TRST, sreda 24. oktobra 1956 ^to XII. - Št. 240 (3478) DHEVNIK Cena 25 lir Poštnina plaSana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 ^33RSTV<Ž; UL- MONTECCHl St. 6, II. nad. — TELEFON 93-*«* IN 94-63* — Poštni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. '3‘W v «71 , ruž- GOR1CA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ni 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozoa Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - Izdata založništvo tržaškega tiska D.zuz-i tomnlkov pristaš Spychalski imenovan fr pomočnika obrambnega ministra Rokosovskega Spychalski bo tudi načelnik političnega oddelka poljske ljudske armade Gomulka poudarja, da novi voditelji ne bodo nikomur dovolili izrabljanja demokratizacije za rušenje socializma - Umik sovjetskih vojnih ladij iz Gdinje ?Ap «»R-SAVA, 23. — Agencija "“»ler/ um3 bil S®neral 11 I m *aszewski odstav-lifltj ™«sta pomočnika mi-^a°ieniaf naro^no obrambo. Citiran-83 ^ nedavn° re' “Hchald?1 Seneral Marian Pravi, a . Uradno poročilo •ilofil , le to imenovanje fcdaj. Politbiro CK KP in šestil bo sPychalski na-'ttga t Senerala Witaszew->4,5, “i kot načelnik poli-VoRjl- Urada poljske vojske. " irnent,vnp-omin:ia že' da je % 2 0Vanje odredil mini- * pravi nar°dno obrambo, to maršal Rokosowski. io 7 PAP javlja tudi, ■°kra - zb.orovanju 22. ok- Wjsln.Cast?iki in mornarji ■tirali V,,v.°inih ladij manife- Skin, 0 solidarnost z de- •ili nna-razredom in oblju- To novim vodite- novim 5akio»iifj ^°udarilr so tudi '•■ljstv- n°st ohranitvi prija-■tvojjj s sovjetskim ljud-»osti j a Podlagi enakoprav-'•r>aj- Pevmešavanja v no-?rav .adave obeh držav, ženili alt0 .javljajo, da so ■odnih lzVršiti revizijo vseh l»taa‘. Postopkov v zvezi s ‘Hlomi dogodki. To ie fhVHni-, Vrhovno državno Pom ’ ki ie tu-di pozva-tlal izr,,?1?—s^e sodne oblasti, '■ste, tj .1° na svobodo Vse iitiota n'so izrecno obtoženi aU tatvine, lilo ,^erai Je sodišče odre-t(v „ Phstitev treh obtožen-?Rbih „Procesu proti skupim It bil “’0zencev. Proces pa sMe °.zen za dva tedna. t,ivjnj^araavskega državnega :Xci7Va pa ie Odobrilo ^lovii s katero zahteva fisije uev Preiskovalne ko-"it *, naj preišče delova-!■ pi«vj'lstaVnikov državne-aništva, ki so krivi •irio Zakonitosti in so še i^tofina,°dgovornem mestu«. * (L- radio javlja, da S J*ka poslal prebival-jskih pomorskih po-• », ,s.lanic°. s katero po-,!l t»v'hivalstvo. naj odločat, mrmranja in govo-ShUftJSSh namen je ošibiti tVezo Poliske s Sovjet- i>91 'ta^03 Pravi: «Lahko fc ^ »otovimo, da delamo ,.% n dosegli smo ze po-to iUltate ~' da odpra-i® ttpo,.' K,ar hi se danes lah-s! rb na 0 v škodo naših dnosov sosedstva s tv ktst„ «• ZVezo- Poljaki mo- «i-L ‘i odločno Stališče : l!W. ,rnemu izzivalnemu Mil ki bi lahko samo 2?ske demokratizacije ■It Pota .oljske. Solidarnost. j, ‘n zaupanje delav-aJtijs^j reda bodo omogočili ji™ PoliciVodi,eljem. da dvig-8 84 tein 0 iz njenega sedali 'h n i.n.oga gospodarske- Političnega položaja.« se takole nadaljuje. i S -®ti s^et' položaja.« v? osa, se takole nadaljuje. ■!( **» eiu nasedanju cen- ske demonstracije« v Wrocla-wu. Radio je pripomnil, da so demonstracije organizirali tamkajšnji študentje, ter je dodal, da taki demagoški in nacionalistični izbruhi «lahkc samo škodijo gibanju delavskega razreida in koristijo interesom nasprotnikov«. Tudi «Trybuna Ludu« obsoja danes te incidente. Pripominja se, da so delavski krogi v Wro-clawu ostro obsodili omenjene incidente. Neka poljska osebnost je dopisniku agencije France Presse izjavila, da so včerajšnji premiki sovjetskih čet med Poznanjem in Ladzom povsem normalni. V uradnih krogih se tudi poudarja, da vse alarmantne vesti o napetosti v odnosih med Poljsko in Sovjetsko zvezo spadajo med poizkuse, da bi se taka napetost povzročila Iz vseh krajev države dobiva centralni komite KP resolucije. ki pozdravljajo novo vodstvo. Da se ugodi vedno številnejšim zahtevam delavcev, ki zahtevajo odslej večje obveščanje o vseh zadevah, so sklenili, da bodo v kratkem objavili zapisnike o razpravi o poteku seje zadnjega plenuma CK KP. Današnji poljski tisk je še vedno poln poročil o raznih zborovanjih v vsej državi in izreka splošno podporo novi politiki.« «Pot, ki jo bomo morali še prehoditi, je težav/ia,» piše »Sztander Mlodych», toda ker je to pot resnioe, hočemo iti po njej.« Glasilo KP «Trybu-na Ludu« pa pri komentiranju zasedanja centralnega komiteja piavi, da so Gomul-kovi nasprotniki naleteli s svoje stiani na odločno opozicijo. «V resolucijah in brzojavkah centralnemu komiteju, nadaljuje list, se vztrajno poudarja. da mora internacio-nalizem ostati podlaga naše politike.« Ko omenja način, kako je tuji tisk komentiral dogodke na Poljskem, piše list: »Nekateri .'.ahodni listi so prikazali svojim čitateljem zmerno ocenitev položaja m so na podlagi dejstev prišli do zaključka, da se sedanje spremembe na Poljskem nikakor ne morejo tolmačiti kot uvod v opustitev socializma ali pa ošibitev poljsko-sovjetskega zavezništva.« V varšavskih pooblaščenih krogih se govori, da bodo v delegaciji, ki bo odpotovala verjetno v petek v Moskvo Gomulka, Ochab in ministrski predsednik Cyrankiewicz. V teh krogih se tudi pripominja. da je uradno glasilo sovjetske vlade «Izvestja» objavilo vest o izvolitvi Gomul-ke za prvega tajnika. Sovjetski listi objavljajo danes tudi članek «Trybune Ludu«, s katerim ta odgovarja na ugo- tovitve Eisenhovverja, Dulle-sa in Adenauerja, ne odgovarja pa na odgovor tega lista na kritiko «Pravde». Tisk objavlja brez komentarjev popolno besedilo članka. V moskovskih diplomatskih krogih ugotavljajo tudi, da moskovski tisk, ki je poročal o izvolitvi novega politbiroja CK KP Poljske ni omenil, da ni bil Rokosowski ponovno izvoljen! Agencija United Press je poročala v jutranjih urah. da so se v Gdinji vsidrali ena sovjetska križarka in trije torpedni lovci. V poznih večernih urah pa je ista agencija javil^ da so se »sovjetske vojne edinice, ki so bile v poljskih vodah, umaknile zaradi poljskih protestov in zaradi protisovjetskih demonstracij spričo očitnih poizkusov Sovjetske zveze, da se vmeša v poljske zadeve«. Agencija United Press javlja tudi. da je sovjetska vlada odredila umik vojnih ladij in kopenskih sil s »strateških položajev« po telefonskem razgovoru med Gomul-ko in Hruščevom. Okoli 14. ure je skupina 26 sovjetskih vojnih ladij, ki je priplula v Gdanski zaliv, začela odhajati in istočasno so se sovjetske čete začele umikati s položajev v bližini Bydgoszcza severno od Varšave in blizu Lodza južno od Varšave ter v gozdu Garvvolin ob sovjetski meji. Te sovjetske enote so bile že več časa na Poljskem zaradi skupnih manevrov s poljsko vojsko v okviru varšavskega pakta. Pretekli teden so se sovjetske Čete. po zatrjevanju poučenih krogov, umaknile z manevrov in so začele premike na svoj račun. Danes se Je začelo deseto zasedanje poljskega sejma pod predsedstvom Jana Dembov-skega. Navzoča je bila tudi delegacija zvezne skupščine FLRJ. Na dnevnem redu je tudi razprava o sedanjem političnem položaju na Poljskem. Glavna točka pa bo sprememba volilnega zakona. Predseid-nik vlade Cyrankiewicz je izjavil, da bo še razmislil, ali naj govori jutri. Sovjetska nota bonnski vladi BONN, 23 — Danes so v Bonnu prejeli odgovor sovjetske vlade na nemško spomenico o združitvi Nemčije. V tej noti sovjetska vlada ostro kritizira oborožitev Zahodne za zbližanje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Sovjetska nota vprašuje a.i je bonnska vlada pripravljena skleniti pogodbo s Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami, s katero bi se obvezala, da ne bo uporabljala sile. »Pristop Nemčije v atlantski pakt in njena oborožitev, pravi nota, sta ustvarila v Nemčiji in Evropi položaj, zaradi katerega so pogajanja za združitev Nemčije v prvi vrsti odvisna od spremembe sedanje politike bonnske v.ade, ki iDreminja Zahodno Nemčijo v žarišče vojne in reakcije. Odvisna je tudi od zbližanja in sporazuma med obema Nem-čijama«. Sovjetska nota izjavlja za- tem. da bi udeležba obeh nemških držav v evropskem sistemu kolektivne varnosti hkrati olajšala odpravo ovir, za združitev Nemčije. »Predlog za določitev demilitariziranega področja v Evropi med Vzhodom in Zahodom, dodaja nota, bi utegnil eventualno biti interesanten«. ŽENEVA. 23. — Ita.ijanski zunanji minister Martino je prispel danes -.g letalom v Ženevo, kjer se bo jutri udeležil slovesnosti ob dnevu OZN. Z ministrom je prispel njegov šef kabineta Migone, šef tiskovnega urada minister Giustiniani ter šef urada OZn v zunanjem ministrstvu minister Cavalletti. V Borba44 o izvajanja čl. Prizivno sodišče mora razveljaviti kri* vično obsodbo škedenjskih antifašistov (Od našega dopisnika) I menti, ki ovirajo ugoden raz-BEOGRAD, 23. — NocojŠ-jvoj in skušajo uvesti _meto-nja «Borba» objavlja Gomulka (levo), Zavvadski in Cyrankiewicz (desno v drugi vrsti) po zaključku zasedanja plenuma CK KP IZREDNA VEST RADIA BUDIMPEŠTA Takojšnji sestanek CK KP Madžarske namesto 311. mkot je bilo določeno Manifestacija budimpeštanskih študentov za Poljsko - Mani* festanti so zahtevali novo vlado in odhod sovjetskih čet Geroe opozarja na poskuse slabitve odnosov s Sovjetsko zvezo BUDIMFEŠTA, 23. — Bu-dimpeštanski radio je ob 23.40 uri nenadoma prekinil glasbeno oddajo ter objavil sledečo vest: «Objaviti moramo izredno novico: politbiro madžarske delavske partije je sklical izredni sestanek centralnega komiteja partije za takoj«. Napovedovalec je vest ponovil čez pet minut. V večernih urah istega dne je govoril po radiu prvi tajnik madžarske delavske partije Ernoe Geroe o procesu demokratizacije v državi. Okrog polnoči pa je madžarska informacijska agencija MSI sporočila, da je prišlo na budimpeštanskih ulicah do spopadov, pri čemer je prišlo do žrtev. O podrobnostih agencija ni poročala. Po poročilih ameriške novinarske agencije United Press in italijanske agencije ANSA. naj bi prišlo na Mafdžarskem do kritičnega položaja, ker da sta v vodstvu partije v sporu stalinistična in proti-stalinistična struja. Prva naj bi zahtevala takojšnjo preure-Nemčije, zavrača nemško spo. Iditev vlade z Nagyjem kot menico, s katero se predlaga- predsednikom, druga pa naj jo sovietsko- nemški razgovori bi bila predlagala celo upo-o združitvi Nemčije, ter izjav- rabo vojske in po potrebi tu-3ja, da je pripravljena delati I di sovjetskih čet v primeru r”“,u povedan vso ;(jSk(^ico o našem go-Položaju. Na za-vNnt? rekli partiji, de-t« a razredu in vsemu Poti aa sa,no če bomo šli »a^ftokratizacije in če ks>9b* pravtli vse. kar je bi-L.R> e _y preteklosti, bomo V?’ lačin 1 socializem na M?V»I n ■ ln v skladu z za-t(Aj,,-ase dežele. Mi se ne i i, Scij?0 °d te poti demo-ne k°mo krenili 511 socializmu to ši- komiteja delavske šoto povedali vso »lAur' i"rav tako ne bomo Vi" Brnt°Volili’ da bi upo- » socializmu to ši- , *i j,- atizacijo življenja uezeli » rl- 0sov med sociali-(I: »o „,zavami, zlasti s So- V^3s]a'.°; pravi poslani-1(1.. ii.-, Mi bomo te od-NhV"t« -3,.e'a mednarodne NfVa >-° 'darnosti, medse-ni 'h J^aoja. enakoprav-\sViru fdsebojne pomoči V« a odnosov bo S4 hiVe država imeti po-V,t»[ renost m neodvis-V&V ndrav'Ce posameznih V'shi j ?uverene vlade v iVitV CeW3Vi se bodo mo-®iti vati ~ ln medsebojno VEDNO OSTREJŠA NASPROTJA med liberalci in socialdemokrati Manever vladne desnice za spremembo Tremelloni* jevega zakona o davčnem izenačenju - Fanfani noče v vodstvu stranke predstavnikov «baze> V1,1 tat Ta*o bo moralo SSavtv bo # t?„\ radio Vč je danes ,.^‘ste, k[ so Odgovor- jšn Je «protisovjet- »>!>! decembra »Bonnu !' ~ Predsednik ,^ih chi ?Pub'ike Giovan* Nd.^heh a m°ral priti v XV šp decembra v Bonn. ! a hoj,. n,So določene niti obiska pa tudi v Londonu — Francoski . Id-Pozn^ster Pmeau je ,Von, . Popoldne prišel tiN Vial , s'e ie zvečer 'i> ^domzunanjim min" i Vjj:. Vlftj »Soh rir>ea,r Je >zjavl1 JSf ,v Zvp.PUVabljen f^Vu\df^nenLPre^eed-h Ministrstvaskega zunanj.e- .1' je izjavil, da v «z zacnjimi se. da<:'v ^°rka». Dole Pineau nena- K^-^Botr,,. rmeau nena-Jlii 'Sem u* v London za- u’ih le Klavni ti Ln-, Uammarskjoeld * S^on in Pariz v (Od našega dopisnika) RIM, 23. -- Na obzorju se prikazujejo nove nevšečnosti v okviru vlade same. Socialdemokrati so morali letos januarja vzdržati v v.adi močne napade, da so vendar prodrli s Tremellonijevim zakonom o davčnem izenačenju. Postaviti so morali celo ultimat za svoj obstanek v vladi. Danes pa so senatorji Gugliel-mone in Medici za KD, Batta-gha za PLI ter Amadeo za PRI predložili v senatu zakonski načrt ki bistveno spreminja člen 17 Tremel.o-nijevega zakona. Prav ta člen je takrat dvignil najbolj silovit odpor pri borznih agentih. «Giustizm» piše, da gre za »brezploden poskus, ki naj bi preprečil novo ureditev bc rz» ter dostavlja, da je »manever borznih agentov prispel do senata«. Nato pa pravi socialdemokratsko glasilo; «Gu-glie.monov načrt namerava mogoče napraviti razdor v sodelovanju med strankami koalicije. Želeti bi torej bilo. da se skupine in stranke o njem čimprej izrečejo. Tako se bo videlo, kdo in kakšni -o zavezniki Guglielmona«. Zdi se, da boče desnica KD in z njo liberalci izkoristiti trenutno konjunkturo, ko se socialdemokrati še upirajo, da bi se jasno izrazili o vladni politiki, kar se bo mora.o zgoditi pred dokončno odločitvijo o socialistični združitvi na prihodnjem kongresu PSI Ta upornost se spremi-nia v hudo ranljivost Sara-gatov.e stranke, proti kateri so usmerjen manevri Andreottija in njemu podobnih v KD ter liberalcev. Ker so se danes takoj o-glasili razni predstavniki socialdemokratov, tako na pr*-mer Simonini, Preti in Pa-lesce, ki so odločno poudarili, da se upirajo Guglielmo-novemu načrtu, je zakonodaj. ni urad KD sporočil, da je omenjeni načrt pred.ožil Gu-glielmone čisto osebno in na-čr* torej ni šel skozi omenjeni urad, kot se to dogaja z zakonskimi osnutki, ki jih predložijo parlamentarci večinske stranke- Baje je tudi Segni pokazal svojo slabo voljo ko so ga o tem obvestili preden je odpotoval v Vicen-zo. Seveda tudi Saragat in Matteotti nista hotela prikrivati svojega nerazpoloženja. Pozneje so tudi republikanci sporočili, da je bi.a iniciativa senatorja Amadea njegova osebna zadeva. Razmerje med liberalci in socialdemokrati se vedno bolj zaostruje, kar je vidno tudi iz današnjega Malagodijevega članka o kongresu v Triden-tu Malagodi piše, da postavljajo sedaj tudi liberalci dva pogoja za v.adno koalicijo. Prvi pogoj je, da ostane koalicija na jasnih demokratičnih pozicijah brez vsakršnega po-gajanja s socialkomunisti. Drugi pogoj pa je, da se natančno spoštujejo kriteriji m domenjene rešitve za posamezne probleme. Nato govori Malagodi o nevarnosti za italijansko družbo, ki bi pač bila v tem, da bi se pustila KD speljati preveč na stran socialistov. Medtem ko se je prvotno govorilo, da namerava Fanfani sestaviti novo vodstvo stranke tako, da bi v njem ne bilo predstavnikov manjšine, pa se je sedaj izvedelo, da je poslal zadevno vabilo «socialnim silam« ter Andreot-tijevi struji. Ni pa poslal vabila skupini «baze», čeprav se je na kongresu pokazalo, da ima ta več pripadnikov kot pa Andreottijeva «pri-mavera«. Uglednejši člani »iniciative« so baje grajali to Fanfanijevo diskriminacijo. Zaccagnini, Gui in Salizzoni so baje dejali, da se mora vodstvo razširiti z vključitvijo predstavnikov vseh struj manjšine ali pa mora ostati homogeno na ta način, da ga sestavljajo samo predstavniki večinske skupine kot sedaj. Gallorii je v imenu »baze« dejal, da Fanfanijeva diskriminacija dokazuje, da so tako «socialne sile« kot «pri-mavera« v resnici manjšine, samo kadar jim je to ugodno. Sicer se pa za Pastoreja zdi, da ni nič kaj navdušen nad vabilom, ker bi si raje ohranil svobodo akcije za svojo strujo, . V senatu je neodvisni levičar Carabona v razpravi o zakonskem načrtu za preven tivne ukrepe proti osebam nevarnim za varnost in javno moralo, dejal, da je ta načrt sestavljen silno spretno. Na videz namreč odstranjuje nekatere predpise člena 113 zakona o javni varnosti, v resnici pa jih v bistvu ohranjuje. Socialist Pa' palia pa je podčrtal dejstvo, da se po desetih letih demokratičnega življenja v parlamentu še ne razpravlja o celotni reformi fašističnih zakonov javne varnosti, temveč se skušajo samo popraviti nekateri najbolj kričeči predpisi v starem tekstu. Dejansko je predlagani tekst še celo slabši kot fašistični za kon, je dejal Papalia. Demokristjan Di Pietro pa je zakonski načrt zagovarjal, češ da je v Skladu z razsodbo ustavnega sodišča. Predsednik vlade Segni je bil popoldne v Padovi, kjer se je udeležil slovesnosti položitve temeljnega kamna za zavod, kamor bodo lahko sprejeli neozdravljive iz vse dežele. Zvečer je bil Segni že zopet v Rimu. Za četrtek dopoldne je sklicana vladna sej a. A. P. upora madžarskih intelektualcev. Do tega kritičnega trenutka naj bi prišlo zaradi popoldanskih manifestacij viso-košolcev, katerim so se pridružili tudi delavci in ostali meščani. Iste zapadne agencije poročajo, da je budim-peštanska telefonska centrala sporočila dunajski telefonski centrali, da bodo madžarske telefonske zveze z Dunajem prekinjene do jutri zjutraj ter da v svoji polnočni oddaji budirnpeslanski radio n; ponovil \esti o nenadni takojšnji izredni seji centralnega komiteja. V večernih urah je budim-peštanski radio oddajal poročilo o manifestacijah visoko-šolcev, ki so zahtevali novo vlaido in umik sovjetskih čet iz države. Zborovanje je bilo na Trgu Petoefi nato pa na trgu, kjer je spomenik poljskega generala Berna, heroja iz madžarske revolucije 1. 1848. Mladinska komunistična organizacija, ki je popoldne zasedala, je prekinila sestanek, da bi se udeleženci lahko udeležili pouličnih manifestacij visokošolcev za Poljsko. Radio je tudi sporočil, da so predstavniki mladinskih združenj popoldne prišli pred poslopje parlamenta in da je Imre Nagy sprejel posebno mladinsko delegacijo skupaj s skupino parlamentarcev Manifestantov je bilo okrog 10.000 in njihovo zadržanje je bilo dostojanstveno in mirno, v gumbnicah so nosili trobarvne kokarde. nekateri pa tudi madžarske zastave. Neki govornik je med drugim zahteval svobodne volitve s sistemom več strank, svobodo tiska, odstranitev Stalinovega spomenika, reorganizacijo madžarskega gospodarstva in izkoriščanje ležišč urana s strani države ter revizijo trgovskih sporazumov z inozemstvom. V večernih urah je v radiu govoril tudi prvi tajnik madžarske delavske partije Ernoe Geroe, ki se je včeraj vrnil z obiska v Jugoslaviji. Med drugim je dejal, da bo Madžarska nadaljevala proces demokratizacije,^ toda obdržala bo socialistično demokracijo ne pa meščansko in opozoril vse tiste, ki bi hoteli ovirati madžarske odnose s Sovjetsko zvezo. Dejal je, da morajo biti rešena številna vprašanja ter da ^ se širijo laži o tem, da Madžarska in Sovjetska zveza nista enakopravni glede gospodarskih vprašanj. Poudaril je, da je ZSSR Madžarsko osvobodila izpod fašizma in nacizma ter da so bile vse pogodbe sklenjene s SZ na enakopravni podlagi. «Madžari so patrioti ne pa naciopalisti in ker se ne vmešavamo v notranje zadeve drugih držav, temveč sodelujemo z njimi, smo dosegli sporazum z Jugoslavijo glede vseh vprašanj. Iz istega razloga se Madžarska ne bo vmešavala v notranje zadeve Poljske« je dejal Geroe. Končno je Geroe povedal, da bo zasedanje centralnega komiteja 31. t. m„ na katerem bo na dnevnem redu razprava o sedanjem političnem položaju in o bodočih nalogah partije, o čemer bo poročal Geroe sam, nakar bo sledila razprava o organizacijskih vprašanjih. Kot poročamo zgoraj, je radio pozneje sporočil, da bo zasedanje centralnega komiteja takoj. Sirnima izjava ZH1 in madžarske UP BEOGRAD, 23. — Uradno poročilo o razgovorih med zastopniki ZKJ in Partije madžarskih delavcev navaja, da so med razgovori dosegli soglasje o sledečem; Ugotovili so, da je popu-1 ki so prizadejale resno škodo stila mednarodna napetost, in I delavskemu gibanju. da se dalje razvija aktivna koeksistenca med državami. Mnenja so. da je potrebno vložit’ večje napore, da se s pogajanji rešijo važna mednarodna vprašanja (razorožitev, prepoved uporabljanja o-rožia za množično uničevanje, uresničenje sistema kolektivne varnosti, združitev Nemčije miroljubna rešitev sueškega vprašanja). Razvoj stikov in sode.ova-nja med ZKJ in Partijo madžarskih delavcev je nujen zaradi krepitve nadaljnjega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko in zaradi razvoja prijateljstva med obema državama, ki je v interesu miru in napredka v svetu. To sodelovanje med partijami se mora razvijati v raznih oblikah na podlagi popolnega zaupanja, iskrenosti, enakopravnosti, prostovoljnosti, in nevmešavanja v notranje zadeve in z razgovori in izmenjavo pogledov vštevši svobodno konstruktiv. no kritiko. Dosledno izvajanje teh načel bo onemogočilo ponovitev napak iz pretek.osti, storiat škedenjskega procesa, ki se je končal s krivično razsodbo sodišča 14. avgusta, »škedenjski primer ni osamljen, ugotavlja «Borba». Pripravljajo se še drugi procesi, ki so v nasprotju s točko 6 Spomenice o soglasju in čl. 16 mirovne pogodbe.« »Sodna razprava proti bivšim antifašističnim borcem in proti Slovencem na tržaškem področju, zaradi prejšnjega političnega delovanja, zaključuje »Borba«, ni le v nasprotju s spomenico in mirovno pogodbo, temveč tudi v nasprotju s stremljenji in napori, da se dosežejo čim boljši odnosi med dvema sosednima državama. Tr zaški Slovenci, ugotavlja «Borba», pričakujejo, da bo prizivno sodišče uvidelo neutemeljenost obsodbe in da bo z aplikacijo točke 6 spomenice moralno rehabilitiralo antifašiste in s tem potrdilo odločnost Italije, da izpolnjuje določila spomenice o soglasju.« Titove izjave ob dnevu OZN de, ki so v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov, so Združeni narodi vencarle zabeležili tudi na tem področju uspehe. So znaki, ki govorijo, da bi bilo v okviru Združenih narodov realno pričakovati začetne in omejene sporazume o razorožitvi.« Maršal Tito je na kraju poudaril potrebo, da se v£« članice Združenih narodov zavzemajo za zmanjšanje razlik v pogledih, da bi se dosegli sporazumi o vseh nerešenih vprašanjih in je ugotovil, da se bo Jugoslavija tudi v bodoče zavzemala za krepitev ugleda in vloge Združenih narodov, ker so cilji in načela listine Združenih narodov tudi cilji in načela jugoslovanske zunanje politike. Poudarja je nadalje potreba po širši izmenjavi pogledov in proučevanju izkušenj s področja partijskega, držav, nega in družbenega delovanja. Zastopmki obeh držav so posvetili posebno pozornost napredovanju medsebojnih odnosov, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Poudarili so potrebo sklenitve kulturne konvencije. Na vabilo CK partije madžarskih de.avcev, bo delegacija CK ZKJ obiskala Madžarsko C.ani romunske vladne delegacije so danes obiskali tovarno motorjev v Rakovici, kier so se zanimali tudi za organizacijo dela in za delovanje delavskega sveta, upravnega odbora, za planiranje in za ostala vprašanja. Popoldne je vodi« romunske delegacije Georgio Dej priredil ko., silo na čast predsedniku Titu. Med kosilom sta Dej in Tito izmenjala zdravici. Po-po.dne so se v Belem dvoru nadaljevali razgovori med o-bema delegacijama, BEOGRAD, 23. — Ob dnevu Združenih narodov je maršal Tito v-izjavi ravnatelju informativnega urada Združenih narodov v Beogra- styo viagata za nadaljnji raz-du Milanu Hoffmanu pouda-, . P. Stambolič pri Gomulki VARŠAVA, 23. — Jugoslovanska parlamenatrna celega-cija, ki je gost poljskega Sejma, je bila danes sprejeta pri predsedniku vlade Ciran-kievviczu. Po sprejemu ro se člani delegacije sestali s člani državnega sveta Poljske. Popoldne se je jugoslovanska delegacija udeležila zasedanja poljskega Sejma. Na pozdravni govor predsednika Sejma Jana Demrvovskega je oc govoril vodja jugoslovanske delegacije Petar Stambolič, ki je izrekel željo po krepitvi prijateljskega sodelovanja narodov obeh držav. Narodi Jugoslavije prisrčno pozdravljajo napore, ki jih danes poljsko ljudstvo in njegovo vod- ril, da so se Združeni narodi danes precej približali u-niverzalnosti, čeprav se to načelo ni še popolnoma uresničilo zlast. zaradi nepriznavanja pravice članstva Kitajski. Posebno je pomembno, da je med članicami skoraj 20 držav, ki so šele po zadnji vojni dobile neodvisnost-J »Živimo v dobi, ko je razvoj osamosvojitve in borba za neodvisnost zajela narode vsega sveta in ko so ustvarjeni potrebni pogoji, da vri narodi, veliki in mali, ne glede na raso in celino, kjer živijo, enakopravno sodelujejo, kar ima veliko vlogo v mednarodnem življenju. To omogoča, da se na organiziran in konstruktiven način pričnejo reševati skupna vprašanja, zlasti razlike med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi področji. Ustvarjene so tudi nove perspektive za konstruktivno rešitev mnogih mednarodnih vprašanj, kot no razorožitev in uporaba atomske energije v miroljubne namene.« »Čeprav so v svetu še ele- voj socialistične demokracije in za rešitev crugih velikih političnih vprašanj, ki to velikega pomena ne le za Poljsko, temveč za razvoj socializma sploh, je poudaril Stambolič. Prvi tajnik CK poljske združene partije Vladislav Gomulka in član politbiroja Ochab in Aleksarjder Zavad-ski so se danes popoldne sestali t* člani CK ZKJ Stamboličem in ostalimi člani jugoslovanske parlamentarne delegacije, s katerimi so se razgovarjali o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo obeh partij in obeh držav. Zatem so Gomulka in ostali poljski voditelji sprejeli tudi ostale člane jugoslovanske parlamentarne delegacije. BONN, 23. — Za danes je napovedana stavka kovinarskih delavcev v Schlesvvigu-Hollsteinu. Gre za 55.000 delavcev. Delavci zahtevajo nespremenjeno mezdo v primeru bolezni. zvišanje mezd med dopustom in daljši dopust. NEVARNOST RESNIH ZAPLETUAJEV zaradi aretacije alžirskih voditeljev Opozorilo Arabske lige Varnostnemu svetu - Proti francoske demonstracije v Tuniziji in Maroku - Francoska vlada odpoklicala poslanika iz Egipta in predložila zadevo z ladjo tAthos» Varnostnemu svetu MEKNES, 23. — Med incidenti, ki so se danes dogodili v Meknesu, je bilo ubitih 9 oseb: S Francozov in en Ma-rokanec. PARIZ, 23. — Maroški ministrski predsednik Si Bek-kai in zunanji minister Bala-frej sta prišla danes popoldne iz Tunisa v Pariz. Njun prihod je v zvezi z aretacijo petih alžirskih voditeljev-Sprejel' ju je predsednik vlade Mollet. Razgovor je trajal eno uro. Po razgovoru je Si Bekkai izjavil med drugim: «Dogodki bodo govorili v zelo bližnji prihodnosti.« Pozneje je maroški poslanik v Parizu izjavil, da je položaj zelo resen. Tunizijski ministrski predsednik Burgiba je danes na tiskovni konferenci med drugim sporočil, da sta maroška in tunizijska vlada izročili skupno protestno noto francoski vladi zaradi aretacije alžirskih voditeljev. Burgiba je tudi potrdil, da t !1 h, 17.05. Dolžina dneva KM* "L vzide ob 20.51 in zatone b_l Jutri, ČETRTEK, 25. oktobra Bonifacij, no. Zlatila _ S Silmm REDHIE SEJE TRŽAŠKEGA UBClAISKEGA SVETA Občina pred na bo povišala mete široke trošarino potrošnje S povišanjem trošarine še bo življenjska raven delavskih in uradniških družin znižala > Minister za finance Andreotti zagotavlja skorajšnjo objavo izsledkov medministrske komisije za prosto cono Sinoči je bila redna seja tržaškega občinskega sveta Odbornik Rinaldini je predložil v razpravo predlog o ureditvi občinskih trošarin na predmete široke potrošnje, ki jih določa zakon štev. 703. Ta predlog zajema vse predmete široke potrošnje, ki so obremenjeni s trošarino. V glavnem gre za povišanje trošarine na vse predmete, kar bo prineslo občini okrog 370 milijonov lir več dohodkov. Na osnovi predloženega predloga bodo uveljavili nove trošarin ske tarife na naslednje predmete: za navadno vino je občina do sedaj dobila 18,75 lir pri litru. Z novo tarifo pa bo dobila 22,5o lir, ali 3,75 lir več; za boljša vina je dosedanja tarifa znašala 37,50 lir pri litru, nova tarifa pa bo znašala 22,50 lir, ali 15 lir manj; teleta živa teža, dosedanja tarifa 35,20 lir za kg. nova tarifa 42124 lir, ali 7,04 lir več; govedo živa teža, dosedanja tarifa 21,60 za kg, nova tarifa 25,92 lir za kg, ali 4,32 lir več; prašiči živa teža, dosedanja tarifa 22,40 lir za kg, nova tarifa 26,88, ali 4,48 lir več; ovce živa teža, dosedanja tarifa 22 lir za kg, nova tarifa 26,40 lir za kg, ali 4,40 lir več; konji živa teža, dosedanja tarifa 11,28 lir za kg, nova tarifa 16,92 lir, ali 5,64 lir več; zaklana teleta izven občine, dosedanja tarifa 52,80 lir za kg, nova tarifa 63,36 lir, ali 10,56 lir več; zaklano govedo izven občine, dosedanja tarifa 43,20 lir, nova tarifa 51,48 lir, ali 8,64 lir več; zaklani prašiči izven občine, dosedanja tarifa 33,60 lir /a kg, nova tarifa 40,32 lir, - ali 6,72 lir več; zaklane ovce izven občine, dosedanja tarifa 33 lir za kg, nova tarifa 39,60 lir, ali 6,60 lir več; zaklani konji izven občine, dosedanja tarifa 22,56 lir za Kg, nova tarifa 33,84 lir, ali 11,28 lir več; soljeno meso, dosedanja tarifa 47,50 lir za kg. nova tarifa 57 lir, ali 9,50 lir več; slanina, dosedanja tarifa '0,625 lir za kg, nova tarifa ^0,20 lir, ali 0,425 lir manj; zajci mrtva teža. dosedanja ‘arifa 35 lir za kg, nova tarifa 24 lir za kg, ali 11 lir manj; navadne sveže ribe, dosedanja tarifa 3.75 lir za kg. nova tarifa 4,50 lir za kg, ali 0J75 -ir več; boljše svež c ribe, dosedanja ‘arifa 23.625 lir za kg. nova ‘arifa 28,35 lir, ali 4,725 lir več; sir, dosedanja tarifa 28,50 ir za kg, nova tarifa 34,20 lir. ali 5,70 lir več; maslo, dosedanja tarifa 38.625 lir za kg, nova tarifa 46,35 lir. ali 7.725 lir več; navadno pohištvo, dosedanja ‘arifa 22,50 lir za kg, nova tarifa 27 lir, ali 4,50 lir več; pohištvo iz mehkega lesa. do sedanja tarifa 12,50 lir za kg, novatarifa 15 lir, ali 2,50 L več; milo, dosedanja tarifa 84,375 lir za kg, nova tarifa 67,50 lir, ali 16,875 lir manj; sadni sokom, dosedanja tarifa 45 lir za kg, nova tarifa 67,50 lir, ali 22,50 lir več; konzervirane sadje in zelenjava, dosedanja tarifa 30 lir za kg, nova tarifa 13,50 -ir alt 16,50 lir manj; papir in drugi papirnati proizvodi, dosedanja tarifa >1,60 lir za kg, nova tarifa 21.60 lir. Omenjene tarife ne potrebujejo posebnega komentarja, z njih je razvidno, da bodi lovišali trošarino na veliko tevilo najnujnejših živil, kar >0 privedlo do znatnega znižanja življenjske ravni delav. ■ tva. Tega se zaveda tudi odbornik Rinaldini, ki je v svoji obrazložitvi poudaril, da ?e treba biti pogumen, če se hoče povečati občinske dohodke in znižati občinsk^ pri-manjk-jaj. Hkrati pa je de- iai, da ni mogoče zahtevati občinske avtonomije, če je občina vedno finančno odvisna in potrebuje kritje visokih primanjkljajev. Zato je no njegovem mnenju nujno, da si občinska uprava prevzame odgovornost tudi za povišanje trošarin, ki bo povzročilo med prebivalstvom negodovanje. Poleg tega pa je odbornik Rinaldini opozoril na nevarnost, ča se cene na drobno predmetom, ki eo Jim povišali trošarino, ne bodo povišale samo v višini povišane trošarine, ampak tudi za petkrat toliko. Mi pa menimo, da povišanje trošarin ni samo psihološko negativno, temveč predstavlja predvsem protujud3ki ukrep, ker bodo ta povišanja močno prizadela delavske in uradniške družine s srec njimi in nizkimi dohodki. S tem se bo znižala življenjska raven in kupna moč delavskih in uradniških plač. Občinvki čdbor se mora zavedati, da s takšnimi ukrepi ne bo nikoli uravnovesil proračuna. Občinski dohodki so odvisni od splošnih cohodkov preb’-valstva. Ce se ta dohodek poviša, se povišajo tudi občinski dohodki. Z današnjo gospodarsko krizo pa ni mogoče pričakovati zboljšanja na tem ■ področju- Zato bodo nove tarife še bolj zaostrile položaj in povečale življenjske stroške. Na sinočnji seji je svetovalec Caravelli (MEN) vprašal župana, če so ‘očne vesti časopisov o razgovorih s linanč- nim minirtrom Andreottijem o tržaški prosti coni. Bartoli je odgovoril, da je to res. Listi so sicer včeraj poročali, ča se je župan Bartoli sestal z ministrom Andreottijem ;n da je zahteval čimprejšnjo objavo izsledkov medministrske komisije za proučfevanje tržaške proste cone. Andreotti naj bi zagotovil, da se bo osebno zanimal za vprašanje in da bo vlada v kratkem sporočila svoje stališče. V tej zvezi je sinoči župan Bartoli v imenu občinskega sveta poslal predsedniku vlade Segniju brzojavko, v kateri ga poziva, naj vlada objavi -.voj e stališče glede tržaške proste cone. O ostalih važnih vprašanjih sinočnje seje bomo poročali jutri.------------- Sporočilo PSDI Tajništvo PSDI je izdalo predsinočnjim naslednje poro- čiio; «Sinoči je bil uradno umeščen zvezni odbor med krajevnima faderacijama PSDI in PSI ob prisotnosti pokrajinskih tajnikov Lucia Lonze in Salva Teinerja, ki sta izrazila zadovoljstvo obeh strank spričo dogodka, ki pomeni začetek združitve socialistov na praktičnem področju. Od PSDI so bil' prisotni: Bonetti, Bo-nifacio, Mislei, Rossi, Pittoni; od PSI pa Bressan, Medani, Gerli in Terpin. Na sestanku, ki je trajal po.drugo uro je odbor proučil razne strani združitve socialistov ter odmeve, ki jih bo ta povzročila v našem mestu tako na političnem kot gospodarskem področju. Ko sta dve socialistični stranki izbrali svoje predstavnike v zvezni odbor sta poudarili, da nameravata sporazumno razpravljati o vprašanjih občinsko uprave, pokrajinske uprave in mestnega go-podarstva s posebnim poudarkom na prosto cono, industrijsko pristanišče, pomorstvo in vse druge sektorje, ki zanimajo delavski razred. Zbrane predstavnike so tudi opozorili na kočljivo vprašanje sirdikalne enotnosti. Zvezni orbor ima namen organizirati po možnost’ prihodnji mesec zborovanje socialističnih si. na našem ozemlju, na katerega bodo povabili predstavnike nacionalnih vodstev o-beh strank«. staniškimi krogi in zlasti med delavci prizadete ladjedelnice, saj je znano, da «Tržaški arzenal« zaposluje komaj eno petino vseh delavcev in je njegovo gospodarsko stanje ze.p resno. Poleg tega je treba omeniti, da bodo vse tri ladje plule ne redni progi iz Trsta in da gre za tržaško po-cružnico pomorske družbe «1. talia«, ki je kupila in bo vzdrževala vse tri bivše francoske ladje. -—■---- Premog zc Avstrijo v prihodnjem letu Po avstrijskih računih lahko tržaško pristanišče pritegne prihodnje leto še znatno večje količine premoga za avstrijske potrebe, kot ga je do sedaj. Od 1. januarja 1957 bodo namreč nemške čržavne železnice povečale za 15 odstotkov železniške tarife na progi Hamburg-Regensburg za prevoz surovega železa, jeklenih plošč, premoga in železnih rud. Po teh računih bo avstrijski tranzit premoga skozi tržaško pristanišče dosegel letos okrog pol milijona ton. Prihodnje leto pa bo dosegel avstrijski prekomorski uvoz premoga od 1,300000 do milijon 400.000 ton. Brez sprememb železniških tarif bo šlo po avstrijskem mnenju okrog 400.000 do 500.000 ton skozi tržaško pristanišče, 100.000 ton skozi Reko in okrog 700 tisoč ton skozi severna pristanišča. Naročila za «FeIszegy» Poročali smo že. da je u-spelo ladjedelnici Felszegy zagotoviti si naročilo treh velikih ladij nad 10-000 ton in da bo ta lacjedelnica verjetno gradila še četrto podobno ladjo. Te ladje bodo 'rr.ele 10.850 ton in bodo opremljene s pogonskimi stroji, ki bodo razvijali po 5400 konjskih sil ter jim bodo omogočili brzino 14.6 milje na uro. Ladjedelnica bo izročila ladje postopoma in to čez 26, 40 in 46 mesecev. Za gracnjo prvih treh ladij so že sklenjeni okvirni sporazumi, medtem ko bodo v kratkem podp::-ali pogodbe. PO STAVKI MESARJEV DELAVSKIH ZADRUG VODSTVO PODJETJA pristalo na pogajanja Za pravilno in redno poslovanje Delavskih zadrug je treba odpraviti komisarsko upravo O Jutri ob 19. uri bo na sedežu PSDI govoril Giorgio Cesare o temi: »Revizija odnosov med ljudskimi demokracijami in Sovjetsko zvezo v zvezi s sedanjimi dogotdkl na Poljskem«. Sledila bo javna diskusija. Predavanja se lahko udeležijo vsi, ki jih vprašanje zanima. Včeraj so se mesarji Delavskih zadrug po štirih dneh stavke zopet vrnili na delo, in sicer potem, ko je vodstvo Delavskih zadrug pristalo na razpravljanje o sporazumu. ki je bil pred kratkim sklenjen na uradu za delo za vso mesarsko stroko. Po drugi strani pa so mesarji zaskrbljeni spričo namena vodstva Delavskih zadrug, da odda nekaj mesnic v zasebni odkup, ker bi to imelo kvarne posledice za zaposlitev mesarjev in bi utegnilo priti do odpustov. Položaj v Delavskih zadrugah pa se ne tiče samo mesarjev in drugih uslužbencev, marveč velikega števila članov sploh in tudi potrošnikov. Naloga Delavskih zadrug bi morala namreč biti predvsem zbijanje cen v korist potrošnikov. Z oddajo mesnic v zasebni zakup pa bi ta naloga vsekakor odpadla. Sploh pa je treba poudariti, da je vsa gospodarska politika Delavskih zadrug, zgrešena, ker ne upošteva interesov članstva in potrošnikov. Vzrok temu je predvsem komisarska uprava, ki bi morala že zdavnaj prenehati. Razpisati bi se namreč morale volitve, s katerimi bi člani svobodno izbrali odbor. Kar se pa tiče zadnje stavke mesarjev Delavskih zadrug, bi se ji lahko izognili, ge bi komisarska uprava drugače ravnala z njimi. Sedanje vodstvo Delavskih zadrug je namreč odrekalo tem mesarjem celo IZJAVA DIREKTORJA ZBORNICE Zft OKREPITEV PROMETA MED TRSTOM IM AVSTRIJO VELIKO ZANIMANJE AVSTRIJE ZA GRADNJO NOVE A VTOCESTE Sestanek italijanskih in avstrijskih strokovnjakov v Celovcu • Kako bo speljana avtocesta po avstrijskem ozemlju Samo eno naročilo za «Tržaški arzenal* Tržaški župan Bartoli je protestiral pr: družbi «Italia», ker je omenjena pomorska družba podpisa.a pogodbo za preureditev dveh ladij, katere je kupila od francoskih brodarjev. z ladjedelnicami iz Genove in bo samo eno ladjo preuredil Tržaški arzenal. Predsednik omenjene pomorske družbe ing. Linch je v svojem odgovoru potrdil, da bo »Tržašk’ arzenal« preuredil samo eno izmed treh omenjenih ladij in to ladjo «Hen-ry Poincare«, ki se bo odslej imenovala »Ga.ileo Ferrari«« zaradi tega. ker so druge ladjedelnice nudile ugodnejše pogoje. Odgovor upravičeno vzbuja razburjenje med tržaškimi pri- Prejšnji teden je bil v Celovcu sestanek med avstrijskimi in italijanskimi predstavniki, posvečen načrtom o gradnji avtoceste, ki bi povezovala Benetke in Trst z Beljakom, Celovcem, Gradcem in Dunajem. O gradnji te ceste je dal dr- Otto ThuerricT, direktor zbornice za okrepitev prometa med Trstom in Avstrijo, dop.isniku tržaške agencije A-stra vroto zanimivih izjav. Dr. Thuerridl tako poudarja veliko zanimanje z avstrijske in italijanske strani za gradnjo omenjene avtoceste, ki ni več predmet meglenih razprav, temveč stopa v obdobje realnih načrtov. Z avstrijske strani se zagotavlja, da se bodo dela pričela že prihodnje leto, čeprav je zelo verjetno, da ne bo šlo takoj za gracnjo avtocerte, temveč za dokončno določitev trase, koder bo cesta spe-lj ana. Avstrijci namreč mislijo, da bi bilo preveč drago zgraditi avtocesto poleg že obstoječe državne ceste ob severni strani Vrbskega jezera, ker bi cesta v takem primeru prevečkrat križala železniško progo in bi morali odkupiti številne privatne vile. Zaradi tega bodo cesto po vsej verjetnosti zgradili mnogo niže, ob reki Dravi. Avstrijska avtocesta bo dvoj- STRUPENE GOBE V OKOLICI SCflLE SflNTF ZARADI STRUPENIH GOB zopet 5 oseb v bolnišnico Ce ne poznate gob, je najbolje, tla jih pustite pil miru! Kljub temu, da predstavljajo gobe, seveča če jih ne poznamo, precejšnjo nevarnost, o čemer ne je govorilo tudi med znano televizijsko oddajo »Odnehaj ali nadaljuješ«, so jih nekateri naši meščani pred dnevi nabrali nekje v gozdiču in na travnikih v bližini Scale Sante, jih prinesli domov, skuhali in pojedli. Posledice pa so se kmalu pokazale: 2e predvčerajšnjim so morali sprejeti v bolnišnico nekaj oseb, oct katerih eno celo s pridržano prognozo. Včeraj pa te je zopet pet oseb zateklo po zdravniško pomoč. Malo pred 16. uro sta se z rešilnim avtom pripeljala v bolnišnico 41-letna Attilia Rebec por. Markuža iz Ul. M. D’Azeglio in 17-letna Carmen Schiraldi iz Ul. Domus Civi-ca 10, katerima so ugotovili zastrupljenje z gobami, zaradi česar so ju tudi. pridržali s prognozo okrevanja v 3 ali 5 dneh na 4 zdravniškem oddelku. Markuževa je zdravnikom izjavila, da ji je gobe počaril njen svak, ki jih je sam nabral v bližini Scale Sante. Ta pravcati strup, ki raste v neposredni bližini mestnega središča, pa je včeraj zvečer spravil v bolnišnico tudi sina in nečakinjo Markuževe, in sicer I3-letnega Silvija in 9-letnega Giordana ter 18-let-no Ernesto Humar, katere so morali sprejeti na opazovalni oziroma na 4. zdravniški oddelek. Sicer zastrupljenje ni hudo, ker so zdravniki mnenja, da bodo vsi trije o- krevali najkasneje v 8 dneh. Te je spremil v bolnišnico 42-letni Silvijev in Giordanov oče Mario, ki je izjavil, c a so otroci okoli poldne zaužili gobe. ki jim jih je podaril 26-letni stric Umberto. Z gobami so se zastrupili Zastrupljenje z gobami so zavzela obseg prave epidemije Sinoči ob 21. uri so tako spreje.i na IV. oddelku bolnišnice 38-letno vdovo Kristino Mursin por. Percoli iz Ul. Scala Santa 138, ki se je najedla gcb, katere je nabrala v okolici stanovanja. Gobe so bile strupene in se bo morala zdraviti 4 dni. Uro pozneje pa so pripeljali v bolnišnico 56-ietno Gia-comini Marijo od Sv. Jakoba 20 in njene sestro 61-letm Giacomim he.eno, ki sta se zastrupili z gobami, katere je njuna nečakinja kupila od neznane osebe Prva se bo zdravila 10. druga pa 3 dni. Pozor na gobe! Županstvo opozarja meščane, naj pazijo na sveže gob? in naj jih kupujejo samo na pokritem trgu. kjer jih strokovnjaki dobro pregledajo; če pa jih sami nabirajo, naj jih prinesejo na pregled na o-menjeni trg Kakor je poročal tisk te dni, so se nekatere osebe zastrupile z gobami, ki so jih same nabrale, ne da bi j’b prej nesle na pregled. na, tako da se avtomobili ne bočo mogli srečati in bo med obema cestiščema zasajeno grmičevje. Vendar pa ne predstavljajo ti tehnično-gospodarski razlogi največje težave za čim hitrejšo zgraditev avtoceste, temveč finančn, razlogi, ki so privedli do različnih stališč med ministrom za finance in ministrom za trgovino in obnovo. Brez težav pa bodo rešili vprašanje spojitve avstrijske in italijanske avtoceste, za kar se predvideva ustanovitev posebne mešane tehnične komisije. Predvideva se, da bočo točno določitev kraja prepustili italijanskim tehnikom, ker je teren z italijanske strani manj u-goden, saj mora cesta peljati čez področje Tarčent-Trbiž in čez Alpe. Direktor tržaške zbornice za okrepitev prometa . med Avstrijo in Trstom je zaključil svoje izjave z ugotovitvijo, da vlada z avstrijske strani veliko zanimanje za to avtocesto in je podčrtal, da je gradnja avtoceste sedaj zagotovljena. Gradnja te avtoceste predstavlja za Trst izredno zanimiv objekt, saj bi na eni strani omogočila večji c otok avstrijskih turistov in s tem rešila eno izmed prvenstvenih turističnih tržaških vprašanj. Poleg tega pa bi ta avtocesta omogočila tudi velikim tovornim avtomobilom s prikolicami, da bi prevzeli del tranzitnega prometa, za katerega železniški transport ni tako primeren, s čimer bi se znatno povečala konkurenčna sposobnost tržaškega pristanišča., Vendar pa gradnja te avtoceste še zdaleč ni tako blizu, kot bi si Trst želel in kot bi izhajalo iz omenjene izjave direktorja zbornice za okrepitev prometa med Trstom in Avstrijo. Spomniti se namreč moramo na izjave ministra za javna dela Romite, ki je dal glede graditve avtoceste Trst-Benetke le meglena zagotovila. Tuci tu gre predvsem za finančne težave. Avtocesta Trst-Benetke in odsek proti Vidmu-Trbižu je namreč sicer vključena v medministrski načrt gradnje novih italijanskih avtocest, ni pa u-poštevana v proračunih ministrstva za zaklad in ministrstva za finance, zaradi česar seveda ostajajo vsi načrti samo na papirju. Nezadovoljstvo delavcev DILFI Pred približno mesecem dni so na uradu za delo sklenili sporazum, s katerim se je rešil spor, ki je nastal meč delavci in vodstvom podjetja «Dilfi». Toda sporazuma še niso uresničili, kar je povzročilo vrenje med delavci. Podjetje se je takrat med drugim obvezalo, da bo še v septembru rešilo vprašanje kvalifikacije in kategorizacije delavcev in delavK, toda doslej se ni niti lotilo tega vprašanja, pri čemer navaja razne izgovore. Prav tako ni namestilo toplih prh in notranja komisija je že večkrat zaman interven rala in opozorila ravnateljstvo na sprejete obveznosti Nerešena so ostala tudi nekatera manj važna vprašanja. Razumljivo je, ča takšno ravnanje razburja delavce, ki so že siti raznih obljub in zahtevajo, da podjetje izpolni vse to, za kar se je obvezalo. Nesreče na delu Med včerajšnjimi nezgoda--mi na delu je bila prav gotovo najhujša ona, ki je doletela 25-letnega Lina Ficotto iz Istrske ulije. Mladenič se je moral zaradi popravil spustiti v notranjost dimnika parnika «S. Lucia«, ki je zasidran v Tržaškem arzenalu, ko se je razlegel bolesten krik. Njegovi delovni tovariši, ki so mu priskočili na pomoč in ga izvlekli iz dimnika, so opazili, da krvavi na glavi, zaradi česar so ga nemudoma poslali v bolnišnico. Tu so ga zdravniki sprejeli s pridržano prognozo na II. kir. oddelku. Ficotto je izjavil, da mu je meč delom padel na glavo kos železa. Več ni znal povedati. Nekaj minut pred 16. uro pa se je zglasil na sprejemnem oddelku 41-letni Karel Muha iz Ul. Marchesetti, katerega so pridržali zaradi poškodb na levem očesu na o-kulističnem oddelku. Muha, ki bo okreval v 10 ali 20 dneh, je izjavil, da mu je med delom na gradbišču v Ul. S. Martiri brizgnilo v o-ko nekaj živega apna. Uro kasneje pa so morali pridržati na ortopedskem oddelku 48-letnega pleskarja Antona Attinija iz Rojana Vernielis, ki je malo prej med delom pri gradnji novega zdravilišča v Ul. Bonomea padel z 2 metra visokega zidarskega odra. Ker so mu zdravniki ugotovili verjeten zlom kolka in dveh reber, so mnenja, da bo moral ostati pod njihovim nadzorstvom 20, če že ne 30 dni. Končno so morali nuditi vso potrebno pomoč in nato sprejeti zaradi verjetnega zloma gležnja leve noge in številnih prask po obrazu na ortopedskem oddelku tudi 53-letnega Carla Boniventa iz Ul. Ghirlandaio, ki je med delom na krovu jugoslovanskega parnika «Pelješac», ki je zasidran v bližini skladišča št. 6 starega pristanišča, nerodno padel. Bonivento bo verjetno okreval v 20 ali 30 dneh. Prometne nezgode Ko je 77-letni upokojenec Giorgio Novacco iz Ul. Cam-panelle včeraj kmalu popoldne prekoračil Ul. Carducci, se je vanj zaletel s svojo vespo 21-letni Angel Iskra iz Gornje Carbole, ki je bil namenjen proti Trgu Garibaldi. Moža, ki je Pa.dcl na Ha> so naložili na rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi raznih poškodb na glavi in zloma podlahtni-ee leve roke sprejeli s pridržano prognozo na II. kir. oddelku. Podobna nezgoda se je pripetila tudi 76-letni Antoniji Simonet vd. Comin iz Ul. dei Porta med prekoračenjem D’Annunziovega drevoreda, vendar je imela več sreče, ker to zdravniki II. kir. oddelka. kjer so jo pridržali, mnenja, da bo v enem tednu zopet popolnoma čila in zdrava. Kakor so ugotovili, se je v žensko zaletel Anton Strajn iz Milj, ki je bil s svojim motornim kolesom namenjen na Garibaldijev trg. vte to, kar so zasebni mesarji priznali svojim uslužbencem. To najbolj jasno osvetljuje nazadnjaštvo sedanjega vodstva te ustanove. Skupščina uslužbencev Rdečega križa v Trstu Danes ob 17. uri se na sedežu Delavske zbornice v U-lici Duca D’Aosta sestanejo uslužbenci Rdečega križa. Na skupščini bodo razpravljali o položaju, ki je nastal, potem ko • je osrednje vodstvo RK v Rimu odklonilo tržaškim u-službencem Rk popolno poenotenje prejemkov. Vse kaže, da bodo na današnji skupščini upoštevali tudi možnost napovedi stavke. Uslužbenci RK zahtevajo tudi sklenitev delovne pogodbe, ki bo točno določila njihove pravice in dolžnosti. Odhod dr. Palamara v Rim Danes odpotuje vladni generalni komicar dr. Palamara v Rim. kjer bo razpravljal z vladnimi predstavniki tudi o zahtevah bivših uslužbencev ZVU. Medtem pa je sindikat teh uslužbencev prekinil mezdno gibanje v pričakovanju povratka dr. Palamare iz Rima. Spremembe na progah proti Levantu in S. A tri ki Agencija »Battisti« je preuredila svoje redne proge proti Levantu in Severni A-friki, tako da se bosta odslej ladji »Duizar« in »Milvia« u-stavili vsakih 15 dni tudi na Cipru, v Beirutu, Lattakiji in Izmiru. Na povratni progi pa se bočo ustavile tudi v Pireju in Patrasu. Na progi proti Severni Afriki pa vozi šeet ladij, ki se bodo odslej ustavile tudi v Tunisu, Bi-serti, Sousse, Sčaxu, Tripolisu in Bengasiju ter v vseh drugih pristaniščih, v katerih so se ustavljale že do tedaj. Sestanek glavnega sveta nove Delavske zbornice Drevi ob 18. uri se v Ulici Zonta 2 sestane glavni svet sindikatov, vključenih v novo Delavsko zbornico CGIL. Na sestanku bodo obravnavali vprašanje delitve članskih izkaznic za leto 1957. Posledice zaužitih aspirinov Močan glavobol je prisilil 20-letno Nello Catterini por. Bunz iz Industrijske ulice 5, da je predvčerajšnjim zvečer zaužila precejšnje število a-spirinov, a namesto da bi ji ti koristili, so jo prisilili v bolnišnico. Zenska je namreč zaužila preveč tablet, zarači česar se je laže zastrupila. Prisrčen sprejem „Sagre“ v Skednju Prisrčen smeh in veselje sta vladala sinoči v dvorani v Skednju, kjer je Slovensko narodno gledališče uprizorilo Pregarčevo eSagro». Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano, se je popolnoma uzi-velo v vsebino igre, ki opisuje življenje ljudi v naših krajih, njihove probleme in težave. Stari iv mladi obiskovalci so sočustvovali z usodo glavnin junakov — Pepeta, Lenčke, Vanka in Tonike ter bili pretreseni nad žalostne usodo matere Marjane — pri tem pa se seveda niso pozabili od srca nasmejati šalam nepoboljšljivega Franceta Kapuna in vsepovsod navzočega trgovca Zeže. Igra, ki odkriva del zgodovine naših ljudi, je Skedenjcem zelo u-gajala ter žela velik uspeh. SNG bo ponovilo sša gro» v soboto zvečer na Opčinah. Tržačan Martelossi ni imel sreče pri "Vsi za enega" Na prvem večeru nove radijske oddaje narejene po vzgledu «Odnehaš ali nadaljuješ«, ki se imenuje «Vsi za enega«, prvi konkurent mladi tržaški uradnilč Vil.iam Martelossi, ki je odgovarjal na vprašanja o revijah, n; imel sreče. Dobro je sicer odgovoril na prva štiri vprašanja, pri petem pa mu je spodrsnilo iri tudi «pomočnik». katerega so poklicali po telefonu se ni znašel, čeprav gre tudi za Tržačana po imenu «Elefante«. Smolo sta imela tudi nas.ed-n.ia tekmovalca: 15-letni Mau-rizio Picillo, ki je odgovarjal na vprašanja o kolesarstvu in 60-letni Gino Becucci, ki ni znal odgovorHi na prvo vprašanje iz lirične glasbe. Začetek sezone v ,,'Leatro Nuovo“ Z Goldonijevo tradejanko «K avarnica* se pričenja danes zvečer redna sezona tržaškega Stolnega gledališča v »Teatro Nuovo«. Nastopi tudi Memo Benassi Začetek ob 21. ur:.--------------- Zahteve upokojenih železničarjev Včeraj je bila na sedežu sindikata železničarjev^ CGIL skupščina upokojenih železničarjev in vdov upokojencev, ng,, kateri so razpravljali o svojih vprašanjih. Po čisTthsi-ji so sprejeli tudi resolucijo, v kateri najprej izražajo - solidarnost z železničarji, ki so še v službi in ki se odločno borijo za uresničenje svojih zahtev ter podpirajo pri tem tudi zahteve upokojenih železničarjev. V resoluciji so odobrili tudi poročilo predstavnika pokrajinskega sindikata o delovanju in naporih Sindikata italijanskih železničarjev in Italijanske zveze u-pokojencev za uresničenje zahtev upokojenih železničarjev. ------- O Združenje za pravico do stanovanja vabi vse stanovalce, ki jim grozi sodni izgon, naj se nemudoma zglasijo na sedežu zveze v Korzu Garibaldi st. 4/III. zaradi nujnih sporočil. IZPRED PRIZIVNEGA S0DISCA Razveljavljena razsodba ker dejanje ni bilo kaznivo Mož je bil zaradi klevetanja svoje namišljene zaročenke obsojen na dve leti zapora 30-letni Bruno Cibic s stalnim bivališčem v Ul. Media, a z začasnim v koronejskih zaporih, je te dni verjetno razmeroma vesel. Njegova zaporna doba se je zmanjšala za čve leti, kar tudi zanj, ki je vajen zapora, ni malo. Na ti dve leti pa je bil obeojen aprila letos po svoji nepremišljenosti, in sicer zaradi Svojo obtožbo je 30. septembra in 15. novembra še enkrat ustno potrdil državnemu tožilcu, ki je vodil preiskavo. Nasprotno pa je Marsijeva, ki so jo poklicali na zagovor, zanikala, da bi bila njegova zaročenka kakor tuči sodelovanja pri Cibicovih podvigih. Pojasnila je, da se je Cibic klevetanja svoje bivše zaro- oglasil pri njej n prošnjo, da čenke. • 1 bi mu dala v najem nekaj Preden pa bi mogli sploh govoriti o tej obtožbi, pa bi morali iti nekoliko let nazaj, to je do junija 1954. ko je sodišče obsodilo Cibica zaradi številnih tatvin avtomobilov, ki jih je izvršil s sodelovanjem Giacoma Bottalija, Lina Radiva in Antona Martinija, na 3 leta in 6 mesecev zaporne ter na 15.000 lir denarne kazni. Po razsodbi je moral Cibic iz i-odne dvorane naravnost v zapor, vendar tu ni miroval. Sklenil je namreč, da ne bo ostal v zaporu in zaradi tega si je s spretnim izgovorom zagotovil premestitev v bolnišnico. ■ Septembra istega leta pa se je morala kronika zopet ukvarjati z njim, kajti možu se je posrečilo zbežati iz bolnišnice, a dalj ni prišel kot do stanovanja, kjer so ga policijski agenti že čakali in ga tudi prijeli. Kasneje se je njegovi stari kazni pridružila nova za pobeg in s tem se je zaporna doba podaljšala za mesec dni. S svojo bolno domišljijo, o-meniti moramo namreč, ča Cibic ni ravno pri čisti pameti, je sestavil zopet načrt, ki ga je takoj izvedel, Poslal je državnemu tožilstvu prijavo, s katero je obtoževal svojo bivšo zaročenko (vsaj on jo je tako imenoval) Bruno Marši od Sv. Sobote, sodelovanja pri svojih tatinskih podvigih. s tem se je hotel maščevati, ker je zvedel, da se je dekle zaročilo in kasneje poročilo z nekim vojakom bivši zavezniških sil v Tretu. zemlje, kjer si je nameraval postaviti barako za shrambo avta. Zemljo je Cibic dobil in v baraki je skupno z drugimi pajdaši razdiral avtomobile, ki jih je kradel po mestu. Ker je preiskava ugotovila, da je Cibic klevetal Marsije-vo, so ga prijavili sodišču, ki ga je aprila letos rodilo in tuči obsodilo na 2 leti zapora. Obtoženi je sicer svojo obtožbo potrdil tudi pred sodiščem, vendar so njegovi pajdaši pri tatvinah zanikali, da bi kdaj videli Marsijevo pri delu. Zvedeli so samo, in to od Cibica. ča mu je dekle pomagalo pri razdiranju u-kradenih vozil, kar pa je bilo malo verjetno. Ker so Cibicu pri razsod- bi priznali delno slaboumnost, so ga poslali v neko i-talijansko umobolnico, od koder pa je poslal priziv proti razsodbi. Sedaj so priziv obravnavali in sodišče je prišlo do zaključka, da ni črugega izhoda, kot Cibica oprostiti s formulo, da dejanje ni kaznivo. Preds. Zerboni, tož. Santa- nastaso, zap. DtAndri, obramba odv. p. Sardos. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Cammejlo. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rolan); Vernari, Trg VaJmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12: Harabaglia v Bar-kovliah in Nlcoli v Skedniu. SNG za Tržaško ozemlje V soboto 27. oktobra ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah Rade Pregare: ŠAGRA GOSTOVANJE PRVAKOV jugoslovanskega gledališča Manja Crnobori, Ljubi-ša Jovanovič, Mata Miloševič, Viktor Parčič, režiser Mira Trailovlc. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 v Avditoriju v Trstu Bernard Shaw Filozofska komedija Koncertna uprizoritev dramskega kvarteta Radia - Beograd V nedeljo, 28. oktobra ob 17. uri v dvorani v BORŠTU STARI GREHI veseloigra v 3 dejanjih, ki jo uprizori PD »Lonjer - Katinara« OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. oktobra 1956 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 9 oseb. poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 78-letni Matteo Stiipancich, 59-leftia Marija Ostro-uška, 70-letni Augusto Visintini, 75-letni Sergio Naum. 91-letna Erminia Palazzi vd. Rigo, 54-letni Anton Grlica. 56-letna Ana Albina Zenco por. Medeč. 64-ietnii Francesco Illy. 83-letni Lu-ciano Giaohin. KINO ExcelsIor. 15.30: »Jokala bom jutri«, S. Hayward. R. Conte. Fenice. 14.30: »Aleksander Veliki«. R. Burton, D. Darrieux. Nazionale. 15.30: «Zemlja eksplodira«. K. Mdore. L. Maxwell. Filodrammatico. 16.00: »Umetni- ki in modeli«, D. Martin. J. Lewis. ;, Supercinema. 16.00: «Giovanni, vodja črnih tolp«. V. Gass-man. Arcobaieno. 16.00: «Ob času letovanja«, V. De Sica. A. Lane. Astra Rojan. 16.00: »Don Juanove pustolovščine«. E. Flynn, V. Lindfors. Capitoi. 16.00: »Margherita ponoči«. M. Morgan, Y. Montand. Crtstalio, 16.00: «Tri ljubice Casanove«. G. Cooper, T. vVright. Grattacielo. 16.00: «Streha». G. Pallotta, G. Listuzzi. Aiabarda. 16.00: »Kot prej... bolje kakor prej«. R. Hudson. G. Šanders. Ariston. 16.00: «25 minut s smrtjo«. M. Thompson. Mladoletnim prepov. Armonia. 15.00: »Slavni podvig«, G. Cooper, D. Niven. Aurora. 16.00: »Berlin-Tokio«, K. Soederbaum. P. Mueller. Garibaldi. 16.00: «Prednja straža izgubljenih mož«. G. Peck. B. Payton. Ideale. 16.00: »Svengali«. H. Neff, T. Morgan Im pero. 16.00: «Zenoka — po- trebno zlo«, J. Harris. L. Har-vey. Italia. 16.00: «12 metrov ljubezni«. L. Bali, D. Arnaz. S. Marco. 16.00: »Tatica«. L. Bourdin. F. Tozzi. Kino ob morju. 16.00: pištola«. R. s- pšaei Moderno. 16.00: «Smrt se ob reki«. R. ters. Mladoletnim prepov. Savona. 16.00: «Don ^^Uida. telj». E. Flynn. G. Loh<» • ^ Viale. 16.00: 7 Quatermassa». B. D^1^' Warner. ^jrus> Vittorio Veneto. 16.00. ^ ljubezen«, J. W.vman. R. « Belvedere. 15.30: »Karavana V* Marconi. 16.00: «Tista, a l“ttB° bi se bil moral Poroči' Stanvvvck. F. v bel®’1 Massimo. 16.00: «Možje R. Peliegrin J. ^črn«' Novo cine. 16.00: «Rd®re W. Chiari. . Odeon. 16.00: «Canar|S». y}1. Radio. 16.00: «DehriJ». «■ Ione. F. Arnoul. barvali*' Venezia. 15.30: «Tot6 V P* Sk^nj/lO.^f «i skoitoC. «EK*2Z0W SREDA, 24. oktobra TRST POSTAJA A 12.» 11.30 Zabavna --- -sago«*' Predavanje; 12.10 za mjiiurt: nekaj; 12.45 V sveW1j- mP**1 13.30 Johann Strauss: * de Donavi, balet; 14.00 B°.]e . jg.00 Palma; 17.30 Plesna ča.tan» Haendel: Koncert za vkW ^ k aster; 18.15 Liszt-Buswm. „1-ska rapsodija: 18.30 P rtoP lončki, radijski tednik ^je. mlajše; 18.40 Ciganske 19.00 Poje FerruccK) pe 19.15 Radijska univerM. *• jo.tč stra glasba; 20.00 Spo Porterjevi motivi: tercet Metuljček; “r. 2i00 ^ ven: Romanca št. Z: ■ vVsJ' letnica tedna: 21-15 -1 nerjevi uverturi; z*-"” :.. J2.P fantazija; 22.00 PredarvahJ^, Franck: Simfonija v 23.00 Južno-ameriške ntn> pevke. TRST L wcoi. 14.30 Tržaška kulturi« ^let: ka; 19.15 Tržačan Gert 19.30 Poje basist Ettor 21jo 19.50 Harmonikarski j•uuef»-R. Wagner: »Mojstri pev*: 4 #■ berški«, opera v 3 del. k ah. KOPE« }45, Poročila v slovenščin 13.30 in 19.00. ,, M* Poročila v Italijan«1 12.30 17.45 in 23 00. , 5.00-6.15 Spored 6.15 Jutranja g-las&a. Spored iz Ljubljane: . ^ JV ba za dobro intro. vm 1 Koledar; il.oo-12.05 fjetveJ! Ljubljane: 12.05 TroJ ■ K0*ctaJ ■ opernih glasov; 13.45 Ritmi tam; 14.20 Kulturni a if Primorskem; 14.30 Žab jz C ba; 14.40 Mladinski ztk> l.ja: 15.00-17.00 Spored ‘ liane: 17.00 Ritmi m JT K 17.25 Jugoslovanski i - 19.30 Spored iz Ej|^an<10# Lahko glasbo igra M' 20.00-23.00 Spored W TonC* 23.10 Nočni simfomcm SLOVENI-1**; 11,00 Pisana vrsta narodnih pesmi:: 121» MeW#> operni spored: zao*' duru in molu; D-1 nje* Z. glasba; 13.30 Pewu >n goslovanskih nafOjJOjr. ^40 Leli ste — poslušajte- ^,«1» trinki iz literature lSoo,V March: Billove o*- in cert po željah; “.1 jn p* ob petih: 17.30 Zaba' ,torni na glasba: 18.00 Ku vei»L gled: 18.15 Skladbe _ ^ avtorjev poje Mar|bb ie-Pd.j. ni zbor; 18.30 Zuna feljton: 18.40 Iz F. kladnice samospevov _ 1, -50 bert: Lepa mlinarica^ 1* (Z. Gašperšič - in A*? jt Henry Purcell: Dido ^>r>oČ, v o-pera v 3 dejanjih, ,oPf£,< FaLla: Kratko živfiehJe'^Ktal ■ 2 dejanjih: 22.15 TELEVIZIJ* jO(S 17.30 Spored »J* p Vesti; 21.00 »BreZ pgj^; 21.30 Reportaža *J^gtraš^V ropskega sveta v ,,P*U 22.00 Sergej ProkoU« ^ ja in volk«, dirigira a 22.50 Novi filmi. MOTOGUZZI: Motorn 1- z nosilnostjo 350 k*. j jjO, j-ka motorna kol«5* stava. Okoristite s* uph^fifi mi. Pribor, verl*'iyiia. Automotodiesel - P°f ji. MASCOLI, F. Severo ZAHVALA jzkaZS' Delovnemu kolektivu LIP Ajdovščina no pomoč ob smrti našega dragega pokojn SLAVKA JAZBARJA ^ 'er vsem sorodnikom in znancem, ki so ®*ajuj<^* mili na zadnji poti, se iskreno zahvaljuje žena, otroci in starši. Velike Zabije, 24.X.1956. + Nenadoma nas je zapustil nas dragi m ded CARLI BERNARD Sporočamo žalostno vest vsem sorodn^^jžin3 jateljem in znancem, hči Danica, zet ,’nuki in ostalo sorodstvo. \t 24 I* r Pogreb dragega pokojnika bo danes, * ■ pok hise žalosti v Trebčah štev. 49 na d<}in pališče. Trst, Trebče dne 24.X.1956. živii**1* 22. t. m. je kruta usoda pretrgala našemu dragemu ANTONU GRLICI .M„, * Žalostno vest sporočajo gioboko h^.al0ysi na, sin, bratje in sestre, svaki, nečaki tn sorodniki. . ,rj, 2^- Pogreb nepozabnega pokojnika bo Ju ib 16, uri iz mrtvašnice splošne bolnica-Trst, 24. oktobra 1956. + vest- S potrtim srcem naznanjamo žalostuo^ nos je včeraj za vedno zapustil naš 76 JOSIP ČUK Pogreb nepozabnega pokojnika D0 17. uri v Dolini. . ZaluJb^K DRUŽIN* Trst -Dolina, 24.X.1958. 2. OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA «IVAN TRMO» V VIDMU Ustanovitev in nemoten razvoj slovenskega šolstva osnovna zahteva prebivalstva Beneške Slovenije z lastnimi izobraženci bo zajamčen kulturni, socialni in tudi gospodarski navoj Beneško Slo-Knije. K delu za boljšo bodočnost ljudstva ne sili člane «lvana Trinka» kak šovinizem, ampak trdno P1*pričanje, daje treba v duhu naprednih idej terjati in tudi sami ustvarjati narodno in socialno pravo nedeljo dopoldne se je sedežu prosvetnega druš- * «Ivan Trinko» vršil dru- letni občni zbor prvega posvetnega društva beneških Vencev. Na sedežu so se raU številni njegovi člani, psebno razveseljiva je bila u- * vitev, da so zboru priso- *vovali mladi elani iz vrst ^ noskih Slovencev, ki študi- . J4 na slovenskih srednjih |°ah v Gorici in Vidmu. Po- Vodstva društva so prišli ‘Občm zbor tudi zastopniki PZ iz Trsta in ZSPD iz Gotice. ^vodno besedo je imel tov. Wor Predan, ki je poudaril 0|nen ustanovitve prvega Posvetnega društva beneških ovencev pred letom dni na “m sedežu. Nato je govori! namenih društva. Društvo ora dajati pobudo in pomoč v 1 na sl°vensk'h šolah ra *U Gorici, buditi mo narodno zavest pri beneških riviVenci!l’ oživiti kulturno l0 ifnje med rojaki itd. Vse ni lahka stvar, toda usta-pvitelj! društva so pogum-“ krenili na pot, ki ne bo Jatlta in niti lahka. Mlada neracija, ki bi lahko največ “Prinesla * Področju, na prosvetnem iv ■ se mora boriti za •1 obstoj v raznih deželah j.e a in tako se je moral tu-Pevski zbor beneških Slo- v«ncev ki je dosegel ze lepe ]j e, raziti, ker so mora-tu,.nin,)Si pevci, med njimi , * njihov pevovodja in do-. snji predsednik društva Zdravljic, v tujino, da Anton Prež, lov, 1Ve sebe in svojo družino. Predan se je nato obr- i prisotnih dijakov, na ,) ,er’b leži velika naloga, da liti !re'0 staršem in oitali I«,9, ' vrednost slovenskega 16tok; ton vsa tu. tudi ^rinko»; Pra ki mora postati bližja Gttiu beneškemu Sloven-se mora zavedati Član društva «Ivan K boriti se mora za ki pripadajo bene-111 Slovencem po nepisa- 1 ^ vsak «ili m rakomh «Te dejal t.pv. ]*Aan. smenih in brez šol- Te S1 Sbr'(evala več kot 6.UUU. ton ,ev‘lke dajo človeku, ki kjj * harodova usoda količ- %is«Ilr* srcu, precej misliti a n o ne, in celo z gospodarskimi grožnjami. Te zahteve mora oblast u-poštevati in jih reši' i. ker je treba slovensko manjšino v videmski pokrajini smatrati za slovensko manjšino v republiki, ki ima enako zajamčene pravice, kakor slovenska manjšina na Gqriskem in Tržaškem. Potem je govornik prešel na pregled dela v samem društvu, na naloge, ki čakajo njegove člane. S'remeti je treba za utrditev društva, za pridobivanje novih članov iz vrst ljudi, ki jim je res pri srcu biager Beneške Slovenije. Svoje izvajanje je tov. Tedoldi zaključil s temile besedami: «K vsemu temu delu nas ne priganja kak šovinizem, ampak trdno prepričanje, da moramo v duhu naprednih m socialističnih idej terjati *n tudi sami ustvarjati naše narodno in socialno pravo. Za uresničenje 'eh svetlih idej moramo po zgledu naših dedov in naših slavnih mož doprinesti vsak svoj delež!« Diskusija, ki se je razvila po pozdravnem govoru tov. Predana in po referatu tov. nc Goriškem in SGKZ na Tržaškem, ter prikazal pomen združitve obeh organizacij turi’ za društvo «Ivan Trinko«, sai so narodnostni, gospodarski, kulturni problemi zamejskih Slovencev v Italiji skoraj istovetni, ne glede na to ali živijo ti S.ovenci v Trstu, ob So-č’i ali v Beneški Sloveniji. Dijak Cerno. ki se je tudi oglasil v diskusiji je omenil težave, ki jih ima vsak beneški Slovenec, ko se vpiše v flovensko srednjo šolo, vendar ie mladenič zatrdil, da vse to ne more ovirati mladih ljudi. da bi ne delovali v prid svojega .judstva. Obenem pa je na ostale slovenske dijake v Gorici in Trstu naslovil prošnjo za pomoč, ki jo bodo dijaki iz Beneške Slovenije z zadovoljstvom sprejeli. V diskusiji, je bila nato nakazana potreba po organiziranju čitalnic, krožkov in prosvetnih društev, ki bi lahko prav s pomočjo mladih šolanih ljudi mnogo doprinesla k izobrazbi beneških S.oven-čev; poleg tega pa bi bilo v teh odsekih društva »Ivan Trinko« moč prirejati tudi zanimiva in za ljudstvo Beneške Slovenije koristna predavanja. Po diskus’ji so udeleženci 2. občnega zbora prosvetnega društva »Ivan Trinko« izvolili novo vodstvo, v katerega so bili predlagani 4 člani, ki so bili soglasno izvoljeni. Pri slučajnostih so se še pomeni.i o novih problemih, ki stoje pred društvom in odobrili višino vpisnine in članarine novih članov društva, kateremu želimo, da b' tudi v bodoče uspešno delovalo v prid vseh beneških Slovencev. D. MAKUC Pogled na skupščino ZN med zasedanjem ZAKONSKI OSNUTEK 0 ZEMLJIŠKI REFORMI Minister za poljedelstvo je predložil zakonski osnutek o zemljiški reformi in o izboljšanju naplavljene zemlje na področju delte reke Pad. Ta zakonski osnutek predvideva, da se v korist ustanov, ki skr-be za kolonizacijo in zemljiško preosnovo nakaže naknadni izdatek 199 milijard 750 milijdnov lir. Ta izdatek se razdeli z odlokom ministra za poljedelstvo ustanovam in zainteresiranim sekcijam v naslednjih obrokih; v letu 1956-57 10.000 milijonov lir 1967-58 1958-59 1959-60 1960-61 1961-62 1962-63 34.950 34.950 29.950 29.950 29.950 30.000 Skupno 199.750 milijonov lir 24. OKTOBER - MEDNARODNI DAN OZN Organizacija združenih narodov njena sestava, naloge in delovanje OZN šteje sedaj 76 držav-članic z nad milijardo 700 milijonov prebivalcev - 600 milijonov Kitajcev pa je izločenih, kar je v protislovju z načelom univerzalnosti organizacije Takoj za Naserjevim ukrepom, s katerim je podržavi.1 Sueški prekop, so se razširile v svetu alarmantne vesti, da smo na vratih nove vojne. Angleška in francoska mornarica sta že odpluli »nezna-c.okam«. Po nekaj tednih žolčnih razprav pa se je zadeva prenesla pred Varnostni svet Združenih narodov. Pred kakimi petnajstim: drevi so močne izraelske čete vdrle globoko na jordanske ozemlje in prišlo je do spopada, ki je terjal na obeh straneh okoli 100 mrtvih. Takoj nas.edn.ie dni pa sta se tako Izrael, kakor Jordanija pritožili na Združene narode, To sta dva dogodka tako rekoč iz zadnjih dni. Ne bomo tu razglabljali o tem, kaj bodo Združeni narodi ali njihov organ Varnostni svet s tema dvema sporoma ukrenil in ali ji. bo pravilno ali nepravdno rešil, ampak se bomo danes, ko se po vsem svetu praznuje »dan Združenih narodov« prav preprosto pomenili o strukturi in nalogah te ve.ike mednarodne organizacije, k' kljub vsem svojim napakam postaja že nekak svetovni parlament. Leta 1942 je bila med zavezniki podpisana deklaracija o Združenih narodih. Bilo je to v jeku vojne proti naci-fa.šizmu- 26 junija 1945, torej tik ob kencu vojne, pa je bil? v San Franciscu v ZDA podpisana listina Združenih narodov, k: so jo podpisali predstavniki 50 držav. In tako se je rodila največja mednarodna organizacija: Združeni narodi. Do lanskega leta je število držav članic te organizacije narastlo na 76. Prebiva.stvo dežrl-članic pa Jte-ie 1 milijardo 700 milijonov ljudi, to se pravi ogromna večina vsega prebivalstva sveta. Kakšni so cilji Zdruianih narodov? Ohranitev miru in varnosti, razvijanje prijatelj- skih odnosov med državami, spoštovanje načela enakopravnosti in pravice do samoodločbe ljudstev; mednarodno sodelovanje pri reševanju mednarodnih problemov tako gospodarskega, kot socialnega in kulturnega značaja, nadalje spoštovanje č.oveških pravic in osnovnih svoboščin ne glede na pleme, spol in vero. Temelji in načela? Vse dr-žave-članice su suverene in med seboj enakopravne. Vse članice so dolžne izpolnjevati obveznosti, k’ jih vsebuje listina Združenih narodov in reševati medsebojne spore na miren način brez ogražanja svetovnega miru, varnosti in pravičnosti. Države članice so dolžne, da v svojih mednarodnih odnosih ne ogražajo drugih držav s silo ali s pretnjo po uporabi si:e. hkrati pa so dolžne nuditi Združenim narodom vsako pomoč, v kakršni koli akciji, k: bi jo ta mednarodna organizacija storila v soglasju z listino Združenih narodov. Hkrati bodo Združeni narodi skušali pridobiti za svoje člane tudi one države, ki še niso članice, ki pa izpolnjujejo osnovne pogoje za članstvo. Pri tem pa se Združeni narodi obvezujejo, da se ne bodo vmešavali v vprašanja, ki po svojem bistvu spadajo med notranja vprašanja vsake dežele To so osnovna načela, ki o-značujejo bistvo organizacije, njen program dela in njene namene. Kako pa Združeni narodi izvršujejo te svoje naloge? Ne bomo se spuščali v kritično analizo dosedanjih u-spehov in neuspehov, ampak bomo opisali le strogo tehnične plati organizacije. Glavni organ Združenih narodov je centralna skupščina, ki bi jo lahko imenovali tudi »parlament vsega človeštva«. Generalna skupščina se sestaja enkrat na leto in razpravlja o vseh najvažnejših mednarodnih problemih. Nje- ni sklepi niso nikak zakon ali | nostni svet vsaki dve leti. ukaz, katerega bi se morala vsaka država strogo držati, ampak so le priporočila. Generalna skupščina pa daje priporočila tudi podrejenim arganizacijarr. G. skupščina proučuje možnosti večjega in resnejšega mednarodnega sodelovanja na političnem, socialnem in gospodarskem področju. V ta namen ima vrsto podkomisij in specializiranih agencij- Vsaka izmed 76 držav-članic ima v generalni skupščini po enega predstavnika, to se pravi po en glas. O navadnih vprašanjih sklepa z navadno večino, o važnejših vprašanjih pa se skleni sprejemaio z dvotretjinsko večino. Generalna skupščina razpravlja o delovanju in nalogah ostalih organov in vsi ti organi morajo predložiti generalni skupščini svoja poročila. Generalna skupščina na-oal.je voli 6 nestalnih članov v Varnostni svet, 18 članov ” ekonomjki in socialni svet, spremenljive člane v skrbniški svet tet skupno z Varnostnim svetom 15 sodnikov v mednarodno haaško sodišče. Generalna skupščina sprejema nove člane in voli svojega generalnega tajnika. Poleg gornjih najvažnejših r alog se generalna skupščina ukvarja tudi s svojimi administrativnimi rprašanji, to se pravi z letnim proračunom, s problemom pridobivanja sredstev in podobno. V neposredno kompetenco generalne skupščine spadajo tudi številne že prej cmen.iene speciali-r’rane agencije, ki delujejo s sredstvi Združenih narodov in ki morajo generalni skupščini vsako leto predlagati rvoja poročila. Najvažnejši organ Združenih narodov je Varnostni svet. Šteje 11 članov, ou katerih je 5 stalnih; Kitajska. Francjja, Velika Britanija ZSSR in ZDA in 6 nestalnih, ki jih generalna skupščina voli v Var- S|ea icj\ s“^Pomanjšania osnovne- K, 'danje je naravna po- • »'vu «iku ,,'lstva v materinem je- «P ve Iv, *Ve “file edine in zadnje slo-•iudske sole so se o- “ske e v Beneški Sloveniji le "«Kn oiuvcuin tv *to. ^ nafodnoosvobodilne bor-sole v italijan-sicer delujejo v ,kern'JS,r'ovne sole “uših )“siku a so v tako ža- dvi 'lanju. da izobrazbe “Mo ali pa delujejo a- it*- “"lom kaj „, eUišče Potujčeva^ice. O na-n.iom šolstvu ni govo-v Špe‘.ru in ne- V Holi.°*!OVn'h tečajev je prej t>tw ,l4>-i službi kot pa v Prekrasno jesensko jutro, i kakor nalašč ustvarjeno za u-l žiuanje. Pripekajočega :n| omamljujočega nas poletja ni ueč in zime se Še prav nič ne bojimo. J gatev je tu i.t nikoli ni na našem Bregu tako mikavno in prikupljioo, kakor ob trgatvi. Torej v I Breg! Ali kam? Od Ricmanj _ do Mavkovelj, vse nas lju-j beznitio vabi, priroda tn ljudje. Odločil sem se za Mač-kovlje. Tam na vrhu se bom naslajal i razgledom na ves Breg. A še nekaj drugega me je mikalo: Sama vas leži namreč takoj pod vrhom, naj južni strani, od koder ni več i vidno dolgočasno mesto j sno-i jimi, sicer koristnimi, ali za: oko ne ravno duha osvežujočimi tovarnami. Iz vasi bi lahko ure in ure užival razgled na romantično osapsko dolino. Domačini jo imajo vedno pred očmi, a to se tudi odraža na njihovih obrazih in njih značaju. Bolj so zatopljeni v svoje misli, so prirodi, bolj človeški. PO NAŠEM PODEŽELJU Od Žavelj do Mačkovelj nisem maral, ker tam, na Istrski cesti se je, vsaj zame, končala poezija osapske doline, kjer se mi je odkril čarobni svet idealov. Ah to le mimogrede; vem da bo čitatelja malo zanimala moja eosapska do lina«, a saj ima ven dar vsak človek svojo »osapsko dolino«, na to sem ga hotel opozoriti, ne na svojo. Torej v Mačkovi je, saj je že skrajni čas, kdo Ve ali bo tudi jutri tako krasno vreme. V Mačko vije vozi sicer avtobus, a jaz ne maram v škatlo za sardine. Kaj imam od tega? Bolje bo, da me trolejbus Zavija h, bliže vrže do rafinerije v __________ # j in od tam peš navzgor po hri- Usp in osapska dolina ima.bu do Mačkovelj. Tako sem “kaj “ "»rodove izobrazbe zame še posebno privlačnost i vsaj gotov da me noben avto 1 - ----- - j1 g m sem preživel, ali bolje j ne povozi in da ne zapravim 'postna dela. Vsi ti delavci pa v Zavljah, ker je na oni strani mostu, nad Glinščico, ki je bila nekdaj meja za Zavije. Sicer pa niti Italijani ne imenujejo omenjenega triiča A-(juilinia, ampak mu pravijo kakor mi, Zavije. Zavije so svojeobrazen trlič, stanovanjskih hiš skoraj ni, vse samo trgovine in obrti. Samo javnih lokalov (gostiln, vinotočev, barov) je nič manj kot sedem; jestvine, dve mesnici, pekarna, mehanična delavnica in sploh vse drugo, kar najdeš v slehernem trgu. To sicer nenavadno sestavo trga nam razlaga dejstvo, da dela v rafineriji 700 rednih delavcev in še par sto drugih, ki spadajo k podjetjem, ki imajo v tovarni razna prilož- po njej mogel voziti avtobus, zjutraj na delo v Zavije in zvečer domov v Mačkovlje. Poprava te ceste bi stala mnogo manj, kot tista bližnjica za prevažanje bencina, ki jo delajo sedaj od Mitnice po Kvarti in Rovtah do nove ceste pod Kutinaro. — Besedo ima bogata «AquiIa»! Poprava ceste od 2ave!j do Mačko-velj ne bi nikogar oškodovala in pri tem ne bi noben kmet prišel ob svojo zemljo. In ker obstaja od Mačkovelj do Prebenegu že dobra cesta, ob kateri je nova šola in nova finančna vojašnica, bi bil na ta način tudi Prebeneg riitefctno povezan z rafinerijo v Zavljah. javi, kakor da bi padla iz oblakov skrita za hribčkom Monte d’oro, ki ga domačini imenujejo Mont, vesela dolinica, vsa okrašena s trtami, oljkami in sadnim drevjem in čisto na vrhu pokrita s hrastovim gajem. Ta dolinica me je vedno mikala, ko sem šel mimo nje po Istrski cesti, še takrat, ko sem hodil kot študent peš iz Kopra v Sčedno In tako sem izkoristil prelepo jesensko jutro ter se napotil nuvzgod k staremu Babiču, da me seznani s tem prikupljivim koščkom dolinske občine. Babiča sem našel v njegovem vinogradu, na vrhu, nedaleč od hrastovega gozdiča 7.a trgatev mu letos ni bilo treba skrbeti, ker mu je toča H. julija vse do zadnjega potolkla. Babičti oče je prišel v le kraje, in sicer v Stramar, iz marezganske občine. eStra-mar — prekinil sem zgovornega Babiču — tega imena nisem mogel nikoli razumeti, slo vensko ni, a tudi v italijanščini nima nobenega smisla« »Seveda ne — se nasmehne Babič — ali moj oče je izgo- *f*a',_ai Več kot 300 pa višjo “ •* „jl kljub oviram in ce-morali poi.ka- hek-'"1 n,7l° sroanjo solu i“'solrko izobrazbo Vse rečeno, presanjal nekaj šolskih počitnic v mojih prvih krasnega dneva. V Zavljah... predvsem je srednješolskih letih. Ta od o-] treba ugotovili kaj se danes stalega prozaičnega sveta odre- razume pod imenom Zavije. sLsoiah za na dolina, polna poezije, je] Nekdaj smo imenovali Zavije na slovenskih sred-! bila zame pravi duševni raj.j vso spodnjo dolino potoka Tam sem se seznanil z romani | Glinščice Avgusta Senoe, z Lovčevimi zapiski in drugimi sptsi Ivana Turgenjeva in še mnogo, mnogo drugih duševnih zakla 'hi* B""1 V Gorici ali Trstu. ' Sl,da.na italijanskih šolah. »tik Pa dostikrat izgubi-a n„t& sv°jim narodom, za-tariajo beneški Slo-.'•jo rez izobražencev z ■‘Vo **rbrazbo, kur tii. , vPhva k: razumna splošno niža- JJrne ravni ljudstva«, fsdoldi je nato govo- do mosta nad njo na Istrski cesti, na eni stra ni, in do Mitnice in še dalje do Ciganskega klanca, na drugi strani; dandanes pa se s dov sem si tam nabral. Vse tem imenom označuje majhen poti in steze sem prehodil trg, ki je nastal zraven ra/i* plazil sem na Tinjan, hodil po nerije in ki ga Italijani ime-časopise. na pošto v Crni kal,! najejo Aquilinia, ki se pa le k Orehu (pravzaprav Vrhu)] pravzaprav niti ne nahaja več večinoma ne prebivajo v Zavljah, temveč v Trstu in predmestjih, v Miljah in v bližnjih vaseh, predvsem v Mač-kovljah. To so danes Zavije. 7. a delavce iz Milj in iz Trsta je lahko, oni imaja trolejbus; najteže pa je za liste iz Mačkovelj, ki so po zračni črti najbliže Zavijam. Sicer je tudi pot iz Zavelj, po vrhu hriba do Mačkovelj, ki ni mno- Zdaj pa cesto pod noge in v Mačkovlje, namreč cesto, o ka-i vurjal Strmar, to pa ima že teri sem ravnokar govoril, ] svoj pomen. Tam je namreč dokler še ne drdrajo po njej J zelo strma stara Istrska cesta, avtomobili in doklej me tako prijateljsko obseva jesensko sonce. Ali še nekaj me zanima in sicer majhna dolinica, ki potnika prijetno iznenadi, ko prekorači m ost nad Glinščico. Vse severno, proti Trstu obrnjeno pobočje hriba, od Pre-benega do morja, je namreč golo; za nas je golo, ker ni go daljša, kot je zračna črta, ne dreves ne njiv, ni pa golo ali ta pot je samo za pešce. | za dolinsko govedo, ki ima Ta pot bi se morala prilago-11 tikaj svoje prostorne pašnike, diti za motorna vozila, da bij Takoj za mostom pa se ti po- ki jo še zdaj rabijo pešci in ki gre iz osapske doline, mimo kapelice sv.Ivana na vrhu. Zato Strmar in — VVh in ne Oreh, kakor se sedaj pogrešano izgovarja. Mi izgovarjamo namreč Uerh in Učrih in tako se je sčasoma Uerh zamenjal z Urejhom, to je Vrh z Orehom«. Se druge zanimive stvari mi je pripovedoval prijatelj Babič, a o tem prihodnjič. BREŽAN (DRAGO GODINA) V Varnostnem svetu imajo stalni člani pravico veta, ne-.-•talni pa ne smejo biti izvoljeni dvakrat zaporedoma. Vsak član Varnostnega sveta ima pravico do enega glasu, sklepi pa se sprejemajo z najmanjšo večino sedmih članov, seveda v kolikor ne pride do »veia« enega izmed stalnih članov. Ko Varnostni svet sklene, da se mora določeni spor rešiti na miren način, se mora država, za katero gre ir. ki je po naključju tudi član sveta, vzdržati glasovanja. Varnostni svet stalno zaseda, Kar vsaj posredno pome- ni, da je v svetu mnogo spornih vprašan'. V začetku smo navedli dva piimera iz najnovejše dobe. Svet se ukvarja z vsakim sporom, ki je ali bi lahko piivedel do trenja med dvema ali več državami. Na Varnostn. svet se lahko obrne vsaka država članica, v določenih pogojih pa tudi nečlanica Združenih narodov Tudi sklep Varnostnega sveta predstavila le priporočilo, vendar je v skrajnem primeru svet pooblaščen uporabiti »prisilne ukrepe« za vzpostavitev iriru m varnosti. Ti ukrepi so lahko prekinitev prometnih zvez, gospodarskih in diplomatskih odnosov, ali pa tudi pravi vojaški poseg, kar se ;e na primer zgodilo na Koreji. Vsi član- Združenih narodov so zato na temelju „i-stine OZN dolžni dati Varnostnemu svetu na razpolago oborožene sile ali katerokoli pomoč, ki bi bila potrebna za ohranitev mednarodnega miru. Generalna .-kupščina je leta 1952 -osnovala mednarodno komisijo ža razorožitev, ki je podrejena Varnostnemu svetu n šteje vprav toliko članov kot Varnostni svet, le da je vanj kot stalen član vključena tudi Kanada, toda to le te-dai. če že ni med nestalnimi člani Varnostnega sveta. Ekonomski in socialni svet je drugi organ Združenih narodov. Deluje pod vodstvom generalne skupščine, njegov namen pa jo uresničiti čim-večje blagostanje in gospodarsko trdnost v svetu. Organizira proučevanja in zbira poročila o mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih, prosvetnih, zdravstvenih in njim sorodnih problemih in v zvezi z njimi daje priporočila. Fo potrebi sklicuje mednarodne konference in daja poročila Varnostnemu svetu ter po o-riobritvi gereralne skupščine izvršuje usluge posameznim clržavam-člsnicam. Sestavljen je iz 18 članov, ki jih generalna skupičinn voli vsako leto po 6 naenkrat. Mandat traja tri leta. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov. Predolgo bi bilo naštevati dosedanje delo ekonomskega in socialnega sveta in vse njegove nadaljnje naloge Posebno ie, če bi hoteli obravnavati vse probleme, ki spadajo v njegovo kompetenco. Zato bomo navedli le to, da so v okviru ekonomskega in socialnega sveta osnovane tri regionalne ekonomske komisije in sicer za Evropo, za A-,;jo in Dalin’ vzhod in za Latinsko Ameriko. Zaradi podobnosti nalog in ciljev je med ekonomskim in socialnim svetom in že prej omenjenimi specializiranimi agencijami trsno sodelovanje, le da na skupnih zasedanjih člani sled-n’ih nimajo volilne pravice- Kaj pa je skrbniški svet? Skrbniški svet je prav tako neposreden ergan generalne skupščine. Njegova naloga je, upravljanje in nadzovoranje uprave na oremljih, ki so pod skrbništvom držav članic OZN. Posamezna področja pa so celo pod neposrednim skrb ništvom skrbniškega sveta, Poleg tega neposrednega dela se skrbniški svet ukvarja tudi z gospodarskimi, socialnimi in vzgojnimi vprašanji v področjih, ki so pod skrbniškim svetom in mora po po-irebi dajati poročila Varnostnemu svetu. Skrbniški svet nadalje proučuje poročila, ki mu jih predlagajo države-čla-mce, ki opravljajo skrbniško funkcijo nad določenim področjem, sprejema prošnje m pritožbe, organizira nadzorne komisije, k! pregledujejo delovanje skrbniških uprav, lahko pa sprejema tudi druge ukrepe v skladu s svojimi nalogami. Se dva organa OZN. Sodni organ OZN je mednarodno sodišče v Haagu, ki ga sestavlja 15 izvoljenih sodnikov ne glede na članstvo v Varnostnem svetu ali v generalni skupščini. Sodišče deluje na temelju statuta, ki je del listine OZN. Vsaka država članica OZN se je obvezala, da ho spoštovala sklepe tega sodišča. Kompetenca sodišča pa obsega vse primere, ki so predvideni z listino ZN, z državnimi sporazumi in s še veljavnimi konvencijami. Kot zadnji organ OZN je sekretarjat OZN, ki opravlja cbsežne upravne posle OZN, deluje skozi vse leto in vrši upravno delo v zvezi s programi in sklepi, ki sn jih sprejeli vsi ostali organi te ve ike mednarodne organizacije. Jasno j? da ima za to vrsto pododdelkov. Prej smo rekli, da se ne bomo spuščali v oceno dosedanjih uspehov in neuspehov OZN. Vsekakor pa ob zaključku ne moremo mimo enega najbolj perečih vprašanj te velike mednarodne organizacije Gre za sprejem Ljudske republike Kitajske. Dane< predstavlja v tem »svetovnem parlamentu« 600 milijonov Kitajcev Cangkajškov predstavnik. To je vsekakor velik anahronizem in protislovje z načelom univerzalnosti Skrajni čas je zato, da se v tej organizaciji, ki je ven-dar.e dokazala precejšnjo življenjsko silo, spravijo predstavniki zgodovinskih okame-nin kot je Gnngkajškov predstavnik, med staro šaro. in se na njihovo mesto postaviio ljudje, ki dejansko predstavljajo svoje ljudstvo. F. U. Omenjene ustanove so pooblaščene najemati posojila v inozemstvu v višini in pod pogoji, ki jih sklenejo njihovi upravni odbori in ki jih odobri zakladni minister, skupno z ministrom za poljedelstvo, ko je slišal mnenje medministrskega odbora za kredite. Posojila more jamčiti država z odlokom zakladnega ministra in sporazumno z ministrom za poljedelstvo, po sklepu ministrskega »veta, in sicer tako, da se zagotovi odplačilo glavnice in obresti iz dohodkov od vplačil za dodeljena zemljišča v zvezi a zemljiško reformo. Posojila in ustrezno službo bodo poverili finančnim ustanovam na temelju dogovorov, ki jih bodo sklenile te poslednje z ustanovami za zemljiško reformo, i.r ki jih bo odobril minister za poljedelstvo. Omenjene ustanove ki posebne sekcije morajo — po sklepu ministrskega sveta in na osnovi določil, ki urejajo u-porabo teh fondov — koristiti razpoložljiva sredstva iz. posojil, ki so jih ZDA dale italijanski vladi, in to v smislu črke D 2. člena sporazuma o poljedelskih viških, ki j« bil sklenjen 23. maja 1955, in ki je bil odobren zakon. Ustanove In posebne sekcije morejo izdajati obveznice, katerih skupna vrednost pa ne sme presegati vrednosti nakazil dveh naslednjih poslovnih dob. Na osnovi 6. člena zakona od 15. julija 1954 št. 543, so te finančne operacije in odnosne obresti proste vsakršni sedanje ali bodoče takse. Omenjene ustanove in posebne sekcije morejo nuditi tehnično pomoč in strokovno izobrazbo tudi drugim malim kmetovalcem na področju, ki spada v njihovo pristojnost, na temelju programov, ki jih odobri poljedelsko ministrstvo. Omenjeni kmetje morejo postati člani ustanovljenih zadrug ali konzorcijev. Poleg tega se v omenjenem zakonskem osnutku predvideva izdatek 75o milijonov lir, ki naj se izroči ustanovi za razvoj naprav za namakanje in za zemljiš.:o preosnovo v pokrajinah puglie in Lucania. Poleg tega predvideva o-menjeni zakonski osnutek še izdatek 20 milijard 500 milijonov lir za uresničenje izrednega programa izboljševalnih del, zemljiške preosnove in kolonizacijo naplavljenih zemljišč, ki se nahajajo v občinah, omenjenih v prvem členu odloka predsednika republike od 7. februarja 1951, št. 69, s katerim se ustanavlja u-stanova za kolonizacijo delte reke Pad. Ustanova za delto rek? Pad more tudi zahtevati, da se ji izroče v last naplavljena zemljišča, da bi jih mogla izročiti poljskim delavcem, na temelju zakonov od 13. maja 1950, št. 230 in 21. oktobra 1950 št. 841. Omenjeni izdatek 20 milijard 500 milijonov bo ministrstvo za poljedelstvo izdalo I naslednjih letnih obrokih: v letu 1956-57 750 milijonov lir » 1957-58 2.000 » » « 1958-59 3.000 » » » 1959-60 3.000 » > » 1960-61 4.000 * » » 1961-62 4.000 » » » 1962-63 3.750 » • skupno 20.500 milijonov lir Z odlokom ministra za poljedelstvo bodo vsako leto v mejah gornjih nakazil določili vsote namenjene javnim delom za izboljšanje zemljišč, za dodelitev prispevkov za druga melioracijska dela kakor tudi vsote, ki jih bodo nakazali Ustanovi delte reke Pad za plačilo odškodnine za razlastitev in za uresničenje programov kolonizacije tej u-stanovi dodeljenih naplavljenih zemljišč. D. H. 'i Sedež div sega »Društva narodov« v Ženevi, kjer svoj sedež številne sekcije OZN imajo D ZAKONjKI osnutek kpi za podaljšanje veljavnosti zakona o prosti coni V upravnem odboru naj bodo pravično zastopani predstavniki prizadetih ustanov in organizacij Osnutek predvideva, da bo v tem odboru tudi predstavnik sovodenjskega občinskega sveta - Odvzamejo naj se ugodnosti podjetjem, kjer se kršijo delovni sporazumi Ze v naši včerajšnji številki smo pisili, da je KPI predložila parlamentu zakonski osnutek, za podaljšanje veljavnosti zakona o prosti coni katera poteče letos. Besedilo zakonskega osnutka je sledeče. Clen 1. Določila zakona št. 1438 od 1. decembra 1948, ki se nanašajo na ustanovitev proste co. ne na področju goriške pokrajine se podaljšujejo do 31. decembra 1966. Clen 2. Na blago, k’ ga je mogoče pripeljati na ozemlje proste cone z olajšavami, ki jih predvideva zakon št. 1438 od 1. decembra 1948, se samo pri prvem trgovinskem dejanju razširja oprostitev splošnega dohodninskega davka, nespremenjeno pa ostane plačilo prispevka za vse nadaljnje prodaje. Clen 3. Vse pravice, ki jih zakon it 1502 od 17. oktobra 1952 daje Zbornic: za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Gorici se prenesejo na upravni odbor (Comitato di gestione). ki je sestavljen iz 17 članov, od katerih i;h 3 določi občinski svet v Gorici, enega občinskih svet. v Sovodnjah, 3 pokrajinski svet v Gorici, 3 sindikalne organizacije delav. cev goriške pokrajine, enega pokrajinska zveza industrij-cev, enega pokrajinska zveza trgovcev, enega pokrajinska zveza poljedelcev, eden predstavlja obrtnike, eden pokrajinsko zvezo zadrug, eden finančno intendanco in eden Zbornico za trgovino, industri. jo in poljedelstvo. Odbor izvol, iz svoje srede predsednika, k. mora biti e-den izmeri članov, ki jih je določila gorska občina. Clen 4. Na zahtevo pokrajinskega u-rada za delo in sindikalnih OTgan.zacij delavcev finančna intendanca izjavlja, da se odvzamejo vse ugodnosti zakona št 1438 od 1 decembra 1948 ti-tim podietiem, v katerih se je ugotovila kršitev določil o varnosti dela. o namestitvah in kršitvah kolektivnih delovnih sporazumov. Clen 5. Ministrstvo za notranje za- delati vno ljudsko republiko Jugoslavijo. Clen 6. Upravni cdbor, o katerem govori člen 3., predlaga vlad. pr.merne spremembe sezna. mov v smislu zakona št. 1438 od 1. decembra 1948. Spremembe se izvedejo z dekretom predsednika republike na predlog ministrstva za finance in v skladu z ministrstvi za zaklad, proračun, industrijo in trgovino ter zunanjo trgovuio. S SEJE OBČINSKEGA SVETA Soglasno odobrili proračun občinskih podjetij v Gorici Goriška občina si po mnenju župana ne more nalagati stroškov za gradnjo vodovoda v Steverjanu Ne da bi razpravljali o kakršnikoli interpelaciji, so občinski svetovalci na seji. ki je bila v ponedeljek zvečer, takoj prešli ne zahtevo družbe INCA, ki bi rada uporabila neko zemljišče na Korzu Ita-lia, toda star urbanistični načrt in osnutek novega ji to onemogoča. V zvezi s tem in z novim urbanističnim načrtom, ki še n. zagledal svetlobe, je nastala v občinskem svetu precej dolga diskusija, ki pa se je zaključila v koris* družbe INCA; dvajset svetovalcev je glasovalo za njeno zahtevo, pet svetovalcev se je ^/.držalo glasovanja, pet pa se je izreklo proti. Podžupan Poterzio je nato prečital poročilo k proračunu občinskih podjetij za prihod-r..e leto 1957. Svetovalec Zuc-eneli (PSDI), je izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi sklepa občinskih podjetij, da se vsota 80 milijonov lir. ki jo imajo podjetje na razpolago za odpuščene uslužbence, porabi za gradnjo stanovanjske h še z 12 nadstropji. Med drugimi je govoril tudi svetovalec Bratuž, k\ je nakazal po-t ebo, da sc vodovod, ki ga sedaj napeljujejo do Oslavja, podaljša do Steverjana. Na njegov prediog je odgovoril župan, ki je izjavil, da so sedanji vodovodni kanali premalo obsežni in močni, da bi lahko po njih spravili tekočo vi do tudi d ' Steverjana konč- na trgu ter je bila zato turi1 primerno draga (po 100 lir al; pa še več) Radič je imel različne cene vendar so za prvi rez zahtevali prodajalci 300 lir za kg. Dojoila se je tudi karfiols, in sicer po 70 do 80 -ir ter ohrovt po 30 dc 40 lir; ze'ena je šla po 40 do 50 lir. Precej je bilo kostanja; maron so bili po 100 lir, slabše vrste pa po 50 lir kg. Padec kolesarja Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so včeraj pripeljali po polnoči v bolnišnico Bi gata Pavi i 46-letnega Ernesta Devetaka z Vrha. Nekaj po polneči se je namreč Devetak odpe’jal iz gostilne v Rubijah proti domu. Ko je prevozil nekaj poti, je izgubil ravnotežje in padel. Vse kaže, da je bil nekoliko vinjen. V boln šnicl so mu ugotovili lahek možganski pretres in poškcdbe na obrazu. Pridržali so ga na opazovanju. S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Odobrili poenotenje plač uradnikom in obračun /.a leto 1955 Od*. Culot govoril tudi o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ki predvideva prenos dokumentov v sosedno državo - Na dvorišču pokrajinske palače bodo gradili dvorano za seje pokrajinskega sveta Na sobotn, seji pokrajinskega sveta so svetovalci obravnavali dve važni vprašanji, in sicer poenotenje plač pokrajinskim uradnikom in mezd pokrajinskim uslužbencev ter so pregledali in odobrili pokrajinski obrcčun za preteklo leto 1955. Pri prvem vprašanju poenotenja plač uradnikom in o-stalim uslužbencem pokrajine je dr. Querini poročal, da bo pokrajina s sprejemom novega plačilnega pravilnika imela skupnih stroškov za 22 milijonov lir, s poviški, ki jih je dala pokrajina svojim u-službencem že leta 1954, pa bo ta vsota znesla skupno 54 mdijonov lir Pri obravnavanju tega važnega vprašanja se je oglasil tudi' svetovalec Bergamas, ki je predlagal, da bi uslužbencem, ki bi prejemali mezde, dodelili vsak drugi mesec določene poviške. Teda njegov predlog je bil z večino odbit. Pri g.asova-nju o poenotenju plač po- krajinskim uradnikom so bili vsi pokrajinski svetovalci istega mnenja in so glasovali v prid omenjenemu predlogu, PREDVOLILNE PRIPRAVE SO V TEKU Veliko zanimanje za upravne volitve na sestanku v Doberdobu pri glasovanju o poenotenju mezd pokrajinskim uslužbencem pa je 11 svetovalcev glasovalo za predlog, 7 pa se jih je vzdržalo. Poročilo o proračunu goriške pokrajine za pretek.o leto 1955. ki ga je prečital odv. Culot, poudarja, da je imela pokrajina lansko leto velike težave in da je zaradi novih de! ki jih je pričela in v neki meri tudi zaključila, zabeležila v proračunu 161 milijonov primanjkljaja. Za izredna javna dela je pokrajina porabila 12.500 000 lir, za popravilo javnih poslopij je porabila 4 milijone lir. Pokrajinski tehnični urad je celih 5 mesecev delal načrt nove srednje tehnične šole. Poleg tega je pokrajina določila 17 ml.ijonov lir za inštitut za najmlajše; tudi ta načrt je delal tehnični urad. Končno je priprav’l r.ačrt za poslopje, ki bo zgrajeno na dvorišču pokrajinske palače, v katerem se bodo sestajali pokrajinski svetovalci. Ko je govoril o pomoči, ki jo je pokrajina nudila pokrajinski knjižnici, je odv. Culot omenil sporazum, ki je b>l dosežen lansko leto med Jugoslavijo ir -Italijo na osnovi katerega je bilo določeno, da bodo izročili sosedni državi mikrofilme vseh dokumentov, ki zanimajo Jugoslavijo in ki se nanašajo na k njej priključena področja. Nestrpno pričakujejo decembrske volitve, da bodo lahko zamenjali dosedanjo slabo upravo Zadnje dni posebno začen- pokrajinskih volitvah in skle- ši s preteklo nedeljo .ahko , , , . | r.n pa da vsi stroški vodovoda deve ho v skladu z mnenjem ^ £teverj>n p^ejo tej ob- pokrajinskegr- sveta in občinskega sveta v Gorici po treh mesecih veljavnosti tega zakona izdal pravilnik o a) ureditvi, delovanju in organizaciji upravnega odbora; b) razdeljevanju in nakazovanju kontingentov; c) poseganju in morebitnih sankcijah, da se zajamči, da bodo cene kontingentiranega blaga pri urcdgji na drobno v primeri s cenami, ki veljajo na področju izven proste cone, za to iko manjše, kolikor znala oavčna oprostitev tega blaga; d) ukrepih za'izvajanje o-menjenega zakona, ki naj c-lajšajfl razvoj trgovine s Fe- cim. Ko je bil proračun občinskih podjetij dan nr glasovanje, so soglasni zanj glasovali vsi občanski sve’ovalci. Akademsko - srednješolski kluo »Simon Gregorčič« v Gorici priredi v soboto 27. oktobra ob 20 30 uri na sedežu Ul. Ascoli l/l predavanje z naslovom »ZGODOVINSKI RAZ VOJ SLOVENSKEGA VIŠJEGA SOI SI VA«. ki ga bo imel prof. dr. Janko Jez iz Trsta. Vljudno vabljeni! Zastrupitev s pokvarjenimi ribami Včeraj ob 16.15 so pripelja-’i z avtom Zelenega kriza v bolnišnico pu Rdeči hiši 27-letnega Arnalda Pagana iz Vidma, na katerem so opazili znake zastrupitve zaradi zau-ž't'a pokvarjenih rib. Pridi-žali so ea na opazovanju. Včerajšnje cene na zelenjadnem trgu Na debelo so prodajali špinačo po 120 lir, prvikrat porezan radič po 300. ohrovt pa po 30 do 40 lir kg Včeraj je bilo na zelenjadnem trgu, kjer se prodaja na debelo, precej blaga. Zelo veliko je bilo solate, ki so jo prodajali po 80 lir kg, tudi motovilca je bilo precej, ven-dai se je njegova cena vrtela pkoii 250 lir. Manj je bilo špinače, ki je šla po 120 lir, in blitve, ki je ni skoraj več rečemo, da se je pričela predvolilna kampanja, odnosno priprava posameznih političnih strank na nastop za bližnje ■ bčinske in pokrajinske volove. Nekatere stranke so že imele javna zborovanja, večina pa deluje največ in predvsem med svojim članstvom Poleg ostalih strank in poetičnih skupin se tudi napred. ni Slovenci ra Goriškem pripravljajo na bližajoče se vo-i;tve, ko bo treba v občinah ir. na pokrajini izbrati v predstavniška telesa take ljudi ki bodo resnično delali v blagor prebivalstvu in n« v korist posameznikov. V ponedeljek zvečer se je ob velikem zanimanju domačinov vrši! eden takih predvo. . 'nih sestankov v Doberdobu, kjer prebivalstvo z nestrpnostjo čaka dneva, ko bo lahko zamenjale dosedanjo slabo občinsko upravo. Predvsem o tej upravi, ki ni v petih letih delovanja izpolnila niti najosnovnejšega programa, s katerim se 1» hvalila tako i-menovana Delavsko - kmečka zveza (čitaj SDZ), je bilo govora na tem drugem važnem sestanku v(';vcev Doberdoba. Poljan, Do a in Jamelj. Vsi udeleženci sestanka so pritrdili besedam govornika tov M 'adina Černeta, ki se je d taknil predvsem obČTskin vrlitev in obrazložil njih pomen za doberdobsko občino, ki je predvsem v primeri s sovodenjsko popolnoma zao-s‘ala prav zaradi brezbrižne urravne politike občinskega sveta z županom na čelu. Naloga doberdohskih volivcev in pa vo.ivcev ostalih doberdob-skih zaselkov, ki jih je dosedanja uprava vsa leta zanemarjala, je poiskati poštene in delovne može, ki bodo u-pravljali občino tako, kakor bo to prebivalstvu najbolj ustrezalo. Nato so se pomenili še o DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Alesair v Ul. Carducci 12, telefon 22-68. — KINO — nU. da bodo tudi volivci do-j «Popotnik», C berdobske občine vo*ili tako, da nudijo na bližajočih se vo-, yERaP ln- 0Q; g litvah svojo pomoč strankam i , i u i a_ | John wayne. levice ker bodo p a VITTORIA. 17.00: »Nezasede- nacin omogocni okrepitev tistih . . _ si v državi, ki so edine po- j nl naslanjač«, D-rok, da bo v bližnji prihodnosti tudi za nas dosegljiva socialna in narodna pravica. Po živahni diskusiji so udeleženci sestanka izvolili iniciativni odbor zastopnikov Doberdoba in ostalih zaselkov, ki bo imel nalogo, da pripravi vse potrebno za prihodnje volitve, predvsem pa da poskrbi za ljudi, ki bodo v tej občini postavljeni na kandidatno listo- Bogarse M. Lochwod. CENTRALE. 17.00: «Latinski ljubimci«. Lana Turner. MODERNO. 17.00: »Zapravljivec«. .1 i m JMft, 9 • - =..........- PREIH)I.IHIPI.ISKa ».HHKOATI,ETIKA PII Sl/ETU Krivonosov zopet izboljšal svetovni rekord v metu kladiva Odličen čas Italijanke Leone v teku na lOO m Vov rekord 0’lSriena v metu krogle Predolimpijska tekmovanja najboljših atletov na svetu dajejo dan za dnem nove svetovne, celinske in državne rekorde s tako lahkoto, kot da bi stresali hruške. Najbolj u-spešni so seveda ameriški atleti, pa tudi drugi dosti ne zaostajajo. Na tekmovanju v Ontariu v ZDA so bili zrušeni kar trije svetovni in en ameriški rekord. Štafeta 4x440 yardov je dosegla čas 3’08”6, kar je za dve desetinki sekunde boljše od starega rekorda. V metu krogle je O’Brien dosegel daljino 18,72 in s tem novi rekord. Z metom 65.12 je_Con-nolly izboljšal uradni svetovni rekord v metu kladiva, čeprav je pred tem sam vrgel orodje že 66.44 m. toda svetovna lahkoatletska zveza tega rezultata še ni priznala. V teku na 110 m je atlet Leamon King s časom 10.1 izenačil svetovni rekord. V Filadelfiji pa je atlet Ira Davis izboljšal svetovni rekord v troskoku z rezultatom 15,82. Z dvema novima svetovnima rekordoma se lahko postavijo sovjetski atleti. V skoku v višino je Ivan Kaškarov dosegel 2,10 m, metalec kladiva Krivonosov pa je skoraj i.-točasno kot Connolly v Ontariu vrge: v Taškentu kladivo 67.32 m daleč in s tem presegel najboljši Amerkančev met. V okviru istega tekmovanja sta dosegla nova sovjetska rekorda še Vartan Ovspd-jan v metu s 17,45 m fer Kirn Buhantshev v metu diska s 55.48 m. Nov ickord je končno dosegel še Finec Ant^ Visscari v teku ra 30 km s časom 1.35'03”6. Prejšnji rekord je imel Zatopek. V okviru dvoboja ženskih reprezentanc Italije in Nem-čije je Italijanka Leone postavila v teku na 100 m nov evropski rekord s časom 11”4. V končnem rezultatu je zmagala Nemčija s 56 proti 39 točkam. Nezgodi na delu S 3 m visokega zidarskega odra je včeiaj popoldne padel 48-letni zidar Francesco Bressan iz I.očnika. Bressan je zaposlen pri gradbenem pedjetju Perco ki gradi v Ul. Brigata Pavia posopje za Kreinerja. Ko se je po želez-n. konstrukciji skušal povzpeti na oder, se mu je neka cev obrnila, zaridt česar je strmoglavil na tla Pri' padcu si je zlomil desno stran prsnega koša- Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga obdržali na zdravljenju « » • Z deset metrov višine je včeraj ob 15.30 pade' zidarski delavec Giordano Severo iz Medee. Zaposlen je pri gradbenem podjetju Mattiroli. ki gredi neko stavbo v livarni Safog Ko je Severo skupno z nekim drugim delavcem nesel malto po deset metrov visokem odru, se mu je neka deska spodmaknila in je treščil v g’obino, pri čemer si je poškodoval desno koleno in 'evc ramo. Pridržali so ga na zdravljenju. Njegov tovariš se je še utegnil pravočasno zagrabiti za nek tram. GO KI SKA ŠPORTNA NEDELJA ŠE EN PORAZ proti enajstorici iz Chhggie V nedeljo so morali Goričani kloniti tudi v Chioggi proti tamkajšnji enajstorici, Sicer je treba priznati, da so tudi domačini slabo igrali in da se imajo zahvaliti samo Goričanom, ki niso znali izkoristiti mnogih priložnost'., ki so se jim nudile. Gol so dosegli že v 11. minuti prvega polčasa in čeprav so bili nato domačini stalno v premoči, je bila goriška obramba precej čvrsta. Pro Gorizia je v prvih petih tekmah pokazala nezmožnost tako proti dobrim kot proti slabim ekipam. F,na sama dobljena tekma in z njo dve točki sta premalo, dejali bi skoro nič, kajti predzadnje mesto v lestvici gotovo ne dela časti moštvu, ki se je lani potegovalo za prvo mesto Sicer pa se po mestu govori, da namerava vodstvo moštva napraviti konec tej negativni vrsti tekem s tem, da bo s prvim novembrom poklicalo nazaj nekatere lanske igralce, ki so bili posojeni drugim e-kipam, a brezposelni. V nedeljo pa se nam obeta na stadionu zani- miv nasprotnik — Dolo, ki spada med najboljše ekipe turnirja. Saici-Juventina 2:0 Tudi Juventina, ki je tako lepo začela, je v nedeljo nepričakovano izgubila v Torvi-šcosi. Juventinci so v tej tekmi precej razočarali, pa tudi domačini niso igrali najbolje. Sele v zadnjem četrt ure so zabili dva gola in si pridobili zmago. V nedeljo bo Juventina igrala doma proti Spilimbei gu. KOŠARKA Goriziana - Junghans 56:46 V nedeljo je Goriziana odigrala v Benetkah prijateljsko tekmo proti Junghansu, ki bo letos gostoval v istem turnirju. Tekma je bila razdeljena na štiri dele in že od vsega začetka so vodili Goričani. Kot vedno je tudi tokrat bil vodja igre Miliani, poleg obi-so tam praktično čajnih Zollie in Vittoria pa »e je v tej tekmi odlično odrezal tudi Brancati. V Pragi so Nemci premagali Cehoslovake s 110:102. Bilo je doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov, kot na pr. v skoku v daljino 7,46 (Molz-berger), v metu krogle 17,46 (Skobla) itd. In še skok v sosednjo Jugoslavijo, V Splitu so tekmovali poljski atleti, ki se tam pripravljajo za olimpiado. V teku na 300 m je Sikovjak dosegel rezultat svetovne vrednosti s časom 8:01.0 in premagal slovitega Hromika. Sidlo je vrgel kopje 78,63 m. V skoku r palico je Janišev-ski dosegel višino 4,35 m. Od Jugoslovanov je nastopil samo metalec diska Radoševič in z metom 52,09 potrdil svojo stalno formo. S A H ODIGRANE PREKINJENE PARTIJE PREJŠNJIH KOL MOSKVA. 23. — V prekinjenih partijah iz prejšnjih kol so bili na Aljehinovem turnirju v Moskvi doseženi, tile rezultati: Chocaltea - Smislov 0:1 (brez nadaljevanja). Padevski - Uhlmann 0:1. Szabo - Chocaltes remi, Botvinik - Bronstein remi, Tajmanov -Sliva 1:0. Bronstein - Uhlmann 1:0. Sliva - Szabo ponovno prekinjena.. Stanje po 8. kolu: Smislov in Tajmanov 6, Bronstein 5,5, Botvinik 5 (1). Gligorič 5, Najdorf 4.5 (1), Szabo in Stahlberg 3.5 (1), Uhlmann 3,5, Unzicker 3 (l), itd. NIC REVOLUCIJE- Prepovedana uporaba Erauzquinove metode v metanju kopja LONDON. 23. - Med"a”£ na diletantska lahkoat e zveza je prepovedala ljanje novega načina metanja JUGOSLOVANSKO N0G0METH0 PRVENSTVO S TREMI TOČKAMI NASKOKA Crvena zvezda jesenski zmagovalec Rakova pol s-ovenskih efiajsloric v I. conski ligi se nadaljuje BEOGRAD, 23. — V 12. ko-1 Lestvica lu prve lige jugoslovanskega Split nogometnega prvenstva so bili v soboto in nedeljo doseženi naslednji rezultati: Crvena zvezda - Dinamo 1:0 (0:0). Vojvodina - Velež 6:0 (3:0), Lokomotiva - Vardar 5:0 (3:0), Spartak - Budučnost 3:1 (1:0), BSK - Hajduk 2:0 (0:0), Sarajevo - Radnički 2:2 (1:1), Zagreb - Partizan 0:0. Rezultati, z izjemo poraza Hajduka V Beogradu, ne predstavljalo presenečenj. Crvena zvezda je s tremi točkami naskoka pred Vojvodino ze praktični zmagovalec jesenskega dela prvenstva, do katerega manjka samo še eno kolo. Odprto je se vprašanje drugega mesta, za katerp se potegujeta Vojvodina in Hajduk. Velež, ki je začel zelo dobro, nabira sedaj poraz za porazom in nedeljski proti razigrani Vojvodini je bil še posebno izdaten. Reprezentativni napaidalec Veselinovič je sam dal 4 gole. po enega pa Rajkov in Krstič. Na zadnjem mestu je obtičalo Sarajevo, ki tudi proti predzadnjemu na lestvici Radničkemu — na domačem terenu ni moglo doseči več ko neodločen rezultat. Lestvica *po 12. kolu j« naslednja: Crv. zvezda 12 10 1 1 31:7 21 Vojvodina 12 9 0 3 38:17 18 Hajduk 12 7 3 2 21:11 17 Dinamo 12 7 1 4 31:23 15 Spartak 12 5 2 5 25:19 12 Vardar 12 -5 2 5 13:24 12 Partizan 12 4 2 8 23:22 10 Lokomotiva 12 5 0 7 22:25 10 Zagreb 12 4 2 6 15:19 10 BSK 12 4 2 6 16:25 10 Velež 12 3 3 6 16:22 9 Budučnost 12 3 3 6 14:22 9 Radnički 12 4 1 7 16:28 9 Sarajevo 12 2 2 8 13:28 6 V I. conski ligi se ftkova pot slovenskih enajstoric nadaljuje. Tako Odred kot Ljubljana sta se z gostovanj v Zagrebu in Varaždinu vrnila poražena. Odreda je premagal Metalac n 3:1, Ljubljano pa dotlej zadnji na lestvici Tekstilec s 3:2. Sedaj je zadnja Ljubljana, ki edina od moštev te skupine še ni dosegla niti ene zmage. Ostali rezultati 7. kola: Split - Trešnjevka 5:3, Šibenik -Grafičar 7:0, Uljanik - Rijeka 1:1, Jadran - Turbina 4:1. Rijeka Metalac Šibenik. Trešnjevka Turbina Jadran Uljanik Odred Grafičar Tekstilac Ljubljana Je nas'ednja: 7 7 0 0 30:9 14 7 4 2 1 15:6 10 7 4 2 1 17:10 10 7 4 1 2 20:10 9 7 4 1 2 17:12 9 7 3 2 2 11:11 8 8 3 2 3 15:17 8 7 3 13 16:12 7 8 1 3 4 8:12 5 7 1 1 5 7:24 3 7 1 0 6 10:25 2 .7. 0 1 6 8:22 1 kopja, ki ga je uvedell »P»n ski atlet Erauzquin. Cie , prepoveduje ta način, je uveden v pravilnik zyeze. tej zvezi je tajnik IAAT? j0 čital danes zvečer nasled F izjavo: »Svet IAAF je sklenil spremeniti pravilnik o m nju kopja z dodatkom na.s njega stavka k obstoječ tekstu: v nobenem tre" se ne sme atlet, ki se Pnpr*v Ija na met kopja, popo n vrteti cicrog lastne osi, obračati hrbta v loku ’ predno je spustil kopje v RIM. 23. - Zdravstveno »te-nje znanega italijanskega o kača Vilioresija, ki se Je ponesrečil med dirko za grado Rima, se je dane* « znatno izboljšalo in zdravn ki so izjavili, da je popo^ ma izven nevarnosti. ^ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • KINO SKEDENJ predvaja danes 24. t. ®- ob 19. uri pustolovski film: SKOBEC KINOPROSEK-KONjOVEl predvaja danes 24. *■ ®‘ ob 19.30 uri W. B. m®: Blrnh neznanjjv Igrajo: Ray Milland in Gene Tierney predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. °n Warner Bros dramatičen film: • • JOAN Igrajo; FRANK LOVEJOY fJCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGGOOOOOOOOGOOOOOSOOOOfOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJO000' \ I r 46. IVAN BRATKO TELESKOP Vojo in Crt sta bila vedno manjša. Nazadnje so videli samo Se dve drobni črni piki sredi čistine. Vsa pokrajina pa je bila mirna in samotna. Nato sta še obe piki Izginili v črnini na drugi strani. Za njima sta šla čez Ljubo In Marijan, kot zadnja pa Igor in Dušan. Onstran Tera so se spet zagnali proti vzhodu. Od nekod se je pričela krasti svetloba in zvezde so bledele. Danilo se je. Begunci so šli naglo in z nemirnimi očmi iskali zavetja, toda povsod so rasli iz noci sami travniki in njive. Igor je prebadal polmrak s svojimi dobrimi očmi in nemirno iskal ko- ruzne njive ali pa gozda. Bliskovito mineva tiste kratke četrt ure med mrakom in dnem. Igor in Dušan stečeta v majhen klanec. Na vrhu spet sami travniki in njive. Na desni je samotna kmetija; iz hise se vali dim. Na levi ob strani pa majhna — koruzna njiva. Popadajo v brazde med visoko koruzo. Nad njimi je dan. Igor in Dušan sta vesela, da so našli vsaj to zavetje. Vojo se pretegne po razoru in gleda v zrak, ves zadovoljen, da lahko počiva. Morda mu samo za hip šine v glavo, da bi lahko prav ta dan prišli kosit to koruzo. Ljubo pa se uleže na trebuh in hudomušno zamrmra, s pogledom proti Dušanu; »Raje bi »daj bil tam na Teru.» Od kmetije, ki je samo kak lučaj stran, zaslišijo divje lajanje. Jih je morda domači pes zavohal? Razločno slišijo rožljanje in drsenje verige, ki jo pes sunkovito prepeljuje po žici sem ter tja. «Nas bo izdal ?» »Ne! Lahko mislijo, da je opazil mačko ali kako drugo žival!» «Pa če ga odvežejo ali se odtrga?« «Ga zadavim,« stisne Ljubo hladno skozi zobe in upre svoje črne oči v Dušana. Črt začne odpirati majhno torbo, ki jo je na lastno pest vzel s sabo. V njej sta dve gosti mlečni konservi, malo črnega prepečenca — tega mu je poslala sestra, preden so jo aretirali okrog sto cigaret s slabim italijanskim tobakom, dve škatlici vžigalic in v majhni papirnati vrečki kakih dvajset kock sladkorja. Ljubo mu je vse pregledal in rekel: »Kar spravi to! še krvavo bo potrebno!« «če bi imeli Petrov ln Ga tov nahrbtnik, bi bili dobri za , dva tedna,« potoži črt. «Tišina!» ga prime Dušan, se nasloni na komolce in prisluhne v smeri, ki je bila nasproti kmetiji. Zaslišijo nekaj kakor oddaljeno vpitje. Nenadno butne proti njim glasno govorjenje. Potem pa se spet naglo oddalji. »Kolesarji se pogovarjajo. Na delo se peljejo.« črt se po razorih splazi v smeri glasov. Kar zaslišijo avtomobilsko trobljo, hrup motorja in vpitje ljudi na drvečem avtu. Nato spet kolesarji s svojimi pogovori, ki so podobni kričanju s hriba na hnb. Potem pa vozniki, ki vpijejo na konje, in spet avtomobili, črt se vrne: res, kak lučaj na desno je velika asfaltirana cesta. Iz koruze je videl kamione polne vojakov. »Lepa reč,« se nasmehne Ljubo, «na levi kmetija z besnim psom, na desni velika cesta, ki je z jutrom oživela; mi pa na sredi te prezrele koruzne njive, ki najbrž še ni pokošena samo zaradi tega, ker je njen gospodar odšel na vojsko.« Pes je kdaj pa kdaj zarenčal ali pa na dolgo zategnil, kakor da bi zazijal na ves gobec. Kazalo je, da se je le pomiril. Do njih pa so se prikradli, prihrumeli ali prihihitali drugačni glasovi: škripanje vodnjaka na kolo, mukanje krav, kokodaj.anje, klicanje žensk in prepevanje otročka; ta se je kratkočasil z vpitjem nerazumljivih besed, ki si jih je sproti izmišljal. Ti glasovi so jim bili domači in ljubi. Kakor da bi jih po dolgih mesecih kampa spet pozdravljali dobri, stari znanci; kokosi, krave, vaški vodnjak in preprosti ljudje, ki živijo ob svojem delu. Pasji lajež jih je tepel po ušesih verjetno tudi zato, ker jih je malce izdajal, ti glasovi pa so jih božali s svojim mirom in s pestrostjo netaboriščnega življenja. Sonce vedno bolj pripeka in prodira skoz posušeno koruzo. Nikjer ni nobene sence in šestorica leži v razorih kakor na odprtem. Lakote ne čutijo. Nikomur ni do tega, da bi jedel, črtova torba leži nedotaknjena pri njegovi glavi. Prevroče je in preveč so jim bili napeti živci zadnjo noč, da bi mislili na hrano. Toda žeja je vedno hujša. Lahko bi zaspali — samo stražar in tisti, ki pride za njim, morata biti budna — a ne morejo. Ljubo leži na trebuhu, skriva obraz na lehteh in se-sili, da ne bi na nič mislil, da bi se sprostil in zaspal, a mu ne uspe. Proti poldnevu zaslišijo visoko nad sabo majhen avion. Oprejo se na komolce in gledajo za. njim. «Ali nas išče?« «Morda.» »Nas lahko opazi?► «V koruzi — ne!« «Tudi v tej suhi ne?« »Tudi ne!« »In če ima dober daljnogled?« ’ »Ne!« Dušanov glas je trden. Glave jim spet omahnejo v razor. Ljubo pomahne avionu z roko; »O, le kroži, le!« V opoldanski vročini vse utihne: kmetija in cesta. Vse naokrog je kakor izumrlo. Marijan meži in blede o vodi---------- nenadno se mu prikažejo svetlozeleni pasovi dolgih trav, čez katere pada čista, mrzla voda. »Glej, glej slapove na Plitvičkih jezarih — — —!>» ,00° Ko vročina popusti, se kmetija spet prebuja, s ceS*toia-5 slišijo kolesarje in tudi teleskopci oživijo. Vojo se začne n spraševati, ali je Stalingrad padel ali ne, črt se vzpne n» jr j^j in steguje vrat čez koruzo, Dušan pa ga opozarja, n previden. * * * .. ie zeI® Komaj se je spustila noč, so krenili naprej. Bil° Jhp£raP' T3/G nolrni 1,, A 'IT * v, . iim temno, zakaj luna še ni vzšla. V temni noči jim je (iesecl1 ni- čem — bila pokrajina še bolj skrivnostna kakor pri rne"rI1 s° Marijan si je obetal vse najlepše od te noči. Na bol.is® kot prejšnjo noč, štiri ure prej so začeli hoditi, bliže so tf0! vini, morda bodo celo dosegi4 javko — — — kje je se J )0 čez kako uro so obstali ob izsušenem potoku. -is^0vrgei sem ter tja po strugi in odkrili dve majhni luži. Crt J® in praške «acqua da tavola« v vodo, da je močno za*ullL0pisn° potem jo je zajel v gavetko. Lokali so mlakužo z nefL0 slastjo, kakršna je lastna majhnim otrokom. »Vsaj ka t0 je klenico bi vzeli v kampu!« je rekel Marijan. «0, vs® st9r>0 imel Peter, a kaj hočeš!« je potožil črt, ki je neP mislil na brata. je Dušan jih je pustil kake tri minute pri vodi, poten1 ostro odločil: »Naprej!« srC«- «Daj Marijanu dve kocki sladkorja, ker Ima slaP° Nocoj nas čaka še dolga pot,« je rekel Igor Črtu. Vojo je hodil zadnji. Računal je: «Prva noč Je pjof^ morda že pol poti, še toliko ln smo na javki, še toliko' V^1 vzdržati. To bom.« Stekel je za Igorjem in ga sprn* ^ N* smeri, o krajih, o velikem vozu in o specialki. m redkobeseden; na vprašanje, ali bodo to noč dosegli J' .^1 > ne, ni nič odgovoril. Stalno se je razgledoval po P° J^ ” naglo hodil, rahlo šepajoč na nogo brez čevlja. Samo .^1^ kdaj se Je za minuto, dve, ustavil, da so pogledali na s^eZ®J,-Prišli so v majhen klanec, poln grmovja in trnja- ,e p zmanjkalo, pričeli so se prebijati skozi goščavo. Bm ^ tiw polna tema. Dušan sl je prvi utiral pot. Zapletel se Je da ni mogel ne naprej ne nazaj. 11Nadaljevan j*