LETO III. = ŠTEV. 10 VINOTOK 1923. JADRANKA ~— Izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. — Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 30 Din. Uredništvo in oprava: Via Mola 492,1. = Družinski list. = Odg. urednica: Marica Stepantiteva Morit). VspoFed: __fM* ^S« 1. Oh takrat je bil velik dan! Alek- f^ ^ saudra. g^ 411 2. Ženska in zakonik. M. G. §§4-i» T?| 3. Grinte. M. Gregoričeva. ff5* »si! ' ®T?> 4. Nova zadruga. M. Stepaueičeva. f^ 44H 5. Solncnim žarkom. Aleksandra. ;§§»§» <. p® j ;f| 6. Srčne kaplje. Jadranka. Jf5^ 7. Sonet. Fran Zgur. 4§f 8. Spominčki. Fr. Ksaverija. §§4- TU 9. Drobtine. Sf J* © e^vs Mfvs e^s i/ita ^Z^9 e/Ks eJK-3 e^-s oz/ta O ti A A A A A A A A A A A A A A A CcviY{*r<=> 3 *$* "T Hr "T "T" T* *f* tV *$* JADRANKA LETO III. - STEV. 10 Glasilo odločnih in neustrašenih. VINOTOK 1923. Aleksandra : O, takrat bil je velik dan. V polnočnih urah. ko izgubljajo se misli v snu, sromini dragi vso dušo mi poljubljajo. O, takrat bil je velik dan ! Izza bodočnosti zastrtih zagrinjal se vsuvali demanti so ognjeni — -Kot bakelj sikajoči jirn plameni je bil njih blesk Svetal. ----- O, takrat bil je velik dan! Pred mano bela cesta se je 's ila široka in brezkončna. Ravan vsa solnčna je pred menoj svetila. A v dalji — v sinji dalji je zvonilo me k zlatim ciljem je vabilo.--- . O, takrat bil je velik dan !---- M. G. : ŽENSKA IN ZAKONIK. Tudi ženske so členi države, in zakoni veljajo zanje prav tako, kakor za moške. Nismo sicer še tako daleč, da bi imele državljanke iste pravice in iste dolžnosti, ki jih imajo državljani, toda vsaj v bistvenih in glavnih točkah sta mož in ženska enakovredna in enakopravna. Kakor pa mora poznati vsak mož vsaj glavne določbe zakonika ter vedeti vsaj najvažnejše svoje državljanske pravice i 11 dolžnosti, dia se izogne škocli in kazni, prav tako mora poznati vsaj temeljne paragrafe državljanskega zakonika tudi ženska. Nepoznanje sakona nikogar ne ščiti pred kaznijo in .škodo, vsak izgovor na. svojo nevednost je tudi za, ženske zaman in brez uspeha. Često doživi ženska, dekle ali žena kaj neprijetnega, žaljivega, za nj©no •čast in imetje nevarnega. A ne zna si pomagati, ker ne ve kaj je njeina pravica, in na podlagi kakšnega zakona si jo more in sme poiskati. Večkrat se pripeti, da umre ženi mož, ne da bi bil ostavil zapisano svojo poslednjo voljo. Tu pa ctoji žena sama ali z otroci ter si ne zna pomagati, ine ve niti, kakšno in koliko pravico ima do imetja, ki ga je pomagala s svojo marljivostjo in štedljivositjo udarnostjo in ljubeznijo zbirati in množiti. Kako malo žen ve, da nimajo pravice, določati usodo svojih otrok, koliko jih ve, kakšno pravico imajo (njihovi možje.glede uporabljanja njih morebitne dote! Dokler so možje živi in zdravi, jim žene zaupajo docela in dopuščajo, da jih; zastopajo vedno in povsod ter se niti ne pouče . glede najvažnejših vprašanj. Zakoni in uradi so ženskam neznani pojmi. Vedejo se kakor nezreli otroci, a po moževi smrti stoje nevedne in nepomagljive sredi brezčutnega sveta ter igrajo zopet obžalovanja vredno ulogo nezrelih otrok, kar jim utegne škoditi zlasti ako imajo od moževe »trami sebične in brezsrčne sorodnike. Naj se Slovenke ne dajo premotiti in pregovoriti onim, ki govore, da ženska zakonov sploh ne more razumeti ter da je zanjo najbolje, ako se kakor gluhonema sirota izroči odvetniku na milost in nemilost! Vsak •človek hodi sam sebe prvi odvetnik; sam naj misli, sam naj ukrepa, sani naj odlooa! Prav tako žena. Zakoni so za vse državljane, torej tudi za ženske, in pisani so tako razumljivo in jasno, da jih more razumeti vsakdo, ki je dovolj izobražen. Misleča žena bo pnala na temelju zakonov sama prav uspešno braniti svoje pravice in prav odločno odbijati krivico. Nevednost pa je usodna prav tako za. moža, kakor za žensko. Da pa. je žena izobražena in sposobna zastopnica pravic same sebe in svojih otrok, je seveda treba, da se vedno zanima tudi za vprašanja človeških in državljanskih pravic, dvigati mora svoj pogled in svoj duh včasih tudi iznad zibeli in ponve ter mora -Citati knjige in časopise, ki se bavijo tudi s pravnimi vpiašanji. V Iružbi resnih mož se more resna žena izlahka in mimogrede naučiti marsičesa, kar ji postane morda v najhujšem trenotku usodne koristi. V pogovoru z zdravim veselim in razsodnim pa pravičnim možem zve žena lahko marsikaj, kar ji bo najmočnejša opora v dobi naj-globje tuge. Seveda mora biti zato ženska sposobna tudi važnega in resnobnega razgovora, ne pa le kramljanja, malenkostnega javkanja ter plitkega dobrikanja in zabava. 11 j a. Ženska, ki se med resnimi pogovori moža dolgočasi in nervozno zde-lia. ne zaslužuje nobenega spoštovanja; ko ji odpihne kruta usoda z lepili lic. lah kom i sel n o - k oketni, -oli prazni in glupi nasmehljaj, bo stala revica kakor izgubljeno kmetsko o-troče sredi velikega mesta, v dušah nekdanjih njenih kavalirjev pa Bode sirota vzbujala bržčas le prežimo pomilovanje, ali pa, sebične špekulacije. Zatorej: mislimo z lastno glavo, učimo se, izobrazujmo se, osamosvojil jmo se z izomiko in z znanjem! Poglejmo si vsaj nekaj določil 'zakonika, v kolikor se tičejo žensk! Nevesta, Ženska postane nevesta, ako obljubi možu, da hoče ž njim živeti v zakonu, in ako njej mož obljubi isto. Zaroke pa ni treba razglašati po časopisih ali pa celo s posebnimi dopisi. Pač pa je jako potrebno, da vsako dekle pred zaroko hladno in trezno premisli, kaj namerava storiti; naj izkuša do dna spoznati dušo in značaj onega, s komur se hoče zaročiti in omožiti; naj pozve njegovo, preteklost, se pouči o njegovih) duševnih sposobnostih, njegovih prednostih in hibah, pa tudi o njegovem gmotnem položaju. Ako mož, ki re hoče zaročiti ni duševno, moralno in telesno povsem zdrav, potem ni sposoben, za srečen zakon. V nesrečo pa menda noče niti najbolj idealno dekle! Premisliti pa je tudi treba še posebno: ali je čustvo, ki se je dekletu naselilo v srce, resnično globoka Ijii-bezen ali ne morda le hipna simpatija, ki more ugasniti naglo kakor slamnat kres. Večkrat si človek tudi domišlja, da ljubi nekoga, dasi je do- ti fino čustvo le slepo hrepenenje po sreči. Paziti je tudi treba, da se dekle ne cla prevariti od videza: pod lepo rožo leži včasih gad. Za navidezno strastnimi izrazi tiči večkrat čisto kramarska špekulacija. Tvoj ideal gruli in šepeče o svojih čustvih, o tvojih/ očeh in laskih, a v duhu prešteva tvoje tisočake in poplačuje ž njimi svoje lahkomiselne dolgove. Morda pa te hoče uporabiti le za lestvico, po kateri zleze kvišku k ugledu, a tebe pusti kmalu osamljeno na tleh. A mogoče je še marsikaj druzega, kajti ne pozabimo, da najboljši igralci ne igrajo na odru v gledališču, nego v življenju napram ženskam. Skratka: dekle si svojega snubca dobro oglej ter se posvetuj s starši in z modrimi ljudmi, predno izgovori svoj da ! A še po zaroki bodi ženska, oprezna ter se naj nikar ne spušča v prevelike intimnosti, ki pot nazaj onemogočijo. Možno je in neštetokrat se namreč zaroke razdero, zaročenec ali pa zaročenka, včasih celo oba izpre-gledata, spoznata svojo zmoto ter se zopet ločita, kakor bi se ne bila poznala nikdar. Take ločitve so zlasti dekletu neprijetne in gotovo njeni časti kvarne. Ako že nič slabšega, govori se vsekakor: «Pustil jo je!» in skoraj nikdar ne reko ljudje: «Pustila ga je!» četudi je resnica, da je dekle preklicalo svojo zaroko. Večkrat se bivša zaročenka j ako težko zaroči i znova, kajti slabi jeziki so na delu in moški si h' prerodi mislijo: «Hm, čemu bi jo jemal jaz, ako je bila že zaročenka druzega, ki jo je pustil! Kdo ve. kaj vse se je že zgodilo med njima! Kdo ve, zakaj se je je iznebil!« — Vzlic tem velikim neprijetnostim pa je v endarle prav, da se je zaroka preklicala, kajti za večno zvezati se z n • njem nizkoraslih jagod razsipavaii omamljajočo dišavo kroginkrog; vsa narava je bila oživljena in (-vaianostno hvalila svojega stvarnika. Vlasta je s tovariševo pomočjo že '.izpolnila svojo pletenico s škrlatnimi jagodami in drobnimi brusnicami, ki jih je pokrila s Šopom dehtečih ciklamov. Onkraj gaja na nasprotni strani holma. sta se ustavila in ko sta zasledila primeren prostor, sta sedla v travo. — Kolika divota naju okrožuje. kolik čar je razlit okoli nas — je občudujoče vzkliknila učiteljica. — Tako, da pozabimo lahko brez vsakega domotožja na našo skalovito kraš- ko zemljo, pa na naše prelestno morje, kaj ? — je odvrnil učitelj. — Ah, morje ! To je pač neprecenljiv dar prirode ! — In venda r ! Tam v dalji ono temno -modro pogorje, tam ob desni široka goščava, na levi gričasta pokrajina s svojimi vinogradi, tratami, livadami in selišči. Ah, in tamdoli v nižavi zelena Sava ! Res, skoro bi ne vedel kaj je zal-še ali vse to, ali morje. — — Oh ! Najlepše bi pač bilo vživati. oboje, pol leta to, pol leta ono ! — je opazila Vlasta. — Torej tako kakor že postopajo marsikateri imovitniki ? — — Oh ne ! Jaz nikakor ne mislim pri-tem na navadno letovanje, ki ga preživljajo letoviščarji, ki morajo pretrpeti za drag denar toliko neprilik in neugodnosti, marveč bi si želela, da bi bilo na svetu vse tako enostavno in pri-prosto urejeno, da bi prebivalci ene dežele zapuščali svoje domove kar nezaklenjene ter odšli v drugo deželo pa se tam \ nezaklenjenih domovih naselili ter ostajali do poljubnosti! — — Ila-ha ! Torej tako nekako, kakor žive Laponci po severni Skandinaviji, ki zapuščajo jeseni svoje bajte z vsem kar jim je za prenos prenadležno, celo živež, pa odromajo naprej proti obmorskim goličavam zasedajoč tamkaj na isti način izpražnjene koče ter poslužujoč se vsega, kar najdejo v njih !— - No, da, nekaj sličnega! je dostavila učiteljica. — Ah, to idilično življenje med nami civiliziranči, v deželi tolovarjev in lopovov, je nemogoče ! Sicer, draga kolegi-nja, se Vam to vsaj deloma lahko izpolni. Kako neki ? Morda s tem. da pridem lahko vsako poletje sem gori ? — — Nisem tako mislil, gospodična, ampak tako, da bi se sploh ustanovila tukaj, da bi postala moja dobra družica, ki če bi Vas morje k sebi vabilo, bi itak lahko odhitela kadarkoli bi se Vam izljubilo k svojim sorodnikom ali mojim staršem -- je goreče zašepetal Kravos, pobožajoč jo s ciklamom preko lica. Ne nadaljuje, kolega, v temu tonu; rekla, sem Vam že nekdaj, da je to nemogoče ! •— — Oh, Vlasta ! Ali ne smem res gojiti nikake nade, da me kedaj vzljubite ? — — Nikake, Kravos ! Nesrečni bi bili z menoj ! — — Ah, ne ! Toda saj vem, da rečete to iz obzira, namesto da ilečete obratno, da bi Vi ne bila srečna ob meni ! — — Tudi to je resnica, kajti kako naj bi jaz bila srečna, ako slutim, da je nekdo nesrečen kraj mene ? — — Ob, Vlasta ! To so le domnevanja, ki silijo v človeško dušo in katere mora človek razgnati z vso korajžo ! — — Nikakor, prijatelj! To niso nikaka domnevanja, nikake slutnje; to je moje trdno uverenje, ki mi le narekuje, da temeljito preudarim predno se odločim zavezati se z nekom za vse življenje, ter tako preprečim morebitno prekasno razočaranje. — — Vi se torej klonite prepričanju ali, recimo, domišljiji, ki Vam šepeta o moji morebitni nezadovoljnosti kra j Vas ? Prav tako i — A čujte ! Moja. domišljija se z vsakim dnem prelevuje v prepričanje, da leži cilj moje sreče le v Vaši bližini, Vlasta, le v Vašem objemu! — Ne zaupajte ji, kolega, ne verujte ji in odpihnite jo od sebe z malomarnostjo kakor odpihnemo smet, z rokava ! — — Koliko trdosrčnosti je v Vas gospodična ! -— — Samo iskrena sem Vam, to mi lahko zaupate, tovariš ! Le posluša jte ! Jaz, ki poznani velikomestno življenje potom izkušnje in potom pripovedovanja, poznam ves njegov hrup in vrvenje, koncerte, gledišča, plese, lišp in kine, sem se v to življenje tako vživela, da bi ga neizrečeno pogrešala, vsled česar bi to pomanjkljivost tudi težko zatajevala napram onemu, ki bi mi jo prizadel. — — Ah. za popa dam ! Jaz sem Vaiu premalo ! — Da, kolega, premalo ! Vendar ne vsled poklica, prijatelj, pač pa vsled sredstev. Pa ne /.alujte nad tem, nad moijo iskrenostjo, Vi sami ste to neljubo resnico izsilili iz mojega srca. Vi pač veste, da si nismo vse učiteljice enake ne po izobrazbi, ne po stremljenju; ene se oklepajo socialističnih nazorov in brez vsakega pogleda v pre-šlost pa brez vsakega, pomisleka na bodočnost stopajo tudi stopinjo nižje, ako zaslutijo. tam svojo srečo in ---- morda imajo prav: druge zopet se ne poroče, ker jim je le olika edina dota, na katero pa nagi inteligenti prav malo dajo in se rajše oklenejo puhle punice, da le ima dovolj pod palcem. Dočim sem jaz izmed onih drugih, ki jih dušni polet žene vedno dalje, vedno dalje ter si domišljujejo, da jim utegne biti zadosti komaj kak grof. — — Baronica Adler je pac drugega na-ziranja ! — — Ker se morda poroči z doktorjem Martinčičem, mislite ? — — No, da ! — — Ali pri tem je nekaj drugega, prijatelj ! Gospodična lrmengard je baronica, ki so ji kaprice dovoljene. Sicer pa, akotudi stopi v ono zvezo, se ji zlate (sanje itak ne razblinijo, kajti ne-glede na to, da je sama premožna, je Dr. Boris odvetnik in če se ne varam imovit človek. — — Imovitost, bogastvo! V tem tiči za Vas smisel življenja, Vlasta ? Joj kako ste me razočarali! — Učiteljica Ilebek je hotela nasprotovati toda glasovi, ki so ji prijekovall izza hrbta, so povzročali, da je molče opozorila tovariša, ki se je poslušajoč ozrl v ono stran, Okolu nju je vladala nekaljena tišina in zato — dasiravno nista videla še nikogar — je bilo prav natančno slišati pomenek: «Kaj ima vsako drevo ?» ««Vsako drevo ima deblo, mladike, veje in listje»» — «In kaj je to ?>: ««To je lub ali skorja !»» - Potočnik in Podlogarjeva! — je za-šepetala Vlasta Kvavosu. Dva srečneža' — je dodal učitelj. - Tudi meni se zdi tako — je poki-n>ala učiteljica poslušajoča nadalje. «Kaj ima cvetica ?» ««Cvetlica ima lističe, prasnike, pesti-če in čašico !»» «Katera cvetlica Vam najbolj ugajaja?« ««Najbolj mi ugaja cvetlica Stana !»» «N'e tako, gospod Adolf, drugače Vam pobegnem !» ««Ne, gospodična ! Bom dober ! Bom molčal !»» je jecljaje odgovarjal glas Adolfa Potočnika, ki se je v druščini Stane učil slovenščine. ««Pa. zakaj mi ne pustite povedati kar bi hotel?»» Ker bi potem ne mislili le na učenje v slovenščini !» ««0 še bolj, Stana, ker vas ljubim, ljubim tako zelo. In Ir. rad vedel, ako tudi vi mene ljubite !»■/, «Potem se ne vpraša ! Resnico ali neresnico tega čustvovanja lahko občutite !» je zarudelo odgovorila mlada gospodična. ««0h, Stana !»» «Utihnite, Adolf ! Glejte, tam za gr-mičjem vidim nekaj belega, mislim, da je nekdo«, je pošepetala gospodična svojemu učencu na uho. In šla sta dalje molče ter kmalu prepoznala dvojico, ki se je mirno pomenkovala ter se z navidezno nepričakovanostjo zganila ob pozdravu, ko da ni nreje slišala ničesar. — Dobro jutro ! — je vzkliknil Adolf in vrgel slamnik v travo. — D, dobrodošli ! — je odzdravil Kravo s. — Pa odkod ste se priplazili tako tiho ? — je smejaje vprašala Vlasta. — Preko onega holmca sva se izpre-hajala. in potem prišla po brvi na to stran ! — je odgovorila Stana, — Pa sedita k nama ! — — Za hipček ! Že dolgo sva od doma T — Saj tudi midva odideva kmalu, pojdemo pa kar skupno ! — - Vi gospodična pa ste nabirali borovnice ! — je opazil učitelj. — Da ! A največ jih je potrgal gospod Potočnik ! — O, ne » je zategnil Adolf. — Kako napreduje gospod Potočnik v slovenščini; ali je priden ? — — In še kako ! — Vaša zasluga, gospodična ! — — Nikar ! Mislim, da mu je največ opomoglo občevanje z mojim očetom, ki ga v prostem c3.su jemlje povsod, s se-boj med slovenske ljudi. Pa povejte nam kaj, gospod Adolf ! — — Vprašati morate ! — — O tudi drugače znate že ! Naprimer ono, kar ste povedali danes meni — mu je pokimala Stana. — Aha ! Moj bratranec Mirko Škilan se v soboto zaroči z gospodično Zorko Cegnar ! — — Ali res ? Živela ! — — Pa jima moramo napraviti prijetno podoknico ! — — Pa zberimo se ! — — Dobro ! Duhovnikoma porečem jaz ! —- — In jaz Hildi ! — — In Ililda Zvonku ! — — In Zvonko Borisu ! — — Komu pa naj porečem jaz — je veselo zaklical za njimi Dr. Martinčič. — Oj koliko iznenadenje gospod doktor ! — — Pozdravljeni ! Živio ! — — Pa prisedite k nam, gospod doktor ! — — Ne utegnem, ker moram še pred-poldne v mesto. Le z Vami sem hotel govoriti, gospod Kravos, zaradi veselice. — — In našli ste me slučajno, kaj ? — — Ne ! Vaša mati mi je povedala kam ste krenili in tako sem sedaj med Vami ! —■ — Pa po j dem z Vami ! — — Saj pojdemo vsi, ali ne, gospodična Stana ? je vprašala učiteljica dvignivša se s tal. — Da, da ! Jaz moram tudi domov ! — In obrnili so se proti stezi, ki je vodila skozi gozdič v nižino. — Upam, da je glede prireditve vse v redu ! — je opazil doktor Boris. - Prav vse, kakor je bilo dogovorjeno ! — — Da ne pozabimo vabit nikogar, ne najbogatejšega, ne najubožnejšega. — — Prav nikogar, gospod doktor ! Mesarjev sinček je raznesel vabilca po vseh hišah, po dv orcih in kočah ! — - Tako je prav ! — In kako je s prostorom ? — — To nalogo sta prevzela oba duhovnika in tudi že vse uredila. — — In vspored je sestavljen ? Rad bi ga ponesel že danes v mesto ! — — To lahko storite, gospod doktor, dasi je gospodična Vlasta nekaj izpre-menila, — je opazil Kravos. — Da, deklamacijo sem zamenjala, ker sem prepričanja, da bo ta, v zadnje izbrana bolje učinkovala na množico! — — To je popolnoma umestno ! In kako se zove pesem ? — — Jeiik rodni — ji je naslov. — Ne poznam ! — Pri prosta pesmica, primerna otroku, ki jo bo predaval in, mislim, prila-godeča razmeram naše nove domovine ! je dodala pomembno Vlasta. — Tudi gospod Potočnik jo zna že na pamet ! '— je zaklicala Stana, — Ali res ? — — To je v eč nego pridnost, to presega dobro voljo ! To je značajni «liočem» ! — Samo prvo kitico ! Samo prvo ! — — To zadostuje ! - Pa povejte nam jo, gospod Adolf, — je zaprosila Stana z milim pogledom, kateremu se mladi poštni uradnik nikakor ni mogel dolgo upirati, tako da predno so dospeli do klanca, na katerem so se deloma razkropili, je brez vsake hibe' deklamoval- Jezik rodni, govor rodni od Boga nam dani ! Kdor te zabi nima srca, kamen v prsih hrani ! vii Na Smrečju je deževalo, deževalo ves dan z onim drobnim gostim rosenjem, ki je skoro ne vidiš in skoro ne slišiš, ki je pa zategadelj tembolj občutiš zlasti poleti, ko je človek vajen solnca, ki vliva v dušo vnemo do dela, ko je vajen izprehodov, ki mu razbistrijo duha, ko je vajen druščine, ki ga razvedri in pokratkočasi. Podnoč pa se je vlila ploha, ki je namakala hrib in dol in kor, prava povodenj poplavila travnike in njive in je drla deževnica kot vratolomen hudournik preko cest in klancev ter jih pobrazdila, kakor da so se težki kolovozi zasekavali vanje. V jedilnici dvorca («Mici» je obitelj veletržca Martinčič a. ravno povečerjala. Hišina, mlado brhko dekle se je še vrtelo okoli mize pospravljajoče z nje vso jedilno pripravo. Gospodar je s časopisom v roki stal v bližini električne svetilke ter pušil iz kalabrežke pipice, ki jo je uporabljal le doma. Gospodinja, njegova debeluhasta okroglolična soproga. je sedela za kvadratasto mizo, ukvarjajoča se s pošivarenjem rokavic. Na nizkem stolčku je sedela Snežinka preo-blačnjoča svojo holandsko punico; Snežinka ali Nives je bilo petletno dekletce, ki so je Martinčičevi kot vojno siroto vzeli k sebi ter je pohčerili. Prekrstili so jo z imenom Snežinka iz dvojnega razloga: ker so enoletno, detešce dobili v hišo na Svečnico, z dnem, ko je zapadel v Trstu prvi sneg, in pa ker jim je imela nadomestovati ranjko hčei kico. krščeno na isto, le s španskim narečjem izgovorljivo ime Nives. Mladi doktor, njun sin Boris^, je imolče pohajkoval po obedovalnici z obema rokama v hlačnih žepih; poznalo se mu je, da razmišlja o nečem, za kar se ne more odločiti; dvakrat, fi je bil že prižgal svaljčieo pa jedva je parkrat potegnil iz nje, jo je v raztresenosti že gasil v porcelanastem pepelnjaku; nato je stopal zdaj z zamolklo stopinjo preko bosanske preproge, zdaj potrkavajočim petnikom čez palketirani pod, ali pa je obstajal sredi izbe in prijeinši za zlato verižico izvlekel srebrnoemajlirano uro i/ telovniškega žepiča pa zrl vanjo, dasiravno m videl ne kaz-1,, ne številk. Naposled je stopil pred ozko, v gotskem slogu zgrajemo okno, odprl rožičate ši-pice in gledal v poltemno noč; na siv-kastem obzorju je blesketala samo ena zvezda, večemica, toda Boris je ni videl ! On je motriva! nasprotni griček in božal z razprtimi očmi komaj vidni obris graščine Adler; sredi V> je nekaj svetlikalo in to ga je bol; osvojevalo nego nebesna žarnica; bil je to soj, vsled oddaljenosti jako medel, soj razsvetljenega okna, svit razsvetljene sobe. Tedaj je prijel za okensko kljuko in zaprl prozor pa stopil k steklenim vratom, ki U) vodila na Irezstrešno teraso: tu je na široko odprl obe krili pa obtičal ko zamaknjen zroč pozno v temino. ko da posluša ako prši še vedno neugodni dežele ali seliti večerni ze-fir ali šumlja gozdno vejevje. V resnici pa ni pravnič poslušal, ampak le gledal v nasprotno stran na medli svit razsvetljenega balkona. Končno se mu je baje želja, izpolnila; skozi čisto temno ozračje je prav razločno zapazil kako je okenska svetloba oživela, nekdo je bil okno odprl. Tedaj je odkorakal zopet v sobo in pogledal na stensko uro; večje kazalo je skrivalo dvanajsto številko, manjše pa osmo, To je bilo zanj! Stopil je v novič pred verando ter se postavil v sredo med duma okvi- rja z rokama v bok. Za hip se je ozrl po starših; oče je čital in kadil; mati pa je urejevala zamotane nitke v šivalni košarici. In zopet je mladi doktor pogledal ven v sanjavi poletni večer pa z urno okrožnico zasukal parkrat z desnico; sam sebi se je zdel pri tem otročji in plašljiv, ko kratkohlačni dečko, ki se namerava v materini shrambi nasr-kati sladkega medu. Pa kdo ni v svoji zaljubljenosti otročji ? In Boris je bil zaljubljen navzlic vsej resnosti svojega doktorata, čez mero zaljubljen v svoj ideal, v baronico Irmengard. — Kaj pa delaš, Boris? — mu je zaklicala skrbna mati. — Telovadim, mamuška! — ji je odgovoril brzo sin in se veseljaški zasukal na eni nogi ko poreden 1'anlek. — Pa tu v sobi potelovadi, ne tam na pragu odprte sobe, ko se lahko še prehladiš z denašnjim vremenom ! — Nevem čemu je sploh odprl vrata nocoj s tem vlažnim vzdubom, ki prodira do mozga? je opazil oče, ki je navzlic čitanju čul pomenek. - Iz dolgočasja ! Sicer saj jih lahko vnovič zaprem ! — je odvrnil sin sto-pivši k vratom zapirajoč jih polagoma, dasiravno je že ugodil svojemu zadoščenju s tem, da je nasprotni lučki dal znamenje, da bo jutri ob osmi uri v logu belih brez, ob ograji graščinskega parka. Iz dolgočasja? Hm! Saj res! Nocoj ne moreš nikamor s to blatno namočeno cesto, ne na izprehod, ne na vasovanje, je pomembno opazil veletržec — Hi, hi ! — se je zasmejala gospa. — Tisto pa, tisto ! Za vasovat ima Boris prav mnogo deklet tukaj ! Ili, hi ! — Za vasovanje zadostuje ena sama, kajneda, Boris ? — je dostavil oče in po-mežiknii sinu iznad ščipalnika. — Kajpada! — je s prisiljenim smehljajem odgovoril mladi doktor. — Ena sama, da, toda katera ? — je povzela mati s šaljivim naglasom. — Cegnarjeva se je ravnokar zaročila z akademikom ! Učiteljica je siromašna ko cerkvena miška. Podlogarjeva pa se je menda zagledala v onega Nemčurja, Bog ji greh odpusti ! Potemtakem ne ostaneta na razpolago, ko oni drugi dve ! — — Ki pa nikakor ne moreta priti v poštev — je posegel vmes oče. — I, zakaj ne ? — je vprašal zvedavim nasmeškom sin. — Zakaj da ne, vprašaš, Boris? — je pohitela začudeno mati. — Zato, ker sta Nemki vendar ! Tujke anti ne popelješ nikdar pred oltar ! — —- Vse se lahko zgodi, majka : — Oho, sin ! Pa ne, dokler še miga moj mezinec, — je resnobno opozoril ve- letržec in vrgel časnik od sobe. — Tvoje občevanje z baronico je bilo le zgolj kavalirstvo in ni gojilo, upam, nikakih globokih virov, Borišek —- je tožnim licem opomnila skrbljivo gospa in pritisnila za električni gumbič. Takoj nato so se zaslišale nagle stopinje, v sobo pa je stopila sobarica in se ozrla po vseh, nato pa obtičala s pogledom na gospej, ki ji je naročila odvesti Snežinko v postelj in pripraviti ruski čaj. Ko je otroče na sobaričino opozoritev napravilo svoj poklonček in z nežnim glaskom voščilo lahko noč ter odšlo s punico v naročji s hišino iz jedilnice, se je oglasil zopet gospodar. — Mislim, da je nocoj nesamo prava priložnost, marveč tudi skrajni čas, da se tudi glede te zadeve pogovorimo, da ne bo kasneje kedaj kakega nepotrebnega kesanja in javkanja. Dorasel si v dobo, ko lahko že misliš na ženitev, Boris, a jaz bi hotel biti poslednji, ki bi ti križal srčna vezila. Vendar, dragi moj. upam, da, še ni prepozno, da ti razode-nem svoje mišljenje glede te točke. Nikakor nisem maminega nazira-nja, naj bi ne poročil ubožice. Ti sam prejmeš po meni znatno imetje, ako se ne prikrade med nas zavratna nesreča, da ti ni treba izbirati ravno med imovitimi dekleti. Skoro še ljubše bi mi bilo, ce si izvoliš revno družico; taka, ki ni imela prilike razsipati lastnega, ne bo razsipala niti tvojega bogastva. Vzemi si torej kakoršnokoli hočeš, samo da te je vredna, da je blagega srca - ki ti bo ob vsaki življenski nepri-liki, bolezni, žalosti ali izgubi stala-zvesto ob strani — samo da je krepostna — da bo negovala svojo in tvojo čast pa skrbela za ugled obeh — samo da je zadostno izobražena, kakor je tvoja lastna mati in da ne pozna izobrazbe le po imenu, le tako napol, kakoršno delijo kaki pokrajinski nunski zavodi s svojimi dvorazrednimi učilnami, ki ponekod ne dosegajo niti najenostavnejše vaške ljudske šole; slična napolizobra-ženka ti ne bo nikoli mogla prikriti svoje notranje praznote in ničevosti; kazala ti jo bode ob vsaki priliki ravno z onim nastopom, oblačenjem in vedenjem, s čemur si bo prizadevala pokazati se občinstvu velikomestnega, v sleherni stroki izurjenega in dovršenooli-kanega otroka ! Samo pred nečim\ te svarim, Boris ! Ne snubi ne Lahinje, ne Nemke, ker bi ti jaz v tak zakon ne privolil nikdar ! - In jaz tudi ne ! — je naglo dodala mati. — Sicer je to neopravičena skrb saj ne morem niti pojmiti, aa bi se Boris v tem pogledu kedaj izpozabil ! — Mladi doktor je sedel pred široko šti-rivogelno mizno ploščo podpirajoč si glavo z obema rokama. Govorjenje očetovo je poslušal pozorno, toda z občutkom, ko da stoji pred gramofonom, ki ga nesme drezati, dokler sam ne s konča naj so izhajajoči glasovi prijetni ali neprijetni. In sedaj ko je izustila svoje mnenje tudi mati je pač vedel, da je vrsta na njem, da izpregovori, da razodene svoje misli, da izreče svoj sklep. Toda zaprte so bile ustne, za vročim čelom pa mu je vrsela ideja za idejo, ki pa se ni hotela udejstviti v pametno primerno besedo. Zato pa mu je bilo nadvse všeč, da -so se ravno tedaj odprla vrata, da je ustopila služkinja s podložnico nad levico, nad ktero s^ ein-gljale Mebrae žličice. In medtem ko je hišina devala pecivo sredi mize ter polagala malo čašieo čaja pred vsakega, se mu je zdelo, da se mu je v goltaneu nekaj razvozljalo, da je lahko nemoteno vzdihnil in s čajno paro lovil novo sapo, novo sapo, ki jo bo neizbežno moral sestaviti v glasnike, v zloge, besede in stavke, kakoi' hitro izide dekla iz jedilnice. —No, kaj porečeš ti, Boris, k vsemu temu ? Kaj da tako molčiš, ko da bi se ne tikalo tebe ? — ga je vprašala mali. - Ah, mama ! Tako rad bi vama ustregel pa kakor uvidevam mi je nemogoče; ravno v tujko sem se zagledal ! — - Eh. kaj to, če si se le zagledal; v koliko njih sem se jaz zagledal, predno sem se oženil z našo mamo ! - je odvrnil smejaje gospod Martinču'. - A tako '? Pa komaj danes mi to v prvo poveš, ti ti! — -=- No. no, Mirni ca, nikar se 110 h udu j; glavno je, da sva se vzela ! Zato pa pravim tudi Borisu. Ce se je le zagledal n; to še nič takega- od zagledanja do zlatega. obročka je prostrana, daljava. — — Ah. papa ! Pri meni se zagledanje in zlati obroček držita že za roko. — je resnobno odgovoril mladi doktor. — Govori vendar jasneje. Berišek! je vprašala gospa. — Kako naj še jasnejše govorim ? Zaljubil sem se v baronico, zaljubil tako, da poročim le njo ali pa nobene druge ženske ! — je naglo izgovarjal mladi gospod, kakor da bi se bil bal, da ga roditelja pretrgata in bi moral potem še enkrat ponavljati tisto resnico, ki mu je obvladala že nekaj tednov vso dušo. resnico, ki ga je tiščala v prsih, ko ne prebavljeno lešnikovo jedrce, resnico, o kateri je v neprespanih nočeh toliko razmišljal, v kakšni obliki in ob kateri priliki naj jo poda starišem, katerih narodno zavest je poznal temeljito, ono narodno zavednost, ki jo je še nedavno tudi on občutil in negoval na dnu srca, ki jo je 011 sam titemeljeval kot edino smiselno smernico pravega narodnja- štva, ki jo je 011 sam ob vsaki priložnosti povdarjal, se zanjo boril ter o njej predaval. — Baronico, praviš, nam nameravaš dati za sinalio — je mrklo vprašal vele-t.ržec. — Vendar predno nadaljujem o tej zadevi, te še vprašam, če si z baronico že govoril o svojem sklepu, če je vobče tudi ona tvojih misli ! — Saj res — je povzela gospa — v tem tiči vsa važnost tega vprašanja ! —• Ne papa, ne mama ! Še nisva se pogovarjala o tej znamenitosti, ki je zame življenskega pomena, ali o dobrem izidu tega pogovora, o vspehu svojega sklepa ne dvomim ! je vzkliknil mladenič z radostnim licem, ko da je dobil igro. — Odleglo mi je ! Še ni vse izgubljene ! Sedaj pa čuj, Boris ! Italijanski pregovor pravi: daleč od oči, daleč od srca ! In to je istinitost, ki se redkokedaj izjalovi. Zato ti svetujem, da se odpelješ jutri navsezgodaj v mesto in odpo-tuješ s prvim vlakom proti Trstu. Tam pa se okleni onih študij, o katerih sem ti čestokrat govoril. Slovenskih odvetnikov je itak že povsod dovolj, kakor gob po dežju, primanjkuje pa našemu narodu vseučiliško izobraženih veletrgov-rev in veleobrtnih svetnikov, ki bi bili, veliemetno podkovani v tej panogi, ka kor so n. pr. Čehi. Zato ne zamujaj lepe prilike, kakor sem jo proti svoji volji zamudil jaz — ko mi je baš ob maturi unni oče — in udaj se; poglobi so v komercijalnoobrt.no znanstvo in veruj mi, da utegneš biti še kedaj vesel, da sem t,e do tega dovedel ter ti pomagal pozabiti to prvo simpatijo ! V vsem tem, očka, se ti hočem pokoriti in slušati te hočem s prepričanjem, kajti tudi jaz uvidevam, da ve hočemo tudi Slovenci korakati v industriji in veletržt.vu ramaobrami z drugimi narodi, se moramo i mi sami posvetiti temu poklicu z vso vnemo. Vendar. papa, ne imenuj moje ljubezni, navadne simpatije, saj ljubim baronico iz vse duše, iz vsega srca in tako zelo, da se ji odrečem le, ako me ona sama za vrže. — — Bože, kako ga je umela začarati -je vzdihnila mama. Motiš se, mamuška ! Irmengard me ni začarala, ampak očarala s svojo milo-bo, s svojo priprostostjo, s svojim blagim srcem. Irmengard ni storila še ničesar, vsled česar bi si jaz lahko domišljal, da me hoče privleči v svoje zanj-ke, kakor sem razvidel že drugod pri mnogih drugih dekletih. Ona je v vsaki svoji besedi, v vsaki svoji gesti, v vsem svojem nastopu tako enostavno-naravna, tako brez vsakega pretvarjanja, da ji vidim v dno duše. In le na podlagi tega svojega motrivanja in pro- učevanja še le upam, da me čisla, da me ljubi, da se mi kedaj uda ! — — Ali kaj pomagajo vse te njene rednosti, če je pa tujerodkinja, ki bržkone sovraži vse, kar je slovanskega in te obremeni z zarodom, ki bo nekoč preklinjal tebe, mene in vse naše pleme ? je bridko odgovoril oče. — Oh ! Toliko narodnostnega trpljenja smo vžili že tam doli ob morju, od krutih narodnih nasprotnikov, toliko žrtev in zatajevanja smo potrpežljivo prenašali, samo da nam kedaj zalesketa zarja osvobojenja. Oh. iri koliko porogljivih očitkov, koliko surovih napadov, koliko nastolcevanja smo morali prestati, le ker smo se oklepali svojih narodnih pravic, le ker smo izpolnjevali narodne dolžnosti, le ker smo si upali povdarjati svoja narodna načela, ker smo se osmeljevali vzgajati svojo otroke v narodnem duhu ter jih pripravljali za tedaj, ko napoči doba potrebe, ko napoči doba borbe, ko napoči doba narodnega odrešenja. A glej ! Vse te kremenite prisege staršev naj hi bile zastonj; brezuspešno vse njihovo stradanje in potezanje za narodni blagor: ves-zaman naj bi bil njihov trud.... In zakaj '? Zato ker naraščaj, ki je dorasle] v dekleta in mladeniče, ker zarod — ki se je izpremenil v človeka, godnega da oplodi rodbino in poklicanega, da pomnoži razredčene vrste, ki jih je vsemu našemu slovenskemu rodu provzroči1 sovražnikov bes v nedavni vojni — namesto da bi blagoslovil staršev napor in stremljenje, gre, se izjalovi in spleta grešne zveze prav z onim nasprotnikom, ki nam je umoril brata, sina, očeta, prav z onim, ki nam je požigal z žulji zgrajene stavbe, ki nas je mučil in bičal ko objarmijeno živino. Kakor da ni dovolj gorja že v tem, da se je strupena žlindra razlila preko vseh naših dobrav in brd, preko vseh naših ne-brojnih selišč, preko vse naše nesrečne domačije tamdoli ob Jadranu in Soči. Ne ! Ko da še ni dovolj narodne bridko-sti, glej, naša brhka slovenska dekleta, ki so na nekedanjih veselicah tako rade pohitevale v prvo vrsto rodo-Ijubkinj, ki so z besedo in dejanjem prisegale zvestobo svojemu narodu, glej jih danes kako v preslepljeni pozabnost.i objemujejo tujca, zanemarjajo svojo materinščino in teptajo narodne svetinje. Glej tudi že množico kmečkih in delavskih mladeničev, ki so še nedavno vihteli stisnjene pesti napram izzivalcu, nasilnežu, kako se mu dandanes v pokornosti klanjajo in prilizujejo, kako se z njim pajdašijo, kako mu pomagajo rušiti naša dedna domovja, mrziti našo domačo govorico, škodovati lastnim rojakom pa z brezstidnim izdajstvom po-gubljati vse one naše zavedne ljudi, ki v ponosu in značaju ostajajo zvesti narodnemu obetanju. In ko da ni dovolj ljulike, ki se je bohotno razkošatila med neukimi sloji, pričenjajo naposled Se vrste izšolanih razumnikov izgubljati pamet ter se udajati najpreje škodljivi mlat.nosti in kvarni udanosti in celo toliki nerazsodnosti, da snujejo zakonske zveze z drugorodkinjami, ki ne morejo biti drugega nego predujem one pogube, v katero se lahko zavije v prihod-njosti ves nag narod, vsa naša nova domovina. In član te svojati naj je moj lastni sin ? O, ne ! Nočem omadeževati svojih, prstov z blagoslavljanjem take nepravilne združitve in zategadelj ti pravim. sin ! Opomogel sem (i, da si zdrav in čil dospel v mladeniška leta vse sem storil v prilog tvoji izobrazili, v prid tvojemu družabnemu stališču, vendar vedi. da z dnem ko svojo življensko odvisnost zverižiš s tujerodkinjo, nisi ves ne moj sin, niti moj dedič in 'Juri moje hiše se za teboj zaklenejo kakor se trdno zapre zate mojo srce, da ne bo imelo s teboj nikakega stika več, nikakega krvnega sorodstva. Upam, da si me razumel popolnoma ! - Ves razvnet se je stari gospod naslonil po teh besedah ob mizo ter podprl glavo z obema >~-kama. Zato mu je skr-bljivo in sočutno zaklicala soproga: - Preveč si se razgovori!, Ksaver, preveč si se razburil in morda celo po nepotrebnem, kajti prepričanja sem, da bo naš dobri Boris gotovo temeljito preudarni to zadevo, predno izreče poslednjo besedo ! — * — Da. mamica ! — je odvrnil mladi doktor, ki je bled in potrt poslušal molče očetov govor. — Pre udarit i hočem voj sklep, v kolikor mi bo mogoče, vendar bi pred tem vedel **ad samo še nekaj. In na to, papa, te prosim, da mi takoj odgovoriš! Ko sem preje povedal, da ljubim baronico in da jo nameravam tudi poročiti, nisem vama povedal, da moja narodnost ne bode zavoljo tega prav nič trpela; nisem vama povedal, da čeprav obožujem Irmengard in čeprav bi trdi ona ljubU.a mene nadvsd, ji ven dar postavim kot pogoj najine poroke to, da se nauči slovenščine ! — Ah, Borišek ! In ti se nadejaš to od nje, nemške baronice ? Ti upaš, da bode njeni roditelji v to privolili, če bi ti ona tudi željo izpolnila ? — - V to upam, mama ! — - No, potem bo gotovo tudi papa po-pustljivejši ali ne, Ksaver ? — - To še ni vse, ako ti žena le obljubi, da se nauči tvojega jezika. - je zanikajoče povzel veletržec. — Le predoči si trenotno naš mili Trst — ki je bil še tik pred vojnim časom največe slovensko mesto predočuj si to mesto a ne, kakor je v sedanjosti — ko so ga poplavili Napolitanci, Kalabreži in Sicilijanci, marveč Trst, kakoršen je bil preje. Po svojem zunanjem licu je kazalo to mesto res italijanski tip, toda to je bila le sleparska krinka, ki se je na škodo Slovencev pačila napram vsakemu 110-vodošlerau tujcu. V resnici je bila v tem cvetočem trgovskem mestu nadpolovica družin, ki bi bile morale pripadati slovenskemu živi ju. Ali temu v istini ni bilo tako navzlic premoči slovenskih priimkov. In zakaj ne ? Le zato, ker se je večina tržaških težakov in drugih delavcev poročavala z narodnospečimi deklami, ki - prišedše izpod Krna in Grintovca, iz Istre, Čičarije, Brkinov, Krasa in iz Notranjskega — so se sramovale slovenskega jezika kakorhitro so se naučile par laških izrazov, dočim je sicer v Trstu še dandanes častno število poštenih, rodoljubnih značaju ih služkinj, ki marsikatero grenko prenašajo baš zavoljo svojega narodnostnega, nastopa. Vendar ! Le zato ni moglo biti drugače, ker so se raznovrstni državni, občinski in zasebni uradniki poročavalT z Italijankami, ki so svojim zaročencem svečano obetale, da se nauče njegovega jezika. Ali kakorhitro so izginili medeni tedni — v katerih jo je naroclnoču-teči soprog na šaljiv in igrajoč sistem učil slovenščine — so kmalu nastopili resni temni časi, ko se je soprogica začela moževi govorici izogibati z izgovorom, da ji je pretežavna, dokler nt prešla v brezobzirnost, da ji je smešna, dokler ni prešla v trditev, da ji je nepotrebna, dokler ni prešla v pretnjo, da je nezmiselna. in družabnokvarna. In slovenski mož se je ravnotako pokorno in skromno udajal mišljenju svoje tujerodne žene, kakor se je udajala slovenska žena, ki se je omožila z Lahom ali laško navdahnjenim človekom. Zarod pa, ki je nastal iz teli usodepolnih zakonskih zvez, je poganjal pod težo tuje odgoje ter se prelevljal v omahljivce, mehkužce ali pa v najstrastnejše narodne odpadnike, ki so bili v Trstu naši glavni zatiralci in zasramovalci naših narodnih svetinj. In vendar so bili vsi 1i no-sitelji slovenskih priimkov -- ki so si jih sami popačili ali pa so jim jih popačili ob krstnem obredu zagrizeni laški duhovniki — otroci takih mater, ki so obetale ženinu učiti se njegove govorice. Enako se dogodi s teboj, sin, zato le pomisli temeljito, predno zaigraš ulogo, ki te narodno uniči ! - — Nikakor oče ! Nikoli ne bo ženska tako obvladovala mojega srca, da bi nadkriljevala moje narodno čuvstvova-nje ! Uverjen sem, da, ako so družine — ki jim je glavar slovenski oče — po-tujčene in raznarodovalne, je to zakrivila le njegova popustljivost napram ženi, njegova pokoritev napram njenemu oblastnemu hotenju, njegova zado- voljitev z napačnim utemeljevanjem njegove soproge ! Uverjen sem tudi, da nobena ženska ne ostavi svojega zaročenca zaradi narodnostnega vprašanja, ko kvečemu ona, ki je zaročena z mehkužcem, s strahopetcem, bojazljivcem, s človekom brez samoljubja in ponosa, z narodnim mlačnežem, z narodnim ne-zavednežem. Zategadelj v edi, da ko izrečem svoji nevesti željo, ki sem ti jo navedel že preje, izustim tudi zahtevo, ela se nauči dovršene slovenščine še pred poroko z menoj. In nato postavim kot glavno potezo v zakoniti ženitni pogodbi nepreklicni pogoj, da bodi najina govorica z najinim morebitnim zarodom izključno samoslovenska, da bodi vzgoja najinih otrok posvečena narodnim težnjam narodnemu blagru ! — — Oj, naj te objamem, sin moj — ]e vzkliknil stari gospod ves ginjen — sa.i uvidevam, da se mi še nisi izjalovil, da gojiš v srcu še vedno ono sveto čustvovanje, ki sva ti je z materjo vcepljala s skrbljivo narodno vnemo. Nič več se ti nočem protiviti, dragi, če ti je usoda določila kot cilj sreče ravno tujko. Uverjen sem, da če te ljubi resnično in nesebično kakor pristoja sleherni pošteni ženski, dosežeš, brezdvomno gos-podstvo nad njo, da ne bo nasprotovala tvojim načelom in nazorom ter ti pomagala vzgajati morebitni zarod v narodnem duhu, da postanejo tvoji otroci mramornati stebriči naše narodne postojanke, brez ela bi izgubili spoštovanje do materine narodnosti. — Vedela sem, čutila sem, da se še vse gladko izteče, Ksaver — je vzkliknila gospa, in stopivša k sinu, mu božajoče oklepala glavo. — Toda za nocoj bodi dovolj! Glejta, ura bo zdajpazdaj odbila polnoč ! — Naj le odbije -- je šaljivo dostavil gospodar, dvigni vsi se izza mize — samo da ne odbije polnoč našemu narodu in njegovim smotrom ! — — Ne odbije papa, dokler smo še mi tu, ki imamo nalog urejevati nihalo narodne ure ! Lahko noč! - — Sladko spavaj, Boris ! — (Nadaljevanje.) ALEKSANDRA. Solnčnim žarkom. Kam ste solnčni žarki vsi zbežali, saj ste komaj padli — škratki mali na moj temni vrt ? Ah, zato ste pobegnili, ker ste zaslutili, da na njem je smrt ! Tam iznad praznih gred se vam režal obraz je bled. Vi — pa ljubite mladost, smeh, življenje in radost — vi — prelestni solnčni žarki ! Jadranka: SRČNE KAPLJE. n. Od tuge i ji gorja vsa sklonjena, neskončne zakonske nesreče vsa stlačena, ječi Mira v polglasnem zatajil jočen. stoku ob vznožju svoje postelje. Divja bolest ji stiska prsi; ob slehernem domisleku na ne/.a-služne krute žaljivke ji srce zakrvavi v grenkem ihtenju. S slabotno roko si mlada žena ti pije preko igla-ve, preko tilnika, senci in temena. In polašča se je omotica vsled hudih bolečin, ki jiili< čuti do lasnih koreninic, In topo motriva okoli sebe razširjajoč očesno rožen i co, ko da hoče izprevideti, da li-ne spava, da li ni vse s pa če na sleparska sanja? .. . Nikar! Vse je istima; tam na podu — semiintja raztresene — leže njene las-nice leže gnmbiči, leži šop izrutih las ... In lice, vrat, čelo, uhlji in trepalnice, vse jo skeli in žge .. . Skelijo Miro drobne ranice, skelijo znaki soprogove brutalnosti, njegovih noih- Za gospodinjo, ki pere doma, je najboljše da pobere perilo še nekoliko vlažno z vrvi ter ga takoj poravna. Preden stori to. ga mora raztegniti po niti in še z rokami nekoliko pogladiti. Rjuhe in namizne prte primeta dve osebi ter jih raztegneta. Potem se zganejo in pripravijo za valjar ali mungo. Prtiče žepne robce in drugo slično perilo pre-grni dvakrat in sicer tako, da pride prava stran monograma ali zaznamovanih črk na spodnjo stran. Ko robce likaš, jih v toliko razgrneš, da so prega-njeni čez pol. Srajce pregni čez pol, na polovici položi rokava. Če je perilo popolnoma suho, ga poškropi z malo brezovo ali sirkovo metlico nekoliko z vodo, ker le vlažno perilo je možno lepo zlikati. Naškroplje-no in zganjeno perilo zvij skupaj, da se razdeli mokrota enakomerno po vsej tov !---- -------- Od tuge in gorja vsa sklonjena, od telesnih bolesti in življenskega razočaranja vsa ubita, prenaša Mira z nadčloveškim zatajevanjem svojo ogromno žalost, svojo bridko nesrečo... Toda, v bližnji sobi je nekaj zašu-štelo... Ali, morda je on, njen soprog, ki se ji bliža ponižen in zgre-van, da jo zaprosi oprostitve, poza I r nosti, zopetne ljubeznjivosti . .. da jo s tiho prošnjo poljubov in božanja izprosi sprave. Zares; vrata se od-pro: — Ali je tvoja uloga že končana, komedijantinja? Našminkaj se pa pridi na sprehod! .— Jivje zaječi Mirina duša. Same grozote in obupa ji srce otrpne. Globok vzdih ji zagrgra v sapniku. Topo ji zabulijo oči skozi okno. Blazen krik ji zalirope med zobmi. V krčevitem stisku se ji prsti naslone ob Z močnim kroihlotom se vrata za-pro! — -o-- tkanini. Ne naškropi pa nikdar več perila, kot ga moreš zlikati v enem dnevu; vlažno perilo hitro splesni, če leži na kupu. Perilo gladi na mizi, katero pregrni z mehko plahto in s čistim prtom ali rjuho. Še pripravnejša je pa likalna deska, ki mora biti prevlečena z mehko in čisto podlago. Vsak kos pretegni skrbno in enakomerno po nitih preden ga začneš likati. Medtem ko perilo razteguješ ali obračaš, ne puščaj likalnika na deski, da ne krat na stojalce iz žice. Za likanje si pripravi vse že prej, da lahko začneš takoj likati, ko je likalnik razbeljen. Likalnika namreč ne smeš puščati dolgo časa stati, ker se sicer osmodiš podlage, postavljaj ga vsako-preveč razbeli in potem rad smodi. Poleg mize, kjer likaš, imej vedno Fran Žgur: Sonet. Izgovor k stvari — tak in tak — je ničen! a ti besedo drži jo, do vraga — prezir in črt naj v borbi ti pomaga pred sodbo svojo stoj sodnik pravičen. Naj te gloda, opravlja svet jezičen ! - Izdahnil Krist na križu, duša blaga ! -Skoz bolečine noč te kliče zmaga na prestol slave, tam boš ustoličen ... Razburkano pod tabo morje strasti, čuj, krik in boj, množic poglej pehanje : Ti mimo stoj, ne zmeni nič se zanje ! Iz čaše pij zatajevanja slasti, izroči divje bolečine struni, a na golazen v prahu pljuni ! F. Ksaverija : Spominčki. Srce koprni... Vse misli, želje nazaj si želi na širno polje ... nedavne dni. hrepene. Tam v cvetju mladosti mi prvi so upi pognali; tam so mi za danes le sladki spomini ostali. pripravljeno posodo čiste vode z gobo ali snažno krpo, da je takoj vse pri rokah, ako je treba presuhe dele ali gube ■še enkrat namočiti ali preglajati. Belo perilo se lika milice; samo če ima vezene črke, jih obrni in zlikaj oni del komada narobe. Desna roka vodi likalnik, leva pa pripravlja, gladi gube, razteguje itd. Če so pri perilu p risi t L trakovi, jih seveda tudi zlikaj. Če je železo preveč razbeljeno, potegni ž njim parkrat po mokri krpi, da se nekoliko ohladi in ti perila ne osmodi. Ako se je pa to vendar zgodilo, izperi dotični kos takoj z mrzlo vodo in ga pobeli na 3olncu. Rjuhe in prte ponekod gladijo z valjarjem («mungajo»). Na valjar navijaj vsak kos trdo in pravilno, da se ne premakne in ne dobi gul). Navijati pa začni najprej debelejše perilo, potem šele tanjše, ker se lepše ugladi, ko je valjar že nekoliko razgret. D ROBTINE RAVNANJE S SUHIM PERILOM. Perilo, ki ga potem ne boš likala, povaljaj podolgem in počez, da je glajše. Naposled ga lepo zravnaj, posuši ga dočela in šele potem ga spravi" v omare. Skrobljeno perilo treba likati z zelo vrošim likalnikom: seveda pa zopet ne sme biti tako vroč, da bi palil. Lepo zlikali se da te ravno prav oškrobljeno in prav vlažno perilo. Za to pa je treba vaje. Presuho perilo ostane vkljub likanju tupatam zgrbljeno. Ako je perilo premokro, pa ostaja škrob rad na likal-niku, in če je ta razbeljen, škrob na njem zarjavi ali celo začini. Če se je zgodilo kaj tacega, vzemi železo iz likal-nika. umij likalnik ter deni čez nekaj časa železo vanj. Potem potegni ž njim po voščenem papirju in nato po rjuhi, nakar šele začni iznova likati. Voščen papir si narediš, ako deneš med polo papirje, nekoliko belega voska in potegneš po njem z vročim likalnikom. Pri moški srajci zlikaj najprej na-plečriik narobe, potem nalice, nato za-pestnike, rokave, stan in naposled o-vratnik in oprsje. Oprsje podloži prej s flanelo, da se ne sprime z gubani, na stanu zadej ter da postane lepo gladko. Potem drgni oprsje s čistim robcem od vratu navzdol, da naravnaš robčke. Nategni oprsje ter ga likaj nalice od spodaj navzgor, trdno in počasi, da se pod železom suši. Robčk- privzdigaj, dokler je oprsje še malo vlažno — torej napol zlikano — s koščeno palčico, ki jo moraš imeti navlašč za to. — Če je oprsje vezeno, ga likaj najprej narobe in potem zoličke nalice. Likanja perna ne odlašaj na večer; najlepše in najboljše se opravi to delo pri belem dnevu, zlasti zgodaj zjutraj, ko ni še drugih opravil. Ko likaš, imej vedno okno odprto, ker je od hkalnika razgreti zrak jako škod-lijv. To velja zlasti za Ukalnike, ki se razbeljajo z ogljem. Zlikano perilo obesi še na solnce ali okrog peči, šele ko je prav suho, ga spravi v omaro. Nikdar pa ne spravljaj perila, preden ga nisi skrbno pregledala, ali ni morda kaj poškodovanega. One gospodinje, ki nimajo premnogo časa, store to lahko sproti pri likanju, ne da bi ji bilo treba posebej pregledavati vsak komad. Takoj pri likanju devtji vse raztrgano perilo na poseben kup ali v košaro in zašij ga še zvečer prodno odideš k počitku, ako nočeš ob prihodnjem perilu imati dvojno delo. Pridna gospodinja ne odlaša od danes na jutri ! Vanda. Gospodinjstvo. Proti pikom komarjev se je jako težko braniti. Svetujejo se razna sredstva, s katerimi naj se umiva koža, prv sigurno pa menda ni nobeno. Tako se priporoča, devati v voda za umivanje zmes kolonjske vode in nagljevega olja. Dalje raztopina 1 dela Thymola na 50 delov 50-procent-nega vinskega cveta. S to raztopino nama že m o ona mesta telesa, ki so piku komarjev izpostavljena. Pa to tekočine posebno pa n. pr. janeževo olje, ki se tudi rabi, pečejo po navadi na koži še bolj, nego pik komarja. Najbolj še pomaga tobakov dim, torej je treba imeti pri sebi vedno ka-valirja, ki krepko puha. — Iz sobe spravimo komarje s posebnimi svečami, ki jih napravimo iz 6 delov grobega praška proti mrčesu, 4 delov so-litarja in medu. Iz tega naredimo testo in ga sesvalkamo na 1 centimeter debele sveče. Te potem razrežemo, dobro posušimo in ob potrebi prižgemo. Sobo zavarujemo pred komarji in tudi drugimi žuželkami n. pr. muhami na ta način, da si kupimo čisto cenenega tarlatana (ten-čice( in ga pritrdimo na oknu z risalnimi žebljički; pri dvojnih oknih snamemo zunanja okna in pritrdimo tarlatan na zunanjem okvirju. To so sredstva, ki naj nas varujejo pred komarji. — Če pa komar piči, je pa treba sredstva, ki lajša bolečino in zdravi rano. Najboljši je salmijako-vec. ki pomaga izvrstno, če ga rabimo takoj po piku. Dobri so tudi tzv. klinčki proti komarjem (M^ckenstif-te), ki so iz oglikovokislega ali pa solnokisleiga amonija. Prvemu pravijo «jelenova sol« (Hischhornsalz), drugemu salmijak. — Tudi raztopina kuhinjske soli je prav dobra. Izvrsten je dvojnoogljikovokisli na-tron (soda bicarbonica) raztopljena v vodi. Priprosto sredstvo proti zastruplje-nju krvi. Čestokrat se dogodi, da se zbode kdo s peresom, ki je bilo v črnilu, pa si na ta način lahko zastrupi kri. Prav tako si zastrupi kri s ši- vanko ali z gorečo užigalico. ako je skočilo z nje nekoliko fosfora na prst ter se je opalila koža. Dotieno mesto hitro oteče in boli. Pri tem hitro pomaga priprosto sredstvo, namreč mleko. Treba samo vtakniti prst ali roko v mleko, ki se od otekline kmalu segreje. Zato je treba mleko par-krat premenjati. Ranjenec bo kmalu opazil, da mu je laglje, in tekom ene ure mine nevarnost zastrupljenja. Spanje je za vsakogar neobhodno potrebno. Spanje nas krepi in nas sveži od vsakdanjega dela ter daje novih moči. Nespavanje utruja in Libija telo in dušo, draži »ivce, povzroča slabo voljo in jemlje veselje do vsakega dela. Človek skoraj lažje prenaša lakoto, nego nespanje. Ako si kradete čas spanja, si kra-dete s tem življenje in hitite smrti y naročje. Spanje mora hiti redno in mirno, ako hočemo, da nam koristi. _ Dnevno spanje nikdar toliko ne izda kot nočno. Majhni otroci morajo spati vso noč in še precejšen del dneva. Saj pravi prislovioa, da «rastejo v spanju«. Mladina od deseti h let naprej naj spi najmanj deset ur. Leže naj zvečer pozimi ob 8., poleti ob 9. Odraslim ljudem zadošča 7—8 ur na dan in naj tudi po obedu ležejo za kake pol ure. — Rana ura, zlata ura. Pojdi torej zgodaj spat in zgodaj vstani! Spavaj v hiši na postelji in ne na tleh. Velike vrednosti in velike koristi je. da ima vska oseba zase postelj. V spalnici mora biti vedno dovolj čistega zraka. Dobro je, kdor se navadi, da spi pri odprtem oknu. Vendar pa postelja ne sme stati tik okna. — Ležišče naj bo bolj trdo nego mehko, odeja pa lahka. _ Ponoči ne imej zavezane glave. Pokrij si noge, glavo pa imej prosto. Dobro je, da si zvečer, preden ležeš spat, umiješ roke, obraz in noge ter si očediš zobe. Nobena stvar tako ne pospešuje zdravja kot snažnost. Preobleči si tudi srajco! Brigida v Šmihelu : O ročnih delih. Teorija nogavice. Navdari na tri igle poljubno število zanjk. In ker mora hiti nogavica o-krogla, potegni prvo zanjko črez zadnjo. Nato napraviš robec poljubnega vzorca in poljubne velikosti. Po končanem robcu začni vpletati šiv, ki pa vsled svoje nepotrebnosti ni več v navadi. Nato pleteš približno za deset prstov na dolgo vedno gladko, potem pa začneš snemati in sicer ob straneh šiva, o (lino sn o sredi nogavice od zadej. Snemaj vsako četrto ali peto vrsto po dva šiva, seveda najprej enega, in ko napraviš tri zanjke še tega drugega. To snemanje se vrši tako, da pleteš dve zanj k i skupaj, da torej \% dveh ena nastane. Tudi to snemanje se vrši v dolžini približno desetih prstov kakor želiš pač dolgo nogavico! Naposled pleti brez snemanja na nekakih pet prstov. Ko si dovršila vse to, razdeliš vse zanjk treh igel tako, da jih .na eno spraviš toliko, kolikor jih imata o-stali dve igli. Igla, ki ima več zanjk mora imeti svoje središče v šivu, o-ziroma v prejeimenovanem snemanju, Ker je ta igla, namenjena v svrho pete, pleteš le z njo in na njej, medtem ko drugi dve popolnoma pre-zreš. Petino iglo pleti enkrat na pravo stran enkrat pa narobe ob straneh pa zasukaj zanjko tako, da se ti napravi samaodsebe nekaka verižica. To pletenje delaš tako dolgo, dokler ho po visočini enako širini na igli nahajaj oči h se zanjk. Ko si to skon-čala, razdeli zanjke petne igle v tri dele, tako, da srednji del obsega ravno toliko zanjke ko oba stranska dela skupaj. Ako imaš torej na igli 40 zanjk jih moraš imeti ob straneh po deset, na sredi pa dvajset. Seveda delaš tudi odslej le na d vehi iglah. Tista razdelba se izvrši le zato, ker se s stranskimi zanjkami začne snemanje. In sicer snemaš tako, da srednji del ohrani vedno n. pr. dvajset zanjk, vničuješ torej le stranska dela, dokler je izginila na nju obeh zadnja zanjka. Ko se je to zgodilo je peta napravljena. Sedaj pa oni dve ostali igli, ki si jih dosedaj prezirala spraviš v delo. To storiš tako, da na vsako navda riš vse one. stranske zanjke na peti, ki sem ti jih preje svetovala plesti ob strani tako, da nastane nekaka verižica. Na ta način imaš zopet pletilo s tremi iglami, ki je pripravljeno, da začneš plesti stopalo. To se izvršuje tako, da tam kjer sta se preje imenovani 'nedela v-ni igli združili z verižnimi zanjkami, pričneš s snemanjem, ki se vrši toliko časa, da dobiš ravno isto število zanjk kolikor jih je pod peto. Ne snemlješ pa vsake vrste, ampak vsako drugo. Ko si izvršila snemanje pleteš gladko za dolžino tri-štiri prste na dolgo, naposled pričneš na treh delih, to je ob koncu vsake igle novo snemanje in sicer v vsaki tretji vrsti, da nogavice prehitro ne zaključiš. To snemanje se vrši dokler imaš na igli še kako zanjko. Ko si odložila eno za drugo obe igli, obrni nogavico narobe in edino zanjko ki ti je ostala vpleti v notranjem dela tako, da izgine ona in luknjica. Na ta način imaš nogavico končano pred seboj. Nepotrebno je povdarjanje, da navzlic tu navedeni teoriji nogavice, postopaš ti poljubno pletenje in snemanje, kakor tudi s širino in dolgostjo pete in stopala, kakor vobče vse nogavice; pred očmi moraš vedno imeti tudi nogo za. katero pleteš nogavico. Barvana volnena obleka. Da lepo opereš barvano volneno in bombažasto obleko, skuhaj belega fižola, ki ga pa ne smeš osoliti; za 5—6 litrov zadošča 1 kg. Ko je fižol kuhan, precedi fižolovko ter pusti, da se skoraj ohladi; potem namoči in operi v njej volnene ali pavolnate tkanine črne ali druge barve. Ta. fižolova voda vzame iz obleke vse madeže in vso nesnago. Za volnene ali pavolnate stvari občutljive barve uporabljaj divji kostanj ali pa perilne korenine, ki jih dobiš v prodajalni. Svež kostanj olupi, zreži ga na tanke listke, katerih vzemi polno pest na dva litra vode. Ta kostanj kuhaj pol ure, potem odcedi vodo in ko je hladna, operi v njej obleko. Perilnih korenin vzemi 7 dek na dva litra. vode. namoči jih en dan prej terjih kuhaj malo daluje časa kot kostanj. Škotske (scliotisch) in rdeče barvane stvari opereš, ne da bi kaj škodovalo njihovi barvi v krompirjevi vodi. Nastrgaj surovega, olupijenega krompirja na strgalniku ter nalij na ta nastrgani krompir mrzle vode, ki jo potem precedi čez nekaj časa skozi robec. V tej vodi, ki je ne smeš segreti, operi hlago brez mila ter ga p rep lak ni v večih čistih vodah. Ko si zmencala volneno ali pavolnato obleko a' fižolovi, kostanjevi, krompirjevi ali kaki drugi vodi jo izplakni takoj v čisti vodi, kateri primešaj jesiha. Obleke nikdar ne ovijaj, nego jo le nalahno iztisni ter jo deni za nekaj časa med suhe rute, da se ne dotikajo mokri deli tkanine ter da se nekoliko osuši. Potem obesi obleko v senco, če mogoče na prepih, da se hitro posuši. Počasno sušenje namreč škoduje barvam. Ako je postalo oprano blago cunjasto, primešaj zadnji vodi, v kateri.ga izplak-neš — za svetle tkanine — z belim voskom kuhanega škroba, za temne tkanine pa prideni nekoliko precejenega gumija, ki si ga namakala par dni prej. Oprano črno in rujavo obleko tudi lahko pomočiš v pivo, vsled česar bo dovolj trda. Za belo volnato perilo napravi milnico; in sicer vzemi na 8 litrov vode t>3 gramov mila. To milnico nalij v dve enako veliki skledi. Eni polovici primešaj tri žlice boraksa ter zmencaj v njej volneno perilo dokler je tekočina še jako vroča, Potem izperi perilo še v drugi milnici, kateri pa ne pridevaj boraksa. Če se milnica preveč peni, jej primešaj vroče vode. Pene odstrani z roko in s suhim robcem, s katerim obriši perilo, nakar ga deni med suhe prte in ko se nekoliko osuši, ga obesi v senco. Na solncu bi se tkanina skrčila. Če pereš na ta način volneno perilo, ti postane mehko in belo, kot ni bilo niti novo. Tibet in kašmir operi v gorki milnici ali v krompirjevi vodi; ali pa skuhaj perilnih korenin ter zmencaj v tej vodi blago. Sukneno obleko očedi s tobakovo vodo ali pa z milnico iz mehke vode, kateri prideni salmijakovega cveta (2 dkg na 4 litre vode). Sukno položi na desko in ga krtači skrtačo ki jo pomakaj v omenjeno tekočino. Mencati in tudi ožemati sukna ne smeš; ko ga izplak-neš, iztisni prav nalahno vodo iz njega in ga obesi na zrak. Zlikaj ga še malo mokrotnega preko robcev. M. S. Pihani: K srebrni poroki paše Grom-ove. V pondeljek 10. septembra je obhajala gospa. Maša Gromov«. 25 letnico svoje poroke. Kedo ne pozna te blage narodne žene? Posebno mi tu v Trstu smo jo poznali vsi, prav vsi, saj je bila povsod, kjer jo je klicala narodna dolžnost. Kadarkob si šel na narodno veselico, povsod te je vzradostil njen vesel pojav, kjer je bila ona, tam je bila res veselica, ker ona je bila duša veselice, ki je znala navdušiti in razveseliti vsakogar, pa naj je prišel še tako mračnega čela na prireditev. Ni je bilo seje ne občnega zbora, da ni bila ona navzoča. S kakim ža-rečim veseljem je gledala ona na darila, prireditvi namenjena, ki so jih pošiljali na njen dom. Ko je bila «Bo-žičnica« koliko pisanja je bilo v njeni hiši, vsa nje družina je morala pomagati ji. Ni čutila ine truda ne izgube časa, čutila se je vsa srečna, da je storila svojo narodno dolžnost. Zadnje dneve pred «Božičnico» je osebno nabirala po uradih, po denarnih zavodih;, po premožnih hišah, da je le več dobila ena, ki je bila pravi narodni berač. Zavodu sv. Nikolaja, zavetišče brezposelnih deklet, je bila poleg u- stanoviteljice zavoda gospe M. Skri-njarvjeve, prava mati. Koliko sta jima s še drugimi gospema pomagale, ko so pomoč in utehe iskale. Koliko je z gospo ustanovnieo napravila za Zavod? Kako je tekala po vseh uradih, po vseh župniščih, celo v škofijo in na namestništvo je šla vzor-žena prositi za ta revna dekleta. Dijaki so bili vedno pri njej na domu, proseč podpore, drugi proseč službe; vsem je pomagala, kakor in kolikor je mogla. Nekega visokošolca je imela kar dve leti na stanovanju in hrani brezplačno. Ko so leta 1902-1903 zidali naš (sedanje pogorišče) Narodni dom, kako je hodila vedno gledati kako delo napreduje, kolikokrat je prišla domov vsa oškropljena od malte. kakor da je pomagala zidarjem. Pa ne samo za narod, tudi za svojce in družino kako je skrbela kot prava mati zanjo. Vendar kot premnogo naših ljudi, tako je tudi njo vojna vihra pognala iz Trsta, in sicer v belo Ljubljano, kjer še vedno nadaljuje svoje tu pretrgano narodno delo. Dal Bog ob 25 letnici njene poroke vse najbolje, pa da bi doživela aka ne zlate poroke to, da bi se nam Jugoslovanom v Julijski Krajini pod Mussolinijevo vlado boljši godilo kakor dosedaj. to je, da bi dospeli vnovič do pravic ki nam pritičejo. Predloga za higamijo v to-Slovafciji Krava! v zbornici, ko je poslanka predlagala, da mora vsak moški imeti dve ženi. V čehoslovaški zbornici se je vršila zanimiva debata, ki je pa skoro končala z izgredi. Gdč. Beta Kerpiskova poslanka v čehoslovaškem parlamentu, je predlagala, da se uvede obvezna bigamija za vse moške v Čehoslovakiji v svrlio. da se liitro nadomesti izguba, prebivalstva v svetovni vojni. Predloga določa, da mora vsak moški imeti dve ženi. Kdor je že oženjem mora vzeti še eno ženo, kdor je samec, mora vzeti dve ženi. Težka kazen zadene tiste, ki se upro tej dolžnosti. Kerpiskova je utemeljila, svojo predlogo. Rekla je, da je vojna naredila velike vrzeli v prebivalstvu na Čehoslovaškem in zdaj je treba zamašiti te vrzeli. Kako? Enostavno s tem, da se preostanek deklet, o katerih ni upanja, da bi se omo-žile, ker je premalo moških, porazdeli med že oženjene moške, tako da bo vsak imel po dve ženi. Poslanci in moški na galeriji so navdušeno pozdravili predlogo in ploskali Kerpiskovi. Ali komaj se je poleglo navdušenje moških, je zagrmelo med žen- skimi na galeriji, kjer so sedele soproge mnogih poslancev. Žene so začele protestirati proti predlogi. Kerpiskova ,je nato zavpila: «Vržite stare coproiee ven! To je še bolj razkačilo ženske. Na galeriji je nastal kraval. Mnogi poslanci, katerim je zlezlo srce v hlače pred soprogami, so pričeli napadati predlogo. Nekdo je rekel, da Čelioslovakija ne smo narediti koraka, s katerim bi se osramotila pred vsem svetom. «Bojazljivci, strahopetci!« jim je odgovorila Kerpiskova. Predsednik zbornice je suspendiral sejo. (Po «Delu») V kolikor se predlog češkoslov. poslanke zdi ideja naprednosti, vendar ne more prikriti nazadnjaštva, kateremu so dandanes podvržene le še Muslimanke. Dve ženi vsakemu možu, predlaga ona, ne pove pa kdo bi — ako je mož siromak — preskrboval obilico otrok, ki hi jih predlagateljica hotela postaviti na češkoslovaško zemljo v spopolnitev vrzeli, nastalih vsled vojne vihre. Ravnotako ni baje pomislila kaj bi se neki dogajalo v taki hiši, kjer bi vsled te turške novotarije prebivale dve ženi druga ob drugi, dve ženi, ki -bi baje sedaj s pogledom modrasa, sedaj z namenom hijene opazovale soproga ter ga z glodajočim in skelečim srcem analizirale, kateri izmed obeh je udanejši, ali s katero se več mudi. Mislim, da bi se malokateri Čehoslovak poprijel te svokoščine, ki jo je predlagala gdč. poslanka, ako bi temeljito preu-daril svoje stališče. Da je pri Turkinjah to mogoče, sledi iz razloga, da izhajajo njihove poroke kot narodni običaj še iz one dobe, ko so turško ženo še tiščali okovi suženjstva; niso torej še poznale našega dosedanjega zakonskega zadoščenja, v katero zavijamo evropske žene vsaj upanje, da je naš mož le naš in od nobene druge .... Poslanka, gospodična Kerpisova, naj-brže na vse to ni pomislila in je brez vsakega preudarka zaklicala v parlamentu ono misel, ki jo je pa v srcu kot podjetna starejša gospodična mislila morda drugače, namreč : Vsaki ženi dva moža!--------— ~ (Prip. uredn.) Uredniška listnica. Odgovori na vprašanja sledijo v prihodnjem iztisu. — Kdor ni prejel vseh številk, ali kdor je kak iztis izgubil, dobi novega brezplačno ! Prvi in drugi letnik je na pro daj po 3 lire. Književna poročila. Fran Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 151. Cena vezani knjigi 26 Din. — Učiteljska tiskarna je začela zadnje čase posvečati vse večjo pažnjo narodnim pravljicam in pripovedkam različnih ljudstev, kar je pri pomanjkanju tovrstnega čtiva pri nas še posebno hvalevredno, saj so ravno pravljice in pripovedke nedvomno najlepše in najzdravejše čtivo za mlajši svet. Doslej je izdala že češke in srbske, seda] so pa izšle tudi zgoraj navedene kitajske v spretnem Erjavčevem prevodu in prikupni zunanji opremi. Vseh je 39, ki jih bo čitala mladina z velikima užitkom, a tudi odraslo občinstvo bo seglo po njih gotovo z zanimanjem, saj mu bodo odkrivale doslej popolno tuj miselni svet. Glede na to priporočamo to uspelo zbirko vsem prav toplo. Manica Romanova: Narodne pravljice in legende. Ljubljana 1923. Tisk in založba Učiteljske tiskarne. Str. 105. cena vezani knjigi 18 Din. — Najpristnejša duševna hrana za mladino so nedvomno narodne pripovedke in ravno te so večini naše mladine še vedno vse preveč nedostopne. Mlajša generacija staršev jih pozablja, ▼ primernih knjižnih izdajah jih imamo pa še vse premalo , zato je bila gotovo srečna misel naše znane ljudske pisateljice, da jih je zbrala šopek (19 je vseh) in jih podala v prav posrečeni obliki čitanja željni mladini. Otroci jih bodo od srca veseli, zlasti ker je dalo založnivtvo zbirki tudi lepo zunanjo opremo, zato jo vsem najtopleje priporočamo. Pošljite naročnino! Plačajte Jadranko! st»b. tip. s. sp/uzal. ■ trieste. : ZOBOZDRAVHISKI MELJE: ADOLF KOLL GORICA Korso Viktor Em. III. št. 11 = I. nadstp. Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2, „ 5. SEVER & COMP. - TRST — ulica Machiavelti štev. 13 talef. 22-59 Prodaja vsa vrtna, travniška in cvetlična semena, z vsemi garancijami ter po konkurenčnih cenah. — Na željo pošilja cenik za 1. 1923 brezplačno. Direktni uvoz. Izšla je ■ >. i z Slov. italijanske sl< J v II iu (Marica Stepančičeva Gregorič) Knjiga služi Slovencem, ki se hočejo dovršeno izpopolniti v italijanščini. V Trstu je na prodaj v knjigarni Stoka, v knjigarni Cappelli in pri upravi Jadranke. — Stane 8 lir. IVAH KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti. Trst, Trg sv. Ivana štev. 1. ♦ ♦ ♦ ♦ Ljubljanska kreditna banka Podružnica V TRSTU (vogal Valdirivo 28 — Ottobre 11) Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja razne valute. Izvršuje nakazila SHS kron v Jugosl. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 33/i°/o netto. Vloge na tekoče račune obrestuje po 41/2% - Glavni sedež banke LJUBLJANA - PODRUŽNICE: Gorita, Maribor, Celje, Kranj, Ptoj, Brežice, Hovisad, Sarajevo, Split, Metkovič- - Delniška glavnica in rezerve: SHS Din. 37.500.000 ================= uraduje od 9—121/, in od 14»/,—'16. ♦ ♦ ♦ ♦ Dr. ANTON GRUSOVIN = GORICA = Piazza Vittoria 20 ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-11, 3-5 Ob nedeljah in praznikih le od 9-11 ure. d