Političen list za slovenski narod.
Po Pošti prejeman velja:	,
predplacaa 15 ig1 ® 5"-» za Celrt ^ * fli. - jeden !	Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja v
V ad minil* - •	i	"K8to1- T,8kttrul" Kopitarjeve ulice St. 2.
,, . . . ,a „ V administraciji prejeman velja:	«	„ . . .
Za celo leto 12 Kld., za pol le'.a 6 gld.. za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld	*	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
V Ljubljani na dom pošiljan velja i 20 kr. več na leto. '	Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St 2, I 17
Posamne Številke po 7 kr	t u ■	i j
izhaja vsak dan, livzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri^popoldne.
Vredništva t e i e f o n - š t e v. 74.
f^tev. 151.
V Ljubljani, v četrtek 7. julija 1898.
Letnilc XXVI.
Naša straža.
Na povabilo načelnika slovansko krščanske narodne zveze posl. vodje Povšeta zbralo se je včeraj lepo število slovenskih mož iz vseh naših pokrajin ; razven že včeraj omenjenih je bil navzoč tudi dr. Papež.
Predsednik Povše pozdravi navzoče, zahvali jih, da so se v tako lepem številu odzvali njegovemu povabilu, ter opozarja na važnost razgovora, ki je na dnevnem redu in ki zadeva ohranitev in obrambo slovenske zemlje proti narodnim nasprotnikom. Omeni se, da sta posl. grof Coronini in dr. Gregorčič službeno zadržana.
Podpredsednik državne zbornice dr. F e r-jančič predlaga, naj se pošlje spomenica na ministra predsednika grofa Thuna, na pravosodnega ministra in na načelnika državnozborske desnice viteza Javorskega glede postopanja graš-kega nadsodišča pri razpravi o slovenskih vloženih sodnijskih vlogah, ki se pa v Gradcu rešujejo nemški. Predlog je bil soglasno vsprejet.
Na to se prične razgovor o pravilih društva »Naša straža«. — Predsednik Povše pojasni opasen položaj Slovencev zlasti ob mejah in kako potrebno je društvo v varstvo slovenske posesti.
Poročevalec o tem je bil poslanec svetnik Vene a j z. — Daljša razprava se je vnela pri § 2., ki govori o namenu društva. Tega razgovora so se vdeležili gg. Hribar, Robič, dr. Laginja, C.abršček, Kalan, dr. Tavčar, dr. Janežič, dr. Šu-steršič, Murnik, dr. Žitnik, Pogačnik in Sušnik.
Poročevalec svetnik Vencajz je omenjal, da so predložena pravila osnovana na široki podlagi, ter da se je gledalo na to, da se v malo besedah veliko pove. Župan Hribar želi, da se v pravilih omenja tudi pospeševanje trgovine in velike industrije. — Posl. Robiču se to zdi postavljeno na preširoko podlago, on želi ožjo podlago, ki se pa da tem bolj gotovo praktično izvesti. — Posl. dr. Laginja z radostjo pozdravlja osnovo novega društva, od katerega pričakuje vresničenje velike narodne organizacije za vse južne pokrajine. — Posl. Kalan izjavlja, da vsprejme predložena pravila kot podlago za novo društvo, ker so mu porok, da bo novo društvo delovalo za dve veliki ideji složnega delovanja vseh Slovencev in skupnega delovanja Slovencev in Hrvatov v Istri na gospodarskem polji. Posl. dr. Tavčar je zato, da se namen društva omeji popolno na meje in jezikovno mešane kraje, ter predlaga, da se v tem smislu določi §, ki govori o namenu društva.
Dr. Šusteršič se pridruži temu predlogu, jednako posl. Pogačnik, dr. Žitnik govori za § 2 tako, kakor je predložen. Pri glasovanju je bila nasvetovana sprememba vsprejeta.
Vse druge točke pravil so bile le	stilistično
popravljene in vsprejete nespremenjene.	— Izvolil
se je poseben odsek, ki v dogovoru z	državnimi poslanci izroči pravila vladi v potrdilo.
Odobrena pravila društva »Naše straže« objavimo v jutrajšnji številki.

Istrske stvari.
V Istri, 29. junija.
Tržaški judovski list »Piccolo« je nedavno hvalil nekega učiteljskega nadzornika — kogar hvali »Piccolo«, ta je gotovo odlikovan v taboru »Lege« — ker se je le-ta na nekem šolskem obisku na hrvatski šoli v Opatiji postavil v bran hrvatskemu učitelju Avgustu Rajčiču, ki je zahteval, da nadzornik v hrvatski šoli govori hrvatski. Potem pa je lagal Žid z lesnega trga, da je ta učitelj vrgel istega nadzornika iz šole.
Zdaj pa nekaj lepega o tem šolskem nadzorniku, ki se slučajno piše Julius Grossmann in o katerem se govori, da je sin slovenskih sta-rišev (?).
Ta nadzornik ka li je bil prej učitelj v Lov-ranu, pa bi bil moral biti premeščen, ker se je ondi posebno vrlo obnažul. No, c. kr. okr. šolski svet, ki je sestavljen iz samih »vzornih« Italijana-šev, je dosegel, da vzor učitelj ne le samo, da m bil premeščen iz Lovrana, marveč je še bil po-vzdignjen za svojega ooverjenika in nadzornika šol po svojem šolskem okraju. In s tem pooblastilom podkrepljen hodi ta veliki Grossmann po hrvatskih šolah, šikanuje ondi hrvatske učitelje in žali njihovo narodnost prav kakor se mu zljubi. Iz tega je razvidno, kaj vse sme v Istri, kdor je pravi lopov. Tak človek, ki zasluži, da se ga vrže s katedra doli, dobode šc odlike samo za to, ker je izdal svoj narod in dela v njegovo propast!
Okoli Pazina so kmetje že skoro obupali, ker jim je trtna uš pokončala vse vinograde. Ako bi se pa kmetje lotili sajenja amerikanske trte, okrevali bi njihovi vinogradi zopet in v par letih bi zopet pridelovali dosti vina. Med ljudstvo, ki je precej nevedno v tej zadevi, pa pridno zahajajo najeti zapeljfvci, sovražniki slovenske posesti v Istri in odgovarjajo ljudem sajenje amerikanske trte, češ, da ni za nič.
Namen je očiten, ti plačani sleparji pripravljajo slovenskega kmeta na gmotni razpad, da bi se tem prej udal tistim pijavkam, ki mu nastavljajo past, da bi mu zadrgnili vrat in ga vlekli proč od njegove zemlje. Proti takim lumpom je treba skrajne previdnosti in nujne odpomoči kmetom. Ako ljudje ne bodo sadili amerikanske trte, ki je jedina pomoč zoper trtno uš in s katero trto se dosezajo najlepši vspehi po drugod, kjer se je marljivo drže, — tedaj je pogibelj neizogibna in sovražnik jih dobi kmalu v svojo trdo pest. Kakor rečeno, za to ljudstvo treba storiti nujno kaj, da ne bo prepozno, ker ono samo je preslabo, da bi se moglo trajno upirati tolikim skušnjavam.
V političnem oziru po nekaterih krajih napredujemo. Volitve v občinah Višnjan in Pazin so se izborno obnesle, zmagali smo skoro jedno-glasno. Zlasti v Višnjanu je bila volitev zanimiva. Naši so nastopili jedenkrat taktiko volilne diplomacije, volitve so se izvršile brez vsega hrupa in zategadel naši stvari v korist. Tako bi morali vedno.
Izvoljeni so tu pravi kremen - značaji našega naroda. V Oprtlju je imenovala vlada petorico ljudi, da opravlja občinske posle. Trije so grdi
italijanaši, dva pa sta »zmerna« kimovca — oziroma izdajice ,.a tihem. Narod, čegar tri četrtine je v Oprtlju, je vsled tega ozlovoljen in se pripravlja na protest. Res je, da slavna c. kr. vlada v Istri vse poskusi, da bi ostali na površju naši izdajalci. In že tako ped za ped si moramo krvavo priboriti svoje pravice, mesto da bi jih po naravi uživali. Tako hočejo oni, ki imajo danes še — besedo!
Politični pregled.
v Ljubljani, 7. julija.
O preoanovi jezikovnega vprašanja so
zadnji čas zagledalo beli dan zelo raznovrstne vesti, ki se pa seveda še ne potrjujejo in sc opirajo najbrže na same kombinacije. Kakor smo že omenili, je objavil neki češki list poročilo, da je vlada opustila prvotni načrt glede delitve češko dežele v tri jezikovne dele in sicer v nemški češki in mešani del. Mesto tega pa namerava določiti pet jezikovnih razredov in sicer čisto nemški čisto češki, nadalje mešani okraji z večino nemškega ter mešani okraji z večino češkega prebivalstva. Deželno stolno mesto Praga pa tvori samo zase jeden razred. Taka razdelitev bi ne bila ravno napačna in tudi češki krogi se izražajo o njej še dokaj povoljno. Toda takoj drugi dan je objavil uradni list vest, da to poročilo ni povsem resnično m da glede rešitve jezikovnega vprašanja sploh se ni nobene gotovosti. Mogoče da vlada povodom neobveznih razgovorov z liberalnim veleposestvom odkrije svoje pozitivne misli in načrte. Kar se tiče neobveznih razgovorov, treba z nova naglašati da ostale nemške stranke ne marajo o njih ničesar vedeti, marveč naravnost zahtevajo, da se vrše le razgovori, katerim je pritrdila zveza nemških strank To je posebno naglašal poslanec dr. Lcmisch na zadnjem shodu v Celovcu, ki se je drznil jedno-stavno prepovedati take »nepostavnosti«. Vendar se pa iz tega vidi, da se vedno bolj mehčajo trdovratna srca germanskih prvakov, ki sedaj ne oporekajo več »postavnemu« posvetovanju.
Ogerski avtonomni carinski načrt Ogerski trgovinski minister je izgotovil avtonomni carinski načrt za dežele ogerske krone in ga predloži posebni enketi, ki se snide 14. t. m. v posvet. Podlaga novemu tarifnemu načrtu je avtonomni carinski tarif za celo monarhijo, ki je sedaj veljaven za obe državni polovici. Mažari si hočejo vse lepo vrediti za trenotek, ko zapazijo na meji carinske ograje in napise. V načrtu pa je precej važnih sprememb, ki vse merijo na to, da se čim bolj zavarujejo poljedelski in obrtni interesi ogerske polovice. V priloženem utemeljevalnem poročilu pravi trgovinski minister Danici, da stopi ta seveda vsestranski odobreni načrt v veljavo, ko se pretrga carinska in trgovinska zveza mej obema državnima polovicama in dobi Ogerska prosto roko, da si po svoji volji uredi svojo trgovinsko politiko. Enketa se snide, kot omenjeno, 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v novi mestni hiši v Budimpešti in se pričakuje 120 do 150 udeležencev. Delce, s katerim se bo pečala enketa, obsega <00 stranij in se razdeli v 50 razredov, oziroma
356 postavk. — Mažari se toraj že gibljejo, kaj pa pri nas? V malo dneh se snide na Dunaju novoosnovani obrtni in poljedelski so vet k prvi seji in ima najlepšo priliko, da primerno odgovori na mažarski načrt s tem, da tudi za Avstrijo na riše avtonomen carinski tarif. Ako Mažari tako resno nastopajo, ne smemo pri nas molčati, ako ravno je precej gotovo, da naši sosedjo še ne mislijo resno na uveljavljenje novega tarifa
Razmere mej Avstro-Ogersko in Črno-goro so se te dni nekoliko ublažile. Nek nemški list poroča namreč, da je avstrijski zananji mini ster grol Goluhovski pred svojim odhodom v Pariz dne 2. t. m. vsprejel črnogorskega zunanjega ministra Nakoviča in je preporno vprašanje sedaj delinitivno rešeno, akoravno črnogorski knez po navadi ne pripisuje posebne važnosti svojim ministrom. Vsekako je na Dunaju, sklepa isti list, še precej povoda za nekako jezo nad Rusijo radi njenega nejasnega postopanja glede Črnegore kakor tudi glede »panslavistične« slavnosti v Pragi. — Vprašanje glede Črnegore je toraj rešeno, toda največ radi tega, ker se je pokazalo, da se je ofi-cijozni list precej blamiral s svojim proti Črnigori in knezu Nikiti objavljenim člankom. Povsem ne-umljivo pa je, zakaj bi radi tega navstalo sovraštvo napram Rusiji, ki je bila pri celi aferi popolno nedolžna in olicijelna Rusija tudi nima prav nič skupnega s praško slavnostjo, ako bi bila tudi še desetkrat bolj »panslavistična«, kot jo slikajo ultra germanska glasila.
liaxmere katoličanov v Rusiji so se za vlade carja Nikolaja II. nekoliko zboljšale, akoravno je seveda v tem oziru še marsikaj, kar bi bilo želeti, da se čim preje odpravi. Posebno se je obrnilo na bolje pri Litavcih, kjer so se pred njim še vedno zapirala katoliška svetišča, sedaj je pa vrnjenih katoličanom v tem delu več starih pravic. Škofu v Vilni, monsgr. Zvieroviczu, je vlada po dolgem prestanku zopet dovolila, da sme obiskovati svojo škofijo. Še celo slovesni vspre jemi se smejo prirejati. Rog daj, da bi kmalu sto pile v veljavo še vse dosedaj prikračene pravice.
Potovanje cesarja Viljema v Palestino ima po mnenju »Novoje Vremja« strogo političen pomen in se bo težko izvedlo brez simpatij od strani Vatikana in pa Turčije. Cesar si prizadeva pridobiti protektorat Nemčije nad verskimi inte resi katoliških in protestantskih prebivalcev na turški zemlji. V tem podpira Viljema baje kardinal Ledohovvski, ki je na čelu propagandi in na strani trozveze. Načrtu se bodo seveda z vso silo upirali Rusi, pa tudi Francozi ne bodo mirno gledali, da bi se Nemec neovirano šopiril po zemlji, ki je tako rekoč last vsega krščanskega sveta. Listi objavljajo nadalje ves vspored cesarjevega bivanja v sv. deželi, ki je določeno za zadnje dni me seča oktobra. Tem povodom se otvori že druga protestantska cerkev v Palestini.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
L j ubija na, dne 5. julija.
(Konec, j
Prošnji osrednjega odbora za ces. jubilejno in peto zvezno streljanje na Dunaju za dovolitev častnega darila, ter ponudbi kustosa Miillnerja, da mu mesto odkupi nek zgodovinsko važen rokopis za svoto 500 gl., se ne ugodi. Poroč. odb M a 11 y.
Pisatelju P. pl. Radicsu se na predlog poročevalca odb. Sveteka dovoli 100 gl. podpore v svrho nadaljevalnih raziskovanj in sostave ži-votopisa barona Valvasorja.
O prošnji »Slov. Matice« za podporo k izdaji večjega zemljevida slovenskih pokrajin poroča odb. dr. Požar. Sklene se naročiti svojedobno 15 izvodov zemljevida ter v proračun za 1. 1899 ustaviti za podporo primerno svoto.
Od Pongračeve hiše v Gospodskih ulicah do »Glasb, doma« se sklene takoj napraviti kanal za 800 gl., h kateri svoti mora prispeti posestnica pl. Pongračeva 200 gld. Poročevalec odbor. dr. Požar.
Za napravo asfaltnega tlaka v klavnici za govedo se na predlog poročevalca odb Pavlina poleg že dovoljenih 2800 gld. dovoli še svota 4000 gl., ker treba temeljiteje poprave tlaka, kot se je prvotno preračunalo.
Tretja točka stavb, odseka se odstavi z dnevnega reda.
Daljša razprava se je vnela o poročilu glede oddaje naprave kanalizacijskih načrtov za ljubljansko mesto, o katerem poroča odb. Pavlin. Vsled razpisa nabave teh načrtov se je oglasilo 12 ponudnikov, izmej katerih je najceneji K. Wa-genfiihrer, ki pa gotovo ni mogel umeti tega dela, ker zahteva lo 1900 gl. Izmed nadaljnih najugod-neja je ponudba inženerja prof. Hraskega, ki zahteva odškodnino 25% na vse faktične stroške, vendar pa skupno ne nad 10.000 gl. Ta ponudnik je pa pozneje izjavil, da radi bolehnosti ne bo mogel prevzeti tega dela, vendar se je pozneje premislil in je je voljan izvršiti, ako mu je občinski svet poveri. Ker jo prof. IIrasky poznat kot strokovnjak v tej zadevi in ker so mu natančno znane vso razmere ljubljanskega mesta, predlaga poročevalec, da se naprava kanalizačnih načrtov takoj odda temu ponudniku.
Podžupan dr. vitez Bleivveis se ne strinja popolnoma s tem predlogom, ker še ni ničesar do-gnano glede zistema kanalizacije. Vsa zadeva še ni godna, načinov za izvršitev tega važnega dela je več in nikakor ni umestno, da bi ponudniku prepustili, da bi si sam izbral način, ki bi pa morda ne ugajal našim razmeram, načrte bi pa vendarle morali plačati. On predlaga toraj, naj se poprej z njim dogovori o zistemu ter glede tega vpraša za svet tudi druge odločilno faktorje, potem naj se delo še le odda.
Odgovarja mu župan. Vprašanje o zistemu je rešeno po odobritvi novega stavbenega roda za Ljubljano in je po tem dopusten in mogoč le iz-plakovalni zistem, da se namreč izpeljejo vsi kanali v Ljubljanico. Voda jo za ta namen vedno dovolj velika. Ta zistem je vedno zagovarjal tudi prof llrasky in seje zanj izrekel tudi mestni zdravstveni svet.
Podžupan se ne more ogrevati za ta zistem iz raznih razlogov. Ni vel posamnih delov mesta se vedno spreminja, spremenila se bo pa tudi struga Ljubljanice povodom osušenja barja. Tedaj bo tudi v tej strugi mnogo manj vode, ker se je večji del napelje v Gruberjev kanal. Konečno pa še tudi ni popolno gotovo, da bo vlada vkljub stavb, rodu molčala pri napeljavi kanalov iz celega mesta v Ljubljanico. Vsekako treba tu poprej jasnosti. Sicer pa stvar ni ravno tako nujna, saj še mnogo večja Praga nima rešenega tega vprašanja.
Odb. Žužek in župan na to pojasnjujeta, da je zadeva izredno nujna, ako se hoče izogniti takim neprilikam, kakor so nastale glede regul. načrta, ki se je tudi odlašal tako dolgo, da je bilo v mnogih slučajih prepozno. Brez natančnega načrta se ne more graditi noben nov kanal, ki bi ustrezal vsem zahtevam in se vjemal s prejšnjimi ali poznejšimi. Sicer so pa vsi nasveti vspeh posvetovanj kanalizačnega odseka, ki se je oziral na vse mogoče eventuvalnosti. Oba govornika podpirata odsekov predlog.
Podžupan izjavlja, da mu ni namen zavlačevati izvršitve tega dela, toda boji se, da se bo občinski svet prenaglil, ako že sedaj definitivno delo odda. — Vsled tega vztraja pri prvotni misli.
Na predlog odb. Plantana se zakjuči debata in poročevalec pripomni, da je v svojem poročilu prezrl dva glavna momenta, radi katerih se je največ razvila ta debata. — V razpisu se namreč glasi, da treba zgotoviti splošen in nato podrobne načrte. Prvi načrt bo za podlago pri posvetovanju posebne enkete, pri kateri se bo definitivno sklenilo, po kakem načinu naj se grade v bodoče kanali v Ljubljani.
Po tem pojasnilu umakne podžupan svoj predlog in se vsprejme predlog odsekov, oziroma, se odda naprava kanalizačnih načrtov za pogojeno svoto.
Ostale točke se odstavijo z dnevnega reda in se seja nadaljuje v četrtek popoludne ob 5. uri.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. julija.
(Presvetli knez in škof) se je vrnil včeraj zvečer z gorenjskim vlakom s kanoničnega potovanja v Ljubljano. Jutri opoludne se odpelje na Dolenjsko, kjer bo v Novem Mestu blagoslovil bolnico usmiljenih bratov ter delil zakrament sv. birme.
(Kanoiiično vineščena) sta bila danes g. Fr. P e r p a r na župnijo Sv. Trojica in g. Fr. Č e -š a r e k na župnijo Zagradec.
(V zbornico za poljedelstvo iu gozdarstvo) je imenovala kmetijska družba za Kranjsko ravnatelja P i r c a kot člana in gozdnega nadsvetnika Golla kot namestnika.
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) se je vršil danes dopoludne v dvorani »Katoliškega doma«. Prvomestnik gosp. ces. svetnik L Murnik otvori zborovanje, pozdravi v obilnem številu zbrane člane in župana ljubljanskega, v glavnih potezah opiše delovanje družbe v minulem letu ter konča svoj govor s trikratnim slava-klicem na presvetlega cesarja. — V imenu c. kr. vlade pozdravi občni zbor vladni komisar g. Dete 1 a, v imenu stolnega mesta g. župan Uri-bar. Vsi govorniki naglašajo lep razvoj kmetijske družbe ter jej žele še večji vspeh v korist poljedelcem, ki bijejo boj za obstanek z vsestransko konkurenco in raznimi nezgodami. — Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1897, račun za minulo leto in proračun za 1. 1899 se odobre brez ugovora. Predsednikom je bil zopet izvoljen g. ces. svetnik I. Murnik; v odbor so bili izvoljeni po pravilih izstopivši gg. baron H. Laza-r i n i, dr. T. 11 o m i h in Viljem It o h r m a n. — V imenu glavnega odbora nasvetuje gosp. Fr. Povše, naj se izvoli častnim članom družbe sekcijski načelnik v kmetijskem ministerstvu, g. O s e r , ki vedno toplo podpira in pospešuje kmetijske koristi naše dežele, osobito pa priprave za osuševanje ljubljanskega barja; izvolitev je bila soglasna. — Dalje predlaga prvomestnik, naj bi se v okviru družbenih sredstev uravnale, oziroma zvišale plače družbenim uslužbencem. Obvelja brez ugovora. Nato se je vršil dolg in jako živahen razgovor o predlogih raznih podružnic. Obširneje poročamo prihodnjič.
(Državno podporo) v znesku 250 gld. je dovolilo poljedelsko ministerstvo kmetijski podružnici v Sodražici za ustanovitev sadne šole.
(Iz Mosenj.) Veličasten je bil sprejem presvit-lega kneza in škofa v pipnedeljek. Oesta, ki vodi od graščine grofa Polignaca do župnišča, je bila lepo okrašena z mlaji, zastavami in slavoloki. Gospod župnik Berlic je predstavil škofu občinski za-stop, pozdravila ga je deklica v imenu šolske mladine. V torek je posvetil Presvetli ob azistenci 24 duhovnikov novi krasni veliki oltar, posvečen sv. Andreju. Izdelal ga je gospod Vumik. Taber-nakelj z visoko kupolo je iz belega marmorja, ob straneh klečita dva ljubka angelja. Grobek za svetinje je iz črnega marmorja. Pri birmi je bilo 123 otrok. Pri obedu je na željo knezoškofa pel improviziran zbor slovenske pesmi, škof pa je prisrčno nazdravil gospodu župniku Berlicu, nadškofu Stadlerju, gospodu župniku Aljažu, ki je sestavil tako izborno pesmarico, in jedinesti med duhovniki in lajiki, katere je zastopalo pri obedu učiteljstvo in župan Jurgele.
(Vojaška vest.) Minuli torek je odpotoval topniški polk št. 3 na Krško k strelskim vajam. Dne 25. t. m. pa mu sledi polk št. 7, ki se s Krškega povrne na svoje novo mesto v Ljubljano.
(Iz mestnega šolskega sveta.) O rednej seji v torek dne 28. junija t. 1. se poroča sledeče: Poročilo c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov, profesorjev Fr. Levca in J. Bende, o statusu ljubljanskega mestnega učiteljstva, ki se ima predložiti deželnemu šolskemu svetu, se odobri in ž njim vred vsi nasveti, ki so s tem statusom v zvezi. — Reši se več prošenj za izpust iz vsakdanje šole. — Sklene se, da je končati šolsko leto na vseh tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah v četrtek, dne 14. julija t. 1.; prihodnje šolsko leto pa pričeti dne 16. in 17. septembra z vpisanjem, dne 19. septembra s poklicanjem sv. Duha in dne 20. septembra z rednim poukom. - Vodstvom javnih mestnih ljudskih šol je dati navodil radi uradovanja med velikimi počitnicami. — Končno se vzame na znanje poročilo c. kr okrajnega šolskega nadzornika profesorja Fr. Levca o nadzorovanju I. mestne deške petrazrednice in se sklene, da se to poročilo predloži deželnemu šolskemu svetu v konečno odobrenje, ter izvrše v njem stavljeni nasveti.
(Imenovanja pri pošti.) Trgovinski minister je imenoval olicijalom asistente: Gr. Verzo v Trstu, Jos. Brankovica v Trstu, Mih. Kušerja v Trstu in Al. Dichtla v Divači. Poštnima asistentoma sta
imenovana praktikanta Mark. Dobnik v Trstu in Jak. Rožič v Šempetru.
(Državni poslanec gosp. V. Pfeifer) pride dne 8. t. m. popoludne v Kostanjevico, 9. dopoludne v Kandijo k »Stemburju«, popoludne istega dne \ Semič, 10. dop. v Metliko, popoludne v Gradac, 11. dopol. v Črnomelj (hotel Lakner), 12. dopol. v Črmošnjice in Poljane, popoludne v Toplice, da vstopi v dotiko s svojimi volilci, da jim poroča in vsprejema njih želje.
(Prizivua obravnava) radi dogodkov med c. kr. vojaki deželne hrambe ozir. stotnikom Josipom Buchta in župnikom pri D. M. Polji bila je danes pri c. kr deželnem sodišču, katero je prvo obsodbo g. župnika pri c. kr. okrajnem sodišču na globo 5 gld. razveljavilo ter ga popolno oprostilo obsodbe in stroškov. »Slov. Narodu« bodi to odgovor na njegove neosnovane napade na gospoda župnika.
(Iz Ormoža,) 5, julija. [Slogino zborovanje in volilni shod pri Sv. Tomažu.] Ormoško politiško društvo »Sloga« priredi dne 17. julija t. 1. pri Sv. Tomažu v gostilni gospoda J. Skrleca ob 3. uri popoludne svoj občni zbor, katerega se udeležita kot poročevalca veleč. gosp. J. Žičkar, župnik in državni poslanec, in gospod dr. F. Rosina, odvetnik in deželni poslanec. Prvi bode poročal o državnem zboru, drugi pa o deželnem. Ako čas dopusti, bodo se tolmačile tudi šolske zadeve ormoškega okraja. Slogaši! Volilci! Udeležite se tega važnega zborovanja ter pokažite našim gospodom poslancem, da ni pravega mesta niti v tomaževski fari, niti v celem ormoškem okraju za nikaki »Bauernverein«.
IZ Dobrne) 6. julija. Današnji zlatomašni jubilej preč. gosp. kanonika in župnika slavil se je krasno. Včeraj mu je čestital občinski zastop in več zasebnih osebnostij tudi danes. Sinoči veličastna razsvetljava hiš, imenito šolskega poslopja, rakete, bengalični ogenj, bakljada požarne brambe. Pri župnišču je svirala dvojna godba. Po končani slavnosti pozno v noč začelo deževati. Danes zjutraj budnica. Sveto mašo je jubilar popeval z mla-deniško krepkim glasom. Pridigal preč. g. opat Ogradi iz Celja. Duhovniki iz dekanije so novemu zlatomašniku poklonili misale, njegovi kapelam pa lično štolo.
(Umrl) je 5. t. m. v ljubljanski bolnici dr. Edvard "VVeiser, okrožni zdravnik v Vel. Laščah. — Poprej je bil polkovni zdravnik ter je v Laščah bival le mesec dnij
(Poštni in brzojavni urad v Krškem) službuje od 12. julija do 10. avgusta t. 1. ves dan.
(Brat brata vstrelil.) Pred štirinajstimi dnevi je v Smolini Vasi poleg Novega Mesta 8 letni deček vstrelil svojega brata 3 leta starega. Starišev ni bilo doma in otroci so po stari navadi brskali po hiši; kar zagledata starejša dva nekje v kleti staro puško, ki je bila nabasana. Hotela sta poskusiti, kako se strelja. Jeden jo je držal, drugi pa sprožil. Prvič in drugič se nič ne zgodi, ko pa sprožita v tretje, strel zagrmi in mlajši bratec, ki se je pred njima igral, se zgrudi s prestreljeno glavo na tla. Zrna so mu glavo zelo razmesarila in bil je hipoma mrtev.
Društva.
(Vabilo na vrtno veselico,) katero priredi šentjakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 10. julija t. 1. v restavraciji pri Lloydu s prijaznim sodelovanjem si. slovenskega trgovskega pevskega društva in si. vojaške p.odbc c. in kr. peš-polka št. 27. Začetek ob polu 5. uri popoludne. - Vstopnina za osebo 20 kr., častiti člani so vstopnine prosti. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
(Carskojubilejska slavnost na Bledu) dne 17. julija 1898. V hvaležen spomin na osrečujoči obisk Njega Veličanstva Frana Josipa I. in na Njega bivanje v mojem domu dne 16. in 17. julija 1883 priredim v zvezi z mojimi gosti godovnico z nastopnim vsporedom: Dopoludne ob polu 11. uri: Svečana služba božja v Marijini cerkvi na otoku. Opoludne ob 1. uri: Slavnostni banket v Malinerjevem hotelu. Popoludne ob 4. uri: Promenadni koncert na Malinerjevem pla-nišču. Zvečer ob 8. uri: Svečana razsvetljava vrtnih naprav in vožnja po jezeru v razsvetljenih čolnih z godbo. Ob 10. uri: Jubilejski venček v Malinerjevem hotelu. - Oglasila 'za slavnostni banket se vsprejemajo v Malinerjevem hotelu.
Ivan Mallner, lastnik hotela.
(Vabilo k slavnosti.) katero priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Mokro-
nog in okolico združena z bralnim društvom rno-kronoškim dne 10. julija t. 1. na vrtu gostilne »pri lipi« ( če bi bilo neugodno vreme pa v prostornih sobah iste gostilne), s prijaznim sodelovanjem si. kvarteta Ilirija. — Spored: 1. Pozdrav. 2. Ipavec: Savska, poje Ilirija. 3. Deklamacija: Blagovestnikova. 4. Pirnat St. : Pomlad in jesen, poje Ilirija. 5. Slavnostni govor. 6. Eisenhut Gjuro : Mazurka, poje Ilirija. 7. Deklamacija : Domovini. 8. Ipavec : Planinska roža, poje Ilirija. 9. Nedved : Ko gledam ti v oči lepo, poje Ilirija. — Prosta zabava. — Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina za vsako osebo 30 kr. Vstop jo dovoljen vabljenim in nevabljenim. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
(Vabilo) k tomboli, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Begunih v restavraciji gosp. Iv. Avsenik-a v nedeljo dne 10. julija 1898. Vspored: Tombola. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. — Darila za tombolo sje hvaležno sprejmo. — Cisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 7. julija. „Vaterland" poroča o nameravanem novem jezikovnem zakonu, da se bodo rabili pri sodiščih tolmači, tako da se uradnikom ne bo treba učiti obeh deželnih jezikov.
Dunaj, 7. julija. 0 novem jezikovnem zakonu, katerega sedaj snuje grof Thun namesto dosedanjih jezikovnih naredeb, so izpovedali svoje mnenje višji uradniki, ki so ali so bili v službi na Češkem in Moravskem, na čelu jim podpredsednik češkega namest-ništva Stummer.
Dun&j, 7. julija. Klubovi načelniki levice imajo 10. t. m. na Dunaju posvet, pri katerem sklenejo, ali se vdeleže razgovorov z grofom Thunom ali ne.
Gradeo, 7. julija. Krščanski socijalisti so sklenili pri mestnih volitvah postaviti lastne kandidate kot avstrijska domoljubna ljudska stranka.
Krakovo, 7. julija. Shod poljskih me-dicincev v Poznanju je odložen, ker je pruska vlada inozemskim Slovanom prepovedala vdeležiti se shoda.
Pariz, 7. julija. Iz Halifaxa se poroča: 4. t. m. ob 5. un zjutraj sta 60 milj od Sable Island trčila ladija „Kromartyshire" in parnik francoske prekoatlantske družbe „Bourgogne". na katerem je bilo nad 500 potnikov in nad 100 mornarjev. „Bourgogne" se je razbil in se je rešilo le 61 potnikov, po drugih virih 177, ter do 50 mornarjev. Skoro vsi častniki so utonili.
Frankobrod, 7. julija. Pri potopu ladije „Bourgogne" so se dogodili grozni prizori, ker so mornarji ženske in otroke, ki so se hoteli rešiti v rešilne čolne, brezsrčno pehali v morje.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
S poročilom ameriškega admirala Sampnona o razdejanji Cerverovega brodovja, ki je je do-poslal Mac Kinleyu v Washington in ki smo je objavili tudi mi v predzadnji številki, vjeina se tudi nastopno verodostojno poročilo avstrijske vojne ladije »Marija Terezija«, ki je bila tik bojišča pri Santiago ob času boja mej Cerverovim brodovjem in Amerikanci pred zalivom Santiago. Poročilo prihaja iz Kingstona 5. t. m. in slove: Očividec dogodkov pred Santiago de Cuba od 3. t. m. poroča z avstro - ogerske ladije »Marija Terezija«: Naša ladija je dospela sem s 77 beguni. Ladija je plula predvčeranjim zjutraj proti kubanskemu obrežju, 20 milj vzhodno od Santiago, in je na to zavila proti zahodu. Ob 10. uri so bili očividci na krovu. Poveljnik »Marije Terezije«, kapitan plem. Ripper, se ni mogel pogajati z ameriškim admiralom vsled boja; hotel je namreč govoriti z av-stro-ogerskim konzulom. Boj se je vršil na zahodnem delu, topovi so streljali v razdalji do 1500 jardov. Po preteku poldruge ure je bilo španjsko brodovje razdejano, vkljub živahnemu in vspešnemu streljanju. Goreče ladije »Maria Te-resa«, »Almirante Oguendo« in »Viscaya« so se kmalu potopile v razdalji 10 do 20 milj proti zahodu. S krova »Marije Terezije« smo videli, kako so eksplodirale ladije. Torpedovkc so se hudo po-
škodovane potopile in »Cristobal Colon« je bila uničena 60 milj od Santiago.
bpanjei imajo zelo velike izgube, Amerikanci imajo pa le dva ubita in nekaj ranjenih. Admirala Cervera so ujeli. Mesto Santiago bodo danes boin-bardovali. Včeraj so je sklenilo premirje, da se morejo izseliti iz mesta tujci in žene ter otroci. Kapitan pl. Rippel se je pogovarjal z admiralom Sampsonom, ki je bil zelo prijazen in je odposlal štiri čolne v Santiago, da vspejmo tujce iz mesta. Mej temi se nahajajo jedon avstrijski podanik, italijanski konzul, zastopniki republik Domingo in Paraguay s svojimi rodbinami ter ruski konzularni uradnik. Avstro-ogerski, nemški ter angleški konzularni agentje ostanejo v Santiago. S Kube ni bilo mogoče brzojaviti, ker se kabel rabi samo v službene namene.
Tako poročevalec avstrijske ladijo, ki igra po njegovi trditvi zelo važno vlogo s posredovanjem v humanitarnem in tudi političnem oziru.
Sedaj je izključen vsak dvom, da je Cerve-rovo brodovje razdejano, kajti temu poročevalcu, ki je najbrže sam poveljnik avstrijske ladije pl. Ripper, so že sme verjeti, ker popisuje to, kar jo videl z lastnimi očmi.
Poraza španjskega brodovja je vzrok v prvi vrsti strankarska politika, ki vodi celo vojno akcijo in ki je odposlala Cerverovo brodovje v boj brez vsake pomoči, dobro vedoč, da ne more biti kos svoji nalogi. Cervera je storil, kar mu je bilo v kritičnem položaju sploh mogoče. Ušel je prvi nevarnosti v zaliv, ker za daljšo pot ni bil preskrbljen, toda, ko mu tudi v zalivu ni bilo več obstati, poskusil je uiti iz zaliv.i, toda v svojo pogubo, katero jo pa v obilni meri sam zakrivil. Z ladijo »Cristobal Colon« na čelu ni namreč navpično prodrl vrste sovražnih ladij in plul na odprto morje, marveč jo je zavil proti zahodu mej obrežjem in sovražnimi ladijami. Vrhu tega ni izvršil čina v noči in tudi ne v megli, marveč ob svitlem dnevu je poskusil svoj drzen korak.
Tako sta on in strankarska slepa politika s 100 milijoni pezet, ki so bili uničeni z brodovjem, in z življenjem več sto hrabrih španjskih vojakov poplačala vso ono štedljivost, ki je provzročila da še danes ni dogotovljeno močno in prav za prav za vojsko pripravljeno brodovje.
Dunaj. 7. julija. Velevlasti ne nameravajo posredovati mej Ameriko in Španijo zaradi sklepanja miru, pač pa so nasvetovale Španiji, naj prične neposredno z Ameriko dogovore zaradi miru.
Pariz, 7. julija „Agenze Fabra" poroča iz Madrida: Akoravno španjska vlada skrbno prikriva poročila z bojišča, se je vendar naglo raznesla vest o razdejanju brodovja Cerverovega. Oficijelno poročilo je provzročilo veliko ogorčenje. Dolži se vlado, da je ukazala Cer-veri, naj se vkljub preteči nevarnosti poda iz zaliva. Vojaštvo v Madridu je konsigni-rano, ker se je bati velikih nemirov.
Rim, 7. julija. „Agencia Štefani" poroča, da je vest o posredovanju papeževem v španjsko-ameriški vojski neosnovana. Papež je le priporočil španjskim škofom, naj ne provzročajo vladi nikakih zaprek.
Madrid, 7. julija. Po mestu vlada velika razburjenost proti vladi, katero dolže, da je s svojimi napačnimi ukazi zakrivila zadnji poraz. Pričakuje se. da se skliče obsedni stan. Govori se, da vlada vodi z Ameriko razgovore zaradi premirja.
Madrid, 7. julija. Don Carlos pripravlja oklic na svoje somišljenike, v katerem zahteva nadaljevanje vojske do skrajnosti. Ako bi vlada hotela sklepati mir pod tem pogojem, da se odpove kolonijam, tedaj je čas, da se Španjci vzdignejo proti taki vladi.
Madrid, 7. julija. General Linares je prevzel poveljstvo nad španjskimi četami v Santiago.
Suez, 7. julija. Egipčanska vlada je naznanila admiralu Carnara, da mora v 24-urah ostaviti sueški prekop in ne sme na-ožiti premoga.
Newjork. 7. julija. General Shafter poroča: ,.Reina Mercedes", zadnja ladija Cerverovega brodovja, ki je skušala uiti iz za-iva Santiago, se je danes razdejana potopila.
Newjork, 7. julija. Iz Kingstona so poroča: Cervera jo izjavil, da mu je iz Madrida dvakrat došel ukaz, naj se poda iz zaliva Santiago ter pluje proti Havani. Poznavajoč razmere se je obotavljal dolgo časa, dokler ni uvidel, da je za čast Španije bolje, ako gre nasproti gotovemu poginu. — Poroča se, da je bil general Pando v boju z vstaši na roki nevarno ranjen. — General Linares je baje izjavil, da raje sam bom-barduje Santiago, nego bi mesto izročil sovražniku.
l-mrH ho:
5.	julija. Frančiška Strah, posestnika hči, 4 mesece, Vodmat 12, božjast.
V bolnišnici:
6.	julija. Dr. Moric Edvard \Veiser, umirovljeni polkovni zdravnik, 57 let, neoplasma malignum pelvis.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 30H'2 m.
S i s
0
1
Cas opa- i, StanJ?
barometra
zevanja ua,uu""™ V?..
v mm iooOelztiu
Temperatura ; Vetrovi
II''	I
9. zvečaTI 736 5 f ~1~4-"t>~~ [ gl. ivzb. j oblačno 7. ziutrai : 736 4 13-2 I sr. ius? I ohI»<"nn
03
7. zjutraj | 736 4 1 13 2 I sr. jug I oblačno 2. popol. j 736 3 j 18 6 |p. m. jug.j del. jasno | 8rednja včerajšnja temperaturi« 14 9°, za 4'5° pod normalom.
$ Teodor Slabar\ja, |
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, ^
■'•J priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred- ^^ stojnikom svojo delavnioo za Izdelovanje ^
cerkvene posode in orodju. ^
Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognja po najnižji ceni.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi.	386 62—6 U*
^	Pošilja vsako blago poštnine prosto.	U/
Razpisana in nastopiti je
služba orgljavca in cerkvenika
v liibnici do 31. oktobra 1898.
Letne plače je nad 500 gld. in prosto stano vanje. Ceoilijanci imajo prednost. — Oglasila do 31. avgusta pri župnem uradu v Ribnici.
466 6-1
Pr. Dolinar, dekan.
23BS
m
32a spomlad in sfavSeno do60!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motlke. krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, ključa-ničarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči, kovano in valano železo, vsako vrstnokuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln cele hiše. Železniške šine za oboke, cement, štorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstna železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 64
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnloe, plo-ščevlna vsakovrstna, kakor: meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, olnka-sta in poolnkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnloe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
IVovi, lin f, dobri
svinčniki
»Družbe s?. Cirila iu Metoda".
Z načelom, da kar se zalaga pod imenom dične naše družbe - mora biti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privoljenjem slavnega vodstva nove line svinčnike v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda., izdelane od prve svetovne firme te stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju
Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiši, po pisarnah in šolah in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato
I
zahtevajte, kupujte in
MF*" v lastno korist rabite
le svinčnike, ki imajo poleg družbenega imena utis-njeno tudi tovarniško znamko
MT L. C. Hardtmuth,
MoJe blago Je prlma-blago. Le k prlma-blagu prlutlsne firma L. C. Hardtmuth svojo znamko.
Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah eeneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja
Ivan Bonač
trgovina s papirjem ln šolskimi potrebšči nami v Ljubljani. Založnik priznano najlepših slovenskih razglednih doplsnlo v korist ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" s podobe nje prvomestnika vele?, gosp. Tomo Zupana.
Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. franko.
Prevzemam naročila za izdelovanje razglednih dopisnio v eni ali več barvah. Prosim, da se mi iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini.	(421) 6—4
I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah (Gorenjsko) išče
spretnega trgovskega pomočnika in iiradiiikii
srednje starosti. — Ponudbe pošiljati je društvu naravnost.	459 (3_3)
-^^^^^^»■■■■■■"H^^EMBBIMBRSHHiMraHfflHBfl^
Odda se takoj	3-2
služba organista
v St. Juriju pri Šmarlji, p. Grosuplje.
420 15-9
Edino pravo
originalno plzensko pivo
je le ono iz meščanske pivovarne V Plznu, ustanovljene 1.1842.
Edino to je bilo odlikovano na vseli razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi poeastnimi znaki. Telefon št. oo.__Zastopnik: Ivan Gorup v Ljubljani.
Dunajska l>
o r z a.
Dnč 7. julija.
Sknpni državni dolg v notah.....101	gld. 75	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„	55	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„	20	.
Avstrijska kronska renta 4e/0, 200 kron .	100	„	90	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......120	„	75	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	05	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ,	907	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............359	„	40	„
London vista...........119	„	85	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58	„	80	,
20 mark............11	„	74	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	52	„
Italijanski bankovci........44	„	37*/j»
C. kr. cekini......................5	„	63	„
Dn6 6. julija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	164 'gld.	—	kr.
5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160' „	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192	„	—	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	45	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 „	60	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . .	128 „	75	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	40	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	„	50	„
Zastavna pisma av.osr.zem.-kred. banke 4°/0	98	„	60	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	221	„	—	„
» » južne železnice 3°/0 .	181	„	75	„
• » južne železnice 5°/0 .	127	„	—	„
» » dolenjskih železnic40/0	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......201	gld.	G0	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........85	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......79	„	25	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	167	.	25	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3435	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 436	„	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	76	„	75	.
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	110	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....163	„	30	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	„	—	,.
Papirnih rubljev 100 ................126	„	75	„
Af Nakup in prodaja "%B> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Fromese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
3KiPPojasnlla~£2X v vseh gospodarskih in finančnih stvaret
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti 3KJT* naloženih {jlftvnic.