OVENSKI
Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32—, polletno din 16"—, četrtletno din 9"—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500"—, >/» strani din 250—, 'lit strani din 125 — Mali oglasi \saka beseda din 1 —
M$ voditelj o notranji in znnanfi politiki
Na nedeljskem shodu JRZ mladine v Celju, o katerem poročamo na drugem mestu, je povedal naš voditelj dr. Anton Korošec tole o notranji in zunanji politiki:
Dr. Korošec o hrvatskem vprašanju
»Našo notranjo politiko izpolnjujeta sedaj dve osebnosti, predsednik vlade gospod Cvetkovič in voditelj Hrvatov gospod dr. Maček.
Razgovarjata se o bodoči ureditvi naše jugoslovanske države. Nikdar ti razgovori niso bih tako resno in pošteno zamišljeni kakor sedaj. Če se tuintam pokažejo tež-koce, nas ne sme čuditi in plašiti, saj se v nekaj dneh ne da rešiti toliko vprašanj, ki jih prej skozi 20 let ni bilo moči rešiti. Spremljajmo te važne dogodke z dobrimi željami in upajmo, da bodo na vse zadnje le ugodno uspeli v korist vse naše države.
Slika zunanje politike
Slika zunanje politike se v naših dneh hitro spreminja. Kar je danes v zunanji politiki dejstvo, je jutri že spremenjeno.
Lahko pa zaznamujemo tudi trajne vrednosti zunanje politike. Mi vsi se veselimo krasnega sprejema, katerega je italijanski narod priredil naši visoki knežji dvojici, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vis. kneginji Olgi. Vsi se veselimo tudi izjav prijateljstva od odločujočih italijanskih političnih faktorjev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina.
Kar pa se tiče splošnega zunanjepolitičnega .položaja v Evropi in v svetu, pa mislimo, da je nevarnost za vojno že minila in prosimo ljudstvo samo, da se ne da vznemirjati in razburjati od ljudi, ki nič ne vedo ali pa mu ne želijo nič dobrega.
Resno svarilo pred komunisti
Posebno jih prosimo, da ne nasedajo komunistom, katerih največja taktika je, da se delajo sedaj spet strašno domoljubne in nacionalne, samo da bi prišli z dobro in pošteno mladino skupaj ter jo zunanjepolitično usmerili na pota, ki naj od vseh strani vodijo do njihovega vzora: do vojne in končno do svetovne revolucije.«
vogeške zveze
O sklepu vojaške zveze med Italijo in Nemčijo smo že poročali. Tozadevna pogodba bo slovesno podpisana v Berlinu dne 27. junija. Ta dan bosta obiskala nemško prestolnico italijanski kralj v spremstvu prestolonaslednika. Raznesla se je že tudi vest, da bo vojaško zvezo med Runom in Berlinom 27. junija sopodpisal za Španijo general Franco.
Pogodba o sklenitvi vojaške zveze med Anglijo in Turčijo je bila prečitana v tur-
Fii&soSini za ohranitev mirn
Zadnjo nedeljo se je zbralo v gornje italijanskem mestu Turinu nad sto tisoč ljudi. Na tem fašističnem zborovanju je imel Mussolini ves svet zanimajoči govor, v katerem se je dotaknil najnovejših vojaških zvez med evropskimi državami in splošne vojne nevarnosti.
Na vprašanje: Mir aH vojna? je dal italijanski ministrski predsednik pomirljiv odgovor, ki se glasi: »Na to vprašanje odgovarjam, da po vseh nepristranskih izkušnjah in po stvarnem po-
"kem parlamentu v Ankari 13. maja, istega dne je bila tudi sporočena angleški poslanski zbornici. Angleška in turška vlada sta se sporazumeli, da bosta med seboj sodelovali in izkazali druga drugi pomoč za primer kakega dejanja, ki bi dovedel do vojne v oblasti Sredozemskega morja. Ta sporazum ni naperjen proti nobeni državi in ima namen zavarovati vzajemno podporo omenjenih dveh držav,
ložaju sodeč, v Evropi trenutno ni vprašanja, ki bi imelo tak obseg ali tako ostrino, da bi zaradi njega morala nastati vojna, ki bi se ne omejila le na Evropo, nego bi po razvoju dogodkov zajela ves svet. So vozli v evropski politiki, toda ni še rečeno, da je treba zgrabiti za meč le zato, da bi jih razvozljali. Kljub temu pa obstoja slej ko prej potreba, da se ti vozli razvozlajo, ker se včasih zgodi, da se trda resničnost vendarle raje postavi pred nemogočo negotovost.«
Mladinski tabor v
od 29. junija do 2. julija 1939
Obvestila in navodila za mariborski mladinski tabor od 29. junija do 2. julija prinašamo v današnji številki na 2. strani.
Prifatelistvo z Itaiifo
Politika držav, ki spadajo po obsegu svojega ozemlja med srednje in male države, je povsem naravno usmerjena v pravcu nevtralnosti (nepristranosti). V primeru, da se velesile porazdelijo na dva ali več nasprotujočih si taborov, se vsaka izmed teh držav trudi, da varno krmar; svoj čoln med toki mednarodne politike, ki bi ga radi potegnili zdaj na desno zdaj na levo. Ni to lahko delo in vešča mora biti roka, ki vodi državno krmilo. Med takšne države, v kojih krogu se nahajajo n. pr. Švica, Nizozemska, Danska, Švedska, Norveška in Belgija, spada tudi Jugoslavija. To politiko narekuje naši državi njen zemljepisni položaj, ki nam daje kot neposredni sosedni državi dve velesili (Nemčijo in Italijo), pa tudi zgodovinske obveznosti do drugih držav brez ozira na to, v katerem taboru se nahajajo. Jugoslavija je močna država, ki lahko brani svojo zemljo in svoje državljane, ki pa more hkratu s svojimi sosedi živeti v dobri, iskreni in prijateljski soseščini. Takšne vezi nas vežejo z Nemčijo, koje vlada je po ustih kanclerja in voditelja Hitlerja izjavila svojo radost nad prisrčno prijateljskimi odnošaji z Jugoslavijo.
Resnično prijateljske vezi vežejo našo državo zlasti z Italijo. Obisk kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Italiji pretekli teden je na manifestanten način izpričal, kakšne simpatije uživa naša država ne samo med vladujočimi krogi, marveč tudi v širokih plasteh italijanskega ljudstva. Ob tej priliki je italijanski tisk izpovedal, da je Jugoslavija važen in nujen činitelj v pogledu miru in sodelovanja v podonavski kotlini in na Balkanu ter da Italija želi, naj bi Jugoslavija bila močna in vztrajna v svojem razvoju ter svobodna pri svojem delovanju. Prisrčne besede prijateljstva so bile izgovorjene tudi od obeh vladarjev. Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel je v svoji zdravici poudaril, da so vezi, ki družijo Jugoslavijo in Italijo, trdne. V srcu italijanskega in jugoslovanskega ljudstva zasidrana težnja po medsebojni slogi je dobila izraz v italijansko - jugoslovanskem sporazumu, sklenjenem v Beogradu, ki ima za osnovo trajni mir in koristno sodelovanje. Obe vladi to sodelovanje izvajata z najsrčnejšimi uspehi ter si z odločnostjo in zaupnostjo prizadevata, da bi v odnošajih med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom razlogi za vzajemnost poštah še pristne j-ši in globlji.
Knez Pavle je v odgovoru na to prijazno napitnico odgovoril z zagotovilom, da so občutki vzajemnih simpatij in spoštovanja najboljše poroštvo za trdnost sporazuma. Obe vladi, ki sodelujeta v popol-
ni harmoniji pri tem koristnem in trajnem delu, sta navdahnjeni z mislijo o redu in stalnosti Pri tem delovanju imata zmerom pred očmi poglobitev dobrih odnoša-jev s sosednimi in prijateljskimi državami, kakor tudi ohranitev miru in reda v Evropi.
Besede, ki jih je spregovoril v Rimu knez-namestnik Pavle kot najvišji zastopnik Jugoslavije, so bile tohnač mišljenja, čustvovanja in razpoloženja vsega ljudstva v Jugoslaviji. Naše ljudstvo, ki je v teku zgodovine večkrat učinkovito dokazalo, da zna braniti svojo zemljo in svoje pravice, je miroljubno ljudstvo. V miru hoče
obdelovati svojo od očetov podedovano zemljo, ki je bila stoletja njegova ter bo stoletja ostala. Isto velja za hrvatsko in srbsko ljudstvo. Tej miroljubni težnji jugoslovanskega ljudstva je prišla naproti Italija, ki izvršuje politiko pomirjenja v Podonavju ter dela politiko miru na Jadranu. Tako se odpira obema državama široko polje tvornega in plodovitega sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, ki bo tudi prineslo, kakor upamo, koristi italijanskim državljanom slovanske narodnosti, ki bodo v svoji zadovoljnosti tvorili močan most prijateljstva med obema državama.
HlaflinsM fabor v Maribora
od 39. junija do 2. julija
.L/etos se bo največja prireditev naše fantovske in dekliške organizacije vršila v Mariboru v dneh od 29. junija do 2. julija.
Prireditev bo strogo obvezna za vse člane fantovskih odsekov mariborske in celjske pod-sveze ter za vse članice Zveze dekliških krožkov v Mariboru, mnogo fantov in deklet pa bo, kakor pričajo prijave, ki jih sprejema pripravljalni odbor, prišlo tudi iz okolice Ljubljane, Gorenjske in Dolenjske. Tako bo torej tudi na teariborskem taboru zbrana naša mladina iz vseh krajev Slovenije, od Pece do Gorjancev pa od skrajnega Prefemurja do gorate Gorenjske. Vsa ta mladina bo nastopala na mariborskem mladinskem taboru in manifestirala za vrednote svoje organizacije, naroda in države.
Mladinski tabor v Mariboru bo pričel s telovadnimi in športnimi tekmami za prvenstvo v Zvezi fantovskih odsekov in v Zvezi dekliških krožkov. Tekme bodo pričele že na Vidov dan, 29. junija, dopoldne in bodo trajale vse do sobote opoldne. Poleg raznih vrst odsekov in krožkov bodo tekmovali za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov tudi najboljši orodni telovadci, katerih sloves sega tudi daleč preko meja naše države, saj so si mnogi med njimi že tudi na tekmovanjih izven naše države priborili častna in «diiena mesta.
Ob priliki mariborskega tabora bosta tudi mariborska Prosvetna zveza in Slomšekova družina organizirali svoji prireditvi. Prosvetna zveza bo priredila stanovska zborovanja za fante in može, obrtnike, kmete in delavce, posebej pa še zborovanji za izobražence in vzgojitelje, Slomšekova družina, ki je bil ustanovljena z nalogo,
da pospešuje akcijo za Slomšekovo beatifikacijo, pa bo pripravila slovesnost na Slomšekovem grobu. Zborovanje bo priredila tudi Zveza dekliških krožkov v Mariboru za dekleta, včlanjena v krožkih.
Glavni dan prireditve bo v nedeljo, 2. julija. V jutranjih urah bodo godbe igrale budnice po mariborskih ulicah, ob osmih prične zbiranje udeležencev za sprevod, ki bo ob devetih krenil po mariborskih ulicah na športni stadion SK železničarja, kjer bo služba božja z ljudskim petjem. Popoldne ob treh pa bo na istem prostoru velik javni nastop, na katerem bodo sodelovali člani in mladci, članice in mladenke z letošnjimi češkimi prostimi vajami. Na sporedu pa bodo tudi lahkoutktske točke in vaje na vseh orodjih.
Pripravljalni odbor, ki se je v Mariboru ustanovil, da vse potrebno pripravi za čim lepši nspeh prireditve, je z vsemi svojimi pododbori z vsemi silami lia delu, da svojo dolžnost v polni meri izvrši. Prav tako pa mora mladinskemu taboru v ¡Mariboru posvetiti vse svoje sile tudi naša mladina ter !se v telovadnicah in društvenih dvoranah posvetiti pripravam za svoj veliki nastop, ki je v prvi vrsti njej sami namenjen, čeprav je re6, da bo na taboru nastopala predvsem naša mladina, ne bi bilo prav, če bi ostala javnost brezbrižna in ne bi prišla v ¡Maribor ter tako mladino pustila samo. Kakor mladina, tako je tudi starejši rod vabljen na letošnji mladinski tabor, ki bo naša največja letošnja manifestacija.
Le še malo časa je do našega tabora. Zato pa tem ltrepkeje na delo, da bo tabor lep in veličasten, kakršni so bili dosedanji mladinski tabori. Sedaj se vsi vestno pripravljajmo, 2. julija pa pohitimo vsi v Maribor, ki nas bo z veseljem sprejel in pozdravil.
Nai Knežji par na obi§Kn v
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se odpeljala na vabilo italijanske kraljevske dvojice s spremstvom, v katerem je bil zunanji minister dr. Aleksander Cinear-Markovič, dne 9. maja v Rim na uradni obisk.
Od Postojne do Rima Na obmejni postaji v Postojni je bil knezu namestniku prirejen od italijanske strani pozdrav in sprejem, kakor ga ta Obmejni kraj po zunanjem sijaju v zadnjih 20 letih ni doživel.
Italijanska prestolnica Rim je 10. maja dopoldne sprejela kneza Pavla s takim sijajem in razkošjem, kakor le malokdaj.
Najsijajnejši sprejem v Rimu Malo pred prihodom našega dvornega vlaka so prišli na postajo Termini v Rimu italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel,
Kalifi
kraljica in cesarica Helena, člani kraljevskega doma, prestolonaslednik knez Pie-montski s soprogo, vsa vlada s predsednikom Mussolinijem, grofom Cianom in glavnim tajnikom fašistovske stranke Staracem na čelu in zastopniki italijanske vojske. Na postaji je bila postavljena častna četa kraljevih karabinjerjev v slovesnih uniformah in četa sardinskih gre-nadirjev.
Ko je pripeljal naš dvorni vlak na postajo, je godba kraljeve garde zaigrala najprej italijansko državno himno, ker je ta trenutek prišla na peron tudi italijanska kraljevska dvojica, nato pa jugoslovansko državno himno. Ko je vlak obstal, je iz njega stopil najprej knez namestnik Pavel in se prisrčno pozdravil z italijanskim vladarjem, kneginja Olga pa s kraljico. Knez namestnik Pavle, italijanski
vladar in Mussolini so nato med zvoki naše himne obšli častno četo.
Ko se je pokazal knez Pavel in italijanski višji dostojanstveniki pred postajo, so zaorili viharni pozdravi množic.
Pred postajo so čakale pozlačene dvorne kočije za kneza namestnika Pavla in za italijanski dvor. V prvi kočiji sta vzela prostor italijanski kralj in cesar, na njegovi desnici pa knez namestnik Pavel. V drugi kočiji sta se peljali kraljica in cesarica Helena in kneginja Olga, v naslednjih pa spremstvo. Dvorne kočije je spremljala konjenica kraljeve garde. Med viharnimi manifestacijami italijanske mladine se je sprevod začel od postaje pomikati proti trgu Esedra v morju zastav, cvetja in raznega drugega slovesnega okrasja.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Cinear-Markovič se je peljal v avtomobilu skupaj z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom.
Med neprestanim pozdravljanjem, ki je kazalo globoko spoštovanje Rima in Italije do jugoslovanskih gostov in do Jugoslavije, je kraljevi sprevod dospel na trg Esedra, kjer je kneza namestnika in kneginjo Olgo pozdravil v imenu mesta Rima guverner knez Collona s spremstvom v starodavnih zgodovinskih nošah pod bronastim kipom volkulje, znamenje cesarskega Rima.
Manifestacije knezu namestniku Pavlu so bile posebno prisrčne, ko je visoki gost prispel v kraljevo palačo. Ogromna množica ljudstva je prebila kordon vojske, ki je bila postavljena na kvirinalskem trgu. Knez Pavel, kneginja Olga, kralj Emanuel in kraljica Helena so se pojavili nato na balkonu kraljevskega dvorca. Ljudske množice pa so v tem trenutku priredile nad vse navdušene manifestacije. Vzklikale so Jugoslaviji, knezu namestniku Pavlu, kne-ginji Olgi, italijanskemu kralju in kraljici.
Knez sprejema, polaga vence in obeduje pri kralju
Knez Pavel je sprejel 10. maja ob 11 pred poldne v avdienco predsednika italijanske vlade g. Mussolinija in zunanjega ministra g. grofa Ciana.
Po tej avdienci je položil krasne vence z jugoslovanskim trakom na grobe italijanskih vladarjev, neznanega junaka in v kapeli fašistične revolucije.
Knežji par je obedoval pri italijanskem kralju in kraljici.
Zvečer 10. maja je priredila rimska mestna občina slavnostni sprejem na čast knezu in kneginji v mestni hiši.
Za tem je bila slavnostna večerja na dvoru, katere se je udeležilo večje število najuglednejših rimskih osebnosti. Med večerjo sta izrekla prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo poudarjajoči prisrčni zdraviti italijanski vladar in knez namestnik Pavel.
Na paradnih vajah v Neapolju
Dne 11. maja zjutraj sta odpotovala ita lijanski kralj in cesar ter naš knez s posebnim vlakom v Neapelj na velike paradne vaje italijanskega vojnega brodov-ja, pri katerih je sodelovalo 120 edinic. Tja je odšel tudi Mussolini, naš zunanji minister dr. Markovič, italijanski Ciano in večje število visokih italijanskih vojaških in političnih osebnosti.
Neapelj se je odel za sprejem kneza V.
najbolj slavnostno obleko zastav obeh držav.
Italijanski vladar in knez Pavel sta prisostvovala šest ur trajajočim vajam na admiralski ladji, katero so pozdravile druge ladje s častnimi streli.
Knežji par pri papežu
Knez namestnik Pavel in njegova soproga sta 12. maja uradno obiskala papeža Pija XII. v Vatikanu. Knežji par je bil po veličastnem sprejemu sprejet od svetega očeta v prestolni dvorani v daljšo avdienco. Po avdienci sta posetila visoka gosta vatikanskega državnega tajnika kardinala Magliona, ki je vrnil obisk knezu in kneginji v palači jugoslovanskega poslaništva v Rimu.
Papež je odlikoval ob priliki obiska našega kneza z redom zlate ostroge.
Slavnostna večerja na jugoslovanskem poslaništvu
Zvečer istega dne je bila na čast italijanskemu kralju in cesarju prirejena na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu slavnostna večerja, katere so se poleg kralja in cesarja, cesarice, Mussolinija udeležili tudi vsi poslaniki tujih držav, ki so
V Romuniji bodo volitve junija. V Romuniji bodo volitve v poslansko zbornico 1. junija, v senat pa 2. junija. Novo izvoljeni parlament se bo sestal 7. junija. Volitve bodo izvršene po novem volivnem zakonu na stanovski osnovi.
Ogromni stroški za obnovo Španije. ¡Franeov gospodarski minister Penas je predložil vladi proračun za najbolj nujna dela v krajih, kateri so bili najhuje prizadeti po dolgotrajni državljanski vojni. Za prva dela je določenih pet milijard pe-zet (15 milijard din). Za vso obnovitev bo potrebnih nad 12 let, pri delih bo zaposlenih čez milijon mož. Prednost bodo imeli vojaki, ki so jih začeli zdaj odpuščati. Obnovitveni načrt obsega med drugim 20.000 kilometrov državnih cest, 24.000 km pokrajinskih cest ter 65.000 km občinskih cest, veliko število mostov, elektrarn, jezov in namakalnih naprav, ki so bile uničene na površini 1,200.000 oralov. 600 milijonov pezet pa je določenih za popravilo pristanišč in svetilnikov in za izpopolnitev obalne signalne službe.
Stroga nepristranost severnih držav. Nemčija je poslala pred kratkim severnim državam: Danski, Finski, Švedski in Norveški, ponudbo, da bi sklenile z njo nena-padalno pogodbo. Nemčija si je hotela na ta način zavarovati severno mejo in se preskrbeti v primeru vojne z rudami in drugimi surovinami iz teh držav. V minulem tednu so zaključili v Stockholmu zu-
■■■■■■■■■■■■paB
NI NEDELJE — liREZ »NEDELJE«, ki je edini verski tednik Slovencev. Če le moreš, si ga naroči. Mnogi ga naročijo svojim v tujino ali če gredo po svetu, pa so v nevarnosti, da bi pozabili na sveto vero. »Nedelja« je list vsake katoliške družine! Piši po izvod na ogled na upravo: Maribor, Koroška cesta 5!
¡MHMMnomnnnnHUlat-t,- "--»isj
na službi v Rimu. Vseh povabljencev je bilo okrog dve sto. Ko se je princ Pavel z italijanskim kraljem peljal k večerji, ga je rimsko ljudstvo iskreno pozdravljalo po vsej poti.
Odhod iz Rima — V Florenci
V	soboto, 13. maja, se je jugoslovanski knežji par poslovil od Rima. Na postaji so se od njega poslovili z vsemi slovesnostmi italijanski kralj in cesar, kraljica, Mussolini in vsi najvišji italijanski dostojanstveniki. Godba je pri odhodu vlaka igrala jugoslovansko himno.
Na poti proti domu se je knežji par ustavil v Florenci, kjer je bil gost italijanskega prestolonaslednika. Zvečer je bila v gledališču knežjemu paru na čast vpri-zorjena slavnostna predstava v gledališču. Ljudstvo je jugoslovanski knežji par ob prihodu v gledališče prisrčno pozdravljalo, godba pa je zaigrala jugoslovansko himno.
V	nedeljo se je knežja dvojica ves dan privatno zadržala v Florenci in si ogledovala razne znamenitosti mesta.
Naš zunanji minister dr. Markovič pa je ta dan imel ponovne sestanke z italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom,
nanji ministri severnih držav sestanek s sklepom, da so zunanji ministri proučili nemško ponudbo, da so. pa njihove države za najstrožjo nepristranost v vsakem evropskem sporu. Severne države nemške ponudbe niso odklonile in ne sprejele. Če bi v Evropi izbruhnila vojna, se je bodo te države obvarovale, ker se ne bodo priključile nobeni drugi državi ah zvezi držav.
Po dolgem časn zopet glas od Zveze narodov. Kmalu bodo začele v Ženevi seje
Ifrlsliisti Kralja
Prenoviti svet ter ga osrečiti: to je glavna težnja, ki gre danes skozi človeštvo ter se pojavlja z večjo ah manjšo silo med vsemi narodi. Temu cilju služijo razni znanstveni in praktično-politični sestavi, ki hočejo predrugačiti ne samo svetovno-nazorna načela, marveč tudi vse državno, socialno in gospodarsko življenje. V čem pa je blagor sveta? V nauku in službi Onega, ki je prišel na svet, da bi svet odrešil. Svet in človeštvo ne more in ne bo prej ozdravelo, dokler ne postane zopet kraljestvo božje. Pot k temu kraljestvu pa je On, ki je v tem kraljestvu Kralj: božji Zveličar. V njem in njegovem duhu mora biti preoblikovan človek in potem bo tudi svet pravilno prenovljen. Oblikovanje krščanskega človeka je osebna naloga vsakogar in pri rešitvi te naloge mora vsak aktivno sodelovati. Je pa tudi naloga cerkve, ki je to poslanstvo prejela od svojega božjega Ustanovitelja ter bila v to svrho opremljena z zakladom resnice in sv. zakramentov. Razmere, ki danes vladajo na svetu, so povsem slične razmeram ob propadu poganske kulture in zlomu stare rimske države. Takrat je ženialni duh sv. Avguština očrtal veliko podobo bodočnosti v videniu »Božje državo«, h V^-teri so
^Pazite dv&ro
fcadar^ kupujete Aspirin, da!i so t» biete in zavoj označene i »Bayer... ievim križem. Brez te zaščitne inamk« ni Aspirina.
aspirin
TABLETE
Ogla« req. pod S. brojem 32608 od 8. XI. 193«.
Zveze narodov, katera se ni niti ganila, ko je šlo letos že za tako važne in odločujoče dogodke v Evrcpi. Tokratnega zasedanja se bosta udeležila angleški in francoski zunanji minister osebno. — Treba je še omeniti, da je izstopilo iz Zveze narodov že 19 držav in zadnja je bila Španija, kakor je »Slov. gospodar« že poročal.
Trgovska pogodba med Anglijo in Romunijo. V minulem tednu je bila podpisana trgovska pogodba med Anglijo ir< Romunijo. Angleška vlada je d ala iv.ornu-niji poroštvo za izplačilo posojila petih milijonov funtov za razna naročila na Angleškem. Romunska vlada se je zavezala, da bo olajšala Angležem dobavo romunskega olja ter lesa. Angleška vlada bo kupila 200.000 ton romunske pesnice bodoče žetve po cenah na svetovnem trg-u.
poklicani vsi naredi. Da bd se ta podoba krščanskega sveta osivarila s tem, da bi se človeška družba preuredila po krščanskih načelih ter ustvarila krščanska kultura, to je bila glavna naloga in težnja krščanskega srednjega veka. Potem pa se je človeštvo začelo odmikati od ideje božjega kraljestva. Zavladalo je lažnivo svo-bodomiselstvo. Liberalizem je postopno opustošil vse panoge življenja: verske (protestanlizem je odtrgal milijone ljudi od pravega božjega kraljestva na zemlji |— od katoliške cerkve), politično, socialno in gospodarsko. Ko je tako človeštvo po lažnivem liberalizmu in brezsrčnem kapitalizmu zabredlo v suženjstvo greha, sebičnosti, tvari in denarja, je marksistični socializem in komunizem proglasil popolno brezboštvo kot rešilno idejo. Tako stoji danes katoliška cerkev pred slično nalogo, kot ob propadu poganstva: zgraditi človeško družbo v duhu božjega Zveličar ja. Cerkev ne omahuje, ker jo preši-nja trdna zavest, da je Kristus Kralj vseh svetovnih časov. V njegovem duhu je treba obnoviti in preosnovati vse posameznike, družine, stanove, narode, države in tako vso človeško družbo. Najlepši in naj-blagcd^jnejši sad te obnove bo mir na
zsmlji. Dan<s ixer>eta;jo narodi v strahu za mir. Dela jo se največji napori za ohranitev miru. Ali bodo ti napori imeli uspeh ? Trajnega uspeha ne bo, dokler ne bo zavladal nad n ? rodi in njihovimi mogotci On, ki je »Kralj kraljev in Gospod gospodarjev« in ki ga že prerok označuje kot »Kralja miru«.
In temu Kralju mirv se bomo poklonili na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani zadnji teden letošnjega julija (od 25. do 30. julija). Na tem kongresu moramo biti zastopani predvsem Slovenci. Izpovedali bomo svetu: Kristus mora biti Kralj naših src, naših družin, naših društev, naše domovine! Da
Nesreče
Otrok utonil v gnojnici. Dveletna Emilija Damjan je splezala v Sp. Gorici pri Račah na ograjo, s katero je obdana jama za gnojnico. Otrok je zgubil ravnotežje, se opičil v jamo ter utonil.
Posestnik smrtno ponesrečil pri prevažanju listja. Ignac Milošič, posestnik iz Repišč, in Ivan Emeršič, posestnik iz Tr-dobojc v občini Leskovec v Halozah, sta peljala iz gozda poln voz listja. Ker je peljala pot precej navzdol, se je voz prevrnil in je pokopal pod seboj Emeršiča. Milošič ni mogel sam dvigniti težkega voza in je klical na pomoč. Ko so prihiteli ljudje ter izkopali iz listja Emeršiča, je bil že mrtev. Emeršič se je z zlomljeno desno nogo in z zdrobljenim prsr;m košem povrh še zadušil v listju.
Prevžitkar smrtno ponesrečil v gozdu. V Savčah pri Stopercah v rogaškem okraju je podrlo na tla izpodsekano drevo 65 letnega prevžitkarja Jakoba Lampret. Starček je dobil tako hude poškodbe, da jim je kmalu po nesreči podlegel.
Trgovec padel pod kolesa voza. Alojzij Rabič, trgovec v Šenčurju na Gorenjskem, se je prevrnil z železnino naloženega voza in je padel z nogami pod kolesa, ki so mu jih hudo poškodovala. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico v zelo resnem stanju, ker se ie pridružilo poškodbam še zastrupljenje.
Kamen mu je priletel v trebuh. 32 letni delavec Franc Sakelšek je bil zaposlen v kamnolomu za pohorsko cesto nad Mariborom. Pri razstreljevanju mu je priletel kamen v trebuh in ga je zelo nevarno poškodoval. Sakelšeka so oddali v mariborsko bolnišnico.
POŽARI
V Kamni gorici na Gorenjskem je vpepelil nočni požar gospodarsko poslopje gostilničarju in posestniku Vladimirju Kapusu. Lastnik je imel še to srečo, da je rešil vso živino iz gorečega poslopja. Gasilcem in deževni noči gre zahvala, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, ki so kar na kupu.
Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz Josefove« vode izborno urejuje funkcijo črev.
Reg. po min. soc. pol. in n. idr s-br. 15.4s5, 25. V. 35.
bo ta izpoved mogočna tako, da bo tudi navdušila zastopnike zunanjega sveta, je potrebno, da bo udeležba slovenskega ljudstva nad vse velika. Kristus Kralj ne sme ostati brez svojega ljudstva! Pripravimo torej udeležbo! Pripravimo jo znotraj v dušah, pripravimo pa jo tudi zunaj z agitacijo za udeležbo in z darovanjem in nabiranjem gmotnih prispevkov, ki so potrebni za tako veliko prireditev. Gre za ugled slovenskega naroda, ki uživa sloves katoliškega naroda. Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani naj ta sloves potrdi in poveča.
Geslo, ki naj nas vodi in bodri te važne dni, bodi: Vse za Kristusa Kralja!
n_..'¿.J..	¿1.111 .V 1, i' I, f' ... 1. I.......|[.....IIIMI II ■
V žitnicah pri SV. Jurju v Slov. goricah je vpepelil ogenj posestniku Zorcu 15.000 din vredno gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo.
Na Tratah v občini Velka ob severni meji je zgorela hiša posestniku Lukežu, ki trpi 8000 din škode.
Bazne novice ___
\% Legije koroških borcev. Dne 21. maja bo Legija koroških borcev s sodelovanjem Zveze Mojstrovih borcev in drugih narodnih društev priredila v Guštanju spomin sko svečanost ob 20 letnici junaške smrti nepozabnega koroškega borca, nadporoč-nika Franja Malgaja. S to proslavo bo združeno tudi odkritje spominske plošče srbskemu borcu Jovu Zapundžiču, ki je padel v borbi za našo severno mejo dne 6. maja v Guštanju, ter počastitev spomina tov. Ermenca, ki "¡e položil domovini na oltar svoje življenje skupno z junakom Malgajem. Proslave se udeleži tudi zastopstvo glavnega odbora iz Ljubljane.
Izredno rodovitna svinja. Na posestvu mesarja Julija Pevca v Legradu pri Koprivnici na Hrvaškem je triletna svinja yorkshirske pasme vrgla 21 mladičev. Ista svinja je vrgla že poprej 27 mladičev, enkrat 14 in drugič 13.
Podružnica ZAKŠ Maribor priredi 21. maja celodnevni izlet na Pohorje in v Slov. Bistrico. Zbirališče ob 6.30 na Glavnem trgu pri električni uri. ženske in pa oni, ki težje hodijo, se naj zberejo že pred 6.30, ker točno ob 6.30 pelje avtobus do Pohorskega doma, kjer naj izletniki, ki se bodo peljali, počakajo na ostale. Pešci poj-demo ob 6.30 z Glavnega trga. Pri Pohorskem domu je potem drugo zbirališče. Pred odhodom naj vsakdo opravi svojo nedeljsko dolžnost. Hrano je vzeti s seboj. Na Pohorju si bomo ogledali razne zanimivosti, prav tako v Slov. Bistrici, člani ZAKŠ, 21. maja vsi na zeleno Pohorje!
»Mamica moja je strašno bogata.« Prirediteljem materinskih proslav, ki povprašujejo po skladbi gornjega naslova na Kunčičevo besedilo, sporočam tem potom (ker ne morem vsakemu pismeno odgovoriti), da mi je to delce 2» lansko leto docela pošlo, zato, žal, ne morem nikomur več ž njim postreči. — Središče ob Dravi, 10. maja 1939. — Anton Kosi.
Poizvedba. Verona Muršek, stara 39 let, je odšla s petletno hčerko dne 30. aprila od doma in se je izgubila vsaka sled za njo. Kdor kaj ve o njej, se naproša, da to sporoči Jožefu Muršek, vini čar, Košaki.
Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarjamo na mali ogla« prevaljske hranilnice pod razdelkom >Dcnai
PROSVETNI DOM NA PREVALJAII — NARODNA ZADEVA!
Sanatorij v Mariboru, Tyrševa 19, prej Gosposka, telefon 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda 120 din, H. razreda 80 din. Vodja specialist za kirurgijo dr. cerjii«5.	964
Čevlje, ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki, Celje.
Obžalovanja vredni slučaji
Strah mariborskih stanovanj prijet. Mariborska policija je prijela 43 letnega Jožefa Meixnerja, ki je bil posebno izvežban za vlome v stanovanja, iz katerih si je na tatinski način prisvojil na enem mestu 40.000 din vrednosti, iz drugega stanova nja pa je ukradel zlatnine ter gotovega denarja za 50.000 din. Zaprti Meixner je imel svojčas pri socialnih demokratih glavno besedo.
Tombolski dobitek vzrok uboja. Franc Pondelak, 19 letni viničarski sin, je zadel na sokolski tomboli v Mariboru enega izmed glavnih dobitkov v znesku 1000 din. Priložnost tombolske sreče je izrabila Pondelakova tovaršija za proslavo po krčmah in se je vračala dobre volje na kolesih proti domu v Laznico pri Limbu-šu. V Laznici je ustrelil Pondelak iz strašilne pištole v zrak. Strel je čul v mirni noči 32 letni železniški delavec Jože Novak. Pohitel je k Pondelaku, da mu vzame pištolo, katero pa je Pondelak že bil odvrgel v travo in je klical na pomoč tovariše. Ko je Novak videl, da Pondelali ni sam, jo je ucvrl po bližnjici in se je hotel skriti za svinjskimi hlevi. Preganjalci so ga prehiteli in 18 letni Edvard Lilek ga je tako hudo udaril z verigo kolesa po glavi, da se je zgrudil nezavesten. V tem trenutku je zamahnil še eden od kompa-nije s kolom in je hotel lopniti po Novaku. Toda zgrešil je in udarec je prestregel Lilek s svojo glavo in se je zgrudil na mestu s prebito lobanjo. Udarjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi se bil zavedel. Orožniki so zaprli tri pri tem žalostnem ponočnem pretepaškem primeru udeležene, od katerih pa hoče biti vsak nedolžen.
Mnogo vlomov pojasnjenih. Vlomi po okolici Maribora so se v zadnjem času vrstili drug za drugim. Neznani in drzni vlomilci so okradli trafiko Ivana Šetariča v Rušah, trgovino Franca Rudi v Rošpohu, gostilno Ivana Dolinšeka v Kamnici ter kamniški občinski urad. Vlomljeno je bilo pri Maksu Viherju na Pobrežju in še pri dveh posestnikih v Košakih in Rošpohu. Orožnikom je uspelo, da so razkrinkali in že deloma vtaknili pod ključ devetčlansko vlomilsko družbo, kateri je načeioval 38 let stari brezposelni krojaški pomočnik Ivan Vrhovnik. Njegovi sodelavci so: 17 letni Srečko Robič iz Maribora* 42 letni David Mauko in še več drugih.
Mladi nepridiprav. Mariborska policija je prijela na podlagi tiralice iz Zagreba 17 letnega mesarskega vajenca Kazimira Gesslerja iz Zagreba, ker je ukradel svojemu mojstru 10.000 din in je nato pobegnil. Pri njem so dobili še 4200 din in novo obleko, katero je imel na sebi.
Ugotovljena osebnost in vzrok smrti. Poročali smo že, da so našli blizu Senjor-
jevega doma v snegu nad Ribnico na Pohorju truplo starejše ženske. V zmrznjeni so prepoznali 67 letno kuharico Frančiško Topolovec. Lani 2. decembra se je napotila iz Maribora v Ribnico in od tam s kov-oegom proti Senjorjevem domu, da bi dobila službo kuharice. Med potjo jo je dohitel hlapec, ki je šel v gozd z vozom po drva. Vzel je žensko na voz in jo je po lastni izpovedi nalašč izložil na napačni poti, na kateri jo je doletela smrt.
Vozove je kradel in prodajal pod ceno. Orožniki so zagrabili na Goriškem vrhu Ivana Pečnika, ki se je ukvarjal s tatvino vozov. Posestniku Dominiku Kotniku v Dobrijah je ukradel 600 din vreden ročni voziček, katerega je prodal v sosedno župnijo za 70 din. Posestniku Antonu Zdovcu je odpeljal 2000 din vreden voz, katerega je vnovčil za 250 din.
Nočni vlomi pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Ponoči je nekdo vlomil v jedilno shrambo pri posestniku Matiji Dečko v Vinskem vrhu. Odnesel je od dveh prašičev meso ter nekaj zabele. V posodo je dal dve košari in zraven stoječo vrečo z 10 kg moke in vse to z mastjo zadelal. — Dan pozneje se je isto zgodilo pri sosedu Korajuču, kjer je tudi zmanjkalo precej masti in mesa. Ker pa so lopovi po mesu najbrž zelo žejali, so pri posestniku Štefanu Jur-koviču odnesli nad 50 litrov pijače. — Skrajni čas je, da spravijo orožniki te de-lomržneže. ki bi radi dobro živeli na račun drugih, na varno!
Sedemietni otrok pokazal orožnikom pravo sled. Josip Knez, posestnik iz Pre-lesja pri Radečah, se je podal 30. aprila z doma, da bi se udeležil tabora Kmečke zveze v Celju. Knez se po odhodu ni več vrnil. Zadnje dni je odkrila dvanaistorica fantov njegovo že precej razpadlo truplo, ki je bilo pokrito s smrečjem in je ležalo med grmovjem nedaleč od vasi Predlog. Napadalec je žrtvi pobral denar in obrnil
vse žepe. Ljudje so začeli govoriti, da je na prvi pogled očividni roparski umor le slepilo. Orožniki so začeli v tem pravcu preiskavo in so izpraševali ženo umorjenega, koliko denarja je vzel mož s seboj na pot. Žena je izpovedala, da je imel v denarnici tisočak, pri sebi uro in dežnik. V razgovor med materjo in orožniki se je vmešal sedemletni sinček umorjenega, ki je v otroški odkritosti dodal: »Da, ata so imeli tudi dežnik. Saj ga je že prinesel sosedov domov ...« Otrokova izjava je pokazala orožnikom pravo sled. Prišlo je na dan, da je prinesel Knezov dežnik na večer po izginu gospodarja sosedov fant, s katerim je vzdrževala Knezovka nedovoljeno razmerje. Navedene okoliščine so dale dovolj povoda za aretacijo Knezove in sosedovega fanta.
Svojevrstna tatvina. Rudolf Hlebš, trgovec iz Kranja in zakupnik lova na Ru-pi, je prijavil, da mu je bila povzročena v lovišču škoda 2000 din. Škodo so zakrivili fantje iz Rupe, kateri so kradli iz fa-zanovih gnezd jajčeca in si pekli cvrtje. Neka ženska iz Rupe je izmikala mlade fazančke iz gnezd in jih pripravljala zase in za znance. Zakupnik lova se čuti oškodovanega za zgorajno vsoto, ker je naročil pred nedavnim večje število fazanov iz Hrvaške za razplod.
Izpred sodišča___
Za birmo!
Žepne ure od din 34 Ročne ure od din 70'- samo V'
josip JANKO. mr ¿zl.
MARIBOR, JURČIČEVA ULICA ŠTEV. 8
Schsffhausen, Longines, Omega, Doxa itd. najceneje!
Slovensha Ifraflra
Radi uboja obsojena. Na Šobru pri Mariboru je bil 12. februarja ob priliki otvoritve Perkove gostilne ubit na povratku proti domu mirni in nedolžni Anton Jarc, sin male posestnice. Mariborsko sodišče je obsodilo radi tega uboja 12. maja Matijo Stegnarja in Franca Ofentavšeka vsakega na štiri leta robije. Trije soob-toženi so bili oproščeni.
4. füitifa ftäagösiotfitev si«mi	dema w $iov. Princi!
■RSPF.- -»»WM «JM»!
V 'Avstraliji vedno več katoličanov Leta 1938 se je število katoličanov povečalo za 6000 duš. Sezidali so 56 novih cerkva. Prišlo je 114 novih duhovnikov in 180 redovnic v katoliška misijo-nišča. število katoliških šol se je dvignilo od 1458 na 1483. Bogoslov-cev je 496.
človeške kosti — zdravilo V Toulousu v Franciji je policija prijela neko žensko po imenu Leonti-Clanetove, ki si je znala iz lahkovernosti ljudi kovati dobiček. Kot brezpogojno učinkovit pripomoček je prodajala bolnikom tekočino, v katero so bile pomešane zoglenele in v prah zdrobljene človeške kosti. Za vsako stekleničico je zahtevala in dobivala po 50
Murska Sobota. Akcija za spomenik prekmurskim književnikom in kulturnim delavcem je naletela pri vseh krogih širnega Prekmurja in ostalih delov naše države na ugoden odmev. Osnutek za spomenik je naredil arhitekt g. Novak, a izdelalo ga bo kamnoseško podjetje Moč-nik v Murski Soboti. Stal bo na koncu drevoreda v levem vogiu, ker bo zeleno ozadje primernejše kot pročelje gradu. — Z uveljavljeujem novega voznega reda so odstranjene ovire, ki so obstojale že 15 let in je radi njih moral vlak v Ljutomeru, odnosno v Križevcih precej časa čakati, dokler ni drug vlak prevozil skupne proge v dolžini 1.7 km, ki je bila radgonskemu in so-boškemu viaku skupna. Odslej bosta vlaka obeh prog vozila nemoteno in drug od drugega popolnoma neodvisno, s čimer bo potnikom prikrajšanih nekaj minut mučnega čakanja. — Letos bomo v Martinišču praznovali praznik Marije Pomočnice 21. maja. — Svoječasni dolgoprstni hlapec Vrzel Ciril, ki je po Murski Soboti kradel vse, kar mu je prišlo pod roke — tudi dijakom in njihovim suknjam v gimnaziji ni priza-nesel — je bil obsojen na dve leti zapora.
Murska Sobota. Na prošnjo Rafaelove družbe je višja cerkvena oblast nastavila pri nas izseljenskega duhovnika g. Ivana škafar, ki bo skrbel za duhovne potrebe našega delavstva.
Tišina. V sredo, 10. maja, je proslavil naš vedno dobro in mladostno razpoloženi g. dekan Krantz 50 letnico rojstva, zato so prijatelji od blizu ir daleč prihiteli v tišinsko župnišče, mu prijateljsko stisnili roko in mu želeli še dolgega
V mrenah
19
Stražniki so medtem privedli Stanislava, ki ga je poveljnik dal iskati, ker je smatral, da bo igral pri razjasnitvi zločina važno vlogo. Zdravnik se je spet trudil, da bi osvestil Kazimira. Po dolgem prizadevanju se mu je to posrečilo. Stanislav se je sklonil nad ranjenca.
»Kazimir, kdo te je hotel umoriti?«
»Nina in Štefan Kmicic,« je zahropel ranjenec. »A jaz ne bom umrl...«
»Pač, umrl boš. Zdravnik mi je naročil, naj ti to povem. Povej torej odkrito, kdo je streljal nate?«
»Nina!« je zašepetal Kazimir. Zaprl je oči in vzdihnil. Njegove ustnice so obledele. Stanislav se je ustrašil.
»Kazimir, ali ne bi poklicali duhovnika?« je vprašal s tresočim glasom.
»Ne!«
»A spovedati bi se moral in prejeti sveto mazi-ljenje. To ti ne bo škodilo, četudi boš morda ozdravel.«
Kazimir je na pol odprl oči.
»Če bom čutil, da gre h kraju, bom prosil za duhovnika. A sedaj se počutim bolje. Ne bom umrl...«
Medtem je prispel preiskovalni sodnik. Sedel je na rob postelje in začel spraševati. Kazimir je šepeta je odgovarjal, in sicer litvansko. Stanislav je sproti prevajal njegove odgovore.
Po zasliševanju je sodnik stopil k zdravniku in se z njim poglasno razgovarjal.
Kmalu so se zaslišali na hodniku koraki. Na pragu sobe sta se pojavila Nina in Štefan, spremljana od dveh detektivov.
»O joj!« je stokala Nina in se je zgrudila na tla. »Nisem jaz! Ne, ne!«
Medtem ko sta detektiva dvignila Nino, je Štefan stopil k postelji in se zazrl v Kazimirov obraz. Ranjence ve ustnice so se zganile in nekaj za šepetale.
Stanislav je hotel bežati po duhovnika. Zdravnik, ki je ves čas držal ranjenčevo roko, ga je zadržal: »Prepozno! V tem trenutku je umri « Kazimir je bil mrtev ...
Pol ure nato se je ustavil pred Štefanovo celico slavni detektiv Kilhot, ki je odkril že mnogo zagonetnih primerov. Skozi mrežo je potisnil posebno izdajo domačega dnevnika.
»Vzemite in čitajte, kaj pišejo o vas!« je dejal in medtem opazoval, kak vtis bo naredila stvar na jetnika.
Štefan je na prvi strani zagledal svojo, Ninino in Kazimirovo sliko. Nad slikami je bil z debelimi črkami natisnjen naslov: Dekle in njen ljubimec sta ubila konkurenta. Pod tem naslovom je bilo več podnaslovov, nato pa je sledil podroben opis zločina. V članku je bilo med drugim natisnjeno sledeče:
»Z enajstimi kroglami v telesu je mož ostal še štiri in dvajset ur pri življenju. Le izredna moč volje
življenja in enako plodnega delovanja kot Je to bilo doslej.
Martjsnci. Na naši cesti jc bil promet radi gradnje novega železobetonskega mostu, ki je bil pred dnevi izročen svojemu namenu, dolgo časa oviran, ker je cesta vodila po provizoričnem mostu. Sedaj je to odpravljeno in imamo most, preko katerega se lahko sigurno pelje brez strahu, da bi se vdal teži tovora, kakršni so še nekateri.
Gomilice. V torek, 19. maja, je neizprosna smrt pokosila komaj 19 letno cerkveno pevko žižek Marijo, ki je že dalj časa bolehala na je-tiki, ki jo je popolnoma izčrpala in sedaj se je mladenka v cvetu mladosti preselila na drugi svet k dragim staršem, ki jih je zgubila v rani mladosti. Bog ji daj nebesa, a užaloščeni sestrici naše sožalje!
Turnišče. Akcija s pobiranjem prispevkov za nove orgle prav lepo uspeva, zato upamo, da jih bomo kmalu dobili. Gradil jih bo mojster Jenko iz št. Vida nad Ljubljano, ki si je že kor, kjer bodo nameščene, ogledal. Stale bodo okrog sto tisoč dinarjev. Ljudje radi dajejo denar, ker vedo, da bo s tem naša lepa romarska cerkev Matere Milosti mnogo pridobila. — Župni urad se najlepše zahvaljuje »Slovenski straži« v Mariboru za poslani denar, s katerim se bodo nabavili molitveniki »Pri Jezusu« za obdaritev revnejših šoloobveznih otrok. — V ponedeljek, dne 8. maja, se je posestnik N. s konjem vračal iz Sobote. Ker je bil konj žejen, ga je v Gončanih hotel napojiti. Med tem je pripeljal mimo neki voznik, ki je konja z bičem malo oplazil, radi česar je isti brez uzde zdirjal ter se ustavil šele ,v Turnišču, ko je z vozom zadel v neka vrata. Žival je bila tako zmučena in preplašena, da se Se takoj zgrudila in je malo verjetno, da bo popolnoma okrevala. Občutne poškodbe je dobila
KMEČKA ŽENA —
poznaš mesečnik »Kmečka žena«, list za tebe, da ti pomaga podpirati tri vogle pri hiši? Ako ga ne poznaš, piši upravi lista: Maribor, Koroška cesta 5, da ti pošlje list na ogled!
neka ženska, ki je med potjo padla z drvečega voza, dočim je voznik moral žalostno pešačiti za pobeglim konjem. Voznikovo dejanje ni bilo pametno!
Dobrovnik. V soboto, 6. maja, se je poročila gdčna Trajber Anica z občinskim tajnikom g. Kovač Janezom. Porčila se je tudi gdčna Both s šoferjem g. Berlot Jožefom, ki vozi s poštnim avtobusom na progi Murska Sobota—Lendava. Bog daj srečo vsem!
Berejci. Pred dnev' je prišel k neki tukajšnji posestnici okrog 20 letni mladenž-i iz Murske Sobote ter začel na vso moč brcati v vrata, ki so bila zaklenjena, ter kričati, da bo vsakega ubil, ki mu pride pred oči. S svojim divjaškim dejanjem ni nehal prej, dokler vratni podboji niso popustili ter se vrata odprla. Gospodinja se je zelo ustrašila, ko je zagledala pobesnelega fanta z odprtim nožem, zato je začela klicati na pomoč, a medtem je vzeta bič ter nasilneža pošteno premlatila.
Bogojina. Prejšnjo nedeljo je imelo naše Prosvetno društvo svoj letni občni zbor. Novo izvoljeni predsednik je g. Pucko Štefan, a v glavnem je odbor ostal isti. — Naš prosvetni dom je po popravilu takoj dobil novo lice, zato gre zahvala vsem tistim, ki so na kakršen koli način kaj pomagali.
Ruše. Pretekli torek, 9. maja, je naglo umrl v Logu viničar Franc G1 a s e r. Veliko let je vestno in skrbno oskrboval vinograd g. Viktorja Glaser. četudi ga je že ovirala pri delu visoka starost, star je bil 76 let, je vendar še z veseljem sam opravljal vsa dela s pomočjo družine, še dva dni pred smrtjo je govoril, kako bo drugi teden škropil v vinegradu. Toda ni več dočakal drugega tedna. Bolehal je samo en teden. V torek je še vstal in obedoval z ženo, potem malo legel, žena je šla na delo; ko se je ob treh vrnila, ga je našla umirajočega. Pogledal jo je še milo za slovo, nato pa umrl. Bil je krščanski mož, skrben oče, zvest naročnik »Slov. gospo-
darja«. Bodi mu ohranjen med nami blag spomin! — Žalujočim naše sožalje!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 5. maja je mirn:. v Gospodu zaspale, dobra mati Marija Bračko iz Zaiiarkove, stara 81 let. Pred štirim: leti jo je zabela kap. Hudo bolezen je mirno in potrpežljivo prenašala. Daleč naokoli je bila priljubljena, kar je pokazala njena zadnja zemeljska pot. Blaga pokojnica je rada čitala »Slov. gospodarja« in tudi druge katoliške liste, za katere je vedno skrbela, da so bili stalno naročeni. Pokojnica je bila Marijina družbenka. Od nje se je poslovil tudi pevski zbor s pesmijo. Pokojna naj počiva v miru — žalujoči rodbini Bračko pa naše sožalje!
Velika Nedelja. Velikonedeljski zvonovi so naznanili žalostno vest župljanom, da je odšel k Bogu po plačilo v starosti 76 let H a b j a n i č Antvon, posestnik na Lešnici. Bil je pravi katoliški mož. »Slov. gospodar« je prihajal v njegovo hišo od začetka izhajanja. Rajni je bil odbornik pri velikonedeljski Hranilnici in posojilnici. Pogreb je bil 3. maja zjutraj od doma v cerkev, kjer je g. župnik daroval sv. mašo za rajnega. Njegova zadnja pot je pokazala, da so ga vsi v okolici zelo radi imeli. Naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 5. maja smo pokopali 59 letno posestnico Miciko Dečko, roj. Dolinar v Vinskem vrhu. Pokojnica je sestra gospe Lojzke Rakovič, soproge zadružnega revizorja v Ljubljani. Bila je plemenitega srca, noben siromak ni odšel praznih rok od njenega doma. Zlasti se je zavzemala za številne otroke, katerim je bila botra. V njeno hišo prihajajo razen »Slov. gospodarja« še drugi katoliški listi. Zapušča užaloščenega moža in 16 letno hčerko. Rajna naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Barbara v Halozah. Umrla je vdova Terezija Kolednik iz Paradiža v 75. letu starosti. Bila je vzorna krščanska mati, ki je vzgojila vse svoje otroke v poštenem in krščanskem duhu. Bila je radodarna in usmiljenega srca in ni prezirala siromakov. Bolehala je že dolgo in tudi oslepela, vendar je poznala ljudi po glasu. Lepa udeležba na poslednji poti dokazuje njeno
in želja po maščevanju sta zadržala dušo v njem. Izpovedal je, da sta ga ubila Nina Mateskas in Štefan Kmicic.
Kmicic je fant petindvajsetih let, dobro razvit in razumen. Po značaju je hladen, ravnodušen in mrk, kar je pri zločincih pogost pojav. Odkar je zaprt, je jedva spregovoril kako besedo. Nima nobenih želja in prošenj. Na stavljena vprašanja odgovarja kratko in ravnodušno.
Mrliča je gledal mirno, ravnodušno. Detektiv Kilhot je pripomnil: ,Ta človek je ali nedolžen ali izvrsten igralec.' Na policiji pa so uverjeni, da je Kmicic glavni zločinec; on je zločin zasnoval, dekle pa je bilo samo njegovo orodje.
Dekle je izredno lepo, dva in dvajset let staro. Izraz njenega obraza je odkrit, nežen. Iz oči ji sije otroška preprostost. Težko je verjeti, da bi ona izvršila ta grozni zločin. A vendar je tako. Ona je soudeležena pri zločinu in je možno, da bo s Kmicicem vred z življenjem plačala prelito kri.
Na vprašanja odgovarja mirno. Vedno naglaša ¿vojo nedolžnost in odločno trdi, da je zločin izvršil Kmicic iz ljubosumnosti, ker jo je Kazimir hotel vzeti za ženo.
Kaj bo ugotovila nadaljnja preiskava, se ne ve. Zadnji čas je namreč nastopila nova okolnost. Pri ponovnem zaslišanju je Kmicic odločno izjavil, da ni redel za nič in da je bil ob času, ko je bil zločin Izviršen, v Sv. Patriku. Policija sedaj poizveduje, ali je bil res odsoten.«
Štefan je iz poročila posnel, da je Kazimir res umrl in da se mu — kakor tudi Nini — obetajo vislice. Položaja niti ni mogel popolnoma doumeti. Le eno je bilo jasno: Ninino izdajstvo. Kdo bi mislil, da se skriva v tem nežnem bitju toliko zlobe in brez-vestnosti.
Ko je zvečer ostal sam, je zaslišal s hodnika neko gibanje in prerekanje. Glasovi so se votlo odbijali ob samotnih, visokih stenah. Štefan je prisluhnil. Zdelo se mu je, da je iz glasnega živžava spoznal materin glas. čez nekaj časa se je mati res ustavila pred vratmi. Z njo je prišla babica Dugan. Za njima se je prerivala cela vrsta časnikarskih poročevalcev. Štefan je slišal, da je vpila mati v slabi angleščini:
»Ne jutri — danes hočem videti svojega sina!« Nato je za vpila litvansko: »Štefan! Štefan! Kje si?«
Divje je začela tolči po vratih. Štefan je stopil k zamreženemu okencu in se oglasil:
»Mati, pomirite se! In ne jokajte! Saj me bodo kmalu izpustili, ker nisem storil nič hudega.«
»Ali slišite!?« se je obrnila mati k spremljevalcem. »Nič ni storil! Tista ženska je vsega kriva.« Ko je utihnila, je Štefan dejal ponovno: »Mati, pomirite se! Nedolžen sem!« »O Bog, hvala ti!« »Kmalu me bodo izpustili.« »Da, da! Ta gospa pozna nekega odvetnika, ki te bo prav gotovo rešil.«
frankov, ženska, ki je veljala za »čarovnico«, je bolnikom zagotavljala, da dobiva kosti, ki so ji potrebne za »zdravilo«, s pariškega pokopališča Pere Lachaise. V kratkem času si je Clanetova na ta način prištedila majhno imetje. Ker je pa mnogo bolnikov zaman čakalo ozdravitve po tem čudnem, srednjeveškem lečilu, so jo nekateri končno ovadili.
Ogromna skala V kamnolomu neke sol-nograške družbe za pridobivanje marmorja pri Parschu so ločili ogromen blok marmorja z razstrelitvijo od njegove podlage. Osem mesecev so delali, preden so to skalo razgalili, potem so jo razstrelili s 60 kg črnega smodnika in 5 kg amonita. Skala je tehtala 6,000.000 kg.

priljubljenost kakor tudi ugled, ki ga uživa Br-kova rodovina. Rajna naj uživa nebeško veselje ter večni mir in pokoj — žalujočim pa naše aožalje!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Ob nenavadnem času, v večerni uri v nedeljo, 30. aprila, so nam zvonovi oznanili žalostno vest, da je v mariborski bolnišnici nenadoma umrl v najlepši življenjski dobi 30 let Ivan Zamuda, posestnik v Pla-carovcih. Pokojni je bil dober, zaveden katoliški mož, ki je zrastel iz nekdanjega Orla. Za njim žaiuje žena, trije otročiči in starši, katerim je bil v veliko oporo, žalujejo vaščani, katerim je bil dober sosed, in gasilska četa Gajovci, katere član je bil od ustanovitve. Par let je bil tudi njen tajnik in šest let poveljnik. Od leta 1932 je bil tudi uslužben kot delovodja pri zgradbah raznih cest pri ptujskem okrajnem cestnem odboru. Prepeljan je bil iz Maribora v domačo župnijo in v torek zjutraj, 2. maja, ob veliki udeležbi položen k večnemu počitku na šmarješkem pokopališču. Na zadnji poti so ga spremila vsa šmarješka gasilska društva, zastopstvo cestnega odbora iz Ptuja in mnogo župljanov. Svetila mu večna luč! — žalujočim naše sožalje!
Skomarje pri Zrečah. Dne 2. maja nas je zapustil po dolgem hiranju na jetiki naš vseskozi odlični član ugledne Lcčnikarjeve družine, Karel L o č n i k a r. Njegovo življenje je dočakalo komaj 33 pomladi. Bolezen ga je mučila skcraj dve leti. Vdan v voljo božjo, poln ljubezni v Boga, je v molitvi čakal svoje zadnje ure. S potrpežljivostjo je prenašal težki križ, ki mu ga je previdnost božja naložila. Obsutega s pomladanskim cvetjem smo ga zadnjikrat videli na mrtvaškem odru, kamor so ga hodili kropit številni prijatelji in znanci. Končno smo rajnega Karla odnesli na lepi hribček, k njegovim staršem. Križ, ki smo ga zasadili na njegov grob, naj mu bo v odrešenje. — žalujočim naše sožalje!
Sv. Jurij ob juž. žel. V veličastnih sprevodih smo spremili pretekli teden k večnemu počitku dva ugledna moža naše fare. Prvi je bil Janez V r a b i č , posestnik v Grobeinem. Bil je zgleden katoličan, dober družinski oče in dolgoletni občinski odbornik. Kot takega bo zelo pogrešala poleg družine tudi občina, šele v 66. letu je mo-
ral v grob kot žrtev karambola. — Drugi je bil Valentin Urleby posestnik pri Sv. Primožu in oče g. Franca Urleba, župnika v Dobrni. Bil je kremenit katoliški značaj in je v takem duhu vzgojil tudi svojo številno družino. V 77. letu je šel za svojo pred dvema letoma umrlo ženo. — Bog daj, da bi pokojna imela v svojih čednostih veliko posnemalcev, njima pa daj uživati večni mir! — Preostalim naše sožalje!
Sromlje. Primoran radi potuhnjene bolezni, ki se je vgnezdila in napadla vse domače v njegovi hiši, je odšel iz naših prijaznih hribčkov vzoren 76 letni vinogradnik in gospodar Martin S o 11 e r , skrben in dober oče petih otrok, katerega smo videli v vsakem vremenu — v zavi-
danja vredni telesni žUavosti in duševni čilostl — vsakodnevno čvrsto korakati po strmi poti * pol ure oddaljeno cerkev k sv. maši. Ob vsakem letnem času je bil v svoji hiši prvi na nogah, v sili pa prvi na delu. — Vse se je budilo, za-lenelo, cvetelo, kukavice, slavčki in druge ptičke so žgolele, ko smo spremljali tega značajnega, Bogu brezmejno zvestega moža k večnemu počitku na božji vrt, kjer mu je naš blagi g. župnik govorU za slovo v dušo segajoče beseda resnice, da se je od številnih spremljevalcev ma-lokateri mogel obraniti solz. In naši vrli pevci so zapeli ginljivo priljubljenemu pokojniku otožno slovo. Rajni naj počiva v miru — žalujočim naše sožalje!
MLADINSKI DAN V RACAH
V nedeljo, 11. junija, se bo zbrala v Racah mladina iz Slomšekovega okrožja k manifestaciji za svoje vzore: Bog in domovina. Po sprejemu na pcstaji in po obhodu po Kačah bo na grajskem dvorišču pridiga in sv. maša z ljudskim petjem, po maši pa slavnostno zbo.iavanje. Popoldne bo velik telovadni nastop, na katerem bodo nastopili člani in članice, mladci in mladenke. Na to prireditev opozarjamo že sedaj vse okoličane in naše prijatelje!
Marija Snežna. V nedeljo, 21. maja, nas obišče Ljudski oder iz Maribora. V šoli bodo igrali narodno igro v petih dejanjih »Domen«. Začetek po večernicah. Ker je čisti dobiček namenjen za uboge otroke, pridite v obilnem številu!
Sv. Peter pri Mariboru. Fantovski odsek in dekliški krožek vabita vse člane in članice na izlet v šmarjeto, ki bo v nedeljo, 21. maja. Odhod iz Sv. Petra ob 13.
Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo, 21. maja, ob treh popoldne bodo gostovali s pretresljivo vojno drarno igralci in igralke šentpetrskega bratskega odseka v tukajšnji šoli, katero so povsod predvajali z največjim uspehom.
Slivnica. Izobraževalno in bralno društvo v Slivnici pri Mariboru priredi v nedeljo, 21. maja, ob 15 in ob 19 igro: »Čigav je grunt?« Vsi pri» jatelji iskreno vabljeni!
črešnjevec pri Slov. Bistrici. Okrožni telovadni nastop, ki ga priredi slovenjebistriško okrožje fantovskih odsekov ir. dekliških krožkov dne 21. maja, vzbuja veliko zanimanje pri odsekih in krožkih tega okrožja. Posebno zanimanji vzbuja že zato, ker je to prvi telovadni nastop naših organizacij na Črešnjcvcu, in tudi, ker je to prvi letošnji javni nastop v vrsti mnogih letošnjih telovadnih prireditev. Da bo mogoče tudi bolj oddaljenim udeležencem priti pravočasno k lačetku prireditve, smo načrt spremenili v toliko, da se vrše slovesne večernice ob treh popoldne, nakar bo sprevod izpred župne cerkve z godbo na čelu mimo Slomšekovega doma na telovadišče, kjer bo telovadni nastop vseh odsekov in krožkov okrožja.
Poijcane. Prosvetno društvo priredi na Križe-vo, 18. maja, materinsko proslavo. Poklonili se bodo materam tudi naši mali. Vsi vljudno vabljeni, posebno naj bi ne ostala doma nobena mati. Prireditev bo v prosvetni dvorani ob štirih popoldne.
Sv. Jurij ob juž. že). Po odlično uspelem taboru Kmečke zveze v Celju je naša KZ s polno
Poročna posojila v Italiji
Kakor je že znano, pospešujejo v Italiji poroke ne le s samskim davkom, temveč tudi s posebnimi ugodnostmi, ki jih italijanska zakonodaja nudi poročencem. Med take ugodnosti spadajo med drugim tudi tako zvana poročna posojila, ki se jih novopo-ročenci, kakor kaže statistika, pridno poslužujejo. Tako je bilo po uradnem sporočilu notranjega ministrstva dovoljenih samo v enem mesecu 1093 poročnih posojil v skupnem znesku 7,248.495 lir. Skupno je bilo doslej uslišanih 49.651 prošenj, na katere je odpadlo 82,810.445 lir poročnih posojil.
Palme so obolele Iz Tunisa in Rima prihajajo poročila, da se je
Štefana je materina navzočnost nekako poživljala. Ko je starka odšla, ga je spet prevzela pobitost. Na Ninino izdajstvo je mislil in je vedel, da bo vsak trud zaman. Iz časopisa je doznal, kaj ga čaka. Vedel je, da je vse naperjeno zoper njega. Zgrabil se je za glavo in si pulil lase. Nato se je zagnal v vrata in začel razbijati po njih. Nazadnje se je ves izčrpan vrgel na posteljo in je poskušal zaspati.
12.
V vozu cestne železnice, ki je vozil skozi središče mesta proti južnemu koncu, sta sedeli dve ženski. Ena je bila debela in gostobesedna, druga pa suha, bleda, vsa zbegana. Debela potnica se ni zmenila za to, da je druga ne posluša in ji ne odgovarja. Brez prestanka je govorila kakor za stavo.
»Vaša sreča, da ste od mene izvedeli za to grozno stvar. Drugi vam ne bi tako previdno povedal ko jaz. Moj Bog, kako ste se ustrašili, ko sem povedala, da je vaš sin zaprt. Slabo vam je postalo. Ali se spominjate, da sem vam dala žganje, da bi vas okrepilo. Od doma sem ga prinesla s seboj, ker sem mislila, da ga morda nimate pri hiši... Da, da, sama sreča, da sem jaz prišla k vam. Drugi bi vas morda peljali h kakemu zakotnemu advokatu, ki bi še srajco potegnil z vas, dosegel pa nič ne bi. Vi rabite dobrega, učenega odvetnika, ki bo brezplačno prevzel zagovor vašega sina. Jaz poznam enega. Imenuje se Skanlon. Pravijo, da je najboljši advokat v Pikertonu.«
Sopotnica je molčala in jo žalostno gledala. To pa je ni motilo.
»Še ena postaja, potem bova pri kraju. Bolje je, da greva na stanovanje kakor v pisarno. V pisarni ga vedno motijo in ne more pazljivo poslušati...«
Pogledala je skozi okno, potem pa nadaljevala:
»Poglejte te lepe, visoke hiše in te blede, slabotne ljudi, ki prihajajo iz njih. Gotovo so ponosni na svoje palače, a kaj pomaga, če so sami take pc* kveke...«
Voz se je ustavil.
»Sedaj sva tu. Bog ve, katera je Skanlonova hiša.«
Medtem je zagledala moža, ki je hitel proti neki garaži.
»Hvala Bogu!« je vzkliknila. »Ne bo treba iskati. Glejte, tam je Skanlon. Pojdiva k njemu.«
Prijela je tovarišico za roko in jo kar vlekla. Odvetnika sta obe ponižno pozdravili. Preden je odvetnik spregovoril, je začela hitro govoriti:
»Gospod odvetnik, dobro vas poznam, saj sem vas v dvajsetih letih često videla. In kdo bi bil mislil še pred nekaj leti, da boste postali tako velik človek. Veste, sin te gospe je v veliki stiski. Pomislite, v umor je zapleten. Mati je prepričana, da je sin nedolžen. Jaz sicer dvomim o tem, vendar pa sem ji rekla, da ga boste vi rešili. Veste, jaz vas poznam od tistega časa, ko ste še v srajčki skakali po dvorišču in ulici ter vem, da je mnogo bogatih' ljudi v Pikertonu, ki bi na hladnem sedeli, če jih vi ne bi bili potegnili iz blata. Zato sem rekla tej go-
paro na delu za kmečki tabor, ki bo v Šentjurju 29. maja. Z vso naglico se bliža ta dan, ko bomo obhajali svoj kmečki praznik, ko bomo javno povedali mi kmetje, kaj smo in kaj hočemo. Taborišče so fantje že pripravili s 150 dnevi ku-luka. Skoraj dnevno se vrše vaje za veliko zgodovinsko kmečko igro »Mlinarjev Janez«, pri kateri bo nastopilo 80 ljudi z godbo in konjeniki. Za nastop združenih pevskih zborov je prijavljenih 150 pevcev. Na ta način bo tabor obenem učinkovito podkrepil zahteve slovenskih kmetov in dvignil v nas samozaupanje. če je bil tabor v Celju mogočen in veličasten, bo pa naš tembolj domač in prijeten. Zato kmečki ljudje, ne pomišljajte se, ampak na binkoštni ponedeljek vsi na kmečki tabor v št. Jurij!
Gomilsko. Prosvetni tabor. Savinjsko okrožje fantovskih odsekov in dekliških krožkov priredi v nedeljo, 11. junija, na Gomilskem velik okrožni tabor. Obenem obhaja domače Bralno društvo 40 letnico obstoja. Spored tabora je sledeč: ob 8.30 sprejem gostov na gornjem koncu vasi, nato sprevod skozi vas do cerkve, kjer bo na prostem sv. opravilo, ki ga bo opravil rojak g. stolni dekan dr. Franc Cukala iz Maribora. Po sv. maši bo prosvetni tabor, na katerem bosta govorila g. minister Franc Snoj in rojak g. Janez Ranči-gaj, župnik iz št. Petra pod Sv. gorair>'. Po ve-černicah bo telovadba na občinskem pašniku. Ves čas bo igrala priznana godba iz Slov. Konjic. Nastopili bodo fantje in dekleta iz vse Sa-
vinjske doline in še od drugod. Priskrbljeno bo tudi za želodec. Prijateljska sosednja društva vljudno naprošamo, naj pridejo s svojimi člani ta dan na Gomilsko.
Topolščica. Mladinska kmečka zveza priredi v nedeljo, 21. maja, ob 10 slovesno blagoslovitev prapora tukajšnjih odsekov MKZ. Slovesnost se bo vršila na prostem (pred novo šolo) v Topol-šici tudi s sveto mašo, pri kateri bo sodelovala godba in pevski zbor MKZ.
Vransko. Nikar ne pozabite, da vas čaka dne 21. maja na Vranskem velika sreča, če se boste udeležili velike tombole, ki jo bo ta dan priredilo Prosvetno društvo. Prišli boste mogoče peš, domov se boste pa lahko peljali s kolesom, ki vam ga lahko sreča nakloni. Razen koles vas čaka še zaboj sladkorja, vreča moke, dva sež-nja drv, žepna in zapestna ura ter lepa svilena obleka. In koliko drugih lepih dobitkov smo vam priskrbeli! Treba je samo, da pridete po nje s tombolskimi tablicami, ki stanejo samo 2 din. Le verjemite: žal vam bo, če boste ta dan ostali doma in ne boste šli na Vransko na tombolo! še imate čas, da se odločite!
Ponikva ob juž. žel. Pevsko društvo iz Sv. Jurija ob juž. žel. priredi na praznik Vnebohoda, 18. maja, ob treh popoldne v dvorani Slomše-kovega doma pevski koncert.
Polzela, Katoliško prosvetno društvo je preložilo svojo tombolo na binkoštno nedeljo, 28. maja.

sSorasM« mladine w Celin
V nedeljo, 14. maja, je v Celju zborovala mladina, organizirana v mladinskih odsekih Jugoslovanske radikalne zajednice. Zbrani so bili zastopniki vseh krajevnih organizacij, katerih je 29o. Poleg zastopnikov se je zborovanja udeležilo zelo veliko število naše mladine, da vidi in čuje svoj .ga voditelja, ki tako modro vodi slovenski narod.
Svojevrstna počastitev našega voditelja
Mladina je za to prvo politično zborovanje hotela počastiti svojega voditelja na svojevrsten
način. Iz vseh okrajev Slovenije so v predpisanem času ponesli naši fantje v Celje posebne diplome, podpisane od okrajnih odborov MJRZ z verzom, katerih začetne črke sestavljajo lep izrek našemu voditelju, vsi verzi skupaj pa tvorijo nekako zgodovinsko spesnitev o bojih našega naroda in udeležbo našega voditelja pri teh bojih. Ta deklaracija je vezana v krasno usnjeno knji-
Širite „Slov. gospodarja" f
V VSAKI HIŠI MARIJIN OLTAR-
ČEK! V maju naj ima vsaka hiša Marijin oltarček. Lepe kipe od pri-prostih in poceni do umetniških imamo na zalogi v vseh svojih prodajalnah.
SVEČNIKE za domačo rabo, za kapelice itd., po ugodnih cenah, v lepi izdelavi, vsako množino, tudi trgovcem na veliko, prodajamo v vseh svojih prodajalnah.
Za junij kupite kip SRCA JEZUSOVEGA! Mesec junij bo kmalu tu! Pravočasno si oskrbite kip ali sliko Srca Jezusovega, da boste mogli opravljati pobožnosti v domači hiši!
Največja zaloga vseh nabožnih predmetov, moiitvenikov, rožnih vencev, podob in podobic, kipov, kri-žev itd. je v prodajalnah
TISKARNE SV. CIRILA, MARIBOR — PTUJ
go, ki je bila izročena našemu voditelju ob koncu veličastnega zborovanja po g. Pirihu.
Sprevod
Kljub slabemu vremenu se je že v zgodnjih jutranjih urah začela zgrinjati od vseh strani naša mladina v Celje. Vse je bilo kar najboljše razpoloženo. Akoravno je močno deževalo, se je zbrala mladina ob desetih v mogočen sprevod s fanfaro na čelu, katero so tvorili fantje od Sv. Petra v Ljubljani v narodnih nošah. Sprevod je korakal v četverostopih, organiziran po četah z državnimi zastavami. Klicanje kralju, knezu namestniku, našemu voditelju in slovenskima mi-nistror . kar ni hotelo ponehati. Z oken so pa Celjanke obsipavale našo mladino s cvetjem. Na balkonu mestnega poglavarstva so si sprevod ogledali: g. dr. Korošec, minister g. Snoj, ban g. dr. Natlačen, senatorji gg. dr. Kulovec, Smo-dej in Schaubach, podpredsednik narodne skup-
spe, da če spioh kdo more rešiti njenega sina, potem ste vi tisti človek. Ker veste, rekla sem ji...«
Skanlona je to besedičenje vse bolj nerviralo. Naposled je nejevoljno prekinil govornico:
»Ker gre za uradno stvar, vaju moram prositi, da se potrudita v pisarno. Tudi jaz sem tja namenjen, zaradi tega dovolita, da vaju odpeljem s svojim avtomobilom.«
Izginil je v garaži, čez nekaj minut se je oglasil motor in iz garaže se je začelo kaditi. Kmalu potem se je prikazal avto. Skanlon ga je obrnil, nato pa povabil ženski, naj vstopita.
Po desetminutni vožnji se je avto ustavil pred poslopjem trgovske zbornice. Skanlon je ustavil motor, nato so vsi trije izstopili.
»Pojdita za menoj, takoj bomo v moji pisarni. V prvem nadstropju je.«
V pisarni jima je ponudil stole, nato je naglo izginil v drugo sobo.
Ženski sta sedli in se ozirali po pisarni. Pred majhno mizo je sedelo mlado dekle in pisalo na pisalni stroj.
Čas je mineval. Ženi sta molčali in opazovali deklico, ki je naglo tipkala in se je zdelo, da se ne meni za nič drugo.
»Presneti stroj!« je nenadoma vzkliknila deklica v poljščini.
Štefanova mati je naglo vstala, ko je zaslišala »voj materni jezik. Šla je k deklici in ji je začela pripovedovati, jo prositi in rotiti. Tipkarica je bila spočetka nevoljna, a potem je z vse večjim zanima-
njem poslušala starko. Ko je mati za hip umolknila, se je oglasila:
»Iz vašega pripovedovanja sem razumela, da je vaš sin nekoga ustrelil...«
»Ne, ne, ne! Bog je priča, da ne. Dekle je izvršilo zločin.«
»Toda sina so zaprli?«
»Da. Saj ste brali v časopisih. In videli njegovo sliko.«
»On je torej tisti? Ne, nisem čitala, le mimogrede sem slišala o zločinu. Smilite se mi in upam, da vam bo gospod Skanlon pomagal.«
Gospo Dugan je jezilo, da se je ta pogovor vršil v jeziku, ki ga ona ni razumela. Nekaj časa je molčala, ko pa se je naveličala, se je oglasila.
»Ne vem, o čem govorita,« je dejala nekam razdraženo, »toda namen najinega prihoda je ta, da bi zadevo poverili gospodu Skanlonu. Nočeva iti k drugemu odvetniku.«
»In kaj je z gospodom Skanlonom ?« se je obrnila k njej tipkarica.
»Ve, zakaj sva tu in mislim, da se bo takoj lotil dela.«
»Počakajta. Gotovo se bo kmalu vrnil.«
»Recite mu, da čakava!«
»Saj je šele prišel in najbrž pošto pregleduje. Le sedita in počakajta.«
V tem trenutku so se odprla vrata odvetnikove druge sobe.
(Dalje prihodnjič)
v arabskih naseljih severne Afrike in Libije pojavila neka rastlinska bolezen, kateri so zlasti palme posebno podvržene. že na tisoče kokosovih in dateljevih palm se je zaradi te bolezni posušilo, kar za tamoš-nje prebivalstvo predstavlja veliko škodo. Ra-stlinoslovci domnevajo, da povzroča bolezen neki bacil, katerega se pa še ni posrečilo odkriti.
Pozoren dijak
Profesor (spomladi): »Koliko ur ima dan?«
Dijak: »Pet in dvajset.«
Profesor: »Morda samo štiri in dvajset?!«
Dijak: »Gospod profesor, saj ste nam včeraj re'di, da se je dan za eno uro podaljšal!«
inseriratte!
Sčine g. Mihelčič, člani glavnega odbora MJRZ iz Beograda dr. Pire, poslanec Dimitrijevič in Marjanovič, celjski župan dr. Voršič, okrajni načelnik dr. Zobec, policijski načelnik Torner, vsi Župani slovenskih avtonomnih mest z dr. Adle-šičem in dr. Juvanom na čelu, narodni poslanci Bitenc, Bajlec, dr. Golia, Koban, dr. Klar, dr. Koče, Kranjc, dr. Ogrizek, Smersu, Spindler, dr. Sevšek, Steblovnik, dr. šmajd, Teuerschuh, Josip Tratnik, Veble in žebot. Ko je mladina korakala mimo odličnikov, vzklikanje kar ni hotelo ponehati. Iz tega se vidi, kako tesna vez vlada med mladino in zastopniki slovenskega naroda, ¡posebno se je pa lepo izrazila ljubezen mladine do našega voditelja dr. Korošca.
Zborovanje
krajevnih zastopnikov MJRZ se je začelo ob 11 v dvorani Ljudske posojilnice, ki je bila nabito polna. Viharno pozdravljen je prišel v dvorano dr. Korošec, pa tudi ostali odličniki so bili deležni prisrčnih vzklikov mladine. Zborovanje je vodil predsedniik MJRZ narodni poslanec Smer-
su. Po pozdravnih besedah in narodni himni je' podal besedo predsedniku senata g. dr. Korošcu. Njegov govor (katerega prinašamo v izvlečku na prvi strani) je bil skoraj pri vsakem stavku prekinjen z burnimi vzkliki. V imenu mesta Celja je pozdravil celjski župan dr. Voršič, na kar je sledilo poročilo vodstva banovinskega odbora MJRZ, ki sta ga podala predsednik narodni poslanec Smersu in tajnik Češnovar. Sledile so volitve banovinskega odbora MJRZ. Izvoljeni so bili: Smersu Rudolf, inž. Sodja Jože, češnovar Slavko, Snoj Janez, Melaher Jože in Kroflič Jože, za delegate v glavno skupščino pa dr. Bojan Pire, Krošelj Joško, Melaher Jože in Pirih Milko.
Ob koncu je spregovoril še inž. Jože Sodja. Njegov govor se je nanašal na naloge mladinske organizacije. Nato je bila izročena našemu voditelju deklaracija, ki jo je prebral g. Pirih. Deklaracija, podpisana od okrajnih odborov, je našega voditelja vidno ganila.
S himno »Hej Slovenci« je bilo zaključeno veličastno zborovanje.
Dopisi
Pameče. Na posredovanje poslanca g. Teuer-jichuha dobijo tukajšnje vasi št. Janž, Pr>meče in Troblje vodovod. Izvršil se je že pregled studencev ter upamo, da bo sčasoma tudi kredit določen. — Na binkoštni ponedeljek napravimo romarski izlet k Sv. Antonu na Pohorju. Ob tej priliki bomo počastili grob nekdanjega pameške-ga ministranta, mladinskega organizatorja, rojaka Matka Krevh, katerega je na starega leta V prerani grob zavila antonovska zemlja.
Selnica ob Dravi. Pri nas se bo zidala nova šola. Kak naj se zida, ali ena ali več, o tem so mnenja različna, kakor v vsaki taki stvari. Zato sem šel in vprašal Nacejevega Pepeta, kaj on misli o tem. Nace malo pomisli, pa mi pravi: »Ne res, doslej je bila ena sama šola v Selnici, in selniški otroci so imeli šolo pred nosom, drugi pa so morali hoditi dve in še več ur daleč v šolo od farnih mej. Zakaj pa ne bi bilo enkrat narobe prav? Postavimo šole na meji fare in naj hodijo selniški otroci dve uri daleč v šolo. Zato jaz predlagam, da se zidajo šole na Boču pri Grušovniku, pri Treplakovi koči in pri Brezniku, potem pri Urbanu in pri Kamelišarju, pa pri šolarju in pri Banku.« Jaz poslušam to Na-cejevo modrost, saj najbolj neumen pa Nace menda le ni!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 21. maja ob pol 11. uri dopoldne se vrši pri nas predavanje banovinskega inštruktorja za protiplinska napade g. dr. Jurečko Ivana o lastnostih in učinkih strupenih plinov ter o izvedbi organizacije obrambe proti istim. Ob treh popoldne se vrši pravtam praktična gasilska vaja. Protiplinska obramba se izvaja energično v vseh evropskih državah.
Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja Sadjarska podružnica je imela v nedeljo, 7. maja, v šoli mesečni sestanek s poučnim predavanjem in gospodarski razgovor o načrtnem sadjarstvu, o škropljenju in o marsičem zanimivem. Člani in drugi so se udeležili zanimivega predavanja v lepem številu. Predavatelju g. Emeranu Stokla-su se zahvaljujemo za njegov trud in ga ponovno vabimo za 4. junij, ko bomo zopet imeli mesečni sestanek. Obenem tudi naznanjamo vsem, da se gradi, oziroma zida kurišče in peč za sadno sušilnico v zgradbi, ki smo jo lani postavili. Ko
DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU!
dobite list na Križevo v roke, bo peč že gotova. Peč je Wetz-Podgoršekovega sistema. Delo vrši in vodi izumitelj sam, ki je tudi lastnik patenta. Vsi, ki boste hoteli letos sadje in slive sušiti, boste že lahko pripeljali sušit. Tudi sosedi bodo lahko sušili, če bodo le hoteli in če bodo kaj imeli za sušenje.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Šolski otroci priredijo v nedeljo, 21. maja, ob pol sedmih zvečer proslavo materinskega dne. Med drugim je na sporedu tudi krasna igra »Dve Marički«. Iskreno vabimo!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 16. maja obhaja v naši župniji 50 letni jubilej nadvse priljubljeni trgovec z raznimi stavbenimi in cementnimi izdelki g. Vekoslav Bratina. G. Bratina je nadvse delaven mož, saj se udejstvuje pri vseh organizacijah, v občinski upravi, v cerkvenem konkurenčnem odboru itd. ter nas vedno gmotno podpira. Vsi se k njemu zatekamo, ker vemo, da nam ne bo odrekel. Ob slavju 50 letnega jubileja je g. Bratina postavil na vrtu tik ob svoji hiši lurško votlino iz naravnega kamenja, ki bo razsvetljena okrog Marijinega kipa s približno 300 žarnicami. To krasno stavbico, ki je sezidana po vzorcu lurške votline v Lurdu, si lahko vsakdo ogleda. G. Bratina je bil pred pai leti na romarskem potovanju v Lurdu in je to sliko dobro vtisnil v spomin. Blagoslovitev lurške votline bo 18. maja ob navzočnosti g. kanonika in dekana Josipa Weixla. G. jubilantu iskreno častitamo in želimo, da ga ljubi Bog ohrani še mnogo let ^ilega in zdravega!
Velika Nedelja. V nedeljo, 21. maja, bo obhajala dekliška Marijina družba lepo slovesnost. Pri pozni službi božji bo blagoslovitev nove Marijine zastave in sklep duhovnih vaj. Popoldne bo slovesen sprejem novih članic. Po večernicah pa bo v dvorani akademija s prav pestrim sporedom. Vsi prav iskreno vabljeni!
Sv. Jurij ob Taboru. Zelo zgodaj je pričela letos strašiti strela. Dne 12. maja se je nenadoma pojavilo neurje nad Savinjsko dolino in uKla se je huda ploha, med dežjem je bila pomešana tudi toča. Iz črnih oblakov je pričela švigati strela in med strašnim treskom udarila v bližini gostilne Kumer v električni vod in zdrvela po njem do bližnje Košenenčeve hiše ter omamila gospodinjo do nezavesti. Isti hip je omamila v sosednji hiši tudi malo deklico. Košenenčevo so kmalu pripravili k zavesti, medtem ko se je dekle za-
SpoiniiiMl m sv.birmo!
Sv. birma je zakrament, zato je prav, ako daste mladini kot spominek na sv. birmo predvsem molitve-nik in rožni venec!
Na zalogi imamo sledeče molit-venike: »Angelček« »Sveta pomlad« »življenje mojega življenja« »Pri Jezusu« »Ključek nebeški« Posebno pa Vam priporočamo najlepši slovenski molitvenik z mnogimi barvanimi slikami »Bogu hvala«. Ta molitvenik bo za vse življenje najboljši spremljevalec Vaših otrok! Preden kupite kak drug molitvenik, si oglejte tega!
Rožne vence imamo na zalogi vseh vrst in vseh barv: steklene, koščene, lesene, biserne, v škatlicah, v usnjati torbici.
Venci za birmanke, voščeni in svileni!
Botrice, botri! Na dan sv. birme nimate časa kupovati, zato kupite te spominke že prej v prodajalnah
TISKARNE SV. CIRILA, MARIBOR — PTUJ
vedlo šele zvečer. Pri organistu pa je strela zažgala mali transformatorček v spalnici.
Cvetkovci. Kdor si želi na binkoštne praznike poštene, vesele zabave, naj pride v Cvetkovce, kjer priredi prostovoljna gasilska četa veliko vrtno zabavo s tombolo. Za 2 din lahko dobite 1000 din, kolo, obleko, drva itd.
Formin. Prostovoljna gasilska četa priredi V nedeljo, 21. maja, ob 15 na vrtu svojega načelnika tov. Brodnjaka srečolov in vrtno zabavo. Prebitek je namenjen za kritje stroškov pri nabavi gasilskega orodja. Prijatelje vabi četa.
Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo, 7. maj«, se je v cerkvi poslovil od nas g. kaplan Ivan škafar, ki je kot pomočnik g. župnika vneto deloval v dušnem pastirstvu ter se s posebno požrtvovalnostjo trudil za vzgojo mladine, katero je zbiral v fantovskem odseku in dekliškem krožku. Odšel je na novo svoje mesto v Mursko Soboto, kjer mu je poverjena slirb za izseljence. Hvaležni šentjurčani mu ':ličemo: Hvala za vse, kar ste storili zlasti v blagor mladine! Bog blagoslovi Vaše nadaljnje delo!
Pristova pri Vojniku. Bela na cesti Ljubečna —Pristova- Bezovica se nadaljujejo. Zaposlenih je okoli 80 delavcev, ki imajo možnost, da si prislužijo za največje potrebe, ker so večinoma revnejši. Veliko skrbi in dela pa je imel pri gradnji te ceste g. Golež Franc, posestnik v Pri-stovi, ki je tudi delavce sprejemal na delo. Na svojem mestu je tudi sedaj Vsi delavci so hvaležni onim možem, ki se trudijo, da bi kolikor mogoče zboljšali položaj delavca in malega kmeta. Prosimo za naklonjenost in pomoč tudi v
Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. rej. S. br. 30.474/35.
D0F1AC0 PIJAČO
pripravite s
SAPOVINOM
Cenik zahtevajte od Drogerije Sanitas, Celje
bodoče, predvsem pa gledamo z zaupanjem v g. podpredsednika narodne skupščine Mihelčiča, katerega smo izbrali za našega poslanca.
Laško. Dodatno k dopisu v zadnji številki »Slov. gospodarja« glede Hranilnice in posojilnice sporočamo, da so nove vloge vedno razpoložljive ter se obrestujejo po 4%. Tudi je hranilnica na zadnjem občnem zboru sklenila podariti znesek 5000 din za najrevnejše birmance v področju poslovanja posojilnice, to je po župnijah okrog Laškega. Za ta denar se je nabavila obleka. — Izvoz živine v Italijo in Nemčijo, ki je v prvih mesecih letošnjega leta precej zaostal, se je zopet nekoliko poživil. Tudi cene, ki so precej padle, so se nekoliko popravile. Saj je živina edina panoga, iz katere dobi pri nas kmet denar.
Zagorje pri Kor.jem. Dne 19., 20. in 21. maja bo pri nas velik romarski shod. Kakor vsako
je družinski list za vse, zanimiv, poln slik in povesti. Vsako društvo ga ima, oglej si ga! Lahko pa ti ga pošljemo tudi na ogled, piši «pravi: Maribor, Koroška cesta 5.
doslej prizanašal. Da pa sv. Pankracij le pokaže svojo vremensko moč, nam je poslal od jugovzhodne strani precej gosto kakor grah debelo točo, ki je čez četrt ure belila naše kraje, škode pa, hvala Bogu, ni napravila, ker je ni vihar prignal in je padala le med nalivom. — Naši sadjarji
Slovenija Knežjemu paru pri povrafliu iz Halife
Pozdrav na obmejni postaji
Dne 15. maja dopoldne je dospel dvorni vlak s knezom-namestnikom Pavlom, kneginjo Olgo in s spremstvom na našo obmejno postajo Rakek, katera je bila vsa v zastavah ter okrašena z zelenjem in cvetjem. Na peron so se postavile čete fantovskih odsekov in dekliških krožkov v krojih, skupina fantov in deklet v narodnih nošah, godba, ljudskošolska mladina, ban dr. Natlačen, okrajni načelnik, župan z odborniki itd.
Koj po prihodu dvornega vlaka je zaigrala godba državno himno in vsi navzoči so gromo-vito nazdravljali kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Ko se je vlak ustavil, se je podal v salonski voz g. ban in je prvi pozdravil knežjo dvojico po vrnitvi iz Italije. Knez Pavle je izstopil in je bil deležen viharnih pozdravov. Godba je zaigrala fantovsko koračnico in himno. Knez je obšel v spremstvu g. bana čete fantovskih odsekov in dekliških krožkov, kneginji Olgi je izročila deklica v narodni noši krasen šopek. Knežji par se je vidno zadovoljen s prisrčnostjo sprejema podal v svoj voz in nadaljeval v spremstvu g. bana pot proti Ljubljani
Knežji par v Ljubljani
Ljubljana se je posebno postavila, da je pozdravila knežji par z res veličastnimi prizori. Na okrašenem kolodvoru sta pričakati dvorni vlak dve godbi, častni četi naših fnatov in deklet, skupina narodnih noš, najvišji predstavniki oblasti, narodni poslanci, mestni svetniki z g. županom ter razna zastopstva društev s 30 zastavami.
Ko je pripeljal dvorni vlak na ljubljansko postajo, je ob zvokih državne himne zbrani ženski svet v prvi pozdrav zavihtel bele robce in cvetje se je usulo na salonski voz, iz katerega je stopil najprej g. ban, za njim pa knez namestnik s soprogo.
Koj po izstopu je bil knežji par deležen navdušenih nazdravov in obsipanja s cvetjem.
Zastopstvo slovenskih deklet je poklonilo kne-ževski dvojici krasen šopek, nakar je obšel knez častno četo slovenskih fantov. Poveljnik čete, g. Ivo Peršuh, je izrazil knezu v imenu slovenskih fantov dobrodošlico in najglobljo zvestobo.
Knez Pavle in kneginja Olga sta še obšla vrsto dekliških krožkov in narodnih noš ter še ostala v razgovoru z raznimi na peronu stoječimi dostojanstveniki, dokler se nista odpeljala s posebej sestavljenim vlakom med sviranjem godb in vzklilcanjem ljudskih množic proti Kranju.
S knežjim parom se je vrnil iz Italije naš zunanji minister, ki se je odpeljal iz Ljubljane v Beograd.
*
Domače novice
Odškodnina za po nedolžnem v ječi prebitih pet let. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 19. oktobra 1932 na podlagi izpovedi prič na 15 let robije 47 letnega posestnika in sodarja Jakoba Rozman s Huma pri Ormožu. Rozmana je doletela kazen radi soudeležbe pri umoru pre-vžitkarice Ane Tomažič, katero je zadavil posestnik Mihael Ivanuša. Rozman, ki je vedno zatrjeval svojo nedolžnost, je presedel v mariborski kaznilnici pet in pol leta po nedolžnem, preden mu je uspelo, da je s pomočjo zagovornika dosegel 18. oktobra 1937 ponovno razpravo, na kateri je bil oproščen. Rozmanu je bilo sedaj priznanih od države 17.000 din odškodnine, katero bo dobil v celoti izplačano, ker ga je odvetnik brezplačno zastopal.
*
Slovenija jo pasivna dežela. Zato moramo kmetijstvu pos-etiti vso pozornost in z intenzivno propagando širiti racionalizacijo kmetijskih obratov. Prilika za tako propagando se nudi zlasti med pomladanskim ljubljanskim . ilesejmom od
si pridno prizadevajo, da bi dobili čim lepše sad« je. Na »kaplanijski tabli« si od časa do časa dajejo tozadevne migljaje in nasvete ter opozarjajo na najnujnejša opravila v sadonosniku, Prav tako! Le stanovitni ostanite in si vzgojita navdušen mlad rod sadjerejcev!
3. do 12. junija, ki naj bi si ga ogledal vsak naS kmečki gospodar, saj bo na njem velika razstava poljedeskih strojev. Zasajen je tudi vzoren sadni vrt z najžlahtnejšim špalimim sadnim drevjem kot vzorec, ki naj služi našim kmečkim gospodarjem v umnem sadjarstvu. Razstavljena bodo tudi umetna gnojila. Razen tega bo kmečki gospodar v drugih oddelkih velesejma našel mnogo koristnega ter pobud za ureditev doma in posestva. Napreden kmečki gospodar se mora zanimati tudi za napredek v industriji in obrti, če hoče, da bo napredovala tudi njegova kmetija.
Naši rajni
Sv. Jakob v Slov. goricah. Umrl je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu starosti po kratki bolezni Maks Rosina. Bil je član Apo-stolstva mož. V njegovo hišo so prihajali samo krščanski listi, kakor »Slov. gospodar«, »Glasnik Srca Jezusovega«, »Zamorček« in »Odmevi i» Afrike«. Pogreba se je udeležilo mnogo sorodnikov, prijateljev in drugih ljudi. Domači gospod župnik Martin Erhatič se je z lepimi besedami od njega poslovil. Dragi Maks, mirno počivaj! žalujoči ženi in sinu ter družini Verbošt naše so-žaije!
Velika Pirešica. Turobno je zapel zvonček per-novske cerkvice 18. maja in nam nepričakovano oznanil smrt Cokanovega Blaža (p. d. Vebrove-ga), ki je doživel le petnajsto pomlad. Kljub težki bolezni, že iz detinskih let, je bil naš Bla^ek vedno vedrih, nasmejanih lic, kajti živel je v upanju, zlasti v zadnjem času, da si bo pridobil dragoceno zdravje. Toda zgodilo se je drugače. Bog ga je pozval k sebi, da se raduje v kraljestvu božjem. Staršem, ki ga bodo zelo pogrešali, je v tolažbo zavest, da je rešen vsega zemeljskega trpljenja in da je njih, kakor tudi nas ostalih priprošnjik pri Bogu in pri Mariji. Bodi Ti lahka žemljica slovenska!
Dopisi
Planina pri Sevnici. Naš g. župnik Jakob Sa-jovic je dne 28. aprila obhajal 50. rojstni dan, 1. maja imendan, 26. julija pa bo 25 letnica njegovega mašniškega posvečenja. Bog ga živi in ohrani zdravega in srečnega do življenja skrajnih mej!
Ljutomer. Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru se zaradi slabega vremena niso vršile dne 14. maja, zato pa se bodo priredile prihodnjo nedeljo, dne 21. maja t. i. z istim sporedom. Ljubitelje konj ponovno vabimo k udeležbi naših pomladanskih dirk. Cenjene goste opozarjamo na novi vozni red, ki je zelo ugoden za potovanje na vse strani.
Raz bor pri Zidanem mostu. Po dolgem govorjenju se je na Razboru ustanovilo neko društvo, ki je izpolnilo željo tukajšnjih JNSarjev. Nedavna so imeli ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo celih osem pristašev JNS. Naše pro-> svetno društvo se pa teh nasprotnikov ne bd ustrašilo, temveč bo še bolj delovalo. Zato, fantje in dekleta, ki ste zavedni katoliški Slovenci iri Slovenke, stopite v naše vrste! Tako močne or-> ganizacije, kakor je naša, še ni bilo na Razboru. Naše geslo je in ostane: Po slovenski in krščanski poti naprej! ■■■■■■■■■■■■■■■■
Novi vozni red!
Velja od 15. maja 1939
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
BflflBflflflBBflflflBBBB
leto, se bodo tudi letos zgrnili številni romarji okrog zagorske Matere božje, da se pri njej znova navzamejo poguma in moči za nadaljnjo borbo za svojo večno srečo.
Marija Reka, Težak je boj, ki ga bijemo za svoj obstoj. Skopa je naša zemlja; s silo dobivamo iz nje svoj kruh. Hribovita je in kamenita, toda kolikor more, nam daje, da imamo za življenje. Mi jo ljubimo to svojo zemljo in zvesti ji ostajamo, ne zapuščamo je kot jo nekateri ponekod ob lepših in ugodnejših življenjskih prilikah. Toda osamljeni smo! Nimamo stalnega duhovnika, ki bi nas vodil in učil. Lepo, v letu 1929 prenovljeno cerkev imamo. V zvoniku visijo štirje zvonovi, ubrani v res krasno skladje, toda le prevečkrat molčijo, želimo, da bi naši zvonovi začeli kmalu klicati k službi božji v domači cerkvi.
Sv. Rok-šmarje. Zapustil nas je vrli sosed in znani čevljarski mojster Maks Regoršek in si ustanovil novi dom v Grličah ob beli cesti proti Pristavi. Božji blagoslov ga naj osrečuje tudi tam! Njegovo dosedanje posestvo pa si je pridobil njegov pomočnik, sedanji čevljarslti mojster Novak Mihael, doma iz Kajžarja, župnije sv. Miklavža pri Ormožu. Ker je že devet let na sedanjem mestu in poznamo njega in njegovo delo, mu želimo srečno zakonsko življenje z Za-bukošek Frančiško iz Trnovca v št. Jurju ob juž. žel. Zakon sta sklenila med poročno sveto mašo v naši sloviti romarski cerkvi sv. Roka v drugem tednu majnika.
Šmarje pri Jelšah. Pač lahko in pravočasno smo v letošnji izredno lepi zimi in pomladi pospravili po svojih posestvih. Vsepovsod krasno' leze na dan veselo zaupanje na dobro letino, ki smo je potrebni, kakor je bila zemlja potrebna precej izdatnega dežeka zadnjega tedna. Zato prosimo in bomo molili »daj in ohrani sad zemlje, o Bog«. Strašil nas je mraz, pa nam je le
»NAŠ DOM«
Poslednje vesta
Kmečka trgovina
Obremenitve pri prodaji živine
Vsakomur je znano, da je med cenami živine in ceno mesa velika razlika. Ta razlika nastane v veliki meri iz sledečih vzrokov: 1. nakup živi-jie po mešetarju in mešetarjev zaslužek; 2. pregled živine po uradnem živinozdravniku pred zakolom; 3. stroški prevoza v klavnico; 4. izdatki za klanje v klavnici; 5. pregled zaklane živi-!ne po živinozdravniku; 6. prometni davek; 7. ¡klavniške pristojbine; 8. državni davek; 9. občinske in banovinske doklade in 10. zaslužek trgovca z živino in zaslužek mesarja. Tako vidimo, da se živina desetkrat obremeni, preden se meso prodaja. In radi vseh teh obremenitev ¡je prikrajšan kmet pri ceni, kajti kupec in mesar vse te stroške prevalita na živinorejca. Če k temu dodamo že razne špekulacije, ki se vrše pri kupčiji, vidimo, da je kmetov izkupiček za živino po mesecih in letih pridne in marljive reje sramotno nizek. S pametno ureditvijo bi se pa dalo marsikaj izboljšati in tako kmetov izkupiček za živino povišati ne da bi se pri tem podražilo meso. Samo dobro izdelan načrt in odločnost je v tem oziru potrebna. Upajmo, da se bo našel kdo, ki bo pametno uredil tudi to stvar.
I
Osrednja blagovna zadruga v Mariboru
Naloga blagovnega zadružništva je izravnava oen med kmetijskimi in industrijskimi produkti. Vemo, da so industrijski produkti vedno dražji kot pa kmetijski, in to je v glavnem vzrok vse revščine na kmetih. Na podlagi tega dejstva je tudi banska uprava sklenila ustanoviti večjo Osrednjo blagovno zadrugo s sedežem v Mariboru, katera si je postavila gornje cilje. Ustanovna skupščina zadruge se je vršila ob navzočnosti zastopnikov banske uprave, javnih funkcionarjev in agilnih zadružnih delavcev dne 9. maja. Za predsednika zadruge je bil izvoljen pgilni narodni poslanec Jože špindler, v upravni odbor pa gospodje: minister Snoj, arhidiakon Franc Tovornik in drugi odlični zadružni delavci iz kmečkih vrst. Za poslovodjo je imenovan g. Anton Radanovič iz Zreč pri Slov. Konjicah. Upajmo, da bo novo ustanovljena osrednja blagovna zadruga olajšala težko življenje trpečemu ikmetu, celotnemu gospodarstvu pa prinesla obilo uspehov in da bi gospodarsko okrepila naše-¡ga obmejnega kmeta, kar bo tudi v narodnostnem oziru neprecenljivega pomena.
Gospodarske zanimivosti
Konjerejska podružnica se je ustanovila v Pe-trovčah dne 7. maja za Savinjsko dolino. Podružnica bo delovala za napredek konjereje v Savinjski dolini, ki je v povojnih letih vidno hirala. Za predsednika je bil izvoljen Jelovšek Jože, v odboru pa so Pešec Ivan, Turnšek Leopold, Sitar Janez, Pišek Jože, Pristovšek Vinko, Ant-Joga Karel, Sedminek in Kokolj Martin. Poseb-Jio zanimivo je bilo predavanje o zgodovini savinjskega konja, katerega tipi se še najdejo v gornji Savinjski dolini.
12.000 vagonov koruze ima še na prodaj naša država. V zadnjih letih se je izvoz koruze povečal, kar je ugodno vplivalo tudi na ceno, ki se je dvignila od 100 din na približno 105 din 100 kg. Radi dražje koruze so se dvignile tudi cene svinj za 1.50—2 din pri kilogramu. Upanje pa obstoja, da se bo cena svinj na ta račun še dvignila.
Denar nam ponujajo. Da bi zmanjšali vpliv ponudbe denarja od Francije in Anglije nam ponuja Italija 500 milijonov lir, Nemčija pa 200 Jnilijonov mark, seveda ne denarja, ampak nemškega in italijanskega blaga za gori navedeno Vrednost.
Kmetijsko ministrstvo je odkupilo na veliki živinski razstavi v Novem Sadu vso živino, ki je ostala brez kupcev. Ta nakup tvori 30% vse »izstavljene živine.
Cene goveje živine
Voli. Maribor debeli 4.50 din, poldebeli 3.75, plemenski 4.25—5.50 din; Ptuj 4.75, Celje 5 do 5.50 din, Laško 4.50—5.50 din, Ljubljana 4 do 5.50 din, Novo mesto 3—5 din, Kranj 5.25—5.75.
Biki. Maribor 3.25—4 din, Ptuj 3.50—4.50 din.
Krave. Maribor klavne 4.60 din, plemenske 4.50 din, molzne 4—5 din, breje 3.50—4.50 din, klobasarice 2—3 din; Ptuj povprečno 3.75 din, Celje 3—4 din, Laško 3.50—4.25 din, Ljubljana 3.50—4 din, Kranj 4—5 din kg žive vage.
Mladi voli Dovorečno 4—5 din.
Telice. Ptuj 4.75 din, Celje 4.50—5 din, Laško 4.50—4.75 din, Kranj 5—5.50 din.
Teleta. Maribor 5—6 din, Celje 5.50—6.50 din, Ljubljana in Kranj 6—7 din kg žive vage.
k
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov stari 90 do 125 din komad, 7—9 tednov 125—140 din, 2—4 mesece 200—280 din komad; leg žive teže 6 do 8 din. Ptuj mladi pujsfei 6—12 tednov 90—160 din komad, kg žive te|e 6—6.75 din; v Novem mestu pa par mladih pujskov (odstavljenih) 250—400 din, v Kranjci 7—8 tednov stari 180 do 280 din komad.
Pršutarji. Maribor 9.50 din, Ptuj 7—7.50 din, Celje 7—8 din, Laško 7.75 din, Ljubljana 7.50 do 8 din, Kranj 7.25 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Maribor 7 din, Ptuj 8 din, Celje 8—9 din, Laško 9 din, Kranj 8.50 din, Ljubljana 8—9 din, sremski špeharji pa 9—9.50 din kg žive vage.
Les
Na ljubljanski borzi se je prodajal;
Okrogli les (hlodi) nad 30 cm debelosti; smreke 155—195 din, smrekovi brzojavni drogovi 160 do 190 din, trami 180—200 din; bukev 105—135 din, hlodi za furnir od 40 cm debelosti 200—230 din; hrast 205—305 din kub. meter.
Rezan les (deske, plohi ali štuki). Smreka 340 do 370 din; bukev neobrobljeni 250—290 din, obrobljeni (žamani) 420—500 din; hrast neobrobljeni 700—750 din, obrobljeni 800—900 din; oreh neobrobljeni 800—900 din, parjeni neobrobljeni 1000—1100 din; brest neobrobljeni 480—550 din, javor neobrobljeni 500—600 din, jesen neobrobljeni 800—900 din, lipa neobrobljeni 450—550 din kubični meter.
Parket hrastov 58—68 din, bukov 35—45 din kvadr. meter.
Železniški pragi: dolžina 2.60 m, debelina 14 krat 24 cm, hrastovi 38—40 din, bukovi 24 do 27 din komad.
Drva: bukova 11—12 din, hrastova 9—11 din 100 kg.
Oglje: bukovo 48—54 din, »canella« 56—60 din 100 kg.
Tržne cene
Meso. Volovsko 8—12 din, kravje 8—10 din, vampi 6 din, pljuča 5 din, jetra 8 din, ledvice
Kupujte samo
CROAIIA BATERIJE
ker so najboljše
zato najcenejše
12 din, loj 6 din. teletina 10—12 din, telečje in svinjska pljuča 8 din, svinjska jetra 10 din, svinjska glava 9 din, slanina 15—16 din, suha slanina 18—20 din, svinjska mast 18—19 din, šunka 20 din. prekajeno meso 16—18 din, pre-kajen jezik 22 din, suhe kranjske klobase 30 din kilogram.
Perutnina. Piščanec 10—12 din, kokoš 23—30 din, raca 20 din, gos 45 din, puran 40—60 din, domači zajec 6—25 din, kozlič 35—70 din.
Mečni proizvodi. Liter mleka 1.75—2 din, kg kisle smetane 12 din, surovega masla 24—28 din, čajnega masla 30 din, domači sir 10 din, bohinjski sir 24—28 din, trapistovski sir 16—28 din, ementalski sir 30 din, jajce 0.60 din.
Sadje. Jabolka 5—10 din, orehi 10 din, lušče-ni 32 din, suhe češplje 9—12 din, suhe hruške 7 din, češnje 20—24 din kg.
žito, 1 q pšenice 190 din, rži 190 din, ječmena 190 din, ovsa 200 din, prosa 250 din, koruze 135 din, fižola 250—400 din.
Krma: lq sladkega sena 65—70 din, polsladkega 60 din, kislega 55 din, slame 40 din, snop škope 1.50 din.
Zelenjava. Solata navadno kot je običaj, špar-glji 16—20 din kg, luščen grah 15 din kg, ku-marce 2—10 din komad.
Sejmi
22. maja svinjski: Središče; živinski in kra-marski: Poljčane, Rajhenburg, Velenje, Zidani most — 23. maja tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski in kramar-ski: Martjanci, Sv. Peter pod Sv. gorami; živinski s konji: Maribor — 24. maja svinjaki: Celje, Trbovlje — 25. maja živinski in kramar-ski: Gornja Radgona, Koti je, Podčetrtek, rače, Svetina, Vitanje; tržni dan e svinjami: Tur-nišče — 26. maja svinjski: Maribor — 27. maja za govedo, ovce, koze in kramarje: Stara gora (občina Podsreda); svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.
Razgovori z našimi naročniki
Sosedovi vozniki obračali preko meje in napravili škodo. K. A. Sosed nima pravice pri vožnjah obračati na Vašem svetu; vzlic temu eo njegovi vozniki brez prošnje pred kratkim obračali po Vašem svetu ter s tem prizadejali škodo na novo posejanem travišču. — Ako boste v pravdi Vaše trditve dokazali, imate upanje na uspeh. Okoinost, da so vozniki baje morali po Vašem svetu obračati, ker je teren nagnjen, ni važna in mora sosed vzlic temu plačati odškodnino, ako je voznike on najel. V kolikor pišete, da hoče sodišče dati škodo ponovno oceniti, oči-vidno ne bo hotelo napraviti ponovnega ogleda, marveč bo najbrž le temeljem ogleda in dejanskih ugotovitev, katere je napravil od Vas najeti sodni cenilec, zaslišalo o višini škode še drugega cenilca. Za vsak slučaj navajajte Vi, kako je svet izgledal ob navedenih vožnjah in v koliko ste ga naknadno popravili; k temu ponudite dokaze, predvsem cenilca, ki Vam je škodo precenil. — Ako bi sosed vzlic Vaši prepovedi, od-nosno brez prošnje obračal po Vašem svetu, ga boste — ako hočete bodoče vožnje zabraniti — pač morali tožiti s tako zvano negativno tožbo na priznanje, da mu zadevna pravica ne pritiče, in na opustitev nadaljnjih voženj. — Ker omenjate, da smatra sosed tisti kos zemljišča, po katerem so vozniki obračali, za občinsko cesto, bi bilo dobro, da ga občina pouči, kako daleč sega občinski svet, odnosno cesta in si bo potem sosed najbrž zlepega dal dopovedati, da ne sme obračati preko pokazane meje.
Vdova želi skrajšan rok za sina, ki pomaga na posestvu. P. Marta. Imate štiri hčerke in sina, Vaš prvi mož je imel tri sinove in tri hčerke, na posestvu pa Vam pomaga le ena hčerka
in sin, ki je potrjen za poln rok. — Niste na-
vedli, koliko ste stari, ali so otroci oddeljeni od domačega posestva, odnosno ali so oddeljeni že pet let, koliko neposrednih davkov plačujete« Vsekakor smatramo, da pritiče navedenemu sinu pravica do skrajšanega roka; morda boste celo dosegli njegovo oprostitev kot hranilca. Prošnjo naslovite na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja; kolkujte jo z 10 din, priložite kolek za 20 din za rešitev, nadalje rodbinsko polo (dobite jo pri župnijskem uradu kolka prosto),-potrdilo občine, da je sin hranilec in da so, odnosno kateri otroci so oddeljeni od doma. Tudi tega potrdila ni -treba kolkovati. Otroke iz prvega zakona Vašega moža bi bilo najbolje zamol-čati, ker itak ne žive na posestvu.
Dolžnica zaščitenega kmeta nagovarja krae« tovo upnico, naj zaseže kmetovo terjatev. A. š. Zaščiten kmet ima terjati od svoje dolžnice določen znesek. Ta dolžnica pa nagovarja osebo, kateri ta zaščiteni kmet dolguje nek večji znesek, naj zaseže kmetovo terjatev zoper navedeno dolžnico, tako, da dolžnici ne bi trebalo plačati kmetu, marveč bi plačala (v ugodnejšem roku) kmetovi upnici. Kmetova upnica doslej še ni poslala kmetu nove zadolžnice svoje stare terjatve. — Oblastvo, katero ste navedli, ni pristojno, odnosno opravičeno »zasegati« terjatve. Vaša upnica bi si morala najprej za svojo terjatev zoper Vas izposlovati izvršilni naslov, to je sodbo, sodno poravnavo ali izvršljiv notarski zapis, šele na podlagi takega izvršilnega naslova bi zamogla Vaša upnica predlagati, naj sodišče zarubi Vašo terjatev zoper Vašo upnico ter to terjatev njej preodkaže v poteg, tako da Vi ne bi bili več upravičeni izterjati svojo terjatev, marveč bi morala Vaša dolžnica plačati namesto Vam kar neposredno Vaši upnici, «a
Ako ste res zaščiten kmet, mora Vaša upnica najprej doseči zamenjavo stare zadolžnice z novo, nakar šele bi bili Vi dolžni plačati svoj dolg, a znižan na polovico ter v dvanajstih anuitetah, od katerih bi prva zapadla v plačilo šele s prihodnjim prvim novembrom po izvršeni zamenjavi listin. Ako bi bila Vaša upnica pokrenila postopek za zameno dolžniških listin že pred 2. marcem 1939, tedaj bi morali Vi plačati vse doslej zapadle anuitete (tri). — Vaša upnica bi mogla zoper Vas nastopiti s tožbo šele v primeru, ako Vi ne bi plačali že zapadle anuitete potem, ko Vam je pismeno dala še naknadni 15 dnevni rok. Potemtakem se Vam ni bati, da bi mogla Vaša upnica v doglednem času zaseči Vašo terjatev zoper Vašo dolžnico in boste torej Vi svojo terjatev lahko v miru izterjali.
Preklic žaljivega pisma, Š. A. Neka oseba je pisala drugi pismo, v katerem iznaša neresnične, za Vas žaljive činjenice. Vprašate, ali jo lahko prisilite, da »pismo prekliče«. — Neposrednih sredstev, s katerimi bi dosegli, odnosno primorali osebo, ki je napisala pismo žaljive vsebine, da to prekliče, nimate. Po kazenskem zakonu lahko zahtevate njeno kaznovanje radi žaljenja časti. Tožbo bi morali vložiti v teku treh mesecev, odkar ste izvedeli, da je napisala, odnoeno odposlala žaljivo pismo. Ako jo boste pozvali, naj žaljivo vsebino pisma prekliče ter ji zagrozili s kazensko tožbo, ako je ne bi preklicala, bo najbrž raje preklicala žalitev nego se pustila obsoditi. — Sodišče bi le v primeru, ako bi obdolženka priznala neresničnost iznešenih očitkov, zamoglo odrediti objavo preklica, a le po svoji izprevidnosti; obvezano pa ni, to odrediti. — Za postopek je pristojno sodišče, v čigar okolišu je bilo pismo napisano in odposlano, pa tudi sodišče, v čigar okolišu biva prejemnik pisma, odnosno kamor je pismo bilo poslano.
Zaostali preužitek. S. A. Po smrti preužitkarja Vas terjajo preužitkarjevi dediči na dajatev zaostalega preužitka za štiri leta nazaj. — V kolikor so posamezne preužitkarske dajatve zapadle in jih niste izpolnili, so dediči do dajatve upravičenega preužitkarja upravičeni izterjati od Vas zadevne zaostale dajatve. Vsekakor pa ne za več kakor za zadnja tri leta.
Upnik je proti prvotni obljubi napravil dolžniku stroške. I. I. Imeli ste dolg- v Posojilnici, katerega ste poravnali na ta način, da Vam je nekdo odstopil svojo vlogo v istem zavodu; navedenemu upniku ste se zavezali vrniti gotovino, pri čemer pa Vam je obljubil, da Vas ne bo preganjal ter da mu boste denar lahko vrnili, kadar boste mogli. Vzlic temu Vas je potom odvetnika tožil na povračilo posojila ter je celo dosegel vknjižbo zastavne pravice za svojo terjatev na Vašem posetvu. Vprašate, ali bi lahko dosegli, da bi moral upnik sam plačati vse nastale stroške, ali pa da bi plačal vsaj polovi-| co. —• Morali bi že ob priliki tožbe ugovarjati, I da je bilo dogovorjeno, da bo3te posojilo vrnili,' kadar boste mogli. Ker ste to opustili, odnosnc je sodba, s katero Vam je bilo naloženo plači j pravdnih stroškov, pravomočna, se ne more i več proti volji upnika, odnosno brez njegoveg soglašanja rešiti obveze plačati stroške pravde in stroške izvršbe, oziroma vknjižbe zastavni pravice; gre namreč za že razsojeno stvar. i
Ukradeno seno — odškodnina. K. M. P. I; i podstrešja hiše, ki jo imate v sosednji občini i Vam je bilo ukradenih okoli 350 kg sena »iz na- , sejane trave — italijanske ljulke«. Sled je vodila | k nekemu bližnjemu posestniku, pri katerem sc ! orožniki našli seno v približni količini, kakor je ! bilo Vam ukradena, in Vi pravite, da je to senc : identično z Vam ukradenim. Posestnik je sice zanikal krivdo in zatrjeval, da je dotično senc sam pridelal, pa se je na licu mesta ugotovilo da njegova trditev ne odgovarja resnici, ker n mogel dokazati, kje da je imel posejano zadevno ; travo. Vprašate, kako stališče naj zavzamete v primeru pravde in ali imate pravico zahtevati odškodnino radi tega, ker Vam sedaj živina radi pomanjkanja krme hira. — Hiranje živine morate preprečiti, in sicer je Vaša dolžnost, da si nabavite potrebno krmo drugod. Tat je dolžan povrniti Vam zadevne izdatke, to je primerno kupnino in eventualne prevozne stroške. Le v primeru, da krme ne bi mogli nikjer dobiti — kar se pa nam ne zdi verjetno — bi Vam moral tat plačati primerno odškodnino radi od njega zakrivljenega hiranja živine. — Zaenkrat počakajte izid kazenskega postopanja zoper omenjenega posestnika. K temu postopanju se pridružite kot zasebni udelženec z zneskom, katerega smatrate po gornjih izvajanjih za primerno odškodnino. Ako bi bil omenjeni posestnik proti pričakovanju oproščen, ali pa, ako bi Vam kazensko sodišče priznalo manjšo odškodnino, ali
Vas pa v celoti z Vašim odškodninskim zahtevkom napotilo na pot civilne pravde, boste morali omenjenega posestnika posebej tožiti pred civilnim sodiščem in v primeru, ako je bil od kazenskega sodišča oproščen krivde, dokazati, da je res on Vam seno ukradel.
Nadomestek za primerno postrežbo in oskrbo. A. S. Glasom prevzemne pogodbe bi moral prevzemnik izročitelju primerno streči in ga oskrbovati. V resnici pa je izročitelju stregla njegova hči in to prostovoljno, brez kake prošnje od strani prevzemnika ter tudi brez njegovega dovoljenja. Izročitelj je sam plačal postrežnici nagrado. Vprašate, ali so po smrti izročitelja njegovi dediči upravičeni terjati prevzemnika na plačilo nagrade za oskrbovanje. — Prevzemnik bi bil v predmetnem primeru le pod tem pogojem dolžan dedičem izročitelja kaj plačati, ako in v kolikor je s tem, da mu ni bilo treba izročitelja postreči in ga oskrbovati, obogatel, sicer pa ne. Obogatitev pomeni nele povečanje premoženja, ampak tudi prihranitev kakih Izdatkov; da je oseba, ki bi morala streči, lahko opravila za prevzemnika kaka dela.
Na prvem mestu vknjiženi upnik in razdelitev največjega ponudka. J. B. Vaša teta je lastnica posestva, katero je bilo prodano na dražbi. Na tem posestvu je na prvem mestu vknjižena zastavna pravica za neko Vašo terjatev, na drugem mestu pa za terjatev odvetnika. Ko se je vršil na sodišču narok za razdelitev največjega ponudka in ste priglasili svojo terjatev, Vam je sodnik baje dejal, da ne gre, da bi Vi dobili vso svojo terjatev izplačano, odvetnik pa, da bi jo izgubil. Rekel je nadalje sodnik, da ako boste zahtevali izplačilo vse svoje terjatve, se bo odvetnik vknjižil na neko drugo posestvo tete, pri katerem je v * žena fidejkomisarična substitucija v Vaš piid. — Ako je terjatev, v prid katere je vknjižena odvetnikova zastavna pravica, le dolg tete in ni morda tega dolga napravil za-
pustnik, to je dotičnik, po katerem je teta podedovala posestvo kot postavljena dedinja, do-čim ste Vi fidejkomisarični substitut, to je nadomestni dedič, tedaj se Vam ni bati, da bi mogel odvetnik na kakršen koli način priti do poplačila svoje terjatve iz drugega, Vam namenjenega ,posestva tetinega. Lahko sicer odvetnik doseže vknjižbo zastavne pravice za svojo terjatev zoper teto na omenjenem posestvu, a ta vknjižba velja le nekvarno substitucijski vezi; to se pravi, čim bi teta umrla, pripade posestvo Vam in izgubi zastavna pravica svojo veljavo. Potemtakem Vam ni treba pristati na to, da bi se del najvišjega ponudka nakazal odvetniku, preden se ni Vaša terjatev v celoti izplačala.
Nagrada odvetniku ob spornem predmetu 800 din. Lebar. Za udeležbo pri razpravi ob spornem predmetu 800 din je odvetnik upravičen računati 98.50 din, ako je na vsaki strani nastopala le po ena oseba (en tožnik in en toženec) in ni razprava trajala dalj ko eno uro. Ako je odvetnik prišel na sodišče, pa se razprava ni vršila, ker je tožnik prej umaknil tožbo, ima pravico zahtevati le eno četrtino gornje nagrade.
Cesta prestavljena od sosedovega na lastni svet. Zabrana. A. L. Po sosedovem svetu je vodila pot, po svetovni vojni pa so začeli ljudje hoditi in voziti po meji, odnosno že po Vašem svetu in so na ta način pot preložili. Vprašate, ali imate pravico zabraniti hojo po Vašem svetu. — Ker ljudje še ne hodijo 30 let po Vašem svetu, si niso mogli zadevne služnostne pravice priposestvovati in jim radi tega lahko prepoveste nadaljno hojo in vožnjo. Ne smete pa kratkim potom pot zadelati ali izkopati, marveč bi morali dotičnike — ako se zlepega ne bodo pokorili — tožiti s tako zvano negativno tožbo. — V kolikor je pustil sosed na stari cesti izkopati jamo, odnosno pesek, niste dolžni pomagati dotično jamo zasuti, razen, ako se r.'ste morda obvezali to storiti.
Našim malčkom
je zarežal Samol v pozdrav. — »Ali si o tej stvari bleknil še komu drugemu kot bratu?« ga je vprašal Peter kar naravnost. — »Nikomur,« pove cigan. »Toda, ako mi ne pomagaš iz te luknje, bodo zvedeli tvoj greh tudi drugi,« mu je še zagrozil, ko je Peter odhajal iz ječe.
Peter si oddahne od strahu
Ko je Peter videl, da menihi še ne vedo njegove pregrehe — zakaj bili so vsi jako prijazni z njim — in ko so vsi dvomili, da bi Marko še kdaj okreval, se je počasi otresel strahu. Prosil je opata, da ga pusti k ciganu v ječo, češ da bo kaj bolj natančnega zvedel o svojem nečaku. Opat mu rad dovoli in Peter stopi v ječo. »Aha, si prišel, da skupaj stopiva pod vislice?« se mu
Turek v deželi
Naenkrat pa je prišlo v deželo tako strašno poročilo, da so v Stični vsi pozabili na Markovo bolezen in na zaprtega cigana. Slovenske dežele si še niso dobro opomogle od prejšnjih napadov, ko je Turek na novo prihrumel. Po gorah so zagorele grmade in naznanjale, da se bliža sovrag. Kdor je mogel, je zgrabil za orožje, da brani dom. Veljalo je takrat: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« — zakaj velikaši so predvsem poskrbeli zase, ljudstvo pa prepustili samemu sebi.
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje
MILO

Obilna pena -lahko pranje!
Če se milo tal<o dobro peni kot Schichiovo terpentinovo milo, pranje ni niti na pol tako naporno. Perilo bo popolnoma čisto, ostane nepoškodovano In Vas vedno znova razveseljuje s svojo bleščečo belino.
SCHICHT0™

II. IX I L
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Talentiran učenec za kiparsko in pozlatarsko stroko ter pomočnik se takoj sprejmeta. Miloš Hohnjec, Celje.	899
Poštenega Žagarja sprejme Reismac Alojz, Mal-na, Sv. Jurij v Slov. goricah.	900
Iščem fanta, starega 17—20 let, ki ima veselje za raznašanje peciva. Plača po dogovoru. Pekarna Hadner, Pesnica.	901
Iščem ofra. Prednost mala družina. Nastopi lahko takoj. Perčič, Košaki, Aleksandrova 30, Maribor.	903
Poštena deklica z dežele, začetnica, se sprejme za domača dela. Maribor, Ruška cesta 29. 898
Dekle za vsa hišna in vrtna dela išče Warsberg, Šmartno ob Paki. Plača 200 din.	897
Zastopnike za vse večje okraje bivše Mariborske oblasti išče večja zavarovalna družba proti visoki proviziji in event. povrnitvi stroškov. Ponudbe: Maribor, poštni predal 90.	911
Pošteno dekle, čedne zunajosti, staro od 20 do 22 let, ki zna molzti, prati in kolesariti, sprejme takoj Adalbert Gusel, Maribor, Kalvarijska cesta št. 4.	910
Sprejmem krojaškega pomočnika in vajenca. Maribor, Koroška cesta 27.	_919
Krojaškega vajenca sprejmem. Franc Vogrinec, krojač, Police, pošta Gornja Radgona. 916
RAZNO:
Deset polovnjakov prima jabolčnika proda Franc žigart, Sp. Porčič, p. Sv. Trojica, Slovenske gorice.	906
Najceneje kupite pri starinarju Zidanšek, Maribor, Koroška cesta 6. Ostanke iz raznih tovarn, bele in rožaste svile, delene, druka, cajga, belo, modro in rjavo platno, oksford, klot, volno, predpasnike, ženske in moške srajce, spodnje hlače, obleke od 11 din naprej, otroške nizke čevlje, flanelo, inlet za perje, močno blago za rjuhe od 12 din naprej.	915
Četudi nimamo razprodaje, vendar prodajamo prav močno blago najceneje. Manufaktura Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10. 912
Gepl, še skoro nov, ugodno prodam. Vincenc Jur-har, Medlog 12, Celje.	_913
Prodam kompletno diletansko delavnico (skobel-nik, vrtilnik, stružnica itd.) Naslov v upravi.
918
Botrom in Mricam
priporočamo trgovino FRANK) KLANJŠEK, MARIBOR, Glavni trg št. 21 (zraven avtobusne postaje). Tam dobite raznovrstno blago za moške in ženske obleke, platno, oksford, perilo, nogavice, svilene robce itd. po zelo ugodni ceni.	902
ZA BIRMO
venčki, pajčolani, nogavice, rokavice, bele srajčke za dečke itd. najceneje pri »VIDA« Maribor, Koroška cesta 10. 907
Ali si že obnovil naročnino?
Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	843
ZAHVALA.
VabUo na 29. redni občni zbor, ki ga bo imela Hranilnica in posojilnica na Zgornji Polskavi v nedeljo, dne 21. maja 1939, ob 10. uri dopoldan v pisarniških prostorih posojilnice. Spored: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Citanje zadnjega revizijskega poročila. ■ 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 6. Prilagoditev pravil novemu zakonu o gospodarskih zadrugah. 7. Volitev načelstva. 8. Volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. — Opombe. A ko občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. — člani lahko pregledajo računski zaključek v teku osmih dni pred občnim zborom med uradnimi urami. — Zgornja Polskava, dne 10. maja 1939. — Načelstvo.	904
§ra|ce
vse vrste moškega in ženskega perila, sa-moveznice, nogavice, moške in ženske ob-Iepe po najnižjih cenah v
OBLACILmCS
MARIBOR, Glavni trg 11. 908
-	od 3.-12. junija 1939
(45. razstavna prireditev)
® 600 razstavljalcev iz 12 držav Naj-
raznovrstnejše blago, j Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, narodne vezenine ¡3 Polovična voznina na železnici. Pri ■ postajni blagajni kupite rumeno že-lezniško izkaznico za 2 din. — žre-gg banje vstopnic za dobitke v vrednosti m	okrog 100.000 din	909
m
m m
i^BBBiaiiiCigBBSKSEaEiE!
Ob smrti dragega nam očeta, starega očeta itd., gospoda
FRANCA VRABER
K a p 1 a , dne 12. maja 1939.
Družina Vraberjeva.
se iskreno zahvaljujemo za sožalje vsem, ki so ga izrazili pismeno ali osebno družini ali posameznim. Posebno pa se zahvaljujemo g. proštu dr. Maksu Vraber, bratu pokojnega, za vodstvo pogreba, g. stolnemu dekanu dr. Cukali, gg. kanonikoma Umeku in dr. Mirtu, g. ravnatelju Hrastelju in vsej mnogoštevilni duhovščini, pevskemu zboru na Kapli za žalostinke ter sorodnikom in znancem za spremstvo na zadnji poti. Priporočamo ga v pobožno molitev!
Januš Goleč:
¥ nmS cestnega ložeeiirfa
Za časa kratkega, vendar plodonosnega delovanja mariborskega oblastnega odbora je bilo znižanih precej prestrmih cestnih klancev in prestavljenih cest. Med «drugim je bila tudi v nekem večjem kraju na Pohorju v teku razmeram primerna prestava ceste. Preložitvi ceste bi se bil moral umakniti na kako drugo mesto starodaven kip. Za preskrbo drugega prostora znameniti in zgodovinsko važni sohi je bil določen mariborski strokovnjak, ki je prijatelj .pisca naslednjega resničnega doživljaja.
Neko jesensko popoldne sva se potegnila s prijateljem v Dravsko dolino z vlakom. Od postaje sva kresala peš do cilja. Po pregledu prestavitvenega položaja je izvlekel Mariborčan iz žepa blizu 20 m dolgo in v kolobar zvito mero, s katero sva merila po čez in po dolgem. Slučaj je nanesel, da sem moral sprednji konec merilnega tral:a pritisniti ravno na stopnico najlepše in najbolj prostorne trške gostilne. Pri tem opravilu me je vprašal, ker sem bil kot hribolazec brez duhovniškega kolarja, premožni krč-mar: »Gospod inženir, ali boste potegnili novo cesto mimo krčme?«
Brez premisleka sem prikimal radovednežu. Stopil je tik do mene in mi pošepnil na uho:
»Gospod inženir, nocoj vas povabim na izredno večerjo. Tudi vaš sluga naj pride z vami.«
Koj sem uganil, da bom deležen protiusluge v brezplačni večerji, ker sem nehote pokimal na vprašanje, kojega rešitev je bila za mene deveta briga, za trškega »birta« pa zelo velike važnosti.
Prijatelj je bil tudi za prevzem vloge merilnega sluge pri večerji, ki bi naj bila po izjavi hišnega gospodarja nekaj prav imenitnega ter redkega.
Gostitelj se je praznično oblekel za sprejem pri nobel pokriti mizi v posebni sobi, kjer smo bili s krčmarjem sami.
Postrežena sva bila z mladim gamzom v okusni omaki s cmoki kot dodatkom. Prvič in najbrž zadnjič sva se s prijateljem dobro založila z gamzovim mesom. Pili smo pivo ter najboljše vino v steklenicah na račun preložene ceste v gostilničarjev prid in dobiček.
Ko smo se vsi trije vsestransko pokrepčali, je napeljal darežljivi in izobraženi Pohorc v nemškem jeziku pogovor na razna svetovno znamenita tehnična dela, katera mora imeti vsak količkaj strokovno podkovan cestni inženir v mezincu.
Hvala Bogu, ravno tedaj je opisovalo dnevno časopisje za neko obletnico Sueški in Panamski prekop. Na teh dveh poljih sem bil k sreči po naključju usode doma, sicer bi se bil osmešil, tako sem pa moral napraviti s poznanjem osebnosti, stroškov in del pri teh znamenitih prekopih na gostitelja najboljši vtis, ker mi je dal še sobo čez noč zastonj, zajtrk in odpeljal je drugo jutro oba na kolodvor s svojo lepo kočijo, v katero sta bila vpre-žena brza konja.
*
Za opisano pogostitvijo v vlogi inženirja sta minuli dobri dve leti. Po tem času sva trčila slučajno skupaj s pohorskim dobrotnikom v železniškem vagonu. Prijazno sem ga pozdravil s kolarjem pod vratom, debelo me je pogledal ter jezno in zanič-Ijivo siknil:
»Fuj tajksl!«
Vsi hi potujete, ne pozabile
na novi vozni red t
Dobite ga za 2 din v Tiskarni sv. Cirila
Nisem zameril psovke. Poskusil sem še enkrat potegniti za motvoz pogovora, da bi mu pojasnil potegavščino, v katero je sam porinil sebe, mene in prijatelja umetnika, a je vstal s sedeža in se preselil v drug voz.
Januš Goleč:
Zloraba cerimnega pella
Svete Gore
Stoletja so Sv. Gore nad Št. Petrom v spodnjih krajih ob Sotli ena najbolj znamenitih Marijinih božjih poti. Zatekajo se v to svetišče na razgledni gori tisočeri Štajerci, Prekmurci in Hrvati. Največji shod božjepotnikov je na Malo Gospojnico in še celo osmino prihajajo k Mariji posamezne procesije. Na Mali Šmaren je sigurno vsako leto na tem prijaznem hribu do deset tisoč romarjev. Zelo prostorna cerkev je nabito polna ob glavnem romanju, da se prerije človek z največjim trudom in počasi skozi gnečo, ako hoče ven ali noter.
Samo ob sebi umevno, da so Sv. Gore za te dneve tako številnega obiska posute z berači iz vseh delov Slovenije in Hrvatske. Poleg beraške nadloge je motila na ta Marijin praznik v prejšnjih letih pobožno razpoloženje žeparska drznost, ki se je ravno na svetogorski božji poti tako rada udej-stvovala.
Pvekordni obisk slovenskih in hrvatskih romarjev so doživele Sv. Gore 1. 1918. Preprosti narod je imel tedaj denar; na drugi strani pa ga je stiskalo iz svetovne vojne toliko privrelega gorja, da ga je gnalo kam dalje na višine po pomoč ter uteho k nebeški Materi. Na Malo Gospojnico v letu 1918. so sprejele Sv. Gore toliko romarjev, da je bil od lipe pod mežnarijo pa do vrha vsak kotiček več nego trikrat prenapolnjen in se je vse drenjalo v hudi vročini gor in dol.
Tuji pevci
Omenjenega leta so se pojavili v zakristiji svetogorske cerkve štirje moški. Plačali so že rajnemu šentpeterskemu g. župniku Lahu zgodnjo peto, deseto slovesno in še eno tiho sv. mašo. Pravili so, da so vižarji dolge procesije, katera je pri-romala peš od Mure in madžarske meje. Prosili so za dovoljenje, da bi smeli peti pri dveh glavnih službah božjih na koru ob spremljevanju domačega organista, kateremu bodo dobro nagradili trud.
Vižarji, ki so se ponujali za pevce, so bili srednje stari, boljše oblečeni in naravnost vsiljivo ponižnega vedenja. Dva po svojih debelih, da ne rečem krofastih vratih, nista obetala, da bi znalo pri-kipeti iz njunih grl kaj za uho prikupi ji vega.
Gospod župnik se je udal s pristankom organista, ker so tujci zagotavljali, da so priznani pevci. Ako bi pa njih petje ne odgovarjalo zahtevam ter pričakovanju romarjev, jih lahko zamenjajo po zgodnji peti sv. maši običajni domači pevci.
Izredno ubrano petje
Povsem neznani vižarji niso pretiravali, ko so sami hvalili ubranost svojih glasov. Že očenašna pesem pred samo pridigo je zadonela s tako izredno prikupi ji vostjo po cerkvi, da se je trudil vsak romar ozreti na kor, da bi videl moške pevce s tolikanj v srce segajočimi glasovi.
Na vsaki strani orgel sta stala po dva pevca. Najlepše sta privijala ona dva krofasta, od katerih bi ne bil nikdo pričakoval na prvi pogled, da sta njuni grli sploh sposobni za spuščanje človeškega glasu.
Po pridigi je bila peta sv. maša. Očenašna pesem je že privabila v itak nabito polno cerkev toliko ljudi, da je vse stokalo radi prerivanja in kar zevalo od soparice.
■■■■■■HB
Nov redilni prašek za prašiče
Vsak kmetovalec si a Redinom hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
Moštna esenca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 16 din.
Za boljše izrabljanje poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. 106
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite? !a izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilna in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjska bolezni, posebno katar. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Pravi Redin, Govedin, Mlekin, Konjin ter Mostin so dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja s a ni o
Drogerija KANC, Maribor,
Slovenska ulica ■■■■■■■■
Če hočete biti zares dobro in poceni oblečeni, obiščite 482	manufakturo
ČEŠKI MAGAZIN,
^mitiiniiiiiiinnTiiTmiiiiiiuiiiuiimiiiLiiiHmTTiLuiuiuiJiiiiEtiiiiiuumiiKEitjrintiiuuiiirniiiniiiiiti _O , pri glavni policiji,
kjer dobite največjo izbiro blaga za moške, ženske obleke, plašče, kostume, za birmance in otroke po najnižjih cenah. Najboljša kakovost. Polo-vična cena ostankom! Krojaške potrebščine!
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Sodarske pomočnike sprejme takoj pri dobri plači in prosti hram ter stanovanju za takojšnji nastop Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo.
862
Iščem za jesen zanesljivega in poštenega vini-čarja s 5—6 odraslimi delovnimi močmi. Ponudbe, oziroma naslove sprejme uprava pod »Tik ob Mariboru 895«.
Pekovski vajenec, priden in pošten, 15—16 let star, se sprejme. Pekarna Ledinšek, Maribor, Radvanjska 43.	893
Hlapca za malo posestvo, vojaščine prostega,
sprejmem. Caf, Pobrežje, Ob Dravi 1, Maribor.	891
Fant, ljudske šole prost, se želi izučiti čevljarstva. Elizabeta Justinek, Slov. Bis urica. 885
Trgovskega vajenca sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiv 886«.
Pridnega hlapca sprejmem. Posega Franc, Laporje.	887
Poštena kmetska hčerka želi na deželi službe v pomoč gospodinji. Razume vrtno delo, šivanje in kuhanje. Naslov v upravi.	888
Kovaški vajenec ne sprejme. Naslov v uprav-ništvu.	889
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober
zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor.	383
POSESTVA:
Hiša na prodaj Sp. Hajdina pri Ptuju št. 98. Izve se pri sosedu št. 100, ali pri lastniku: Ledinšek, Maribor, Radvanjska 43.	894
Prodam lep gozd. Kamniška graba 105, Maribor.	884
Posestvo 2—5 oralov, hišo, vilo, s tremi sobami, delavnico, gospodarskim poslopjem, sadonos-nikom, vinogradom, gozdom, travniki, njivami, deset minut od cerkve, primerno za upokojenca ali obrtnika, proda Horvat Ivan, ekonom, Moravci, Mala Nedelja.	890
RAZNO:
Opozorilo! Cenj. občinstvo opozarjam, da g. Ivan Zehner s Pobrežja ni upravičen sprejemati naročila in plačila za mojo tvrdko. Elektrotehnična delavnica za vzdrževanje strelovodov Emil Czernetz, Maribor, Vetrinjska ulica 8.
v	892
Odda se soba, tri minute od cerkve, Jarenina št. 25.	883
ZA BIRMO
850
otroški sandali od 12 din dalje, ročno delo. Bele nogavice za otroke od 2.50 din dalje, svileni trakovi, venčki, pajčolani v veliki izbiri, najceneje pri
»Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija L Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	581
Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, šmarjeta, pošta Celje.	192
ZA SV. BIRMO
Vam nudimo veliko-izbiro lepega blaga po skrajno nizkih cenah. SREČKO PIHLAR, Maribor, Gosposka ulica 5.	882
Kose, srpe, zajamčeno najboljše kakovosti, škropilnice za vinograde m vrtove, vse poljsko orodje in drugo, železnino, sveže špecerijsko blago, Weckove kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja, dobite po najnižjih cenah pri Jos. Jagodiču v Celju,; Gubčeva ulica — Glavni trg.
863
Za 10.000 din je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo v trgovini ¡Metoda Senear, Stri-gova. Na zalogi kolesa najboljših znamk, Waf-fenrad-Steier, Styria, Puch, Viktoria, Vesta, Wanderer, Diamant itd. Nova kolesa že od 490 din naprej. Proti dobremu jamstvu tudi na majhne mesečne obroke. Stara kolesa vzamem v račun.	835
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	329
PRI SV. LENARTU (SLOV. GORICE)
kupujejo starši, botri in botrice: za birmanke svilo v raznih barvah po 10, 14 in 20 din meter, bele nogavice, šopke, vence, belo platno, čipke itd. — Za birmance: razne štofe po 28, 40 in 50 din meter in prima kamgarn 63 din meter. Klobuki, srajce, kravate, nogavice itd. — Pri tej priliki priporočam tudi zelo ugoden nakup ostale manufakture. Cene izredno nizke! Prepričajte se! Se priporoča
ANTON HRASTELJ
trgovec
Sv. Lenart, Slovenske gorice
821
Zidajte poceni! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14 in v podružnici vogal Ptujske in Tržaške ceste.	597
Cepljeno trsje se še dobi po nizki ceni v trsnici Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj. 263
Jablus za jabolčnik. Ali bo3te imeli dovolj pijače za domačo uporabo? Ako ne, naročite še danes staro priznano snov »Jablus«, iz katere lahko napravite izvrsten jabolčnik ali hruško-vec, tudi ako nič nimate pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 75 litrov 53.—, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.—, 300 litrov 182 din. Naročite vsaj za 50 litrov, da se o sedanji kakovosti prepričate! Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek.	905
Albumi, sporniissUe Hoffgc
v veliki izbiri in po ugodnih cenah
v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Za mesec mm
vam nudimo sledeče kipe: Srce Marijino: velikost 20 cm 44 din, 25 cm 50 din, 30 cm 50 din, 35 cm 94 din, 37 cm 102 din, 50 cm 172 din, 60 cm 300 dinarjev.
Marija Brezmadežna: velikost 12 cm 8 dinarjev, 15 cm 12 din, 21 cm 30 din, 25 cm 56 din, 30 cm 62 in 70 din, 42 cm 70 din, 42 cm 150 din, 60 cm 300 din.
Lurška Marija: velikost 16 cm 12 din, 20 cm 40 din, 25 cm 50 din, 37 cm 102 din, 50 cm 160 din. Marija z Jezusom: velikost 35 cm 70 din. Pri naročilu napišite velikost in ceno!
Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU BBBBBaBBgaiBBBlBBilBBHBH
ZA BIRMANCE, BIRMANKE
velika izbira gotovih obleke kakor tudi v raznem volnenem in svilenem blagu po metru po zelo ugodnih cenah v manufakturni trgovini
J. Preac, Maribor, Glavni trg 13.
Zaloga »ABOZA« oblek.
POMLAD! — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din, »T/2« 130 din; pri naročilu prosim navedite barvo. Paket serija »H« vsebina 18—21 m ox-fordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, >Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnino prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust! Neprimerno vzamemo nazaj in zamenjamo. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Razpo-šiljalniei »Kosmos«, ¡Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene!
DENAR
Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilna vloge vsak čas izplačljive — sprejema in obrestuje do 5% ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah.	514
Hranilnica Dravske banovine Marl
27
nasproti pošle, prei Itsžnošis-fersfta Hranilnica.
Centrala: FloriHor
v lastni novi palači na oglu Oosposhe-Slovenshe ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za Vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim .svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle t o? no in kulantno.
5nmixnrrTnnnnnrr^^	t * |i n H iLiryxrnnrinrTTnrTW)ro
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Klobuki,
obleke, p erilo, čevlji i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
laftoi» lah, Flarifenr, 03. frg 2
Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato, od 70 din naprej, zglavnikl od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slama-rice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. ANA STUHEC, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.	524
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite tri znamke po din 1.50!	816
Kdor oglašuje — napreduje!
Moško suhno le od din 10 -
dokler traja zaloga, se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. 676
tL
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU.
zahtevajte/ brezplačen katalog!
MEtHEbHEROLD^fiARioR^io6
iun
registro vana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Izplačuje točno vse vloge stare in nove.
Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
V S A K PEEVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJE11NI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje in naj varneje pri
SpoflnleSlatcrsM ljudski posojilnici
Oosgjosha ulica 23 f Pf@fl3)0rii
Ulica 10. ohtobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, preffstavnik Albin Hrovatln v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Prane Hrastelj v Mariboru