Paiinina platana t g«t*ria
«hsv. 182.
V LJUBLJANI, sreda, 9. septembra 1925.
P«saineinn ite vilka Din 1'—
LETO n.
mm DNEVNIK
•Mm j s va»k dan opoldne, ieveeniži nedalg m prašnikov.
IJe#ečna »aročnina: V Ljubljani ** P* požti: Din 20-—, inozemstvo Din 50
neodvisen političen list
URBDNISTVO IS UPBAVNIMVO:
SIMON GREGORČIČBVA ULICA *TSY. «. TBLHJ0K iTEV, KS.
SV***« m *•	—	Ogla« pa tarifa.
EMntatan npHiihnjiTTi naj *• pril«* mamka m odgovor.
IMut |at f«gt&a*a žok. urada stav. 11.633.
„lz naroda za narod."
T. včerajšnjem >Jutru« se spominja 4i> GU'egor Žerjav dvajsetletnice shoda narodno - radikalnega dijaštva v Trstu. Frimiamo radi, da je bil ta shod na-rcžlno-radikalnega dijaštva tako velik« važnosti, da bi se ga z vso pravico morata spomniti slovenska javnost ob njega« dvajsetletnici.
'i'oda v čisto drugem zmislu in v čisto tonu, kakor pa je to storil dr. Gregor Žerjav, ki hoče predstaviti mladina kot nekake izvršitelje idej narodno-radikalne struje. Ravno nasprotno je rosi Mnrodno-radikailla struja je rasla in a« dvigala, dokler jej niso mladini s »vojim delom v javnosti vzeli poleta. In propadla bi že davno pred vojno, da ni-•<f pnužki akademiki dali vsemu gibanja novo vsebino in varovali duh trža-ftaga shoda. Oni so rešili glasilo narodno-radikalne struje >Omladino« gmotno in idejno, oni so z manjšinsko razstavo dokasali delavnost in potrebo narodno-radikalnega dijaštva in oni so z nadaljevanjem prosvetnega dela dokazali tndi to, da narodno-radikalna struja ni prenehala, čeprav so starejšine stopili yf. politično življenje in v stranko, proti kirtort je bila narodno-radikalna struja rassao ustanovljena. Nasledniki tržaške-e«. <tf»od« zato niso mladini, temveč oni, ki' so izdajali >Omladino«, znanstveno knjižnico in ki so obvladali dijaško življenje do izbruha vojne, ki je strla na-rolno-radikalne organizacije.
ffn dejansko, še manj pa idejno so smejo ponašati mladini kot reprezentanti nekdanje narodno-radikalne dija-tk.9 tfruje.
Harodno-radikalna struja je bila protest proti brezplodnemu boju med libe-ndei in klerikalci, bila je protest proti IrRzerstvu in brezvsebinskemu narod-njakaratvu in bila najostrejši protest i*foti partizanstvu. Njeno načelo je bilo, »tora biti dijak izven dnevne politike, njeno geslo je bilo, da sme dijak poenati samo interes naroda in nobenega drugega in njena osnovna misel je, da »ora mladina korakati v eni vrsti r. »tropsko demokracijo in odklanjati vrtkrSno nasilje. Zato je neizogibno •svojila narodno-radikalna struja Masa-rjfcora načela, zato je bila najodločnejši pristaž prave svobodne misli, zato je zaklepala brezpogojno, da se dijaške šti-pandija dele po potrebi prosilca, ne pa pa njegovem mišljenju. Kritičnost, popolna vdanost svobodni in demokratični miflti,. popolna neodvisnost od strankarstva, to so bila glavna načela narodno-radikalne struje in niti po enem teh utei se niso ravnali v javnem življenju Mladini.
•anes ob dvajsetletnici tržaškega shoda vaklika dr. Žerjav, da ogrožata separatizem in klerikalizem našo generacijo. Mislimo, da ni mogoče izreči na-roflno-radikalnemu gibanju bolj nasprotna misli, kakor je ta. Je to fraza, ki je ža tako izrabljena, da ne more izzvati »iti protesta.
In vse drugo delo mladinov. Dijaške štipendije, ki jih deli tajništvo stranke, pereakucije uradništva, prezir demokratična misli, sama dejanja, ki 90 dia-matralno nasprotna nekdanji dijaški narodno-radikalni struji. Resnično! Ce Ih kdo danes ustanavljal med dijaštvom »iifcen pokret, kakor je bil obsežen v narodno-radikalni struji, potem bi ga ■torni ustanoviti proti mladinom in njih metodam. Zakaj geslo narodno-radikalna Stranke je bilo: >Iz naroda za narod.« Raži mladini pa so izpremenili to gedto v »Iz naroda za stranko!«
St. Radič pri Pašiču.
ZELO PRISRČNA KONFERENCA OBEH VODITELJEV JU TRAJALA POLDRUGO URO.
ženeva, 9. septembra. Včeraj ob 15. je krenil Stjepan Radič z avtomobilom v Evian les Bains. Točno ob 16. je stopil St. Radič s svojim spremstvom v hotel Royal, kjer sta ga sprejela šel Pa-šičevega kabineta in še! javne varnosti. Oba sta ga peljala v dvorano hotela. Čez nekoliko časa je prišel tudi g. Pa-šic s svojo soprogo z veselim nasmehom in popolnoma zdravega obraza. Laza Markovič je predstavil Radiča, ki je Pa-šiču krepko stisnil roko in izjavil svoje zadovoljstvo, da ga vidi zdravega in ii-lega.
Pašič je nato pozdravil povrsti tudi ostalo družbo. Gospe so z gospodično Daro, ki je medtem vstopila, sedla v kot salona. Pašič in St. Radič pa s^a takoj pričela konferirati. Pogovor je tekel prisrčno in živahno. Trajal je poldrugo uro. Nato je vsa družba odšla iz hotela. Oba državnika sta bila nenavadno veselo razpoložena. Dr. Markovič jih je skušal fotografirati, toda Pašič mu je odbil, rekoč: »To je reklama«. Vsi navzoči so se zasmejali, k , je Pašič obrnil hrbet, da ne bi fotografski aparat sprejel njegovega lica.
Sam ministrski predsednik Pašič je bil dobro razpoložen. Na vprašanje novinarjev o rezultatu konference je izja-
vil samo: >Vse je dobro«. Vendar »a ja proti svoji navadi spustil v razgovor a novinarji in pustil si je po vrsti predstaviti vse zastopnike listov, ustavivši se zlasti pred Hrvati.
Nato je odšel v svojo sobo, medtem ko so se divile lepoti pokrajine ostala ( gospe na čelu s Pašičevo gospo še na-koliko časa na hotelski terasi.
Na terasi je bilo tudi nekoliko novinarjev, katerim je podal St. Radič o poteku konference sledečo izjavo: G. Pašič mi je razložil zgodovino radikalne stranke. Se nisem cul o poteku radikalke borbe v prvih letih in o herojski zaječarski buni, v kateri je bilo na smrt obsojenih 104 ljudi, 1800 pa jih je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. Nato mi ja g. Pašič pojasnil, kako .je prišlo do kraljevine SHS in razložil mi je ves rastvoj nove politike. Rekel sem, da je sporazum delo Pašičevega državništva in po-stopanja HSS. Avstrija nam je zarobila duše, Turčija pa telo. Tako je končal g. Pašič, je dejal St. Radič.
Ob 19. uri se je'vrnil St Radič z avto-mobilom v svoj hotel v Ženevo. Vsi prisotni so odnesli vtis, da je bil s tem storjen dober korak naprej v raavoju j naša narodne politike.
Zasedanje Zveze narodov.
SESTANEK ST. RADIČA S PAINLE-VfiJEM.
Ženeva, 9. septembra. St. Radič je bil 1 včeraj povabljen na ples, ki so ga prire-* dili v čast letošnjega zasedanja Zveze narodov zastopniki Brazilije. Ples je bil sijajen in je izborno uspel. Prisotni so bili predsednik delegacije In zunanji ministri držav, ki sodelujejo na zasedanju. Od naših delegatov so bili navzoči St. Radič, Markovič, Jovanovič in Avra-movič. St. Radič je bil predstavljen francoskemu ministrskemu predsedniku Painleveju in mu čestital k njegovemu govoru, ki je bil najlepši dokaz veličan-stvenega in konstruktivnega galskega duha. Painleve se je zadržal dalj časa z njim v razgovoru. Razen tega se je Radič seznanil z Duco, Benešem in indijskim Maharadžem. Dalj časa se je razgovarjal tudi s Kalfovom. Ta konferenca je vzbudila obče zanimanje.
DR. NINČIČ IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA RAZOROŽITVENE KOMISIJE.
Ženeva, 9. septembra. Dr. Ninčič je bil izvoljen za predsednika komisije za razorožitev v sedanjem zasedanju Zveze narodov. Kandidaturo sta podpirali zlasti Rumunska in Češkoslovaška. Politični krogi povdarjajo, da je bil za izvolitev dr. Ninčiča tudi bolgarski zuna-! nji minister Kalfov. Iz tega se more | sklepati, da so po likvidaciji zadnjih in-; cidentov med Bolgarsko in našo kralje-} vino odnošaji med obema balkanskima
! -
■	Bil bi čas, da bi se dijaštvo zopet osamosvojilo in nadaljevalo z delom nekdanje narodno-radikalne struje ter obnovilo nekdanji idealizem, ki je bil izražen v geslu: Iz naroda za narod! Samo da je treba danes temu geslu pridati mnogo več socialnega duha, kakor ga je bilo nekoč v njem in še več kritičnosti.
Vsaj ob 25 letnici tržaškega shoda naj bi bilo to delo začeto in mladina bo zopet povračilo naroda.
Kralj v Beogradu.
POLITIČNO ŽIVLJENJE OŽIVLJENO.
Beograd, 9. septembra. Po kraljevem prihodu v Beograd je politično življenja nekoliko oživelo. Vendar pa bo po kraljevem odhodu nastalo zopet zatišje. Nj. Vel. kralj bo v nedeljo odpotoval v južno Srbijo, nato pa v Cetinje, kjer bo prisostvoval svečanostim ob priliki prenosa kosti vladike Njegoša na Lovčen. Kraljevska dvojica bo poselila vsa glavna mesta Dalmacije.
Včeraj je bil sprejet v avdijenco namestnik predsednika vlade Marko Gju-ričič, ki je kralju poročal o situaciji. Pravtako je bil sprejet v avdijenco naš poslanik v Bukarešti g. Čolalc-Antič, ki j« sinoči odpotoval v Ženevo. Popoldna je bil v dvoru tudi poljedelski minister Kosta Miletič, ki je sinoči odpotoval v južno Srbijo. Pričakujejo, da bo danes sprejet v avdijenco minister agrarne reforme Pavle Radič.
državama v fazi dobrega in srčnega prijateljstva.
RAZDELITEV DELA V NAŠI D BUB
GACIJI.
Ženeva, 8. septembra. Danes je bilo razdeljeno delo med posamezne liane naše delegacije. Razdelitev se je izvršila sledeče:
Pravna sekcija, dr. Laz« Markovič, dr. Milorad Stražnicky.
Ekonomska sekcija:	Avramovi* in
Stjepan Radič.
Sekeija sa raiorošitev: dr. Niniič in dr. V. Markovič.
Proračunska sekeija: dr. Milutin Jovanovič.
Sekeija la soeijalna vprašanja: dr. Kr-
njevič, Stjepan Radič in Avramovič.
Politična sekeija:	dr.	Jovanovič, dr.
Stražnickj.
SPORAZUM MED DR. NINČIČEM IN RENDISOM.
Beograd, 9. septembra. Povodom vesti iz Ženeve o sporazumu med dr. Nin-čičem in Rendisom v pogledu raznih spornih vprašanj med Grčijo in našo državo so bile iz Beograda zahtevane detajlne informacije, ki še niso prispele, i Zahteva naše delegacije, da se takoj | pošljejo v Ženevo vsa poročila, ki se na-! našajo na spor med našo državo in Gr-1 ško, potrjuje mišljenje, da se bo v Ženevi razpravljalo o tem vprašanju.
BOLGARSKA PROSI ZA ODPRAVO MEDZAVEZNISKE KONTROLNE KOMISIJE.
Beograd, 9. septembra. Bolgarska se je obrnila na veleposlaniško konferenco s prošnjo, da se ukine vojna kontrola medzavezniške komisije, ker da je Bolgarska izpolnila vse obveze, ki jih predvidela neuillska pogodba. Vzdrževanje te komisije da je zelo drago in zahteva od Bolgarska valika materijalna i»-datka.
ZEMLJORADNIŠKI KONGRES V PRAGI.
VELIKE MANIFESTACIJE K A JUGOSLAVIJO.
Beograd, 9. septembra. Od 5. do 6.
■	t. m. se je vršil v Pragi zemljoradnički kongres. Našo državo so zastopali na i kongresu v imenu HSS Predavec, dalje i 8 člani zemljoradniške stranke in e?
‘ predstavnik kmetijcev. Od strani bolgai : ske emigracije sta bila navzoča Atanasor ; in Obov. Govorila sta Predavec in Stajic | Ob tej priliki je prišlo do velikih mani festacij za našo državo. Pri proslavi spo S mina Stambolijskega Atanasov in Obo\
! nista dobila besede. Prečitana je bila brzojavka bolgarskih zemljoradniških desničarjev iz Sofije Torlakova in Tomova. Do sijajnih manifestacij ra našo državo je prišlo, ko je minister Hodža izjavil, da je bil prvič izvoljen v peštan-ski sabor z glasovi Srbov in Slovakov v Bački.
SOKOLSKA PROSLAVA 1000-LETNICB
HRVATSKEGA KRALJESTVA.
Zagreb, 9. septembra. Včeraj se ja vršilo prvo zborovanje prosvetnih odborov Jugoslovenskega Sokolskega Save-za. Zborovanje je trajalo od 8. do 10.30 in je bilo prisotnih 33 žup. Ob 11. dop. je bila sokolska povorka s 26 prapori, v kateri je bilo zastopanih 36 žup s sta-v rešino br. Eng. Ganglom na čelu. Povorka je krenila na Markov trg in nato v. sabornico, kjer se je vršila svečana proslava tisočletnice hrv. kraljestva. Starosta br. Engelbert Gangl je pozdravil najprej zastopnika Nj. Vel. kralja, divizijskega generala Uzun - Mirkoviča, velikega župana Treščeca in druge. Nato je imel daljši spominski govor. Vse-učiliščni profesor dr. Viktor Novak je imel predavanje o kralju Tomislavu. Na koncu je bila poslana kralju udanostna brzojavka. Slavnost je bila končana ^ narodno in državno himno.
SVEČANA OTVORITEV ŠPORTNE RAZSTAVE V ZAGREBU.
Zagreb, 9. septembra. Včeraj ob 10. je minister trgovine dr. Krajač svečano otvoril zagrebški velesejem. Otvoritvi je prisostvoval tudi armijski general Matič, dalje predstavniki najvišjih vojaških in civilnih oblasti.
j GRAD JANŠKI - HA8K 7 : 2.
Zagreb, 9. septembra. Po zanimivi igri je Gradjanski včeraj porazil Hašk t
7	: S.
f.TWTMM«WjTi
Kmetski praznik na Bledu.
Prejšnji dnevi »o bili deževni in malokdo je pričakoval, da se bo vreme za 8. september tako temeljito spremenilo. In vendar je dež še v pondeljek popoldne nenadoma prenehal in že predvečer je obetal krasen dan. Tako je tudi bilo! Jutro 8. septembra je bilo lepo, kakor si ga more le srce poželeti. Sicer je bilo nekaj hladno, »aj je »vež »neg zapadel po gorenjskih planinah. Toda to ni motilo.
Ljudstvo prihaja.
Že v pondeljek popoldne je odšlo na Gorenjsko mnogo ljudstva, ki je želelo obenem posetiti »lavno romarsko cerkev na Brezjah. A v torek so bili vsi vlaki nabito polni.
Vsi dopoldanski vlaki iz vseh smeri »o pripeljali vedno nove množice, a iz bližnjih krajev so ljudje prihajali peš in na vozovih. Tako se je končno tekom dneva nabralo na Bledu okoli 6000 ljudi.
Mladina zboruje.
Dopoldne se je vršil v dvorani »Zdraviliškega doma« letni kongres »Zveze društev kmetskih fantov in deklet«. Dvorana je bila polna mladine in odličnih gostov. Posebno pozornost je vzbujala kmetska mladina le Bohinjske Bistrice. Prišli so z zeleno za- ; stavo in v slikovitih narodnih nošah. Med , gosti so bili: Nar. poslanci: Karlo Kovačevič, ; predsednik HSS; Trnjar, Šalamon. Pucelj, ! Kelemina in Grandja. Nadalje: inž. Stjepan j Račič, podpredsednik Slovanske Zveze kmet- j ske mladine; Zjrkmund Zalenski, sekretar j iste zveze; Piotr Olevviiski, preds. Zveza poljske kmetske mladine; Milan Djordjerič, j predsednik jugoslovanskega Saveza zemljo- , radničke omladine; Križanič, zastopnik vse- j učiliščnega društva »Matija Gubec« i» Za- , greba. Velikega župana je zastopal g. Ivo . Sancin, šef kmetijskega oddelka.
Zborovanje je otvoril predsednik Zveze j društev kmetskih fantov in deklet g. Blaž, j ki pozdravlja zborovalce, poudarja važnost , kongresa ter predlaga za predsednika kon- ; gresa g. Marinka, zapisnikarja g. štraj- j uarja.	i'
G. Marinko pozdravi redom vse goste in , »poroči, da se je pri njem že javilo odposlan- j stvo občine Bled z županom Kendo, ki pozdravlja kongres in mu želi uspeha. Nato prečita pozdravno pismo ljubljanskega mestnega župnika g. Janka Barle-ta. Njegovo pismo je zbor sprejel z velikim odobrava- : njem.
V imenu poljske kmetske mladine pozdravi zborovalce g. Zalenski, v imenu Saveza zem- j ljoradničke omladine tov. Djordjevič; v imenu Vseslovanske zveze kmetske mladine tov. inž. Račič. Vse govornike je kongres navdušeno pozdravljal.
Sledilo je predavanje g. vseučiLiščnega profesorja dr. Veberja o »Agrarizmu kot svetovnem nazoru«. Izvajal je v bistvu sledeče:
Svetovni nazor je poznanje splošnih zakonov sveta in življenja, predvsem pa življenja, brez katerega tudi ni nikakega razr voja. Mrtva priroda se razvija po zgolj mehanskih principih, splošna bilanca tega razvoja pa je vedno enaka. Samo življenje se razvija v pravem pomenu besede, od nižjih do višjih stopenj; za življenje ne veljajo mehanska načela fizike, temveč razvojna nadela psihologije. Kakor nahajamo življenje na vsakem živem bitju, je vendar višek življenja — človeško življenje, to pa ne življenje poedinca, temveč življenje človeške družbe; saj se Šele v družbi stekajo vse človeške živ-I j enake sile, dočim bi brez družabno-»ocialnih stikov ostal tudi človek malone enak — živali. Torej pa mora svetovni nazoi, ki naj objame najsplošnejše m najvažnejše strani vesoljstva, objeti predvsem človeško družbo in njen razvoj. Ker je za človeško družbo značilno predvsem življenje, je tudi njen razvoj predvsem razvoj človeškega življenja samega. Ta razvoj pomenja neprestano diferencijacijo takozvanih slojev, ki kaže na splošno sledečo sliko: Historični začetek tvori nedvomno zemljedelski sloj v najširšem pomenu besede. Samo iz toga sloja so se mogli diferencirati ostali sloji, kot n. pr. takozvani kulturni, tehnični, komunikativni (n. pr. trgovski) in politični sloj. Historično so torej vsi ostali sloji zgrajeni na zemljedelskem sloju. Kar velja historično, velja tudi statično. Vsi ostali sloji so namreč v tem smislu odvisni sloji, da bi se brez nadaljnjega obstoja zeinljedelskega »loja morali hipno razrušiti. Zemljedelski »loj je v tem smislu historični in statični fundament vsakega kulturnega človeškega razvoja. Iz tega slede samoobsebi sledeča načela agrarizma kot svetovnega naziranja:
1. Agrarizem vidi jedro svetovnega naziranja v socialnem vprašanju ljudstva. ‘2.Agrarizem priznava kulturni razvoj in zahteva etično enakopravnost vseh historično kot nujnih izkazanih slojev. 3. Agrarizem vidi v zemljedelskem sloju fundament človeške družbe in zahteva, da dobi ta sloj oni »talež, ki mu vsled tega po 2. točki gre. (Živahno
odobravanje.)	_____
»O kulturno-prosvetnem programu« ja predaval g. Šifrar, ki izvaja:
Sedanje kulturno-prosvetno stanje na deželi nikakor ni zadovoljivo. Napram stanju prednikov smo vsekakor napredovali, zaostajamo pa še mnogo za najkulturnejšimi evropskimi narodi. Govornik navaja za svoje trditve mnogo zanimivih primerov iz vaškega življenja in prehaja nato na razpravo o tem, » kakimi sredstvi in s kakim delom bi »e moglo stanje podeželana izboljšati, a oso-bito, kako morajo tu sodelovati Društva kmetskih fantov in deklet. Priporoča pre-davanja, poučne tečaje, poučne izlete, knjit-nice, gospodinjstvo itd. (Veliko odobrava-
^ a! Prepeluh govori o »našem gospodartko-»oeialnem programu«.
Njegovo zanimivo predavanje priobčimo
^Kongres je brzojavno pozdravil voditelje agrarnega pokreta: Radiča, Svehlo in Vitoša,
nadalje zvezo zemljedelcev v Sofiji, uakar je g. Sancin zaključil listo govornikov z navdušenim govorom, v katerem opozarja na ne-prijateljo pokreta kmetske mladine in spodbuja k vztrajnemu delu na korist naroda.
Slovanska lipa.
Po kongresu so odšli zborovalci k >»lovan-•ki lipi«, ki je bila zasajena o priliki lanskega kongresa agrarne mladine. Tu »ta zborovalce pozdravila gg. Blaž in Kalan. Slednji opozarja, da je kmetska misel skupna v»em Slovanom in da ta misel Slovane idejno tudi najbolj združuje. Poziva, da delujmo na poglabljanju kmetske misli, ker s tem tudi najbolje delujemo za zbliževanje in vzajemnost vseh slovanskih narodov. II koncu se »pominja mučenikov kmetske misli, Matije Gubca in Stambolijskega.
Živinska in sirarska rasstava.
Kakor vsako leto, so gorenjski živinorejci tudi letošnji kmetski praznik porabili, da pokažejo plodove svoje živinorejske umetnosti. Poedinci so razstavili živino lepe bohinjske (pinegavske) pasme, a sirarske zadruge so razstavile ementalski (bohinjski) sir. Živine, v resnici najlepše, se je razstavilo nad 100 glav. Obiskovalci so občudovali krasno razstavo živine, a po siru so pridno segali.
Zborovanje.
Popoldne se je ljudstvo zbralo na Veslro-vem vrtu, ki je za take prireditve kakor nalašč pripravljen. Na vhodu je pozdravljal sledeči napis: »Naj živi kmetijstvo in delavstvo v slogi!« Ob 2. uri popoldne se je Tifiil od Blejskega doma lep sprevod na zbo-rovalni prostor. Pozornost so vzbujali konjeniki, skupine na vozovih, a posebno skupina Bohinjcev koscev in grabljic.
Zborovanje je otvoril in pozdravil g. Ažman. Prvo poda besedo g. posl, Puclju, ki izvaja sledeče:
Šesti kmetski praznik na Bledu se vrši v znamenju mladinskega pokreta in v znamenju sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, a osobito med Hrvati in Slovenci. Po skoraj 7 letih smo prišli na stališče, ki zagotavlja, da bo država taka, kakoršna mora biti, da bomo lahko živeli. 6 let in pol je trpel boj, a sedaj je ustvarjen aparat, s katerim država more delati.
Bilo je ljudi, ki so oznanjali zmotna načela. Bili so ljudje, ki so trdili, da se da voditi našo državo tudi brez volje enega ali drugega plemena, da bili so ljudje, ki so rekli, da se da državo voditi celo proti volji enega ali drugega plemena. Toda življenje je doslednejše, kakor želje poedincev in je pokazalo, da je tako vodstvo naše države nemogoče. In danes po 6 letih so prišli vsi do prepričanja, da naša država brez sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ni mogoča. Potreben je sporazum in a tem je potrebno tudi popuščanje v gdtovlh Stvareh. Prodrlo je spoznanje, da brez Hrvatov naše države ni in da se brez Hrvatov pri nas ne da vladati. Ce pa je to spoznanje tu, potem iz tega tudi sledi, da mora sporazumu slediti tudi skupno delovanje vseh, ki so za obstoj države potrebni. Tako se je rodu sporazum med Srbi in Hrvati. Vse prejšnje je bilo samo poskušanje, a večletno poskušanje je končno rodilo sporazum, je rodilo današnje stanje.
Kako je s Slovenci vspričo sporazuma med Srbi in Hrvati? Pri zadnjih volitvah so Slovenci odločili tako, da so od 26 poslancev dali 20 poslancev g. Korošcu. To najmočnejšo stranko so Srbi povabili na razgovor radi sporazuma, toda stranka g. Korošca je odgovorila z ne. Tej stranki ni za koristi slovenskega ljudstva, nego za nekaj tretjega. Taka taktika je končno ubila politiko Koroščeve stranke in slovensko ljudstvo po «a- , slugi Koroščeve stranke ni tako zasiopano v državni politiki, kakor bi moralo biti.
Tudi politika SDS je pogrešna. G. Žerjav je šel z g Pribičevičem, to je s tistim, ki je i oznanjal, da s Hrvati ni treba sporazuma, | nego da se jih naj upogne s silo. Toda tudi ta politika se je zlomila. Tako so dane* vrata zaprta, skozi katera je g. Žerjav hotel peljati Slovence v Beograd, kakor so zaprta tudi vratca g. Korošca.
ZSKL se je odločila za politiko sporazuma ' med Srbi, Hrvati in Slovenci. Pridružili smo se Hrvatom in se nam je tako posrečilo odpreti Slovencem nova vrata za trajno sodelovanje v državi. Sedaj je samo vprašanje, ali »e hočete Slovenci nove prilike poslužiti. Ako nočete, vas nihče ne bo silil. Toda n« pozabimo, da je naš lastni interes, da se vprašamo: Ali hočemo razbijati po zaprtih vratih gg. Korošca in Žerjava ali pa hočemo s priznavanjem politike sporazuma med Hrvati in Srbi iskati novih možnosti za zagotovitev svojih pravic. Srbi in Hrvati nam nudijo možnost za sodelovanje. Ako hočete, tedaj sodelujte in s sodelovanjem dobile, ‘kar vam gre. Diktirati svoje volje pa a« morete nikomur. Zato je potrebna pamet. Ako hočete, sedaj je prilika. V politiko so. nobenega ne vleče za ušesa, kakor tudi no v nebesa. Sedaj je prilika, da se popravi marsikateri greh, ki so ga zakrivile stranko gg. Korošca in Žerjava in pod katerim trpi
naše ljudstvo.	.
Ljudje, ki »o » pogrešno politiko Slovencem zatvorili vrata do sodelovanja v državni politiki, govore seveda proti našemu stališču. Oni morajo tako govoriti, ker morejo le na ta način še nekaj časa držati ljudi na svoji strani. Vprašam vas: Ako so se Srbi in Hrvati v ogromni večini sporazumeli, alt more potem kdo biti proti njim močnejši? Ali morejo biti močnejši oni, ki so vsled »voie slabe politike ostali zunaj? Izključeno! Njihovo nastopanje proti politiki sporazuma in proti politiki ZSKL je samo varanje ljudstva! Čimprej pridemo do spoznanja, da jo politika sporazuma pravilna, tempreje pride
rešitev za Slovence.
Vprašal sem nekega odličnega klerikalca, kaj sedaj namerava njihova stranka. >Za
enkrat moramo počakati!« je rekel. Vidite, to je zelo sumljivo. Tisti, ki mora čakati, ne ve, ne kod, ne kam. V politiki pa se mora vedno vedeti, kam se more in mora iti.
Slovenci smo bili vajeni, da se brzojavno mečejo veliki župani, drugi uradniki in učitelji iz služb ali iz enega kraja v drugega. Mi smo tako politiko opustili, ker je ljudstvu na škodo, uradništvu pa tudi. Kdor je brez greha, se ga ne sme preganjati. Toda Slovenci so takoj dejali: Saj ne bo nič, brez moči so! To je napačno. Uradniki imajo priliko, da se poboljšajo. Če pa te prilike ne porabijo, tedaj lahko pride tudi nekaj drugega.
Ne smemo prezreti, da se je že v kratkem ■času sedanje državne politike marsikaj obrnilo na bolje. V vseh finančnih zakonih zadnjih 6 let so naraščali državni izdatki in s tem davki, pri zadnjih dvanajstinah pa se je to že odpravilo. Pri novem proračunu bo še bolje, ltazen tega pridejo razne druge koristi. Spominjam le na znižanje izvoznih carin, na znižanje železniških voznin za ljudi in blago i. dr. Volja je tu, ki hoče delati in popravljati, kar je slabega. Mnogo je dela. Mi hočemo delati, zato nas napadajo. Posebno napadajo mene osebno,- To me ne
boli, boli me pa, ako bi katerega od va* premotili. Toda zaupam v vaš razum i* zato zaupam tudi v našo zmago.
Burno odobravanje je sledilo izvajanjem g. Pudja, na kar je g. župan Kenda pozdravil zborovalce v imenu Bleda. Za njim je ge-voril g. Drago Kovačevič, predsednik poslanskega kluba HSS. Pozdravlja v imena kluba, v imenu g. Radiča in v imenu hrvat-skega seljačkega naroda. Hrvatje in Slovenci so že od nekdaj skupno nastopali. 2* pod Matijem Gubcem so se skupno borili proti gospodskim krivicam. Danes, ke smo v skupni državi, moramo to slogo š» podvojiti. Radikali predstavljajo večino Srbov, HSS večino Hrvatov. Slovenci, pridružite se ZSKL in s tem vam je dana možnost sodelovati v državni politiki. Lepa, nebeško lepa je slovenska zemlja! Borimo se složno, da na tej zemlji nihče ne bo tlačen.
V imenu kmetske mladine je navduiea* pozdravil zborovalce g. inž. Debeljak. 11 a njim je govoril še nar. posl. g. Trnjar, ki ja pozival na boj za Staro Pravdo in žel m*og» odobravanja.
S tem je bilo zborovanje končano in sladila je na lepem Vesterjevem vrtu ljudska veselica.
Politične vesti.
= »Slovenec« je ponatisnil naš poziv na javnost, da nam pošlje dokazni material z ozirom na tožbo dr. Pestotnika in obenem pozval svoje pristaše, da naš poziv uvažujejo. Bodi uredništvu »Slovenca« za njegovo pomoč izrečena na tem mestu naša zahvala.
= HSS in fuzije. Glede fuzije HSS z radikali je izjavil odličen voditelj HSS, da o fuziji ne more biti niti govora. HSS je stopila v stik z radikalno stranko kot najmočnejšo srbsko stranko in prizadevanje HSS gre za tem, da ostanejo Hrvati udruženi okoli HSS. Najbolje da hi sploh bilo, da so vsi Hrvati radičevci, vsi Srbi pa radikali!
(Ta želja pa se bo malo težko izpolnila. Op. ured.). — Fuzija z zemljoradniki pa ni mogoča iz dveh razlogov. 1. Kakor ne bi bilo radičevcem ljubo, da bi se radikali vezali na Hrvatskem poleg HSS še s kako drugo stranko, tako tudi radikalom ne bi bilo po volji, če bi se vezali radičevci z zemljorad-niki. Zato je fuzija izključena. Drug vzrok pa je v tem, ker so zemljoradniki plemensko neopredeljena stranka. Oni hočejo združiti v sebi Srbe, Hrvate in Slovence. S tako stranko pa bi mogla stopiti HSS v stik le, če ne bi bilo v Srbiji nobene druge velike stranko, ker se po mnenju HSS more izvesti sporazum samo med strankami, za katerimi je večina naroda.	.
= Pred sestankom Pašiča z Radičem. Nas poslanik v Bernu Milutin Jovanovič je obiskal te dni Nikolo Pašiča ter dobil od njega vsa navodila za sestanek Pašiča z Radičem. Kakor je izjavil dr. Laza Markovič, je sam PaSič izrazil željo, da se sestane S bt.
Radičem. Sestanek bo za nadaljnji razvoj naše notranje politike odločilne važnosti.
— Otvoritev zasedanja Zveze narodov. \ pondeljek ob 11. uri dopoldne je bilo ofi-cijelno otvorjeno šesto zasedanje Zveze narodov. Otvoritveni govor je imel francoski ministrski predsednik Painleve, ki je v svojem govoru očrtal bilanco dela Zveze narodov in konstatiral, da pridobiva ideja Zveze narodov kljub svetovni krizi vedno več pristašev in da se je izkazala kot dragoceno orodje za ohranitev miru in konsolidacijo Evrope. Velik uspeh je dosegel Painleve, ko ie v svojem govoru apeliral na Nemčijo, da vstopi v Zvezo narodov. S tem je končno precizira.no stališče Francije do Nemčije. Enako je pozval Painleve tudi Zedinjene dr- ; žave Sev. Amerike, da vstopijo v Zvezo narodov. Koncem svojega govora je Painleve naglasil, da ostane Francija zvesta ideji ev- j ropskega miru in Zveze narodov. Po '	» levejevem govoru je bil izbran za predsednika zasedanja' delegat Kanade Danaviand.
— Delo naše delegacije v Ženevi. Naša delegacija je nastanjena v dveh hotelih. V , elegantnejšem, v bližini palače Zveze naro- < dov, so nastanjeni vsi delegati, v drugem pa j strokovnjaki. St. Radiču je dan na razpolago : poseben avtomobil. Naša delegacija je imela , že opetovano sestanke, na katerih-so bila ; podrobno proučena vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja. Tudi je bilo razdeljeno delo po sekcijah. Zadnji konferenci ni p j sostvoval dr. Ninčič, ker se je prehladil m , »o mu zdravniki naložili, da ne zapusti so- i be. Zdravniki so mnenja, da bo dr. Nincic ; ozdravel v dveh dneh. V pondeljek so se naši delegati ponovno sestali, in sicer na stanovanju dr. Ninčiča.
— Balkanski garancijski pakt. Rumunsko časopisje v splošnem odobrava Rendisov predlog balkanskega pakta ter pravi, da bi moral sloneti na sledečih načelih: 1. Uhra-nitev položaja na Balkanu, kakor je bil do- , oežen z mirovnimi pogodbami. 2. Svobodne ožine. Grška bi dala Rumuniji v Solunu svobodno pristanišče. Zbližanje med Grško j in Rumunijo bi bilo začetek balkanskega i
pa=aStresemannova zmaga. Konferenca j pravnikov je dokončala svoje delo m dose- . žen je bil sporazum v vseh točkah, ra?Ye” eni: zavezniki ne soglašajo s tem, da bi - • rala vsa sporna vprašanja reševati Zveza n - ; rodov. Ni dvoma, da bo tudi v tej zade j najdena za obe strani zadovoljiva formula in zato smemo reči, da je med Nemčijo in zavezniškimi velesilami dosežen popoln sporazum. To pa se pravi, da so zavezniki pristali glede vzhodnih mej na nemško stališče. Kakor so bili Nemci liberalni glede koncesij ta zapadno fronto in pristali na vse franco-sko-belgijske zahteve, tako pa je trdovratno : donel njih klic: svoboda na vzhodu. In n« londonski pravniški konferenci je bila p znana temu klicu veljavnost. Da 1®,.. pristala Velika Britanija, je P™«6! 1£ vo. Velika Britanija polaga vso vafaost na to, da se Nemčija ne združi z Rusijo, da ne ustvari rusko-nemSke zveze,	£
postati usodna za britansko gospodstvo v Aziji. Sovjeti so to britansko politiko tudi dobro razumeli in kot protest na nemško udeležbo pri garancijskem paktu pretrgali trgovinska pogajanja z Nemčijo. Manj jasno je na videz stališče Francije, toda tudi ona ni mogla ravnati drugače. Vsled slabih financ ne more Francija bili v večnem nasprotju z Ameriko in Veliko Britanijo. Tudi nima za Francijo pravega zmisla, da bi »tiradi Češkoslovaške in Poljske bila v vežni vojni pripravljenosti zaradi Nemčije. Važno vlogo pa igrajo tudi gospodarski interesi. Glavni odjemalec francoske industrije in kmetijstva je Anglija. Če bi bila Francija v nasprotju z Anglijo, potem bi Nemčija » lahkoto izpodrinila Francijo na angleške«* trgu. Poleg tega ima Francija danes toliko posla v svojih kolonijah, da res ne mor« posvečati iste pažnje evropskim dogodkom ko dosedaj. Iz vseh teh vzrokov je Francija morala popustiti in svetovati Poljski in Češkoslovaški, da skleneta poseben garancijski pakt z Nemčijo. Da to ne bo šlo bre» žrtev, je jasno. Jasno pa je tudi to, da ni niti gotovo, če bodo žrtve trajno pomagale. Posledica londonske konference je torej: romanski in germanski svet se je pomiril, ostalo pa je odprto vprašanje vzhodnih mej, kjer se zadeva germanski svet ob slovanskega. Ali naj bo to začetek velikanskega boja med Germani in Sloveni? Ali je londonska pravniška konferenca vžgala iskro za novo vojno? Na ta vprašanja bo odgovorila bo-
doŽnoet in morda preje, kakor bi mi to &i-
leli.
— Atentat na carja Borisa. Berlinska
»Tribuna« javlja, da je bil na carja BortM pripravljen atentat. Ker ni hotel Boris pomilostiti 30 na smrt obsojenih zemljorami-kov, »o zemljoradniki podkupili njegovoga kuharja, da zastrupi jed, namenjeno aa Mirja Borisa. Kuhar je to tudi storil. Slniaj ga je hotel, da atentat ni uspel. Kuhar je pobegnil. — Vest o nameravanem atentat* j« vzbudila v Sofiji veliko vznemirjenje, obisti še, ker sprejema Boris dnevno grozil** pisma.
Maroko. Rifani so v zadnjem ŽafB gli-Seli s protiofenzivo proti francoskim žetam. Protiofenziva pa ni uspela. — Angleški liski
poročajo, da je ponudil Abd-el-Krim §p«»-cem mir na podlagi pogojev, ki so jih svojo-časno stavili njemu Francozi in Španci. P,i-mo de Rifera pa je njegovo ponudbo odbil. — Španci so poslali v Maroko novih lOJOk mož.	. .
= Vest o uboju vojvode Brla se potrjuj«-Bil je ubit v čustendilu, kmalu po sestan« macedonske organizacije v Džumaji. Jova* Brlo je bil najpodlejši, najkrvoločnejši, *aj-bolj pokvarjen in najbolj strahopetni komita, kar jih je sploh bilo. Do svojega JO l«t» je bil pastir, tedaj so ga stariši vsled »Jugovih zločinov izročili turški oblasti. Brl« je nato pobegnil in oropal par turških trgovcev. Postal je navaden ropar. Nekaj lot kasneje je stopil v komitsko četo Cučkova. Iz čete pa je bil kmalu zapoden, ker jo posiljeval krščanska dekleta. Nato je vstopil v četo Aleksandra Todorova in postal potem, ko je postal Todorov okrajni vojvoda, vojvoda čete. Bil je eden prvih zaupnikov Todorova. Leta 1914 je prišel v štip, izvršil voš lopovščin in nato pobegnil na Bolgarsko. Kot orožniški starešina se je_ 1. 1915 povrnil v Štip in ropal, moril in posiljeval broa kao-ni. Tako je v bolnici pri Lubotini poklal 90 srbskih ranjencev. L. 1918 je zopet pobegnil na Bolgarsko in bil zvest oproda Todorova. Uganjal je največje zločine. Ubijal kmete, posiljeval dekleta in določil, da *o mu kmetje vedno morali pripraviti pav do-klet, kadar je prišel v njihovo vas. Kradel je denar in si nato kupil več milijonov vredno hišo v Čustendilu. V bojih je bil bojazljivec. Vedno v zadnjih vrstah **.. koj na begu, če je bila nevarnost. ® J zato ime »kokoševna« (kukavica)- , se polagoma dovršuje tragedk komitašev in voditelji se medsebojno pobijajo. Kdo pride sedaj «a vrsl0/
■/Ni* ANJE POTNIŠKIH KART ZA M* /NIZANJ*- ČETRTINO.
Železniški minister je izdal nalog, o katerim se zniža cena železniških kart na vso« progah in za vse razrede potniških, brzih i« mešanih vlakov za 25 odstotkov.
Javnost toplo pozdravlja sklep iele*nišk«H ga ministra in dostavlja: Skrajni finančni minister naj se zgane ter zmla malo davke, ker tudi pri davkih se mon» po-anati večja vrednost dinarja.
I
iinevsts' vesti.
V. LJUBLJANSKI VELESEJEM.
ZADNJA DVA DNEVA.
Deževno vreme v pondeljek dopoldne je aakrivilo, da je bil obisk velesejma nekoliko manjši kakor druge dni, vendar pa je prišlo na velesejem 6000 ljudi. Dopoldne je bilo sklenjenih Se več večjih kupčij, popoldne pa so se že pričeli razprodajati vzorci, kar se je nadaljevato tudi ves včerajšnji dan, na eni strani v zadovoljstvo razstavljalcev, ki jim ne bo treba voziti vsega blaga nazaj, na drugi strani pa tudi kupcev, ki jih vabijo smerne cene.
Velesejem so v pondeljek posetili gosti iz vseh krajev države ter iz inozemstva. Od slednjih je bilo največ italijanskih državljanov. Poleg tega je v pondeljek posetilo velesejem šest šol. Dalje tajnik Industrijske centrale v Beogradu Blaškovič.
Včeraj je bil zadnji dan velesejma in umevno je, da so ta dan izkoristili še vsi oni, ki si dosedaj velesejma niso mogli ali niso hoteli ogledati, ker so čakali na zadnji dan, da si obenem lahko kaj nakupijo. Kupčija je šla dobro ves dan in prodanih je bilo mnogo vzorcev. Cene so bile zmerne.
Z včerajšnjim dnem je bil velesejem ta-ključen. Iz dosedanjih podatkov lahko rečemo, da je bil njegov uspeh z ozirom na današnje razmere zadovoljiv. Natančnejše podatke priobčimo v eni prihodnjih številk.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE LJUBLJANSKEGA SOKOLA.
Včeraj dopoldne ob 11. uri se je vršilo v društveni čitalnici v Narodnem domu slavnostno zborovanje Ljubljanskega Sokola t proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva. Zborovanje je otvoril in vodil br. Kajzelj, ki je uvodoma pozdravil navzoče člane in za-atoojjke ljubljanskih dnevnikov, nakar je prefiital daljše zgodovinsko poročilo dr. Ernesta Turka o postanku in razvoju prvega hrvatskega kraljestva m Tomislava, ki ga pa radi skromnega prostora danes ne moremo priobčiti. Po nalogu Jugoslovenskega sokolskega saveza so se vršila včeraj v vsej državi enaka slavnostna zborovanja vseh ■društev Jugoslovenskega Sokola. Te dni zboruje v Zagrebu JSS, čegar zborovanja se udelžujejo zastopniki vseh sokolskih žup in pravtako tudi zastopniki civilnih in voja-Jkih oblasti.
Udeležba včerajšnjega zborovanja je bila sicer precej skromna, kar pa opravičuje dejstvo, da je precej članstva odsotnega radi sokolskih prireditev v Zagrebu in župnega zleta v Grosupljem. Z zborovanja je bila odposlana v Zagreb sledeča pozdravna brzojavka: »Ljubljanski Sokol kot matično društvo pošilja s svojega današnjega zborovanja vsem zborovalcem, zbranim v kraljevem Zagrebu ob proslavi tisočletnice ustanovitve hrvatskega kraljestva iskrene brat-tke pozdrave. V duhu med Vami. Zdravo!«
-	XXXVI. REDNA VELIKA SKUPŠČINA
»Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« se
vrši v nedeljo, dne 13. septembra 1925, ob pol 11. uri dopoldne v Brežicah, v veliki dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo.
8	Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nad-zomištva. 5. Volitev članov v družbeno- vodstvo (4 članov1). 6. Volitev nadzomištva (5 članov2). 7. Volitev razsodništva (5 članov*). 8. Sprememba družbenih pravil. 9. Proračun »a 1. 1926. 10. Slučajnosti. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, dne 30. avgusta 1925. — ‘) Vodstveni člani so bili gg.: Andr. Senekovič, dr. Ernest Dereani, Aleks. Hudovernik, Fran Jamšek, Avg. Ludvik, Janko Mačkovšek, Ana Podkrajškova, Viktor Rohrmann, Mihaela Šegova, Franja dr. Tavčarjeva, dr. Fr. Vodopivec in dr. Fr. Voglar. — Letos izstopijo gg.: dr. Ernest reani, Janko Mačkovšek, dr. Fr. Vodopivec in dr. Fr. Voglar. S)V nadzorstvu so bili gg.: dr. Janko Kersnik, Matko Kante, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Alojzij Virb-aik. ) V razsodišču so bili gg.: ^atJija Ma_ rinček, umrli dr. Fran Rosina, Fran Pahernik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karol Triller
SKRBITE ZA OBRTNO ŠOLSTVO V SLOVENIJI.
Pri nas v Sloveniji imamo obrtnikov okrog 20.000 in nad 12.000 vajencev in vajenk in le do 3000 pomočnikov. Iz tega je razvidno, da se vsako leto posveti obrtniškemu poklicu 3000 do 4000 novih vajencev. Od 12.000 vajencev in vajenk pa je preteklo šolsko leto 1924-25 obiskovalo šolo le 6860 obrtnih vajencev na 66 obrtnonadaljevalnih šolah in /83 trgovskih vajencev na' 8 trgovsko-gremi-jalnih šolah, skupaj od obeh panog torej le <'643, tako da je ostalo 5000 vajence? bre* šolskega pouka.
Še bolj žalostno dejstvo je, da v preteklem šolskem letu nismo imeli šole za vajence celo v krajih, kjer je sedež okrajnih glavarstev, kakor v Laškem, Prevaljah, Litiji in Črnomlju. Potem ni čuda, ako tudi drugod po deželi niso ustanovili obrtnonadaljevalnih šol. Objavljamo število mojstrov -obrtnikov in obenem v oklepaju število vajencev iste stroke, ki so obiskovali obrtno-nadaljevalno šolo v preteklem šolskem letu; čevljarji 3076 (744), mizarji 1328 (670), kolarji 540 (109), tesarji 267 (60), sodarji 182 (51), krojači 1498 (898), šivilje 937 (265), sedlarji in jermenarji 306 (122), usnjarji in strojarji 143 (46), mesarji 814 (175), peki 347 (192), ključavničarji 250 (749), kovači 1196 (298), kleparji 156 (151), mehaniki 48 (168), dimnikarji 84 (16), zidarji 250 (175), slikarji in pleskarji 250 (126), lončarji 234 (16), brivci 207 (103), skupaj samo teh je 12.113 mojstrov in le samo 5134 vajencev. Manjka pa še precejšnje število drugih strok in tovarn, katere po deželi ne pridejo v poštev. Samo v Ljubljani je bilo na 8 šolah 1802 vajencev in vajenk, v Mariboru 948, v Celju 366 in Ptuju 242, ostalih 3502 vajencev odpade na druge šole po Sloveniji.
Da je toliko obrtnega naraščaja brez šolskega pouka na deželi, je krivda v tem, ker je ravno Slovenija glede prispevkov za obrt-nonadaljevalno šolstvo od države najbolj prikrajšana. Za lansko šolsko leto je dobila Slovenija za te šole 200.000 dinarjev, istočasno pa Srbija in Črna gora 6,935.600, Bosna in Hercegovina 360.000, mala Dalmacija 720.000, Vojvodina pa 837.000. Ako ne bi prispevala Zbornica za lansko šolsko leto okrog 185.000 Din, občine 250.000, zadruge, zasebniki in društva 150.000 Din, bi bili brez obrtnonadaljevalnih šol. Zato je nujno potrebno, da se takoj pred začetkom šolskega pouka, ki se prične z oktobrom, preskrbi za kritje in vzdrževanje že obstoječih in za ustanovitev novih obrtnonadaljevalnih šol — da ne bo obrtniški naraščaj brez šolskega pouka, ko je vendar po zakonu obvezan, da obiskuje obrtnonadaljevalne šole.
Novosti
zimsk h ulstrov in oblek Vam nudi najugodnejše
JOS. ROJINA, Ljubljana
IHIIIIlllllllllllllllI
—	Proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva v Sarajevu. Kakor pišejo hrvatski listi, Sarajevo še ni doživelo tako svečane proslave, kakor je bila proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva. Velikanska množica ljudstva, ne samo iz Sarajeva in bližnje okolice, temveč tudi iz Posavine, Hercegovine itd. je prišla, da manifestira spoštovanje historičnih tradicij ter proslavi obenem veliko delo narodnega sporazuma. Proslava je bila navdušena manifestacija Bosne in Hercegovine za bratski sporazum. Zjutraj je bila gla-goljaška maša, ki so se je udeležili minister Pavle Raclič in predstavniki civilnih in vojaških oblasti, delegati raznih društev in ogromna množica občinstva. Po maši je korakala povorka 5000 ljudi proti poslopju pokrajinske uprave. Tam so jeli manifestanti aklamirati ministra Pavla Radiča, ki se je prisrčno zahvalil. V svojem govoru je zlasti povdarjal važnost sporazuma. Končal je z besedami: »Hvala Bogu, da imamo tako sija-jan narod, čiji je predstavnik jedan mudri i junački vladar, kojega neka Bog poživi.' Kralju je bil poslan brzojavni pozdrav. Za Radičem je govoril veliki župan dr. Nikolič, ki je poudarjal med drugim, da je manifestacija, kakoršne Sarajevo še ni videlo, kajti udeležilo se je je preko 20.000 oseb. Dostojneje in lepše se 1000-letnica v Sarajevu ni mogla proslaviti. Sledila je velika vojaška revija. Proslave se je udeležila tudi genera-liteta sarajevske armije z armijskim komandantom Smiljaničem na čelu. Na »Napredko-vem domu« je bila odkrita spominska plošča v proslavo 1000-letnice hrvatskega kraljestva. Pri tej priliki je govoril zopet minister Pavle Radič, ki se je zahvalil za simpatije, ki jih je izkazoval hrvatski narod kraljevski vladi, ki je srečna, da je dosežen j sporazum med Srbi in Hrvati. V vladi se nahajajo edino pravi zastopniki ogromne ! večine Hrvatov in Srbov. Ne more se reči, : da je Stepan Radič voditelj Hrvatov, Nikola ; Pašič pa voditelj Srbov. Dejal je dalje: Kot razumni ljudje se zavedamo dejstva, da ni
■	mogoče doseči vsega naenkrat. Imamo dva | velika državnika. S popolnim zaupanjem gledamo lahko na njiju delo. Imamo žilav in delaven narod, ki je znal ohraniti skozi tisočletja svojo samostojnost napram tolikim močnejšim in kultumejšim neprijate-ljem. S ponosom gledamo na našo- preteklost in vedrega čela gledamo tudi v bodočnost. Srečni smo in hvalimo Boga, da nam je dal vladarja, ki je dostojen naslednik hrvatskega kralja Tomislava. Nato je govoril v prav tako patrijotičnem tonu o vojski ter končno pozval navzoče, da ne stavijo do vlade prevelikih zahtev, ker ni mogoče storiti vsega naenkrat. Občinstvo je poslušalo Radičev govor z navdušenjem. Pozneje je bil banket, popoldne pa velika ljudska veselica.
•—Zaprisega vojnih obveznikov. Vojno ministrstvo je odredilo, da morajo biti vsi vojni obvezniki rojstnih letnikov 1875 do 1905 zapriseženi na Nj. Vel. kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po razglasu mestnega magistrata se je vsem v Ljubljani stanujočim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1875 do 1905 k zaprisegi zglasiti od 9. do 19. septembra t. 1.
Znižanj« ve* kraku v Ljabljani. Mestmo
tržno uadzorništvo je pozvalo ljubljanska ! peke, da v najkrajšem času znižajo cen® I Kruhu, ker bi Bicer bilo mestno tržno nad- j zorstvo prisiljeno ceno kruhu diktirati. To- j liko v vednost občinstvu. — Mestno tržno i i nadzorstvo v Ljubljani, dne 7. septembra, i !	— Otvoritev mednarodnega spiritistienega i
j kongresa. V nedeljo je bil otvorjen, kakor j > znano, v Parizu mednarodni spiritistični kon- j j gres. Conan Doyle, duševni oče Sherloka ; ; Holmesa, je imel predavanje, ki so ga sprem-| Ijale skioptične slike. Dvorana je bila nabito i polna, pred poslopjem pa so se prerivale ' velike množice ljudi, ki so se trudile zaman, da bi se jim bil dovolil vstop. Conan Doyle je pričel predavati. Njegovo predavanja naj bi bilo ilustrirano s skioptičnimi slikami, toda slike so bile tako slabe, da je izbruhnil med poslušalci, ki so bili v dvorani stisnjeni kakor slaniki, velik tumult. S pomočjo fotografije je hotel namreč predavatelj dokazati materializacijo duha. Moral je s svojim predavanjem prenehati.
— Državni osrednji urad za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6-II. prične z rednim poukom dne 10. septembra. Poučevalo se bode klekljanje, šivane čipke, todele, file, biserna dela ter belo in pisano vezenje. — Upravitelj.
— Državna dvoraaredna trgovska (Sola v Ljubljani. Šolsko leto 1925-26 se prične v pondeljek, 14. septembra, s sv. mašo ob 9. uri v Križankah. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih, da se jim razloži disciplinarni red in naznani urnik.
V torek 15. septembra, ob 8. uri se prične reden pouk. — Ponavljalni izpiti se ^ vršo dne 9., 10. in 11. septembra. — V 1. deškem letniku je še nekaj mest prostih. Interesente poziva ravnateljstvo, da se zglase najkasneje do sobote, 12. septembra do 10. ure. — Lanski učenci II. letnika, ki so dovršili šolo z dobrim uspehom, so že vsi v službah. Absolventi imajo pravico na dijaški rok. Kdor 14. septembra ne pride v šolo in ustmeno ali pismeno ne opraviči svoje odsotnosti do 10. ure, dne 14. sept., bo črtan in se sprejme na njegovo mesto drug oz. druga. — Ravnateljstvo.
— Slovenski dom ▼ Newyorku. Slovenska društvo v Brooklinu in Newyo"rku so sklenila, da zgrade v Newyorku »Slovenski dom«. Stal bo v newyorškem predmestju Ridge-wood. V tem predmestju ima lastne hiše že nad 60 Slovencev, stanuje pa tam ie nad 200 slovenskih družin.
— Vojna glasbena šola t Vrfccu sprejme letos 130 pripravnikov. Dečki v starosti 12 do 16 let, ki žele biti sprejeti v to kolo naj se javijo do 20. septembra 1925 pri kapelniku muzike Dravske Divizijske oblasti (Kasarna Kralja Petra, Poljanska cesta 40 v Ljubljani), kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
— Nemška pacilistična propaganda v Parim. Nemška »liga za človeške pravice«, ki je zastopana na mednarodnem pacifističnem kongresu, ki zboruje momentano v Parizu, je- dala položiti na grob neznanega vojnika venec z nemško trikoloro. Francoske oblasti so dale najpreje trikoloro, v mraku pa Se
• venee odstraniti.
— Francosko sodišče j« obsodilo nemškega generala na smrt. Vojno sodišče v Metzu je obsodilo te dni nemškega generala v. Hetzela, ki je poveljeval meseca septembra 1914 33. kavalerijski diviziji, in contumatiam na smrt. General je namreč odgovoren »a oplenjenje in požig Reviguyja.
— Is prosvetne službe. Na Državni trgovski akademiji v Ljubljani je imenovan za profesorja suplent Franjo Sič.
|	— Ispremembe v državni službi. Imeno-
! vani so: Kanonik dr. Janko Šimrak »a rednega profesorja vzhodnega bogoslovja na teološki fakulteti zagrebške univerze; dr. Gregor Čremošnik za kustosa deželnega mu-; žeja v Sarajevu in inženjer Emil Ličar ea I inženjerja v oblastnem hidrotehničnem od-1 delku na Cetinju.
— Novi senzali na ljubljanski boni. Na seji borznega sveta z dne 4. t. m. je bilo imenovanih 5 novih senzalov.
. — Dva hidroplana isginila bres sled«. V Ajacciju je bila te dni tekma hidroplanov. Dva velika hidroplana, ki sta se udeležila tekme, sta izginila brez sledu. Eden od izginulih hidroplanov je poslal goloba-pia-monošo z obvestilom, da je moral pristati na morju. Domneva se, da sta oba hidropla-! na izgubljena, ker divja na morju huda ne-! vihta.
— Umor v blaznici. Iz Szegedina poročajo: na psihiatričnem oddelku tukajšnje univerzitetne klinike je bil izvršen te dni gro-
j zen umor. Že poldrugo leto se nahaja na : omenjenem oddelku trgovec Aleksander Acs,
■ eden od voditeljev »probujajočih se Madža-; rov«. Acs je ostal tudi kot bolnik zagrizen 1 antisemit ter je inficiral s svojimi ideirii tudi druge umobolne. To se je pokazalo te dni, ko so privedli na kliniko uglednega velein-dustrijca Žida Ladislava Singerja. Takoj so ga namreč začeli umobolni psovati, tudi oklofutan je bil večkrat in le s težavo so preprečili bolniški strežaji kaj hujšega. V soboto pa je napadel Singerja Acs v njegovi celici, ga zadavil z brisačo in bil mrtvečevo glavo toliko časa ob železno ogrodje postelje, da je bil obraz tako popačen, da ga ni bilo mogoče več spoznati.
— Požigalci v Berlinu nadaljujejo aadnje čase z vedno večjo vnemo svoje zločinsko opravilo. Med tem, ko so se prvotno omejevali samo na Neu-K61n, so začeli zdaj a požigi tudi po ostalem mestu. V soboto so podnetili v Lichtenbergu kar na štirih krajih požar. Vendar se je posrečilo domačinom in pgnjegascem, da so ogenj že v kali zadušili in da sta pogoreli le dve poslopji. Policijsko ravnateljstvo je stopilo v stik i gasilci, da bo obramba in gašenje lažje. Nastavili so po vseh stolpih posebne čuvaje, ki nadzorujejo posamezne dele mesta. Poleg teh imajo stalno službo tudi letalci. Vagrade n
one, ki bi požigalce aa sledili, so «»11811 «<
1 1000 na 10.000 zlatih mark. j — Vlom ▼ samostansko sakladuise. Te
i dni je bil izvršen v zakladnico samostana ! Zwettl (Avstrija) drzen vlom. Neznani storilci so odnesli vse dragocenosti razven enega keliha. Škoda znaša več milijard avstrijskih kron.
— Poskusen eerkven rop. Preteklo sobote, je prišel k eerkveniku loritske cerkve aa Hradčanih v Pragi mož, ki je prosil eer-kvenega služabnika, da naj odpre zamreženo okno zakladnice, češ, da si hoče naklad-nico ogledati in jo fotografirati večja družba. Ko se je Cerkvenik obrnil, ga je udaril moi večkrat s kladivom po glavi. Kljub temu, da je Cerkvenik močno krvavel, se je postavil napadalcu po robu in pričel klicati na pe-moč, nakar je napadalec pobegnil. Imel pa je smolo: Na cesti so ga prijeli pasanti ter ga izročili' policijskemu stražniku. Na policiji so ugotovili, da je napadalec 251etni potnik Franc Lauermann. Mož je hotel zakladnico, v kateri so shranjene dragocenosti ogromne vrednosti, izropati.
. 77	*	dvema	ženama. ZagrebSka po-
licija je dostavila policiji v Sarajevu toibe proti sedaj v Sarajevu živečemu trgovcu P. P., češ da je pustil v Zagrebu ieno im otroka nepreskrbljena. Trgovca so »orali pripeljati s silo na policijo, kamor je prišla že tudi tožeča soproga; tam se je stvar raa-vila zelo interesantno. Trgovec je izjavil, da je imel pred tožiteljico že drugo ženo in t otrok, za katere vse mora skrbeti, s tošite-ljico pa se je pred »novo poroko« dogovoril, da ji odšteje za slučaj ločitve 3000 Din odškodnine in jo vzdržuje še tri mesece, kar je tudi storil. Ker je tožiteljica navedene potrdila, ni preostajalo policiji ničesar drugega, ko da je »drugi ženi« nasvetovala ei-vilno-pravno pot, kjer si naj poišče svoje pravieo.
— Tirolska nravstvenost. Te dni j« težila neka dekle iz Telfesa pred sodiščem v Inomostu 8 fantov od istotain radi napada in zloravnanja. Povod je bil sledeči: Delva je imela ljubčka iz druge vasi —- ie to je bilo »proti vaški časti« — in vrhutega ga ponoči ni sprejemala »skoz okno«, ampak se je sprehajala ž njim po logih in travni-
, kih. Vse to je ujezilo ljubosumne »sodnike nravnosti«, da so po svojem zavezniku im soobtožencu zvabili punčaro na nočno promenado, kjer so spremljevalca navideine ; pretepli in spodili, njo pa zagnali na tla ter jo namazali pa spodnjem delu telesa, stegnih, sedalu in obrazu z jedko kislino ter ji tudi precej pokvarili obleko. Sodba se je glasila j na 0 in 3 tedne zapora pogojno — >ker nravnost ae mora čuvati.«
I — Pobožna rodbina. V Zgornjih Pleterjik na Dravskem polju, nedaleč od Ptuja livi nenavadno pobožna rodbina. Vsi otroci so i obrnili posvetnemu življenju hrbet ter Hi v ; samostan. Eden od sinov pater Kamilo Per-i nat je pravkar pel novo mašo, starejša hii j je pri Šolskih sestrah, mlajša bo v kratke* j »preoblečena«, mlajša dva sinova sta v tra-pistovskem samostanu v Savskem Brestovcu (Rajhenburgu). Pater Kamilo Pernat je vojni invalid. Brapnel mu je odbil spodnjo čeljust.
— Nov papir na ljubljanski borsi. Kakor iujemo, je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo notiranje delnic Tovarne klobukov »Sešir« d. d. v Škofji Loki. I. emisija obsega 12.500 komadov po 100 Din nominale, II. isto, skupno torej 2,500.000 Din. Dividenda podjetja za leto 1924 je znašala 12 odstotkov.
— Borsni sestanki. V smislu sklepa borznega sveta z dne 4. t. m. se bodo vršili borzni sestanki od 11. do 12. ure priienli a 1. septembrom t. 1. od 11. do 11.25 se vrli blagovna, od 11.35 do 11.50 pa efektna bom.
— Blagajna delegacije ministrstva fiaam« v Ljubljani, Krekov trg št. 1, bo dne 10., 11. in 12. septembra 1925 zaradi glavnega sneženja uradnih prostorov strankam aaprta.
Umetnostna razstava starejših del bratev Kralj, ki ae nahaja v Akademskem domu poleg hotela Union je bila zadnji teden mat vse pričakovanje dobro obiskana. Ako Je le kdo, ki je namenjen razstavo pogledati, naj stori to pravočasno, ker se v nedeljo dne 13. septembra zvečer razstava konča. Odprta je dnevno od 10. do 13. dopoldne in 15. do 18. popoldne.
PRAVO GOSPODINJSKO MILO JE male
milo »Gazela«! Zakaj? Zato, ker je sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvarijo perila, ampak ga res temeljito čistijo in belijo.
Glas iz občinstva.
Uvodoma povem, da ne mislim generalizirati. Stvar se tiče, kogar se tiče. Imen me bom imenoval. Tekom zadnjih dveh let ee se pojavile v našem mestu dalmatinske gostilne. Zakaj jih tako imenujejo, ne vem. Radi tega, da bi točili ti ljudje pristno dalmatinsko vino, gotovo ne. Saj nimamo nij proti temu, da iščejo ljudje pri nas zaslužka, vendar pa zahtevamo z vso upravičenostjo, da nam nudijo naši bratje vsaj glede anage iato kot naši domačini. Zalibog pa ao ai ravno nekateri Dalmatinci izbrali najslable .ljubljanske lokale — seveda zato, ker ae najcenejSi. Toda tudi v teh, lahko rečeme nehigijeničnih lokalih, bi se dala vzdrževati primerna ljubljanskim želodcem odgovarjajoča anaga. Seveda morajo imeti ljudje ami-ael ta to. Kljub vsi ti nesnagi so ti lokali vedno prenapolnjeni. Zbira se notri ljudstvo vsake vrste. Ako stopiš v tak lokal, te vrže takorekoč nazaj penetranten vonj Ib hripavo kričanje pijanih ljudi, ob polieljaki uri pa nisi varen, ako greš mimo teh lokalov, ako nimaš pri sebi boksarja in hi-kovke. Prvi pijanec te nahruli, drugi ti obljublja ie par klofut, tretji ti jo pa le prismodi. Mestna sanitetna oblast naj bi ae le enkrat zganila in napravila revizijo vaek 1 manjvrednih lokalov ter izvajala kousek-venee.
Gospodarstvo.
K Sokave. Direkcij* dribmih Selenu* v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudb* glede dobave vodokaznega stekla, jled* iobave raznih čopičev, glede dobav* karbid« v kosih, glede dobave stearinskik rvei La loja; do 14. septembra t. 1. ponudb* gted* dobave gorilnega olja, glede dobav* kopalnih gob; do 18. septembra t. 1. ponudb* *viuč*nih talivk, glede dobave blaga u aa-ve»* in glede dobave snažilnih ruti*. — Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekono»-ftea odelenju direkcije državnih ieleini* v Ljubljani. — Vršile ee bodo nailednj* ofe*-tolna licitacije. Dne 22. septembra t. 1. pri ■aribor*kem vojnem okrugu v Maribor« fef pri Komandi mesta v Slovenski Bistri«! fl*d* dobave mesa. Dne 23. septembra 4. I. pn intendanturi Dravske diviiijske oblasti i fcjabljaai in pri komandi me*ta v -Ptuja fl*-4* dobavo mesa. Predmetni pogoji »o na vpogled pri omenjenih komandah in t pisarai i»tenda*t*r* Dravske diviaijsk* oblaati * Ifafcljaai. — Dne 28. septembra t. i. pri ■pcavi 4rlavnih monopolov v Beograd* g)»-
4« dobave raenega materijala (ščetke, kamena soda, platno, krpe ta čiščenje, sukane«, klej, usnje, terpentin itd.); pri direkciji državnih aeleinic v Sarajevu glede dobave plinskih cevi; dne 29. septembra t. 1. pa glede dobave bronca. — Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
; Tar** Skriraluše. T malem provineial-a«at mest«, v katerem se nahaja — mimo-gred* omenjeno — tudi lepa, moderno ure-jema jetniinisa, je bil ixvri»n neke noči drse* vlom. Prižla je policija. Z očesom ve-Uaka j* takoj ugotovila, da je storilec ine-lian. Zato je obkolila vse mesto in prižel* s* j« divja gonja: polieija je preiskala in premetala vs* kote, preiskala vse luknje, toda aaman: Tatu ni mogla najti. Te dni pa s« i* iidal slučajno ■ — ljubavnim pismom, ki g* j« pisal svoji ljubici. Tat je bil namre* ka*nj*ae* it. 17. Meke lepe noči se je nam-m skrivnem iimuinil i* ježe, iavriil
strokovnjaški vlom, osrečil s plenom svojo nevesto ter se vrnil zopet v tiho in varno celico.
: Oporoka bogatega Grka. Bogati Grki imajo vse hvale vredno ambicijo, pokloniti narodu še za časa življenja ali pa v oporoki v kakršnikoli obliki kako veliko darilo. Pred kratkim je umrl v Karašiju v Indiji Evange-los Rastopulos. Zapustil je angleški vladi 7500 funtov sterlingov za ustanovitev vzorne ljudske šole, 1500 funtov naj se razdeli med 10 mladih Grkinj, ki nimajo nobene dole,
1000 funtov pa med 10 mladeničev. V testamentu piše Rastopulos, da ne smatra na svojo dolžnost, da bi poklonil grški armadi ali pa mornarici kako darilo. »Vojn je bil* do današnjega dne že dovolj,< meni Ra#t*-pulos.
Isdajatolj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna >Merktir<, Ljubljana.
^opravila
vseh pisarniških strojev
Mehanik IVA^ LEGAT, Maribor
Vetrinjska ul. 30. — Tel. 434.
m
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robart Kreft
ttna, ki jo vlada domači kralj, ki pla&uj« Frtut-
tribut, je ena iimed najbogatejših dežel na uvet*. Vegetacija tekmuje 9 pokrajinami Prednje Indij«. T* rastejo različne začimbe, uspeva drevo teak, ki ima iila trd les; radi tega drevesa je anektirala Angli|a teko hitro morsko obrežje Arakon. Poleg tega dobivaj® v Birmi še razne kovine in drage kamna
Dokler niso našli dijamantov v Braziliji in potea v južni Afriki, je preskrbovala Birma ves svet e dija-aianfe, ki so tehtali do 400 karatov. Danes ne mora tekmovati. e južno Afriko, kakor tudi Brazilija tega na z mora. Po svetlih kamenčkih zelo povprašujejo, in kar ■ajdejo v Birmi, ostane v Indiji, kjer eo tudi ljubitelji, ali pa pride v Kino.
Glede drugih dragih kamnov pa je Birma §© vedno »adosegljiva. Skoro vsi safirji in rubini, ki so včasih Se dražji kot enakoveliki dijamanti, prihajajo i» Birma;* pravtako krasni rdeči ametisti. Največji in najlepži tern ed teh kamnov odhajajo na Kitajsko.
Ali pa so na Kitajskem ljudja, ki nunorejo kaj lakaja kupiti?
Vikar ne mislite preveS zaničljivo o Kitajski! 8 tam aa le blamiramo in nmo se že dostikrat blamirali. Ko »o pred nekaj leti vkorakale združene vojne moči vai narodov v Peking, da tam rešijo in maščujejo ob-
koljena poslaništva, so govorili naši časopisi le o »velikanu na lončenih nogah,< in kako si bodo velesila razdelila Kitajsko. Nemški časopisi bo edino skrbeli, da ne dobi Nemčija premalo.
In zdaj? Kaj pa je s to delitvijo? Kako so izvedli to gorostasne načrte? Tedaj smo se strašno blamirali, imeli smo le polna usta. Vsako zmoto je treba, da pri-poznamo, sicer smo lopovi ali pa slabiči, in šele tedaj, ko smo zmoto pripoznali, smo opravičeni, zakaj zmoti se pač lahko vsak človek. Seveda pri tem pa smo se lahko naučili, da se na enak način zopet ne zmotimo.
Kdor je mnenja, da je denar sveta vladar, ta naj pač nikar ne govori zaničljivo o Kitajski. V Kini je mnogo milijonarjev, tudi milijarderjev, na vsak način več kot v Evropi in, ali ne veste, kako luksurijozno žive bogati Kitajci? Pri slavnostni pojedini je napravljena jed le iz jezikov najdražjih rib — jezik odvzamejo več tisoč ribam, ribe dobe potem reveži — to je pač drag luksus, ki si ga pri nas ne upa nihče privoščiti. Prav-tako ne prihajajo več najdražji sibirski kožuhi v Evropo, ker jih v Kini bolje plačujejo in isto velja o dragih kamnih, zksti, ker jih nosijo višji uradniki na klobukih, da se na ta način razločujejo.
Onih krajev v Birmi, kjer iščejo drage kamne, še baje ni smel obiskati noben Evropejec. Je to kraljev predal in njegova tajnost. Glavna reč pa je najbrže, da iščejo drage kamne v močvirnatih krajih. Najdejo jih v močvirnatih tleh v džunglah, kjer pomrje mnogo delavcev. Najkrepkejši Kitajec vzdrži baje le tri dni tam, potem dobi močvirno vročico in umrje.
Nepravilno pa je, če imenujemo Birmo radi dragik kamnov in drugih naravnih zakladov bogato deželo. Brazilija se s svojimi dijamanti ni nič povzpela. Me ksika je kljub svojim srebrnim rudokopom silno zadolžena. Bogastvo kake dežele ali ljudstva je zaznati po popolnoma drugih dejstvih. Kaj ima ljudstvo od tega, če spravijo nekatere družbe ves zaslužek v žep ? Švica ima le svoje črede in svojo industrijo, kjer pr»-delavajo skoro le inozemski materijal, vendar pa ja Švica edina država v Evropi, ki ni le brez dolga, temveč ima še celo denar v državni vreči.
Naši potniki prihajajo iz skrbno obdelane dežela, ki se razprostira od gorovja Angoe, ki je predgorja Himalaja. Kitajska kultura ne mara nobenega nepotrebnega drevesa — v dveh urah so preko gorovja — in tedaj se zdi Leonor, kakor da jo je kdo prestavil v pravljično deželo.
Res, večjo razliko v pokrajinah je komaj misliti. Tam, kakor tu, ravna nižina. A tam le polja, ki jih namakajo umetno napeljani prekopi, tako, da niti ni opaziti, da so že blizu vročega pasu — in tu nenadoma tropiški pragozd, ki izgleda, da vanj še ni stopil* človeška noga.
Gorski prelaz pa se izpremeni v cesto, ki drži preko pragozda; uporabljale so jo že vojske, kakor mongolski zmagovalec Tamerlan, v novejšem Časa pa angleška infanterija, kavalerija in artiljerija. Po tej karavanski poti romajo še dandanes kitajski trgovci v Perzijo in še dalje.
(Dalje prih.)
OH KAM PA?
K „TRIBUNI" po dvokolo, molor, šivalni stroj, otroški voziček, pneumatiko. Tam je najceneje in največja zaloga. Prodaja na obroke. Ceniki franko. LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
MALI OGLASI
4m m M VMm
Dopisovati
i*U aaU4, aelo naobraiea te dobra
sttairaa mradnik, neomadeievap« m*t«felo«ti ■ gospodično ia bol ji* Jralin*. Starost od 18—24 let. Even-tjMUa lenitev ni izključena. L* re*-»• pmadb* s sliko, poslati aa apra-v* pod >Zvontek<.
Stanovanje
h 1, odnosno % sod, k* hita pritikli* iSi* aa trk oj proti MgftiiU aradnik. Ponudb« i* poslati P«* »T*koj< i» ap—v E**.
Inštrukciie
tamošolee. — Poaiidk* a* v* lista pod >*sm*iol«*c.
Strojepisec
 vseh pisarniških po*lov *
i*le dobro kvalifikacijo iiž« pri-saerna službo. Nastopi lahko takoj. #*■(. ponudbe naj se pošljejo na *p**v* lista pod značko »Pridnostf.
Samostoj a
kajig«v*dkini* ia korespondentinja • v*fi*tno prakso išče stalno mest* a* takoj v veijens kraju na Gorenjskem. Ponudb* a navedbo plaže na ■prav* Ust* pod »Energična snoik.
2 stanovanja
v a*
vik vilah ob Dunajski s**ti *d-Pokojninski aavod v Ljubijaai Aleksandrova eesta.
Gospodična
l*p* 'Aunanjosti, veselega »naiaja ia boljš* ljubljanske družine, stalno astzneščena, želi dopisovati z elegant-aim mladim gospodičem, blagega inažaja, ki ima veselje do V9eh vrst Športa, posebno daljših izletov v svrho medsebojnega spoznanja. Cenjen* ponudbe s sliko, ki se na zahtevo takoj vrne, se prosijo na uprav* list* pod »Lilija*. Tajnost zajamčena.
v vseh barrahvin vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke *a zobe,* obleko in čevlje itd. v največji izbiri po najnižji ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
bizu imhh.il« rpnsiiB tfc vod No 'veliko.	Na	malo.
9S
ta fe&arao učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do i&eda* fe&joaoa rasvoia in vrfiuttt v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso baim
C«** zavozim Din 3*—.
^VRTNARSKA
Razpošilja društvo s
Sola* v kranjii.
^ftl*e salofis: Hesrsma&sk?, &®r*ika. Adria, Bajc, Urbani?. Kan«.
Kupijo se
i.
Uradnica
•hranjen* smu8i. Ponudb* s pod: »PlaniaaM a*i<.
veiletno prakao vešča vseh pisar-aiikih del i&že službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljivac.
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70*— do Din 1501—, otroške od Din 50"— do Din 70‘- nakileni od Din 100--naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Sta tg štev. 21
Dobro ohranjeno
ieask* kol« s* kupi. Ponudbe na uprav* lista pod: »Kolo l.III«.
Proda se
dobro ohranjena želesna peč (ga-Sperček) po zelo nizki ceni. Isto-tam se proda omara za obleko in 2 krasni umetniški sliki. Ročno delo. Naslov pove uprava lista.
GROM
€€
CARINSKO POSKBDNlSKI IN fiPEDICIJ 5KI DUBEAU
KJUBI^ANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
lasloV bnojavkauni	T*lM*n	lnterurban
(tov. 494.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Ralcek.
Sk*vt)a vs* T to itrafca vpadajoč« posle nojha. . j« lat pod lculantaUanl pogoji.
lsalopnlkl druibe spalnih vosa S. O. E. n ekspresne poSRIke.
Kje se M?
le pri tvrdki
OSIP
Ljubljana
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo. svetovno znanih znamk „QRIT. «ER“ — „A01ER“ — „PH6NIXm Isto tam i osamezne dele za stroje In Kolesa, Igle, olje, jermena, pneumatlka. Pouk o vezenju n« stroj brezplaten! VeJletna oaranclja , votlho t	m»10	!
Kur j at oCesa
tak «11 ir»o«Hlah mm ,tri h I nw>»» to (tornega sklacUi^m.
K. IIIU, Uinir, M.
TRG. DVD. D. D.
Tiska knilae« pravila, cenike, račune, letake, Caso-ntse lepake, brošure, posetnice i«i raaglednlce. Iavrllule v*akovrtine trgovske kakor tudi vse drug« uradne tiskovine. .....fcastna	knjigoveznica.
tJUHIMA . SIMON GREGORCieSVA UL. 13. - TEI.EFON 552