaljevala, dokler krivcev za pokol ne doleti zaslužena kazen, so se predstavniki upornikov znova sesli z ru- skimi pogajalci, potem ko je uradna Moskva zagotovila, da ni povezana z umorom, in obljubila, da bo storilce dosegla roka pravice. Pogajalci so se znova sestali v prostorih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je glavni pokrovitelj mirovnih pogovorov, medtem pa so se uradni predstavniki sprtih strani skupaj udeležili pogreba žrtev pokola, med katerimi sta bila tudi dva majhna otroka. V Groznem je bilo ves dan mimo, verjetno zato, ker je čečenska stran razglasila dan žalovanja. VjaCeslav Mihajlov, novi minister za narodnosti, PORTRET Šamil Basajev ■ rojen vojak in zagrizen sovražnik Rusov MOSKVA - Samil Basajev, vodja spektakularnega zasega talcev v Budenovsku, ki zdaj grozi z nuklearnim ali biološkim napadom v Rusiji, Ce se pogajanja o Groznem ne bodo uspešno končala, je nevaren bojevnik, ki si je za cilj postavil konec vojne v Čečeniji. Na srečanju z novinarjem agencije France Press na jugovzhodu Čečenije Samil Basajev, ki resnično verjame, da bo Čečenija nekoč le dočakala samostojnost in mir, govoril o številnem civilnem prebivalstvu, ki je v sestih mesecih, kolikor traja vojna v Čečeniji, izgubilo življenje. Vendar ta moški tridesetih let, ki je pred Štirimi leti vse svoje moči in vojaško vedenje usmeril v spopade kavkaskih ljudstev, miru v Čečeniji noče, Ce bi se zanj morali podrediti Rusiji. Samil Basajev je predvsem vztrajen vojaški vodja, ki je pred kratkim pod ruskimi bombami izgubil svojo družino, kar ga je močno prizadelo in Se okrepilo njegovo sovražnost do ruskih vodij. O mladem bojevniku je bilo prvič govora novembra 1991, ko je vodil ugrabitev letala Tupolev 154 v Pjatigorsku na jugu Rusije. Naslednje leto je poveljeval bataljonu čečenskih prostovoljcev, ki so pomagali Abhazijcem v boju proti centralnim oblastem v Gruziji na drugi strani Kavkaza. Po abhaski zmagi se je Basajev kot heroj vrnil v Čečenijo, kjer imata pogum in ljubezen do orožja najvisjo vrednost. Takrat ga je predsednik Dudajev postavil za svojega družabnika. Ko so enajstega decembra lani ruske enote stopile na CeCensko ozemlje, je bil Basajev znova med prvimi na lestvici vojaške hierarhije, takoj za generalom Dudajevom in Maskadovom. Februarja po padcu Groznega se je Basajev odločil za nevarne gverilske akcije. Soočen z umikom svojih enot pred močno rusko vojsko se je odločil, da bo vojno, ki Čečenijo ubija že dobrih Sest mesecev, prenesel tudi v Rusijo. Tako je zaukazal operacijo v Budenovskem, kjer so za talce vzeli več kot tisoč prebivlacev tega mesteca, dosegel pa je, da so boji v Čečeniji za hip prenehali in da so se začela pogajanja. Po tej operaciji se je Basajev zatekel na jugovzhod Čečenije. Isabelle Astigarraga / AFP ki vodi msko delegacijo, je vCeraj priznal, da se je Moskva po dogovoru z uporniki odrekla t.i. ničelni opciji, ki je predvidevala odstop generala Dudajeva in marionetnega čečenskega vodstva ter takojšnjo pripravo svobodnih volitev. O morebitnem novem mirovnem predlogu Mihajlov ni govoril. SARAJEVO, ZAGREB (dpa) - Bosanski Srbi so včeraj presenetili mednarodno skupnost z odločitvijo, da bodo znova dovolili prehod Človekoljubnim konvojem v Sarajevo po tistih poteh, ki so pod njihovo kontrolo. Na odločitev Pal je močno vplival srbski predsednik Miloševič, in sicer po petkovem izčrpnem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom. Chirac je zagotovil Miloševiču, da bi odprtje oskrbovalnih poti samo pozitivno vplivalo na nadaljevanje diplomatskih pogajanj. Kot je potrdil tiskovni (UNHCR) Kris Janovvski, so predstavnik Visokega komi- oblasti s Pal obljubile UNH-sariata za begunce pri ZN GR, da bo lahko ta organiza- VOLITVE NA KUBI Režim išče podporo množic Kdor ne pride na volišče, odklanja pravični boj proti Washingtonu HAVANA - Danes bodo šli Kubanci na volišča, kjer bodo volih občinske svetnike. Vlada, ki je te volitve predlagala, želi vnovično potrditev, da ljudje podpirajo njen režim, izid vohtev pa ne bi smel presenetiti, saj so bili vsi kandidati javno predstavljeni. Približno 7.6 milijona volilcev bo izvohlo, tako kot tudi na zadnjih občinskih vohtvah decembra 1992, štirinajst tisoč svetnikov v sto devetinšestdesetih občinah, kolikor jih je na otočju. Izvolih jih bodo izmed devetindvajset tisoč kandidatov, Id jih je ljudstvo ze predhodno volilo od srede maja do srede junija na shodih mestnih četrti, kot to zahteva tamkajšnji zakon o vohtvah. Ta zakon pa omogoča, da se kot kandidati pojavijo tudi moZje iz opozicije, saj so v različnih delih države naklonjeni različnim strankam. »Skupščine sosedov«, ki so z dvigom rok izbrale »kandidate, ki so najbolj sposobni in imajo najveCje zasluge«, so potekale pod nadzorom osnovnih državnih organizacij. Po zakonu morata v vsakem volilnem okrožju biti najmanj dva kandidata in največ osem. V okrožjih, kjer noben kandidat ne bo dobil vec kot petdeset odstotkov glasov, bodo morali v nedeljo, 16 julija, organizirati še drugi krog volitev. Zadnje volitve, tako splošne kot tudi lokalne, so na Kubi imeli februarja leta 1993, ko so živeli Se v strožjem režimu kot danes. Število uradnih kandidatov je bilo takrat enako Številu sedežev: 589 v narodni skupščini in 1190 v Štirinajstih lokalnih zborih. Neveljavnih glasovnic, ki so edini pravi pokazatelj glasovanja za opozicijo, je bilo le nekaj vec kot tri odstotke vseh glasovnic, neupoštevani glasovi, ki bi jih prav tako lahko razumeli kot nezaupnico vladi, pa so se približali štirim odstotkom. Volilna udeležba, ki jo tradicionalno spodbuja odločnost Kubanske komunistične stranke ali njenih sate-litskih organizacij, je presegla devetindevetdeset odstotkov. Nekaj dni pred volitvami so oblasti zatrch-le, da cilj današnjih vohtev ni le izvohtev občinskih svetnikov. Po mnenju Ricarda Alarmna, predsednika narodne skupščine, te volitve predstavljajo »glavni glas za državo«. Kubancem morajo dovoliti, da na najboljši in najbolj možat način pokažejo svojo enotnost in svojo odločnost pred ameriškimi grožnjami, da bodo se poostrili gospodarski in denarni embargo, s katerim Kuba živi ze triintrideset let. Poudaril pa je tudi, da bi ne voliti in ne priti na ta sestanek z domovino pomenilo ne pokazati njihovega nestrinjanja z zakonom, ki ga je v VVashingtonu predstavil konzervativni senator Jesse Helms. Antonio Raluy / AFP cija v naslednjem tednu dostavila 900 ton človekoljubne pomoči v oblegano bosansko prestolnico. UNHCR načrtuje, da bodo konvoji lahko odpotovali na pot proti Sarajevu Ze v torek. Na sedežu ZN v Zagrebu so za zdaj zelo zadržani glede zadnje srbske ponudbe, »saj ne bi bilo prvič, da bi bosanski Srbi dali prazne obljube«. Mogoče je tudi, kot meni osebje ZN, da se hoče KaradziC s tem manevrom znebiti mednarodnega pritiska na Pale. Medtem ko bosanski Srbi delijo velike obljube, UNHCR Se vedno ne ve, ah je zadnji konvoj na poti v Sarajevo že prispel v mesto. Nejasno je namreč, ali so konvoj na srbskem območju pri Kiseljaku 10 kilometrov pred Sarajevom spremljali policisti Republike Srbske ali pa so to opravile enote ZN. Po besedah Janovvskega bi bilo UNHCR ljubše, Ce bi lahko konvoj spremljale modre Čelade, vendar je bolj pomembno, da se človekoljubna pomoč prebije do Sarajeva, kot pa to, kdo spremlja tovornjake. Zadnji človekoljubni konvoj je prešel srbsko kontrolno točko pri Kiseljaku, ki jo popularno imenujejo »Sierra One«. 21. junija. Od tega dne so Srbi držali to preskrbovalno pot ves cas zaprto. Zračni most v Sarajevo pa je zaprt že od 8. aprila dalje. »Očitno želijo bosanski Srbi preprečiti, da bi preskrbovalna pot cez Igman, ki jo nadzirajo vladne enote, s pomočjo enot za hitro posredovanje postala uradna preskrbovalna pot za Sarajevo,« menijo na sedežu ZN v Sarajevu. Igmanska pot pa je tako Ze nekaj časa edina povezava Sarajeva s preostalim svetom, vendarle pa jo lahko Se vedno zadenejo srbske granate. NOVICE Predsednik ELDR za širitev EU STOCKHOLM (AFP) - Novi predsednik Evropske stranke liberalcev, demokratov in reformistov (ELDR) Danec Uffe Ellemann-Jensen je izjavil, da je širitev EU v Srednjo in Vzhodno Evropo pomembna za mir in stabilnost na stari celini. Zadnji dan kongresa v Stockholmu je ELDR napovedala, da se bo borila proti izkoriščanju zaupanja in pomanjkanju poštenosti ter za odpravo embarga na prodajo orožja Bosni, ce bo moral Unprofor Bosno zapustiti, obsodila pa je tudi odločitev Francije, da bo vnovič začela jedrske poskuse v Oceaniji. Ellemann-Jensen je Se poudaril, da bo skuSal vzpostaviti stik z baltskimi državami, in jim predlagal sodelovanje. Turčija z napadi na Kurde le »ščiti civiliste« ANKARA (Reuter) - Približno tri tisoč iraških Kurdov je pobegnilo pred turskim protigveril' skim napadom na severu fraka. V spopadu s pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) je sodelovalo tri tisoč vojakov, napad pa so zaceli v sredo zjutraj. Včeraj je bilo v bojih ubitih Štirinajst upornikov, kar je smrtni davek PKK povečalo ze na 104 ljudi. Turčija, ki so jo zahodni zaveznik* ze večkrat kritizirali, ker napada iraške Kurde, je poudarila, da »skrbi za civiliste«. Predstavnik Kurdske demokratske stranke Dizaji pa je dejal, da so civilisti iz osemnajstih vasi v bližini turske meje pobegnili na sever ali na jug in se zatekli k sorodnikom. VVashington je podprl tursko akcijo, Ceš da je Turčija napadla v samoobrambi pred kurdskimi ekstremisti, ki iz severnega fraka večkrat napadajo kar prek meje. Izraelski vojaki ostajajo na Golanu JERUZALEM (Reuter) - Izraelski premier Jiz3^ Rabin je dejal, da morajo izraelske vojaške enot6 ohraniti izvidniske postojanke na Golanu tudi p° vrnitvi te planote Siriji. Slednja pa je odločila, da se po vrnitvi tega ozemlja izraelske enote na pla' noti ne bodo vec smele zadrževati. Izraelski h’ sirski vojaški vodja sta se pretekli mesec sesla v VVashingtonu, da bi končala dogovore o varnostnih ukrepih, vendar jima uradnega dogovora D* uspelo skleniti. Rabin je se zanikal govorice, oa bi se v VVashingtonu pogovarjala o možnosti, oa bi na sporno ozemlje namestili enote amerisk6 vojske. V mestu Jenin na Zahodnem bregu s° izraelske enote streljale na palestinske demonstrante, ki so zaprli glavno ulico, metali molotovke in kamenje ter zažigali pnevmatike. Ranile s° pet Palestincev, nekega obmejnega policista 1 triindvajsetletnega Izraelca, vse ranjene pa so pre peljali v najblizjo bolnišnico. PLO in izraelski pogajalci bodo naslednji teden nadaljevali pogajanja v Italiji, kjer se bodo skuSa* dogovoriti o umiku izraelskih enot z levega brega reke Jordan. Pogovori se bržkone ne bodo konča do petindvajsetega julija, predvidenega roka, d katerega bi morali doseči dogovor. SVET Nedelja, 9. julija 1995 NOVICE Greenpeace svari Chiraca PARIZ (Reuter) - Naravovarstveniki Greenpeacea - nji-flova protestna ladja Mavrični bojevnik se približuje ®iestu, kjer bodo Francozi spet opravljali jedrske poskuse - so včeraj vnovič pozvali francoskega predse-'jftika Chiraca, naj spremeni svojo odločitev. Opozoriti 80 ga na možnost, da bodo francoski poskusi sproži-'J Verižno reakcijo in da jim bodo sledile tudi ostale je-^ke sile, ki bi rade posodobile svoje orožje, druge dr-^ave pa bi lahko začele razvijati jedrske programe. Evropski komisar proti instituciji veta PRAGA (Reuter) - Včeraj je evropski komisar Hans van nen Broek med obiskom v Pragi dejal, da je skupna zu-aanja in obrambna politika Evropske unije onemogoce-na ki da se je treba znebiti zakona, ki pravi, da je za sprejem katerekoli odločitve potrebno soglasje vseh cla-EU. To praktično pomeni, da naj bi odpravili insti-eicijo veta znotraj Unije. Van den Broek, ki je zadolžen 23 nekdanji Vzhodni blok, je dodal, da je izkušnja sku-Pne Politike v zadnjih osemnajstih mesecih razočarala, a) ni le blokirala uspešnih akcij za rešitev kriz v Evropi P° hladni vojni, temveč je pripeljala do oblikovanja cele v^te združenj, ki so se pokazala kot neučinkovita in so ^slabila identiteto EU. Van den Broek je med drugim ejal, da se je treba dogovoriti tudi o odnosih med EU, atoni in Zahodnoevropsko unijo, zadovoljen pa je bil dejstvom, da se želijo nekdanje komunistične dežele priključiti zahodnim organizacijam predvsem zaradi Vamosti, ki jim jo te zagotavljajo. fcomiz Alia na prostosti ^®ANA (Reuter) - Albansko pritožbeno tožisce je raz-°uilo, da naj zadnjega komunističnega predsednika ^drza Alio takoj izpustijo iz zapora. Alia je prišel na o last po smrti diktatorja Enverja Hoxhe leta 1985, leta pa je popustil pod pritiskom protestov in dovolil P^e demokratične vohtve. Po volitvah je ostal na po-, 2aju predsednika, vendar je po veliki zmagi opozicij-s 6 demokratske stranke leta 1992 odstopil. Septembra ° ga zaradi zlorabe oblasti in kršenja Človekovih pra-c obsodili na osemletno zaporno kazen. Po razsodbi Možbenega sodiSCa, ki je ugotovilo, da po uvedbi no-ega kazenskega zakonika ni vee pravne osnove za za-P°r, je včeraj 69-letni Alia zapustil jetnisnico. KITAJSKA / AMERIČAN KITAJSKEGA RODU OBTOŽEN VOHUNSTVA Znani disident Hairy Wu je spet za rešetkami VVashington očita Pekingu kršitev konzularnih odnosov PEKING (Reuter, dpa) - Kitajske oblasti so sporočile, da so tudi uradno aretirale ameriškega državljana kitajskega rodu Harrya Wuja. Wuja, znanega borca za človekove pravice, so obmejni organi sicer priprli že 19. junija, ko je prestopil kazahstansko-kitajsko mejo. Državna agencija Xinhua navaja, da je proti Wuju vložena obtožnica zaradi domnevnega ilegalnega prestopa meje, vohunstva, dajanja podkupnin z namenom pridobivanja strogo zaupnih informacij in kraje strogo zaupnih dokumentov. Oseminpetdesetletni Har-ry Wu z ameriškim uradnim imenom Peter Wu in pravim kitajskim imenom Wu Hon-gda je znan kitajski disident, trenutno pa je zaprt v mestu Wuhan v osrednji Kitajski. Prvič je bil zaprt leta 1956, ko je kot 19-letni shtdent kritiziral sovjetsko vojaško posredovanje na Madžarskem. Po zaporih in delovnih taboriščih je kasneje, do leta 1979, prebil skupno devetnajst let. O razmerah v kitajskih taboriščih je napisal knjigo Laogai - kitajski gulag. Leta 1985 je odpotoval v ZDA, kjer je dobil državljanstvo in predaval na Berkele-yu in Stanfordu. Od leta 1992 vodi institut Laogai v San Francisu, ki raziskuje ra- zmere v kitajskih kazenskih taboriščih. Lani je med svojim raziskovanjem na Kitajskem, kjer se je predstavljal kot ameriški poslovnež, s skrito kamero potrdil domneve, da oblasti prodajajo Človeške organe na smrt obsojenih kaznjencev. Dokumentarec, ki ga je pripravil za britanski BBC, je dvignil veliko prahu, oblasti v Pekingu pa so vse obtožbe zanikale. ZDA so Kitajsko obtožile, da krši konvencijo o konzularnih odnosih, ker ameriškim diplomatom niso dovolili obiskati zaprtega Wuja. Opazovalci domnevajo, da je zadnja poteza Pekinga odgovor na obisk tajvanskega predsednika Li Tenghuja prejšnji mesec v ZDA. KOHL V AUSCHVVITZU Kanclerjev poklon žrtvam _ AUSCHVVITZ (AFP, Telefbto: AP) vcpto^18^ kancler Helmut Kohl je pC®aJ> zadnji dan uradnega obiska na oljskem, obiskal nekdanje nacisti-o taborišče Auschvvitz - Birkenau, Ihii-f S^rnk°l holokausta židovskega JUdstva med drugo svetovno vojno. stTTru2hi poljskega zunanjega mini-Ir3 Wladyslawa Bartoszevvskijeva je °Pil skozi vrata, ki jih Se danes kra-napis »Arbeit macht frei« (delo osvobaja). Sprehodil se je po poti ujetnikov Se ustavil pred ječo s Številko 11, kjer so nacisti s »prišleki« opravljali grozljive eksperimente. Položil je venec in se tako poklonil spominu na žrtve. Direktor muzeja )erzy Wro-blevvski je povedal, da sprejema nemškega kanclerja kot romarja, ki se je prišel poklonit mrtvim na najvecje pokopališče na svetu, kjer so nacisti pobili veC kot milijon ujetnikov. Drugi venec je položil v taborišču Birkenau, oddaljenem tri kilometre, kjer se je ustavil pred mednarodnim spomenikom žrtev nacistične tovarne smrti. Sprehodil se je mimo spominskih na- pisov v dvajsetih jezikih in se za trenutek ustavil pred nemškim. To je že drugi Kohlov obisk Au-schvvitza in Birkenaua, ki ju je prvič obiskal že med svojim zgodovinskim obiskom na Poljskem leta 1989, ki pa ga je moral prekiniti zaradi padca berlinskega zidu. Pred njim je to mesto obiskal le en nemški kancler -Helmut Schmidt leta 1977. Nato se je Kohl odpravil v Krakovv, kjer je obiskal staro zidovsko Četrt Kazimierz in sinagogo Re-muh. Harry Wu (Telefoto: AP) 28 mest bo zraslo vsako leto v revnih zahodnih delili Kitajske, piše dnevnik China Daily. Tako naj bi do leta 2010 na zahodu azijske velikanke nastalo 432 novih mest. Ce bodo te napovedi uresničene, bo po virih kitajskega ministrstva za javne zadeve leta 2010 na Kitajskem kar 1054 velemest. NajbogatejSe metropole bodo ob vzhodni obali, vendar vlada načrtuje tudi urbanizacijo območij v notranjosti države, saj naj bi bilo na zahodu Kitajske v prvih desetih letih 21. stoletja zgrajenih dvajset velemest. Oblast si prizadeva za ustavitev množičnega izseljevanja s podeželja, od koder je odšlo že približno sto milijonov kmetov, ki iščejo delo v gosto naseljenih mestih. Na podeželju je po uradnih ocenah 130 milijonov presežne delovne sile. Sedemdeset odstotkov od 1, 3 milijarde Kitajcev zdaj živi na podeželju. (AFP) NOVA KNJIGA N E W T A GINGRICH A Konservativna prenovitev ZDA Barbara Kramzar Skupinica demonstrantov ga je pozdravila z vzkliki Uničevalec Amerike! Toda Newt Gingrich, ta cas najbolj kontraverzni politik ZDA, ima tudi občudovalce. Neka ženska se je pripeljala iz oddaljenega mesteca v državi New York samo zato, da bi v manhat-tanski knjigarni videla Gingricha pri podpisovanju njegovega političnega testamenta, nove knjige z naslovom Prenovitev Amerike. Gingrichev naCrt prenove Amerike je ta trenutek najbolj razburljiva igra na ameriškem političnem odru. Ne le zato, ker je pod parlamentarnim drobnogledom pogodba, ki jo je eden najvplivnejših ameriških politikov za izdajo knjige podpisal z založbo razvpitega medijskega kralja Ruperta Murdocha. Se bolj razburjajo zamisli o novi konservativni Ameriki in Gingricheva očitna sposobnost, da svoje zamisli tudi uresniči. Toda ljudje, ki so novembra prepričljivo izvolili republikance v parlament, v njem se ne vidijo novega političnega mesije. Se vedno ni jasno, Ce niso Američani volili republikancev le zato, ker so hoteli kaznovati demokrate. Igrico lahko ponovijo na naslednjih volitvah v nasprotnem zaporedju! Georgijski predstavnik Nevvt Gingrich pa je prepričan, da je njegovo poslanstvo veliko večje od zmage na prihodnjih volitvah. Zdaj načrtuje dolgoletno prevlado republikancev v ameriški politiki. Gingrich ne ceni sistema dveh velikih uravnoteženih strank, ki tako navdušuje privržence teorije nenehnega nadzorovanja politikov. Ce bi demokratska stranka kar izginila, Gingrich najbrž ne bi jokal. Dolgoletna prevlada demokratov v parlamentu in liberalizem šestdesetih sta po njegovem mnenju uničila ameriškega duha in ponos. Liberalizem naj bi zakrivil, da danes dvanajstletnice rojevajo otroke, petnajstletniki se pobijajo, sedemnajstletniki umirajo za aidsom, osemnajstletniki pa prejemajo diplome, ki jih ne znajo prebrati. Gingrich je tudi velik nacionalist. ZDA bodo še naprej upanje vsemu svetu in otok svobode, Ce bodo »socialno državo« spremenile v »državo možnosti«. V nasprotnem primeru bodo propadle. Gingricheva politična filozofija se je začela oblikovati, ko je kot najstnik z očetom vojakom živel v Evropi in opazoval propadanje Francije pred nastopom generala De Gaulla in Pete republi- ke. Spoznal je, da lahko brez dobrega vodstva propade tudi najboljše, celo bistvo ameriške civilizcije, ki ga Gingrich vidi v spoštovanju odgovornosti in pravic posameznikov. Globoko je prepričan, da družba, ki priseljencev ne uCi amerikanstva, ne more zavojevati tretjega vala informacijske revolucije. Predsednik spodnjega doma ameriškega parlamenta je vernik tehnološke revolucije. NekoC je izjavil, da bi morala država revnim otrokom zastonj deliti računalnike; Internet, milijonska mednarodna mreža računalnikov, pa je zanj oltar prihodnosti. V svoji knjigi Gingrich z odprtimi očmi sanja o navidezni resničnosti in njenih neomejenih možnostih. Zastavonoša ameriške konservativne politike pa ima tudi pomanjkljivosti, ki se bodo morda kdaj v prihodnosti razbohotile in zamajale zdaj enotno desno fronto proti dediščini liberalizma. Za zdaj je videti samo Gingricheve dosežke. Pod njegovim vodstvom so zakonodajalci sprejeli zakone o mavnoteže-nju proračuna, zmanjšanju državne porabe in davkov ter preselitvi številnih pristojnosti iz VVashingtona v prestolnice zveznih držav. Toda Gingrich utegne kljub političnemu mojstrstvu pasti v najbolj nevarno past ameriškega desničarstva - v zanko moralizma. Drugič poročeni georgijski politik je preprosto videti premalo polikan, Ce ga primerjamo z voditelji »republikanske inkvizicije« iz skrajnih regilioznih organizacij. Ko se je računalniški zanesenjak in avtor malce popopranih romanov nedavno norčeval iz načrtov nadzorovanja računalniške pornografije, se Pat Robertson in Ralph Reed iz Krščanske koalicije -desničarska ideologa, ki bosta nedvomno izbirala republikanskega kandidata za predsednika - najbrž nista smejala. Nevvt Gingrich za predsednika? Oce konservativne revolucije v ameriškem parlamentu ni izključil boja za Belo hišo, »Ce bi nastala praznina«, torej, Ce bi se kaj zgodilo senatorju Robertu Dolu. Toda bolj kot relativna svobodomisle-nost v Custveno-telesnih zadevah, ki ga bo morda kdaj sprla z mogočnimi ameriškimi puritanci, bo Gingricheve predsedniške ambicije najbrž zaviralo pomanjkanje priljubljenosti med ljudstvom. Ze Sest mesecev je vsak dan na prvih straneh Časopisov in v udarnih radijskih in televizijskih oddajah, a se Američani Se niso zaljubili vanj, kot so se nekoč v njegovega vzornika Ronalda Reagana. Tudi Slovenija zahteva svoje Za vse dogovore bo zadnje sito slovenski parlament LJUBLJANA - Prihodnji teden se bosta v Ljubljani ponovno sestala pooblaščenca zunanjih ministrov Slovenije in Italije ter skuSala razvozljati zapletene meddržavne odnose. Kot smo že poročali, je slovenska vlada prejšnji teden zavrnila italijanski predlog in sklenila izdelati svoj predlog, ki naj bi bil predmet sestanka in konkretna možnost kompromisnega dogovora. To pa je mogoče samo, 1983. Konkretna rešitev o če so spoštovana nekatera vračanju lastnine v naravi načela in predvsem velja- je možna samo na osnovi vnost vseh obstoječih slo- že prej sprejetih pogodb, z vensko-italijanskih medna- upoštevanjem slovenske Če je pot v Evropo, način urejanja dvostranskih odnosov vprašanje vračanja nekaterih nepremičnin nekdanjim optantom in ezulom, je prav tako upravičena zahteva Slovencev na obeh straneh meje, da se vrne požgani Narodni dom v središču Trsta. Fašizem še ni prišel na oblast, ko so fašistične tolpe požgale stavbo v središču mesta. Opuščena stavba danes čaka na pravega lastnika. V četrtek bo celotna slovenska narodnostna skupnost v zamejstvu pred Narodnim domom primemo počastila 75. obletnico požiga in z njo pričetka slovenske zamejske kalvarije. To pa bo istočasno zahteva po vrnitvi Narodnega doma. rodnih dogovorov. V bi- zakonodaje in s tem, da se stvu gre vedno za isti pro- skupno vrednost tako vr-blem: veljavnost osimskih njenih nepremičnin odste-sporazumov in seveda tudi je od skupne vsote odsko-rimske pogodbe iz leta dnine, ki jo mora po rimski pogodbi iz leta 1983 vrniti Slovenija. V takem primeru bi slo seveda za »kratko« verzijo nekakšne izjave ali dogovora, ki bi se omejila samo na to vprašanje. Tako bi se ustvarili dobrososedski odnosi, izginile bi možnosti izsiljevanja z vključevanjem oziroma nevključeva-njem Slovenije v Evropsko unijo in odprla bi se pot plodnega vsestranskega sodelovanja tudi za reševanje vseh ostalih - zlasti manjšinskih - odprtih vprašanj. Tudi tak načelen in skrajno omejen predlog bo naletel v slovenskem državnem zbora na hude težave. Slovenska javnost ni naklonjena vračanju nepremičnin v naravi in z velikim nezaupanjem opazuje italijanske diplomatske poteze. Desnica bo zaradi teh problemov ostro napadla vlado, kar je nekakšen uradni lider skrajne nacionalistične desnice Janez Janša že napovedal na znanem mitingu v Ljubljani. Vla- MOBILNI EKOLOŠKI LABORATORIJ ZA SLOVENIJO Nenehna pripravljenost ekipe Ekipe bodo posredovale šele po obvestilu iz OKC MARIBOR - S posebno pogodbo sta Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Ministrstvo za obrambo - Republiška uprava za zaščito in reševanje ustanoviti ekološki laboratorij z mobilno enoto, ki bo delovala na ravni države. Pri opredelitvi za vključitev mariborskega zavoda v vrsto enot za zaščito in reševanje na ravni države je odločalo dejstvo, da je mariborski zavod že opremljen in usposobljen za opravljanje posebnih nalog, s tem da se je Republika Slovenija zavezala za sofinanciranje opremljanja in usposabljanja za naloge, Id jih zavod v svoji redni dejavnosti ne opravlja. Mobilno ekološko enoto sestavlja 19 diplomiranih inženirjev, od teh so trije v vodstvu, šestnajst pa jih je razdeljenih v osem ekip s po dvema članoma, ki so v pripravljenosti 24 ur na dan. Zaradi številnih lažnih pozivov o raznih ekoloških nesrečah, bodo ekipe posredovale šele po obvestilu iz obveščevalno-komunikacij-skega centra, ki lahko takoj preveri resničnost obvestila. Naloge mobilne ekolo- ške enote so ugotavljanje vrste in količine nevarnih snovi v vzorcih vode, zraku, opremi in raznih sredstvih, analiza vžorcev za ugotavljanje uspešnosti dekontaminacije, posebne naloge v času izrednih razmer, tudi reševanje v primeru ekoloških nezgod ter intervencija v primera radi-ološko-biološke kontaminacije na področju Slovenije. Na državni ravni deluje tudi ekipa mariborskega Za- voda za dezinfikacijo, dezinsekcijo in deratizacijo. Oprema za ekološko mobilno enoto, to je specialno vozilo z laboratorijem, instrumenti in posebnimi napravami za hitro odkrivanje nevarnih in strupenih snovi, seveda ni nova, zato pričakujejo, da jo bodo, kot je v pogodbi zapisano, z državnimi sredstvi posodobiti in tudi količinsko povečali. S svojo dejavnostjo, ki se uveljavlja tudi prek državnih meja, in odlično kadrovsko zasedbo, je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor izpolnil vse pogoje za dodelitev naziva »učni zavod« za izvajanje praktičnega pouka za dijake in študente srednjih in visokih Sol oziroma fakultet, ki mu ga je podelilo Ministrstvo za zdravstvo. Martina Pavšič ,,Narodni Dom" v Trstu. Narodni dom v Trstu Slovenci zahtevajo nazaj dna večina ima teoretično okrog dve tretjini glasov, toda v tem primera je celo aritmetična večina hudo vprašljiva, saj je to edini problem, ki lahko ogrozi vladno koalicijo in z njo Drnovškovo vlado. Izrazi nezadovoljstva in nezaupanja prihajajo iz vseh parlamentarnih skupin, tudi iz vrst LDS in Združene liste. Za Evropo in evropske države so nerazumljivi in nesprejemljivi nekateri slovenski lastninski predlogi, kot na primer zakonski predlog, da bi nekemu tu- jemu državljanu v primeru, ko ne bi bil več stalni prebivalec na ozemlju Republike Slovenije, njegovo nepremičnino nacionalizirali. Toda prav tako so absurdne in za evropske standarde nesprejemljive zadnje italijanske zahteve po pravici do prednostnega nakupa zemljišč, po .ustvarjanju diskriminacijskega postopka. Interes obeh držav je torej nesporen: Cim hitrejše reševanje vseh odprtih problemov po evropskih standardih. Bogo Samsa Dodatni certifikati za lastninjenje bank? LJUBLJANA - Medtem ko naj bi bila do konca letošnjega leta olastninjena večina od skoraj 1400 slovenskih družbenih podjetij - več kot polovica jih danes že ima prvo soglasje za začetek lastninjenja - se Slovenija pripravlja na se en privatizacijski val. Čaka nas še lastninjenje državnega premoženja, lastninjenje zavarovalnic in seveda bank, pri lastninjenju katerih naj bi z dodatno izdanimi certifikati sodelovali vsi državljani. Zakon o lastninjenju zavarovalnic je že pripravljen za drago obravnavo v parlamentu in ne predvideva neposrednega sodelovanja državljanov pri lastninjenju, pač pa posredno prek pooblaščenih investicijskih skladov. Skladi bodo lahko odkupili deleže zavarovalnic, tako da bodo njihovi lastniki tudi državljani, ki so certifikate zaupali skladom. Za drugo obravnavo je pripravljen tudi zakon o lastninjenju državne lastnine, ki naj bi ga poslanci predvidoma sprejeli do konca leta. Ta zakon pri lastninjenju državnega premoženja predvideva tudi možnost sodelovanja državljanov s certifikati, tako da bi omogočili rezervacije certifikatov, saj rok za njihovo uporabo poteče konec letošnjega leta. Kar se tiče lastninjenja bank, pa je jasno, da z makroekonomskega vidika in vidika celotne populacije tega kapitala ni tako zelo veliko, vendar pa kljub temu v vladi razmišljajo, da bi imele banke poleg dokapitalizacije deloma tudi možnost razdelitvene privatizacije za vse državljane. Z drugimi besedami to pomeni, da bi lahko vsi slovenski državljani sodelovali tudi pri lastninjenju slovenskih bank. Najverjetneje pa tovrstno lastninjenje ne bo izvedeno z obstoječo količino lastniških certifikatov, temveč bo država izdala emisijo dodatnih certifikatov za vse državljane. Te dodatne certifikate bi seveda lahko vlagali le pri lastninjenju bank in bi imeli značaj nekakšnega namenskega lastninskega certifikata. Pri odločanju o slednjem bodo seveda imeli zadnjo besedo poslanci v državnem zbora. Alenka L. Jakomin Trupla na smetišču CELJE - Zaradi stavke delavcev zaloške TKB imajo tudi na Celjskem čedalje več težav s trupli poginulih živali in klavniškimi odpadki Veterinarski inšpektor Franc Lemut in Zavod za zdravstveno varstvo v Celju sta v četrtek odredila nekaj najnujnejših ukrepov. Čeprav tega gotovo vsi ljudje ne bodo sprejeti z razumevanjem, je moral inšpektor Lemut prepovedati klanje in odrediti začasno odlaganje poginulih živali s tukajšnjih farm ter odpadkov iz klavnic na regijskem odlagališču komunalnih odpadkov v Bukovžlaku pri Celju. Medtem ko je mogoče klanje omejiti ati začasno povsem prepovedati, pa je več težav s kadavri. Nekaj jih lahko veterinarji spravijo v hladilnice, vendar pa je ostankov živali preveč. Lemut je odredil, da smejo na smetišču v Bukovžlaku odlagati le kadavre veterinarsko pregledanih živali, ki niso imele kužnih bolezni, ter klavniške odpadke veterinarsko pregledanih živali. Inšpektor je zaprosil tudi za mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju, ki je njegova navodila dopolnil. Tako je dovoljeno v Bukovžlaku omenjene odpadke odlagati le teden dni oziroma najkasneje do 12. julija. V tem času smejo odložiti največ 50 kubičnih metrov odpadkov, vsa odlagališča morajo označiti, trupla in odpadke pa prekriti z metrom zemlje in metrom komunalnih odpadkov. Živalske krvi ni dovoljeno odlagati, pred odlaganjem pa bodo na smetišču opraviti še izredno deratizacijo. Brane Piano HRVAŠKA CESTNA INFRASTRUKTURA h Hrvaške doslej niso upoštevali pri načrtovanju prometnih koridorjev ZAGREB - »Kot sosedi Slovenije pogosto proučujemo prometne probleme, pri čemer se včasih tudi razhajamo v pristopu, prepričan pa sem, da bomo delovanje sčasoma uskladiti in našli skupno ravnovesje,« je izjavil hrvaški predsednik za promet in zveze Ivica Mudrinič in dodal, da ima Republika Slovenija svoje prioritetne prometne smeri, ki niso usklajene s hrvaškimi,saj ni nujno, da bi bile. Da bo morala Hrvaška šele zgraditi svojo infrastrukturo, so novinarji »izvedeti« šele na tiskovni konferenci, na kateri je bila pogosto kot vzor omenjena sosednja Slovenijat. Hrvaška je namreč Sele razpisala natečaj za pridobivanje koncesij radijskih in televizijskih frekvenc v zameno za visoka denarna nadomestila, medtem ko se parlament Se ni seznanil s strateškimi načrti cestne infrastrukture. Zaradi neugodnih geopolitičnih okoliščin, zaradi vojne, Hrvaške doslej niso upoštevati pri načrtovanju prometnih koridorjev. Evropske in svetovne banke pa niso odobrile nikakršnih posojil in doslej ni bilo Se nobenih dogovorov za dodelitev koncesij tujcem pri gradnji posameznih cest. Zaradi tega hrvaško ministrstvo za promet in zveze v tujini na veliko lobira, z namenom, da bi tako odvrnilo učinek »tihih« ukrepov pri povezanosti Hrvaške s svetom na področju cestnih in drugih prometnih koridorjev, je Se izjavil minister Mudrinič.V minulih Štirih letih so zaradi pomanjkanja denarja zgradili komaj 85 kilometrov novih magistralnih avtocest, Dalmacija pa je še vedno prometno izolirana. Gordana Go jak Poletje z lipo in lepakom ter kmetozo in EU B020 Kovač Lipa stoji, kot se spodobi, sredi zaselka. Okoli nje se ovija klop, na kateri so se hladili domačini, ki so sončno soboto izkoristili za poljska opravila in so si vmes privoščili malo počitka. Prizor bi bil lahko tudi izpred sto let, če ne bi bilo traktorja, satelitske antene in lepaka na lipi. Tako pa ni bil. Lepak je oznanjal, da bo zvečer v bližnji vasi nastopila domača igralska družina. Na prostem bo uprizorila zahtevno komedijo znanega francoskega pisca. Isti priimek se je ponavljal pri večih vlogah in pri režiserki, le imena so bila različna. Vas je majhna. Družba pod lipo se je odločila, da se bodo vsi razen »dežurnega« zvečer odpeljali na predstavo. Kaj pa če bo deževalo? Vreme te dni ni ravno zanesljivo. Potem bo predstava odpadla. V vasi je vendar zadružni dom, v katerem je vsaj nekoč bila kar velika dvorana! Po tem kratkem »dialogu« so domačini slabo poučenemu obiskovalcu nekoliko žolčno pojasnili zgodbo o zadružnem domu. Kmalu po drugi vojni so oblasti v vasi, ki je bila bolj bela kot partizanska, zvečine s prostovoljnim, se pravi, z neplačanim delom domačinov postavile zadružni dom. V njem so med drugim uredili dvorano, kar je bilo mogoče razumeti kot dober namen oblasti, da bi vas imela nekakšno kulturno središče, zanesljivo pa kot poskus, da bi župnišču ustvariti konkurenco. Poskus se ni najbolje obnesel, kulturno življenje pa se je močno razživelo. Iz roda v rod ga je bilo več. Tako ima vas danes igralsko družino in dva pevska zbora, čeprav so vaščani zelo zaposleni, manjšina doma, večina se vozi v oddaljene industrijske kraje. Glede dvorane pa je vas spet na istem kot v časih, ko je še niso zgradili. »Kmetoza«, kot pravijo zadrugi, ki ima glavni sedež v večjem sosednem kraju in je vaščanom že dolgo tuja, če jim je sploh kdaj bila blizu, dvorane ne da. »Olastninili« so jo zadružni uslužbenci, ki so prostor spremenili v skladišče. Vaščani zato nastopajo na prostem, če od »zgoraj« ravno takrat ne pošljejo dežja. Pripoved pod lipo se zdi poučna in naravnost »aktualistična«, čeprav je na prvi pogled nekako odmaknjena od velikih razprav, ki pretresajo slovensko politiko, ko se mora na primer odločiti, ali bo pustila tujce na slovensko zemljo. Vaški pogovor se ni spustil v zapletena vprašanja o dolgoročnih posledicah, ki bi jih za slovenstvo prinesla morebitna odločitev, da lahko avstrijski ali italijanski podjetnik kupi v Sloveniji zemljišče in na njej postavi svojo tovarno. Se manj se je zapletel v že skoraj filozofsko vprašanje, ali bi bili prebivalci iz držav Evropske unije sploh Se tujci, če bi tudi Slovenija vstopila v to integracijo držav in gospodarstev. Ostal je na domači ravni, se pravi, pri dejstvu, da imajo ljudje sorazmerno dobro obdelane kmetije in za prvo silo plačano delo v vsekakor preveč oddaljenih službah. Motnja v njihovem življenju, če bi izpustili davke, za katere se ve, da so že od nekdaj previsoki, je pravzaprav »kmetoza«, ki se vede, kot da je njeno, kar je samo »priuradm-kovala«, .ne pa prislužila. No, da, kakšno dobro idočo tovarno bi že radi imeti bliže, če jih že kdo vpraša, Se dodajo. Lahko bi jo postavil tudi tujec, nič ne bi imeli proti. Prodali bi mu tudi zemljišče zanjo, če bi se jim le splačalo. Poslušalca pravzaprav spravljajo v zadrego. P° eni strani se zapirajo v sorazmerno majhen prostor, ki jim povsem zadošča za vsakdanje življenje. Lahko hi se reklo, da so si z velikim trudom postavili tirnice, po katerih se zdaj vozijo od ranega jutra do pozne noči. Po drugi strani pa se mučijo s francoskim avtorjem in nimajo nikakršnih zadržkov do tujcev, če bi jim olajšali življenje. Vsaj na prvi pogled ustvarjajo vtis, kot da njihovim razmišljanjem manjka notranje skladnosti. Lahko pa je vtis zmoten in so v resnici notranje trdni. Ne pa zadrti in enoplastni. Zdi se, da se njihov način razmišljanja sklada s trditvijo, ki jo je utemeljeval zagovornik izvirne in prevodne mladinske književnosti, ko je tekla beseda o čedalje večji revščini pri prevajanju tuje beletristike, Kar posluSal in prebereš v rani mladosti in potem sanj as v materinščini, lahko nadziduješ v računalniški angleščini ali poslovni nemščini, zmera| boS ostal, kar si bil kot otrok, razen če se ne zanemariš ali prodaš. Pravzaprav je povedal, da te lahko lastna nemarnost ali »kmetoza« še najbolj ogrožata. 1920 1995 rim *. * . a 11 Primorskega dnevnika ob 75. obletnici požiga Narodnega doma M|i ^ Nedelja, 9. julija 1995 NARODNI DOM X X NARODNI DOM Nedelja, 9. julija 1995 15 ■Mi Zažig slovenskega Nbdnega doma v Trstu začetek fašističnega baroma nad Slovenci 13. julija 1920 so fašisti zažgali Narodni dom v Trstu. »Ta datum je črno obrobljen v zgodovini tržaških Slovencev« je zapisal prof. Lavo Čermelj v svojem izčrpnem opisu dogodkov pred požigom samega in razpoloženja po požigu, objavljenem za 50-letnico tega fašističnega zločina v »KRONIKI« - časopisu za slovensko krajevno zgodovino (leto XVIII) - 1970, ki je na zadnji ovojnici prinesel sliko Narodnega doma v plamenih. Ker se nam zdi Čermeljev opis dogodkov pred 60 leti najbolj celovit (in ker je tudi malo znan); objavili smo ga že leta 1980, ob 60. obletnici požiga in ga ponatiskujemo v celoti. Najstarejši bralci si bodo ob branju osvežili spomin na tisto strašno noč, ki naj bi v maneni fašističnih oblastnikov pomenila začetek konca primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov pod Italijo, mlajši pa se bodo lahko seznanili, kolikor ga še ne poznajo, z enim najbolj tragičnih in usodepolnih dogodkov v naši polpretekli zgodovini. Skoraj četrt stoletja po požigu je bil naš primorski rod ponižan na brezpravno rajo in izpostavljen sistematičnemu genocidu, katerega ni doživljal takrat noben drug narod v Evropi. Ponosna zgradba v središču mesta 13. julij 1920. Ta datum je Črno obrobljen v zgodovini tržaških Slovencev. Tega dne jih je zadel najhujši udarec, ki naj bi ohromel vse njihovo kulturno, politično in gospodarsko življenje in naj bi bil začetek njihovega sistematičnega in radikalnega iztrebljenja. Tega dne so fašisti naskočili Narodni dom v Trstu in ga upepelili. Da doumemo pomen tega dogodka, naj na kratko povemo, kaj je bil Narodni dom za tržaške Slovence. Ob prehodu iz prejšnjega stoletja je narodno prebudni razmah tržaških Slovencev dosegel svoj višek. Mejnik tega razvoja je bila ponosna zgradba Narodnega doma v središču mesta na nekdanjem Vojašniškem trgu (Piazza Caserma. Slovenci pa so navadno rabili krajše ime »Vojaški trg«). Postavila ga je z lastnimi sredstvi leta 1904 Tržaška hranilnica in posojilnica. Zgradilo ga je domače gradbeno podjetje Martelanc. Središče slovenskega javnega življenja V njem je imela hranilnica svoj sedež v prvem nadstropju, poleg nje je bila Slavjanska čitalnica z bogato staro knjižnico. V pritličju sta bili na eni strani glavnega vhoda kavarna, na drugi strani restavracija. V zgornjem nadstropju v severnem delu poslopja, kjer je bila restavracija, in ki je bil obrnjen proti ulici Gep-pa, je bil prvi slovenski hotel v Trstu, ki si je nadel za tiste čase zelo značilno ime Balkan. S tem imenom so označevali Italijani pa tudi Slovenci celo zgradbo. V južnem traktu, ki je gledal na ulico Galatti, je bila v pritličju 'tiskarna, kjer se je tiskal slovenski tržaški dnevnik Edinost. V prvem in drugem nadstropju so imele svoj sedež Glasbena matica, Planiško društvo in Delavsko podporno društvo. V višjih nadstropjih pa so bila zasebna stanovanja. V notranjem delu je bila v pritličju telovadnica tržaškega Sokola, reprezentativno stopnišče pa je z leve in desne peljalo do velike gledališke dvorane z balkonom. Ker je bila spričo nestrpnosti italijanskih nacionalistov nevarnost, da bi mestna elektrarna nagajala pri dobavi toka zlasti v času, ko je delala tiskarna in so bile gledališke predstave, je imel Narodni dom lasten generator, ki je oskrboval vso hišo z elektriko. V gledališki dvorani so se zbirali tržaški Slovenci tudi na političnih zborovanjih in na drugih sestankih, tam so bili tudi koncerti in druge kulturne manifestacije ter plesi. Pred Narodnim domom je bil velik trg, ki je danes zazidan. Tam so bila zborovanja na prostem in od tam so se odvijali sprevodi po mestu. Gledališka dvorana in glasbeni sedež V Narodnem domu so bile tako združene vse veje javnega udejstvovanja. Zgradba je bila po svoji zunanjosti res veličastna in nekaj za Trst nenavadnega. Čeprav je bila velika, je z nadalnjim razvojem slovenskega življa kaj kmalu postala pretesna. Zaradi tega se je najprej iz nje izselila tiskarna, ki je dobila večje prostore v ulici sv. Frančiška, kjer sta še sedaj tiskarna in slovenska knjigarna. Kmalu ji je sledil Sokol, ki je dobil primernejše prostore v pritličju tedaj ustanovljene Slovenske trgovske šole v Trstu v ulici Stadion (sedaj ulici C. Battisti). Z lastno dvorano se je močno razmahnilo slovensko gledališče. Predstave so postajale vse kvalitetnejše, saj so jih poleg drugih režirali Vero všek in Danilova ter v zadnjih letih Milan Skrbinšek. Na oder so prišla celo dela domačih piscev, tako Jake Stoke in dr. Josipa Mandiča, ki je bil znan kot operni komponist, a je na tržaški oder spravil nekaj svojih krajših socialnih in družbenih iger. Tržaško gledališče se je v svojih najboljših letih kosalo z ljubljanskim. Prav v zadnjih letih njegovega obstanka so prisostvovali predstavam tudi priznani italijanski igralci, ki so gostovali v Trstu in so izražali največje priznanje. Pod vodstvom domačina, poznejšega ravnatelja ljubljanske opere Mirka Poliča, so bile na Tržaškem odru tudi prve operete in operne predstave v slovenskem jeziku. To pa je zbudilo hudo kri pri italijanskih nacionalistih, tako da so prek zavoda v Italjiji, ki je dajal avtorsko dovoljenje za predstavo, prepečili, da bi v Trstu peli v slovenskem jeziku Puccinijevo opero Madame Butterfly. Tudi koncerti domačih in povabljenih umetnikov in zborov so bili izbrani in na višku. Hkrati s predavanji v Ljudskem odru so se pričela tudi predavanja v Narodnem domu, in sicer v gledališčni dvorani, ki pa je bila marsikdaj premajhna. Predavali so razen domačinov pretežno od zunaj pova- bljeni dobri govorniki. V prostorih Slavljanske čitalnice je bila kmalu po odprtju Narodnega doma prva razstava slovenskih slikarjev, kjer so tržačani lahko občudovali delo Jakopiča, Groharja, Jame in drugih slovenskih umetnikov, med temi tudi nekaj domačih. Zborovanja v dvorani in na trgu pred Narodnim domom leta 1907 so pripomogla, da so se tržaški Slovenci tako močno afirmirali pri tedanjih državnozborskih volitvah. Tri leta kasneje pa je v prostorih Narodnega doma poslovala komisija političnega društva Edinost, ki je zbirala podatke o pretvorbah in drugih mahinacijah številnih organov pri ljudskem štetju in zbrala toliko materiala, da je vlada morala odrediti vsaj delno revizijo štetja, tako da je prvotno ugotovljeno število Slovencev in Hrvatov v Trstu (38.485) poskočilo na 59.319. V Slavljanski čitalnici je imel ob koncu prve svetovne vojne sedež Krajevni narodni svet za Trst in slovenski del Istre do svojega razpusta proti koncu novembra 1918. Ko so italijanske okupacijske oblasti jeseni 1918 zaprle vse slovenske srednje in strokovne šole v Trstu (slovensko trgovsko šolo ter goriško slovensko gimnazijo in go-riško slovensko učteljišče, ki sta zadnji dve leti vojne poslovali v Trstu) ter prav tako nemško klasično gimnazijo, realno gimnazijo in realko, kjer je bila tretjina dijakov slovenskih, so se za te dijake višjih razredov odprli tajni tečaji, da ne bi izgubili šolskega leta, so bili nekateri razredi v Narodnem domu: v Čitalnici, v Hranilnici, v Glasbeni matici: en razred je bil celo na gledališkem odru.' Ob koncu šolskega leta pa je bila gimnazijska, realnogimna-zijska, realčna in učiteljiščna matura v Slovenski čialnici pod nadzorstvom pravega deželnega šolskega nadzornika. Vsega tega bujnega življenja pa je bilo 13. julija 1920 na mah konec z zločinskim požigom Narodnega do- Resnica o izzivalnih dogodkih v Splitu Povod ali bolje, omišljeni povod za požig Narodnega doma v Trstu, je bil incident med domačim prebivalstvom v Splitu in častniki italijanske vojne ladje Puglie, ki je bila zasidrana v splitski luki, na rojstni dan kralja Petra L, 12. julija 1920. Incident so po načrtu sprožili italijanski častniki, da bi motili proslavo tega dne in izzvali reakcijo prebi- valstva, ki bi jim dala vzrok za teroristične izpade. Dva italijanska častnika sta snela in'strgala jugoslovansko zastavo, ki je za proslavo plapolala ob obali. Zaradi tega in spričo izzivalnega obnašanja še drugih italijanskih častnikov se je domače prebivalstvo silno razburilo. Kraljevi varnostni organi so sicer zadostno varovali izzivače pred razjarjenim prebivalstvom, toda Italijani so hoteli, da pride do izgredov. Zato je na obrežju pristal italijanski motorni čoln in iz njega so vrgli dve ročni bombi na neoboroženo ljudstvo. En moški je bil ubit in več otrok ranje-nij. Tedaj so jugoslovanski žandarji streljali na čoln in smrtno zadeli nekega častnika in ranili krmarja. Da so bili krivi za ta incident italijanske vojne ladje, je ugotovila v ta namen sestavljena mednarodna komisija, v kateri je bila zastopana tudi Italija in kateri je predsedoval ameriški admiral Andrevvs. Toda italijanskim nacionalističnim prenapetežem ni bilo za to, da bi se ugotovili krivci, in niso čakali, da bi se ustanovila komisija. Incident jim je bil zaželen ali, kakor kaže, celo sporazumno izvabljen za široko zasnovane teroristične izpade proti slovenskemu in hrvatske-mu ozemlju. Vodstvo te akcije je prevzel leto dni prej ustanovljeni tržaški fašjo s svojimi akcijskimi četami (squadre d’azione). Prvi fašjo v Italiji je bil ustanovljen 23. marca 1919 v Milanu. Na Primorskem, kjer je bilo med Italijani ozračje nasičeno z nacistično strastjo, so bila tla posebno ugodna, ker so fašisti svojo teroristično dejavnost olepšali z narodnostnimi in iredentističnimi motivi. Ze 3. aprila 1919 je bil v Trstu sestavljen fašjo in mesec dni pozneje so se že ustanovile prve akcijske čete, ki so terorizirale prebivalstvo. Jedro teh čet so sestavljali skrajni nacionalisti in ostanki arditov, tj. posebne vojaške napadalne formacije, ki jo je Italija ustvarila v vojni stiski iz pre-napetežev in sumljivih elementov. Materialno pa so bolj ali manj prostovoljno podpirali fašistične skva-driste razna industrijska in gospodarska podjetja in ustanove. Prva večja teroristična akcija nastalega tržaškega fašja je bil naskok na Delavski dom (Časa del popolo) v ulici Madonnina dne 4. avgusta 1919 s sodelovanjem varnostnih organov. S strojnicami so streljali v okno poslopja in prek streh sosednjih hiš so vdrli v dom, kjer so razdejali opremo in naprave. Tako je bila močno poškodovana tudi bogata knjižnica Ljudskega odra, ki je imel v hiši svoj sedež. Ze dopoldne istega dne pa so bili naskočili in opustošili tiskarno Edinost v ulici dv. Frančiška in učilnice tedaj oblastveno zaprte Ciril-Metodove šole na Akvedotu. Ognjeni krst tržaškega fašja in fašizma v Italiji sploh pa je bil požig Narodnega doma v Trstu dne 13. julija 1920. Ščuvanje v italijanskem nacionalističnem tisku Ze dan po incidentu v Splitu so tedaj v Trstu izhajajoči italijanski nacionalistični dnevniki II Piccolo, Era Nuova in La Nazione objavili silno strupena poročila o dogodkih v Splitu in so terjali najenergičnejše represalije. V Trstu je vladalo težko ozračje, kakor pred hudo nevihto. Po izkušnjah prejšnjih fašističnih izgredov proti tiskarni Edinost, Ciril- i • V 1 i -> _• • * ■ vt 1 odbili Metodovim šolam, Delavskemu ^ mu, predstavništvu kraljevine M slavije in drugim jugoslovans* ustanovam v Trstu, so tržaški venci s strahom pričakovali godkov, kajti vedeli so, da ne rejo računati na varnostne organ6 ^ varstvo svoje osebe in svoj6?,j imetja. O akcijah, ki so jih pripr6 fašistični skvadristi, je bil obve§c tudi kvestor. Ze umrli tržaški ze f dovinar Carlo Schiffrer praVl članku Fascisti e militari nelFin6® f dio del Balkan, ki ga je objav1^ tržaškem mesečniku Trieste (X-maj - junij 1963), da je kvestor P slal vsem civilnim in vojaškim 0 • stem nujno obvestilo, ki se je gia . lo: »Žalostni dogodki v Splitn ^ imeli tudi tukaj svoj odmev' ,j oportunih razlogov je treba skr ^ za posebno varstvo tujih krožkov društev ter dnevnika Edinost«- ^ s ti hotel Balkan je moral biti m° zaščiten: oddelek karabinirjev j6 postavljen pred glavno fasado, gih 60 karabinjerjev je bilo v^e sednji palači ravnateljstva drža « železnice, od koder naj bi varo bočno stran poslopja v ulici G- L latti; razen tega je bilo v bh* . vojašnici 250 mož redne v°js oddelkom strojnic v bojni o pr® . pripravljenih z nalogo, da skrbi)0 j varnost hotela Balkan. Drugi kar3 . nijerski oddelki bi morali varov^ jugoslovansko predstavništvo Jožefovem trgu, tiskarno Edinos ^ razne druge slovenske zavod6 ustanove. Vse te odredbe pa so ^ samo pesek v oči, kajti od Prer;0l fašističnih napadov je bilo zu,3 da se varnostni organi, ki so bu1 G stavljeni za stražo, niso nikdar uJC napadalcem, temveč da so izg1,^. tik pred napadom ter se zopet pr* zali po končanem napadu in ar® li osebe, ki so bile napadene. Varnostni orga^ na strani škvadristov To se je zgodilo tudi 13. ju^, 1920. Varnostni organi niso P^ pečili napada na Narodni dom1 . druge zavode in ustanove. Obr3 pasivno so gledali na divjanje d L dalcev in jim, kakor bomo vi°^ celo pomagali. Vse to se je dog3)^, v času, ko fašisti še niso bili n3 di. S takim pasivnim in dobr° ^ nim zadrževanjem je tedanj3 ,a. mokratična italijanska vlada P ^ zala svojo nemoč proti fašistod1 celo morda svoje tiho simpatizd j z njimi, ker so bili ti napadi P^, slovenskemu življu pobarvam z .g, cionalističnim in iredentisti®1 duhom. Francesco Giunta V popoldanskih urah 13- iu|jj 1920 se je na Velikem trgu Pj^ tržaškim magistratom zbrala v6 ^ množica, ki so jo hujskali k d3 j, razni govorniki, njim na čelu , t cesco Giunta, ki je ob koncu v^jj. iz svoje rodne Toskane z 0kuP (je skimi četami prišel v Trst. Kod ^ svoj govor z besedami: »Oko z3 . zob za zob!« Napetost in raze^ nost med zborovalci je bila j. večja. Da bi jo nahujskali do s ^ nosti, so v nekem trenutku d3 linčali nekega italijanskega df .g je češ da je bil Hrvat iz Dalmacij6 ^ hotel izzivati zborovalce. Po ^ po nih govorih so se zborovalci, po strogem načrtu, po raznih 0 zvalili proti Narodnemu domu' H Ker je bilo po pisanju italij311, 1995 'tov ir, Ukren-r P° navideznih varnostnih PtiCaf P.red Narodnim domom reC-ati napad, so bili kavarna, žel6znaciia ni glavni vhod zaprti in Taji j? rebrače so bile spuščene. Citajj,- ranilnica in posojilnica ter prvein1Ca’ ki sta imeli svoj sedež v sta bij.Nadstropju na glavni fasadi, p0sl , 1 ZaPrti. Glasbena matica je izpada NCence domov, da ne bi bili Va(Cj avi)eni izgredom. Tudi stano-pUsti]j° VeCh del iz previdnosti zali sam Poslopje. V poslopju so osta-hotgij J^avamiski, restavracijski in telsj-j uslužbenci ter redki ho-Vanjib 8°IX V privatnih stano-skora; S° aiii v tem dnevnem času ga le s.Nj110 ženske in otroci ter vse-aik, n X 'Nnskh neki bančni urad-stfojmp j trgovec, neki pomorski dite]i... er tiskarnar in sokolovi vo- et) Proslav Ambrožič. ^aPad na Narodni dom /.rantje so se neovirani in ga P/Jdližali Narodnemu domu stran n , . s treh strani, četrta hiš, TeH° • ,0Pia se )e držala drugih °cividri 6 PoCila petarda. Nekateri sednje n^ravb°’ da so jih vrgli iz so-stva, p P^ aCe železniškega ravnatelj-pisali h 1S. td listi so naslednji dan a ]e to bila bomba, ki so jo vrgli iz Narodnega doma na demonstrante. Schiffrer pravi v že omenjenem članku, da se je trinajst let po požigu Narodnega doma eden izmed najbolj razvpitih vodij fašističnih sk-vadristov, ki je bil tedaj v tržaških zaporih zaradi ropanja židovskih trgovin, pred pazniki in priporniki bahal, da je na dan požiga Narodnega doma dopoldne najel sobo v hotelu in tja spravil kovčke z bombami, posode z bencinom in drugim gorljivim materialom ter da je po dogovoru s svojimi sopajdaši dal znamenje za naskok na Narodni dom. Naj velja ena ali druga verzija, pok je bil domenjeno znamenje za napad, kajti v trenutku se je sprožil pravi bobneči ogenj na vse poslopje. Ogenj so odprle kraljeve straže (guardie regie). To je bila posebna formacija uniformiranih in oboroženih policijskih straž, ki so jo po vojni ustanovili poleg karabinjerjev in ki je pokazala svoj značaj, že pri napadu na delavski dom leto dni prej. Te straže so streljale v strnjenih vrstah s puškami na poslopje. Prva vrsta je celo klečala, da je lažje merila. Pri tem je bil ranjen neki italijanski častnik od o puškine krogle, ki se je odbila od poslopja. Tedaj so stopili v akcijo vojaki, ki so bili v bližnji vojašnici konsignira-ni, da bi po dobljenem nalogu varovali Narodni dom. Toda niso nastopili proti napadalcem, temveč so pomagali iz vojašnice valiti že pri- pravljene sode bencina za požig Narodnega doma. Demonstranti so podrli glavna vhodna vrata, drli v poslopje in vse polili z bencinom. V najkrajšem času je bilo vse poslopje v plamenih. Dramatični trenutki ljudi v domu Ljudje, ki so bili v hiši, so se zaman skušali rešiti. Ce se je kdo prikazal na oknu in klical na pomoč, so straže neusmiljeno streljale nanj. Dva hotelska gosta, lekarnar Hugo Roblek in njegova hčerka, sta skočila z drugega nadstropja gorečega doma. Roblek je obležal mrtev na pločniku, hčer pa so težko ranjeno spravili v bolnišnico. Ko so prihiteli gasilci, jim demonstrantje niso dopustili, da bi gasili ogenj, in so jim prerezali cevi. Dovolili so jim samo, da varujejo pred ognjem sosednje hiše. Trenutek, ko so se demonstrantje prepirali z gasilci, je uporabil tiskar Ambrožič, ki je bil, kot omenjeno v hiši, ter doprl vrata, ki so gledala na ulico Galatti, in tako rešil iz goreče hiše nesrečneže, ki so bili v gorečem poslopju. Toda kraljeva straža je aretirala vse moške, med njimi tudi rešitelja Ambrožiča. Poslopje je gorelo ves večer in vso noč ter še naslednji dan. Plameni so se dvigali visoko v nebo in odsev ognja je bil videti daleč naokrog. Pred gorečim poslopjem pa je tulila podivjana množica, ne da bi jo varnostni organi razgnali. Ali so bile še druge človeške žrtve med hotelskimi gosti, ni znano. Oblasti niso izdale nobenega sporočila. Sicer so težko ostali kaki sledovi, kajti vročina v gorečem domu je bila tolikšna, da so se ukrivili težki jekleni nosilci balkona v gledališčni dvorani in da so se stalili zlatniki v trezorjih hranilnice. Zgorela je gledališka dvorana, zgorela je čitalnica s svojo bogato knjižnico, zgorel je hotel s kavarno in restavracijo, zgoreli so sedeži Glasbene matice in Delavskega doma podpornega društva ter zasebna stanovanja, med temi tudi stanovanje tedanjega predsednika političnega društva Edinost Josipa VVilfa- Nihče od požigalcev aretiran ali zaslišan Nobeden izmed napadalcev ni bil aretiran, pač pa so, kakor smo ome- nili, zaprli vse moške, ki so utegnili rešiti golo življenje iz gorečega Narodnega doma. Naslednji dan so fašistični listi pisali, da so iz Narodnega doma streljali s puškami in metali na demonstrante bombe ter tako provocirali požar. Na razstavi fašizma v Rimu ob desetletnici fašitičnega režima, kjer so dali poseben pomen požigu Narodnega doma v Trstu, so razstavili orožje in municijo, ki so jo bojda zaplenili v pogorišču Narodnega do- Opustošenje drugih slovenskih ustanov Napad proti tržaškim Slovencem pa ni bil omejen samo na požig Narodnega doma, temveč je zajel vse druge jugoslovanske zavode in ustanove. Že neposredno zborom na Velikem trgu je večja skupina demonstrantov ubrala pot na Jožefov trg ter tam predrla kordon straž, vdrla v prostore Jugoslovanskega predstavništva, razbila vse pohištvo in odnesla jugoslovansko zastavo. (Nadaljevanje na 16. strani) 16 Nedelja, 9. julija 1995 NARODNI DOM POROČANJE TRŽAŠKE EDINOSTI Dan neizmerne groze Tržaška Edinost je 17. julija 1920 tako poročala o požigu Narodnega do- in nepopisne žalosti potrebno v varovanje vsestranskih koristi naših rojakov. ma: Dan 13. julija 1920 je bil za tržaško Slovenstvo dan neizmerne groze in neopi-sne žalosti. Vtisi dogodkov delujejo še danes na nas tako porazno, da nam je skoraj nemogoče zbirati misli in najti besed, ki bi vsaj le od daleč primerno dale izraza temu, kar nam razjeda srce in žge duše. Rojake prosimo, naj uvažujejo to naše duševno razpoloženje in naj potrpe z nami, ako jim danes ne govorimo vsega in tako, kakor oni gotovo pričakujejo od nas. Verjamejo naj nam, da nam treba tudi danes še najskrajnejšega duševnega napora, da sploh kaj pišemo. Iz globine srca tudi prosimo našo javnost, naj tudi ona premaguje sama sebe, naj mirno čaka, dokler se vsesplošno razburjanje ne ublaži in dokler se duhovi ne pomirijo, potem pride čas, ko nam bo Ze po pisanju tržaških listov nekaj dni sem, posebno pa po glasovih, ki so se širili v torek, potem, ko je prišla vest o žalostnih dogodkih v Splitu, je bilo pričakovati, da se pripravlja nekaj hudega. Popoldne ob 18. se je vršil na trgu pred mestno palačo javen shod, sklican od zveze bojevnikov. Govorili so se razburljivi govori. In prišlo je tudi do nekega razburljivega dogodka, ki se je končal tragično, kar je še pomnožilo splošno razburjenost. Ze leta, ko se je vršil shod na trgu pred mestno palačo so v Narodnem domu iz lahko umljivih razlogov strogo zaprli prostore, posebno lavskega podpornega društva v mezaninu v ul. Galatti je predsednik zaprl v hipu, ko je razgajajoča množica drvela mimo pošte proti Narodnemu domu, tako, da se je komaj rešil iz poslopja z drugimi rodbinami, ki so imele stanovanje v omenm traktu Narodnega doma . V prostorih Glasbene matice, ki Se niso bili zaprti, se je vežbal na goslih 12-13 letni deček Plesničar. Tu pa moramo ugotoviti dejstvo, ki je neizmerne pomembnosti z ozirom na razna očitanja in zatožbe: dejstvo namreč, da so bili v stanovanjih teh rodbin nav- proti poslopju Narodnega doma. Nadaljnjih strašnih prizorov vse noči danes ne moremo opisovati. S polnim prepričanjem, mirno vestjo in pod častno besedo pa moremo zagotoviti naši javnosti, da se ni v Narodnem domu storilo prav ničesar, kar bi po-menjalo priprave za kako nasilno obrambo. Par starih, na- oknom; častnik, ki je poveljeval stražarjem, je le z veliko muko od njih izprosil, da so se oddaljili s tem, da so potegnili drog zastave raz balkon. Ok-8 ceni različno; najnižje cenitve se gibljejo okrog k 40-50 milijonov lir. Naš« uredništvo in tiskarna je bi-1 1 o 20.30, ko je bil Narodni dom možno resno in odločno govoriti na vse strani. Danes pa že moremo zagotoviti našince, da naši poklicni činitelji že ukrepajo in bodo ukrepali vse možno in š e , ko so ljudje prihajali v diru, da se na rečenem trgu razlega glas na »Narodni dom«. Vse je bilo zaprto, kavarna, obojna velika vrata, na glavnem pročelju in v ul. Galatti in restavracija. Prostore De- izključno le ženske in otroci, izvzemši dve stanovanji, kjer sta bila navzoča po en moški. Vse te rodbine so se komaj rešile iz poslopja, skoraj gole. Takoj nato je začelo goreti v kavarni, v Tržaški posojilnici in hranilnici in v prostorih hotela ter se je požar razširjal po vsem poslopju. V vsem tem času se je slišalo neprestano silno streljanje in pokanje ročnih granat. Streljali so demonstranti davljenih pušk Werndlovega sistema in brez petelina ter nekoliko sabelj se je nahajalo v garderobi gledališča z vednostjo in privoljenjem oblasti. Drugega orožja ni bilo v Narodnem domu. To nam lahko potrdijo člani društev, njihovi odbori in vse naše občinstvo, ki je vedno imelo pristop v javne prostore naših društev. Poslopje je zagorelo do tal. Poprej že, nego se je začela vršiti tragedija v Narodnem domu, so demonstranti naskočili urade jugoslovanske delegacije v ul. Mazzini, kjer so metali kamenje in streljali proti že v ognju, so bojevniki v civilu in uniformah naskočili in več ali manj razdejali sledeče naše pisarne in zavode: pisarno dr. Kimovca, lenčkovo gostilno, kavarno »Commercio«, Ljubljansko kreditno banko, Splošno hranilnico, Tržaško podporno in bralno društvo, pisarno dr. VVilfana, knji-gotržnico Jake Stoke v ul. Cesare Battisti, tvrdko Franz & Franz, pisarno dr. Protnerja in Okretiča, srbsko šolo, tergovino Perko, Stantičevo trgovino, pisarno dr. Abrama in dr. Ange-letta, Jadransko banko, Hr-vatsko štedionico, gostilno »Makarska«, špecidijsko tvrdko »Balkan« in stanovanje jugoslovanskega delegata Markoviča. Povsod so razmetali papirje in pohištvo, pisalne stroje itd. na ulico ter jih zažgali. Mnogo je bilo tudi odnesenega. Povzročena škoda se močno zastraženo: toda vkljub temu so demonstranti vdrli skozi neko okno V notranjost hiše v tiskarno: pokvarili rotacijski stroj: lesena vrata na uredništvi!: razbili šipe in povzročili različne druge poškodbe: posebno pa v pisarni vodje tiskarne. Iz laških listov posnemamo, da je bilo nekoliko lju\ di aretiranih, ker so plenih in kradli ob priliki demonstracije, tekom vse noči: naslednjega jutra in potem' V podobnih okoliščinah je bil napaden in zažgan »Narodni dom« v Puli, razdejanih je bilo več trgovin in zavodov na Reki in tiskarna »Pučkega Prijatelje« v Pazinu. Apeliramo na naše ljudstvo posebno tam, kjer živl kompaktno ali v večini nasproti italijanskim sodeže-lanom, da ohranja treznost in mirnost, in da ne zagreši iste ostudne krivice pr°h nedolžnim, ki so jo za-grešili itelijenslci r3zgr3. in da pokaže s tem, da stoji kulturno više nego oni, ^ se z njo le ponašajo. Lavo Čermelj (nadaljevanje s 15. stranil Druge skupine so se odcepile od glavnega toka proti Narodnemu domu in opustošile sedež Jadranske banke, podružnice Ljubljanske kreditne banke, Splošne posojilnice in hrvatske štedionice. Naskočile so tiskamo Edinosti in srbsko šolo na Kanalu. Oropali so slovenske gostilne in trgovine, razdejali pisarne raznih slovenskih odvetnikov, tako tudi pisarno dr. VVilfana. Niti zasebno stanovanje jugoslovanskega delegata ni bilo varno pred fašističnimi napadi. Požigu Narodnega doma so fašisti pripisali tako velik pomen, da so mu dali posebno ime Vespri Triestini po analogiji s pokolom Francozov na Siciliji leta 1282, ki je prešel v zgodovino kot Vespri Siciliani. Napadi na Hrvate na Reki in v Istri Da ni bilo teroristično divjanje proti Slovencem v Trstu spontana in nepripravljena reakcija na incident v Splitu, temveč načrtna in dobro premišljena akcija, priča tudi dejstvo, da so bili istočasno podobni izgredi na Reki, v Pulju in drugih središčih Istre. V Pulju je bilo istega dne javno zborovanje, na katerem je hujskal zborovalce zalsti poznejši fašistični poslanec Bilcaglia. Tudi v Pulju je veljal glavni napad Narodnemu domu, ki je pogorel do tal. Napadli pa so tudi druge hrvatske zavode in stanovanja znanih hrvatskih voditeljev. Vse to se je lahko zgodilo, ne da bi varnostni organi skušali preprečiti izgrede. In vendar je že v dopoldanskih urah državni tožilec bil opozoril civilnega komisarja in kvestorja, da se pripravlja napad na Narodni dom in sta oba obljubila, da bosta skrbela za red. Istega dne so v Pazinu pomšili tiskamo Hrvatskega tiskovnega društva. Tamkajšnji Narodni dom ni postal žrtev plamenov, ker so v poslopju že dalj časa stanovale družine italijanskih častnikov. Na Reki, kjer je tedaj vladal pesnik Gabriele D’Annunzio, so bile predmet napada vse slovenske ustanove in podjetja. Naskočili so celo jugoslovanske jadrnice v luki in jih poškodovali. V tem mestu je trajala gonja proti jugoslovanskemu življu dva dni. Končala se je, ko je D’Annunzio obljubil, da bo mesto očistil vseh nei-talijanskih elementov. Kaj pa so hoteli fašisti in italijanski nacionalisti doseči s temi izgredi? Gotovo so, kakor je sodil v svojih spisih znani italijanski antifašist Gaeta-no Salvemini in z njim tudi že omenjeni tržaški zgodovinar Schiffrer, hoteli tako motiti tedaj pričeta mirovna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Toda glavni namen je bil, da izkoristijo splitski incident za Čiščenje Trsta ter raznih dragih mest in središč na okupiranem ozemlju od Slovencev in Hrvatov. To je, kakor smo gori omenili, z javnim razglasom obljubil D’Annunzio za Reko. Istega dne, 15. julija 1920, pa se je sestal tržaški fašjo in vladi v Rimu poslal poziv, da "nemudoma izvede racionalno in sistematično čiščenje mesta in vseh krajev tostran demarkacijske črte in naj se v posvetovalne odbore pritegnejo državljani vseh razredov, toda preverjenega patriotizma”. In res je tedanja vlada, ki ni bila fašistična, v času, ko ni še bilo rešeno vprašanje meja, v celoti sprejela in odobrila te načrte. Rino Alessi: Plameni Balkana so dokončno očistili Trst... Fašisti pa so znali spretno izkoristiti te nacionalne in iredentistične momente za uveljavitev politično strankarskih teženj fašističnega gibanja. Požig Narodnega doma v Trstu je bil ognjeni krst nastajajočega fašizma. Dva meseca po požigu Narodnega doma, 29. septembra 1920, je pisal Mussolini v svojem glasilu II Popolo dltalia, da "bojni fašji v nekaterih delih Italije Sele nekaj obetajo, medtem ko so v Julijski krajini že prevladujoči in vodilni element politične situacije” in dalje, da bodo "morda fašisti Julijske krajine sprožili veliko gibanje nacionalne prenovitve in postali plemenita in bojevita prva straža Italije, ki jo mi sanjamo in pripravljamo”. Vespri Triestini so po mnenju fašistov bili ena najvažnejših epizod v zgodovini Italije. Zaradi tega so desetletnico požiga narodnega doma v Trstu slovesno slavili po vsej Italiji. Glavni krivec Francesco Giunta je v navzočnosti najvisjih civilnih in vojaških oblasti prejel marmornato spominsko ploščo. Fašistična vlada se mu je tudi v gmotnem pogledu pokazala zelo hvaležna. Le nekaj let po požigu Narodnega doma je postal podpredsednik poslanske zbornice, nato državni podtajnik in predsednik največje italijanske paroplovne dražbe. Tudi vsi drugi sodelavci pri požigu Narodnega doma so prejeli spominske medalje in bogate nagrade. Ob desetletnici fašističnega pohoda na Rim, leta 1932, je Giunta izdal knjigo Un po di fascismo, v kateri se je s ponosom bahal, da je on bil glavni požigalec Narodnega doma v Trstu. Tedanji urednik tržaškega faši- stičnega dnevnika II Popolo di Tri6' ste Michele Risolo pa je objavil ob' sežno knjigo II fascismo della Vene-zia Giulia dahe sue origini alla rnal' cia su Roma in jo posvetil F. Giunti; Na naslovni strani je v rdeči in cm1 barvi prikazan goreči Narodni doD1-Uvod h knjigi je napisal tedanji ured' nik in lastnik drugega fašističnega h' sta II Piccolo Rino Alessi, kjer je med drugim povedal: »Plameni Balkan** so končno očistili Trst. S silo svojin patriotičnih tradicij se je Trst postavi na čelo fašizma. Zaradi tega trdim0-da je bil tržaški fašizem čisto politi0' no gibanje... posebno svetla predig18 revolucije, ki je pripeljala do prevz®' ma oblasti. Ge ne bi bilo tega gibanj8-bi jadransko vprašanje utonilo v Nji' ti j e vi rešitvi. Brez tega ne bi Italij8 imela meje na Alpah in Reka ne 0 postala italijanska.« V knjigi so tudi besede sameg8 Giunte, s katerimi pripisuje zaslug® pri požigu Narodnega doma Mussob' niju: »Kar sem storil, sem storil zanf On je bil vodja.« Požig Narodnega doma v Trstu n8) bi po fašističnih načrtih in pričak0 vanju postal grob slovenstva in hrvaj stva na Primorskem, hkrati pa naj 01 bil prvo življenjsko znamenje noV° rojenega italijanskega fašizma. Tod zgodovina naslednjih petindvajset 1® je pokazala, da je tudi v tem primerU veljal rek, da kdor drugemu jamo k° pije, sam vanjo pade. PRIHODNJI TEDEN BO IZŠLA KNJIGA O NARODNEM DOMU Narodni dom - njegova dograditev, njegovo življenje, njegov požig: vse to je danes tudi knjiga. Verba volani, scripta naanent. Besede, Čeprav pričajo 0 enem najbolj bolečih, pa tudi shnbolicno najbolj bogatih dogodkov iz zgodovine zamejskih Slovencev, rade skopnijo 111 za njimi ostane le drobna sied zgodovine. Zapisano pa naj bi po starem izročilu nikoli ne izginilo, belo na Cmem, merodajno in neuničljivo. Kot da bl cas ne mogel uničiti papirja 'n Črnila - tako sprejemamo tnedse knjige, posebno Se take, k' se nam zdijo bistveno potrebne za nas zgodovinski sponam. Med te publikacije, kate-r'h obstoj je že uspeh, saj njihove vrednosti ne merimo s nnancnim metrom, sodi tudi knjiga Narodni dom 1904 -^&20. Delo bo izšlo v teh dneh, ko poteka 75 let od požiga Narodnega doma; izdajatelj je Narodna in študijska knjižnica, založnik pa Založba Devin. »Narodni dom je bil simbol, ^rmbol marsičesa: slovenskega °bstoja, slovenske prisotnosti, Vseslovanskega duha, ki je Prežemal Trst v prvih letih te-gn stoletja. Knjiga naj bo zvesta nnkonstrukcija tega simbola, nnštitucije Narodni dom,« tako D delo predstavil Andrej Fur-tf n, eden od urednikov pu-nlikacije. Res je knjižni prikaz stavbe, ki je danes le ena od ruševin, okoli katere se moto-'hlijo žerjavi in zidarski odri k°t mačke okoli vroče kaše, Prava rekonstrukcija. Natančna v Podatkih, zvesta v slikovnem fotografskem gradivu, ki ga Ponuja, zanimiva v opisih, redvsem pa vabljiva. Zato, kor skozi tiskane besede Prihaja do bralca nekaj tistega ozračja, v katerem je rasla stav-,a: vitraži v slogu liberty, Fa-lanijevi načrti, programi pred-stav in prireditev, ki jih je go-stil Narodni dom. Citalniski zanos in narodno buditeljstvo, italijanski nacionalizem, ki se je v tistih letih počasi a neizbežno bohotil do svojega tragičnega izbruha, panslavistične težnje, ki na začetku stoletja še niso splahnele... mnogo je silnic in tokov, ki jih razkriva jasno, prijetno besedilo. Tekoči jezik povezuje raznobarvne elemente, ki dajejo ob koncu celostno podobo simbola, ki nam je drag ne samo zaradi spomina na tolikokrat premleto muCeništvo, iz katerega so tržaški Slovenci vstali, ampak tudi zaradi vsega, kar je palača za današnjim Oberdanovim trgom pomenila pred fašističnim požigom. Bila je center, os dogajanja in shajališče slovenskega (ali bolje rečeno slovanskega) življa v Trstu. »Knjiga je danes tu pred nami tudi zato, da se bomo še enkrat jasno zavedali, kaj je prekinil požig Narodnega doma, kaj je bil Trst pred njem in potem,« je povedal urednik. »Prav zato menimo, da bo knjiga uspešna ne samo na zamejskem, pac pa tudi na širšem slovenskem trgu. Z njo predstavljamo stavbo, ki nam je skoraj spomenik, pa tudi svojo založniško linijo. Založba Devin si je za programski cilj zastavila nadaljevanje s prejšnjo založniško tradicijo. Obenem hočemo tudi odgovarjati na zahteve publike in trenutka, v katerem živimo: prav zato bo v teh dneh izšla knjiga o Narodnem domu, ki po svoji obliki zadošča obema ciljema.« Kaj pa italijanski del Trsta? »Vprvotnih načrtih je bila dvojezična izdaja. Tako naj bi zadovoljili potrebi po informiranju tistih someščanov, ki najbrž ne dobro poznajo dogajanja okrog Narodnega doma in njegovega pomena. Vendar smo se potem odločili drugače: knjiga, ki je danes tik pred izidom, naj bo napisana v slovenščini. Kljub temu se nismo mogli odpovedati prvi zamisli: delo bo po vsej verjetnosti doživelo pre- potrebam italijanskih bralcev. danes še ločuje obe narodnost-vod v italijansščino, ob tem pa Založba Devin skuša s tovrstni- ni komponenti našega mesta, bomo vsebino rahlo prikrojili mi pobudami podreti zid, ki V kratkem bo tako na primer izšla dvojezična knjiga o arhitektu Maxu Fabianiju. Monografijo je napisal Marko Pozzet-to, ki je sodeloval tudi pri pripravi knjige o Narodnem domu.« Delo, ki je sedaj že skoraj na knjižnih policah, se je razvijalo pačasi, vendar je bil vsak nov korak k dokončni obliki korak k zadoščenju za vse sodelavce: »Zamisel sega nekam v leto 1992, se pravi, da smo knjigo pripravljali kar tri leta, čeprav so bile vmes tudi prekinitve. Svojo nalogo sem prevzel šele pred kratkim, ko je bil lep del gradiva že zbran.« Posebno učinkoviti so (na to nas je opozoril mednik) nekateri fotografski posnetki, ki doslej še niso bili objavljeni in ki so jih morali tehniki tiskarne Graphart pregledati in popraviti, saj niso bili najbolje ohranjeni. Zal prikazujejo vsi posnetki samo zunanjo podobo doma, saj očitno tedaj notranjosti niso fotografirali. Za katerokoli raziskovalno delo o slovenskem kulturnem življenju pred prvo svetovno vojno bodo velikega pomena preglednice društev, ki so imela svoj sedež v Narodnem domu ali ki so njegove prostore občasno uporabljala, predstav in shodov, katerih prizorišče je bila masivna slovenska hiša sredi Trsta. Ti podatki so v predelani obliki predstavljeni v tematskih presekih, ki prikazujejo dejavnosti Narodnega doma, v uvodnem poglavju pa je podan zgodovinki in politični položaj tržaških Slovencev v prvih dveh desetletjih dvajsetega stoletja. Gradivo so zbrali in predelali Marko Kravos, Marko Pozzetto, Milan Pahor, Sandi Volk, Pavle Merku in Bogomila Kravos. Knjiga Narodni dom 1904 -1920 bo občinstvu uradno predstavljena na dan 75. obletnice požiga. Matejka Grgič Za Slovence in Hrvate na vsem °kupiranem in nato anektiranem 0zernlju je bil požig Narodnega doma res silno hud udarec. Z njim niso lrtleli samo težke gmotne škode, ki je gagala nad petdeset milijonov te-^jin lir. Stvarna in moralna izguba Pa je bila naravnost porazna. Saj so s ^em izgubili središče, kjer so prej svoje gledališke predstave, kon- Cefte> predavanja in druge kulturne Prireditve, kjer so se shajali na zboro-anjih ali k tovariškim pogovorom v damici, kavami ali restavraciji. To-a najhuje je bilo spoznanje, da so Postali brezpravna raja, ki je bila na .st in nemilost prepuščena fasi-lenemu nasilju. Ce je veljalo to Ze ,a čas, ko fašisti Se niso bili na vladi , ko niso bile Se določene nove žavne meje, so Slovenci in Hrvatje atiko gledali v prihodnost le z naj-reci° zaskrbljenostjo, kajti niso mogli cunati na pomoč rojakov v komaj ^stanovljeni Jugoslaviji in prav tako na posredovanje zunanjega sveta. S požigom Narodnega doma je bi-0 Paralizirano življenje tržaških Slovencev. Bilo je, kakor da bi bili izgi-1 z obzorja, komaj so se upali na ®sto. Skrivaj so se obiskovali na do-°vih in iskali tolažilno in blažilno sn>Se^°' )e bilo res vzdušje na (jl obsojenega ljudstva. Očrnelo zi-v)e pogorelega Narodnega doma je grozen memento. T-. . J6 kmalu po aneksiji prišel v. st italijanski kralj, sp dobesedno Pecirali ruševine'Narodnega doma z italijanskimi trobojnicami, bodisi da so hoteli tako pred njim prikriti sramoto ali pa v praznični obleki prikazati simbol prve fašistične zmage. Narodni dom je bil, kakor smo že rekli, last Tržaške hranilnice in posojilnice. Zaradi tega je zanjo bil udarec posebno hud. V danih razmerah ni mogla niti misliti, da bi ga zopet vzpostavila, toda bila je vendar tako zdrava in Se tako močna, da je udarec prebolela in zopet začela poslovati. Vendar prav ta njena moč ji je bila v pogubo. Avgusta meseca 1940 je fašistična oblast razpustila njen upravni in nadzorni odbor v katerega so ze prej vsilili fašistične člane, in jo zlili s tržaško hranilnico Cassa di Rispar-mio, ki so jo tako okrepili z denarjem slovenskih vlagateljev. Hotel Regina Ker Tržaška hranilnica in posojilnica ni mogla obnoviti pogorelega Narodnega doma, je bila prisiljena ga prodati. Iz nekdanjega Narodnega doma je nastal Hotel Regina. Pritlični del iz belega kraškega marmorja je ostanek prejšnjega doma. Prav tako je ohranjeno kamnito znamenje hranilnice (čebelnjak s čebelami) nad glavnim vhodom. Pročelje višjih nadstropij ima Se vedno staro rdečkasto barvo, toda ni več tako izbrano kakor pred ppzarorm Da bi pa preči''tujim očem zakrili tudi to meta- morfozo prejšnjega Narodnega doma, so zazidali trg pred njim z večjim stanovanjskim blokom. Tržaški Slovenci se niso varali v svoji bojazni glede prihodnosti. Požig Narodnega doma je bil samo začetek njihove kalvarije: ta pa je bila težja, kakor so si jo lahko slikali tudi najbolj temnogledi. To se je pokazalo že v naslednjih letih pred nastopom fašističnega režima. Omenimo naj samo prve krvave volitve v poslansko zbornico leta 1921 in nič manj grozne občinske volitve leta 1922. Po nastopu fašističnega režima je postala gonja proti Slovencem in Hrvatom legalna, zaradi tega pa vendar niso odpadla teroristična dejanja. Zatrli so vse slovensko šolstvo, razpustili vsa slovenska društva, kulturna, gospodarska in športna, prepovedali slovenski tisk, uničili vse gospodarske zavode, odpustili slovenske uradnike in učitelje, izgnali slovenski jezik iz vse h uradov in celo iz cerkve, spreminjali ljudem priimke in otrokom celo krstna imena, zbrisali vse slovenske napise in sploh uničili vse, kar bi lahko pričalo o obstoju Slovencev. Pričelo se je tudi že sistematično množično izseljevanje in preseljevanje Slovencev. Proti Slovencem so se izvajali vsi fašistični zakoni z največjo strogostjo. Število že v mirni dobi konfiniranih in od posebnega tribunala obsojenih Slovencev je daleč prekašalo poprečje v vsej Italiji. Vse je bjlo po strogem načrtu usmerjeno v popolno iztre- bljenje slovenskega življa. Toda kljub vsemu niso dosegli svojega namena. Namena niso dosegli Slovenski živelj je bil pre trden, da bi ga lahko iztrebili. Požig Narodnega doma ni, kakor so fašisti pričakovali, postal grob tržaškega slovenstva, temveč je na njegovih ruševinah vzklilo novo življenje, ki je bilo odporno proti sovražnim silam kakor bližnji Kras proti burji. Tržaški Slovenci so se kakor bajeslovni ptič feniks znova rodili iz plamenov Narodnega doma. Otrpelost po požigu Narodnega doma ni trajala dolgo. Ker so spoznali, da ne morejo računati na tujo pomoč, so se pripravili na samoobrambo. Ta je seveda zahtevala veliko samozatajevanja in žrtev. Toda tržaški Slovenci se niso ustrašili. Cim hujše je bilo zatiranje, tem močnejši je bil odpor. To sta pokazala zlasti oba procesa pred posebnim tribunalom v Trstu: na prvem procesu leta 1930 so bili štirje mladeniči obsojeni na smrt in ustreljeni, na drugem leta 1941 pa jih je bilo devet obsojenih na smrt in pet res ustreljenih. S takim uporniškim duhom prežeti so se navdušeno odzvali pozivu narodnoosvobodilnega gibanja. Njihova upornost je bila kronana z osvoboditvijo T^sta po jugoslovanski narodnoosvobodilni voj- ski, pri čemer so tudi sami sodelovali. Svoboda je bila sicer samo prehodna, toda tržaški Slovenci so doživeli smrt najhujsega sovražnika, fašizma. Kulturni dom le drobec povračila Tržaški Slovenci sedaj zopet pro-steje lahko dihajo. Dobili so zopet svoje kulturno središče, Kulturni dom v Ulici Petronio. To pa je le skromen nadomestek za nekdanji Narodni dom, in se tega so postavili daleč od mestnega središča, kakor da bi se Se vedno sramovali Slovencev v Trstu. Kulturni dom ne more biti polnovredno povračilo za vso moralno in materialno škodo, ki so jo tržaški Slovenci utrpeli med obema svetovnima vojnama. Se vedno jim tudi niso vrnili vseh pravic, ki so jih nekdaj imeli, in celo za tiste borne pravice, ki jih predvidevajo nova italijanska ustava in mednarodni dogovori, se morajo tržaški Slovenci vztrajno boriti. Prepričano o pravičnosti svojih zahtev, pa ne bodo popustili, temveč bodo vztrajali v svojih prizadevanjih. Kulturni dom pa naj bi pri tem bil središče in žarišče vseh tržaških Slovencev in tako postal naslednik nekdanjega Narodnega doma. POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Narodni Dom“ v Trstu. 13. 7.1920 -13. 7.1995 2Q Nedelja, 9. julija 1995 Požig Narodnega doma v tržaški književnosti 1 ožig našega hrama kulture v mestnem središču ima za Tržačane (a tudi za Primorsko in kulturno - politično samozavest vseh Slovencev) že 75 let simboličen pomen, nekaj veC je kot kasnejši požigi in nekaj mnogo globljega in zavezujočega. Sledovi tega dejanja - najvidnejši in v našem izboru samo nekateri - v tržaški hteraturi pričajo prav o tem. Pomen italijanskega barbarstva se je dobro zavedal Srečko Kosovel. Znano je, da je bil zaradi požigov in terorja ogorčen in obupan (A. Ocvirk). Manj splošno znana je ugotovitev Uteramega zgodovinarja Lada Kralja, kije pri preučevanju Kosovelove poetike ugotovil, da so bila (na Tržaškem) »ta vandalska dejanja, te destrukcije opravljene natanko v tisb tehniki organizirane uliCne provokacije in klovnerije, ki so se je fašisti naučiti od futudstov« (pri Marinettije-vem literarnem in umetniškem gibanju). Kraljeva je tudi misel, da je Kosovel zaradi političnega dvoma v futuristično gibanje, ki je navdihovalo fašiste, spravil za vselej (tj. do objave pesnikove zapuščine v desetletjih po 2. svetovni vojni) v predal t.i. konstruktivistične pesmi (ki so glede na strukturo futuristične). Mednje sodijo tudi te o Trstu. Kljub temu da so v njih opazni vplivi literarnih gibanj v 20. letih, so danes razumljive vsakomur. V izbor bi lahko uvrstiti tudi Ekstazo smrti, ki je nastala v ozračju tedanje brezizhodnosti. A to je že ugotovitev Borisa Pahorja, ki je nemara najizrazitejši duhovni dedič Kosovelove (evropske pojmovane) družbene, politične in etiCne angažiranosti, kar je razvidno tudi iz pomenskih poudarkov v pisateljevi monografiji o tem pesniku. Pahorje v proznih delih (tudi zaradi osebne izkušnje) najtemeljiteje obravnaval dolgo fašistično dobo. Požig Narodnega doma je literarno pretresljivo prikazal kot travmatično doživetje v otroštvu (Grmada v pristanu). V sanjski vožnji jurist Rudi Leban (glavni junak iz romana Mesto v zalivu o tem sanja 1. 1943 na Vidinem kraškem domu) podoživlja požig v podzavesti kot nevarno znamenje poraženosti, združeno z bolečimi občutki intelektualne nemoči ob prvem tržaškem procesu; hkrati pa je to doživetje kot splet že zelo jasen vzgib za oborožen upor. Zanimivo pa je tudi neposredno avtobiografsko pričevanje o požigu v Odločujoči neznanki (iz leta 1977) iz pisateljeve najnovejše knjige Slovenska svatba (junij 1995). A tudi tu je prenos na simbolično raven izrecen v stavkih: »Jezik, ki naj bi bil izgorel v Narodnem domu. Jezik, ki je eno s tvojo bitjo, brez katerega te sploh ni.« Zapletenemu bistvu - še zmeraj nerazrešenega -tržaškega vprašanja se sploh ni mogoCe približati brez poznavanja Pahorjeve literature, v kateri je simboliCnost požiga razčlenjena kot porazna posledica v doživljajskem svetu posameznikov ter v slovenskem narodnem tkivu. Sledove tega požiga je najti tudi v literaturi Alojza Rebule. Duhovnika Jakoba Ukmarja, učenega in poduhovljenega škedenjskega domoljuba, in njegovega upora proti nasilju ni opisal samo v istoimenski italijanski monografiji, temveč ga je upodobil še kot Jamarja v drami Operacija Timava, v kate-rije sicer glavna pozornost namenjena »usodi Človeka (Amosu), ki je nosilec fašističnega terorja« in se nenadoma znajde sredi družine kršakih izobražencev (Križnikovi-Kosovelovi) ter se usodno zaljubi v slovensko Sula-mito. (V drami je tudi prosta okrajšava Ukmarjevega pisma). Operacijo Timava je nato pisatelj predelal v roman KaCja roža (1994). Tudi za Rebulo je požig temeljnega pomena. Po eni strani mu pomeni začetek dolge vrste nasilnih raznarodovalnih dejanj (Ukmarjevo pismo); po drugi strani pa ga v romanu (kakor Pahor) povezuje z upornimi junaki in njihovo sveto smrtjo. Vendar slutenjski Rebula s pretanjenim smislom za ikonografijo seže še dlje. Zaveda se, da moC podobe (o požigu) ni v tem, kar odstikava, temveC v tem, kar pomeni. Slikar Tone stika Kristusov pasijon kot pasijon »slovenskega Človeka«. Tudi v tem kontekstu je požig dobil mesto, ki mu gre: simbolizira tragedijo slovenske manjšine. Po 75 letih je glede pomena te podobe še večino vrzel v italijanski in vseslovenski zavesti. Podoba je, ki bi morala z vrnjenim dostojanstvom (dvojezičnim obeležjem in vrnjenim imetjem), razbremenjenim vsebine marti-rija, oživeti v novi stvarnosti. Če bi se sicer Rebula v tem Času - po vsem, kar je napisal Pahor - lotil pisateljsko tako nehvaležen teme? Literarna zgodovinarka Nada Pertot je za utrditev te zavesti pri mladem rodu (žal samo za slovenske višje šole v Italiji) poskrbela z obsežno (872 strani) antologijo Od antike do danes, v katero je (poleg Pahorjevega) uvrstila odlomke iz del Vekoslava Spangerja ter prevedena odlomka iz knjig italijanskih avtorjev Gianija Stuparicha in grofa Carolusa L. Cergolyja. Pertotova je tudi avtorica spremnih zapisov ob odlomkih. Iz izbranih pesmi in nekaterih odlomkov vidimo, v Cern je moC umetniške besede: v usklajenosti »višjih principov« (tukaj principa pravičnosti in njegove zlorabe) z dogajanjem v stvarnosti. V tem pa se običajno (izjema je npr. Gandhi) razhajata učinek politične in druge vsakdanje retorike ter učinke umetnosti. V tem je tudi vzrok za strah pred kulturo, ki s svojimi strukturami omogoCa, da »višji principi« prodrejo v zavest ljudi. Ivanka Hergold NARODNI DOM NARODNI DOM Nedelja, 9. julija 1995 2 1 BORIS PRISTANU Oberdankov tf& bil poln ljudi, ki so kričali^deči svetlobi Ulica Commerciale se je vila v hrib in v večer, tam pa, kjer se razširi in ostane cesta, so bili oni, deklice in dečki, ki se lovijo po gmajnicah in imajo pod sabo Rojan z ostrim zvonikom na sredi. Hišice, hiše, in potem, ob cesti na Greto, velikanski zaboj, okrogel in visok kakor hiša. To je gazometer. Pa potem tračnice Prostega pristanišča, in sključeni nosovi žerjavov in parnik, ki trobi, skrit v svojem dimu. A takrat ni bilo večera, in videti je bilo, da niti noči ne bo, zakaj nad hišami je bilo nebo rdeče, kakor da je polito s krvjo. In zrak je dišal po dimu. Kaj gori v pristanišču parnik? So se vneli han-gerji? Gorijo vagoni lesa? Bo ves Trst zgorel? In Branko je držal Evko za roko in sta tekla domov, dol po strmi rebri, gor po stopnicah v pritličje, dol po stopnicah pod zemljo k mami, ki je sama. Petrolejka je že gorela na mizi, a obe okni sta bili škrlatni, kakor da je padlo zahajajoče sonce v dvorišče. Zdaj gori v cementni škatli in zid pred oknoma je poln zubljev, ki oblizujejo šipe. »Mama,« je rekel Branko in se stisnil k nji. »Mama,« je zajokala Evka in jo prijela za krilo. Mama pa je čudna. Molči sredi prostora, ki mu okni žarita, in je, kakor da ni njihova mama. Kakor da je žena v zaporu pod zemljo in nič ne čuti, da so oni z njo. Nič ni huda, da sta se potepala. Spravila je Olgico spat in je sama s soncem, ki se je utrgalo z neba, in tli v dvorišču. Nič ju ne sliši, da se jočeta, ker bo kmalu konec sveta. »Spat,« je rekla. In je bila rdeč kip v ognjeni svetlobi in tu se je premikala kakor skozi ogenj, ko je slačila Evko. Rdeč njen obraz, rdeče njene roke. Vse rdeče, tudi miza, tudi petrolejka na mizi. Tedaj so se vrata odprla in Mici je stala pred mamo. Ni bila tiha in zbrana kakor druge dni. Njene oči so bile velike in prestrašene, okrogle in škrlatne od ognja na oknih. Njene prsi so razburjeno dihale in njene roke so bile nemirne v rdečem odsevu. »Gospa,« je rekla. »Gospa.« A mama je molčala. »Kakšna groza, gospa.« Okoli mize je hodila in debel svitek črnih las se ji je bil razpletel in ji visel na rame. Okoli mize je stopala in ponavljala: »Gospa, gospa.« In je bilo, kakor da beži pred plameni, a plameni so bili že vsi na nji, na mami, na Branku in Evki, ki sta se spet oblačila in obuvala. »Z bencinom so polili, gospa.« »Mama!« je zaklical Branko. »Vrata so zabili, gospa, da ljudje ne morejo ven.« »Mamaaa,« je zajokala Evka. »In ljudje skačejo z oken, gospa.« A tedaj sta onadva že bežala; samo »ojoj« sta slišala, kako je vzkliknila Mici, in tekla sta po stopnicah navzgor in po ulici navzdol. In nad ulico Commerciale ni bilo večera. Požar je bil nad strehami kakor od sonca, ki bi se raztapljalo in krvavelo v mraku. Openski tramvaj je stal, drevje v Kalijevem vrtu pa je bilo negibno v rdečem ozračju. In onadva sta tekla in se držala za roko in nad njima so letele po zraku iskre, ki so prihajale z Oberdankovega trga. Kakor bratec in sestrica, ki nimata doma, kakor sestrica in bratec v Micini pravljici, ki ju je mačeha črtila in ju je hotel oče zapustiti. In nič nista vedela, kam tečeta, morebiti samo v smer, od koder plavajo, iskre, ki so kakor kresnice. Oberdankov trg je bil poln ljudi, ki so kričali v rdeči svetlobi. Okoli velike hiše pa so možje s črnimi srajcami plesali in vpili: »Viva! Viva!« Tekali so sem in tja in kimali z glavami in vzklikali: »Eia, eia, eia!« In drugi so tedaj zakričali: »Alala.« In trobente gasilcev so takrat zatrobile skozi gneče, a je bila potem še večja zmešnjava; ker črni možje niso pustili avtombilov, da bi prišli zraven. Obkolili so jih in plezali nanje in grabili gasilcem cevi iz rok. »Eia, eia, eia - alala!« so kričali in noreli in vse naokoli je bilo zmeraj več ljudi. Ves Trst je gledal visoko belo hišo, ki je imela zublje na vseh oknih. Plameni kakor ostri jeziki, kakor rdeče zastave. In Evka se je tiščala k Branku, ker v veliki hiši so bile zraven zubljev tudi postave na oknih in ena je pravkar stopila na okno in hušknila mimo rdečega jezika, ki je oblizoval okno. In Evka se je stresla in tudi Branko se je tiščal k nji. »Eia, eia, eia -alala!« so peli možje s črnimi fesi, a gasilci so vseeno razvijali dolge cevi in množica se je razmikala. In curki so brizgali visoko in so bili cvileči, peketajoči vodometi sredi škrlatnega večera. Črni možje pa so vpili in ra|3) kakor Indijanci, ki so prive^ žrtev h kolu in zanetili ogenj. Rajali so z manganeV sekirami v rokah. sl, Tedaj-je sekira presekala ^ (j cu cev in curek se je ustaV1^ s oko v zraku kakor bezgov ^ ki ga ogenj zlati. Potem je U padel in iz presekane c e viv % silčevih rokah je vrela kakor iz žile kri. < Redarji so potiskali ljudi na »Alo nazaj, alo nazaj,« s° ‘ vili. Črni možje pa so še bolj P »Barabe,« je rekel mož v gUj; Evka in Branko pa sta sl majhna in nista razumela, J j ifa( se menili ljudje. Vedela sta’ gori Narodni dom in da ni P., da so ga hudobni fašisti zažgU nista vedela, zakaj so Pr , vojaki iz vojašnice na y% dankovem trgu in stojijo U K. dajo. Saj, z zidka na ulic ^ gna so jih večkrat opaz0,^, vojake, kako preskakujejo ), in plezajo po lesenem zia,’| zakaj so zdaj vsi prišli g^e. kako žrejo plameni hišo> tako lepa in visoka? Vse °^( fontane so, kjer so po na kočijaži napajajo svoje konU zdaj ni kočij. In zakaj gasnc smejo gasiti? Zakaj vojaki p1 , gledajo črne može, ki odriva)^ silce, ko ti razpnejo nekdo z okna pade nanj in Pu j visoko odskoči kakor Brank0’ se vrže na vzmeti mamin6 stelje? »Prekleti hudiči,« je zal0^elt mož v gneči in Evki se je zaZ ■ da pozna tisti glas. A takrat A lo še hujše vpitje okoli hišp darji so jezno odrivali ljudi' j dar jo je benutek zatem zagr ______________________ Srečko Kosovel Italijanska kultura Slovenski narodni dom v Trstu 1926' Delavski dom v Trstu 1920. Žitna polja v Istri gorijo. Fašisti groze ob volitvah. Srce postaja odporno kot kamen. Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi? Stara ženica umira v molitvah. Slovenstvo je progresiven faktor. Človečanstvo je progresiven faktor* Človečansko slovenstvo: sinteza raž' voja. Gandhi, Gandhi, Gandhi! Edinost gori, gori, naš narod duši, duši. 86 1° Se bolj ^edaj je rekel tisti glas: ;!A!o domov!« •p J6 videla, da je njihov papa. C0m 0 sta morala spet po ulici je v erc^ale navzgor in papa se <|deTcriemal z nevid" jenrr?bleti hudiči salamenski,« fduseno rekel. ®2a]c • 6 .sam Pri sebi zagodrnjal: stgjjo < sPravria otrok v po- bfanko je hotel reči, da je lei ]°kala in da sta onadva uš-aih ? -Sta za zbala ognja na ok-ZgV . )e molčal, ker si je mislil: Cjj,; 1So polili z bencinom? Zakaj Pmkeljni kričijo in plešejo, m s° na gorečih oknih ljudje? iti o 6 P,a 80 ves čas priletavale glavaPa )e imel zdaj sklonjeno rekej'jim mater guli,« je inani *** se je jezil, a ne več na ?riudic kojji^^bva nista vedela, zakaj d IG Oti im’ _ baf papa kolne, ampak rrd-.Evk ,n)ihc Branko je hodil v prvi raz- a pa še ni hodila v šolo. Oiijjj mama ga zmeraj opo-oti j ’ kadar papa kolne, ampak tie kp ei\uie hudiča in rabi podob-sam0S,e Pa PaPanu- In je kak0T fJavelj in se ves čas zvijal oc6so akir in mežikal z desnim sekat1?’ Potem je rekel, da je pre-ttajD uudica in da je naredilo bunk ?? strbink, P°tem Pa Str-rie. ni prav, da so zažgali, Cd8pCe bi njihov papa ne bil okni}. imUcb ni prav, da ljudje na ttio^ičejo: »Na pomoč! Na po-gasil'<< ln c,rni možje ne pustijo bodn um.da bi jih rešili. Vsi se cq li> če bodo skočili na uli-bodo umrli. Pa. ad hudičeva,« je rekel pa- roko bržal Evko in Branka za nebo t° ^ PoCasi stopal in je bilo Pa iP , ^runordeča kupola. Evko bi bi} * • strah in si je želela, da sniia L P1.! urami v postelji, se sti-uji, da ne bi videla krvave ?Vetlob, Srečko Kosovel Ej, hej, Ej, hej: dežuje na sive ljubljanske hiše, da se zagrinjajo v sivo zaveso pred soncem. V Trstu nam požigajo Edinost. Krist je prišel v Društvo narodov. Ne, to ni tisti dobri, tisti lepi, z glorijo ljubezni obžarjeni. Psevdokrist je v Ženevi. Kako, ali tudi v Ženevi dežuje? Krist je prišel med rjave puntarje, tam na sivi ulici stoji in izganja pismarje in farizeje. Strelja in ubija. Strelja in ubija. O, ti ovčji, ti beli narod! Ali spoznaš zdaj, kaj si? bi s‘u ®’ kr tako spremlja noč; da Siocju nii “ Skr“a °Ci v Ko • KrjavJf brmiko zaspal, pa se je tieverj tSbet vrnil in stegoval vrat; da jp • n° 8a je sproževal, kakor skocn1Z' e^astike, kakor da je krilcu a 12 Cudežne škatlice na ^8nilnVZlneb’ rn se hitro spet od-slišatj jT?mo> ki jo je požrla. In tal na i brlo glas, ki se je kroho-drueirnk°Se’ ki so čofnili eden za leiišek VT?0b° rn so bili kosi pek- dvora T id ah ah a, so se smejali je mo T' In spet padci v vodo, ki glavan' ^?kraj hiš. A hkrati tista Crtiiin f Zavijeva, ampak glava s oci }n es°m in pod njim so rdeče Vem ?sia, ki kričijo. Potem je njim; evrlo taksnih glav in nad s° zublji, ki uhajajo iz oken, in na oknu je človek, ki bo skočil na ulico. Pa Mici v kuhinji pravi mami: »Vrata so zabili, gospa!« In vsa čudna je, Mici, s kito, ki se je razpletla in ji visi na ramo kakor debela kača. Kakšna pa ste, Mici. In ona se joče, ker je stric kričal nanjo. Ne, ne, zaradi plamenov, ki barvajo šipe. In stric je prišel in stopil na mizo in navija uro. Bzik, bzik. Samo da nima več stare kučme, temveč fes s čopom. Hudoben je, Mici, kajne, da je hudoben? Kakor tista grda stara, ki je hotela poriniti deklico v peč, da bi zgorela, kajne. Mici?, Ha, a mi bomo rekli: »Pokažite, kako se gre v peč.« In on bo pokazal, mi pa ga bomo porinili v razbeljeno žrelo in vi se ne boste več jokali, Mici. Da, tudi črne može, ki so zažgali Narodni dom in plešejo od veselja, tudi nje bomo porinili v peč; saj niti ne pustijo, da bi gasilci držali platno pod okni. Tudi nje. Ne, ne, beživa, Evka, beživa! Stric s fesom na glavi zdaj hitro drsa in naju hoče presekati, in bo padlo in naredilo štrbiiiiiiink in štrrr-bunk. Evka! Beživa! Živa bova zgorela v peči, zakaj črni mož je presekal cev in voda ne more gasiti zubljev in curlja kar na tla. In ptički so pozobali vse drobtinice, ki so znamenovale pot za vrnitev. Ne, ne, midva nisva nič naredila! Midva greva k svoji mami! Pustite Evko, pustite jo! ne, nee. Mamaaa. »Neeeeee!« Ko se je prebudil, je zavzdihnil in železna postelja je škrtnila. »Sanja,« je rekla mama. Potem je bilo spet vse tiho. Potem je mama rekla: »Ubogi otroci.« A Branka ni bilo več strah, ker ni bilo več gozda in tudi ne črnih mož, ki bi ga hoteli ugrabiti. Dve postelji sta ob zidu in papa in mama ležita tam in ob mami leži Evka, ob očetu Olgica. Doma so in ni res, da so ptički pobrali drobtinice in da ne more več najti poti domov. »Hudiči,« je rekel papa v temi. »Ne kloni,« je šepnila mama. Budilka pa je nalahko drdrala; in zjutraj ne bo nič zbudila očeta, ker on vso noč ne spi. Tudi mama ne. Tedaj je papa spet globoko zasopel. »Preklete barabe,« je siknil. »Ne kloni,« je zašepetala mama. »Kaj nismo zadosti nesrečni?« A papa, kakor da je ni slišal. Premaknil se je, da je postelja zaškripala. »Preklete barabe hudičeve,« je rekel. Potem je bila tema in tišina in mama je na tihem jokala. Okoli nje so postavili plot in tako je samevala ob širokem trgu. Kočijaži so spet napajali konje ob fontani pred njo, ki je imela ožgane stene in je bila brez strehe. Oni, otroci, pa so kukali skozi reži v plotu. Črepinje so bile po tleh, razbite šipe, kosi porcelana, razparane omare. In čez trg so drdrala vozila, so ropotali vozovi, ki so odhajali v Prosto pristanišče. Vozniki so stali pokonci na šklepetajočih plohih in pokali z bičem, oni, otroci, pa so spet in spet kukali skozi reži. V vojašnici je trobila trobenta kakor po končani bitki, oni pa so podrsavali z dlanmi po deskah, ko so prislanjali lica k njim. In Lojzku je šlo na jok, ker prav gotovo v gledališču ne bo predstave, na kateri bi bil moral nastopati. Kako naj bo predstava sredi počrnelih zidov in pod zoglenelimi tramovi! In on si je bil sam stesal leseno sabljo in jo pogladil s koščkom stekla in še s steklenim papirjem. Stal je ob plotu in bi bil rad šel iskat papirnato čepico in sabljo med ogorke pogorišča; a se ni premaknil, samo slino je požrl in topo gledal predse. A vendar niso smeli izgubljati časa, ker so morali domov, da napišejo nalogo. Solarčki so in učiti se morajo. Tako se učijo, da je najznamenitejši rudnik za cino-ber na Slovenskem in to v Idriji. Da se iz cinobra pridobiva živo srebro. Da je to tista tekoča kovina, ki je v toplomeru in tlakome- Srečko Kosovel Blizu polnoči Blizu polnoči. Muhe v čaši umirajo. Ogenj je ugasnil. Lepa Vida, bridkost je v tvojem spominu. Stravinski v avtomobilu. Bučanje morja. O biti 5 minut sam. Srce - Trst je bolno. Zato je Trst lep. Bolečina cvete v lepoti. m. In tako se učijo o vročini in o letnih časih. Pozimi je zemlja ubožna in burja piha. Na spomlad so bele mačice na vejah in tudi morje menja barvo. Pa se še učijo, da so nekoč ljudje prebivali v skalnatih duplinah, da so si odevali telo s kožami divjih živali. In da so prebivali celo v stavbah na kolih. A potem se je človek razvil in zdaj stanuje v visokih, petnadstropnih hišah. Stari Slovenci pa so ti bili silni vojščaki, ko so prišli vse do obale Jadranskega morja. In še potem so bili zelo junaški, ko so se bojevali z divjaškimi Turki, samo da je bilo Turkov veliko in so ropali in morili in požigali kar vsevprek. In Danilo je vstal: »Moj oče je rekel, da so fašisti slabši od Turkov.« »Zakaj?« je vprašala učiteljica. »Ker so zažgali Narodni dom.« Njihova učiteljica je mlada in ji je ime Anica. Potrta je in oni je zdaj nič ne jezijo. Saj jo tudi drugače bolj malo, ker je dobra kakor njihova mama, a zdaj so še bolj pridni. »Odprite knjigo na dve sto sedemindvajseti strani,« je rekla gospodična Anica. In strani so zašumotale. »Beri ti,« je rekla Danilu. Tako je Danilo bral: »Letni časi.« To je bil naslov. Potem vse kako je s pomladjo in poletjem. In kako je na jesen in ob zimskem času. Pa o mrazu in burji, ki je kakor huda ura, in se zdi, da bo klamu konec sveta. Potem je Danilo molčal, učiteljica pa je sedela za katedrom in je bila zamišljena in ni nič rekla. A nazadnje se je kakor predramila iz žalostnih misli. »Si prebral?« »Da,« je šepnil Danilo. In jo je gledal in ves razred jo je gledal in čakal. »No torej,« je rekla gospodična Anica. »Kaj pride, ko je zime konec?« »Pomlad!« je vzkliknil razred. »Tako je,« je rekla. »Pomlad.« In spet je bila zamišljena. »Da, pomlad,« je spet rekla čez čas. »Pozimi imamo najdaljšo noč, a potem bo prišla pomlad.« Oni pa se sprašujejo, zakaj pravi »potem bo prišla pomlad,« ko pa je pomlad že prišla in je že poletje, ker so platane pred šolo vse košate, da ni videti na cesto. In tudi si mislijo, kako dišijo na gmajnicah akacije, ko je pomlad, a oni takrat vseeno pozabijo na drevje in gledajo, kako majhen vlačilec vleče parnik v pristanišče, medtem ko na starem svetilniku mežika zrcalce v soncu in mu prihajajoči parnik odgovarja z drugim zrcalcem. »Gotovo,« je še rekla gospodična Anica, »Ko zima konča, pride pomlad.« Ne, ne razumejo, o kateri pomladi pravi, a vendar so zadovoljni, ko potem spet berejo v berilu, da so se stari Slovenci junaško bojevali s Turki, ki so jim zažigali hiše. Pa se tudi spominjajo, da je nekje kralj Matjaž, ki se bo zbudil in se postavil v bran. Takrat se bo slovenska zemlja stresla. In kdo ve, kako je tudi to v zvezi s koncem zime in s prihodom pomladi gospodične Anice. , [ NARODNI DOM 22 Nedelja, 9. julija 1995 BORIS PAHOR / SLOVENSKA SVATBA Odločujoča neznanka I Če naj kaj povem o izkušnjah iz otroških let, ki so zarisale v meni pomembno sled, potem moram v prvi vrsti omeniti ozračje prve svetovne vojske, ko je od sten odmevalo bobnenje topov s kraške fronte. Pet let sem imel. Ležal sem z materjo in sestricama na dveh zakonskih posteljah. Soba je bila mračna, tiha in kakor izvotljena. Kuhala nas je vročina španske gripe, ki je neusmiljeno pokonCevala ljudi. Žive duše ni bilo, da bi se nam približala. Tudi očeta ni bilo. Bil je vojak v Pulju in ni slutil, da mu med njegovo odsotnostjo Španka skuša ugrabiti hčerko. Bledlo se nam je. Sparjena tkiva so hlepela po tekočini. Moledovali smo za vodo in se spet zgubljali v nezavesti. Odgovarjalo pa nam je grmenje oddaljenih pokov, ki se je lovilo po kotih osamljenega prostora. Tedaj se je mati ko mesečnica vzdignila, da bi potolažila žejo usihajoče Mimice. A je samo omahnila na parket in obležala pred posteljno omarico. Zavedal sem se, da materinega telesa ni več ob meni, se na pol prebudil iz bledeža in jo kot slepec s stegnjenimi rokami iskal v temi. Potem sem se dotipal do njenih las. Skobacal sem se k nji, jo skušal vzdigniti. Toda bil sem premajhen, občepel sem ob nji, ob njeni vlažni in hladni spalni srajci. Grmenje topov pa se je sprehajalo skozi zidove, da so brneli, kot da so broneni. Zatem je vse preplavila tišina. Ko sem se spet predramil, sem ležal ob materi, a tokrat sem bil ves pretresen od njenega ihtenja. Onkraj nje je bila na postleji sestra Mimica voSCen kip s pšeničnimi lasmi. Srhka groza me je obhajala ob slutnji, da se je zgodilo nekaj nepopravljivega. Skušal sem tolažiti mamo, ker me je bilo strah njenega joka. Mimica se namreč ni veC gibala, nic ni več mogla biti žej- Tisti trenutek pa so se odprla vrata in pred posteljama se je ustavila očetova postava. Z ramena mu je zdrknila vreCa, na dnu katere je bilo tisto malo moke, ki jo je bil spotoma kupil pri uvidevnem kmetu. Ob pogledu na Mimico se je iz očetovega grla izvil stok. Njegov podolgovati in izmučeni obraz se mi je zazdel ves spremenjen in skoraj tuj v sovražni svetlobi, ki je oblivalo sobo. n Tako se je smrtni dih zajedel v moje celice obenem z gromkim momljanjem, ki se je hulilo zdolž sten kot glas potresa, ki noCe jenjati. To je bil prvi strah. Vendar je bilo istega 1918. leta svetovnega potresa konec; a ne za nas. Za slovenske ljudi, ki smo bili vključeni v italijansko kraljevino, se je začela nečloveška doba. Obsojeni živelj pa ni bil maloštevilen, Ce upoštevamo, da je mejna Črta tekla od Doliča do Planine onkraj Postojne in vse do onkraj Snežnika. Predolgo bi seveda bilo, ko bi hotel prikazati ozračje, v katerem nam je bilo usojeno živeti. Omenil bom samo doživetje drugega pretresa, ki je zaznamoval mojo notranjost za ne prav kratko vrsto let. Bilo je poleti 1920. Poprej pa Se moram povedati, da je slovenski živelj v Trstu dolga stoletja igral podrejeno vlogo; sredi devetnajstega stoletja pa se je zaCela krepiti njegova zavest, tako da smo se na začetku našega stoletja gospodarsko in narod-nokulturno močno uveljavili. Temu pa se je upiralo italijansko meščanstvo, ki je na vse načine skušalo onemogočiti potrditev naše nacionalne identitete. Leta 1918 se je to nasprotovanje, ki ga je dotlej kolikor toliko omejevala avstrijska oblast, sprostilo. Leta 1920 pa je doseglo nezaslišan višek. Oblit z bencinom je v zubljih zaprasketal Narodni dom. V osrčju mesta. Ponosna petnadstropna stavba iz belega kraskega kamna je kot pošastna grmada osvetljevala tržaško julijsko noC. Takrat sem imel sedem let. Bivali smo v kletnem prostoru Cisto blizu rebri, kjer začenja stroj vleci openski tramvaj na krSako planoto. Dvoje oken je gledalo na dvorišče, pred tem je bil visok zid; zato je bilo naše podzemeljsko bivališče skoraj zmeraj mrakotno. Toda tisti večer je škatlasti betonski prostor pred našima oknoma zadelala krvavkasta megla, ki je preteče odsevala v notranjost, se spajala s sojem petrolejke na mizi. Bil je nenaveden zaton, ki je nastal po sončnem zahodu. Zaton, ki se je razžarjal, namesto da bi bil ugašal. Ob ujetosti v rusasto poplavo je v meni naraščal preplah, me prevzemala zavest neo-drešljive pogubnosti vsega, kar me je zaslanjalo. Materino nemo premikanje skozi rdeče odseve je še poglabljalo usodnost skrivnostne zasede. V njen obraz je bila vrezana neizbrisna, dokončna potrtost. In morebiti sva s Štiriletno sestrico Evko stekla iz hiše prav zato, da se rešiva maminih otopelih potez v rdeči luči, ki je napolnjevala prostor. Temu, tako se mi je zdelo, se bo vsak hip zaCel nižati strop, da bomo vsi vklenjeni v apokaliptično svetlobo. Takrat nisem še nic vedel o apokalipsi. Doživljal pa sem jo, ko sva z Evko tekla v smeri, od koder so preletavali in spotoma v dimu mrkali roji pretečih kresnic. Na trgu je množica obkrožala poslopje v plamenih. Vendar ljudje ob požrešnih zubljih niso bili ne prestrašeni ne zaskrbljeni. Razvneti so bili, kakor da so na predstavi. Nekaj jih je kričalo. Nekaj jih je tudi rajalo. Opazoval sem od daleC in se zavedal, da me ogroža nekaj pošastnega. Ognjeni jeziki so požirali gledališče, kamor sta oce in mati pogosto peljala sestrico in mene. Požigalci so torej uničevali naš dom. In ker je bil naš, to je očetov in materin in sestrin, je bil tudi moj dom. Seveda še nisem mogel nic vedeti o slovenskem občestvu, a slutil sem, da je dejanje, pri katerem zadovoljno pase oci veliko število tržaških ljudi, namenjeno tudi proti meni. In Čutil sem, kakor da se mesto in ljudje odmikajo od mene, Čutil sem, kakor da je moje telo zmeraj bolj samo v brezzračnem prostoru. Bilo mi je, da bi zbežal in se zatekel k materi, a ob podobi njenega okamnelega obraza v rusem siju se mi je razodelo, da nimam izhoda iz pogubnega oklepa. Tedaj se je na pločniku, kjer sva stala, prikazal oCe in naju odpeljal domov. Sprva se je hudoval na mater, ki naju je pustila oditi z doma. Potem je molčal; od Časa do Časa pa pridušeno zaklel. Tako se je upiral zavesti zavrženosti, ki se je medtem nezaznavno zaCela usedati v moje sprejemljivo otroško tkivo. m Doživetje grmade, ki so jo prižgali sredi pristana, je bilo odlično za moje razmerje do stvarnosti vse do mojega triindvajsetega leta. Gotovo, travma, ki jo je v meni spočel tisti šok, bi morebiti ne bila tako huda, ko bi neznanski tesnobi tiste noči ne bila sledila vrsta drugih. Ob novih pogoriščih. Ob strelih. Ob begu pred preganjalci. Ko se je na zunanji terorizem razdivjal, se je zaCel legalizirani rodomor. Sledila je nepreklicna obsodba na nemost. Pogoltniti moraš svoj jezik. Jezik, v katerem se je poslovila Mimica. - ........ na. BORIS PAHOR / MESTO V ZALIVU, Dvatisočletna kultura? Ko bi ta vlak vsaj tako ne ropotal. Dorico bo zbudil. Njeno mamo bo zbudil in ona bo tako vznemirjeno pogledala in rekla, da je njen Stojan pri teti. Kaj me tako opazujete. Ah da, saj vi ste tista ženica s torbo. Dekle z vijoličastim trakom v laseh. »To je zaradi razglasa«. Toda fantje! Fantje, bodite pametni. Kje je strojevodja, kaj nas zares pelje v Trst? Jaz ne grem. Ne. Jaz ne grem veC. Ne grem veC. Tam so Huni ob vratih. Huni s svežim mesom pod sedlom. Čakajo, da pripelje vlak na postajo, in ta Cas jemljejo surovo meso izpod sedla ter ga tržejo z zobmi. Ce ne bi bili kanibali, ne bi imeli lobanj na svojih kapah. Zatemnjeno mesto pa se je na mah vse razsvetlilo, ker se je ustavil vlak na postaji. Vse luči so se prižgale. Nemški vojak je pritisnil na gumb tukaj na noCni omarici. Bežimo fantje, bežimo. Kar navkreber, kar navkreber. Ha, ha, ha. Mi smo tukaj doma. Kar navkreber po vseh klancih. Kar navkreber v Škorkljo, v Rocol, na Opčine, na Lovec, na Katinaro. Tod je vse naše. Ha, oni so prišli iz Berlina, ne poznajo teh stez in teh poti! Kaj vejo v Hamburgu o Opčinah, hehehe! Zakaj pa tečeš ti na Kontovel? A? Kaj si ti, Rudi, lepši od nas? Ahaaa, zaradi Vide! Jaz, zaradi Vide? Sploh nisem mislil nanjo, sploh ne. Hočete, da bežim z vami? Prav, potem tecimo tod. Proti Bazovici? Zakaj tod, zakaj? Hm, kaj mislite, da vas v Bazovici čaka srčkan hotel z lučjo nad vežo. A počakajte, fantje. Počakajte. Tukaj je vendar sveti kraj, tale bazoviška gmajna. Ustavimo se. A oni bežijo naprej. Naj tečejo, jih bom že dohitel. Kdo? Tisti odvetnik? Hočem ga slišati še enkrat, tistega odvetnika pred sodniki. Me zanima, fantje. Tudi jaz sem skoraj odvetnik. V Bologni sem se učil. Kako? Da, v Bologni. Kje je odvetnik? Ne vidim njegovega obraza. Ali ga slišite? »Krivi so. Dela, ki so jih priznali, so nedvomno veleizdaja. Zato bi morali biti obsojeni na najtežjo kazen, na kazen, ki se je je jaz na tem mestu ne drznem niti omeniti...« Hudič! To je odvetnik? To je govoril odvetnik? Proč, proč! Dajte mi prostor. Proč, carabiniere! Jaz grem lahko v sodno dvorano, jaz sem jurist. Dol roko, carabiniere, odvetnik je kakor diplomat, kakor spovednik. Dol roke, sem rekel, dol roke! Tudi jaz bom povedal svoje. Potem pa me sodite s fanti v železni kletki: »Evropejci! Ti slovenski fantje so se uprli terorju, so se uprli možem s črnimi fesi, ki so zažgali slovensko gledališče sredi Trsta! Le theatre national slovene de Trieste. Ljudje dvajsetega stoletja! Ali je to novi red v imenu krščanstva. Dvatisočletna kultura? Cest cela le droit international?. Zažgati z bencinom veliko gledališče. In slovenske šole? Ustavite jih! Ustavite jih!« A tisti banditi lahko delajo naprej. Delajo kar hočejo. Politika je tako velika svinjarija. Prekleta svinjarija. A možje v črnih srajcah sodijo. V beli palači, ki jo je zgradila Avstrija, sodijo na smrt. Junaki v kletkah, barabe pa sodijo. Tudi tole določba mednarodnega prava?. Je bilo všteto v Londonski pakt tudi tole? Ne, Vida, nismo mi manjvredni. ONI SO NIČVREDNI. Ste poznala Bidovca, Vida? Niste? Niti jaz ne. Sem bil še majhen. Branjevke na trgu ob Rusem mostu so ga vse poznale. Tudi vaša mama ga je poznala. Seveda ga je. Saj je vaša mama povedala moji mami, da je vsak dan prišel iz očetove prodajalne v sivem predpasniku in pred stojnico pozdravil: »Dober dan, mamka!« Preprost junak, Vida. Junak brez propagande. Dečko in pol, Vida. Tista baraba je preči-tala smrtno obsodbo, on pa se je nasmehnil in rekel: »Skoda, da sem se danes obril.« Vzel je tudi glavniček iz žepa ter šel z njim skozi svoje goste lase. Tak dečko, Vida! Ona pa ne posluša. Vida! Njo zdaj nekdo kliče k telefonu. Hudičeva usoda tale naša, nihče nas noče poslušati. Ej, dajte mi dinamita, da vržem v zrak to sodišče! Ne, oni mirno opravljajo naprej svoje delo. Nihče ne brani. Slovenskih ljudi, pa se bojijo, banditi, zato so pripeljali na skrivaj fante semkaj, v Bazovico. Privezujejo jih k štirim stolicam. Ne streljajte! Za vsakega fanta štirinajst strelcev. Sedem stoje in sedem leže na tleh. Ne streljajte, hudiči! Ne streljajte! Na pomoč, na pomooooo — Rudi Leban je planil pokonci in se prebudil. Nato je globoko zavzdihnil in spet legel. V hiši je bilo vse tiho; daleč nekje na gmajni pa je zadrdrala strojnica, a ta hip je bil njen glas kakor glas kompresorja, ki v nabrežinskih kamnolomih vrta luknjo v kamen. Ta misel na trdne skladove Kraškega kamna ga je pomirila; občutek je imel, ko da so njegove sanje in njegovo telo vseokoli zavarovani s prostranim belim ščitom, kije trd ko diamant. Jezik, ki naj bi bil zgorel v Narodnem domu. Jezik, ki je eno s tvojo bitj0, brez katerega te sploh ni. Da bi pa bila ta osnovna V' guba Se dopolnjena, si zavolj0 svojega bastardnega izražanj8 v italijanski učilnici izp°' stavljen posmehu. Droben učenec si, ki ne m0' re doumeti, ne nad kom ne nad Cim se je pregrešil. Brez krivde je kriv. Tako se je v meni (kakor ^ precejšnjem številu mladi11 ljudi) utrnil kratek stik, ki1,86 je zagrnil s temo, kot da bi bu poveznili name kapuco. Bil sem v oblasti neznank6’ o kateri ne samo da nisem nic vedel, ampak me je le-ta vna prej onesposobila za slehern0 raziskavo. Vsiljena glavna vloga tujeg8 jezika je še pospešila rast n1 bridnega bitja, ki je topoglav°' brezciljno životarilo. Topoglavost zato, ker nis6® izbral ne rešitve v zanikanju svoje drugačnosti, to je v asi milaciji, ne poti upora proti ti s tim, ki so mojo (našo) drugac nost hoteli zniciti. Za oboje, tako za spre j61,1 odtujitve kakor za upor, bi bn namreč potrebna zavestna ou ločitev. Za to pa je duševnemu ®6 sečniku takrat manjkal potre11 ni organ. Ker sem o vsem tem že p1 sal, se nerad vračam k psih0 loškemu procesu, katereg8 inkubacijska doba je traj približno deset let: skoraj al8 de- set let pa je potem potekal raz voj globinske okužbe. Pomembno je vsekakor p* tem, da mi je bil, travmatizb'8 nemu mlademu človeku, o® goCen temeljit pregled tisti silnic, ki so bile zajezile ®0iD pravilno notranjo rast. To se je zgodilo v zavodu Kopru, kjer sem se ob slov68 skih in hrvaških dijakih zaVe del svoje odtujenosti slov611 skemu obcestu. Z odkritjem narodnega te1 sa, narodne skupnosti in nj68® tradicije se mi je razkrilo. od kod občutek, ki sta ga bil8 strah in posmeh vtisnila v )e dra mojih celic. Razodelo se mi je, da s® bili obsojeni zavoljo nase d® gaCnosti. Ta moja in naša drugaC®18 st pa je tedaj naenkrat post® nezamenljiva vrednota. . Bilo je kot takrat, ko iz °c odstranijo sivo mreno. ^ Iz območja ničevosti se® vzdignil v svet resničnosti. Neodgovornost se je u®8* nila smotrnosti. Krmilo je vzela v roke u°v zavest. Potem samozavest. In rodil se je upor. , Pri tem pa je bila slove® književnost čudovita lepot® je prva prišla kot sončen b^ goslov ob novem odkritju. bila hkrati spremljev alk8 pravkar pridobljenega novi8' Trst, 19.1O.1077 NARODNI DOM Nedelja, 9. julija 1995 23 ALOJZ REBULA / KAČJA ROZA Zakaj si je gospod Bog izmislil, da so eni taki in drugi taki? i predstavljate, gospod,« sl/k 3 s pručke, kjer je ubla kokos za trgatveno ko-1,°\ »da h Križnikovim juiaja Italijan? H Križniko-^m! Ne bom rekla, da zaradi ataše. Vendar pa zmeraj v lš°’ ki ji je grozil ricinus. In o^spod nadučitelj bi ga bil tu-1 Pil, ko bi ga bili dobili do-jea' jih vidim, tiste pek-jcke, kako so se že imeno- T >>Quis contra nos?« je rekel m/91 ^zza mize, kjer je zaj-°val. »Po latinsko.« ''Se jih vidim, kako razoča-ani stopajo v kamijonček in Pravijo; t f^i rivedremo col farabut-j-(< In da zdaj Križnikova i. lsa sprejema v goste take gladi! Videla sem gospoda anka, kako se sprehaja z tja v gmajno...«. Kdo je proti nam? t°iih ^orno že srečali s falo- sn* ^9 °h tistih ž ricinu-Betka. To je tisti inže-i ’ ki me je pred časom iskal , Potem tudi prišel k meni. 0rate se ga spominjati. j. f aisti, ki je hotel vedeti, ako se reče paradižniku po našeJ Tisti inženir? ''Tisti.« v- po kaj naj bi hodil h Križnikovim?« . "Stanko ga inštruira slo-eilsčino.« "Potem je moj vid res Pešal, ee je to tisti, pa ga ni- bein spoznala.« "Človek, ki ne bo dajal ri-Pnsa nikomur.« n ?/.az pa mislim, da so vsi a i]ani taki, da bi Slovence haje utopili v žlici vode.« "Niti kače niso vse strupe-ne'Betka.« P n ^^aj, takrat, ko vas je iskal, Ule ni naredil slabega vti- M0r/ra^ sP°štliiv ie biL" h. j a so res tudi med Italija- ni dobri ljudje...« "Kaj bi ne bili. Tudi svet- niki so med njimi.« »Italijani...Slovenci...« je modrovala Betka, sklonjena nad kokošjo. »Kdove, zakaj si je gospod Bog izmislil Italijane in Slovence... Ene si si in ene ja ja... Kaj Italijane in Slovence. Zamorce! Kaj piše v Zamorčku o njih! Zakaj si je gospod Bog izmislil, da so eni taki in drugi taki?« »Zakaj je gospod Bog naredil češnjo s pecljem, marelico pa brez njega?« je rekel Jamar in vstal. »Križnikovim se tega človeka ni treba bati.« »Gospod nadučitelj da ga je vesel?« »Italijanov ne je, ne surovih ne kuhanih, kolikor vem.« »V cerkev pa ga ni, gospoda nadučitelja.« »Za božič in veliko noč ga le vidim v zakristiji,« je rekel jamar in stopil skozi hodnik v pisarno. »Stanka pa zanese kdaj pod kor...« je brundala naprej v kokoš Betka. »Glavno, da Dora moli za vse... Pa Nataša tudi...Glavo bi lahko zgubila s tisto svojo muziko, ob tistem klavirju ob katerem vadi ure in ure, pa je ne... Pa jo bolj zgubijo druge, neizobražene... Kakor ona Cilka, ki je ušla s financarjem in pase ovce na Sardiniji...« Jamar je ni več slišal - čez nekaj minut je bil že, delovno preoblečen, v cerkvi, kjer je bil slikar Tone že na delu. V vinogradu trgači, v cerkvi pa slikar - ta polnost je odrivala neko drugo, morečo... S steklenico terana v roki je stopil k slikarju na oder in nekaj časa sledil njegovim potezam. Koliko sta bila predebatira-la o slikarski prenovi cerkve s tem brizgajočim Dolenjcem! Njegova slikarija je bila marsikomu v spotiko, češ da so njegovi ljudje preveč razpotegnjeni in da je njegov čopič preveč naturalističen. Njemu, ALOJZ REBULA / JAKOB UKMAR Prve težave z italijansko oblastjo V tržaškem Škofijskem arhivu se hrani Ukmarjevo pismo iz septembra 1920. leta, iz katerega je razvidno, da se je italijanska liberalna vlada že dve leti pred pohodom na Rim in Mussolinijevim prihodom na oblast držala načrta za zatiranje Slovencev. Sicer pa je bilo to leto, ko so sredi terezijanskega mesta zažgali Balkan, središče vseh slovenskih kulturnih dejavnosti... Pismo je zaradi svoje natančnosti zgledno ukmarjansko: Z vdanostjo podpisanemu je do tega, da sporoči, da je danes škofijsko vilo preiskala oborožena sila. Okrog enajstih je prišlo na dvorišče vsega skupaj osem karabinjerjev in vojakov. Eden od teh je dejal, da imajo ukaz za natančno preiskavo cele hiše. Dva moška so postavili na stražo, da ne bi mogel nihče ven ali noter. Drugi so preiskovali hišo od kleti pa vse gor do zadnjega kota na podstrešju. Pregledovali so predale, obleke, perilo in celo posteljo podpisanega. V škofovih sobah, ki so brez pohištva, so brskali med okni. Njihov poveljnik je dejal, da se mu zdi zelo sumljivo dejstvo, da so vratca na stropu priprta in ker je ključ v ključavnici. A že nekaj dni je bilo stanje tako, saj smo tja spustili mačko, da bi polovila podgane. Vendar poveljnik ni hotel verjeti podpisanemu. Po dobri uri preiskovanja so odšli. Potem so na podoben način preiskali še gospodarsko poslopje. Toliko da obvestim Čast. škofijski ordinariat. (Prevedla Ivanka Hergold) Jamarju, pa je bila vertikalno-st njegovih likov všeč, kakor mu je bilo všeč njegovo zajemanje iz življenja. Življenja je bilo treba v umetnost, ne abstrakcij! Ob njegovih platnih si čutil življenje kakor reko iz barvnih valov. Domenila sta se bila za natančno umestitev prizorov iz pasijona: tema je bila namreč pasijon, od zadnje večerje do križanja. Slikar je gorel od tihe strasti, da bi dal v tisti pasijon Boga-človeka nekaj pasijona slovenskega človeka. »Kar je treba dati hudičevih tipov, res ni problem,« je pravil. »Nosim jih v spominu iz pogromov proti nam. Kaj sem videl na primer hudičev, ko sem gledal požig Narodnega doma! Obrazov za cel peklenski zbor! No, tale tu, na poti na Getsemani, ki ga zdaj delam, je eden iz skupine Quis contra nos. Za Judeža pa bo spomin moral drugam...« je rekel skrivnostno. »Kakšen slovenski črnosrajčnik?« je vprašal Jamar. »Fašistična kvaliteta mora že biti višja!« »Pa ne najvišja? »Tista, ki bo navajala misel na slike, viseče po uradih.« »Celo nanj misliš?« je rekel Jamar. »Tukajle ga imam,« je rekel in zagomazel s prsti proti njemu. »Tukaj se mi reži s tistim bikovskim vratom!« »Le da ne bo preveč on!« je rekel Jamar. »Premalo tudi ne!« je odbil 1995 * v slikar. »Toliko, da bo on! Mora biti! Da niti slovenska umetnost ne bo imela ničesar od njega? Tudi pekel, v katerem smo, moramo eksploanti-rati!« »Samo, da te ne potegne vase, Tone!« je rekel Jamar in se zasmejal. »Saj veš, kako je s kraškimi brezni, če se preveč sklanjaš nad njimi.« »Povlečejo te vase, ja. Padeš pa v nekaj svežega. Padeš v Timavo! Kolikokrat pomislim na to vodo, ki vre pod nami skozi gozdove kapnikov, nevidna, večna. Tisti predori... Tisto šumenje v temi...« Slikar si je nalil kozarec, nazdravil in rekel: »Bolj bi morali Kraševci čutiti pod sabo Timavo!« Ko se je Jamar vračal v župnišče, je pred pošto stal neki drug slikarski oder za drugačno slikarijo. Pleskar, Furlan, je bil na zid že odtisnil z modela v lepenki veliki M. Bila je prva črka Mussolinijevega izreka, ki naj bi obogatil Zah-rastje. Pleskar je brez težave pokazal Jamarju besedilo, ki ga je moral odtisniti na zid: La mitragliatrice non can-ta, se non e il cuore a fari a cantare. Jamar jo je mahnil v vinograd - kako dobro je delo obrniti misli na brentače in plav-nike... VEKOSLAV ŠPANGER / BAZOVIŠKI SPOMENIK Narodni dom gori Zapis je iz knjige Bazoviški spomenik. Napisal jo ;e Vekoslav Spanger (1906-97JJ doma s Kontovela. a L tržaškem procesu leta j 930 je bil obsojen na 30 et ječe zaradi sodelovanja Pji atentatu na barkovljan-SJsi svetilnik in na uredništ-p° fašističnega časnika II °polo di Trieste. Knjiga je Pretresljiv dokument upor-npsti in trpljenja naših Iju-dj v tem času. , 13- julija 1920, v popol-aiiskih urah, je fašistična ^-zenska ekspedicijska četa krožila Narodni dom v rstu. v vsej naglici so Poškropili vrata in okna z encinom. V nekaj minutah ,e oila stavba Narodnega orna v plamenih. Ljudje, j so se nahajali v stavbi, so icali na pomoč, toda faši-, 1 niso pustili nikomur, da 1 se približal. Policijski-or- gani so opazovali v določeni razdalji in preprečevali, da se ne bi drugi ljudje približali. Ob prihodu gasilcev so fašisti strgali in nato porezali čreva gasilske škropilnice. Vendar so se gasilci opogumili in raztegnili mrežo pod okni, od koder so se ljudje spuščali nanjo, da so se rešili grozne smrti. Ena od teh žrtev se je slabo spustila, zato pa obležala mrtva na tlaku. Do danes se še točno ne ve, koliko tujcev, ki so se nahajali tedaj v hotelu »Balkan«, je dim zadušil in so nato zgoreli v plamenih. V naslednjih letih so fašisti požgali na isti način narodne domove v Rojanu, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu, nato sedeža in tiskarno »II Lavoratore« in »Delo« dne 9. februarja 1921. Vest, da je Narodni dom v plamenih, se je bliskovito razširila med proseškim prebivalstvom. Prosečani so hiteli eni na Griže in drugi na Goli vrh, da se osebno prepričajo o neverjetni resnici. Tudi otroci smo hiteli s starši, da vidimo, kaj se dogaja. Od tam smo opazovali, kako plameni zdaj pa zdaj šinejo visoko proti temno modremu nebu, saj je že noč pokrivala mesto. Iskre so se razprostirale in padale v svoje globine. Starejši so potrti v polglasnih pomenkih izražali svoje ogorčenje in zaskrbljenost. Mlajši smo prisluškovali njihovim pogovorom, ki so bili vsi uglašeni, kot da bi izgubili nekaj svojega in dragega. Tisti, ki ni mogel zadušiti svoje ogorčenosti, je dal duška svojim čutom z izrazi maščevalnosti. Tudi mlajši smo soglašali s temi. Iskre, ki so nastale ob požigu Narodnega doma, so še dolgo tlele v naših srcih. -F- 2 4 Nedelja, 9. julija 1995 NARODNI DOM GIANI STUPARICH / TRST V MOJIH SPOMINIH Tako postane cel narod odgovoren za blazna dejanja nekaterih svojih članov Požig Narodnega doma je pomenil za Slovence konec iluzij in začetek preganjanja v novi državi po prvi svetovni vojni. To dejanje pa so občutili tudi nekateri tržaški Italijani kot napad na človeško dostojanstvo in omadeževanje komaj pridobljene svobode v državi, za katero so se borili. Giani Stuparich (1891-1961), italijanski tržaški pisatelj se je šolal na Dunaju in v Pragi. V spominski pripovedi Trst v mojih spominih živi naše mesto skozi doživljanje meščana, ki je od nas precej oddaljen. Nikakor ne morem pozabiti tistega poletnega popoldneva leta 1920, ko so zažgali Balkan, hotel in zbirališče Slovencev, njihov tako imenovani Narodni dom. Bil sem zatopljen v pisanje enega od Pogovorov z bratom, ki so se tako počasi oblikovali v moji zavesti, da so s svojimi monotonimi, utrujajočimi in vendar tolažečimi besedami dolgo spremljali mojo notranjo muko v tistih letih, ko je vedno hujša grožnja pritiskala na osebno svobodo mišljenja in izražanja, tega dragocenega daru, brez katerega se zdi življenje grozljivo prazno. (Predvsem zaradi te svobode smo hre-penili po Italiji). Živel sem še na domu staršev, kjer sva odraščala in kjer sta med vojno mati in sestra Čakali na naj im povratek. V stanovanju, kjer je vse ostalo nespremenjeno, je bilo tiho, pisal sem v sobi na vogalu, ob oknu, ki gleda na poštno palačo: na drugi strani trga je stal Bakan, ki pa je bil pogledu skrit. Ozračje je bilo zunaj milo in sonce se je pripravljalo na zaton. Ko sem odpiral naok-nice v tisto ozračje in v tisto svetlobo, sem v veliki bližini zaslišal streljanje, med kriki množice in truščem roCnih bomb se je nato oglasilo prasketanje pušk. Gez nekaj minut je spet zapresk-talo in v zraku je bilo zaznati oster vonj: po dimu in plamenih nad poštno palačo sem razumel, da gre za požar. Sel sem dol in prišel na trg, ko so prispeli gasilci. Skupine škvadristov so jim preprečevale, da bi pognali brizgalne. Velik del trga je bil prazen, ker se je skušala množica izogniti vročim plamenom in padanju ogorkov. Od velikega šest- nadstropnega poslopja hotela Balkan je ostal le prazen okvir iz nosilnih sten, med katerimi so divjali ogromni plameni, ki so se vijugali do neba. Med množico je bilo slišati, da so ogenj zanetili z bencinskimi ročkami in da sta se dva nesrečneža, ki so ju plameni presenetili, pognala s tretjega nadstopja, tako da je bil on na mestu mrtev, ona pa hudo ranjena. V tragičnem prizoru tistega popoldneva sem občutil nekaj nečloveškega: meje tistega trga so se mi razmaknile v smrtonosno vizijo pomorov in razvalin, kot da ogroža temelje naše civilizacije nekaj, kar je mnogo krutejše od minule vojne. Se dolgo sem si v domišljiji predstavljal oni dve nesrečni bitji (bila sta novopo-roCenca iz tujine, ki sta po- tovala skozi Trst in jima je bilo neznano narodnostno sovraštvo). Ko ju je presenetila nagla silovitost požara, sta se z balkona kot z grmade obrnila na množico s prošnjo za pomoC, nato pa sta se skoraj blazna pognala na tlak. Zdelo se mi je, da njuna neuslišana prošnja in strašna nemoC gledalcev najavljata milijone nedolžnih žrtev. ZveCer in ponoči so se nadaljevale represalije proti Slovencem. Tako so fašisti odgovarjali na zverinska dejanja v Splitu, kjer so napadli nekaj Častnikov italijanske ladje Puglia in smrtno ranili kapitana Gul-lija. Vedno sem bil mnenja, da ima omikano ljudstvo višje cilje, kot je uresničevanje barbarskega zakona puščave, ki veli, da je treba na nasilje odgovoriti s Se bolj brezobzirnim nasiljem in slepo udariti po nedolž' nih, da se kaznujejo krivci’ Tako postane cel narod odgovoren za blazna dejaj8 nekaterih svojih clanoV’ Kajti Ce je bil Balkan res tako gnezdo slovenskih zarotnikov in morilcev, kot s° potem trdili, da bi utemelji' li pretvezo ljudskega srda, Ce je res ogrožal mirno m6) stno življenje, bi moralo biti zaupano guvernerju, ki je imel pravno moC in je razpolagal s silami javnega reda, da to gnezdo očisti in odstrani iz njega vse nevarnosti. Toda resnica je bila-da je nasilje v obliki brutalnega naCrta tičalo v prsih ti1 namenih pešCice ljudi, ki se je s pomočjo medene množice hotela polastiti državne oblasti. CAROLUS L. CERGOLV / IL COMPLESSO DELL'IMPERATORE Pa res drži, da je nacionalizem zadnje pribežališče lopovov Cergoly (1908-1987) je Tržačan, ki prizadeto opisuje propadanje omike in strpnosti ter kozmopoli-tizma, ki je bil pred prvo svetovno vojsko tako značilen za tržaško mesto. Rad poudarja, da je tako kot mnogo Tržačanov po rodu slovenske, hrvaške in italijanske krvi. Kot človek evropske širine ne more razumeti, kaj se dogaja v njegovem mestu s Slovenci. Literarno se je začel udejstvovati kot pesnik futuristične smeri, največji uspeh pa je dosegel z romanom II Complesso delPimpera-tore (1979), iz katerega je odlomek. V njem je na svojevrsten način opisal porajanje fašizma. Kot vsak teden je Otto Hoffmei-ster zapustil Lipico in se napotil v Trst, kjer je oskrbel pivo, kupil Časopise, pogledal in poslušal, kaj so naredile nove Oblasti, in se pozanimal, Ce so mu po sedmih mesecih prerešetali prošnjo za odprtje pivnice v ulici Miramar. In v Lipico se je gospod Otto Hoffmeister vračal zmeraj bolj podoben cunji, s katero Čistijo od piva vlažne mize, to se pravi vse bolj je bil barve »bierhobel«. Toda novice, ki jih je tokrat prinesel, so bile novice z veliko začetnico in lepo uokvirjene v črno. Nove Oblasti, ki jih je on ime- noval okupacijske, so zaprle vse Sole z neitalijanskim učnim jezikom, časopisi v nemščini, slovenščini in hrvaščini niso več redno prihajali ali pa nekaterih časopisov niso več tiskali v mestu, ki že ni bilo več nadvse prijazen in trgovski Trst. Toda novica vseh novic, še skrivnostna novica, je bila novica, da nameravajo določene nacionalistične skupine, ob naivni strpnosti visokih oficirjev, s peščico mladeničev zažgati Balkan, dom slovanske kulture. Gospod Otto Hoffmeister je slišal, da pripravlja neki novinar, ki je prispel iz daljnih provinc, članek, kjer piše, da bodo plameni iz Balkana končno razkužili tržaški zrak. Po prihodu v Lipico je gospod Hoffmeister takoj sedel na svoj osebni stol in okoli njega so se zbrali ostali člani sinedrija, polni razumljive radovednosti. Hoffmeister začne odvijati svoje mestne kronike in pravi, da imajo nove Oblasti to deželo za nekakšno osvobojeno kolonijo. Etnično tkivo v mestu in zaledju se razkraja in varnost posameznika ni le vsak dan bolj ogrožena, temveč iz ure v uro. Vi ste svobodni, pravijo Oblasti, toda kdor hoče biti malo svobod- nejši od te svobode, ga udarijo po glavi, da se povrne v pravo svobodo, in to je še najmanj, kar ga lahko doleti. Kakšni obrazi, gospoda moja, kakšni gobci, gospoda moja, ko go-beždajo o besedah svoboda in narodnost. Pa res drži, da je nacionalizem zadnje pribežališče lopovov. Naše fino osebno dostojanstvo je zdrknilo na raven grobega številčnega seznama. Gospoda moja, nova generacija postaja namreč iz dneva v dan bolj neumna, in neumnost je prvo seme nevarnosti, ki vodi do fanatizma, krutosti in tiranije. KMETIJSTVO Nedelja, 9. julija 1995 "ISpružNIŠTVO / V LJUBLJANI Občni zbor Zadružne zveze Slovenije Udeležba predstavnikov KZ Kot je že tradicija, so se predstavniki Kmečke tudi letos udeležili letnega občnega zbora pruzne zveze Slovenije, ki je bil te dni v Ljublja-^ Bil je to že 23. občini zbor, KZ pa sta tokrat za-topala njen tajnik Edi Bukavec in vodja strokov-Ile služb6 Mario Gregorič. Kot je poudaril pred-®6dnik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, je “Cni zbor sovpadel s pomembnim političnim in 8°spodarskim trenutkom Slovenije, ki se pri-Pravlja na vstop v Evropsko unijo, saj bo to korak, , bo zelo problematičen predvsem za kmetijski 111 tlfveda tudi zadružni sektor. Predsednik Frelih se je v svojem poročilu o delo-Zadružne zveze v zadnjem letu posebej usta-1 Pri vprašanju, kakšno naj bo moderno zadruž-justvo, da bo lahko kljubovalo novim razmeram in Da bi naSh čim bolj ustrezne in učinkovite ^govore na to vprašanje, je Zadružna zveza v acetku leta priredila v Ljubljani mednarodni po-na katerega je povabila strokovnjake iz Av-dpe, Nemčije, Itahje, Nizozemske in Švedske, i.. P°leg predstavnikov slovenskih kmetov iz Ita-l)e’ 80 se občnega zbora v Ljubljani udeležili tudi astopniki Zveze zadrug Koroške, predsednik no-°ustanovljenega sindikata kmetov Ciril Smerkolj, p bister za kmetijstvo Jože Osterc, predstavniki ^spodarske zbornice Slovenije in drugih ustanov. hazprava, ki je sledila poročilom, se je sukala Aog specifičnih problemov posameznih kmetij- skih Panog, v prvi vrsti živinoreje, ki se tačas tudi Sloveniji srečuje z velikimi težavami. Izražena dila potreba po bolj učinkovitem in občutenem I družnistvu, saj slovensko kmetijstvo - kot je bi-? Podčrtano tudi v zaključkih občnega zbora - to Duko gospodarskega združevanja potrebuje. To-a Zadružništvo je treba postaviti v enakopravni P0»ožaj, in to predvsem v procesih lastninjenja, ki arijo nemalo polemike. Zadružna zveza Slove-, le Je namreč z nacionalizacijo po vojni izgubila °bršen del svojega premoženja, zdaj pa je zapo-sLu ena’ K° gre za lastninjenje velikih agroživil-Nh koncernov in kmetijskih kombinatov, i "led gosh, ki so pozdravih zborovalce, sta bila, rečeno, tudi predstavnika Kmečke zveze. Taj-s Edi Bukavec je priložnost izkoristil za pred-avitev gospodarskega in političnega trenutka ■ 686 skupnosh v Itahji, pri čemer je poudaril, da J Posebno občutena potreba po ureditvi položaja arijšine na gospodarskem področju, vključno se-s kmetijskim. Pri tem mora imeti odločilno .8° tudi matična država, je podčrtal Bukavec, a) )e prav od odnosov med Italijo in Slovenijo sodno odvisna tudi prihodnost naše narodne skupnosti. ČEBELARSTVO / OBISK PRI DRUŽINI CARBONI čebelarstvo jim je prešlo v strast Število čebelarjev stalno narašča, kakovost našega medu pa je visoka, pravi Carboni Za današnji intervju smo obiskali Vilmo in Virginia Carbpnija, ki v Gročani gojita čebele. Gospod Carboni (na posnetku - foto Križman-čič/KROMA) je obenem predsednik Konzorcija čebelarjev tržaške pokrajine in nam je čebelnjak takole predstavil: »S čebelarstvom sva se z ženo začela ukvarjati pred 12 leti, skoraj za šalo. Kmalu nato sva se navdušila zanj in število panjev polagoma večala. Danes imamo skupaj približno 100 panjev v treh različnih krajih: v Gročani, Dragi in na Krmenki. Odkar sem se upokojil, posvečam čebelam skoraj ves svoj čas. Poklicno se s čebelarstvom ukvarja tudi žena. Največ dela je v poletnih mesecih, ko je treba panje, poleg drugih opravil, stalno nadzorovati. Delo čebelarja je naporno in tudi nevarno, vendar daje veliko zadoščenja.« Katere vrste medu in ostalih čebeljih izdelkov proizvajate? »Proizvajamo sedem različnih vrst medu. Prvi je pomladni cvetlični med. Sestavlja ga nektar rešeljike, češnje, slive, črnega trna in regrata. Ko ta med poberemo iz panja, cveti akacija. Potem je na vrsti lipa, kostanj, timjan in mešani med, ki ga imenujemo cvetlični poletni med. Obenem pridelujemo tudi med iz medene rose. Enocvetni med ni nikoli 100 odstoten, vedno je določen odstotek primes različnih cvetov. Poleg medu proizvajamo tudi cvetni prah in propolis. Matičnega mlečka pa proizvajamo malo. Mešamo ga z medom, cvetnim prahom in propolisom ter dobimo tim. energetični kompleks, bogat z vitamini in minerali.« Kateri proizvod gre najbolje v prodajo? »Največ prodamo akacijevega medu. V zadnjih časih je veliko povpraševanja po kostanjevem medu in po medu iz medene rose, in to zaradi velike vsebnosti mineralov. Kostanjev med je zelo priporočljiv za osebe, ki imajo probleme z ledvicami in krvnim obtokom, a tudi za športnike. Povpraševanje je tudi po cvetnem prahu. Zaradi vitaminov, mineralov in aminokislin je primeren za športnike, depresivne in za osebe, ki sledijo raznim dietam.» Vozite čebele na pašo? »Ko odcveh lipa, peljemo določeno število panjev v kostanjev gozd blizu Cente, v Furalniji. Iz tega pridobimo skoraj čist kostanjev med, ki ima le majhen odstotek primesi lipe. Ko odcveti na Krmenki, premaknemo panje v Gročano, Drago ah Bazovico. Razlike v cvetenju med tema dvema krajema je kar 20 dni. Približno v polovici maja premaknemo čebele v Kroglje, in sicer v nasad aktinidije Vitjana Sancina. To je edini nasad, v katerega peljemo čebele za opraševanje. Drugih večjih nasadov sadnega drevja pri nas pravzaprav ni. Vsako premikanje čebel mora imeti pooblastilo čebelarske komisije, ki belarju, ki mu nudi to uslugo.« Škodljivci in bolezni sodijo med najhujše probleme čebelarjev. Kako je v zadnjih letih z varozo? »Prvič se je varoza pojavila v Italiji prav v naši pokrajini, saj je prispela iz vzhodnih držav. Reči pa moram, da ta problem zelo dobro rešujemo in na deželni ravni nimamo škode. To je sad približno 10-letnega dela vseh štirih pokrajinskih konzorcijev naše^dežele, ki so si skupaj prizadevali, da rešijo problem. Trenutno deli konzorcij tržaške pokrajine brezplačno proti temu hudemu škodljivcu čebel zdravilo, v medu ki ne pušča ostankov. jo izvoli deželni odbor za pet let. Komisijo sestavljajo. predsednik Konzorcija čebelarjev tržaške pokrajine, predstavnik tržaške Krajevne zdravstvene enote (USL), strokovnjaki iz sektorja in drugi čebelarji. Prošnjo za premestitev panjev za opraševanje mora čebelar vložiti vsako leto do konca januarja. Komisija se nato sestane in odloči. Poudaril bi še nekaj, kar malodko ve. Kdorkoli bi rad izboljšal opraševanje sadnih dreves s pomočjo čebel, lahko vloži prošnjo na Kmetijsko nadzorništvo v Trstu. Na ta način dobi deželni finančni prispevek, s katerim plača odškodnino če- Vsako leto konzorcij in zdravstvena enota jemljeta vzorce pri vseh čebelarjih od Stivana do Milj in jih analizirata. Se nikoli niso v medu našli tega zdravila. Obenem imajo čebelarji na razpolago izvedence.« Vi ste predsednik Konzorcija čebelarjev in zato dobro poznate ugodnosti, ki jih nudi čebelarjem. Bi nam kaj povedali o tem? »Konzorcij šteje približno 90 čebelarjev, s skupaj 1200 panjev. Obvezno mora vsak čebelar prijaviti čebele konzorciju do konca novembra vsakega leta, to morajo storiti tudi nečlani. Konzorcij nima pridobitniških namenov. Njegov cilj je poklicno izpopolnjevanje čebelarjev in zaščita njihovih interesov. Poleg tega prireja vsako leto po dve strokovni srečanji v prostorih zavoda ERSA. Tematiko sam izbrem izmed aktualnih problemov. Letno imamo dva občna zbora. Konzorcij je aktiven v vsej tržaški pokrajini. Število čebelarjev stalno narašča in kakovost našega medu je na visoki ravni.« O kakovosh medu družine Carboni ni dvoma, saj o tem govorijo številna priznanja. Oktobra lani sta zakonca prejela celo "zlato čebelo”, to je prva absolutna nagrada v deželi. Družini Carboni smo se zahvalili za izčrpno razlago in ji ob pokušnji okusnega likerja, ki ga sama proizvaja iz 20 zdravilnih zelišč in medu, voščili še veliko uspeha pri tej zanimivi dejavnosti. Magda Starman Še jutri plačilo !• obroka STROKOVNI NASVETI / NAJBOLJ RAZŠIRJENE GLIVIČNE BOLEZNI Kaj nadleguje paradižnik V toplih poletnih mesecih nam vrt nudi številne povrtnine in nam tako poplača trud, ki smo ga vanj vložili. Visoke temperature pa so primerne za širjenje raznih bolezni, ki se z letošnjim deževnim vremenom žal zelo hitro širijo. Tokrat bomo podrobneje spoznali glavne glivične bolezni, ki jih pogostokrat srečujemo na paradižniku, saj pri nas to povrtnino gojimo malone v vsakem vrtu. Najvažnejša glivična bolezen je pe-ronospora {Phytophtom infestans), ki poleg paradižnika napade tudi krompir in včasih druge plodovke. Bolezen se pojavi na vseh nadzemskih delih rastline. Na listih se pojavijo madeži, ki pozneje potemnijo in se posušijo. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Prav tako se madeži pojavijo na še zelenih plodovih, ki pozneje gnijejo. Ob močnem napadu se zdijo rastline zaradi temne barve listov kot ožgane. Škropimo brž ko opazimo prve bolezenske znake in to ponovimo vsakih 6 do 12 dni, odvisno od vremena in vrste škropila. Uporabljamo bakrene ali druge površinske pripravke (tiram, tiram, captan, folpet, caprafol), vmes pa je priporočljiva tudi raba kakega sistemskega insekticida, npr. cimoxanil, metalaxil itd. Sistemske pripravke ne smemo uporabljati preprosto, saj podobno kot pri perono- spori na trti, postane glivica kmalu odporna. Pri zadnjih škropljenjih se dobro uveljavlja škropilo na podlagi chlorthalonila (notar, daconil), in to zaradi kratke karenčne dobe (7 dni). Omeniti je treba tudi sorodno glivo s strokovnim imenom Phytophtora nicotinae, ki povzroča gnilobo na še zelenih plodovih in se širi v obliki koncentričnih krogov. Škropimo kot pri peronospori. Okrogla listna pegavost [Septoiia lycopersici) :na listih se pojavijo 2-3 mm veliki o kroglasti madeži, ki so večkrat obrobljeni s temnejšo barvo. Le poredko se madeži pojavijo tudi na sadežu. Škropila proti peronospori veljajo tudi za to bolezen. Cma pegavost (Altemaria porri) se lahko pojavi v vseh fazah razvoja paradižnika. Na odrasli rastiini se npr. na Ustih pojavijo madeži različnih oblik in velikosti. Na sadežu se pa pojavi črni madež, najpogosteje v bližini peclja in ima obliko koncentričnih krogov. Škropiti začnemo takrat, ko opazimo prve bolezenske znake. Uporabljamo iste površinske pripravke kot za peronosporo. V primeru hudega napada bomo morali v prihodnjih letih kolobariti. Na isti način ukrepamo proti sorodni glivi Altemaria altemata, ki povzroča podobne madaže kot črna pegavost. Ti postanejo žametnega in trdnega videza in jih najpogosteje za- sledimo na sadežih v bližini tal. Trohnenje plodov [Fusarium oxy-sporum) se lahko pojavi v vseh razvojnih fazah rastline. Listi porumenijo, kmalu nato se rastlina posuši in odmre. V prerezu stebla opazimo potemnele žile. Proti tej bolezni ukrepamo le preventivno, z uporabo odpornih rasltin ali razkuženih semen. Učinkovito je tudi odstranjevanje bolnih rastlin in kolobarjenje. Bolezen lahko nekoliko zaustavimo s tem, da preprečujemo zadrževanje vlage. Podobni bolezenski znaki se pojavijo tudi ob napadu glivic Verticil-lum, za katere veljajo isti nasveti. Ker so trosi lahko v zemlji po več let, je koristno razkuževanje zemlje z vročo paro ah z drugimi ustreznimi sredstvi. Bolezen se lahko pojavi tudi na krompirju, papriki, meloni in jajčevcu. Rjavo listno pegavost [Cladospo-rium fulvum), ki se pojavlja s temnimi madeži na plodu in Ustu, zatiramo tako, da sredstvu proti peronospori dodamo še karathan ali benomyl. Za konec bomo omenili še sivo plesen [Botritis), ki se sicer pojavi pri številnih drugih vrstah. To je obdelovalcem dobro znana bolezen, zato se pri njej ne bomo ustavljali. Škropimo s pripravki na podlagi vinklozolina, procimidona, iprodiona, captana, chlorthalonila ali drugimi. (6. Magda Starman Zgoraj paradižnikov plod, ki ga je napadla črna pegavost, spodaj pa listi, ki jih je napadla peronospora. ZA OTROKE Sova velika uharica Dokler so mladiči slepi, jih mati sova greje pod perutmi Zbirka knjižic o prvih odkritjih je namenjena otrokom, ki zastavljajo prva vprašanja o svetu okrog sebe. V njih je veliko lepih barvnih risb, poseben Car pa jim dajejo domiselne prosojnice. Pri založbi Mladinska knjiga je v tej zbirki izšla tudi knjižica Sova in drugi nočni letalci, ki z risbami in kratkimi besedili predstavlja nenavadno življenje sov in netopirjev, živali torej, ki jih podnevi bolj težko opazimo. Bolj na kratko so predstavljene tudi nenavadni, nam neznani noCni ptici iz daljnih krajev - na primer javanski žaboust in novozelandski kivi. Netopirji niso ptiči - so edini leteči sesalci Kivi z daljne dežele Nove Zelandije je edini nočni ptič, ki ne zn° leteti Petdeset zlatih zrnc Zbirka 50 zlatih zrnc je nastala iz množice vec kot dva tisoč besedil, ki so jih slovenski osnovnošolci poslali na razpis ob petdeseti obletnici Mladinske knjige. V knjigi so tako na veC kot stotih straneh zbrane najrazličnejše pesmi ter smešne in resne zgodbe iz zakladnice otroške domišljije. Naj naštejemo le nekaj naslovov: List iz dnevnika moje želvice, Antivirus, Ljubezen brez meja, Nihče ni vedel, da je bil med nami marsovec, O otroku, ki ga je vzgajala ulica, itd.. Dve pesmi ter eno kratko, a duhovito zgodbico, pa predstavljamo kar v celoti. Ljubezen Ljubezen ni greh, večkrat nas spravlja v neugoden smeh. Hodi po glavi in ne po tleh, a zapisana je tudi na šolskih klopeh. Misli ti vedno uhajajo k tvoji ljubezni, zato se pogosto pojavijo matematične bolezni. Sola ti postane deseta briga, vendar mamino zdravilo pospeši leskova šiba. Ah, ljubezen je taka, da ni za dijaka, zato pusti te brige in primi se knjige. (Danijela Kasun, 14 let) Prijateljstvo Prijateljstvo je redek sad, ki se malokdaj rodi. Prava prijateljica je ena sama in tista prava je res zlata. . Prijateljici lahko zaupaš vse, kar te teži in na duši leži. Prijateljstvo je zaklad skrivnosti, skrita želja in norosti! (Suzana Hribar, 13 let) Pripoved na p Primož, Polde, Peter pa Pavle potujejo proti Portorožu. Popoldne pridejo Portorožani pa povzročijo pretep. Primož pa prijatelji pretepejo Portoroža-ne. Pride policija pa pripre Portorožane. Primož, Polde. Peter pa Pavle pa pobegnejo proti piranski punti pa poležavajo po plaži. Popoldne pospravijo potovalke pa pohitijo proti postaji. Plehnata pošast popelje prijatelje proti Postojni. Po počitnicah profesor prebere Primoževo povest pa pobu primaže petico. (Primož Koprivec, 10 leti LUKNJE V SLIKI RAZKOSANA MUŠNICA Ugotovi, katera polja je risar izrezal iz zgornje risbe Oštevilčenim delom na desni poišči enake na levi mušnici ,-^Tj TV SPORED Nedelja, 9. julija 1995 RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 H.45 12.20 '3.30 14.00 '6.20 18.00 18.10 19.50 20.40 23.05 23.10 23.30 24.00 0.30 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Izzivi življenja - Prijetelji in sovražniki Otroški variete Aspetta la oanda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Verdemattina - Nasveti Masa Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita B. Boccoli, M. Pa-ni), vmes (14.30) film Bluff - Storia di truffe e imbroglioni (kom., It. 76> i. A. Celentano) Mlm: II caso Justin (krim., ZDA .’88, i. G. Oarlin, H. Hogan) Dnevnik Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Domenica in... vacanze (vodi M. Venier) Dnevnik Variete: V pričakovanju Miss Italije... Športna nedelja Dnevnik in vreme TGR Sredozemlje RAI 2 6.30 7.10 7.55 10.00 '0.05 10.30 U.25 12.00 12.05 13.00 '3.40 '5.25 Videocomic Nan.: La clinica della Fo-resta nera Mlm: La signora Parking-lon (kom., ZDA ’44), vmes (9.00) dnevnik Dnevnik Domenica Disney, vmes tisanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? blan.; Blossom Dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Film: Toto in Kleopatra (kom., It. ’63, i. M. Noel) Variete: Cercando, cer- cando Film: Prima vittoria (voj-Di, ZDA ’65, i. J. Wayne, K. Douglas, P. Neal) Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Nan.: I ragazzi del muret-(0 2 (i. c. Dazzi, C. Dhilds, L. Amato) TG2 Dosje Dnevnik in vreme pidovska kultura •»4 Sport: EP v gimnastiki ^ RAI 3 g Pregled tiska Variete: Fuori orari FUni: Sentiero di | »ust., ZDA ’51) Koncert: Missa Sol °P-123 (Beethoven sPort: SP v kanuju Film: L' assedio sette frecce (ve: ZDA ’53, i. W. Holc Deželni dnevnik Popoldanski dnevn Dok.: Italiani deli riva Šport: Tour de Fi 17.35 EP v gimnast Vreme, dnevnik, d-vesti, šport, BlobCa F “m: I ponti di Tc (vojni ZDA ’55, Holden, G. Kelly) Dnevnik, deželne v Nan.: Komisar Mai| Pregled tiska, vrem Film v originalu: ^ide and hand (kom., ZDA ’37, r. i umulian, i. I. Durm RETE 4 7.00 11.35 13.30 13.45 15.30 16.00 17.00 20.30 22.40 1.05 Nan.: Lou Grant, 8.00 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.30 Charlie’s An-gels, 9.30 La časa nella prateria, 11.30 dnevnik Variete: II principe azzurro (vodi R. Carrš) Dnevnik Film: Maciste ali’ inferno (pust., It. ’62) Nan.: Una donna in car-riera Varieteja: La veritš Vip, 16.30 Tra moglie e mari-to Vip Nan.: I časi di Rosie 0’Neill, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: II Grinta (vestern, ZDA '69, i. J. Wayne) Film: Braccato (krim., Fr. '82, r.-i. A. Delon, A. Pa-rillaud, F. Perier), vmes (23.30 dnevnik) Pregled tiska g| CANALE5 6.00 9.00 9.30 11.45 12.15 13.00 13.30 15.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.40 23.10 Na prvi strani Nan.: Dogodivščine V. Tella (i: W. Lyman) Film: Angelica (pust., Fr. ’65, i. M. Mercier) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Sapore di mare Film: Zucchero, miele e peperoncino (kom., It. ’80, i. P. Franco, L. Banfi) Film: Toto contro Maciste (kom., It. '61, i. Toto) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: II quizzone (vodi Gerry Scotti) Aktualno: Nonsolomoda TV film: Figlio delle te-nebre (dram., ZDA’91, i. A. Denison, S. Ward), vmes (24.00) dnevnik A RAI 3 mik slovenski program Risanka: Podobe Dnevnik AIpe-Donava-J adran: Podobe Srednje Evrope If- SLOVENIJA 1 O.J., 13. končna prireditev Živ žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 12/14 češke nadaljevake Očividec, ponovitev 14. dela angleške dokumentarne serije Za TV kamero, ponovitev 15. srečanje tamburaških skupin in orkestov Slovenije, 3. oddaja Obzorja duha Svet divjih živali, ponovitev Ljudje in zemlja r*« Poročila Malibujska cesta 2000, pon. 4/6 del am. nad. Cas svvinga, ameriški film Sef!, 5. zadnja epizoda TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Zakladi sveta: Maroko, francoski pustolovski kviz, 2. oddaja National Geographic, 14/16 del am. dok. serije TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Ostani čez noč, 2. del ameriške nadaljevanke ITALIA 1 SLOVENIJA 2 otvoritev 43. poletnegha Otroški variete festivala, posnetek Variete: 7. Festival.fitnes- Sova, ponovitev sa Strta srca II, 2. del, iii Odprti studio ponovitev I jTO Šport: Grand Prix, Poglej in zadeni I Ti Nan.: Bigman EP v športno ritmični gi- I Tl Film: Gli eroi del deserto mnastiki, posnetek iz (vojni, Avstral. '87, i. J. Prage Blake, P. Phelps) VN Francije v motocikli- Nan.: Tarzan, 18.30 Ma- zmu, posnetek iz Le gnum P.I. Mansa Odprti studio, vreme Wimbledon: Tenis - Nan.: I vicini di časa (i. Grand Siam, finale (M), T. Teocoli, G. Golia) prenos Film: Gara mamma mi Mednarodna veslaška re- sposo (kom., ZDA ’91, i. gata, posnetek J. Candy, J. Belushi) TV dnevnik 2, vreme, šport Film: Aeapulco, prima Zrcalo tedna spiaggia... a sinistra Carl - simfonija mojega (kom., It. ’83, i. G. Sam- otroštva, dansko - šved- marchi, A. Roncato) sko - norveški film Italija 1 šport Slovenci v svetu - Ave v Film: Quattro marmittoni ZDA, pon. 1. oddaje alle grandi manovre (kom., It. ’74) A KANALA # TELE 4 19.15 20.30 22.30 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21,20 Maguy Film: Tolerance (’90) ($) MONTECARLO 14.00 12.15 16.15 20.05 24.00 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Tour de France Nogomet: Umgvay-Parag-vay, 22.00 Mehika-Vene-cuela (pokal Amerike) Dok.: Neurejeni potopis Kaličopko Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, Čestitke Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev D Živeti danes Vreme Beverly Hills 90210 III, ponovitev 20. dela Beverly Hills 90210 III 21. del nanizanke Adidas Streetball, reportaža Kino, kino, kino Beg iz New Yorka, ponovitev ameriškega filma © Koper 16.00 18.00 19.00 19.25 20.15 Euronevvs Slovenski program Kam vodijo naše stezice Vsedanes »Rotocalco nostrano« V ospredju, avtor Brano Agrimi Žrebanje lota Globus Leonardo da Vinci Življenje in delo, Igrajo. Philippe leroy, Giulio Bosetti Režija: Renato Castellani Vsedanes Vela... diamo noi! , oddaja o jadranju [□IMF Avstrija 1 12.10 12.55 13.25 Black Beauty smejoči svetilnik Duck Tales Otok zakladov Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Parker Levvis Superman - Lois in Clark Blossom Skrivnost sedmih številk, britanska kriminalka, 1981 Igrajo: Cheryl Campbell, James Warwick, John Gielgud in drugi Režija: Tony Wharmby Oh, te počitnice, avstrijska komedija, 1958 Klub za seniorje Lipova ulica Obletnica Vozovnica za dva Korak za korakom Čas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin Konstantin Nocoj gremo na potep Perla Ana, komedija Marca Camoletija Cas v sliki Vizije Zanimivosti iz sveta filma Carmina Burrana, ob 100. rojstvu Carla Orf-fa Priča v noči, pon. kanadskega trilerja Človek, ki preveč ve, ponovitev francoske kriminalke Navihanca z Divjega zahoda, ameriški vestem DMF Avstrija 2 Čas v sliki Baerkleyeva z Brodwaya, ponovitev ameriške glasbene komedije Igrajo: Ginger Rogers, Fred Astaire, Jacques Bergerac in drugi Režija: Charles Walters Vreme Evropski studio Poročila iz parlamenta Orientacija Čas v sliki Dober dan. Koroška Pogledi od strani Tenis, finale (M), iz VVimbledona Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport Kraj zločina Čas v sliki Glavni osumljenec II., 1/2 del britanskega trilerja Smrtonosna tišina, ponovitev avstralskega trilerja Pogledi od strani mm Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17,05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.00 Stergo er-go: 10.40 Gost;11.35 Obvestila; 13.00 šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Simfonija št. 6 (Čajkovski); 21.00 Koncert evropskega simpozija za zborovsko gla-sboi; 22.30 Vokalno-instru-mentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9,00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18,00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-čhi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx me- sečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Sendi predstavitev kasete; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru I. Stanonik. Radio Maribor 9.00. 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaki; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Problemi z amerikanizacijo filma; 17.00 Povesti Zlatka Zajca; 19.00 TB: Motorhead; 20.00 Simbolna menjava in smrt (J. Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Cop Shoot Cop -Novi Rock '94 Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Pozabljeni zaklad (i. Sivec, r. M. Prepeluh); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Čakale na placu; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.40 Tropicana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 17.00 šport in glasba; 18.00 Iz studia z vami: Okrogla miza (Izbor); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poroči-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (L. Pušenjak); 18.10- 18.30 Dogodki in odmevi. 28 Nedelja, 9. julija 1995 KRIŽANKA Gesla križanke »02-07« Metlika, Črnomelj, 7 - Lojze Krakar, 2 - Ivan Navratil, 3 - zeleni Jurij, 4 - Semič, 5 - Oton Župančič Rešitev križanke »02-07« Vodoravno: letalonosilka, obotavljivost, Jena, ep, makao, zrak, SO, NM, Metlika, Inuiti, AK, Iranka, amok, investitor, tantal, ama, Sakalavi, Aventin, Nam, Omo, eta, Katja Koren, AC, NEP> Manila, aeronavtika, Zr, Bernhard, imigrant,. Oahu, Kate, OD, Durban, Ir, Armavir, Kuba n, IstinO, omaka, rotator, IZ, tanin, parangal, Po, Vezere, ajd, tul, nat, sir, selen, Irec, limes, plemenitost, Kemal, lom, oer, Nikopol, AR, rt, žid, RR, IS, muka, Črnomelj, Baš, Oton Župančič, Orane, Rom, Are, ED, tipika, Niš, narodnjak, jak, Alava, LO, ena. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 9. julija 1995 gledališča SLOVENIJA ^UgLJANA ^Rižanke Cqi ogled tudi v torek 11. julija ob isti uri, za izven. »es, 9. julija ob 21. uri: Giuseppe Ver- PROGRAM PREDSTAV ZA ABONMAJSKE PREDSTAVE V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray ODER POD ODROM: 1. Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV, režija Franci Križaj 2. Sam Shepard: NEVIDNA ROKA, režija Primož Babler MLADINSKA: 1. Michael Ende: ČAROBNI NAPOJ, režija Aleš Novak Vpis abonmaja za sezono 95/96 bo v septembru. IZOLA ARRIGONI V ponedeljek, 10. julija, ob 21.30: PDG Nova gorica - Flavt: CASINA. Režija Katja Pegan. KOPER VRT SLOVENIKA V sredo, 12. julija, ob 21.30: Zijah Sokolovih - PRAVIJO, DA ME JE PRINESLA ŠTORKLJA. PORTOROŽ AVDITORIJ Danes, 9. julija, ob 21.30: satirična komedija - MURIEL SE POROČI. q ^ABI/CCO. Dirigent: Igor Švara. P^PQ AT A TiT cnrli mr*r1 TraPnn v NABUCCO sodi med večno vablji-^ e/a Giuseppa Verdija, Se posebej so je nien't' zborovski spevi, med katerimi l nQibolj znan zbor sužnjev. V vlogi Na-sJcCca bo Pel WALTER DONATI, ki je lan-je° kfo doživel velik uspeh v operi Rigo- 12. julija, ob 21. uri: predpremjera v | LE, balet. Dirigent Marko Gašperšič, v °gi Giselle Andreja Hriberšek. eitii tel.: 063/ 25-332 Ponedeljek, 10. julija, ob 21. uri: O. Zu-^»Oic - VERONIKA DESENISKA, za Abon-1-etrtek II in izven. Predstava bo na tURLANUA-JULIJSKAlCRAJINA IB§i \j(^Lsr:e Verdi - Dvorana Tripcovich ®rodni festival operete 1995 bo na spo-0d j,,13- avgusta. jG do 29. t.m. ob 20.30 bo na sporedu eporeta »Sissi» Fritza Kreislerja . Diri-Pt0(j .uerrino Gruber, režija Gino Landi. Cov. aia vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-Avrtl “‘J 9'00-12.00 ter od 18.00-21.00. Lan U0ri> Nluzeja Revoltella sieiies.9. in jutri, 10. t.m., ob 21.00 - »Mon-sk .Ghoufleuri restera chez lui...» v izvedbi Liab ln.e “Giovani in opera« Režija Giulio skch'^' Z lat™ listkom bodo prisloni lahko rasi u Nagemu delu predstave, ki bo na te-Lrod' eia Revoltella približno ob 22.30. vich ' 3 vst°Pnic pri blagajni Dvorane tripco-totjj ln uro pred predstavo pri blagajni avdi- 13 Gena vstopnice 15.000 lir, --------"‘"™ 0» , Er. adsv. Justa > popustom Danes, 9. t.m., ob 21.00 - »Quiz show» (ZDA 1994), režija Robert Redford, igrajo J. Tortur-ro, R. Morrow in R. Fiennes. Jutri; 10. t.m., ob 21.00 - »Leon« (ZDA 1994), režija Jean Luc Besson. Igrajo J. Reno, G. Oldman. V torek, 11. t.m., ob 21.00 - baletna predstava skupine MOMIX. V nedeljo, 16. t.m., ob 21.00 - »II seme della follia« (ZDA 1994), režija John Carpenter, igrajo S. neil in J. Prochnovv. V ponedeljek, 17. t.m., ob 21.00 - »La teta y la luna« (Španija 1994) , režija Bigas Luna, igrajo M May, G. darmon in M. Poveda. MILJE Trg Marconi Poletne prireditve: Danes, 9. t.m., ob 21.00 -bodo nastopili Mimmo Rossi Group. Sar~''Wi-VAS »jv °stan: V sredo, 12. t.m., ob 20.30 -luk 7 °L Dravi - Land an der Drau«. Sode-gNjJ ^t^usik Karnten in SPD »Srce«. 111 S°dalitas: V soboto, 15. t.m., ob 9.00 - oCist-a Vr- Zacetek teCaja slovenščine »Slovenke p< niče«. Vodita Silvija Borovnik in Mih: binc. KOMEU , , ZKP: V nedeljo, 16. t.m., ob 9.00 - XVI. pohod na Komelj in spominska svečanost ob 50-let-nici zmage nad fašizmom. CHjRLANIJA-JULIJSKA krajina trst ---------------------------------- . gico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični Veta j Judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in b Dq 3, agner« (Ul. del Monte 5) ^i.srnrtAn6 ^an^6^ razs*ava °Llet" ta2sUv 8 do 16.t.m. je na ogled leza,, na’ Li je posvečena italijanskemu oper-Pevcu Enzu de Muro z naslovom »II ma- ilesk privablja pogled). rlestni muzej zgodovin Do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski in predvajanja filmov z naslovom »VeCer v muzejih«, ki jih organizira tržaška občina skupno z odborništvom za kulturo in mestnimi muzeji. V petek, 14. julija, otvoritev razstave slik ERNE FERJANČIČ -FRIC, v galeriji Avsenik. i LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Danes, 9. julija: srečanje zborovskih dirigentov. Sodeljujejo glasbeniki iz 26 držav: koncerti, predavanja, delavnice tečaji, okrogle mize, razstava, videoproje-kcije. Vsakodnevni koncerti ob 13., 17., in 21. uri, na različnih prizoriščih - podroben program v blagajni Cankarjevega doma. V ponedeljek, 10. julija: Mešani zbor Stockholmske glasbene gimnazije / Švedska, Ansambel Širin / Rusija, Grex Vocalis / Norveška, Mladinski zbor SeveraCek / Češka. V torek, 11. julija: Slovenski komorni zbor, Oberton - Chor Dusseldorf / Nemčija, Dekliški zbor gimnazije Zrinyi Dona / Ma- džarska, Ansambel Venance Fortunat / Francija; VViener Akademie, Zbor Hugo Distier / Avstrija. V sredo, 12. julija: Mešani zbor gimnazije Svečnikov / Rusija, Juana Muzika / Litva, Via - nova - chor Munchen / Nemčija, Stockhohris Vocalise Ensemble / Švedska. V torek, 11. julija, ob 21. uri: koncert Evropskega simpozija za zborovsko glasbo. GRAND HOTEL UNION - TEATER CAFE V petek, 14. julija, ob 21. uri: MIA ŽNIDARIČ. IDRSKA BISTRICA V torek, 11. julija zvečer, nastop ameriške skupine COP SHOOT COP. Nastop bo v klubu MKNZ v Ilirski Bistrici. PIRAN KRIZNI HODNIK PIRAN V petek, 14. julija, ob 21. uri: klavirski večer - LIDIJA STANKOVIČ in ALEKSAN-DAR MADŽAR - klavir štiriroCno. ŠKOFJA LOKA POD HAMONOVO LIPO V petek, 14. julija, ob 20. uri: južno ameriški večer s skupino SU-RAZO. Mia Žnidarič »r .<'■ Jp# iiP®' SLOVENIJA FJK LJUBLJANA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice KDCI KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta GALERIJA AVLA, Trg republike 2 V torek, 11. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave slik JOŽETA HORVATA - JAKI in GORANA HORVATA. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled do 29. julija. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA ILIRIJA Razstava fotografij 1+16 - MARKA ALJANČIČA, DRAGANA ARRIGLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GNILSAKA, STOJANA KEBLARJA, JANEZA KOROSINA, MARJANA KUKECA, TONETA MAR-CANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA, TIHOMIRJA PINTERJA.VLA-STJE SIMONČIČA, MARJANA SMERKELJA, TONETA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA je na ogled do 20. julija. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava fotografij LJUBO DOMA KDOR GA IMA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 21 Razstava Evgena Guština je na ogled do 4. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. BEGUNJE NA GORENJSKEM GALERIJA AVSENIK V petek, 14. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave slik - ERNE FERJANČIČ - FRIC. KAMNIK PRODAJNA GALERIJA MAJOLKA, Maistrova Na ogled je razstava likovnih del prof. akademskega slikarja FERDA MAVERJA. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. NOVO MESTO MALA DVORANA DOMA KULTURE V ponedeljek, 10. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave grafik dijakov Mestne šole za slikarstvo. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 PIRAN V soboto, 15. julija, bo otvoritev razstave akademskega slikarja GALEBA BAIEEA. Razstava bo na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA PIRAN V petek, 14. julija: otvoritev razstave del avtorja CHRISTA. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Razstava slik KLAVDIJA PALČIČA je na ogled do 31. julija. Razstava o delu in življenju CIRILA ZLOBCA je na ogled do 17. julija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-Konjušnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Au-ronzu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Mestna hiša-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara šola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava leosrezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa V sredo, 12. t.m., ob 21.00 -Koncert glasbene skupine »Doolin« iz Irske. V Četrtek, 13. t.m., ob 21.00 bo nastopil Kvartet Ares Ta-volazzi. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 17. t.m., ob 21.30 - »Melon mela« - Indijski plesi in glasba v organizaciji Zadruge Bonavven-tura in gledališča Miela. Trg Unita Koncerti na trgu Jutri, 10. t.m., ob 20.30 se prične ciklus koncertov mestne godbe G. Verdi, ki jih organizira gledališče Verdi v sklopu mednarodnega festivala operete. Naslednji koncerti bodo 17. in 24. t.m. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 9. t.m., ob 21.30 bo na sporedu predstava »Buo-nasera signor Lehar e ben-tornato a Miramare« v italijanščini in ob 22.45 »II sogno imperiale di Miramare« v nemščini. Stivanska cerkev Poletni koncerti: Jutri, 10. t.m., ob 21.00 - Koncert harfistke Flavie Vivan. Na programu G.B. Pescetti, M. Grandjany, G. Tailleferre, G. Faure. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. AVIANO: Danes, 9.t.m., ob 21.00 - Fish head and Rice ( ZDA). Ponovitev predstave v Torviscosi v torek, 11. t.m. VIDEM: V torek, 11. t.m., -Nastop madžarske skupine Divogray. VIDEM Poletne prireditve PalaCa Morpurgo: Danes, 9. t.m., ob 21.00 - Klasična glasba z »The Donna M.» Trg Matteotti: V nedeljo, 16. t.m., ob 21.00 - Koncert skupine The Blues Brothers Band. TOLMIN Klub Paradiso Danes, 9. t.m., ob 21.00 -Koncert popevkarja Zucche-ra Fornaciarija. /Mamki dnevnik Moj dnevnik! ŠPORT Nedelja, 9. julija 1995 TENIS / V ŽENSKEM VVIMBLEDONSKEM FINALU NOVICE Grofova osvojila svoj šesti naslov Dramatična 7 7. igra tretjega seta LONDON - Nemka Stef-11 Graf je šestič osvojila na-sl°v vvimbledonske kralji-Ce' V zelo izenačenem in Razburljivem dvoboju s ^Panko Arantxo Sanchez le zmagala po dveh urah Sfe. Prva dama svetovnega tenisa, M je letos še nepremagana, je doslej v sedlih finalnih dvobojih v ^imbledonu doživela le jRi poraz. Leta 1987, ko je 0lla še najstnica, jo je prelagala Martina Navratiloma- Grafova je sedaj stara let in ima torej vse arožnosti, da izenači /'Lord devetih zmag same Navratilove ah vsaj dohiti delen Wills Moddy, ki je v Wirnbledonu osemkrat davilo zmago. Čeprav je Sanchezova a® Central Courtu šele pr-V10 igrala finale, je pričela °lje od Nemke. Lažje je °Svajala igre, v katerih je seryirala, v sedmi igri pa 1® izkoristila dve napaki Grafove s forehandom in ji ®dvzela servis ter set nato udi osvojila v tridesetih {adiutah. V drugem setu je .da Grafova odločno aaljša. Dvakrat je dosegla mreak« in po dvaindvaj-Setih minutah je bilo danje izenačeno -1:1. To- da pravi boj se je šele 2acenjal. Sanchezova ni Vl8la puške v koruzo in je 2 globokimi udarci in na-gltrni Sprinti do mreže po-S°stokrat presenetila Nemko. Odločilna je bila 11. igra. Po dvajsetih minutah boja in 32 točkah, je Grafova po šestih break žogah naposled odvezla Španki servis, v naslednji igri pa ji ni prepustila niti točke. Za Grafovo je bila to že 17. zmaga na turnirjih za veliki slam, njen tekoči račun pa se je povečal še za nadaljnjih 328 tisoč angleških funtov. Sanchezova, ki je tretjič zapored izgubila finalni dvoboj grand slama (nazadnje v Roland Garrosu) pa se je morala zadovoljiti s čekom v vrednosti 164 tisoč funtov. »Vsak naslov doživljam kot nekaj izrednega. Isto velja za današnjega,« je po dvoboju izjavila Grafova in poudarila, da v celi karieri ni še nikoli odigrala tako napete igre, kot je bila enajsta v zaključnem setu. »Dokazali sva, da znamo tudi ženske igrati vrhunsko,« je še pristavila. S svojo igro sem zadovoljna, na koncu mi je mogoče manjkalo tudi malo športne sreče pa je povedala poraženka, ki si res nima česa očitati. Izid: Steffi Graf (Nem, 1) - Aranbca Sanchez (Spa, 2) 4:6, 6:1, 7:5. Finale Boris Becker - Pete Sampras: skupaj sta osvojila deset turnirjev za veliki slam Dvoboj velikanov. Današnji moški finale v VVimbledonu drugačnega naziva sploh ne bi mogel imeti. Pete, Sampras in Boris Becker sta na turnirjih za veliki slam osvojila deset naslov, od teh pet na londonski travnati povšini, skupno pa 76 turnirjev mednarodnega teniškega »circuita«. Za Samprasa, ki je bil do 10. aprila letos prvi igralec na svetu po računalniški lestvici, bo to že tretji zaporedni nastop v finalu, za Beckerja pa skupno sedmi v zadnjih desetih letih. Doslej sta samo Fred Perry in Bjorn Borg trikrat zapored zmagala (Borg od leta 1976 do leta 1980 celo petkrat) v VVimbledonu, ta pirložnost se letos ponuja Samprasu, ki je v svoji karieri osvojil doslej 33 turnirjev (dvakrat prvenstvo Zda, enkrat Avstralije) in zaslužil 17, 28 milijona dolarjev nagrad, Becker je na »svojem vrtu«, kot imenuje VVimbledon, blestel v drugi polovici osemdesetih let. Ce ni zmagal kot v letih 1985, 1986 in 1989, je bil vsaj finalist. Leta 1989 je zmagal tudi v Flushing Meadovm, leta 1991 pa še na avstralskem opnu. Skupno je osvojil 43 turnirjev inz zaslužil 16, 4 milijona dolarjev. Igralca se bosta danes pomerila dvanajstič, v seštevku zmag pa s 6:5 vodi Sampras. V VVimbledonu je pred dvema letoma v polfinalu zmagal Američan. Rezultati moških finalov v zadnjih desetih letih: 1985 - Becker (Nem) -Curren (Zda) 6:3, 6:7 (4:7), 7:6 (7:3), 6:4; 1986 - Becker - Lendl (Ceš) 6:4, 6:3, 7:5, 1987 Cash (Avs) Lendl 7:6 (7:5), 6:2 7:5; 1988 Edberg (Sve) -Becker 4:6, 7:6 (7:2), 6:4, 6:2; 1989 Becker - Edberg 6:0, 7:6 (7:1), 6:4; 1990 Edberg - Becker 6:2, 6:2, 3:6, 3:6, 6:4; 1991 Stich (Nem) - Becker 6:4, 7:6, (7:4), 6:4; 1992 Agassi (Zda) - Ivaniševič (Hrv) 6:7, (8:10), 6:4, 6:4, 1:6, 6:4; 1993 Sampras (Zda) - Courier (Zda) 7:6, (7:3), 7:6 (8:6), 3:6, 6:3; 1994 - Sampras - Ivaniševič 7:6, (7:2), 7:6, (7:5), 6:0. KOLESARSTVO / DIRKA PO FRANCIJI Indurain pokazal zobe, etapno zmago pa mu je vzel Bruyneel Indurain med odločilnim pobegom (telefoto AR) pteri bi se morah prvič na etošnjem To um izkazati fPscialisti za gore, je Miguel ^durain poskrbel za popol-11(3 Presenečenje in na 2adnjem vzponu sledil na-pdu Belgijca Bruyneela, ka-®Rega cilj je bil nedvomno pegati etapo in ne osvojiti ruilleno majico, hdurainova poteza je to-bolj presenetljiva, saj je specialist za kronometer in Y bi na svoj račun prišel j danes, tako pa se je od-cd za presenečenje in aPelo mu je. Konec etape je d odločen že nekaj kilome-ov pred ciljem, kajti Bmy-0eL ki je sledil Indurainu, srnel voditi pobega, saj bi ^ Peneč, ce bi zmagal, dobil 20 sekund časovne boni-T^ije. Tako je ves čas vo-1 v zavetrju in v samem JPtintu utrujeni Indurain ni nikakršnih možnosti. Ltapa je bila v nasprotju s Prejšnjimi zelo razgibana, ) se je skupina kolesarjev . ločila za pobeg že po 40 v onietrih. Najdlje je bila v odstvu nizozemsko-franco-j trojica Dekker, Bakker in aurent, glavnina pa jih je Jela pred tretjim vzponom, Tjnih 30 kilometrov pred Ru)em. Na gorskih ciljih je Prric v ospredje stopil Fran-'°z Virenque in si privozil naslov »kralja gora«, na letečih ciljih pa je tako kot predvčerajšnjim Francoz Ja-labert pobiral točke in s časovnimi bonifikacijami lovil rumeno majico. To mu je po zadnjem letečem cilju tudi uspelo in tehnično si je znova priboril izgubljeno majico. Tedaj pa je, kot že rečeno, za zmago v etapi pobegnil njegov klubski kolega Bruyneel, Indurain pa je s svojo odločitvijo, da mu sledi, sicer enostaven sklep etape močno zapletel. Ekipa ONCE, njena člana sta tako Bruyneel kot Jalabert, je imela rumeno majico sicer v rokah, problem je. bil le Indurain, ki je nastopil v vlogi salame v sendviču. Bruy-neel mu ni smel pomagati, saj je moral paziti, da »salama« ostane v sredini, s tem pa je vzel rumeno majico Ja-labertu, kar gotovo ni bilo v načrtu ekipe. Kakorkoli že, ONCE je požela veliko uspeha, saj je znova osvojila rumeno majico, Jalabert pa je z osvojitvijo točk na letečih ciljih prehitel Abdudžaparova in je - namesto dobljene in izgubljene rumene - oblekel zeleno majico. V skupnem seštevku tako vodi Bmyneel, drugi je Indurain, ki zaostaja za 31 sekund, tretji pa Jalabert z 42 sekundami zaostanka. Veliki poraženec včerajšnje etape pa je nedvomno eden od favoritov za končno zmago - Švicar Tony Rominger, ki je pred današnjim posamičnim kronometrom od Huya do Serainga (54 km) spet izgubil nekaj dragocenega časa. Izidi 7. etape: 1. Bruyneel (Bel, ONCE) 4:48:14, 2. Indurain (Spa, Banesto) isti čas, 3. Skibby (Dan, TVM) + 0:50, 4. Heppner (Nem, Te- lekom-ZG), 5. Lombardi (Ita, Polti), 6. Jalabert (Fra, ONCE), 7. Thibout (Fra, Casto-rama), 8. Simon (Fra, Casto-rama), 9. Hamburger (Dan, TVM), 10. Ferrigato (Ita, Te-lekom-ZG) v času Skibbyja. Skupni vrstni red: 1. Bruyneel 31:30:31, 2. Indurain + 0:31, 3. Jalabert + 0:42, 4. Rus isti čas, 5. Gotti (Ita, Gevriss Ballan) + 0:46, 6. Mauri + 1:03, 7. Zuelle (Svi, ONCE) + 1:04, 8. Ber-zin (Rus, Gevriss Ballan) + 1:13, 9. Aparicio (Spa, Banesto) + 1:37, 10. Rojas (Spa, ONCE) + 1:39,11. Breukink (Niz, ONCE) + 1:54, 12. Rominger (Svi, Mapei GB) + 2:05,13. Mauleon (Spa, Mapei GB) + 2:16, 14. Escartin (Spa, Mapei GB) + 2:17, 15. Brochard + 2:29, 16. Bugno (Ita, MG Technogym) + 2:38, 17. Rue (Fra, Banesto) + 3:02, 18. Thibout + 3:07, 19. Madouas (Fra, Castora-ma) + 3:10, 20. Mejia + 3:19. (JuM) Kolumbija in Peni remizirala Brazilija premagala Ekvador RIVERA - V skupini B nogometnega pokala »Čopa America« sta bili odigrani dve srečanji. V prvem sta pred približno 13.000 gledalci reprezentanci Kolumbije in Peruja igrali neodločeno 1:1 (0:0), v drugem pa so aktualni svetovni prvaki Brazilci le s težavo in z minimalnim izidom 1:0 ugnati selekcijo Ekvadorja. Drugo srečanje si je ogledalo več kot 30.000 gledalcev. Kolumbija - Peru 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 - Asprilla (68), 1:1 - Palacios (81). KOLUMBIJA: Higuita, Cabrera, Bermudez, Men-doza, Santa, Alvarez, Gaviria (Quinonez), Rincon, Valderrama, Asprilla, Aristizabal. PERU: Miranda, Jorge Šoto, Jose Šoto, Dulanto, Ubillus (Olivares), Carranza, Palacios, Del Solar, Rodriguez (Pinillo), Baroni, Ramirez (Carty). Brazilija - Ekvador 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 - Ronaldao (74). BRAZILIJA: Dida, Jorginho, Aldair, Ronaldao, Roberto Carlos, Dunga, Cesar Sampaio (Leandro), Zinho, Juninho, Edmundo (Ronaldo), Tulio. EKVADOR: Morales, Guaman, Hurtado, Tenorio, Capurro, Quinones, Carabali, Mora (Mora), Agui-naga, E. Hurtado, Diaz (P. Hurtado). Vrstni red: 1. Brazilija 3, 2. Kolumbija 1, 3. Peru 1, 4. Ekvador 0. Puig si je zlomil nogo LE MANS - Massimiliano Biaggi in Micheal Doohan bosta danes startala v prvi vrsti motociklistične VN Francije v četrtlitrskem in pollitrskem razredu. V kraljevem razredu zaradi hudega padca ne bo nastopil Spanec Alberto Puig, ki si je nalomil levo nogo. Na zatožni klopi je spolzek asfalt, ki je v petek že izdal Lirosa Capirossija. Zaradi na-lomnjene ključnice tudi on danes ne bo mogel tekmovati. Žrtev nesreče je bil tudi Japonec Ueda. Njegov nastop na današnji dirki je še pod vprašajem. 500 ccm: Doohan (Avs, honda) 1:40, 821; Puig (Spa, honda) 1:41, 453; Beattie (Avs, suzuki) 1:41, 795. 250 ccm: Biaggi (Ita, aprilia) 1:43, 517; Rombom (Ita, honda) 1:43, 556; VValdmann) Nem, hon- da) 1:43, 663. Maščevanje Nizozemcev ABC LA CHAPELLE - V Aix-la-Chapellu pri Aach-nu so se pomeriti nogometni veterani Nemčije in Nizozemske, ki so kot člani nacionalnih selekcij nastopiti v finalu svetovnega prvenstva leta 1974. Takrat so bili boljši Nemci, tokrat pa so se Nizozemci po enaindvajsetih letih »maščevali« in zmagali z enakim izidom - z 2:1 (1:0). Pred približno 12.000 gledalci sta za Nizozemce dosegla zadetka VVijnstekers v 20. in van de Kerkhof v 83. minuti, medtem ko je edini zadetek za domače dosegel Bonhof v 62. minuti srečanja. NEMČIJA: Maier (Burdenski), Beckenbauer, Vogts (Kapellmann), Cullmann, Herzog (Dietz), Grabovv-ski (Magath), Bonhof, Overath, Honess (Netzer, Maier), Miiller (Rummenigge), Holzenbein. NIZOZEMSKA: Ruiter, van de Korput, Rijsbergen, Israel (Schoenaker, Bergholtz), VVijnstekers, Nee-skens, Haan (Wery, Vos), G. Muehren, Thijssen, Rep (A. Muehren), van de Kerkhof. Mehičani bodo zamenjali trenerja CIUDAD DE MENICO - Trener mehiške nogometne reprezentance Miguel Mejia bo moral zapustiti krmilo reprezentance. Mehiški radio Red je poročal, da ga bo zveza po porazu na uvodnem srečanju ameriškega pokala proti Paragvaju zamenjala še istega dne. Mehičani, drugi z zadnjega tekmovanja, so izgubili z 1:2. V petek je ves mehiški tisk zahteval zamenjavo trenerja, znova pa so mu očitali tudi vse napake iz preteklosti. Med najbolj bolečimi porazi reprezentance je bila »blamaža« junija letos proti ZDA (0:4), očitajo pa mu tudi slabo vodenje moštva na lanskem svetovnem prvenstvu, ko je Mehiko v četrtfinalu izločila Bolgarija. Jean-Pierre Bernes priznal podkupovanje MARSEILLE (STA/AP) - Nekdanji trener francoskega nogometnega moštva 01ympique Marseille Jean-Pierre Bernes je na sodišču priznal, da je klub na leto zapravil približno 1.200.000 ameriških dolarjev za podkupovanje igralcev nasprotnih moštev in sodnikov. Bernes je preiskovalnemu sodniku še priznal, da je o celotni zadevi odločal nekdanji lastnik 01ympiquea Bernard Tapie, ki je po njegovih besedah vsako leto kupil pet do šest tekem, med drugimi leta 1989 tekmo proti Nantesu ter grškemu klubu AEK iz Aten. To podkupovanje bi naj po Bemesovih besedah klub pripeljalo do bankrota. Tapie zanika vse obtožbe o podkupovanju ter trdi, da je denar na zakonit način porabljal za nakupe igralcev. Ce mu dokažejo krivdo za bankrot 01ym-piquea, Tapieu poleg zapora grozi še prepoved opravljanja politične funnkcije za najmanj pet let, kar bi mu odvzelo tudi poslanski položaj. Podkupovalni škandal je izbruhnil leta 1993", in sicer po tekmi s francoskim moštvom Valenciennes, katerega igralci so, čeprav se je klub boril za obstanek v prvi ligi, srečanje prodali ter izgubiti z 1:0. NOVICE BOLOGNA / UMRL EDMONDO FABBRI POBUDA IGRALK ŠD SOKOL Danes začetek mladinskega EP v baseballu Na raznih igriščih naše dežele se bo danes pričelo mladinsko evropsko prvenstvo v baseballu. Svečano odprtje bo ob 15. uri na igrišču v Staran-canu z nastopom krajevnih skupin in pristankom padalcev. Ob 16. uri pa se bosta tam pomerila branilec naslova prvaka Italija in Rusija. Ostale tekme bodo že zjutraj, s pričetkom ob 10. uri. Češka in Hrvaška bosta igrali v Tržiču, Nizozemska in Španija v Ronkah, Belgija in Francija pa v Redipuglii. Najnevarnejša nasprotnika »azzur-rov« sta reprezentanci Češke in Niozozemske. S Cehi se bodo pomerili že jutri ob 16. uri v Buttriu. Četverec dobil polfinale Čop drugi v skupini LUZERN - Veslači na sloviti regati v Luzernu so se včeraj pomerili v nadaljnjih kvalifikacijah za današnje finale na Rotseeju. Veliki finale sta si priveslala blejski četverec s prepričljivo zmago v polfinalu in skifist Iztok Cop, ki je v svoji skupini osvojil 2. mesto. Znova je presenetil četverec brez krmarja. Blejci Denis Žvegelj, Milan Janša, Sadik Mujkič in Jani Klemenčič so prepričljivo zmagali (5:59.42) v polfinalu pred posadko Hrvaške (Split, 6:00.69) in drugo nemško ekipo (6:02.39). V drugem polfinalu, ki je bil hitrejši, pa so zmagali Italijani (5:55.04) pred Američani (5:57.93) in drugo hrvaško posadko (Zagreb, 5:58.17). Enojci so nastopali v treh polfinalnih skupinah, v današnji finale pa sta se uvrstila le prva dva. Iztok Cop je tekmoval v zadnji, najhitrejši in najkakovostnejši skupini. Zmagal je Švicar Xeno Miiller (5:51.80) pred Čopom (5:54.37), izpadla pa sta četrti z lanskega SP Italijan Calabrese in B-finalist iz hidianapotisa Avstrijec Nussbaumer. Astrid Kumbernuss dosegla najbojši letošnji izid na svetu LONDON (Reuter, dpa) - Nemška metalka krogle Astrid Kumbernuss je tudi na mitingu za veliko nagrado v Londonu potrdila svojo premoč v letošnjem, letu. Z izidom 20.79 m je Nemka dosegla novo zmago in za dva centimetra izboljšala svojo najboljšo letošnjo znamko izpred šestih dni. Izvrsten je bil tudi britanski metalec kopja Steve Backley, ki je orodje vrgel 88.54 m in premagal svetovnega prvaka Jana Železnega, ki je edini letos vrgel več kot Backley v petek zvečer. Irki Sonii 0’Sullivan ni uspelo izboljšati svetovnega rekorda v teku na 5000 metrov, s 14:47.64 pa je vendarle dosegla irskega, medtem ko je Joh-nathan Edwards v troskoku skočil 17.69 m in zmagal, čeprav je zaradi lažje poškodbe levega gležnja iz previdnosti končal tekmovanje po tretji seriji. Edvvards je dejal, da je imel izjemne pogoje, da bi lahko izboljšal tudi 10 let stari svetovni rekord VVillieja Banksa 17.97 m in dodal: »Osvojiti zlato kolajno je pomembneje kot postaviti svetovni rekord.« Linford Christie, ki se še zmeraj »bojuje« z britansko zvezo, je bil tudi na Stadionu, vendar ni tekmoval. „#7 motocido” Rojan - Ul. Barbariga 12 Tel. 040/412525 PRODAJA SKUTERJEV: itaf/et GARELU PEUGEOT Nadomestni deli in oprema TAKOJŠNJA DOBAVA itaf/et FORMULA 50 POSOJILA DO 3 MILIJONOV Z 0 OBRESTI S »PRESTITEMPO« PRI DEUTSCHE BANK Zaznamoval ga je Pak Doo Ik Bil je selektor »ozzurrov« na SP v Angliji 24 ur za poživitev odbojke in družabnosti v Nabrežini Njegovo trenerkso kariero je že leta 1966 travmatično prekinil korejski no-gometaš-zobozdravnik Pak Doo Ik, življenjska nit pa se mu je pretrgala včeraj v bolnišnici v Castel San Pietru pri Bologni v 73. letu starosti. Edmondo Fabbi bo v analih italijanskega nogometa (po krivem) ostal zapisan s črnimi črkami kot trener »azzur-rov«, ki jih je na svetovnem prvenstvu v Angliji pred devetnajstimi leti premagala in izločila Južna Koreja, ko sta azijski in afriški nogomet še pripadala četrtemu svetu. Po tisti nesrečni odpravi, ki se je na letališču v Genovi končala z metanjem gnilih paradižnikov na igralce in selektorja, je beniral v Bologni, Cagliariju in Torinu, vendar »korejskega ma V deža« ni nikoh izbrisal in postal sinonim za sramoto in posmehovanje. Na čelu reprezentance ga je leta 1962, po katastrofalnem SP »azzurov« v Čilu, pok- lical tedanji predsednik nogometne zveze Pasqua-le. Fabbri je kot obetavni štiridesetletni trener Mantove v petih letih iz četrte napredoval v A figo, poverili pa so mu nalogo, naj reprezentanco osvobodi pritiskov klubov (prejšnja selektorja Mazza in Ferrari sta igralce izbirala po navodilih časnikarjev) in tiska ter naj se odpove takoi-menovanim »oriundom«. Na SP v Anghjo se je odpravil brez Interjevih prvakov Corsa in Sartija, odpovedal se je tudi Picchiju. Tega mu po golu Pak Do Ika niso odpustih, kot tudi ne neodvisnosti od klubov. Njegovo mesto je prevzel Valcareggi, njegov dotedanji pomočnik, ki je na prvenstvu kot opazovalec Fabbriju sporočil, da so Korejci navadne reve... Po raznih odbojkarskih turnirjih na klasičnih igriščihih na pesku, ki so se v zadnjem mesecu zvrstili od PadriC do Standreža, je na vrsti izvirna zamisel nabrežinskih odbojkaric in sicer štirindvajsetumi maraton v odbojki za mešane ekipe. Turnir 24 ur odbojke bo potekal 22. in 23. julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Vpišejo se lahko ekipe z največ desetimi igralci. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini, ki bosta tekmovali med sabo. Ob koncu turnirja pa bosta nagrajeni zmagovalna skupina ter ekipa, ki zbere največje število točk. Vpisovanje poteka na igiršču Sokola od ponedeljka do četrtka od 19. do 21. ure. Pred leti so v Nabrežini že priredili podobno športno manifestacijo, le da so se takrat merili v košarki. Zadnje dni pa se pri SD Sokol posveča nekoliko več pozornosti odbojkarski sekciji, saj se je ob koncu prvenstva C2 lige glede prve ekipe pokazalo nemalo težav v zvezi s prihodnjo sezcr no. Pomanjkanje finančnih sredstev, trenerja in ljudi, ki bi ekipi sledili in pomagali, ne plaši odbojkaric, ki želijo v naslednji sezoni Se nastopati v tem prvenstvu. S tem turnirjem želijo sokolovke poživiti športno vzdušje v Nabrežini in vzbuditi več zanimanja za odbojko, posebno med mladimi, ki bi lahko pristopili v eno od ekip, ki jih društvo Sokol načrtuje za prihodnje leto. Na to računajo tudi ostali člani m prijatelji društva, ki sodelujejo pri organizaciji tega turnirja, s katerim želijo spet privabiti mlade na igrišče, ki je že od nekdaj njihovo zbirališče in kraj, kjer lahko preživiš prijeten poletni večer v družbi. (Marjanka Ban) KOŠARKA / V ITALIJANSKI Al LIGI PO KUPOPRODAJNI BORZI Obvestila Buckler in Filodoro iz Bologne pred ostalimi, manjka pa še precej tujcev lllycaffe ima precej novih obrazov, odločilno težo po bosta imelo tujca Arijam Komazec iz Vareseja v Bologno V italijanski košarkarski Al ligi so se prva vrata kupoprodajne borze zaprla. Kot običajno je prišlo do številnih zamenjav, okrepitev in novosti pri vsakemu moštvu, v resnici pa ni prišlo do »senzacionalnih sprememb, čeprav nekaterih zanimivih in nepričakovanih razpletov ni manjkalo. BUCKLER BOLOGNA: Državni prvaki so Daniloviča, ki je odšel v NBA (Miami) zamenjali nič manj kot s Komazcem, drugi tujec pa se ni znan. Iz Vidma je prišel obetavni Orsini, odšel pa ni nihče. Prva peterka: Coldebella, Komazec, Moretti, (2 tujec), Binelli. Rezerve. Brunamon-ti, Morandotti, Orsini, Abbio, Carera, T.De Piccoli. Trener Alberto Bucci. Ocena: 9. BENETTON TREVISO: Moštvo je skoraj v celoti spremenjeno, saj so odšli Ru-sconi, lacopini, Ragazzi in Scarone. Najboljša okrepitev je Bonora, pričakovanje pa vlada za nastop Rebrače, ki na EP sploh ni prišel do izraza. Prva peterka: Bonora, Pit-tis, (2 tujec), Pessina, Rebrača. Rezerve: Gracis, Ambrassa, Colladon, Viani-ni, Chiacig. Trener Mike D’Antoni. Ocena 7/8. FILODORO BOLOGNA: S prihodom zlatih bratov iz Riminija (z Myersem na čelu) Bolonjčani ne jočejo za Espositom. Ostali so vsi najboljši igralci, Fumagalli je odšel v Aresium. Prva peterka: Djordjevič, Myers, Pilutti, Gay, Frosini. Rezerve: Blasi, Grossi, Rug-geri, Damiao, Ferroni. Trener Sergio Scariolo. Ocena 8/9. STEFANEL MILANO: V zadnjem hipu je odšel Sco-nochini, Milančani pa so ostali tudi brez Pessine. V zameno ni prišel nihče, manjka pa tudi drugi tujec. Prva peterka: Bodiroga, (2 tujec), De Pol, Fučka, Canta-rello. Rezerve. Gentile, Sam-bugaro, Portaluppi, P.Alber-ti, Baldi. Trener Bogdan Tanjevič. Ocena 7. CAGIVA VARESE: Po odhodu Komazca se razočarani navijači sprašujejo, kdo bo prevzel mesto kralja zadnjih (in nepozabnih) dveh sezon, odšli pa so tudi Conti, Savio in Bianchi. Skratka, slabši so kot lani. Prva peterka: Pozzecco, (2. tujec), Meneghin, Vesco-vi, Petruška. Rezerve. Bigan-zoli, Ravaglia, Panichi, Mala-vasi, Cazzaniga, Morena. Trener Edoardo Rusconi. Ocena 6. BIREX VERONA: V bistvu ena sama sprememba, in sicer Londero (Reggio Emi-lia) namesto Bonore. Prva peterka: Londero, VVilliams, Boni, Gray, Galan-da. Rezerve. Laezza, Rombal-doni, Dalla Vecchia, Nobile, La Torre, Cossa. Trener Franco Marcelletti. Ocena 7/8. SCAVOLINI PESARO: Kljub štirim zamenjavam, se jedro moštva ni bistveno spremenilo, saj so ostali vsi nosilci igre, ni pa ojačitev. Prva peterka: Pieri, Riva, (2. tujec), DelTAgnello, Thompson. Rezerve: Labella, Rossi, Magnifico, Conti, Costa. Trener Valerio Bianchi-ni. Ocena 7. TEOREMATOUR ROMA: V primerjavi s prejšnjo sezono so se Rimljani dokaj okrepiti, saj je prišlo do številnih dobrih zamenjav, v zadnjem hipu pa je prišel še Scono-chini. Ce bo prišel še en dober tujec, bi ekipa lahko ciljala visoko. Prva peterka: Busca, Sco-nocchini, (2 .tujec), Avenia, Embry. Rezerve. Mayer, Sab-bia, Tonolli, Benini. Cessel. Trener Attilio Gaja. Ocena COMERSON SIENA: S prihodom lacopinija je ekipa pridobila nekaj samozavesti, v resnici pa bo vse odvisno od drugega tujca, Prva peterka: Anchisi, lacopini, (2. tujec), Sartori, Turner. Rezerve: Vidili, Mian, PistiUi, Algerini, Ba-gnoli. Trener Cesare Pancot-to. Ocena 4/5. MADIGAN PISTOIA: Praktično nespremenjena postava, še brez Američanov. Prva peterka: Crippa, An-rilotto, (1. tujec), Spagnoli, (2 .tujec). Rezerve: De Raffaele, Gros, Minto, De Monaco, Ca-pone. Trener Duško Vujose-vič (nov). Ocena 4. REGGIO CALABRIA: V pričakovanju obeh tujih igralcev, je Prato zamenjal Fantozzija. Prva peterka: (1. tujec), Bullara, Spangaro, Tolotti, (2. tujec). Rezerve: Santoro, Prato, Livecchi, Casamento, Giuliani, Rifatti. Trener Antonio Zorzi (nov). Ocena 4. ILLVCAFFE’ TRST: Odhod Gattonija je nerazumljiv (zelo koristnega Thompsona je bilo najbrž skoraj nemogoče obdržati), novinci pa jamčijo dobro kritje zunanjih pozicij. Manjkata seveda krilni igra- lec in težek center, skratka jedro moštva. Upati je, da bo Tonut le zaigral tako kot zna, na dobrem glasu je tudi mladi talent Gori (18 let). Prva peterka: Piazza, Guerra, (1 tujec), Tonut, (2 tujec). Rezerve. Calbini, Gori, Zamberlan, Gironi, Pol Bo-detto. Trener Virginio Bernardi. Ocena 4/5. ARESIUM MILANO: Med šibkejšimi ekipami je tista, ki se. je najbolj okrepila s številnimi, sicer starejšimi igralci. Z dvema dobrima tujcema bi lahko postala skorajda nevarna. Prva peterka: Fumagalli, (1 tujec), Bosa, (2 tujec), LA1-berti. Rezerve: Sorrentino, Pači, Ragazzi, Ansaloni, Agnesi. Trener Carlo Recal-cati (nov). Ocena 6. OUTALIA FORLT: Novinec v ligi se skorajda ni spremenil, ostal je tudi Niccolai, prišel pa je Zatti. Prva peterka: Attruia, Zatti, Niccolai, K.VVilliams, (2 tujec). Rezerve: Di Santo, Moltedo, Berdini, Monti, Fo-cardi, Casprini. Trener Phil Melillo. Ocena 5/6. Vanja Jogan ZSSDI obvešča, da bosta urad v Trstu in Gorici v julij in avgustu odprta od 1 do 14. ure. SD SOVODNJE prireja Športni praži'1 21., 22., 23. in 24. jul') ter 5., 6. in 7. avgusta. ŠKKRAS odsek za rekreacijo organizira tečaj tenis z osnovnošolske ' srednješolske otroke. /•' vpisovanje in inforn'8 cije pokličite v tajnistV društva, tel. st. 229477 dneh: ponedeljek, sred1 in četrtek od 17. do ure ter v petek od 9. " 12. ure. SD SOKOL priredi 22. in 23. julija 2* UR ODBOJKE na spor1 nem igrišču SD Sokol' Nabrežini. Informacij1 in vpisovanje do 18. t j® od ponedeljka do četrt*0 na igrišču SD Sokol ' Nabrežini od 19. do 2 SD PRIMOREC prireja 15.-16. in 22.'2 t.m. vsakoletni praž"1 Športa na prireditvene prostoru Griža ob nog® metnem igrišču. OdprV dobrozaloženih kiosk®' vsak dan ob 17. uri. glasbo bo poskrbel a" sambel Happy day. V ce" trtek, 13. t.m., bo zaC® turnir v malem nogo'1'6' tu za 2. Trofejo Gostiln®" pizzerie Veto. C DEVIN ireja 15., 16. in 17. Nabrežini spor1® •aznik ’95. V sobot®’ i. t.m., bo ex temp01®' ■iskola in Godba j1 hala iz Nabrežine.l’ ® ■Črti. V nedeljo, 16-1.®1^ kme MTB in tek oss-u. Ples s Krti ter v® ca nagradna tomb°11 ponedeljek, n.,razne igre in P*® . ;atus symbol. v® ;Cer dobrozaloženi k* d in domača kaplji®8" ŠPORT Nedelja, 9. julija 1995 gorsko kolesarstvo / pogovor z davidom taucerjem »V naši deželi je konkurenca vsako leto hujša« Rezultati sad dnevnega treninga Italijanski klubi krijejo vse stroške Gorskih koles vidimo dn'C6S*ak vedno več in lansko je tudi agoni-ž Cn° dirkanje z njimi ® zelo razširjeno. Bivši . uCar David Taucer se s V0 panogo začel re-daviti pred tremi ^ Doslej je vsako sezo- >3 Zamenjal društveni dras' letos „iUštvo Federclub Trie- as pa dirka za J6’ l.n sicer v kategoriji lf,1en;or A«, ki zaobjema 6tl?lke od '68 do ’76. La-)e osvojil pokrajinsko tr-J6118^0 >>cross cou-3®- Uspeh je ponovil 1 letos, prav danes pa aka nastop na prvi nih6^ S^rH1 dirk, veljav-Vq Za deželno prvenst- deli!!,ravz1aPrav P°- ^ )u)e]o kar štiri dežel- ter riaalove: za kronome-tia V ^anec - ta tekma je tl0 sP°redu danes - kro-» Iaeter po ravnem, °ss country« (ali po . aiace cez drn in s trn) de sPUst. Ne bo napačno, z P^tfežem za vsako še Di e^aterlmi značilnost-' kronometer navkre- ber je dolg okoli 8 - 10 kilometrov in ima povprečni naklon 10 odstotkov. Kronometer mora biti dolg vsaj 15 km, Cez drn in s trn dirkamo najmanj 40 km, spust pa traja okoli 7 - 8 minut.« Kako dolga je sezona, kako je s terningom in kje večinoma tekmuješ? »Sezona se je začela v prvi polovici marca, zadnje tekme pa so na sporedu nekje sredi oktobra. Računam, da bom letos opravil kakih dvajset tekem, seveda pa so najvažnejše že omenjene. Dirke so skoraj izključno v vzhodnem predelu naše dežele, precej jih je v TolmeCu, Huminu. Po mojem mnenju so naravni pogoji za gorsko kolesarjenje prav pri nas, ker je paC Kras za to zelo prikladen... a tudi zahteven. Ko tekmujem v Furlaniji se mi zdi, da vozim po avtocesti. Treniram vsak dan, priprava pa je zelo raznolika glede na obdobje in tekmo, David Taučer med vožnjo za katero se prvenstveno pripravljam.« Je gorskih kolesarjev dosti ali pa ostajajo veliki stroški previsoka ovira za resnično masovno udejstvovanje? »Gorsko kolesarstvo pridobiva vse veC privržencev. Tekmovanja so dobro obiskana in konkurenca je v treh letih, odkar dirkam vsako sezono hujša. Prvo leto je bilo v deželi največ pet dobrih tekmovalcev, zdaj pa je takih, ki lahko startajo na zmago, vsaj deset. Stroški so visoki in zato je skoraj nujno, da si elan ekipe, ki ti nudi tehnično pomoč. Okvar je namreč precej, da o preluknjanih gumah niti ne govorim. Edino slovensko društvo, ki ima sekcijo za gorsko kolesarjenje, je Smučarski klub Devin, vendar sem sam tekmoval za italijanske klube, ker mi ti krijejo domala vse stroške.« (D. Križman) ri V NEDELJO, 16. T.M. H SK Devin vabi na tekmi v krosu in gorskem kolesarstvu Prireditvi sta namenjeni vsakomur - V Nabrežini V okviru tridnevnega športnega praznika, ki bo od sobote 15. do ponedeljka 17. julija v Nabrežini, prireja Smučarski klub Devin v nedeljo 16. dve športni manifestaciji, namenjeni vsakomur. 2e ob 9. uri zjutraj bo, s startom pred nabrežin-skim nogometnim igriščem, na sporedu tekma z gorskimi kolesi za pokal »Fiat Ci-madori Sistiana«. Steza do Kriza in nazaj (Babca) meri sedem kilometrov, vpisovanje (startnina 10 tisoč lir za odrasle in 5 tisoč lir za otroke) pa se začne uro pred Startom (vse do 8.45). Nagrajeni bodo prvi trije uvrščeni iz vsake kategorije, za otroke pod desetim letom starosti pa bo proga krajša. V skladu s svojo najnovejso tekmovalno usmeritvijo pa bo SK Devin uro po Startu tekme z gorskimi kolesi priredil še atletsko tekmovanje v krosu za pokal Adriaimpex, vendar so nanj povabljeni tudi hodci. Tudi v tem primeru meri proga sedem kilometrov, za otroke pa štiri. Poleg zmagovalcev bodo pokal ah plaketo prejeli tudi najstarejši in najmlajši tekmovalci in tekmovalke, najštevilčnejša družina in tri najštevilčnejše skupine. Prijave uro pred tekmo, Start in cilj prav tako pri nogometnem igrišču. Udeležencem obeh tekem bodo ob 12. uri na športnem igrišču ponudili špagete, nagrajevanje pa bo zvečer (od 18.30 dalje) na športnem igrišCu, kjer bosta tudi tombola in ples. MALI NOGOMET Turnir ŠD Primorec za pokal Veto Od četrtka, 13. do sobote, 22. t.m. Kljub težavam, ki pestijo društvo, odborniki SD Primorec še naprej delajo z nezmanjšano zagnanostjo. V okviru društvenega športnega praznika (15. in 16. ter 22. in 23. t.m.) se bonamrec v četrtek na igrišCu v Trebčah pričel turnir v malem nogometu (7:7) za »2. trofejo Gostilna-Picerija Veto«. Na njem bo nastopilo osem ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini. Poleg lanskega zmagovalca, moštva Confezioni Robi (pokal je prehodnega značaja, v trajno last pa ga dobi moštvo, ki trikrat osvoji turnir) , nastopajo še Mizarska delvanica Canzia-ni, Autotrasporti Škabar, Frizerski salon Faggin, Ba-ni-Ferluhi-Grad, Generali-Svab, Adriatrans in Prosek. Vsak večer bodo odigrali dve tekmi, prvo ob 19.30, drugo pa ob 21. uri. Polfinalni tekmi bosta v Četrtek, 20., tekma za 3. mesto bo v petek, 21., finale za 1. mesto pa v soboto, 22. tega meseca, ko bo tudi nagrajevanje. Zidovi se podirajo, meje padajo kot stene iz papirja, propadajo ideologije, pod uničojočo silo sovražnih voda se podirajo mostovi, ceste in okopi. Naš čas (in tudi izraze) označujejo torej katastrofe in uničevanje. Prav iz tega scenarija v zvezi z »dajr after« pa izhaja paradoksalna in posredna reklama -poleg vsega brezplačna - za tiste, ki si s prevejanim a kontroliranim optimizmom drznejo graditi in obnavljati, namesto da bi se vključili v perverzno uživanje ob uničevanju. Glede konkretnih primerov začnimo pri tistih, ki stvari, zidove msnično ustvarjajo s pomočjo opeke in zidarske žlice. Beseda hiša že sama po sebi pomeni nekaj dobrega, zveni prijateljsko in prijetno. Ob tem je dovolj že, da črpamo iz neizmernega rezervoarja človeške domišljije. Kaj dela torej človek, ko se zamisli in išče navdih? Odgovor je jasen: misli na povsem običajne stvari. In kakšna je ženska naših sanj? Je angel ob ognjišču. In miren in uravnovešen moški? Jasno: skrbi za dom. Kakšen pa je hrustajoč kruh? Seveda ne more biti drugačen kot domač. In tako naprej. Hiša torej, pa naj bo majhna ali velika kot opatija, vzbuja tople misli o varnem gnezdu, o čustvih. Ce zaradi drugega ne, potem zato, ker človek ni polž in zanj predstavlja določen prostor iz opek nek načrt, cilj, pridobitev, fantazijo. Zato so dobrodošli in zaslužni tisti angeli, ki svojim bližnjim s svojim delom in strokovnostjo zagotavljajo te bivalne ugod-n°sti. Dobrodošli vsi tisti, ki te delavce usposabljajo v svojih laboratorijih in mini gradbiščih na zavodih, ki se imenujejo Scuola edile (gradbene šola). Oboji - učenci in učitelji - predstavljajo primer resnosti, trdnosti in pripravljenosti, da nekaj storijo, kar v današnjem času predstavlja nezanemarljivo simbolično in pozitivno vrednoto. Tako je tudi v Trstu, kjer na krajevni gradbeni šoli Scuola Edile kujejo nove gradbene delavce. Po 2400 urah v dvolet-nem tečaju se jim po opravljenih izpitih odprejo vrata v svet Otožne zaposlitve. In pri tem se ta ciklus v okviru te šole Ponavlja že več kot trideset let. GRADIMO GRADBENE IZVEDENCE TEČAJI ZA ZIDARJE - POLAGALCE PLOSCIC - TESARJE -UPRAVLJALCE STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJIŠČ Začetek tečajev v oktobru, vpis in obiskovanje tečajev je brezplačen SCUOLA EDILE TRIESTE SOLA ZA GRADBINCE Paritetni organ združenja gradbincev in sindikatov gradbenih delavcev Trst - Miramarski drevored 89 - Tel. 040-43626 ZANIMIVOSTI Nedelja, 9. julija 1995 NEDELJSKI IZLET Na planino Preval pod Begunjščico Mimo gradu Kamen v gorski svet Karavank Pot iz doline Drage ni dolga, vendar ravno prav strma in dovolj slikovita, da je že sam vzpon na planino Preval doživetje zase. Toda Se pred tem pot ustavi veličastni grad Kamen, ki varuje vhod v dolino. Lahko se vzpnemo nanj ter doživimo oddaljene slutnje minulih dni ter lep pogled proti Begunjam in okoliškemu niža-vju. Nedaleč od gradu sta votlini Zijavka in Hudičev gradeč, v katerih se prav tako lahko spogledujemo z nekdanjostjo: v prvi so živeli prebivalci davne prazgodovine, v drugo so se zatekali ljudje v srednjem veku. Po stezi, ki drži mimo votlin, se lahko sprehodimo proti Begunjam, vendar je to že druga zgodba. Pogled z gradu Kamen se namreč prevečkrat ustavi na Begunj-SCici, da bi jo lahko gledali samo od daleč. Če se ne bomo vzpeli prav na vrh gore, ki je Čudovit botanični vrt, se dvignimo vsaj višje pod njo, kjer se na uravnavi pod strminami razširja lepa planina Preval. Kmalu za gostiščem v Dragi pokaže smerna tabla na desno, v ozko doli- no, ki se kmalu zoži v sotesko z imenom Luknja. Prehod skoznjo je več kot slikovit, pri pretiskanju v višino pa pomaga nekaj metrov jeklenic. V nadaljevanju nas Čaka še nekaj poskakujočih vodnih podob, potem pa se dolina razširi in strmina za nekaj Časa umiri, dokler se steza strmo ne vzpne na planino Preval. Smo dobrih 1300 metrov visoko. Pravzaprav ni razloga, da bi si želeli še višje, saj v pastirski koci na planini dobimo marsikaj dobrega, med drugim tudi žgance ali masovnik (na smetani zakuhano koruzno moko.) Ko potešimo lakoto, se zaCne tudi okolica kazati v drugačni luči, predvsem pa vabijo strmine nad planino. Zakaj pa ne? Počasi, lepo v številnih ključih navzgor in v kaki uri in pol smo že na vrhu širnega karavanškega dvatisočaka. Na poti srečujemo barvito gorsko cvetje, ki se prav zdaj bohoti v najbolj pisanih barvah. Med cvetjem BegunjšCice srečamo tudi Črno murko, veC vrst jeglicev, zlatic, sviščev in drugih gorskih rož. Morda bomo zagledali tudi vijoličaste cvetove redke rogate vijolice, ki je sicer doma v Pirenejih. V prvem letu tega stoletja je lekarnar Hugon Roblek, po kateren se imenuje planinski dom na Begunj-SCici, presadil rastlino iz radovljiškega grajskega parka na pobočja BegunjšCice in jo tako »podtaknil« botaniku Paulinu, ki je o najdbi napisal celo dva znanstvena Članka... Če smo se torej odločili za daljšo in višjo inačico (pravzaprav celodnevno gorsko turo,) jo z 2060 metrov visokega vrha mahnemo po grebenu navzdol proti Roblekovemu domu, od tam pa na Poljsko planino in Cez Plani-nico nazaj v dolino Drage. Blizu Poljske planine je kraj z ledinskim imenom Knapi - tam so v prej- Ob poti na Preval ne manjka zanimivih vodnih podob šnjem stoletju kopali manganovo rudo, ki so jo uporabljali kot topilniški dodatek pri pridobivanju železa. V Javorniškem plavžu so s pomočjo te rade kot prvi na svetu zaceli pridobivati ferroman-gan, leta 1876 pa je Kranjska industrijska družba dobila zanj najvišje priznanje na mednarodni razstavi v ZDA. Rudo so v dolino sprva spravljali le pozimi z ročnimi sanmi, pozneje pa so zgradili žičnico. Če smo zaradi takih ali drugačnih razlogov »obtičali« na planini Preval, še ni razloga za paniko (razen v primera nevihtnega vremena - v tem primeru je najboljše kar ostati v pastirski koci.) Ker pa je vreme, upajmo, prijazno, se nazaj v dolino odpravimo po gozdni cesti, ki kmalu pridrži do planine Planinice, s katere prav tako ni daleč do izhodišča. Če omenjenih krajev ne poznamo dobro, sploh pa, Ce jih obiščemo prvič, v nahrbtniku ne sme manjkati planinski zemljevid Stol in Begunjšči-ca v merilu 1: 25.000. Dario Cortese Skozi tesen pomagajo klini in jeklenice "Grajski" pogled na Begunjščico ZANIMIVOSTI Nedelja, 9. julija 1995 35 AFRIKA / SPREMEMBE V DRU2B1 A Zenske v Burkini Faso zavračajo vnaprej dogovorjene poroke Nekatera muslimanska dekleta raje prestopijo v katoliško vero *avr Faso vedno več deklet, godnih za ženitev, l(jjll|)aCa Poligamijo in vnaprej dogovorjene poroke; do s U)ei° patriarhalni družbi, ki jim odreka pravico (Joj^V^tojnega odločanja. Safika, ki je pobegnila od in a’ )e več dni ponoči prehodila petnajst kilometrov w. Zatekla v katoliško vas Donse v bližini Ouagado-dve a’ (!a se je izognila poroki »s starcem, ki ima že ski teiU*' poroko so se dogovorili njeni musliman-se n ars*' V naseljih, ki nudijo zatočišče dekletom, ki dQ i?Cei° poročiti z izbranimi možmi, živi tudi od 40 ftiU • ** 1^adih žensk. Nočejo biti več podložne moSke-Hief) siveti z njegovimi drugimi ženami, ki pogosto seboj tekmujejo. ^ * edno več je žensk, i2brasProtujej0 porokam z tirni 011 ’ naiveCkrat sta-aeki Ž6nini»« je povedal Predstavniki Unicefa v Burkini Faso. Njegovo pričevanje je potrdil župnik Gregoire Balema, ki skrbi za deketa, ki so se zatekla v Donse. Tako kot v drugih afriških državah je veliko porok dogovorjenih med starši ali celo starimi starsi, ki so muslimanske vere in dovoljuje mnogoženstvo. Večina moških ima od tri do štiri žene, največkrat moški stari nad 65 let izbirajo neveste stare okrog 17 let. »Včasih je izbran ženin tudi mlad, vendar ga običajno izbere oče dekleta. Čeprav ji je prihodnji mož všeč, je ženska kljub temu proti poroki, ker ve, da bo mož pozneje v hišo pripeljal še druge žene,« je povedal duhovnik Balema. VESELA N E D E L' A NA M M TV je ^daja Vesela nedel'a lj0 aJPoredu vsako nede- Vtv 00 do 18 0.° na ’ kri m kanal 62. Po-lorhfr1' i6 na sPoredu ob n naj naj Yo^HIGField - Thii ŽJm and ZAG - H ^SsSnion 01 Cw°NNE FARRIi Lot1;1 Gamfbell -^E