i:. Jugoslovanske kmol.kc zveze. (ena .!S Din za cel« lelo. - U imi/.emaiv« 00 Din. - l'osa- _ Izliaja v*;iko sredo ob li r.)nlrai. - S|nw in iloiiisi nai se peljalo I reilnlSlvu „Domotjul>B" naročnini me/na Številka I Din. - > linerainem ileln vsaka drobna vrstlea nI! n.|e prostor 10 Din. ' reklamacijo in inserall |>n l>ravni.slvii „DoniolJiilia" i I.JitliUani. Kopiturjcvn ulica slev. (i. ^^ij^^^Mai^Bi^ifiiMMrjMM^^j^M^iafciiiMMMBMi^ii ii ii—II ■■■ i II —i >MmimumBvLsam^/mmma^^smumammmKm^am
Narodni poslanec Vladimir Pušenjak:
Po sprejetju državnega proračuna.
Odkar je stopila SLS v vlado, tekmujejo vs ■ nasprotne stranke med seboj v hujskanju; na eni strani hujskajo ljudstvo nemogočimi zahtevami, na drugi strani pa vso znatne pridobitve SLS v nič devajo ali o njili neresnično ali netočno poročajo.
Pribiti moramo dvoje: ves čas, kar je bila SLS v opoziciji, so liberalni časopisi pisali in liberalni govorniki na shodih trobili, da ji; usodna zmota, ki neizmerno škoduje Slovencem, da je SLS v opoziciji, sedaj pa, ko smo v vladi, nam otežkočajo vsako delo z lažnjivimi poročili, s spletkami skušajo onemogočili naš obstoj v vladi. Seveda vse iz — velike ljubezni do slovenskega ljudstva, kateremu zagrizeni centralisti ne privoščijo zboljšanje obupnih razmer dobro vedoč, da zgube še tisto peščico pristašev-, katero imajo ako Slovenija gospodarsko ozdravi.
Nadalje moramo pribiti, da so od leta 1020 do 1926, z izjemo treh mesecev Slovenijo zastopali v vladi samostojni demokrati (žerjavovci) in samostojni kmetje, (!a so >okrivi obupnega finančnega stanja iia;.' države, tla so sodelovali pri nalaganju novih neznosnih bremen, tla so glasovali za vse proračune, oziroma dvanajstine, da pa niso ničesar dosegli za v Slovenijo, ničesar .-lorili za odpravo krivic, povzročenih prečanom.
SLS je začetkom februarja 1927 vstopila v vlado, prevzela kot dedščino proračun, n katerega so v finančnem odboru v polnem obsegu glasovali radičevci s Pu-celj-ein vred. A kljub temu je SLS potom Kpieniinjevalnih predlogov za Slovenijo več dosegla ko dr. Žerjav in Pucelj skupaj, l;i -la z malimi presledki podpirala vlado .'• 1920 do 1926. Njene uspehe treba tem ViS.(e cenili, ker je vstopila v vlado v najugodnejšem trenutku, v času težkega hnančnega položaja države in obupne gospodarske krize.
Kot dober poznavalec gospodarskih razmer v državi — saj delujem že 7 let v finančnem odboru, sodeloval'sem i v carinskem odseku in v davčnem odboru — hočem v naslednjih vrstah stvarno razložiti, seje doseglo, da vidi naše ljudstvo, da ni stranka obljub, temveč, da pokaže, ce pride v tak položaj, z delom, da želi gospodarski napredek Slovenije, da želi 0111 slovanskim stanovom vsbnliSanifl nev-
zdržnih gospodarskih razmer, da pa želi tudi in to ne v zadnji vrsti — ozdravljenje državnih financ.
Pridobitve SLS glede državnega proračuna lahko delimo v pet vrst:
1.	povišanje nujno potrebnih kreditov,
2.	olajšave glede davkov, taks. trošarine,
3.	sprememba zakonov in odprava največjih krivic,
4.	ozdravljenje gospodarske krize,
5.	o mogoče nje dela oblastnim skupščinam.
1. Povišanje kreditov.
Ker je bil proračun izdatkov in dohodkov v finančnem odboru pred vstopom SLS v vlado že sprejet — zanj so glasovali radikali in radičevci — ni bilo mogoče doseči vsega, kar bi bilo potrebno, da bi lahko bila Slovenija s proračunom zadovoljna, pač pa se je do. eglo povišanje teh-le najnujnejših kreditov.
Za vodno-tehnična in regulačna tlela o!t Donavi, Savi. Dravi, Savinji da minister financ kmetijskemu ministru na razpolago 26 milijonov Din; za razno ceste in mostove v Sloveniji 2.9 milijonov Din;
za pospeševan; • kmetijstva (nabava pletnenjalcov, trije!jev, gospodinjske šole, semenogojstvo, pokončevanje rastlinskih škodljivcev, za vodovode, hudourniške zgradbe, agrarno operacije, nabavo seruma, odškodnina za vsled kužnih bolezni poginulo živino) 3.3 milijone Din;
za obrtno banko 3.5. milij. Din;
7, a nagrado vero učitelje m, katere so vedno dobivali, a jih jim je lani Radič odvzel, 1.5 milijona Din;
za vseučilišče v Ljubljani nad 1 milijon
Din;
za pomožno sodnijsko osohje in popra vilo sodniiskih zgradb 400.000 Din;
za tečaje za obrtne mojstre 180.000 dinarjev
2. Zniževanje bremen.
Pretirano visokih davkov niso mogli davkoplačevalci v 1. 1926 plačati in so ostali znatne zneske dolžni. Da se olajša plačevanje davkov, se določa odlok plačila zaostalih davkov za 4, 3, 2 ali 1 leto, ako je zaostanek večji ko 1 letni, oziroma ^letni, Vzletni ali Vi letni predpis davkov. Zaostali
davki v proračunu so se znižali za polovico, to je za 100 milijonov Din.
Za plačilo dolžnih davkov se lahko porabijo 20?,; boni, izdani ob času markiranja kron, in sicer do višine 1.000 kron. Na ta način ho d;ža\a vnovčila okrog % vseh teli bonov, za kal eiih vnovčenje smo se vsa leta potegovali.
Ker je dohodnina za Slovenijo največje breme, se je eksistenčni minimum povišal od 5000 na 6009 Din, vsled česar bo v Sloveniji kakih 5(!fJ0 strank z najmanjšim dohodki prostih dohodnine.
Razen tega se ukine 30$ dokhda na dohodnino, s čemur se bo plačilo dohodnine v Sloveniji znižalo za 12 milij. Din ali skoro za eno četrtino.
Tudi pri davku >a telesne delavce se poviša eksistenčni minimum na 6000 Din.
Davek za privatne in samoupravne uradnike se jo znižal od prvotno predlaganih 8$ na 3.5$, ni jim treba plačevati dohodnine. Do 6000 Din so davka prosti, povrh pa se jim smejo predpisali občinske dcklade le do 200$, ostale samoupravne doklade le do 25"., državnega davka.
iste ugodnosti glede omejitve občinskih in drugih samoupravnih doklad uživajo: hišno-na'entni davek, p.irlobnina društev obvezanih na javno polaganje računa, davek zakupe, v zemljišč itd.
Da se pospeši sfavbi a delavnost, se oproste od hišno-najemninskega davka nove hiše v mestih nad 5?UH!t) prebivalcev za 20 let, v mestih nad 20.0C9 prebivalcev za 15 let, v ostalih mestih za 10 let.
Od 1. jan. 1027 se oproščajo obresti hranilnih vlog brez ozira na višino rent-nine. —
Za leto 1927 se smatrajo darila društev, ki so zavezana javnemu polaganju računov, ako se podelijo Narodni obrani kakor tud društvom s humanimi, prosvetnimi ali kulturnimi cilji kot odbilne postavke pri predpisu pridobnine. Znatne so olajšave glede taks: ukinejo se letne takse od žag; takse za kupne pogodbe se znižajo od 2 na 1%, odnosno od 6 na 4$.;
takse na izdane akcije se znižajo od 2 na 1.5$, od 4 na 3$;
takse na licitacijah se /.nižajo od 2 na 1$, od 6 na 4$;
predavanja prosvetnih (izobraževalnih) društev, vaje in zabave ielovaunh društev, tudi Orlov, koncerti in zabave gasilnih drušev so taks proste;
pri gledaliških predsavah prosvetnih (izobraževalnih društev) se p.ača taksa 10-; in ni potrebna posebna prošnja kot doslej.
Davčne napovedi in davčne knjižice so koleka proste.
Taks prosta so i vsa samoupravna posojila.
Te olajšave elede taks znašajo za Slovenijo znatne milijone dinarjev.
Neprecenljive vrednosii je znižanje kazni plede točilne takse:
znižanje prenosne takse (desetek); znižanje pristojbinskega namestka; znižanje takse na vozila, katera znaša zn:aša v bodoče le znesek takse, a ne več trikratni znesek takse kakor doslej.
Ustavi se kazensko postopanje in bri-šejo vse kazni glede dopolnilne takse (pri-stoibinski namestek). točilne takse, takse r.a vozila, na biljard in g., sillniške račune, ako še niso plačane, odnosno kazensko postopanje končano.
Zelo važne in sicer za najširše sloje ljudstva so ugodnosti glede trošarine.
Ukinja se trošarina na nadomestke kave, riž. sveče, karbid, na žarnice, katere upe-trebi ja vajo občine za razsvetljavo ulic:
trošarine na alkohol (žganje) se zniža od 25 na 16, odnosno 17 Din. Ukine se prijava vina; zbrišejo vse kazni in ustavi kazensko postopanje, a za bodoče kazni zmanjšajo na 50 do 250 Din.
Za najrevnejše sloje je velevažna ugodnost, da se cena soli zniža za H Din pri kg. Občutne kazni radi nedovoljenega sajenja tobaka se odpuste, kazenski postopek, ako še ni izvršen, se obustavi.
3. Sprememba zakonov.
Radi počasnosti naše zakonodaje je poirebno, da se v finančnem zakonu iz-vr e spremembe onih zakonov, katere so v interesu javnosti neodložljive. Na našo zahtevo so se izvršile sledeče spremembe: V bodoče se bodo o vseh dejanjih, ki spadajo pod § 104 srbskega kazenskega zakona (žalitev uradnih os^-b), sodilo pri okra nih sodiščih in ne več pri okrožnih sodiščih, kar bo pospešilo postopanje in zmanjša'0 stroške.
Gledališču v Ljubljani se dovoli, da sme presežke dohodkov (t. j. dohodke čez preračunano vsoto), uporabiti za stvarne potrebe gledališča.
Cestarjem v Sloveniji se prizna posti.na letna doklada 2550 Din in rodbinska doklada 730 Din za vsakega člana rodbine. —
. Zadrugam se spet daje in to i za nazaj davčno prostost, katero so lani za časa radikalno-radičevske vlade izgubile.
_ Zakoni o agrarnih operacijah se razširijo i na Prekmurje, da se morejo isti i tam izvrševati.
Ministru socijalne politike se da pooblastilo, da more izvršiti reorganizacijo delavskega zavarovanja, spremeniti pravilnik z:: bratovske skladnice, iz fenda za
t brezposelne dajati posojila za gradbo delavskih stanovanj.	■■
Za staroup kojence je velevazeno, na se kronske penzije spremene v dinarske, istotv o za duhovščino nezr.alna .kongrua (t. j. mesečna plača 200 do 250 kron) iz kron v dinarje.	. ..
Za občinske volitve v Ljubljani, Celju, i Mariboru in Ptuju velja v bodoče čisti pro-i pore kakor za druge občine, istotako za vo-| line v trgovsko in obrtniško zbornico v i Ljubljani za vsak izmed treh odsekov
(obrt. trgovina, industrija). | Posojilu, katero je razpisala ljubljanska občina za zgradbo stanovanjskih hiš, se prizna pupilarna varnost.
4. Ozdravljenje gospodarske krize.
Splošna gospodarska kriza je posledica nezdrave državne finančne politike, posledica nezdravih razmer v državnem gospodarstvu. Osem let ?e je vodila pri nas popolnoma pogrešena davčna, carinska in valutna politika, niti najmanj se ni oziral na spremenjene gospodarske razmere na svetovnem trgu. na gospodarske spremembe doma. Sedanji finančni minister, ki je začel svoio uradniško pot kot uradnik srbske zadružne zveze, ki pozna potrebe kmetskega stanu, ki je pozneje kot ravnatelj Drž. hipotekarne ban'-e dobil vpogled v celo gospodarstvo doma in v ineozemstvu, s katerim je imel večkrat posla, si je stavil kot svoio življensko nalogo vse storiti, da se ozdravi gospodarska kriza in državne finance spravijo v red.
Kot prvi predpogoj smatra znižanje državnih izdatkov in oiuiljeuje davčnih in d rud h bremen. Proračun za I. 1927 28 izkazuje zmanjšanje za 1M9 milij. dinarjev; to zmanjšanje je omogočilo spredaj navedeno znatno zmanjšanje davčnih bremen.
Da se more izvesti razumna štednja v državnoi upravi in državnem gospodarstvu, da se uredi državno gospodarstvo in gospodarstvo v obče, da se povzdignejo vsi gospodarski sloji v državi, da se zmanjšajo izdatki, so potrebni (lalekosežni ukrepi, katere vsebuje finnnč. zakon za 1. 1927 28. Kot posvetovalen organ za izvedbo vseh potreb ukrepov se ustanavlja državni odbor. obstoječ iz 14 narodnih poslancev in 8 strokovnjakov pod predsedstvom finančnega ministra.
Ministru financ se daje pooblastilo, da sestavi novo odredbo za tehnično sestavo državnega proračuna, da izvrši ureditev državnih dolgov, da najame notranje posojilo v znesku 1 o milijarde dinarjev za zgradbo cest in železnic, da spremeni in spopolni ur dniški zakon, zakon o penzi-jonistih in disciplinarno postopanje.
V finančnem zakonu se nahajajo odredbe. katerih clj je zmanjšati breme, katero povzročajo državi penzije, za katere je potrebno letno 1200 milij. dinarjev Pen-zne naj dobe le oni. ki so več ko 10 let sluzih v državni službi, a so radi bolezni ah ker so dokončali 35 let službe, stopili v pokoj. Omejiti je treba pretirano visoko število pomožnih uradnikov v nekaterih pokrajinah, za starostno preskrbo se isti zavarujejo pri zavodu za zavarovanje za starost in onemoglost.
V	s vrh o zboljšanja gospodarstvu in rentabilnosti drž. gospodarskih naprav kakor železnic, šum in rudnikov se |,re(j' laga, da se iste postavi na zdravo trjorsko podlago, naj se po trgovskih načelih vodijo in upravljajo.
5. Za delo oblastnih skupščin.
Radi nejasnih določil v zakonu o oblastni samoupravi so potrebne razne spre. membe. Te so se izvršile v glavnem v f;. nančnem zakonu.
V	prvi vrsti se pooblašča ministrski svet, da sme razne posle, katere je do sedaj opravljala država, prenesti na oblastne samouprave ter istim odstopiti i tozadevne državne dohodke.
Za delovanje oblastnih skupščin je velevažna določba, da se mora vsa imovina bivših dežel v zemljiški knjiei prepisati na dolično oblast.
Ko se bodo sestavile srezke skupščine, bo pripadlo vse premoženje okrajnih zastopov, odnosno cestnih in zdravstvenih odborov novim srezkim skupščinam.
Važna je določba, da se morejo hiv-lvd deželni zakoni potom oblastnih uredb I menjati. Ministru kmetijstva se da pooblastilo, da sme posle agrarnih opera« !j prenesti na oblastni odbor v Ljubljani.
Piruhi za slovensko ljudstvo.
Brez pretiravanja moremo reči. da prinašajo poslar.fi SLS slovenskemu ljudstvu — lepe piruhe, darila, kakor jih druge stranke, ki so bile v vladi, n - • prinesle. Slovensko ljudstvo dobro v . da od 1. 1920 do danes druge strani : so tega dosegle, kar je dosegla SLS v ti n mesecu: slovensko ljudstvo se sp. .. i: 'u, da je bil Pucelj skoro pet let minister, samo* sfojna demokrata dr. Kukovec in dr. Žerjav tudi toliko časa, a prihajali so dninu praznih rok, pač pa so glasovali za p< vranje davkov in za nove davke.
Poslanci SL1--' bodo brez ozira nn pisanje liberalnih časopisov, katero ol - ja,'o vsi pošteni, trezno misleči nasprotniki, tudi nekateri samostojni demokrati, nadaljevali svoje delo v dobrobit slovenskega ljudsva, osobito v pogledu ozdravljenja državnih financ in omiljenja gospodarske krize dobro se zavedajoč, da se le z vztrajnim delom po dobro premišljenem programu da ljudstvu pomagati.
Letošnja Velika noč je za nas dan pravega veselja, pomenja nov mejnik v našem političnem žvljenju, nas navdaja z veselim upanjem, da se bliža konec nezdravih gospodarskih razmer, katere tlačijo kakor mora celo naše narodno gospodarstvo, ako bo sedanja vladna kombinacija ostala dalj časa na krmilu, ako bo sedanji finančni minister več let v istem pravcu, kakor je začel, vodil državno finančno politiko.
KOLINSKA1
naša,prava domača
ClKOmjA
je vrlo dobra !
Pa!© ministrom.
Minister dr. Kulovec je sklical 6. aprila konferenco živinorejskih nadzornikov, j/ Slovenije sta bila v Belgradu kmetijski j- ie rent pri ljublj. velikem županu, živino-/di a v nik Kr. Černe, ter mariborski refe-)(iu ing. Jos. Zidanšek. Konferenci je vi,'ddoval kmetijski minister dr. Kulo-v<c. Na konferenci se je razpravljalo o < t pili, ki jih je treba storiti za povzdigo Ssiviiuinije. S stav ili so podroben načrt. IVii-niJer bo v kratkem sklical širšo konferen-, ra katero bo povabil delegate iz vse države. Tej konferenci bo predložil od živino« jskili nadzornikov izdelan načrt.
Na mednarodno gospodarsko konferenco v Ženevi je bil imenovan kot zastopnik Slovenije g. Ivan Avsenek, kot izvedenec je pri del jen g. dr. Windischer, tajnik Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
V Nevvyorku se je podpisalo posojilo Jugoslaviji 30 milijonov dolarjev. S tem posojilom rse bo začela graditi železnica Bel grud—Jadransko morje. Ministrski svet je dalje sklenil, da se takoj začne v Sloveniji z graditvijo treli novih železnic, meti trini zveza Slovenije z morjem.
Naši poslanci so dalje dosegli, da je trgovski minister izdal ljubljanski borzi dovoljenje trgovati z devizami (denarjem), kar je že dovolila svoj čas Davidovič-Koro-šeeva vlada, pa je potem žerjavovska vlada zopet preklicala.
Ministra dr. Kulovec in dr Gosar s'a / petek imela dolg razgovor r. finančnim ministrom glede financiranja oblastnih skupščiu. Dosegel se je popoln sporazum.
Minister ing. Sernec je dovolil primerno vsoto iz vojne odškodnine za napravo novega železnega mostu v Medvodah.
SO
Hrvatski listi z velikimi črkami prinašajo uspehe, ki jih je dosegla Slovenska ljudska stranka za Slovenijo. Primerjajo delo in uspehe' radičevcev za Hrvatsko tekom dolge dobe, ki so jo prebili v vladi ter delo slovenskih ministrov za Slovenijo tekom dveh mesecev. Zlasti podčrtavajo dejstvo, da je s finančnim zakonom Slovenija skoro dosegla avtonomijo, ker ima pravico spreminjati vse prejšnje deželne zakone. Dalje se je Sloveniji vrnilo vse premoženje bivše dežele Kranjske in Štajerske ter bivše deželne doklade.
Hrvatski listi povdarjajo, da je s temi uspehi SLS dobila Slovenija čislo izjemno stališče v državi.
Temu nasproti moramo mi podčrtati, da Slovenija ni dobila prav nobenega izjemnega stališča v državi, pač pa se je s finančnim zakonom uzakonila možnost, da so popravijo vse strahotne krivice, ki jih jo morala Slovenija pretrpeti pod žerja-vovskimi in radičevskimi vladami. Ko smo skozi osem let z vso silo klicali, kako se Slovenija tira na rob gospodarskega propada, kako se Slovenija izmozgava, kako se z njenim denarjem zalagajo drugi deli države, dočim bo sama pri tem Izkrvavela, tedaj so hrvatski listi molčali ter prav nič pisali o resnično izjemnem položaju Slovenije. In če se danes po zaslugi SLS te kri-
vice skušajo vsaj deloma popraviti — popolnoma se itak nikoli ne bodo mogle — tedoj je vse po koncu. Mi najodločneje ugovarjalo piuti takemu pisanju, kateiega namen je Belgrail zopet nakurili proti Sloveniji,
Ihvatje naj bodo rajši ogorčeni nad Radičem, ki itra 50 poslancev in ki je skoro dve leti imel svoje poslance v vladi, ra ni znal za Hrvatsko nič doseči. Mar smo Slovenci krivi, da Hrvatje take zastopnike volijo v narodno skupščino!
V prihodnjih mesecih pol iče večini občinskih odborov na Slovenskem 3 letna doba, odkar so bili izvoljeni. Vršile se bodo na novo občinske volitve. V nekaterih občinah so že razpisane in so že določeni dnevi volitev.
O važnosti občinskih volitev bi bilo skoro odveč govoriti. Po občinskem gospodarstvu se spozna prebivalce kakega kraja, ali so kaj vredni, ali so za nič. Na par stvari hčemo prav na kratko danes opozoriti vse naše somišljenike. Pametni občani bodo volili v občinski odbor može, o katerih sodijo, tla bodo delali res iz liu-bezni do domače občine in du bodo delali pravično za vse prebivalco, ne samo za nekatero. Kdor gleda samo nase, kdor nima nič smisla za požrtvovalnost, naj se ne sili v občinski odbor. Tudi ne bbdo nikjer postavi iali na kandidatno listo liucli, ki niio za javno delo a'i pa ljudi, ki so tudi v domačem gospodarstvu nemarni.
Pa še nekaj! Somišljeniki SLS morajo gledati, da pridejo v občinske odbore samo odločni pristaši naše stranke. Ljudi, ki niso izraziti naši somišljeniki, pustite na miru. V javnem življenju rabimo celih mož. Ne pozabimo tudi, da je danes oblastna skupščina in oblastni odbor v rokah Slovenske ljudske stranke. Občine, ki bi se postavljale proti SLS, morejo tako le same sebi škodovati. Treba !>a jo poleg lesa gledati, da pridejo v odbore možie vseli stanov. Kar je poštenega v raznih sinovih, mora držati skupaj, da ohranimo naše občine poštene.
Prvo delo pri vsakih volitvah je, da so v redu volivni imeniki. Skrbite prav v vsaki občini, da bodo gotovo izbrisani vsi, ki nimajo volivne pravic«, pa tudi nii>c somišljeniki SLS. Popravljali se dajo volivni imeniki še 14 dni potem, ko so občin--ske volitve razoisane. Kdor se do takrat ne pobriga za to, ali je vpisan ali ne, si kasneje ne more pomagati.
Volitve so pp proporčnem volivnem sistemu. Vsaka stranka postavi svojo kandidatno listo. Opozarjamo na to, da se kandidatne liste lahko že takoj sestavlja. Brž, ko so volitve razpisane, se dobe tiskovine za kandidatne liste pri občinskem uradu in pri glavarstvu. Somišljeniki naše stranke naj skrbe, da bodo kandidatne liste pravočasno sestavljene in potem, ko bo čas, pravočasno vložene. Vsak kandidat 3ine podpisati le eno kandidatno listo.
Vsake volitve, naj bodo volitve v Narodno skupščino ali v občinske odbore, morajo zavednost našega slovenskega ljudstvu. Tudi občinske volitve, katere bomo imeli v letošnjem letu, morajo biti dokaz, da naš narod zna sam sebe vladati. Na rod t poslanec Vlad. jPušenjak:
Zl ff __ "	Vi If C)
Km
Odškodnina črnogorski dinastiji, žerjavovski listi, posebno /Domovina in > Jutro , strašno hujskajo, ker je sedanja vlada st rila to, kar so bile primorane tudi dru*e države v zmislu mednarodnih dogovorov: dala je namreč odškodnino članom bivše črnogorske vladarske hiše. To »razburjenje-: je pa neopravičeno in tudi neutemeljeno, kajti
a) Črnogorci so pod vodstvom članov bivše dinastije krepko sodelovali v balkanski vojni !e*a 1912 za osvobojenje južnih Slovanov izpod turškega jarma,
_ b) (lani milijoni so popolnoma kriti z c.icbniiti premožen,jem članov imenovane vladarske hiše, ki je pripadlo po zedinje-nju naši državi,
c) je skrajna netaktnost od že rjavov-cev, ki postavlja njih dinastično čuvstvova-n.je v čudno luč, da na eni» strani krijejo svoje rovarenje proti dobri ureditvi države in — razbojniška dela svojih tolp s hinavskim kiečeplaštvcm napram višjim krogom, na drugi strani pa s hujskaško agitacijo med narodom po boljševiškem vzorcu odrekajo mednarodno utemeljeno podporo vladarjevim krvnim sorodnikom, katerim se je po prevratu celo premoženje brez odškodnine odvzelo.
★
»Gospodarska poliiika, ki jo izvaja sedanja klerikalsko-radikalna vlada, je po-grešena in bo mnogo škodovala splošnemu razvoju našega gospodarstva,: piše žerjavovski tednik. T.;i je pa lepa! Naša gospodarska politika, ti je znižala državni proračun in davke ter že v prvih dveh mesecih prinesla ljudstvu toliko olajšav in gospodarskih pridobitev — je »pogrešena«. Kaj ne, naša žerjavovska politika, ki je zvišala v petih letih davke od 5 na 13 milijard, ki ni prinesla ljudstvu nobenih olajšav, ki je v korist:-; širokih slojev naroda upropasti-la milijone ljudskega denarja v dveh bankah, taka »gospodarska:. politika je pa »prava« in »dobra? za narod in državo. Žerjavovci, ali ne slišite, še krave se smejejo vašim izmišljenim bedarijam. ★
Žerjavovska ljubezen in delavstvo. Odkar so liberalci vrženi iz vlade,-se grozno prilizujejo tudi delavcem. Človek, ki bere samo »Domovino«, bi res mislil: ni jih za delavni stan boljših ljudi. Toda žerjavovska ljubezen spredaj liže, zaelaj praska. Saj so žerjavovci priklicali na dan »obznano«, ki je vzela delavcem skoraj vsa sredstva v boju za obstanek in ki je pod krinko »pro-tidržavnosti« vrgla tisoče in tisoče delavnega ljudstva iz državnih in drugih služb in jih še potem, lačne in raztrgane, po svojih nacionalnih tolpah nekaznovano mučila in morila. Ej, žerjavovci, dvomimo, da bo delavci že vse to pozabili!
a«
klerikalci no irn.i* ris.lo ;•<* ■NMtae&e >!o~<v. ...-v svoj M VCIllJ-
kvm "IV">o\i
,1.1, ljubi :-or,'.lViV.Ti
ono sprc.vlo	r"	•' Vtv-:v-
n-.cmbv: h \ o; s.V.ec . nc V.'.;'. c sr-e <io'r..i \ A mor V r-..':;"ar.".'h>	o.
f katerim bo gradilo takoj M v Ste-vcr.r; froe j-eiorrkv. m-<yj«r.;-:v.. c. s krt
rvfM Siovoruie t rr«irvm. Vidita „. . .. b j \ \ \i.v*vs:r Arccr.s.v;. jv>>.' niso r^v.ivsii, Vf vemo faksi. ali radi vaših fv<- ; .'. s,-iransko .i Slave: :ske bar. k o. .< . radi vašo >pd*e*t«K«*i* v vladi. In končno so mora:-; tudi vašim pospodsrsk-im kno-C.v- v: ' ns :vwr>.v ■ .'r:" ;?:vrrv~ :'■" k'cr-i? k tc	•••.v . ..s ....
.' : V\J X "A \0 •--••.: O V :'. v ?r-f c \ s s 7 df\iauri tr. denar.ier* Zda r*
• - naprej e - \ c	. •. • _ •. .v.
ros: .
VnižvvMi}* vero v.fi '	rr ?. tc— r - o\v r. v.rir-ašfi ;v: . - . \ A >. ; deree me-i .ir:,; t srelei .....- - : v TJfki :: .< •
j. .. t- . "i,- . s,- ~ s. ■■{.
v r.V\ šes-i r ser t
< - - . \'
' f: <{. V- ". '.•:	'••: :
Sodo TV$Oi"ale T>OŠ r. 7 hiifiiTT.i
r>.tet.rri, v Rim k svetOTm: ooetr,. da dob? pr r.jerr. .vlveve v P ie— Ko C • :~f.
.	V-rOL ŠCfr ; ;- v-'—	...
T	: " .T.,' v rošes ' 7 " > " " _
7Y;kc n« S. sfrani. V fv.vtnJlrc r« hinavsko
> "• ' f. V>7r>" na • T. -.£ p; .-> to' -f.
fcnst in Ticleo skw«enskeca lwth*Tv&.< — ver.vk.i '.'is.?o.	\-i/5jc žf.-i^-,->,-
v njih — nacx ' Si.vr t>» nai > ?».•-
TP i; f ,	issp- i r j,- ' I;- tf
prt.iic;.. h- m.v'0 lillliMp i^pMta
trri V. v'.	~ ,. - j,; , ,	. j-.^
sanj.'- - -v
m -.- k:
v
.-V
.v. r.-: : rr -.r.^ :.-
to Sif
s r- : r >; r - k ; ■ •
>.I T
rej m.
fT t-' i i
5J iVv.
f. T -. i
v velikem boju z? : » . : . :v Slovenije, ki to v	'j
r-."""i .3 — pri>taiem.
★
T; i ■ pj«tr t D*K«riai._ y j)^. . ;
ibera: dopisniku ni j<o godu.
ti- d-l.ro in gJasno pridir. da r.:;	v cerkvi — iz--i-
~ : r-r« karti za spanje šc. '••' M
-•r pf-r«Tf-z~e	Bog asi tudi
.: da »Tpjramite iz • . ^
i bera «;.®ja!
Vifa onsrji že 2»pet >ni&o prt --,3. z:i.: bažk- besede v far i 5-.. V l-,. • -j t- ?T3t-: ••	i« t-i.i n, ":.a
. r.*>T rr^- iztrlširiine. ti ?••'
n r> U - '•
rast
cr, h
i o.

f. ■ -. .-c i

.'• - ii. n.*. Ah sf k k.; itkcc«	uz.j:-.
tfc-v-TJii. tf sr; i;, ; n sol .iiičen < i	fw
jeca icitisTm' ?t ta :». i • ;.r . tod
■1 ■:•:■. if- . nr	>Lsfn-m: o"
> ••"c »• t 'f ; £> -• ;.•->: >. • : .-f-Ti . .•. ;. ir. si-e — ': ar:.: .-.-.i nest sii1: i. ... >;• rii.r :-.	. ejg - >*.. .n... :;r uosar ■ f : n c: \c. \ m.to., --i .. ir. it.l:'::i r-:-; me... .rur.rr > 1 r>f- {'.n,: -. .rr :>. nem..t
>' hi : t r c-1 ? . Fran? :šk-a. o j • tak _ rš s pobrali .>: > . t : t» v ri
■ i____r>r4. r.a w ;:i>i-vy.c'. r.v..
:■ '— T- T..iiH jye Z*T
f — ".' -r- - iae . !»•:•: iaiik vrp •' '-i f-iš : irrepkd j ; i > "f-zc l'> t? tj triki --r: - :»i .: na g.zi o.. — G. <jopiarifc »•i : --: iir; :« re>: < itai
> ? zfT.Jirric;>< ie nt itJ- 1 in na vai — L» irifite- o i " 'fcj*. Tf.ižar — ■;»:• -Kari.
i Tčt Ttorearšržna Po --n n • :' i i 7'- 1 - • £ p • • { ; .
hi:, o. .rt
>> :T 2fcf
kn>oNki lis- ,mf. n -u n . . • >,;
■> t co-o - !	: ,.s:>. :
a aadnnh dvnb mfssprih. Veinna r.«e-go ih	. Mtt tn.; • 7»->moiiah{
jf riotiTf'	jmt/ sf sniMt onemrve
JM^" ^ >■' «a. d. i>e» vi.-e.rj_ ip.i] >;f ir Mippv t — 1.- .na sfinvsto.mr ha- , t
^ vla<i. it irvn; ®>f	s.
slr>ven-.»: Tndičevr. >•- -■ di IS mesen« it ime: okr,x fif> noBlanse-. s m.' nar r. vinor tj. misfcintf s- >
lit S.->m-v	;_. 7_;	. , ., . . . ^
men. Ta razni olaršpv* ir. zlast tj "osne-da^i r nov- v - • -- . st vri . nrr- v,-V .. de nr	•• !r g^noda-,;: r-
ir. rr. irn iinsir \	- ITI ,.
y'• ' -	. 1, v
Ssat^saM^c
t. -IILV4L'; ,;r	jasjj,-.. .
sakt Htano n ' ; • r.: :,. J.'.; ne-fim.rv-. ;it rjiv n, r.i me rimem{;.Sen: trt*:.:.; rrnt te .n v. rančem 1.: . mi.ir. ure i tc- : ..L ve nt n! nrirodiit.
nit;, rt- t.l : :me nt .....-
prem - 'T; v n: ee'-;
(•o 'nrsniff 1 rfv« 1 »
'i .ru- ni znomir
j .t y. vim i: o- t, • .1 t.* katerejt H


Tielu.
- >an
1 vtan 07.-
-fci TJ1> ".E
rranehiij:
...-1. Ir
Tien 1 reri> .'•:m; stanje. 1. hii nEiem-— »e.t:
'•••f hr.iska-um c snada.
e t-znt-ji pe-prora-minister «f-OT. i ;>• i-iar, n( trd:me ■ •i: il1 : — r-::irir-nt. ;adi.
ari n: >• r
na-
mi
jmovint
• " "•' dr. Errošca.
" t. fvx.r j. vj.i; -r. . _t v- r.t	?
- .: uZit XLZ.:<:,:. Cei,.r- Pt».. ir	?
* '■ "■*' e;ci'-m T>rcc>oTxa_ ksteren	• j
"k? \ M-iBvst.-b pre-drura;	: >
voi'p.. — ..ntro od dne Si.	.-t pa
pornua di k \.,->ži,a vi bih dope:	• >t
:.: t'ut.k. p:, katerem do:.-:	zl . r*j
naši-::. i.r£,. zasiup naš Ji jc	. v
7.15«-. f t isti vai.-ni proi»orc. :	u. -a .ie pr.-ifc fkotert^šerna* Je pri potov ; ; •:■:• ktrarit. KDJ.-H — j umi*.
via tffirffc l oiot
p- V. 1: ]inb-T» fi-m nt »iliT><"-i'n( nnH-t 1 »1
priredi
t i. * 1. r » (1 rrti ! 1 1 : t nt M'u itndoi^ dm 24 anriu. Jfc"
Ol n-w:it. sv ineši v Mnriiiij «*rtri i"1"1 7' iro-.an.n- o-?. nert\-iwi
Varno naležfte sv & v
Vzajemni posojilnici
v L ii& am, PD^S hcteJe
O b re sto va nI e r^aitrge d f^e e.
^csoiiit mt vknjižbi k rnssstv: preti porazu L11.
NOV I CA
jgactghbpfibk aawba«m	■*wit^fferbrwiimiim ii'ii bi i '■
Vesele velikonočne praznike voščimo vsem naročnikom ler bralcem „Domoljuba" 2 željo, da nam ostanejo zvesti ter nam pri d o-
1&I 1/' ------- "	^	"
bivajo še novih prijateljev in naročnikov. Uredništvo.
(Jpravništvo.
d Opozarjamo vse bravce Domoljuba na današnji uvodni članek narodnega poslancu Vladi m i rja PuSenjaka, ki je natančno popisal vse olajšave, ki so jih priborili za Slovenijo in celo državo naši poslanci in ministri. Zaupnike SLS prosimo, naj temeljito prouče la članek ter ob vsakem razgovoru o politiki nasprotnikom odpirajo oči. Kdor ni do blaznosti zagrizen bo moral z rokami otipati gospodarsko delo naše vlade ler raziiko med SLS in žerjavovci.
d Romanje na Velehrad od 12. do 18. avgusta 1027. Na pobudo jugoslovanskih škofov sc bo v proslavo 1100 letnice sv. Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Med potjo si bomo ogledali najlepše slovaške in češke kraje ter stopili v slik z bratskim češkim,in slovaškim katoliškim ljudstvom. Po dogovoru s češkim Apostolskem sv. Cirila in Metoda se je določil naslednji program: 12. avgusta popoldne odhod iz Ljubljane, zvečer odhod iz Maribora. — 13. avgusta zjutraj prihod na Dunaj; ogledovanje mesta. Okoli štirih popoldne odhod v Bratislavo, slovaško prestolnico. — 14. avgusta (nedelja) služba božja v Bratislavi. Okoli devete ure odhod iz Pratislave, vožnja skozi najlepše slovaško kraje do velehradske postaje Uhersko Hradište. Okoli šeste ure popoldne prihod na Velehrad. Pozdravi, večernice; priložnost za spoved. — 15. avgttsia slovesna služba b> • ja, slavnosti na Velehradu; popoldne odhod v Prago. — 16. in 17. avgusta ogledovanje Prage; vmes izlet v Slaro Bole-slavo, slavno češko božjo pol (kraj muče-niske smrti sv, Vaclava). — 18. avgusta prihod v domovino (skozi Dunaj in Maribor). — Cene; II. razred 1300 Din; III. razred 900 Din. V tem je vračunjena vožnja, hrana in prenočišča. Prijaviti se je treba čim prej, najkasneje pa do konca maja in sicer za ljubljansko škofijo na: Odbor za romanje na Velehrad, Ljubljana, Rožna ul. 11, za lavantinsko škofijo pa na: Odbor za romanje na Velehrad, Maribor, Glavni trg 7. _ Vsak priglašenec. dobi začasni program in položnice, da takoj po prijavi plača prvi obrok: za II. razred 400 Din, m III. razred 300 Din. Ostala vsola se mora plačati v dveh nadaljnjih enakih obrokih. Pfugi obrok mora biti plačan do 10. junija, cela vsota pa najkasneje do 10. julija.
^ '!>oms i» Kanade. Ford Citv (Wind-801) Ontario. Kanada. 22. marca 1927. Od Tfoi1 ftrani Re '»glušaio naši roiaki. Je iz Kanade so njih poročila bolj redka, dasi
je tukaj nad 30.000 Slovencev, kateri ^ivimo, brez večjih skupnih naselbin, po raznih provincah neskončne Kanade. Kako , ! vai1> poročamo o naših razmerah? Ni ,)as najboljše in tudi ne najslabše, Kdor
ima srečo, da dobi delo v industrijskih podjetjih, ta tudi zasluži, da lahko prav dobro izhaja Poletni čas se dobi kjerkoli, a zima je navadno ona doba, katera prinese vsako leto veliko brezposelnost. — Tukaj nas je okoli 50 Slovencev, dasi mala, a smemo reči, ena izmed večjih slovenskih naselbin v Kanadi. Mesto leži čisto na meji Združenih držav, tik mogočnega Detroita (Mi-chigan), kateri slovi kot središče automo-bilne industrije na svetu. Tain živi nad 3.000 naših rojakov in mnogo od njih jih pride ob nedeljah k nam na obisk. Dasi nas je malo število ter smo gmotno še šibki, nas je duh narodne zavesti zedinil v eno, da smo dne 30. januarja t. 1. ustanovili Slovensko pevsko društvo Lira::. Društvo šteje 32 članov, med temi zbor 20 pevcev, katerega uspešno vežba pevovodja, g. Iv. Pregeljc. O11 ima tudi največ zaslug, da se je društvo ustanovilo. — Narodnjaku in i zmožnemu pevovodju smo sledili vsi ostali ter vsak po svoji moči pripomogli do ustanovitve društva, katerega namen je: širiti v daljni tujini našo preiepo slovensko pesem, krepiti duh narodne zavesti ter čuvati svetinje ua.še narodne zemlje do poslednjega izdiha! V drugi vrsti se nam je zahvaliti sosednemu pevskemu društvu Ljubljanski vrli iz Detroita, posebno predsedniku in tajniku omenjenega društva, bratoma Gaber rodom z Vrhnike za njuno prvo pomoč z notami, za spodbudo in lepe nasvete. Lep dokaz narodne zavesti naših bratov Hrvatov je to, da pridno pristopajo k našemu društvu, kar naj bi storili še ostali Slovenci, kateri do danes še niso v krogu našega nepolitičnega društva, da bi do "zadnjega vsi združili naše glasove v en sam mogočni glas: Na dan Slovan! Tujec obstoji, strme posluša, na uličnem hodniku pred dvorano stojijo številni pasanii, poslušajo, poprašuiejo, kdo so ti pevci? Odkod nepoznan narod? — njih krasno petje? ... In Ti? Zakaj drviš mimo — nemo? Kje si se rodil? Meseca junija priredimo prvo veselico. Program iste bo kar najbolj skrbno sestavljen. Med izvajanjem najlepših slovenskih pesmi bomo igrali tudi lepo igro, na to sledi še več komičnih nastopov. Računamo, kar nam je tudi obljubljeno, da nas poseli več slovenskih društev iz Detroita, ravno tako tudi par hrvaških društev pride korporativno na našo narodno prireditev, kjer hočemo pokazati, kdo smo oni neznani narod!
Slovenci iz Ford Cit.v (Windsor) Outario, Kanada: Stebla j Albin, predsednik, LeskovSek Da-fllel, tninik, Smole Josip, blagajnik, Pregeljc Ivan, pevovodja, Stular Urli, Stritof Andrej, Željko Ignac, Krašovee Lovrenc, Farkaš Mat ko, 1'ognčar Vinko, Sodnika r Anton, Znidaršič Majk, Ščur Alojz, Kos Franc, Cop Matico, Krtovi!: Stevo. JiirUStfl KreSImir.
Švajger Josip, Pirnat Vinko, Vin. .! Ivah, Jei>e Ivan, Trošl K. ne-.', Tadej Zivko, Magd i č Karel, Cnilc Florijan. 1 Tibare Josip, Zdravje Alojz. (IciiiJa Fran , Avsec Ivan, Magdič Franc.
d Naš generalni konzulat v Kanadi opozarja vse tiste, ki žele v Kanado, da naj gredo lo listi, ki res hočejo delati ko! poljedelci. S farmerjem naj sklenejo dogovor vsaj za eno leto, da r.e bi ostali pozimi brez zaposlitve. Vsi tisti, ki prihajajo tja v nameri, da se vtihotapijo v ZedinJene dišave, se varajo. Nasprotno je gotovo, -'a bodo prijeti in kaznovani z zaporom do l '.a ;ai; ter zaplembo vsega premoženja. Tu; i i listi, ki mislijo, da bodo dobili službo v n":'n<!Jli in tovarnah, naj ne prihajajo v Kanado. Ona jih ne potrebuje, ker je že mnogo kanadskih tovarniških delavcev nezaposlenih. Preje ali kasneje jih čakajo težka razočaranja v Kanadi!
d Strahotne kazni. V Osijeku so visoki gospodje vršili tihotapstvo kar na debelo. Pa so jih zasačili. Kazen pa je r.aslednia: Vsi skupaj morajo plačati £5 milijonov 350.340 dinarjev ter bo vsak eno leto zaprt. Dve tovarni pa je drsava kar zaplenila ter jih vzela v svojo last. No, ti gospodje se ne bedo nikdar več podsiopili s tihotapstvom na račun države kupičiii svojo premoženje.
d Potovanje ameriških. Slovencev v staro domovino. Naši rojaki v Ameriki se pripravljajo na skupen obisk JugosV.. ije. Prva skupina Je že prispela v Ljubljano 11. aprila. Druga skupina odnotv.je iz Amerike z brzoparnikom Pariš« 14. maja in prispe v Ljubljano, 23. maja. Tretja skupina odpluje iz Ne\vyorka z novo zgrajenim brzoparnikom : lle de France« 2. julija ter pride v Ljubljano 11. julija. Vsi navedeni brzo-parniki pripadajo splošno znani francoski paroplcvni družbi Cic. G le. Transatlan-tinue, Havre—Newyork«. Dragim rojakom kličemo: Dobrodošli na mili domači zemlji!
d Minister dr. Andrej Gosar za viličarje in poljske delavce. Jugoslovanska st"\,kovna zveza je pismeno zaprosila ministra za socialno politiko g. dr. Andreja Go-sarja, da naj borza dela v Mariboru izdaja izkaznice za polovično vožnjo po železnici tudi onim viničarjem in poljskim delavcem, ki odhajaio poleti na mlačev na Hrvatsko in v Medjimurje. Obenem je naprosila g. ministra za socialno politiko, da posreduje pri prometnem ministru, da le-ta izda dovoljenje za znižani prevoz deputatov (t. j. plače v naravi), ki jih prejemajo ti delavci za svoje delo. Minister g. dr. Gosar, je že obvestil Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani, da je že naročit mariborski borzi dela, da se morajo izdajati zgoraj omenjene izkaznice poljskim delavcem in viničarjem in da bo ukrenil vse potrebno pri prometnem ministru, da se dovoli znižana prevoznimi živil, ki jih prejmejo zgoraj naznačeni kot plačilo.
d Veronauk, ki ga je svoj čas minister Pucelj odpravil na specialni vinarski in sadiarski šoli v Mariboru, je po odredbi sedanjega kmetijskega ministra dr. Kulovca zopet vpeljan na šolo.
d Bombe. V Mariboru in okolici vedno pokajo bombe. Pretekli teden je nekdo vrgel bombo skozi okno v gostilno Kerenčič v Pesnici pri Mariboru. Bomba se je v sobi razletela ter povzročila veliko škodo. Ker
8»
je bilo že pozno ponoči in gostilna že_ zaprta. je bila soba prazna. Bombe mečejo vedno isti ljudje iz liberalnega tabora. Več so jih že zaprli.
d Velike pontrerbe r MdicL Mežica na Ki roškem je občina, ki je popolnoma v rokah socijaldemokratov. V tem kraju je precej tovam in socijalisti imajo večino tudi v obč, odboru. Gospodarstvo občine Mežica so hvalili po socijalnodemokraških i:stih ir. na shodih kot najbolj vzorno v Sloveniji, povsod so naglašali. da bo tak red v vsak: občini, katero bodo vodili socijalisti Kak red je bil v občini Mežica, pa nam dobro kaže sedaj odkritje velike afere, ki je r,a mah napravila konec socialističnemu gospodarstvu in zadala smrtni udarec komunistični in takozvani Bernotovi socijalistični stranki. V Mežici so lansko leto dozidali veliko šolo na občinske stroške in takoj potem so začeli graditi velik občinski vodovod. kojega stroški so bili proračunani na »0.000 Din. Delali pa so tako. da je s'al vodovod mesto SOO.OOO Din — 1500.000 dinarjev. Med ljudstvom se je takoj pričelo šušljati da denar iz občinske blagajne ne gre same« za ta vodovod, da so izdatki preveliki itd. Na podlagi teh govoric je bila odrejena preiskava, katero je izvršil vodja policije v Mariboru g. nadsvetnik Krševan. Podatki, katere je spravila preiskavg na dan. so ti! laki da je poseglo vmes drž. pravdništvo ter odredilo, da se morajo vsi socialistični voditelji, ki so imeli pri vodovodu opraviti, zapreti. Aretacije so že izvršene in že v neSeljo so detektivi n ari-b<~-ke policije pripeljali iz Mežice oblastnega poslanca Moderndorferja in štiri nje- : «*ove tovariše ter jih oddali v zapore okrožnega sodišča. Tak je bil konec socijal stičnega gospodarstva v Mežici in našemu ljudstvu v dober nauk. da pazi. komu zaupa.
d ("enrraliiem se je udri v Osilnici dne 3. aprila ob 4 popoldne. Potuharjev most ob Kulpi pred Osilnico se je prelomil pod avtomobilom, napolnjenim z vojaki in prtljago; avtomobil se je usedel v globoki jarek. pri čemer so bili štirje vojaki rarjeni. Sreča ie. da ie avto vozil počasi in se ie kar lepo usedel v hudournik. Dva vojaka sta bi ;a vendar težje ranjena: enemu so se pretresli možgani, drugi je poškodovan na obrazu. Precej za njim se je pripeljalo več višjih častnikov in so se na lastne oči izpričali. kako vzerno- se je skrbelo pod ierjavovsko in radičevsko vlado za r c, oeste in mostove. Pa s:- še mistavili: Ko nas u Srbiji je s ve betor.iracoo Seveda — x našimi denarji; Sam Bog ve. kolik ima Potuharjev most še bratcev p« Shm niji in Hrvatskem! Občinstvo samo je ž
Radiču se že cela Hrvatska smeje Celo z grebšk: : Ob zor . ki je dosedaj dosledno vlekel z Radičem. je sedaj najostreje Ra-i di'. obsodil. Očita mu meti drugim tudi to, ! da v dobrem lehi svoje vlade v Belgradu ni naredil za Hrvate tega. kar se je po s rt" lilo dr. Korošcu v par dneh narediti za Slovenijo.
d Kmetijski hranilni in posojilni dom.
Ns razn.a vpraašnja spor.-lan • asim somišljenikom, da denarni zavod v Ljubljani na Puna ski cesti, ki ima ime Kmetijski in posoillni dom<. ni zavod somišljenikov SLS." Vodijo ga pristaši nekdanje samostojne kmetijske stranke. Toliko v pojasnilo, ja ne bo'novih vprašanj zlasti iz ljubljanske okolice.
ie Vsem. ki išrejo upasliive ca če-ke-tloTa-kem. Naš i r...-'.a: 1 češk s. >as.s. i j a. da vkdajo lam v 1 e tela.e glede ca;v-si.t.e ia <ia :s:ajv naš. državljani, ki odh^a-jo tja i namen ■ m. da si najdejo delo, pri tem :.aatne :vire. Zsto se s • etuje vsem. k; hv>!<r;o iskat. dela v Češi. slovaški, da ne odpvtJ.e;
t. a. do šlitve.
j:m ni iago'.. vl,eac
ix>
d Žrebanje loterije Sol" av.-k<.-Naši fantje in
23. junija t.
zipo-
ja Orla
dekleta
prav pridno prodajajo srečke, ker vedo, da je Solčavska orl. družina zeio pri:..deta —ker ji je povodenj stadion z dom m-vred odnesla, in si sami ne bi mogli p -magati. Med tem je pa tudi upanje na lepe dobitke večje, kakor pri drugih loterijah. Kajti srečk je le omejeno število. Zavedni Solčavski kmetje z veseljem darujejo za dobitke — ovce. jagnjeta in kozliče. Tudi je orlovski mi-ar napravil za loterijo 10 velikih orehovih okv irov za po.;o! e Srca Jezusovega in elegantno kredenco. Veselo Alelujo želi orlovska drržina v Sol. avi.
d Umrl je 6. t. m. č. g. Josip Dobrove, župnik v črni pri Prevaljah. Rojen je bil 1ST3 V preišnji .-vstriji ie bil edan izmed voditeljev krnskih Slovencev. Svetila mu večna luč.
d I rarl je na Sapu pri Šmarju 9. aprila Jožef Trrntelj. ugleden pese-tnik in cerkveni ključar podružnice r.a Selih. Bog mu daj večni mir!
★ Pciari Tsled strele. Iz Ž i rov nam
cc pei t hišo
Bh ic
r.a soboto mti
e *
dolgo opozarjalo na nevarnost fera moshi kakor tudi orožniška postaja. Odeovor ie
bil: ka
Ni take sile. Sedaj ste ;.a videli, ka-la je! Le brž denar sem iz Beierada 7& drage mostove, da n* v„ nesreč! d
najnove -em iasu s pretepi rešiti
da ne bo še kaj hujših
d Rodiienlri prd(}n. Radičevci hočejo tjnove>em ..asu s pretepi rešiti svojo Jitik-o popolnega prepada. Znano ie. kak-n pretep so povzročili pri prvi seji za-rebske oblastne skupščine. Sedaj so isto nevili v zagrebškem občinskem svetu •>>er so radičevci planili na župana. Razvil sc je med občinskimi svetniki pretep, v katerem so gorice zaušnice igrale glavno vlogo
poti. V noči ic treščilo
osestrika Loičaria v Žirovskea vrhu. zgorela. Takoj -ito 'e udarila stre!?, ior-ov kozolec t Račevi in ga užgala. • vzhodni veter, ki c zanesel oficsj r.a r -bo hitra, hiše hs shrambe za žito."Vsa ta pos.:pa so bila krita s slamo in so do tal pogrela. .i hleva se ie pos-eči!o rešiti 17 glav *cxc-e živine, le ena jnnica k- zgorela Skoda presega zavarovalnino, ki znaša 60 tisoč ic pa treščilo v hišo 2 sicer ni u>gala ie pa opeko po strehi. To
______rela
drugih poslopij.
d No. požar r	Komaj smo se
odJahoOi od štabu radi počara zadnjo r -nas ie , noči od srede na četrtek .a ndmril klic: gori! Torej v Teh dneh dvi, pc^ara. To pot ie do tal poeorel kezolec-dvojnik posestnika Kavdtfaria Ko-^ ^3eč od vsake poti in ste^
tako da je očividno, da je bil na
rce
dale
cinanev V soboto rutra' -Mal . Naglica ničesar, razme'
r Žirch Strt! la ie
tiso e npepeli.a strela že pred tremi !e'i Ne da bi trgala, ie zadela strela ta dan še več
delio. znoi •;ar dva
menoma
zažgan. Jasno je, da je razburjenje veliko Orožništvo in domače straže pridno pazji0" Bog daj, da bi ie jim posrečilo zločinca prijeti, ako bi poskušal še v tretje s svojim peklenskim delom.	1
d Avtomobilska nesreča. Pretekli te-den je avtobusu, ki vozi iz Ptuja v Maribor" med vožnjo padlo kolo z osi. Avtomobil je z. vso silo priletel v brzojavni drog. šofer si je ob zdrobljeni šipi porezal žilo do-vodnico. Ker je bila pomoč takoj na mestu so mu kri ustavili. Na srečo je bil v avto! tušu samo šofer.
d Auto je povozil na Francoskem Lovr ,a Koncilija, doma iz Spitaliča pri Kamniku. — V Harnes je padel raz kolo Lovro Benet iz Rateč na Gorenjskem. Oba mlada fanta sta težko poškodovana.
d Smrtna nesreča ua zagrebški restni želcznici. V soboto je nenadoma pade! v neza. cst sprevodnik na prog! ces ne železnice. ki vedi med glavnim in sa skim kolodvorom. Nesreča je hotela, da ie padel z veza in pod kolesa. Naravno, da je na;'a'a med občinstvom velika panika. Nekateri so mu priskočili na pomol, toda sprt vodnik je bil na mestu mrtev.
d Setreča r Vinkoveih. V torek se je porušil v neki ulici nau>l dograjeni zid in pok al pod seboj dva delavca in dve delavki. Ena delavka je bila takoj mrtva, ostali trije pa so težko ranjeni.
d Ponesrečeni turist. Te dni so prišli v M c s'ar trije nemški turisti, ki so se po-; dali na okoliške planine. V torek je eden izmed njih. Viljem Goldstein. zdrknil in padd v prepad, kjer je oT!- "a! mrtev,
*	Težka nesreča v Ogulir.u. V s <to so se podili iz Oguli na trije turi: ti v hribe. Etelka Hagenrciler je hotela splc:a:i na neko težko dostopno skalo. Zapustila jc s>o;o družbo. Ker sc pozneje na klice ni več oglasila, so ja šli iskat. Našli so jo mrtvo. SO metrov g'obok:o pod skalo.
*	Slekla mačka. Zanimiv slučaj mačje stekline se je pripetil prejšnji teden v vasi Podturjak pri Ljubljani. Posest:.lk Krempelj je imel zelo veliko mačko, ki pa je nenadoma pričela kazati vse znake stekline, grizla ka-ir.cnje in les, nato jc popadla domačo petletno deklico Karlino, <o težko randa ter se potem zakadila v dva odrasla fsnta. ki pa sta bila vsled svoiih dežnih plaščev obvarovana prid njerimi vgrizi. Fanta sta mačko pobila z drogom na tla Dospeli živinozdravnik jc odposlal težko ranjeno deklico v Pasteurjcv zavod v Cel e. truplo mačke pa je preiskal in korsta-tiral visok stadij stekline.
d Ukraden avtomobil r Rušah. Dne 4 t. m. se je v Rušah mudil z avtomobilom r eki trgovski potnik. Med večerjo v gostilni Novak je pustil avto na cesti z zaprtim motorjem. ko pa je p>ovečerjal, je v veliko začudenje opazil, da je avtomobil izginil. \se iskanje po Rušah ie bilo zaman. Ko je šel preti postaji, da telefonira v Mariboru po drii" avto. je našol tik p>os:aje v grapi ležati svoj avtomobil, ves razbit in neporaben za vožnjo. Storilec, ki mu je avto odpeljal in zavozil v grapo, ni znan.
d Meh gledata. 5. aprila zvečer ob pol 1 so v Laškem že mislili zapreti farno cerkev. pa so ljudje še malo p>ogledali po cerkvi. če ni morda še kdo v kakem kotu v
JEZICA PRI LJUBLJANI. Prireditve in drugo.)
V mesecu marcu so večinoma vsa naša druživa javno nastopila, odnosno pripravila prireditev la SirSo javnost. — Izobraževalno društvo je po komaj enotedenskem premoru priredilo 5. marca filmsko predavanje, pri katerem je bila izredno velika udeležba. — Dalje Je »Orelc 18. marca imel telovadno akademijo b sodelovanjem Črnuškega tamburaškega zibora. Pripomniti je, da ni kazalo lomiti navade zadnjih let, ko so se priredile take akademije kot poslovilna prireditev bratom vojakom. Tako izvedba programa, kakor udeležba s tirani publike to potrjuje. — 27. marca pa je bila v Društvenem domu izredna slavnost: akademija v čast gdč. učiteljice H. Malovrhov!, ki je po tolikih letih službovanja na naši šoli stopila v pokoj. Sodelovali so sami bivši njeni učenci in učenke, pa turli večina gledalcev izhaja iz njene šole. Z grozovitim ploskom je učiteljico sprejelo občinstvo, ko je stopilo v dvorano. Prireditev je polokla vsestransko zadovoljivo in v vseh ozirih prisrčno; pokazala je nedvoumno hvaležnost mladine do svoje stroge, pa izredno dobre vzgojiteljice. Marijina družba, pri kateri je slivljenka nad 10 let delovala, ji je poklonila lep šopek rož, najmlajši njeni šolarji pa so jo ob koncu skoro zasuli s cvetjem z domačih vrtov, Bog ji daj še mnogo srečnih let v pokoju. — I'a tudi za naprej nismo brez načrtov. V tekočem mesecu bodo najbrž zopet vse nedelje zasedene s prireditvami. »Orek namerava ponoviti tekom meseca »Rozo Jelodvorskot. — Fantje Orli so se zadnje tedne redno zbirali ob nedeljah po deveti maši in pridno predelavah vprašanja iz »Socialnega vprašanja*, katera so predmet letošnjih prosvetnih tekem. Treba bo seveda s tem v zvezi enkrat temeljito vzeti v pretres vprašanje poslovnih izpitov. Parola za bcdočnosl nam mora hiti: poslovni izpit naj položi vsak član Orla! — F. St.
cerkvi skrit. In res, bilo je prav umestno takrat, da se je pogledalo! Na mehu orgel sla čepela dva približno 16 do 17 let stara pobn. Ko so ju vprašali, kaj delata, sta odgovorila, da gledata meh. Bila sta skrita za pisčalmi v orglah prav na mehu. Občinski tajnik ju je popolnoma upravičeno izročil orozniški postaji, ki bo nadaljnje ukrenila, da se bosta odvadila takšnega gledanja.
d Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ame-nki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Č e r n e , gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice.
* Pri nakupu testenin zahtevajte vedno "i povsod samo »Pek a tete«, ki prekašajo Po okusu in kakovosti vse druge,
d Lovsko orožje popravlja najceneje 1,1 najbolje puškar P. K. Kaiser.
d Angleško sukno in razno manufak-wrno blago se dobi po zelo nizkih cenah Prt Francu Pavlinu, Gradišča 3.
d Cvetličarna Nizza (posestnica gospa pni Hvala v Ljubljani) se je preselila ' i rešernove ulice na Dunajsko cesto 9, P°'ež slaščičarne Novotny ter se pripona cenj. občinstvu za nadaljnjo naklo-"lenost tudi v novih lokalih.	8767
ItIII.NO PRI BLEDU.
Slov. katol. izobraževalno društvo v Ribnem je v tem postnem času parkrat priredilo v prostorih gasilskega društva igro s petjem pod vodstvom domačega organista Jožefa Arh in s sodelovanjem cerkvenih pevcev. Vsi so dobro rešili svoje vloge.
SELA PRI SUMBEItKU.
Ne bomo se preveč hvalili, nekaj je pa le, s čemer se lahko ponašamo, namreč z dobrin: časopisjem. Kljub temu, da tvorimo eno najmanjših fara na Dolenjskem — šteje okrog 500 ljudi, kateri žive v 75lh družinah — Imamo celoletno naročenih z poravnano naročnino: 50 Domoljubov 25 Bogoljubov, 2 dnevna tn 3 nedeljske Slovence, 31 Sadjarjem, 11 Glas. Najsv. S., 6 Cvetij in t Vigred. Hej dekleta, kje ste? Skupno torej 129 izvodov. Od nasprotnega časopisja pa samo »lc številko Kmetijskega lista. — Podružnica Sadjarskega društva si je napravila letos novo drevesnico, katera jo kras in bo v korist vsej župniji. — Prost. kat. gasilno društvo pripravlja za dan 8. maja svojo prvo prireditev na Šumberku v razvalinah starega gradu. Če pogodijo lepo vreme, bo res nekaj krasnega. Natančen spored se bo še objavil. Pa naj reče kdo, ali se »hostarjii kaj gibljemo ali ne. Kmalu zopet kaj več.
ČRNUČE.
3. t. m. je bila na našem odru igrana opereta: Mlada Breda. Dvakrat so je igrala, popoldne in zvečer, obakrat pri polni hiši. Opazilo se je pa pri večerni predstavi, da so igralci že utrujani. Pela se je igra ob spretnljevanju harmonija. Igra ni težka, je pa lepa in naravnost gane gledalce. To nedeljo so se pa postavili naši fantje Orli. Iiedno teden za tednom so se pripravljali in študirali Ušeničnikovo »Socialno vprašanjer, 110 in uspeh je tu; lep, časten uspeh: na okrožnih tekmah st je odsek priboril eno izmed prvih mest in dobil v priznanje veliko diplomo. Zdaj pa fantje -i ko-rajžo naprej: z Orlom nam raste nov rod, ki bo po svoji izobrazbi pozneje znal povsod zastopati koristi in napredek društva. Zato toliko socialne tvarlne na tekmah v zadnjih letih. Ni pa to dovolj I Obenem z vzgojo socialnega duha in čuta je treba današnji mladini tudi praktičnih navodil za udej-stvovanje v javnih zastopih in društvih. Treba podlage za vodstvo vseh mogočih poslov in naprav. Tudi na to misli Orel in prireja poslovne izpite. I Sprva le plaho in za izbrane člane, toda prišlo bo do tega — in mora priti! — da bo poslovni izpit položil vsak Orel. Tudi mi CrnučanI mislimo na to. j H koncu nam je poročati še malo bolj žalostno ! novico: naš g. župnik Tomelj je še vedno v bolnici j in nam dušno pastirstvo opravlja duhovnik iz Ljub- | Ijane. Želimo g. župniku skorajšnjega zdravja in vrnitve nazaj v med nas I — H—c.
OSELICA.
(Občinske volitve.)
Na&i nasprotniki se trudijo, da bi obdržali v rokah našo obsežno občino. Ze 19. marco so skll- 1 cali pri Vidmarju na Trebiji sestanek, da bi nape- 1 ljalt vodo na svoj mlin. Toda žerjavovska demo- ' krafska in radičevska samostojna stranka sta v zadnjih letih tako slabo mleli, da sta izgubili v zadnjem času prav vsako zaupanje pri ljudeh. Tudi tisti ki »o doslej držali slepo r tema strankama, spregledujejo, d« dela za našega človeka le Sloven-
ska ljudska stranka. Dva meseca je SLS na vladi, l>a je naredila več kot obe nasprotni stranki v sedmih letih. Dne S. aprila je prišel oblastni poslanec Uršič med nas in nam razložil pomen volitev v sedanjem času. Nasprotniki, ki jih je nekaj prišlo zraven, niso vedeli povedati ničesar pametnega proti. Zlasti sedaj, ko je začela delali nova oblastna skupščina in je upati, da se začne v de-želi novo gospodarsko življenje, l>o gotovo tudi naša občina sprevidela, da je njeno mesto le v SLS. Somišljenike SLS pozivamo, da gredo vsi na delo, da bo zmaga naše stranke res velika
STUDENEC PRI SEVNICI.
Pri nas se opaža vedno večje veselje do vsega napredka. Tako se je tudi po vojni na novo oživela stara romarska pobožnost k prijazni cerkvici Matere Božje na Studencu, ki se vrši vsako leto na velikonočni pondeljek in binkoštni pondeljek. Tako se tudi letos vabijo vsi častilci Matere Božje, da se v obilem številu udeleže starodavnega romanja, posebno sosedni Štajerci naj bi se na novo oživeli kakor pred vojno. Ob 10 se bo vršila pridiga, nato slovesna služba božja, takoj po cerkvenem opravilu pa priredi tukajšnje društvo Ljudski oder krasno igro Miklovo Zalo za došle romarje 111 oddaljene goste. Ob pol štirih se igra ponovi za domačine in za vse ostale.
IZ SMIHELA PRI ŽUŽEMBERKU.
V naši šoli so uvedene take ure za poduk, ki današnjim razmeram sploh ne odgovarjajo. — Otroci so od 8 zjutraj pa do ene popoldne pri poduku in to dnevno. Ako se še pomisli, da morajo otroci že ob 7 zjutraj z doma in da pridejo šele ob dveh popoldne domov, je torej revček celih sedem ur brez jela.
Mi se nikakor ne protivimo folskim predpisom, mislimo pa, to ni koristno v nobenem oziru. Prosimo, naj slavni okrajni šolski svet v tem oziru čim preje napravi drugačen red, ker ne gojimo otrok, da nam bodo v šoli hirali, ampak da nam bodo kedaj prišli v prid. — Prizadeti vaščani s okolico.
Naši fantje voščijo.
Vesele velikonočne praznike voščijo svojim domačim prijateljem in znancem ler vsem bralcem Domoljuba:
Slovenski fantje-vojaki v Skoplju: Iv. Štrukelj, •Sesek Maks, Joško Kavčič, Erklavec Valentin, Fr. Kovačič, MarlinjaK Joško. Joško Kue, Slavo Plevel, Jnnmik Fr., Fr. Podobnik.
Slovenci v Kanadi (\V-innipeg): Dolinšek Iv., Cerjanec Anton, Cerjanec Ivan. OgoLin Jos.. Matja-šič Fr., VVeiss Aleš, Loj>šič Luka, Trček Flonjan, Pangre Veseli, Taneek Hugo. .lelašič Maks, ftukle Anton, Vraničar Jos., Drobnič Jak.. Marolt Fr.
Rodov Uran Karol iz Velesa, Makedonija.
Slovenski fantje v Osijeku v 10. četi 8. bat. 41, peš. p.: Tone Jelene, Stane Jaklič, Engelbert Peterlin. Joško Gruden. Joško Berlant, Joško Marolt, Alojz Bartol, Julij Z„krajšek, Fr. Perko, Ferd. Benčina, Fr. Kraševec. Ivo Smolčič, Martin Sevšek.
Slovenski fantje iz Sinja, Dolmacija: Fr. Dimic, Štefan Sever, Peter Jelovčan, Fr. Ulčar, Jan. StrucI, Vinko Kuren, Šober Ferd., Meglič Fr., Kari Legart, Mirt Alojz.
Slovenski fantje iz Zagreba: Pavlič Franc, Anten Sepec, Anton Šepec, Ivan Ponuda, Franjo Jereb.
Slovenski fantje služeči v 3. bat 22, peš. p. v Kratovem: Martin Tiringer, Alojz Kaplan, Rud. Campa, Fr. Vii-ant, Anton Južnič, Stanko Bajt, Karol Arko, Iv. Turk, Rud. Fajdiga, Matija JakšiS, Stanko Muškovič, Anion Hren, Križnar Leopold, Iv. Zvokelj, Anton Pucelj, Fr. Gornik, Fr. Campa, Rud. Mihelčič, Al. Podržaj, Iv. žužek, Al. Ogrliio,
r
Slovenski fantje v Skoplju: MarUn Pečanf. ' Jože Golobic, Jože Cesar. Iv. Poleno. Al. Polen-ok, Kr. Bajuk. Jože Golobic, An:. Bajuk. Matija Muc. Val. Kočevar, Jan. škof. Fr. Kraševec. Jan. Tome.
Slovenski tamjo->o.iaki. službujoči v 5. četi. 2 K:. v Krivi Palanki: Karel Malavašič. Ant. Zabu-kovec, Jan. Hafner. Ciril Bastardo. Jos. Tire. Peter Žnid.iršič, lv, Ivane.
Jos. Ketelj. Fr. Patafai in Vencelj Lovše iz Kapuskasiitga. Kanada.
Slovenski fajnije i z pilotske šolo v Novem Sadu: I.ovro Babiiik. Herman Jakomini. Andrej M,isto. Gusi 1 Vodišek. Jos. Teraš, Jos. Trčei. Karel Štvajner, Ladislav Ouroa. Fr. Blatnik.
Slovenski fantje-vojaki 20. peSpoika iz Zaje-čara: Jos. šlurm. Fr. Brnard. Janko Raut. St. Potočnik. Ant. Benedičič, Feliks Rozman. Ant. Lotric, Janko Cvmažar. Janko 1'šeničnik. lom. Bogata'. Pei. Rup.tr, Jožko Demšar. Jur. Oblak Jos Demšar.
•s|o>en>ki famje v I. poljski diviziji 9. art. polka v Banja Luki: Iv.Podoreh, Ani. Lešuie.k. Jos. Kimelj. Iv. Znbukovec. Gašper Kraševec. Fr. Rus. Fr. Šeriak. len. Marinko. Jan. Kocijančič. E.Iv. Strlic, Vinko Cdir, Ant. Kovšea. Dominik Ovčak, A. Rus. Ant. Jenko. Fr. Novak. Fr. Stanovnik. Ant. Zidar. Viktor Mode. Fr. Jorel". Ant. Lavrič. Fr. Sajevac, Primož Hahijan. Dominik Velepič.
Slovenci služeči v Komandi rečne flotilje v Novo r.i Sadu: Fr. Cerar, Ferdo Žagar. Fr. Poje. Fr. OsvvaUi, Ivan Ogrin. Matej Mikla.čič.. Ivan Lorbert. Fr. Naglic. Al. Hribar. Iv. Lah. Rudolf Frass. lv. Bavnik. Fr. Bizjak. Iv Ceren. Jos. K -ep. Ivan Radnun, Nikola Žic. Borivoj \ i.Kelčič.
Fantje sluieci pri teikrm artiljeriskeni polku v Petrova, dimi: Mavsar Jožo i- Fr. Arb. Jo? Arb. Karel Jordan Mih. Kermavner. Matvež Kavčič. Jož. Gospod.', ič. Ant. Musar. Avg. Xepe2.ni. Fr. Cizej. Jan. Jovau.
Fantie s I u i e«i pri 4. čeli 2. flonir-kega bat. v Sarajevu: Trbej Valent.. Jožef M -e., h l-.onč?. Mih. Sešek. Žnidar Fr.. Vinko Hras'nik. Pepi Strojan, Fr. Zavo.-uik.
Slovenski fanije-iudar.ii v Franciji (Pa? de Calai s i: Ivan Pirš. Jur., Po-.v. A! .jz . Mali, Malt vž
Fr.. 'Fini Jož., Zupan Fr., Zagorec Aui., Fortun \vc škofi. Ivo. šeškfir Jožo.
■»loven ki fantje-topnicarji - baler. e v grada? Besu.: Fr. Požar. Ljop.Grin.8if, Fr .-aloh. Fr 'Vlrič. Jože Matko. Ant. strubel.i. a«. If lol-piainer, Fr Volčjak, Jan. .'ajde, Jus. Butma, Al.
Znidaršie.	,..■•«
Movpiiskj fantje pri lr.itral. četi 41. pp. v O-ieku: Jan. Erznožnil". Pav. Maček. Fr. Trilier. Fr Arko Jan Starovasnik. Jan. šleber. Jože Polhar 'Fr. škrate, M. Ze.tekar. T. Repni!:. M. Babiiik. Fr. Jagodic. J. Novak, Lee:-. Grm. Mato He-pančič, J. Gostič. Slavo Jereb.
Fanlje-voiaki ii ari. rad. IV. ariu. ot-i. >ti a Zagreba: Jož švigeli. Martin Brulc. Fr. Jamar.
"' Voiaki. 'služeči pri 22. peipolku v Humano-vec: Iv ' tfvjgelj. Alb. Remškar. Fr. Bak vš. a. Jan. Cimperman. Jož. Nared, Ant. HHi. Jož Bru>. Jan. Bogataj, Karel Lazar. Iv. Podobnik.
fkrentki fen'ic r 7.o>tatljitki cr i r '/vtrtbu: Joško Mohar. Jan. Debeljak. Fr. Grašič. Ani. Lu-kanc, Karel štibelj, Fr. Markovič. Jos Kavar. F o. Kržišnik. Fr. Bizjak. Jož. Mihelač, Jož. Prapr : :mk. Fr. Beton. Jan. Kramar. Ant. Zupan, Jak. Sku-mavo. Jan. Gradišar. Pavel Pogači i k.
Slovenski fantje, k. služimo pri 4. konj. puku v Vršeu. Bana:: Iv. Rome. Fr. Šuštar. Pavel Host-nik. Al. Coi le. Fr. Cimperman. .V- Žet. v £ . J»ž. Btg<Jvič. Miha Blatnik. Fr. Rezar. Jož. Lerger. Fr. (Ve!, An* Reimk. Ant Vavkon. Ježe Pr--'.ar. Ani. I Zorko. Jož. Ban. Kok S-aee! uiik. Jak Plazmk. A. j Funtek, Jan. Staro. Ant. šopetar. Fr. Re-n.k, ,'uu. \ Levičar, Air., aunker, Jan. Siv ko. Kare: .V. m'.'. Fr. i Ranfus. lv. i 'i žc-nič. Fr Zviko. >tr-{ iv - - i . Fr. I Leskov-ek. R-ačk; Alb. Jen'ek. Iv. Zav. Slav L	!.• Ar.: .-.a 1\. Gor .:.-■•-..
Motou-ki faiiljc I ielesra!-!:a i-eia > Kr.<-;u-I jevia: Ai.t. >!aii . Ani Siaiiba. Jt.-. Vra a:.ar. Alb. j t-V inao. •'. . Vj.-ner. Fr. Avpu>!:iier. Fr. Kač. i Rajko Perko. Jem. Volin.ej. Iv. Tron elj. Jeras. Franc in Lovro Pesiotnik, Lbvrenc in Matija	Orii-rekn.ii pri ialeniteaM komandi sla- ,
Koncilia. Joahim ttbert, Fr. I.esiak. Šinkovec Ma- ' i«"*1"	1 eroic Mir^o Jeg.ic Fr.. .V,a* Jox..
ti,a. .lak. Komar. Ivnik Jož.. Jak. Kožuh. Jožef I ^"^la Al. vlater btef. Raz ooiuk Ivo. 1'rez-lj Stef..
j Zui ncic Pavel. Zupan a- >-ko. Žemln r r.
šlo>en»ki fantjr služeči . 22. pe.adij-kein „B. I .	**}•''><'•	'' v ,l, ti'> v: ^uhoplov-
U V Kumanovu: iv. Cepec. <i„:or Adam. i'e er j ?	v	A"|-.	Kon.baf, j
Vilrih. Ant Strne. Rtv. Golub. iv. Kotnik. Iv. Jur- fr'	!)rzf'-. Y«l- Knšelj, Mil. Do
je,-. Blaž Pavli?" Ign. Osonkar. Avg. R.všer.	Le0il Cesttuk- >,aks Lesn,k- E<lv-
"v-e.ii iojakem in roiakin am želimo veselo praznike:
Sp.irsirevi it,arji iz. Jezersko d »line: Alič •loško. Alič A!.. Križnar Jan . Korošec ~r.. Dolenc Fr.. Berge.nt Iv . Florjančič Jan.. Guzel) Jan.. Fa)-f..r M 'in.
^loven-ki Faatje-\ojaki siulbujoči pri 4. pon-fcna-Vem bataljonu v Ptuju: Pre-:erl lv.. Hren Ja ., \ Be^š- k ,\1. Vesei Stane. Krajno Fr.. 1 tolar Ant.. Cop: Filip, šaro V.ias. Oerielič Jože. Kan.r*: Avg. Soda k lv . Vozel Vinka Erjavec Brc-: V.•*..:. Kevao Otraar. Dime lv.. Stražišar
Q P0 5VETU
M.
' mil
Fr.. >!unvlt Iv.. Justin Alb.. Babiiik št^te, K ..hal An-, Toman Gabr, Grejorij F;'. Mešič Jan, Vidni.r Lv-■: . Žn -arš:č Fr . Jančar Fr.. Sevšek Iv, Ka\ "ič Jak. Elikac Jože. Glavač Iz, Kaur Totre. Kos :• lv, Trtr. i k Fr. Ponikvar Jože Pei r \ Kaiar Ant.. strah Ant. Gasf*r VifcL, Akeriek L. rKvugan Fr. Zu^n Me. KaLvr Al. C<!er n Mat Garhv?r Leop, Kucčič Joie. Rč še Jože. Kam Ant, ML.irje Nsade, Cogala Blsi. Bajk ?-'. Le-lonja Joie. Pitvar Mirko. Bi .. Fr.	s--
Sever Fr. Cepebik V:kt, Prebil F:.
Sloien.ki faerje ii Sobeti«^ 3U p ■ • FV.e. Vil-. Nachtigal. Jož V.-fc.;.-.a-k. > Ant. Korošt . Al DovJ. (V:z k ks! . p. Mravlje. Fr. Pe-e-k.v
Mornarji-dijaki poaior-V-sa »raioabi.ria-Karlo Krati jc. .loško Cepič, s-e-	• •-
' 'far, Stevo Ho.V-b.Kker. Oto Piki.
Slevea»ki tanije-vojaki ' 14 v T Kn.izevcu Al. 11.en. Jan. Zabret. Al Zu. "v Klobučar in reeevi Jos. Zcpančio. Ant. že?' Joz. Bonrelj.	-si* •
Brata Mihael in Andrej Janeiir iz Bizovika
prj Ljubljana sedaj v Kotnu na Nemškem.
Slovenski fantje-rojaki pekarske če'e v- Fe-bovaradmu: K t. Goreč. Jan. Dular. Jan. Carman. Pet Eriah. Jan. Hribar. Jan. Antončič. Jan. G.u-jpda, Jan. Pavlič, Fr. Nastrsn. Ant. Plevel. Jože
KrakoveT' ,n' "ber' J"e Roblek- Martin
S1
n A >aka objava prireditve, pri kateri se obieajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 2-5 par. kolikor besedi ali številk obsega. Denar se .aora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez \ uprejšnjega plačila se objava r.p pricbei.
r Bohinjska Bi--™*. ,	. );t-K
.* j*5" " " ' 1 " ■ ■' - s;n.m aomu -- • - •• _ ' - ; • ' ■ i • •:	- :.»ni. Vsi
J ' ' ' 1	•*'* • Našo- novo-
"i rr.re»li na Belo ne-. :ae ra vrt-a c. Ar.: na ... S tombolo •. >t.ček ;e name-- - a Ga-:! : kran -kega
■ pr .-i'iiiw	t latjiafaj Tprizmi 18,
i'a: io;vv . nji: 'no
.. . .. . . -. - -•-■-• ...:»e i.ovt bnz-f**" ponedeljek s sveto inaio za bniialr.o v .-erkvi Matere Božje '• s javnosti! Posebna '.a pr:,a!eljem ?!arih
-4 ... ■ .1 1 ,;, .-..z a : > 'i o .. r-. .
e . -.- .i Trma	a
ia taia-: ra - ..-.esa
ia daro
ca Muljavi. Ne ramo! rriiika se nu-i. . zgodovinskih krajev.
n Poljane nad škotjo Loko. Ker bo
letos
nedeljo dne 1 maja romarski shod pri Sv Vol-benku. bo duhovno opravilo na Mal«5»ken, nedeljo, dne S. maja - tUj,ai ur.ul.
■ , . ,. - — opravi,o na Malenskem vrini -ele v nedelj, dne Sj maja - fcpj ^ xrlui
n Arcera, odbor Zveze čolnih inva-jrfot , Kammku priredi na Veliki ponedeljek dne 18. t. m. ob poU popoldne v ^ru-
Napad na rusko poslanistvo \
glavnem mestu severne Kitajske ie tu-šlo do velikih izgredov proti sovjetski Fu siji. Vojaki severne aruade, ki j0 kanton -ka armada vedno bolj pritiska proti -e-veru. so vdrli v rusko poslaništvo, tu vse razbili in uničili ter aretirali več Rusov Kuse namreč dolžijo, da so v zvezi s Kan." tonei in jim dajejo svojo pomoč. Ta napad' i Ki je huda kršitev mednarodnih običajev' je povzročil v Rusiji veliko razburjenje in ogorčenje. Ruska vlada je sklenila prekiniti vse zveze s pekinško vlado. Odpoklica-ia bo iz severne Kitajske vse svoje konzule in iz Moskve izgnala kitajskega poslanika. Poučeni krogi trdijo, da ni izključeno, da bo Rusija severni Kitajski napovedala vojno. Haje je odposlala na mejo že več divizij pehote in konjenice, ki je že vdrla v k:ta\sk > ozemlje. Ce res Rusija prične vojno preti severni Kitajski, bo ta v hudih kle-šč-ah; od seveda jo bedo pritiskali Rusi, od juga pa Kant nci.
Prijateljstvo med Italijo in Odrsko. -Italija nadaljuje z obkroževanjem naše države. Albanijo je spravila čisto pod svojo kv ratelo, z Romunijo je sklenila prijateljsko pogpdbo, sedaj se je pa zvezala še z <' rjko. Mussoiini in carski mini-u-ki predsednik Bethlen sta pretekii te.iui v Rimu podpisala prijateljsko pogodbo, v kateri sta se cbe državi zavezaii. da bc ta vse medsebojne spore poravnali . - -m posebnega razsodišča. Ker se je j»rof Bethlen raz-| povarjal dalje časa tudi z italijanskim na-čelnikom generalnega štaba? pravijo, da sta .-i v pogedbi obljubili obe državi tudi vojaško pomoč.
Kalija nasilno popravlja >Ioven>ka družinska imena. Italijanski prav- dni minister je izdal ukaz, da se morajo slovenska družinska imena, ki so latin.-'-er'. izvora, spremeniti v iialijan.-ka. Ime se mere spremeniti tudi proti volji nositelja.
Veliko nezadovoljstvo z vlado v Alba-| itiji. Ljudstvo v Albaniji je .-krajno neza-j doveljno s sedanjim nasilnim režimom Ah-i meda Zogu«i. ki se drži samo še z italijansko pomočjo. Ahmed Zogu s svojimi brezobzirnimi odredbami in številnim! smrtnimi obsodbami odpor le povečava. Dasi naklada visoke davke, je uvedel še kuluk za gradnjo cest. ki se gradijo z veliko naglico pod vodstvom italijanskih inženeriev. Italijani tudi neprestano vozijo vojni material v Albani jo. Albansko ljudstvo je sito vojne. pa je zaenkrat brez moči.
Ženske obiske šn rute
v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene
R. MlkLAUC, ,,PRI ŠKOFU", UUBUANA^
siv enem domu v Mengšu igro Vražja nri-sok-, burka v štirih dejanjih. Režira g. Dre" novce. Gostuje Invalidski'dramatični odsek Ljubljana. Ker jt čisti dobiček namenjen vojnim sirotam, se cenjeno občinstvo ua; prosa, da se v čim večjem številu udeleži te prireditve.
Slavko Savinšek:
Dveh murnčkov pirithi.
Zbada mladi murn Murnčka soseda:
Rad prišel k nam jest bi, suka, lačna sneda?
Veš, da sem pripravil pet kobilčjih gnjati, Intove pečenke in klobas k solati,
kup mravliinčnih jajčec, oreh poln pijače, jederc in potice, mastne tnušje krače!«
Vrača sosed murn m urniku z badljivcu: Jaz ne Icradem jajčec l-ridn eni u m ravljincu!
Sladkega prosa sem pehar pobi obročil, dobrega si soka iz cvetlic natočiL
(lajat m,i dala mišjo tolsto stara mati, klal sem vrha tega muhi dve mesnati.
1'iru.hov bo polna. polna moja skleda! To bi se obliznil ti pri meni, sneda!«
Kregala se murna, tepsti se pričela, t a čas pa je miška vse obema snela.
Sta se baharije prekasno kesala, vso Veliko noč sto lačna praznovala!
6®reča
Kristus je klečal na Oljski gori in molil k nebeškemu Očetu. Tam blizu so spali učenci, izdajalec pa se je že bližal.
Oče, ne kakor jaz hočem, ampak kakor tik je molil, da reši grešni človeški rod. Krvave kaplje so polzele na zemljo. Ko mu je angel prinesel tolažbe od nebeškega Očeta, je odšel izdajalcu naproti.
h krvavih kapljic pa, ki so namočile zemljo, so zrastle cvetlice, žarno-rdeče, in ljudje so jih imenovali »goreča ljubezen«.
Semenski n ima* Iz Tlrol-Hrontpžr ,/tl!BIO shoda
ki je v minulem letu dal šestnajstinami pridelek, se dobiva pri
Kmetijski drulbi v LjuDIfoiii Turjaški frg Slev. $
in v njenem skladišču v
Mariboru, Mcljsita cesta Stev. 12.
Kaj nai se isramo!
Eden izmed igralcev določi vsem drugim poljubna živalska imena n. pr.: pes, mačka, krava, ščinkavec, kukavica i. dr. Prvi igralec pokliče eno teh imen n. pr. kukavica. Ta se oglasi s »kuku< in hitro imenuje drugo žival, ki je zastopana pri igri, n. pr. krava; ta se oglasi z »murnu« itd: Kdor se pc/abi takoj oglasiti, ali če imenuje tako žival, ki je ni, se kaznuje z oddajo »poroštva^.:, ki se ob koncu igre izda proti izvršitvi primerne kazni. Igra je vaja za vzgojo pozornosti i?t hitrega mišljenja.
Uganke.
Kdo je bil dvakrat rojen, pa je le enkrat umrl?
(•pjsid uofo>i of os i>( 'tjsijJ
Kaj je dvakrat nič? i -u '!}mo| nfjoui od eofaz of mu }bj5{baq)
( nfAouuS od ed aq
Po čim se pozna, da beraška ni slaba?
(•Aogtf.ioq o>moi ef .ion 'uioj oj)
Katere ladje noben morski vihar no zamaje?
(*»U8A>|J03)
Les nad les, človek vmes, štiri duše, pet teles.
-ou nqoa3od >\ twi[.uu pqai3od JBpn}[)
(•ofos
Otl zgoraj n<>ge, od spodaj noge, po sredi pa suha jx)t.
(■oopzof)
Koliko sodov bi moralo biti, da bi šlo vse morje noter.
( >j!|oa usopir/ [iq iq ao 'uapo oun?s)
Ima očeta in mater, pa ni rojeno, pa vendar vidimo, da je živo.
(•<>9§1d)
Jaz home šel gor in dol po hiši, pa me ne boš ti videl, če boš prav v hiši. (•j§jq a ts ud q 'ujsijs ms;q od utoaS zbf)
Nima rad, pa ne da za celi svet.
(•oabl^ oats — >l&sums)
Tika taka, pa je na obeh konceh enaka.
(miz)
BCorensnke-cvetke na poti v svet.
Zdaj jih pa danes poglejte! Velika, dolga procesija roma v svet. Kar lepo v vrsto jih je postavila mati zemlja in zdaj gredo. Nočem vam jih imenovati, sami jih morate poznati in prav cd prvega začetka procesije, ki se bo kmalu skril tam-le za grmičkom, ptt do zadnjega konca, ki je še v zemlji in pravkar kobaca na površje, mi jih popišite! Kuj mislite, da gre ta procesija kar tiho in žalostno? Kaj še! Le poglejte ga zvončka, kako cinglja in zvoni, najviše drži on svoj cvet, da ga vsi slišijo. In trobentico- poglejte! Kar na korenine poti drevo se je vsedla in zdaj trobi, trobi, da ima kar napihnjena lica. Martinček preti njo kar ne more odmakniti pogleda od nje, tako jo posluša. Ta pomladni vrišč v procesiji naših rožic pa je privabil tudi ptičice, ki hite pomagat s svojim petjem. In ke-berčki, ki tako strumno korakajo v vrsti, gotovo tudi pomagajo s svojim brenčanjem. Veverica pa, ta sicer neugnana živalica, je samega začudenja sklenila prednje tačice in se ves čas niti ne gane in samo gleda in se čudi. — Pot naših.cvetk pa je dolga; po vsem svetu morajo iti, da razvesele vse s svojim prihodom. Da na poti ne bodo omagale o<! žeje, so vzele s seboj tudi vode — rose. Le poglejte, kako jo težko neee ena polno kan-
glico in še čopič z dolgim ročajem čez ramo, da bo z njim škropila. — Le pojdite pogledat na vrt in travnik, če ni vse tako res!

Pastirski list za treznost.
Za letošnje leto se je po cerkvah ljubljanske škofije prečital pastirski list, katerega vsebina je tako važna, da je prav, Ce jo čitatelji »Domoljuba« natančneje pro-nte- Zato besede našega višjega pastirja tu ponatiskujemo:
Leta 1910. nas je nad petsto Slovencev skupno romalo v sveto deželo, v Jeruzalem. Med potjo je prišel k meni eden romarjev in mi je približno to-le pripovedoval :
Svoje dni sem bil grd pijanec. Vsako nedeljo še me je žena bala, so otroci plašno od mene bežali, je bilo mnogo prepira in grdega preklinjevanja v moji hiši. Tudi med tednom je pri nas manjkalo veselja in blage družinske ljubezni. Močno sem se zadolžil. Nesrečen sem bil jaz, nesrečna žena, nesrečni otroci.«
škodujejo? Zato, ker imajo v sebi alkohol, to jo neko brezbarvno tekočino, ki je v prirodi ni, pač pa se po vrenju in kipenju pridela iz sadja, ki ima sladkor v sebi. U alkoholu trdijo zdravniki in vsakdanja izkušnja uči, da je strup, ki zaužit škoduje vsem delom človeškega telesa.
Zdravniki so preiskali tiste dele človeškega telesa, na katere prav posebno vplivajo zaužite opojne pijače, namreč^ želodec, ledvice, jetra, srce, možgane. Našli so, da vse te dele telesa nezmerna pijača pokvari in razdene, in zaradi njih postane bolno celo telo. Kako strašno pokvarjeni so omenjeni telesni deli v'pijancu, kažejo slike, ki jih imajo po šolah in ki se lahko vidijo pri protlalkoholnih poučnih predavanjih. Že ta pogled le mora prestrašiti in z gnusom do pijanstva napolniti.
Da se li ta rihis poveča, poglejva razen škode na telesu, še drug? nesrečne posledice, ki prihajajo iz nezmernega uživa-
: Ko sem nekega dne to premišljeval, sem spoznal svojo nespamet, pa tudi svojo nfcteg* strupa' liamrčič iz pijančevanja.
surovo brezobzirnost do zene in do otrok.	.....
Kesal sem se in sklenil sem, da se gotovo
poboljšam. Bil sem mož-beseda. V pivske tovarišije nisem zahajal. Vsako nedeljo sem bil še za dne doma. Nikdar več se nisem opijanil. Žena me je pogledovala, kar ni mogla verjeti. Kmalu se ji otaia srce, se ji razveseli obraz in se me v srčni zakonski ljubezni oklene. Otroci niso več pred menoj trepetali. V nedeljah popoldne so me težko pričakovali, kar nasproti so mi prihajali in so veselo okoli mene poskakovali. Ves sem oživel, kakor da sem nov človek. V moji družini je zavladal mir, je zakraljevala ljubezen. Polagoma sem poplačal dolgove in sem še kaj v hranilnico naložil.
Ko pride povabilo za romarje v Jeruzalem, me je strašno mikalo. Toda, kaj bo žen i rekla? Jaz pogledam njo. ona pa mene. Povprašam jo, ali bo kaj huda, če grem v Jeruzalem? Odgovori mi s sme-škom na licu: / Kaj bom huda, le pojdi, soj imaš prihranjenega denarja.« Kako sem vesel sedaj in kaj šele bo, ko se povrnem nazaj k ženi in otrokom!
Ta zgodba me je izredno ganila. Kar pozabiti je ne morem. In ko sem premišljeval, kako naj vas vnamem za treznost zoper nezmerno popivanje, mi je prišla na misel in sem vam jo za uvod povedal.
Kako me boli srce, ko čitam o pijančevanju. Ko čitam o divjih pobojih in o groznih umorih, storjenih v piianrevanju! Ker je delo za treznost premišljeno in po načrtu pri nas nekako zastalo, sem sklenil, da vas na to iznova pobudim. Zato vas bom 1. spomnil na vsestransko škodo nezmernega popivanja in vas bom 2. nujno povabi I na skupen in premišljen odpor zoper tega sovražnike; in bom 3. zopet
ta namen potrebno or;ani-
ustanovil v zacijo.
1 škoda nezmernosti.
_ Vsakemu človeku škodujejo opojne pija;-e, ako se nezmerno uživajo. Zakai It'	J
1.	Skednje li na premoženju. Ali nam niso znani zgledi, kako je marsikatero posestvo propadlo, ker je bil gospodar pijanec. Kdor je suženj strasti pijančevanja, ne misli na gospodarstvo, ne misli na potrebo hiše in rodbine. Kolikokrat primanjkuje najpotrebnejših stvari pri hiši, a gospodar popiva in zapravlja denar. Vprašam vas, ali ni revščine prav pogosto krivo pijanstvo? .številke, ki jih objavljajo, kažejo, koliko se pri nas popije. Kako bi se mogli ta milijoni zapravljenega denarja porabiti v korist poedinih družin, pa tudi za splošne dobrodelne in prosvetne namene.
2.	Še bolj grozna ju pa dušna škoda za naše družine. Alkohol nezmerno uživati zamori v človeku vsa boljša čuvstva, pa mu le bolj živalsko stran telesa razvija. Poglejmo! Oče je pijanec: nima prav nič prave, srčne zakonske ljubezni, nima nič svetega očetovskega čuvstva do otrok. In kako govori! Surovo \pije, preklinja in kar pretepal bi ženo in otreke, da morajo večkrat bežati pred njim. Fant je pijanec: kako surovo in nesramno govori, kako se zadira nad starši, nad brati in sestrami!
V taki družini ti i veselja, ni ljubezni, ni miline in krotkosti in miru. Kaj bo z malimi otrok i? Ker rastejo sredi tolike surovosti, kar vse na njihovo srce pogubno vpliva, pač ne morejo biti blagega, veselega, krotkega srca. Žalostni so, trepetajo, v srcu se jim kuha jeza, sovražnost; očeta ne morejo spoštovati, brata ne ljubiti. Oh, kako žalostno je njihovo življenje! Morda ga dobra mati nekoliko omilijo, morebiti ga tudi ljubezniv veroutilelj nekoliko razveseli, vendar bo navadno slaba stran prevladovala. — Kaj ne, kako žalostno je življenje v taki družini! Kako bo lak oče tak moz obstal pred Bogom, pravičnim 'sodnikom!
3.	Nova škoda prihaja iz pijančevanja za družabno življenje. Ali ne prinašajo časopisi poročil o surovosti, o preklinjeva-
nju, o prelepih, o ubojih vsled pijanosti? Alkohol vpliva pogubno na možgane, d« so zmanjša moč dušnega "življenja nav v.ii. nega na možgane, pa pijanec nc more prav razmišljevati in preudarjati, da bi mofi(,[ presoditi svoja dejanja. Pač pa se jati % valska stran, jeza, togota, trma. že neprj. jetna beseda požene pijanca na surova (|c. janja, na pretep, na pobijanje s koli in z nožem, kaj šele kako zbadanje in cčltoVl> nje! Zbudi se staro sovraštvo, zbudi šo spomin na kako razžalitev, pa vzplamti jeza, prične se prepir, nastane pretep, i vrši se ubojstvo. — Grozno, strašno! Toda prepogosta dejanja nam to dokazujejo.
4. Kaj pa duša? Kdor se motno opije, greši smrtno. Pijančevanje pride v navado, ki je nazadnje tako silna, da je dotlc-nik ne more več premagati. Večkrat ga zaboli vest, tudi k spovedi gre, vse obljubi, toda kaj hi'ro se v pregreho povrne, I11 koliko drugih grehov stori! Preklinje-vanje, celo bo;;e.kletstvo, prepir doma, grozno pohujšanje, nesramno govorjenja in prepevanje, nečisti grehi! O kako neizrečeno grda in umazana je duša pijan« čeva! Ni čuda, da zakrkne, poslan.-' trdovraten 'm mu nazadnje nobena še tako prijateljska beseda nič ne zaleže, ga nit ne gane, še rnzkači in raztogoti ga. Pijanec jo v vednem smrtnem grehu, bi aW> na-
i1)orna umr c
Gorje!
(Dalje prilt.)
ECrliev pot
misijonarja Kerec?.
Proti večeru - se je katehist vrnil v spremstvu nekega pogana, ki je misijonarju jako naklonjen, ker 11111 je ta izkazal več uslug. Prinesla sta s seboj plašč, par čevljev iti brevir. Drugega ni bil.) mogoče rc-šiti. Povedala sta, da je katehistinja zaprta v hi.Ši že drugi dan, a brez vsaki ia jedila. Hudobneži da so pokradli vse, kar so mogli. V kapelo in stanovanje še niso udrli, ker je katehistinja založi1'! vrata.
Mi. ijoiiar je izročil prijatelju dva dolarja; vrne naj se ponoči, skuša naj priti v potita,jo ter naj odnese na svoj dom vsaj sledeče reči: kolih, ciborij, posvečene kamne, cerkveno cbleko in zapisnike krstov, porok in računov. Kako .je izvršil katehist to naročilo, misijonar ni mogel izvedeti. Slišal jo še žalostno vest, da je vojaštvo , po mestu žugalo, da pojde naslednji dan v Seung-čao preganjat tamošnie kristjane in razdirat kapelo presv. Srca.
Poln bolesti in grenkote je o polnoči zapustil pagodo. Zahvalil se je zdravniku za njegovo ljubeznivost ter se napotil proti široki reki, da bi našel kakega čolnarja, ki bi ga prepeljal v Makok. Ob pol štirih je od veslal iz Tai-ček-hama z bark o, polno perutnine in prešičev. Ob pol deseiih jo M že ob cbali pri Makoku. Do pol dvanajstih je čakal tukaj, da je dospela ladjica, ki vozi med šeki in Makao. Bila ie namenjena v Maka o; na njej je ob štirih dospel v kao. Takoj se je podal v salezijansko siro-lišče; tako je bil zmučen in utrujen, da je moral naravnost v posteljo.	.,
S pomilovanjem so ga kmalu obda" njegovi sobratje. Vest o dogodkih se je bliskoma raznesla po mestu. Telefonično so javili generalnemu vikarju in ta državne-
„,„ guvernerju, dn bi podvzel potrebne ko-..,1(0 za obrambo. On je takoj telefoniral „„ vojaško in mornarsko poveljnistvo.
Zjutraj in naslednje dni so -se časopisi obširno bavili s tom vprašanjem. Prvi, [i je prišel k misijonarjevi postelji, je bil ueneralni vikar; /a njim pa namestnik državnega guvernerja. Oba sta se dala natančno poučili o vsej stvari. Tudi drugih rbiskov je imel misijonar dosti, od civilnih in vojaških oblasti. Celo protestantski pastorji Mr. Galloway, Mr. Graty in drugi so ga obiskali, <la bi jk izvedeli, kako je z njihovim misijonom. Povedal jim je, da so bili njegovi katehisti do krvi bičani in pregnani ter da je protestantska kapela oropana vsega in <la stanuje vojaštvo v njej. Protestantje so vložili tožbo v Kantonu, misijonar Kerec pa je prosil portugalske oblasti, naj s svojim posredovanjem počakajo, ker da bo bolje, če se prej poskuša zadeva uredili s kitajskimi oblastmi v Še-ki. Naročil je ravnatelju sirotišča, naj o vsem poteča misijonskemu tamkajšnjemu predstojniku.
Ko je ta izvedel za vso zadevo, se je podal na osrednji mandorinat in ves slučaj pismeno piijavil. Mandarin je takoj spremil misijonarja na vojaško poveljstvo, in Stotnik so je i/.kazal zelo naklonjenega. Dal je misijonarju takoj na razpolago 48 vojakov in ladjico, oboroženo s topovi, da so"šli v Taomun. Našli so vse razdrto in oi': j: a no. Uboga katehistinja je bila silno lepena in vsega oropana. Poklicali so mandarina in sekrive častnike ter vpričo njih napravili zapisnik o vsem. Zopet so upo-stavili katehUte v misijonskem domu in odločno zagrozili oblasti, da mora kaznovali krin.e, iskati ukradene stvari ter popravili raz In!jo. Vojaška posadka bo za kazen premeščena.
Oblasti v Seki so hotele takoj imeti m:.-'iji,s>arja Kereca, da bi pričeval o vsem. I)ne 10. ianuarja se je prepeljal tja z vojaško ladjico. Ko pa bo bolj zdrav, bo šel v promstvu enega sobrata - duhovnika v ias.mun n.-ed svojo razpršeno čredo. Zalito ,a' j-» zadoščenje za vse poškodbe. On čuti dvojno težavo v tem: ako bo namreč popustljiv, bo imel veliko Izgubo, in tudi ljudstvo l o vedno predrznejše ob vsaki prilik:; ako bo pa zahteval zadoščenje, je v nevarnosti, da se bodo hudobneži maščevali nad njim. V tem težavnem položaju priporoča vsem v gorečo molitev in Prosi radodarna srca, da bi mu prihiteli na pomoč s cerkveno opravo in perilom. Ker je iniol koli v denarju precejšnjo iz-P1™, sc nahaja v veliki bedi in'težkem pokžajii.
m
.v ameriškem slovenskem listu »Ave Mana* (št. 5, (926) je objavil Mr. Andro .?rnec daljše razmotrivanje o tisku in o takozvanih še = katoličanih, ki naročajo in Prebirajo proti verske časopise. Med dru-?mi Pravi doslovno: , letno opazovanje me je poučilo, ^f) strašno škodo napravljajo protiverski 3" »i kakšna ironija je v tem, da naroč-; 1 bravci teh listov veljajo med nami vedno za neoporečne katoličane... Iz-
kušnja uči in dokazuje: Kdor enkrat začne prebirati protiverske liste, jo navadno za Cerkev izgubljen, pa naj čita tudi še kaj dobrega, zakaj strup ima večjo moč nego zdravilo. — Strup protiverskega tiska jih kmalu tako prevzame in prešine, da polagoma prenehajo opravljati verske dolžnosti; kljub temu pa pravijo, da so še katoličani. Po eni strani hočejo veljati za ude ev. Cerkve, po drugi se pa bojujejo proti lastnemu prepričanju.
Naš ljubljanski škof pa so v letošnjem postnem listu zapisali: i V naše hiše naj ne prihajajo časopisi, ki po svojem pisanju vzbujajo nezadovoljnost, odpornost, mržnjo do Cerkve, do njenih služabnikov, do papeža. Taki časopisi so v službi prostozidarska. V njegovem duhu katoličane zanič-Ijivo imenujejo »klerikalce«. V tem izrazu sc misli katoliško Cerkev in boj proti .klerikalizmu* je boj, grešen boj zoper katol. Cerkev. Kdor take liste trajno čita ali celo naroča, gotovo greši, lo more li dobiti odvezo, ako v grehu vztraja?
Leonski mučenci.
Bilo je le letos 3. januarja 1927 v mestu Leon, v nesrečni Mehiki. Tamošnji brezverski vladi, ki jo naši liberalci hvalijo in zagovarjajo, se je zopet zahotelo — človeške krvi.
Imenovanega dne na vse zgodaj so pripeljali mehikanski brezverci na mori-šče Jožefa Valencia Gallardo, Salvatora Vargasa, Csechiela Gomeza in Nikolaja Navarro. Vsi so bili člani Zveze mehikan-ske katoliške mladine, in so se krepko in neustrašeno borili za pravice preganjane vere in Cerkve. Vsi so prejeli na dan mu-čeniške smrti sv. obhajilo. Prvi se je posl il ves prejšnji dan in je šel v smrt z blagoslovom svojega očeta. Mladi svoji, soprogi, ki se je prišla s sinčkom poslavljat, je rekel: »Tudi če bi imel deset sinov, vse bi daroval Bogu.« Preden so ga mučili, so mu odrezali jezik, ker je vzkliknil: ./Naj živi Kristus-Kralj! — Drugi je umrl z besedami: »Vse za Boga in njegovo časti < Sedemdesetletna njegova mati je bila pričujoča in je rekla navzočim: »Nočejo mi dali trupla mrtvega sina, pa kaj telo, saj sem dušo njegovo že danes zjutraj izročila Jezusu.« — Tretji, po svoji čistosti in ljubezni do bližnjega sličen sv. Alojziju, se je poslovil od svoie matere: »Mati, želim si smrti, ker vem, da bo moja kri pospešila rešitev ljube domovine.« In ob njegovem truplu je rekel oče: Sin, moli za nas pri Bogu, da bomo sledili vsi tvojemu zgledu, saj vemo, da si že v raju.« —■ Mučenec Nikolaj Navarro se je poslovil: »Umrjem, a umrjem za Jezusa Kristusa, ki večno živi.«
Za katoliško deželo, ki je rodila veri in Cerkvi take velikane junaškega mučeni-čtva, verski mir in popolna zmaga svetih katoliških načel ne moreta biti več daleč.
Mehikanski mučenci, prosite za nas pri Bogu, da bo tudi naš boj v obrambo vere in Cerkve vselej in povsod dosleden, neizprosen, neustrašen in nad vse požrtvovalen!
V vsako hišo Domoljuba!
Zrna.
Ko si prihropel vrh gore, ozrl si trikrat se okoli, in brž meglice ti vele: sedaj pa zdrsni zopet doli! Tako je, glej, človeška čast
le kratko dobo tvoja last. *
Za dinar je še božji Ion, a ni ga več za milijon.
Kdor konja preklinja in z bičem krtači, prav dolgo mu hlodov
iz gozda ne vlači. *
Pri kravi skopuh brez mleka je kruh.
Nobena oporoka ne zadovolji otroka.
Dobitki loterije za flartinišče.
ltobitki loterije za Martiuišžc: Automobil,
tovorni voz, možko kolo, Šivalni stroj (Singer), alamoreznicn, radio-aparat, dve ovci, dobro rejeni piaiič, dve vreči bele moke, pet debelih gosk, tele, zaboj fig, zaboj pomaranč, zaboj makaronov, zimski površnik, stiskalnica za sadje, stiskalnica za grozdje, likakiik, reporeznica, stroj za lase, plii« in brana, blai,") za rjuho, harmonika in citre, tamburica (braiv; I.), polovnjak vina, pet litrov »Tokajcav, stenska ura jKuku«, tri žepne srebrne ure, voziček za otroke, pet kilogramov tinili salam, čokoladna torta, deset brisač, čevlji iz boksa, fina britev, usnja! kovčeg, različno pohištvo, različna kuhinjska posoda, naročnina za vso k. liste za celo leto. lepa smreka, voz drv, kad za zelje, tehtnica za lč') kg, veliko ogledalo, različne knjige, sv. pišimo, nevestina obleka, molitvene knjige, stenske podobe, voze za voz, kotel za žganje, sto kg črešnjevra, nahrbtnik, močan roj, stroj za izme-tavanje medu, mlade jablar.e in hruške, platno za ponjavo (plahto), perje za blazino, več lilrov marmelade, vaze za cvetlice, najrazličnejše orodje, samokohiiea, kompleten servis. Tu so označeni le nekateri dobitki, kajti vseh je 070. Ena srečka stane le 5 Din. Dobite jih doma v župniJču, ako jih pa £e nimajo, piftite dopisnico s svojim naslovom na: Vodstvo rim. kal. zavoda MartinišČe v Murski Soboti.
Šaljivec: Žena, ali so pa ribe gotovo sveže?.< Stara nagubančena prodajalka: »Nikar ne vprašujte tako neumno, saj vidite, da so žive.; Šaljivec: »Saj ste vi tudi živi.«
Močne prstane
v veliki izberi priporoča JOŠli' JANKO, urar v Kamniku na šutni, nasproti župne cerkvc, 2684
BBiJOslrske SLIVE in fige
debite najceneje pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 36.
bloške pražnjo srajce
kravati.-, nogavice v vseh barvah, otroške oblekce za dečke in deklice, delenaste in svilene rute in šerpe v velikan, izberi po zelo nizkih cenah nudi F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Pozor, Gorenici!
Ne pozabite pri nakupu spomlad, oblek, da boste najbolje in najceneje postreženi v modni trgovini
VINKO SAVNIKA — RADOVLJICA.
ga timn ccnicoCa. betonskega že
flrCle za ograje in pesek. Bodeča žica. Vrtno in poljsko orodje. Plugi: leseni, železni, za okopavanje itd. Plužne glave, lemeži itd.
E>i'il!ie: travniške in poljske. — Samoprodaja najmodernejših in najnovejših travniških
bran ..Arfl".
Kose, srpi, Drusnl Kamni, hlepala.
Škarje za obrezovanje dreves in trt. Jeklene krtače za čiščenje drevja.
PoSjcdelsKlslrojl.
Gonilni jermeni. Posne-malniki za mleko. Ko-sišča za žito. Gnojne in seueue vile.
Vodovodne cevi, šholjhe, črpalfte, armature, svinčene CeVl. Zidarsko
in tesarsko orodje.
Temnice. 50 ic,livložkt
za postelje. Železne h!,,, gajne. Prodaja razstielji. Nakup starega železa i„ kovin. - Nizke ,:eU9, Točna postrežba.
mmm i želcznino m. SIDPICA, LJUBLJANA Oosposvcfsha ccsia i
V vsako hišo .Domoljuba1.
UGODNO NAPRODA1 : HIŠA, posebno pripravna za mizarsko obrt, v Preddvoru pri Kranju, HIŠA z velikim vrtom zraven kolodvora v Novem mestu. — HIŠA z manjšim posestvom v Jurkavasi pri Straži. — Naslov v upravi lista pod štev. 1209.
Bravcem »Domoljuba« priporoča znana domača
trgovina pri lešniku"
I.JUELJANA	Lingarjeva ulica
svojo veliko zalogo najnovejšega pom'adanskega in letnega blaga za ženske in moške obleke. — Največja izbira svilnatih rut in šerp. - Priporoča se posebno ženinom in nevestam pri nakupu bališa. V zalogi samo češko in angleško blago. -T53L Postrežba poštena!
Osrednje mlekarne
LJUBLJANA, Maistrova 10
nudijo v vsaki množini in po najnižjih cenah vse ir-lcčne proizvode, kakor: prvovrstno čajno maslo, maslo za kuho, švicarski ernentalski in polcmen-talski sir, trapistovski sir vseh vrst i. dr. izdelke.
%
Denar
si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker
nsidefe
v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
Miklauc
„PRI ŠKOFU", UUBL3ANA
zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, fino svilen^ volneno in periino blago za Ženske Obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo.
Edi^najboljši šiva,nj stroji pIetj|nj šyiti
„Dubied' stroji ter koiesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peželinca
Gritzner, Auitr
Najnižje cene! Tudi na obroke!
liubliana
blizu Prešernovega spomenika, i mik v vezenju brezplačno.
v —'*ju
> ecletna garancija.
EM.FImil UM, Miša ulica 3/12
Doliiivlja dvokolesa. dele za dvokolfKR, pneinnatl-ko, šltHlne stroje, gramofon,- ;rranmfonsk»' plošče ter nogometno žiij-f po najnižji eeni. Meluinikl dobo popust.
Zahtevajte veliki Itustrovsnl brezplačni cenik
tor pošljite marko za Oln S'- za po talno.
Priporočamo veliko zalogo	"5K?L
modrocev, otorcanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd.
Velika zaloga ŽIME, AFRIKA (Seegras) vedno v zalogi in najcenejše prodaja
Frann .lanpf ,aoetni!< - Ljubljana, I miio	Sv. Pcfra nasip štev 2%
poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu,
Cenjena gospodinja 1 Ali že uporabljate
edino pravi juhiu dodatek k vsaki juhi in pri kuhi'.'
„JUH AN"
.	daje vsaki jedi veliko redilno moč in
izboren okus. - kavne žličke .Juhana' v krožnik juhe daje izboren okus in redilnost. I kavna žlička „Juhana al. i „Juhanova kocka" v ',1 krona da porcijo izborne goveje juhe. . Dobra gospidinia uporablja ...JUHA.N". ker s tem prištedi veliko di-carja za meso. - Poiskusile samo enkrat, da se prepričale. - Dobiva bp povsod! - Sle-klenice a Din T-, 13'-. 30"- in 12i •-. rsam-:-™*. Eno steklenico za posku"n;o pošlje tovarna tudi direktno po povzetju. —
Tovarna fllimenta d. z o. z.
Ljubljana, Zg. Šiška štev. 17.
Za Veilkonoe kupite
najceneje
klobuke, kravate, srajce, ovratnike, dežne plašče, nogavice in razno modno blago v največji modni trgovini
pri Osrednji čipkarski zadrimi Ljubljana, Kongresni trg 2, dobite najcenejše kleklane čipke.
V setlanjšh težkih časih
vsakdo pazi, di kjpi dobro in poceni. Preden se odlofite za nakup izgotovljene moške, fantovsko ali deške obleke, kakor tudi češkega in angleškega i blaga, obrnite se zaupno na solidno tvidko^
1 Incin ttfunpj'* Ljubljana, šeicntjur-
a-uisif?	gova ul, j (dvori ]evo)
Za spomiadFTe in Mr.e. oftlih« ?m,iif!0 velihti imoso rsovotJoslego inoSheoti ln /aislifiia »Irtga nt iiejro szoiro siileniin r«l ln šero
__________________f
Mubl^ana, SlrUarfeva ulica 5
Kro ad In šivilje pbite do w»rte!
4 V W l#tf
>
si
BESSHEBeffi£Si5 SS
žcuisko, moške in otro-ške, IjSuuse, kn!a in oJiJŠč;«-, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje lilo-huke jieiriio, nog a v ce, kra-Včille in vse modne predmete razpošilja po čudovito nizkih cenah veletrgovina
i*. S ">. }■: H :V11. CKI. CEL}*-. 1'»
Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez Din 500 poštnine pro-lo. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Ustanovljena I. 1NS9. Telefon štev. IG.	Poštni čok 10,533.
i Mm liiisl
Si.mje vli-	(G-adska ?tedi.nica) stanje vloženega denarja	I iuhliana	Jsncoa densrla nad 250 mi.i o-	MUDIJdlia	n-d ^oo rf-nov dinarjev.	Prešernova ulica	ionov kron,
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti na ugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tel točeir računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti tudi '»-ko čega računa, je večje kot kjerkoli dri.m",, ker jamči zanjo poleg lastnega hranilnič-uega premo 'enja še inesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi lega nalagajo pri njej soili ča denar nedoielnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranili,ici, ker je denar tu popolnoma varen.
Več odprtih lop
i/, zdravega lesa, pripravnih za gosp.
ostrešja novih hiš, ugodno prodam, Ivan OG"t«>
stavb, podjetje, LJubljana, Gruberjevo nabrežje


fth..................................................
Ojb božjem grobu.
• vs^/
©v.......
......................i .........
...................
....................................C,...........................................................
V Jeruzalemu je oh Jezusovem risu živela dobra in pobožna žena z imenom Veronika, ki je bila zvesta Jezusova učenka. V svoji veliki ljubezni do Jezusa bi bila najrajše vedno pri ji jem. Ker pa to ni bilo mogoče, si je srčno želela njegove slike. A kje bi bil slikar, ki bi znal Najlepšega naslikati? — Jezus pa je videl njene misli in jih ni pozabil. Uresničil jih je na svoji zadnji poti. Veronika mu je podala'potni prt, da se vanj obriše, Jezus je pa v njem pustil svojo podobo, kakršen je bil takrat na križevem potu. — Vsa srečna sc je vrnila Veronika domov in je shranila prt z Jezusovo sliko v omaro. Potem pa je zopet hitela na Kalvarijo, da ostane pri Jezusu do zadnjega zdiha.
Tiste dni pa je v Rimu zbolel c( ,-ar I iberij in noben zdravnik mu ni mogel pomagati. Nekdo mu je pa rekel: Na Galilejskem živi mož, ki mu je ime Jezus, ki zna vsako bolezen ozdraviti. Njega pokliči in te bo gotovo ozdravil! •
Cesar Tiberij pokliče svojega prijatelja Voluzijana in mu naroči: Pojdi v Galilejo in reci Pilatu, naj mi pošlje moža, ki mi more pomagati!
Vchizijan je prišel v Jeruzalem kmalu po križanju na Kalvariji. Ko je Zilat slišal cesarjeve želje, se je silno prestrašil iu je prosil Iri dni odloga. Voluzijan pa je hodil po Jeruzalemu in je skrbno povpraševal po .Jezusu. Govoril je tudi z Veroniko in jo jo vprašal po Jezusu, ki ozdravlja bolnike. Veronika mu pove: To je bil moj C'spod ia moj Bog, ki ga je Pilat obsodil v smrt na križu.«
Voluzijan žalostno reče: Torej ne morem izpolniti volje mojega cesarja, ki mi je naročil, naj mu pripeljem čudodelnika v Rim, da. ozdravi mojega gospoda! "
Veronika ne more zamolčati svoje sreče, da j<> Jezus podaril svojo sliko in Vo-luzijanu vse pove in pristavi: Če bi cesar
to sliko pobožno pogledal, hi gotovo ozdravil. :
Ali bi mi ne prodala slike za srebro in zlato? vpraša Voluzijan.
Niti za vse zaklade sveta,•< odgovori Veronika. Hočem pa ili s teboj v Rim in ponesti bolnemu cesarju sliko, da jo zaupno pogleda.
Iu sta šla v Rim.
Voluzij u pove cesarju: »Jezusa je Pilat izdal v smrt na križu; zato ti ga ne morem pripeljati. Z menoj je pa prišla lena, ki ima njegovo sliko in ti jo hoče pokazali. '
Cesar je dal pogrniti celo pot iu vse stopnice z dragocenimi svilnatimi preprogami in po njih je hodila Veronika, ko je nesla cesarju sliko.
Cesar je pobožno pogledal Jezusovo podobo na Veronikinem prtu in je bil v hipu ozdravljen.
V tistih urah, ko je naš Gospod visel 'Ja križu in je solnce š temo zagrnilo svoj žareči obraz, je šel grozen strah in trepet Preko vse narave. Človek, prestrašen in grozo prevzet, je s trepetajočo dušo pričakoval nečesa, kar ima priti. Živali so se Plaho skrile in si niso upale iz svojih skrivališč. Noben čriček se ni oglasil, nobena muha ni brenčala, nobena ptičica se 01 oglasila tisti čas. Vse je molčalo, vse
žalovalo. Le cvetlice, grmovje in drevje so šepetali med seboj, ker so višji in večji morali sporočiti nižjim in manjšim, kaj se godi strašnega na Golgoti. Visoke libanonske cedre so šumele in šepetale visoko v zraku, njih temne sečne so padale strahotno v okolico. ?Ali, mrtev je,« je zaječala vrba-žalujka na Babilonu in je globoko sklonila svoje viseče veje nad reko Evfrat. Vinogradnik je šel skozi vinograd in je videl, da trta joka. In ko je tisto leto do-
zorelo grozdje in so iztisnili mošt, so ga imenovali Kristusove solze .
Okoli Golgole pa je opojno dišalo. VI-jole in vijolice so podale Umirajočemu svojih sladkih dišav. Irio je šepnila svoji sestri cipresi: V žalno obleko se bom oblekla za vedno. In jaz, je odgovorila cipresa, bom odslej stanovala na grobovih v spomin na to uro.
Tedaj je zavelo tiholno šepetanje in lahen nemir po zraku: angel smrti se je biližal križu. In ko je od tam bolestno jeknilo v mrak: Moj Bog, moj Bog, zakaj si ine zapustil? so zatrepetale vse veje, vejice iti listi vseh dreves in cvetlic. Le trepetlika, ošabno, visoko drevo, je stalo brez ganotja na Golgoti. : Kaj nas briga njegovo trpljenje? : je s posmehom vprašala. Ne, drevesa in cvetice smo čiste in brez greha. Toda angel smrti, ki je ujel zadnje kapljice Gosp/.dove krvi v skodelico, je izpraznil le to "h koreninam prevzetne trepetlike. In la je izgubila vso moč nad svojimi listi. Nikoli oi tedaj ne mirujejo. Četudi je vse mirno in pokojno, trepetlika trepeče s svojimi listi.
FranjJ Neubauer:
Od OSiske gore do HCalvarsje.
Vrl Getsemanski obliva
lune polni svit. Od krvavih potnih kapelj Ti si res ob lit.
Ilrib mrtvaških glav obseva
solnra zlati, žar, z gore divji krik odmeva in stresa n udar.
Ti pribit visiš na križu,
žene jokajo, r temo se zavija zemlja, skale pokajo.
Hujše plaka Magdalena
in apostol strt, Materi, nad vse ljubeči, vse je vzela — smrt!
Pasijorcka.
Ko je sv. Družina bežala v Egipet, je tam stanovala v revni koči predmestja v mestu Mernfis. Z okna se je videlo daleč, daleč tja po širni gladini reke Nila. Marija jc imela domotožje po svoji domači hišici v Nazaretu in je rada gledala ladje, ki so se vozarile po Nilu. Mali Jezušček se ni mogel nagledati srebrnih Nilovili valov, velikanskih ladij in pa sivih oblakov. Vse reči je znal pravilno imenovati, z vsemi se je hotel igrati, naj so bile majhne ali velike. Najljubše so mu pa bile cvetlice. Ker pa ob njihovi kočici ni bilo vrta, zato je vedno prosil na vrt dobre sosede, mlinarice. Ne-
koč je stala Marija z Jezuščkom v naročju pred celo vrsto cvetlic na mlinaricinem vrtu, ki so že vse imele popke, cvetele pa že niso, ker je bilo tisti leto posebno hladno Jezušček pa je stegnil ročico proti eni teh cvetlic in glej, takoj je počil popek. Jezušeek se je nasmejal in pogledal Marijo. Takoj se je odprl cel cvet. Marija se je sklonila k cvetu in je videla v cvetličnem ke-lihu: križ. kladivo, bič in žeblje.
Jezušček je od veselja ploskal z malimi ročicami nad lepo pasijonko, Marija pa je zajokala in je svojega Jezuščka še trdneje pritisnila.
kakšen je bil Kristus po zunanjosti.
V času, ko je Kristus zaslovel po Jude;: in preko njenih mej, je pisal Publius Lenhilus, tedanji državni t. j. rimski višji uradnik rimskemu senatu: »Točasno živi tu človek iirednih čednosti in imenujejo ga Mesija. Barbari ga imajo za preroka: njegovi privrženci pa ga molijo, kakor da izhaja od nesmrtnih bogov. Mrtve obuja in bolnike ozdravlja samo z besedo in dotikanjem. Velik je in lepo rašcen. Njegova vnaniost je mila in častitljiva. Njegove lase imajo nepopisno barvo; padajo mu v kodrih preko ušes in se usipljejo prikupljivo po ramenih. S prečo jih ima razdeljene kakor vsi Nazurenci.
Čelo ima visoko in gladko; liea imajo lepo naravno rdečico, nos in usta so normalno lepa. Gosta brada je iste barve kot lasje in pada po sredi razdeljena, v obliki vilic.
Oči so lepe, bleščeče in resne, če govori ali dela, vse stori spodobno in resno. Njegovi opomini so mili, graja častitljivo resna. Nihče ga še ni videl, da bi se smejal, mnogi pa, da je jokal. Zelo zmeren je, zelo razumen in skromen; kratko: on je človek, ki s svojo veliko lepoto in z duševnimi odličnostmi daleč nadkriljuje navadne ljudi.«
Ob ^enezareškem jezeru.
Tihota noči prihaja iz teme kakor nekaj, kar ima moč. Obmolknilo je šušteče petje cipres in oljk in valčki na' jezeru so se umirili. Celo trstje ob obrežju miruje, posluša, sluti... Brezmejna lepota je v tej noči, tej tišini.
A ne le moč, tudi nepopisna milina je razlita v tem molku noči, kakor skrbna ču-jecnost nad mimo spavajočim. Sanje leže nad jezersko gladino. — Ure, polne človeške hudobije in božjega trpljenja, ure polne milosti in usmiljenja. Božje razodetje plove v tišini...
v Dokler človeška strast ne prekine nočne tišine Moški in ženska se bližata obrežju; hodita kakor dva, med katerima ima sovrastvo prosto pot.
_ Obstaneta in moški pravi: Ko te je tvoj oce pripeljal v mojo hišo, si mi obljubila večno zvestobo?«-
»Da, to sem storila.«
»Imel sem te v časti kot svojo ženo ln gospodarico svojemu domu, ti pa si nrelo-mila zvestobo v svojem srcu.« V
»Nisem prelomila zvestobe,« govori ženska, a njena beseda je brez gla. u.
»V dejanju morebiti ne, a v mislih in željah tisočkrat!« zakriči mož v noč.	j
Ženska prekriža roke na prsih, kakor bi hotela čuvati notranjo skrivnost in izpre-govori: »Moje misli in želje... ali jih mar sama poznam?«
Mož ne ve ,ali ga ima sovraštvo ali ljubezen v oblasti, govori: »Z istim čolnom, v katerem sva preživela prve ure najine sreče, se peljeva zdaj zopet na jezero. Ko pripravljam čoln, moli ti svojo zadnjo molitev, kajti ne bova se vrnila .. .<;
Žena ne odgovori, ne upa si prositi, še manj pobegniti. Le z Bogom si želi sprave. Vrže se na kolena in prosi odpuščanja svoji krivdi. Sladak spomin ji preveva molitev j za odpuščanje: veliki in sveti prerok ji je nedavno govoril: »Pojdi in nikar več ne j greši!;
O, da bi imela še čas, delati pokoro) Vse v nji hrepeni po zadoščenju.
Pa se vrača mož z obrežja; žena vstane, da sprejme nase kazen za krivdo, a on izpregovori — še nikoli ni govoril tako milo in pobožno: »Ne morem storiti, kakor som hotel. Nekdo spi v mojem čolnu in ne ma-ram ga buditi.«
Skupaj gresta do čolna, da vidita spečega. Mesečina je v hipu zasvetila in tihota noči se zbuja v mlado jutro.
Oni, ki počiva v čolnu, je položil glavo na klop ob krmilu; mirno spi in rosa, ki se useda le na cvetne čase, se je ujela v nje-gove trepalnice.
Ona na obrežju dolgo ne moreta odtr-gati pogleda od spečega. Čutita božjo bližino ...
>Spokoritj se hočem,« šepeta žena,
»In jaz ti odpuščam,« odvrne on.
Od smrti vstali Izveličar obišče svojo Mater.
Jezusovo telo je ležalo toliko ur v grobu, kolikor let je Jezus bival na zemlji. Solnce se že pripravlja, da vzide, velikonočno jutro se bliža.
Jezusova duša se vrača s svoje poti po predpeklu in vicah. Nepregledna množica angelov in rešenih duš Ga spremlja. Prišle so iz svojih kamenitih grobov, kakor prodro jutranji solnčni žarki jutranji mrak. — Jezusova duša se je nagnila k Njegovemu telesu v grobu, doteknila se Njegovih usten in v trenutku se je združila s telesom. Bog-človek je zopet živel. Jezusovo telo pa je blestelo kakor solnce. Angel je odvalil kamen, ki je bil pred grobom. Jezus je šel iz groba v vsem blesku in sijaju, da so Čuvaji kot mrtvi padli.po tloh.
V trenutku, ko je Jezus vstal, je božji poslanec Gabrijel kot blisk
šini! v hišo, kjer je stanovala Marija in ji nesel, kot nekoč v Nazaret veselo poročilo. Marija je jokala in žalovala in molila, ko je vstopil nadangel Gabrijel in zaklical: »Veseli se, tvoj Sin je od mrtvih vstal k In ko je Marija kvišku pogledala, je bila njena soba polna angelov, ki so peli: »Veseli se Kraljica, aleluja! On, ki si ga rodila, je od smrti vstal, aleluja!«
Tedaj je že Jezus stal pred njo. Ne vrata, ne zid nista mogla zadržati njegovega poveličanega telesa. Nebeško blaženo se je nasmehnil svoji Materi, da je vse trpljenje izginilo in je srce le poskakovalo od veselja.
. »Pozdravljena, Mati! Veseli se, ker tvoj sin je resnično vstal!« jo je nagovoril.
i • /In st? *auPno i« Prisrčno govorila ne-ka> fasa' V razgovoru ji je Jezus pole-
dal, da bo ostal štirideset dni na zemlji in da jo bo v tem času večkrat obiskal.
Kmalu potem pa je rekel: »Zdaj moram pa k grobu, da potolažim Magdaleno. Iskala me je in me ni našla v grobu in zdaj gine od žalosti.«
In je odšel. Pustil pa je Mariji lepo in sveto druščino: vse pravične stare zaveze, ki jih je (Jezus) pripeljal iz predpekla. tako je Marija tisti čas govorila s svojim ženinom sv. Jožefom, s svojimi starši: sv. Jo-ahimom in sv. Ano, ki so vsi pri Mariji Počakali, da so šli skupaj z Jezusom v nebesa.
Slavko Savinšek:
Magdalena, a/elu/a/
Magdalena, roža rdeča, Magdalena, aleluja! ■ Kristus je od mrtvili vstal, s smrtjo Tvoj je greh opral! Zdaj je polna Tvoja sreča, Magdalena, aleluja!
Magdalena, roža bela, Magdalena, aleluja! Vstali Kristus Te pozdravlja, vstali Kristus blagoslavlja, ker po Njem si hrepenela, Magdalena, aleluja!
Magdalena, rožni cvet, Magdalena aleluja! Zdaj v ljubezni i Njim si srečna, radost Tvoja ž Njim bo večna: Kristus je pri Tebi spet, Magdalena, aleluja!
Magdalena, duša moja, duša moja, aleluja! Tudi tebi je Vstajenje vse spolni/o hrepenenje. Radost vriskaj pesem tvojo Magdalena, duša moja, nleluja, aleluja!
Slavko Savinšek:
Farno bandero,
V fari Leskovje so tri velike vasi, vsaka s svojo podružnico. Največja vas je Leskovje samo. Dočim ležita Pod peč in Gora v hribu, sc razprostira Leskovje po ravnini in se je posebno zadnja leta, ko so vsled nove tovarne prišli delavci tudi od drugod In se naselili ter pozidali nekaj novih hiš, potegnilo v reber tako, da so zadnje hiše skoro roko podajale onim v Podpeči.
Ali z novimi delavci in naseljenci so prišle v Leskovje tudi nove šege in navade. Ker so bili kmetje v Leskovju le manjši posestniki, so mnogi od njih, zlasti pa sinovi, stopili v delo pri tovarni, da so si olajšali življenje in prislužili za vsakdanji kruh s tovarniškim delcm, česar jim je zemlja premalo nudila. Toda domačih fantov ni bilo v tovarni baš veliko in zato ni čudno, če so tuji delavci, ki so bili po veliki večini organizirani in socialni demokratje, dobili na fante velik vpliv, ki se jc poznal posebno v verskih ozirih.
Izza davnih časov sem že so pri vsaki procesiji nosili fantje bandera. Vsaka vas Je imela svoje, na njem patrona svojo cerkve, Največje bandero je bilo pač, kakor sc spodobi, farno, in od nekdaj so ga fantje nosili s spoštovanjem, ker je bilo na štiri drogove, dočim ona dva Podpečanov in Gorjancev samo na tri vsako. Gorje bi jim bll,o, če bi si fantje iz ene vasi hoteli kdaj Prilastiti bandero druge vasi in je nesti v Procesiji! No, to niti na misel ni prišlo nobenemu in tako je šla stvar vsako leto prav m v redu.
Tistega leta za Veliko noč se pa le-Skovški fantje nikakor niso mogli zediniti, Kdo bo nosil farno bandero. Vsak se Je iz-mII(al, ko je veliki teden prišla v besedo
nošnja bandera.-V tovarni so jih nekateri tuji delavci pričeli zbadati in zadnje dni velikega tedna je to zbadanje rastlo in zra-stlo v tako pikre besede in celo grožnje, da so bili domači fantje vsi zbegani, celo oni, ki niso bili v tovarni uslužbenk
»Ali se spodobi fantu nositi bandero? To so stvari :;a mežnarjo in ministrante! Fajmošter naj je sami neso, ki so plačani za to! Saj je že za procesijo iti odveč in nepotrebno! Pa bi bandera nosili? To je zoper fantovsko čast in zoper delavski ponos!«
Tako so govorili nekateri med delavci, najbolj napeti in nestrpni. Pa so se tudi med domačini dobili, ki so jim pritrjevali in odgovarjali tovarišem. In ko je par siro-vežev pričelo še groziti, da bodo že pokazali onim, ki bi se dali pregovoriti in bi bandero nosili, je še onim, ki bi bili za to, uplahnil pogum.
Ko so stari gospodarji in oženje,ni fante vpraševali, kdo bo letos nosil bandero, so se ti odgovoru izogibali. A vendar ni nihče slutil, kaj se pripravlja.
Lepa je bila tista velika sobota in h procesiji je prišlo mnogo ljudi. Polna je bila cerkev in okrog cerkve se je drenjala mladina. Prav pri cerkvenih vratih je stala gruča delavcev, vsi v pražnjih oblekah, sami mlajši in neoženjeni in tiho oprezova-nje je bilo v njihovih očeh. Po nekaterem mladem licu je šinil zdaj zdaj posmeh in porog je zasijal v pogledu, ki je planil za domačimi fanti, ki so se nekako izogibali pogledom onih pod vrati in stali raztreseni tu in tam.
Ljudje so se pričeli urejati v vrsto. V cerkvi se je opravilo že vršilo. Skozi vrata je planilo gorjansko bandero, trije krepki mladi Gorjsnci so je nesli in se niti zmenili niso za poglede mlade gruče pri vratih. Beseda pa ni nobena padla nanje, ker se je vsak bat trdih gorjanskih pesti. In za gorjanskim je vzplavalo med cerkvenimi vrati bandero podpeško. Zdaj je že iz gruče padlo par očitajočih in zbeganih besed, ali nikdo ni vedel, za kaj gre. Gorjansko bandero se je ustavilo najbližje cerkvenih vrat, podpeško dalje naprej.
Farnega bandera še ni iz cerkve. Prvo bi moralo iti, takoj za vstalim Zveličarjem in križem. Seveda, težko je farno bandero, v cerkvi množica, pa ne gre lahko.
Poteče nekaj časa. Gruča delavcev pri vratih se zadovoljno spogleduje. Leskov-ški fantje so že vsi, ki so prišli h procesiji, v vrsti med možmi. Ali vsi tišče poglede v tla in niti drug drugega ne pogledajo odkrito.
Pa priteče iz zakristije cerkovnik Janez.
Ja, kje pa so Leskovčani? Zakaj ne nes.T bandera iz cerkve? — Hajd, fantov iskat!" se huduje cerkovnik nad mini-strati in jih podi za fanti. Ministrantje tekajo sem in tja med množico. Ljudje pri-čno vpraševati, kaj je z banderom. Ministrant Gregec opazi med gručo delavcev pri vratih Grabnarjevega Ceneta in steče k njemu:
»Cene, Janez pravi, da pojdite fantje po bandero! Procesija se bo takoj pričela!«
Cene gleda v tla. Mesto njega odgovori drug delavec, nedomačin:
»Leskovški fantje ne bodo nosili bandera! Janez naj jo nese sam k
Ž3 prihiti drugi ministrant. Zopet nad
Cenetom:
»Cene, spravi no fante skupaj, da boste nesli bandero k
»Kaj meni mar bandero!« se odreže Cene. Tovariši mu s pogledi pritrjujejo. Ministranta odhitita k Janezu. Janez priteče ves rdeč in poten.
»Ja Cene, ali ne boste nesli bandera?«
Ljudje sc prično zbirati okrog gruče fantov.
Mar je bom sam nesel? Štirih je treba k
»Kje pa so drugi?«
»Tamle spredaj v vrsti. Po nje pojdi!«
Med ljudstvom zavalovi glasno govorjenje, ki teče z Janezom, ki hiti v prednje vrste, naprej. Ljudje stikajo glave, radovedno se ozirajo na gručo delavcev pri vratih. Tem postane nekam tesno in vroče, posebno Ceni in vsi se nehote umaknejo od vrat in stopijo dalje v stran. Pogledi jim gredo za Janezom v prednje vrste, kjer stoje leskovški fantje.
Janez se ustavi takoj pri prvih dveh fantih leskovških, ki naleti nanje v vrsti.
Ja, kaj pa vas je ujedlo, fantje? Hajd, Miha, Tonej, pojdita no nosit bandero! In ti, Jernej! Cena pravi, da sam ne zmore!«
Ne grem! Roka me boli k se izvije Tonej.
Mene tudi, < se mu Miha pridruži.
Ja, fantje, bandero vendar mora veni Hitro, gospod župnik že čakajo!«
Fantje se ne ganejo, .lanez stopi naprej, med druge fante Leskovčane.
»Grega, pojdi no po bandero! In ti, Joža! Dajte, dajte k
:Naj gredo drugi! Mi smo lani nosili!«
Kaj vas ni sram, fantje! Da bi imelo farno bandero ostati v cerkvi?«
Nihče mu ne odgovori.
> Al i na j ga nosim jaz, stari dedec?«
Okrog Janeza se zbira gruča ljudi. Silijo v fante, naj gredo po bandero. Fantje si ne dajo blizu.
Nosilci z nebom in gospod župnik z Najsvetejšim stopijo med cerkvena vrata. Skozi vso procesijo pa nemir, šepetanje, glasna govorica. Gospod župnik se čudijo vsemu temu, čudijo, da se sprevod ne premakne naprej.
Janez prigovarja, pridružijo se mu možje Leskovčani, fantje ostanejo trdovratni. Drže jih pogledi nekaterih delavcev, ki stoje ob strani. Drugi nihče ne razume, zakaj ta trdovratni odpor. Vsaka beseda Janezova je zaman, vse prigovarjanje očetov zastonj.
Janez stopi h dekletom.
»Tončka, Metka, stopita no h fantom, pa jim recita, naj gredo po bandero!«
»Ali nočejo?« vpraša Tončka, krepko in zastavno dekle kot njena družica Metka.
»Nočejo 1«
Metka in Tončka planeta h fantom.
»Ali ne greste po bandero? Janez, Miha!?«
Fantje so v zadregi, bi, že dekletom na ljubo, ali pogledi delavcev ob strani ne popuste.
Krog okrog fantov se širi. Gospod župnik vidijo, bandera farnega ni spredaj; nekaj ee je zgodilo. Pošljejo ministranta po«
6'
gledat, kaj je. Vrne se in pove, da fantje nočejo nesti bandera.	. .
»Gremo pa brez njega! Teci naprej in povej, naj takoj gredo v procesijo. Hitro!
Ministrant odteče.
Jane/:, gospod župnik so rekli, da pojdimo kar brez bandera!
: Ne bomo sli brez njega! Sramota bi bila! planeta dekleti.
: Vidite, fantje nočejo! odgovarja Janez.
. Bomo pa dekleta nesla, če fantov ni sram! Alo. Metka, pojdiva! se zasuče Tončka na peti.
Trije Gorjanci in en Pedpečan pristopijo, p? mi fantje.
Ženske ne boste nosile bander, dokler smo fantje tukaj, če vaši ne marajo, bomo pa mi!
Vi ne boste nosili našega bandera! jim oporeče Miha.
. Pa poj le vi ponj!
Fhiitje se spogledajo. Oči jim skrivoma uidejo h delavcem ob strani.
Tedaj stopi med gručo stari Letnar, že ves siv, še vedno, šestdesetleten, krepak in zastaven.
»Kaj se bomo grizli! Če nočejo far.ta-1 ini, bomo pa mi, možje. Drugi nam ne bodo nosili!
In že ima dva svoja soseda ob strani, četrti, župan, se jim pridruži. Skozi procesijo steče nov nemir, začudenje, veselje
med Leskovčani, ko gredo sivi možje mimo njih v cerkev. Gospod župnik se jim umaknejo in čakajo s procesijo, da možje prineso bandero iz. cerkve.
Kako ponosno vzplapola rdečina farnega bandera v solncu! In sveti Jurij na konju, s sulico v zmajevem gobcu, veselo zajaha naprej tja pra\ z.i križ, kamor mu gre, farnemu patronu. mesto.
Delavci ob strani so izginili. Sprevod se je umiril, ljudje znova uvrstili. Fantov je bilo sram v dno srca. Ne eden ni upal pogledati no levo ne desno. Ko je na koncu vasi z*.vila procesija, da se vrne v cerkev in so se radi srecavali, so leskovškim fantom _iv!i obrazi v rdečici radi sramote, ki so ; \:oi; ■ eii ta dan. Dekleta pa so gledala proč. i. s > Tii:no fantov.
Sveti Jurij na farnem banderu je v?-selo vihral na konju belcu in krepko tiščal sulico v žrelo zmajevo. Zvonovi so zvonili slovesno v lepi večer in skozi vas je vriskala pesem:
Grob je prazen in odprt.
zmagan greh, pekel in smrt!
Aleluja, aleluja!
Kako so leskovski fantje praznovali listo Veliko noč, norem pripovedovati. Tudi ne, kako so se pogovorili doma z cčeti in materami. Samo to naj izdam, da ni tisto leto niti en fant dobil od dekleta piruhov.
| Pa samo tisi« leto ne. Ker od tedaj le. skovški fantje /. veseljem in ponosom nosijo | ri procesijah farno bandero Jurija!
Franjo Neubuuer.
Vstalemu Izve
t!
Potresa se vrt in straža beži, že grob jo odprt, a Tebe v njem ni! Živi Tvoje sveto srce, strohnelo ni v prahu zemlje. Pozdravljen Zmagalec Ti smili in zlobnih nakan! Načrti peklenski so strti in boj je končan! Odprta nebeška so vrata, zemljanom žarijo oči in srca so upov bogata, noči jih tema ne teži. Zvonovi zvonijo nad nami, vstajenja oznanjajo god! Z apostoli mi in z ženami hitimo do Tebe, Gospod! Objemamo noge Ti svete, iz duše prihaja nam vnete veselja hvaležnega vzklek: Oj bodi zahvaljen za bridko trpljenje, za slavno vstajenje in novo življenje, Ti večnega človeštva Resni k!
Enajsto poglavje.
Vsa drulial pijanih mož je planila iz gosliln'1 v noč. Rabenhans jih je znal razvneti do najjačjega srda. Sedaj so bili trdno odločeni, da se bodo maščevali nad grofom. Grof nam mora vrniti, kar nam je oropal!... Prisili ga bomo — ali ga bomo pa ubili,: so kričali.
V krčmarjevem skednju je ležalo nekaj dvanaj-storic bakelj za slučaj poplave. Te so zgrabili ter se polog tega oborožili s sekirami, poljskim orodjem in palicami, ki so ležale po skednju. Kakor roparske živali, ki gredo iskat plena, so tekli skozi vas proti gradu. Alban je dohitel zadnje ter jih hotel zadržati. »Blazni ste, pojdite nazaj!
Po pravico gremo,:: mu je zakričalo dvajset glasov.
Hipoma je stala Rika poleg njega in ga prijela za roko. /Alban — za božjo voljo, zadrži te divje ljudi, sicer se bo zgodila nesreča!'
Ne morem,c je zaklical jezno. >Pa tudi nočem naj pride, kar hoče!
Vso vas boste alinili v nesrečo! Pojdite nazaj k je prosila,	J	J
Pusti jih! Vas ne more postati bolj nesrečna, kot je ze.	•	'
»Morilci ste in roparji I c
domov!015'' <klde! Pi'anCi S° Zm°Žni Vsega- Poi(li
Prijel jo je za roko ter jo skušal porinili nazai toda Rika se mu je iztrgala ter hitela pred pijSi' moznu proti gradu. Strah je pospešil njene korak™ Podivjano druhal je pustila daleč za seboj, steSa je preko mostu po hribu navzgor in pozvonila 1
Stari hlapec jc odprl in se začudil nad poznim obiskom. P .kazite mi ;:< t h grofu! Kamnarji prihajajo! ...
Hlapec je prebledel in zaec> stokali: : Tiho, je ukazala Rika, zaprla grajska vrata in jih zapahnila.
Kje je grof? — Tu gori?... Hitite h gospodični, naj beži!... Proč! Proč!:
Stekla je po stopnicah. Gospod grof! Gospod grof! se je glasno razlegalo po visokih, temnih hodnikih.
Odprla so se neka vrata in prikazal sc je grof Hugo. Kaj pa je?
Kamnarji prihajajo, je sopla Rika ter pritiskala roko na ne.-no utripajoče srce. Danes popoldne je prišel sel s poročilom, da je vas izgubila pravdo, in secfhj :;o vsi divji od jezo ter prihajajo oboroženi. — Bežite, gospod grof
Grof Hugo se je zganil. Tako stoji torej stvar? je rekel. . To je slabo. Najraje bi se bojeval z njimi, toda imam samo nekaj starih hlapcev. Vendar — grad je trden — naj le pridejo!
■ Bežite, gospod grof, je prosila Rika, toliko jih
.te.'
/Dekle, kaj te je privedlo sem? Ti si vendar Rika, ali ne? In Alban, voditelj, ali ni tvoj ljubček?-::
»Ne vodi jih Alban — temveč Rabenhans. Cujte ze prihajajo.
Grof je za trenutek prisluhnil, nato je rekel: i.F. J.e ~ prihajajo! Dekle, stori mi uslugo: hiti h Ciski in Juliji, naj zbežita skozi parke Odprl je neka vrata. »Hitro — tu veni«
Rika je odhitela, grof Hugo pa je šel v balkonsko sobo m stopil k oknu. Prihajali so. Okoli sto jih je bilo, sekire so se bleščale v krvavordeči luči bakelj. Videl je razsrjene obraze ter slišal glasne kletve in divje grožnje. Deset, dvajset jih je planilo proti vratom Udarci sekir so doneli po vratih Kje je grof? Ven! Obsoditi ga hočemo/- To je klical Raben-haus, drugi pa so kričali za njim.
Tedaj je stopil grof na balkon. Sijaj bakelj ie obseval njegov bledi obraz. »Možje,« je rekel z od-
Clioj;' peri. I',omci v velikih mestih jo f-ij tdU, <la pešci res ie u« vodo, kaj bi naiv :ili. križiščih morajo zmeraj čakati- na cesti smejo hoditi |io eni strani nor, i'i> drugi 'lol itd. V Parizu, Londonu itd, so se z !ru-/ili pešci v cele zveze i« zahtevajo svojo |»i-.i\i--f*. Tako je prišlo te dni k pariškemu polici' v inu ravnatelju o.|| pariško zveze pešcev in je prosilo za pomoč proti prehitro vozečim avto-niobitistom proti blatu, ki ga avtomobili škropijo itd. Daleč smo prišli.
Dragoceni papir M* 1770. jo šest oseli pndpr salo oglas o neodvisnosti Amerike. Eden pidpki-nili je bil liutton Guin-nett, sam na sobi re-znalna politična osebnost. A bogati Ameriloinci začeli nabirati sedaj v podpise in spiše oinii šestih mož in lako je prišel tudi Gwimiel <1? veljrve. Ameriški knjižničar Kosenbadi je P'«' rla! pel ChvinneUovili spiskov za 1 S.Or.f) do " tisoč dolarjev vsakt?,«, sedaj pa -lieko njeeivo pismo za 51.000 dolar. ev. lo pismo je datirano 12 julijem 1770 in vsebine kratko povabilo, lini Gv innett neloam rmdo. NuSli so pismo pre'> kratkim slučajno v "e: kem skednju, Pf prej, preden je ikelenj pogu'ci
ločnim odmevajočim glasom, »bodite pametni. Pustite dnevu in pogovorili se bomo zlepa.«
Ne verjemite mu,« je kričal Rabenhaus, ::samo M noS vas boče vodili. Svojo pravico hočemo! Gozd in kamnolomi pripadajo nam — sem z njimi!« Sem z njimi!« jo kričala druhal. »Tiho,« je ukazal grof. In ko se je vpitje nekoliko poleglo, je rekel: /Še enkrat vas opozorim, pustite nasilje. Vi mi grozite v lastni hiši — to jc motenje miru, že to je kaznivo. Izsiliti si ne pustim, toda jutri hočem govoriti z vami.«
,Xo jutri, danes!« je kričal Rabenhaus, »Če »vemo domov, bodo prišli jutri orožniki nad nas. Ne, danes hočemo svojo pravico, danes hočemo svoje imetje nazaj — sicer se.bomo maščevali. Danes!...«
,;Da, danes, danes!« so kričali drugi za njim.
vBodito vendar pametni, ljudje,« je klical grof. sJaz vendar ne morem doseči, kar je sklenilo najvišje sodišče! Jutri se bomo poravnali--«
Ne, — svojo lastnino hočemo!« so divje kričali vsi vpvek. Ali nam bo dal grof gozd in kamnolome!«
}Ke!.. /
Tedaj ga bomo prisilili I Mora nam končno dati,
sicer ■—
Sekire in krampi so doneli po vratih, dokler niso odskočila — pot je bila prosta. Kakor tolpa volkov 1 so planili možje v grad, rdeča luč bakelj je napolnila je napolnila visoke hodnike.
Grof Hugo je nabasal puško, se postavil na koncu hodnika, naslonje s hrbtom na močna vrata, skozi skozi katera bi se v skrajnem slučaju lahko umaknil.
Tedaj so prihrumeli. Nazaj!« je zagrmel in dvignil puško. Za hip so obstali. Nato so se potuhnili in dvignili orožje.
»Pobijte ga!«
Strel je zagrmel. Krogla se je zapičila v strop.
»Strelja!« so zarjuli in planili vsi hkratu nanj.
; Pobijte ga!«
Urof llugc je dvignil puško. Sedaj mu je bilo vseno: če bo tekla kri, on ni kriv. Strel je počil. Glasen, bole.sten krik — nato mu je z močnim udarcem nekdo zbil puško, predno je mogel drugič sprožiti. Z enim skokom jc bil v sosednji sobi, zaprl je vrata in jih zaj ahnil s težkim, železnim zapahom ter odbitel v park. Bil jc brez orožja, toda hotel je rešiti življenje sebi in svojim.
. ,.Pod ('revesi so mu prišle nasproti Rika, Julijr. tn ciška. Grof Hugo je videl, kako so trepetale. »Ne bojte se,« jih je tolažil, »pojdimo v gozd, tam nas ne bedo našli. •
šli so globlje v park. Sence dreves so jih zakrile. Medtem so uporniki preiskali vse sobe, rdeča svetloba bakelj je odsevbla pri oknih, vrata so se s hrupom odpirala, okna so žvenketala, divje kričanje je napolnjevalo staro poslopje.
>0 oče,« je s strahom zaklicala Čiška. »Ubiti
te nočejo.«
Jo beseda se mu je kot nož zapičila v srce. Skrb za njegovo življenje je' govorila. Tiho je obstal. Tedaj «e ga je oklenila čiška okoli vratu. »Oče, ljubi oče!« , ^al je utripe njenega srca, čutil če njeno to-P'oto. i o je bil glas krvi, ki ga je klicala. Vroč val ' J? planil k srcu. »čiška, moj otrok!« V prekipelo« ljubezni jo je držal, v vroči nežnosti je poljubil njena usta. »Moj otrok, moj dragi otrok!« Oče in (rok- sta se našla v uri nevarnosti in ljubezni ter Se držala objeta.
Pedaj se je razbilo v gradu okno, prikazala se } zmedena glava — razsrjen Rabenhausov obraz. ' inkr j® v noe in zaslišal grofov glas. Pomolil je a« jo skozi okno, da je razsvetljevala prostor okoli rauu, tcr j0 vrgeJ v g.rokem Ioku v no6 Iskl,e so
jote na vse strani, baklja je padla v vejejve neke
1 nekaj časa obvisela in zdrknila počasi na tla.
Rabenhaus se je skonil daleč skozi okno »Tam
—	tam je grof! V parki Ujemite ga — zgrabite ga!«
Rdeča luč je ugasnila v oknih, s kričanjem in divjanjem jo planilo vse krdelo v park.
Grof Hugo je zgrabil Julijo in čiško za roke in jih potegnil za seboj. Nobenega drugega izhodi ni, v vas moramo, v župnišče! Pojdimo!«
Kolikor so v temi pač mogli, so tekli skozi park. Rika jim je sledila z bledim prestrašenim obrazom. »Hitite.« jih je priganjala, »prihajajo! Prve baklje so že tu .. Po parku iščejo!... Hitreje, hitreje!... Tu
—	našli so našo sled! Proč — proč!«
Bežali so čez drn in strn. čiška je tiho zastokala, če je stopila na vejo. Tedaj jo je prijela Rika za roko in tekla z njo naprej, iHitro k mostu! Potem smo rešeni!«
Grof in Julija sta tekla za njimi. V svojem strahu in zmedi je stopila Julija na nek kamen in klecnila. »Ne morem več — moja noga!« je zastokala.
Grof Hugo ni rekel besede. Vzel jo je na roke in hitel proti vasi. Vsi zasopli so dospeli do mostu. Tu je Rika obstala. »Bežite naprej,« je rekla, »jaz bom zadržala zdivjano tolpo.
Dočim so tekli ostali trije proti vasi, se je postavila Rika s stegnjenimi rokami na sredo mostu. Možje so obstali in se umaknili.
Rabenhaus je dvignil baklo. »Oha — rdeča Rika. Kaj pomeni to?«
»Nazaj!« je kričala. »Pustite grofa v miru! V svojo pogubo drvite'. Jutri bodo prišli orožniki! Zaprti boste! Nazaj!«
»Če gremo v pekel, moramo ga imeti!« je zakričal Rabenhaus. »Proč od tu, pojdi s poti!«
»Nek
Zamahnil je bakljo proti njej, da je s krikom omahnila proti ograji. »Za grofa se poteguje!« so vpili drugi. »Zato naj zgori, rdeča čarovnica!« Udarili so z bakljami po deklici in stekli naprej.
Rikino obleko je objel ogenj in plamen se je .širil po njej. Zakričala je in se obrnila proti prepadu, kjer je šumela voda. Brez pomisleka je skočila v peneče se valove. Tedaj so plameni ugasnili, toda Rikina obleka sc je napila vode, postala težka kot svinec in potegnila revico navzdol. S prestrašenimi očmi se je ozirala okoli. Pomoč, pomoč!« je kričala. Mlada-vrba je molela svoje veje v vodo, zgrabila se je zarje in se obdržala. Trudno je zadihala, njeno telo je vztrepetalo — grm je popustil, njegove slabotne korenine so se odločile od mehke zemlje, pogreznila korenine so se odločile od mehke zemlje, pogrezala se je in pogrezaln... Alban!... Alban!...«
Težki koraki so se culi na mostu. Neki človek se je sklonil preko kamenite ograje, njegove oči so prodrle temo. »Rika!« je zaklical »Kje si?«
»Alban, reši me!...« se je razlegalo trudno iz globine. Hitro je stekel po strmem pobočju navzdol. »Drži se trdno,« ji je zaklical, »že prihajam...« tik nad vodno gladino je zagledal smrtnobledi obraz, dvoje oči, ki so ga gledale nepremično in polni groze.
Tedaj je stal Alban tik ob obrežju. Njegove noge so se zapičile v zemljo, da bi imel oporo, nato je stegnil roke in zgrabil Rikino mrzlo roko. Počasi jo je potegnil iz vode in naslonil njeno glavo na svoje prsi. »Rika! Kako si prišla v vodo?«
»Možje so me tolkli z baklami, moja obleka se je vnela ... Zato sem skočila v vodo.«
»Moj Bog!« je zaklical Alban, »to so zverine!«
»Ah Bog, tako slabo mi je... Zdi se mi, da umiram! Vsa sem opečena...«
Njena glava je padla nazaj. Obraz je bil mrtva-škobled. »Rika, ne umri, ne umri!« je zaklical Alban. Močnemu, divjemu fantu so tekle solze po licih. Vzel je deklico v svoje roke, splezal po pobočju in hitel k neki koči, ki je bila odaljena par sto korakov od mostu. Tam je vstopil. Stara žena
Sladkor iz pose. Dant vsakdo ve, da imamo dv< vrsti sladkorja, sladkor i peso in sladkor iz trst Dočim je pa pridobivanj sladkorji iz trsta že zel staro, je pesni sladkor nekaj prav novega. Šele leta 1780. je Achard, učenec znanega Markgrafa v Berlinu, napravil prvi sladkor iz pese. Leta 1802. je zgradil prvo tvornico za izdelovanje pesnega sladkorja. Danes je tega sladkorja cela tretjina vsega sladkorja na svetu, pred vojsko sta si bila pa pesni in trslni sladkor že enaka. Jugoslavija napravi na teto okoli 7000 vagonov sladkorja iz pese, kar je za domačo porabo čisto dosti.
Sloni. Znani in- sloviti lovcc na slone Suther-Iand jih je ustrelil 500. Koliko jih je obstrelil in pohabil, tega pa nihče ne pove.
Prvi sloni. Kralj Darij III. se imenuje v zgodovini kot prvi, ki je v vojski uporabljal slone, in sicer proti Aleksandru Velikemu. Sto let nato beremo o Hanibalu, da je peljal slone v Italijo, nad Rimljane; tudi Pir iz Epi-ra je porabljal slone v boju proti Rimljanom.
Slonov rilec ima jako dober okus in je tak kot nežno telečje meso. Sicer je pa slonovo meso žilavo in s'abo užitno. Mast spominja po zunanjosti in okusu na svinjsko mast
Stonovi zobje. Tisti slonovi zobje, ki Štrlijo ve;n, nimajo korenine. Rastejo, dokler slon živi. Najdaljši zob, ki so ga merili, je bil dolg 348 cm, najtežji zob je tehtal 140 kg.
Slonova pokopališča. •
Afričani pripovedujejo, da se podajo sloni, ko čutijo prihajajočo smrt, v nedostopne gozde, daleč noter v džungle, in da tam čakajo smrti. Vsako leto ustrelijo v Afriki 50 tisoč slonov. Stuhlemann, eden najboljših afriških raziskovalcev, ceni njih število še više.
Udomačenfe slonov, Indijski sloni se dajo lahko udomačiti in so potem najboljši delavci. In zelo natančni so; če ga pokličeš pol ure prej na delo, kot je sicer navajen, ne bo šel. Afriške slone so znali doslej ukrotiti samo Kartažani; so zelo divji. Šele prav v zadnjem času beremo, da se je Belgijcem v Kongo ukročenje slonov tudi posrečilo. Krožniki. V hotelu May Fair v Londonu imajo v kuhinji pripravo, ki obriše in osnaži na uro 8000 krožnikov. Na razstavi v Diisseldiorhi ta Nemškem je bila pa ci^o priprava, ki osnaži 12000 krožnikov na uro.
Stran 250.
k[)OMOLJTJR' 1027.
_Štev, 15,
ie sedela ob mizi pri medli svetlobi petrolejke. >Mah Hana.< je rekel Alban, >pomagajte mile Položil je Rikino nepremično telo na posteljo, Žena je hitro prinesla žganja iz omere, dvignila Rikina senca in ji vlila močno pijačo v napolodprta usta. Tedaj je odprla oči. Alban — ?<
N'i mogel govoriti. Nemo ji je gladil lase, lica, mokre, mrzle roke...
Nenadoma je Rika glasno zakričala in pokazaal proti oknu. Tam!... ie zastopala. Gori'.. /
S par skoki je bil Alban zunaj. Gori nad gradom se je dvigal ognjen steber. Zamolkel klic je planil iz Albanovih prs. To je bil torej konec — vlomilci in požigalci so bili ti ljudje! Pri Bogu, tega ni hotel! Naglo je stekel nazaj v hišico! . Mati, skrbite za Riko, je prosil. Grem v grad gasit.
Rika se je trudno nasmehnila. Nato je zaprla
oči.
Vsa vas je bila pokonci. S prestrašenimi in bledimi obrazi so hiteli ljudje po cestah proti cerkvi. Pred cerkvenimi vrati -so se gnetle žene in gledale župana, ki je skušal zavrniti podivjano tolpo. Ali ste blazni?', je zaklical pijanim možem, ki so divje mahali s svojimi baklami. Proč od svetišča!...-: i Toda niso ga poslušali. Porinili so ga stran, odpahnili visoka vrata in planili v cerkev...
Temno je bilo v širokem prostoru. Samo spredaj pred oltarjem je svetila večna luč z nežno rdečo sve- j tlobo...
Ob tem pogledu so možje obstali. Premagala jih j je svečanost svetega kraja. Roke so omahnile, orožje j in baklje so se povesile.	j
."Bojazljive!I Pobožnjaki! je zakričal Rabcn-haus. S svetlim nožem v desnici je hitel po srČMi.
Pred oltarjem, ožarjenim od svetlobe večne luči, je stal grof Hugo, ob njem pa sta se zgrudili Čiška in Julija ter se držali objeti. Grof ni imel orožja in jiizka ograja pred oltarjem, ga je malo varovala. Tedaj je zagledal menda svečnik. Zgrabil ga je, da bi se z niim branil. V lem trenutku je skočil Raben-Jiaus preko ograje ter planil proti grofu, ki se je umaknil do oltarja, kjer se je naslonil s hrbtom ob oltarno mizo.
Hipoma je skočil župan pred oltar, zgrabil Rabenhausa ter ga skušal poriniti nazaj. Toda divji človek je že mahnil z nožem proti grofovim prsim. Grof se je opotekel, se prijel z roko za prsi in sc zgrudil. Topla kri je curljala po stopnicah oltarja.
bliskoma se je obrnil Rabenhaus proti županu m predno je mogel kdo preprečiti, mu je porinil nož v hrbet, da bi se osvobodil nasprotnika, ga je župan v obupnem naporu zgrabil za vrat ter ga davil in davil Zamolklo grgranje je prihajalo iz stisnjenega Habsnhausovega grla... nato sta r.ba omahnila počasi, težko, z zamolklim udarcem na tla
Z grozo so gledali okoli stoječi krak-ki 'grozen .N1™f K,° ».' »P«' premakniti, stali so kot priklenjeni Šele ko je bilo grozno dejanje izvršeno je za-donel stotere,, klic po cerkvi: %Gorje! Umor v cerkvi !...<-	'
Za božjo voljo, kaj pa je to? klical neki glas. Bil je župnik
v cerkev. Beli koretelj, ki ga je imel, ko je "šel k
je nenadoma za-Ves zasopHen je plani)
| umirajočemu, se mu je opletal okoli telesa. »MoJ Bog,
: kaj se je zgodilo?c
S tresočimi se rokami je odprl vratica oltarne I ograje, cerkovnik, ki je šel za njim, je dvignil sve-i tilko — tedaj je zagledal, tik ob oltarju m na stop-
i njicah so ležala trupla ...
Glasen, pretresli! v bolesten krik ie zadonel iz i župnikovih ust: O sv. Mihael... kaj so ti storili? . ..
•	O moja sveta hiša! Onečaščena si, oskrunjena! Kri ! je tekla v svetišču, ob tvojem s.eiem cdtarju, o go-I spod!... Župnikov glas se je prelil v tiho stokanje, ! bolest in grr.za mu je vz la vse moči. Glasno stokajoč 1 je padel na kolena in vil roke ...
Počasi, plaho in sključeno so se bližali ljudje.
•	Tesnobno šepetanje jo prihajalo i/, ust. >To ga je | zadelo v srce in ga bo umorilo ... O bog, o Bog!
S težavo se je župnik dvignil. Njegov obraz je t bil kot okamenel. Pred njim sta ležala stegnjena na tleh Rabenhaus in župan — oba mrtva. Župnik je zavzdihnil: Mrtva... mrtva!... in tak konec!...
Na stopnjicah je ležal grof Hugo Glasno je luo-j,el. Julija in Čiška sta klečala poleg njega. Julija je položila njegovo glavo v svoje narečje.
Povsod kri je zavzdihnil župnik in sveta jeza ga je zgrabila ob pogledu na oskrunjeno hišo božjo. Visoko je dvignil roke in stopil v sredo cerkve. Naj-sprednejse može je potisnil nazaj. Njegov glas, ki je bil sicer tako nežen, je donel trdo, robati in strašno.
> Gorje,- je za klicni. • Gorje Sv. Mihael. Moja čreda je postala tolpa krvoločnih volkov... Hiša božja je oskrunjena, miza Gospodova oškropljena s krvjo, pred tabernakljem se je izvršil umor! Gorje, Sv. Mihael!... Gorje, kaj sle storili?... Umolkniti morajo vaši zvonovi, v trm s krvjo poškropljenem svetišču ne smejo več zadoneti orgle in sveto petje, dokler ne bo zločin kaznovan in poravnani... Miza Gospodova je onečaščena: sveta daritev se ne more več opravljati, neben zakrament podeliti... Pastir sem brez črede, moje roke so zvezane, dokler jih škof ne bo razvezal... O nesrečneži, kaj ste storili?;
Glasno ihtenje se je razlegalo po širnem j)ro. štoru. Sedaj so ljudje jasno spoznali vso grozo tega strašnega dogodka.
Župnik je stopil k oltarju, odprl tabernakelj in vzel ven Najsvetejše, da bi ga tiho nesel v zakristijo. Opotekajoč se, s solznimi očmi je stopil k večni luči. >Ne, Jezus.«: je glasnoc zaklical, /nevredni smo, da bi bival med nand ... In zato bom ugasnil večno luč .. .«
Glas rnu je zastal. Tiho je pihnil v malo lučko, da je nenadoma ugasnila. Kakor črn mrtvaški prt je legla tema na žive in mrtve. In zopet je dvignil župnik svoj glas: V imenu Jezusa Kristusa in naše svete Cerkve vam ukazujem: Ven iz hiše božje! Lmaknite se s tega kraja, ki ste ga oskrunili in oiie-castili. Zaprl bom blagoslovljena vrata in pritisnil nanje sveti pečat
Vsi so se umaknili pred svojim jeznim pastirjem.
Cerkev je bila prazna. Vrata so se lirešče zaprla, zapah je zaškripal...
Ranjenega grofa so prenesli na grad. Oba mrtveca pa sta ostala nedotaknjena v cerkvi. F)voje gorečih sveč je osvetljevalo s svojim bledim sijajem mode, nepremične poteze nemih mrtvecev.'
PJcnioa, ri itd , .„,
*> pridelali ,,„ ^ svetu do»lj U,S " ,,>?» skih f) r i 11 f; llt ovkolvTr l
1920 •^ a1,;1 manj kot v letu K-emce »o pridelali »jj? vec,102o.ls. one iz leta ^ , . pa samo a',
odrt., jVf-ncna 0J.4 „v 0o.8. koruze 95.8, j(
pi.ja 82.0, se S8, tobak Več ?o pa prideliili hm baza 113.1 o-lst 103.5 odstot.
Zdi
Ikcirne p«, a 92.8
in riža
travi ljudje. V tli. žmi Manil... ^v,^
dosti bolj
mesta otočja Filiumov ie kraj Taj Taj, I;oj..ga bivalei živijo rpovpref»
00	do 70 let. Podnebje je zelo zdravo in piebiva'cl živijo zelo zmerno Leta 1924 j,- doseglo M odst
1	lebivalcev 70. ]e:0, |(j
0.1st.	80. lelo, (i cist. 100. leto. Ena ženska je i«, stala 123 lel stara, ena 129, en moški pa 140 lel,
Na.bolj l»"'.'fi'o i,, naj. bolj revne dežele ne!a, V /edin/enih državali Sevune Amerike pride na eno esebo mi leto 10.000 iii.uk dohodkov <1 marka je 13.:) dinarjev) na Kubi aro mark, na Angleškem 7.KOO v Kanadi 7.600, na Novi Zc
1.-mdiji	COOO. v Uriiijuaju 6000, v Belgiji 5.41'0,'v Franciji 4.500, v Argentini 4000, v Švici 4.000, Najmanj dohodkov na loto ima Indijec, i«iv-prečno 300 mark in Kitajec, 400 mark.
Železnica. Prva železnica je slekla pred sto leti, a lesene in kamenite tire so imeli na NemSkera že v 16. stoletju, na Angleškem pa v štirinajstem. Tudi Grki so žc tir uporabljali
5000 lel stare sekire. V \Va!esu poleff Anglije j« odkril neki angleški raziskovalec delavnico iz predzgodovinskih časov. Dobil ie lam zalogo ve£ sto sekir, ki so stare it okoli E0C0 let; zraven sekir jc našel orodje za njih izdelovanje. Najbrž so izdelovali tam orožje za vso deželo.
Riž. Vsak dober riž mora biti bel in brez duha; zrna morajo biti velika in podolgovata. t nakupom manj vrednih in bolj cenenih riževih vrst nič ne prihraniš, k" sc dobre vrste z debelimi zrni bolj napnejo in si> izdatne,
z zdravilom	"	"mOUCO ozdravite
v , ■ , ,,	»ALGA".
Vsaki	je Pridno toCno navodilo o uporabi. Naslov za poitna naročil« je:
teborafon, „AJ.OA", Sušak 12.
4 steklenice za 77 Din, 8 steklenic ™ m r>,-H steklenic za 205 Din! 25 steklenic za 320 Dta!
V ceni je uračunjena pošt' nma, zabojček in znvojoina-
JAVIVA ZAHVALA.
l'-n.	LABORATORIJ „ALOA" Suiak 12-
Naznanjam Vam. da mi je zelo dobro slu>.ilo Vaše zdravilo ..ALGA" proti revmalizmu, in to no samo meni, ampak vsi, ki_so ga naročili, mi pripovedujejo, da so z uspehom zelo zadovoljni; Mnogi so zdravili tudi stare revmatizme in kostobolja, mnogi trganje v glavi in zobeh. Zahvaljujemo se Vam tem potoni in nam pošljite zopet 25 stoki., da ne ostanemo brez tega dobrega zdravilo.
Vas pozdravlja Marija KržiSnik. KoroSka Bela, 21. jan. 1927.

Kako sodite o „Domoliuhu"?
Ker nam je veliko na tem, da sc »Do nioljub«, ki jc tekom 40 let postal nepogrcš jjjv časopis v verni slovenski družini, čimbolj izpopolni, prosimo cenjene naročnike, naj prebero naslednja vprašanja, jih premislijo ter nanje odgovore do konca maja. Uredništvo bo po lastni sodbi dotičnemu, ki bo točno odgovoril na vsa vprašanja, obenem pa pridejal najboljše in v dosedaj običajnem obsegu »Domoljuba« izvedljive nasvete, izplačalo nagrado 500 Din.
Odgovori od nenaročnikov in tisti, ki niso podpisani s polnim naslovom, se ne bodo čitali.
1.	Kako sodite o uvodnih člankih? Kakšne so v tem oziru Vaše želje?
2.	Ali vam je všeč rubrika: Kaj pišejo nasprotniki?
3.	Ali je novic v Novičarju premalo ali preveč, katere se najbolj bero?
4.	Ali je oddelek Po svetu dovolj obširen in razumljiv?
5.	Kakšno mnenje imate glede dop.sov iz posameznih krajev — ali so potrebni, zanimivi, predolgi?
6.	Kaj sodite o 14 dnevni prilogi »Gospodar«? O čem bi posebno želeli, da se razpravlja? Katerih gospodarskih obvestil pogrešale, katera se Vam zdijo odveč?
7.	Ali Vam je všeč 14 dnevna priloga: Mali in gospodinja? Kaj bi rade še imele v njej? Kaj lahko izostane? Kako Vam ugaja s.ran: Za naše male«?
8.	Ali so Vam članki v oddelku Azo-brazba-r dovolj razumljivi? O čem se Vam zdi, da je posebno treba pisati in izobraževali?
9.	Ali Vam je povest všeč? Kakšne povesti citate najrajši? Ali želite več pesmi?
10.	Ali sto zadovoljni z drobnimi zani-mivoslini v oddelku: Razno? Ali Vam Meh za smeh ugaja? Kaj pravite k Zrnom?
11.	Ali so Vam všeč Novice v slikah? Kakšne slike imate najrajši?
12.	Ali imate glede razporeda posameznih oddelkov v Domoljubu kakšne posebne želje?
13.	Napišite na posebnem listu natančne naslove (ime, priimek, vas, hišna številka, zadnja pošta) onih svojih znancev v yasi oz. fari, ki še nimajo Domoljuba, pa je verjetno, da bi ga naročili.
Mah za smeh.
, Nekdo je jahal osla, a mali fantalin, ki f j "a cest'i je debelo gledal za njim. Jezdec jo bil radi tega nekoliko nevoljen er. Je zavpil nanj: »Kaj, ali še nikoli nisi viilel osla?« »O že,« odvrne fant, »ampak
enega vrh drugega še ne.«
★
Nekdo je prišel v trgovino s ptiči in snčnimi stvarmi ter rekel trgovcu, naj mu Preskrbi 30.000 ščurkov. »Za božjo voljo,« pravi trgovec, »čemu pa vam bodo ščurki n Pa tako veliko število?« — »Veste, poznanjem grem iz stanovanja in gospodar Je natančno zabičal, da ga moram zapustiti v ravno takem stanju, kot sem ga
»Prav za prav ne more biti lahko nedeljo za nedeljo, leto za letom pridigovati. Le čudno, da gospodu župniku ne zmanjka gradiva.«
»To ni tako težko, kot si ti misliš. Poglej, moja stara mi vsako noč pridigo naredi, pa ji nikoli ne zmanjka gradiva.« ★
Gospod: »Pisalni stroj, katerega ste mi zadnjič prodali, je zelo dober. — »Potnik: Zakaj ga pa potem ne plačate?« — Gospod: »Dovolite vendar. Saj ste sami pisali, ko sem ga naročil, da se dober pisalni stroj sčasoma sam plača.«
★
Gospa: »Nerodno jo samo to, da vam je tudi Micika ime kakor moji hčerki.«
Nova služkinja: »Da ne bo pomot •, me pa kličite z gospodična Micika. :
r
Veseli boste

ln ve<Jno se boste dobro počutili, ako z redno masažo, drgnjenjem in umivanjem 8 Feller-jevim pravim blagidišečim Elsafluidom prebudile v vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in celo telo in se storite s tem odpornega in sposobnega za delo. 2e od časa naših dedov pokazuje sc Elsafluid pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečino olajšujoče domače sredstvo in ko-smetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. Pravi Elsafluid je močnejši in boljšega delovanja kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus povsod Izrecno Fellevjev pravi biairodHeči Elsafluid v poizkiuaiih steklenlčlenh po ll Din, v dvojnalih steklenicah po !1 Oin, ali specialnih sleUIenicnh po ifi Din. — Po pošti pride leni ce-nojfie, čini več bo narodi naenkrat, z zavojmno iu poštnino stane
9 poizkus. aH fi dvoj. ali 2spceijalnl stekl. SI-- Din 27 „ „ 18 „ „ ii „ „ 133'— „ 34 !, „ 86 „ „ 12 „	„ 259-- ..
Naročila nasloviti razločno lakote:
EUGEN V. FELLER, lekarna v Stublcl »onjl, Elsa-trg br. 16. Hrvatska.
V.
Bili
kakršnikol časi
brez
Palma
življenje
ni.
„Domol|ubov"
Moli
Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Prst hm pcslm Svetlo-rumene, zelene, črne iu rujave barve. Vzorce posilita na F. Cvek v Kamniku.	Kupim fipasfou žj/ojJ Naslov v upravi „Do-moljuba" pod št. 2800.
	Dva krepka, 15-17 let sla" uašgncozn n,izar" ™ J »k« sprejmem Ivan Svete, Tomišelj, Ig.
Sodarslega »ajcnca	
sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu, Fran Repie, sodar, Ljubljana, Trnovo. Ponudbe na naslov.	
	Fcliocsiii vajenec v starosti od 14-15 let se sprejme pri Ivanu Vrtačniku, Tržaška c. štev. 19, Ljubljana.
Spremeni takoj »apen	
v upravi pod št. 2783.	Proda se hiša
Krepkega 13—17 let sta- uaisnea za li0" reern "»I*«"« vn51m obrt sprejmem. Ivan Krašovec, Tomišelj, Ig.	z malim posestvom v St. Vidu nad Ljubljano pripravna za obrtnika. Pojasnila se dobe: Vižmarje št. 59.
Važno!
Pouk v krojnem risanja ln prlkrojevanju damoklh oblek daje edina oblast, strok. Izprašana učiteljica
ROZA MEDVED
LJUBLJANA, Mestni trg 24 (pred rotovžem)
Kroj Je najnovejši, ?a vsakega toliko razumljiv ln popolnoma zanesljiv. Izdelava modelnih krojev po najnovejših VBakovrsimh modnih liBtlh. - Ker ima lastnica kro)nega učilišia tudi modni salon, Je učenkam dana prilika po lastno Izdelanem kroju izvršiti razne plaflJe, kostume, obleke ln dr., obenem pa se vaditi oduosno se spopol-nlevati v šivanju. - Uspeh zajamlen. - ZunitnJIm uienkam se preskrbi brana in stanovanje po ugodni ceni.
»Ali ne veste, da pijača življenje prikrajša?« Pijanec: »Je že res, toda zato pa dvojno vidi, kdor pije.«
5«
N
Ljudska posojilnic
rej zz ir.:;2 z r.eračjeno z;vc.:: V Ljubljani
M
1
j
i*! tz
o -
ie hrar*žje v .o?-: o: . :or*-::> :or
io-
s*
«
N &
H
Svo;€ prasarc bs t>: rr£-)čs>ansV: cerMo «	se rrec
V O DO -.2 ,£j™
. j. » <
Ti HJLi:
v i'.i rosesivo
n crjoo i£?:r>D Drerorir
'Ci;	L'
.T 2c-onic; 2
ž";
H *
iN
SM

-(-s.-
€"C-
A
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din. &
■- >:
-H
W-'St.ri(« «rečr.-*'t u rcu npic&r' ž'"lin	PRIPON'Č AJV \X"	Z "	H j r r—j-i ; ^
»u A st in«	modrocev
i. S ... rmr._ nocbchur* n nnitsE- m,:: i,rc	v.,ai.t t-su	o-vam	' ii i ~:v-
T.W nrn	rnn Jas« ti!,tat ncp-Mcnlrvi	uir*t " .'=ru ' adnt n	m " -i-k ,.'."'."•
v-eoti f; Kontna s: rrrzsu-vilEi zofavotai pismu	_~	' " '
Cera f. ut. 4t 51 .;t St Dn. LOUSKa	M.. jJL	LJl"BUaKA.
Tf-NtOCTT '.z-r» r«u»-ŽB> Ltublimu. Kcsin fcj <	Korito tr< fc 2 - i.r.-p-	r-ar.. i...i:-.t t .
Ki pcnDireiš
MSTDEra
sp/ata srpri'
ti *'vnw terort^t tr cfT-'iar»c te- z.t ttrr.
*Teac« * n&Ttariti Krt . T?jteitt e rt IT rečno« trr -rrd*
L,
Luitmant 5»r-ienOurc u. 6r. firezn lučei t»mii. ! li teOu iii£iim
L&JSl i niL^I II. p,naeni(. r, n- • , v
0*up* Bnuncovirt- »ipš •.. jiii« aobiH n. • :■ .ifciMfr', MStiM«, »;RT. irt. :•• -.«.-, • -fluiL
Mn trpin? uim^nr., mbpiinRiAtai
Josip Šilbar
z:zir a:»hrc tur-.:-: «a>: pr
JDSfP FETELiftOU
W UUKUflfti
p:.tri:>	zt kvi.it krojnit -tre,
Mr-iiiarn "_čT'»-tiuKi ;£T»ne rnbrt .-•.:• ire,
oi-žr > t nahri-initi. ptlict. S: mt-r
:- r'_r't n-r-it. lusk:; z£ ob-m
wlh t.:: . n : : < a
EIchtreinoKHll
ii saan.t t t-kicifc r. :-rai£
f pirniB
w HtJi^ htt '	. K S i:
C
r.n.
t M a
LIH IBRt. STB" TPf
nr,r	cri.tei i i.sra-1
* -n——----------—
" ..........."^^MMMMBH——
Zadružna gospodarska banka d. d.
Mletim rt. 2D57. 2578 ir 247L Iii;hliar»Q M r.,x ^ .
Ljub' j a n a, Miklošiče s • a
v Iftstn; pilbi. (rit t r.f bi
SIS 10 Erro a.. Co5;DC'D.:
PftfiniLa cc: Cfi»« Et ^to, Karlbm. Ker: Std. Šcmbm L " ^ t r
Ka3ilal ^ —e ikupno nad Din 16 oa^- v ^a^ ^
L'a	t^itt	O V .o ge nad Din 25o.ooo.ooo-.
tuu -aun, ,r	BI)r£,emt vioet M '^^rTnTZ^	«	.upu, „ r«.,.* ,,- naii,o,<
AamSk*atM oddelek: DirektM rtm i	. " an' 1",nc8t	«>«! »agoducato
— Pr^l	^^ ~ rrfevMt}« luseiikkih
Prodaj fcrc-L k &rl3,-ne r srečne loterije,
-•-rini" r~ai> Zabrm