Štev. 107 V Trata, v 20. Mja 1*14 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadrge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 34'— za pol leta za tri mesece......... Za nedeljsko izdajo za celo leto za pol leta......... 12-— 6-5-20 2*60 Glasilo „Edinosti" u Primorsko „\ edinosti jt moč!" Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno Ic upravi „Edinosti". —■ Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. i Albaniji. - bkrtav avstnjskl i mm čel. - m naša Ura. Tržaško vprašanje m protlavstrijsKe demonstracije v Italiji v delegacijah. - Italijani napadli dijake slovenske trnke šole. Cesarjeva bolezen. Cesarjeve stanje bistveno neizpremenleno. Jutranje sporočilo. DUNAJ 18. (Kor.) O cesarjevem zdravstvenem stanju poroča „Korrespondenz Wilhelm": Noč je bila nemoteno mirna, spošno počutje cesarja je popolnoma zadovoljivo. Večerno sporočilo. DUNAJ 19. (Kor.) Kataralični pojavi v bronhijah na desni strani pljuč so manjši. Pokašljevanje zmerno. Cesar je bil danes eno uro na galeriji pri odprtem oknu. Popolno anarhija v Albaniji. Knez Viljem I. prosi nujno za pomoč. — Essad paša interniran na avstrijski vojni ladji »Szigetvar«. — Veliko razočaranje na Dunaju. — Rivaliteta med Avstrijo in 1 talijo. — Italija nas zopet prekosila. DUNAJ 19. (Izv.) Vesti, ki prihajajo danes iz Albanije, kažejo da albanska država še dolgo časa ne bo tako konsolidirana. kakor bi se pričakovalo. Država oziroma dežela se nahaja v popolnem neredu. Na vseh koncih in krajih divja revolucija. V Draču samem so se danes izkrcale avstrijske in italijanske čete, vojni minister Essad paša je bil danes aretiran in se nahaja na avstrijski vojni ladji »Szi-getvan s svojo soprogo kot vjetnik. Ob albanski obali se zbere že prihodnje dni močno avstrijsko - italijansko vojno bro-dovje in nihče ne ve, kaka bodočnost čaka kneza VVieda, ki se sicer še vedno nahaja v Draču, a sedaj pod varstvom avstrijskih in italijanskih strojnih pušk in mitraljez. Kakor znano, so zadnje dni prihajale zelo pogoste vesti, da se je pojavilo v okolici Tirane in debarski okolici močno vstaško gibanje in da je prišlo že ponovno do \eiikih revolt, ko so albanske oblasti nabirale rekrute za albansko milico. Uprlo se je dalje tudi prebivalsvo rodovitnei-ših albanskih krajev, ki zelo težko gleda, kako onstran albanske meje Srbija ščiti pravice kmečkega prebivalstva proti pri-viiigiranemu veleposestvu, ki v Albaniji nasprotno še vedno zatira kmečki žlvelj. Albanske oflcijozne vesti so te vesti se-\eda dosledno dementirale, ali pa pred-siavljale dogodke kot popolnoma malenkostne. Vesti iz Drača so celo govorile, da ie Essad paša osebno odšel v Tirano in napravil tamkaj red. Toda sedanji dogodki kažejo jasno, da je v Albaniji taktično razširjena močna revolucijonarna or-ganizaciia, ki deluje popolnoma sporazumno, da celo po načrtih mladoturških krogov v Carigradu in da je oče tega revolucionarnega gibanja v Albaniji nihče drug nego vojni minister v albanski vladi, general Essad paša, ki je bil že od začetka najnevarnejši tekmec kneza \Vieda. Nemiri v Albaniji so zavzemali zadnje dni vedno večje dimenzije. Pred Dračem samim so se pojavile močne vstaške čete, tako da je bilo celo življenje kneza Wieda v nevarnosti Knez VVied je včeraj uvidel, da je postal njegov položaj faktično že zelo opasen in da ga hoče vojni minister Essad paša ugonobiti. Istočasno |e dobil knez Wied v roke tudi dokaze o izdajalskem postopanju Essad paše, ki se je zadnje dni obdal z močno telesno stražo. Tudi mnogo moštva albanske žandarmerije je stopilo odkrito na njegovo stran. Knezu W iedu so ostali zvesti le holaodski oficirji, ki so na konferenci, ki se je vršila pod predsedstvom kneza VVieda, sklenili, da je treba Essad pašo aretirati. Uvidevši nevarnost, v kateri se nahaja, je zato zaprosil knez VVied poveljnika pred Dračem vsidranih avstrijskih in italijanskih ladij za pomoč, nakar je bilo takoj vkrcanih 500 avstrijskih in italijanskih mornarjev s strojnimi puškami in mitra-1 ježami. Avstrijsko-italijanske čete so takoj cernira!e kneževo palačo, postavile močno stražo pred vsa evropska poslaništva in zasedle vse važnejše ulice v Draču. Istočasno sta avstrijski in italijanski poveljnik suspendirala delovanje albanske žandarmerije in prevzela sama poveljstvo nad Dračem. Ćete so nato takoj obkolile hišo, v kateri se je nahajal Essad paša s svojimi pristaši. Prišlo je do pravega boja in zatrjuje se, da so morali Avstrijci in Italijani pričeti hišo obstreljevati, p red no se je Essad paša udal. Essad paša je bil končno s svojo soprogo aretiran in odpeljan na avstrijsko vojno ladjo »Szi-getvar«, kjer se nahaja sedaj kot vjetnik. Na čelu avstrijskih in italijanskih mornarjev, ki so izvršili aretacijo Essad paše. so »tati holandski oficirji. Essad paša sedaj zopet zatrjuje, da je popolnoma nedolžen, česar mu pa nihče več ne verjame. V Draču samem vlada sedaj mir, toda v bližini mesta se nahajajo močne albanske vstaške čete. Avstrijski in italijanski poveljnik imata vsekakor veliko premalo čet, da bi si jih upala napasti. Zatrjuje se, da sta radi tega že brzojavila za pomoč in da je avstrijska pomorska divizija že dobila ukaz, naj odpluje proti albanski obali. Tudi iz Brindisija je cdplulo več italijanskih ladij proti Draču in Valoni. DRAC 19. (Kor. Prepozno došlo.) Danes dopoldne se je vnel hud boj med ho-landsko žendarmerijo in med telesno stražo Essad paše. Žendarmerija je obstreljevala hišo Essad paše. Boj se je končal s tem, da je žendarmerija Essad pašo vjela in ga odvedla na avstrijsko vojno ladjo »Szigetvar«. DRAČ 19. (Kor.) Močne čete vstašev obstoječe iz Mohamedancev in domačih kmetov, ki so izborno oborožene in preskrbljene z živežem in s strelivom so zavzele na poti proti Draču dve uri od Drača oddaljeno vas Shiak, kjer so pregnal kajmakama in vse oblasti. V Draču je povzročila ta vest silno razburjenje, vse se pripravi;a deloma na obrambo deloma na beg. DUNAJ 19. (Izv.) Vesti, ki so došle danes iz Albanije, so tukajšnje merodajne kroge silno presenetile. Še danes popoldne se je na Dunaju zatrjevalo, da sre samo za upor kmetov in listi so celo pisali, da so se kmetje uprli proti Essad paši. Do večera ic bilo popo!ncma nejasno, ali je bil Essad paš aretiran ali pa se je le rešil na avstrijsko ladjo. Toda popoldne }e Berchtold prišel v delegacijah na splošno začudenje vseh nenadoma z izjavo, da so izbruhnili v Albaniji nemiri, da so se organizirale močne vstaške čete in da je postala situacija tako opasna, da je bilo potrebno izkrcanje avstrijskih in italijanskih čet Kaj se zgodi seda.i. ic za enkrat še popolnoma negotovo. Predvsem bo najbrže morala mednarodna kontrolna komisija zopet prevzeti celo upravo v Albaniji. Knez VVied je brez moči, istotako njegova viada. Šef albanske vlade, Turklian paša, je sedaj v Pešii in se zabava na dinejih, ki mu jih prirejata Tisza in Berchtold. Konec junaškega vojnega ministra Essad paše, ki so ga slavili kot nekakega albanskega narodnega heroja in ki ;e bil na Berchtoldovo priporočilo odlikovan z enim najvišjih avstrijskih redov, je res karakteristični pojav ponesrečene in bedasio-naivne albanske politike avstrijske diplomacije. DUNAJ 19. (Izv.) Kakor smo poizvedel! iz poučenih političnih krogov, so napravile današnje vesti iz Albanije na avstrijske merodajne kroge ziasti zaio še posebno neugoden vtis, ker se je pokazalo, da je bila Italija čisto dobro informirana o dogodkih, ki se pripravljajo v Albaniji in je bila sedaj tudi prva na mestu. Že sedaj ima pred Dračem kar tri torpedue flotilje, eno veliko križarko, cela vrsta ladij pa je že na potu proti albanski obali, tako da bo italijansko moštvo, ki bo izkrcano v Draču in napravljalo mir in red, v veliki premoči nad avstrijskim. Zatrjuje se, da so radi tega iz avstrijskega vojnega ministrstva že odšle vse potrebne odredbe, da odplujejo nove avstrijske ladje pred Drač. O nadaljnem razvoju dogodkov v Albaniji sodijo sicer na Dunaju precej pesimistično. Smatra se, da ni izključeno, da bo moral knez VVied sam s svojo družino iskati zavetja na kaki avstrijski ali italijanski ladji. Jako značilno za rivaliteto med Avstrijo in Italijo pa je dejstvo, da je poveljnik avstrijske vojne ladje »Szigetvar« takoj zahteval, da se mora aretirani Essad paša internirati na avstrijski ladji, ker je na Dunaju jako dobro znano, da je bil Essad paša z italijansko vlado vedno v jako dobrih odnošajih. Še tekom popoldne se je vršila danes živahna izmenjava misli med kabineti velesil. Domneva se, da bo morala mednarodna kontrolna komisija prevzeti vse vladne posle. V grških krogih se zatrjuje, da obstojajo med Avstrijo )o Grško v najnovejšem času posebni dogovori glede Albanije. Avstrija da fe prišla do prepričanja, da bi bilo najbolje, če bi prišla Albanija, seveda proti gotovim zagotovilom, pod grško pokroviteljstvo in da smatrajo avstrijski državniki za mnogo varnejše, če dobi mandat za pacifikacijo Albanije Grška, ne pa avstrijske in italijanske čete, med katerimi bi prišlo čisto gotovo kmalu do nesporazuma, kojega posledic ni mogoče prorokovati. Sicer pa so danes zvečer izostala vsa nadaljna poročila iz Drača. Go- vori pa se, da se fe pričelo pojavljati močno vstaško gibanje tudi v severni Albaniji. BENETKE 19. (Izv.) Iz Albanije dobimo le prav malo poročil, o katerih moremo reči, da so natančna in da nam podajajo celotno in točno sliko o dogodljajih, ki se odigravajo v Albaniii. Poročila so redka in tako brezbarvna, da je nemogoče si ustvariti iz njih celoto. Le sem in tja pride kakšna vest, iz katere moremo sklepati, kaj in kako se godi v Albaniji. Tako je prišla sem vest, ki nam precej pove, dasi je tudi kratka in nepopolna, vendar pa resnična. Poroča jo »Gazzetta di Venezia« in sicer iz Valone: Včeraj ob 5 pop. je dospela sem eskadra italijanskih torpedovk, ki so bile sedaj delj časa pred Dračem. Takoj iK) prihodu eskadre je obiskal italijanski konzul admira'a Trifarija na krovu »Vettor Pisani«. Med obiskom pa je prišlo brzojavno poročilo od italijanskega poslanika iz Drača, ki je naprosil v imenu kneza Viljema in Essad paše, da naj se vrne eskadra takoi pred Drač, ker korakajo vstaši v velikem številu proti glavnemu mestu. italijanska eskadra je odplula takoj s polnim parom pred Drač. Delegacije. Avstrijsko delegacija. Predlog delegata Vaneka. BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Danes dopoldne se je sestala avstrijska delegacija k seji, kateri je predsedoval predsednik grof Sylva T a r o u c a in pri kateri sta bila navzoča tudi ministrski predsednik grof S t u r g k h in zunanji minister grof Berchtold. Pred prehodom na dnevni red ie vložil delegat V a n e k sledeči predlog: »Zunanjemu ministrstvu se naroča, da si oskrbi informacije pri evropskih velesilah, kakšno stališče bi zavzele napram avstrijskemu predolgu, da naj se sklene z Avstrijo narodnopravna pogodba, ki naj bi se glasila v bistvu sledeče: Avstro-Ogrska se zaveže za vse Čase, da ne bo ogrožala nobene države z vojno, da ne bo pričeia nobene vojne in da se tudi ne bo udeležila nobene vojne skupno s kako drugo državo. Za to bodo pa priznale vse države sedanji obseg avstro-ogrske monarhije kot nedotakljiv in se bodo zavezale, da ne bodo izvrševale nobenih vojaških operacij na avstro-ogrskem ozemHu in da ne bodo monarhije napadle«. — Predlog je bil izročen odseku za zunanje zadeve. — Nato so prešli zborovalci na dnevni red in se je začel obravnavati proračun zunanjega ministrstva. Poročal je markiz Bacguehem. Vmešavanje Italije. — Iredentizem. Poročevalcu je odgovarjal prvi del. dr. E 1 1 e n b o g e n, ki se ie pečal z neznosnim vmešavanjem Italije v naše notranje zadeve. Gotovo je, da nikakor ne gre. da bi se Italija vmešavala v naše notranje zadeve, če se mi ne vmešavamo v njene. Ce že obstoja tendenca narodnostne skupnosti italijanske, potem je pač umevno, da najde vsaka najmanjša neprilika ali krivica, bodisi, da se je res zgodila, ali je samo umetno narejena tržaškim Italijanom. velik odmev v Italiji. Mi moramo skrbeti, da ne bo dajala Avstrija neprestano povoda za narodnostni iredentizem. Predlagam kot najboljše sredstvo proti iredentizmu demokratizacijo Avstrije. Romunska in Rusija. Delegat grof L ti t z o w se je bavil nato v daljšem govoru z našim razmerjem z Romunsko in Rusijo. Pozval je zunanjega ministra, da naj dela na to, da se mu posreči odstraniti tisto velikansko nezaup-nost, ki je zavladala v političnem in zasebnem iavnem mnenju glede našega razmerja napram Romunski še bolj pa napram Rusiji. Nato je govoril govornik o našem razmerju napram Angleški in je prešel nato na Italijo, pri čemur je poudarjal pred vsem, da je prepričan, da listi, ki so veliko pisali o narodnostnih nasprotnikih in posegli tudi v druge incidente, niso imeli namena ovrati državnike pri delu za skupne interese obeh držav in za ohranitev prijateljskih odnošajev. Kar se tiče narodnostnega boja, pač Italija, ki je narodnostno enotna država, ne pozna težkoč, ki jih napravljajo taki boji. Zato je prišlo v Italiji splošno favno mnenje tako daleč, da je uverjeno, da se v Avstriji zatirajo Italijani. To je pa povzročilo le nepoznanje naših notranjih razmer od strani Italije. V itiOT Primorju narašča, m maoži In jači In dobiva vedno večji vptfv slovanski e4cm—t in sicer na škodo fmmi Zato P* eBuUw al ta ne more biti odgovorna vlada, kajti to je proces, katerega ne moremo zadržati. Pri tem se nikakor ne more govoriti o kakem zapostavljanju ali celo sovražnosti napram italijanskemu elementu. Razvoja naravnega procesa pa se ne da ustaviti. Kar se tiče italijanske fakultete, izjavlja govornik, da bi mogel samo oni, ki 0 stvari ni poučen, misliti, da gre v tem vprašanju za smotreno obstrukcijo. Ni dvoma, da ima vlada dobro voljo, toda avstrijske Italijane opominjam prav resno, da naj odnehajo od svoje usodne zahteve »Trieste o nulla«, ker je ta zahteva neizvedljiva, ker Trst ni za italijansko univerzo in bi to ne bilo ugodno tudi za dijaštvo. Govornik še ne verjame na pravi iredentizem, pač pa je mnenja, da bi se z ustanovitvijo italijanske univerze v Trstu ojačil obstoječi antagonizem. Glede bojev v Trstu in demonstracij proti Italijanom kakor tudi glede njihovega odmeva v Italiji pravi govornik, da se ne bo spuščal v podrobnosti. Glasom njegovih informacij pa se vrše taki obhodi vsako leto in po istih ulicah, na kar so bili merodajni krogi tudi opozorjeni in vsled česar ne more biti govora o kaki protiitalijanski demonstraciji. Ne smemo prezreti protiavstrijskih demonstracij v Italiji, ker to bi bil pogrešek in bi bilo za nas lahkomiselno. Te demonstracije so pokazale javno mnenje v Italiji in s tem morajo resni politiki avstrijski računati prav resno, če nočejo, da bodo enkrat strahovito razočaran. Itaijanska vlada se seveda truJi. da popravi vse to in ta njen trud se ne sme podcenjevati, pa tudi ne precenjevati. Ne dvomim, da želi Italija živeti z nami v prijateliskh odnošajh. Će pa stavimo vprašanje, ali bo ravnala Italija v resni uri kot zaveznica, potem na to vprašanje ne odgovori niti Salandra niti Di San Giuliano niti noben italjanski državnik. — takrat bo odločevalo javno mnenje, italijansko ljudstvo. Govornik vpraša, če pride na površje v tej resni uri tudi ona struja, katero poznamo pod vodilnimi naslovi »Mare nostro« in »Trieste e Trento«. Za ta odgovor so zadnje demonstracije v Italiji pogubonosno znamenje. Značilno je tudi, da so se pripetile te demonstracije ravno sedaj, ko je pokazala Avstrija tako nepobitno svojo prijaznost in naklonjenost. Italijani v Avstriji, posebno v Trstu, uživajo od vlade vse simpatije. Vsa monarhija hoče živeti v prijateljstvu z Italijani. In kljub temu to smrtno sovraštvo napram Avstriji. Ali se ne smemo varati, želja in hrepenenje po oprostitvi neodre-šenih bratov, želja po Jadranski obali je pograbila ves italijanski narod. In ta želja se ni pojavila samo v Zgornji Italiji, marveč je mogočno narastla tudi po vsej Južni Italiji. Italijani dobro vedo, da se Italijanom v Avstriji dobro godi in da uživajo velikanske privilegije v škodo državi vedno zvestemu slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu. Avstrija je obdana od cele četrtine z iredento in najbolj nevarna je italijanska iredenta, ker ogroža glavne temelje, na katerih sloni naša evropska politika. Ali si moramo zasigurati Italijo kot varno oporo, aH pa si moramo iskati drugo. Če italijansko prebivalstvo v kratkem ne uvidi, da sta Primorje in južna Tirolska nedotakljiva last monarhije in habsburške dinastije, potem moramo smatrati Italijo kljub vsem zvezniškim pogodbam na papirju za našega najbolj nevarnega zunanjega sovražnika. In to moramo na vsak način upoštevati. Za pravice Slovencev in Hrvatov. Končno se je govornik ostro pritoževal proti zatiranju državi vedno zvestih Slovencev in Hrvatov, ki nimajo do sedaj še niti najbolj primitivnih narodnostnih pravic. Nato je bila seja prekinjena . Popoldne je govoril delegat vitez Muhlwerth o naši zunanji in notranji politiki, in je v bistvu soglašal s predgovornikom. Delegat B a - 1 j a k se je zavzemal za to, da bi se uvedli prijaznejši odnošaji s Srbijo. — Nato je govoril grof B e r c h t o 1 d, ki je poudarjal glede dogodkov v Albaniji* da se je v zadnjem času poostrilo razmerje med Essad pašo in njegovimi pristaši ter med njegovimi nasprotniki, kar je imelo za posledico, da so se zbrale v okolici Drača močne čete, ki ogrožajo okolico in mesto. V varstvo kneza so bili izkrcani avstrijski in italijanski mornariški oddelki. Do spopada ni prišlo. Italija, ki ima manjšo ladjo pred Dračem kot mi, je obdržala tam svojo eskadro torpedovk. Essad paša je na krovu naše vojne ladje. Za enkrat vem samo to in bom več poročal še tekom zasedanja. — S tem je bila seja zakliučena in se bo nadaljevala danes. Ogrska delegacija. Plenarna seja. BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Danes se je nadaljevala debata o vojnem proračunu. Delegat grof Apponyi je opozarjal, da je treba z ozirom na dveletno vojaško službo imeti dobro izvežban in zanesljiv podčastniški zbor in da za dobro armado ne smemo štediti. Zahteva ureditev častniškega vprašanja. V popoldanski seji je odgovarjal vojni minister Krobatin na razne interpelacije. Seje sta se udeležila po dvoboju tudi grof Tisza in Rakovsky. V imenu vojnega ministra je odgovarjal na razne interpelacije FML Tomassy. Nato se je nadaljevala debata o vojnem proračunu. Govorilo je več govornikov. Seja se nadaljuje danes dopoldne. Bolgarska za revizijo Bukareskega miru. BBLGRAD 19. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se je Bolgarska po posr- dovanju s ojega berlinskega poslanika obrnila do nemške vlade s prošnjo, da bi pristala v principu na revizijsko stališče, ki je zavzema Bolgarska napram Bukareškemu miru. Bolgarska da je namignila Nemčiji, da sta dve državi 2e na to pristali in da bi v slučaju, če bi storila sedaj to tudi Nemčija, stopila Bolgarska odkrito na stran trozvese. Belgrajski listi poročajo, da je Nemčija odklonila prošnjo Bolgarske. Izpremembe pri državni železnici. DUNAJ 19. (Izv.) Ravnatelj državnih železnic v Trstu, dvorni svetnik G a -1 a m b o s gre v pokoj. Na njegovo mesto hočejo spraviti Nemci svojega zagrizenega pristaša dvornega svetnika S c h in i -d a. Podoben napad na Slovence nameravajo izvršiti Nemci pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, kjer hočejo vriniti na mesto ravnateljevega namestnika Valentiča, ki gre tudi v pokoj, nemškega nacijonalca višjega stavbnega svetnika Schaferja iz železniškega ministrstva. Nova konfldentska afera na Češkem. PRAGA 19. (Izv.) Državni poslanec dr. Soukup razkriva danes v „Pravo Udu" novo konfidensko afero. Izjavlja namreč v listu, da je bila v njegovi pisarni par mesecev za tipkarico neka gospa Ondraček, o kateri je dognal, da je bila v službi policije, od katere je dobivala redno mesečno plaćo. Dr. Soukup je Ondračkovo radi tega takoj odpustil, obenem pa zahteval od na mestnika kneza Thuna in grofa Stiirghka brzojavno satisfakcije, češ da se je vlada s tem, da je vzdrževala v njegovi neposredni okolici državnega ' konfidenta, najostrejše pregrešila proti dolžnostim, ki jih ima proti ljudskim zastopnikom. Dr. Klima v kazenski preiskavi. PRAGA 19. (Izv.) Proti policijskemu komisarju dr. Klimi j uvedena sedaj redna kazenska preiskava radi zapeljevanja k pre-kršitvi pisemske tajnost«. Včeraj sta bila zaslišana v tej zadevi pred preiskovalnim sodnikom poslanca Klofač in Stfiberny, ki >ta, kakor znano, izpovedala na procesu A viha, da je skušal Klima pridobiti nekega poštnega uradnika, da bi mu izročil kore-spond nco nemškega „Volksrata". Morilec nadinženirja Pichlerja aretiran. KRF 19. (Izv.) Tukaj so aretirali Marija Zannierja, ki je ustrelil v Trstu v stabili-mento tecnico nadinženirja Pichlerja. Uvedla so se pogajanja z grško vlado glede izročitve Zannierja. f Tomaž Koschat. DUNAJ 19. (Izv.) Tu je umrl danes znani nemški komponist Tomaž Koschat rodom slovenski Korošec, ki je porabljal pri svojih skladbah koroške slovenske narodne pesmi. Afera Tisza-Rakovszky. BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Častniški sodni svet je rešil vprašanje častne afere Tisza-Rakovsky v tem smislu, da grof Štef. Tisza nima nobene brezpogojne častne afere vendar pa mu mora dati na zahtevo Rako vszky brezpogojno zadoščenje. Pogoje zadoščenja bodo določili obojestranski zastopniki. *• DUNAJ 19. (Kori) Določen je dvoboj na sablje pod težkimi pogoji, ki se ima vršit danes popoldne. BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Danes se je vi Šil d voboj s težkim« kavalerijskimi sabljami Stran IL »EDINOST« it 117. V Trstu, dne 36. meji 1914. brez bandaž. Dvoboj je trajal 20 minut. Tisza je dobil v prvem sprijemu lahko rano na desni r ki, Rachovszky pa v petem na spodnjem dt!u telesa. Po pe era sprejemu je bil tWoboi končan, nasprotnika sta odšla ne da bi se poravnala. Iz Rusije. PETROGRAD 19. (Kor.) Car je potrdil od dume in od državnega sveta sprejeti refcrutni kontigent za 1. 1914 ki znaša 585 000 mož. — Upravitelj finančnega ministrstva Bark je imenovan za finančnega ministra. Uporni srbsko-macedonski Bolgari. SOFIJA 19. (Kor.) „Agence Tel. Bulgare" poroča, da se je moral poslanec Naumov, ki je odpotoval v Belgrad z namenom, da gre v Ristovac in Kragujevac, kjer je bilo baje ustreljenih več macedonskih Bolgarov ki so bili potrjeni in niso hoteli priseči kot srbski vojaki, vrniti domov, ker ni dobil v Belgradu c!ovo?jenja za nadaljno potovanje Naumov namerava vložiti v sobranju tozadevno interpelacijo. — Uradno potrjena ta vest še ni. Iz Belgrada ni prišlo glede te zadeve še nobeno poročilp. Srbski predujem Črni gori. BELGRAD 19. (Kor.) „Pojitika" poroča, da je dovolila srbska vlada Črni gori predujem v znesku 1 milij n dinarjev. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Grško. DUNAJ 19. (Izv.) Listi poročajo, da so mer.Lorna pogajanja med Avstrijo in Grško glede nove trgovinske pogodbe v principu že zaključena in da je prišlo v vseh važnejših vprašanjih do sporazuma, tako da je pričakovati v kratkem podpisa pogodbe. Odstop otoka Saseno. ATENE 19. (Kor.) „Agence d' Athenes* poroča, da je predložil zunanji minister dr. Streit zbornici zakonski načrt glede odstopa otoka Saseno Albaniji. Dr. Streit je izjavil, da izroča to predlogo vsled sklepa londonske konference in vsled prevzetih obveznosti, ki jih je prevzela Grška. Predi -ga je bila izročena odseku za zunanje zadeve. Albansko-bolgarska liga. SOFIJA 19. (Kor.) Bolgarski listi poročajo, da se namerava ustanoviti v Draču albansko-bolgarska liga. Ta vest je vzbudila v albanskih političnih in trgovskih krogih veliko veselje. Poštna poneverba. KRAKOV 19. (Kor.) Na tukajšnem poštnem uradu je poneveril uradnik Josip VVilczek devet denarnih pisem v katerih je bilo 192.620 kron. Wilczek je pobegnil, do sedaj nimajo Še nobene sledi. Protest slouejisliesa delavstva v Sbednju. Poročali smo že, da se je vršil preteklo nedeljo velik protestni shod slovenskega delavstva v Skednju, ki ga je sklicala škedenjska podružnica N. D. O. Zanimanje za shod je bilo velikansko in že pred napovedano uro je bil vrt »Gosp. društva« nabito poln. Ko se je bil ob določeni uri prikazal državni in deželni poslanec dr. R y b a r, ga je številna množica pozdravila z burnim ploskanjem in »Živio -klici«. Ljudje so prihajali in prihajali, da je bila kmalu polna tudi cesta pred vrtom. Tudi malo številce socijalnih demokratov je bilo navzočih. Shod je otvoril predsednik podružnice N. D. O., Š t e r, ki je bil tudi enoglasno izvoljen za predsednika shoda. Predsednik je nato očrtal pomen shoda, nakar je govoril strokovni tajnik Brandner. Govornik se je obširno bavil z razmerami v škedenjskih podjetjih zaposlenega delavstva. V škedenjskem okraju prihajajo v poštev sledeča podjetja: plavži, Čistilnica petroleja, tovarna za lupljenje riža. tovarna vrvi, tovarna mila in Špan-gerjev tehniški zavod. Kadar ni gospodarskih kriz. je v teh podjetjih zaposlenih okrog 4000 delavcev in delavk. V seda- PODLISTEK. Rdeči mlin. a* Kakor je Roland pričakoval, je tudi bilo v resnici. — Kmalu sta namreč dospela do ozkih in nizkih vratic, ki so bila namenjena vrtnarjem in lovcem za izhod iz parka. Baron je obstal pri vratih. — Vidiš, da se nisem motil, — je rekel Lascars Liseronu; — ali imaš pri sebi vse potrebno, da odpreš vrata? — Vedno! Saj ne grem nikamor, da bi ne vzel s seboj svojega malega orodja. — Porečem tej ključalnici par besedi in vam iamčim za uspeh, samo če vrata niso znotraj zapahnjena, potem seveda ne morem storiti ničesar. izpregovorivši te besede, je Liseron potegnil iz žepa neko orodje, ki je vlomilcem prav dobro znano in je precej podobno na koncu zavitemu kavlju. Vteknil je to orodje v ključalnico prav tako, kakor bi bil ključ; zapah v ključalnici se je pre-meknil tako}, brez najmanjšega odpora in vrata so se hrešče odprla. — Za vraga! — je zamrmral Liseron, — tem zarjavelim tečajem obljubljam par kapljic olja, če bova hodila večkrat semkaj. — Pojdi za menoj, — je priŠepetal Lascars, ki je prvi stopil v park, — in zapri vrata za seboj. Liseron je nemudoma izvršil ta ukaz in lopova sta se nahajala v temnem, veličastnem drevoredu, ki je bil podoben la.iji veliki cerkve. njem času ie zaposlenega delavstva okrog 2000 in sicer (tu navajamo približne številke) v plavžih: 1300. (Pred 4 meseci jih je bilo v plavžih do 2000, sedaj pa je kriza, vsled česar tudi ena peč stoji.) Po narodnosti se to število razdeljuje: Slovencev in Hrvatov 850 (pri tem je vštetih okrog 3<>0 medmurskih, ogrskih Slovencev), Italijanov 150. Madžarov 20, Nemcev pa, ki jih je bilo pred par leti samo par, je sedaj 300. — Rižarna: skupno s 40 ženskami 170. Med tem številom je 15 Italijanov iz kraljestva. — Čistilnica petroleja: 200, izvzemši 15, vsi Slovenci. — Tovarna vrvi: 180 Italijanov in le 2 Slovenca. — Špangerjev tehnični zavod irna sedai samo 50 delavcev, po narodnosti mešanih, ker zavod popravljajo, nato se bo v tem zavodu potrebovalo nad 1000 delavcev. — Tovarna mila (Polakova) okrog 50 po narodnosti mešanih delavcev. Vidi se, da imatno v Skednju precejšnje število slovenskega delavstva. Pri tem pa niti nismo všteli zidarjev in drugih, ampak samo tovarniško delavstvo. Delovni čas v plavžih: od 6. zjutraj do 6 zvečer; opoldne eno uro počitka, ki pa ga niso vsi deležni. Nočno delo: od 6 zvečer do 6 zjutraj in sicer brez najmanjšega presledka, torej neprestano 12 ur. Nedeljsko delo pa traja neprestano 18 ur in sicer od 6 v soboto zvečer do 12 v nedeljo opoldne, oziroma od 12 v nedeljo opoldne do 6 v ponedeljek zjutraj. — Rižama: od 6 zjutraj do 6 zvečer; opoldne 1 uro presledka; v tem času pa mora en delavec delati za dva, ker se delo ne ustavlja. Nočno delo pa neprestano od 6 zvečer do 6 zjutraj. — Čistilnica petroleja: od 6 in pol zjutraj do 5 in pol pop.; opoldne eno uro počitka. Nočno delo za kurjače pa od 5.30 pop. do 6.30 zjutraj, torej neprestano 13 ur. Ta delovni čas, zlasti nočni, je v velikem nasprotju z obrtnim redom. — Plače znašajo v teh podjetjih povečini K 3.—, 3.50 in nekoliko naprej! Plače so nizke, delovni čas pa dolg. V vseh omenjenih podjetjih znaša n. pr. nočni delovni čas 12 ur, oziroma 13 ur. Kako so si delodajalci edini v tem! Ta delovni čas pa je tudi največ kriv na tem, da se dogaja v teh tovarnah toliko nesreč. Obrtna oblast teh nezakonitosti vkljub intervencijam organizacije še do danes ni odpravila. Govornik je poudarjal, da slovenskih delavcev ne zatirajo samo kot delavcev, ampak tudi za to, ker so Slovenci. V plavže so pričeli importirati Nemce, ki postajajo vedno bolj oblastni. Na ramah nemških delavcev hočejo sezidati svojo utrdbo, kar je bilo konstatirano tudi na zadnjem občnem zboru »šulferajna«, na katerem je bila izrečena posebna zahvala nemškemu delavstvu, ki da »se v službi za nemško narodno stvar ni balo nikakiii žrtev«. V odboru šulferajna so inženirji in uradniki plavžev. Pritiska se na naše delavce, da zahajajo na njihove veselice in v njihovo gostilno. Za delavce plavžev je ustanovljen konzum, v katerem je nastavljen nemški prodajalec, ki ne razume slovenskega jezika. V tem konzumu so na prodaj samo šulferajnske in siidmarki-ne užigalice. Kolikor terorizem ne pomaga, pa hočejo doseči na drug način. Pred kratkim je prišel iz Štajerskega sin slovenske matere, neki Gati. Bil je sprejet v plavžih za K 3.60 na dan. Ko pa je vstopil v nemško-nacijonalni »Arbeiterve-rein«, katerega duševni oče je nadinženir Neuchold, je dobil kar naenkrat K 6.— na dan, še posebej pa stanovanje z dvema lepima sobama. Tako vabijo naše ljudi na svojo stran. Svetujemo našim delavcem, da se ne dajo premotiti, kajti »Kranjski industrijski družbi« gre samo za to, da s svojim početjem vse delavce podjarmi, nakar bi zavladale še slabše razmere. Nato je prešel poročevalec na ukrep na-mestništvenega svetovalca glede rižarne. Bilo je prošli teden, ko so italijanski listi (v Italiji) pisali, da je avstrijsko ministrstvo na pritožbo vodstva rižarne vsled pritiska italijanske vlade v interesu obstoječe zveze med Avstrijo in Italijo razveljavilo sklep tržaškega namestništvenega Na skrajnem koncu drevoreda je bilo videti, ali pravzaprav, bi bilo morda videti v večerni temi zakrita grajska poslopja. Lascars se je obrnil na to stran in Liseron je stopil za njim. Prišla sta na prostor, kjer je drevored, v katerem sta se nahajala, po načinu po Le Notru zamišljenih in začrtanih francoskih vrtov križal provokatorno drug drevored. Baron je hotel iti dalje, toda Liseron mu je položil roko na ramo. Lascars se je obrnil in vprašal šepetaje: — Kaj hočeš? Liseron se je nagnil z ustmi vse do Las-carsovega ušesa in mu lahno, komaj slišno prišepetal: — Postoj te, gospod, in govorite tiho. Nisva sama. Poglejte tja-Ie in poslušajte. Obenem pa je pokazal v stranski drevored, ki se je križal z glavnim, v katerem sta se nahajala z baronom. Roland je napel ušesa in po par trenutkih se mu je zdelo, kakor da bi slišal neslišen šum lahnih korakov, pod katerimi je tupatam zahreščal pesek in zašumelo velo listje. Z napetim pogledom je strmel v temo in kmalu je bil vsak dvom nemogoč. Mesečni žarek |e posvetil skozi listje na drevju, kakor srebrn trak. Naenkrat ste dve človeški postavi Švignili preko onega slabo razsvetljenega prostora in takoj nato zopet izginili v temi. Vendar pa Je imel baron dovolj časa, da Je mogel razločiti žensko v beli obleki, ki se je dražestno in nežno naslanjala m roko moškega, ki jo ie I' spremljal. Ta moški in ženska sta se neopazno bližala Latcarsu. Petletnica „Dntitva jnposlov. železnlčanblh urađniiou". Blagajnik, asistent Anton Leitgeb je podal svoje poročilo, iz katerega izhaja, da je društvo imelo premoženja K 2942.73. Podporni sklad pa K 1546.91. Jako razveseljivo je, da ima to društvo med vsemi železniškimi organizacijami precentualno najmanj nevplačane članarine. Višji revident Alojzij Knafelc kot računski preglednik Je poročal, da je blagajniško poslovanje v popolnem redu in je predlagal zahvalo in absolutorij. Sprejeto soglasno. Sledil je referat adjunkta Ivana Drži č a iz Zidanegamosta, ki je v temperamentnem govoru slikal vso težko borbo, ki jo morajo biti naši železniški uradniki in uslužbenci proti zistematični gonji od strani nemškega uradništva in železniške uprave. Ali naše uradniStvo se ne plaši tudi najhujšega preganjanja in hoče vztrajati, naj stane, kar hoče, v tej borbi, dokler ne pride naš železniški uradnik na svoji zemlji do svoie pravice. Govornik je — da se ne bo moglo reči, da »o to le izmišljotine ali morda le pavšalna sumničenja — navajal vrsto konkretnih dejstev in dogodkov, ki kričeče ilustrirajo protislovenski zistem, ki divja v zadnje Čase toliko svetovalca, da mora sprejemati rižarna samo avstrijske delavce. Ker avstrijski listi niso ni znali o tem, se nam je stvar zdela čudna in smo se zato o njej na pristojnem mestu informirali, kjer smo dobili pojasnilo, da je vodstvo rižarne predložilo obrtni oblasti prošnjo za razširjanje del in da je obrtna oblast, oziroma namest-ništveni svetnik to dovolil samo pod gotovimi pogoji, med katerimi je tudi ta, da mora rižarna sprejemati na delo samo avstrijske delavce. Zaradi te določbe je vložila tovarna na namestnika princa Hohen-Ioheja rekurz, nato pa je prišel pritisk od strani dunajske vlade, da naj se reši rekurz v smislu želja rižarne. Ta pritisk z Dunaja je namreč povzročila italijanska vlada, ki je morala biti o stvari informirana potoni italijanskega konzulata v Trstu, na katerega se je pač morala obrniti rižarna in nihče drug. Kako naj bi sicer prišla stvar v Italijo? Interesantne so informacije, ki jih je dalo o stvari ravnateljstvo rižarne s tem, da je zatrjevalo, da ima nastavljenih samo par renjikolov in to zaradi tega, ker so tako dobro kvalificirani, da v Avstriji ni mogoče dobiti takih, vsled česar da je bila tovarna tudi prisiljena, da je proti točki o sprejemanju samoavstrijskega delavstva napravila odločen protest. Resnice pa je na tem toliko, da je v tovarni 15 Italijanov iz kraljestva, ki opravljajo delo — izpraznjevanja vreč, so torej čisto navadni težaki, ki ne potrebujejo za to delo nikakih kvalifikacij. Tovarna se je potemtakem v svojem rekur-zu na vlado naravnost lagala. Rekurz rižarne sedaj še ni rešen, a če bo rešen za tovarno ugodno, potem se zna zgoditi, da slovenske delavce, ki so bili zaposleni v rižarni do danes baje z ozirom na vladno stališče, vržejo na cesto in sprejmejo re-njikole. Italijanska javnost, časopisje in ministri pritiskajo na dunajsko vlado, da bi tržaškega namestnika prisilila v to, da ugodno reši rekurz rižarne, proti čemur moramo najodločneje protestirati. Ob koncu svojega govora je govornik predlagal primerne resolucije, ki so bile soglasno sprejete. (Resolucije priobčimo v celoti v jutrišnji številki.) O stvari je nato govoril državni in deželni poslanec dr. Rybar, ki je med drugim tudi dokazoval, da je socijalna demokracija v teh razmerah, ko je slovenski delavec zatiran kot delavec in kot Slovenec, docela nezmožna, da bi branila njegove interese. Boji se zarrleriti na eni strani Nemcem, Ha drugi Italijanom. kar pa našemu delavstvu povzroča veliko škodo. V obrambo interesov slovenskega delavstva je poklicana edino le »Narodna delavska organizacija«. Govornik je tudi ostro prijemal^ onega gospoda, ki je na nekem shodu v Skednju trdil, da je »Nar. del. org.« »odkupljena od strani italijanskega podjetništva. Ta gospod je bil namreč E. Kristan. (Med zborovalci je zavladala velika ogorčenost.) Govornik pravi, če bi N. D. O. ob svoji ustanovitvi res dobila 50.000 K od italijanskih kapitalistov, kakor je to trdil Kristan, bi na dan 1. majnika Italijani ne napadali naših ljudi. Kje je ta logika? Sicer pa bi bilo prav lepo, če bi NDO dobila 50.000 K podpore. Prav bi jej došli in lažje bi se bojevala proti svojim nasprotnikom. Govornik je omenjal tudi postopanje sodrugov pred sodiščem v Milanu, nadalje v tržaškem mestnem svetu v vprašanju šolstva in sploh vse nečednosti, ki so jih do danes socijalni demokraje zagrešili na škodo našega delavstva. Zlasti v teh vprašanjih, o katerih obravnava dnevni red današnjega shoda, proti izpodrivanju našega delavstva, socijalni demokratje ne morejo nič ukreniti, Česar se slovensko delavstvo v polni meri zaveda, vsled česar si išče zaščite v vrstah »Nar. del. org.«. Deželni poslanec Miklavec je izjavil, da je vse škedenjsko prebivalstvo solidarno z »Narodno delavsko organizacijo«. Govoril je nato še delavec Babič, nakar je predsednik zaključil ta res lepi in impozantni protestni shod. — Zborovalci so vsem govornikom burno pritrjevali. Pričakujemo, da bo naša vlada znala upoštevati protest slovenskega delavstva. pri državni, kakor pri južni železnici. Na-daljevaje pa se je govornik obrnil z apelom tudi na Ligo slovanskih železničarjev, katere je pozival, naj tudi v svojem lastnem interesu smatrajo stvari slovenskih železničarjev za svoje. Posebno moramo na kongresu v Krakovu, ki se bo vršil letos v juniju, govoriti o svojem položaju in o svojem trpljenju glasno in iasno, da izve vsa slovanska, pa tudi druga javnost, kako krivično in žaljivo se postopa s slovenskim železniškim uradništvom in usluž-benstvom. Temperamentna in iz globokega užaljenja kipeča izvajanja so napravila najgloblji vtisk in so delovala mestoma senzacijonalno. Zbrani tovariši in gostje so viharno pritrjevali govorniku. Revident južne železnice in predsednik zidanmoške podružnice Ernest V a r g a -z o n je izjavi!, da se hoče baviti nekoliko z razmerami med slovenskim uradništvom samim. Z ostrimi besedami je žigosal omahljivost nekaterih slovenskih uradnikov, ki je obsodbe vredna tembolj, ko se pojavlja v krajih, ki niso tako ogroženi in kjer jim ni treba vzdrževati tako teške borbe. Taka očitanja — češ, da smo pre-radikalni — prihajajo tudi od ljudi, ki se nam odtegujejo, sklicevaje se na svojo strankarsko pripadnost. Temu nasproti pa je govornik konstatira!, da društvo, kadar kdo potrebuje podpore, nikdar ne vprašuje: h kateri stranki pripada dotičnik, samo da je Slovenec! Doslej sem mislil — je naglašal govornik — da so vsi tisti in-famni napadi od nemške strani, Ie posamični pojavi, sedaj pa vidim, da je ta gonja zistematična in odobravana od višje strani. Saj so celo na višjih mestih že padle besede: »Du windischer Hund!« To proti uradnikom, ki so sposobni in vestni! Tudi se je dogodil slučaj, da so nekemu uradniku, ki je prosil za neko postajo, naravnost rekli, da ne dobi, ker je Slovenec! Govornik je zaključil z apelom do mlačne-žev, naj postanejo drugačni in se pridružijo težki borbi. Tudi ta izvajanja je spremljal neprestano viharen aplavz. Višji revident južne železnice Ivan K e j ž a r je spopolnil prejšnja izvajanja glede zistematičnega odrivanja slovenskega železničarstva sploh. Tako je navel, da je načelnik kurilnice v Mariboru sam priznal, da je dobil ukaz, naj ne sprejme nobenega slovenskega delavca, ki bi bil v sorodu ali ožjem prijateljstvu z že nameščenimi delavci!! Pribil je hinavstvo tistih nemških uradnikov, ki so v nemškem uradniškem društvu in obenem tudi v društvu absolviranih srednješolcev na iužni železnici. Ko je šlo za zasedenje mesta načelnika neke postaje na južnem Štajerskem, so oni gospodje v prvem društvu protestirali proti temu, da bi ono mesto dobil uradnik, namenjen po upravi, dočim so v drugem društvu celo rezolvirali za tistega uradnika! To so pač gnjile razmere! In potem še naj bi bili celo slovenski uradniki južne železnice člani ali celo na vodilnih mestih v maturantenverbandu. S kakim hinavstvom se nemški uradniki bojujejo proti slovenskim tovarišem, kaže dejstvo, da je prvi podpredsednik nem-škgea železniškega uradniškega društva (Deutsch osterreichischer Eisenbahnbeam-tenverein) inšpektor južne železnice, Graf na nekem zborovanju v Gradcu, da bi huj-skal nemške uradnike proti slovenskim, trdil, da je na južni železnici samo še 25 odstotkov vsega uradništva Nemcev, a drugi da so vsi Slovenci!! Takih očitnih neresnic se ne sramuje celo višji dostojanstvenik!! Tu vidimo, kdo izziva spore na železnicah, s kakimi sredstvi in v čegavo korist! Iz tega hujskanja nastajajo potem take resolucije, kakor je bila ona občinskega zastopa v Knittelfeldu, ki jo je inspiriral »Reicbsbund deutscher Etsenbahner« in ki je zahteval, naj se na nemškem ozemlju ne sprejema nikakega slovanskega osobja, a kar ga je, naj se ga nemudoma premesti (v isti čas pa silijo Nemci svoje ljudi na slovensko ozemlje). Govornik je zaključil s pripombo, da bomo le zadovoljni, če naših ljudi ne bodo premeščali v tuje kraje — n. pr. na Tirolsko, Zgornje Štajersko — in jih marveč pustili služiti na domači zemlji. Odposlanec društva čeških železniških uradnikov K r č m a f je prinesel, srčno pozdravljen,pozdrave čeških tovarišev, naglašal, da tudi pri njih vladajo podobne razmere, in je zagotovil solidarno postopanje. K besedi se je oglasil — viharno pozdravljen — drž. poslanec dr. R y b a ?, ki je v markantnem govoru izčrpno slikal, zakaj ne more slovenska delegacija tako podpirati teženj železničarjev, kakor bi bilo želeti z ozirom na veliko važnost te stroke za vse narodno življenje. Ta lepi in kremeniti govor priobčimo posebej. Sledili so še razni referati, ki pa so specifično stanovskega pomena in se priobčijo v strokovnem listu. Zborovanje, ki je trajalo od 10 predpoldne do 2 in pol popoldne, je zaključil predsednik C e r ni g o j z nado, da današnje zborovanje obrodi dobrega sadu za slovensko železničarstvo. Predno zaključimo, moramo posebno naglasiti en moment: iz izvajanj vseh govornikov ]e odzvanjalo najgloblje ogorčenje in najostrejši protesti proti infamiji, ki je v tem, da nemški uradniki denuncirajo slovenske kakor anarhiste, iredentiste in državi nevarne elemente I bo vaje armadni nadzornik v Sarajevem. fcm. Potiorek. Vaje bodo trajale od 24. pa do 27. junija. Prestolonaslednik bo nastanjen v llidžah. Kakšna bo naloga teh vaj, to se pravi, kaka jim bo vodilna mfsel, se more Ie naslučevati. Vendar pa bi se dalo zaključevati z ozirom na mirovno razmestitev sodelujočih čet in pa na ozemlje, v katerem se bodo vršile vaje, da naj bi vaje predstavljale slučaj napada s srbske in črnogorske strani. Avstrijske čete, ki bi bile že odbile srbski naskok, naj bi odbile še nameravani črnogorski pohod proti Sa-rajevemu. Trento—Trieste. V nedeljo se je vršil v Milanu kongres znane zveze Trento -Trieste, ki ima, kot smo že večkrat povedali namen, da spravlja v Trst laške delavce, ki naj izpodrinejo slovenske domače delavce v Trstu in v okolici. Na tem kongresu se je veliko govorilo o tržaških razmerah, o invaziji italijanskega delavstva i. t. d. Med drugim je bila sprejeta tudi resolucija, ki pravi, da zveza nima namena vojaško podjarmiti kako ozemlje (?) marveč da hoče le varovati italijansko narodnost in to s pametno politiko. Srbska skrb za narodno zdravstvo. — Država je dovolila družbi za narodno zdrav stvo letos 5000 din. za njene dosedanje namene in 2000 dinarjev za ustanovitev in za vzdrževanje kurzov za gospodinje. Družba je vzdrževala do sedaj take kurze v starem ozemlju, sedaj pa jih bo ustanovila tudi novo pridobljenem ozemlju. Pohujšanje v šoli. Nebroj slučajev se je že pripetilo, ki so prišli na dan, še več pa, o katerih javnost ni izvedela, da so razni patri in kateheti zlorabljali nedolžno deco v šoli in uganjali z njo stvari, o katerih je težko pisati. Večinoma so bili to mladi kaplani ali patri ali vsaj ljudje v srednji starosti, V okolici sv. Hipolita pa se je pripetil slučaj, ki nam kaže, da otroci v šoli pred človekom, ki ima to grdo lastnost, niso varni, tudi če je dotičnik že siv in skoro več kot z eno nogo v grobu. V neki bližnji fari so namreč nenadoma suspendirali župnika Walterja K., ki je star že 76 let. Vsled ovadbe soproge nekega železničarja, ki pa je ovadila zadevo namesto pri sodišču, pri dekanu pri sv. Hipolitu, se je namreč dognalo, da je župnik kot katehet uganjal nečistost s hčerko ovaditeljice in še z več drugimi deklicami. Cela zadeva se je poravnala mirnim potom na ta način, da so poslali patra nemudoma v samostan Gott\veig. Dnevne vesti. Veliki manevri v Bosni in Hercegovini. Proti koncu meseca junija se bodo vršile v Bosni in Hercegovini večje vaje za čete 15. in 16. armadnega zbora in dubrovniš-kega domobranskega okrožja. Tem vajam bo prisostvoval tudi generalni nadzornik vseskupne oborožene sile, prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, vodil pa DomaČe mil Socijalna demokracija in naš narodu! boj. »Nova Riječ«, ta glasnik hrvatske nacionalistične omladine, je zašel v polemiko s socijalno-demokratičnim glasilom »SI. Riječ« radi nacionalističnega gibanja na Reki. Socijalno-demokratično glasilo se namreč ne strinja s tem gibanjem in napada »Novo Riječ« Sedaj pa odgovarja ta list čisto na kratko: »Žal nam je. da smo zašli v kolizijo z glasom socijalno demokratične stranke in v tako razmerje napadanja, ali uverjeni srno, da »SI. R.« nima prav, kajti dejstvo je. da današnja so-cijalno-demokratična organizacija na Reki služi raznarodovanju našega tamošnjega elementa. Zato je akcija nacijonalistov popolnoma razumljiva in opravičena in bi morali zagrebški socijalisti ukreniti korake, da se to nenaravno razmerje v socijalno demokratični organizaciji na Reki spremeni!« Mislite si namesto Reke Trst, namesto socijalno demokratične organizacije na Reki našo »jugoslovansko« v Trstu, in na mesto nacijonalistične borbe na Reki našo narodno borbo v Trstu: pa so vam točno označeni vzroki za napetost med našo narodno stranko in jugoslovansko socijalno demokracijo v Trstu! Istotako kakor na Reki je tudi pri nas: tudi naša socijalna demokracija s svojim trdovratnim vstvarjanjem pri svojem internacionalizmu brez vsakega ozira na to, da ji vsa njena najbližja okolica nacionalizira na v italijanskem smislu, s svojim identi ficiranjem nagibov slovenskega in italijanskega nacijonalizma — češ: obojni so enaki, — da-si je razlika bistvena, da-si gre borba na italijanski strani za element, ki je narodno popolnoma nasičen in hoče druge zatirati, dočim se na naši strani bije boj za najelementarneja prava — služi jugoslovanska socijalno-demokratična organizacija v Trstu raznarodovanju našega elementa!! Ne izključujemo, da ne bi bilo v kakem poedincu v naši jugoslovanski tudi narodnega čuta. Ali poedinec ne pomenja nič, ampak smer organizacije je merodavna. Kaj nam koristi to, kar kdo v svojem notranjem čuti, če pa se mora na praktičnem uveljavljenju pokoriti volji stranke?! Tistim činiteljem v jugoslovanski socijalni demokraciji, ki imajo v sebi ljubezni do napredka slovenskega naroda, velja apel »Nove Riječi« ozirom na narodno gibanje na Reki: zastavijo naj svoj vpliv v to, da se nenaravno razmerje v njihovi organizaciji spremeni!! Potem se gotovo spremeni tudi naše razmerje do njih*in ne bo več tolikih nasprotstev med nami in njimi! Cittadini! Prejeli smo: V včerajšnji številki ste — z ozirom na gonjo, ki jo je začel »Piccolo« proti avtomobilski zvezi Trst-Bazovica-Lokev radi slovenskega napisa — postavili »Piccola« pred alternativo: ali se vozijo tudi italijanski cittadini vzlic slovenskemu napisu in ne meneč se za »Piccolovo« jezo, ali pa se vozi toliko slovenskih citadinov, da polnijo voz tudi brez italijanskih!! Prepustili ste »Picco-Iu«, naj izbira med enim in drugim. Hudobni ste bili. Kajti, eno in drugo je za »Piccolo« enako — neprijetno! Meni pa se zdi, da tudi tu bo prava pot — srednja pot med obema alternativama, oziroma, da se V Trstu, do0 20. maja 1914. dogaja tu eno in drugo. Namreč: da se z avtomobilom označene avtomobilne zveze vozijo lepo skupno — ti in oni cittadini ! To pa bo menda za »Piccolo« še najhujše. Kam pa bi prišel sirota, če bi Slovenci in Italijani mirno živeli drug poleg druzega!! To bi ne bilo niti več življenje za »Piccolovo« — botego. Pekovska obrt. Iz pekovskih krogov: Pred leti se je računalo, da se v pekovskih krogih ne ojači več narodna zavest. In vendar je prišlo drugače: tudi med nami se je začelo gibati. Prihaja zavednost in naši obrtniki so se začeli otresati strahu pred sovražniki. Odbijati so začeli napade od strani sovražnika, ki nas je tlačil leta in leta materijalno in narodno. Tudi naši pekovski mojstri se morajo postaviti v naše narodne vrste. Veliko jih je in ne smejo dopuščati, da bi jim v njihovi organizaciji gospodoval drugi. Že z ustanovitvijo naše obrtno-nadaljevalne šole za naše vajence smo napravili korak naprej. Poprej so nam naše vajence raznarodo-val v tuji šoli. Zato jeza v sovražnem taboru, kjer grome proti vsej naši pekovski stroki. Sedaj bi nas hoteli iztisniti, sedaj, ko se je ta stroka učvrstila, sedaj kriče, da tržaški pekje naj bodo !e TržaČani, seveda Italijani! Tako je grome! tudi naš dobri znanec iz Komna, sodrug Kermol, na njihovem shodu. Ne boste, ne! Mi si bomo preskrbljali slovenske vajence in ni-kdo nam ne bo usiljeval renjikolskih! Tudi pomočnike so že začeli vlačiti od onkraj velike luže, da bi jih utihotapljali tudi slovenskim mojstrom! Zato naj bodo ti poslednji previdni in odločni! Iz naših vajencev naj vzgajajo dobre delavce in iz teh dobre mojstre! Nič strahu! Ta obrt je naša specijaliteta, da nam ne morejo blizu. Samo zavedni in energični moramo biti, da se nam ne zgodi več, kakor se je letos na volitvah v zadrugi, ko bi bili nekateri naši nezavedneži kmalo provzročili naš poraz. Poživljamo tovariše, naj v vsakem slučaju postopajo sporazumno z drugimi in naj pri naših zanesljivih iščejo informacij ! _ Laški banditski napad na slovenske dijake. Včeraj popoldne so dijaki slovenske trgovske šole v ulici Stadion št. 21, kakor običajno, nekoliko pred 3 uro začeli posamezno prihajati v šolo. Eden prvih, ki je prišel v šolo, je bil 21Ietni Anton Furlan, doma iz Gabrovice, in tam stanujoč v hiši št. 27. Ko je Furlan prišel v vežo hiše, v kateri se nahaja slovenska trgovska šola, ga je neki približno 201etni mladenič napadel, mu dal najprej klofuto in ga potem še udaril s pestjo. Ker se Furlan ni hotel pretepati, je pobegnil po stopnjicah, a oni njegov napadalec je zdirjal za njim. Prišli so pa nato še drugi slovenski dijaki, katerih se je napadalec ustrašil ter pobegnil. Malo pozneje, in sicer ob 2.45 je pa lbletni dijak iste trgovske šole Vekoslav Martelanc, doma iz Barkovelj hšt. 723, zavil iz ulice delle Acque na ulico Stadion, hoteč v šolo. In tam na rečenem vogalu so mu stopili nasproti trije individui in mu zavpili v obraz: »Maledetti (prokleti ščavi!« — Martelanc je one tri junake pogledal ostro v obraz, a nato ga je eden onih treh vprašal, če je tudi on »Ščavo«, nakar je Martelanc potrdil, rekši: »Da, jaz sem Slovenec!« Na ta njegov odgovor so pa vsi trije — prosimo: trije proti enemu, in sicer 18!etnemu mladeniču! — planili proti njemu. Na srečo je pa prišel slučajno tam mimo neki slovenski delavec, za katerega ime se pa ni izvedelo, in ta se je potegnil za dijaka. Kakor hitro so uvideli, da jima preti trda slovenska delavska pest, je pa onim trem junakom vsa korajža zlezla v pete, kjer je tako silovito učinkovala, da so jo — kakor bi jih nesla najhujša burja — pocedili proti svoji slavnoznani trdnjavi: proti kavarni »Ai volti di Chiozza«. Oni slovenski delavec je nato šel svojo pot, a dijak Martelanc jo je vdrl za svojimi napadalci proti rečeni kavarni: med potjo se mu je še pridružil dijak prvega razreda iste trgovske šole, Zetko. Ko so pa bežeči napadalci dospeli tja, kjer so mislili, da so na varnem, namreč do imenovane kavarne, sta se dva od njih ustavila in ko je Martelanc prihitel za njima, ga je eden njiju začel mlatiti s pestmi. Priskočila sta pa nato dva redarja, ki sta aretirala oba napadalca ter ju odvedla na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci. Tam sta aretranca povedala, kdo da sta: oni, ki je Martelanca bil s pestmi je 21 letni mesar Brunon Mazzutti, stanujoč v ulici Carducci št. 34, njegov tovariš je pa 201etni mehanik Oktavij Semu-lič (puro sangue latino), stanujoč v ulici V. Scussa št. 3. Ko je bil pozneje pozvan na policijo dijak Anton Furlan, ki je bil prvi napaden v veži hiše, v kateri se nahaja šola, je v mesarju Mazzuttiju prepoznal svojega napadalca. Oktavij Semuiič je obdolžen le, da je žalil dijake s psovko: »Maledetti ščavi!«, dočim bo moral Mazzutti odgovarjati najmanje radi lahke telesne poškodbe, ker, kakor se nam poroča, je udaril Martelanca s tako silo po ustih, da mu je omajal en zob. Dodatno nam poročajo, da je Mazzutti vdrl za Furlanom v vežo, ga tamkaj pobil na tla in mu pri tem izbil zob, česar menda Furlan v svoji umevni razburjenosti niti povedal ni na policiji. Neki dijak, ki je videl ves prizor, je stekel nemudoma po stražnika. Po dolgem iskanju ga je našel na Acquedottu in mu začel pripovedovati dogodek. Stražnik pa se mu je smejal in vpraševal: »Kaj, kaj?« v italijanskem jeziku Dijak, ki ni znal italijanski, mu je povedal stvar neniški, česar pa stražnik tudi ni razumel. Tako se je zgodilo, da je laški lopov lahko pobegnil iz trgovske šole! Čudno je res, kako morejo nameščati kot stražmke ljudi, ki ne umejo slovenščine, deželnega jezika! Stran III. Po2*r, izbruhnil pofar v sak>gf Sprite gosp. Kari PoUacka v ulici Maseimo & Aa%Ho it 1 Na lice mesta prihiteli gasilci ~ * l znm efefeenc. Fo eno-ogenj pog&ien. Škode, ivarovamino, Je kakih •O konstatirali, da je začelo goreti v ozadju zaloge, kjer je nakopičenih mnogo prazne posode, slame in buteljk raznih efcfeenc. Po eno-urnem delu, je bil ki je pokrita z zavaro 4000 K. Smrtna nesreča na delu. 321etni v ške-denjskih plavžih zaposleni težak Anton Pe-trič je včeraj predpoldne padel z višine 20 metrov ter pri padcu zadobil težke rane po vsem životu. Bil je nemudoma z avtomobilom prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa malo pozneje umrl. Zbesnel mornar. 44letni mornar Matej Paulovich, doma iz Izole fen stanujoč tu v ulici del Solitario št. 42, se je predsnočnjim spri s svojo stanodojalko in je pri tem tako zbesnel, da je začel razbijati pohištvo, posodo, in sploh vse, kar mu je prišlo pod roke. Moral je prihiteti redar, ki je zbesne-leža aretiral in ga od vedel na policijo, drugače bi bil vse razbil. Obsedeni berač. 32Ietni brezposelni pek Ivan Kančič, doma iz Maribora, je predsnočnjim beračil v neki gostilni blizu južnega kolodvora ter je bil zato aretiran in odveden na tamošnji policijski inšpektorat Tam je pa Kančič naravnost zbesnel: razbil je stolico, mizo, svetiljko in sploh vse, kar je mogel doseči. Da so ga ukrotili, so ga morali zvezati na rokah in na nogah. Aretacija. Na Sansovinovem trgu so re-darji predsnočnjim aretirali onega Ivana Ostumija doma iz Barija v Italiji in staoujo-čega v ulici della piccola Fornace št. 2, ki je v nedeljo popoldne, v družbi svojega sodeželana Luka Chiaro ranil zakonska Al-berige in Marijano Tami, sedemnajstletno Lovero in nekega Colto. Aretirani Ostumi trdi, da ni on ranil nikogar, pač pa da je to storil Luka Chiaro, katerega pa policija dosedaj še ni zasledila. Za 11.000 kron dragocenosti ukradenih. Družina Coen stanuje v III. nadstropju hiše št. 5 v ulici delle Acque ter ima stanovanje, sestoječe iz 7 sob. V nedeljo popoldne je šla vsa družina na izprehod ter odidši pravilno zaprla in zaklenila vrata stanovanja. Ko so se pa zvečer ob 7 vrnili domov, so našli vrata stanovanja nasilno odprta, v stanovanju pa vse narobe. Vsi predali vseh omar so bili odprti in perilo in obleka je ležalo vse križem po tleh. Ko so malo pregledali, so konstatirali, da je bilo ukradenih za 11.000 kron dragocenosti, ki so pa bile zavarovane proti tatvini z vlomom. — Policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci je vzel dogodek na zapisnik. Tatvine. V prodajalni tvrdke Oehler je bila predvčerajšnjim aretirana 291etna služkinja Josipina Zeichner, doma iz Koroške in stanujoča v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 15. Misleča, da jo nihče ne vidi, je izmaknila in vtaknila v žep tri ko-vinaste žepne ure v skupni vrednosti 25 K. — V novi prosti luki je bil predvčerajšnjim aretiran 231etni dninar Valentin Va-rič, stanujoč v ulici dei Navali št. 37, ker je v tamošnjem hangarju št. 55 ukradel več kilogramov popra, v skupni vrednosti 9 kron. — Ker je na škodo tvrdke di Lenar-do ukradel 14 kg čebule, je bil aretiran 191etni Ernest Zaler, stanujoč v ulici F. D. Guerazzi št. 6. Umrli so: Prijavljeni dne 19. majnika na mestnem fizikatu: Germek Jole, leto dni, Vrdela št. 534; Turk Irma, poldrugi mesec, ul. V. Stoppani št. 5; Srebot Marij, 20 let, ul. D. Bramante št. 11; Prešan Fioretta, leto dni, ul. Molin a vapore št. 6; Hummel Aleksander, 58 let, šetališče pri Sv. Andreju št 16; Baschiera Ana, 12 let, ul. Giu-liani št. 38. — V mestni bolnišnici dne 15. majnika: Markič Anton. 62 let; Barazzutti Krištof, 37 let; Tonšič Zorko, 7 mesecev; Furlanich Josip, 32 let; Musab ivkarcel, 9 mesecev; Kolhuber Silvij, 2 leti. — V mestni bolnišnici dne 16. t. m.: Krpan Josip, 46 let; Rigutti Adolf, 67 let; Franghin Gabrijel, 30 let; Bortolutti Marija, 45 let; Rothmuller Julij, 36 let. Društvene vesti. Telovadno društvo »Sokol« v Barkov-Ijah priredi v četrtek, dne 21. t. m., pred-poldanski izlet za naraščaj v Bane. Zbirališče na telovadišču ob 8. uri, odhod ob 814 mimo »Rumene hiše«. Vabljeni so tudi Člani in članice in sploh prijatelji društva. Obenem naznanjamo, da je letno te-lovadišče že urejeno in da smo tam že pričeli s telovadbo. Urnik: Člani ob torkih, četrtkih in sobotah ob 8V2 do 9x/k dekliški naraščaj ob sredah in sobotah od 3—4, deški od —5M>. Pričakujemo, da pridejo zdaj k telovadbi tudi oni, ki dozdaj iz raznih razlogov niso pohajali telovadbe v dvorani. Stariši, pošiljajte svoje otroke k »Sokolu«! Cvetični dan ženske CM podružnice se vrši drugo soboto po Binkostih in ne prvo soboto, kakor je bilo prvotno namenjeno. Ker se porabi čisti dohodek za pokritje letošnjega božičničnega primanjkljaja, zato se priporočamo občinstvu, da ne odklanja cvetic. Obenem prosimo tudi naše ženstvo, da nam podari čim več cvetic za ratproda-janje. Občni zbor „Dramatičnega društva* v Trstu se bo vršil v soboto, 23. t. m. ob 8 7» zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma". Dnevni red: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo intendanta, 5. volitev novega odbora, 6. slučajnosti. Odborova seja moške Clril-Metodove podružnice v Trstu se bo vršila danes v sredo, ob 7 zvečer v pisarni dr. Abrama. Ker so na dnevnem redu vafne zadeve se proefo vel gg. odborn&j, da se udelefe te seje. Za petiadvajeattotaico pevskega društva »Mrlja« v ftarkovUah se delalo velike priprave. Na predvečer bo koncert hi obhod po barkovVaaskHi oHcah ob streljanju toplčev, Na dan slavnog ti sfcitraj budnica. Popoldne sprejemanje zunanjih gostov pred »Narodnim domom« in potem skupni odhod na veseHčni prostor, kjer se bo vršila slavnost ob tekmovanju raznih pevskih društev. Zvečer se bodo prižigali krasni umetalni ognji v narodnih barvah. Dan 7. junija 1914. bodi zbirališče našega naroda na slovanskem obrežju v Barko-vljah! _ Narodno delavsko organizacija. Oodbeno društvo NDO priredi v nedeljo dne 24. t m. veliko ljudsko veselico s koncertom petjem in plesom. Ker je narodna godba za slovensko stvar, v Trstu velikega pomena, kar so pokazali tudi naši ljubi sosedje, Id so 1. majnika ravno godbo najbolj napadali, se nadejamo da bo občinstvo to tudi upoštevalo ter se udeležilo veselice v častnem številu. Šentjakobska podružnica NDO naznanja, da priredi 31. t m. veliko veselico. Narodna društva naj se blagovole na to ozirati. Posredovalnica dela NDO išče pekovske pomočnike. Za svetoivanske delavce se bo vršil v kratkem sestanek. Prosimo zaupnike, da se zglase v tej zadevi v naši centrali. Vesti iz Gortibe. »Dnevu« v vednost glede podobe na Sv. Gori. Dosedaj je podana le izjava nadškofijskega ordinarijata, ne pa dokaz, in stoji tedaj izjava proti izjavi. Je sicer mogoče, da uživa nadškofijski ordinarijat večjo verodostojnost, ko starinar Gyra, alj za javnost ni nobena trditev dokazana. Da je pa za dokaz edina pot tožba, mora pa uvideti tudi »Dan« in zato je še vedno vrsta na ordinarijatu ali pa na menihih na Sv. Gori, da vlože tožbo in ne na starinarju. »Pevsko in bralno društvo« v Gorici priredi v nedeljo, dne 24. t. m., izlet v Ajdovščino, kjer bo ob 4.30 popoldne koncert v dvorani g. Fr. Bratine. Spored koncerta je kakor sledi: 1.) Ant. Lajovic: »Na-pitnica«, »Vodica čista«, »Bolest kovač«, mešani zbori. 2.) D. Jenko: »Na moru«, moški zbor. 3.) M. Hubad: Slovenske narodne pesmi: a) »Je pa davi slanca pala«, b) »Luna sije«, c) »Bratci veseli vsi«, d) Ljubca povej«, e) »Škrjanček poje«, mešani zbori. 4.) Ant. Lajovic: »Gozdna sa-mota«, ženski zbor s spremljevanjem glasovir ja. 5.) St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi iz Ohrida in Kosova. — Spored je lep in bogat, zato upamo, da bo obisk koncerta kar najlepši. Pešlzlet II. okrožja Goriške sokolske 2upe v nedeljo se je posrečil v vsakem oziru. Udeležba dobra, nad 40 bratov v kroju, vreme ugodno, tura lepa in razpoloženje najboljše. Dolgo pot iz Gorice na Trnovo, Lokve, Čepovan in Sv. Lucijo, okoli 50 km so Sokoli v hitrem tempu prehodili in ne klanci, ne druge ovire niso zadržale njih hitrega koraka. Izlet je imela pač mlada in čvrsta sokolska četa, ki na na svojem mestu le v telovadnici, temveč tudi v prosti naravi. Vsled falzifikacije potnega lista se je moral zagovarjati neki Turk Ivan pred tukajšnjim sodiščem. Vsled ljubezni je hotel biti mlajši in zato je popravil letnico v potnem listu. Ker ni imel slabega namena, je bil oproščen. ___ Lepo se čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke ln-dustrijalne banke v Ljubljani, s kojim se naročnikom turške srečke obetajo glavni dobitki po 400.0U0 in 200.000 zlatih frankov. Opozarjamo! _ Poslano*) Izjava. Podpisani obžalujem, da sem dne 12. apula t. 1. žalil gosp. Frana Trampuž-a iz Skednja št. 177. Preklicujem kot neresnične vse na njegov naslov izrečene žaljivke, ter se mu zahvaljujem, da je umaknil kazensko ovadbo proti meni. Braniča, dne 17. maja 1914. Fran Kobal, mlajši posestnik v Branici. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. Neugodnosti fflltta olji so odpravljene z „Emulzijo Scotr. Navadno ribje ojje, dasiravno je izborno krepilo, poštene vsled toliko slabih strani, skoraj nerabno Toliko otroci kolikor odrasli ne morejo navadnega ribjega olja vried slabega okusa asimilirati, in to vsled slabila prebavnih lastnosti istega. Vse drug£Če je s uporabo „Emulzija Scott", ki ie tudi ribje olje, aH tako pripravljeno, da se ga z lahkoto prebavi in je pri lem jako okusno. Po prehlajeqjn, v ftasn, ko delajo otroci zobč, ▼ perij odah konvalescence, v slučajih) ko im^jo otroci delikatne, ftibke kosti, in v slučajih slabe slasti nudi „emulzga Scott* izborne usluge. Cena originalni steklenici, ki se dobiva v vseh lekarnah K 2.60. Ako se poAlj« 50 vinanev v znamkah tvrđki .Scott A Bowne G. m. b. H., Dunaj IH„ ker se ob taj priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico esanlzge .Scott" aa poskušajo. IVAM PIIITAR gstMnKsr In miaar je danes po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Zaltrjoča rodbina naznanja to prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v Četrtek 21. t. m. ob 3. uri jop 'ludne iz mestne bolnišnice na pokopališče na Prosek. TR8T-PROSEK dne 19. maja 1914. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. ŽALUJOČA RODBINA. * -5"- Š t*.': m J)urjava Co. Jrsf Piazza Ponterosso 2 Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI po meri. — Elegantno delo. — Cene zmerne, zemstvu. — VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOS Najfinejše reference tu- in v ino-JSTI ZA DAME IN GOSPODE. Potrtim srcem naznanjamo, da je naš preljubij eni sin oziroma brat ANTON SKUPEK P® t. m. o! bolezni v Gospodu zaspaL blagega pokojnika se vrši v sredo 20. 3. uri popoludne iz bolnišnice pri Sv. Mami Magdaleni na pokopališče. TRST, lf. msja 1914 startil, sestra In tovariti. Prodfflaliha ir Ii dragoceiostl G. BUCHER (u drug Drag. Vckjata) Trst £3?l*s®S5 Corso št. 35. Bogati izber zlatan i ne, srebruine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tuai srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroftbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. jiraioraioraiaBSK Nikdar - do letos! Vsled nakupa velikanske partije (8000) možkih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po naoavnih cenah. Moderne možke obleke od E 14 napret „ otroške „ w „ 8 „ „ oblečice za otroke od 3—10 let n „ 3 Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavskih oblek, hlač, spodnjih srajc in drugega penla. Vse po naj zmernejših cenah Alla citta di Trieste Trst, ulica G. Carducci štv. 40. Dr. HORVATH Trsi, Via Niiova št. 22 ordinira sa KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI •dll-1 laS-7. Za bokiins v negah In sklepih osi 11-12 In od 4-5« Ob n««fleljah samo predpoldne. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likćr Blizu in dalo? Vso ga posna, Kdor ga ima I Ima zdravjo doma f Zahtevajte pristni „FLORIAH" Zavračajte ponaredbe! Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo VEKOSLAV PLESNIČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST Rojstvo, življenje m smrt našega Gospoda v fllmn, se bo predstavljalo v Gorio, i kiDB-gMaMii ..Central Bio" od dne 21. do 28. maja. To delo je do danes na tem polju najpo-pelnejSe in se ga si. običnstvu priporoča. Nikdo naj ne zamudi te prilike 1 Ste se že poslužili v čevljarnici ANTONA JAVERNIKA v ulici Farneto št. 33. Sprejemu vsoKovrstna popravila. Zmaga na vsel črti I Tmniarf^ptin_ najbolje kolo monarhije dobiva vedno nove odjemalce. S o S S. N . _ i t <3 = E n IT TJ 3 ° šr (sx 2. rt * N S. s> -1 v> ® o ir. O rf- S O iS ^KQSMOS >g°K0L0 Austrijska tovarna orožja STE9R. Zastopniki: Trst: Rudolf Roti, ul Acquedotto 21 Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija: I. Suligog. Pula: Fran Duda,V. G Carducci 14 D! KORSANO Specijalist za sifiiistične in kožne bolezni J Ima svoj ambulaforij X | v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ♦ = tPalazzo Diana) = + O Za cerkvijo Sv. Antona novega. o Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. BfthiHilA se nabavi ceneje nego v vsaki YUlllolvU drugi zalogi, v prodajal niči pohištva S. Brod, Squero Nuovo 7. I, ob strani poštne palače) — Moderne spalne sobe od K 320.— naprej. — Po dogovoru plačevanje na obroke. Dr. P Dr. PETSCHNIGG TRST. VIA S. CATERINA fTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—7V2 Mirodilnica Ernest Violin, Sv. Ivan štev. 1049 (hiša Oasperčič) čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja i. t. d. — Postrežba točna. Velika zaloga raznovrstnih barv. IVAH de LOREHZO - ANTON FERFILA Z* LOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNKOV Trat, ulica 8an Maurlzio 9. Velika izbera glinastih peči v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica Štedilnikov. — Iabera plošč za stene b. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje m popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvrštuejo to fino. Sprejemajo se naročila tudi na dežel > Stran IV. »EDINOST« U. 107. V Trstu, dne 20. mala 1914. Vesti M Istre. j Voliini shodi v Koštaboni in v Pučah, občina i omnjan. V nedeljo, dne 17. t. in. je imel župrnk-dekan g. Matej S k e r- ( b e c. narodni kandidat za predstoječe volitve v istrski deželni zbor, javna shoda v Koštaboni in v Pučah. Povsod je bila soglasno sprejeta kandidatura gg. Matka MandiOa. Matčja Skerbca in Josipa Valen-tiča. predlagana od »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«. — Pohvaliti je posebno volilce v Pučah. ki so bili j vedno do sedaj v nasprotnem taboru in ki so sedaj z živio-klici in pesmijo »Hej Slovani* zaključili prvi javni slovenski shod v svoii prijazni vasi. 'g* n _ _ _ Kako se živi v carigrajskih harmih. — Tur! in-a preživlja cele dneve na prostem. \ petek zjutraj oživljajo površino Zlatega Roga in Brspora tisočere majhne barčice in čolnički. s katerimi se prevažajo cari-graiske lepotice v svoje priljubljene kraje. Nedaleč od morskega obrežja se nahaja obsežna livada, ki jo obsenCujtjo prastare platane in dzendgo. Po livadi se vije potočić. Kakor bi bila livada posuta s pisanim cvetjem, tako je videti te ženske v ii«ih< ih dolgih svilenih, rumenih, rdečih, zelenih in modrih oblekah. Navadno sede v skupinah in kramljajo med seboj. Ko pride čas zajtrka, prineso služabniki jedila in jiii razpostavijo pred njimi na preproge. K zajutrku pijejo hladno studenčnico. Po zajtrku si privoščajo še slaščic, potem si nažigajo cigarete in gledajo, kako se pripravlja črna kava. Po cele ure potem presanjajo. To enoličnost prekinja le tu-patam kaka ciganka s svojim prerokovani, m. Proti večeru se vračajo potem domov. — Pravijo vsi, ki so videli take prizore, da jih je res lepo pogledati. Starejše ženske so res precej obilne, ker prese-de skoraj vse življenje, ali mlada dekleta so divnega, vitkega sta^a. Najpogosteje se vidi podolgasto oblo lice, prosojno kakor alabaster. visoko obokano čelo, inalo zavit nos in fino zarezana usta s tenkimi ustnicami. Vse so polne sladke melanholije. Plavolase so zelo redke. Mnogo turških žensk si barva lase rdečkastorunieno in znajo si tudi, bolje nego Latinke, barvati obraz. — V Turkih smatrajo za nesrečo, če se poroai deklica. Ce se to dogaja večkrat v družini, potem se vsaj ena deklica oblači po moško, da bi se odvrnila nadaljnja zla usoda. Doma so dečki pravi paše, deklice pa pepelke. Deklice velikokrat odraščajo v haremu brez najmanjše telesne in duševne vzgoje vse do možitve, ko prehajajo v novo sužnost. Islam tudi onemogočuje pravo rodbinsko življenje. V koranu (turškem »sv. pismu«) se pravi, da so si osebe raznega spola nevarne in da je zato potrebno, da se kolikor mogoče malo sestajajo. Ta zapoved tiranizira moža in ženo. Se dandanes je v marsikaterih turških hišah dvojno domače gospodarstvo. In celo »napredni« zakoni trpe pod pritiskom te trde zapovedi. Moderni Turek daje le doma svoji ženi popolno svobodo, v javnosti pa je še vedno zapostavljena. Haremske ženske si navadno nabavljajo z denarjem svojega moža čim največ nakita, da bi ne bile brez imetja, ko bi prišlo do razporoke. V novejših časih daje navadno ženin nevesti večjo svoto, ki pripade potem ženi, če se loči od nje. Na vsak način je življenje turških žen še vedno zelo žalostno. Okrajno Kazensko sodišče. Dogodki dne I. majnika 1.1. pred sodiščem Pred okrajnega sodnika Comela je bil včeraj pozvan 34letni brivec Evgen Vu-sio, ki je rojen v Puli, a iina domovinsko pravico v Makarski. Evgen Vusio ie bil aretiran dne l. tnaj-nika t. I. popoldne v ulici Silvio Pellico. blizu predora pod Montuco. Aretiral ga je redar Anton Budak zato, ker je Vusio. držeč v eni roki ročaj palice, a v drugi palico samo bežal pred nadzornikom policijskih agentov Josipom Bitežnikom, ki je dirjal za njim in vpil: »Ferma. ferma!« (Primi ga. primi ga!) . Nadzornik policijskih agentov Josip B\ težnik je namreč stal poleg malih železnih vratic mestne zastavljalnice v ulici Silvio Pellico in je videl, ko je Vusio. stoječ pred niim, udaril s palico po glavi nekega Slovenca, ki je stal par korakov pred Vusijem. ter ga s palico tako ranil, da je bil takoj krvav. Ranjeni Slovenec je bi! Josip Zbogar, doma iz Panjšice. Obtoženi Vusio je včeraj povedal sledeče: Stal sem na tratoarju v ulici Silvio Pellico, ko so redarji doli po stopnjicah prignali nekega človeka, ki je bil krvav. Zbogar. ki je stal blizu mene, je nato z zasinehom rekel: »Ah, bruto porko, te ga čapa1 Marš in prežon!« (Rj. grda svinja, si iih ii dobil! Marš v zapore!) Tedaj ini ie pa fxi ogorčenja zavrela kri in sem ga uiaril s palico. Zbogar ni bil v izprevodu Slovencev, temveč je stal med gledalci. Na vprašanje svoiega branitelja, dr. Paugrazija. kdo je bil oni okrvavljeni človek, ki so ga redarji tirali s seboj in katerega je Zbogar zasmehoval, je Vusio povedal, da je bil to oni Antonio Miazzi, glede katerega je bilo toliko vpitja po laških časopisih. Obtoženec je tudi prizna!, da je takoj zbežal, ko je udaril Zbogarja. Sodu:!; je dal nato prinesti palico — corpus delieti —. Palica sama na sebi ni težka. -» nje ročai. ki je pa snet ž nje, je iz kovine. Na vprašanje funkcionarja dr/avnega pravdništva. kani jt; nameril udarec, je obtoženec rekel, da nc ve. oziroma, da sploh ni meril nikamor . Priča Josip Bitežnik, nadzornik policijskih agentov, je povedal sledeče: Prišel sem iznad predora po desnih stopnjicah v ulico Silvio Pellico ter sem se ustavil za hip blizu železnih vratic mestne zastavljalnice. Tam sem videl par korakov daleč dva človeka, ki sta stala drug za drugim. Naenkrat je oni, ki je bil zadej, udaril s palico po glavi onega, ki je stal pred njim. Jaz sem takoj začel vpiti: »Ferma, ferma!« in sem zdirjal za njim. Na drugi strani ulice je redar Budak aretiral bežečega Vusija. Vusio je imel v eni roki palico, a v drugi njen ročaj. Meni se zdi, da je Zbogarja udaril z debelim koncem palice, vendar pa tega nisem prav videl: videl sem pa, da je nameril udarec proti glavi. Ko ie sodnik povedal priči, da obtoženec trdi, da je Zbogar rekel »Bruto porko, te ga čapa! Marš in prežon!«, ko so tirali mimo A^iazzija, je priča rekel, da ni slišal teh besed; sicer je pa Vusio udaril Zbogarja, ko je bil Miazzi že 20 do 25 korakov daleč. Redar Anton Budak, je povedal le. da je aretiral Vusija, ker ga je videl bežati pred nadzornikom Bitežnikom, ki je vpil Ferma, ferma!« Ni videl dogodka. Oškodovani Anton Zbogar se je pridružil postopanju proti obtožencu, kakor civilna stranka. Na razpravi ga je zastopal dr. Josip Mandič. Ko ga je sodnik pozval, da ga zasliši kakor pričo, ga je najprej vprašal: — La parla italian? (Govorite laški?) — Ne, gospod sodnik! Govorim samo slovenski. — Kje ste v službi? — Pri gospe Eisnerjevi. — No, Če ste pri gospe Eisnerjevi, znate gotovo, če ne laški, pa vsaj nemški. — Znam malo nemški; a hočem govoriti slovenski. Dr. Mandič: — Pa saj obtoženčev branitelj, dr. Pangrazi, zna prav dobro slovenski. Dr. Pangrazi (v laškem jeziku): — Jaz ne znam niti besedice slovenski in zahtevam, da se razprava vrši v laškem jeziku. (Culi smo že neštetokrat govoriti dr. Pangrazija prav dobro slovenski. — Prip. ured.) Sodnik je toliko prigovarjal priči Zbo-garju, da se je ta slednjič vdal in pričel govoriti laški. Vendar si je pa vedno pomagal s slovenskim jezikom. Povedal je pa sledeče: Bil sem namenjen k Sv. Jakobu. Šel sem sam, ne da bi se udeležil skupnega izprevoda. Blizu predora v ulici Silvio Pellico sem našel gospoda Josipa Ume-ka, s katerim sva dobra znanca. Spregovorila sva skupaj par besed, nakar mi je povedal, da gre na Montebello. Nato sva se pozdravila in jaz sem še zavpil za njim: > Na zdravje, gospod Umek!« Nato sem obstal na robu trotoarja in gledal mimoidoče ljudi. — Izprevod je bil že odšel mimo in ni bilo več zmešnjav. Ko sem tako stal komaj par trenutkov, sem segel z roko v žep po cigareto in se malo obrnil proti Goldonijevem trgu: V tistem hipu sem bil udarjen. Na vprašanje, če je videl, ko so redarji si rali tam mimo nekega okrvavljenega človeka, je rekel, da je to videl, a ni videl, da bi bil oni človek okrvavljen. Sicer je pa bilo to precej časa prej, nego je bil udarjen. Ko ga je sodnik vprašal, če je res izgovoril one besede, ki mu jih pripisuje ob-• oženec, namreč: »Bruto porko, te ga čapa!! Marš in prežon!«, je priča Zbogar to najodločneje tajil: »To ni res — je rekel- — Teh besed jaz nisem izgovoril! Kako naj bi bil rekel te besede, ko niti nisem vedel, če je oni, ki ga redarji tirajo s seboj, Lah, Nemec ali Slovenec!« Rekel je, da je pripravljen priseči, da ni izgovoril teh besed. Sodnik si je nato ogledal znamenje udarca, ki se Zbogar ju še jako pozna, tik levega očesa, in pripomnil: — No. to je bil pa že lep udarec! Oškodovani Zbogar je na tozadevno v prašanje izjavil, da zahteva 200 kron za prestane bolečine in 40 kron za zdravniško oskrbo. Rekel je, da skoraj celih 14 Jui ni mogel popolnoma opravljati svojih poslov, da pa zato ne zahteva nikake odškodnine, ker mu gospa Eisnerjeva za to nič ne odtrga na plači. Branitelj dr. Pangrazi je na to predlagal, naj se zaslišita kakor priči Mario Bor-toluzzi in Antonio Miazzi, ki bosta lahko potrdila, da je oškodovani Zbogar res izrekel one besede in da ga je Vusio le radi tega udaril. Predlagal je tudi, naj se zasli- ita gospa Eisnerjeva in njen sin, ki bosta povedala, da je oškodovanec že naslednji dan delal in da ni bil vsled udarca niti eno uro v postelji. Funkcijonar državnega pravdništva je na izjavil, da se protivi tem predlogom. ker je zaslišanje predlaganih prič popolnoma brez pomena. Sodnik je nato proglasil sklep, s katerim je odklonil braniteljeve predloge. Utemeljeval je pa to odklonitev z razlogom, da ni obtoženec dne 2. majnika t. 1., ko je bil zaslišan na policiji nič omenil, da bi bil oškodovanec izrekel one besede, in ker ni niti zinil o predlaganih dveh pričah. Obenem je odklonil tudi zaslišanje gospe Eisnerjeve in njenega sina, ker zadostuje zdravniško izvestje, ki je bilo prečitano na razpravi. Po izvajanjih funkcionarja državnega pravdništva, zastopnika civilne stranke dra. Mandića in branitelja dra. Pangrazija — katerega je sodnik tekom obrambnega govora dvakrat pozval na red in mu zagrozil z globo — je sodnik obsodil Ev-gena Vusia na 5 dni strogega zapora in na povračilo sodnih troškov, dočiin je napotil civilno stranko za njene zahteve na redno civilno pot. Radi razžaljenja časti. Pred sodnikom Comelom se je vršila včeraj razprava vsled ovadbe gospe A. G. proti zakonskima Franu in Frančiški Skok iz Rojana št. 4 radi žaljenja. Frančiška Skok je bila obsojena v 30 K globe, oziroma tri dni zapora in 200 K odškodnine, Fran Skok pa v 2 dni zapora in plačilo 40 K odvetniških stroškov. Trgovina in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 19. majnika 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.15 pop. Avstrijska renta papir 81.15 avstrijska srebrna renta °1.45. avstrijska kronska renta «*i.95 ogrska kronska renta 30 40, kre-ditke 6 7.56, Anglobanka 33(1.50, Union 576. 0, Liinderbank 491.— Bankverein 510.— drž. žel. 693.50, Lombardi 97.50, alpinke 808 2 \ turške srečke 220. - , Napoleoni 19 16, marke papir 117.66 Iiondon kratko 24.12, Pariz 95.77. Vzdržano. Dunaj, 3.15 pop. Avstr. renta papir 31.50, kre-ditke 607.25, Llovd 58».—. drž. žel. 692.50, Lo- -b*rdi 27 25, alpinke 806.75, turške srečke 220.—. cheques Pariz 95.80. Me.llo. Trst, urad.) Francija 95.65-95.95, Nemčija 117.50 -117.8 ', It. 95.2ii-95.50, London 24.09-24. 5, 20 frankov 19.10 - 19.20. 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.02-24.08. nemški papir 117.50 -117.80, italijanski papir 95.95 - 95.6 , avstr. zlata renta 100.15 100.55, avstrijsKa kronska renta 81.8 '-82.20, ogrska zlata renta 9o.65 - 97 05, ogrska kronska renta 80.3^ 80.70, turške srečke 219 - 222 — diskont za menice do 3 mest cer 3"/4 - 4'///., nad 3 mesece 4»/. - 4 Blagovaa borza. Budimpešta. 19 maj*. Pšenica za april —. - . maj 13.96. oktober 12.34 ; r ž za april —.—, oktober '.»SI ; o v e s za april--, oktober 8 08 ; ko ru z a za maj 7 35, juli 7 56 avgust 7.68 Ponudbe pšenicu povpraševanja ravno tako. Tendenca trdna. Prodaje i0 000 5 do 10 v. višj -. Trst, 19. maj. Kava. Santos good average za rn .^l Tapetarskl In preprosar. mojster DMGOTIK PUC Trst Via Nolh srantfe štev. 38 se priporofa cenj. občinstvu. ATtomobit - Universal Ford 16—20 HP Novi modeli 1913 omnoženo proizvajanj** Znižanje cent 4—5 sadežev K 4800 ; 2 sedežu K 4300. Laadale->> sedežev K 6300. Popolna oprava Capote s stranskimi tsvesami, steklo, pet svetilk, generator ca aceti-;e aki plin, rog, kilomet rski itevnik in hitromer Oene veljajo zrn vose prosto voznice in eolnine ▼ Trst d. ANTON SKERL, sndnitsk iz edenee Trst, Piazza Carlo Gol doni. Telefon 1734. Garage:V*a dei Bacchi x8 Telefon 3947. IetHKintso za vozoike in tudi za privatnike! flloia s in (čeftesfl) ovsa TUST. Vi? fiioEeppe Parini šiv. 14. Točno postrežba. - Cene zmerne. Prodaja na drobno in tisbelo. Hirodiinica in dlšavarnica JOSIP PETORIC Trst: Centrala V. Aaradotfi 19, tel. 23-69 Ptrirnžsia: Via Lazzaretts vecchia št. 12. Via Apiari št h in Via Mrsim (Hoiaa) 2. * Zaloga na debele V. lazzaretto veccbio 32 Mt-dicioalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe (direktni ^voz) iJ^T g^j G U ITI B B^B Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frere-«. Specijaliteta higijeniČDth potrebščin. Dva-najs erica a 1.80, 2.20 in 2.40. ti pošfljatvi tudi v znamkah — 80 sto t. pošijem poštnine prosto 3 uzorce;. — Tajne pošiljatve. Alojz UfrMr Trst, V. G. Vasari 19, Trst Zolosa ftikovlli in hrastovih do$ za vsafcovrstne pođe. s Fran HALI! dipl. krojtč na dunajskim učnan lavodu za prUr.JavanJ., idavclj.nllj.tvatr nam TRST ul. Tor S Piero 4 Podružnica v Nabreiini Krojačnica taloga sukna Obleke po zmernih cena' Solidna, vzorna izvršitev 3 IVAN : TORRESANI TRST, ULICA GIULIA 32, TRST 8 ProcSajafina : 2eleznine in 0 predmetov sa domačo rabo. Obrtni in poljski predmeti po zmernih cenah.:: • 99© Stenice h 0STS uniji na mah mefno sredstvo Mim\ Mirodilnlca Cillia Poste 6 - Campa-nile 19. - Mirodilnlca Skull Piazza Scorcola 6. - Mirodilnica Schussnig V. delle Torri. - Mirodilnica Ursich : : : Barriera. : : : UNETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERMAK U. TUSCHE3 ZOBOZDRAVNIK KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13 II. nad. Opoldne in zvtfer obonement Zelo u in budjejevtiko pivo (brez Uou^MM.la|MBmKaMnja Pjnzza della Caserma). ribiška posojilnica in hranilnica* regiatroveina z dO ruga a omejenim poroitvom Trat, olazra Caserma fttov I. (v lastr ■ palači — «hod po glavnih atopnjioah) hr»nt>nl6nl ffct'jr OO*. Posojil« dajt na Tknjtzbo po 51/,*/. n» menic«, po 6V, os z»«tave in nr «Diortiz*cgo m daljno 4otm po 4ogoT««. Es^rrrptuj« trgovrt« mi milne vbg« l 6m *ndi ni nd in jih obrestuje po 41.°|„ -m Ir vlBfs Ra ttokoil trćrr p« dogovora davak pliftaj* uvod sam. Vlaga m lahko po eno krono doHisM nabiralnike (hranilne pulloe) Telefon ile«. 952 tma varnostno ooiloo (aafe deoosits) zn shrambo vrednoHtnib listin, dokumentov in raznih drugih vrednost*, popoinur.is varno proti vlomu iu požaru, urejeno po najnovejšem načina ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vioo nad IO mlliono«. URADNE (IRC: od 9 do 11 dopoldne in od 3 do O popold^o ■7oi*«eSu|e delavnllr oh u ndn1 TSUflSIfn DPKI f 12 odlikovane slovenske trgovine drot so dosegle doseda] vsepovsod najboljši slsues. lii^uvci. ruu. nancajte Pn nomia tvrdkl ki Vam postreže po konkarenCnlL cenah, »tt J. J. SUBAH, Trsi. Narodnjak Via Vasari 10 Teief. Nr.o 25