iflCC NA SPLETNI
KLEVEIALNICI
Stran 3
SREČKO MEH O
IGNORANTSKIH CELJANIH
Stran 9
INGRADVNG: STEČAJ
ALI LIKVIDACIJA?
Stran 6
ŠT. 43 - LETO 58 - CELJE, 23.10.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
MDEL ŠVEDSKI
PRVAK
Stran 21 '
GREGOR BRITOVSEK
EKSKLUZIVNOZA
NOVI TEDNIK
Stran 25
NESOJENI ZDRAVNIK
STALARJENi
Stran 8
PISARNA PRED
STRANIŠČEM
Stran 4
2
DOGODKI
UVODNIK
Bolnikom
se slabo piše
Denarja v zdravstveni blagajni je
premalo. Premalo za vedno več vse
dražjih zdravstvenih storitev, prema-
lo za nova, draga zdravila, premalo
za vse potrebe, kaj šele želje bolni-
kov. Zavod za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije si zato že lep čas priza-
deva zakrpati luknje, skozi katere de-
nar odteka v curkih. To lahko razu-
memo in sprejmemo - dokler sami ne
postanemo žrtev tega ali drugega var-
čevalnega ukrepa.
Bliža se 1. november, dan, ko bo
stopila v veljavo dolgo napovedovana novost - zamenjava
dražjih originalih zdravil s praviloma cenejšimi generični-
mi. Zdravstvena zavarovalnica bo od takrat plačala le naj-
cenejše zamenljivo zdravilo. Zaenkrat gre za 152 zdravil.
Mnenja strokovne javnosti o tem ukrepu so se dolgo kresa-
la: poslušali in brali smo lahko, da so medsebojno zamen-
ljiva zdravila popolnoma enakovredna oziroma da sploh
ni res, da bodo prihranki v zdravstveni blagajni občutni
oziroma da jih praktično ne bo, ker je na našem trgu pre-
malo zamenljivih zdravil ...
Kresala so se mnenja o tem, kdo bo odgovoren, če bo za-
menjano zdravilo bolniku škodovalo, kdo bo bolnikom po-
jasnil, zakaj ne morejo dobiti zdravila, na katerega so na-
vajeni. Zaskrbljeni so zdravniki in zaposleni v lekarnah,
ki bodo morali predpisovati in izdajati najcenejša zamen-
ljiva zdravila in to ljudem tudi pojasniti. Strah je bolnike,
ker ne vedo, komu verjeti, novost pa bodo preizkusili na
lastni koži. Bodo doplačila za stara, zanesljiva zdravila,
na katera so navajeni, res minimalna, kot obetajo zadnje
dni?
A zdravila niso edino polje varčevanja. Zdravstvena za-
varovalnica v bodoče (če bodo spremembe zakona o zdravs-
tvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejete) ne
bo več plačevala zdravljenja ponesrečencev v prometnih
nesrečah. Premije za obvezno zavarovanje avtomobilske
odgovornosti se bodo torej povečale ...
Čeprav ni dvoma, da so varčevalni ukrepi zdravstvene
zavarovalnice potrebni, pa sami ukrepi vzbujajo preveč po-
mislekov. Prav napovedati Jbbkaj bo, ko bo« je težko, pri-
meri z že uveljavljenih področij varčevanja, na primer zmanj-
ševanja odsotnosti z dela zaradi bolezni, pa tehtnico nagi-
bajo k nezaupanju. Očitno je namreč, da je pomemben sa-
mo denar oziroma zapisani strokovni kriteriji, bolnik po-
sameznik (človek) pa ne zanima nikogar.
MILENA B.
POKLIC
KRATKE-SLADKE
Prestrašeno
Šmarje
Notranja ali zunanja ob-
voznica v Šmarju pri Jelšah?
Občinskega svetnika ter pred-
sednika Odbora za posege v
prostor v Šmarju pri Jelšah,
preudarnega Marjana Čuje-
ša (zaposlenega kot tajnika
»konkurenčne« Občine Ro-
gaška Slatina) je trmoglav-
Ijenje nekaterih občanov o
zunanji obvoznici (obljublja-
jo jo šele čez 20 do 30 let)
tako razvnelo, da je pred svet-
niki izjavil: »Po zunanji ob-
voznici me bo lahko peljal
kdo drug, v kakšni drugi ob-
liki.« Čuješeva izjava je šmar-
ske svetnike tako hudo pre-
strašila, da so soglasno gla-
sovali za traso notranje ob-
voznice.
Narobe svet?
Nekateri svetniki po občin-
skih svetih so vidno zgrešili
stranke. Tako se dogaja, da
predstavljajo Stranko mladih
posamezniki z vidno nače-
tim lasiščem, upokojensko
stranko pa zelo mladi mož-
je. Kakšna generacijska so-
lidarnost!
Pomembni
gost
v turistični Rogaški Slati-
ni so izdali knjigo z imeni-
kom pomembnih gostov, v
občini Podčetrtek pa šele na-
staja. V njej bodo nekoč lah-
ko zapisali, da je bil med obi-
skovalci Olimja hrvaški pred-
sednik Stipe Mesič.
Prijazni do
lastovic
v celjskem zdravstvenem
domu jemljejo temeljno
medicinsko vodilo Primum
non nocere (Predvsem ne
škodovati) silno resno. Z lju-
di so ga razširili tudi na pti-
ce, natančneje na lastovice.
Zaradi lastovičjih gnezd
nad vhodom v stavbo so s
potrebnimi gradbenimi deli
pri obnovi čakali do julija
oziroma tako dolgo, da so
bili lastovičji mladiči že to-
liko zreli, da so zapustili
gnezda. V sodelovanju z
društvom za zaščito ptic so
na to temo naredili celo eks-
pertizo!
Podoba odseva
vsebino
Celjski zdravstveni dom je ob 75-letnici kot nov - Dnevi osnovnega zdravst\
Slovenije
Celjski zdravstveni dom
praznuje 75-letnico. Zabe
ležili jo bodo s pomembnim
dvodnevnim srečanjem slo-
venskih zdravstvenih de-
lavcev, ki delujejo na po-
dročju osnovne zdravstve-
ne slližbe, z monografijo
oziroma zbornikom o
zdravstvenem domu nekoč
in danes ter z urejenimi pro-
stori.
Zdravstveni dom zaposlu-
je 370 ljudi, pri 80 zdravni-
kih v 20 ambulantah ter na
različnih preiskavah in tera-
pijah se dnevno zvrsti preko
3 tisoč pacientov. V jubilej-
nem letu jih pričakajo obnov-
ljeni prostori in sodobna me-
dicinska oprema. Vanjo so sa-
mo letos vložili skoraj 130
milijonov tolarjev.
Dnevi osnovnega zdravs-
tva Slovenije bodo danes in
jutri (četrtek in petek) v Mo-
dri dvorani Celjskega sej-
ma. Teme, o katerih bodo
spregovorili, so razdeljene
v štiri sklope: Zdravstveni
dom - temelj dobrega in
učinkovitega zdravstva,
Mediji in zdravstvo. Korup-
cija v zdravstvu ter Forum
družinske medicine. Z raz-
pravami bo sodelovala vr-
sta strokovnjakov, v uvod-
nem delu tudi minister za
zdravje dr. Dušan Keber.
Obiskovalci najprej opazi-
jo poleti posodobljen vhod.
ki mu daje pečat ženski akt
kiparja Borisa Kalina, sicer
last Pokrajinskega muzeja.
Direktor zdravstvenega doma
prim. mag. Brane Mežnar
in predstojnica laboratorija
Mojca Kozmelj sta še pose
bej zadovoljna z obnovo la-
boratorijskih prostorov, ki so
bili ozko grlo že vrsto let. V
njih se dnevno zvrsti do 400
pacientov. »Obnova prosto-
rov in opreme, v katero smo
vložili 40 milijonov tolarjev,
je omogočila boljšo organi-
zacijo dela in s tem krajše ča-
kanje na odvzeme. Povečali
smo namreč število vpisnih
in odvzemnih mest z dveh na
tri, ob tem pa smo zagotovi-
li pacientom tudi več zaseb-
nosti.«
Prostori stavbe, ki je sicer
last Mestne občine Celje,
zdravstveni dom pa z njo sa-
mostojno upravlja in jo sam
vzdržuje, so večinoma že ob-
novljeni. V prihodnjih letih
prideta na vrsto le še predšol-
ski dispanzer in trakt šolske
medicine, edini večji problem
pa ostaja nova reševalna po-
staja, saj morajo počakati na
urbanistični načrt. Sicer pa bo
reševalna postaja v kratkem
dobila v celoti obnovljeno ur-
gentno vozilo, namenjeno
življenjsko ogroženim pa-
cientom. Samo oprema bo
stala 50 milijonov tolarjev.
Vlaganja v sodobno medi-
cinsko opremo so nadaljevali
tudi letos. Pridobili so apa-
Posodobljen vhod je zrcalo celotnega zdravstvenega doma.l
rat za elektromiografijo, ki
je pomemben v diagnostiki
nevroloških bolezni ter apa-
rat za elektrovestibulagrafi-
jo - takšna aparata za diag-
nostiko poklicnih bolezni sta
v Sloveniji samo 2. Objavljen
je že bil javni razpis za nov
ultrazvočni aparat, ki bo na-
menjen predvsem odkriva!
raka dojke.- To bo po apa
tu za mamografijo še en 1
rak k oblikovanju regijsi
ga centra za odkrivanje I
lezni dojk. Načrtujejo pai
di nakup aparata za zdravi
nje kožnih bolezni.
Celjski zdravstveni doin
tako stopil v jubilejno le
urejen in posodobljen:
vsem, kar imamo, ravnal
kot da je naša last,« pravi ti
glavna sestra Vanda Voga P
ninc, ki ima veliko zaslug
opravljeno delo. Brez den
ja pa seveda ne bi šlo: »Pa
mo na stroške, približno
odstotkov dohodka, kar je 3
do 400 milijonov tolarjev,
ustvarimo na trgu. S temi
narjem tudi sami razpoldl
mo,« pojasni direktor virei
narja za velik naložben cik
MILENA B. POKi
Vozni red v
Evropsico unijo
Slovenske železnice pri-
pravljajo novi vozni red, ki
bo začel veljati 14. decem-
bra ter bo veljal leto dni. Že-
lezničarji omenjajo, da v
notranjem prometu ne bo
bistvenih sprememb, v le-
tu vstopa v Evropsko unijo
pa bo precej novosti v med-
narodnem prometu.
Po novem bo direktna vsa-
kodnevna dnevna povezava
s pendolinom vse do Benetk.
Do Benetk, kjer bo mogoče
nadaljevati vožnjo v druge
kraje Italije in Francije, bo
mogoče priti kar dobro pol-
drugo uro prej kot sedaj. Vlak
»Venezia ekspres«, ena od po-
vezav med Slovenijo in Bu-
dimpešto, bo po novem na-
mesto čez Hrvaško vozil čez
Celje in Avstrijo.
V olimpijskem letu bo vo-
zil z Dunaja čez Celje tudi
posebni vlak v Atene, drugi
olimpijski vlak pa iz Ljub-
ljane (s postankom v Zida-
nem Mostu ter zvezo iz Ce-
lja). Od prihodnjega leta bo
tudi bistveno hitrejša pove-
zava z Dalmacijo, kamor uva-
ja Hrvaška hitre vlake z na-
gibno tehniko.
In notranji železniški pro-
met? Vozni red za notranji
promet še ni dokončen, ven-
dar v Slovenskih železnicah
pravijo, da ne bo na Celjskem
skoraj nobenih sprememb.
Prišlo naj bi le do nekaterih
časovnih prilagoditev za po-
trebe dijakov, študentov ter
zaposlenih, v Obsotelju pa sta
še pod vprašajem dve pove-
zavi med Rogatcem in Sv. Ro-
kom, proti Dobovcu. Na pro-
gi Celje-Velenje ne bo nobe-
nih tovrstnih sprememb.
V Celju, na drugi najpro-
metnejši potniški postaji v dr-
žavi, bo po novem nekaj spre-
memb v zvezi s pendolinom,
vlakom ICS-lntercity Slove-
nija. Ukinjena bosta vlaka ICS
z odhodom iz Ljubljane ob
12.45 in 20.45 ter z odho-
dom iz Maribora ob 14.50.
Novost so vlaki IC-InterCity,
ki bodo odpeljali iz Ljublja-
ne ob 10.45 in 12.45 ter iz
Maribora ob 14.05 (vse do
Kopra).
BRANE JERANKO
Zdravniki med seboj
v Zdravilišču Laško je bilo prejšnji teden 140. redi
letno srečanje Slovenskega zdravniškega društva, enel
najstarejših na svetu.
To je bila tudi priložnost za pogovor o aktualnih v[MaJ'
njih kot sta napovedana zdravstvena reforma in generiči
substitucija zdravil ter za poglobljen pogled v nekat^
stanovska vprašanja. Spregovorili so o obremenitvah ^
venskih zdravnikov ter o njihovih kvarnih posledicah.!'
tem pa ugotavljali, da v Sloveniji pravih podatkov [irav^
prav nimajo, zato bi naj prihodnje leto narodih poseb'
študijo.
Obravnavali so tudi delitev dela med lazHčnimi niV
zdravstvenega varstva ter komunikacijo med zdravili'
Ugotavljali so, da se komunikacija med zdravniki na
ličnih ravneh, od splošnega zdravnika do zdravnika s?
cialista, mora izboljšati. Trenutni stiki med zdravniki ^
mrcč niso na zavidljivi ravni, velikokrat prihaja tudi''
podvajanja dela in preiskav, kar obremenjuje tako bo'"
ka kot zdravniško blagajno.
Št. 43 - 23. oktober 2003
DOGODKI
3
Spletna
klep(v)etaliiica
in druge težave
finančnih težavah Mladinskega centra Celje na javni tribuni - Direktorica
Tanja Čajavec zavrača očitke
mladinski center Celje
CO je minuli petek pri-
ivil javno tribuno na ka-
jso predstavili tako svo-
Josežke kot tudi težave,
jterimi se srečujejo pred-
jn zaradi neurejenega
ysa in nezadostnega fi-
iciranja. MCC se spopa-
tudi s premajhnim obi-
im mladih, poleg tega pa
se na forumu na spletni
ani Mestne občine Celje
OC) pojavile govorice, da
bi se direktorica Tanja
javec okoristila z MCC-
B ter da naj bi tam pote-
le različne finančne ma-
lacije.
inančne težave MCC-ja ni-
nič novega. Odkar je bil
;C leta 1999 ustanovljen,
občina vsako leto prispe-
a približno enako količi-
denarja, 7 milijonov to-
ev. Tako je tudi danes. Pri
1 ni treba poudarjati, da
/ milijonov pred štirimi
predstavljalo več denar-
kot ga predstavlja danes,
eg tega pa je drugi sou-
novitelj, to je Klub študen-
fceljske regije (KŠCR), z
ubo statusa Študentske or-
lizacije lokalne skupnosti
3LS), prenehal plačevati
)j delež.
)anes tako MCC živi od 7
lijonov tolarjev na leto s
3ni občine (ki po besedah
ije oddelka za družbene de-
tosti Željka Ciglerja do-
približno dva milijona
posamezne projekte), iz
ida za mladino dobijo prib-
no 2,6 milijona tolarjev,
3Jo pogodbo z medijskim
Dnzorjem, ki jim je dal več
15 milijonov tolarjev, po-
toa z Movit-Mladino, ki jim
^ncira mladinske izmenja-
imajo še nekaj pogodb
injših vrednosti, prodali pa
'udi delež, ki so ga imeli v
'dentskem servisu Celje. In
oški? Približno 30 milijo-
^'na leto.
ljučne težave
^cc ima težavo že s svo-
'pravno-formalnim statu-
^ V svojem ustanovitve-
ni aktu imajo namreč za-
^no, da so zavod, ki je za-
^en za kakovostno preživ-
ele prostega časa mladih,
^ia Čajavec je na javni tri-
1' dejala, da je večina ta-
^elikih mladinskih cen-
^ po Sloveniji registrira-
avni zavodi. To pred-
^ Uidi za MCC, vendar se
'^3 za to odločiti svet za-
Ta pa je bil sestavljen
J junija!
svetu zavoda sedijo trije
^^stavniki občine, trije
^^stavniki KŠCR-ja, pred-
Polona Cvetrežnik (PR), Andreja Vačovnik (programska koordinatorka), direktorica Tanja Čajavec in
Primož Bn/ar (z leve)
stavnik delavcev zavoda in
predstavnik mladih, ki ga do-
loči KŠCR. Čajavčeva pravi,
da so v MCC-ju predlagali
KŠCR-ju, da bi ta odstopil kot
ustanovitelj, glede na to, da
ima klub zadnje leto kar ve-
like težave. S tem bi lahko
pridobili novega partnerja in
denar bi znova začel priha-
jati. Poklicali smo Danijela
Kocipra, ki naj bi sedaj pred-
stavljal KŠCR. Dejal je, da
klub ne bo odstopil z mesta
ustanovitelja. Obljubil pa je,
da bo takoj, ko bo KŠCR spet
dobil denar (s statusom
ŠOLS-a, za katerega Kociper
pravi, da je bil odvzet neza-
konito), nekaj tega prišlo tudi
v blagajno MCC-ja. Sicer pa
Kociper pravi, da KŠCR sploh
ni dolžan financirati MCC-ja:
»Z ustanovitvijo MCC-ja so
se naše obveznosti do centra
zaključile. Vse ostalo so do-
nacije.« S tem pa se seveda
ne strinjajo v MCC-ju in pra-
vijo, da si v KŠCR-ju po svo-
je razlagajo ustanovitveni akt.
Na javni tribuni smo sli-
šali predlog, ki bi zaobšel te-
žave s pridobivanjem denar-
ja s strani KŠCR-ja. Zavod
MCC bi ukinili in ustanovili
novega, brez KŠCR-ja. Čajav-
čeva je dejala, da to ni nujno
potrebno, ker se lahko od-
strani KŠCR, le volja za to mo-
ra biti. Tu pa naj bi bila na
potezi občina. O odrinjeno-
sti MCC-ja v občini je Čajav-
čeva povedala podatek, da je
zavod Socio letos dobil 20
milijonov, spletna kavarna pa
kar 5 milijonov. Poleg tega
MCC vsak mesec dobi od Ne-
premičnin račun za uporabo
prostorov. Željko Cigler je
nam dejal, da MCC dobi pro-
store zastonj. Na MCC-ju pa
so povedali, da jim je Cigler
račune pojasnil z besedami,
da tudi osnovne šole plaču-
jejo Nepremičninam za upo-
rabo prostorov.
Spletna stran
Na forumu na spletni stra-
ni Mestne občine Celje lah-
ko preberemo: »V preteklem
letu, ko ga (MCC, op. p.) vo-
di gdč. Čajavec, se je spre-
menil v pravo privat firmo
za pranje denarja...« >To je
ista mafija ko od kscr-ja!!!
usi bežijo vn iz mcc-ja... uca-
sih je bil to fajn prostor za
sprostitev in zabavo zdej pa
sam pogled na to babo ko je
freh in važna in poleg usega
se zleth, ti pove cisto vse. misl-
te da bi se dalo kaj naredit
predn gre use k vragu? pa se
denar pere nonstop,zato jo
pa nc ni ko je skoz u pralni-
ci...pomagiiiteee!!!« »Baba
hoče baje sam gnar ko je je
ze itak full pokradla, dejmo
u akcijo pa kej podpisat, kr
ce unim zgor ni kapnal jst ne
vem komu pol lahk. nam je
ze zdauni ko smo ta normaln
folk. mejte se pa upam de bo
se kdaj kak pametn folk
upraulu s te mccjem kr ga je
res škoda.«, »Hmm denar se
porabi za gdč.Čajevec ki red-
no hodi na počitnice... seve-
da to so stroški....«
Zanimivo je, da so se tak-
šni komentarji pojavili prav
na spletni strani občine, ki
je soustanoviteljica MCC-ja.
Tanja Čajavec najprej sploh
ni želela komentirati izjav,
saj so anonimne: »Žal s foru-
mom nisem bila seznanjena
s strani MOC, ki ga je dala na
svoje javne spletne strani. Ko
sem videla, da je forum ano-
nimen in da opazke in ko-
mentarji letijo naravnost na-
me, sem zahtevala od MOC,
da dajo na forum komentar
ali moj odgovor. Sama ne že-
lim odgovarjati na anonim-
na vprašanja, še posebej tak-
šne spotakljive narave, ki niti
nimajo nobenega smisla. Na
vse očitke pa lahko odgovo-
rim z vsemi podatki in raču-
ni, ki so javni. Do finančnih
mahinacij pa dejansko ne
more priti, če ni denarja,
nam pa gre za golo preživet-
je.«
Tanja Čajavec ima meseč-
no plačo 200.000 tolarjev
neto. Pravi, da je to najniž-
ja plača direktorja mladin-
skega centra v Sloveniji. Ob
ogledu foruma pa se je od-
ločila, da bodo njegovim
uporabnikom omogočili
brezplačen tečaj slovenske-
ga jezika...
ŠPELA OSET
Foto: GREGOR KATIC
Mladinski center Celje organizira veliko stvari. Žal pa
so skoraj neobiskane. Razlog za to je po mnenju direk-
torice Tanje Čajavec v apatiji, ki vlada med mladimi. Po-
leg tega so mladi zelo obremenjeni s šolo in se jim veli-
kokrat tudi ne ljubi nikamor iti ali pa niso pripravljeni
plačati vstopnine. Čajavčeva meni, da če bi imeli šank in
bi lahko prodajali tudi alkoholne pijače, bi bilo prav go-
tovo več obiskovalcev. Letos so dobili v uporabo še dve
garaži, ki ju bodo (kar je bila tudi želja župana Bojana
Šrota) preuredili v okrepčevalnico.
KJE SO NASI
POSLANCI?
Nepreverjeni
poslanci
Slovenija je pred dvema le-
toma sprejela zakon o tajnih
podatkih, s katerim naj bi si-
stemsko rešili vprašanje, kaj
sploh so varnostni podatki
in kdo ima dostop do njih. A
so nas inšpektorji zveze Na-
to in Evropske unije na le-
tošnjih obiskih opozorih, da
slovenska pravna ureditev
precej odstopa od njunih.
Vse to je pomenilo, da je dr-
žavni zbor na izredni septem-
brski seji po nujnem postopku
sprejel dopolnilo zakon in ga
uskladil z minimalnimi stan-
dardi organizacije Nato, saj bi
se drugače prav lahko zgodilo,
da bi slovenski predstavniki ime
li omejen dostop do tajnih po-
datkov vseh stopenj tajnosti in
tako ne bi mogli vsebinsko ena-
kovredno delovati v organih Na-
ta in tudi Evropske unije. Za
takšno delo na mednarodni rav-
ni je namreč potreben medna-
rodni varnostni certifikat PSC
(Personal Security Clerance),
ki pa je lahko podeljen samo
na podlagi ustreznih nacional-
nih varnostnih certifikatov.
Brez mednarodnega certifika-
ta je sodelovanje v tujih insti-
tucijah pri obravnavanju tajnih
podatkov nemogoče. Dopol-
njen zakon naj bi torej v eno-
letnem roku uredil certificira-
nje za državne uradnike, brez
potrdila o varnostni neoporeč-
nosti pa bodo ostali poslanci.
Pa ne zato, ker bi bili preveč
klepetavi ali celo še kaj hujše-
ga, ampak ker jih zakon tako
kot predsednika države, vlade
in parlamenta smatra za zau-
panja vredne. Saj jim zaupa tudi
ljudstvo. Vse lepo in prav, do-
kler se poslanci ne dotaknejo
mednarodne sfere in morebiti
celo mednarodnih tajnosti - ta-
krat bo brez že omenjenega
mednarodnega certifikata PSC
njihov delo omejeno. In s tak-
šnimi težavami se bodo hitro
lahko srečali člani komisije za
nadzor nad delom varnostnih
in obveščevalnih služb - z na-
šega območja Mirko Zamer-
nik (SDS), Bojan Kontič
(ZLSD), Franc Lenko (DeSUS)
in Marko Diaci (SMS), odbo-
ra za zunanjo politiko (Jože
Kavtičnik (LDS), odbora za
obrambo (Rudolf Petan (SDS),
Ana Marija Tisovic (NSi)), pa
tudi odbora za evropske zade-
ve. In kaj na to pravijo naši po-
slanci?
Rudolf Petan, predsednik
odbora za obrambo, je prepri-
čan, da je takšno preverjanje
odvečno, saj poslanci tudi v
odborih, kot je njegov, nima-
jo dostopa do tajnih podatkov
in jih tudi po vstopu v zvezo
Nato ne bodo obravnavali. »S
tajnimi podatki operirajo re-
cimo na sami zvezi, medna-
rodne certifikat bodo potrebo-
vali naši uradniki, ki bodo de-
lovali znotraj nje na ustrezno
visoki ravni. Poslanci pa do njih
ne bomo imeli dostopa, zato
tudi ne bo potrebno naše var-
nostno preverjanje.« Mirko
Zamemik je bil ob vprašanju,
kako bo na poslance vplivala
mednarodna »nepreverjenost«,
iskren: »Uh, dobili ste me na
levi nogi, o tem sploh še ni-
sem razmišljal. Je pa res,' da
smo pri delu komisije za nad-
zor nad delom varnostnih in
obveščevalnih služb obravna-
vali na primer letna poročila
Sove, v katerih je veliko stati-
stike in skoraj nič tajnih po-
datkov, tako da do mednarod-
nih podatkov niti nismo priš-
li. Če pa bo ob našem vstopu v
Nato in EU drugače, bomo o
tem morali razpravljati takrat.«
Tudi Marko Diaci pravi, da
poslanci v tej komisiji nimajo
dostopa do. tajnih podatkov,
hkrati pa meni, da poslanci ne
bi smeli opravljati varnostne-
ga nadzora. »To je zelo spolz-
ko področje, takšni varnostni
nadzori nad poslanci bi se lah-
ko uporabili za vsakršne na-
mene, zato jim sam nasprotu-
jem. Pač ne bomo obravnava-
li mednarodnih tajnih podat-
kov in bomo takšna vprašanja
poskusili rešiti na drugačen na-
čin,« meni Diaci. Bojan Kon-
tič pa je prepričan, da morajo
za poslance veljati enaki kri-
teriji kot za ostale državljane,
ko so »poslanci izvoljeni, še
ne pomeni, da so neoporečne
oseba, poslanec je lahko vsak,
to je poleg županov eden red-
kih poklicev, kjer te nihče ne
vpraša niti po izobrazbi.« Za-
to meni, da bi morali vsi po-
slanci opraviti preverjanje za
dostop do tajnih podatkov in
tako dobiti tudi mednarodni
certifikat PSC. >Tudi člani ko-
misije za nadzor nad delom
varnostnih in obveščevalnih
služb smo z zakonom vezani
na molčečnost, tajnih podat-
kov, ki smo jih videli, ne sme-
mo sporočati javnosti ne se-
daj ne kdaj v prihodnje. In če
bo potrebno preverjanje za do-
stop do mednarodnih tajnih po-
datkov, ga bomo pač morali
opraviti,« meni Kontič.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Št. 43 - 23. oktober 2003
4
DOGODKI
Gradil in
podiral
Ko hiti po celjskih ulicah
po službenih opravkih, stre-
lja levo in desno: »Zdravo,
zdravo, živjo, serbus, zdra-
vo...« Vsi ga poznajo. Lado
Gobec je zaradi izjemnih us-
pehov slovenskih in celjskih
kegljavk eden vodilnih keg-
Ijaških delavcev, trenerjev
na svetu. Njegove Mirotek-
sovke so na Češkem še četr-
tič postale zmagovalke sve-
tovnega pokala. Zaradi svo-
jih hitrih gibov, tudi misli,
preseneča, ko pove, da jih
ima 57. »Pa saj sem že leta
1964 branil za člane Kladi-
varja. Sicer pa, saj sem vse-
skozi med lepimi dekleti,«
se kot vselej rad pošali.
Bil je izjemen vratar, tu-
di rokometni, v mlajših ka-
tegorijah konkurenca Žaretu
Presingerju. Rodil se je v Zi-
biki, a takoj
zatem se je
družina
preselila v
Celje, na
Ljubljansko
cesto, v bli-
žino Glazije
in Ingrado-
vega kegljiš-
ča. V član-
sko nogo-
metno eki-
po se je pre-
bil skupaj s
K u d r o m,
K o m p a -
nom, Žav-
skim, Do-
brajcem, Fridrihom. Poi
zmagi v slovenskem poka-!
lu proti Olimpiji (za Beži-]
gradom je stopil pred vrata;
v L polčasu pri 0:2, konča-;
lo se je s 3:2) je še nekaj^
časa vztrajal v Celju, nato^
pa v 2. zvezni ligi branil šd
za Ljubljano in trboveljskii
Rudar. Imel je ponudbo Haj-j
duka. Ni želel biti rezerva,^
prvi vratar Vukčevič pa sej
je huje poškodoval le nekaj^
mesecev kasneje... i
Vmes je diplomiral in po-^
stal gradbeni inženir. Pre-j
lomnica v njegovi športni kaH
rieri je bila prometna nesre-;
ča leta 1973. Izgubil je de^
sno oko... Nadaljevanje no-?
gometnega udejstvov^nja bi*
bilo preveliko tveganje, za-'
vedal se je, da bi tudi branili
slabše, kajti vidno polje s^
je občutno zmanjšalo. Ker
se je že kot mladinec prebif
v jugoslovansko kegljaško'
reprezentanco (na EP
Frankfurt ga ni pustil pred-1
sednik Ljubljane, ki se je bo-'
rila za obstanek v 2. ligi),^
je znova poskusil s podira^
njem kegljev. Spominja sej
da je na skupščini celjske-^
ga kluba bilo zelo burno, saj^
se starejši delavci nikakor
niso zedinili. Razpravo jd
presekal Jože Pepi Kuzma
in Gobca predlagal za predn
sednika kluba. Kar 23 let,'
do 1996. je bil na tej funk-'
ciji. Vmes je pomagal z nas^
veti kegljavkam, vrhunska
tekmovalka je postala tudi
njegova žena Tanja, in sča-
soma se je prelevil v alfo in
omego našega kegljanja. Na
treninge je vnašal nove me-
tode, pred leti je vključil tudi^
trenerja za fizično pripra-
vo. Edini klub z vsemi dva-
najstimi naslovi državnega
prvaka po osamosvojitvi je
Miroteks. Kar 17-krat zapo-
red je bil najboljši, še v zad-
njih petih sezonah v »Jugi«.
Na svetovnih pokalih so po-
samično Celjanke osvojile
10 medalj, na svetovnih pr-
venstvih pa so varovanke se-
lektorja Lada Gobca prikeg-
Ijale kar 58 odličij! Bera je
impozantna, še posebej
klubska, saj že zelo dolgo
kadruje le iz lastnih vrst. Ko
je bilo potrebno, pa je spret-
no zvabil v
Celje zdaj
že legendar-
no Mariko
Kardinar
ter Sonjo
Mikac. Ko
je »izstrelil«
mlado Bar-
baro Fidel,
je že imel v
rokavu no-
vega aduta,
rosno mla-
do Nado Sa-
vič, ki je s
16 leti s svo-
jim rezulta-
tom v Pre-
rovu šokirala ne le tekmi-
ce, temveč tudi moške. Iz-
javila je, da se Lado tokrat
ni drl ter da jo je pustil v
miru metati. S tem je priz-
nala, koliko truda je h'\\o po-
trebno dosedaj s trenerjeve
plati.
V gradbeništvu ni bil dol-,
go. Po diplomi se je malce
zadržal v Ljubljani, nato pa
v Šmarju pri Jelšah deloval
na Potresnem biroju, potem
pa v Komunalni skupnosti.
Leta 1982 je sprejel vabilo
iz Celja, za delovno mesto
sekretarja Telesno-kulturne
skupnosti (takratna Šport-
na zveza). Osem let kasne-
je je postal »občinar«, zdaj
ima Lado Gobec naziv višji
strokovni sodelavec za šport
na oddelku za družbene de-
javnosti Mestne občine Ce-
lje. Pravi, da je prevozil
1.400.000 kilometrov, ve-
čino za šport, vsaj tretjino
za kegljanje. Ko bo slednje
olimpijski šport, bi se mu
uresničila velika želja. Ce-
lje je že gostilo člansko, mla-
dinsko in kadetsko svetov-
no prvenstvo, ekipni evrop-
ski in svetovni pokal, fe-
bruarja 2005 pa naj bi or-
ganiziralo posamični sve-
tovni pokal. Dotlej bo uži-
val v kratkih izletih v hribe
ter ogledih velikih atletskih,
nogometnih in rokometnih
tekmovanj.
DEAN ŠUSTEre
Lado Gobec
Pisarna pred
straniščem
Nadaljevanje zgodbe o izginulih milijonih v Mestni
skupnosti Žalec - Po dveh letih pravdanja je uslužbenka
Štefka Šinkovec spet doma na čakanju
Pred dvema letoma smo se
razpisali o aferi, ki je izbruh-
nila v Mestni skupnosti Ža-
lec, kjer so gotovino iz na-
slova pogrebnih storitev upo-
rabljali za gotovinska plači-
la, o tem pa niso vodili evi-
dence. Takrat so ukrepali le '
zoper računovodkinjo Štef-
ko Šinkovec, ki naj bi se sep-
tembra, po dveh letih prav-
danja, po odločitvi sodišča
vrnila v službo. Po različnih
dogajanjih je minuli petek,
15 minut pred iztekom delov-
nega časa, žalski župan Loj-
ze Posedel Šinkovčevi vro-
čil delovni nalog, po katerem
mora na delo do nadaljnje-
ga čakati doma.
Pred dvema letoma so v
Žalcu ukrepali le zoper Štef-
ko Šinkovec, ki je delala kot
računovodkinja. Drugosto-
penjsko delovno in socialno
sodišče pa je junija razsodi-
lo, da je v postopku proti Šin-
kovčevi prišlo do napak, da
jo morajo vzeti nazaj v služ-
bo in ji izplačati plačo ter dru-
ge dohodke za minuli dve leti.
Prav tako so v tožilstvu zavr-
gli ovadbo zaradi suma kaz-
nivih dejanj poneverbe,- saj
naj bi v bistvu Šinkovčeva vse-
skozi delala po navodilih dveh
predsednikov sveta Mestne
skupnosti Žalec. Torej naj-
prej Erana Sadnika, nato Ja-
neza Meglica, ki je ob raz-
kritju afere odstopil s celot-
nim svetom mestne skupno-
sti. Kljub odstopu se v mest-
nem svetu niso počutili kri-
ve za izginotje 3,4 milijona
tolarjev iz Sadnikovih časov.
Od vseh vpletenih v nečed-
no zgodbo je bila ovadena sa-
mo Šinkovčeva, ki je že ok-
tobra 2001 izgubila službo,
z letošnjim septembrom pa
bi jo morali vzeti nazaj. Ven-
dar pa še vedno doživlja di-
skriminacijo, kot je v svojem
Klicu v sili (in ga naslovila
na sindikat, varuha človeko-
vih pravic.) zapisala Šinkov-
čeva. Po njenih trditvah naj
bi jo 11. septembra sprejel
žalski župan Lojze Posedel
in ji napovedal, da če bo os-
tala v delovnem razmerju, ne
bo imela dela, temveč samo
prazno pisarno. Hkrati je na-
povedal obnovitev postopkov
proti vsem vpletenim. Po ted-
nu dni plačanega dopusta se
je Šinkovčeva vrnila na de-
lo, pa še vedno ni imela pi-
sarne, zato je dokončno priš-
la v službo 13. oktobra. Ven-
dar ji delodajalec ni zagoto-
vil nikakršnih sredstev, dela
ali materiala, za pisarno pa
so ji določili predprostor pred
straniščem oziroma prostor
za čistila. V svojem dopisu
Šinkovčeva navaja še več po-
drobnosti o neustreznem de-
lovnem prostoru, ki je mo-
teč tudi zato, ker je invalid
II. kategorije in dela samo 4
ure. Hkrati pa ugotavlja, da
gre zaradi zmage na sodišču
za očitno diskriminacijo. »Od-
vzem pravic, oškodovanje,
razlikovanje od ostalih, za-
postavljanje, postavljanje v
neenakopraven položaj, ža-
litev dostojanstva in vse na-
vedeno, pa pelje v zelo glo-
boko duševno stisko,« je še
zapisala Šinkovčeva.
Šikaniranje
»Tudi po odločitvi, da mo-
ram biti doma na čakanju,
do župana Posedela ne čutim
nikakršne osebne zamere. On
pa takole dela z menoj,« je v
ponedeljek povedala Šinkov-
čeva, ki ne ve, kaj jo še čaka.
»Želim si samo normalno de-
lovno mesto, ki mi pripada,
in predvsem mir. Kaj vse sem
doživljala minuli teden pred
straniščem, pa itak ne mo-
rem povedati.«
Štefka Šinkovec, ki išče svoji
pravico.
Da je Šinkovčeva doma
čakanju, je v ponedeljek p
trdil tudi direktor žalske c
činske uprave Stojan p|
protnik. »V občinski upr,
gospe Šinkovec ne morei
dati primernega dela, saj
na mestu administratorkf
mestni skupnosti zaposle
druga delavka, ki vestno
marljivo opravlja svoje (
10. Te delavke ne morei
prestaviti. Poleg tega žup
Posedel Šinkovčevi prep
sto ne zaupa več. Seveda 1
mo Šinkovčevo poklicali,
jo bomo potrebovali, in j(
tem tudi pravočasno obvei
11. Ob tem pa je že v revii
disciplinski oziroma del(
no sodni postopek, kjer m
očitajo nepravilnosti. Man
kaj je odvisno od rezultati
te revizije,« je pojasnil
protnik in zatrdil, da v Ž
cu nikakor nimajo naira
šikanirati Štefke Šinkove
URŠKA SELIŠN
Foto: I
Na srednješolce sme
čisto pozabili
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se zavzemajo za dijaške bone
mlečno zajtrkovalnico
Prehranske navade naših
srednješolcev so slabe, je po-
kazala anketa, ki so jo ne-
davno opravili na Zavodu
za zdravstveno varstvo Ce-
lje in ki je zajela 3.882 dija-
kov iz prvih in tretjih letni-
kov. A kako naj bi bilo dru-
gače, ko pa se Janezki uči-
jo od Janezov. Po predlan-
ski nacionalni raziskavi, ki
je zajela 2.291 prebivalcev
celjske regije, tudi ti ne da-
jo kaj dosti na zdravo pre-
hranjevanje. Že samo podat-
ka, da le polovica anketira-
nih zajtrkuje vsak dan in
da je kar 30 odstotkov tak-
šnih, ki uživajo sadje le en-
krat do trikrat tedensko, po-
vesta dovolj.
V obdobju rasti in razvoja
so celjski srednješolci prepuš-
čeni sami sebi in ponudbi tr-
ga, zato je nujno, da se ta
problematika uredi sistem-
sko, so 16. oktobra, ob le-
tošnjem svetovnem dnevu
hrane, opozorili na Zavodu
za zdravstveno varstvo Celje.
V naši državi smo za pred-
šolske in osnovnošolske otro-
ke lepo poskrbeli, tudi štu-
dentje se lahko z boni razme-
roma kvalitetno in poceni pre-
hranjujejo, le na generacijo
srednješolcev smo pozabili.
Če sledimo rezultatom regij-
ske ankete, se naš srednješo-
lec pogosto odpravi v šolo
tešč. Na anketno vprašanje,
kolikokrat tedensko zajtrku-
jejo, jih je 15 odstotkov od-
govorilo, da nikoli, 26 odstot-
kov pa jih je navedlo, da zaj-
trkujejo vsak dan. V času pou-
ka si malico privošči 80 od-
stotkov dijakov; vsak sedmi
dijak od tistih, ki malicajo,
si malico prinese od doma,
ostali pa jo kupijo v šolski
okrepčevalnici, v najbližji tr-
govini ali v kioskih, kjer si za-
sebniki prizadevajo prodati
čim manj za čim več denarja
in jim je pri tem kaj malo mar,
kaj je za mladostnika zdra-
vo. V obeh primerih je ta nji-
hov obrok neprimeren, saj so
najpogostejša malica sendvič,
krof, potička, hot dog ... Ti-
sti, ki so odgovorili, da niko-
li ne malicajo, so kot razloge
navedli: hujšanje (prevladu-
jejo dekleta), nekateri ne ma-
licajo zato, ker nimajo denarja
ali se jim ne ljubi malicati, še
manj stati v vrsti pri nakupu
malice, ostali pa denar raje
porabijo za cigarete in pija-
čo. Podobno je pri ostalih
obrokih. Kosilo vsak dan zau-
žije 43 odstotkov vprašanih
dijakov, 12 odstotkov si jih
privošči popoldansko malico,
k večerji pa jih sede 23 od-
stotkov. Pomembno mesto v
prehranskem slogu naših
srednješolcev pa imajo pri-
grizki v obliki sladkarij, čip-
sa, arašidov ... Prigrizke, ki
vsebujejo ogromno sladkor-
ja ali maščob ter zelo malo
vitaminov, mineralov in vlak-
nin, redno uživa kar 57 od-
stotkov celjskih dijakov, de-
kleta pogosteje kot fantje. Hra-
na, ki jo srednješolci prema-
lokrat zaužijejo, pa je pred-
vsem zelenjava. In kako so ob
vsem tem naši srednješolci za-
dovoljni s svojo telesno težo
in videzom? Te vrste nezado-
voljstvo je izrazila skoraj po-
lovica anketiranih, to pa je še
en podatek, ki bi ga ob dejs-
tvu, da so mladi močno sp
jemljivi za negativne vzo
vedenja (te jim zlasti din
rata modna in tobačna ini
strija), ne smeli zaobiti.
Nekateri podatki in :
ključki iz ankete kar vpif
po takojšnji akciji. V Za'
du za zdravstveno varstvol
Ije vidijo pravo pot v neiH
nem osveščanju laične javi
sti in sodelovanju s šo\i
(profesorji) ter preko nji
starši. Na mladinski sp\^
strani www.tosemjaz.nelJ
je med mladimi že zelo i
ljubljena, načrtujejo dod
ne izobraževalne vsebin'
prehrani. Avtorji raziskav«
posebej podpirajo zamis'
uvedbi dijaških bonov za P
hrano, obenem pa bodo'
Mestno občino Celje na'
vili pobudo za postavi
mlečne zajtrkovalnice v'
lju. Za uresničitev tega P'
nujno, da se med sabo p''
že več sektorjev, zlasti I
podarski, politični in Šol^
opozarjajo na Zavodu
zdravstveno varstvo Celj^
MARJELA AG^
St. 43 - 23. oktober 2003
TEMA TEDNA
5
»Papirnatifc bolniki
panjševanje bolniškega staleža v praksi - Kar zdravstvena zavarovalnica na eni strani prihrani, na drugi meče
skozi okno
,2dravstvena zavaroval-
ja je samo za moje zdrav-
fljc po nepotrebnem po-
išila 1 do 2 milijona to-
fjev. Pa nisem zaradi te-
nič bolj zdrav. Nasprot-
I, Toliko so stale napake,
fadi katerih sem po sko-
i dveh letih še vedno na
fglah. Napake, ki jih je
jvzročilo varčevanje.« Za-
kajena ocena, ki jo je
edno osvetliti. Celjan Jo-
Mastnak je tudi eden red-
il, ki svoje križe in teža-
z zdravstveno zavaroval-
co pove javno. Večina
ugih prizadetih bolnikov,
bolj pa zdravniki, tožijo
obsojajo bolj potihem,
ijti »Nikoli ne veš ...«
Jože Mastnak se je poško-
val v prometni nesreči ju-
12001 v Grčiji na otoku Kr-
,»Z odprtim zlomom steg-
nice so me po navodilih
edstavnikov Vzajemne, kjer
m bil dodatno zavarovan, z
alom prepeljali v Atene, če-
jv vožnja do Brnika ne bi
a bistveno daljša. Štiri dni
in čakal na operacijo v kli-
ki za srčne operacije, češ da
najo mojega tipa krvi. Ko
n se po operaciji vrnil v Slo-
nijo, so me v celjski bolni-
ici napotili na slikanje in
otovili, da je bila operaci-
slabo opravljena. Vseeno
niso odločili za nov poseg,
drugo mnenje sem odšel v
inični center v Ljubljano,
sr so ugotovili isto. Poslali
fine na zdravljenje v zdra-
išče, kjer pa noga ni vzdr-
la- vijaki in ploščica so po-
istili. Potrebna je bila nova
eracija, po njej pa bi bilo
Bporočljivo zdraviliško
bvljenje, ki pa ga je zava-
ralnica zavrnila, češ da lah-
lodobrijo zdravilišče za eno
ignozo samo enkrat. Po se-
li mesecih bolniškega sta-
ja me je, takrat še komisi-
dala delati. Brez mojega
ikirurgovega mnenja. Ko
m se pritožil zoper odloči-
so me povabili na razgo-
vor. S seboj sem prinesel svoj
opis del in nalog. Sem namreč
oskrbnik v Centru za varstvo
in delo Golovec. Vsakomur
je jasno, da tega dela ni mo-
goče opravljati na dveh ber-
glah. Razen seveda komisiji.
Moje otekle, pordele noge niso
niti pogledali. Nadrli so me,
da sem delomrznež in da ber-
gel sploh ne rabim. »Vrzite jih
vstran!« je bil nasvet. Tega ni-
sem mogel narediti, saj na no-
go še vedno nisem mogel sto-
piti. Takšen odnos zdravnikov
v komisiji me je prizadel. Ka-
ko me lahko, ne da bi pogle-
dali mojo nogo ali počakali
na izvid kirurga, proglasijo za
delomrzneža? Pred to poškod-
bo sem bil v 35 letih delovne
dobe vsega skupaj na bolniš-
ki slaba dva meseca. Skrat-
ka, stalež so mi zaključili 4.
oktobra 2002. Delal sem 4 me-
sece. Čeprav sem bil ves čas
na berglah, noga ni vzdržala.
Ponovno se je sesula in nujna
je bila še ena operacija, ena-
ka kot leto prej. Edina razli-
ka je bila, da so mi tokrat že
po enem mesecu s ponovnim
posegom nogo podaljšali.«
Namesto
oprairičila
Tako je Jože Mastnak še ved-
no na berglah in spet v stale-
žu. Prepričan, da to ne bi bi-
lo potrebno, če bi mu zava-
rovalnica omogočila, da bi se
pozdravil po drugi operaciji.
Za storjeno strokovno napa-
ko in ponižanje je prosil čla-
ne zdravniške komisije, ki mu
je zaključila stalež, vsaj za
opravičilo. »Samo eden izmed
treh zdravnikov se mi je opra-
vičil za izrečene besede. Ker
sem prepričan, da bi zdrav-
niki morali skrbeti za bolni-
ke - tudi če delajo za zavaro-
valnico, sem se pritožil še na
Zdravniško zbornico Slove-
nije. Na odgovor Odbora za
pravno etična vprašanja sem
čakal štiri mesece.«
In veste, kaj piše v odgo-
voru? Nič drugega kot dolo-
čila Zakona o zdravstvenem
varstvu in zavarovanju, ki se
nanašajo na postopke in pri-
stojnosti pri odobravanju od-
sotnosti z dela zaradi bolez-
ni ter pojasnilo, da je za vsa
vprašanja v zvezi z bolniškim
staležem pristojen zgolj in
samo Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, njego-
ve odločitve pa lahko preso-
ja le delovno in socialno so-
dišče.
»Poti na sodišče mi nihče
ne svetuje. Tisti, ki se na to
spoznajo, pravijo, da je prak-
tično nemogoče zmagati v
sporu s komisijo. Dokazati
bi moral, da je bila njena od-
ločitev kriva za sesutje noge
in ponovno operacijo.« Po
pravni logiki pa bi moral
predvsem dokazati, da komi-
sija ni sprejela odločitve v
skladu z veljavno zakonoda-
jo in drugimi predpisi. Sko-
raj prepričani pa smo lahko,
da je komisija delala strogo
po predpisih. Problem je le,
ker v njih ni prostora za po-
sameznika.
To pa je
varčevanje!
če še tako kritično pogle-
damo na zgodbo Jožeta
Mastnaka (kadar je človek
osebno prizadet, morda ma-
lo pretirava) - varčevanje se
pri njem ni obneslo. Naj-
manj ena (zelo verjetno dve)
operacija ob drugačnem rav-
nanju vseh vpletenih ne bi
bila potrebna. Za bolniški
stalež bo sedaj zavarovalni-
ca odštela bistveno več, kot
bi, če bi Jožetu Mastnaku pr-
vič verjela, da res še ni spo-
soben za delo. Če pa bi k
stroškom operacij in bolniš-
kega staleža prišteli še vse
nepotrebne, ampak zapove-
dane obiske pri osebnem
zdravniku in čas, ki ga je
zdravnik porabil zanj (ozi-
roma za urejanje admini-
strativnih zadev) in stroške
trikrat ponovljene rehabili-
tacije in ... Da, mogoče bi
res prišli do številke, ki jo
je izračunal Jože Mastnak.
A ne gre samo za tako očit-
ne primere kot je Jožetov. Iz-
kušnje ljudi, ki jih je bole-
zen ali poškodba privezala na
posteljo za dalj časa, so ža-
lostne. »Celo življenje sem
plačeval v zdravstveno bla-
gajno, namesto staleža sem
si jemal dopust, sedaj, ko mi
je hudo, sedaj, ko potrebu-
jem pomoč, sedaj, ko bi rad
ozdravel - pa na meni varču-
jejo.« Gotovo ste že slišali tak-
šne izjave. Žal, vse kaže, da
jih bo vedno več. Pa ne zato,
ker zdravstvena zavarovalnica
mora varčevati, pač pa zara-
di samega načina, ki stoji zgolj
na trdo zacementiranih pra-
vilih igre.
Birokratska
logika
predpisov
Zavod je lani izdal pose-
ben priročnik za ocenjevanje
začasne delanezmožnosti,
pri čemer so sodelovali pred-
stavniki vseh strokovnih ko-
legijev izbranih medicinskih
strok. Pozitivno mnenje in
priporočilo sta dala tudi mi-
nistrstvo za zdravje in Zdrav-
niška zbornica Slovenije. No,
ta pravila so sedaj sveto pi-
smo imenovanih zdravnikov
zavoda (ki so letos nadome-
stili zdravniške komisije) in
njegovih zdravstvenih komi-
sij (pritožbeni organ). Bol-
nik, njegov osebni zdravnik
in specialist, ki ga zdravi, so
popolnoma nepomembni.
Bolnika, razen če to izrecno
zahteva, nihče niti ne pogle-
da, osebni zdravnik je v vlo-
gi administratorja, ki ob do-
ločenem času pošilja potreb-
ne izpolnjene formularje
imenovanemu zdravniku,
specialist, ki bolnika zdravi
in ki dejansko pozna njego-
vo delazmožnost, pa nima
pravice svojega mne/ija niti
napisati. No, lahko ga napi-
še, toda imenovanega zdrav-
nika in zdravstveno komisi-
jo »predpisi ne zavezujejo, da
morata upoštevati mnenja
slednjih.« Tako.
Med prednostnimi aktiv-
nostmi Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, s
katerimi želi zavod letos
zmanjšati izgubo, bomo za-
varovanci na svoji koži kmalu
občutili zamenjavo original-
nih zdravil s praviloma ce-
nejšimi generičnimi, marsik-
do pa je že tudi preizkusil,
kako izgleda v praksi »okrep-
ljena aktivnost Zavoda, ka-
tere cilj je racionaliio ocenje-
vanje začasne delanezmožno-
sti v Sloveniji.«
Generalni direktor ZZZS
Borut Miklavčič je že spom-
ladi ob podatku, da so zdrav-
niške komisije zavoda lani iz-
dale 262.881 mnenj v zvezi
z uveljavljanjem začasne
nezmožnosti za delo nad 30
dni, napovedal za letos
zmanjšanje povprečnega tra-
janja začasne zadržanosti z
dela vsaj za en dan. »Na letni
ravni bi s tem zmanjšali iz-
datke za nadomestila plač za
okrog 1,3 milijarde tolarjev.
Kaj bi lahko pokrili s tem zne-
skom? 1,3 milijarde tolarjev
= 466 operacij na odprtem
srcu = 7.732 operacij sivih
mren = 1.300 operacij kol-
kov!«
Vsekakor lep prihranek, s
katerim bi se res dalo mar-
sikaj narediti, povrhu pa -
kaj pa je to en dan manj sta-
leža? Žal seveda ne gre de-
jansko za en dan pri posa-
mezniku, temveč za pov-
prečje. Potem pa pri posa-
meznikih ne gre več za dan,
ampak za dneve, ki preraš-
čajo v tedne in mesece. Upra-
vičeno ali ne - vsekakor po
predpisih ZZZS.
MILENA B. POKLIC
POZOR. HUD PES
Kurjenje
Nekateri izrazi v človeko-
vem vsakdanjiku vsebujejo
veliko mero metaforičnosti;
prispodobe nosijo v sebi ve-
lik naboj, včasih so sestav-
ljene iz filigranskih odten-
kov, katerih razumevanje in
podrazumevanje lahko ter-
ja tudi kakšen poseben um-
ski preskok z banalnega ni-
voja na manj banalnega.
Eden najbolj priljubljenih
športov Celjanov in Celjank
je zagotovo tudi »kurjenje«.
Od vseh cjelskih izrazov, ki
sem jih doslej obdeloval, je
»kurjenje« na videz najeno-
stavneje razložljivo. Kaj hi-
tro se najde sopomenka v
izrazu podžiganje, blizu ji
je tudi že opisano »pljuva-
nje na karbit«, toda sam bi
potegnil rahlo ločnico med
»kurjenjem« in omenjenima
dvema. »Pljuvanje na karbit«
se mi zdi v časovnem smi-
slu manj kontinuirano kot
»kurjenje«, predvsem pa bolj
neposredno in manj moral-
no sporno. Za »kurjenjem«
se običajno nekaj skriva,
»kurjači« pa so ljudje s po-
sebnimi značajskimi last-
nostmi. Za »kurjače« je zna-
čilno tudi to, da dostikrat ne-
zavedno postanejo nekako
odvisni od tovrstnega počet-
ja, se pravi »kurjenja«; po-
stane jim nekakšen dejav-
nostni princip, kibernetič-
ni vzorec. »Kurjači« so v druž-
bi zmeraj nekako potuhnje-
ni, budno spremljajo doga-
janje okoli sebe. Njihov
princip delovanja je razu-
marski, udarijo iz ozadja,
udarjajo tja, kjer so ljudje
šibkejši od njih, na polje ču-
stev, strasti, človekove sti-
ske, nemoči... »Kurjači« ne-
zavedno in patološko uživa-
jo v svoji domnevni moči,
vzvišenosti in nevpletenosti
v zagatne odnose. Ta iskre-
ni (pa čeprav slepi), čisti ob-
čutek nadmoči se sčasoma
samo še stopnjuje do dušev-
ne zakrknjenosti, cinizma
najslabše vrste in v končnem
stadiju vse skupaj privede do
mazohizma. Če »kurjač« na
začetku uživa v privoščlji-
vem, posmehljivem sadiz-
mu, ko se posmehljivo he-
heta tuji nesreči, se to ne-
kontrolirano in neizmerno
uživanje sprevrže; skromno
MOHOR HUDEJ
domnevam, da verjetno spri-
čo človekove naravne deter-
miniranosti, kjer ni prosto-
ra za odsotnost strasti. V
praksi se mi dozdeva, da
imajo »kurjači« nemalo oseb-
nih problemov, predvsem v
ljubezenskih odnosih, dru-
gače povedano, libidalnih
težav. Tako mi kot nekakšen
prototip »kurjača« izgleda
dokaj situiran moški, ki že
po materialno statusno-sim-
bolnem videzu daje vtis »pri-
ložnosti« za nasprotni spol,
v odnosu do moške družbe
pa rad kakšno »podkuri«, ko
je »podkurjeni« odsoten. Ze-
lo rad se v družbi pojavi,
podkuri in izgine na takšen
način, da pozabi plačati svo^
jo pijačo (kar glede na last-
no samozavest niti ne čudi
preveč). Pravi kurjač, z vsem
svojim sado-mazo instru-
mentarijem je tudi precej
urejen mož. Konfekcijsko in
kozmetično na ravni zadnje
izdaje Men~'s Healtha. Kar
zadeva slednje, velja tudi za
ženski tip »kurjača«. Tudi
one so precej urejene. Raz-
lika med žensko in moško
obliko »kurjača« pa je pred-
vsem v tem, da ženska to
zmore precej boljše kot moš-
ki. Ženska zlahka poravna
račun za pijačo, če se izpla-
ča v smislu »podkurjenja«,
ne mudi se ji, precej bolj je
sistematična in neizprosna.
Njen sado-mazo instrumen-
tarij premore najmočnejše
orožje, ki je kdajkoli obsta-
jalo v medčloveških odno-
sih: dolino solz.
Celje je predvsem mesto
»kurjačev« izgubljenih v sa-
do-mazo konfliktu osebne
identitete, ki na žalost nima
nikakršne zveze z vsesplo-
šno dekadenco v zahodnem
svetu. Gre za barbarsko prit-
lehnost! Mnenje hudega psa
pač!
Št. 43 - 23. oktober 2003
6
GOSPODARSTVO
Se Ingradu VNG
izteka čas?
Po prisilni poravnavi je celjsko gradbeno podjetje zabredlo v še večje težave
- Večina zaposlenih žejrerazpofejena v matično podjetje
čeprav je konec julija,
vsaj po izjavah vodilnih so-
deč, kazalo, da se je celj-
sko gradbeno podjetje In-
grad VNG izkopalo iz naj-
hujšega, je zadnje tedne
postalo jasno, da podjetje
ne čaka drugega kot stečaj
ali celo likvidacija. Obetav-
ne napovedi o dobičku v
tem in tudi naslednjem le-
tu, s katerim naj bi porav-
nali večino dolgov do up-
nikov, so se namreč kmalu
po sklepu o prisilni porav-
navi sesule v prah. Podjet-
je nima skoraj nič naročil,
izguba narašča, od 181 de-
lavcev jih je ostalo le še 19,
pa še ti so na čakanju.
Ingradu VNG je v prisilni
poravnavi uspelo doseči, da
so mu upniki od 1,2 milijar-
de tolarjev priznanih terja-
tev odpisali za več kot 800
milijonov tolarjev dolgov. V
načrtu finančne reorganiza-
cije se je podjetje zavezalo,
da bo v enem letu vrnil peti-
no dolgov, ter poplačalo ter-
jatve bank in svojih delavcev.
Skupaj bi moralo zagotoviti
okrog 600 milijonov tolarjev.
Predsednik uprave Samo
Štante je kmalu po tistem,
ko je večina upnikov podpr-
la načrt finančne reorganiza-
cije, napovedal, da ima pod-
jetja dela dovolj in da bodo
prodali tudi vse nepotrebno
premoženje, da bi čim prej
lahko začeli vračati dolgove.
Upniški odbor je na zadnjem
naroku na sodišču celo pred-
lagal, na Ingrad VNG polo-
vico terjatev poplača do sre-
dine novembra in s tem up-
nikom, ki so v postopku spre-
jemanja prisilne poravnave
pokazali za podjetje zelo ve-
liko razumevanja, dokaže, da
pri obljubah o vračilu dol-
gov ni držal fige v žepu.
Samo dva tedna po tistem,
ko je sklep o prisilni porav-
navi postal pravnomočen, so
v podjetju začeli izvajati za
marsikoga čudne kadrovske
»akrobacije«, na katere so nas
(s sicer anonimnim pismom)
opozorili tudi zaposleni. In
kaj se je dogajalo oziroma se
še dogaja? Uprava je 162 de-
lavcem ponudila v podpis
sporazumne razveljavitve po-
godbe o zaposlitvi za nedo-
ločen čas v Ingradu VNG ter
hkrati 111 delavcem dala v
podpis še pogodbe o zapo-
slitvi za nedoločen čas v druž-
bi Ingrad Koncern, ki je ve-
činska lastnica Ingrada VNG.
Preostalih 51 delavcev je do-
bilo nove pogodbe o zapo-
slitvi za določen čas do kon-
ca tega leta. Od teh delavcev
jih ima 20 status tujca in jim
ob koncu leta potečejo de-
lovna dovoljenja, 15 je de-
lavcev brez omejitve, 16 pa
jih sodi v kategorijo varova-
nih delavcev.
Za nedoločen
čas samo
dobri delavci
Zaposlene je predvsem
zbodlo, da je v sporazumni
razveljavitvi pogodbe o za-
poslitvi zapisano, da med de-
lavci in delodajalcem ni os-
talo nobenih odprtih terjatev
ter da je do odpovedi pogod-
be o zaposlitvi prišlo po de-
lavčevi volji. Predsednik
uprave Samo Štante je pred
dnevi zagotovil, da so vse ne-
jasnosti v zvezi s pogodbo že
odpravili in da je vodstvo pod-
pisalo posebno izjavo, v ka-
teri je zapisano, da kljub od-
povedi pogodbe o zaposlitvi
delavcem še naprej veljajo
vse terjatve, ki so jih prijavi-
li do podjetja v postopku pri-
silne poravnave. V zvezi z od-
povedjo »po delavčevi volji«
pa Štante pojasnjuje, da je to
v skladu z 79. členom zako-
na o delovnih razmerjih.
In kako Samo Štante po-
jasnjuje razmere v Ingradu
VNG ter prehod delavcev iz
hčerinskega v matično pod-
jetje? »Prisilna poravnava ne
gre tako, kot smo predvideli
in si tudi želeli. Na trgu do-
bimo zelo malo dela, povr-
hu vsega pa je nekaj investi-
torjev, češ da smo jim nare-
dili slabe objekte, začelo
vnovčevati garancije. To po-
meni, da smo nepričakova-
no ob nekaj deset milijonov
tolarjev. Njihove ugotovitve
bomo sicer preverili, vendar
je vse trenutno še bolj poglo-
bilo izgubo in pahnilo pod-
jetje v še večjo nelikvidnost.
Zaradi takšnih razmer je v
zadnjem času Ingrad VNG za-
pustilo precej delavcev. Ve-
čina je šla h konkurenčnim
podjetjem, kar nas je hudi
udarilo, saj gre večinoma za
vodje gradbišč oziroma za na-
še najbolj produktivne ljudi.
Da bi omejiU beg, smo za-
poslenim ponudili zaposlitev
v koncernu, saj menimo, da
jim bomo na takšen način za-
gotovili bolj varno delovno
mesto. Za tiste, ki so dobiU
pogodbe le do konca leta in
so zdaj tudi najbolj glasni,
pa velja, da gre predvsem za
Predsedniku uprave Ingrada VNG '
Samo Štantetu dobri delavci beži-
jo h konkurenci.
ljudi, katerih delovna uspe-
šnost ni najboljša. Če so bo-
do v prihodnjih mesecih iz-
kazali, smo tudi z njimi pri-
pravljeni skleniti pogodbe za
nedoločeni čas.«
Samo Štante tudi poudar-
ja, da želi vodstvo na vsak na-
čin ohraniti Ingrad kot celo-
to, ali jim bo to tudi uspelo,
pa je za zdaj še težko reči. O
usodi Ingrada VNG bo moral
v prihodnjih dneh svoje reči
tudi nadzorni svet. Glede na
to, da je podjetje nesolvent-
no, da celo nima poravnanih
vseh terjatev iz prisilne porav-
nave leta 1994, da nima sko-
raj nič poslov in skoraj nič več
zaposlenih, odločitve nadzor-
nikov najbrž ni težko napo-
vedati. »Današnje razmere v
Ingradu VNG so posledica ve-,
likih grehov v preteklosti. Pod-
jetje bi se moralo za prisilno
poravnavo ali stečaj odločiti
že pred tremi leti,« je prepri-
čan Štante.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Minimalec
tudi za
Škrinjariča
Delavci Steklarne Rogaška rešujej
podjetje - Sindikat meni, da so anel^
k pogodbam o zaposlitvi nepotrebi
Zaradi hudih likvidnost-
nih težav so se v sistemu Ro-
gaška Crystal, kjer so si ko-
žo začeli reševati tudi s pro-
dajo nepotrebnega premože-
nja in kapitalskih naložb, od-
ločili še za ukrep, ki bo pri-
zadel večino zaposlenih. Na-
slednjega pol leta bodo na-
mreč vsi, tudi predsednik
uprave holdinga Davorin
Škrinjarič, trikrat dobili le mi-
nimalne plače. Na takšen na-
čin bo podjetje prišlo do okrog
300 milijonov tolarjev, ki jih
nujno potrebuje za poplači-
lo dolgov nekaterim manj-
šim dobaviteljem.
Izplačilo minimalnih plač
(110.308 tolarjev bruto) sta
na željo zaposlenih pravza-
prav predlagala izvršna od-
bora obeh reprezentativnih
sindikatov. Vodstvo podjet-
ja je namreč sprva namera-
valo izvesti tako imenovano
progresivno znižanje plač,
kar pomeni, da bi tistim z
najvišjimi plačami vzeli naj-
več, tistim, ki že zdaj zaslu-
žijo najmanj, pa se plače ne
bi spremenile.
Prejšnji teden so zaposleni
(izjema so tisti, ki delajo v hče-
rinskih podjetjih Rogaška Les,
Luminos in Kristal Samobor)
že začeli dobivati v podpis
aneks k pogodbi o zaposlitvi,
v katerem se je podjetje zave-
zalo, da bo delavcem manj-
kajoči del do polne plače vr-
nilo v enem letu, v mesecih,
ko bodo dobili minimalno
plačo, pa bo poravnalo vse nji-
hove obveznosti, kot so obro-
ki za posojila in drugi odteg-
ljaji. Podpisovanje je povzro-
čilo kar nekaj strahu, saj so
se med zaposlenimi razširile
govorice, da bodo tisti, ki ^
sa ne bodo podpisali, krivji
morebitni stečaj, bilo pa jetj
nekaj jeze, tako da je rrid
novi direktor Steklarne j
vor Šenija mojstrom pri|
lilnih pečeh dodatno pojas^
razloge za takšno drastio
znižanje plač.
Kakorkoli, do torka je am
se podpisala več kot pob
ca zaposlenih, v vodstvuj
močne organizacije svobi
nih sindikatov Celje pa uj
tavljajo, da takšni aneksi sp|
ne bi bili potrebni in da
tudi pravno vprašljivi. Mi
ca Dabanovič je prepričal
da v zakonu o delovnih u
merjih ni argumenta za sp
membo pogodbe o zapoi
tvi. Dovolj bi bilo, da bi voi
tvo v skladu s kolektivno]
godbo z obema sindikatoi
podpisalo dogovor o drugi
nem izplačilu plač. S tem
se po njenem izognili stra
zaposlenih, ki so prepriča
da jih bodo doletele dolei
sankcije, če aneksa ne bi p(
pisali. »Brez poslovnih ini
cialnih ukrepov steklarna
bo preživela, vendar bi sen
ralo vodstvo zavedati, da
bo lahko izvajalo le s pi
poro zaposlenih,« pouda
Dabanovičeva.
JANJA INTIH
Comet
brez enegi
člana
uprave
član uprave zreškej
Cometa in direktor finan
no-računovodskega se
torja mag. Dušan Zazij
bo konec leta na lastno ž
Ijo in iz osebnih razlogi
zapustil podjetje. V upi
vi Cometa, ki ji sicer mi
dat poteče junija 2005, t]
sta tako do nadaljnjega]
dva člana. j
Mag. Dušan Zazijal, kij
v Cometu začel delali '-^
1993 kot pripravnik,
ta 1994 pia je bil v uprt
podjetja, se bo s 1. jaiiu'
jem prihodnje leto zapos
v Mariboru, kjer tudi s'
nuje. V gospodarski upr^
mariborske škofije bo, pi^
tako kot v Zrečah, odgo^
ren za finance, računovo'
tvo in kontroling.
Nadzorni svet CouieM
na nedavni seji skleniU
se po Zazijalovem odh"'
prosto mesto v upravi'
nadaljnjega ne zapolni''
[pristojnosti in odgovori'
sli bosta prevzela preo^j
la dva člana uprave - W
sednik Marjan Lorge^
član Albin Matavž, sicer'
rektor sektorja za proizv''
njo.
Deset milijonov za deset let
s podelitvijo desetih mi-
lijonov tolarjev Ustanovi
za pomoč otrokom z ra-
kom in krvnimi bolezni-
mi so v soboto v podjetju
BSH Hišni aparati v Nazar-
jah proslavili 10 let dela.
V nazarskem podjetju, ki
spada v nemški koncern
Bosch Siemens, letne jubi-
leje praznujejo z dnevom
odprtih vrat, na katerega
poleg poslovnih partnerjev
povabijo tudi vse zaposle-
ne in njihove družinske čla-
ne. Sicer v Nazarjah male
gospodinjske aparate izde-
lujejo že od leta 197Ct V de-
setih letih, kar so sestavni
del nemškega koncertna, se
ponašajo z izjemno rastjo.
Lani je 626 zaposlenih iz-
delalo več kot 3,7 milijo-
na aparatov ter ustvarilo 1,3
milijarde tolarjev dobička.
V prvem poletju letošnje-
ga leta so izdelali skoraj mi-
lijon 764 tisoč aparatov v
vrednosti 8,6 milijarde to-
larjev, prihodki pa so zna-
šali U milijard tolarjev. Ka-
kor je na sobotni slovesno-
sti poudaril direktor Mat-
jaž Lenassi, so v podjetju
BSH Hišni aparati odvisni
samo od svojega dela. »Iz
Nemčije ne prihaja denar,
niti ne odhaja iz Nazarij -
delamo in poslujemo s tem,
kar sami ustvarimo,« je
poudaril direktor Lenassi
ter pohvalil zaposlene, ki
se v slovenskem prostoru
in znotraj koncema BSH ne-
nehno izkazujejo z inova-
tivnostjo. Načrtujejo, da
bodo do leta 2008 proi-
zvodnjo vrednostno in ko-
ličinsko podvojili, saj pro-
gram širijo še na termične
aparate za nego tal.
Da so se Hišni aparati do-
bro vključili v okolje, je po-
trdil tudi nazarski župan
Ivan Purnat, o začetkih in
rasti podjetja pa je sprego-
V Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in kn/nimi boleznimi bodo podarjeni denar porabili za raziskave in
nakup manjkajoče opreme.
voril prvi direktor Jože Ku-
der. V BSH bodo z različni-
mi donacijskimi aktivnost-
mi nadaljevali še celo leto.
Denar bodo zbirali od vsa-
kega prodanega izdelka in
ga namenili predvsem otro-
kom, ki potrebujejo pomoč.
US
St. 43 - 23. oktober 2003
GOSPODARSTVO
7
flogaška s štirimi
zvezdicami
l obnovo in otvoritvijo
and Hotela Rogaška (biv-
ga Zdraviliškega doma)
■ minuli teden v Rogaški
bjučili z več kot 4 mili-
^de tolarjev vredno nalož-
il, V slabem letu dni sta
tužbi Svit iz Slovenske Bi-
^ce in Karba MGE iz Ljub-
bne poleg Zdraviliškega
ima obnovili še hotela
^ia in Strossmayer.
5trossmayer in Styria sta
posodobljenimi sobami in
jnovljeno opremo dosegla
itegorijo treh zvezdic,
and hotel Rogaška pa šti-
I, čeprav je z razkošnimi
artmaji in sprehajalno pa-
10 z butiki večinoma pri-
pojen mednarodnim zahte-
m za kategorijo petih zvez-
[. Kakovost bivanja, ki bo
itrezala tudi najzahtevnej-
n gostom, so dvignili tudi
prenovljeno kuhinjo, glas-
no in gledališko dvorano
[poslovnim klubom. Do-
adili so recepcijo in pod-
mne parkirne prostore,
edili zunanjost v central-
m delu kompleksa in ože-
nili del poti proti gozdu.
Jpravljalce hotelov Terme
igaška sedaj čaka najtežje
lo - zapolnitev 176 obnov-
nih sob in 17 apartmajev.
Znameniti Zdraviliški dom, ki se zdaj imenuje Grand hotel Rogaška, se je s prenovo povzdignil med štiri
zvezdice, večinoma pa je prilagojen mednarodnim zahtevam za kategorijo petih zvezdic.
Direktor družbe Terme Ro-
gaška Drago Keršič pričaku-
je, da jim bo v naslednjih le-
tih uspelo privabiti nove go-
ste iz Skandinavskih držav,
Rusije in Švice ter tiste, kiso
pred leti že bili v Rogaški,
pa se zaradi preskromne po-
nudbe niso več vrnili. Veli-
ko stavijo še na kongresni tu-
rizem, zaradi bogatih šport-
nih zmogljivosti družbe ra-
čunajo tudi na priprave do-
mačih in tujih športnikov.
V zadnjem letu je družbi
Terme Rogaška, ki upravlja
tudi hotel Donat, uspelo po-
večati število gostov za dobrih
5 odstotkov. Po obisku trenut-
no prevladujejo Italijani, Ru-
si in Slovenci. V naslednjih
treh letih upajo, da bodo us-
peli doseči 75 odstotno zase-
denost prenovljenih zmoglji-
vosti. Zaradi dviga kategori-
zacije hotelov pa bodo znat-
no povečali znesek, namenjen
za promocijo rogaške turistič-
ne destinacije.
ROZMARI PETEK
Kovinotehna bo
kmalu prazna
Iz znamenite rjave stavbe ob Mariborski cesti v Celju
»do kmalu izginile še zadnje sledi za nekdanjim naj-
Jčjim trgovskim podjetjem v regiji. Merkur bo namreč
naslednjih nekaj tednih vse svoje ljudi iz bivše po-
^vne stavbe Kovinotehne preselil na Hudinjo.
Nove pisarne, v katere naj bi se blizu 200 zaposlenih
ičelo seliti predvidoma že konec oktobra, so uredili v
vem nadstropju trgovskega centra. Tam so že ob otvori-
i imeli nekaj manjših pisarn, preostali del pa so preure-
li v odprt poslovni prostor, v katerem bodo ljudje ločeni
ed sabo le z nizkimi pregradnimi panoji. V odprte pro-
ore se bo preselila komerciala, finance in računovods-
0 ter ostale službe pa bodo imele ločene oddelke. Kot so
)vedali v Merkurju, upravne stavbe na Mariborski še ni-
1 prodali.
Merkur je na Hudinji pred kratkim končal tudi prenovo
gističnega kompleksa, v katerem bo za celotno skupino
Jadiščil gradbene izdelke, elektro in strojne instalacije
f blago za široko potrošnjo. Z dograditvijo skladiščnih
fostorov so pridobili dodatnih 14.700 kvadratnih me-
ov površin, naložba pa je bila vredna 5,5 milijona evrov.
JI
Era gradi v Samoboru
Era iz Velenja je v Samo-
Tu na Hrvaškem začela
^diti nakupovalni center,
po besedah predsednika
'tave Gvida Omladiča po-
^ni še en velik korak k
"^ganju Erinih strateških
lev na trgih bivše Jugo-
pvije.
Nakupovalni center, za ka-
^^ga so temeljni kamen po-
bili prejšnji teden, bo stal
'^3.000 kvadratnih metrov
''ikem urejenem zemljišču,
^ril pa bo 14.000 kvadrat-
^metrov. Poleg Erinega hi-
'^fTiarketa in specializirane
"dajalne Adut bo v njem
^eč kot 30 najemniških lo-
kalov. Investitorja projekta,
katerega pogodbena vrednost
znaša 9,4 milijona evrov, sta
Era in podjetje Pilon iz Sa-
mobora, izvajalec pa bo pod-
jetje Vegrad-Velak iz Zagre-
ba. Nov center, v katerem bo
zaposlitev dobilo 200 ljudi,
bodo odprli predvidoma ma-
ja prihodnje leto. JI
Preicu se je
izpolnila želja
Nadzorni svet Cinkarne
Celje je za četrtega člana
uprave imenoval Tomaža
Benčino, ki v Cinkarni že
nekaj let vodi marketing.
Bencina še vedno velja tu-
di za najbolj resnega kan-
didata za naslednika pred-
sednika uprave Marjana
Prelca, ki se mu bo mandat
iztekel 30. junija leta 2005.
Nadzorni svet bi moral v
skladu s spremembami sta-
tuta, sprejetimi na majski
skupščini, četrtega člana
uprave imenovati že julija le-
tos, vendar se predstavniki
posameznih lastnikov niso
mogli uskladiti okoli imen.
Predsednik uprave Marjan
Prelec je že takrat, prav tako
v skladu s spremembami sta-
tuta, s katerimi so v Cinkar-
ni vpeljali mandatarski si-
stem, kar pomeni, da kandi-
data za člana uprave predla-
ga predsednik uprave, v upra-
vo predlagal Tomaža Benči-
no. Ker so predstavniki več-
jih delničarjev bolj navijali
za zunanjega člana, oziroma
za nekoga, ki ni na vodstve-
nem položaju v Cinkarni, so
to točko umaknili z dnevne-
Bo Tomaž Bencina čez dve leti
prevzel krmilo Cinkarne?
ga reda. So pa takrat največ
možnosti za novega člana
uprave pripisovali sekretar-
ju Slovenske ljudske stran-
ke Andražu Vehovarju.
Poleg Marjana Prelca in
Tomaža Benčine sta v upra-
vi Cinkarne še delavski direk-
tor Andrej Lubej in tehnični
direktor Vili Raznožnik, ki
mu bo mandat potekel takrat
kot predsedniku uprave. Kot
je znano, so nadzorniki aprila
letos dolgoletnemu general-
nemu direktorju Marjanu
Preicu, ki je pred štirimi leti
dopolnil že 70 let, dodelili
le skrajšani mandat. Trajal bo
največ dve leti, do zaključka
naložbe v titanov dioksid.
JI, Foto: GK
Spremenljivo trgovanje
Zadnji teden smo bili priča precej drugačnemu vzdušju,
kot smo ga bili vajeni v zadnjih mesecih. Kot smo poročali
prejšnji teden, je prišlo do burnega dogajanja in zniževanja
tečajev ob objavi AVTP o odkritju domnevnega nezakonite-
ga poslovanja nekaterih akterjev na borzi. Prav tako smo
poročali, da so se tečaji prav tako hitro spet pobrali in de-
jansko dosegli rekordne vrednosti. Kazalo je, da je trg kljub
visokim tečajem vseeno dovolj močan, da vzdrži in izkori-
sti padce tečajev za nadaljnjo rast. Vendar se je ta teden
vzdušje na trgu precej spremenljivo. Trg se je tokrat gibal
navzdol in tečaji so bili spet na nivojih, kot so bili ob objavi
škandala s strani ATVP. Na teh nivojih se je spet pojavilo
več povpraševanja, tečaji pa so se dvigovali. To je povzroči-
lo, da so se tečaji vseeno dvignili in da je sedaj čas za obdob-
je umiritve.
Najprometnejša delnica v kotaciji je bila ta teden delnica
Krke. Ko se delnica po več poskusih ni mogla povzpeli pre-
ko 50.000 SIT, so verjetno vlagatelji ocenili, da je sedaj
pravi čas za vnovčevanje dobičkov. Delnica je od prejšnjega
petka izgubila dober odstotek svoje vrednosti, ki znaša 48.000
SIT. Krki so po prometu sledile delnice Gorenja. Delnice so
ob prometu nekaj nad 500 milijonov SIT izgubile že skoraj
2 odstotka, a so se odbile in se trenutno trgujejo pri 4.661
SIT za delnico, kar dejansko pomeni enoodstotne pozitivne
spremembe. Pri obeh delnica je bilo veliko prometa oprav-
ljenega v svežnjih.
V ospredju dogajanja so bile še delnice Merkurja in Petro-
la. Merkur je izgubil prav tako že izgubil čez 2% svoje vred-
nosti, a se je v zadnjih dneh pojavilo povpraševanje, ki je
dvignilo tečaj na 24.184 SIT za delnico, kar pomeni pozitiv-
no spremembo glede na prejšnji teden. Zelo podobno so se
gibale delnice Petrola. Padcem se niso mogle izogniti niti
delnice Mercatorja, Luke Koper, Kolinske... SBI20 je tako v
zadnjem tednu izgubil okoli 1,3% svoje vrednosti, po zad-
njem trgovalnem dnevu pa se je opomogel in se trenutno
nahaja pri 3.578 točkah. Trgovanje je torej zelo spremenlji-
vo.
Kar se tiče PID-ov je bilo trgovanje manj negativno in
zdelo se je, da vrednosti nočejo padati s takšno hitrostjo kot
pri delnicah v kotaciji. Vseeno je indeks PID-ov PIX izgubil
glede na prejšnji ponedeljek 0,8% in se trenutno nahaja pri
3.050 točkah. Med prometnejšimi delnicami so bili kot obi-
čajno, papirji Investicijskega sklada Nove finančne družbe
1, Krone Senior in KD ID-a. Delnice Investicijskega sklada
NFDl ta teden skoraj niso izgubile vrednosti in trenutno
stanejo 217,9 SIT. 0,2% vrednosti so izgubile delnice Krone
Senior, ki so padle na 96,56 SIT. Zadnje čase vse bolj zani-
mivi KD ID pa je od prejšnjega tedna izgubil 0,7% svoje
vrednosti. Za njihovo delnico je trenutno potrebno odšteti
149,4 SIT.
Zanimivo pa je gibanje delnice Pivovarne Laško, ki se je
trgovala bolj stabilno in je na tedenski ravni dejansko pri-
dobila 1,9%, ter trenutno stane 6.513 SIT. Na prostem trgu
se je nekaj več trgovalo tudi z Juteksom, ki pa je ta teden
pridobil celo 2,76% svoje vrednosti. Za delnico je trenutno
potrebno odšteti 2.4971 SIT.
Poznavalci ugibajo, ali so mogoče tečaji previsoki. De-
janskega razpršenega trgovanja je manj, kar kaže na rahel
upad rasti in zanimanja za delnice pri visokih cenah. Prav-
zaprav pa je vsaka umiritev dobrodošla, saj predstavlja pri-
ložnost za cenejše nakupe in s tem nadaljnjo dolgoročnejšo
rast. Lani v tem času so bili tečaji prav tako zelo visoko,
potem pa so se proti decembru začeli umirjati. Na to, ali se
bo letos ponovila lanska zgodba, pa bomo morali še malce
počakati.
GREGOR KOŽEU
Ilirika borzno posredniška hiša, d.d.
gregor.kozelj@ilirika.si
Št. 43 - 23. oktober 2003
8
AKCIJA
Nesojeni
zdravnik s
taiarjem
Mirko Škoflek je duhovnik že trideset let - Avtor oddaj
Luč sveti v temi na Radiu Celje
Mirko Škoflek je bil ro-
jen na Polzeli, od 15. julija
1986 pa kot duhovnik služ-
buje v bližnjem Šempetru
v Savinjski dolini. Tega je
seveda vesel, saj je tako v
neposredni bližini rojstne-
ga kraja in v okolju, ki mu
je dobro poznano.
Kako se je odločil za duhov-
niški poklic, se niti ne spomi-
nja dobro. Prišlo je takorekoč
samo po sebi, z neko nevidno
močjo je vse skupaj zlezlo pod
njegovo kožo, v srce in dušo.
Morda se je vse skupaj začelo
doma, saj so bili verna druži-
na, ki je ob vsem ostalem ime-
la rada tudi cerkvene prazni-
ke, ki so pomenili prijetna sre-
čanja. Ali pa se je vse skupaj
začelo takrat, ko je bil mini-
strant in je kot otrok vstajal že
pred 5. uro zjutraj, ko je bila
prva maša.
»Mama, ki je stara 91 let in
živi pri meni v župnišču v Šem-
petru, me je večkrat vprašala,
kaj bom, ko se bo treba odlo-
čiti. Oba z očetom sta bila za-
poslena v tovarni nogavic, kjer
plače niso bile ravno blesteče.
pa tudi štipendij ni bilo na vo-
ljo. Odločal sem se med študi-
jem medicine in teologije. Od-
ločil sem se za slednje in 8. ju-
lija 1973, pred natanko 30 le-
ti, sem imel v domačem kraju
novo mašo.«
Od sv. Jerneja
do sv. Petra
Takrat, ko je za duhovnika
študiral Mirko Škoflek, je štu-
dij trajal šest let. Po petih letih
je odšel za »pripravnika« v cerk-
ve sv. Ane v Fram: »Maševal sem
od petka do nedelje in poma-
gal pri verouku, ostale dni v ted-
nu pa sem študiral. Prvo pravo
delovno mesto v vlogi drugega
kaplana sem imel v cerkvi sv.
Jerneja v Slovenski Bistrici,
vmes pa sem bil nekaj časa kot
vikar, namestnik župnika, pri
sv. Petru na današnjem Kristan
Vrhu. 1976. sem odšel za žup-
nika k sv. Miklavžu v Majšperk,
kjer sem ostal deset let. V Majš-
perku sem se med preprostimi
in dobrimi ljudmi izredno le-
po počutil. Prav nič mi ni manj-
kalo! Potem pa se je zgodilo.
Bilo je 8. junija, ko je bila v
Majšperku birma. Prišel je tu-
di škof dr. Franc Kramberger,
ki je v nagovoru vernikom skoraj
obljubil, da bom ostal med nji-
mi. Vendar se je v sedmih dneh
zgodba povsem spremenila.
Škof je namreč izvedel, da se
dolgoletni župnik v Šempetru
v Savinjski dolini Anton Dro-
fenik nepreklicno in takorekoč
čez noč odpravlja v pokoj. Po-
vabil me je na razgovor, mi po-
nudil mesto v Šempetru in spre-
jel sem ga.«
Vse manj
krstov in
porok
v Šempetru se je marsikaj
začelo na novo: »Mentaliteta
ljudi v Savinjski dolini je dru-
gačna od tiste v Majšperku in
njegovi okolici. Hitro se je bilo
treba navaditi na novo okolje
in začeti z delom. Veliko sem
sodeloval z mladimi, ki so ta-
krat bili zelo aktivni. Priprav-
ljali smo igre in obiskovali bol-
ne po domovih. Z mladimi, s
katerimi smo začeli, se vsa-
ko leto vsaj enkrat še vedno
srečamo. Danes so že poro-
čeni in imajo otroke, vendar
smo še vedno prijateljsko
združeni. Ustanovil sem me-
šani pevski zbor, ki ga prej ni
bilo. Še danes ga vodim, po-
maga pa mi organistka Nives
Haložan. V zboru poje 29 pev-
cev. Iz tega zbora je Nives us-
tanovila moški zbor, ki delu-
je pri domačem kulturnem
društvu. V cerkvi imamo tri
organistke, ob Nives Haložan
še Matejo Kandare in Anico
Randl. Imamo devet verouč-
nih skupin, osem jih vodim
sam, eno pa katehetinja Ani-
ca Randl. Število otrok, ki obi-
skujejo verouk, se - žal -
zmanjšuje. Ko sem prišel v
Šempeter je bilo na šoli 315
otrok, danes jih je 240!«
Potem Mirko Škoflek po-
streže z zanimivimi podatki:
»Pred 100 leti je bilo v naši
cerkvi letno okoli 80 krstov,
pred 50 leti 60 do 70 in pred
30 leti največ do 50 krstov
letno. Zdaj jih imamo letno
le še od 15 do 25, pa čeprav
je na območju župnije tisoč
prebivalcev več kot pred sto-
timi leti. 99 odstotkov v žup-
niji rojenih otrok je tudi krš-
čenih, 87 do 90 odstotkov pa
jih obiskuje verouk.«
Vse manj je tudi porok, k
čemur silijo ekonomske raz-
mere. »Ko sta starša, ki živi-
ta neporočena, krstila tretjega
otroka, sem jima rekel, da
bi bil čas, da se tudi poroči-
ta. Pa mi je oče odgovoril,
da dokler bo mati kot samo-
hranilka imela take ugodno-
sti, tega ne bo storil.«
Darovana
ozimnica
Tesno sodelujejo z deka-
nijsko Karitas v Petrovčah:
»Vsako leto v adventu in po-
stu že tradicionalno zbiramo
ozimnico za ljudi, ki jo po-
trebujejo. V začetku je bilo
težko, zdaj so se darovalci na-
njo že navadili. Eno nedeljo
v mesecu pripravimo tudi na-
bir4<:o za Karitas in na zadnji
smo zbrali 78 tisoč tolarjev.«
Uspešno so obnovili Alojzi-
jevo kapelo, gospodarsko po-
slopje v katerem so lokali, učil-
nico za verouk, obnovili so vsa
znamenja (križi in kapele) na
območju župnije ter leta 1998
dobili nove orgle in razširili kor
v vrednosti 22 milijonov tolar-
jev.
Posebej so ponosni na uspeh
s postavitvijo Petrovega kipa na
novo urejenem Petrovem trgu
v Šempetru, kar jim je uspelo
v sodelovanju s krajevno skup-
nostjo in predsednikom Jože-
tom Randlom. Leta 1954 je tam
stala kapela, ki so jo zaradi pr-
ve modernizacije križišča od-
stranili. Na ustrezno nadopie-
stilo so čakali vse do letos.
Luč sveti v
temi
Mirko Škoflek pa že deset
let sodeluje z Radiem Celje,
kjer vodi nedeljske dopoldan-
ske oddaje Luč sveti v temi.
»Z njimi je 4. julija 1993 za-
čel Franci Trstenjak, ki je po
odhodu v Ljubljano to delo
prepustil meni. Do danes sem
pripravil 584 verskih oddaj,
vsako nedeljo ter ob večjii
praznikih, kot so božič, vne-
bovzetje in dan mrtvih. Duhov-
ne misli pripravlja 22 duhov-
nikov in mariborski škof tet
štirje laiki. Duhovniki pride-
jo na vrsto v povprečju dva-
krat letno, škof pa za največja
praznika božič in veliko noč.*
Mirko Škoflek je poleg vse
ga v dekanijskem svetu refereni
za mladino in ministrante, v
mariborski škofiji pa dela v ko
misiji za medije in odboru za
računalništvo. Poleti nima do
pusta, pozimi pa gre za dan al
dva na smučanje. Enkrat letno
pa gre s pevci in člani župnij-
skega sveta ter ključarji na izj
let po Slomškovi poti.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATK
Ta teden je lestvica spet nekoliko drugačna kot pred ted-
nom. Janko Strašek se je prebil na drugo mesto in tako
prehitel Milana Strmška. Na prvem mestu pa že dolgo
nobenih sprememb...
1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (679)
2. Janko Strašek, Dobrna (474)
3. Milan Strmšek, Dramlje (452)
4. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (438)
5. Rok Metličar, Sladka Gora (359)
6. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (351)
7. Jože Horvat, Laško (252)
8. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (183)
9. Vinko Čonč, sv Duh Celje (136)
10. Jože Kovačec, Polzela (122)
Nagrajeni bralci: Zlatka Kronovšek, Parižlje 65, Bra-
slovče, Tanja Razgoršek, Zavrh 22, Dobrna in Milica
Kramparšek, Zg. Tinsko, Loka pri Žusmu. Prejeli bodo
hišno darilo NT&RC, ki ga prejmejo na oglasnem oddelku
naše hiše.
St. 43 - 23. oktober 2003
INTERVJU
9
»V Celju
nas nočejo razumetifc
z županom Mestne občine Velenje Srečkom Mehom o argumentih za Savinjsko-Šaleško pokrajino
le kar nekaj časa se vle-
^jO polemike o regionali-
jjciji Slovenije. Znana so
pfizadevanja devetih občin
zgornje Savinjske in Šaleš-
l^jdoline, da bi se našel tudi
pjostor za Savinjsko-Šaleš-
jjpokrajino (Sa-Ša). O že-
tjli in argumentih smo se
Lgovarjali z velenjskim
županom Srečkom Me-
lom, ki nikoli ni skrival
^elje za ustanovitev pokra-
jine Sa-Ša.
Gre za sredino, ki jo
, jdna razvojna in druga
r-litika pušča ob strani -
.. da nas ni ne v promet-
1 niti drugih povezavah,
nei sredini živi 61 tisoč
ntebivalcev, ki so morali sa-
ni skrbeti za gospodarstvo,
zobraževanje in obstoj.
Gospodarski kazalci nas
ned 13 regijami uvrščajo na
ledino, po kazalcih gospo-
larskega razvoja smo na os-
iem, po dodani vrednosti
la zaposlenega na petem
nestu, po izvozu pa sodi-
nov sam vrh. V tej sredini
e proizvaja 4 odstotke
vropske produkcije bele
ehnike, tretjina slovenske
jnergije... Če bi še našteva-
i,bi ugotovili, da je tu mo-
ta predvsem gospodarski
»tencial. In mi bi radi še
jprej ostali gospodarsko
viti,« je župan Mestne ob-
B Velenje Srečko Meh na-
al razloge, ki govorijo v
d ustanovitve pokrajine
Ša. »Nismo proti Savinj-
regiji, vendar smo za Sa-
In za njo bomo veliko
redili.«
bkaj ne vidite svojega
sta v Savinjski regiji?
I^egija mora imeti uspo-
*ibljeno vodstvo in razde-
3ne razvojne programe. Ve-
leti mora, v katero smer se
•o razvijala, poleg tega pa
lora biti pravična do vseh -
sme skrbeti samo za cen-
^f-Mi, če tako rečem deve-
"n občinam in gospodars-
K smo se dogovorili, kak-
naš razvoj. Zato pod-
"f^mo projekte, ki nastajajo
'^gornjesavinjskih in šaleš-
'"i občinah, zato se pogo-
'^fjamo, da bi naj hitra ce-
^ povezala tudi tiste kra-
^'ki jih etablirana razvoj-
politika Savinjske regije
^ Upošteva. Za Velenje bi
"o vseeno, kje teče avto-
*^]a, vendar pa ni vseeno
^Šoštanj ali Zgornjo Savinj-
dolino. Tega v Celju ne
J^umejo. Delajo drugi pri-
'^ček na avtocesto, zato da
^'jo probleme Celja, isto-
^^•lo pa moramo mi do av-
"'^^ste skozi izjemno neva-
^1 diamantni priključek. To
J^^^. da mi razumemo in na-
"KMrio razvoj drugače kot
j ^'Ijii. Sam tega ne zame-
'impak tako se skupna
,^^ojna vprašanja ne rešu-
Ena temeljnih pripomb
regije Sa-Ša leti ravno na
cestne povezave. Kaj prav-
zaprav pomeni uvrstitev hi-
tre ceste Arja vas-Dravograd
v predlog resolucije o na-
cionalnem programu iz-
gradnje avtocest?
Prepričani smo, da je ta
cestna povezava izjemno po-
membna. V ponedeljek smo
na iniciativnem sestanku gos-
podarstvenikov in poslancev
s koroškega in našega ob-
močja imenovali odbor, ki bo
vodil aktivnosti za umestitev
hitre ceste v nacionalni pro-
gram in program Savinjske
regije. Istočasno zahtevamo,
da se obstoječa cesta poso-
dobi. Ker vemo, da hitre ce-
ste ne bo kmalu, je pomem-
bno, da v državnem progra-
mu zagotovimo sredstva za
obnovo ceste od Arje vasi do
Dravograda. Zadali smo si,
»Celje se bo zadušilo v
problemih, ki si jih ustvar-
ja z nenehnim pohlepom
po programih. Govorim o
izobraževalnih funkcijah.
Nekaj bi moralo biti tudi
v Velenju in v Mozirju.«
Srečko Meh
da morajo biti projekti izde-
lani do leta 2006.
Je cilj uresničljiv?
Brez hoteti ni možno us-
peti.
Večkrat omenjate, da se
mora Velenje, z njim pa tu-
di obe dolini, nenehno do-
kazovati. Lahko ugibam, da
to izhaja iz včasih negativ-
nega prizvoka ter nepozna-
vanja območja?
Ne bi mogel reči. Verjet-
no je še kakšna sredina, ki
bi ji lahko dali negativen pri-
zvok. Kar se nepoznavanja
tiče: ne morem verjeti, da v
Sloveniji ne bi poznali na-
šega gospodarskega poten-
ciala. Torej da ne vedo, da
daje Gorenje delo 50 tisoč
delavcem. Če bi upoštevali
še premogovnik, elektrarno,
BSH in druge, bi prišli do
impozantne številke. Me-
nim, da gre predvsem za pre-
majhno prisotnost v aktual-
ni državni politiki in pre-
majhni medijski prodorno-
sti. V Zgornji Savinjski in
Šaleški dolini pred pol sto-
letja ni bilo gospodarstva,
ljudje so se ukvarjali zgolj s
kmetijstvom. V tem času se
je izključno z žulji in odre-
kanjem ljudi zgradila moč-
na industrija. Delo v indu-
striji je sicer v redu, vendar
moramo v te kraje pripelja-
ti še druga delovna mesta.
Za to pa moramo imeti še
druge institucije in ustano-
ve. Naj omenim primer
NLB: sedaj, ko so velenjsko
banko priključili matični
banki, se v Ljubljano dnev-
no z avtobusom vozi 35 de-
lavcev. To pomeni, da je de-
lo v banki, vendar ga niso
znali organizirati pri nas. S
centraliziranjem služb in de-
lovnih mest se ne rešuje
problematika, na dolgi rok
se dražijo tudi usluge, ki pa
jih ni potrebno opravljati le
v Ljubljani. Gre pa izključ-
no za delovna mesta, za po-
ložaj, za naš razvoj.
Vendarle ste v okviru Sa-
vinjske statistične regije, to-
rej pod okriljem Celja, ure-
sničili že nekaj skupnih
projektov...
Sodelovanje v principu ni
vezano na meje, recimo, re-
»Kaj naj rečem o obči-
ni, ki je preprečila, da bi
Gorenje kupilo Emo?«
gije. Seveda smo s Celjani
skupaj pri ravnanju z odpad-
ki in regijskem študijskem
središču. Ampak obakrat gre
za delovna mesta in sreds-
tva. Morali smo podpisati
sporazum in dogovor o fi-
nanciranju skupnega centra
za ravnanje z odpadki. Prav-
zaprav nismo imeli možno-
sti, morali smo pristati na
pogoje, ki so jih postavili
Celjani. Sedaj v MOC pred-
lagajo, da podpremo Fakul-
teto za logistiko, ki jo usta-
navljajo v Celju. Po moje
lahko regijsko študijsko sre-
dišče kar ukinejo. Zakaj bi
imeli to središče, če v Ce-
lju vzporedno z njim razvi-
jajo fakulteti za logistiko in
orodjarstvo? Tudi na po-
dročju izobraževanja mora-
mo upoštevati možnosti in
potrebe Slovenj Gradca,
Krškega in še koga, da bi lju-
di pritegnili. Ne pa da se
požvižgajo na dogovore, ki
smo jih skupaj sklenili. Ta-
ko se regijski razvoj ne de-
la. Razvoj Savinjske regije
pač ni razvoj Celja, kot re-
gionalni razvoj Sa-Še ne bi
bil razvoj Velenja. Že tako
centri avtomatsko dobijo
več kot drugi. Če to izko-
riščajo, je še veliko slabše.
Se strinjate, da ste v Sa-
ši s projektom Golte poka-
zali, da znate in hočete?
Po moje v Sloveniji ni no-
benega projekta, ki bi imel
tako dobro vizijo in mož-
losti, ki bi povezoval toli-
ko različnih občin in dru-
;ih subjektov. Bistveno je,
Ja so ga sprejele občine
Zgornje Savinjske doline,
ker brez njih projekt ne mo-
re živeti. V Šaleški dolini
pa vemo, da je naš razvoj
lahko vezan na širšo turi-
stično pokrajino. K sodelo-
vanju smo povabili tudi Ce-
lje in Žalec, pa občini nista
našli interesa za združeva-
nje. Ne rečem, da bi ga mo-
rali. Vendar pa bi človek pri-
čakoval, da bi vsaj deklara-
tivno pristopili. Celje kot re-
gijsko središče nima nobe-
nega objekta, ki bi ga lah-
ko imenoval turističnega.
Tudi zato bi lahko pristo-
pilo k projektu, seveda če
bi čutilo, da ga potrebuje
za svoj razvoj. Vendar so tak-
šne sposobnosti razmišlja-
nja o regiji, ki se ji pravi
Savinjska statistična regija
in v kateri smo mi z Golt-
mi.
V Žalcu, na primer, pra-
vijo, da ne bodo dovolili
uporabe pridevnika »sa-
vinjsko«...
Nimamo časa, da bi se uk-
varjali z »naj meni koza crk-
ne, da bosta sosedu dve«. Pri-
voščimo jim vse, kar bodo
naredili za svoj razvoj in
jim bomo pomagali. Ne pri-
čakujemo, da bi nam mo-
rali vrniti. Vendar pa posku-
»Žalec se je logično po-
vezal s Celjem, kar je se-
veda prav. Če se prav od-
ločajo, bodo kasneje oce-
nili prebivalci, posebej z
vidika razvoja. Možen je
razvoj, da se vsi vozimo
na delo v Celje, dober pa
zagotovo ni. Je le nekoli-
ko boljši od možnosti, da
se vsi vozimo na delo v
Ljubljano.«
šajmo biti dobri sosedje, pa
bomo vsi imeli veliko več.
Nikakor ne bi smeli gojiti
zamer, ki so nastale v gla-
vah. Ljudje, prebivalci, ob-
čani, nimajo v glavah nobe-
ne meje. Med seboj so po-
vezani, pa mi, tako imeno-
vani politiki, želeli ali ne.
Ta povezanost bo ostala.
Na kateri točki so sedaj
razprave o pokrajini Sa-Ša?
Sedaj smo v fazi lobiranja
v slovenskem prostoru. Po-
litiki in stroki dokazujemo,
da če je 12 pokrajin, ne ra-
zumemo, zakaj jih ne bi bi-
lo 14. Argumentov za 12 nih-
če ne pove. Če so kriteriji
gospodarstvo, zakaj niso se-
deži po gospodarskih zbor-
nicah? Podobno velja za kri-
terije mestne občine, bolni-
šnic, prebivalcev... Če je kri-
terij zaokroženo območje -
zaboga, bolj zaprti kot smo,
pa res ne moremo biti. Ko-
rošci so bih tisti, ki so re-
kli, da je v Evropi regij mož-
no tudi drugačno povezova-
nje.
Kaj bo, če zahtevam dveh
dolin ne bo ugodeno? Bo-
ste šli na cesto, postavili ba-
rikade?
Ne, tega ne bomo počeli.
Sam bom veliko naredil, da
bi bila Sa-Ša pokrajina. Če
pa bo prevladalo nerazume-
vanje, bomo v Savinjski sta-
tistični regiji poskušali do-
povedati, da nekdo živi na av-
strijski, drug pa na hrvaški
meji in da bo treba povezati
vse interese. Regionalizaci-
ja ni najpomembnejše vpra-
šanje pri našem delu. Misli-
mo le, da če že delimo Slo-
venijo, bi laže in bolje delali
v pokrajini, ki jo predlaga-
mo.
Koliko pokrajin bi torej
bilo smiselnih?
Štiri. Lahko dve ali tri, za-
gotovo pa ne 12. Argumen-
tov za 12 pokrajin ni. Enako
kot za 12 pa je dovolj argu-
mentov za 14 pokrajin, kjer
je tudi mesto Sa-Še.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: GREGOR KATIC
»Izjemno slabo je, če
si nekdo predstavlja
razvoj tako, da bomo vsi
zaposleni v Gorenju in
še v kakšnem gostins-
tvu ter pridno obdelova-
li njive.«
Št. 43 - 23. oktober 2003
10
INFORMACIJE
Na robu starega mestnega
jedra v Celju je zadnje me-
sece nemogoče, da ne bi
opazili mogočne zgradbe
Celeiapark. Zrasla je na ob-
močju nekdanjega hotela
Pošta, kjer je bilo nekaj ča-
sa tudi veliko parkirišče, ki
so ga radi uporabljali mno-
gi, ki so prišli v mesto po
opravkih. Investitor objekta
je družba Celeiapark d.o.o.,
ki je v lasti mariborskega
Projekta MR d.d. (ta za ob-
jekt izvaja tudi celotni inže-
niring) ter trebanjskega Tri-
ma d.d.
Objekt, ki ga trenutno lahko
ogledujemo samo od zunaj, že
novembra pa bomo lahko vanj
tudi vstopili, brez dvoma pre-
sega klasične trgovske centre.
Zgradba je vizualno in funkcio-
nalno razdeljena na štiri objek-
te, ki med seboj tvorijo celoto.
V oblikovanju tega kompleksa,
ki je delo arhitekta Boruta Preg-
lja iz Celja, je začutiti pridih sta-
rega, pomešanega s sodob-
nim, ki se kaže v mnogih detaj-
lih. Investitorje, kot je zaznati
iz zasnove zgradbe, arhitektu
prepustil, daje z različnimi ma-
teriali, s svetlobnimi rešitvami
in s prostorskimi koncepti us-
tvaril objekt, ki ni narejen sa-
mo za trg in za čim boljšo pro-
dajo. To je namreč objekt, ki
zaradi svoje razkošnosti omo-
goča uresničiti koncept more-
bitnega novega poslovnega
središča v Celju.
Celoten objekt ima skupno
28.230 kvadratnih metrov neto
površine, od tega je na 13.790
kvadratnih metrih parkirne po-
vršine 497 parkirnih mest, za
trgovinsko dejavnost je name-
njenih 6.285, za poslovne pro-
store pa 6.780 kvadratnih me-
trov. Komunikacija v objektu
poteka preko panoramskega
dvigala in tekočih stopnic v
vseh treh etažah, zunaj pa je
vzdolž celotnega objekta ob
Aškerčevi ulici arkadni hodnik.
Po besedah direktorice Cele-
iaparka Darje Erhatič je zara-
di arheoloških raziskovanj
gradnja objekta potekala pre-
dolgo. Na željo trgovcev so se
odločili, da ga bodo odprli v
novembru. Takrat naj bi vrata
odprli trgovec z živili Spar ter
številni trgovski lokali in par-
kirna hiša. Do konca leta bo-
do poslovne prostore zasedli
tudi drugi kupci, ki čakajo še
na finalizacijo objekta, ki za-
muja zaradi že omenjenih ar-
heoloških del. Zaradi tako dol-
gega poteka gradnje so v Ce-
leiaparku morali večkrat spre-
meniti tudi koncept poslovno
trgovskega centra, saj so po
prvotnem terminskem načrtu
načrtovali otvoritev že v začet-
ku leta.
Zahtevna gradnja in velikost sta
pač zahtevala svoj čas in danes
je pred nami objekt, ki lahko pre-
raste v novo poslovno središče
Celja. Da bi se to res zgodilo, je
investitor za začetek namenil več
kot 500 kvadratnih metrov po-
vršin za podjetniške klube in
združenja, za manjše dvorane,
sprostitvene centre, za prostor
za cattering ter za posebne pro-
store za ločene družbe v klubih.
Zgrajena bo tudi infrastruktura
za multivizijske predstavitve, se-
minarje, kongrese in gledališča.
Koncept poslovnega središča
dopolnjuje tudi ponudba v trgov-
skem delu centra, kjer si bo med
drugim mogoče urediti vse po-
trebno za poslovna ali turistična
potovanja ter koristiti usluge koz-
metičarke ali kiropraktika. Tudi
z gostinsko ponudbo želijo po-
seči v sam vrh in poslovnežem
ponuditi raznovrstno prehrano
ter primeren izbor vin in sladic.
V neposredni bližini restavracije
je investitor namenil več kot 150
kvadratnih metrov površin za gle-
dališko dejavnost za otroke, za
predstavitve knjig, praznovanja
rojstnih dni, obdaritve z dedkom
Mrazom za manjše družbe in
podobno.
V takšen vsebinski koncept Ce-
leiparka bodo investitorji po-
skušali pritegniti tudi bližnjo
okolico, od hotelov do ponud-
nikov prevozov, ter s tem nad-
graditi osrednji logistični cen-
ter oziroma vozlišče v Celju.
Prihodnji mesec
vas pričaicujejo ...
Najbrž vas že zelo muči rado-
vednost, kdo vse vas bo pri-
hodnji mesece, ko se bodo vra-
ta Celeiaparka končno odpr-
la, pričakal v notranjosti zgrad-
be. Poleg Spara, ki bo imel tr-
govino na več kot tisoč kva-
dratnih metrih, bo v pritličju še
cela vrsta prodajaln z oblačili
in obutvijo, s programom za
gospodinjstvo, z urami in zlati-
mi izdelki, tam bodo tudi ban-
ka, drogerija, cvetličarna, ka-
varna, slaščičarna in celo tra-
fika.
Oblačila boste lahko kupovali
tudi v prvem nadstropju, kjer
bo tudi okrog 200 kvadratnih
metrov velika prodajalna s se-
dežnimi garniturami, trgovinice
pa bodo ponujale še točene
parfume, modni nakit in volno.
V prvem nadstropju bo tudi re-
stavracija. V mansardi, ki je si-
cer predvidena za mirno dejav-
nost, sta si do sedaj svoj pro-
stor že zagotovila zdravnik, ki
uporablja alternativne metode
zdravljenja, in kozmetičarka.
V pritličju Celeiaparka bo poleg banke še osemnajst različno velikih trgovin ter gostinskih lokalov.
Celeiapark kot osrednje poslovno - družabno središče na celjskem!
Se vam zdi nemogoče?
Poskušajmo skupaj razviti infrastrukturo za poslovno in podjetniško druženje na eni lokaciji,
ki jo omogoča novozgrajeni center. Organizirali bomo podjetniške klube in z vašo pomočjo
zadovoljilrrnterese obiskovalcev Celeiaparka.
V ta namen vabimo ponudnike gostinskih storitev, da predstavijo svojo raznoliko gostinsko
ponudbo prav v centru Celeiapark.
Poleg tega so vam na voljo še pisarniški prostori in nekaj trgovskih lokalov v II. nadstropju.
Informacije:
PROJEKT MR inženiring d.d., tel. 02/250 56 20 (ga. Stankovič, ga. Temovšek)
CELEIAPARK d.o.o., tel. 03/492 41 00 (g. Šuman, g. Pelan) I
Št. 43 - 23. oktober 2003
12
CEUE
Polom za
Celjsko kočo
Cveto Kavka noče biti več najemnik koče - Težave pred začetkom smučarske
sezone
Cveto Kavka, ki je okto-
bra lani s svojim podjetjem
KAC postal novi najemnik
Celjske koče, opušča go-
stinsko dejavnost. V teh
dneh zapušča prostore v
nekdanji samopostrežni re-
stavraciji v Gaberjih, trdno
pa je odločen, da se bo
umaknil tudi s Celjske ko-
če.
»Zaradi velikih poslov, ki
jih sklepam te dni in ki zah-
tevajo celega človeka, sem se
odločil, da bom opustil ce-
lotno gostinsko dejavnost,«
je za Novi tednik povedal Cve-
to Kavka. »Gostinstvo zah-
teva stalno prisotnost, če že-
liš res kaj narediti. Sam pre-
prosto nimam več časa za to.«
Odločitev Kavke je velik
udarec za ZPO, ki upravlja s
Celjsko kočo in ima tam tu-
di pogumne razvojne načrte.
Ko je že kazalo, da je konec
prekletstva z najemniki, ki
dolga leta v koči sami niso
postorili ničesar, njihova po-
nudba pa je bila zelo šepava,
so se visokoleteči načrti po-
drli. Že res, da občina ni ime-
la dovolj denarja, s katerim
bi Kavki pomagala prenoviti
kočo in zlasti tam urediti do-
volj nočitvenih zmogljivosti
na nekoliko višji ravni. To-
da, Celjska koča bo slej ko
prej prišla na vrsto. Že lan-
ski uspeh, ko je bila razgla-
šena za naj smučišče v svoji
kategoriji malih smučišč, je
vzbujal optimizem. Prav ta-
ko tudi načrti, da bi z leti po-
nudbo priljubljene izletniš-
ke točke dopolnili z adrena-
linskim parkom, stezami za
gorske kolesarje, sprehajal-
nimi potmi...
Vsi ti načrti so zdaj pod ve-
likim vprašajem, predvsem pa
je vprašanje, kako bo ZPO re-
ševal bližnjo zimsko sezono
oziroma gostinsko ponudbo,
ki je vsaj tako pomembna kot
urejena in dobro zasnežena
ter vzdrževana smučišča. Kar
čez noč novega najemnika
najbrž ne bo lahko najti, saj
je za izbiro potrebno izpelja-
ti javni razpis, predvsem pa
se odločiti za ponudnika, ki
bo sposoben parirati pogum-
nim načrtom za razvoj Celj-
ske koče kot izletniške in re-
kreacijske točke Celjanov.
Odločitev Kavke je, se zdi,
dokončna, četudi vrat za po-
govore ni zapahnil. Zelo za-
nimivo pa bo spremljati, kaj
se bo zgodila, če bo Kavka
vztrajal. Prav pred dnevi je
namreč potekel poskusni rok
enega leta, ki mu je omogo-
čal umik s Celjske koče, če
bi se zanj odločil, ne da bi
kršil sklenjeno najemno po-
godbo. Ta pa opredeljuje pol-
Cveto Kavka opušča gostinsko de-
javnost. Bo zapustil tudi Celjsko
kočo?
letni sporazumni rok odpo-
vedi najemnega razmerja in
enoletni odpovedni rok v pri-
meru, če se za odpoved od-
loči eden od partnerjev.
Edina naložba na Celjski
koči pred novo smučarsko
sezono bo namenjena ure-
ditvi prostora za nudenje pr-
ve pomoči in za delovno
osebje smučišča.
Direktor ZPO, Ivan Pfeifer,
zapleta ni hotel komentirati,
saj še vedno upa, da ga bo mo-
goče pravočasno rešiti, opo-
zarja pa, da bi bilo zaprtje Celj-
ske koče na pragu zimske se-
zone prava katastrofa.
BRST
Foto: GREGOR KATIC
Invalid Branko
prosi za pomoč
Branko Košenina je mo-
žakar, ki mu je življenje za-
grenila cerebralna paraliza.
Bolezen, ki napade mišice
in močno oteži gibanje ter
govor. Bolezen, ki je Bran-
ku vzela tudi možnost za
normalno delo in bivanje.
Triinštiridesetletni Branko že
nekaj let prebiva v centru Son-
ček v Štorah in ima zato teža-
ve, da se pripelje na delo v Ce-
lje in v Laško, kjer živi njegov
šestletni sinko, ki mu pomeni
največ na svetu. Na avtobus ne
more, na vlak še manj, motor,
s katerim se je tako uspešno vo-
zil okoli, pa je načel zob časa.
Edina in najbolj učinkovita
možnost je torej nakup trici-
kla, kar pa je glede na njegove
sila skromne dohodke praktič-
no nemogoče. Zato prosi za po-
moč. Za pomoč dobrih ljudi,
ki jim ni vseeno za njegovo uso-
do. Akcijo zbiranja denarja je
začel že pred dvema letoma,
nekaj časa nazaj pa je moral
ves zbrani denar nameniti za
Invalid Branko Košenina bi sin
z vašo pomočjo kupil nujno potrt
ni tricikel in tako vsaj enkrat vlj
Ijenju ujel sanje.
popravilo svojega starega nii
torja. Pri Sončku nimajo d
narja, starši mu ne morejo p
magati, prijateljev nima. Rj
no zato se je obrnil na naše bi;
ce. Številka Brankovega tra
sakcijskega računa, kamor y
ko nakažete svojo finančno p
moč je: 05 1371150-198125
IZTOK GARTNE
Na plavanje
Jutri, v petek, bodo za rekreacijsko plavanje vnovi
odprli zimski bazen v hali B celjskega Golovca. Na ji
trišnji otvoritveni dan že kar po tradiciji pripravljajo bre;
plačen vstop na bazen.
Ker je bilo v lanski sezoni kar nekaj pritožb zaradi pre:
godnjega zapiranja bazena, so se upravljavci, celjski ZR
odločili za nov odpiralni čas. Med tednom bo tako bazf
dopoldan odprt od 9. do 11. ure, popoldan pa ob ponedeljk
od 16.30 do 18.30, ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20
ob sredah in petkih pa od 20. do 22. ure. Ob sobotah, nt.
Ijah in praznikih bo bazen odprt od 16. do 20. ure. Vstopi
za kopanje odraslih bo v tej sezoni stala tisočaka, za štude
750, za otroke do 12 let 650, za invalide 550 tolarjev, druži
ska vstopnica za dva odrasla in dva otroka pa bo stala 2.6(1
tolarjev.
Za to sezono pripravljajo ob bazenu in v njem tudi razi«
ne animacijske programe. \
Mačja parada v Celju
Minulo soboto in nedeljo je celjsko felinološko dr"
tvo v dvorani C Celjskega sejma pripravilo mednaro^i'
razstavo pasemskih mačk.
Tudi letošnja razstava, ki so jo izkoristili tudi za tek^
vanje in ocenjevanje mačjih lepotcev, je zelo lepo usi'
Med približno 120 mačkami različnih pasem smo vn
tudi nekatere zelo redke, posebne pozornosti pa so biK';
ležne tako imenovane gole mačke, veliki maine cooin
prelepe ruske modre mačke.
BS, Foto: t
Dnevi
srbske
kulture  |
i.
Petek, sobota in nedelja!
bodo Celje obarvali s prist-|
nim pečatom srbskega.f
Srbsko kulturno humani-|
tarno društvo Desankaf
Maksimovič namreč prire-p
ja dneve srbske kulture. |
Od petka do nedelje bo v|
hotelu Evropa postavljena raz-|
stava likovnih in ročnih del|
članov društva, pripravljajo!
pa tudi kulinarično r<izstavo.|
Prireditev bo spremljala iz-|
virna ponudba jedi in pijač,|
ki jih bodo v hotelu Evropa|
pripravljali pod nadzoromf
članov društva, za glasbo pa|
bo poskrbel Pero Dimitrije-|
vič s svojim orkestrom in sta-i
rogradskimi melodijami.
Dneve srbske kulture bo-
do sklenili v nedeljo, ko v
Slovenskem ljudskem gle-^
dališču ob 18. uri priprav-
ljajo uprizoritev sodobne
komedije Paradoks, v iz-
vedbi dramske skupine iz
Ljubljane. B^
Športno obarvane
krompirjeve počitnice
šolsko leto se je šele do-
bro pričelo, pa so tu že prve
počitnice, ki so jim nadeli
pridevek »krompirjeve«.
V Celju so tudi letos pri-
pravili kar pestro ponudbo
različnih počitniških dejav-
nosti. V ospredju sta šport in
rekreacija, saj bodo lahko po-
čitnikarji od ponedeljka do
vključno četrtka brezplačno
uporabljali celjske športne
objekte. Vsak dan bo na go-
lovškem kegljišču mogoče
kegljati, v dvorani A bodo
mladi lahko v ponedeljek in
sredo igrali mali nogomet, vse
štiri dni počitnic pa bodo
otroci lahko tudi plavali v
zimskem bazenu in drsali na
drsališču. Športne dejavno-
sti se vsak dan pričenjajo ob
10. uri in trajajo tja do pold-
neva.
Medobčinsko društvo pri-
jateljev mladine Celje pri-
pravlja 29. oktobra med 10.
in 15. uro kopanje v bazenu
v Laškem, dan zatem pa med
12. in 15. uro izlet na Petri-
ček in športne igre. V pro-
storih društva bo v ponede-
ljek med 9. in 11. uro krea-
tivna delavnica, v kateri bo-
do delali izdelke iz naravnih
materialov, pripravili pa bo-
do tudi računalniške igre. 28.
oktobra bodo med 9. in 11.
uro organizirali tekmovanje
v zabavnih igrah.
Svoj del počitniških dejav-
nosti bo prispeval tudi Mla-
dinski center Celje, kjer pri-
pravljajo od ponedeljka do
četrtka od 9. do 12. ure ča-
rovniške delavnice. Na njih
bodo počitnikarji lahko iz-
delovali čarovnice, slikali bu-
če, čarovniško uredili dvo-
rišče MCC in pripravili vse
potrebno za čarovniško pred-
stavo, ki jo napovedujejo za
petek, 31. oktobra, ko bo v
MCC gostoval čarovnik Mar-
lizz.
Za otroke med 5. in 14.
letom bo Medobčinsko druš-
tvo prijateljev mladine Ce-
lje v Kranjski Gori od 27. do
31. oktobra organiziralo iz-
lete na Vršič, v Krnico, Ta-
mar, Planico, dolino Vrat ter
v Kekčevo deželo.
BS
Knjiga podarja objem
Zveza društev prijateljev
mladine Slovenija in veri-
ga trgovin Baby center sta
po uspešni lanski tudi le-
tos pripravila skupno akci-
jo Podari objem.
V lanski akciji so za otroke
iz slovenskih socialno ogrože-
nih družin zbirali igrače, le-
tos so na vrsti otroške in mla-
dinske knjige. Knjige že zbi-
rajo v trgovinah Baby centra
po vsej Sloveniji, v Celju je to
v Baby centru v Planetu Tuš.
Otroke in starše vabijo, da po-
darijo knjige, ki jih ne potre-
bujejo več, vse zbrane knjige
pa bodo društva prijateljev mla-
dine ob veselem decembru
razdelila otrokom, katerih dru-
žine si nakupa knjig ne more-
jo privoščiti. Vsakogar, ki bo
v pripravljen kotiček za zbi-
ranje knjig oddal vsaj eno knji-
go, čaka zahvalna plaketa v ob-
liki knjižne kazalke.
Lani so v akciji Podari ob-
jem zbrali skoraj 40 tisoč
igrač, s sponzorskimi pris-
pevki nekaterih slovenskih
podjetij pa še 2,8 milijona
tolarjev. Častni gost letošnje-
ga objema je slovenski igra-
lec Jernej Kuntner, ki na
osrednji prireditvi, ta bo v
ljubljanskem Baby centru
12. decembra, pripravlja po-
sebno predstavo za otroke.
BS
St. 43 - 23. oktober 2003
VELENJE
BRASLOVČE
PREBOLD
TABOR
13
Mojca med dvema ognjema
Komu pripada stavba, v kateri je bil nekoč dom Počitniške zveze v Velenju?
^Velenjska vila Mojca je
jla nekoč dom Počitniš-
f zveze Slovenije. Obči-
^jo je nato preuredila v
wec, letos pa jo je dala v
Lfavljanje Občinski zve-
jprijateljev mladine. Nek-
Ijnji dolgoletni predsed-
nic in častni član Počitniš-
kega društva Kažipot iz
Iflenja Avgust Tanšek se
|iein ne strinja. Omenje-
jodruštvo je namreč edi-
10 počitniško društvo v
lloveniji, odkar je Počit-
ijška zveza Slovenije le-
jl995 prenehala delova-
je in zato po mnenju
anška tudi edino upravi-
jno do vsega imetja nek-
^nje Zveze.
Počitniška zveza je ime-
ipo drugi svetovni vojni v
^ti številna letovišča in do-
|iove, ki pa so po mnenju
jvgusta Tanška »izginili
eznano kam«. Pravi tudi,
asi je enega izmed objek-
)v, to je dom Počitniške
feze v Velenju, leta 1968
prisvojila« velenjska občina
Iga preuredila v vrtec.
»Na občini so tedaj oblju-
da bodo za dom Počit-
^ke zveze našli nadomest-
b lokacijo oziroma, da se
|ov primeru spremenjenih
lazmer dom vrnil v roke
Ifkdanjih lastnikov. Izvršni
odbor Počitniške zveze si je
dolga leta prizadeval za vr-
nitev doma, vendar pred-
stavniki občine za to niso
imeli posluha,« meni Tan-
šek, ki ga je močno prese-
netilo, da je občina zaradi
zaprtja vrtca letos dom prei-
menovala v vilo Mojca in ga
izročila v upravljanje Ob-
činski zvezi prijateljev mla-
dine (v vili je tudi spletna
kavarna, dnevni center in
prostori Pikinega festivala).
Tanšek je prepričan, da
omenjena zveza nima »no-
benih zaslug za obnovo te-
ga objekta v preteklosti« in
zatorej tudi ne pravice do
upravljanja. Po njegovem
mnenju je edini legalni prav-
ni naslednik nekdanje Po-
čitniške zveze, ki bi moral
dobiti ta objekt v upravlja-
nje. Počitniško društvo Ka-
žipot. »Naše društvo je naj-
več prispevalo k obnovi do-
ma. Pri adaptaciji zgradbe
smo člani Počitniške zveze
leta 1963 opravili 11.216
prostovoljnih delovnih ur,«
še dodaja Tanšek.
Popolnoma drugačen po-
gled na vse pa imajo na ve-
lenjski občini, kjer pravi-
jo, da so Tanškove obtožbe
nesmiselne in neutemelje-
ne. Nekdanji dom Počitniš-
ke zveze naj bi bil po nji-
hovem zatrjevanju že od
nekdaj v lasti občine, vsi po-
stopki v zvezi z njim pa naj
bi bili izvedeni legalno ozi-
roma v skladu s pravili. Za
upravljanje z vilo Mojco so
namreč na podlagi javnega
razpisa in pisnih prošenj ozi-
roma zahtev kandidatov kot
najbolj primerno izbrali
Medobčinsko zvezo prijate-
ljev mladine. S takšnim iz-
borom se strinja tudi seda-
nji predsednik Kažipota
Uroš Ivančič, saj meni, da
se je Zveza prijateljev mla-
dine na razpis prijavila z ve-
liko boljšim programom kot
Kažipot.
Tudi kar se tiče obnove,
občina največ zaslug pripi-
suje sama sebi; napeljali naj
bi centralno kurjavo, kupi-
li pohištvo prihodnje le-
to pa nameravajo v objekt
vložiti še približno pet mi-
lijonov tolarjev.
Društvo Kažipot se sicer
ukvarja z organiziranjem
številnih aktivnosti za mla-
de. Eden od pomembnejših
ciljev društva je mladim
omogočiti čim večjo mobil-
nost v nastajajočem evrop-
skem prostoru in udeležbo
na raznih tečajih doma in v
tujini. Pred tednom je praz-
novalo petdeset let nepreki-
njenega delovanja. Ob tem
Nekdanji dom Počitniške zveze, danes vila Mojca.
se je pridružilo Popotniške-
mu združenju Slovenije, kar
pa je po mnenju Avgusta
Tanška »v smislu tradicije in
zgodovine nezdružljivo«.
Ivančič pa za razliko od nje-
ga v tem ne vidi nič slabega,
saj bo Kažipot ostal tak kot
je, združenje pa je po nje-
govem mnenju le rezultat
dolgoletnega uspešnega so-
delovanja med društvoma.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: GK
Šola in vrtec sta od bazne postaje oddaljena le nekaj deset metrov.
Spet sporna
antena
Bazna antenska postaja na strehi hmeljarskega doma
v Trnavi stoji že tri leta, sedaj pa so krajani zbrali 250
podpisov, s katerimi zahtevajo odstranitev te antene.
Po neuradnih informacijah naj bi imeli v Mobitelu za an-
teno pridobljeno lokacijsko informacijo, prav tako pa tudi
pogodbo s kmetijsko zadrugo, vendar pa so na petkovi seji
krajevnega odbora Trnava v imenu krajanov zahtevali ta-
kojšnjo odstranitev antene, saj nima vseh dovoljenj in stoji
v neposredni bližini šole in vrtca. Po odločitvi pristojnega
ministrstva so poslej za vse sporne antene, kjer gre le za
namestitev na različne objekte, pristojne posamezne upravne
enote. Tako bodo tudi v Upravni enoti Žalec na ustni obrav-
navi predvidoma jutri odločali, kaj bo z bazno postajo v
Trnavi. Na obravnavi bosta sodelovala braslovški župan Mar-
ko Balant in predsednik KO Trnava Jani Štusej.
US, foto: TT
Nova telovadnica in prenovljena šola
Občina Prebold je minu-
petek z odprtjem nove te-
lovadnice in prenovljene
tzaključila večletna ob-
itvena dela. V petih le-
ih delovanja občine so ob-
»viji tudi dom krajanov
Šeščah, planinski dom v
•arija Reki, dom godbeni-
Dv, dvorano v zadružnem
omu, knjižnico in odde-
1^ glasbene šole.
Vrednost vseh obnovitve-
ne! v občini je nekaj več
't 600 milijonov tolarjev,
'ičeiner je prenova šole sta-
jlOO milijonov, novograd-
^ telovadnice pa 240 ml-
inov tolarjev. Župan ob-
•le Prebold Vinko Debe-
''^je povedal, da je petko-
' odprtje šole in telovad-
predvsem delovna zma-
'občine Prebold, vendar je
"ii veliko finančno breme:
teh prvih letih smo mo-
najprej obnoviti vso po-
''^ovano premoženje. Nič
'občina dobila v takem sta-
l^.dabi lahko takoj začeli
"ftiiahio delati. Vse smo
'°r3lj vsaj v neki meri ob-
"^iti.« Župan je dodal, da
^^se obveznosti sproti pla-
tako da nimajo dol-
kljub temu, da za ob-
"^0 šole in gradnjo telovad-
bi^ niso od ministrstva za
^tvo do sedaj dobili niti
ŠO, foto: DN
Nastop učencev drugih razredov preboldske šole na otvoritvi.
Zlatoporočenca
Ropotar
Zakonca Ropotar sta kot
prva v novih prostorih ob-
čine Tabor praznovala zla-
to poroko.
Stanko in Marija sta se po-
ročila septembra 1953 ter na-
to živela v Šoštanju. Ropo-
tarjevima so se rodili štirje
otroci: prva je bila Silva, na-
to sin Stane, sledili pa sta še
hčerki Marjana in Ida. Leta
1974 se je šestčlanska druži-
na preselila na manjšo kme-
tijo v Črni Vrh pri Taboru.
Vse od poroke je Marija skr-
bela za otroke in gospodinjs-
tvo. Družina pa se je nepre-
stano povečevala. Tako ima-
ta Ropotarjeva sedaj že de-
vet vnukov in dva pravnuka.
Svojo jesen življenja zakon-
ca Ropotar preživljata na kme-
tiji v skupnem gospodinjstvu
z vnukom Boštjanom in nje-
govo družino. Otroci pa za-
konca Ropotar kljub svojim
obveznostim še vedno radi
obiskujejo. ŠO
Št. 43 - 23. oktober 2003
14
ŽALEC
MOZIRJE
LJUBNO
TABORI
Pesem za srce
Ljudske pevke Pušeljc so obletnico proslavile z dobrodelnim koncertom za
družino Maze iz Lepe Njive
Na petkovem dobrodel-
nem koncertu v mozirskem
kulturnem domu so člani-
ce pevske skupine Pušeljc
za družino Maze z Lepe Nji-
ve zbrale 254 tisoč tolarjev.
Nekaj več kot leto dni je
minilo od tragične nesreče v
Žekovcu, v kateri sta med
menjavo nosilne vrvi za ni-
halko na Golte umrla dva de-
lavca. Ivanka Maze je ostala
sama s tremi deklicami, kljub
pomoči sosedov in krajanov
pa ji zmanjkuje denarja za
gradnjo novega doma. Tudi
zato so se članice pevske sku-
pine Pušeljc odločile, da bo-
do četrto obletnico svojega
dela proslavile s humanitar-
nim koncertom. Denarju,
zbranemu od vstopnine, so
svoj dar dodale tudi članice
društva kmečkih žena iz Op-
lotnice. Dobrodelni in jubi-
lejni koncert so v Pušeljcu na-
slovile Moja pesem je tudi za
tvoje srce, na koncertu pa so
po besedah ene izmed vodi-
teljic Nataše Coklin številni
obiskovalci Mazetovim »da-
li svojo pomoč in ljubezen,
pesem in tolažbo. Da bomo
lahko skupaj rekli: Vse bo še
dobro.« Vidno ganjena je
Ivanka, ki jo domači kličejo
Ivica, v zahvali poudarila, da
se kljub žalosti v srce prikra-
de veselje, ko vidiš, da so na
svetu še dobri ljudje. Druži-
na si je s pomočjo dobrih so-
sedov, prijateljev in znancev.
Mama Ivica Maze trem deklicam gradi nov dom.
pa tudi ob pomoči drugih in-
stitucij, uspela postaviti
manjšo hišo, sedaj pa jo ča-
ka veliko iznajdljivosti, da iz
te prazne lupine ustvarijo svoj
dom.
Na petkovem koncertu so
se na odru mozirskega kultur-
nega doma zvrstili številni an-
sambli in pevske skupine s šir-
šega celjskega območja. Na-
stopili so Obsoteljski slavčki,
ljudski pevci iz Tepanja, Vita-
nja, Oplotnice in Gneča, Štir-
je revni. Vokalna skupina Vi-
gred, harmonikarji DU Vrbje,
Cita Galič z učenkama, Fol-
klorna skupina Grifon ter an-
sambli Golte, Vitezi polk in
valčkov in Vitezi Celjski. Po-
sebno točko so pripravile tudi
sošolke Laure Maze. Skupno
se je predstavilo preko 90 iz-
vajalcev, ki so s svojimi pesmi-
mi ogreli srca in dlani v nabi-
to polni dvorani v Mozirju.
Članice Pušeljca, ljudske pev-
ke iz različnih krajev Zgornje
Savinjske doline, so se prvič
predstavile pred štirimi leti na
Pesmi pomladi v Bočni. Svoj
repertoar so v teh letih zelo
obogatile, na koncertu pa so s
pomočjo štirih napovedoval-
cev, Nataše Coklin, Jožeta
Groblerja, Andreja Hoferja in
Darje Vrhovnik, predstavile
najpomembnejše mejnike v
posameznih letih dela.
URŠKA SELIŠNIK
NA KRATKO
Kultura ne pozna meja
POLZELA - V okviru lanskega praznovanja občinsk
praznika so se na Polzeli predstavili tudi Slovenci iz Italij
in sicer so člani dramske skupine prosvetnega društva Šta
drež pri Gorici gostovali z igro Franceta Bevka Kaplan ^■
tin Čedermac. Polzelski člani gledališke skupine so mim
konec tedna vrnili obisk v Italiji, in sicer so se predstavili
komedijo Detektiv Megla v režiji Jake Jeršiča. Predstava
kar nekaj obiskovalcev spravila v smeh do solz, saj je v nj
možno prepoznati svet, v katerem živimo tostran in onstu
meje. Polzelani so se z zamejskimi Slovenci dogovorili,,
bodo kulturno sodelovanje še razširili in obogatili.
Certiftikat - porok za kakovosi
ŽALEC - Upravna enota Žalec je poleg UE Šentjur in Cel
tretja na Celjskem, ki je izpolnila zahteve za pridobitev c(
tifikata kakovosti ISO 9002 za vodenje upravnih postopki
na prvi stopnji. Zunanjo presojo so opravili strokovnja
neodvisne certifikacijske organizacije BVQ iz Ljubljane.
dobitev certifikata dokazuje, da so v žalski UE uspešnež
ključih aktivnosti, ki kažejo usklajenost njihovega posj
vanja z zahtevami standarda ISO 9001:2000. Kljub certi
katu v Žalcu še vedno v ospredju ostajata dva cilja, in sic
zadovoljstvo strank in zadovoljstvo zaposlenih. Po besed,
načelnika žalske UE Marjana Žoharja naj bi certifikat kak
vosti uradno podelili še v tem mesecu.
Knjižnično-bralni klub
ŽALEC - Ob Tednu vseživljenjskega učenja so v Medo
činski matični knjižnici Žalec ustanovili Knjižnično-br;
ni klub. V njem je deset članic, ki se veselijo, da se bot
enkrat mesečno zbrale in se ustvarjalno pogovarjale o pr
branem in o tem, kar so prostovoljno storile za širjen
bralne kulture med ljudmi s posebnimi potrebami. Ide
za klub je oblikovala direktorica žalske knjižnice Žali
Anka Krčmar, ki je pripravila tudi poslovnik. Delo v klut
je prostovoljno, članice pa poslovnik zavezuje, da vsal
po svojih močeh in sposobnostih prispeva k širjenju bn
ne kulture. A
Milijoni za obrt        1
MOZIRJE - Za posojila za pospeševanje malega gosp
darstva so v občini preko javnega razpisa namenili 40 mi
Jonov tolarjev, sredstva pa so namenjena za nakup, gradn
ali adaptacijo poslovnih prostorov, zagotavljanje trajnih obr;
nih sredstev, nakup opreme ali gradnjo turističnih nočitv
nih zmogljivosti. Seveda lahko za posojilo pod ugodneji
mi pogoji zaprosijo le zasebniki, ki delujejo oziroma u
meravajo graditi v mozirski občini, upravičenost krediti
bo potrjeval še odbor za malo gospodarstvo in turizem p
občinskem svetu, namensko uporabo kreditov pa bo ka
trolirala občinska uprava. Prednost pri dodelitvi krediti
bodo imeli podjetniki oziroma gospodarske službe, ki opr;
Ijajo deficitarne dejavnosti, povečujejo zaposlenost in;
vključujejo v razvojne plane občine. II
Kruh za malice
Območno združenje Rde-
čega križa Žalec se je letos že
drugič pridružilo Drobtinici,
mednarodni akciji ob svetov-
nem dnevu hrane, ki je pote-
kala v Sloveniji v šestnajstih
območnih združenjih RK.
V občini Žalec sta akcijo iz-
vedli Krajevni organizaciji RK
Šempeter in Žalec ob pomoči
učencev iz Šempetra in I. OŠ
Žalec ter prostovoljcev. Na stoj-
nicah pri Supermarketu Mer-
cator v Žalcu in pri Blagovni-
ci Savinjskega magazina Šem-
peter so prodajali kruh, ki so
ga prispevale pekarne Brglez
Vransko, RotaT Šentrupert,
Udoč Pongrac, Kuder Leveč,
Fijavž Šempeter in Savinjski
kruhek Polzela po enotni ce-
ni 300 tolarjev. Kot je poveda-
la sekretarka Območnega zdru-
ženja RK Žalec Majda Pilih,
so z uspehom akcije zadovolj-
ni, saj so skupno prodali 320
kilogramov kruha. Poleg tega
so zbirali tudi prostovoljne
prispevke.
Z zbranim denarjem bodo
omogočili zdrave in redne
obroke za otroke, ki obisku-
jejo OŠ Šempeter in I. OŠ v
Žalcu. Naj povemo, da so la-
ni samo na eni stojnici v Šem-
petru zbrali toliko, da so sed-
mim otrokom omogočili pol-
letno brezplačno malico.
TONE TAVČAR
Kruh so prodajali tudi na stojnici v Žalcu.
Sonda namesto daril
županja občine Ljubno
Anka Rakun je letos poleti
praznovala pomemben živ-
ljenjski jubilej, namesto da-
ril ob rojstnem dnevu z za-
četnico a (žensk se res ne
spodobi spraševati po letih)
pa je zbrala denar za na-
kup ultrazvočne sonde.
Županja Rakunova se je že
pri pripravi piknika, na ka-
terega je povabila 160 gostov,
odločila, da ne bo sprejema-
la daril. Namesto tega je od-
prla poseben žiro račun, na
katerega so županjini prija-
telji, znanci, sodelavci in so-
rodniki nakazali skoraj 600
tisoč tolarjev. Z zbranim de-
narjem je županja kupila ul-
trazvočno sondo, ki omogo-
ča odkrivanje bolezni dojk,
in jo podarila zasebni gine-
kološki ambulanti Edite Arh.
Županja Rakunova pravi, da
so ji mnogi izkazali zaupa-
nje, da bo darovani denar gos-
podarno porabila, ter tudi
zaupanje ginekološki ambu-
lanti, ki na Ljubnem deluje
Dr. Edita Arh (levo) je ultrazvočna sondo, darilo Anke Rakun, v |
vrednosti 535 tisoč tolarjev takoj usposobila.
tretje leto. »Sondo bomo upo-
rabljali za dodatno diagno-
stiko bolezni dojk,« je pove-
dala dr. Arhova, ki rada pri-
haja v svojo ambulanto, spre-
jema pa Zgornjesavinjčanke
in tudi žene iz širšega celj-
skega območja. »Vidi se, da
v minulih letih v Zgornji Sa-
vinjski dolini ni bilo zado
ne preventive, saj v dolin'
bilo ginekološke ambulan'
Tudi zato se dogaja, da se"
katere ženske za pregled"
ločijo prepozno. Župani''
darilo je zelo plemenita i''
ja, ki bo približala storil
mnogim ženam.«        ^
Št. 43 - 23. oktober 2003
ŠENTJUR
LAŠKO
DOBJE
15
V Šentjurju bodo
štipendirali
2 načrtnim štipendiranjem oziro-
pa subvencioniranjem kadrovskih]
tipendij naj bi občina spodbujala'
ospodarstvo, da bi razpisovali šti-j
Jendije za poklice, ki jih dolgoročno I
lotrebujejo. V Odloku o štipendira-:
yu, ki so ga na zadnji seji sprejeli
jetniki, pa je predvidena še možnost;
^ štipendiranje dijakov in študen-l
[)V, ki se izobražujejo za poklice, po-,
lembne za razvoj podeželja.
Z anketo, v kateri so sodelovali ob-j
inska podjetja, ki imajo letno nad 10;
iiilijonov tolarjev prometa, so ugoto--
lili, da bodo naslednja leta potrebova-i
li 46 novih kadrov, zlasti strojnike, eko-
nomiste, zdravnika, medicinsko sestro
in učitelja športne vzgoje. Občina jim
bo iz proračunskega sklada subvencio-
nirala do 40 odstotkov zneska pode-
ljene štipendije, ostali denar iz sklada
pa bo v obliki štipendij podelila tistim,
ki so (bodo) pomembni za razvoj po-
deželja. V praksi ta postavka ne pome-
ni nič kaj drugega kot prva, ki govori o
subvencioniranju, le da upošteva tudi
kadrovske potrebe javnih zavodov (kar
pa je že vključeno tudi v anketi). Da
pri podeljevanju in odločanju o štipen-
dijskih upravičencih ne bi prišlo do ne-
pravilnosti, je svetnik Marko Diaci pred-
lagal ustanovitev petčlanske komisije
za štipendiranje. Predlagani amandmaji
so vzburili obširno razpravo, a so po
nekajminutnem svetniškem strankar-
skem posvetu odlok z malo popravlje-
nimi amandmaji vred le sprejeli.
V proračunu so letos za štipendira-
nje 14 dijakov in študentov predvideli
okoli 3 milijone tolarjev, prve razpise
za subvencioniranje pa lahko šentjur-
ski gospodarstveniki pričakujejo konec
novembra.
ROZMARI PETEK
Usako
leto
boljše
' Zdravilišče Laško je pre-
tekli teden na tradicional-
nem vseslovenskem 50.
Gostinsko turističnem
zboru na Bledu prejelo ste-
rilna priznanja in osvo-
jilo kar 10 medalj, med nji-
mi eno zlato, štiri srebrne
in pet bronastih.
Posebno priznanje in
zlato plaketo so za uspe-
ko prenovo in sodobne
programe prejeli v hotelu
Vrelec iz Laškega, zlato
medaljo pa so za celodnev-
Ji jedilnik varovalne die-
te osvojile Darinka Zalo-
kar. Dragica Keše in Sla-
vica Deželak. Na tekmo-
vanju v razstavi omizij sta
na temo Svečano kosilo ob
150-letnici Zdravilišča
l-aško srebrno medaljo
prejela Boštjan Podvršnik
in Kristjan Kunštrek, za
poznavanje vin Zdenka
Zalokar in Zdenko Sinkar,
'ned receptorji pa Breda
i^olman. V poznavanju in
'(uhanju kave je tretje me-
sto osvojil Boris Dolničar,
Mekmovanju barmanov
l^obj Vodušek, za planšar-
sko obaro Matej Pušnik,
"led sobaricami pa sta
^foiiasto medaljo prejeli
l^ioleta Zajtl inMihaela
^unavc-
»'Tekmovanje je bilo ze-
'o zahtevno, nanj pa smo
intenzivno pripravljali;
'ako teoretično kot prak-
''^no. Moram pa prizna-
da smo pričakovali ce-
boljše rezultate,« je bi-
iskrena vodja gostinstva
Zdravilišču Laško Silva
'^rod. Sodelovanje na Go-
^^insko turističnem zboru
^0 njenem pomeni zlasti
"■■uženje, preverjanje in
"'•"jevanje znanja, vsake-
■^U dobitniku ]3riznanja ali
Ije pa seveda spod-
"^do in veselje.
BA
Dež pregnal Laščane
Laščani so letos že dru-
gič praznovali svoj dan.
Do ponovitve srečanja Laš-
čanov, ki je zadnja tri leta
uvod v prireditve Piva in
cvetja, je v četrtek prišlo
zaradi julijskega neurja,
ki je razgnalo zbrane.
V Kulturnem centru Laš-
ko so predvajali film o za
te kraje značilnih starih obr-
teh (mizarski, pekovski in
mesarski) in običajih iz ča-
sov pred in po drugi svetov-
ni vojni. Kot je povedal Loj-
ze Oberžan, je bil film pri-
pravljen za ogled tudi že ju-
lija. Laščani in tisti, ki so
nekoč živeli v Laškem, so
se lahko zopet vpisali v knji-
go gostov (na sliki), vsak pa
je ob vpisu dobil stekleni-
co piva laščan, ki so ga v
Pivovarni Laško pripravili
posebej za ta dan. Letos se
je v knjigo vpisalo 435 Laš-
čanov, kar je kljub ponovi-
tvi prireditve več kot pon-
vica manj kot lani. Razlog?
Slabo vreme.
BA, foto: MM
Planinski vodniki iz društev Savinjskega MDO so se dogovorili, da bodo oktobrska srečanja postala tradicio-
nalna, zato bodo termin, drugo soboto v oktobru, vnesli tudi v koledar prireditev za naslednje leto.
Planinski vodnilci na Resevni
Sredi oktobra se je pri planinskem domu na Resevni na družabnem srečanju in
kostanjevem pikniku zbralo 50 planinskih vodnikov iz društev Savinjskega med-
društvenega odbora.
Srečanja so se udeležili tudi gostje s Planinske zveze Slovenije, načelnik Odbora vodniš-
kih odsekov Savinjskega MDO Jože Kamenšek pa je vse pozdravil in predstavil položaj
vodništva v društvih ter izobraževalne akcije za leto 2004 in povabil društva, ki še nimajo
vodniškega kadra, naj se odločijo za usposabljanje lastnih planinskih vodnikov.        JK
NA KRATKO
Več odraslih skavtov
ŠENTJUR - Bratovščina odraslih skavtov po novem šteje
27 članov. Po enoletnem pripravništvu so namreč konec
tedna v bratovščino, ki jo vse od ustanovitve vodi Jadranka
Škornik, sprejeli 11 novih članov, med njimi tudi šentjur-
skega kaplana Boštjana Čeha. Sprejem novih članov so združili
s skavtsko potjo od cerkve sv. Jurija v Šentjurju do bližnje
cerkvice sv. Primoža, kjer so po darovani maši pripravili
tudi piknik članov bratovščine, njihovih staršev in svojcev
ter krajanov Primoža.
Mladi O varnosti v prometu
ŠENTJUR - Občinski svet za preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu je skupaj z županom Štefanom Tislom pri-
pravil otroški parlament. Učenci, dijaki in mentorji pro-
metne vzgoje v šolah so govorili o najbolj kritičnih točkah
na poti v in iz šole. Čeprav sodi Šentjur po prometni varno-
sti otrok med najbolj varne občine, izkušnje drugih okolij
kažejo, da se položaj lahko hitro spremeni. Po besedah pred-
sednika SPV Franca Bevca se tega zavedajo in želijo dobro
prometno varnost vzdrževati tudi za v prihodnje, zato ni
odveč vzpodbujanje preventivnih dejavnosti.
Od mode do španščine
. LAŠKO - V Šmoclu so začeli s kar nekaj novimi dejav-
nostmi. V ustvarjalni delavnici bosta Jerneja Cizej in Bar-
bara Živčič ob ponedeljkih slušatelje uvedli v izdelovanje
modnih dodatkov, hkrati pa predstavili novo študijsko smer
Oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovno-tehniški
fakulteti v Ljubljani. Začeli so tudi z urami aerobike, ki se
bodo nadaljevale ob ponedeljkih in petkih, v Šmoclu pa še
zbirajo prijave za začetni in nadaljevalni tečaj španskega
jezika, ki se bosta začela 6. novembra.
Še naprej Grdina
ŠENTJUR - V ŠKMŠ so za svojega predstavnika v Svetu
Študentskih klubov Slovenije znova izvolili Klemna Grdino,
ki je bil svetnik že tudi v preteklem letu. Po volilnem zboru
so mladi prisluhnili še koncertu odlične velenjske skupine
Res Nullius, ki se je po kratkem premoru znova vrnila na
domačo glasbeno sceno, obenem pa je v teh dneh končno
izšla tudi njihova nova, že četrta plošča Revolver ljubezni.
IS
Obletnica vodovoda in asfalt
ŠENTJUR - V zaselku Brde v Kranjčici so konec tedna slo-
vesno odprli za promet 800 metrov novo asfaltiranega cest-
nega odseka, obenem pa so proslavili tudi 30-letnico, kar so
v kraju dobili javni vodovod, ki ga danes uporablja 30 gospo-
dinjstev. Za asfaltiranje in prenovo cestnega odseka so pora-
bili 8,2 milijona tolarjev, pri čemer so vaščani prispevali po-
lovico denarja, drugo polovico pa KS Šentjur-okolica.
Prvenstvo šolanih psov
ŠENTJUR - Domače kinološko društvo, ki šteje 60 čla-
nov, je v sodelovanju s Komisijo za šolanje psov pri Kino-
loški zvezi Slovenije konec tedna pripravilo 13. državno
prvenstvo šolanih psov. Tekmovanja v šestih razpisanih pro-
gramih na nogometnem igrišču Športnega parka Šentjur se
je v soboto in nedeljo udeležilo 43 tekmovalcev iz osmih
slovenskih regij, že dan prej pa so pripravili tudi prosti tre-
ning. Predsednik prireditvenega odbora tekmovanja Miran
Marš je tehnično pripravo in samo tekmovanje zelo pohva-
lil, ob tem pa dodal, da so prireditev lahko izvedli le s po-
močjo sponzorjev ter podporo Občine Šentjur.
Požar za vajo
DOBJE - V soboto ob 15. uri je zatulila sirena in orodni
vozili ter gasilska cisterna s 25 člani PGD Dobje so se odpe-
ljali do vasi Zamšlek, kjer je na kmetiji Udučevih zagorelo. K
sreči ne zares, saj so domači gasilci ob mesecu požaYne var-
nosti pripravili gasilsko vajo, ki sta jo sestavila poveljnik Bran-
ko Uduč in podpoveljnik Franci Leskovšek ml. Gasilci so se
preizkusili v štirih napadih iz cisterne, klasičnem trodelnem
napadu in notranjem napadu, pri katerem so uporabili dihal-
ne aparate, ob tem pa so morali varovati še okoliške objekte,
da se ogenj ne bi razširil na strnjeno vas Zamšlek. Leskovšek
je vajo ocenil za zelo dobro, pozitiven je bil tudi odziv vašča-
nov in člana poveljstva OGZ Šentjur Rika Stopinjška, ki si je
vajo ogledal in jo strokovno ocenil.    , NPF
Krvodajalska akcija
v Zdravstvenem domu na Planini pri Sevnici bo danes, v
četrtek, od 7. do 11.30 ure krvodajalska akcija, na katero
vabijo vse zdrave ljudi, ki so pripravljeni na ta način po-
magati drugim.
Št. 43 - 23. oktober 2003
16
ŠMARJE P. J.
PODČETRTEK
Brez težke industrije
Načrtovana, 8 hektarjev velika obrtna cona v Mestinju, ostane
Načrtovalci prihodnosti v
občini Šmarje pri Jelšah se
osem hektarjev veliki »indu-
strijski« coni, ki bi se širila
v bhžini tovarne Vital v Me-
stinju, tudi v bodoče ne bo-
do odrekli. Gre za površine,
ki so jih namenili za potre-
be »industrijskega« razvoja
že v prostorskem planu nek-
danje skupne občine.
Časi so drugačni, ljudje, ki
so v današnjem času ekološ-
ko bistveno zavednejši, se in-
dustrije otepajo. V občini
Šmarje pri Jelšah, kjer so se v
zadnjem času lotili posodo-
bitve prostorskih sestavin pro-
storskega plana, so se odloči-
li, da bodo nepozidane povr-
šine v Mestinju tudi v bodoče
namenili za gospodarski raz-
voj. V časih, ko je zelo težko
dobiti dovoljenje kmetijske-
ga ministrstva že za en sam
hektar veliko obrtno cono, po-
meni to za Šmarčane veliko
gospodarsko prednost.
Tako razmišljajo v občin-
ski stavbi, drugače so zadevo
razumeli v soseščini načrto-
vane cone, v vaseh Mestinje,
Stranje, Grlice in Belo. Tako
je prišlo v času javne obrav-
nave prostorskega plana do pe-
ticije krajanov, ki nasprotu-
jejo »industrijski« coni. Kra-
jani, ki nasprotujejo »najzah-
tevnejši industriji«, so uspeli
zbrati 168 podpisov, peticijo
pa je prejšnji mesec podprla
tudi KS Mestinje. Pri tem je
treba spomniti, da so prebi-
valce tega industrijskega kra-
ja pred nekaj leti razburili že
načrti za gradnjo betonarne,
ki naj bi jo zgradili v bližini
obstoječe lesne industrije.
V občinski stavbi trdijo, da
je sedanje nasprotovanje Me-
stinjčanov in okoličanov neu-
temeljeno. Menijo, da so bi-
li podpisniki namerno zave-
deni, saj nima nihče name-
na graditi težke ter zdravju
škodljive industrije. Zato so
se tudi odločih, da bodo co-
no preimenovali v »obrtno-
proizvodno«, kar je bolj v du-
hu današnjega časa. Izgrad-
nja težke industrije ni niti v
interesu občine, poudarjajo.
V občinskem odboru za po-
sege v prostor, ki se je sestal
prejšnji teden, so se strinjali z
zahtevo krajevne skupnosti,
naj občina morebitne gospo-
darske dejavnosti v bodoči coni
opredeli konkretneje. Tako v
odboru kot pozneje v občin-
skem svetu so bili soglasni, da
mora ostati velika cona v isti
velikosti, saj bi njeno oženje
pomenilo manjše možnosti
gospodarskega razvoja.
Ob dejstvu, da število |
lovnih mest v občini Šnia
pri Jelšah ter širšem obrni
ju Obsotelja upada, z nji
pa število prebivalcev, je;
gotavljanje možnosti za §
podarski razvoj še toliko [
membnejše. To so torej 15
logi, zaradi katerih se gos|:
darsko šibka občina že d,
go načrtovani coni ne mi
odpovedati. Pri tem so bil
občinskem svetu, ki se je vro
teme lotil v četrtek, soglasi
BRANE JERANl
Kam z enajst tisoč vozili?
o trasi obvoznice v Šmarju pri Jelšah ni več dileme
O trasi bodoče obvozni-
ce v Šmarju pri Jelšah ni več
dileme. Po živahni polemi-
ki v preteklih mesecih je
prišlo v zadnjih dneh do do-
končne odločitve. Razbre-
menilna cesta bo očitno po-
tekala skozi naselje, čez že-
lezniško postajo, ki jo bo-
do zato podrli.
Gre za traso takoimenova-
ne notranje obvoznice, ene
od dveh resnejših možnosti.
Notranja obvoznica, ki po-
staja dejanska možnost, naj
bi potekala od trgovine Štravs
ter se takoj približala želez-
niški progi. Nato bi jo spe-
ljali tik ob železniški progi
(čez obstoječo železniško po-
stajo), takoj za šmarskim av-
tobusnim postajališčem pa bi
se vrnila na sedanjo glavno
cesto.
Povezavo s šmarskim na-
seljeni Dvor ter osnovno šo-
lo bi omogočili z gradnjo nad-
voza ter podhodoma, name-
sto železniške postaje, ki že
dolgo ne služi več kot taka,
pa bi postavili železniško po-
stajališče. Pri tem so se na
občini najbolj bali odgovo-
ra Slovenskih železnic, ki so
nato za iijihove potrebe izra-
zile polno razumevanje.
V zvezi s sporno traso ob-
voznice je prišlo v tem me-
secu do sestanka med pred-
stavniki Občine Šmarje pri
Jelšah ter Ministrstva za pro-
met. V ministrstvu so namreč
že naročili idejno študijo po
trasi notranje obvoznice. V
Ljubljani so trdno prepriča-
ni, da je v sedanjih razme-
rah mogoča le trasa opisane
notranje obvoznice.
Druga možnost, že dolga le-
ta omenjana zunanja obvoz-
nica, je namreč uresničljiva
šele čez dve ali tri desetletja.
Gradnja kar osem kilometrov
dolge zunanje obvoznice (od
Halerjevega brega vse do Be-
lega), bi bila veliko predra-
ga. Čeprav se skozi Šmarje
dnevno zvrsti do enajst tisoč
vozil, kar predstavlja hudo
obremenitev, so v Sloveniji šte-
vilni, tudi pomembnejši kra-
ji, ki obvoznico prav tako tež-
ko pričakujejo.
Tako bo idejna študija no-
tranje obvoznice na ministrs-
tvu še v tem mesecu v postop-
ku revizije, čemur bo sledila
javna predstavitev v Šmarju pri
Jelšah. Za traso notranje ob-
voznice se je pred nekaj dnevi
soglasno odločil tudi občinski
svet, z istimi argumenti.   BJ
Mladinski center je oživel
Mladinski center Šmarje
pri Jelšah, ki so ga odprli
junija letos, se je med mla-
dino že dobro uveljavil. V
centru, ki je odprt vsak dan
razen ponedeljka, se vrsti-
jo razstave, potopisna pre-
davanja, turnirji v šahu in
taroku, skupni ogledi
športnih prireditev ter kon-
certi.
Mladinski center Stara šo-
la, ki ga je uredila občina v
pritličju tako imenovane sta-
re šole, je najbolj obiskan ob
petkih, sobotah in nedeljah,
ko se tam začenjajo oglašati
študenti in dijaki. Center je
odprt po štirideset ur na te-
den. Obiskujejo ga tudi mla-
di iz Rogaške Slatine, Rogat-
ca in Podčetrtka. O različnih
prireditvah seznanja rnladin-
ski center mlade med drugim
z rednimi mesečnimi pisni-
mi obvestili.
Občina Šmarje pri Jelšah
je vložila v ureditev centra,
ki meri kar 150 kvadratnih
metrov, približno šest mili-
jonov tolarjev. V njerri so pro-
stori za manjše koncerte, pro-
Iz računalniške sobe šmarskega mladinskega centra. Koordinator programov, domačin Dušan Plevnik.
stor za razstave in pomenko-
vanje, računalniška soba (za
člane z brezplačnim dosto-
pom do Interneta) ter pisar-
na koordinatorja.
S centrom, kjer je tudi se-
dež kluba študentov šestih ob-
soteljskih občin, upravlja
Mladinski klub Šmarje pri
Jelšah. Za letošnje redno de-
lovanje kluba namenja obči-
na 3 milijone tolarjev, v ok-
viru javnih del pa je zaposlen
koordinator programov, do-
mačin Dušan Plevnik.
BRANE JERANKO
Z OBČINSKIH SVETO
Vsi bodo plačevali
PODČETRTEK - Svetniki so sprejeli odlok o nadomi
lu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bodo odslej pl
vali vsi občani in ne samo tisti v občinskem središču. Do
so letno zbrali okoli 24 milijonov tolarjev. Največ, 18 mi
Jonov, je prispevalo zdravilišče, ostalo pa stanovalci in g(
podarstvo. Z novim odlokom, ki je tudi prilagojen no
zakonodaji, bodo dodatno zbrali okoli 25 milijonov toli
jev, ki jih bodo namenili za izboljšanje komunalne uredit
na območju občine Podčetrtek. Svetniki so ob širitvi plai
la nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča imeli ne\
pomislekov, vendar je prevladala misel, da je treba tu
prispevati za izboljšanje komunalne ureditve. 1
HA KRATKO
St. 43 - 23. oktober 2003
Snežinke so drage
ŠMARJE - Zimska služba je stala občino zadnjo z
skoraj toliko kot vsa letošnja asfaltiranja. Tako je odštel
zimsko službo 30 milijonov tolarjev, asfaltiranja pa s
stala 35 milijonov tolarjev. Sicer pa so začeli v občii
stavbi s sprejemanjem prvega odloka o ureditvi zimske sM
v tej občini. Kot je pojasnil občinski inšpektor Milan Kfl
šak je odlok nujen zaradi nadzora nad opravljanjem zii
ske službe, pri čemer občini manjka pravna osnova. Osn
tek odloka bo v javni obravnavi po krajevnih skupnostih!
10. novembra. ^
Svetniki iz Podčetrtka V
Avstriji
PODČETRTEK - Med nekaterimi svetniki v občins
svetu Podčetrtek, ki se v primerjavi s prejšnjim sveton
cer dobro razumejo in sodelujejo, še vedno prevladuje!
Ijenje, da občina preveč denarja usmerja v urejevanje
činskega središča in turizma. Da bi jih z županom na
prepričali v pravilnost take odločitve, bodo odšli na i
kovno ekskurzijo v Avstrijo, kjer si bodo ogledali več ma
ših zdraviliških krajev, ki so podobni Podčetrtku. Svetu
naj bi tako spoznali splošno urejenost države in krajev^
način financiranja take ureditve. 1
Mejni prehod v Sedlarjevem
PODČETRTEK - Občina ima z državo Hrvaško 18 knn
žavne meje z dvema maloobmejnima prehodoma. Prvega
odprii letos poleti pod zdraviliščem v Podčetrtku, drugf
pravkar urejujejo v Sedlarjevem pri mostu čez Sotlo. Ob u
ditvi maloobmejnega prehoda, ki bo urejen do konca l"^
bodo postavili nov most, zavzemajo pa se tudi za oživil
železniške proge Imeno-Kumrovec-Zagreb. Ob tem bodo ure*
tudi 800 metrov javne razsvetljave v vrednosti 5,2 milijo'
tolarjev, za kar bo občina prispevala 20 odstotkov iz prord'
na. Oba maloobmejna prehoda bosta omogočila boljši p
tok turistov pa tudi domačinov, ki živijo ob meji.
Nadaljevanje obnove Vonarsk
ceste
VONARJE - Znamenita Vonarska cesta med občinama'
gaška Slatina in Podčetrtek še vedno ni v celoti urejen^
asfaltirana. Na območju občine Podčetrtek je odsek ^'
4,5 km, od tega je 1,5 km ceste že urejene, drugo tretJin^'
so pravkar začeli urejevati. Občina bo prispevala 28 mi''
nov tolarjev. Zadnjo tretjino ceste naj bi uredili v nas'^
njih dveh letih.
SL. KONJICE
VOJNIK
17
Ogrevanje na bio maso?
V Ločah pripravljajo projekt - Cugmajstrova žaga daje dovolj bio mase
2 razmahom Cugmajstro-
g žage, ki je dodobra spre-
penila pogled na Loče iz sme-
i Slovenskih Konjic, imajo
laaju vse potrebno za pre-
lod na ogrevanje na bio ma-
Q_ Ali in kdaj bo do tega za-
^ prišlo, je odvisno od pro-
jlcta, ki ga v tem času pri-
,ravljajo m seveda od zago-
pvitve potrebnega denarja.
Občina Slovenske Konji-
£ vključuje kotlovnico na bio
naso v Ločah v svoje načrte
a izboljšanje zraka, Krajev-
la skupnost Loče zamisel
)rav tako podpira. Predsed-
lik krajevne skupnosti Jan-
,0 Čakš: »Projekt priprav-
ljajo strokovnjaki iz Maribo-
a. Pričakujemo, da bomo na
ijegovi osnovi dobili tudi ne-
lovratna sredstva od države,
"redvidevamo, da bomo na
lovo kotlovnico priključili
vse večje porabnike, torej os-
novno šolo, kulturni dom,
Comet in krajane, ki se bo-
do za to odločili. Čas gre na-
prej in prav je, da mu sledi-
mo.«
Teh načrtov pa brez pod-
jetnika Alojza Cugmajstra
ne bi bilo. Kotlovnica bi naj
namreč stala na njegovi zem-
lji, tam, kjer nastaja tudi bio
masa. »Za celotne Loče bi za-
doščala kotlovnica z močjo
treh mega vatov. Zamisel
podpiram, saj imamo na na-
ši žagi več kot dovolj bio mase
- dnevno je nastane kar 80
kubičnih metrov. Sedaj jo vo-
zimo največ v Gornji Grad
in na Otiški Vrh, potem bi
lahko del porabili doma.«
Prostor in surovina torej ni-
sta vprašanje, v vse ostalo pa
se podjetnik ni pripravljen
vmešavati: »To mora biti pro-
jekt občine oziroma krajev-
ne skupnosti.« Da pa takšna
kotlovnica ni nekaj nedoseg-
ljivega, se je mogoče prepri-
čati pri Cugmajstru v teh
dneh, ko za lastne potrebe
montirajo kurilnico na bio-
maso z močjo enega mega va-
ta. Že to priča o velikosti dru-
žinskega podjetja, ki se da-
nes razprostira na 3,5 hekta-
ra zemljišča in zaposluje 35
delavcev. »Potreboval bi jih
še več, pa jih ne dobim, če-
prav delo ni težko. Vse dvi-
gujejo viličarji, vse gre po te-
kočih trakovih...«
Alojz Cugmajster je človek,
ki ve kaj hoče. Začel je do-
besedno iz nič: »Kar rečem,
to dosežem. Za cilj sem si po-
stavil, da bo to najsodobnej-
ša žaga v Sloveniji.« Vse ka-
že, da bo ta cilj kmalu dose-
žen, saj bo že čez teden dni
pričela obratovati najsodob-
nejša, računalniško vodena
žaga. Kako mu to uspeva v
časih, ko je v Sloveniji pro-
padlo že toliko žag, ko so le-
sarji ves čas v krizi? »Nobe-
ne delo zame ni pretežko. Ves
čas sem z delavci, vse nadzi-
ram in pri vsem pomagam.
Les je živa snov in moraš ta-
ko z njim tudi ravnati. No,
mogoče je najpomembnejša
dosledna kontrola vstopne
surovine. Vsak, ampak res
vsak hlod, ki pride na žago,
pregledam. Če ne dobiš do-
bre robe, je potem tudi pro-
dati ne moreš...« Pri takem
pristopu k delu uspeh ne izo-
stane. To pa v tem primeru
za Loče preprosto pomeni,
da imajo vse, kar potrebuje-
jo za prehod na ogrevanje na
bio maso.
MILENA B. POKLIC
Alojz Cugmajster pred enim izmed silosov, v katere gre skupno 600
kubikov bio mase.
Nismo bav-bav!
Mladi Ločani so se organizirali v društvu Pozitiva
»želimo se družiti, želi-
no imeti možnost izraža-
ija svojih idej, želimo si
iredstaviti svoje delo, svo-
e dosežke. Želimo si prido-
liti znanje in izkušnje, da
»mo lahko uresničili na-
0 vizijo: narediti Loče za-
limive tudi za mlade.«
S temi cilji, ki jih povzema
pobudnica in sedaj predsed-
nica društva Blanka Čakš, so
»v začetku marca mladi Lo-
iani organizirali v mladinsko
Iruštvo z zgovornim imenom
'ozitiva. Z veliko energije so
«r takoj prešli od besed k de-
^njem. Ker je bil najbližji
'raznik 8. marec, so se lotili
zdelave voščilnic za matere,
'rijateljice, za vse ženske. Se-
'eda so jih razstavili, nato pa'
azdelili na prireditvi v Kul-i
urnem domu. Potem so si do-;
Sejanja kar podajalo roko: či-^
'tili so reko Dravinjo, barva-
'pirhe za veliko noč, pripra-
vili pohod za I. maj, razstave
1 potopisno predavanje, se
'redstavili na Dnevu mlado-
sti v Slovenskih Konjicah in
'"■ipravili junija veliko celod-
''Pviio prireditev, ki so jo na-
'Jovili Svobodni pod soncem.
že na prejšnjih dogajanjih
I'' bilo gneče, na tej je sode-
'''valo skoraj 500 mladih. Pa
'Pet razstava, pa Street Bali...
' Glavna motorja društva, ob
članki Čakš še Toni Cugmas,
^icer predsednik nadzorne-
^'Hlbora, pa vseeno nista za-
'°\'oljna. »Ko vložimo v pri-
'"^^^ve toliko časa, toliko ener-
^'i^. toliko dela, smo kar ma-
^ razočarani, ko pride le
^^njši del mladih, starejše
Nramo pa skoraj za roko
fipeljati na razstavo ali kar
p pač smo že pripravili.«
r 2a starejše sokrajane ne-
še lahko razumemo, da
Izdelava voščilnic in prireditev za 8. marec je bila prva skupna
»misija« Pozitive.
Mladinsko društvo Pozitiva ima vzgledno urejeno do-
mačo stran na Internetu, za kar ima glavne zasluge Toni
Cugmas (študent računalništva, jasno). Prepričajte se
na naslovu http://www.pozitiva.jezakon.com/ in se zgle-
dujte!
se držijo po strani, kaj pa ovira
mlade? »Starši pogosto ne do-
volijo svojim otrokom, da se
udeležijo naših prireditev. Ne
zaupajo nam še, bojijo se, da
se bo iz našega dela izcimila
kakšna diskoteka ali klub,
kjer bi se bogve kaj dogaja-
lo. Pa nismo kakšen bav-bav,
nasprotno. Prepričani smo,
da je za mlade boljše, da se
družijo organizirano, z na-
menom, ne pa, da s stekleni-
co v rokah posedajo kje v te-
mi.«
. Še bolj kot nezaupljiv od-
nos starejših pa Pozitivo mu-
či prostor. Zaenkrat imajo
samo svojo omaro v skup-
nem prostoru vseh društev
v Kulturnem domu, za kate-
rega pa niti ključa nimajo.
Upajo, da jih bosta občina
in krajevna skupnost še na-
prej podpirali in bo društvo
vendarle dobilo prostore,
predvsem pa, da bo vsem te-
žavam navkljub vzdržalo in
se obdržalo.
MILENA B. POKLIC
S Slomškom v Evropo
v Novi Cerkvi pri Vojni-
ku so se odločili bolj pou-
dariti spomin na tamkajš-
nje bivanje Antona Marti-
na Slomška ter s tem poskr-
beti za promocijo kraja. Kot
so povedali na tiskovni
konferenci Projektnega sve-
ta A. M. Slomšek, bodo to
storili s pomočjo projekta
EU.
Uradni nosilci projekta, ki
kandidira za sredstva razpi-
sa Kultura 2000-2006, so
Mohorjeve družbe v Slove-
niji, Avstriji in Italiji ter Ob-
čina Voinik. Kot je povedal
član projektnega sveta pub-
licist Drago Medved, bodo
upoštevali Slomškov spomin
že s celostno ureditvijo kra-
ja, kamor sodi med drugim
postavitev vitrine za razsta-
ve, razstavišče s Slomškovo
knjižnico in knjigarno ter
rastline iz Slomškovega ča-
sa.
Med drugim načrtujejo us-
tanovitev Slomškove glasbene
šole, s poudarkom na starih,
manj znanih glasbilih, nedelj-
sko muzejsko šolo, kulina-
rične delavnice za potrebe lo-
kalnega gostinstva, delavni-
ce domačih obrti, restavra-
torsko in likovno delavnico,
v zapuščeni župnijski kašči
pa bi pridobili prireditveno
dvorano, ki bi obenem slu-
žila kot poročna.
Projektni svet je že uspel
pred kratkim pridobiti
Slomškovo relikvijo (košček
njegovih telesnih ostankov)
ter pripravil Slomškove kul-
turne dneve, ki bodo tradi-
cionalni. Med novostmi v No-
vi Cerkvi je tudi Slomškova
najnovejša oljna slika, delo
Tomaža Perka.
BRANE JERANKO
Čigav bo i
bazen?
Občina Vojnik namera-
va bazen na Frankolo-|
vem, ki je v njeni lasti, pro-
dati ali oddati v večletnij
najem.
Za bazen, ki ga ima doj
konca prihodnjega poletjal
v triletnem najemu Šport-|
no rekreacijski klub Koši izj
Šentjurja, je objavila infoi^l
mativni razpis, za kateregai
je treba posredovati vloge
do 29. v tem mesecu. Ob-1
čina Vojnik namerava prav
tako prodati manjši lokal?
na vojniškem trgu, za kate-j
rega je že razpisala pisnol
javno dražbo. Denar name-j
rava porabiti za druge in-
vesticije. BJ|
Počitniške dejavnosti
V času počitnic pripravlja Medobčinsko društvo prijate-
ljev mladine Celje v šolah v Vojniku 27. oktobra med n.30
in 13. uro kreativno delavnico, na Frankolovem bo 28. ok-
tobra med 11.30 in 13. uro tekmovanje v igranju zabavnih
iger, na Dobrni pa 30. oktobra med 9. in 11. uro kreativna
delavnica.
■L NA KRATKO
Četrti na svetu
SLOVENSKE KONJICE - Slovenski kleparji-krovci so člani
mednarodne zveze krovskih obrtnih organizacij, ki vsako
leto organizira svetovno prvenstvo zmagovalnih ekip iz vsa-
ke države članice. Na letošnjem 16. svetovnem prvenstvu
na Madžarskem je Slovenijo zastopala ekipa iz Območne
obrtne zbornice Slovenske Konjice, ki je v konkurenci dvaj-
setih nastopajočih ekip osvojila četrto mesto - za ekipami iz
Avstrije, Madžarske in Švice. V ekipi so bili tekmovalca
Jože Bartol in Simon Gorenak ter mentor Jožef Pesjak.
Vsi trije so zaposleni v Splošnem kleparstvu in krovstvu
Marjan Borovnik iz Vitanja.
Denarja za 400 kosil
SLOVENSKE KONJICE - Območno združenje Rdečega
križa Slovenske Konjice, ki je letos že tretjič sodelovalo v
mednarodnem projektu Hunger day (Drobtinica), je v so-
boto s prodajo 500 komadov različnih kruhov, ki so ga da-
rovale pekarne, zbralo 177 330 tolarjev. S tem denarjem
bodo lahko omogočili 400 obrokov kosil otrokom v osnov-
nih šolah, ki si toplega obroka sicer ne bi mogli privoščiti.
(MBP)
Št. 43 - 23. oktober 2003
Rokodelci iz
vinorodne vasi
v žicah nadaljujejo tradicijo starih obrti - Kmalu tudi vinska cesta
Žiče, ena izmed šestnaj-
stih krajevnih skupnosti v
občini Slovenske Konjice, s
skoraj 600 prebivalci in ne-
skončnimi vinogradi. Pa
vendar niso znani zgolj po
vinu. V vasi cvetja in dobrih
ljudi, kakor so se poimeno-
vali, zvesto nadaljujejo s sta-
rimi, vaškimi obrtmi in z leta
v leto nadgrajujejo svojo tu-
ristično ponudbo.
»Lega naše vasi ob poti v
Žičko kartuzijo nam je bila
izziv, da smo pripravili po-
nudbo, ob kateri bi se turisti
radi ustavljali,« je začetke
vaškega turističnega društva
pojasnil predsednik Krajev-
ne skupnosti Žiče Jože Sat-
ler. Pred enajstimi leti je po-
budo za ustanovitev društva
prevzela Krajevna skupnost,
najbolj poenoteni in dejavni
pa so postali leta 1998, ko so
sodelovali na evropskem tek-
movanju za najlepšo cvetlič-
no vas Entente florale in od-
nesli bronasto odličje. »Ta-
krat smo dobili samozavest
in začeli s promocijo doma-
če obrti,« razvoj turizma raz-
laga predsednik Turistične-
ga društva Žička Gorca Franc
Bezenšek.
In katere so najbolj prepoz-
navne obrti vinorodne ob-
močja? Verjeli ali ne - kova-
čija. Milan Kokotec železo
ljubiteljsko oblikuje že sko-
raj 20 let. Navdušenje izvira
že veliko let nazaj, ko je žič-
ke kovače kot mlad fant opa-
zoval pri delu. »Videl sem,
da železo lahko oblikuješ čisto
po svoji volji in to je največ-
ji užitek,« pravi Milan. Če po-
gledamo njegove izdelke, od
nežnih kovanih vrtnic do ma-
sivnih ograj, mu čisto lahko
verjamemo. Kovačija Koko-
tec pa ni zanimiva zgolj za-
radi železnih izdelkov. 350
let stara hiša, v kateri je ko-
vačija, ima bogato zgodovi-
no. V njej so imeli literarne
večere, prostore telovadne-
ga društva, knjižnico in celo
kmečko hranilnico. Za obi-
skovalce pa je zelo zanimiva
četrt stoletja stara trta gemaj,
ki je zelo značilna za to po-
krajino.
Čeprav si v Žicah želijo čim
več turistov, je to včasih lah-
ko dvorezen meč. Zaradi pre-
velikega števila obiskov po-
tem ni časa za tisto delo, s
katerim si služiš vsakdanji
kruh. To se je zgodilo v pri-
meru Kokotčeve kovačije.
»Lani smo imeli prevelik
obisk, zato nisem uspel sle-
diti vsem naročilom v kova-
čiji. Letos smo bili zato pri-
siljeni obisk zmanjšati,« po-
jasnjuje Milan Kokotec. Am-
pak ta težava je zgolj zača-
snega značaja. Rešitev je v so-
delovanju cele družine. Mi-
lanova žena je že poprijela
za delo v kovačiji, starejši sin
bo po končanem šolanju po-
skrbel za gostinsko ponud-
bo, mlajši pa je ravno tako
navdušen kovač kot oče.
Prenos domače obrti na vse
ostale družinske člane, ne le
enega posameznika, je očit-
no v Žicah že kar v navadi.
Štefan Kalšek že več kot tri-
deset let upogiba vrbine ve-
jice in jih plete v koše, ple-
tenke, celo lestence. Svoje
mesto je dobil v knjigi Jane-
za Bogataja Mojstrovine Slo-
venije. V zadnjih letih je za
tovrstno ročno delo navdu-
šil še ženo in hči. »Jaz imam
sedaj več časa za kuhanje žga-
Mojster Štefan Kaišek pri najljubšem delu - izdelovanju pletenk.
nja in izdelovanje pletenk,«
zadovoljno pravi Štefan, »in
ker sva upokojenca, imava z
ženo dovolj časa tudi za tu-
riste.«
Če boste kot turist obiskali
Žiče, potem si je vredno og-
ledati tudi 145 let staro žago
veneciJanko in mlin, ki je de-
loval že v kartuzijanskem ob-
dobju. Zelo ponosni so vaš-
čani še na žički grobeljnik,
rastlino, ki raste le v kamno-
lomu v Žicah. Čez nekaj let
pa se boste iz Žič do Sloven-
skih Konjic lahko popeljali po
vinski cesti, mimo številnih
vinotočev in domačij - to pa
zahteva že svojo zgodbo.
ROZMARI PETEK
St. 43 - 23. oktober 2003
KULTURA
19
Čopova diploma
Anki Krčmar
Vršilka dolžnosti direk-
0ce Medobčinske matič-
,e knjižnice Žalec Anka
^čmar je prejemnica letoš-
,je Čopove diplome, ki jo
£ podelila Zveza bibliote-
tarskih društev Slovenije
,a ponedeljkovem strokov-
,ein posvetovanju na Otoč-
Anka Krčmar je Čopovo
liplomo prejela za poseben
irispevek k razvoju biblio-
ekarske stroke in povezo-
vanju knjižničarjev. Krčmar-
eva je postala ravnateljica
aijižnice v Žalcu leta 1986,
ose je le-ta iz blokovskega
tanovanja preselila v novo
itavbo. Že na začetku svoje
vodstvene poti se je Krčmar-
jeva odločila domačemu me-
stu predstaviti vse pomem-
bne ljudi, ki so zaznamova-
li njegov ožji in širši pomen.
Leta 1992 je prevzela vode-
nje Zavoda za kulturo Žalec,
v sklopu katerega je delova-
la tudi knjižnica.
Zavod, zlasti pa knjižni-
ca, sta postala osrednji kul-
turni ustanovi na širokem
prostoru med Celjem in Ve-
lenjem. Krčmarjeva je s svo-
jim čutom za človeški stik
in aktualnost vsebin dose-
gala, da so v provincialno
mestece prihajale osebno-
sti najvišjega nivoja, kar je
pomembno zviševalo kako-
Anka Krčmar
vost življenja v tem okolju.
Vseskozi je gradila na traj-
nejših vrednotah. Kljub lo-
kalnim cepitvam in financ;
nim stiskam je uspela ohra-
njati kakovostno strukturo
programa in knjižnega fon-
da ter stalno rast števila bral-
cev. Dobro širšo program-
sko zasnovo spremljajo tu-
di dosežki na področju pro-
storskega posodabljanja in
skrb za izposojno mrežo.
Lani je bilo prenovljeno iz-
posojevališče na Vranskem,
letos v Preboldu, v prihod-
njem letu pa bosta na vrsti
Braslovče in Polzela. Ob
vsem tem je bila Krčmarje-
va tudi članica uredniške-
ga sveta revije Knjižnica in
aktivna članica Društva bib-
liotekarjev Celje.
TONE TAVČAR
Borštnik po
Borštniku
Maribor je v mesecu ok-
tobru vsako leto v zname-
nju gledališča, srečanja slo-
venskih (vse bolj ljubljan-
skih) gledališč in gledališ-
kih ustvarjalcev. Celjskih
gledališčnikov, ki so na tem
srečanju že dosegali vrhun-
ske nagrade, lani in letos v
Mariboru ni bilo.
Takšna je bila pač odlo-
čitev selektorja Blaža Luka-
na, čeprav bi bili najmanj
dve predstavi (tudi druge)
vredni pozornosti selektor-
ja: Troilus in Kresida Wil-
liama Shakespeara ali pa
Molierov Tartuffe... Da o
predlanski uspešnici mjuzi-
kla Chicago, ki se tudi ni
uvrstil v izbor, niti ne go-
vorimo.
Letošnje Borštnikov sre-
čanje je že 38. po vrsti. Vsa-
ko leto se konča 29. okto-
bra, s sklepno prireditvijo
na dan slovenskega igralca,
ki se od letos imenuje »dan
slovenskih gledaliških de-
lavcev in igralcev«. To je tudi
dan, ko v Mariboru podeli-
jo nagrade za umetniške do-
sežke in Borštnikov prstan
kot najvišje priznanje igral-
cu ali igralki za življenjsko
delo.
Lani je Borštnikov prstan
za življenjsko delo prejel
igralec Radko Polič. Ime le-
tošnje dobitnice je za jav-
nost zaenkrat še skrivnost,
ki pa očitno ni tako skrbno
varovana, da ne bi zanjo že
izvedeli. Nagrado naj bi
prejela priljubljena celjska
gledališka igralka Anica
Kumer.
MP
Ujeta prosojnost gostuje
Razstava z naslovom
ijeta prosojnost, ki so jo ok-
)bra lani postavili v lapi-
ariju Pokrajinskega mu-
eja v Celju, je bila spom-
idi letos v gosteh v gradu
trmol v Rogatcu, minuli
)rek zvečer pa so krhka,
metelno oblikovana in
rušena stekla (kozarce,
ladnje, krožnice, vaze...)
ostavili na ogled še v pre-
tolnici, v Jakopičevi gale-
iji v Ljubljani.
Spomnimo, da je razstava
Ijeta prosojnost nastala v so-
delovanju Steklarske šole Ro-
gaška Slatina ob njeni 55-let-
nici in Pokrajinskim muze-
jem Celje.
Obiskovalci razstave, ki je
bila v Celju dobro obiska-
na, bodo zdaj tudi v Ljub-
ljani lahko občudovali več
kot 70 eksponatov znanih
domačih in tujih oblikoval-
cev. Stekleni izdelki so na-
stali v Steklarski šoli v Ro-
gaški Slatini v času od usta-
novitve šole leta 1947 do la-
ni. Posebno pozornost zbu-
ja krožnik Raula Goldonija,
razstava prinaša tudi del go-
stinske serije Marjana Pre-
sička, pa steklene kozarce iz-
delane posebej za grand ho-
tel Toplice Bled in vrsta dru-
gih, vrhunsko oblikovanih in
izdelanih steklenih predme-
tov.
Koordinator razstave je Jo-
že Rataj iz Pokrajinskega mu-
zeja Celje, ki pravi, da bo
Ujeta prosojnost po gostova-
nju v Ljubljani sklenila svo-
jo razstavno pot. Eksponate
pa bodo vrnili lastnikom.
MP
Plesni oricestri v Celju
Ljubitelji zvokov plesnih orkestrov bo-
do jutri, v petek, ob 19. uri v Narodnem
domu v Celju uživaH ob poslušanju skladb
domačih in tujih avtorjev v izvedbi petih
plesnih orkestrov iz Slovenije.
Prireditev, ki je bienalna, sodi pod okri-
lje Javnega sklada Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti - območne izpostave Ce-
Ije.
Letos bodo v Celju nastopili: Big band z
Vrhnike, Big banda iz Radovljice in Grosu-
pelj. Celje se lahko pohvali z dvema zares
odličnima ansambloma, ki bosta prav tako
razveselila celjsko občinstvo. Nastopile bodo
namreč tudi legendarne Žabe, Celjski ple-
sni orkester z novim dirigentom Klemnom
Repetom in mlajši, a uspešni Extra band
orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom
Bojana Logarja.
Kot napovedujejo organizatorji tega glas-
benega dogodka, bo v Celju nastopilo okoli
sto glasbenikov. Po besedah vodje celjske
izpostave sklada Marijane Kolenko bo le-
tošnje srečanje amaterskih plesnih orkestrov
v Celju predhodnica državnega srečanja or-
kestrov v prihodnjem letu, kot so sklenili
na ponedeljkovi seji Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti v Ljubljani. MP
Za zimsko
branje
Celjska Mohorjeva druž-
ba prireja vsako tretjo sre-
to v mesecu kulturni ve-
ter v svoji poslovalnici na
Prešernovi cesti 23. Prejš-
njo sredo je bilo to sreča-
nje posvečeno spominu na
dovenskega duhovnika in
pisatelja Janeza Jalna. Bi-
lo je dobro obiskano in je
najavilo niz zimskih veče-
fov s knjigo.
Kot pisec knjige Janez Ja-
'en - življenjska in pisatelj-
ska pot (dvanajst poglavij na
|04 stianeh, trda vezava s
šfitnim ovitkom in mnogi-
iiidokumentarnimi fotogra-
fi) je zbranim Celjanom
^vtor France Pibernik dodo-
bra predstavil Janeza Jalna:
■njegovo odločitev za poklic
•duhovnika, razgibano služ-
"^no potovanje (premešča-
nje) po Sloveniji, napetosti,
''sporazume in [iie[iire, ki
je doživljal v cerkvenem
^enju in kot pisatelja v sti-
z uretiniki in založniki,
"•^vtako kot mojstra sloven-
ske b esede v opisovanju sta
^°žitnosti in pokrajine, kot
^^lista iii simbolista. 1'iber-
^ v svoiein delu ocenjuje
Ni 0(liu)s slovenskih slovs-
'^^nih zgodovinarjev do .lal^
"^'n ugotavlja, da [Pisatelje
nu^sto med velikani slo-
f^nske besede še ni do kon-
^ opredeljeno. M P
Dosje v salonu
V Likovnem salonu Ce-
lje pripravljajo danes, v če-
trtek, ob 19. uri premier no
predstavitev video rekon-
strukcij z nenavadnim na-
slovom DOSJE 83:03, avtor-
ja Marka A. Kovačiča.
Kustodinja Likovnega sa-
lona Celje Nevenka Šivavec
najavlja dogodek kot oblet-
nico Kovačičevega delovanja,
vse od njegovih začetkov le-
ta 1983. Med drugim je bil
tudi član skupine Ane Mon-
ro, bil je eden od pionirjev
videa na Slovenskem, nare-
dil je enega prvih performan-
sov pri nas in še kaj iz njego-
vega časa v letih od 1983 do
danes je zajeto z razstavo. Za-
to naslov Dosje 83:03 in pod-
naslov: video rekonstrukci-
ja. Natanko tako dolg, 83:03
minute je dolg tudi »dosje«
iz njegovega obdobja, z nje-
govim lastnim materialom,
ki ga je vkomponiral v video,
skupaj z drugimi dogodki v
duhu tistega časa. Zanimiva
je zlasti montaža, opozarja
ob najavi dogodka Nevenka
Šivavec. Dosje z glasbo je
zmontiran na način monta-
že hitrih video spotov.
Obširna je tudi Kovačičeva
videografija: njegov Casus Beli
iz leta 1983 (v povezavi z is-
toimenskim performansom)
je bil eden prvih Škuc - Foru-
movih videov. Njegov zadnji
kratki video film (skupaj s Ko-
Ijo Saksido) je bil predstav-
ljen na letošnjem filmskem
festivalu v Celju. MP
Likovni utrinek z razstave Dosje 83:03
Cantemus sredi zvezd
Vokalna skupina Cante-
mus iz Žalca, ki razvija
vokalno zabavno glasbo,
je v kratkem času dosegla
kar nekaj zavidljivih us-
pehov.
Poleg številnih nastopov
so se člani skupine Cante-
mus trikrat predstavili na
območnih revijah, se vsakič
uvrstili na medobmočna
srečanja in bili že drugič iz-
brani za nastop na reviji pev-
skih skupin Slovenije. Že na
območni reviji junija letos
v Šmarju pri Jelšah so med
vsemi nastopajočimi z naj-
boljšo izvedbo prepričali
strokovnega ocenjevalca
mag. Nikolaja Žličarja. Mi-
nulo soboto pa so v Šmart-
nem pri Litiji spet navduši-
li stroko in občinstvo. Can-
temus domala ni imel kon-
kurence. Po besedah stro-
kovnih ocenjevalcev Mitje
Gobca in Katje Gruber so
pevci dobro izkoristili na-
stop in pokazali vse odlike
vokalnega petja. Tako so že
drugič (po lanskem uspehu)
postali nosilci zlatega žiga
Javnega sklada Republike
Slovenije za kulturnih de-
javnosti in prejeli še poseb-
no nagrado za najboljši spo-
red in najboljšo izvedbo.
Skupina deluje pod okri-
ljem KUD Žalec. Njen stro-
kovni vodja je Matjaž Kač,
ki je bil tudi pobudnik 1.
festivala vokalne zabavne
glasbe, in sicer 7. junija le-
tos v Žalcu. Festival z na-
slovom Sredi zvezd načrtu-
jejo tudi v naslednjem letu
in glede na zanimanje bo
dogodek po vsej verjetno-
sti prerasel v večdnevni fe-
stival.
Besednica z
Nikiasom in Petro
Prva jesenska Besednica,
ki jo prirejajo v Osrednji
knjižnici Celje, bo drevi (če-
trtek) ob 18. uri v Levstiko-
vi sobi knjižnice.
Literarni večer bo to pot
namenjen celjskemu pisate-
lju prof. Marijanu Pušavcu iz
Osrednje knjižnice Celje in
njegovi najnovejši knjigi z na-
slovom Niklas in Petra Ber-
mudtzky.
Marijan Pušavec je začel
pisati še kot gimnazijec. Le-
ta 1992 je izšla njegova prva
knjiga kratkih zgodb Zbiral-
ci nasmehov. Povest o Niklasu
in Petri je izšla spomladi le-
tos, prav tako kot prva, pri
založbi Aleph. To je zgodba
o dveh mladih ljudeh, doma
iz Celja. O njunem približe-
vanju, o ljubezenskem ero-
tičnem odnosu med njima in
o Niklasovem iskanju same-
ga sebe..., je knjiga, ki je bra-
lec ne bo odložil iz rok, do-
kler je ne bo prebral do kon-
ca.
Avtorja in delo bo predsta-
vil celjski literat Zoran Pe-
vec. MP
Št. 43 - 23. oktober 2003
20
REPORTAŽA
V temi z belo palico
Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu bele palice, smo se čez mesto sprehodili z ljudmi, ki se navajajo na svet teme - Največ
ovire so stebri, korita za rože in koši za smeti
Vest, da bodo člani Zveze
slepih in slabovidnih Celje
predstavili življenje z belo
palico, ni povedala prav ve-
liko. Vse skupaj je postalo
bolj zanimivo, ko smo izve-
deli, da v Celju poteka tečaj
za ljudi, ki so oslepeli pred
kratkim in se šele navajajo
na svet teme. Ljudje imajo v
zvezi z belo palico tudi pred-
sodke. Tako tisti, ki jo upo-
rabljajo kot pripomoček, kot
tisti, ki naj bi jim povedala,
da imajo pred seboj človeka
z drugačnimi potrebami. Za-
to je nekateri sploh ne želijo
uporabljati. Kar je lahko za-
nje velika ovira.
In ker je najlažje modro-
vati o stvareh, ki jih ne poz-
namo, smo se odločili, da
bomo zadevo preizkusili. S
črno prevezo čez oči in tan-
ko, belo palico v roki, ki je
mimoidoče opozarjala, da
ne vidimo, smo se skupaj s
skupino osmih tečajnikov
odpravili na pohod po Ce-
lju.
Temna pot ...
Pot, na katero nas je pova-
bila skupina tečajnikov, ki se
pod vodstvom Staneta Flor-
jančiča, tif lopedagoga ter uči-
telja orientacije in mobilno-
sti slepih in slabovidnih, uči-
jo orientacije zunaj in v pro-
storu, nas je od sedeža Zveze
slepih in slabovidnih Celje na
Krekovem trgu vodila do celj-
skega Narodnega doma.
Ko hitim proti prostorom
zveze, me je strah. Kam naj
dam svoja očala, če bom
imela prevezo čez oči, se
sprašujem. Kako bom šla po
ulici? Kaj, če mimo pripe-
lje kakšen nepazljiv moto-
rist ali kolesar in me povo-
zi? Kaj, če padem? Veliko
vprašanj je kmalu razreše-
nih, saj me skupina tečaj-
nikov, skupaj s Stanetom,
že čaka. Podamo si roke in
ne izgubljamo časa. »Ne skr-
bite,« me pomiri Stane, še
preden začnemo. »Ostali so
že vešči hoje z belo palico
in lahko gredo sami. Vas
bom jaz vodil ...«
Jasno, člani skupine so se
srečali že nekajkrat in z be-
lo palico znajo ravnati veli-
ko bolje kot jaz, ki držim
tanko, kovinsko stvar v ro-
kah prvič. »Kako naj jo pri-
mem, kaj, če se zlomi?« se
sprašujem, medtem ko mi
Stane, kot bi bral moje mi-
sli, pokaže, kako naj palico
Z belo palico in črno prevezo čez oči smo se podali skozi mesto ob pomoči Staneta Florjančlča.
držim. »Desno roko imejte
tik ob telesu, giblje se samo
dlan. Palica mora biti dovolj
dolga, saj morate z njo do-
seči tla,« je nazoren. Ko mi
pokaže osnove držanja pa-
lice, je izogibanja konec.
Predam mu očala in si čez
oči nataknem prevezo. Pot
se začne.
Kakšne barve
je tema?
»Tap, tap,« odzvanja ko-
nica palice vsakokrat, ko se
z njo dotaknem tal. Ob vsa-
kem koraku, ki ga naredim,
se tal dotika izmenično - le-
vo in desno od telesa. Po-
dobni zvoki za mano mi po-
vedo, da sva s Stanetom pr-
va, ostali hodijo za nama.
Pa vendar je, kmalu ugoto-
vim, to le ugibanje - prav
lahko bi hodili tudi pred na-
ma ali ob naju - moja ušesa
niso dovolj natančna, da bi
mi z zaznavanjem zvokov
lahko nadomestila oči. »Sle-
pim in slabovidnim so os-
tala čutila v veliko oporo,«
začne razlagati Stane, pa na-
ju takoj nato prekine po-
vsem drugačen zvok.
»Bum,« slišim palico in v
strahu, da bom ob oviri pad-
la, se ustavim. »Pred vami
je nepravilno parkirano ko-
lo. Kar brez strahu ...« raz-
loži Stane in svetuje, naj
grem s palico okoli kolesa.
Tako začutim, kako velika
je ovira pred menoj in ka-
ko jo lahko obidem.
Kmalu palica trči ob ne-
kaj tršega. »Sklonite se in
skušajte ugotoviti, kaj je.«
Šele ko porinem roko v kup
mehke zemlje, vem. Korito
za rože. »Prav korita za ro-
že predstavljajo za slepe eno
največjih ovir na ulicah, saj
gre za oviro, ki je ponavadi
postavljena kar na sredi spre-
hajalne poti in je ne moreš
predvideti. Ogromno slepih.
še posebej pozimi, ko drsi,
ali takrat, ko se jim zelo mu-
di in hodijo hitro, zleti čez
korito za rože.« Ali ob tem
prihaja do kakšnih nesreč?
Večinoma niso huje poško-
dovani, vendar je nevarno.
In seveda ne najbolj prijet-
no ...
»Prijateljicecf
slepih
Stane je pozitivno prese-
nečen, ko med tlakovci na
Prešernovi ulici opazi ozek
kanal, ki je speljan čez ce-
lotno mesto jedro. »Kar sto-
pite noter in držite se tega
kanala,« reče, in mi mu sle-
dimo. »Če je pred vami tak-
šen kanal in če to veste, po-
tem lahko varno pridete do
svojega cilja ...«
Moja hoja je z vsakim ko-
rakom bolj gotova, tudi os-
tali čuti se ostrijo. Po vo-
nju vem, kdaj gremo mimo
trgovine s čevlji, da smo v
bližini prodajalne kruha.
»Kaj, če bi želela vstopiti v
natančno določeno trgovi-
no z blagom?« vprašam Sta-
neta. »Če ne bi vonjali, vam
ne bi preostalo drugega, kot
da vprašate koga od mimoi-
dočih ... Bela palica je lah-
ko pri tem v veliko pomoč,
saj se skorajda ne zgodi, da
bi slepega, ki prosi za po-
moč, ljudje zavrnili ...«
Ko pridemo do konca uli-
ce, se kanal konča in potreb-
no je iti na pločnik. Prva
stvar, v katero bi se lahko
zaletela, pa se ne, ker jo pra-
vočasno otipam, je drevo,
druga ulična svetilka. Še ne-
kaj korakov in palica spet
oddaja drugačen, bolj od-
meven zvok. »Slišite?« vpra-
ša Stane. »Ta zvok opozar-
ja, da je v bližini stena.« Ja-
sno, se spomnim, hodimo
ob cerkvi... Zvok se sliši vsi
do sodišča, kjer se zaletiij
v nepričakovano oviro, |^
se je palica ni dotaknila. \
zadnjem trenutku se uja
mem in ostanem na noga(
- sicer bi pristala v tesnen
objemu s košem za smeti
»Takšnih, nerodno postav
Ijenih smetnjakov je p(
pločnikih v naših mestih ce
kup in predstavljajo ent
največjih ovir za slepe. 1|
namreč mogoče predvide
ti, kje stoji,« pravi Stane jj
doda, da odnos slepih dc
kant najbolje ponazarja ša
la otrok, ki so jih poime
novali »prijateljice slepih«
Koliko slepih otrok se je ži
spotaknilo ob katero od svo
jih plastičnih »prijateljic«
že dolgo nihče ne šteje ...j
Predsodki
Slednjič vendarle dospe
mo do stavbe Narodnega dQ
ma. Podobno kot smo prii
li, se obrnemo in se poča^
vrnemo do Krekovega trgž
Vsak od nas je zelo ponosd
nase, ker je zmogel napor«
pot ...
Sledi kosilo v bližnji n
stavraciji; pot do tja je pri
ložnost za pogovor s tečajm
ki. Zgodbe, ki jih pripove
dujejo, so tragične, ampal
nihče od njih ne objokuje s^d
je usode. I
Boštjan se uči, kako d
mostojno priti z vlakom o|
Radeč do Celja, ker bi ri
treniral namizni tenis za s!^
pe. Cirila, nekoč šivilja, m
lepela zaradi stranskih učiii
kov zdravil za kri, si ne ud
več na avtobus, odkar je ne
koč voznika v Vojniku vpr?
šala, ali bo avtobus ustavi
na Frankolovem, pa ji je odj
vrnil, naj pogleda na tablo
Barbara, ki so ji zdravniM
odkrili glavkom in poveda
li, da ji ne morejo več p(
magati. »Na tečaj sem prii
la, ker je lepo spoznavati n(
ve ljudi in ker se je dobr
naučiti česa novega ...«
Tako oni kot ostali teČa
niki so polni energije, opt
mizma in pripravljenosti, (J
se soočijo z ovirami, ki ji
je izguba vida večinoma ni
pričakovano postavila pre
njih ...
Konec kosila je čas, da s
poslovim od ljudi, s kater
mi sem preživela nepozat
no popoldne in se, prvič r(
snično zavedajoč se darili
ki mi ga je poklonilo življi
nje, odpravim v povsem dn
gačen svet. Svet, ki ga zapui
čam, je podoben, pa vend'
v marsičem tudi drugačen o
sveta, ki ga poznamo tisti,'
vidimo.
Pogosto je to, kar člove
nosi v sebi, vredno veliko v<
kot njegove slike - pa naj §
za tiste, ki jih lahko vidi
svetu zunaj sebe ali za oH
ki si jih v lastni glavi ustv^
ja sam ...
ALMA M. SEDLA!
Foto: GREGOR KATI^
St. 43 - 23. oktober 2003
ŠPORT
21
Celje Pivovarna Laško -
Hedbergslids 29:22 (16:9)
CELJE - Dvorana Golovec, 1500 gledalcev. Sodnika: Gilles
prd in Olivier Buy (oba Francija).
CPL: Peric (17), Lorger (1), Rezar; Stopar, Rutenka 9,
jiugrinec 4, Oštir 3, Mikanovič, Bilbija, Bajram, Kozlina
5 Milosavljevič 2, Natek 1, Kokšarov 5.
REDBERCSLIDS: Galia (18), Bolin; Hallbert 7, Fran-
^esjo, Mattas, Lundstrom 1, Franzen 1, Jernemyr 1, Pet-
[frsson, Erntsson 5, Henriksson 2, Lindahl 2, Wislander 3,
:ron.
Sedemmetrovke: CPL 1-3, Redbergslids 4-6.
Izključitve: CPL 10 min, Redbergslids 6.
Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:1, 7:3, 9:7, 13:8, 13:9,
6:9; 16:10, 18:10, 18:12, 21:17, 23:17, 23:20, 26:20, 26:21,
9:21, 29:22.
Tudi v napadu se je odlično znašel Marko Oštir.
Pdlična partija Požunu za
60. rojstni dan
'adel švedski prvak - Simultanka Rutenke, vzlet Kozline - Tudi Magnus Wislander ni bil dovolj za dostojen obisk -
Gorenje in Žalec v Makedonijo
Kko Kozlina še pred nekaj leti ni vedel, kdo je Magnus VVislander, zato ga
je hladnokrvno »luknjal« v neposrednih dvobojih.
^^ga od Rutenkinih prodorov je grobo zaustavil VVislander. Zvezda v
\    zatonu se je opravičila mladi zvezdici, ki čedalje bolj sveti.
Dobre pol ure pred obra-
čunom s švedskim prvakom
je bila dvorana domala praz-
na, do tekme pa se je v njej
znašlo okoli 1500 zvestih gle-
dalcev. Nekaj v celjskem
klubu jih je bilo celo besnih
zaradi sramotnega obiska
tekme lige prvakov. Res je,
da je klub znižal proračun,
pomladil moštvo, vendar
ekipa še zdaleč ni slaba. Prav
nasprotno! Kar je tudi do-
kazala na parketu. Morda
bo prav na pol prazna hala
v soboto odslej največji mo-
tiv za Požunove varovance.
Vzroke slabše prodaje vstop-
nic je težavno navesti.
Morebiti so ljubitelji roko-
meta zamerili »prodajo« Ale-
ša Pajoviča oziroma odslo-
vitev Luke Žvižeja, dveh Ce-
ljanov. Vendar, oba sta silno
želela zdoma.
Spoštovanje
Ustrezen odnos do tekme
z Redbergslidsom je bil od-
ločilnega pomena. Švedski
mladinci so postali svetovni
prvaki, v Goeteborg se je vr-
nil »največji vseh časov« Mag-
nus Wislander, v klubu je os-
talo nekaj izkušenih igralcev,
ki skupaj tvorijo odlično moš-
tvo, spomladi dovolj močno
za finale pokala pokalnih zma-
govalcev. A tradicija se je na-
daljevala. Pravzaprav so celj-
ski pivovarji odlično formo
nakazali že na tekmi s Pre-
ventom, ko so odigrali naj-
boljši (1.) polčas v sezoni. V
2. krogu lige prvakov pa so
dosežek še stopnjevali. Prvi
del so dobili s kar sedmimi
goli prednosti. Do odmora so
bili v ospredju trije. Za Ser-
geja Rutenko in Miladina
Kozlino je bila švedska
obramba 6-0 smešna zadeva.
S hitrim odrivom sta venomer
prehitela gostujoči blok in
zlahka polnila mrežo sicer od-
ličnega Martina Galie. Če je
obramba skočila na njiju, je
uporabne žoge dobil Marko
Oštir. Izkoristil je vse tri stre-
le, priigral še sedemmetrov-
ko. Triu je potrebno kot vse-
lej pridružiti še Dejana Peri-
ca, ki je do odmora zaustavil
10 strelov, od tega dva s sed-
mih metrov.
V 3. minuti nadaljevanja je
Edvard Kokšarov (njegov met
5-7) priigral najvišje vodstvo,
18:10. RIK ni imel česa več iz-
gubiti, trener Johan Eklund
je premešal že vse možne po-
stavitve, nato pa v ospredje po-
stavil Gustava Hallberta, ki
je počival, ko so bili Švedi v
obrambi. Gostje so še bolj hi-
teli, Kokšarov je zapravil se-
demmetrovko, razigrala sta se
predvsem omenjeni Hallbert
in vratar Galia. Prednost do-
mačih se je stopila na +3, saj
je »mrknil« tudi Rutenka - za-
pravil je svojih zadnjih sedem
strelov. Deset minut pred kon-
cem je bilo 23:20. Levičarji
Milosavljevič, Vugrinec in Na-
tek so nato s tremi uspešno za-
ključenimi akcijami razvese-
lili že prestrašena srca in od-
pravili dvome o zmagovalcu.
Prepričljiva predstava je kra-
sen obet za nadaljevanje sezo-
ne, ko se bodo pridružili mla-
di Brumen, Gorenšek in Štruc.
Miro Požun je na pravi poti,
to je jasno! Danes je dopolnil
60 let. Vse najboljše...
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
REKLI SO
Miro Požun: »V prvem polčasu so bili fantje fantastič-
ni, tako v obrambi kot tudi v napadu. Že tedaj so se poja-
vile naše težave »z zrakom«, kajti Švedi so po prejetem
golu bliskovito izvedli podajo s centra in nas prisilili k
hitremu vračanju ter nas s tem utrujali. Prav zaradi tega
nam je v drugem polčasu zbranost popustila, poznala se
je odsotnost klasičnega dirigenta in nastopile so težave.
Ko smo imeli le še štiri zadetke naskoka, pa se nam je
nasmehnila tudi sreča. Z nekaj zadetki smo odločili zma-
govalca, na krilih naše goreče želje in bodrenja tistih pra-
vih navijačev, ki so tudi tokrat bili v dvorani.«
Slavko Ivezič: »Fantje so bili zelo motivirani. Prikaza-
li so izvrstno igro in dokazali, da so dobro pripravljeni.
Če bodo osvojili vse točke v dvorani Golovec, se lahko
nadejamo poleg drugega tudi prvemu mestu. S takšno
igro lahko pogumno potujemo v Flensburg.«
Dejan Peric: »Vse smo dali od sebe, saj nam ta zmaga
ogromno pomeni. Čestitam soigralcem, pa tudi občins-
tvu, ki je dihalo z nami skozi celo tekmo.«
Marko Oštir: »Pokazali smo, kakšna srca imamo. Zato
smo zasluženo zmagali.«
Žikica Milosavljevič: »Za končnih sedem golov razli-
ke smo se morali primerno potruditi. Za nami sta dva
težka tedna, polna tekem in treningov. Naša bojevitost je
bila na najvišji ravni. Čestital bi navijačem. Najbolj so
nam stali ob strani takrat, ko smo to najbolj potrebova-
li.«
Miladin Kozlina: »Tempo je bil zelo hiter, vendar smo
bili dovolj zbrani, da smo prikazali odlično predstavo.«
Sergej Rutenka: »Nasproti je stal kvaliteten nasprot-
nik, ki pa smo ga s pravo mero srčnosti zasluženo ugnali.
Zelo sem vesel!«
Priložnost tudi za mlajše
Velenjski rokometaši so se v Nazarjah na povratni tekmi 2. kroga pokala pokalnih zma-
govalcev veselili zmage, saj so z 32:26 premagali belgijsko ekipo Initia Hasselt. Belgijci so
bili enakovredni Gorenju le v uvodnih minutah, nato pa so pobudo prevzeli varovanci
trenerja Ivana Vajdla. Že po prvem polčasu je bilo jasno, kdo bo zmagovalec, saj je bila
razlika že 8 zadetkov. V nadaljevanju je Vajdl na igrišče poslal mlajše igralce, razlika pa je
še naprej naraščala. Kmalu se je razigral tudi gostujoči igralec Smeyers, ki je dosegel pet
zadetkov zapored. Razlika je 10 minut pred koncem znašala le še 4 zadetke, vendar so se po
minuti odmora domači spet zbrali in uspešno pripeljali srečanje do konca. V 3. krogu bo
njihov tekmec makedonski Pelister iz Bitole.
Žalčanke uspešne na »izletutf
Na povratni tekmi 2. kroga pokala EHF so bile žalske rokometašice spet prepričljive.
Ciprsko ekipo Kefalovrysos so visoko ugnale s 40:17, v skupnem seštevku pa kar z 92:30.
Srečanje na Cipru je bil zgolj izlet, ki je klub stal veliko denarja. Varovanke Igorja Razgor-
ja so več kot pol srečanja odigrale v drugi postavi, saj so na gostovanje prišle s kar 39
zadetki prednosti. Najuspešnejša je bila Lidija Kranjc, ki je dosegla 7 golov. Naslednje
tekmice Žalčank bodo Makedonke, prva tekma pa v Skopju.
JS
Št. 43 - 23. oktober 2003
22
ŠPORT
Laščani tile
pod vriiom
V torek Zadar v Treh lilijah - 77 osebnih napak v Šentjurju
Tudi minuli košarkarski
konec tedna je bil še kako za-
nimiv za ljubitelje košarke s
širšega celjskega področja.
Tri zmage in dva poraza,
to je bilanca petih ekip, ki
igrajo v dveh najvišjih moš-
kih ligah.
Podcenjevanje
bi se iaiiico
maščevalo
Laščani nadaljujejo s seri-
jo zmag, ki so jih pripeljale
tik pod vrh prvenstvene raz-
predelnice, na delitev druge-
ga mesta. Tokrat je v dvorani
Tri lilije padla tretja pivovar-
ska ekipa Goodyear lige, Ba-
njalučka pivara, a precej tež-
je, kot so to pričakovali tako
igralci kot gledalci v Laškem.
Kljub opozorilom s strani tre-
nerja Aleša Pipana odnos do
nasprotnika ni bil takšen, kot
bi moral biti. Predvsem ni bilo
prave zavzetosti, očitno pa je
bila globoko v podzavesti
igralcev shranjena tudi dolof
čena mera podcenjevanja. Ta-
ko so se Laščani rešili šele ob
samem izteku tekme, kar je
športno priznal tudi njihov tre-
ner, ko je Saša Dončič »ka-
petansko« zadel oba prosta me-
ta, za pomembno zmago, za
veselje celotne uprave podjetja
Pivovarna Laško in na žalost
vodstva prav tako celotne upra-
ve podjetja Banjalučka piva-
ra. V soboto čaka Laščane pot
v Zagreb, k istoimenskemu
tekmecu. Ob pravilnem pri-
stopu in igri, kakršnih so pi-
vovarji sposobni, bi se lahko
»Green bottles« ponovno ve-
selili skupaj s svojimi ljubljen-
ci. V torek pa bo v Laškem
gostoval Zadar.
Kemoplastu
posijalo sonce
Do prve zmage so po treh
zaporednih porazih le prišli
Šentjurčani, saj so v svojem
Hruševcu uspeli premagati
ekipo Elektre iz Šoštanja. V
srečanju, v katerem sta sla-
ba sodnika dosodila kar 77
osebnih napak, je odločala
večja zbranost v zadnjem de-
lu tekme pa tudi večji izbor
igralcev na klopi. Kar devet
igralcev je namreč predčasno
končalo tekmo. V odločilnih
trenutkih je Rado Trifuno-
vič (22 točk) popeljal svojo
ekipo z dobro obrambo in so-
lidnim napadom do še kako
potrebne zmage, ki bo vrni-
la nekaj samozaupanja. Asi-
stiral mu je Seid Hajrič (19),
ki je v ključnih trenutkih za-
del dve trojki. Na drugi stra-
ni se je še enkrat ponovila sla-
bost Elektre v organizaciji
igre, osamljeni Blaž Ručigaj
(25) pa ni zmogel vsega sam.
Rogla je doma razočarala
s slabo igro in visokim pora-
zom proti Zagorju, ki je sla-
vil v vseh treh dosedanjih sre-
čanjih na gostovanjih. Odlo-
čilni sta bili dve seriji Zasav-
cev, ki sta dotolkli nehomo-
geno moštvo Jožeta Hrena,
sredi druge in tretje četrtine.
Manjkala je tista nepopust-
Ijivost Zrečanov, tako značil-
na za njih, zato je ob koncu
sledil tudi visok poraz, za kar
22 točk. Z izjemo Jureta Bro-
liha (19, 61-odstotni met) si
nihče ne zasluži pohvale, na-
pako pa je priznal tudi tre-
ner, ki je pri vodstvu z 10 toč-
kami sredi prvega polčasa
ukazal consko obrambo, po
kateri je sledil prvi, že om^-
Trener kroga: Vojko
Herksel (Hopsi). Igralec
kroga: Samo Finžgar (Hop-
si). Peterka kroga: Finžgar,
Arčan (oba Hopsi), Trifu-
novič, Hajrič (oba Alpos
Kemoplast), Joksimovič
(Pivovarna Laško).
njeni niz gostov. Zanimivo je
tudi, da je to prva zmaga tre-
nerja Zagorja Igorja Pucka
v Zrečah, kajti v minulih šti-
rih letih jih je na klopi Šent-
jurčanov vselej zapuščal ra-
zočaran.
Hopsi zmagali
v Kranju
Presenečenje kroga so pri-
pravili Polzelani z zmago v
Kranju pri Triglavu. Očitno
mlada ekipa Vojka Herksla
lažje igra v gosteh (dve zma-
gi) kot doma (dva poraza) -
psihološki pritisk je prisoten
le pred domačimi gledalci.
Tokrat sta blestela Samo
Finžgar (23, 66%) in Gre-
gor Arčan (19). Ključnega po-
mena je bil tudi skok, v če-
mer so bili Savinjčani bistve-
no boljši od Gorenjcev
(33:25).
V naslednjem krogu odha-
jajo Šentjurčani k Igorju
Pucku, Damjanu Novako-
viču in Bojanu Novaku v
Zagorje, torej k svojim biv-
šim soigralcem, Elektro ča-
ka težka naloga, da prekine
serijo porazov doma s He-
liosom, Hopsi pričakujejo
zadnjeuvrščeni Koper, Rogla
pa odhaja k nevarni Postoj-
ni, ki jo vodi bivši Zrečan,
neuničljivi Veljko Petrano-
vič.
JANEZ TERBOVC
Najboljše na svetu!
Konec s 3x3!
V sanjskem finalu premagale nemški Bamberg - Sprva
razočarala, nato pa navdušila Nada Savič
češko mestece Prerov bo
ostalo v lepem spominu
celjski kegljaški ekipi Mi-
roteksa, ki je na svetovnem
pokalu osvojila prvo mesto
v velikem dvoboju z izvrst-
no, profesionalno nemško
ekipo Victorio iz Bamberga.
Za nemškega prvaka namreč
nastopajo tudi Čehinje in Ro-
munke. Toda močno pomla-
jena celjska ekipa je imela svoj
dan in se ni dala presenetiti.
Kegljala je sanjsko, kajti 3.884
podrtih kegljev je nov svetov-
ni klubski rekord. Komaj 16-
letna Nada Savič pa je s 595
podrtimi keglji dosegla naj-
boljši rezultat v finalu, potem
ko je v predtekmovanju osta-
la pod številko 500.
V finalu je Barbara Fidel
podrla 574 kegljev in z ne-
posredno tekmico igrala v ni-
zih 2:2, Marika Kardinar
582 (4:0), Andreja Razlag
583 (2:2), Nada Savič 595
(2:2), Biserka Petak 570
(2:2) in Brigita Strelec 573
(3:1). Skupni rezultat je bil
8:0 (15:9). V ekipi so bile še
Rada Savič, Mira Grobelnik
in Nina Podlesnik.
Varovanke Lada Gobca so
najbolj trepetale v kvalifika-
Predsednik kluba Roman Gracer je svoje varovanke pričakal s
cvetam.
cijah 12 ekip, ko se je bilo
potrebno uvrstiti med naj-
boljše štiri. Borba je bila ize-
načena in naprej so se uvr-
stile kot tretje, za madžar-
skim Ferencvarosem, ki so
ga nato v polfinalu prema-
gale s 5:3. V kvalifikacijah
in polfinalu sta izvrstno keg-
ljali Barbara Fidel in Biser-
ka Petak. Po štirih letih to-
krat celjska ekipa ni žalost-
no obstala tik pred finalom,
temveč je obračun za najbolj
žlahtno odličje tudi dobila.
Nemke so morale z grenkim
priokusom čestitati odlični
mladi celjski ekipi, ki je na-
stop zaključila z izjemnim
povprečjem 581 kegljev, s 6
mer je ugnala skorajda vsa
moštva. Tudi med njimi je
zmaga šla v Slovenijo, i
Kranj z Iskraemecom. Miro-
teks je osvojil četrto zlato
medaljo na klubskih poka;
lih, ob treh srebrnih in treb
bronastih. Štiri leta je čakal
da prekine 3x3! j
JOŽE KUZJVW
Aleš Pipan
postal selektor
44-letni Celjan Aleš Pipan,
trener košarkarjev Pivovar-
ne Laško, je novi selektor slo-
venske košarkarske repre-
zentance. Nekoč odličen igra-
lec, ki ga je ustavila poškod-
ba kolena (krivec je bil tedaj
vodilni jugoslovanski košar-
kar Dragan Kičanovič), je
svojo trenersko pot začel le-
ta 1992 pri mariborskem Sa-
texu, jo nadaljeval v Laškem,
kjer so se z njegovim priho-
dom pričeli vidnejši dosežki
»pivovarjev«.
Sezono in pol je bil nato tre-
ner Krke in jo popeljal v Evro-
ligo, lani pa je rešil pred izpa-
dom Zagorje. Že pred koncem
prejšnje sezone je bilo jasno,
da se Pipan vrača na klop Laš-
čanov, saj obojestranske sim-
patije niso popustile, čeprav
prvi odhod iz Treh lilij ni bil
Aleš Pipan
nič kaj prijateljski. Pipan je bil
tudi pomočnik selektorjema,
Borisu Zrinskemu in na zad-
njem EP Slobodanu Suboti-
ču. Pred njim je menjava ge-
neracij v reprezentanci, kajti
jedro dosedanje ima očitno tudi
mentaliteto poražencev. To
lahko spremenijo le mlade mo-
či v najboljši selekciji Slove-
nije. Pipanu bo ob strani stal
novi direktor košarkarskih re-
prezentanc Tone Krump, si-
cer Mariborčan, ki dela z mlaj-
šimi selekcijami v Laškem in
je trener B-ligaša Rudarja iz
Trbovelj, kjer je tudi kar ne-
kaj mladih, vzgojenih v Laš-
kem. Pred Pipanom je težav-
na naloga. Dosedanje je uspe-
šno reševal in verjeti je, da mu
bo uspelo nekaj narediti tudi
z našo reprezentanco. Je konč-
no prišel konec razočaranj slo-
venskih košarkarskih navija-
čev, je najpogostejše vpraša-
nje po izboru novega selektor-
ja. Odgovor je pritrdilen, kaj-
ti Pipan ima nekaj, kar je prejš-
njim selektorjem manjkalo.
To bo zagotovo znal izkoristi-
ti, tako kot mu je to uspevalo
tam, kjer je bil dosedaj trener.
______.JANEZ TERBOVC
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, 23. 10.
NOGOMET
Pokal Slovenije, četrtina
finala, druga tekma, Celje:
CMC Publikum - Maribor Pi-
vovarna Laško (20.10)
KOŠARICA
Fiba pokal, 1. krog: Szol-
noki - Merkur.
PETEK, 24. 10.
MALI NOGOMET
1. SL, 5. krog, Ptuj: Vito-
marci - Nazarje.
SOBOTA. 25.10.
NOGOMET
3. SL, 12. krog: Pohorje -
Zreče, Šoštanj - Kozjak,
Šmarje pri Jelšah - Stojnci
(14).
MČL- Celje, 9. krog: Vran-
sko - Tristar, Kovinar - Ljub-
no, Rogaška - Oplotnica,
Šentjur - Mons Claudius, Laš-
ko - Vojnik (15).
MALI NOGOMET
1. SL, 5. krog, Ajdovšči-
na: Kix - Dobovec.
KOŠARKA
Liga Goodyear, 5. krog:
Zagreb - Pivovarna Laško.
1. SL, 5. krog. Šoštanj:
Elektra - Helios (19), Polze-
la: Hopsi - Koper (20), Po-
stojna: Pivka - Rogla, Zagor-
je - Alpos Kemoplast.
ROKOMET
1. SL - moški, 5. krog, No-
vo mesto: Adria Krka - Celje
Pivovarna Laško, Škofja Lo-
ka: Termo - Gorenje.
1. SL - ženske, 8. krog,
Žalec - Kočevje (18).
ODBOJKA
1. SL, 4. krog, Pomurje -
Šoštanj Topolšica.
NEDEUA, 26.10. j
NOGOMET
2. SL, 13. krog, Slovensl
Konjice: Dravinja - Rud
(14).
KOŠARKA
Liga Trocal, 5. krog: In
glav Livno - Merkur.
ROKOMET
1. SL - ženske, 8. krog
Celje: Celeia - Piran (18).
TOREK, 29.10
KOŠARKA
Goodyear liga, 6. krog: ^
vovarna Laško - Zadar (17)
SREDA, 30.10. ^
ROKOMET
1. SL - ženske, 9. kro^'
Škofja Loka: Jelovica -
leia. Škofije: Burja - Žalec
Št. 43 - 23. oktober 2003
ŠPORT
23
Dragan Čadikovski je zasukal celotno obrambo, potem pa f enomenalno zaposlil Korena.
»Morali bi
se stepstilff
istno slovo Publikuma od pokala UEFA - Zmaga pri Gorici pomeni
preobrat? - Drevi lov na 2:0 proti Mariboru
Takšne tekme Celje še ni vide-
i.Publikum je bil celo z eno no-
)v2. krogu pokala evropske no-
imetne zveze. Po porazu v Iz-
irju z 2:1 je doma vodil 2:0. Tu-
ipri 2:1 je bilo v igri še vse, a do
[idaljška vendarle ni prišlo. Ri-
m se je stopnjeval od mirnega
toka, do vrhunske predstave,
laelci so morali pokazati vse,
jr znajo. Na vlažni travi so upri-
irili promocijo pravilnega odda-
Dja in sprejemanja žoge, na me-
nah v polnem teku. Vendar ni-
ibih dominantni.
Maccabi 2:2
Celjski nogometaši so z izjemno
fnostjo nadoknadili pravzaprav vse
»manjkljivosti, ki jih ločijo od Mac-
ibija. Z drsečimi starti so kar šo-
irali goste, katerim hladno vreme
bilo povšeči. Pri 0:0 je moštvo iz
iife zadelo vratnico. Koren pa je
^asistenci Čadikovskega zgrešil vra-
Takrat se je s tribune vsul plaz
'ižgov na račun celjskega moštva,
izor je bil škandalozen! V 41. mi-
lili si Celjani pripravijo izrazito pri-
ižnost (in jo tudi zapravijo) in na-
lesto vzpodbudnega ploskanja do-
i^ijo ponižanje. »Za koga naj igra-
lo? Za publiko? Če pa nam žviž-
je komentiral eden od igral-
•V, ko je vodstvo predlagalo, naj se
utrudijo za gledalce. Žvižgi so se
"20 sekundah slišali, sledil je a-
'^vz objektivnega občinstva in kot
2:0 za PublikumI Streljal je Čadikovski, odbito žogo je v mrežo pospravil Robert Koren
za nagrado le dve minuti kasneje še
prvi gol Roberta Korena. Našel ga
je seveda Mitja Brulc, Korenova
»bomba« pa se je prebila skozi gne-
čo. V 60. minuti je sledil vrhunec.
Koren je vztrajal ob Rossu in mu
naposled odvzel žogo, Čadikovski
pa je neugodno sprožil s 25 metrov.
Vratar Davidovich je žogo odbil, za-
njo je najhitreje skočil Koren in jo z
glavo potisnil v nebranjeno mrežo.
Sanjsko! A nato so Publikumovci
»zaspali«. Zadnje pol ure je bilo v
znamenju zelenih, ki so od šestih
možnosti izkoristili dve in izid ize-
načili. Prave rešitve proti pritisku
Maccabija ni bilo videti, ponudil jo
je domači strateg, a šele na novinar-
ski konferenci, po koncu dramatič-
ne predstave.
»Prepošteni
smo...fc
Marijan Pušnik je na novinarski
konferenci dolgo govoril, a tudi ve-
liko povedal: »Lepo sem jih prosil,
naj naredijo prekršek za rumeni kar-
ton. Ne razumem jih. Imeli smo iz-
jemno priložnost. Vodili smo proti
uglednemu tekmecu, vse je kazalo,
da ga bomo izločili. Jaz bi se stepel
na igrišču. Potrebovali smo šok. Na-
rediti prekršek, koga odnesti z igriš-
ča, prejeti tudi rdeči karton in se bo-
riti z devetimi. Mi pa smo obstali.
Ne razumen tudi dela publike, ki nam
je žvižgal že v 15. minuti. Igramo z
Maccabijem, ki je še v prejšnji sezo-
ni nastopal v ligi prvakov, ne pride-
mo takoj do žoge in nas že dočakajo
žvižgi. Pa nismo igrali s Kungoto!«
Kolega Roni Levy je izrekel nekaj
komplimentov Publikumu, predvsem
pa Pušniku. Levy se je v nekaj dneh
čudežno izvlekel iz nevarnega polo-
žaja: preživel je samomorilski napad
oziroma eksplozijo bombe v resta-
vraciji v Haifi, na Hudinji sta ga k
»živim« vrnila Idan Tal in Giovanni
Rosso. Pušnik je nadaljeval: »Mac-
cabiju seveda čestitam, saj na koncu
koncev zasluženo odhaja v 2. krog.
Smo pač prepošteno, celo naivno
moštvo. Prekrškov skorajda ne de-
lamo. To se nam je seveda maščeva-
lo. Ostali smo pri enem prejetem ru-
menem kartonu. Zaslužili smo si na-
grado za fair-play. Vložek je bil le
prevelik. Odločile so izkušnje, tudi
kvaliteta. Kljub vsemu mojim fan-
tom marsičesa ne smem zameriti.
Zgledno so se borili.« Glede na vide-
no, bi se tudi Izraelci čudili, če bi
vedeli, da Publikum ni podaljšal po-
godbe s Pušnikom.
Gorica 4:1
Pekoče rane bi najbolj zacelila
zmaga z Maccabijem, a tudi uspeh
v Novi Gorici je bil kar pravšnji
obliž. Dragan Čadikovski je spet
»špičil« vragolije, a učinkovite. Robi
Koren se je razletel po celem igriš-
ču v 2. polčasu, Dare Vršič pa je
dosegel dva gola in hladnokrvno iz-
javil: »Končno mi je trener spet dal
priložnost. Izplačalo se mu je.« Pr-
vič je zadel z levim volejem, dru-
gič pa z močnim udarcem z desni-
co. Pobič veliko obeta, Pušnik pa
ga želi najprej stesati.
Novi pivovarski derbi sledi drevi.
Veltins prihaja z generalnim mene-
džerjem nogometnega kluba Schal-
ke 04, Maribor Pivovarna Laško pa z
dvema goloma prednosti s prve tek-
me četrtfinala pokala NZS, ki jih je
dosegel iz enajstmetrovk. Sodil bo
član sodniške organizacije iz MNZ
Maribor Peter Šart, sicer s Prevalj.
Je možno, da bo pokazal na belo točko
v mariborskem kazenskem prosto-
ru? »Zelo težko!«, je izstrelil Pušnik,
ki je komentiral tudi možnost, če Ma-
ribor doseže zadetek. »Vsakemu smo
jih sposobni dati štiri!« In v maribor-
ski obrambi, ki bo seveda strnjena
kot ponavadi, ne bo Stipeta Balaji-
ča, tudi ne Amirja Kariča. Pri Pub-
likumu bosta manjkala Marijan Bu-
dimir in Andrej Kvas. Vsi morajo
odslužiti kazen. Začelo se bo po 20.
uri.
»Dobro so nas
prebunkaliff
v Šmartnem ob Paki so domači v
8Z minuti preko Alena Mujanovi-
ča izenačili in odščipnili Primorju
dve točki, čeprav bi si zaslužili celo
vse tri. Trener Ajdovcev Ivan Mat-
kovič se je pridušal: »Imeli smo smo-
lo glede poškodb. Miloš in Tanjič
sta dobila udarca v gleženj, Krstič
pa v glavo. Tu so nas vsaj dobro pre-
bunkali. Igralo seje pač čvrsto.« Novi
trener Šmarčanov Vojislav Simeu-
novič je ostal na isti frekvenci: »Ni-
smo se le branili. Pokazali smo zo-
be, tako v napadih kot tudi v dvobo-
jih. Pa saj moštvo skorajda nima ru-
menih kartonov. Bili smo boljši, a
smo si točko zagotovili šele v konč-
nici. Če bi povedli v 1. polčasu, bi
bilo vse drugače. Nato je sledila dra-
ma pred golom Primorja.«
NATAŠA MULLER
Foto: GREGOR KATlČ
CMC Pubiiicum - Maccabi
Haifa2:2 (1:0)
Celje - Športni park Celje, 4000 gledalcev. Sodniki: Torres, Castel-
lano in Hernandez (Španija).Strelci: 1:0 Koren (43.), Koren 2:0 (63.),
2:1 Tal (64.), 2:2 Rosso (81.).
_ CMC PUBLIKUM: Šeliga, Križnik (od 89. Helbl), Gobec, Budimir,
Šnofl, Sešlar, Lungu, Maletič, Brulc (od 47. Kvas), Koren, Čadikovski.
MACCABI HAIFA: Davidovitch, Harazi, Benado, Keise, Lopez (od
88. Barda), Tal, Rosso (od 92. Abrahami), Britez, Zano, Zandberg
(od 65. Badeer), Katan.
Rumeni karton: Gobec.
Najboljši igralci 12. kroga: i
10 točk - Dragan Čadikovski,!
5 - Dare Vršič, 3- Robert Koren,|
2 - Simon Sešlar (vsi Publikum),!
1 - Alen Mujanovič (Šmartno), j
»Bog, daj jim moči, da obdržijo 2:0...«
Hud spodrsljaj Rudarja v pokalu
I v 12. krogu 2. SNL je Rudar popravil vtis s sredinega srečanja, ko je
p3 povratni tekmi četrtfinala pokala NZS izgubil z Jesenicami s 3:1 in
[■upadel. Tokrat je Ob jezeru gostil ekipo Brd. Vse gole je za zmago s 3:0
idosegel Ismet Ekmečič. Trener Drago Kostanjšek je poraz proti Jese-
ocenil kot »kiks«, kateremu so veliko pripomogli sodniki: »Raz-
"l^a v kvaliteti med Velenjem in Jesenicami je takšna, da je skoraj
''fokusno to krivdo prenašati na druge. Vsi pogoji na Jesenicah pa
"'kakor ne sodijo v nogomet. Žal mi je, da smo izpadli iz nadaljnjega
'^krnovanja. Po tem porazu je bilo težko dvigniti moralo ekipe, vendar
^■^0 se dogovorili, da je za nas najpomembnejše prvenstvo. V 13. kro-
čaka Velenjčane lokalni derbi v Slovenskih Konjicah pri ekipi Dravi-
T> ki je po porazu s 3:2 v Krškem zdrsnila na 4. mesto. »Domači so
na dolge žoge. To nam ni odgovarjalo, saj so bili višji v skokih. V
'^Ugem polčasu smo jim uspeli bolj parirati, vendar smo nesrečno
Neli gol v 88. minuti. Žal nam ni uspelo iztržiti točke. Zato napove-
dujem zmago proti Rudarju,« je povedal Elmedin Koljič.
JASMINA ŽOHAR
-   Št. 43 - 23. oktober 2003
24
KRONIKA-ŠPORT
Zdravniki so
verjeli govoricam
Priče na sojenju Matjažu Sajovicu so o tem, da naj bi nekdanji direktor celj-
ske bolnišnice Samo Fakin štirim predstojnikom oddelkov grozil s pištolo,
izvedele iz govoric
Na Okrožnem sodišču v
Celju se je v torek nadalje-
vala glavna obravnava v
zvezi z zasebno tožbo, ki jo
je Samo Fakin, nekdanji di-
rektor Splošne bohiišnice Ce-
lje, vložil proti Matjažu Sa-
jovicu zaradi kaznivega de-
janja žaljive obdolžitve. Se-
nat, ki mu predseduje Mil-
ko Škoberne, je v torek za-
slišal tri priče in sicer novi-
narko Večera Gordano Pos-
snig, tedanjega predsednika
regijskega sindikata Fides
Božidarja Krofliča ter Joži-
co Pekarovič, predstojnico
Oddelka za kirurgijo roke in
plastike v celjski bolnišnici.
Possnigova je pojasnila, da
so imeli novinarji v času hu-
dih nesoglasij med zdravni-
ki in direktorjem bolnišnice
vsak svoj vir informacij. Sa-
ma naj bi imela stike s Boži-
darjem Krofličem, ki naj bi
ji po telefonu dejal, da je Fa-
kin štirim predstojnikom
Samo Fakin
pred sejo sveta zavoda gro-
zil s pištolo in da so ga zara-
di teh groženj tudi ovadili na
celjsko okrožno tožilstvo.
Zgodbo o grožnjah z orož-
jem je pred kamero POP TV
potrdil tudi Jože Robida, o
grožnjah pa so še isti dan po-
ročali vsi elektronski, dan ka-
sneje pa tudi vsi tiskani me-
diji.
Matjaž Sajovic
Božidar Kroflič je senatu
pojasnil, da mu je za to, da
naj bi Fakin preko sms spo-
ročil njemu in še trem pred-
stojnikom oddelkov grozil,
povedal Jože Robida, zani-
kal pa je, da bi novinarki ka-
darkoli omenil, da je šlo za
grožnje s pištolo - in pri tr-
ditvi vztrajal tudi v neposred-
nem soočenju s Possnigovo.
Ob tem je dodal, da se na-
tančne vsebine groženj ne spo-
minja več.
Jožica Pekarovič je pove-
dala, da so v bolnišnici lani v
tem času vladale težke razme-
re in da je cela bolnišnica go-
vorila le o tem, da naj bi Sa-
mo Fakin grozil predstojni-
kom z orožjem. Ker naj bi o
tem govorili vsi, ni imela raz-
loga, da govoricam ne bi ver-
jela. Po letu dni se tudi ona
ne spominja več, od koga je o
domnevnih grožnjah izvede-
la najprej - ali iz medijev ali
od kolegov v bolnišnici.
Čeprav je Dejan Gracer,
zagovornik obtoženega Sajo-
vica senatu predlagal, naj
opusti zaslišanje Miodraga
Vlaoviča, Jožeta Robide in
Gorazda Lešničarja, je pred-
sednik senata Milko Škober-
ne v torek vztrajal, da se ome-
njene priče zasliši v nadalje-
vanju sojenja.
AMS
Vlomilci na
kvadrat
Policisti so ovadili enajst
fantov, ki jih sumijo 30
kaznivih dejanj tatvin, ve-
likih tatvin, poškodovanj
tuje stvari in prikrivanj.
Glavni akter naj bi bil mla-
doletnik, ki naj bi s svojo
družbo povzročil za več kot
šest milijonov škode.
Od lanskega septembra do
januarja letos naj bi sedem-
najstletnik trikrat vlomil v tr-
govino na Ljubečni in kar šti-
rikrat v trgovino v Trnovljah.
Odnašal je le cigarete, ki jih
je, ponavadi v isti noči, pro-
dal naprej za četrtino vred-
nosti. V družbi vrstnikov naj
bi v Vojniku vlomil v parki-
ran avtobus, kjer naj bi se za-
bavali, zatem pa po avtobu-
su izpraznil gasilni aparat. Se-
demnajstletnik naj bi decem-
bra lani z leto starejšim ko-
legom pred prodajnim salo-
nom A2S v Celju z BMW-ja
ukradel vsa kolesa. Podob-
ne tatvine naj bi dvojica sto-
rila v Celju in Vojniku še šti-
rikrat do julija letos. Marca
naj bi vlomila v vrtec na Lju-
bečni, ukradla dva gasilna
aparata in ju izpraznila pro-
ti nasproti vozečim avtomo-
bilom med vožnjo po Ljubeč-
ni. Aprila pa naj bi v glino-
kopu na Ljubečni vlomila j
v delovna stroja, se z nji^
vozila in zaletavala v drevi
sa, na koncu pa odtrgala j
maturne plošče in razbila vj
stekla, pravijo na policiji. $
demnajstletnik naj bi imel
kolegi na vesti še trikrati
vlom v bencinski servis v Vj
niku ter vlom v trgovino
Škofji vasi, kjer naj bi si mlai
ci poleg nakradenih cigan
privoščili še večjo količin
alkoholnih pijač in razmeta
prehrambene artikle. Sic(
pa je mladoletnik že stari zn
nec policije, saj so ga septeij
bra že ovadili zaradi več vlj
mov in tatvin ter sostorilstv
pri dvakratnem ropu trgov
ne Vojničanka ter pri ropj
trgovine na Ložnici in trg(
vine Sonček.
PANORAMA
NOGOMET
POKAL SLOVENIJE
Četrtina finala, druga tek-
ma: Jesenice - Rudar 3:1
(3:0); Čamdžič (6), E. Tiganj
(35), Rekič (36); Ekmečič
(54), naprej Jesenice s 4:3.
2. SL
12. krog: Rudar - Brda 3:0
(1:0); Ekmečič (5,75,77); Krš-
ko Posauje - Dravinja 3:2 (2:1);
Hodžar (14, 11-m), Srša (54).
Vrstni red: Rudar 32, Zagor-
je 24, Bela Krajina 23, Dravi-
nja 20, Krško, Livar 17, Tri-
glav 15, Aluminij, Izola 13,
Brda 10, Tabor 8, Svoboda 4.
3. SL - sever
11. krog: Železničar - Zre-
če 0:0, Šmarje pri Jelšah - Po-
horje 2:0, Ormož - Šoštanj 1:2.
Vrstni red: Šmarje 24, Haj-
dina, Šoštanj 23, Bistrica 20,
Malečnik 19, Železničar 17,
Pohorje, Stojnci 16, Paloma
15, Zreče 13, Središče, Pesni-
ca 12, Ormož 11, Radlje 0.
MČL - Celje
8. krog: Tnstar-Laško 8:0,
Vojnik - Šentjur 0:4, Mons
Claudius - Rogaška 2:1, Op-
lotnica - Kovinar 4:2, Ljubno
- Vransko 2:2. Vrstni red:
Mons Claudius 19, Rogaška,
Oplotnica 18, Tristar, Kovinar
11, Vransko 10, Šentjur 9,
Ljubno 6, Vojnik 2, Laško 1.
MALI NOGOMET
1. SL, 4. krog: Nazarje -
Metropol 4:4 (1:0); Korun
(14), Adamič (32),Vreš (37),
Metulj (39). Dobovec - Litija
5:8 (1:0); Kosernik (17, 39),
Vojsk (27, 34), Iskrač (33).
Vrstni red: Litija 12, Nazar-
je 10, Puntar, Beton 9, Me-
tropol 5, Vitomarci 4, Mavi,
Napoli 3, Kix 1, Dobovec 0.
KOŠARKA
LIGA GOODVEAR
4. krog: Pivovarna Laško
- Banjalučka pivara 77:73
(63:48, 42:39, 23:11); Jok-
simovič 17, Dončič 14, Jele-
sijevič 11, Dojčin, Miškovič
9, Brolih, Jokič 6, Miletič 5;
Kojadinovič 15. Vrstni red:
Crvena zvezda 8, Reflex, Pi-
vovarna Laško, Budučnost 7,
Gibona, Zadar, Široki, Union
Olimpija, Split, Lovčen 6, Kr-
ka, Banjalučka pivara, Zagreb
5, Geoplin Slovan 4.
1.SL
4. krog: Alpos Kemoplast
-Elektra95:84 (66:63,49:39,
25:20); Trifunovič 22, Hajri-
č 19, P Maček 17, A. Maček
13, Petrovič 8, Jovanovič 6,
Ribezi, Kočar, Palčnik 5; Ru-
čigaj 25, Nedeljkovič 19, Nu-
hanovič 10, Sagadin 9, Auer,
Sarhatlič 5, Vidovič, Goršek,
Mitrovič 3, Rupreht 2. Rogla
- Zagorje 73:95 (61:72,47:48,
27:20); Brolih 19, Sivka 16,
Zinrajh 13, Grum 10, Živa-
novič 9, Želj 3, Strnad 2, Hoh-
ler 1; Novakovič, Meško 17.
Thglav - Hopsi 86:87 (64:63,
44:43, 19:26); Finžgar 23, Jo-
sipovič, Arčan 17, Debevc 7,
Skok, Steffel, Cizej 6, Gerži-
na 3, Božič 2; Horvat, Lorbek
16. Vrstni red: Zagorje, He-
lios, Pivka 7, Triglav, Hopsi,
Rogla, Kraški zidar 6, Alpos
Kemoplast, Elektra, Koper 5.
Liga Trocal
3. krog: Maribor - Merkur
54:67 (41:54, 23:28, 12: 16);
Jocič 25, Markovič 9, Maksi-
movič, Ramšak 7, Čonkova 6,
Kvas 5, Jereb, Jurše 3, Erkič 2.
4. krog: Merkur - VVe/s
100:49 (76:39, 51:28, 24:10);
Jocič 18, Maksimovič 17, Er-
kič 16, Jereb 12, Čonkova 10,
Ramšak 9, Jurše 4; Hostino-
va 17, Graves 13. Vrstni red:
Šibenik, Gospič 8, Merkur 7,
Croatia 6, Željezničar, Jedins-
tvo 5, Jezica 4, Maribor, VVels,
Troglav Livno 3.
ROKOMET
POKAL POKALNIH
ZMAGOVALCEV
2. krog, druga tekma: Go-
renje - Initia Hasselt 32:26
(17:9); J. Dobelšek 4, L. Do-
belšek, Bedekovič, Oštir,
Sirk, Gajšek, Štefanič, Kovi-
č 3, Halilovič, Tamše, Mla-
kar 2, Sovič 1; Smeijers 6,
Jorn 4.
LIGA SIOL
4. krog: Celje Pivovarna
Laško-Prevent 34:27 (18:13);
Vugrinec, Milosavljevič, Kok-
šarov 7, Rutenka 4, Bilbija,
Natek 3, Kozlina 2, Oštir 1;
Maksič 8, Jovičič 4. Ormož -
Gorenje 24:32 (10:17); Iva-
nuša 6, Bezjak 5; Sirk 7, Be-
dekovič, L. Dobelšek, Mla-
kar 5, Štefanič, Sovič, Tam-
še 3, Kovic 1. Vrstni red: Go-
renje 8, Celje Pivovarna Laš-
ko, Prule 7, Termo 6, Pre-
vent. Rudar, Trimo 4, Krka,
Ormož, Velika Nedelja, Ko-
per 2, Ribnica 0.
POKAL EHF
2. krog, druga tekma: Ke-
falovrysos - Žalec 17:40
(7:21); Kranjc 7, Irman, Ste-
vanovič 6, Randl, Savič 5,
Agafonova, Strmšek 4, Bo-
binac 1; Eakovonu 7.
1. SL - ženske
5. krog: Žalec - Celeia
32:19 (17:5); Savič 7, Strm-
šek 6, Breznik 5, Stevanovič,
Randl 3, Agafonova, Krajnc
2, Čulibrk, Breznik 1; Bilič
6, Kikanovič 4, Nenič 3, Zo-
rič, Čerenjak 2, Sotlar, Mi-
trovič 1.
6. krog: Celeia - Krim
15:38 (7:19); Bilič 6, Zorič
3, Sotler 2, Nenič, Novak,
Čerenjak, Mitrovič 1; Dere-
pasko 9, Oder, Kliukaite 8.
Vrstni red: Krim 12, Žalec,
Piran 8, Jelovica 7, Ptuj,
Olimpija 6, Škofije 5, Kočev-
je 4, Celeia 2, Izola 0.
ODBOJKA
1.DL
3. krog: Šoštanj Topolšica -
Olimpija3:0 (22,21,16). Vrst-
ni red: Kamnik 9, Šoštanj To-
polšica 8, Salonit 7, Krka, Svit
6, Olimpija, Bled 3, Fužinar
2, Pomurje 1, Stavbar 0.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 2. novembra na
drugi del Šentiljske poti. Odhod ob 6. uri z avtobusnega
postajališča ob Glaziji. Prijave do 27. oktobra na tel. 03 545
29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Zabukovica vabi: 25. oktobra na iz-
let od solin med oljkami do Koštabone. Odhod ob 5.10 z
avtobusnega postajališča ob Glaziji in ob 5.30 izpred pisar-
ne društva v Migojnicah. Informacije na tel 041 200 196.
NA KRATKO
Uspešni mladi drsalci
Celje: Domači drsalni klub je pripravil uvodno pregledn
tekmo najboljših slovenskih drsalcev, kjer so uspešno n;
stopili tudi mladi Celjani. V svojih kategorijah so zmagal
Nastja Uspenski, Matic Horvat in David Kranjec. Druga rac
sta so osvojili Daša Grm, Pina Umek in Matic Gabrijel, trel
ja pa je bila Tina Kalšek. Najboljša celjska drsalka Anji
Bratec se tekmovanja ni udeležila, ker je sodelovala na med
narodnem turnirju na Dunaju in tam osvojila 8. mesto. (
Živkova zmagala ob dnevu
OZN I
Slovenj Gradec: Anica Živko je s časom 40,23 zma^
na 10 km dolgi progi Teka miru, ki se ga je udeležilo 50(
tekmovalcev. Odličen rezultat je dosegel tudi Romeo Živ
ko, ki je tekmovanje končal na 4. mestu. (PŠ)
Odprto prvenstvo ju-jitsa
Globoko: 61 tekmovalcev kadetskih kategorij je sodelo
valo na mednarodnem turnirju v ju-jitsu. Sabina Predovni
in Nejc Kos sta dosegla zmagi za Aljesan iz Šempetra. Mitj
Zidar z drugim in David Štravs s tretjim mestom pa sta 5
dodatno prispevala k skupnemu bronu šempetrskega
ba. Za Samuraj je Ilir Sinanin osvojil 2. mesto, tretja pa st
bila Klemen Potočnik in David Stergar, kar je zadostoval
za skupno 5. mesto Gornjegrajčanov.
Vulkanizerji najboljši
Zmagovalci malonogometne lige občine Štore so člail
ekipe Vulkanizacije Mulej: Cepus, Vojsk, Peperko, P. Ga
šek, Hrovatič (stojijo z leve), Pangerl, Jakob, Iskrač, Bog^^
tin (čepijo). Na sliki manjkajo Černosa, S. Gajšek in Koj
nik. Zaključuje se tudi 1. celjska liga. Pelikan pa bo najbtj
izgubil dolgoletni primat.
Št. 43 - 23. oktober 2003
KRONIKA
25
»Nisem icrivlfc
(jregor Britovšek, obtožen goljufije in napeljevanja k umoru 25-letnega Ma-
tjaža Volka iz Velenja: »Hočem, da javnost izve resnico!«
Matjaža Volka so 19. mar-
^ lani našli ustreljenega pri
jramozni jami v Ljubljani.
[)inor so kriminalisti pove-
dali z Gregorjem Britovš-
lioni iz Topolšice, ki naj bi
^'olku za 12 tisoč evrov iz
[jemčije priskrbel dva oseb-
ja avtomobila, vendar od
kupčije ni bilo nič. Britov-
jek trdi, da mu je večino de-
narja vrnil in da ne gre za
jobeno napeljevanje k
iiinoru. Ključnega pomena
^ sodni proces, ki že od
aprila stoji na mrtvi točki,
pa naj bi bila tretja oseba,
[jenad Mirovič. Slednji naj
bi bil domnevni morilec, za
liaterim je razpisana tudi
mednarodna tiralica. Je Mi-
rovič res moril in kaj se je
pravzaprav zgodilo, pa os-
taja zavito v skrivnost.
Sojenje Gregorju Britovš-
1(U se na celjskem okrožnem
sodišču vleče že več kot leto
dni. Za obtoženega se uteg-
ne proces končati z najvišjo,
tridesetletno zaporno kazni-
jo. Vendar pravi, da ga bodo
oprostili. Z Britovškom, ki
so ga 8. oktobra po odločitvi
tejega sodišča v Celju spu-
stili iz pripora, smo se pogo-
varjali v ponedeljek, tri dni
zatem, ko so obravnavo spet
prestavili za nedoločen čas.
»Nikogar nisem napeljeval
k umoru! Želim, da javnost
izve, da nisem kriv. Zato sem
se odločil spregovoriti z va-
mi. Težko je namreč doka-
zati nedolžnost, ko te imajo
ljudje za krivca,« pravi Bri-
tovšek in dodaja, da je
izvenobravnavni senat celj-
skega okrožnega sodišča, ki
je odločal o njegovem
priporu, ravnal nekorektno.
»V priporu sem bil leto dni
in pol. Sodišče pa ni upošte-
valo dejstev, ki so dokazova-
la, da nisem begosumen. Be-
gosumnost so namreč navedli
kot razlog za pripor. Obtož-
nica, ki je bila vložena zo-
per mene, je navaden prosti
spis in konstrukt! Na sodiš-
(^u sem že omenil, da mi je
bdo, da se je zgodila takšna
Iragedija, vendar, če bi imel
slabo vest, potem bi že po za-
slišanju in še preden so mi
odredili pripor, zbežal! Že-
lim, da se postopek spelje do
l^onca korektno, ne pa da so-
dišče išče krivca v meni,45e-
prav je slika o mo]i
nedolžnosti že kristalno či-
sta.«
Vendar ste sami dejali, da
ste Matjaža »naplahtali« z
avtomobili, ki jih sploh ni
bilo. Mislite, da boste spoz-
nani za krivega goljufije?
Tudi če bo v tem primeru
sodba takšna, - upam, da ne
- kazen ne more biti višja, kot
je bil čas, ki sem ga preživel
v priporu! Sicer pa glede na
svoje premoženjsko stanje ne
bi imel od tega nobene kori-
sti, za napeljevanje k umoru
pa nobenega motiva. Resda
sva imela posle, vendar so mu
bili različne vsote denarja
dolžni tudi drugi.
Za koliko denarja je šlo
pri vajinih poslih?
Za 12 tisoč evrov in 140
tisoč tolarjev.
Ste mu vrnili denar, ko se
je razvedelo, da kupčije ne
bo?
Da. Deset tisoč evrov ve-
čer pred tragedijo, 140 tisoč
tolarjev pa je ostalo še nepo-
ravnanih, ker nisva določila
datuma, do kdaj bi mu jih
vrnil. Srečala sva se v loka-
lu, ko me je klicala takratna
prijateljica. Rekel sem ji, da
sem z njim in s kakšnim na-
menom, kar je povedala tu-
di na sodišču. Vem, da je bil
v gostilni tudi velenjski po-
licist. Videl je, da ima Volk v
roki denar, vendar na sodiš-
ču tega ni povedal. Dva tisoč
evrov naj bi mu vrnil z uslu-
go, ker naj bi šel z njim v
Domžale k nekemu znancu
po njegov denar. Ponujal pa
mi je še nek posel z zlatom.
Dejal je, da bi zlato nekje v
Ljubljani naložila v avto in
ga prepeljala štiri kilometre
v Italijo. Nisem želel iti, ker
sem sumil, da gre za nelegal-
no zadevo, sam pa sem pre-
stajal »pogojno«. Tudi dva ti-
soč evrov takrat nisem imel,
lahko pa bi jih dobil čez ne-
kaj dni. Dejal je, da si rok ne
bo mazal z mano, češ da bo-
do denar izterjali drugi.
Ste jih poznali? Izterjeval-
ce?
Seveda jih poznam. In
vem, kaj se dogaja v takih
primerih, vendar jih zaradi
svoje varnosti ne želim ime-
novati. Z Nenadom Mirovi-
čem, ki sem ga spoznal v Ce-
lju, sem se zato dogovoril.
da je moj zaščitnik, v zame-
no pa je zahteval posojilo za
plačilo najemnine. Naročil
sem mu, naj Volku pove, »pa-
zi, kaj boš delal s tistim, ki
si mu obljubljal, da boš po-
šiljal nanj izterjevalce«.
Nikakor pa nisem naročil no-
benega pretepa ali umora!
Toda zakaj potem pišto-
la? Izročili ste jo Miroviču,
preden se je namesto vas od-
pravil z Volkom proti Ljub-
ljani!
Res sem mu jo dal. Toda
pokvarjeno in sploh ni bilo
govora, da ga Mirovič
spremlja na poti. Rad imam
strelno orožje, čeprav se nanj
ne spoznam. Za to pištolo je
najprej spraševal Matjaž, ven-
dar je kasneje ni hotel prev-
zeti. Razstavil sem jo, ob se-
stavljanju pa sta mi ostala še
dva dela, ko sem poskusil stre-
ljati, se ni dalo. Da pištola
ne dela, je potrdila tudi ena
izmed prič na sodišču. Bali-
sti so dejali, da je bilo naj-
verjetneje streljano s crveno
zastavo, a tega ne morejo po-
trditi. Pravijo, da je lahko mo-
rilsko orožje vsako, ki je ta-
kega kalibra. S pištolo, ki
sem mu jo dal jaz, ni mogel
streljati.
Zakaj pištola, če je šlo le
za ustrahovanje?
Če pa ni delovala!,Znebiti
sem se je hotel. Vedel sem, da
z njo ne more streljati, zato
se mu jo pač dal.
Sta se z Mirovičem še
kdaj videla?
Dvakrat. Prvič sva se po-
govarjala, on pa je bil sproš-
čen in nasmejan. Ko sva bila
skupaj, me je klical Matja-
žev kolega in me vprašal, kje
je Matjaž. Zatem sem vpra-
šal Nenada, če je bilo prejšnji
večer vse v redu. Rekel je, da.
Zakaj ga tega niste vpra-
šali že prej, vas ni zanima-
lo, ali mu je rekel kaj v zvezi
z ustrahovanjem?
Ker nisem mislil, da bi ga
moral to vprašati. Z Matja-
žem sem imel namen govo-
riti popoldne tisti dan. Ko pa
so me kasneje zaslišali na po-
liciji, sem Miroviču (takrat
sva se drugič in zadnjič vide-
la) pokazal časopisni članek
o Volku, kjer je pisalo, da je
osumljeni limora Volku dol-
žan denar. Dejal sem mu, če
je imel prste zraven, naj nosi
posledice, jaz pa bom poli-
ciji povedal, vse tako, kot je
bilo naročeno z moje strani.
Kje mislite, da je Mirovič?
Vem, da je bil dva meseca
po dogodku v Sloveniji. Zdaj
ne vem, kje je in ne vem, kaj
je z njim. Vem, da je bil ta-
krat hudo bolan. Imel je na-
mreč rakasto obolenje.
Pravijo, da je Mirovič
ključnega pomena za soje-
nje ...
Če ga bodo našli in zasli-
šali, ga bodo še isti dan spu-
stili! Prepričan sem, da on
tega ni storil, ker ni imel mo-
tiva in da za tem stojijo ose-
be, s katerimi naj bi se Volk
spustil v posel z zlatom! Bi
si uničil življenje za tistih ne-
kaj tolarjev, ki sem mu jih
dal kot posojilo za najemni-
no?! Po mojem mnenju je
zbežal zato, ker je videl, da
so priprli mene brez razlo-
ga. Njegovega zaslišanja in
tistega kar bo povedal, če do
zaslišanja pride, pa se ne bo-
jim, ker imam čisto vest.
V odgovorih nekaterih
prič, ki so pričale vam v prid,
naj bi bilo kar nekaj laži, je
prepričan Matjažev oče ...
Ne ločim med pričami me-
ni v prid in tistimi, ki naj bi
pričale proti meni, ker tega,
kar mi očitajo nisem storil.
Nihče ni izpodbijal mojih iz-
jav, če govorim o pričah, ki
so govorile o primeru. Osta-
le so govorile o načinu mo-
jega življenja. Lagal pa ni nih-
če.
Govori se o mafiji. Da ste
kljub temu, da ste bili do-
bro leto v priporu, finančno
zelo dobro preskrbljeni...
Ljudi zanima, od kod mi
denar? Vedno sem se zna-
šel v življenju in bil v druž-
bi starejših ljudi, se od njih
marsikaj naučil. Delal sem
Gregor Britovšek vztraja pri svojem: »Nisem imel priložnosti, da bi
povedal svoje, ker sem bil v priporu, zato me je javnost obsodila, čeprav
nisem kriv!«
pri očetu in v avtoservisni
delavnici, ukvarjal sem se
s striptizom. Imel sem de-
nar in videz. Smešno je, če
ti nekdo očita, da znaš z de-
narjem.
Ampak obtožnica navaja
še 140 tisoč tolarjev...
Matjaž je vedel, da bom
vrnil denar, zato nisva dolo-
čila datuma, do kdaj moram
to storiti. Že zdavnaj bi jih
vrnil, vendar bom počakal do
konca procesa, zagotavljam
pa, da nikomur ne bom ostal
dolžan.
Ste na prostosti. Boste
prihajali na vse obravna-
ve?
Da! Česa pa naj se bojim?
Nisem kriv in vem, da me ne
bodo obsodili, nato pa bom
izkoristil vsa pravna sredstva,
ki so na voljo, za primerno
odškodnino.
SIMONA ŠOLNIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Sojenje Kameniicovim
ponovno preloženo
Za minuli četrtek razpi-
sana obravnava zoper
Marijo, Kristijana in Ko-
nrada Kamenika ter Saša
Fijavža, ki so obtoženi ne-
dovoljene proizvodnje z
mamili, je bila ponovno
prestavljena, saj je zago-
vornica Rosvita Gabrilo,
ki je nadomeščala zagovor-
nico Kristijana Kamenika
Marjetico Nosan, podala
zahtevo po izločitvi pred-
sednika senata Marka Bri-
šnika.
Še pred začetkom branja
obtožnice - do katerega po
ponovnem začetku procesa
sploh še ni prišlo - so vsi
zagovorniki obdolženih po-
novno podali zahtevo po iz-
ločitvi nekaterih listin in
sodnega spisa. Gre pred-
vsem za listine, ki so pove-
zane s tajnim policijskim
delovanjeq:i v času preisko-
valnega postopka, ter za po-
ročila v zvezi s prisluško-
vanjem telefonskim pogo-
vorom Marije in Kristijana
Kamenika. Po mnenju Fijav-
ževega zagovornika Danie-
la Planinšca so sporne tudi
listine, ki naj bi jih med
prejšnjim sojenjem tedanji
predsednik senata Milko
Škoberne osebno dvignil na
policiji in jih vložil v sodni
spis, saj je bila pot, po ka-
teri so listine prišle v spis,
nezakonita.
Predsednik senata Marko
Brišnik je zahteve po izlo-
čitvi listin zavrnil z obraz-
ložitvijo, da je presojanje
o tem, ali so listine zakoni-
te ali ne, stvar sodnega pro-
cesa in da bodo legitimnost
listin, ki so v sodnem spi-
su, lahko presojali šele med
sojenjem.
In ker je zagovornica Ros-
vita Gabrilo z utemeljitvi-
jo, da ni izdal sklepa o za-
vrnitvi predloga po izloči-
tvi sodnih spisov, znova
zahtevala izločitev predsed-
nika senata Marka Brišnika,
je bila glavna obravnava po-
novno prekinjena in prelo-
žena za nedoločen čas. O
zahtevi po izločitvi predsed-
nika senata iz procesa bo tu-
di tokrat odločalo Višje so-
dišče v Celju.
ALMA M. SEDLAR
Marijo Kamenik so iz celjskih zaporov, kjer je od mar-
ca lani v priporu, včeraj pripeljali v celjsko bolnišnico.
Na oddelku za ginekologijo, kjer naj bi jo zdravili, jo ves
čas varujejo delavci celjskih zaporov. Kot smo neurad-
no izvedeli, naj bi njene zdravstvene težave ne bile pre-
hude, zato jo bo najverjetneje kmalu izpustili iz bolni-
šnice.
Varno v prometu
Velenjski policisti pripravljajo danes pre-
ventivno akcijo Videti in biti viden, s ka-
mero želijo izboljšati prometno varnost peš-
cev in obiskovalce poučiti o pravilni na-
stavitvi svetlobnih teles na vozilih.
Med osmo in dvanajsto uro bodo v de-
lavnicah Poklicne in tehniške strojne šole
zelenje voznikom omogočili brezplačen
pregled delovanja svetlobnih signalov in
'uči, med sedemnajsto in dvajseto uro pa
^odo policisti skupaj z dijaki na terenu s
Pomočjo naprave za nastavitev luči pre-
gledovali luči in poskušali manjše napake
^3koj odpraviti. Policisti bodo v tem času
opozarjali pešce na kršitve cestnopromet-
^ih predpisov. Na območju Postaje mejne
policije Rogaška Slatina pa bo potekala ak-
cija Skupaj za boljšo prometno varnost. V
športni dvorani II. Osnovne šole Rogaška
Slatina bodo med enajsto in osemnajsto
uro predstavili opremo in službe, ki se ta-
ko ali drugače ukvarjajo z varnostjo cest-
nega prometa, od vzgoje in izobraževanja
do služb, ki intervenirajo potem, ko se že
zgodi prometna nesreča. Poleg policistov
bodo sodelovali predstavniki slatinskega
sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu, PGD Steklarne Rogaška Slatina, Cen-
tra za obveščanje in reševanje, reševalne
službe, avto šole, taksi službe, zavaroval-
nice in trgovine, ki prodaja otroške var-
nostne sedeže.
Št. 43 - 23. oktober 2003
26
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Čigava je
Hubadova
ulica?
»Zgodbo«, ki jo je napisal
Oto Lajbaher, objavljena pa je
bila v Novem tedniku pred šti-
rinajstimi dnevi, dopolnjujem
zato, da bodo imeli bralci t3olj-
šo predstavo o tem, čigava je
Hubadova ulica v Celju.
Lastniki zemljišč, kjer je da-
nes Hubadova ulica v Celju, so
bili ob koncu petdesetih let
prejšnjega stoletja z oblastnim
odlokom razlaščeni. V lasti so
smeli obdržati le stavbišča. Z
odvzetimi zemljišči je razpo-
lagala občina in jih je delno raz-
delila »novim lastnikom«. No-
vi lastniki so tudi gospodje Laj-
baher, Živec in Budna.
Kar nekaj truda smo vlo-
žili in precej časa izgubili,
da smo v času njihovega pri-
hoda s pomočjo občine raz-
mere v ulici uredili, sa[ so si
način gradnje predstavljali ze-
lo po svoje.
Občina nam je, razlaščen-
cem, v tistem časudoločila mi-
nimalno odškodnino za nacio-
nalizirana zemljišča, takšno,
ki npr. ni zadoščala niti za ure-
ditev novega cestnega priključ-
ka do ceste. Starega so nam
namreč preprosto zazidali. Le-
ta 1999 je država vrnila v pre-
teklosti razlaščenim oziroma
njihovim dedičem odvzeta
zemljišča. Tudi del Hubado-
ve ulice. Del zemljišča, na ka-
terem leži ulica, je postal zo-
pet naša last, a se zaradi v na-
ravi obstoječe ceste pojavi
problem, ki ga obravnava Za-
kon o cestah, veljaven od leta
1997. Po ureditvi dediščine sem
v letu 1998 Mestni občini Ce-
lje predlagal, da se problem
uredi skladno s citiranim za-
konom, ki je bil tedaj v velja-
vi. Čeprav se postopek vleče
že v neskončnost, pa prometa
v Hubadovi ulici nismo niko-
li ovirali. Želja je bila le ta, da
se uredi posestno stanje, že za-
radi jasnosti pri vzdrževanju
ceste in urejanju prometa.
Zadeva je postala izrazito
problematična takrat, ko smo
ugotovili, da si skuša g. Laj-
baher s pomočjo nekaterih so-
sedov prilastiti (našo) parce-
lo št. 1225/5, ki predstavlja
povezavo s Hubadovo ulico
in je hkrati naše dvorišče. Ta
parcela ni bila nikoli del Hu-
badove ulice. Vso infrastruk-
turo zemljišča smo uredili sa-
mi, zato nikomur ne dovolju-
jemo posegov v ta del zem-
ljišča oziroma naše lastnine,
zlasti ne more biti dileme, kdo
in kdaj bo tu parkiral.
Prometne zagate v Huba-
dovi ulici nastajajo iz drugih
razlogov. Prostora je malo in
že prvotno zgrajene hiše v uli-
ci so bile večje od tistih, ki
so bile predvidene po uredi-
tvenem načrtu. Tudi vsi nak-
nadni gradbeni posegi so hi-
še povečevali v širino in ne v
višino. Takrat predvideno
obračališče na koncu ulice je
danes delno zazidano. V so-
seski so si vsi ograjevali ze-
lenice, tudi s traverzami, če
ni šlo drugače.
V hiši g. Lajbaherja se zad-
nja leta izrazito ukvarjajo s
poslovno dejavnostjo, ki v
ulici povzroča izredno velik
pretok avtomobilov. To ima
za posledico, da je ulica ob-
časno popolnoma blokirana
z vozili, njen severni del pa
je celo neprevozen. Očitno
je, da bi si Lajbaherjevi radi
razširili »svoj« prostor in v
to zajeli tudi uvoz z dvoriš-
čem na zemljišču, ki je v na-
ši lasti. To počno v nesramni
agresivnosti in smo zato zad-
nje čase pogosto tarče žali-
tev, tudi kazenskih ovadb in
celo fizičnim napadov.
Če se Oto Lajbaher že spra-
šuje, čigava je Hubadova uli-
ca, mi v odgovor sporočava,
da zagotovo ne njegova.
Kot zanimivost naj zapi-
šem še to, da državne usta-
nove porabljajo za preverja-
nje smešnih zatrjevanj Laj-
baherja in sosedov veliko
energije in davkoplačeval-
skega denarja in zdi se mi,
da bi ta vrednost lahko že pre-
segla vrednost zemljišča, o
katerem je govora.
DUBRAVKA in DUŠAN
KOŠUTNIK,
Hubadova 5, Celje
Za
skrajševanje
čakalnih
dob
Čakalnih dob za nujne pri-
mere v zdravstvu ni, vendar
tudi čakanje na manj nujne
posege bistveno zmanjšuje
kvaliteto življenja bolnikov.
Povprečna čakalna doba za
srčne operacije je leto in pol,
za ortopedske operacije dve leti
in za operacije sive mrene 14
mesecev. Čakalne dobe na or-
topedske operacije so v celjski
bolnišnici nekoliko daljše, ča-
kalne dobe na operacije sive
mrene pa krajše od povprečja,
vendar za čakajoče paciente še
vedno predolge. Bolnišnica Ce-
lje je bila na lanskoletnih in le-
tošnjih javnih razpisih za skraj-
ševanje čakalnih dob izbrana
za izvedbo dodatnih 93 orto-
pedskih operacij in dodatnih
614 operacij sive mrene. Kljub
temu na ortopedske operacije
v Bolnišnici Celje še vedno ča-
ka 876 pacientov, na operacije
sive mrene pa 820 pacientov
Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije si že vseskozi
prizadeva za skrajševanje ča-
kalnih dob in v ta namen vsak
leto namenja tudi dodatna
sredstva (v preteklih letih bli-
zu 2,8 milijarde tolarjev). Za-
radi omejenih finančnih sred-
stev in vedno večjih potreb za-
varovancev pa v letošnjem le-
tu zavod ne more zagotoviti
dovolj sredstev za bistveno
skrajšanje čakalnih dob, zato
strokovna služba zavoda že od
julija dalje izvaja donatorsko
akcijo, katere namen je zbrati
dodatna sredstva za skrajšanje
čakalnih dob na sprejemljivo
raven. Operacija sive mrene
stane 110.000 tolarjev, opera-
cija kolka povprečno 840.000
tolarjev, operacija srca pa
okrog 2,6 milijona tolarjev.
S prošnjo za sodelovanje
v donatorski akciji se je za-
vod obrnil na uspešna sloven-
ska podjetja, ki so tudi v pre-
teklosti namenjala donator-
ska sredstva za izboljšanje
razmer v zdravstvu, in sicer
predvsem za nakup medicin-
ske opreme.
Donatorska akcija poteka
uspešno, saj je zavodu trenut-
no zagotovilo donatorska
sredstva že preko 140 sloven-
skih podjetij, od tega (samo)
5 celjskih. Slovenska podjet-
ja so skupno prispevala že več
kot 200 milijonov tolarjev za
dodatne operacije srca, sive
mrene in ortopedske opera-
cije, skupaj s sredstvi Zavo-
da pa je za naštete operacije
letos zagotovljenih dodatnih
920 .milijonov tolarjev.
Tako bo z zbranimi sreds-
tvi letos poleg rednega pro-
grama 6.364 operacij sive mre-
ne izvedenih dodatnih 2.822
operacij, dodatnih 205 orto-
pedskih operacij (poleg 2.754
operacij, zagotovljenih z red-
nim programom) in dodatnih
415 operacij in preiskav srca
in ožilja (poleg rednih 5.692).
Kljub temu je zbranih sred-
stev še vedno premalo, saj sa-
mo na operacijo na odprtem
srcu v Kliničnem centru čaka
629 bolnikov, na operacijo si-
ve mrene pa v vsej državi pre-
ko 12.000 bolnikov
Odziv na donatorsko akcijo
želi zavod povečati tudi z ob-
javo oglasa s pozivom »Skraj-
šaj mo vrste!« v nacionalnih
in regionalnih medijih. Vsa
zbrana sredstva se z javnimi
razpisi sproti usmerjajo v iz-
vedbo dodatnih operacij.
Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije
Območna enota Celje
Pobratimstifo
Konec minulega tedna so
v Celje, na povabilo Lions
kluba Celje in Lions kluba Ce-
lje Mozaik, prispeli člani
Lions kluba iz Zadra. Namen
tega srečanja je bilo sodelo-
vanje in povezovanje pri or-
ganizaciji dobrodelnih aktiv-
nosti ter druženje v duhu lio-
nizma in prijateljstva. Sve-
čani akt pobratenja med
omenjenimi klubi je bil v Ro-
banovem kotu v Logarski do-
lini, ki so ga podpisali pred-
sedniki Rado Hrastnik (LC
Celje), Janja Romih (LC Ce-
lje Mozaik) in Vlasta Frani-
čevič (LC Zadar). Srečanja in
pobratenja se je udeležila tudi
guvernerka Distrikta 126 za
Hrvaško Olga Šober. Gostje
iz Zadra so bili nad lepota-
mi Logarske doline in zani-
mivostmi Celja ter gostoljub-
nostjo Celjanov izredno nav-
dušeni.
MA
OBELEŽITEV
DNEVA SPOMINA NA
MRTVE
POČASTITEV SPOMINA ČASTNIH
MEŠČANOV
Mestna občina Celje se vsako leto, pred 1. novembrom - dnevom spomina na
mrtve, poleg spominskih komemoracij, spomni tudi umrlih častnih meščanov.
Ti meščani so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik,
Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen in Franc Kač.
Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC vSREDO, 29. oktobra 2003, ob 12. uri
obiskali vse grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče.
OBELEŽITEV DNEVA MRTVIH NA
GROBIŠČIH IN SPOMINSKIH OBELEŽJIH V
MESTNI OBČINI CELJE
Ob dnevu spomina na mrtve bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence
na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih:
STARI PISKER, četrtek, 30. oktober 2003, ob 11. uri
- polaganje venca s krajšim programom
SPOMENIK VOJNA IN MIR (Gledališki trg), četrtek, 30. oktober 2003, ob 12.
uri
- polaganje venca
TEHARJE, četrtek, 30. oktober 2003, ob 12. uri
- polaganje venca
GROBNICA GOLOVEC, četrtek, 30. oktober 2003, ob 16. uri
- osrednja slovesnost in polaganje venca
KOMEMORACUE, KI JIH PRIREJAJO
KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB CELJE
23. oktobra ob 12. uri na Paškem Kozjaku pri spominskem obeležju ter
24. oktobra ob 12. uri pri spomeniku v Dobrni. Organizator KO ZB Dobrna v
sodelovanju z osnovnimi šolami.
23. oktobra ob 14. uri pri spomeniku Ivana Kovačiča - Efenke pri osnovni šoli
Dečkovo naselje (IV. osnovna šola). Organizator KO ZB Dečkovo naselje.
23. oktobra ob 17. uri pri spominskem obeležju V. prekomorske brigade - organi-
zator MČ S. Šlander in KO ZB S. Šlander.
24. oktobra ob 9. uri pri spomeniku v Novi Cerkvi - organizator KO ZB Nova
Cerkev, v sodelovanju z OŠ.
24. oktobra ob 10. uri na Dobrotinu pri spominski plošči ter ob 11.30 uri pri
spomeniku v Vojniku. Organizator je KO ZB NOB Vojnik v sodelovanju z OŠ Vojnik.
24. oktobra ob 10.45 uri pri osnovni šoli Polule - organizator KO ZB Pod gradom
v sodelovanju z osnovno šolo F. Kranjca na Polulah.
24. oktobra ob 11. uri pri spominskem obeležju v Škofji vasi v sodelovanju z OŠ
Vojnik in ob 17. uri na Ljubečni pri spominskem obeležju padlega partizana Luke
Štekliča, v sodelovanju z OŠ Ljubečna - organizator KO ZB Škofja vas.
24. oktobra ob 11. uri v Šmartnem v R. dolini pri spomeniku padlih borcev ob
kulturnem domu - organizator KO ZB Šmartno v R. dolini v sodelovanju z OŠ.
24. oktobra ob 12. uri na Lipi pred osnovno šolo ob spominskem obeležju v
sodelovanju z osnovno šolo Štore, ter 30. 10. ob 16. uri na Svetini pri spomeniku
padlih aktivistov. Organizator KO ZB Štore.
24. oktobra ob 16. uri pri spominskem obeležju pri gasilskem domu Trnovlje -
organizator KO ZB Trnovlje.
30. oktobra ob 10. uri Stranice ob spomeniku talcev - organizator OZ ZB NOB,
občina Zreče in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev.
KOMEMORACIJA V GRADCU
Kot vsako leto bo tudi 1. novembra letos komemorativna slovesnost na centralnem
pokopališču v Gradcu, kjer je spomenik z imeni 2516 borcev, talcev in internirancev
in žrtev nacizma, med njimi 1213 Slovencev. Udeležili se je bosta delegaciji mestnih
občin Maribdra in Celja.
St. 43 - 23. oktober 2003
INFORMACIJE
27
MODRI TELEFON
Zajtrk z
izpušnimi
plini
Stanovalci ene od celj-
|(ih ulic se zelo bojijo zi-
je, ko bodo morali, kot so
^pisali, spet »požirati«
jm iz izpušnih cevi av-
oinobilov, ki jih lastniki
sako jutro pustijo prižga-
le tudi po deset minut, pre-
len se odpeljejo. Včasih je
adimljena kar cela ulica,
iravijo, zato jih zanima,
li kakšen predpis prepo-
veduje takšno onesnaže-
anje zraka.
Vinko Andoljšek z Od-
jelka za okolje in prostor
er promet pri Mestni obči-
li Celje je povedal, da je v
ibčinskem odloku o ureja-
iju cestnega prometa sicer
iredpisano, da vozilo, ki
toji, ne sme biti v pogonu
llje od treh minut, vendar
aradi kršenja tega predpi-
a doslej niso še nikogar kaz-
lovali. Kršitelje je namreč
elo težko nadzirati. So pa
narsikoga, ki je imel priž-
jan avtomobil več kot tri
ninute, že opozorili, naj vo-
lilo takoj ugasne ali pa se
jdpelje naprej. Sicer pa An-
loljšek še pravi, da je voz-
likov, ki zjutraj grejejo svo-
e avtomobile, vsako leto
nanj, tisti, ki to še vedno
ločnejo, pa po njegovem
lelajo veliko neumnost. Tu-
ji proizvajalci avtomobilov
namreč priporočajo vozni-
kom, naj se po vžigu mo-
torja takoj odpeljejo naprej,
saj bodo na takšen način vo-
zilo hitreje ogreli, kot če ga
pustijo prižganega na me-
stu.
Kdaj spet
čez
svinjski
sejem?
Bralec Vojko iz Celja
sprašuje, zakaj je cestna
povezava čez svinjski se-
jem preko Kočevarjeve do
Popovičeve ulice še vedno
odprta le enosmerno. Tak
režim prometa je Oddelek
za okolje in prostor pri
Mestni občini Celje uvedel
ob začetku del pri obnovi
Mariborske ceste. Medtem
so za osebna vozila ure-
dili obvoz ob gradbišču in
odtlej se je promet čez svinj-
ski sejem tako zmanjšal,
da, po njegovem mnenju,
enosmerni režim ni več po-
treben.
Odgovarja vodja referata
za promet pri Oddelku za
okolje in prostor v MOC, Mi-
ran Gaberšek: »Prometni
režim v Kočevarjevi ulici je
bil spremenjen v mesecu ju-
niju zaradi pričetka gradnje
III. etape Mariborske ceste.
Glavni obvoz poteka po Te-
harski cesti, zato je bil pro-
metni režim spremenjen za-
radi boljše pretočnosti pro-
meta iz smeri sever - jug (v
nasprotni smeri imamo ob-
voz po Vrunčevi ulici) in za-
radi nevarnega vključevanja
vozil iz Kočevarjeve ulice
levo na magistralo. Vemo
namreč, da mora vozilo, ki
se vključuje levo na magi-
stralo prečkati tri vozne pa-
sove, da 90 vključi na svo-
jega, kar predstavlja glede
varnosti in pretočnosti ve-
liko težavo.
Z odprtjem dodatnega ob-
voza ob trasi III. etape Ma-
riborske ceste v mesecu sep-
tembru se je povečala pre-
točnpst v smeri sever - jug,
še vedno pa ostaja konflikt-
na točka pri vključevanju vo-
zil iz Kočevarjeve ulice le-
vo na magistralo. Pristojni
za promet na Mestni obči-
ni Celje, ki ves čas sprem-
ljamo prometne tokove v
Celju, razmišljamo tudi o
ponovnem odprtju Kočevar-
jeve ulice v obe smeri. Ko
bo stanje na terenu pokazalo,
da je Kočevarjevo ulico mož-
no ponovno odpreti v obe
smeri brez prevelikega tve-
ganja varnosti pri vključe-
vanju levo na magistralo, bo-
mo to storili.« (BS)
Otrošici
dodateic
Bralka iz Celja, ki je mati
dveh majhnih otrok, se je
pritožila, da prejema pla-
čilo otroškega dodatka
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom in petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-190.
vsak mesec z dvo- ali trid-
nevno zamudo. V pogovo-
rih z drugimi mamicami je
izvedela, da bi morala pre-
jeti dodatek že 12. v me-
secu, zato želi odgovor, za-
kaj ga ne.
Mojca Koren, vodja eno-
te za starševsko varstvo in
družinske prejemke v Cen-
tru za socialno delo Celje
odgovarja: »Izplačila otroš-
kih dodatkov morajo biti po
zakonu o starševskem vars-
tvu in družinskih prejemkih
opravljena do 15. v mese-
cu za pretekli mesec. Dejan-
ska izplačila pa so vedno
prej in tudi ne vedno na isti
datum. Tako so izplačila ali
12. ali 13. ali 14. dne v me-
secu, skoraj nikoli pa 15..
Mati tako ne more dobivati
otroškega dodatka prepoz-
no ali z zamikom, kot pra-
vi sama. Vsi upravičenci po
vsej Sloveniji prejmejo
otroške dodatke istočasno
oziroma na isti dan, ker se
izplačajo neposredno iz pro-
računa RS. Samo starši, ka-
terim iz naslova otroških do-
datkov poravnavamo plači-
la varstva v vrtcu ali prehra-
ne v šoli, prejmejo otroški
dodatek (razliko) res dan ali
dva kasneje.« (BJ)
V SPOMIN
Vladimir Kocman -
Vlado
Včeraj popoldne smo se
na pokopališču v Šentruper-
tu nad Laškim poslovili od
Vladimirja Kocmana - Vla-
da. Zadnjih dvajset let je
bil gostilničar v znani Koc-
manovi gostilni, ki jo je pred
stotimi leti vodil stari oče
Franc Kocman in jo po tri-
desetih letih podaril Vla-
dovi mami Angelci. Ta je
gostilno uspešno vodila pet-
deset let.
Vlado Kocman je bil do-
besedno zaljubljen v svoj
Šentrupert, svoje Skopice,
kot kraj poznajo domačini
in tisti, ki vanj še vedno radi
zahajajo. Najprej z mamo
Angelco, potem pa sam, je
poskušal v gostilni ohranja-
ti vse tisto, kar je bilo zna-
čilno za ljudi in pokrajino
dolgo vrsto let, proč od mest-
nega vrveža. Prisegal je na
domačnost v okolju, hrani
in pijači ter predvsem v
pristnem odnosu do ljudi,
ki so radi obiskovali gostil-
no Kocman. Vlado je bil mo-
tor hiše, ki je bil v pogonu
skoraj 24 ur na dan, iz le-
ta v leto in to je v njegovem
drobnem telesu tudi puš-
čalo posledice, ki so v ne-
deljo, 19. oktobra, na rojstni
dan njegove vnukinje Ni-
ke, pripeljale do prehitre
smrti. Ko je v zadnjem ob-
dobju ostal skoraj sam za
vsa bremena, se je zlomil.
Vlado Kocman je bil ve-
seljak in rad je imel pred-
vsem glasbene prireditve.
Z neverjetno energijo se je
lotil letošnje izvedbe jubi-
lejnega Vrtiljaka polk in
valčkov Radia Celje zdru-
ženega s 100-letnico gostil-
ne 29. septembra v Šentru-
pertu. Sodeloval je pri mno-
gih jubilejnih radijskih Vr-
tiljakih in pri izletu 100
kmečkih žensk na morje.
Pri njem so prirejali pro-
mocije mnogi znani an-
sambli in vokalne skupi-
ne. Zadnja leta je Kocma-
nova gostilna redno zbira-
lišče pohodnikov in ljubi-
teljev narave in pri njem
je imelo sedež mnogo raz-
vedrilnih društev. Pripra-
vil je imenitne prikaze sta-
rih običajev kožuhanje, tr-
gatev in koline. Letos je bil
soorganizator 18. prikaza
starih ljudskih šeg in de-
lovnih opravil občine Laš-
ko. V njegovi dvorani so go-
stovale dramske skupine,
vsako leto je pripravil za
kraj pomembne prireditve
ob dnevu žena, martino-
vanje in za otroke miklav-
ževanje. Vedno je bil pono-
sen na obisk legendarne-
ga Leona Štuklja, s kate-
rim nista bila samo bežna
znanca. Ob stoletnici go-
stilne je skrbno pripravil
razstavo razvoja gostilne,
kot da bi hotel pred odho-
dom pokazati, kje je bil
zadnjih dvajset let gospo-
dar.
Na travniku za hišo je
poln načrtov posadil še
150 jablan. Te mu bodo
cvetele ob grobu na poko-
pališča na njegovih Sko-
picah.
TONE VRABL
Št. 43 - 23. oktober 2003
28
Po vsem svetu
naenkrat
Revolucionarna Matrica 3-5. novembra povsod po svetu
v sredo, 5. novembra, ob
15. uri bomo deležni najbolj
nujne, najbolj glamurozne,
najbolj prestižne filmske
projekcije vseh časov. Ni-
koli prej se namreč še ni zgo-
dilo in se tudi ni moglo zgo-
diti, da bi katerikoli film
predvajali praktično po
vsem svetu naenkrat. Ma-
trica revolucija bo na spo-
redu istočasno v Los Ange-
lesu, New Yorku, Londonu,
Moskvi, Tokiu in v ustrez-
nih časovnih terminih še v
petdesetih državah sveta.
Ob 15. uri torej Matrica 3
udari na domača platna: v
celjskem in novomeškem
Planetu Tuš pa v ljubljan-
skem Koloseju, v Kopru,
Kranju in Mariboru.
Sočasno s svetovno premie-
ro bo TheMatrix Revolutions:
The IMAX Experience na og-
led tudi v ameriških kinod-
voranah, opremljenih z
lMAX-ovo tehnologijo. Prvič
v zgodovini bo hollywood-
ski igrani akcijski film hkra-
ti predvajan na 35-milimetr-
skem in na revolucionarnem
lMAX-ovem 15/70 formatu.
Warner Bros. Pictures in Vil-
lage Roadshovv Pictures sta
pred tem z lMAX-om sode-
lovala že pri filmu Matrica
Reloaded: The IMAK Expe-
rience, ki so ga na 39 1MAX-
ovih platnih premierno pri-
kazali 6. junija, tri tedne po
premieri v kinodvoranah s
35-milimetrskim formatom,
ki je bila 15. maja. Prikazo-
vanje Matrice Reloaded: The
IMAK Experience se je potem
razširilo na 54 lMAX-ovih pla-
ten v Severni Ameriki in 12
po svetu ter do danes prine-
slo 12,4 milijona dolarjev
blagajniškega izkupička.
V Sloveniji izkupički niso
bili tako bajni, 1MAX gor aH
dol. V Celju je druga Matri-
ca pritegnila okoli 9.000 gle-
dalcev, kar je zelo soliden re-
zultat, ni pa neverjeten. (Za
zelo dober rezultat bi, odkar
imamo multikino, šteli šte-
vilke nad 10.000.) Številke
za vso državo so (procentual-
no gledano) nekaj višje od
teh, toda sorazmerne: Matri-
ca: reloaded je davnlovdala
okoli 70.000 gledalcev Ven-
dar utegne Matrica: revolu-
cija ravno zaradi te najnovej-
še kinoprikazovalsko-distri-
buterske poteze (pa zaradi
efekta radovednosti na račun
velikega finala) poseči med
sveto peterico rekordne gle-
danosti tudi pri nas. Vseka-
kor pa prinaša in nas naredi
za del distribucijskega pod-
viga par excelance.
Joel Silver, producent tri-
logije, o globalnem prikazo-
vanju pravi takole: »Gre za
razburljiv in kompleksen
podvig, ki nadgrajuje vižio-
narstvo bratov Wachowski in
daje rob procesom združe-
vanja v celoto, osnovni tema-
tiki trilogije.« Neo bo sedaj
zares postal One, Edini (in
Prvi), v epskem spopadu med
stroji in ljudmi, ki nas čaka
v tretjem delu filma, pa bo-
do - očitno - nosilno vlogo
prevzeli prav stroji. Oziroma
kinematografska tehnologi-
ja. Seveda ste vabljeni k so-
delovanju: »zlate »karte se bo-
do v predprodaji pojavile en
teden pred projekcijo...
PETER ZUPANC
Kaotična teorija usode
in angelsifo poseganje
13 pogovorov o eni stvari (13 conversations about one
thing, ZDA)
Režija: Jill Sprecher
Vloge: Mathevv McConaughey, John Torturro
Jill Sprecher je svojo kariero je začela leta 1997 z neodvi-
snim Clockivatchers. Tako kot 13 pogovorov o eni stvari ga
je napisala s svojo sestro Karen. Filmska debata o naključ-
jih, ki spreminjajo življenja, vpleta »veliko« igralsko zased-
bo, med drugim Johna »Barton Fink« Torturra.
Vsebina: Mož v zgodnji starosti se odloči, da bo spreme
nil svoje življenje. Načrti mladega odvetnika propadejo kot
hišica iz kart zaradi enega samega, nenadnega dogodka. Mlada
ženska se sooča z moževo nezvestobo. Nezadovoljen po-
slovnež se maščuje nad sodelavcem, ki je vedno nasmejan.
Optimistična mlada čistilka pa čaka na čiukv.. Plima in ose-
ka vsakdanjega newyorškega življenja: kaoiičnost, osam-
ljenost, razpršenost. Kaj je usoda?
Ciklus: BF 03
Odkrivanje nebes (Discovery of heaven. Nizozemska)
Režija: Jeroen Krabbe
Vloge: Stephen Fry, Greg Wise, Flora Montgomery
Bolj ga poznamo kot igralca: Jeroen Krabbe (1944) je
diplomiral v Theatre Academy v Amsterdam. Igral je v Sol-
dier of orange Paula Verhoevena in tudi premnogih inter-
nacionalnih produkcijah: Jumpin Jack Flash, pa celo bon-
diadi The living daylights. Odkrivanje nebes je njegov dru-
gi film (prvi Izgubljena prtljaga je odličen), v katerem od-
kriva merjenje vpliva angelov in božjih posegov v človeštvo
kot čisto manipulacijo. Ljubezen je le še zanimiv način za
vzrejo želenih lastnosti v pasmi...
Vsebina: Bog je končno obupal nad človeštvom in se odločil
prekiniti pogodbo z njim. Sedaj se mora Deset zapovedi vrniti v
nebesa. Mladi angel je izbran za nalogo - ki pa je ne more izvršiti
sam. Izbrati mora prav posebnega človeka, ki ho nalogo sposo-
ben opraviti. Angelovo vmešavanje bo trajalo desetletja...
St. 43 - 23. oktober 2003
Laurel
Canvon
Christian Bale je postal
pravi specialist za igranje
psihično neuravnoteženih
ljudi. V Ameriškem psihu
je bil jupi vseh jupijev,
skrajni poslovnež, povsem
odvisen in obseden od po-
dobe, imagea... dokler ni
temna stran tega kovanca
udarila na piano in zahte-
vala zadovoljitev »videnja
sebe« v vseh vlogah, v vsa-
ki ekstravaganci, v vsaki
krutosti... eh, ja, film je v
primerjavi z romanom pre-
sneto blag, prej še ena pop
žvečilka, naravnana »proti
sistemu«.
Laurel Canyon se gre bolj
blago igro, pa z več »duše«.
Bale je tokrat ojdipovski psi-
holog, tako naphan s psiho-
logizacijami, da v osebnem
življenju sploh ne loči med
drugimi in sabo. Da vse
osebne travme,
kaj travme, tudi
želje in hotenja,
pripisuje drugim.
Stvari sodi le še
po tem, kaj pome-
nijo, nikoli po
tem, kaj so. Med-
tem njegova punca - nika-
kor ne po naključju - dela
disertacijo o spolnem živ-
ljenju vinskih mušic. Ne-
sramneži bi dejali, da dela
disertacijo o spolnem živ-
ljenju svojega fanta. Vsaj en
bobi. Vsaj nekakšna zado-
voljitev. Vsaj nekakšno pre-
kanaliziranje energije.
Piše: PETER ZUPANC
Ko z glavo v glavo trešči^
dva svetova - njun urejen,
črten, lesen, intelektualen..,
v svet njegove mame, roi
producentke - instinktiven,
svet, ležeren, svoboden, de
loven na drug način, nasta
ne znana zgodba o »poti di
sprostitve«. V kateri oba mh
da potrebujeta druge ljudi, d
jima zbudijo nagone, predei
se nazadnje znova »najdi
ta«.
Film - kakor njegovi junalj
- ne gre do kond
(kakšen šok bi še
le bil, če bi Bale
prišel domov ii
svojo punco našd
v postelji s svojo
mamo!); ker j(
posejan s plitke
pop glasbo, navsezadnje iz
pade bolj kratkočasen kot kij
tarzičen. Kratkočasen tudizj
radi grobo nežno učinkovite
Frances McDormand, moš-
kega seks aparata z glasoii
Alessandra Nivole, pa odpi|
rajočega dekliško žensl
cveta, Kate Beckinsale.
PETER ZUPANC
RADIO
29
TEDENSKI SPORED
RADIA CELJE
0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
^na. 5.5(1 foročiki AMZS, 6.00 Poročiki OKC, 6.45 Horoskop,
rflO 2. jiiuanja kronika RaSio, 7.40 No preslišito v Poročilih RC,
J43 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot,
«10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski
prepih, 11.00 l'odoba dneva, 12.00 Novice. 12.15 Odmev, 13.00
joiidaiicno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Do-
yki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00
[ronika, hS.OO Klonirano - serviiano, 18.30 Na kuhik, 19.00 Novi-
jg, p). 10 VVčci ni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Cordano in
polores, 20.00 M.l.C. Club, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs),
|4.00 SNOi' - skupni nočni program lokalnih in re^onalnih radij-
fcj postaj Slovenije
500 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
;0O 2. jutranja kronika RaSlo, Z40 Ne preslišite v Poročilih RC,
:,45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
5.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna,
10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55
zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15
Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče
Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-
šite v Kroniki RC, IZOO Kronika, 1Z45 Jack pot, 18.00 20 vročih,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00
Album tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
'     jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
; ečajnica, S.00 Poročila, 8.45 lack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih.
lO.Oi) Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15
Či?!! Mtmi90tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovi-
daje Oiimev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo
pui iitneva. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 ŠKL, IZOO Kronika, 1Z45
Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
proi^ram, 23.15 i\kh)a Živimo lepo s Sašo Einsidler. 24.00 SNOP-
M nočni [irogiam lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
/.00 2. jutranja kronika RaSlo, Z40 Ne preslišite v Poročilih RC,
8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice,
10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače
4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Too Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, Z40 Ne preslišite v Poročilih RC.
^Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 i'oročilo PU Celje. 8.45 Jack pot,
Bft Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba
IPa. 12.00 Novice, 12,15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00
Regiiske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 P)ogodki in odmevi Ra-
1.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja.
Kronika, 18.00 Radi sle |ih poslušali, 19.00 Novice, 19.10
•en i iii program. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skup-
aj nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
S-OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Pbročilo OKC. 6.45 Horoskop,
7-00 2. jutranja kronika RaSlo, Z40 Ne preslišite v Poročilih RC,
7-45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot,
^•15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00
ilovice, 11.00 Podoba dneva. 12.00 Novice. 13.00 Poudarjeno, 14.00
'Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, IZOO Kronika,
'7.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija. je še znanje (kviz). 19.00
•kovice. 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute
^uriiiadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regional-
radijskih postaj Slovenije
^•OO Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodno-zabavna melodija
'fdna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 i\-)ročilo OKC, 6.45 Horoskop.
^•00 2, jutranja kronika RaSlo, Z40 Ne preslišite v Poročilih RC,
^•45 Tečajnica, 8,00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot.
lO.OO Novice. 11.00 Podoba dneva. 12.00 Novice, 12.15 Čebelica m
^^rna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali O. 14.00 Regijske novice,
'5.00 Spol t tlancs, 15.30 Dogodki inodmevi RaSlo. 16.15 Ne presli-
šite v Kioniki RC, 16.20 Filmsko platno, IZOO Kronika, 17.45 Jack
Pot, i.s.oo l'o|)čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Fiill Cool
Vio Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra
'^dba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
^dijskih postaj Slovenije
Oboževalki Alji sta se Tomi in Jani v studiu Radia Celje podpisala na plakat.
Erekcija s
Siddharto
Tomi in Jani iz skupine
Siddharta sta se pred sobot-
nim koncertom v sredo og-
lasila tudi na Radiu Celje,
predstavila zadnji album
Rh-, odgovarjala na vpra-
šanja poslušalcev in pode-
lila nekaj vstopnic za kon-
cert. Za najbolj izvirno sta
fanta izbrala vprašanje, ali
bi skupina Siddharta dan
preživela na kmetiji. Odgo-
vor je bil seveda pozitiven.
Mnogi o fantih menijo, da
so vzvišeni, nedosegljivi, pol-
ni sebe, iz intervjuja pa se je
dalo razbrati, da so kljub sko-
raj nepojmljivemu uspehu še
vedno na trdnih tleh in po-
polnoma preprosti. Pa če-
prav želi Tomi včasih zaigrati
hudiča.
Na celjskem koncertu so
želeH narediti potres oziro-
ma kraval in to jim je tudi
uspelo. Okrog 5-tisoč glava
množica je pela s skupino,
ki je tudi dokazala, da so neu-
pravičeni očitki, da fantje ne
znajo komunicirati s publi-
ko.V Celju'je dvorana nore-
la z njimi. Morda še najbolj,
ko se jim je na odru pridru-
žil legendarni Vlado Kreslin.
Dvoranski koncerti imajo
svoj čar, saj se fantje zaveda-
jo, da mora šest ljudi na odru
»žgati« do konca. In iz sebe
izliti energijo in nekaj litrov
vode. Fantje so profesional-
ci, ki se zavedajo, da je po-
trebno vso energijo vložiti v
projekt in takšni so tudi nji-
Na koncertu v Celju so oboževalke, pa tudi oboževalci, s Siddharto in
Tomijem doživljali erekcijo, tako kot skupina poje v skladbi Kloner.
hovi koncerti. Na video pro-
jektorjih smo lahko v dvora-
ni spremljali dogajanje na
odru, vsako skladbo posebej
pa so podprli še s posebno
slikovno projekcijo. Za dvo-
ranske koncerte si fantje iz-
berejo oblačila, v katerih se
dobro počutijo. A vse je se-
veda v stilu Rh-. Dodelano,
kot tudi vse ostalo, poveza-
no s Siddharto.
SIMONA BRGLEZ
Foto: ALEKS ŠTERN
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
NEDEUA, 26.
OKTOBRA, OB 10.10:
ZNANCI PRED
MIKROFONOM
BRANE MEZNAR -
V SKRBI ZA
ČLOVEICA
Tokrat smo na klepet po-
vabili primarija mag. Bra-
neta Mežnarja, direktorja
Zdravstvenega doma Celje,
ki velja za enega najbolj us-
pešnih zdravstvenih domov
v Sloveniji. Celjski zdravs-
tveni dom v teh dneh praz-
nuje 75 let uspešnega delo-
vanja in tudi to je bil eden
od razlogov, da smo vedno
prijaznega in na razgovor
pripravljenega direktorja
povabili pred naš mikrofon.
Takšnega ga poznajo tudi
njegovi pacienti. Primarij
mag. Brane Mežnar namreč
kljub mnogim obveznostim,
ki jih ima kot direktor, še
vedno dela tudi v ambulan-
ti za obolenja dihal, ima pa
tudi nekaj zanimivih hobi-
jev. Je tudi velik ljubitelj
kulture, kar se odraža tudi
v likovni urejenosti zdravs-
tvenega doma. S primarijem
mag. Branetom Mežnarjem
se bo pogovarjala Mateja
Podjed.
-   Št 43 - 23. oktober 2003|
30
NASVETI
Kreacija Jane Pirečnik Knapič iz Šoštanja
Obleka Maje Ferme iz Velenja
Urška Ariič iz Šentjurja je zasnovala tole oblačilo.
Drzen Egoist
Utrinki in navdiiii
s Ceijsifega
Na vsakem koraku nas
spremlja jesen. In to tak-
šna, kot se spodobi; z mra-
zom, ki že kar zares zagri-
ze v ušesa, z vonjem vro-
čih pečenih kostanjev, mo-
šta, ki bo kmalu vino po-
stal, padajočih pisano obar-
vanih listov... in kopico
modnih prireditev. Pravza-
prav te dni takšni in dru-
gačni družabni dogodki z
modnimi revijami kar pre-
hitevajo drug drugega.
Brez nagrad,
vendar
opažene!
Prejšnji torek so v ljubljan-
ski dvorani Union izbirali ob-
leko za novo slovensko miss.
Na natečaj, ki ga pripravlja
priloga Ona, se je prijavilo
rekordno število že uveljav-
ljenih in mladih slovenskih
modnih oblikovalcev.
Zmagovalna obleka, ki jo
bo aktualna miss Slovenije
Tina Zaje nosila novembra
na izboru za miss sveta na Ki-
tajskem, je delo Stanke Blat-
nik & Catbriyurja iz Slovenj
Gradca. Gre za snežno belo
večerno toaleto, nadgrajeno
s porcelanastim nakitom, ki
spominja na kitajski porce-
lan.
Med finaUsti so bile tudi
tri obleke oblikovalk s Celj-
skega. Čeprav brez nagrad,
so bile med občinstvom do-
bro sprejete. Nekateri so po
prireditvi celo menili, da bi
lahko bila zmagovalna oble-
ka prav katera izmed teh treh.
Jana Pirečnik Knapič, že
uveljavljena modna obliko-
valka iz Šoštanja, se je pred-
stavila s patchvvork zguban-
ko v valujočih modro-ci-
klamnih odtenkih, ki na
spodnjem delu obleke prei-
dejo v bogato drapirano cvet-
je. Med mladimi oblikoval-
ci sta se na zaključno prire-
ditev prebili Urška Arlič iz
Šentjurja s senzibilno, več-
plastno obleko in Maja Fer-
me iz Velenja z atraktivno,
eksotično poslikano kreaci-
jo.
Navdihi za
razvajanje in
draženje
Celjski Narodni dom je
prejšnji četrtek znova utripal
pod taktirko VS Stylinga, to-,
krat v jesensko-zimskem
modnem duhu. Modni nav-
dihi, presek trenutne mod-
ne ponudbe na Celjskem, so
predstavili klasično, poslov-
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
no zadržano ali ležerno šport-
no žensko, moško in otroš-
ko modo blagovnih znamk
Andraž, Elkroj, Modiana, Pe-
ko, Priora, Tkanina Celje in
Vele Domžale.
Pravo razvajanje za še tako
zahtevne oči so bile avtorske
kolekcije slovesnejših oblačil
z večno aktualno črno barvo
Josephine Collection, drzne
in zlasti pri moškem delu ob-
činstva domišljijo vzbujajo-
če nude-look variacije Egoi-
sta, unikatne mojstrovine Dia-
ne Kotnik Lavtižar, ki je kot
kreatorka lanske zmagovalne
obleke za miss Slovenije bila
letos članica strokovne komi-
sije za izbor naj obleke. Slo-
vesen zaključek z rahlim na-
migom za decembrske slove-
snosti so ustvarile večerne toa-
lete Urške Drofenik. S korze-
ti, dragocenimi vezeninami,
krinolinastimi kroji z zamet-
ki stila Cul de Pariš in tren-
dovsko linijo, ki povzema
charleston vzdušja iz dvajse-
tih let prejšnjega stoletja... Za-
to po reviji ni bilo osamljeno
mnenje gospoda, ki se spoz-
na na te reči in je izjavil: »Vsaj
v petih danes videnih oblekah
bi bila Tina Zaje videti narav-
nost prelepo!«
Foto: STANE JERKO,
GREGOR KATIC
Josephine Collection
Urška Drofenik
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebane
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
Št. 43 - 23. oktober 2003
32
NASVETI
Pilates za dušo in telo
»Po desetih urah se bo-
ste počutili bolje, po dvaj-
setih boste lepši, po tride-
setih pa boste imeli novo te-
lo!« To so besede, s kateri-
mi je Josep Pilates v začet-
ku prejšnjega stoletja opi-
sal svoj program vadbe. Bil
je nemški emigrant, telova-
dec, boksar in plesalec.
Osnoval je okoli 100 vaj,
ki so enostavne in jih lahko
izvajamo vsi, ne glede na spol,
starost in športno predzna-
nje. V tem edinstvenem na-
činu vadbe je povzel elemen-
te joge, tai-chija in baleta. V
prvi fazi (med in po 1. sve-
tovni vojni) je uporabljal ta
način vadbe za rehabilitaci-
jo in treninge baletnikov. Ta-
ko kot je aerobika v osem-
desetih letih prejšnjega sto-
letja pomenila svetovni hit
vadbe in se je naglo širila pre-
ko meja Združenih držav
Amerike po vsem svetu, ta-
ko lahko danes trdimo, da je
Pilates vadbeni hit, ki je že
preplavil ZDA, Kanado, Ve-
liko Britanijo in zdaj osvaja
tudi Evropo. Vendar pa je Pi-
lates povsem nekaj drugega
kot sta to fitnes in aerobika.
Cilj Pilatesa ni povečanje
mišične mase, pač pa obliko-
vanje mišic, pravilna drža te-
lesa in povečanje gibljivosti
sklepov. Vse to dosežemo ta-
ko, da se med vadbo telo po-
polnoma sprosti, da se vade-
či naučijo tehnike pravilnega
dihanja, se osvobodijo stresa
in obvladajo svoje telo. Vaje
se izvajajo celostno, da se va-
deči ne osredotočajo samo na
eno mišico, ki dela, ampak
na položaj in držo telesa. V
vsakodnevnem življenju in pri
različnih športih večje mišične
skupine prevzemajo delo ne-
katerih manjših mišičnih sku-
pin. S Pilatesom aktiviramo
ravno slednje, da akdvno so-
delujejo pri različnih nalogah,
kar vpliva na mišično ravno-
Pilates tudi sredi mesta.
vesje, izboljšanje telesne dr-
že in razvija sposobnost za-
vedanja lastnega telesa. Miši-
ce medeničnega dna, trebu-
šne in hrbtne mišice se okre-
pijo in razvijejo v center mo-
či. Presenetljivo kmalu sami
spoznamo moč, ki izhaja iz
tega centra.
Z redno vadbo se poveča-
jo gibljivost telesa, zdravje
in delovna sposobnost, zavi-
ra se proces staranja, posta-
va je lepše oblikovana, zara-
di pokončne drže in prožnej-
šega koraka pa tudi bolj opaz-
na. Pilates se izvaja v manj-
ših skupinah v prijetnem pro-
storu. Na vadbo prihajate v
dolgih hlačah in majici z dol-
gimi rokavi, obute imate de-
belejše nogavice, kajti šport-
ne copate si sezujete. S se-
boj imate brisači. Večjo po-
grnete preko blazine, manj-
ša pa služi kot podloga za til-
nik ali križ.
NM, foto: TS
POGLEJMO V
PRIHODNOST
ŠIFRA:
»NESREČNA
BABICAff
Opozorila bi vas na to, da
z vašim zdravjem ni vse v re-
du. Pojdite k zdravniku in se
dogovorite za pregled. Mož
bo s svojim načinom življe-
nja nadaljeval tudi v prihod-
nje. Za sedaj se ne bo spre-
menil.
Z nagradnimi igrami le na-
daljujte. Tudi vam se bo v pri-
hodnosti posrečilo. Vendar pa
ne pretiravajte!
Preveč se zapirate vase.
Malo se odprite in storite kaj
zase. Na splošno bo prihod-
nje leto za vas kar uspešno.
Obeta se vam kar nekaj pri-
jetnih presenečenj in doga-
janj. Vendar pa morate tudi
sami dovohti, da jih boste
sploh opazili. Obetajo se tu-
di pozitivne spremembe na
področju financ.
ŠIFRA:
»KALU«
Možnosti, da dobite no-
vo službo na področju, kjer
želite, so. Pogojene bodo
z vašim delovanjem, z va-
šo vztrajnostjo in iskanjem.
Opozorila pa bi, da se lah-
ko zgodi, da ta služba ne
bo izpolnila vaših pričako-
vanj. Zato vam svetujem,
da se ne odločite prehitro
in da si pustite možnost iz-
bire. V vsakem primeru pa
boste v prihodnosti službo
zamenjali. Sprememba je
možna v obdobju do enega
leta.
Stanje na vašem finančnem
področju bo v prihodnje sta-
bilno, vendar pa še vsaj ne-
kaj mesecev ne bo takšno, kot
pričakujete.
Vaše zdravje je za sedaj sta-
bilno, nekih posebnih opo-
zoril ni. Težave, ki se pojav-
ljajo občasno, pa so prehod-
nega značaja.
Za natančnejši odgovor v
zvezi z vašim zakonom ste
napisali premalo podatkov.
Stanje ni ravno idealno, ven-
dar pa tudi ni zelo kritično.
Razmislite o tem, kaj lahko
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
za boljše razumevanje stop
te tudi vi sami.
Študij boste uspešno
ključih. Svetujem pa vam,(jj
s z njim nadaljujete brez
jih premorov in da ne od]j
sate.
ŠIFRA:
»ČEBELICA
66€€
že dalj časa vas tarej
zdravstvene težave na pq
dročju rodil in v prsnem ^
šu. Svetujem vam, da se pos
vetujete s svojim zdravni
kom glede nadaljnjeg
zdravljenja. Nikar ne čakaj
te. Možno je, da boste mo
rali na preiskave in za kraj
ši čas v bolnišnico, venda
pa boste s takim ukrepi
njem pomagali predvsem
bi. I
Možnosti, da v prihodno
sti še koga spoznate, vseka
kor so. Vendar pa morate tu
di kaj storiti za to. Spre
memba na tem področju si
obeta v poletnem času v le
tu 2004. Kot sem že dejala
bo odvisno predvsem od vai
samih. Ne izključujem mož
nosti skupnega življenja!
to osebo. V prihodnjem le
tu se tudi lahko zgodi,
bo možnost za menjavo bS
vališča. Je pa to pogojenoi
nekim dokumentom. Raz
mislite o tem, da ne bostf
česa spregledali. Večja sta
bilnost se obeta tudi na fi
nančnem področju. Otroci
vam bodo stali ob strani. O
vaših snahah ne morem rq
či nič slabega. Res pa je,
včasih enostavno ne najd
te skupnega jezika. Nikakol
pa ne mislijo slabo. Le časj
nimajo vedno.
KAJ BI DANES KUHALI
Muškatni orešek in cvet
Muškatni orešek je trda
peška sadeža zimzelene-
ga drevesa, ki je doma na
Moluških otokih. Zreli sa-
dež se razpre, da izloči se-
me - muškatni orešek - ki
je obdan z oranžno rdečo
čipkasto razčlenjeno lupi-
no - muškatnim cvetom.
Pri kuhi lahko obe začim-
bi dodajamo tako pikant-
nim kot sladkim jedem.
Muškatni orešek ima pe-
koč okus in se prilega pred-
vsem bolj mastnim živilom,
kar ni naključje, saj velja
tudi za sredstvo za spodbu-
janje prebave. V Italiji ga
uporabljajo za začinjanje
polnjenih testenin, bodisi da
prašek primešajo nadevu
bodisi da z njim potresejo
testenine tik pred servira-
njem. Je nujna sestavina be-
šamelne omake in mnogih
začimbnih mešanic. Muš-
katni cvet je po okusu nek-
je med cimetom in poprom
-podoben orešku, le da je
nekoliko milejši, slajši in
bolj prefinjen.
Muškatni orešek v prahu
je naprodaj že pripravljen,
vendar je bolje kupiti oreš-
ke in jih pred uporabo sproti
nastrgati, saj hitro izgubijo
aromo. Muškat, cel in v pra-
hu, hranimo v nepredušnih
kozarcih v temi in na hlad-
nem, prašek iz cveta je traj-
nejši od drugih začimb.
Uporabni deli: muškatni
cvet: cel, prašek; muškatni
orešek: cel, prašek. Zeliš-
ča in začimbe, s katerimi se
najbolje ujema: kardamon,
cimet, klinčki, ingver in po-
per.
Sveže nastrgan orešek do-
dajamo ob koncu kuhanja,
ker vročina uničuje njego-
vo aromo. Kuhani zelenja-
vi kot je zelje, cvetača ali
krompir z maslom, soljo in
poprom primešamo le šče-
pec sveže nastrganega oreš-
ka.
Svedrčki z
gobami in
muškatnim
oreškom
Potrebujemo: 4 žlice ma-
sla, 2 srednje veliki drob-
no sesekljani čebuli, 1 kg
narezanih gob, četrt žlice
muškatnega oreška v pra-
hu, sol, sveže zmlet črni po-
per, 250 ml polnomastne
smetane, 500 g svedrčkov.
sveže nariban parmezan za
potresanje.
V veliki ponvi razpustimo
maslo, dodamo čebulo in
pražimo na zmernem ognju,
dokler se ne zmehča. Do-
damo gobe in mešamo, do-
kler ne izločijo vse svoje te-
kočine . Vmešaino oreškov
prašek in začinimo po oku-
su. Dodamo smetano in ku-
hamo samo tako dolgo, da
se pregreje. Skuhamo sve-
draste testenine po navodi-
lih na ovoju, jih odcedimo
in v večji skledi temeljito
zmešamo z omako. Takoj
postavimo na mizo in po-
strežemo s parmezanom.
Omaka je primerna za vse
vrste testenin.
Torta z
muškatnim
oreškom
Potrebujemo: maslo za
namastitev modela, 250 g
presejane gladke bele mo-
ke, 150 g sladkorja v pra-
hu, 200 g rjavega sladkor-
ja, 250 g masla s sobno tem-
peraturo, žlico sode bikar-
bone, žlico nastrganega
muškatnega oreška, 1 jaj-
ce, 250 ml kisle smetane,
90 g sesekljanih orehov, 150
g medu, sol, eno in pol ko-
ruzne moke, 2 žlici limoni-
nega soka, žlico nastrgane
limonine lupine, 2 žlici
masla, ščepec praška muš-
katnega cveta.
Pečico segrejemo na 180
stopinj. Z maslom namasti-
mo model s premerom 23
cm. V skledi zmešamo mo-
ko in obe vrsti sladkorja, do-
damo maslo in mešamo,
dokler se masa ne začne dro-
biti. Polovico mase stisne-
Piše: MAJDA KLANŠEK
mo v model, drugi polovi-
ci pa dodamo sodo, muškat-
ni orešek, jajce in kislo sme-
tano ter temeljito premeša-
mo. S tem prelijemo gru-
dasto maso v modelu in po-
tresemo z orehi. Damo v pe-
čico in pečemo 30 do 40 mi-
nut, dokler torta ne odsto-
pi od oboda. Počasi ohla-
dimo in vzamemo iz mode-
la. Za preliv zmešamo v ko-
žici med s ščepcem soli;
previdno ogrevamo, dokler
se povsem ne premeša, na-
kar dodamo koruzno moko,
raztopljeno v limoninem
soku, in dolijemo 250 ml
vode. Postopoma zavremo
in ves čas mešamo, dokler
se ne zgosti. Pustimo še mi-
nuto vreti, nato kožico od-
stavimo ter vmešamo limo-
nino lupino, muškatni cvet
in maslo. Torto razrežemo
še vročo, jo razdelimo na
krožnike, prelijemo s pre-
livom in servirpmo.
St. 43 - 23. oktober 2003
ZA AVTOMOBILISTE
33
Po 1. decembru merjenje
prednosti izpušnih plinov
pfvega decembra bo za-
Itudi pri nas veljati pra-
i,ik o vsebnosti izpu-
jli plinov pri vozilih. To
[jieni, da bodo na teh-
nih pregledih merili
,[)nost izpušnih plinov
'^i bodo zahteve precej
Ije, kot so bile sedaj. Kaj
v praksi tudi v resnici
meni?
irav je vedeti, da recimo
bodo merili vsebnosti iz-
jiiih plinov pri motornih
lesih, kolesih z motor-
j, traktorjih in starodob-
jvozilih. Prav tako ne bo-
ipri tehničnem pregledu
jili vsebnosti izpušnih
jiov pri avtomobilih,
jemljenih z dizelskim
itorjem, izdelanim pred
januarjem 1980. Vse ka-
da bo postopek merje-
izpušnih plinov še naj-
|li drugačen pri avtomo-
bilih z dizelskim motorjem,
kjer bodo ugotavljali vseb-
nost oziroma prisotnost trd-
nih delcev. Pred merjenjem
bo moral biti dizelski mo-
tor temeljito ogret. Zakaj?
Ker bodo opravili tri zapo-
redne meritve in vse pri več-
jih oziroma višjih motornih
vrtljajih. Za določitev vred-
nosti bodo upoštevali pov-
prečje, vendar nobena po-
samična meritev ne bo sme-
la preseči mejnih vrednosti.
Po dosedanjih izkušnjah so
imeli v tujini nekaj težav pri
dizelskih motorjih prav za-
radi zahteve, da morajo bi-
ti meritve opravljene pri viš-
jih vrtljajih, kar je povzro-
čilo nekaj poškodb na mo-
torjih. Prav zato bo moral
biti pred pregledom motor
dobro ogret.
Ali bo cena tehničnega
pregleda zaradi te meritve
višja? Za sedaj točna števil-
ka še ni znana, nekaj dražji
vsekakor bo, domnevajo, da
za nekako 20 odstotkov. Pri
avtomobilih, ki so oprem-
ljeni s katalizatorjem in se
bo pokazalo, da ta ne delu-
je dobro, bo potrebno opra-
viti zamenjavo. V tem pri-
meru bo strošek najvišji.
Načeloma katalizatorji zdr-
žijo od 80 do 100 tisoč pre-
voženih kilometrov, nato jih
je treba zamenjati. Cene ka-
talizatorjev so različne, obi-
čajno presegajo 100 tisoč to-
larjev, pri posameznih
(dražjih) vozilih pa bo za-
menjava še toliko dražja. Pri
starejših vozilih, ki še ni-
majo katalizatorja, bo ob ne-
pravih vrednostih treba na-
staviti vplinjač in s tem spre-
meniti mešanico goriva in
zraka, nastavitev pri dizel-
skih motorjih oziroma av-
tih (če je katalizator v re-
du) pa je seveda nekaj bolj
zapletena in tudi dražja. Do-
slej je pravilnik o tehničnih
pregledih določal tri dni za
odpravo morebitne napake,
vse kaže, da bo prišlo do
spremembe, saj nekaterih
popravil ne bo mogoče
opraviti v tako kratkem ča-
su.
Novi šef Bugattija
Ko je Bugatti, ki je v lasti
ikega nemškega koncema
Iksvvagen, na letošnjem
inkfurtskem avtomobil-
em salonu predstavil konč-
iverzijo slovitega bolida ve-
|on, se je začelo govoriti,
so prvemu človeku Karlu
linzu Neumannu šteti dne-
Ta je bil v nekaterih po-
rorih z novinarji dokaj os-
, saj jim je očital, da so
resnične vesti o težavah z
vronom, da kupcev ni do-
li ipd. Sedaj se je zgodilo:
n prvi človek Bugattija je
«al Thomas Bscher. Do
fončne menjave na krmi-
Baj bi prišlo decembra, ko
Milijon evrov bo stal bugatti veyron.
bo Neumann odšel v pokoj,
in sicer po treh desetletjih de-
la pri Volksvvagnu. Bugatti ve-
yron je eden najdražjih, ver-
jetno najdražji avtomobil, saj
bo stal milijon evrov, poga-
njal pa ga bo motor^ s 1001
KM. Zanimivo je, da so pred
časom nekaj najpomembnej-
ših avtomobilskih novinarjev
že povabili na predstavitev
veyrona, potem pa vabilo za-
radi tehničnih težav pri avtu
preklicali...
Št. 43 - 23. oktober 2003
40
RUMENA STRAN
Egoistično in s premalo navdiha
če se bomo ravnali po
Modnih navdihih za le-
tošnjo jesen in zimo, ki
nam jih je v Narodnem
domu tako kot vedno pri-
pravila mestna svetnica
in sveža zaljubljenka Vla-
dimira Skale, potem bo-
mo okoli hodili v dolgo-
časnih, neizvirnih in pre-
živetih oblačilih. Nekaj
takšnega bi lahko rekli
tudi za samo prireditev,
ki je predolgo trajala, da
o manekenkah in mane-
kenih, ki jih je vedno
manj, niti ne začnemo iz-
gubljati besed. Povedano
drugače, Modne navdihe
je tokrat rešil samo egoi-
zem, ki je za sabo hvala
bogu potegnil še Diano in
Urško.
IZTOK GARTNER
Foto: GREGOR KATIC
Roman Repnik, prvi mož reklamiranja naše občine, in Vladimira Skale,
prva dama sprehodov po mestnem parku, sta še vedno zaljubljena do
ušes. Nas čaka poroka? Upamo, saj hočemo ekskluzivne fotografije
prve poročne noči.
Anton Mešič, lastnik trgovin s svojim priimkom, je javnosti predstavil
svoj novi uhan v levem ušesu. Ko bo odpd še kakšno novo trgovino, bo
njegovo žena seveda še bolj vesela.
Klemen Kovačič, za prijatelje Butler, za nekdanjo ljubiteljico
turizma Katarino Kerk pa mucek maček, se je resda ves čas
smukal okoli zakuske, ki pa je bila sila skromna, se pravi daleč
od časov, ko jo je pripravljalo njegovo osebje.
Milan Skok, sicer lastnik novega porscheja, je človek, ki je doslej počel vse
mogoče reči in vodil številna uspešna podjetja. Nič čudnega, da si ga je modna
kreatodta Jolanda Thaler za četrtkov večer rezervirala samo zase.
Frizerka Darja Koc->
mut je poskrbela za j
pričeske nastopa jo-i
čih. Upamo, da je do
svojih strank bolj i
prizanesljiva.    I
Dekle na levi strani meša glave celjskim direktorjem, punca na desni pa sij*
hotela z drznimi fotografijami rešiti staro slavo. Obe sta svetli, postavni in lepi
Obe radi hodita na družabne prireditve. Eni je ime Nataša Krajnc, dmgi pa Hajd'
Korošec. Tako, zdaj veste, o kom je tekla beseda.
Pretirano lepi Sašo Peče je na Modne navdihe prišel na povabilo še vedno kontroverznega Petra Thalerja.
Zanima nas, kaj bi se zgodilo, če ne bi s seboj pripeljal tudi svoje romantične žene. Samske Celjanken
se namreč ves čas vrtele okoli njega, mi pa smo čakali, kdaj bo stopil na oder in se preizkusil še v vi^
manekenka, torej v vlogi, ki jo uspešno opravlja tudi v svoji stranki.
Št. 43 - 23. oktober 2003