doienjka.d.d. NOVO MESTO DOLENJKA, prodajalna MURA na Glavnem trgu 28 v Novem mestu vam nudi: • 20-odst. prednovoletni popust za zimske plašče in * 10-odst. prednovoletni popust za ostalo konfekcijo. MM ISSN 0416-2242 9 770416 224000' vaš četrtkov prijatelj dolenjski list REZULTATI NEDELJSKIH VOLITEV Drugi krog marsikje presenetil Posavske občine bodo imele vse nove župane - Novomeški župan bo dr. Anton Starc POPRAVEK Prejšnja številka Dolenjskega lista, ki je izšla 3. decembra 1998, seveda ni bila 44., kot je bilo navedeno v “glavi” (na drugih straneh je bilo oštevilčenje pravilno), ampak 48. (oz. 2571. zaporedna). Za napako, do katere je prišlo pri računalniški zamenjavi številk, se opravičujemo. DL ŽUPANE SMO IZVOLILI - V nedeljo so se volilci, kjer v prvem krogu še niso dobili novih županov, še drugič podali na volišča. Volilna udeležba je bila resda manjša, a dobili smo župane, ki smo jih izbrali sami. Novi župan bo vodil tudi občino Brežice, kjer je na enem od volišč nekaj minut čez 7. uro zvečer nastal naš posnetek. (Foto: T. G.) Kar nekaj županskih kandidatov z našega območja, ki so v prvem krogu volitev dobili največ glasov, je moralo v drugem krogu tudi nekoliko presenetljivo priznati zmago protikandidatom, kar velja predvsem za Posavje, kjer tudi nobeden od starih županov ni obdržal svojega mesta. Večina izvoljenih županov je članov dveh največjih strank LDS in SLS, v povprečju imajo vsaj višješolsko izobrazbo, največkrat naravoslovne smeri, prav vsi so poročeni, velika večina pa ima dva otroka, in še nekaj: med izvoljenimi ni nobene ženske. starega župana tudi v drugem Po drugem krogu županskih volitev je v nedeljo dobilo nove župane še 11 občin iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. V Brežicah bo naslednja štiri leta župa-noval Vladislav Deržič, v Dolenjskih Toplicah Franc Vovk, v Kočevju bo še naprej prvi mož občine dosedanji župan Janko Veber, v Metliki je največ glasov dobil Slavko Dragovan, v Novem mestu je Avto izpušne cevi montaža 0b potoku 10, Novo mesto tel.: 068/322-643, 322-278 fax: 068/323-585 SE ENA DISKONTNA PRODAJALNA KRŠKO - Mercator Dolenjca želi preoblikovati svojo Prodajno mrežo, zato je nekdanje skladišče za veleproda-v Krškem preuredil v diskont-110 prodajalno Cash & Carry s “50 kvadratnimi metri skladiščnih in prodajnih površin, ''aložba je stala okrog milijon ^tnških mark, v računalniško Podprti prodajalni pa bo zaposlili 6 prodajalcev. PREDSEDNIK V BOLNICI - Predsednika Državnega sveta Toneta Hrovata so direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc in predstojniki oddelkov seznanili s problemi zaradi nedokončane npve bolnice. Za dokončanje bi potrebovali 2,5 milijardi tolarjev. (Foto: A. B.) NEDOKONČANA BOLNIŠNICA krogu premagal dr. Anton Starc. V Sevnici je šlo najbolj na tesno, saj je novega župana odločilo le nekaj glasov, srečnejši pa je bil Kristijan Janc; v Sodražici je prednost iz prvega kroga potrdil Andrej Pogorelc; v Trebnjem bo po nekajletnem premoru spet župa-noval Ciril Metod Pungartnik, v Velikih Laščah je zmagal Anton Zakrajšek, v Žužemberku pa bo dosedanji predsednik krajevne skupnosti Franc Škufca po novem pravi župan. Več kot 50 odstotkov glasov so že v prvem krogu dobili Andrej Fabjan v Črnomlju, Anton Jakopič v Dobrepolju, Jernej Lampret v Ivančni Gorici, Valentin Južnič v Kostelu, Janez Novak v Loškem Potoku, Zvonko Lah v Mirni Peči, Anton Kovač v Osilnici, Ivan Bukovec v Semiču, Franc Hudoklin v Šentjerneju in Janez Povšič v Škocjanu. Izidi drugega kroga volitev za župane: BREŽICE - Vladislav Deržič (Demokrati Slovenije) 61,53 odst., Jože Avšič (samostojni kandidat) 38,47 odst.; DOLENJSKE TOPLICE - Franc Vovk (SLS) 51,77, Alojz Puhan (LDS in ZLSD) 48,23; KOČEVJE - Janko Veber (ZLSD) 55,55, Alenka Gabrič (SDS) 44,45; KRŠKO -Franc Bogovič (SLS) 59,06, Dani- Potrebna še poltretja milijarda Po preselitvi porodnišnice je gradnja nove novomeške bolnišnice zamrla MEDNARODNI FORUM Razvojna agencija K2M iz Dolenjskih Toplic organizira 11. in 12. decembra v Kočevju, Semiču in Metliki mednarodni forum. Beseda bo tekla o razvoju turizma v avstrijski deželi Waldviertel, o primerjalnih možnostih razvoja na Kočevskem in v Beli krajini ter o zakonu o pospeševanju turizma. NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je novomeško bolnišnico obiskal predsednik Državnega sveta Tone Hrovat. Direktor bolnišnice dr. Tone Starc in predstojniki vseh 17-ih oddelkov so ga seznanili s težavami, s katerimi se otepa ta regijska bolnišnica, in to v prvi vrsti zato, ker ni dokončana nova bolnišnica. Hrovat je pokazal veliko razumevanja za njihove probleme in obljubil, da se bo z vsemi močmi zavzel za čimprejšnje dokončanje nove bolnišnice.Gradnja nove novomeške bolnišnice se s številnimi zapleti vleče že 9. leto. V grobem je gradnja razdeljena na 2 fazi: na fazo preselitve porodnišnice, otorinolaringološkega oddelka (ORL) in ambulant ter na fazo dokončanja. Potem ko sta se lani poleti porodnišnica in ORL preselila v novo stavbo, je denar iz ministrstva za zdravstvo usahnil in vse nadaljnje delo je obstalo, pravzaprav zamrlo. Doslej je gradnja nove bolnišnice stala dobri 2 milijardi tolarjev. Krepka polovica denarja se je zbrala iz samoprispevka, z dodat- I PRED PRAZNIKI Vojna pijanim voznikom! Novi zakon o varnosti cestnega prometa je komajda dobro zaživel, že so tu pobude, ki bodo spet dodobra razburkale javnost. In to prav pri alkoholu! Slovenci smo namreč po količini popitega čistega alkohola v samem evropskem vrhu, pa tudi število vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč je nad evropskim povprečjem. Žal je na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini še slabše. Po podatkih policije je vse bolj očitno, da pijanih voznikov nikakor ni mogoče odvrniti od volana, zato so vse glasnejša razmišljanja, da bi se najvišja dovoljena količina alkohola v krvi od 0,5 znižala na 0,2 promila. Takšna pobuda prihaja iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. A da ne bo pomote: s lem predlogom državljanov ne želijo odvrniti od nam ljube kapljice, čeprav je že slišati očitke o občutnem padcu prodaje alkoholnih pijač prav na račun novega cestnega zakona. Želijo le, da pijani ne bi sedali za volan. Da na cestah ne bo vozil alkohol, pač pa trezne glave, bodo v prihodnjih tednih skušali poskrbeti tudi policisti. Tako se med drugim testi alkoholiziranosti obetajo vsem, ki bodo občutno kršili predpise (neuporaba luči, pasu, prekoračitve hitrosti), nič dobrega pa se kmalu ne bo pisalo niti točajem, če se bo izkazalo, da so postregli z alkoholom pijanemu vozniku, ki je povzročil prometno nesrečo. Zlo je pač nekje treba začeti zatirati. TANJA GAZVODA nimi prispevki od plač, z donacijami ter izdatnim deležem same bolnišnice, slabo polovico pa je prispevala država. “Povedati je treba še, da ministrstvo za zdravstvo za preselitev ni odobrilo nakupa klimatske naprave niti ureditve okolice,” je povedal direktor dr. Starc. Ker ni bilo klimatske naprave, so morali v veliki poletni vročini prostore zračiti in prah s parkirišča je vdiral v bolniške sobe. Zato so morali najprej asfaltirati parkirišče, leto po preselitvi pa je bolnica spet sama kupila še klimatsko napravo. Prodaja stare novomeške porodnišnice je za vodstvo bolnišnice nasploh zelo pomembna postavka pri dokončanju nove bolnišnice. Za to bi potrebovali še okoli 2,5 milijarde tolarjev, stara porodnišnica pa je ocenjena na 500 milijonov tolarjev. Seveda je treba zanjo najti še primernega kupca. m'VREME Danes in jutri bo oblačno vreme z občasnimi rahlimi padavinami; v soboto prehodno izboljšanje, inraz pa bo popustil. In kaj je v novi bolnišnici še treba narediti? Od skupaj okoli 11.000 m2, kolikor je vsega prostora v novi bolnišnici, je nedokončanih še okoli 2.500 m2. V 1. nadstopju naj bi po programu, ki velja od začetka gradnje, uredili centralni operacijski trakt, se pravi 5 ali 6 operacijskih dvoran, ter intenzivno nego za celo bolnišnico; v pritličju ambulante, v kleti pa sterilizacijo in dezinfekcijo. Ko bodo dokončali bolnišnico, bodo v nove prostore preselili tudi celotni interni oddelek in tako bo sedanja stavba internega oddelka, prva novomeška bolnišnica, kije pred nedavnim obhajala 100-let-nico, ostala prazna. Ta stavba naj bi ostala v okviru bolnišnice, saj je z vso infrastrukturo vključno s podzemnim hodnikom vezana na bolnišnični sklop. Ena od idej je, da bi v njej uredili hospic, se pravi negovalno bolnico. A. BARTELJ ZAKLONIŠČE PREPEVA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Obiskovalce Mladinskega kulturnega kluba v Črnomlju bo v soboto, 12. decembra, ob 22. uri zabaval ljub-ljansko-novogoriški oktet Zaklonišče prepeva. Njegovi člani še vedno upajo, da jih bo tov. Jovanka Broz uvrstila v svoje memoare, kajti več kot pridru-žitveni sporazum z evropsko unijo jim pomeni zvestoba pionirski zaobljubi. Hudičevo seme - idejo bratstva in enotnosti -pod krinko melodičnega rocka in balkanskega melosa jim bodo pomagali trositi zavezniki Mud-fish. lo Siter (SKD in SDS) 40,94; METLIKA - Slavko Dragovan (SLS) 58,63, Branko Matkovič (ZLSD) 41,37; NOVO MESTO -Anton Starc (LDS, SLS in DESUS) 58,00, Koncilija Franc (samostojni kandidat) 42,00; SEVNICA - Kristijan Janc (SLS) 50,05, Branko Kelemina (SDS); SODRAŽICA - Andrej Pogorelc (SDS) • KRŠITEV V KOČEVJU - Večjih kršitev pravil predvolilnega boja in volilnega molka na našem koncu Slovenije ni bilo, še najbolj pa izstopa primer iz Kočevja, kjer je tamkajšnji predsednik SDS in predsednik upravnega odbora Mercatorja - kmetijskega gospodarstva Kočevje svojih 351 zaposlenih kar z obvestilom, priloženim plačilnim kuvertam, pozval, naj volijo za župansko kandidatko SDS mag. Alenko Gabrič, ki pa je kljub temu volilno tekmo izgubila. 74,37, Jože Drobnič (SKD); TREBNJE - Ciril Metod Pungartnik (LDS) 59,24, Alojzij Metelko (SLS) 40,76; VELIKE LAŠČE -Anton Zakrajšek (SDS in SKD) 53,04, Milan Tekavec (SLS) 46,96; ŽUŽEMBERK - Franc Škufca (LDS) 56,10; Jože Papež (SKD) 43,90. I. V. Berite danes stran 2: • Volilci so jim zaupali županstvo stran 3: •Prvi pri izvozu, zadnji pri cesti stran 5: •Ministrstvo je zamenjalo ključavnico stran 6: •Po koliko je boštanjska zemlja? stran 8: • Vse več jih bo iskalo davčne nasvete stran 9: •Kazni za nevpisane vinograde stran 11: •Strelcema vsakemu po 12 let zapora stran 17: •Bivša domobranca o tožilcu Drobniču ADORAMUS V ŠKOCJANU ŠKOCJAN - V nedeljo, 13. decembra, bo obv17. uri v dvorani gostilne Luzar v Škocjanu koncert okteta Adoramus iz Novega mesta. To bo letos že 7. prireditev v Lužarjevi gostilni, ki je tako postala pravi škocjanski kulturni hram. Drage občanke in občani Mestne občine Novo mesto, hvala za izkazano zaupanje. Vaša pričakovanja so zdaj moja obveza. Tone Starc Spoštovane občanke, občani občine Trebnje! V drugem krogu volitev za župana občine Trebnje ste mi volivke in volivci s svojim glasom izkazali zaupanje. Prepričan sem, da bom Vaše zaupanje tudi upravičil skupaj z Vami in Vašim sodelovanjem. Za zaupanje se Vam še enkrat najiskreneje zahvaljujem. Ciril Metod PUNGARTNIK /. DECEMBER - SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU - Na ta dan so po Sloveniji potekale številne akcije in prireditve, ki naj bi pripomogle k osveščanju ljudi glede te smrtonosne bolezn i. Priključili so se jim tudi mladi liberalni demokrati in demokratke Šentjerneja. Na šentjernejskem glavnem trgu so postavili svojo stojnico, kjer so delili poučno gradivo o aidsu. Akcija je potekala pod geslom “Mladi lahko ustavimo aids". (Foto: M. Hočevar) 4 /V /i f r 4 Z davkom nad varčevalca? Ramen na kamen palača, zrno do zrna pogača je izrek, ki so ga v zgodovini že velikokrat zlorabili. To je nemara občutil vsakdo, kije v duhu izreka nalagal denar na bančno knjižico v nekdanji Jugoslaviji in bil razočaran, ko so se po razpadu te države banke obotavljale izplačati nekatere prihranke. Takrat so mnogi prisegali, da ne bodo denarja več nalagali v (slovenske) banke. Če je prebivalstvo mislilo, daje varčevalskih pretresov konec z uvedbo novega slovenskega gospodarskega reda, se je uštelo. To navsezadnje kažejo tudi najnovejše napovedi o obdavčitvi obresti na hranilne vloge. Kako bo napovedana obdavčitev vplivala na varčevalne navade Slovencev? Bi davek, če bi ga uveljavili, zdesetkal varčevalce? O tej temi smo se pogovarjali tudi v tokratni anketi. Po pričakovanjih so zbrani odgovori nenaklonjeni napovedanemu davku, kar je razumljivo, saj so davki vselej nepriljubljena poteza države. Vprašani so večinoma tako proti obdavčitvi majhnih kot obdavčitvi velikih zneskov, saj menijo, da so hranilne vloge pač denar varčevalcev. Temu prepričanju je sicer težko ugovarjati, vendar je žal s'odobna država naravnana tako, da lastnino obdavči, in naša država je temu pravilu zelo zvesta. Ob obravnavani obdavčitvi obresti se odpira vprašanje, kam sploh vlagati denar. Očitno bo v Sloveniji v bodoče toliko odjemalcev državnega denarja, da bodo hranilne knjižice, različna zavarovanja in podobne oblike osebnega varčevanja stalno na udaru, o čemer dovolj jasno govori tudi napovedana obdavčitev obresti na hranilne vloge. MAJDA GRAČAN, poslovna sekretarka pri Obrtni zbornici Trebnje: “Seveda se mi ne zdi prav, da bodo po novem morda obdavčevali še tiste, ki varčujejo v bankah. Mene to sicer gotovo ne bo prizadelo, ker nimam toliko denarja. Če pa bi ga imela, bi varčevala kako drugače, saj so že zdaj obresti za vezane vloge nizke.” MARJETA JAGODIČ, cvetličarka iz Sevnice: “Moja družina trenutno ne varčuje v banki, saj gradimo hišo in tako vse, kar zaslužimo, porabimo sproti. Ne zdi se mi prav, da bi obdavčili obresti na hranilne vloge, saj v banko navsezadnje vložiš svoj denar. Pri tem se mi ne zdi pomembno, če manjše vsote ne bodo obdavčene. Tudi če gre za večje varčevanje, je to naš denar!” BRANKA RADEJ-KOREN, inženir agronomije iz Pokleka pri Podsredi: “S trdim delom zalužiš denar, varčuješ, potem pa naj bi še od tega plačal davek? To ne gre! Karkoli že bo z obdavčenjem obresti na hranilne vloge, je res, da obdavčitve še povečajo razlike med siromašnimi in bogatimi. Poznam kmetijstvo, vem, kako obdavčitve prizadenejo,v sedanjih slovenskih razmerah kmeta.” SLAVKO MUNIČ, prodajalec z Obrežja: “Ne zdi se mi prav, da bi obdavčili obresti na hranilne vloge. Saj ima v banki človek svoj denar! Sicer mene ta davek ne zadeva, bolj pa muči tiste, ki imajo veliko denarja. Ta ukrep bo pripeljal do tega, da bodo ljudje denar jemali iz bank. Varčevali bodo najbrž drugače. Vendar ne vem, katero varčevanje je danes sploh še JANJA MACEDONI, dipl. ekonomistka iz Šmarjete: “Država uvaja vedno nove davke, ker za svoje potrebe rabi vedno več denarja. Čeprav nam davkoplačevalcem to ni všeč, smo žal proti temu nemočni. Napovedani davek na obresti pa bo povzročil, da bodo ljudje še manj varčevali kot doslej. Menim, da bi morala država pred uvajanjem novih davkov najprej izterjati nepobrane davke!” MATEJA VRLINIČ, ekonomska tehniea iz Bojancev pri Vinici: “Tisti z velikimi prihranki se gotovo ne bodo strinjali z davki na bančne obresti. Bolje je, da plačujejo ljudje, ki imajo denar, kot pa reveži. Mislim, da povprečni Slovenci ne bodo manj varčevali kot doslej, ker najbrž nimajo toliko denarja, da bi morali plačati davek na obresti od hranilnih vlog.” BORUT NEMANIČ, prodajalec iz Radovičev pri Metliki: “Obresti na hranilne vloge so majhne, ker pa na splošno ljudje nimajo veliko denarja, se v državni proračun z novim davkom ne bo nateklo kaj prida. Ni pa prav, da plačujemo davek od vseh prejemkov, sedaj pa ga bomo morali še od obresti. A mislim, da bodo tisti z veliko denarja kljub vsemu dajali denar v banko že zaradi varnosti.” MATJAŽ MRHAR, monter telekomunikacij iz Ribnice: “Varčevati se splača le, če imaš veliko denarja, saj če imaš malo, dobiš tudi malo obresti, Zato je po eni strani prav, da se obresti obdavčijo, saj bodo tako obdavčeni tisti, ki imajo veliko. Bodo pa v končni fazi s tem spet najbolj prizadeti nižji sloji prebivalstva oziroma tisti, ki že sedaj nimajo veliko. Varčevalo pa se bo še manj!” DANILO PLOT, podjetnik iz Štal-carjev pri Kočevju: "Pred leti sem varčeval za hišo, sedaj namensko ne varčujem. Po eni strani se ne da, po drugi ne splača, saj so obresti za varčevalca nizke. Če bodo obresti obdavčene, se bodo zato morale dvigniti, da varčevalec ne bo prikrajšan. V vsakem primeru to ne bo vzpodbudno za varčevanje. Tudi brez tega imamo davkov že tako preveč!” Volilci so jim zaupali županstvo JSmim Brežice Vladislav Deržič, član Demokratov Slovenije, star 61 let, politolog, upokojenec, poročen in oče dveh otrok, župan je prvič. Črnomelj Andrej Fabjan, SLS, 41 let, dipl. inž. agronomije, poročen, za župana izvoljen drugič. Dobrepolje Anton Jakopič, SLS, 47 let, ekonomski tehnik, poročen in oče petih otrok, župan bo drugič. Dolenjske Toplice Franc Vovk, SLS, 38 let, inž. strojništva in diplomant MBA, poročen in oče enega otroka, župan bo prvič. Ivančna Gorica Jernej Lampret, SDS, 50 let, profesor športne vzgoje, poročen in oče dveh otrok, župan bo drugič. Kočevje Janko Veber, ZLSD, 38 let, dipl. inž. gradbeništva, poročen in oče dveh otrok, župan bo drugič. Kostel Valentin Južnič, ni član nobene stranke, 47 let, gradbeni tehnik, poročen in oče dveh otrok, župan bo prvič. GLEDALIŠKI ABONMA ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj je pripravil gledališki abonma, v katerem se bodo zvrstile tri komedije. Že to soboto bo v kulturnem domu na ogled monokomedija “Bužec on, bušca jaz”, januarja ho sledila komedija “Predsednice”, marca pa "Triko”. Cena abonmaja je 4.000 tolarjev. “Moč mladosti” - srečanje brigadirjev V Novem mestu 19. decembra natanko ob 14. uri NOVO MESTO - Ob 40. obletnici izgradnje avtomobilske ceste Ljubljana-Za-greb bo v soboto, 19. decembra, ob 14. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom srečanje brigadirjev vseh delovnih akcij. Še posebej so vabljeni brigadirji, ki so gradili prav to cesto. Slovesnost se bo zaradi televizijskega prenosa začela natanko ob določeni uri, po kulturnem programu pa bo pogostitev z brigadirskim golažem. Svojo udeležbo lahko prijavite na tel. 068/325-111 v dneh od IL do 16. decembra, od 8. do 12. ure. Številka velja za brigadirje Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Organizacijski odbor Krško Franci Bogovič, SLS, 35 i M let, kmetijski dfjH inženir, poročen, oče treh otrok, župan bo prvič. Loški Potok Janez Novak, LDS, 61 let, 1 inž. organizacije dela, poročen in oče treh otrok, župan bo drugič. Metlika Slavko Dra-govan, SLS, 37 let, inž. agronomije, poročen in oče treh otrok, župan bo prvič. Mirna Peč Zvonko Lah, SDS, 40 let, strojni tehnik, poročen in oče treh otrok, župan bo prvič. Novo mesto dr. Anton Starc, LDS, 58 let, doktor medicine, direktor bolnišnice, poročen in oče dveh otrok, župan bo prvič. NOVOSTI V ZDRAVSTVU Osilnica Anton Kovač, SKD, 51 let, gostilničar z višješolsko izobrazbo, poročen in oče enega otroka, župan bo drugič. Ribnica Jože Tanko, SDS, 42 let, dipl. inž. lesarstva, poročen in oče treh otrok, župan bo drugič. Semič Janko Bukovec, SLS, 49 let, kmet, poročen in oče štirih otrok, župan bo drugič. Sevnica Kristijan Janc, ni član nobene stranke, 38 let, predmetni učitelj, poročen in oče dveh otrok, župan bo prvič. Sodražica Andrej Pogorelc, SDS, 42 let, dipl. organizator dela, poročen in oče treh otrok, župan bo prvič. Šentjernej Franc Hudoklin, SLS, 3” , let, strojni | ključavnic,*' poročen in | oče dveh «' 1 rok, župan N I drugič. Škocjan Janez Pov*lC' ni član noN' ne stranke, let, kmetov*' lec, poročen in oče dve" otrok, župal1 bo drugič- Trebnje . Ciril Met« Pungartnik LDS, 62 le*- inž. organi#' I cije dela, p?' ročen in oc dveh otroS. župan bo d«' I gič. Velike Lašče, Anton Zakrni-šek, ni član n°" bene strank"' 39 let, dip(' inž. strojništva. poroče? ■ in oče dve otrok, žup*" bo prvič. Žužemberk Franc Skufi* LDS, 38 lej' strojni teh«.1" poročen ‘ oce e n er otroka. župan bo prvič. V čakalni knjigi tudi datum in urn ZZZS si prizadeva za krajše čakalne dobe za specialistične preglede ■ Obvezna čakalfl3 knjiga - Po novem letu bodo čakalne dobe opredeljene za vsakega zdravnika posebt^ NOVO MESTO - Pri sklepanju pogodb z izvajalci za opravljanje zdravstvenih storitev so v novomeški enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije sledili dogovoru med ministrstvom za zdravstvo, zavodom in zdravniškimi združenji za ureditev razmer v slovenskem zdravstvu. Pred kratkim so bile namreč bolnišnice po Sloveniji standardizirane, kar pomeni, da so cene in normativi v specialističnih ambulantah izenačene. “Naša bolnišnica je zato dobila nekaj dodatnega denarja, ker je bila pod povprečjem,” je povedala Šuzana Jarc, direktorica novomeške enote ZZZS. Spremenil pa se je tudi obračunski sistem, ki pomeni večjo obremenitev za zdravnike. V primeru, če ne bo realizirana pogodba, bodo na zavodu zahtevali skrajšanje čakalnih dob ali pa celo odvzem programa in prenos na izvajalca, ki ga je sposoben opraviti. Na zavodu tudi zahtevajo, da tam, kjer so čakalne dobe, izvajalci vodijo čakalne knjige; zavarovanec mora biti vpisan v čakalno knjigo po vrstnem redu, poleg tega mora biti zapisan še datum in ura pregleda. “Naši laični nadzori ugotavljajo, da v ambulantah čakalne knjige sicer imajo, da pa dejansko pregled ob določeni uri ni vedno opravljen,” je povedala Jarčeva. Problem je tudi, če se pacient določenega dne in ure na pregled ne zglasi, zato v ambulantah v takem primeru pričakujejo, da jim to prej sporoči, da namesto njega naročijo koga drugega. V primeru, ko zavarovanec zahteva pregled pri določenem zdravniku v posamezni specialistični ambulanti oz. operacijo na oddelku, je čakalna doba daljša. “Do novega leta bomo sklenili aneks k pogodbi in bodo čakalne dobe opredeljene za vsakega zdravnika posebej, medtem ko so bile sedaj opredeljene le po dejavnostih,” je pojasnila Jarčeva. Ža vse nujne preglede v specialističnih ambu- lantah in za nujne hospitalizacije pa čakalnih dob ni. V dejavnostih, kjer smo izbrali osebnega zobozdravnika, so čakalne dobe odvisne od števila opredeljenih. Zobozdravniki ima- jo različno število opredeljen' pacientov, od 930 pa do 2.4*U Podatke o tem lahko pacief.^ dobijo na sedežu enote in nje*1 izP°stavah- ______ J. DORh Ljubljansko pismo Tkidi bojazen priganja ljudi v upokojevanje Penzije zaostajajo? LJUBLJANA - Tako imenovani “Kebričev” zakon (novela pokojninskega zakona), ki velja od L avgusta letos, je ponovno spremenil dotedanji način usklajevanja pokojnin. V skladu s pokojninsko zakonodajo mora po vsaki taki zakonski spremembi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v 90 dneh pripraviti pregled zneskov pokojnin, uveljavljenih v posameznih letih od vključno L januarja 1984 dalje, da bi lahko ugotovili, ali je spremenjeni način usklajevanja pokojnin morebiti povzročil krivična nesorazmerja med pokojninami. V strokovni službi zavoda so ta pregled pripravili in na njegovi podlagi je upravni odbor ZPIZ lahko le ugotovil, da med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih, ni odstopanj, ki bi terjale kakršnekoli izredne popravke. Pregled ravni pokojnin, uveljavljenih v posameznih letih obdobja 1984-1998, jasno kaže, da se položaj novih upokojencev ne poslabšuje, kot se govori. Nekaj podatkov, ki to dokazujejo. Povprečno število pre- jemnikov pokojnin, ki so pravi' co do pokojnine pridobili p° splošnih in posebnih predpisih (izvzeti so vojaški upokojenci)' se je v obdobju januar-oktobej v primerjavi z decembrom la« povečalo za 0,8 odstotka. ' letošnjem oktobru je bilo izp|a' čanih nad 455.000 pokojni« kar je okrog 3.500 ali 1,2 odstotka več kot lani. Razloge za povečanje števila upokojencev je možno iskali' novih posebnih predpisih, k1 niso omogočili le pridobit'6 podaljšane pokojninske dobo« marveč tudi upokojitev po** ugodnejšimi pogoji, in še ' napovedanih in tudi uresničen« spremembah zakonskih določb s katerimi je urejen način dolO' Čanja višine prispevka za dokup študijskih in vojaških let. In nenazadnje: tudi v strahu pre . napovedano reformo sistema, H naj bi bil za upravičence manj ugoden, zato hitijo v pokoj. Pokojnine, izplačane v letos' njih prvih desetih mesecih, s° bile v primerjavi z izplačilom v lanskem decembru višje povprečno 5,1 odstotka, izpl*1' čilo v oktobru pa je bilo višje Z* 5,6 odstotka. Na prvi pogin* višja povečanja pokojnin °a plač ne pomenijo, da se pokoj' nine zvišujejo hitreje kot plač6' “Pokojnine dejansko za plač'a' mi zaostajajo”, poudarjajo' Zpizu. In utemeljujejo: ker s6 ob znižanju plač višina pokoj' nin ne sme spremeniti, lahko določenem obdobju pokojnin6 kažejo višjo rast, ki pa je dejan sko le navidezna, dokler se n6 opravi uskladitev. VINKO BLATNIK Novomeška kronika VOLITVE I - Miklavž je prinesel novega novomeškega župana. Za nekatere je bilo to najlepše darilo, za druge pa grozljivo spoznanje, da tudi ta nebeški dobrotnik lahko strašno pogreši. Kakor koli že, na koncu se je izteklo, kakor se pač je. Vprašanj je veliko, odgovor pa en sam. In to ta štiri leta. Amaterski analitiki so se vrgli na delo in njihov poenoten izzid je tak. Za uspeh liberalnega kandidata imajo zasluge: 20 odst. LDS, 10 odst. SLS, 70 °dst. pa dosedanji župan in njegov najtesnejši svetovalec Marjan Dornik. VOLITVE II - Največji uspeh )'e liberalni kandidat za novome-j škega župana doživel na volišču v babjaku, kjer je zanj pri 81-od-stotni udeležbi (od 179 volilnih Opravičencev iz tega okrožja se Phje volitev udeležilo 146) volijo % odst. volilcev oziroma 140 ciganskih duš. Z vodovodom se P® stari župan ni mogel prikupi-I tt, na njihove duhovne potrebe je ' Pa pozabil, zato Romi pričakuje-I )°> da bo kapelico v njihovem naselju “na fino ofrajhal” novi ' fupan. Romsko srce bije močne-1"! Franci Koncilija pa se lahko P° tolažbo zateče na Paho ali Dolž, kjer je dobil več kot 88 odst. teov, pa tudi Podgrajci se se mu oddolžili za obnovljeno šolo z 78-"dst. podporo. Mehovski grad že čaka novega gospoda... j. VOLITVE III - Suhokranjski kandidat za župana se je po od-I “pjkarski zmagi Žužemberka nad j Novomeščani (3:0) za šankom | spopadel še z maligani in se : korajžno že oklical za novega tupana. Na poti domov pa ga je iskala še pihalna preizkušnja. Omagali so policisti z 2:0. Policisti So mu vzeli vozniško, volilci pa občinskega šoferja. MAi I Z M A Š I H O B Č I MM Ena gospa je rekla, da je bil anci Koncilija trikrat novomeški župan: prvič, zadnjič in nikoli več. POMOČ RK NOVO MESTO - Akcija zbi-ronja finančnih prispevkov za humanitarne programe Rdečega križa Slovenije se bliža koncu. V letošnji akciji, ki je potekala pod "aslovom “Kadar boli življenje”, s®o uspeli zbrati 108 milijonov ’°larjev, pretežni del denarja pa darovalci namenili za materi-kloo pomoč posameznikom in "fužinam v stiski, za letovanje sojino ogroženih otrok in pomoč s*arim, bolnim in invalidom. V ’eh dneh smo začeli razdeljevati Pomoč; razdelili bomo 26.000 Prehrambenih paketov oz. 260 °U hrane in 26.000 zavitkov pralnega praška oz. 78 ton. Poleg tega "°mo decembra razdelili še ok-r°g 7.000 novoletnih daril. Obločno združenje Rdečega križa N»vo mesto bo v 35. krajevnih organizacijah razdelilo 503 pakete ^cialno ogroženim družinam in P°sameznikom. OZ RK NOVO MESTO (Suhokranjski drobiž ŽIVAHNO V ŽUŽEMBERKU - V sredo, 2. decembra, sta 'bankarska prvaka Lojze Peteric, Predsednik SKD, in Janez Janša, pedsednik SDS, s svojimi sode-avci obiskala tudi Žužemberk. V “"stilni Zupančič sta v izredno Prijetnem vzdušju na družabnem ječanju podprla kandidata SKD j? župana novonastale občine Žužemberk Jožeta Papeža. V ^družni gostilni pa je predsednik Žužemberk Franc Škufca, !®didat LDS, sprejel ministra za JK°lje in prostor Pavla Gantarja, “‘nistra je pravzaprav sprejel že Prej, ga vodil po Suhi krajini in z!" skušal predočiti silne težave s P'>no vodo, kanalizacijo in one-"aženo Krko. . CIRILOV JUBILEJ - Pred Tjdkim je praznoval 70 let mlinar : “ reki Krki, dolgoletni organist £ Pevovodja Ciril Zajec iz Žu-?r»berka. Ob jubileju so mu čc-■'Uali in ga obiskali njegovi pri-5elji in pevci, s katerimi še ved-Poje in sodeluje ob raznih "Vesnostih in tudi pogrebnih : edinostih. Cirilu je čestitala in J** Zaželela še veliko zdravja tudi Predsednica Društva upokojen-Cv Francka Ožbolt. S. M. NADPOVPREČNO DOLENJSKO GOSPODARSTVO Prvi pri izvozu, zadnji pri cesti Predsednik vlade dr. Drnovšek se je pogovarjal z dolenjskimi in belokranjskimi gospodarstveniki NOVO MESTO - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se je prejšnji četrtek popoldne v Krki pogovarjal z dolenjskimi in belokranjskimi gospodarstveniki. Govor je bil o gospodarskih pričakovanjih v prihodnjem letu in o tem, kaj bo država naredila za boljše razmere v gospodarstvu. OB 50-LETN1CI PODJETJA KREMEN - Po drugi svetovni vojni je zanimanje za kremenčeve peske spet začelo naraščati, in tako je bilo 19. novembra leta 1948 v Novem mestu ustanovljeno podjetje Kremen. Podjetje je imelo v času obstoja vzpone in padce, še posebej pa ga je pretresla zadnja kriza ob razpadu Jugoslavije, ko mu je ostalo le še 41 odst. tržišča. Med drugim so morali zmanjšati število zaposlenih, danes jih je le še 71. Skoraj polovico proizvodov izvozijo, in to na Hrvaško, v BiH, Nemčijo in na Češko, zadnje čase pa jim največ težav povzroča podcenjeni tečaj nemške marke. Prejšnji petek so na praznovanje 50-letnice v Šmarješke Toplice povabili domače in tuje poslovne partnerje in jim v spomin izročili odlitek kopača. Na fotografiji: inž. Hama Zeherovič (levo), poslovni partner iz Sarajeva, je direktorju Kremena Marcelu Žmavčiču ob jubileju izročil ročno izdelan bakren vrč za vodo. (Foto: J. Domiž) ROTA RJJSK1 MIKLAVŽ - Rotary klub Novo mesto je letos že 6. leto zapored za Miklavža obdaril trojčke in četverčke iz Novega mesta in okolice. Obdaritev so pripravili na Otočcu, kjer so četverčki in 6 trojčkov dobili lepa praktična darila in po 20.000 tolarjevza vsakega otroka. Ob tej priložnosti so za svoje vrstnike nastopili otroci iz bršlinskega vrtca, na katere rotarijski Miklavž tudi ni pozabil. PREDBOŽIČNI KONCERT REVOZOVEGA ZBORA NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Revoz pod strokovnim vodstvom zborovodke Cvetke Hribar priredi v sredo, 16. decembra, ob 18.30 predbožični koncert v šmihel-ski župnijski cerkvi v Novem mestu. SILVESTRSKI MENI DOLENJSKE TOPLICE - V gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah pripravljajo silvestrovanje ob glasbi dua Gorenc-Gotlib. Za to priložnost pripravljajo bogat silvestrski meni. V ceno 5.900 tolarjev je vključen tudi avtobusni prevoz iz Novega mesta do Dolenjskih Toplic in v novoletnem jutru nazaj. Regijsko gospodarstvo in njegovo stanje je predsedniku vlade orisal Miloš Kovačič, predsednik Območne gospodarske zbornice in generalni direktor Krke. Na Dolenjskem in v Beli krajini je okoli 1240 aktivnih podjetij, na tem območju je 23.000 zaposlenih. Dolenjska regija izvozi za 1,3 milijarde dolarjev na leto, kar je 17 odst. celotnega slovenskega izvoza; izvoz za 22 odst. presega uvoz. Brezposlenih je 4.600 ljudi, se pravi 10 odst. aktivnega prebivalstva, kar je manj kot znaša slovensko povprečje nezaposlenosti. Zaradi znanih težav po razpadu Jugoslavije in številnih stečajev je bilo na Dolenjskem in v Beli krajini ob delo okoli 10.000 ljudi. Kljub veliki vlogi Dolenjske v slovenskem gospodarstvu in še posebej v izvozu pa je regija zapostavljena. V prvi vrsti gre za infrastrukturo in tu še posebej za nerazumljivo počasno in na zadnje mesto odrinjeno gradnjo avtoceste, nedoumljive pa so tudi hude težave zaradi neustreznega električnega omrežja in celo telekomunikacij, kar pa naj bi po zagotovilih mag. Adolfa Zupana iz Telekoma odpravili v prihodnjem letu. • Miloš Kovačič je ob tem, ko je govoril o poslovanju Krke, še posebej pohvalil dobro poslovanje njihove družbe Krka Zdravilišča in povedal, da tečejo resni pogovori o tem, da ta uspešna Krkina firma prevzame Gostinsko podjetje Bled s hoteli Golf, Park in drugimi gostinskimi objekti z okoli 1.000 posteljami. Dr. Drnovšek je v glavnem pohvalil nadpovprečno izvozno usmerjeno dolenjsko gospodarstvo z za slovenske razmere precej tujimi vlaganji, kar po njegovem govori o večji odprtosti Dolenjske. Premier se je pohvalil z nizko stopnjo inflacije, ki naj bi bila letos največ 6,5-odstotna. “Najpomembnejša naloga za prihodnje leto je obdržati letošnja optimalna gospodarska gibanja in konkurenčnost slovenskih podjetij,” PROBLEMI NOVOMEŠKEGA SOLSTVA Učenje je predvsem delo in garanje Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber v Novem mestu o očitkih o storilnostno naravnani šoli NOVO MESTO - “V informacijski družbi, v katero drvimo, vrvi informacij. Problem pa je, kako se bomo znašli v tem gozdu in poiskali tiste točke, ki se jih splača oprijeti, pri tem se bomo morali še vedno zatekati k lastnemu znanju,” je na razgovoru o znanju za tretje tisočletje, ki gaje pretekli petek v prostorih RIC-a v Kulturnem centru Janeza Trdine organiziral novomeški odbor Liberalne demokracije Slovenije, poudaril minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Odrasel svet želi podaljševati ca generacije, sedaj jih šolanje svojo lastno eksistenco s podaljše- nadaljuje 40 odst. Spregovoril je vanjem šolanja. Udružbljanje ali socializacija, ko na mlade rodove prenašamo lastno kulturo, pa je vedno nekaj več, je začetek novega ciklusa. “Pri tem pa so zelo pomembni temelji, v vsak doktorat je namreč vpisan tudi učitelj L razreda,” je dejal dr. Gaber. Glede vključevanja v Evropo pa je povedal, da ni način obrambe narodove identitete v tem, da se braniš tujih jezikov, ampak da jih obvladaš, in zav primer navedel Nizozemce in Švede. In čeprav nam nekateri laskajo, da v Sloveniji dobro znamo tuje jezike, dr. Gaber meni, da smo le povprečni, kar pa je premalo. Premalo smo naredili tudi na področju podiplomskega študija in izobraževanja odraslih. “Letos je resda na podiplomski študij vpisanih rekordnih 61.300 Slovencev, vendar tudi v bodoče tega števila bistveno ne bomo presegli, saj je bilo letos v srednje šole vpisanih manj otrok kot lani,” je povedal dr. Gaber. Najprej moramo doseči, da bo po končani srednji šoli nadaljevalo šolanje polovi- tudi o storilnostno naravnani šoli, ki je v današnjem času večkrat napadena, vendar dr. Gaber meni, da je govorjenje samo o prijazni šoli v bistvu neprijazno govorjenje, kajti učenje je predvsem delo in garanje. Sledila so vprašanja predstavnikov osnovnih in srednjih šol ter MINISTER ZA ŠOLSTVO - Po pogovoru s predstavniki novomeškega šolstva in gospodarstveniki si je minister dr. Slavko Gaber v Kulturnem centru Janeza Trdine ogledal nove prostore novomeške Visoke šole za upravljanje in poslovanje. (Foto: J. D.) je med drugim dejal. Med temi je tudi letošnja 14,5-odst. rast izvoza, ki jo bo ob precenjenem tolarju težko ohraniti, kaj šele povečati. Se je pa predsednik Drnovšek pohvalil z uspehi na mednarodnem področju, saj po njegovem Slovenija ostaja “daleč najbolj kvalificirana kandidatka za sprejem v Evropsko unijo” in je v zadnjem času močno intenzivirala dialog s Hrvaško. A. BARTELJ PREDSEDNIKA - Predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je v Krki pozdravil generalni direktor in predsednik Krkine uprave Miloš Kovačič. (Foto: A. B.) gospodarstva. Ravnatelj Marjan Špiiar iz grmske osnovne šole je izpostavil materialne pogoje, ki so osnova za delo. Dejal je, da dokler so denar zbirali s pomočjo samoprispevkov, so se šole gradile, sedaj, ko je polovični delež za gradnjo prevzela država, polovico pa bi morala zagotoviti občina, pa seje ustavilo. Predvsem v zadnjih štirih letih se je na tem področju zelo malo naredilo. Težave imajo tudi s kadri, še posebej, odkar jih štipendira samo država, pogrešajo pa tudi analize pogojev za prehod na devetletko. V novomeški občini namreč ni bila izbrana nobena šola za poskusno uvedbo devetletke. Minister dr. Gaber je pritrdil, da bi novomeške občina za šole lahko pridobila več državnega denarja, kot ga je. Štefan David, direktor novomeškega šolskega centra, je pohvalil stalno podporo gospodarstva. Marjeta Potrč iz novomeške Krke je povedala, da imajo v Krki vedno okrog 60 podiplomskih študentov, ki študirajo ob delu, da pa si želijo, da bi čimprej zaživel kreditni sistem šolanja, kije zanje zelo pomemben. Jože Jazbec, ravnatelj brusniške osnovne šole, pa je opozoril na težave s kadri v bolj oddaljenih šolah, ki jim po speljanem stanovanjskem zakonu ne morejo ponuditi niti enega stanovanja, ker ga nimajo. J. DORNIŽ Voda bo zadržala življenje Z obiska ministra dr. Pavla Gantarja v žužemberški občini ŽUŽEMBERK - V novi občini Žužemberk je na levem bregu Krke še 16 vasi, ki nimajo vodovoda. Prejšnjo sredo je minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar obiskal vasi Reber in Ajdovec in se na kraju samem seznanil s prizadevanji, da ti kraji dobijo zdravo pitno vodo. Na območju vasi Križi, Reber, Lipovci in na Ajdovski planoti živi v 16-ih vaseh blizu 900 prebivalcev, ki nimajo vodovoda. V grobem gre za bodoča vodovoda Križi - Vrhovo - Zalisec - Zg. Cvi-belj ter območje Ajdovske planote. Prvi vodovod se bo napajal z vodo iz vrtine, ki sojo leta 1994 zvrtali nad vasjo Gor. Križ, iz katere bo moč načrpati 5 litrov vode v sekundi, kar je za te potrebe več kot dovolj. Ajdovska planota pa se bo napajala z vodo iz 300 m globoke vrtine pri Vinkovem Vrhu (10 litrov na sekundo), tako da bodo presežek vode lahko odvajali v vodovodni sistem Dvor. Za izgradnjo teh dveh vodovodnih sistemov (s črpališči, vodohrani, cevovodi) je po sedanjih cenah potrebnih dobrih 445 milijonov tolarjev. Seveda je to ogromen denar, ki ga nova in revna suhokranjska občina sama ne bi mogla spraviti skupaj. Vasi, ki so danes še brez vode, so žive, in če naj življenje v njih ostane in se razvija, je zdrava pitna voda'prva stvar, ki jo potrebujejo. Občina bo seveda morala prva narediti, kar lahko in mora, glavno finančno breme za ta vodovod pa bo na ministrstvu, se pravi na državi, in na novomeški Komunali. Minister Gantar je v Žužemberku obljubil, da si bo še posebej prizadeval za ta suhokranjski vodovod. Tako naj bi prihodnje leto že zgradili vodovod Križi. Za žužemberško kanalizacijo s čistilno napravo so projekti že narejeni. Vsa stvar bo stala okoli 300 milijonov tolarjev. Pri tej gradnji lahko računajo tako na sredstva države kot na precejšnja nepovratna sredstva Evropske unije. Pri tem pa se bo treba poslužiti “trika” in za pridobitev evropskega denarja za take namene združiti več čistilnih naprav v paket. Kajti Evropska unija se za tovrstno investicijo v višini 3 milijone mark niti ne zmeni, ker evrobirokrati ne znajo razmišljati o tako “majhnem” denarju. A. B. MINISTER GANTAR V ŽUŽEMBERKU - Po ogledu in pogovorih v vaseh, kjer še nimajo vodovoda, se je minister dr. Pavle Gantar v žužemberški gostilni Pod lipo z domačini pogovarjal o problemih v zvezi z vodo, kanalizacijo in okoljevarstvenih vprašanjih. Za prvi obisk v tej novi občini se je ministru zahvalil dolgoletni predsednik krajevne skupnosti in od nedelje pr\’i župan občine Žužemberk Franc Škufca. (Foto: A. B.) Spoštovane volivke in volivci! Za izkazano zaupanje in podporo v prvem in drugem krogu volitev za župana se vam najlepše zahvaljujem. 0 Franci Koncilija dosedanji župan Mestne občine Novo mesto SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA KOORDINACIJSKI ODBOR NOVO MESTO Z veseljem sporočamo, da ste na Miklavževo nedeljo skupaj z nami izvolili za župana Mestne občine Novo mesto Antona Starca, dr. med. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam in županu dr. Antonu Starcu zaupali svoj glas in nam kakorkoli pomagali pri volitvah. Voščimo Vam vesele in mirne božične praznike, v prihajajočem novem letu 1999 pa veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Predsednik koordinacijskega odbora in predsednik DS Tone Hrovat Svetniki SLS Predsedniki podružnic Šmarjeta, Straža, Novo mesto, Trdinov vrh-Hmeljnik tttitft I Z N A Š I H O B Č I N vffns Dobrodošla pomoč je ze pogovor V metliški občini dve delavki pomagata ostarelim in invalidnim na domu, ki bi brez njune pomoči morali v dom počitka - Za marsikoga sta edini stik s svetom - Trdne vezi METLIKA - Dragica Bradica jc pred petimi leti preko javnih del pričela v okviru metliškega Centra za socialno delo s pomočjo ostarelim in invalidnim na domu. Pred dvema letoma se ji je pridružila Blanka Želježnjak. Trenutno skrbita za 22 ljudi v metliški občini, zadnja dva meseca pa svoje delo opravljata kot redno zaposleni. Priznavata, da so bili ljudje v začetku precej nezaupljivi, a ko so se navezali nanju, je postala vez izredno trdna. “Postali sva njihovi prijateljici in zaupajo nama tudi marsikaj, kar zamolčijo celo svojim bližnjim. Sicer pa je za te ljudi, ki so v glavnem starejši od 80 let, zelo pomembno, da jim pomaga človek, ki so ga dobro spoznali, saj je vsaka sprememba zanje velik pretres,” pravita Dragica in Blanka, ki sta si v zadnjih letih nabrali obilo izkušenj. Lani sta opravili tudi tečaj za negovanje odraslih. Poudarjata, da svojega dela ne opravljata zgolj rutinsko. Vsaka skrbi za določeno število ljudi, prav tako pa je dogovorjen urnik dela. “Ljudje že vedo, kdaj bova prišli, in naju nestrpno pričakujejo. Za marsikoga sva edini stik s svetom. Nekateri si želijo le pogovora z nama, sicer pa zanje opraviva vse potrebno v trgovini, na banki, celo na pokopali- šču; pripeljeva jima kosila in opraviva različna gospodinjska dela. Skratka, delava vse, kar dela gospodinja doma, seveda pa morava precej pohiteti, saj je čas na kratko odmerjen,” pravita. Ljudje jima sami naročijo, kaj naj postorita, a tudi koliko časa bosta pri njih zadnje čase, ko morajo sami plačevati storitve, določijo sami. Pomoč na domu so v glavnem poiskali Metličani, medtem ko kosila razvažata po vsej občini. Morda je po vaseh še bolj živa sosedska pomoč kot v mestu, dobro pa se zavedata, da bi večina ljudi, ki jima pomagata, brez njune pomoči moralo v dom počitka. Prepričani pa sta, da bi najbrž še več ljudi potrebovalo pomoč, a sploh ne vedo zanjo. Na pomoč pa bi lahko priskočili tudi začasno, ob bolezni ali takoj po vrnitvi iz bolnišnice. M. BEZEK-JAKŠE Dragica Bradica Blanka Želježnjak ČRNOMALJCI V METLIKI IN SEMIČU METLIKA, SEMIČ - V petek, 11. decembra, bodo ob 18. uri črnomaljski amaterski igralci gostovali v metliškem kul-turnem domu z gledališko predstavo Vojka Zidarja Črnomaljska kronika (historična retrospektiva). V nedeljo, 13. decembra, ob 18. uri pa bodo Črnomaljci gostovali še v semi-škem kulturnem domu. Spoštovane občanke in občani občine Metlika! Iskreno se Vam zahvaljujem za zaupanje, izkazano na nedeljskih volitvah. Verjamem in želim, da bomo skupaj oblikovali in dosegli cilje, takšne, ki bodo vsem nam in Metliki v ponos. Ob tej priložnosti čestitam vsem novo izvoljenim občinskim in krajevnim svetnikom. Vaš župan Slavko Dragovan Občina plačala več odškodnin V štirih letih jih je bilo za skoraj 22 milijonov tolarjev ČRNOMEU - V črnomaljski občini so v zadnjih štirih letih iz občinskega proračuna poravnali več odškodnin. Tako so leta 1995 izplačali za dobrih 660 tisočakov odškodnin na podlagi tožbe posameznikov, in sicer kot odškodnino za cesto oz. ureditev kanalizacije. Leta 1996 so še vedno poravnavali stroške za Maleriče-vo hišo, hkrati pa so morali zaradi neurejenenega dostopa do čistilne naprave plačati odškodnino za pot. Zaradi neurejenih odnosov s prebivalci Vranovičev so plačali odškodnino za zemljišče ob odlagališču komunalnih odpadkov. Za vse to so odšteli skoraj 3,9 milijona tolarjev, ki pa jih v proračunu niso predvideli. Lani so morali zaradi nerešenih lastniških odnosov pri gradnji cest do leta 1994 poravnati odškodnino lastnikom zemljišč. Šlo je za gradnjo ceste Radenci-Sodevci in za cesto v katastrski občini Mavrlen ter za nakup Maleričeve hiše v Črnomlju, saj je grozilo, da se bo zaradi dotrajanosti zrušila na cesto. Za našteto so plačali več kot 1,7 milijona tolarjev, za denacionalizacijo pa še dodatna 2 milijona tolarjev. Tudi ti izdatki so bili nepredvideni. Letos pa so do oktobra za denacionalizacijo iz občinskega proračuna odšteli za dobrih 13,3 milijona tolarjev. V slabih zadnjih štirih letih so tako v črnomaljski občini za odškodnine, odkup Maleričeve hiše in denacionalizacijo iz proračuna odšteli skoraj 21,7 milijona tolarjev. M. B.-J. BOGAT VESELI DECEMBER METLIKA - V naslednjem tednu se bo nadaljeval bogat program metliškega Veselega decembra. Danes, 10. decembra, bo ob 17. uri v suhorski knjižnici praznična delavnica, jutri ob 14. uri pa v suhorskem kulturnem domu novoletno pričakovanje z dedkom Mrazom za su-horske šolarje. V soboto, 12. decembra, bo ob 16. uri v metliškem kulturnem domu na sporedu film Božiček. 13. decembra bosta lutkovni igrici, in sicer ob 14. uri v knjižnici na Suhorju ter dve uri pozneje v suhorskem kulturnem domu. V torek, 15. decembra, bo ob 17. uri v knjižnici na Radoviči knjižna uganka. Istega dne ob 16. uri pa bo v otroškem vrtcu za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, ura pravljic. V sredo, 16. decembra, bo ob 17. uri v gradaški knjižnici knjižna uganka, uro pozneje pa v metliškem kulturnem domu novoletna voščilnica dijakov Tekstilne šole Metlika. O VINSKO-TURISTIČNI CESTI SEMIČ - Občina Semič vabi v petek, 11. decembra, ob 18. uri v tukajšnji penzion Smuk na javno predstavitev projekta Vinsko-turi-stične ceste v semiški občini. Organizatorji pričakujejo pripombe in predloge občanov, saj bi radi, da bi projekt čim bolj zaživel po meri ljudi, ki bodo v njem sodelovali. “Da” za večj jo de pom od padkov Tako svetniki kot prebivalci bližnjih Vranovičev so se strinjali z razširitvijo črnomaljskega odlagališča komunalnih odpadkov - Brez odškodnine ne bo šlo ■ Dobra zaščita okolja ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji v svojem mandatu sprgjeli osnutek odloka o lokacijskem načrtu za razširitev deponije komunalnih odpadkov v bližini Vranovičev, ki so ga na isti seji tudi preoblikovali v predlog in prav tako sprejeli. Kot je povedal župan Andrej Fabjan, so imeli s predstavniki Vranovičev kar 13 sestankov, prav številni pogovori in pojasnjevanja pa so obrodila sadove, saj so vaščani, ki so zaradi nezadovoljstva pred leti že zaprli deponijo, privolili v razširitev. Gre za tretjo fazo deponije, ki bo merila 80 krat 90 metrov. Hkrati bodo zapolnili tudi vrzel med prvo in drugo fazo odlaganja, ki meri dobrih dva tisoč kvadratnih metrov. V črnomaljski občini ne tajijo, da so se odločili za tret- • Svetnik Anton Škof je na seji občinskega sveta dejal, da so bili Vranoviči nekdaj vzor složne vasi. Deponija komunalnih odpadkov pa je med prebivalce vnesla nesoglasja. “Kljub usklajenim dogovorom glede nadaljnje usode odlagališča je med vaščani še vedno čutiti nestrpnost in napetost. Zato apeliram na naslednjo občinsko oblast, da poskuša ljudi umiriti,” je dejal Škof. jo fazo razširitve zato, ker so bili neuspešni pri iskanju ustreznejše nove lokacije za odlagališče odpadkov. Zagotavljajo pa, da bodo pri urejanju deponije upoštevali vse ukrepe za varno odlaganje odpadkov ter zaščitne ukrepe za varovanje okolja in požarno varnost. Na razgrnjeni osnutek lokacijskega načrta za razširitev deponije ni bilo posebnih pripomb. Vrano-vičani pa so na sestanku predlagali odškodnino, ki bi jo dobili zaradi bližine odlagališča. O tem, kakšna naj bi bila, se bodo dogovorili do pričetka gradnje. Prav SNS tožila semiškega župana Janka Bukovca Kdo ga v resnici podpira, so najbolj očitno pokazale volitve SEMIČ - 23. novembra, dan po lokalnih volitvah, sta semiška SNS in njen kandidat za župana Stanko Vidmar vložila pri novomeškem okrožnem sodišču tožbo proti semi-škemu županu v prejšnjem in sedanjem mandatu Janku Bukovcu. Bukovec, sicer kandidat SLS in SKD in s podporo SDS, je namreč v predvolilni letak zapisal, da gaje pri kandidaturi podprla tudi skupščina ZB NOV Semič ter DeSUS. V tožbi so Bukovcu očitali, da ni imel pisne podpore ne DeSUS ne Zveze borcev in ne semiških upokojencev. Vendar pa sta, kot je povedal Bukovec, predsednica DeSUS Martina Jakša in predsednik društva upokojencev Alojz Vidmar prišla k njemu na občinsko upravo in mu izrekla ustno podporo pri njegovi kandidaturi. Iz njunih besed je bilo razbrati, da ga podpirata, kar pa ni bilo očitno le njemu, temveč tudi Sonji Križan z občinske uprave, ki je bila navzoča pri pogovorih. “Na letni skupščini ZB NOV Semič pa je koordinator borcev za Dolenjsko in Belo krajino Ludvik Golob dejal, da me podpirajo kot kandidata za župana, čemur je sledil gromek aplavz. Da je bilo res tako, je na sodišču potrdila tudi gospa Murnova, ki je na skupščini pisala zapisnik. Sicer pa so tudi druge priče na sodišču pričale meni v prid ter potrdile, da ni nikakršne osnove za tožbo. Ne nazadnje pa so to najbolj zgovorno pokazali volilni rezultati, saj sem na volitvah dobil 88,21 odst. glasov, kar je skoraj osemkrat več kot moj pritikandidat. Moja zmaga pa očitno ne bi bila vprašljiva, tudi če na letaku ne bi omenjal podpore upokojencev in borcev,” je prepričan semiški župan, ki je, kot je zatrdil, med tistimi župani, ki so v Sloveniji dobili največ odstotkov glasov. Več od njega so jih namreč dobili le trije neodvisni kandidati. M. BEZEK-JAKŠE tako so želeli vedeti za rezultate meritev kakovost vode v Lahinji in v bližnjih izvirih. Hkrati so Vra-novičani opozorili na natančen nadzor nad vsem, kar pripeljejo na deponijo, saj zahtevajo, da se privažajo na odlagališče le komunalni odpadki oz. taki, ki jih je na tovrstno deponijo dovoljeno odlagati. Sicer pa je tudi v odloku zapisano, daje le izjemoma dovoljeno odlagati ustrezno pripravljene in nevtralizirane posebne odpadke 3. kategorije po pravilniku o ravnanju s posebnimi odpadki, vendar le po predhodnem soglasju pristojne inšpekcije. Na črnomaljski občinski upravi zagotavljajo, daje deponija zasnovana tako, da je zagotovljena največja stopnja varnosti in da bo mogoče ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah takoj ukrepati. M. B.-J. MIKLAVŽ V SEMIČU - Semiško kulturno društvo Orel je v sodelovanju z mladinsko veroučno skupino pripravilo na predvečer miklav-ževega v semiški župnijski cerkvi veselo miklavževanje. V kulturnem programu so se predstavili mladi s Črešnjevca, iz Črmošnjic in Semiča, jamarji pa so se kot peklenščki spustili s cerkvenega zvonika. (Foto: M. B.-J.) Starihovi imajo najlepšo domačijo Ema in Jože Stariha ne urejeta svoje domačije v Moverni vasi zaradi priznanj, temveč zaradi boljšega počutja in ker jima je to v veselje - Sožitje starega in novega MOVERNA VAS - V semiški občini so že nekajkrat razpisali akcijo “Semiška občina - lepa, urejena in čista”, v kateri so doslej le pohvalili in nagradili mijbolj urejene vasi in domačije, s cvetjem obdane stanovanjske hiše in obložene balkone. Obljubljajo pa, da bodo v bodoče pograjali tudi tiste vaščane, ki jim je malo mar, kakšen je izgled njihovih krajev. OB DNEVU PROSTOVOLJCEV - Ob 5. decembru, svetovnem dnevu prostovoljcev, je OZPM Metlika v sodelovanju z metliško osnovno šolo, vrtcem in ljudsko knjižnico pripravila 17 različnih delavnic, ki jih je vodilo 32 prostovoljcev. Številni metliški osnovnošolci so izdelovali okraske, voščilnice, darilne vrečke, šopke iz suhega cvetja (na fotografiji), slikali na steklenice, peli, pisali pesmice in voščila, izdelovali lutke, pripravili igrice in še kaj. Vse to so predstavili na zaključni prireditvi in na razstavi v osnovni šoli. (Foto: M. B.-J.) Za najbolj urejeno domačijo so letos v občini podelili le eno nagrado, prejela pa jo je Ema Stariha iz Moverne vasi pri Semiču. Starihova prizna, da so k priznanju prispevali vsi štirje družinski člani, čeprav je največ pobud o ureditvi domačije dala prav ona. Ema in mož Jože sta sicer zaposlena v semiški Iskri, zraven pa še toliko kmetujeta, da zemlje s sicer precej kamenja, ne zarašča. Poleg stare hiše in hleva so si zgradili še novo stanovanjsko hišo, na pogorišču skednja pa nov hlev in skedenj. Vsa poslopja so funkcional- no dobro povezana, okrog njih pa je vzorno pospravljeno in pome- Ema Stariha teno. Prav to je tudi odtehtalo pri ocenjevalni komisiji, da jim je podelila prvo nagrado. Ema je že pred dvema letoma v isti akciji dobila prvo nagrado za najlepši balkon, takrat pa si je Moverna vas skupaj s sosednjo Krupo ter s Prapročami delila tudi prvo mesto za najlepše urejeno vas v semiški občini. Prvič se je na tekmovanje prijavila na prigovarjanje sosedov, letos pa jo je pregovorila sodelavka. “Domačije ne urejamo zaradi nagrad, temveč zaradi boljšega počutja,” pravi Starihova, ki tudi meni, da zadnja leta na marsikateri kmečki domačiji vzorno skrbijo za urejenost, a morda ne vedo za akcijo ali pa se nanjo ne prijavijo zaradi svoje skromnosti. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki SNEG - Ko se je ob zadnjem snegu Metličan vozil po slovenskih cestah, je po radiu neprestano poslušal opozorila, kako so Gorjanci težko prevozni. Prestrašen je v Novem mestu zavil na cesto proti Gorjancem, a je ugotovil, daje prav ta cesta od vseh'' Sloveniji najbolje prevozna. “Spet so me potegnili za nos,” si je mis' lil. Ni bilo namreč prvič, da so na slovenskem nacionalnem radiu razglašali, kakšen bav-bav je za voznike cesta med Novim mestom in Metliko, a se je pokazalo, da to sploh ne drži. Ker se je zima šele začela, ne bi bilo narobe, če bi kateri od lastnik0) mobilnega telefona, ki jih najbrž čez Gorjance potuje kar precej, kdaj sporočil radijcem v Ljub" ljano, kakšne so razmere na cesti; Ce že morajo polušalci po vsej Sloveniji poslušati o koloni petih vozil na južni ljubljanski obvoznici, bi bilo prav, da bi tudi Bej°' kranjci dobili prave informacije, OTVORITVE - Metličanom ni ostalo neopazno, da je črnomaljski župan Fabjan pred volil; vami vsak teden otvoril bodisi vodovod, cesto, prenovljeno šolo in še kaj. Čeprav so Metličani za razliko od Črnomaljcev imeli dva kroga, preden jim je uspelo izvoliti župana, niso videli omembe vrednih otvoritev. Nekateri se sedaj sprašujejo, koliko krogov bj morali imeti, da bi dočakali tudi rezanje trakov. GOLAŽ - Slavko Dragovan, novi metliški župan, je vzel tiste o predvolilnem golažu povsem dobesedno. Že pred prvim krogom volitev je volilcem postregd z golažem iz divjačine, ki so ga pripravili sami doma, prav tak" pa gaje na Krasincu, Jugorju inv Metliki delil nekaj dni pred drugim krogom. Lahko je bil le srečen, da mu je bog v petek pred volitvami poslal sneg, tako da s° mnogi volilci ostali doma, sicer bj se lahko zgodilo, da bi mora1 preveč razredčiti domačo čred0 damjakov, da bi v gostišču na Veselici nahranil vse (volilnega) golaža željne občane. Črnomaljski drobir] SEMAFOR - Črnomaljci s« dočakali svoje prve semaforje, kj so jih postavili na križišču prf^ “belo hišo”. Da gre za semaforje; so Črnomaljcem sicer poveda" Metličani, ki imajo semafor ze dolga leta. Vendar jim ČmomalJ" ci še ne verjamejo povsem. Glede na to, da čudni stvori ne dajejo od sebe še nobene svetlobe, s° namreč bolj prepričani, da gre za nekakšno praznično okrasite' mesta, ki je še niso priključili"a električni tok. Semiške tropinej MIKLAVŽ - Seipičanom, ki s° se lani za miklavževo drenja1! pred farno cerkvijo v Semiču,11 ušlo, da je imel radodarni s': Miklavž na prstancu porodi" prstan. Ob letošnjem obdar°vf nju v semiški župnijski cerkvi je bil Miklavž brez prstana. In Ij" je so znova ugibali, ali je prise. letos nov, mlad Miklavž, ki še " poročen, ali pa si je lanski iz piur je pripomogla tudi občina Vičcvje. Dogradila pa bo vežico ■ °va občina Kostel, in to z denar-C|r>, ki ga bo dobila od občine Vičcvj e in drugih darovalcev. MM* IZ NAŠIH OBČIM KM* Ministrstvo je zamenjalo ključavnico Krajani Kočevske Reke zahtevajo vrnitev kulturnega doma KOČEVSKA REKA - Kulturni dom, nekdaj last podjetja Snežnik, ki ga tvorijo tri med seboj povezane stavbe pod skupno streho, je bil na nekdanjem zaprtem območju Kočevske Reke središče kulturnega in družabnega življenja krajanov. Tako je bilo vse od izgradnje doma v prvi polovici 50-ih let do pred tremi leti, ko je lastnik doma postalo ministrstvo za obrambo. Dom so zgradili krajani s svojim delom in prostovoljnimi prispevki. Razmere so se začele spreminjati, ko so po odprtju Kočevske Reke začeli prihajati v Snežnik novi ljudje od drugod. Docela pa se je spremenilo, ko je Snežnik pred tremi leti brez vednosti krajanov, KS in kočevske občine dom brezplačno prenesel na ministrstvo za obrambo. “Pogoj je bil, da bodo z domom ravnali kot dober gospodar,” pravj predsednik KS Kočevska Reka Štefan Vesel. Vendar pa ministrstvo do sedaj v stavbo ni vložilo še niti tolarja. Poleg tega je vojska dom “okupirala”, krajani pa so postali v svojem delovanju omejeni. Zato so pred letom dni na ministrstvo za obrambo začeli naslavljati prošnje, naj dom uredi, obenem pa tudi, naj ga prenese v last kočevske občine. Odziva ni bilo, zato so septembra letos vzpodbujeni z besedami predsednika DZ Janeza Podobnika ob njegovem obisku v Kočevski Reki, da je vlada moralno in materialno odgovorna za stanje v Kočevski Reki, od ministrstva zahtevali, naj jim dom vrne. Odgovor je bil, da za obnovo doma planiranega denaija niso dobili, da pa so vladi že predlagali, da bi dom predali kočevski občini. Vendar je prišel, kot se bojijo krajani, še en “odgovor”. Interna komisija z ministrstva je namreč ugotovila, da je dom v tako slabem stanju, da so ga prisiljeni, vsaj kar zadeva telovadnice, za- Predsednik KS Kočevska Reka Štefan Vesel: "Najhujše pa je, ker dom tako vidno propada!” Vodja podružnične šole Kočevska Reka Danica Križ: “Telovadnico lahko uporabljamo le na lastno odgovornost. Kdo pa lahko prevzame nase takšno breme?” preti. Zamenjali so ključavnico in tako do nadaljnjega - dokler ne bo objekt usposobljen in varen! -otrokom onemogočili ure športne vzgoje v telovadnici. Zato imajo otroci že dva meseca telovadbo v razredih, odgovora, kot pravi vodja šole Danica Križ, ali bodo v telovadnici sploh še lahko telovadili, pa še niso dobili! Ob tem pa predstavniki ministrstva za obrambo in ministrstva za pravosodje objekt še naprej vsakodnevno uporabljajo! M. LESKOVŠEK-SVETE Knjigama spet čaka gimnazijce Edino knjigarno v Kočevju so v pričakovanju ponovne vrnitve gimnazijcev v nekdanjo gimnazijsko stavbo temeljito prenovili - Sneg prekinil dokončanje 20 milijonov tolarjev vredne investicije KOČEVJE - Jurčičeva knjigarna in papirnica v Kočevju seje po vsega šestih tednih začasnega bivanja v stavbi na Reški cesti vrnila v prenovljene prostore na Ljubljanski 14 že 21. novembra. Uradna otvoritev prvič po 33 letih obnovljenih prostorov kočevske poslovalnice DZS, d.d. iz Ljubljane je bila prejšnji torek. Knjigarna ima v Kočevju že več kot polstoletno tradicijo. Kot zasebna knjigarna Gizele Šeško je delovala na Ljubljanski cesti 3 od jeseni 1945 do leta 1947, ko je bila nacionalizirana in je prešla pod Slovenski knjižni zavod. Sredi 50-ih let jo je prevzel Trgopromet, od leta 1961 naprej pa je delovala pod okriljem Državne založbe Slovenije, ki se je po končanem lastninskem preoblikovanju pred tremi leti preimenovala v DZS, d.d. Ob preselitvi v stavbo na Ljubljanski 14 pred 33 leti je bila ena najlepših in najsodobneje opremljenih trgovin na Kočevskem. Do pred nekaj let je delovala kot edina knjigarna na celotnem kočevsko-ribniškem območju. Za temeljito prenovo prostorov in zamenjavo celotne 33 let stare opreme so se pri DZS odločili zaradi sicer že dolgo pričakovanega, a končno za prihodnje leto dogovorjenega pričetka obnove stare gimnazijske stavbe. Knjigarna namreč prav srednješolce sedaj najbolj pogreša. Zato so se na ponoven prihod okoli 400 dijakov kočevske Gimnazije v svojo nepo- sredno bližino želeli kar najbolje pripraviti. Računanjo, da se bo njihov poslovni rezultat, ki je sedaj na pozitivni ničli, izboljšal. Pri prenovi, ki bo po dokončanju zaradi snega prekinjenih del pri ureditvi fasade stala okoli 20 milijonov tolarjev, zunanjosti stavbe niso spreminjali, ker je stavba pod spomeniškim varstvom. M. L.-S. PRENOVLJENA KNJIGARNA -V prenovljenih prostorih knjigarne je celotna oprema nova, njena razporeditev pa odraža željo, kot so poudarili predstavniki DZS, d.d., ob otvoritvi, da bi naredili prostore pregledne in lepe, hkrati pa ohraniti tradicijo in prijaznost, na katero so njihovi kupci navajeni. (Foto: M. L.-S.) NA SREČANJU TUDI BORUT PAHOR KOČEVJE - Območna organizacija ZLSD in občinski odbor LDS sta se sporazumela, da bosta skupno sodelovala pri uresničevanju programskih nalog na območju kočevske občine. Njuno skupno geslo je: “Odprimo ta prostor za novo podobo Kočevske”. Na prireditvi, ki je bila 4. decembra v Šeškovem domu v Kočevju sta si predstavnika omenjenih strank Janko Veber in Janez Černač izmenjala podpisani sporazum o sodelovanju. Srečanja se je udeležil predsednik ZLSD Slovenije Borut Pahor, ki je številnim navzočim na tem srečanju nakazal nekaj bodočih nalog v Republiki Sloveniji za prihodnje leto. NOVO: GOZDU PRIJAZNO TRŽENJE Kočevska v mreži evropskih gozdov Pilotni projekt programa Phare v Sloveniji bodo izpeljali na Kočevskem KOČEVJE - Kočevska občina je bila skupaj s še nekaterimi partnerji iz Slovenije izbrana na razpisu Phare, ki ima delovni naslov “Mreža gozdov Evropske unije”. Gre za projekt v okviru programa Phare, ki so ga razvili na angleškem območju Marcia, prinaša pa iskanje in uresničitev gozdu pri jaznih načinov trženja, kjer pa ni mišljeno sekanje. Namen “Mreže gozdov EU”, ki predvideva vzjx>stavitev ekoloških DA NE BO SLO V POZABO! KOČEVJE - Od leta 1971, ko je prenehal Rudnik Kočevje obratovati, je bilo več strokovnih načrtov, kako urediti rudniško zapuščeno območje in ohraniti spomin na rudarjenje. Dlje od razprav se do danes ni prišlo. Ko pa je Občina Kočevje v okviru prostorskih načrtov predlagala ureditev rudniškega jezera, kopališča ob tem in obnovo posameznih zapuščenih rudniških objektov, je nastalo v tej zvezi več pobud. V teh se posamezniki zavzemajo, da bi se ohranil spomin na rudarjenje. Navajajo, daje bila prva jamska mera za izkoriščanje premoga v Ko-čevju podeljena 1803. leta. Predlagane načrte je potrebno izvesti čimprej, saj spremembe v prostoru in načinu življenja spreminjajo podobo rudniškega območja in obstaja nevarnost, da bo rudarjenje šlo v pozabo. V. D. standardov v gozdovih, je vključitev vseh z gozdom bogatih regij v enotno mrežo tako, da bi bila območja med seboj povezana z informacijskim sistemom in bi si partnerji lahko izmenjevali izkušnje. Poleg Velike Britanije in Španije, ki sta članici Evropske unije, ter Slovenije, bodo v “Mreži gozdov EU” sodelovale še med 16 kandidatkami iz vzhodne Evrope izbrane Poljska, MadžarsHa in Romunija. V Sloveniji bodo poleg kočevske občine, ki je nosilka na 100 tisoč ekujev ocenjenega slovenskega dela projekta, kot partnerji sodelovali: Halo-Haloze, NEC-Cerknica, Pec-Pomurje, B & C Gorenjska in Slovensko ekološko gibanje. 75 odstotkov denarja za projekt, po katerem naj bi bile v Sloveniji najkasneje v dveh letih znane možnosti za gozdu prijazne načine trženja, bo prispevala Evropska unija oziroma njihova Ecos-Ouverture, 10 odstotkov občina Kočevje ter 15 odstotkov slovenski partnerji, ki pa svoje udeležbe pri projektu ne bodo nujno morali sofinancirati z denarjem. M. LESKOVŠEK-SVETE ODPRLI TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER - Na Trgu zbora odposlancev 12-18 v Kočevju so prejšnjo sredo odprli nove prostore Centra za promocijo in razvoj turizma. Predsednica upravnega odbora Centra Mirica Dimitrijevič (na posnetku) je ob otvoritvi poudarila, da gre za pomembno pridobitev za Kočevje, saj bo Center z namenom, da bi lahko uresničili skupne cilje, skušal povezati vse subjekte v kočevski občini, ki se ukvarjajo s turizmom. Pomembno pa je tudi, da bo v okviru Centra delovala turistično informacijska pisarna, v kateri bodo turistom prvič na enem samem mestu na voljo vse potrebne informacije o turistični ponudbi Kočevske. (Foto: M. L.-S.) SKD padla s prvega na zadnje mesto Na lokalnih volitvah sta največ pridobili SLS in LDS - Županje Anton Jakopič DOBREPOLIE - Na nedavnih volitvah je med kandidati za župana že v prvem krogu zmagal dosedanji župan Anton Jakopič (SLS), kije prijel 1092 glasov ali 56,40 odst. Igor Ahačevčič (SKD, SDS) je dobil 29,34 odst. glasov, Slave Palčar (LDS) pa 14,26 odst. Na prvih lokalnih volitvah v občini Dobrepolje je glasovalo 1743 volilcev, na letošnjih pa 1871. Volitve za člane občinskega sveta pa so pokazale, da je zdaj v Dobrepolju najbolj priljubljena SLS, ki bo imela v 12 članskem občinskem svetu 5 svetnikov, na drugem mestu je SDS s tremi svetniki, po dva svetnika pa bosta imeli LDS in SKD. Na letošnjih volitvah je v primerjavi s prejšnjimi največ izgubila SKD, vse ostale stranke pa so več ali manj pridobile. Pred štirimi leti je dobila daleč največ glasov stranka SKD in si- cer 31,1 odst., medtem ko jih je dobila na letošnjih volitvah najmanj in sicer le 19,2 odst. Letos je najuspešnejša SLS s 35,6 odst. glasov, pred štirimi leti pa jih je dobila le 19,6 odst. Druga najuspešnejša je bila letos SDS, ki je dobila 24,8 odst. glasov ali le pol odstotka več kot pred štirimi leti. Občutno si je opomogla LDS, ki je dobila pred štirimi leti le 12,7 odst. glasov, letos pa že kar 20,4 odst. Pri odstotkih glasov izpred štirih let je potrebno upoštevati, da sta takrat sodelovali na volitvah še dve listi, in sicer Andrej Škantelj in skupina volilcev, kije dobila 7,5 odst. glasov in SOPS, ki je dobila 4,9 odst. Na obeh volitvah pa ni sodelovalo s svojimi listami kar precej strank, med njimi tudi ZLSD. Župan Anton Jakopič je po volitvah dejal, da je bila na volitvah izražena podpora delu, strpnosti in pripravljenosti na sodelovanje. Zeli biti župan vseh občanov, tudi tistih, ki mu na volitvah niso dali svojega glasu. “Želim, da se nihče ne čuti poraženca,” pravi župan Jakopič. J. P. Kostelski slovar V pripravi je izid KOSTEL - Kljub močnemu sneženju se je minuli petek rednega občnega zbora Koste-lega društva udeležila tretjina od 150 članov. Društvo je bilo ustanovljeno 5. julija lani, njegovi člani pa so orali trdo ledino pri ustanavljanju nove občine Kostel. Pripravili so tudi dve srečanji Kostelcev in očiščevalno akcijo okrog cerkve sv. treh kraljev na trgu v Kostelu. Prihodnje leto bodo člani društva podprli prizadevanja za hitrejši razvoj nove občine in zlasti spodbudili malo gospodarstvo in turizem. Velko moči bodo napeli za priznavanje Kostela kot geografsko pokrajino v slovenskem prostoru, saj, kot je poudaril pod-presednik društva Martin Marinč, ne sodijo niti v Dolenjsko, še manj pa v Kočevsko. Podprli so pobudo, da bi najmanj dvakrat na leto pripravili srečanje izseljenih Kostelcev, in sicer na Škofljici, kjer je bil njihov rojak in predsednik Kostelskega društva Jože Jurkovič že drugič izvoljen za tamkajšnega župana. Pri ohranjanju izročila bodo ustanovili sekcijo harmo-nikašev, društvo bo pomagalo tudi pri izidu kostelskega slovarja avtorja Jožeta Gregoriča, župnika in slavista iz Dela-ča pri Kostelu. M. GLAVONJIČ SPLUŽENE CESTE RIBNICA, KOČEVJE - Že nekaj let v Sloveniji novembra največ snega zapade v občinah zahodne Dolenjske, pri čemer sta rekorderja kočevska in ribniška občina. Minuli vikend je snežna oddeja (do 40 cm) pokrila dolino in pri tem ni presenetila delavcev kočevske enote novomeškega cestnega podjetja. V petek, ko je močno snežilo, so sproti čistili sneg in posipavali magistralno cesto, hkrati so plužili tudi regionalne in lokalne ceste. Nekoliko so zamujali pogodbeni delavci, saj niso imeli dovolj mehanizacije za sprotno čiščenje. Cestarji opozarjajo na previdno vožnjo, ker so na določeni!? krajih ceste poledenele; v ponedeljek je bilo Kočevje z -16 stopinjami za Kredarico najhladnejši kraj v Sloveniji. KONČNO BOLJŠI SPREJEM KOSTEL - Na območju Kostela še tretjina (okoli 70) gospodinjstev nima zadovoljivega sprejema TV in radijskega programa pa tudi mobitelov tu skoraj ni možno uporabljati. Zato je bil pred kratkim na TV Šlovenija-Oddajniki in zveze sestanek, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika radia Univox in turi-stično-športnega društva Kostel, na katerem so se dogovorili, da bodo na RTV pretvornik na Oskrtu nad Faro uredili tako, da bo možen sprejem treh slovenskih televizijskih in radijskih programov, lokalnega radia Univox in še uporabniki uslug Mobitela ter GSM. Podobno pa bodo za območje Kočevja na Lovskem Vrhu (Sveta Ana), kjer ima anteno Univox, uredili aparature tudi za Mobitel in GSM. ttHti IZ M A S I H OBČIM m* Z avtocesto do mnogih pridobitev Do konca leta 1999 bo končanj 1,2-kilometrski avtocestni odsek Višnja Gora-Bič - 30 deviacij, 30 premostitvenih objektov - V Podsmreki počivališče, v Dobu cestninska postaja sedmimi kabinami. Na celotnem avtocestnem odseku bo treba zgržditi 30 deviacij: prestavitev re- IVANČNA GORICA - V letošnjem letu, ko poteka 40-letnica izgradnje t.i. dolenjske avtoceste, smo Dolenjci vendarle dočakali začetek gradnje avtocestnega odseka od Višnje Gore do Biča. Pripravljalna dela na področju viadukta Ivančna Gorica so se septembra že pričela, saj je DARS (Družba za avtoceste v RS) z izvajalci del - SCT, d.d. in GIZ Gradis iz Ljubljane ter Primorje, d.d., iz Ajdovščine - že julija podpisal pogodbo za izvedbo pripravljalnih del, pred dobrim tednom dni pa za gradnjo celotnega 11,2 kilometra dolgega odseka. Kot je zagotovil predsednik staja za odprti cestninski sistem s uprave DARS-a Jože Brodnik, bo odsek zaključen do konca prihodnjega leta, Nacionalni program gradnje avtocest pa za ta del predvideva skoraj 13 milijard tolarjev in dopušča največ 20 odstotno podražitev, kar pomeni, da odsek ne bi smel stati več kot 15,5 milijarde tolarjev. Trasa avtoceste je zasnovana kot štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom, voznimi in odstavnimi pasovi. Celotna širina avtoceste bo 26,6 metra. Potekala bo po obstoječi hitri cesti H-l. Prehodi lokalnih in regionalnih cest ter železniške proge bodo izven-nivojski. V Podsmreki je predvideno enostransko počivališče (z bencinskim servisom) za oskrbovanje vozil in potnikov in sicer na severni strani avtoceste. V Dobu je predvidena čelna cestninska po- Jože Brodnik, predsednik uprave DARS-a gionalnih, lokalnih in krajevnih cest, dovoznih, dostopnih, gozdnih in poljskih poti v skupni dolžini 18,9 kimoterov; 30 premostitvenih objektov (1 viadukt, 9 nadvozov, 9 mostov in propustov, 11 podvozov, podhodov, itd.) ter prestavitev komunalnih vodov. Predvideni so tudi ukrepi varovanja okolja, predpisan je nadzor na vplivnem območju za spremljanje morebitnih prekomernih negativnih vplivov na okolje v času gradnje in po izgradnji avtoceste. Za varovanje okolja bo postavljena protihrupna zaščita v skupni dolžni 4 kilometrov, poskrbeli pa bodo tudi za vodnogospodarske ureditve. L. MURN PRAZNIČNI DECEMBER IVANČNA GORICA - Praznični december bo v ivanški občini kulturno obarvan. Med prvimi prireditvami je bilo tradicionalno miklavževanje, otrokom pa bodo pripravili tudi nekaj lutkovnih in gledaliških predstav. 17. decembra je ob 17. uri napovedan koncert Adija Smolarja. OBISK V KNJIŽNICI RAZVESELJUJOČ - Obisk pred mesecem dni odprte nove knjižnice v Ivančni Gorici je razveseljujoč. “Na novo imamo vpisanih 125 članov. Radi prihajajo tako mladi kot starejši, to pa je dokaz, da je bila knjižnica v občinskem središču resnično potrebna, "sta povedali bibliotekarki Ana Pulko in Petra Polka. Predvsem srednješolci in študentje se radi pomudijo na računalnikih in Internetu (na sliki), kar je omogočil anonimni darovalec. Knjižnične stene so do zdaj krasile slike domačega slikarja Jožeta Trontlja, decembra pa jih bodo zamenjale stvaritve četrtošolcev podružnične šole Stična. Pod vodstvom mentorice Ingrid Boljka so pripravili razstavo z naslovom Zimska pravljica. V knjižnici so pred tednom dni za ljubitelje pravljic že priredili predstavo Skrinjica želja avtorja Stena Vilarja, podobna presenečenja pa pripravljajo tudi v prihodnje. (Foto: L. Murn) Poplačano z dvema certifikatoma Ključavničarstvo Marijan Bartolj z Vrha nad Šentrupertom prejelo certifikat kakovosti ISO 9001 in certifikat homologacije vlečnih priključkov KBA - Nemčija - Prvi v Sloveniji MIRNA - “To priznanje mi pomeni korak k še večji kakovosti,” je skromno dejal Marijan Bartolj, s.p., na slavnostni podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001 in certifikata homologacije vlečnih priključkov prometnega urada KBA - Nemčija, ki jo je prejšnji teden priredil v gostilni Pri Francki na Mirni. Pri tem ni pozabil na zahvalo svoji ženi Jelki ter ostali družini in sodelavcem. Bartolj je bil kot ključavničar vrsto let zaposlen v TOM-u na Mirni, samostojno pot pa je pričel leta 1990. S trdim delom, vztrajnostjo in skrbjo za kvaliteto mu je poleg dela na majhni kmetiji uspelo. “Njegov sistem kakovosti izpolnjuje visoke standarde ISO 9001. Podjetje sicer po številu zaposlenih spada med mala podjetja, obseg njihovega dela pa je vse prej kot majhen. Možnost izdelave več kot dvesto vrst različnih priključkov, ambiciozno zastavljeni cilji, sodelovanje s pomembnimi proizvajalci avtomobilov in drugimi kažejo, da se v podjetju zavedajo nujnosti slediti razvoju v svoji dejavnosti in hkrati stremeti za kakovostne proizvode in takšen način poslovanja,” je povedala Danica Šprajcar s PREDSTAVITEV AMBROŽIČEVE KNJIGE MIRNA - V petek, 11. decembra, bo ob 19. uri v kulturnem domu na Mirni predstavitev knjige Vida Ambrožiča Žandar med cvetjem in knjigami v izvedbi izdajatelja knjige Gordana Ambrožiča, Kamniških kolednikov in domačega ženskega pevskega zbora Svoboda z Mirne. V SEVNICI SPET LUTKE ZA OTROKE SEVNICA - Lutkovno gledališče FRU FRU iz Ljubljane bo danes ob 17.30 v kulturni dvorani v Sevnici uprizorilo predstavo Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon. Predstava je v okviru lutkovnega abonmaja ZKD Sevnica, vstopnice pa so naprodaj tudi v občinski knjižnici ali uro pred predstavo. Slovenskega inštituta za kakovost in naravoslovje v Ljubljani. Ključavničarstvo Bartolj je prvo podjetje v Sloveniji, kije za evrop- PREDBOŽIČNO DOGAJANJE TREBNJE - Društvo “Ragle” je pripravilo razstavo jaslic v Galeriji likovnih samorastnikov. Okrog 30 so jih posodili občani Trebnjega. Tako je mogoče na razstavi videti najbolj preproste iz papirja kot take, ki so^in izdelali mojstri: iz gline, mavca, žakljevine, porcelana in plastike. Jaslice so iz različnih koncev sveta, ene so iz Amerike, najdejo sc take iz Jeruzalema, nekatere pa so izdelali ljudje sami in otroci oddelka za podaljšano bivanje v Trebnjem. Podobno razstavo nameravajo pripraviti tudi prihodnje leto. V soboto je društvo Karitas pripravilo četrto miklavževanje. Tri predstave so bile v trebanjskem kulturnem domu, ena na Čatežu. Na predstavi so igrali trebanjski skavti. Karitas je obdaril okrog 500 otrok. Tudi to tradicijo nameravajo nadaljevati v prihodnjih letih. V. Š. sko priznane vlečne priključke dobilo certifikat homologacije nemškega podjetja KBA, s katerim bo sodelovalo še naprej. To je zatrdil tudi gost Horst VVetzel iz KBA, ki je dejal, da so si letos spomladi zastavili cilj za določeno število vlečnih priključkov pridobiti potrdilo o kvaliteti proizvoda. “Izdelek ste stalno izboljševali. Velja povedati, da to v časovni stiski ni uspelo znaniih nemškim in zahodnoevropskim ponudnikom, zato je Ključavničarstvo Bartolj s tem spričevalom naredilo velik korak v smeri prihodnosti,” je pohvalil Wetzel. Čestitkam so se poleg mnogih pridružili še predsednik Obrtne zbornice Trebnje Jože Štepec, ki je Bartolju izročil sliko domačega umetnika Bogdana Breznika, ter predsednik Območne obrtne zbornice Novo mesto Janko Goleš. K prijetnemu razpoloženju so poleg voditelja programa Slavka Podboja poskrbeli še: humorist Silvester Polak, Trebanjski oktet ter glasbenika Peter Fink in Slavko Božič. L. MURN ČESTITKE MARIJANU BARTOLJU - Marijan Bartolj (na desni) je kot edini v Sloveniji prejel certikat nemškega podjetja za izdelovanje vlečnih priključkov. Na sliki mu ga podeljuje Horst Wetzel iz podjetja KBA, zadaj pa je Trebanjski oktet. (Foto: L. M.) OBRAMBNI ZID POPUSTIL - Kot je povedal Jože Žvar, svetovalec za zaščito in reševanje, se bo po novih navodilih za ocenjevanje škode po poplavah, ki so jih prizadete občine dobile šele nedavno, skupna priznana škoda zmanjšala za 20 do 30 odstotkov in bo po prvih podatkih znašala namesto 440 okrog 350 milijonov tolarjev. Prijave škod so zbirali do minulega petka do 10. ure. Med drugim je ob visoki vodi začel na več mestih popuščati obrambni zid v obrtni coni Boštanj, zato so morali ukrepati karseda hitro in zid učvrstiti s postavitvijo folije in navozom 1500 kubikov gramoza, kar po oceni stano čez 3 milijone tolarjev. Ugotovili so, da je obrambni zid še v garanciji, saj še ni opravljen tehnični prevzem. Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto zdaj pripravlja program sanacije zidu. Izvajalec del in glavni projektant se izgovarjata na zahtevo krajanov in KS Boštanj, ki so želeli, da je nasip čim bližje Savi, se pravi čim dlje od ceste. Kot je prepričan svetnik Alojz Zalašček iz Boštanja, pa krajani ne morejo sprejeti odgovornosti za slabo izvedena dela. (Foto: B. D. G.) Po koliko je boštanjska zemlja? Uradno pravno tolmačenje pravi, da se odkupne cene oblikujejo po cenah za kmetijsko in ne za stavbno zemljišče - Zadnja seja občinskega sveta v stari sestavi VRH NAD BOŠTANJEM - Sevniški občinski svet je minuli četrtek uspešno zaključil zadnjo sejo v svojem mandatu. Ena odmevnejših točk dnevnega reda je osvetljevala status zemljišč, ki jih odkupujejo Savske elektrarne v pripravi na izgradnjo hidroelektrarn na Savi, v konkretnem primeru gre za boštanjsko elektrarno. Na prejšnji seji je namreč občinski svet po vroči razpravi sprejel sklep, da pridobi ustrezna pravna mnenja. ODPIRAJO POSTAJO RK SEVNICA - Krajevna organizacija RK Sevnica vabi danes ob 15. uri na otvoritev postaje Rdečega križa. V učilnici Območnega združenja RK na Glavnem trgu 44 bo najprej predavanje o zdravstveni vzgoji pri sladkornem bolniku, nato pa bodo izdelovali novoletne voščilnice. JASLICE IZ TREBANJSKIH LOGOV - Od Miklavževe nedelje naprej pa vse do nedelje, 13. decembra, so v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem na ogled številne jaslice, ki so jih za razstavo posodili domačini. Razstavo, ki so jo odprli v nedeljo, 6. decembra, po koncertu dekliške skupine Roglje, kije tudi v galeriji zapela nekaj starih božičnih pesmi, je pripravilo vse dejav-nejše trebanjsko KD Raglje s predsednikom Jožetom Zakrajškom. Obiskovalci si bodo lahko jaslice iz različnih materialov in velikosti -nekatere so izrezljane, druge so iz papirja, gipsa ipd. - ogledovali med tednom od 12.30 do 15.30, v soboto in nedeljo pa od 8. ure do 11.30. (Foto: L. M.) Skupina svetnikov je takrat sprožila vprašanje odkupne cene za zemljo in zahtevala, da se ta odkupuje po cenah za gradbena zemljišča. Razprave o tem so med drugim zaustavile podpisovanje kupoprodajnih pogodb, v Savskih elektrarnah pa so, potem ko so pridobili pravna mnenja, vztrajali pri svojem in pozivali posameznike, naj ne begajo lastnikov zemljišč. Kot je tudi na četrtkovi seji poudaril Borut Miklavčič iz Savskih elektrarn, pravna mnenja potrjujejo, da je prava cena za kmetijska in ne za stavbna zemljišča, saj morajo Savske elektrarne po odkupu še plačati spremembo namembnosti. Ob tem je ponovno poudaril, daje proračunski denar za odkup na voljo še do konca leta. Kljub pravnim pojasnilom pa nekatera vprašanja tovrstnega odkupa zemljišč še ostajajo odprta. Martin Zupančič je ob trditvi, da gre za kmetijska zemljišča, spraševal, po katerem zakonu imajo potem Savske elektrarne predkupno' pravico. “Ker Republika Slovenija ne uveljavlja pred- Borut Miklavčič kupne pravice - sklep o tem ima občina - lahko zemljišče kupi le tisti, ki ima v programu dejavnost, za katero so v planih ta zemljišča namenjena, to pa so Savske elektrarne,” je na to dejal Miklavčič. Ravno v slednjem je verjetno tudi jedro spora. Morda bi se vendarle veljalo vprašati, ali je prav, da država določi neko območje za pomembne infrastrukturne načrte (HE) in jih s tako odločitvijo omejuje v razvoju desetletje ali celo več (primer Posavja). Nato odkupuje zemljišča po sicer sprejemljivi, a vendar nizki ceni, h kateri je prispevala med drugim prav ta dolgoletna rezervacija za hidroelektrarne. Svetniki so se seznanili s pravno obrazložitvijo odkupa zemljišč, sicer pa, kot vse kaže, bodo odkupi v praksi potekali na dosedanji način. Na seji so obravnavali tudi poročilo o škodi zaradi poplav, obravnavali osnutek sklepa o določitvi šolskih okolišev in podprli pozitivno mnenje za imenovanje Brede Rman za ravnateljico OŠ Tržišče. B. DlJŠIČ GORNIK Rrjavljeve Iskrice] NE LE OB KONICAH - Na nacionalnem radiu je bilo mogoče slišati, da je hitra cesta od Višnje Gore do Biča zelo prometna, predvsem ob prometnih konicah, sicer pa ne, toda to ne bo čisto držalo. Dolenjci bi že zdavnaj morali dobiti svojo avtocesto, na kateri delajo zastoje predvsem številni tovornjaki iz bivše Jugoslavije, kar je predvsem zadnja leta opazno vsako uro v dnevu, ne le ob prometnih konicah. Ni zanemarljivo tudi, da so prav vozniki s tujimi registracijami najbolj nestrpni na cesti. Tako pa ima človek občutek, da so se za 11,2-kilometrski odsek izgradnje avtoceste odločili le zato, da bodo vozniki lahko plačevali cestnino. VSESTRANSKE USLUŽBENKE - Ob nedavnem podpisa pogodbe za izgradnjo avtoceste so se dobro izkazale uslužbenke ivanške občine. Vsa štiri lepo urejena mlada dekleta (med njimi je že tudi mamica) so podpisnikom pod nos pomolila pogodbe. N' jim jih bilo treba niti obrniti in iskati svoj prostor za podpis, vse so jim vljudno pokazale, tako, kot se takim stvarem streže. Podpisniki so v rokah držali le svinčnik (in malo kasneje kozarec s šampanjcem). Da bi jim šlo tako dobro od rok še pri uresničevanju pogodbe! Trebanjske iverTJ VRNITEV ODPISANEGA -Letošnji Miklavž je Trebanjcem prinesel marsikaj, med drugi? tudi novega “starega” župana Cirila Pungartnika (LDS). Vrnil se je zato, ker “ste vi tako želeli,” je zapisal na enem od svojih reklamnih panojev. Pred letom in pol g" je svet odstavil, ker niso želel1 župana in poslanca v eni osebi, zdaj teh pomislekov očitno m bilo. NI IMEL ČASA - Večina Tr°' banjce je nestrpno čakala, kako se bo razrešila uganka z novim županom. Med njimi še posebej tamkajšnji obrtniki, ki radi povedo, da so bili nad sedanjim Metelkom razočarani. Pravijo, dav letu in pol svojega županovanja m našel niti enkrat časa za skupen cpclu nplz SLABO VREME NI OVIRA - Kar nekaj časa je trajalo, da so naše zimske službe ob zadnjem sneženju svoje delo opravile tako, kot je treba, in ko so v petek popoldne Bartoljevi na Mir11' pripravljali svojo slovesnost ob delovnem uspehu, so se kar bab, kako bo z obiskom. Čeprav je snežilo kot za stavo, je bil strab neutemeljen - skoraj vsi od sto povabljenih gostov so se potrudil' po najboljših močeh. Na praznovanje pač vsak rad pride. Kljub slabemu vremenu pa je prispel3 tudi pošta: telegrami čestitk 'z Rima, Bratislave, Moskve i" Črne gore. Zanje je odlično p°" skrbel član Modre kronike Silvester Polak, ki je kriv še za veliko drugih solzic veselja. V SOBOTO PREDSTAVA TREBNJE - V soboto, 12. decembra, bo v tamkajšnjem kulturnem domu nastopilo Gledališče Toneta Čufarja z Jeseni"-Gledališka skupina se bo prestavila s Kleistovo komedij0 Razbiti vrč s priljubljenim Janezom Škofom v eni izmed vlog- Sevniški paberkT) PRIJATELJICA - Občinski svet se je prvič doslej srečal s primerom, da seje moral izrc či° dveh kandidatih za ravnatelji šole. Tokrat so svetniki podprl' Bredo Rman in šele potem, ko s° to objavili, je predsednik sveta Martin Novšak priznal, da Je gospa njegova dobra prijatelji08' Da bodo zadeve jasne in čiste. ZDRAVILO - Svetniki 'z prejšnjega mandata'so se P° prvih strankarskih “spopadih kar dobro ujeli in učinkovit" delali; pravijo, da v prid občin0 Ker pa še vedno ostaja možu0*” da komu niti štiriletne izkušnr niso pomagale, je dosedanji ž" pan Jože Peternel vsem za vsak primer podaril knjigo o zdravil? zeliščih. Tam najde vsak svoj0 rožico: za živce, srce ali glavo" odvisno od tega. česa mu prim8 njkuje. PODTALNO - Kristijan J»"_ (SLS) je v drugem krogu žup""' skih volitev dobil boj z Branki"11 Kelemino (SDS). Zdaj že z g°<°J vostjo lahko rečemo, da pri te" ne gre za napako ali celo za p0" talno delovanje lokalnega čas" piša. Kakšno jc bilo v resnici d° iovanje posameznih kandidat" in strank, so občani sami opaž' 'j Ko gre za oblast, izginejo nač° in nastopi barvna slepota. Krške novice v _______ _______________ RDEČE ZMAGE - V krški občini so dozdaj velikokrat imeli lokalnega vladarja, ki je bil doma zunaj Krškega. Pogosto so bili prvi možje krške občine doma s Senovega ali iz tamkajšnje okolice. Kdor misli, da je Senovo zaradi tamkajšnjega rudnika nekakšen podaljšek zasavskih rudarskih revirjev, revirji pa so “rdeči”, je prepričan, da so krško občino doslej velikokrat vodili rdeči. Po tej logiki bodo krško občino vodili rdeči tudi v bodoče, Po nedeljskih volitvah. Izvoljeni Zupan namreč prihaja iz Koprivnice, to pa je blizu Senovega. TEMELJNO - Potem ko je v Krškem po dolgotrajnih pripravah uspelo pripraviti prejšnji teden polaganje temeljnega kamna za novo krško srednjo šolo, je polaganje zmotilo močno sneženje. Zaradi snežne ujme so polagalci temeljnega kamna z ministrom dr. Gabrom na čelu vse skupaj opravili v telovadnici osnovne šole v Leskovcu. To so naredili tako, da so odkrili tablo, na kateri je pisalo, da je ta dogodek kot polaganje temeljnega kamna; verjetno bodo tudi zidali kje pod streho. Če bo kdo rekel, da se vse to ni res dogajalo prejšnji teden, ima skoraj prav. Organizatorji so namreč zamenjali številke in za letnico polaganja na tablo zapisali leto 1989. [Novo v Brežicah DVOJNEGA, PROSIM - Veseli december bo potekal v znaku akcije Natakar, taksi, prosim. Tako vsaj obljubljajo policisti, ki se bojijo, da v svojih ‘‘maricah” ne bodo imeli zadosti prostora za vse •iste, ki si namesto taksija raje naročijo “dvojnega”, po možnosti še s kakšno ponovitvijo. Pričakovati je, da bodo imeli policisti •ajveč dela v brežiški občini, le da bodo morali biti pri tem posebej Pozorni ter previdno ločevati Zrno od plevela. Nekateri tamkajšnji občani, ki prisegajo na ‘dvojnega”, prometni varnosti namreč neposredno prav nič ne škodujejo, vseeno pa lahko pomembno vplivajo na razpoloženje svojih sokrajanov. To pa zato, ker radi vidijo sebe sedeti kar na dveh stolčkih in si ne dajo dopovedati, da po obeh tirih dvotirne proge istočasno ne more Peljati en sam vlak, ampak morata biti dva. Enemu od takih so v 'nedeljo na županskih volitvah je 'judjem to nekako uspelo dopovedati. Kdaj bo do podobnega sPoznanja prišel tudi gospod, ki trenutno vzporedno vodi največ-Jo brežiško trgovsko hišo in naj-večji brežiški in posavski medij, še ne vemo. JOJ, KAM BI DEL? - “Nikoli ne vrzi puške v koruzo" je moto, ki se ga drži novi brežiški župan, doslej je namreč v boju s svojim večnim tekmecem in skorajda sokrajanom že dvakrat potegnil kratko, v tretje pa je le stopil na Zmagovalni oder. Toda veselje ob Zmagi bodo kaj kmalu zamenjale nude skrbi. Vsaka čast gospodu Deržiču, ampak če smo si zgoraj Privoščili tiste, ki radi sedijo na dveh stolčkih, ne vemo, kaj naj Zapišemo o njem. Je namreč še vedno predsednik Društva izgnancev Slovenije, predsednik Občinske gasilske zveze, predsed-dik Občinske turistične zveze, Predsednik sveta KS Čatež ob 'avi, podpredsednik Demokratske stranke Slovenije, član upravnega odbora Gasilske godbe koče, član projektnega sveta codgorjanske vinske ceste, član Združenja ljubiteljev Gadove peči v Ustanavljanju.član družinskega ?veta, predsednik... Zaradi ome-lenega prostora moramo končati Z naštevanjem. Nadaljevanje sledi prihodnjič. Kandidat in zmaga BREŽICE - Ker Vlado Oeržič še zmeraj velja za Preverjen partijski kader, Krežičani mislijo, da so v ^režicah v nedeljo zmagali ‘eVičarji. Mogoče hi se novi Stipan celo držal svojih nekdanjih idealov pri bodo-c’ew vladanju, če ne bi bil t(iko tesno skupaj s SDS in c Srd. Plakati Dediča, SDS ’ 'n SKD so bili na oglasnih bblah skupaj, kot da bi bili j °>nenjeni županski kandi-^ut ter prvaka SDS IN SKD r ce/o podpisali sporazum o J delovanju. Ali so ga, ni : djano, ve pa se, da če so ga, t ^eržič na občini ne bo imel Pobene besede. HMI 12 NAŠIM OBČI M mi Namesto Šopa trgovsko središče Krško dobiva poslovno središče v Žadovinku, ki ga ureja ljubljanska gospodarska družba TA-BU - “Trgovska ponudba premajhna • Napovedali vsaj 200 delovnih mest KRŠKO - Se bo v Krškem ponovila gneča, o kakršni so pred dnevi poročali iz Maribora iz novega trgovskega središča? Dejstvo je, da Krško dobiva poslovno središče, nedaleč stran od Mercatorjevega nakupovalnega centra v Žadovinku. Omenjeni nastajajoči poslovni center ureja ljubljanska gospodarska družba TA-BU. Kot so sporočili na nedavni tiskovni konferenci, naj bi imel trgovski del tega poslovnega kompleksa blizu 8.000 kvadratnih metrov površine. Tu naj bi po predvidevanjih zaživeli po ena večja živilska in tehnična trgovina in vrsta manjših. “Danes otvaija-mo trgovski center, ki bo postal največji tovrstni center v Krškem SREČANJE UPOKOJENCEV KRŠKO - Društvo upokojencev Krško bo pripravilo za člane novoletno srečanje, ki bo 15. decembra ob 13. uri v Hotelu Sremič v Krškem. Prijave za udeležbo na srečanju zbirajo v društvenih prostorih. in Posavju,” je napovedal Aleš Tavčar direktor družbe Tabu, ko je pred dnevi v navzočnosti krškega župana Danila Siterja in predsednika občinskega sveta Francija Bogoviča podrobneje predstavil Tabu in bodoče poslovno središče. Omenjeni poslovni objekt nastaja v nekdanjem krškem podjetju Sop, katerega premoženje je Tabu kupil leta 1997. Ob otvoritvi je navzoče zanimalo, ali omenjeni trgovski center lahko resno računa z uspehom ali morda pričakovanja in zagotovila ljubljanske firme niso pretirana. V Tabuju na to odgovarjajo, da analize kažejo, daje trgovska ponudba v Krškem manjša od povpraševanja. “Nastajajoči center lahko živi od Posavja, čeprav računamo tudi na hrvaške kupce.” Poudarjajo tudi, da bodo s poslovnim kompleksom zagotovili vsaj 200 delovnih mest.Doslej so v nekdanji Sopovi stavbi uredili za omenjene nove dejavnosti že precej prostora. Kot poudarjajo v vodstvu Tabuja, so v gradnjo vključili kar največ posavskih izvajalcev, ki so delo opravili rekordno hitro. “V prostor smo hoteli poseči ne le kot groba konkurenca. Zato smo tudi izbirali izvajalce med domačini. Naša usmeritev je tudi, da združimo lokalne trgovine in ne, da predvsem pripeljemo v Krško zunanje,” zagotavljajo v firmi Tabu. L. M. GLASBENA ŠOLA MALO DRUGAČE KRŠKO - V Kulturnem domu bodo v sredo, 16. decembra, ob šestih zvečer nastopili učenci tukajšnje glasbene šole na prireditvi, ki sojo naslovili Glasbena šola malo drugače. MLADINSKI CENTER BO KRŠKO - Sedaj je že jasno, da bo v starem dijaškem domu v Krškem svoje prostore dobil mladinski center. Idejna zasnova je namreč narejena, investicija je ocenjena na 27 milijonov. Krško se bo tako vključilo v mrežo mladinskih centrov Slovenije. Ob jubileju gradnja nove šole Leta 2000 naj bi Srednja šola Krško novo šolsko leto začela v novi stavbi na Spodnjem Griču - Celotna investicija vredna 1,3 milijarde tolarjev DOBRODELNI KONCERT ROTARY KLUBA ČATEŽ BREŽICE - Rotary klub Čatež bo organiziral v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu Krško dobrodelni božični koncert. Čisti izkupiček prireditve namenja duševno prizadetim otrokom v Posavju in za podporo svojemu varovancu Mateju Hotku, študentu kontrabasa na Manhattan School of Musič Noew York. Koncert bodo izvajali Zdenka Gorenc, sopran, Višnja Kajgana, klavir, mezzosopran, Marjetka Podgoršek-Horžen, sopran, Diego Barrios Ross, tenor, Saša Cano, bas, Nace Junkar, bariton, tenor, Estera Cetin, klavir, Nina Grošelj, violina. Mojca Križnič, violina, Lucijan Četin, klavir, Marko Hatlak, harmonika in Damjan Kozole, pozavna. Program bo povezovala Bernarda Zarn. KRŠKO - Srednja šola Krško je pretekli teden tudi uradno zaznamovala 40-letnico šole. Visok jubilej so proslavili z novim pomembnim mejnikom v zgodovini srednjega šolstva v občini Krško - s postavitvijo temeljnega kamna za novo šolo in športno dvorano, ki naj bi začeli služiti svojemu namenu v zadnji četrtini leta 2000. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Nekdanja tehniška srednja šola Videm - Krško, sedaj Srednja šola Krško, se je vsa leta svojega obstoja ubadala s prostorsko stisko. Pomemben korak je bil storjen aprila 1994, ko je bil podpisan dogovor med ministrstvom za šolstvo in šport ter občino Krško o investicijskih vlaganjih v šole in športne objekte v občini Krško. V tem dogovoru je bila predvidena tudi izgradnja srednje šole v Krškem. Sedaj so izpolnjeni vsi formalni pogoji za začetek del. Kompleks nove investicije ob Cesti krških žrtev pri štadionu (ob glavni vpadnici v Krško) zajema štiri objekte: šolo, delavnice za praktični pouk, športno dvorano in zaklonišče. Sola bo imela v dveh etažah skupaj 3.100 kv. metrov površin, šolanje pa bo omogočala 540 dijakom. Delavnice bodo vključeva- Njihova vrata so odprta vsakomur Petdeset let delovanja dobovskih in kapelskih upokojencev - DOBOVA - Društvo upokojencev Dobova-Kapele že 50 let združuje starejše krajane dveh sosednjih krajevnih skupnosti, ki so svoja najdejavnejša leta zamenjali z zasluženim počitkom. To lepo obletnico so s priložnostnim kulturnim programom nedavno obeležili v dvorani dobovskega prosvetnega doma, kjer so članom podelili tudi vrsto priznanj za dolgoletno delo v društvu. Upokojenci sicer prirejajo redna družabna srečanja v svojem domu, ki so ga leta 1968 s pomočjo pokroviteljev začeli graditi ob nekdanjem odlagališču odpadkov, ga čez dve leti dokončali, krajevno smetišče pa spremenili v lepo urejen park, ki je še danes eden najlepše urejenih delov dobovskega središča. Vrata njihovega doma, ki je pozneje doživel še nekaj dograditev, so danes odprta vsakomur, ki želi pod njihovo streho pripraviti družabno srečanje ali društveni sestanek, kot je na omenjeni prireditvi v Dobovi povedala Marija Pvverger, predsednica upokojenskega društva. Število članov dobovsko-kapel-skega društva upokojencev je od začetnih 38 naraslo že na 650. le 3 strojne in 5 elektro delavnic, športna dvorana pa bo večnamenska in velika skoraj 3.000 kvadratnih metrov. Tribune bodo imele 1.300 sedežev. V sklopu dvorane bo z strani glavne ulice še nekaj manjših lokalov, v katerih naj ne bi bilo prostora za bifeje. Zaklonišči sta namenjeni 400 osebam. Gradbena dela so zaupana Splošnemu gradbenemu podjetju Posavje iz Sevnice, celotna investicija z opremo vred pa je vredna 1,3 milijarde tolarjev. Od tega bo občina prispevala dobro desetino denarja, večji delež pa država. V prostorih sedanje srednje šole na Hočevarjevem trgu bo v bodoče druga osnovna šola, s čimer bodo razbremenili že dolgo pretesno osnovno šolo Jurija Dalmatina. T. G. ZUPAN IN ZUPAN BREŽICE - Dosedanjemu brežiškemu županu Jožetu Avšiču bi bilo mogoče lahko še žal, da ni pustil Čatežu ob Savi odcepitve od brežiške občine in ustanovitev samostojne občine. Če bi to dopustil, bi bil danes verjetno lahko še brežiški župan, saj bi Vlado Deržič, zdaj novi brežiški župan, lahko npr. vodil občino Čatež. Avšič bi zdaj lahko vse skupaj postavil na glavo in odcepil Čatež ter tako postal župan bodoče občine Čatež. Vendar po vsej verjetnosti nima takih želja. Ambulanta za bolezni dojk že deluje Ob sredah od 14. do 19. in četrtkih od 7. do 13. ure ■ Po telefonu in po pošti BREŽICE - Potem ko so pred nedavnim slovesno odprli ambulanto za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Brežice, je ta 3. decembra začela delati. Delala bo ob sredah od 14.do 19. ure, takrat ordinira dr. Zdenkica Stričevič, in ob četrtkih med 7. in 13. uro, takrat ordinira dr. Lidija Volovec. V ambulanti dela sestra Petra Zofič, mamografijo izmenično izvajata Tatjana Prah in Zinka Lipar, mamograme odčitava dr. Mladen Šoštarič, zdravnik konzultant je prof. dr. Janez Kuhelj iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pacientke se naročajo na pregled ob dnevih, ko ambulanta dela, na telefon (0608) 668-147, ali tako, da pošljejo * Po informacijah brežiške bolnišnice, pacientke potrebujejo za pregled v omenjeni ambulanti napotnico, ki jo izda osebni ginekolog ali osebni zdravnik. Pri naročanju v ambulanto je potrebno označiti datum prvega dne mentru-acjje, najboljši čas za pregled in slikanje je 11. dan po prvem dnevu mentruaeije. napotnico na naslov: Splošna bolnišnica Brežice, Ambulanta za bolezni dojk, Černelčeva 15, 8250 Brežice. Če bi se čakalna doba podaljšala, bo bolnišnica uvedla dodatne preglede še ob drugih dnevih, je povedal Tone Zorko, direktor Splošne bolnišnice Brežice. , ,. L. M. SLOVESNO OB 40-LETNICI ŠOLE - Ob 40-letnici Srednje šole Krško je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber odkril temeljni kamen za novo šolo, na proslavi pa je med drugimi spregovoril tudi ravnatelj šole Ivan Žibert (na sliki). (Foto: T. G.) Sendvič je žal najprej pri roki OŠ Maksa Pleteršnika Pišece o prehrani PIŠECE - V osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah so pred nedavnim pripravili naravoslovni dan na temo zdrava prehrana. S tem so se spomnili svetovnega dneva prehrane in hkrati večno živega vprašanja, kako in kaj jedo šolarji. Po besedah koordinatorke Marije Štajnaher, učiteljice biologije in kemije v pišečki šoli, se šolarji prehranjujejo precej enostransko in nezdravo. To je pokazala anketa, ki sojo naredili med učenci. Anketa je tudi razkrila, da mnogi otroci pred odhodom v šolo ne zajtrkujejo, zato so med poukom precej utrujeni. Z anketo so tudi spraševali, kaj bi učenci radi jedli. “Kar smo izvedeli, je nerazveseljivo. Šolarji si namreč želijo pice, hamburgerje. Skratka, nezdrave reči,” je povedala Štajnaherjev.a. Omenjena anketa v okviru naravoslovnega dneva je potrdila, da številni otroci tudi doma jedo nezdravo. “Zelenjave je na domačih jedilnikih premalo. Prehrambene navade so razumljive. Sendvič je v pomanjkanju časa hitro narejena jed, priprava zelenjavne juhe pa vzame čas,” je utemeljila razloge sedanjih razmer Marija Štajnaher. Učencem so priporočili na naravoslovnem dnevu, naj uživajo več sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov. “Vendar se dogaja,” je obžalovala Štajnaherjeva, “da družine, ki imajo doma krave, kupujejo alpsko mleko.” Da bi bili učitelji prepričljivejši in učenci še bolje poučeni, so na naravoslovni dan povabili patronažni sestri. * Zaključni dogodek so učenci in učitelji popestrili z vrsto mlečnih jedi. Kruh, pri tem nepogredljiva zadeva, je prišel na mize po zaslugi sponzorja, pekarne Ajda z Bizeljskega. Učenci in učitelji so vse skupaj zastavili kar najbolj ustvarjalno; 3. in 4. razred sta skuhala krompirjevo juho, L in 2. sta dala skupaj zelenjavno juho in sadno kupo. Pišečka šola je pri proučevanju zdrave prehrane najprej obiskala ljubljansko razstavo na to temo, po ogledu naredila tematsko nalogo in vse skupaj zaključila z že omenjenim naravoslovnim dnevom. M. LUZAR PODBOČJE BO GOSTILO MLADE PODBOČJE - V prihodnjem letu naj bi bili prostori stare šole v Podbočju obnovljeni, ta prostor pa bi bil namenjen centru obšolskih dejavnosti, saj je pričakovati, da bo Podbočje z zanimivo geografsko lego (Krka, smučišče) privabilo mlade iz vse države. Center bo gotovo velika pridobitev za kraj. Tudi zato, ker se bo tako odprlo 8 do 10 novih delovnih mest, mladim pa bo na voljo 66 ležišč. Kmetica lažje dela, če več zna Društvo kmetic Brežice vključuje 800 članic iz 14 krajevnih skupnosti v občini Brežice - “Kmečka ženska si želi izobraževanja in duhovno rast” - Jutri srečanje članic BREŽICE - Društvo kmetic Brežice si prizadeva članice naučiti spretnosti in veščin dobre gospodinje in kmetice in jih hkrati kar najbolj izobraziti. Vključuje 800 članic iz 14 krajevnih skupnosti v občini Brežice, ki obiskujejo prireditve, predavanja, poučne izlete in drugo, kar pripravlja društvo. Po mnenju-Slavke Preskar, predsednice društva kmetic Brežice, je za kmečke ženske dobro, če so organizirane. “Kmečka ženska si želi izobraževanja in duhovne rasti. Več ko ženska ve, več ima v sebi lastnega jaza in je potem ni nerodno, da je ne kmetiji. V društvu imamo zato obširen program, pridne smo in se želimo izobraževati. Zelo je pomemben lastni dohodek, zato je prav, da ve, kako ga na kmetiji lahko zasluži. Mislim, da bolj ko je ženska razgledana, bolje bo znala poiskati dohodek in potem ta denar tudi pravilno uporabiti,” je prepričana Preskarjeva. Po besedah predsednice Preskarjeve je društvo že sestavilo delovni načrt za prihodnje mesece. Tako napoveduje predavanja, na primer v raku dojke, in preventivnih pregledih žensk, pripravi uravnotežene zdrave prehrane, urejenost domačije in okolju prijaznih gorivih. Z več praktičnega dela se bodo članice srečale na načrtovanih tečajih o pripravi ribjih jedi, peki polnozrnatega kruha in sladic, pripravi hladnega bifeja in o slikanju na svilo, s katerim se bodo spoprijele na tečaju že v letošnjem decembru. “S pomočjo svetovalk bi rade izmenjale znanstva in podrobneje spoznale značilnosti in običaje slovenskih pokrajin,” pravi Slavka Preskar. V preteklih mesecih je društvo izpeljalo 4 strokovne izlete po Sloveniji. Njegove članice so sodelovale tudi na razstavi Dobrote Slovenskih kmetij na Ptuju in tam prejele po eno zlato, srebrno in bronasto odličje. Dve kmetiji iz brežiške občine sta se na prireditvi Ljubljana - zdravo mesto predstavili s suhim sadjem in z zeliščnimi čaji. Ena ženska se je udele- žila turističnega zbora v Rogaški Slatini in na tamkajšnjem tekmovanju dosegla srebrno priznanje. Tudi v zadnjem obdobju je društvo sodelovalo s Karitasom, s katerim sodeluje že 6 let. Po besedah Preskarjeve so bile kmetice tudi na preventivnem oddihu v Dobrni, imenovanem Zlata dekleta. Društvo kmetic Brežice je pred meseci prispevalo delež v sklad za nakup mamografa v brežiški bol- * Društvo kmetic Brežice bo pripravilo jutri, 11. decembra, ob 13. uri v Petrolovem motelu na Čatežu ob Savi srečanje članic. Poleg strokovnega predavanja o raku dojke in preventivnih pregledih bodo tam pripravili kulturni program in družabno popoldne. nišnici. “Humanitarno akcijo bomo izpeljale tudi v bodoče. Organizirale bomo včlanjevanje kmetic v Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku, ki je bilo ustanovljeno v Brežicah,” napoveduje Slavka Preskar. M. LUZAR DAVČNO SVETOVANJE PRI NAS Dokapitalizacija Tilie je te dni že stekla 1,5 milijardna injekcija NOVO MESTO - Delničarji Zavarovalnice Tilia so s potrebno kvalificirano večino v ponedeljek popoldne sprejeli dva sklepa, ki praktično omogočata, da se je že v tem tednu začela načrtovana dokapitalizacija zavarovalnice v predlagani višini 1,5 milijarde tolarjev. Glavna dokapitali-zanta, najmanj v višini 65-odst. potrebne vrednosti, bosta Pozavarovalnica Sava in Dolenjska banka. Delničarji so sprejeli predlog uprave in ga dopolnili z nasprotnim predlogom Dolenjske banke o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in povečanju osnovnega kapitala z vložki in izdajo novih delnic. Dosedanji delničarji bodo kot prednostni upravičenci v 14 dneh lahko vplačali do 35 odst. potrebnega zneska za dokapitalizacijo. Petnajsti dan bo najboljši ponudnik med njimi lahko pridobil še morebitni preostanek, vendar nobeden od njih ne more pridobiti več kot 15 odst. novoizdanih delnic. Pozavarovalnica Sava in Dolenjska banka bosta kot strateška dokapitalizanta morala zagotoviti sredstva v mesecu dni. Delničarji so poleg tega sprejeli sklep o dopolnitvi statuta družbe, ki vsebuje tudi dopolnilo Dolenjske banke. Z njim sta se Sava in Dolenjska banka zavezali, da bosta po petih letih sedanjim delničarjem priznali razliko iz vrednotenja aktive in pasive med stanjem konec leta 1997 in konec leta 2003. S tem so uredili razmerja z dosedanjimi delničarji. B. D. G. BORZNI KOMENTAR Konec moratorija za Krko Tečaji večine delnic do konca let verjetno ne bodo več bistveno drugačni od sedanjih, zato bo borzni indeks SBI končal blizu 1700 točk. To je zelo blizu vrednosti, ki so jo v začetku leta napovedali tuji analitiki v primeru, da bo obveljal scenarij, po katerem Slovenija tudi letos ne bi liberalizirala pogojev za tuje port-feljske naložbe. Kljub temu bodo borzniki pred Silvestrovim še garali. 19. in 26. decembra bo potekel dvoletni moratorij na neprenosljivost Krkinih in Petrolovih delnic serije B. Te delnice, ki so jih v procesu lastninjenja za svoje certifikate dobili zaposleni in njihovi ožji družinski člani, se bodo spremenile v delnice serije G in se bo z njimi lahko prosto trgovalo na borzi. Prav tako bodo vsi, ki so te delnice kupovali s terminskimi pogodbami z ustreznimi preknjiž-bami v Klirinško depotni družbi, končno postali pravi lastniki. Zaradi tega obstaja možnost, da se bo pritisk na prodajo Krkinih in Petrolovih delnic proti koncu leta še nekoliko okrepil. Do konca leta bo v borzno ko-tacijo sprejetih tudi še nekaj pooblaščenih investicijskih družb. Delnice Krekovega PID Zvon I (borzna oznaka ZVIS) so na prvi trgovalni dan, 7. decembra, dosegle pri prometu okrog 9700 delnic povprečni tečaj 498 tolarjev. Zvon 1 je imel na dan 10. novembra 1998 100-odst. izkoriščenost certifikatov in v strukturi naložb 31,5 odst. takšnih delnic, s katerimi se že trguje na borzi. Knjigovodska vrednost delnice je znašala 1.488 tolarjev. Dan kasneje, 8. decembra, sta prišli na prosti trg še Krona Krona (KROS) in Krona Senior (SNOS). Konec oktobra je imela prva še 21 in druga celo 46 odst. neizkoriščenih certifikatov. Delež delnic, ki so že na borzi, je bil pri prvi 24 in pri drugi 12 odst. Knjigovodska vrednost Kronine delnice brez neizkoriščenih certifikatov je bila 1.017, z njimi pa 1.291 tolarjev, medtem ko sta pri Seniorju ti vrednosti znašali 901 in 1.684 tolarjev. V nekaj dneh se bo tem delnicam na borzi pridružile še delnice PID Certius 1 (CE1S). Gre za manjši sklad s 70-odst. izkoriščenostjo certifikatov, z 22-odst. deležem premoženja na borzi in s knjigovodsko vrednostjo delnice 1.346 oz. 1.90 tolarjev. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška dntžba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Vse več jih bo iskalo davčne nasvete “Danes se lahko z davčnim svetovanjem ukvarja vsak, ki ima pet minut časa,” pravi Boštjan Petauer iz Društva davčnih svetovalcev Slovenije, ki je imelo v minulem tednu na Čatežu svoj 2. kongres ODSLEJ Z LICENCO - V sklepnih trenutkih kongresa Društva davčnih svetovalcev Slovenije so podelili 43 licenc davčnim svetovalcem. Med drugimi sta tako licenco prejela tudi Miran Stanko iz Krškega in Karel Vardijan iz Novega mesta. (Foto: B. D. G.) TRIMO IN REVOZ • K ODLIČNOSTI LJUBLJANA - Včeraj so v Ljubljani prvič podelili priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, prejelo ga je podjetje Hermes Soft-Lab iz Ljubljane. V ožji izbor za to ugledno priznanje sta se v skupini podjetij z več kot 250 zaposlenimi uvrstila tudi Trimo Trebnje in Revoz Novo mesto. Podjetja, ki so kandidirala za ta naziv, je ocenila skupina posebej šolanih neodvisnih ocenjevalcev, ki je najboljše obiskala tudi na lokaciji podjetja. V Sloveniji manj, na našem območju pa več turistov Posavje na 5. mestu KRŠKO - Območna gospodarska zbornica za Posavje je v statističnih podatkih o številu turistov in nočitev v prvih 9 mesecih tega leta prepoznala tudi nekaj za naše območje pomembnih podatkov. V omenjenem obdobju, ko se je v Sloveniji vpisalo 1,47 milijona turistov, je bilo največ gostov na obali (27 odst.). Posavje je med 13 regijami s 85.000 ali slabimi 6 odst. turistov na 7. mestu, medtem ko je Dolenjska na 9. mestu s slabimi 3 odst. vseh turistov. V primerjavi z enakim obdobjem leto poprej je število turistov v Sloveniji pačilo za 2 odst., v naših dveh regijah pa so statistiki zabeležili porast - v Posavju 5-odstoten in na Dolenjskem 1-odstoten V Sloveniji je bilo tudi za 2 odst. manj nočitev kot leto prej. Turisti so največkrat prespali na Obali (31 odst. vseh nočitev), Posavje je s 7 odst. vseh nočitev na 5. mestu med slovenskimi regijami, Dolenjska pa s 3,6 odst. nočitev na 8. mestu. Posamezen turist je povprečno prespal v Sloveniji 3,6-krat. Še najdlje so se gostje zadrževali na območju Celja (povprečno 5,4 nočitve), precej časa pa tudi na Dolenjskem (4,6 nočitve in 3. mesto med regijami) in v Posavju (4,5 nočitve in 4. mesto). ČATEŽ OB SAVI - Med številnimi svetovalnimi družbami, ki so se v zadnjih letih razmahnile pri nas, je vse več tudi davčnih svetovalcev. Poleg pravnih oseb so nasvetov na davčnem področju bodo potrebni tudi številni posamezniki, še posebej tisti, ki imajo poleg plač še več drugih vrst prihodkov. Ker se davčnim zavezancem marsikdaj bolj splača odpreti denarnico pravi čas in plačati kakšen koristen nasvet, kot plačati visoko kazen ali po nepotrebnem dati državi več, kot je treba, je poklic davčnega svetovalca obetaven. Kljub temu dejavnost davčnega svetovanja pri nas še vedno ni urejena s predpisi. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije vključuje trenutno 160 članov, in da bi napravilo vsaj malo reda na področju svetovanja ter zavarovalo ugled svetovalcev, je pred časom uvedlo podeljevanje internih licenc. Preteklo soboto so jih na Čatežu podelili 43 članom društva, kijih bodo morali prihodnje leto spet obnoviti. Kot pravi Boštjan Petauer, član izvršilnega odbora društva, razmišljajo, da bi v prihodnje uvedli tudi neke vrste izpitov, na katerih bi lahko preverjali znanje svetovalcev. Vsekakor pa v društvu velja kodeks poslovne etike, ki med drugim daje tudi smernice za obračun storitev. Tudi zaradi tega je društvo pridruženi član CFE, Evropske zveze davčnih svetovalnih organizacij, zdaj pa ima tudi možnost postati član. “Zanimivo je, da preko društva sodelujemo v fiskalnem komiteju CFE - sam sem tam delegat in tudi član komitejeve skupine za davek na dodano vrednost, medtem ko doma nimamo utečenih stikov z Uspešna enota SKB 0 poslovanju novomeške enote SKB v letošnjem letu NOVO MESTO - Ob koncu leta je novomeška poslovna enota banke SKB za svoje komitente prejšnji četrtek pripravila družabno srečanje na Otočcu. Ob tem je direktorica enote Marica Škoda nanizala nekaj podatkov o letošnjem poslovanju. “Preveliko število bank na našem trgu je povzročilo nelojalno konkurenco in včasih tudi nerazumno ponudbo. Vendar najcenejša ponudba še ne pomeni najboljše rešitve,” pravi Škodova. Letošnja bilančna vsota novomeške poslovne enote SKB bo znašala več kot 80 milijonov mark, plasirana sredstva v dolgoročnih in kratkoročnih posojilih pa 85 milijonov mark. “Tudi letos smo plasirali na območju Dolenjske in Bele krajine bistveno več denarja, kot smo ga zbrali.” Novomeška poslovna enota nudi celoten spekter bančnih storitev za pravne in fizične osebe. Med pravnimi osebami imajo okoli 15-odstoten delež na tem območju, med samostojnimi podjetniki in obrtniki 20-odst., medtem ko je pri prebivalstvu ta delež manjši. “Doseženi rezultati enote v letošnjem letu so v skladu s pričakovanji,” je zaključila direktorica. A. B. državnimi organi. V postopku priprave zakonodaje tako sploh ne sodelujemo, čeprav bi lahko pripomogli s svojim znanjem ali pa prispevali k dvigu davčne kulture,” je povedal Petauer. Slovenski davčni svetovalci kljub temu opozarjajo na odprta vprašanja s pisanjem strokovnih člankov in s predavanji. Ker se država na kritike ne odziva, tovrstno delo svetovalcev bolj služi osveščanju strank. Ob neposrednem svetovanju pri davku od dobička ali dohodnini za pravne in fizične osebe postaja vse pomembnejše tudi davčno optimiranje in načrtovanje. Posamezni svetovalci nudijo tudi poslovne nasvete, če mejijo na davčno problematiko, ali celo pravne, če so pravniki. Kot je pokazal tudi kongres na Čatežu, je trenutno izredno zanimanje za uvedbo davka na dodano vrednost. Svetovalci menijo, daje ta še nedorečen, saj pol leta pred uvedbo še ni podzakonskih aktov, davčni uradi pa ne razpolagajo s primerno programsko opremo niti še nimajo zagotovljenih dodatnih inšpektorjev za učinkovito kontrolo pobiranja davkov. “Zanimanje za davčno svetovanje v Sloveniji narašča, največ zaradi slabih izkušenj strank, tam, kjer so med lastniki tudi tujci, pa se o nujnosti svetovanja sploh ne sprašujejo. Z uvedbo DDV bo povpraševanje po svetovanju še porastlo. Davčni zavezanci so zdaj slabo seznanjeni z novim davkom, neznanje pa bo drago. Predvidene so izredno visoke kazni, a ne sam-no to, z novostmi bo treba uskla- diti tudi poslovne odločitve. Še bolj bo treba paziti, kdo so naši kupci, sicer bomo poleg blaga kreditirali tudi davek in podobno. Potrebno bo spremeniti način razmišljanja, in to ne samo v računovodstvu!” je na kongresu opozoril že omenjeni Boštjan Petauer, ki se še posebej veliko ukvarja z DDV, čeprav, kot pravi, obseg svetovanja pri nas še ne dovoljuje specializacije svetovalcev : In kaj bo potrebno narediti, da bo davčno svetovanje dobilo tudi pri nas mesto, kakršno mu gre? Država mora v prvi vrsti sprejeti zakon in pravila za delovanje te dejavnosti, davčni svetovalci naj bi dobili večjo vlogo pri pripravi davčne zakonodaje, davčna uprava pa naj bi jih sprejela za enako-prave partnerje v davčnih zadevah. Svetovalcem se tako zdaj dogaja, da jih sprejema in' v delo vključuje celo Evropa, doma pa Boštjan Petauer jih nihče ne vpraša za mnenje. K večjemu razmahu svetovalne dejavnosti bodo svoje prispevali tudi davčni zavezanci, ki bodo sčasoma morali drugače gledati na svetovanje. To marsikdaj ni le strošek • Na tridnevnem kongresu so davčni svetovalci govorili o aktualnih temah: davčnem sistemu in pripravi na uvedbo evra v Italiji prilagajanju avstrijske zakonodaje evropski, spremembi plačilnega prometa pri nas, davku od dobička, o nagradah zaposlenim* upravi in nadzornemu svetu ter o varovanju podatkov in računalniški podpori davčnemu svetovanju. (nekateri celo mislijo, da so nasveti zastonj!), ampak način, kako kaj prihraniti ali se izogniti kaznim. B. DUŠIČ GORNIK NAMESTO TREVESA PRIHAJA JOHNSON’S CONTROLS NOVO MESTO - Skupina TPV Novo mesto, ki se ukvarja s trženjem in proizvodnjo opreme za vozila, ima pet hčera, med njimi so tri mešane družbe. Kot je nedavno povedal direktor družbe Vladimir Bahč, se francoska družba Treves umika iz Novega mesta, kjer je * * * * v mešani družbi s TPV izdelovala avtomobilske sedeže. Njen delež kupuje družba Johnson’s Controls, ^ jo v Sloveniji že poznamo po podobni proizvodnji. Licence novim svetovalcem TVetjino letošnjih licenc za podjetniško svetovanje je ministrstvo podelilo kandidatom z našega območja NOVO MESTO - V začetku preteklega tedna so v prostorih Podjetniškega centra Novo mesto & LICENCE ZA PODJETNIŠKO SVETOVANJE - Letošnje podelitve licenc sta se med drugimi udeležila tudi državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole in direktor PC MG Božo Marot. Med letošnjimi prejemniki licence jih je kar tretjina z območja Bele krajine, Dolenjske in Posavja: Andrej Škrinjar in Darja Gazvoda iz Novega mesta, podjetnik Zdravko Šavor iz Črnomlja, Aleksandra Ilič in Milan Šribar iz Krškega ter Novomeščanka Vesna Stepišnik in Krčanka Nada Galič, ki živita v Ljubljani. (Foto: B. D. G.) Kako do dela pri gradnji na Savi? Slovenska podjetja se ogrevajo za oblikovanje konzorcijev za gradnjo elektrarn na Savi - V koncesijski pogodbi zaščititi domače gospodarstvo - Se veliko nedorečenega KRŠKO - Slovensko, v veliki meri pa tudi posavsko in dolenjsko gospodarstvo računa na večja dela pri izgradnji petih hidroelektrarn na spodnji Savi. V Savskih elektrarnah, ki so večinski lastnik izbranega koncesionarja Save, d.o.o., poudarjajo, da bo domače gospodarstvo dobilo delo. Še več, direktor Borut Miklavčič je na posvetu, ki ga je v Ljubljani pripravila GZS, poudaril, da je gradnjo mogoče izvesti z domačimi podjetji. V podjetjih se kljub temu zavedajo, da se bo za to treba pripraviti in organizirati. Kot so nam sporočili iz Območne gospodarske zbornice za Pb-savje, so se razgovora udeležili večji izvajalci, kot so Litostroj, Metalna ali Iskrine družbe, pa tudi vrsta predstavnikov dolenjskih in posavskih podjetij, med drugimi krškega Savaprojekta in Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto. Udeleženci so za začetek podprli pobudo po organiziranju domačih izvajalcev, zdaj pa bodo poskušali doseči, da bo zaščita domačih izvajalcev opredeljena že v koncesijski pogodbi. Oblika povezovanja še ni dore- čena, morda bo v obliki konzorcija slovenskih družb za gradnjo elektrarn na Savi, kakršnega načrtujejo na primer v Litostroju. Posveta so se udeležili tudi podpredsednik vlade Marjan Podob- PREDPASNIKI NOVO MESTO - Novomeščanka Vesna Hrovat, ki se kot samostojna podjetnica ukvarja z umetno obrtjo in oblikovanjem tekstila, je minuli petek v vinoteki Veritas na Ptuju predstavila svojo novo kolekcijo Predpasniki. nik, državni sekretar za energetiko Alojz Kovše ter dr. Rajko Pirnat, član komisije za pripravo koncesijske pogodbe. Podobnik je sicer zagotovil, da zdaj poti več nazaj ni, vendar pa gradnja HE na Savi (Boštanj, Blanca, Krško, Brežice, Mokrice) ostaja nedorečena. Komisija mora do 23. decembra pripraviti osnutek koncesijske pogodbe, ki jo je treba podpisati do 23. aprila prihodnjega leta. Dvome o tem, da bo res vse steklo v rokih, je zasejal dr. Pirnat, ki pravi, da še vedno ni natančno določeno, katera tveganja nosi koncesionar in katera država, prav tako še ni opredeljeno, kdo bo plačal stroške za varstvo pred poplavami, prestavitev infrastrukture, socialo in druge stroške. B. D. G. podelili 17 letošnjih licenc svetovalcem za podjetništvo iz vse Slovenije. Tovrstne licence podeljuje ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, kandidati pa se zanje celo leto usposabljajo po programih Gea Collega. V zadnjih sedmih letih so na ta način usposobili že okrog 200 svetovalcev, vendar jih po besedah direktorja programov Gea Collega Jurija Bernika le polovica resnično dela z malim gospodarstvom v raznih svetovalni!1 ustanovah, podjetniških centrih ali tudi zavodih za zaposlovanje’ Svetovanje ni tako lahek način zaslužka, zato si marsikdo raje poišče delo v večjih podjetjih. Podjetniški svetovalci v programu tega izobraževanja pridobivajo teoretična znanja o podjetništvu, poslovni informatiki in nalogah svetovalcev, vsak izmed kandidatov za licenco pa je moral pr1' praviti tudi razvojni projekt in ga javno zagovarjati. Skupina, ki je pretekli torek prejela licence, seje izpopolnjevala tudi v ZDA, kjer se je seznanjala z mednarodnih1 marketingom in na poslovni konferenci predstavila nekatera slovenska mala podjetja, ki si utirajo pot na tamkajšnji trg. Podjetniško izobraževalni center Gea College je oktobra podpisal pogodbo s hrvaškim min1' strstvom za gospodarstvo in bo skupaj s partnerjem Croateh iz16 države pripravil daljši prograin usposabljanja za hrvaške učitelje podjetniških svetovalcev. ^ DDV PONOVNO V DRŽAVNEM ZBORE LJUBLJANA - Ker je državni svet izglasoval veto na zakon o davku n» dodano vrednost, ga bo državni zb° ponovno obravnaval, in to predvidoma 15. decembra. Podzakonskih ak tov še ni, pristojne službe pa trdi]0' da so priprave v zadnji fazi in daj1” bodo še v decembru usklajevali obema zbornicama. V ministrstva napovedujejo, da se bodo življenj-*, stroški zaradi uvedbe DDV poveča za 5 odst. Večje podražitve bod predvsem v dejavnostih, kjer je doslej veljala nižja obdavčitev (štorih*] gradbeništvo), ponekod pa pričaka jejo celo pocenitve (optični in nekj* teri kemični izdelki). Stopnji oP davčitve sta dve: splošna 19-odsto na in znižana 8-odstotna. REGISTER PRIDELAVE Kazni za nevpisane vinograde Rok za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina ter kataster vinogradov je sicer že potekel, a precej občanov prijave še ni oddalo - Kazni od 300 tisoč tolarjev naprej V zadnjem mesecu seje na uredništvo obrnilo več vinogradnikov, ki ne vedo, kaj in kako z vpisom vinograda in letine v novi register pridelovalcev grozdja in vina ter kataster vinogradov. Rok za prijavo je sicer konec novembra že potekel, a prijava (in dopolnitev podatkov za že prijavljene) je nujna, zato jo lahko še opravite, vsekakor pa čimprej, saj so sicer zagrožene visoke kazni od 300 tisoč tolarjev naprej. KRVAVI SLOVENSKI GOZDOVI LJUBLJANA - Slovenski gozdovi so v zadnjih 20 letih zahtevali kar 300 smrtnih žrtev. Čeprav natančnih podatkov ni, gozdarski strokovnjaki računajo, da je vsakih 100.000 kubičnih metrov posekanega lesa v zasebnih gozdovih obremenjenih z enim človeškim življenjem, v državnih gozdovih pa je ta krvavi davek desetkrat manjši, kar je toliko kot v Avstriji. Že ta podatek najbolj nazorno pove, kaj pomeni strokovna izobrazba in oprema, ki je zasebni “gozdarji” nimajo. Ker se je zadnja leta delež zasebnih gozdov še povečal, lahko pričakujemo nadaljnje naraščanje nesreč, seveda če ne bomo kaj korenitega ukrenili, so ugotavljali na nedavnem posvetu z naslovom Varnost in zdravje pri gozdnem delu. Tako upravni organi po novem vodijo štiri evidence: kataster vinogradov, register pridelovalcev grozdja in vina in proizvajalcev drugih proizvodov in grozdja ter vina, prijavo letnega pridelka in prijavo zalog vina. V register se morajo vpisati fizične in pravne osebe, ki pridelujejo grozdje in imajo v lasti, zakupu oziroma v drugačni obdelavi 5 arov ali več vinograda ali manj kot 5 arov, če dajejo grozdje, vino ali druge proizvode v promet, in tisti, ki pridelujejo vino oziroma druge proizvode iz kupljenega grozdja, mošta ali vina. Če ti niso vpisani v register ali ne prijavijo podatkov, ki so predpisani za register in v predpisanih rokih, so lahko kaznovani z denarno kaznijo od 300 do 500 tisoč tolarjev. Za razliko od prejšnjega zakona morajo svoje površine nujno Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Minuli ponedeljek je zaradi mraza na tržnico prišlo manj branjevk. Svoje pridelke pa so Ponujale: suhe slive po 540 tolarjev kilogram, suhe fige po 640, tozine po 460, orehova jedrca po 800 do 1100, cele orehe po 600, jabolčne krhlje po 800, šalotko po 300, čebulo po 200, česen po 400, kolerabo, korenje in črno redkev ter rdečo peso po 200, fižol po 300, špinačo po 600, radič po 300, kislo repo in kislo zelje po 200, kostanj po 250, ajdovo moko po 400, liter in pol jabolčnega kisa ali soka po 200 in jajca po 30 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem je Pripeljalo prašiče 8 rejcev. Zara-izredno slabega vremena ni bilo kupcev, zato je tokratni sejem °dpadel. VINOGRADNIKI SE IZOBRAŽUJEJO - Vinogradniško društvo Zdole, ki združuje blizu 180 članov, nenehno skrbi za izobraževanje vinogradnikov. Po seminarju o kletarjenju in stekleničenju vin je sedaj 26 članov obiskovalo seminar o senzorični analizi vin. O ocenjevanju vin so tečajnikom predavali znani strokovnjaki dr. Terčelj, dr. Nemanič in dr. Kocjančič s Kmetijskega inštituta ter dr. IVondra z Biotehniške fakultete. V Domu Bena Zupančiča na Zdolah je društvo opravilo tudi ocenjevanje mladih vin in podelilo odličja. (Foto: M. Vesel) ENKRATNI TOPAZ Izziv dragulja med jabolki Ob pobudi skupine za izvedbo projekta bio jabolka KRŠKO - Ekološko sadjarjenje ni romantika, temveč je morda največji poslovni izziv za sadjarstvo na začetku novega tisočletja. Potrebni so drzni, mladi sadjarji, ki želijo za svoje delo dobiti več od ostalih. Tako piše v malo zakasneli novembrski številki Sada, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, skupina strokovnjakov (mag. Alojz Mustar, inž. Erika Orešek in Toni Koršič) za pripravo in izvedbo projekta bio jabolka v km eiijski nasveti KO PROTITOČNE OBRAMBE NI VEČ Razmisliti velja o mreži Slovenija je, kot je znano, zadnja leta ostala brez protitočne °brambe in je tako kot pred stoletji odvisna le od zvonjenja Cerkvenih zvonov in domnevnega malenkostnega fizikalnega vPliva njihovega zvoka. Skopnelo je pač upanje, da je mogoče z ynosom srebrovega jodida ali kakega drugega kondenzacijskega )edra odločilno poseči v točni oblak, nabit z orjaško energijo. , Ker se podnebje ne da po želji spremeniti in ker je obrobje Alp Se posebej močno izpostavljeno toči, je potrebno uporabiti druge °blike zoperstavljanja. Intenzivni nasadi v vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu prenesejo tudi večje možne stroške, in tako So v nekaterih razvitejših deželah začeli postavljati mreže proti toči jki vse večjih površinah. Večina novih nasadov v Švici, Nemčiji, 'laliji in Franciji, kjer je nevarnost toče tudi zelo velika, že ima *aščitne mreže, v Avstriji pa tudi že več kot polovica vseh rodnih sadovnjakov in ne preostane nam nič drugega kot slediti njihovemu zgledu ali pa opustiti željo po tržnem sadjarstvu. Vrt, vinograd ali sadovnjak je mogoče prekriti na različne načine in z različnimi mrežami. V sosednji Avstriji pa tudi že pri [!as na Štajerskem se, če ostanemo pri sadjarstvu, najbolj uveljavlja sistem Landring, to je popolno prekritje nasada z mrežo, 5' ima lastno oporo. Možno je seveda tudi popolno prekrivanje brez lastne opore z uporabo opore nasada samega, ki pa mora b'ti tako močna, da zdrži tudi pritisk mreže. Možno je tudi prekritje posameznih vrst, kar je sicer najcenejša rešitev, vendar pa °vira delo v sadovnjaku. Najbolj smotrno je postaviti mrežo že °b sajenju, in to tako, da je opora za mrežo hkrati tudi opora za basad. V tem primeru je stroške za postavitev mreže tudi do pol manjši in v nekaterih primerih ne doseže niti milijon tolarjev na nektar, kar je tudi v naših razmerah moč tržno prenesti. In še glede izbora mreže: črna mreža je resda močnejša in zdrži j do 15 let, vendar nasadu jemlje do petine svetlobe, brez ka-ere ni ]Cp() obarvanih plodov; bela mreža prepušča več svetlobe, | vpndar ima krajšo življenjsko dobo, zato se je vmesna rešitev -s>Va mreža doslej izkazala za najprimernejšo. Inž. M. L. okviru Sadjarske zadruge Posavja. Skupina opozarja na nestrokovno in celo naivno predstavo, močno razširjeno v javnosti, da je mogoče s saditvijo nekaterih resda odpornejših starih sort jabolk preprosto opustiti škropljenje in druga ekološko vprašljiva opravila. Tako preprosto ne gre, naravi prijazno sadjarjenje zahteva genetsko odpornejše sorte, ki jih je treba povečini šele vzgojiti (genetski inženiring). V tej smeri je bilo doslej verjetno največ narejenega na Češkem, kjer je dr. Tupy vzgojil novo sorto jabolk z imenom topaz, ki ga strokovnjaki imenujejo dragulj med jabolki. Topaz je odporen proti najhujši bolezni - škrlupu, je pa malo občutljiv na jablanovo pepelovko, srednje do močno na mokasto jablanovo uš, okužba z ognjevko pa je mogoča le v cvet. Torej tudi ta toliko hvaljena sorta ni povsem odporna, kar pa ne moti omenjene strokovne skupine oz. Sadjarske zadruge Posavja, ki kot lastnica licenc za odporne sorte, primerne za intenzivno ekološko sadjarjenje, vabi podjetne mlade sadjarje, naj sprejmejo izziv, o katerem pišemo na začetku. KONČNO ZAKON O VARSTVU NOVIH RASTLIN LJUBI JANA - Da bi končno le odpravili pravno praznino in nered na tem področju, je državni zbor te dni po hitrem postopku sprejel zakon o varstvu novih sort rastlin, s katerim naša država usklajuje svojo zakonodajo z evropsko. Doslej namreč uvoz najnovejših sort legalno ni bil mogoč, žlahtnitelji rastlin pa so do njih lahko prišli le s pomočjo poznanstev in zvez v tujini. Prav tako niso mogli naši žlahtnitelji svojih dosežkov pravnolastni-ško zavarovati v tujini. V naglo se razvijajočem se področju transgenih rastlin je vse to postajalo že nevzdržno. vpisati v kataster vinogradnikov tudi tisti vinogradniki, ki svojih pridelkov ne tržijo, če obdelujejo več kot 5 arov vinograda, torej tudi ljubiteljski pridelovalci, vendar pa tem ni potrebno prijaviti pridelka, če ga ne tržijo. Eden od razlogov za vpis je tudi ta, de je v Evropski skupnosti za vsako državo članico določena kvota površin, zasajenih z vinsko • Vpis v register je možen na tisti upravni enoti, v kateri leži večina vaših vinogradov oziroma v njej leži vaš proizvodni obrat ali imate v njej sedež. Register se vodi tudi na upravnih enotah Brežice, Črnomelj, Krško, Novo mesto in Sevnica. Podatke za vpis je potrebno priglasiti na obrazcih, ki jih še vedno dobite na upravnih enotah ali pri predstavnikih kmetijske svetovalne službe. V Krškem na primer je sedaj vpisanih več kot 600 vinogradnikov, na upravni enoti pa ocenjujejo, da bi naj jih bilo med 900 in 1000. V Novem mestu se je register vpisalo 560 vinogradnikov, a ocene, koliko jih še ni sledilo zakonski določbi, nimajo. trto, ki jo lahko neka država ima, na podlagi podatkov pa bo določena tudi kvota površin, ki jih lahko obvnovi oziroma na novo zasadi z vinsko trto. Zato je pomembno, da v kataster vinogradov vpišemo čim več površin pod vinogradi, kijih dejansko imamo. T. GAZVODA O SOMATSKIH CELICAH IN RUDNINAH TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba priredi danes ob 13. uri na turistični kmetiji Lamovšek v Mirni vasi in ob 15. uri v osnovni šoli Šentrupert strokovno predavanje (predavala bo mag. Olga Zorko) o somatskih celicah v mleku, jutri, 11. decembra, pa bo ob 10. uri v veliki^jredavalnici na CIK-u v Trebnjem prof. dr. Andrej Orešnik govoril o rudninah in vitaminih v prehrani molznic. Vabljeni! KMETIJSKA PREDAVANJA METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika pripravlja za sredo, 16. decembra, ob 9. uri v tukajšnji Vinski kleti vrsto predavanj o najemanju posojil, davku na dodano vrednost, kmetijski politiki na prehodu v Evropsko zvezo in o varnem delu v gozdu. V četrtek, 17. decembra, pa vabi služba na dan pridelovalcev mleka, ki bo ob 9. uri v Vinski kleti Metlika. Po končanem predavanju bo na ogled kmetija z mlečno proizvodnjo, kjer bo predstavitev molzne opreme. TEČAJ ZA USPEŠNO KMETOVANJE ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba bo pripravila od 14. do 16. decembra v sejni sobi občine Črnomelj od 9. do 13. ure tečaj za uspešnejše gospodarjenje na kmetijah. Tečaj je dobrodošel tako za kmete kot za tiste, ki se nameravajo s kmetovanjem šele spoprijeti. V ponedeljek, 14. decembra, pa bo ob 18. uri v osnovni šoli Dragatuš predavanje o obnovi kmečkih sadovnjakov ter v sredo, 16. decembra, ob 17. uri v sejni sobi Semič predavanje o izboljšanju kakovosti grozdja. REVIJA O KONJIH ŠT. 12 LJUBLJANA - Decembrska številka edine slovenske revije o konjih, ki izhaja peto leto in stane 550 tolarjev, prinaša spet obilo strokovnih rejskih nasvetov, od članka o žigosanju mladih hladnokrvnih žrebcev do prispevka o kožnih obolenjih konj, ki se pojavijo zlasti pozimi. Vmes je še mnogo rejskih zanimivosti in poročil o delu konjere-jskih društev, vse opremljeno z lepimi barvnimi fotografijami, ki se jih bodo razveselili ljubitelji teh plemenitih živali. • • Po letu 1990 se je v Sloveniji zaraslo 150.000 ha kmetijskih površin. Ne smemo dopustiti, da bi obstajala le Ljubljana z okolico, preostanek pa bo preraslo trnje in slab gozd. (Tone Hrovat) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič O letini 1998 Večina vinogradnikov je zadovoljna z letošnjo letino, vendar je trta dolgoletna rastlina in bo dokončno šele dala svoj odgovor. Odgovor, ki bi moral biti dojet kot velik opomin. Spomladi bomo lahko preverjali koliko je trtabila.“zado-voljna” z našin ravnanjem. Bolj ali manj enakomerno odganjanje in cvetenje bo zanesljiv dokaz, koliko smo v svojem vinogradu spoštovali naravne zakonitosti in potrebe trte. Trta mora poleg pridelka grozdja ustvariti zalogo ustrezne organske snovi v lesu, da lahko nemoteno in enakomerno odganja in se razvija v prihodnjem letu. Zlasti je nujno, da cvetenje poteka istočasno, da bo tudi dozorevanje enakomerno. Zaradi motenj in pomanjkanja energije (sonca) pri dozorevanju se lahko zgodi, da trta uporabi hranila iz zalog v lesu. V tem slučaju je v hladni zimi (že pri -8° C) ogrožen tudi obstoj trsa, ker je les brez organskih snovi, ki ga varujejo pred pozebo. Ali zdaj obstaja nevarnost za trto? Že dozorevanje v letošnjem letu je bilo zelo neenakomerno. Vzorci, ki so prihajali s terena v analizo na kmetijski inštitut so bili zelo neizenačeni. V istem obodbju je bil izmerjeni sladkor celo za 9° Oe nižji od meritve v prejšnjem tednu, hkrati pa pri drugem vzorcu za 23° Oe višji. Skupno zvišanje sladkorja v obdobju treh ali štirih tednov ni bilo večje od 16° Oe vendar v povprečju le 6 do 8° Oe. Zlasti pri poznih sortah je bil po dveh ali treh tednih sladkor nekoliko nižji kot pri prvi meritvi. Dejstvo, da ni lahko dobiti povprečen vzorec, ki bi ustrezal dejanskemu stanju, kaže zelo veliko neizenačenost v dozorelosti. Razlike, ugotovljene pri natančnem spremljanju dozorelosti žametne črnine, kažejo, da je stanje nevzdržno in se moramo resno zamisliti, ali ne bomo po 20 letih uničili vinograda s preobremenjevanjem. Drugi, še resnejši problem pa je, zakaj bi se morali sprijazniti s slabo kakovostjo, če je možno dosegati bistveno boljšo. Morali bi vsaj spoštovati zakon o vinu in izvajati njegova določila, po katerih sladkor ne sme biti nižji od 64° Oe, da bi grozdje bilo primerno za predelavo v vino. Zakaj so takšne razlike, ko je najnižji sladkor 32° Oe in najvišji 88° Oe, pri čemer je povprečje pri primerno obremenjenih trsih 68° Oe, pri preobre-menjenih pa 59° Oe. Samo zmanjšanje števila grozdov (1 grozd na mladico), ki dejansko še ne pomeni razbremenitve trsa, je izboljšalo sladkor na 64° Oe, če je z redčenjem dosežen primeren nastavek, je povrečni sladkor dosegal 72° Oe izjemoma 74° Oe. • Predlagam in prosim vse vinogradnike dobre volje, ki želijo izboljšati kakovost svojega pridelka, naj razmislijo o tem, da bi se na zimskih predavanjih pogovorili, kaj storiti, da bi prišli do primerne rešitve. Inž. JOŽE MALJEVIČ svetovalec za vinogradništvo fcli krka Mercator ■ Kmetijska zadruga KRKA, z.o.o., NOVO MESTO Novo mesto, Rozmanova ulica 10 vabi k sodelovanju diplomiranega inženirja živilske tehnologije za delovno mesto TEHNOLOGA v PE Mesarstvo. Delo je zanimivo. Če imate tovrstne delovne izkušnje, bomo tega veseli, sicer pa vabimo tudi kandidate za pripravništvo. Prijave pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto krka Mercator - Kmetijska zadruga Krka kmetijstvo, trgovina, proizvodnja, storitve, z.o.o., Novo mesto UGODEN NAKUP MINERALNIH GNOJIL V mesecu decembru vas vabimo k ugodnemu nakupu mineralnih gnojil INA Kutina, in sicer: NPK 15-15-15 NPK 8-26-26 NPK 7-20-30 KAN UREA 1.404.60 SIT 1.743,80 SIT 1.665.60 SIT 1.143,50 SIT 1.326,20 SIT Cene so maloprodajne za vrečo, brez prometnega davka. Možnost podaljšanja plačila do februarja 1999. Gnojila lahko dobite v vseh naših prodajalnah s kmetijskim repromaterialom, večje količine lahko dostavimo tudi na dom. Vabljeni! k Mercator - KZ Krka, z.o.o„ novo mesto 1 Slikaijeve mojstrovine na papirju V galeriji Miklova hiša v Ribnici so odprli zanimivo razstavo risb slikarja Gabrijela Stupice iz zasebne zbirke - Dela na papirju prvič pregledno na ogled javnosti MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM ŠENTJERNEJ - V šent-jernejski osnovni šoli so v sodelovanju z Mladinsko knjigo - Trgovino iz Novega mesta minuli teden, od četrtka do sobote, od 3. do S. decembra, pripravili 18. .Miklavžev knjižni sejem, nekaterem so si lahko šolarji in ostali krajani ogledali izbrane knjige ter si kakšno tudi kupili. Ker Šentjernejčanj v domačem kraju nimajo knjigarne, so decembrski sejmi lepa priložnost, da se od blizu srečajo s slovensko knjigo. Sejemski vrvež je prvi dati sejma popestrila igrica Maček Muri, ki jo je izvedla dramska skupina Mladinske knjige. RIBNICA - V galeriji Miklova hiša so v četrtek, 3. decembra, zvečer odprli likovno razstavo, na katero so lahko upravičeno ponosni, saj je njihov izvirni projekt in jo je tako mogoče videti le tu. Nastala je po zamisli vodje galerije Staneta Kljuna. K sodelovanju je pritegnil dr. Nadjo Zgonik, ki je pripravila pregled del na papirju iz zapuščine slikarja Gabrijela Stupice, enega od najpomembnejših likovnih ustvarjalcev slovenskega modernega slikarstva. V dveh prostorih galerije je na ogled 69 slikarjevih del na papirju, ki doslej še niso bila tako celovito in pregledno predstavljena javnosti, saj niso sestavni del kakšne galerijske ali muzejske zbirke, ampak prihajajo iz zasebne zbirke Marlenke in Marije Lucije Stupica, slikarjeve vdove in njegove hčere, ki sta z razumeva--njeth podprli razstavni projekt. Kot je na otvoritvi povedala avtorica razstave dr. Nadja Zgonik, je Stupica zelo visoko vrednotil ris- Galerija Mikova hiša je ob tej priložnosti izdala kataloško mapo z zapisom Figure brez telesa dr. Nadje Zgonik in z reprodukcijami izbranih razstavljenih del. M. MARKELJ bo. Skoznjo je razvijal razmislek o svojem slikarskem delu, o novih vsebinskih in oblikovnih zasnovah slik, vendar pa svojih del na papirju ni nikoli razstavljal, ker jih pač ni videl kot zaključene, samoza-“ dostne celote, ampak le kot zasebne eksperimente, namenjene mojstritvi, o čemer zgovorno priča sarha podlaga, se pravi listi papir- DAN DELAVCEV V KULTURI - V občini Krško sicer deluje I6kulturnih društev, v soboto pa so se na tradicionalnem srečanju, poimenovanem Dan delavcev v kulturi, zbrali člani enajstih. S plesom, besedo in sliko so se predstavili: KD iz Kostanjevice, KD Anton Aškerc iz Koprivnice, DKD Svoboda s Senovega, mešani pevski zbor Žarek iz Dolenje vasi, KD Stane Kerin iz Podbočja, KD Svoboda iz Brestanice, Romsko društvo Rom iz Krškega, društvo ljudskih pevcev Roženkravt Krško, ženski pevski zbor aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci iz Kostanjevice, pihalni orkester Videm, društvo ljubiteljev fotografije in društvo likovnikov Oko. Srečanje sta organizirali Zveza kulturnih društev Krško in območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, ki je začela z delom v Krškem šele pred enim mesecem. Na sliki: najmlajše društvo iz Dolenje vasi, ki se je tokrat prvič predstavilo javnosti. (Foto: T. Gazvoda) REVOZOVI SLIKARJI PRI VOVKU - Člani likovne sekcije KUD Revoz, ki je edina te vrste v kakem dolenjskem delovnem kolektivu, so na Miklavžev večer, 5. decembra, v gostilni Vovko na Ratežu pripravili razstavo, na kateri so se z izbranimi deli predstavili vsi člani sekcije: Jure Jurečič, Stevo Markovič, Stane Petrovič, Ljubo Skupek, Andreja Škufca, Marija Udovč, Franc Urbančič in Stane Verbič. O avtorjih je govoril Jožef Matijevič, za kulturni program pa sta poskrbela klarinetist Simon Rangus in pesnik Smiljan Trobiš, ki je prebral nekaj svojih pesmi, nastalih ob likovnih delih domačih slikarjev. Na sliki so člani likovne sekcije. (Foto: M. Markelj) PRIJETEN IN BOGAT MIKLAVŽEV KONCERT - Kljub slabemu vremenu je v soboto, 5. decembra, v Domu Glasbene dediščine v Globodolu veliko ljubiteljev resne glasbe uživalo na sedmem letošnjem koncertu Novomeškega glasbenega festivala. Za prijetno doživetje je poskrbel ljub-, Ijanski vrhunski godalni kvartet Tartini, ki je igral skladbe G. Tartinija, J. Haydna in W. A. Mozarta. Organizacija mirnopeškega RK je tako kot lani na Miklavževem koncertu med odmorom zbirala prostovoljne prispevke za novoletno obdaritev ostarelih in invalidov s tega področja. Predsednica Sonja Žagar je ob koncu razveselila z novico, da so zbrali preko 167 tisoč tolarjev, Miklavž pa je z majhno pozornostjo, ki so jo pripravili člani krožka RK OS Mirna Peč, presenetil vsakega obiskovalca. (Foto: L. Murn) Avtorica razstave dr. Nadja Zgonik in lastnici razstavljene zbirke, slikarjeva vdova Marlenka in hči Marija Lucija Stupica. ja, iztrgani iz beležnice, uporaba nepopisane strani gradiva za sestanke, že porisani listi ipd. Kljub temu pa v razstavnem pregledu risbe učinkujejo kot prave mojstrovine in kot zanimiva likovna spremljava v javnosti mnogo bolj poznanega in uveljavljenega umetnikovega slikarskega opusa. Njihova vrednost je tudi vtem, da zgovorno razkrivajo nekatere ustvarjalne postopke, ki jih je Stupica ubiral pri snovanju svojih slik, naj gre za zanj značilne redukcije ali nadgrajevanje simbolnih pomenov motiva. Avtorica je razstavo uredila po motivnih sklopih, ki se navezujejo na Stupicove znane slikarske umetnine, in je dela na papirju, izvirno nenaslovljena, tudi naslovila v odnosu do njih. AKADEMIJA, KONCERT, LUTKE NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturneg* centra Janeza Trdine se bo ta teden zvrstilo troje prireditev: danes, 10. decembra, bo ob 15.30 akademija ob dnevu odprtih vrat osnovne šole Šmihel, jutri, 11. decembra, bo ob 19.30 humanitarni koncert ansambla Novina, v ponedeljek, 14. decembra, pa bo ob 17. uri lutkovna predstava Rdeča kapica. GIMNAZIJSKI ROMAN NOVO MESTO - Danes, 10. decembra, se bo ob šestih zvečer v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavil pisatelj Lenart Zajc s knjižno novostjo, romanom “5 do 12”. Svoje delo avtor označuje kot gimnazijski roman današnje generacije. GRMSKO SREČANJE NOVO MESTO - Danes, 10. decembra, bo ob šestih zvečer v avli osnovne šole Grm še eno v vrsti Grmskih srečanj. Tokrat se bodo predstavili: publicist in pisatelj Slavko Dokl, raziskovalec in glasbenik dr. Marko Boh ter likovni pedagog Branko Šuster, ki bo za to priložnost razstavil reliefe v žgani glini in akrilu. PRAZNIČNI KONCERTI BELA KRAJINA - Učenci in učitelji vseh treh enot Glasbene šole Črnomelj bodo ob koncu leta pripravili tri praznične koncerte. V Metliki bo praznični koncert, ki bo hkrati posvečen tudi 30-letni-ci delovanja, v torek, 15. decembra; v “stari šoli” v Semiču bo v četrtek, 17. decembra; v Črnomlju pa bo v ponedeljek, 21. decembra, v Kulturnem domu. Vsi koncerti bodo ob 17. uri. RAZSTAVA STRIPA V LUNI NOVO MESTO - V galeriji Luna je od L decembra odprta razstava stripa (ne fotografij, kot je bilo pomotoma najavljeno v prejšnji številki), na kateri se s svojimi tovrstnimi deli predstavlja akademski slikar Igor Banfi iz Murske Sobote. ČESTITKE SLAVLJENCU - Lado Smrekar prejema čestitke predstavnikov kostanjeviške krajevne skupnosti. Na sliki: predsednik KS Milan Herakovič, pisatelj Jože Dular, Anica Žugič, Lado Smrekar in njegova soproga Marija, kulturni minister Jožef Školč in Spelka Valentinčič Jurkovič. Smrekarju plaketa mesta Lada Smrekarja so ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu odlikovali s plaketo mesta Kostanjevica KOSTANJEVICA - V gostilni Žolnir je bilo mogoče v torek, 1. decembra, srečati prenekateri znan obraz iz slovenske kulturne scene od kulturnega ministra Jožefa Školča naprej. Kostanjeviška krajevna skupnost in Galerija Božidarja Jakca sta namreč ob sedemdesetem rojstnem dnevu utemeljitelja kulturnega razvoja Kostanjevice, pedagoga ter predanega kulturnega in družbenega delavca Lada Smrekarja tega dne pripravili slavnostni sprejem, ki so se ga udeležili številni ugledni gostje: ob Smrekarjevih znancih, prijateljih in nekdanjih sodelavcih tudi oba njegova sinova, Andrej in Borut, direktorja Narodne galerije oziroma Opere v Ljubljani. Slavljencu je za življenjski jubilej najprej čestital igralec Polde Bibič z zanosom povedano Župančičevo Zdravljico, potem pa so mu med slavnost- nim kosilom čestitali ter z izbranimi besedami zarisali njegov izjemni prispevek za razvoj kulture v ožjem in širšem okolju: Bojan Božič, direktor Galerije Božidarja Jakca, Milan Herakovič, predsednik sveta krajevne skupnosti, Anica Žugič, članica sveta, Danilo Siter, župan krške občine, Tone Gošnik, nekdanji urednik Dolenjskega lista, in gospodarstvenik Silvo Gorenc. Z umetniško besedo je srečanje obogatil študent AGRTF Branko Jordan, z glasbo pa tamburaši družine Kuhar s pevko. Lado Smrekar, ki gaje krajevna skupnost ob tej priložnosti odlikovala s plaketo mesta Kostanjevica, se je vsem zahvalil in poudaril, da brez sodelovanja številnih za kulturo zagretih znancev in prijateljev ter podpornikov sam ne bi zmogel vsega, kar mu je uspelo narediti. MiM Mozaik stoterih življenjskih usod Izšla je knjiga Naše korenine upokojenega novinarja Dolenjskega lista Toneta Jakšeta - Več kot dvesto življenjskih zgodb in usod na 560 knjižnih straneh NOVO MESTO - Novinarski prispevki običajno niso kdove kako trajni izdelki, saj so bolj kot drugi zapisi podvrženi zobu časa, njihova aktualnost zelo hitro mineva, ker pač služijo sprotnim potrebam po obveščanju. So pa v novinarskem pisanju tudi zvrsti, ki so trajnejšega značaja, zvrsti, v katerih se novinarjevo pero lahko prepusti literarnemu navdihu in ustvarjalnosti ter tako preseže ozko časovno zamejenost siceršnjega novinarskega pisanja. Mednje nedvomno sodijo reportaže in reportažni zapisi. In prav tega pisanja je bilo precej na poklicni poti zdaj upokojenega novinarja Dolenjskega lista Toneta Jakšeta. Z izrazitim posluhom za starejše ljudi, s človeško odprtostjo in strpnostjo je Tone Jakše v svojih reportažnih zapisih, ki so izhajali ali še izhajajo v Dolenjskem listu v rubrikah Obrazi in Naše kore- Videz in resničnost Prva samostojna fotografska razstava Mihe Hadla NOVO MESTO - Čeprav se Miha Hadl, profesor fizike na novomeški gimnaziji, s fotografijo ukvarja že več kot petindvajset let, se je šele zdaj odločil, da se občinstvu predstavi s samostojno fotografsko razstavo. Za ta korak je izbral kolekcijo več kot štiridesetih barvnih fotografij, ki jih je posnel letošnjega maja med obiskom ameriškega velemesta New York, razstavil pa v avli Kulturnega centra Janeza Trdine. Otvoritev rasztave je bila v petek, 4. decembra, zvečer. Z izborom Gersh-vvinovih melodij jo je glasbeno popestrila in obogatila pianistka Tatjana Hadl, nekaj besed o avtorju in njegovem delu je pripravil diplomant Akademije lepih umetnosti v Pragi Borut Peterlin, doma iz Straže pri Novem mestu, prebrala pa jih je prof. Natalija Peta-kovič. Zasnove razstave je na kratko pojasnil tudi sam avtor. Razstavljene barvne fotografije srednjega formata pričajo, da je New York očaral Miho Hadla predvsem s svojo arhitekturo, saj se je v celoti posvetil fotografiranju nebotičnikov in drugih stavb, človeški vrvež na ulicah velemesta ga očitno ni zamikal. Pozornost Miha Hadl na svoji prvi samostojni razstavi ob fotografskem kolažu. mu je pritegnila estetika stavbnih linij in odsevov v steklu nebotičnikov. Moderne stavbe se tako med seboj ogledujejo, zrcalijo ena v drugi, kar je Hadl občuteno ujel z objektivom fotografske kamere in tako zapisal na film svoje fotografsko videnje zgodbe o svetovno poznanem mestu, prestolnici sodobne umetnosti, ki s svojo arhitekturo na svojski način izpričuje eno od danosti dojemanja sveta, zajeto v paru resničnost - videz. M. MARKELJ nine, zabeležil več sto življenjskih zgodb posameznikov, živečih v mestih, krajih, vaseh in samotnih zaselkih od Save do Kočevskega in od Ljubljane do bregov Kolpe. Z njihovimi pripovedmi so se zapisovale razmere iz časov od začetkov do skorajšnjega konca tega stoletja skozi vso njegovo silno burno zgodovino dveh svetovnih vojn, izseljevanja, obdobij velikih upanj in velikih razočaranj, pomanjkanja in občasnega obilja, vzponov in padcev celih držav in narodov. Vse to je odmevalo v človeških usodah, krojilo neponovljiva življenja preprostih in izobraženih ljudi, kmeta in umetnika, mož in žena, bivajočih na tej slovenski grudi ali odseljenih z nje. Tudi dogajanja, ki so bila dolgo pod prisilnim pečatom molka, so prišla na dan. od povojnih pobojev in skrivaštva do krivic in preganjanj. V zapisih o usodah posameznikov so se zapisali tudi stari običaji, mnogi že pozabljeni, na dan so prišli izrazi, ki niso več v živi rabi, bralcu še v njih nevsiljivo izpisujejo življenjski pogledi, JAKČEVA RAZSTAVA ZAPRTA KOSTANJEVICA - Stalna razstava del Božidarja Jakca v istoimenski galeriji je do preklica zaprta, ker v galeriji pripravljajo novo postavitev stalne razstave v počastitev stoletnice Jakčevega rojstva. Tone Jakše s prvimi izvodi svoje nove knjige Naše korenine. nazori in vrednote, ki so oblikovale ljudi in razmere. Da ne bi t* zapisi ostali le na straneh časopisi ter tako sčasoma težko dostop"* bralcem, jih je Tone Jakše začel urejati in pripravljati za knjižno izdajo. Prva knjiga je z nasloven1 Dolenjski obrazi izšla v založništvu Dolenjskega lista pred dvema letoma, druga pa z naslovom Naše korenine v založništvu Biroja M prihaja med bralce te dni- V knjigi je na več kot 550 straneh natisnjenih 231 sestavkoVi zvečine reportažnih zapisov, vnies sta dva intervjuja in komentarja ter nekaj reportaž, spremlja pajm blizu 300 fotografij. Prispevki s" izhajali v Dolenjskem listu v letil’ od 1990 do 1995. Za lažje iskanje je dodano kazalo osebnih imen-M. MARKELJ KONCERT MLADIH ČRNOMELJ - Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju 1 Glasbeno mladino Bele kraji"6 priredi v ponedeljek, 14. decern; bra, ob sedmih zvečer v dvora"1 glasbene šole koncert, na katere"1 se bosta predstavila mlada glasbenika, violončelist Gal Faganel t" pianist Jan Bratož. dežurni oročajo NI SE POMIRIL - V sredo, 2. decembra, so policisti do iztreznitve Pridržali vinjenega 59-letnega M. R. 12 okolice Trebnjega, ki je doma razbijal in razgrajal. Ker se ni pomiril niti potem, ko so na tja prišli policisti, so ga ti pridržali. Preizkusili so tudi z alkotestom, ki je pokazal, da ima v izdihnjenem zraku kar 2,19 Promila alkohola. NAD VOLILNE PLAKATE -Novomeški policisti so zoper 33-let-aega R. P. iz okolice Šentjerneja napisali predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona o volilni kampanji. R. P. je 1. decembra rvečer na Novem trgu in na Glav-°em trgu v Novem mestu trgal Plakate in poškodoval panoje, na katerih je bil nalepljen kandidat župana stranke LDS. PREREZAL PNEVMATIKI -1. decembra zvečer je nekdo na parkirišču pred osnovno šolo v Žužemberku na osebnem avtu z nožem Prerezal pnevmatiki in tako lastnika I. G. iz Žužemberka oškodoval 15 tisočakov. DENARNICA IZGINILA - V torek, 1. decembra, dopoldne je Prišel nekdo v pisarno poslovnega objekta podjetja Krka v Novem atestu, izkoristil trenutno odsotnost oškodovanke in ji ukradel denarni-c°, v kateri je imela 20 tisočakov in dokumente. KOKOŠI IZGINILE V NOČ - V toči na 3. december je nekdo v Nmeljčiču vlomil v kokošnjak in okradel 20 kokoši. Lastnika S. M. iz okolice Trebnjega je oškodoval za b0 tisočakov. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Zakon o izvršbi (3) Zastavne pravice za zavarovanje terjatev na premičnih stvareh in pri določenih nepremičninah se bo po novem vodila posebna evidenca v za to določenih registrih. Imeli bomo register zastavnih pravic na nepremičninah in register zastavnih pravic na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali pa je zemljiška knjiga, v katero je bila nepremičnina vpisana, uničena. Oba registra sta javni knjigi in se bosta vodila pri Notarski zbornici Slovenije. Posavski obzornik na zatožni klopi? Je za propadanje dediščine pisatelja Mencingerja kriv lokalni časopis, kije opozoril na to? - Tožbo vložili pisateljevi dedinji - Zahtevata več milijonov odškodnine KRŠKO - Le nekaj metrov od občinske stavbe v Krškem in še bližje bolj urejeni sodni palači stoji hiša, nekdanje bivališče pisatelja Janeza Mencingerja. Na to nas opominja spominska plošča. A Krčani že dolgo vedo, da ima notrajnost kaj klavrno podobo, saj so številni obiskovalci dolga leta odnašali dragoceno Mencingerjevo dediščino in puščali v njej razno navlako, zidove pa je že dolgo tega načel zob časa. Na propadanje so aprila opozorili tudi v Posavskem obzorniku. Na presenečenje mnogih je zato proti njim vložena tožba z zahtevkom več milijonov tolarjev! TUDI POLICISTE HOTEL TEPSTI KRŠKO - V četrtek, 3. decembra, pol šestih zjutraj so policisti odpe-'iali na treznjenje M. B. iz Krškega. Ta te s prijateljem popival, okoli 5. ure Otiraj pa je prišel pred stanovanjski Vok v Papirniški ulici, kjer je začel Masno kričati in vpiti. Prijatelj ga je *kuŠalpomiriti, vendar mu to ni uspe-Med njima je prišlo celo do fizič-tfga obračuna. Tudi ob prihodu poli-cWov se ni pomiril, še več: celo z njivi se je hotel pretepati. Zato so mo-'“li ti uporabiti fizično silo. Alkotest te pokazal 1,95 promila alkohola. STRELI V NOČI ROSALNICE - V sredo, 2. decembra, zvečer so policisti do iztegnitve pridržali vinjena 26-letne-Ž. H. in 31-lctncga D. H. iz Rodnic. Oba sta skupaj s 43-letnim P. in 31-letnim Z. H. iz Rosalnic ves “tn popivala, zvečer pa je med nji-jbi prišlo do prepira in pretepa. O 'riiitvi so bili obveščeni policisti, ki s° prišli na kraj kršitve, vendar sta ^ Prva dva že odpeljala domov, kjer !* eden od kršiteljev večkrat ustre-')• Pozivi policistov, naj se umirita, ?>so zalegli, zato so ju pridržali, vsi ,tlrje pa se bodo zagovarjali pred °rinikom za prekrške. Tožbo sta vložili dedinji enega najpomembnejših slovenskih pisateljev konec prejšnjega stoletja, ki je bil dve leti tudi župan Krškega, član šolskega sveta in še kaj. Tožba med drugim omenja psihične bolečine, ki naj bi jih bil povzročil prispevek mlade Krčanke, “napisan v izrazito avanturističnem slogu, kije izrazito nenaklo- BOGAT PLEN V TRGOVINI NOVO MESTO - V četrtek, 3. decembra, ponoči je nekdo Pod Trško goro v Novem mestu vlomil v trgovino Dolenjka in ukradel več cigaret, več žgane pijače in kavo. Trgovino je s tem oškodoval za okoli 400 tisočakov. ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO Ker se v prometu že pojavljajo zimske razmere, so se policisti UNZ Krško odločili za ponovno akcijo Varna zimska vožnja. Temeljni namen akcije je kontrola tehnične brezhibnosti motornih vozil. Policisti bodo pozorni predvsem na gume, luči, zavorni sistem in na to, ali imajo vozniki predpisano zimsko opremo. Med to spadajo pnevmatike za zimsko rabo (M + S) na pogonskih kolesih oziroma radialne pnevmatike na vseh kolesih ali pnevmatike z letnim profilom, če ima vozilo v priboru verige za pogonska kolesa. Zimska oprema avtobusov in tovornih vozil je tudi lopata. Na pnevmatikah morajo biti žlebovi tekalne plasti po obsegu in širini globoki najmanj 4 mm. Na vozila ni dovoljeno namestiti pnevmatik z žeblji. Pokanje dovoljeno le nekaj dni, pa še to ne povsod! Predvidene kazni KRŠKO - Tudi policisti UNZ Krško sodelujejo v široko zastavlje-ni preventivni akciji slovenske policije in ministrstva za šolstvo in šport, katere cilj so varni, prijazni in mirni božični ter novoletni prazniki brez metanja petard in nepotrebnega pokanja. Zato bodo vodje * Naj poudarimo, da jc uporaba petard in drugih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, omejena na čas med 26. decembrom in 2. januarjem. Prepovedano in kaznivo je pokanje v strnjenih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, šol, kinodvoran, gledališč, na stadionih, prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu, in na drugih površinah, kjer potekajo športne in kulturne prireditve. Pokanje ni dovoljeno niti na krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Ne pozabimo niti na živali, ki ob pokanju prav tako trpijo. policijskih okolišev vseh policijskih postaj na UNZ Krško po dogovoru z osnovnimi šolami opravili pogovore s četrto- in petošolci na temo petard in nevarnosti, ki jih le-te prinašajo. Namen preventivne akcije je opozoriti vse državljane, predvsem pa otroke in mladoletnike, naj bodo pri uporabi pirotehničnih izdelkov previdni in naj upoštevajo navodila za uporabo. Razna eksperimentiranja s pirotehničnimi izdelki ali drugimi pripomočki se pogosto končajo tragično s poškodbami. Na območju UNZ Krško so se v času zadnjih novoletnih praznikov huje poškodovale tri polnoletne osebe, ki so pokale z mešanico plinov acetilena in kisika. Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov prepoveduje uporabo pirotehničnih igrač in izdelkov za male ognjemete otrokom in mladoletnim do 16. leta brez nadzora staršev oziroma skrbnikov. Izdelke za srednje in velike ognjemete lahko uporabljajo samo • strokovno usposobljeni ob zagotovitvi varnostnih ukrepov. T. G. njen do lastnikov te hiše in potencira prihod nepovabljenih obisko-valev ter je drugače napisan v obliki, ki je v nasprotju s pravili novinarske stroke”. Poskusi uredništva, da bi prizadetima pojasnili namen pisanja in da bi se dogovorili za opravičilo, niso bili uspešni, saj so se s prizadete strani končali z odloženo slušalko in brez pojasnil. Uredništvo je bilo torej pripravljeno izreči in objaviti opravičilo, čeprav je prej kot to pričako- VOZNIKI, POZOR! Od 14. decembra do konca leta bo po vsej Sloveniji ponovno potekala že znana akcija “Natakar, taksi, prosim”. Policisti bodo v tem času posvetili posebno pozornost predvsem ugotavljanju alkoholiziranosti voznikov. Preizkus alkoholiziranosti bo obvezen pri naslednjih kršitvah cestnoprometnih predpisov: pri neuporabi ali napačni uporabi zasenčenih luči, prekoračitvi dovoljene hitrosti nad 30 km/h v naselju ali nad 40 km/h izven naselja, pri neuporabi varnostnega pasu ter nepravilni strani in smeri vožnje. Vsi, ki bodo preizkušeni z alkotestom, bodo dobili zloženko, vozniki z negativnim rezultatom preizkusa in voznikom, ki bodo izpolnjevali pogoje za udeležbo v prometu, pa bodo dobili al-kotester za enkratno uporabo. val zahvalo za skrb za pisateljevo zapuščino. V uredništvu se sprašujejo, kaj je narobe z našo demokracijo in s svobodo tiska, če si pisanje, v katerem opozarjajo na takšne probleme, res zasluži kazen. Pa ne le to! Nad slabim odnosom do naše kulturne dediščine naj bi se zamislili še ob kakšnem pomembnem veljaku naše zgodovine, na primer ob Valvasorju, čigar hiša v Krškem je vse prej kot v ponos. In kdo bo kriv za njeno propadanje? T. GAZVODA IZSILJEVAL DOLŽNIKA NOVO MESTO - 33-letni I. L. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja izsiljevanja, ker je 2. decembra nekaj po 19. uri z bratoma, prijateljem in prijateljico prišel k A. V. iz Grmovelj, ki mu že okoli dve leti dolguje okoli 200 tisoč tolarjev. Osumljenec je delal pri A. V. kot elektroinštalater. Med njima je prišlo do prepira in prerivanja, I. L. pa je A. V.-ju grozil tudi z nožem. Novomeščan je osumljen tudi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je istega dne v stanovanju A. V., potem ko je ta pobegnil iz hiše, z nožem grozil še I. B. iz okolice Šetjerneja. Rekel mu je, da če mu A. V. ne vrne dolga v dveh dneh, ga bo ubil. Policisti bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo. • Narodni Slovenec je verni kristjan; brezvernega liberalca ne spoznamo za pravega Slovenca, ampak za neko po tujem modlu ali kalupu ponarejeno pokveko, ki slovensko govori. (List Slovenec leta 1881) KLJUČ DO NOVOLETNIH PRESENEČENJ! Vse kupce kateregakoli modela Škoda čaka do 31. decembra 1998 veliko novoletno presenečenje! Obiščite kateregakoli pooblaščenega prodajalca vozil Škoda v Sloveniji in izvedeli boste, kaj vam ob nakupu novega vozila podarja Škoda. Dobrodošli že danes! www.avtoimpex.si Strelcema vsakemu po 12 let zapora Gorazd Jurkovič in Valentin Brajdič iz Šentjerneja obsojena na 12 let zapora, Darko Bradič ter Silvestra in Rada Jurkoviča pa je senat oprostil - Obsojena na lastno željo takoj v zapor, v kazen pa se šteje pripor od 4. junija letos KRŠKO - V četrtek seje z razglasitvijo sodbe peterici šentjernejskih Romov končala ena najburnejših sodnih obravnav v Krškem, saj je bila dvorana tamkajšnjega okrožnega sodišča vedno pretesna za številne Rome, ki so želeli prisluhniti obravnavi, zadnji dan obravnave, v ponedeljek, pa je kljub okrepljenemu policijskemu nadzoru sodne zgradbe zavrela tudi že tako vroča kri Romov in se iz besednega blatenja, kije običajno spremljalo to obravnavo, sprevrgla še v fizični obračun. Petčlanski senat okrožnega so- umor, a senat se za milejšo kazen dišča v Krškem je razsodil, da je ni odločil, ker je bil mnenja, daje nedvomno, da sta na pokojnega Rajka Hudoroviča iz Kerinovega grma v romskem naselju Gazice streljala Valentin Brajdič Renato in Gorazd Jurkovič iz Šentjerneja. Valentin je Rajka zadel v nogo, usodni strel v glavo pa je bil izstreljen iz vojaške puške kalašni- • Valentinov zagovornik je med drugim v zaključni besedi govoril o potrebi, naj bi tudi kaznovalna praksa krškega sodišča prispevala k enakomernejši kaznovalni politiki v državi. Zato je opozoril na nekaj primerov sodb drugih sodišč iz zadnjega obdobja. V Kopru je bil na primer nekdo za poskus umora (dva strela v trebuh, po enega pa v vrat in glavo) obsojen na eno leto zapora, sicer v stanju zmanjšane prištevnosti. V Ljubljani je sodišče popolnoma prištevnemu storilcu za 4 poskuse umora izreklo kazen 7 let zapora, torej za vsakega oškodovanca manj kot 2 leti. Okrožno sodišče v Ljubljani je Romu za poskus umora, ko je poškodovanca ustrelil iz neposredne bližine v glavo, in sicer skozi usta, izreklo kazen 3 leta zapora. Namigom odvetnika o mili kazni očitno senat okrožnega sodišča v Krškem ni sledil, saj je tudi Valentinu, ki je obsojen za poskus umora, tako kot (ioruzdu izreklo 12 let zapora. Sodba še ni pravnomočna. kov, ki jo jc sprožil Gorazd Jurkovič. Tako je bil slednji obsojen za umor, Valentin pa za poskus umora, ki ni bil dokončan, sodišče pa je obema izreklo enotno kazen vsakemu po 12 let zapora. Za poskus umora, ki ni dokončan, kazenski zakonik sicer omogoča enako ali milejšo kazen kot za bil Valentin vodja načrtovanega umora, kot oteževalno okoliščino pa mu je upoštevalo še dejstvo, da je bil enkrat že obsojen zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Dokazan je tudi naklep, dejanje pa je bilo storjeno pri polni zavesti. Kot olajševalne okoliščine je sodišče pri Valentinu upoštevalo, da je oče treh otrok, starih 2, 6 in 11 let, pri Gorazdu pa njegovo mladost, nekaznovanost in dejstvo, da je oče 22-mesečnega otroka. Senat je Darko Brajdič ter Silvestra in Rada Jurkviča oprostilo, saj obstoj sodelovanja v skupini, združeni za umor, ni dokazan. Sicer pa je obravnava postregla s številnimi nasprotji. Tako se pričanje prič, obtožencev in sodnih izvedencev ni vedno najbolj ujemalo. Obramba je sodnim izvedencem očitala kup pomanjkljivosti. Tako se na primer zagovornica Gorazda Jurkoviča, ki si je v ponedeljek za zaključno besedo vzela več kot pol ure časa, ni strinjala s trditvijo balista, da je usodni strel izstrelil njen varovanec, kot pomanjkljive pa je ocenila izsledke mikroskopske primerjalne analize krogle, kije bila najdena v zidu hiše in za katero je balist v nasprotju z njo prepričan, daje bila izstreljena iz Gorazdove puške. Dvomila je tudi o stojiščih obeh strelcev, kijih je določil balist, kar je skušala dokazati z obširnejšo razlago. Balistu očita še, da je bilo njegovo mnenje izdelano brez predhodne rekonstrukcije, po njenem mnenju pa je vprašljiva celo pravilnost izmer, ki so jih naredili delavci organov pregona ob ogledu, zato je takšno mnenje po njenem prepričanju nezanesljivo in ne sme biti temelj za odločanja sodišča. Opozorila je še, da ni dokazov, ki bi ovrgli zagovor Gorazda Jurkoviča, da je streljal v silobranu, ko je pokojni Hudorovič potegnil pištolo. O silobranu je govoril tudi zagovornil Valentina Brajdiča Renata, ki je poudaril, da njegov klient žrtve ni hotel umoriti, opozoril pa je še na pričanje nekaterih prič, da je imel pokojni Rajko v rokah pištolo in sekiro, ter na pričanje vseh obtoženih, da so prišli v naselje zgolj zato, da bi se dogovorili o odojku za praznovanje rojstnega dne, orožje pa da so imeli s seboj zato, ker so upali, da bodo kakšen kos tudi prodali, kar je pri Romih sicer navada. Valentinov odvetnik je dejal, da v spisu sploh ni dokazov o kakršnemkoli dogovarjanju o umoru, in opozoril na pričanje policistov in kriminalistov o neobstoju groženj. Vsi zaslišani uslužbenci UNZ Krško so namreč poudarjali, da je bil namen zasede zgolj zaseg orožja. A obravnava je nedvomno pokazala, da se je spor med romskima družinama začel že pred usodnim strelom v madžarskem Len-tiju, ko je Rajko Hudorovič zaradi nesporazumov o prodaji oblačil Valentina udaril, kar je pri slednjemu povzročilo zamero in izzvalo odločitev, da se bo Hudorovi-ču maščeval. Ker je ta vedel, da so grožnje zelo resne in se jim bo težko izognil, se je odločil, da bo Valentinu Brajdiču s pomočjo policistov nastavil past. Tako je policistom povedal, da bodo prišli šentjernejski Romi v Gazice z orožjem, zato so policisti pripravili nekaj zased, a niso upoštevali možnosti, da lahko Romi do Ga-zic pridejo tudi po gozdu in avte pustijo ob poti. Tako so se jim Romi izmuznili in preden so se policisti tega zavedali, so iz naselja že slišali strele. T. GAZVODA DVA ROMA OBSOJENA, TRIJE OPROŠČENI - Senat okrožnega sodišča v Krškem je v četrtek z iztekom sodbe zaključil sojenje peterici Romov iz Šentjerneja, obtoženim umora in pomoči pri tem. Valentina Brajdiča Renata (prvi z desne) in Gorazda Jurkoviča (v sredini) je zaradi poskusa umora in umora obsodilo na 12 let zapora, ostale tri pa je oprostilo. Sodba še ni pravnomočna, vsekakor pa sledijo pritožbe... (Foto: T. G.) REAL STORITVE FINANCIRANJA, SVETOVANJA IN TRŽENJA, d.o.o.__________ KOČEVARJEVA 2, 8000 NOVO MESTO Želite kupiti novo ali rabljeno vozilo novejšega letnika izdelave, pa nimate dovolj lastnih sredstev? Obrtniki in podjetniki, bi radi nabavili gospodarsko vozilo in uveljavljali davčno olajšavo za leto 1998? Torej: Družba REAL, d.o.o., Novo mesto vam nudi storitev financiranja nakupa vozila po sistemu finančnega leasinga. Financiranje nakupa nudimo pravnim in fizičnim osebam. Nudimo pa vam tudi možnost registracije vozila na vaše ime, če pa boste želeli, boste lahko vozilo predčasno odkupili kadarkoli v času trajanja leasing obdobja. Poleg tega ima REAL, d.o.o., v POSLOVNO-STANOVANJSKEM OBJEKTU v Kidričevem naselju v METLIKI dvoinpolsobno stanovanje velikosti 73 m2, katerega vam nudimo v odkup, lahko tudi po sistemu leasinga. Stanovanje je novo in bremen prosto. Za vse dodatne informacije pokličite na telefon 068/373-16-40 ali 068/324-456. KOVINOTEHNA Naša bogata ponudba je prava zakladnica daril. Da bi Vam olajšali izbiro, Vam bo Super Peter svetoval, pripravil pa Vam je tudi različne darilne pakete v petih cenovnih razredih. Vabljeni! 'm Kandijska 9, Novo mesto Tel. 068/321-115, 325-477 tutiitičnO. dcjencijcL ZIMA V TOPLIH KRAJIH • Kitajska-Peking, 7 dni - 170.000 SIT • Egipt, 7 dni - 91.200 SIT • Kanarski otoki, 7 dni - 74.500 SIT • Bali, 15 dni - 167.000 SIT SILVESTROVANJE • Pariz, 5 dni, bus - 32.990 SIT • Rim, 3 dni, bus - 23.590 SIT • Budimpešta, 4 dni, bus - 18.900 SIT • Praga, 4 dni, bus - 20.900 SIT V_____________________________________________/ 21. PODELITEV OBČINSKIH RAZISKOVALNIH NAGRAD - ZAHVALA V petek, 27. novembra, je bila v prostorih Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu 21. podelitev občinskih raziskovalnih nagrad za leto 1998 v organizaciji Sekretariata za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve, kamor sodi tudi področje raziskovalne dejavnosti v Mestni občini Novo mesto. Pokroviteljstvo svečane podelitve je sprejelo vodstvo Dolenjske banke v Novem mestu. Za sponzorstvo in izkazano gostoljubje se zahvaljujemo direktorju g. Franciju Borsanu in njegovim strokovnim službam, še posebej g. Marku Šventu, za podporo pri sami organizaciji podelitve nagrad. Prireditev je popestril mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta s pevovodkinjo go. Jožico Prus. Tudi njim iskrena hvala za prijetno popestritev programa. Mestna občina Novo mesto Sekretariat za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve ZASTOPA IN PRODAJA Burja d o o. Ttemižnz itreltKZ iz fptute t^lure '7towteteU fio-frcc&t v cUceHtfcnc • Preko 200 različnih tipov po obliki, barvi in površini. • Preko 3000 streh s strešniki CREATON že v Sloveniji. • Sodelujemo s priznanimi krovci po vsej Sloveniji. • Svetujemo, izračunavamo, uvažamo, prodajamo. Poslovalnice: 1230 DOMŽALE, Krožna ulica tel: 061/721-643 fax: 061/712-836 1000 LJUBLJANA, Slovenčeva 15 tel: 061/342-386 fax: 061/342-381 8000 NOVO MESTO, Smolenja vas 10 tel. 068/27-408 fax: 068/27-408 V_____________________________ -Jj Ko udarijo mikrobi, udarite nazaj. mentol Vseh pet učinkovin, ki jih vsebujejo pastile Septolete, zagotavlja učinkovito delovanje. Ključnega pomena je benzalkonijev klorid, ki prodira globoko v sluznico, uniči večino mikrobov ter tako zdravi blaga vnetja ust in žrela. Pastile Septolete blažijo bolečine pri požiranju in preprečujejo razvoj hujših obolenj. ([■* KRKA Septolete dobite v lekarnah brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilol O tveganju in stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. eterično olje evkalipta benzalkonijev klorid timol eterično olje poprove mete r Mercator BOŽIČNO NOVOLETNA PONUDBA od 26.11.do 28.12.1998 ZA BOŽIČNI ČAS, ZA NOVO LETO Z VAMI IN ZA VAS, VSE DNI IN VSE NASLEDNJE LETO ZAKAJ NE BI POLEPŠALI PRAZNIKOV SEBI IN SVOJIM NAJDRAŽJIM? IN SE POLNO IZBRANIH DARIL http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! Cene V SIT! V decembru boste lahko z ugodnim posojilom Nove KBM sebi in svojim dragim podarili tisto, kar ste želeli. Obrestna mera TOM +2,5% letno do 6 mesecev in TOM +3% letno od 7 do 9 mesecev. Tudi za nekomitente. Denar dobite takoj. Informacije po telefonu 0608 66 570 http://www. nkbm .si "'Š^Nova KBM tisočkrat hvala veliki novoletni srečelov Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristile naslednje popuste (z davkom:: kangoo. l\\ingo. (Jio 120.000 Sl I: \>i modeli Megana in Scenie 180.000 SIT: Laguna. Safrane, Lspare 210.000 Si l: modeli z motorji nad 1.8 I 261.000 SIT. Na novoletnem srečelovu vas čaka še 50.000 čokolad Mili«* Merci' in 1.800 kovčkov z bogato paleto najrazličnejših barvic. i i i 1 1 i 1 A i 4 i ^ ^ ^ ra ra c c (B m (Q 0)181 ralo EIE ra ra c c o ra ii ra * vs in Od 10. do 24. decembra v vseh salonih Renault RENAULT ŽIVLJENJA Posavski derbi vseeno izenačen Kljub kakovostni razliki je bila tekma med Krškim in AFP Dobova izenačena in napeta vse do konca - Nepremagljivi Medved ni bil dovolj za zmago domačih - Tčebnje zlahka TRIJE TURNIRJI KRŠKO, TREBNJE - Čeprav posavska rokometna prvoligaša Krško in Dobova v vsej njuni prvoligaški zgodovini nista bi po kakovosti toliko narazen kot letos, je sobotni derbi v Krškem vseeno upravičil svoje ime, saj favoriziranim gostom iz sosednje občine v športni dvorani v Leskovcu vse do zadnjih sekund srečanja ni uspelo priti do razlike, ki bi jim zagotavljala lahko zmago. Trebanjci tokrat niso imeli težkega dela, saj je bil škofjeloški Termo zanje le prešibek nasprotnik. STARI TRG OB KOLPI - Na šahovskem tekmovanju pod pokroviteljstvom Dolenjske banke se je na treh turnirjih v Starem trgu pomerilo 138 šahistov in šahistk iz treh držav. Med člani je zmagal Ivačič nad Podkoritnikom in U. Kobetom, med kadeti Brenc nad Mukavčevo in Udovčevo in med šolarji Štejner nad Hočevarjem in Radežem. (V. K.) V Leskovcu se je v soboto zbralo okoli 300 gledalcev, približno polovica pa jih je prišla iz dobovskega konca. Čeprav vrhunskega rokometa, ki bi ga lahko pričakovali od uveljavljenih prvoligašev, niso videli, je bila tekma med starima tekmecema vseeno zanimiva in razburljiva. Za boj z lokalnimi tekmeci posebej mo- tivirani Krčani so začeli bolje in povedli s 6:3. Dobovčani so si hitro opomogli in vzpostavili ravnotežje na igrišču ter pet minut pred koncem polčasa celo vodili z 11:8. V drugem polčasu so bili Krčani kljub napovedim, da jim bo hitro zmanjkalo moči, gostom povsem enakovreden nasprotnik, Šest minut pred koncem srečanja, ko so Dobovčani vodili z 21:20, je še obstajalo vroče upanje domačinov na vsaj eno točko, a sta zaradi prekrškov morala na klop Deržič in German; z dvema igralcem več na igrišču pa so se gostje le rešili presenečenja in zmagali s 25:22, s čimer so se še utrdili na sredi prvenstvene lestvice. Pri Krčanih ima največ zaslug za izenačen potek tekme predvsem vratar Medved, ki je ubranil več kot 20 strelov. Rokometaši Trebnjega tudi tokrat na domačem igrišču niso imeli težkega dela, tako da so si na tekmi proti škofjeloškemu Termu privoščili prave strelske vaje, ob koncu srečanja pa je domači trener poslal na igrišče mlade rezervne igralce, kar pa se na izidu ni poznalo, saj so vodstvo svojega moštva še zvišali. Medtem ko zmagovalec dolenj-sko-posavskega derbija 10. kola med Trebnjem in Krškim ni vprašljiv, bo 12. decembra bolj vroče v Dobovi, kjer se bodo domači rokometaši, ki so na lestvici trenutno šesti, pomerili z neposrednim tekmecem s sredine lestvice, sedmo-uvrščenimi Radečami. I. V. DIVJI IZIDI METLIKA - V četrtem kolu metliške zimske dvoranske nogometne lige so bili strelci izvrstno razpoloženi, a le pri nekaterih moštvih, za to so bili nekateri izidi precej “divji”, tudi po štirih kolih pa so na vrhu lestvice tri neporažena moštva: Kučar, Pinot in Big Boss. Izidi 4. kola - Kolpa: Gradac 7:?, Grabrovec: Radoviča 3:0, Pinot: Hami 12:0, Okrepčevalnica Kučar : Suhor 10:1, Krokar: Lokvica 2:0, Big Boss: Svip 1:0. Slovenija pleše pod Marofom MORALI SO SE POTRUDITI - Rokometaši AFP Dobove so se morali pošteno portuditi, da so v soboto v Leskovcu premagali posavske tekmece iz Krškega, ki se bolj kot z igro samo ukvarjajo s ftnainimi težavami v klubu, ki je na robu razpada, a se mu po obljubah vodstva le obetajo boljši časi. (Foto: I. V.) Jutri tradicionalni novoletni ples - Plesni center Dolenjske je največji v Sloveniji Od 7. decembra do konca leta pa fto/uAtva %% 18 JELOVICA Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261, internet: http://www.jelovica.si, E - mail: info@jelovica.si prodajna mesta: NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax.(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje, KERATRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje NOVO MESTO - Plesni center Dolenjske in novomeška agencija za šport bosta jutri, v petek, 11. decembra, v športni dvorani Marof pripravila 12. tradicionalni novoletni ples, ki sodi v akcijo Slovenija pleše. Začetek ene največjih rekreativnih plesnih prireditve pri nas bo ob 20. uri, organizatorji pa pričakujejo več kot 350 plesnih parov oziroma 700 udeležencev iz vse Slovenije. Za dobro plesno glasbo bo skrbel ansambel Objem. Čeprav so zaželjene predhodne prijave, bo možno kupiti vstopnico za ples tudi dve uri pred začetkom pred športno dvorano Marof. Plesni center Dolenjske uradno obstaja toliko let, kolikor novoletnih plesov je pripravil, vodita pa ga Boris in Mirjana Vovk. Njegov ustanovitelj Boris Vovk je predtem deloval kot trener športnih plesalcev v sedaj že bivšem plesnem klub Novo mesto, njegovi varovanci pa so sodili v sam jugoslovanski vrh. Plesni center Dolenjske, ki ima svoje stalno plesišče na Loki v Novem mestu, redno obiskuje 350 parov. Poleg plesnih tečajev za odrasle različnih stopenj se v plesnem cen- tru ukvarjajo s tečaji za osnovnošolce, organizacijo valet, celoletno plesno šolo za mlade obiskuje 200 otrok, kar se tiče odraslih, pa je Plesni center Dolenjske največji v državi. V prihodnjem letu bi po besedah Borisa Vovka poleg tradicionalnega novoletnega plesa in že uveljavljenega rekreativnega plesnega tekmovanja za pokal Otočca radi pripravili tudi državno plesno prvenstvo za osnovne šole. I. V. IZŠEL ZIMSKI FIT Pred kratkim je izšla 4. številka Fita, revije gibanja športa za vse. Na več kot 70 straneh prinaša obilico zanimivega branja, med drugim intervjuje z Natašo Pirc, Bojanom Križajem in Andrejem Miklavcem, vadite lahko z Brigito Bukovec in Bojanom Križajem ali se podate na opojne beline. Fit prinaša tudi cene na slovenskih smučiščih, zapis o športu med rjuhami in še kaj. KOŠARKA Liga Kolinska, 13. kolo - POSTOJNA : KRKA M:81 (22:41); KRKA: Jevtovič 4, Samar 4, Tara-niš 2, S. Petrov 7, Smodiš 21, Balažič 1, Grum 12, Meluš 6, Ščekič 3, Nakič 21. OSTALI IZIDI - Union Olimpija : Helios 110:60; Savinjski Hopsi : Pivovarna Laško 79:74; Triglav : Slovan 71:96; Pošta Maribor Branik : ZM Lumar 77:93; Loka kava - Kraški zidar 69:63; LESTVICA -1. Union Olimpija 26,2. Pivovarna Laško 24,3. Krka 23, 4. Savinjski Hopsi 22, 5. Slo- BINEC : RIBNICA 23:34 (10:16); LESTVICA: 1. Ribnica 14, 2. Sevnica 13 itd. van 18,6. ZM Maribor Lumar 18, 7. Helios 18, 8. Loka kava 18, 9. Triglav 17, 10. Pošta Maribor Branik 17,11. Kraški zidar 16,12. Postojna 16. V 14. kolu bo Krka v soboto, 12. decembra, igrala doma z Unionom Olimpijo. 1. B SKL, 10. kolo - KEMOPLAST : KRŠKO 84:83 (34:35); KRŠKO: Mesič 23, Puntar 6, Ogorevc 7, Božič 4, Zaturoski 6, Rozman 16, Bon 4, Avsenak 13, Hočevar 4. LESTVICA: 1. Rogla Atras 19... 8. Krško 14. NAMIZNI TENIS I. SNTL, 8. kolo - KRKA - ŽNTK MARIBOR 2:6 (Retelj : Yang Shigang 0:2, Hribar: Jerman 2:0, Kralj : Plohl 0:2, Hribar : Yang Shigang 0:2, Retelj : Plohl 0:2, Kralj: Jerman 2:0, Hribar - Kralj : Plohl - Yang Shigang 0:2, Hribar : Plohl 0:2). LESTVICA: 1. Maxi Olimpija 14, 2. Maribor 13, 3...; Selda Pack Preserje 11, 4. Krka II, 5. Era 10,6. Moravske toplice Sobota 8, 7. Učila 6, 8. Radlje 4, 9. Radgona 3, 10. Vesna 0. ROKOMET 1. A SRL, 9. kolo - KRŠKO: AFP DOBOVA 22:25 (12:13); KRŠKO: Medved, German 3, G. Božič 6, Martinčič 5, Pinterič 1, Levičar 1, Brili, Deržič 3, Belak 1, M. Urbanč 2, Kekič, Oblak; AFP DOBOVA: Bilušič, Simonovič 8, Bogovič 4, Deržič 1, D. Urbanč 4, Keše, Kranjc, Škof, Vučič 4, Kukavica 4. Sedemmetrovke: Krško 3 (3), AFP Dobova 8 (4); izključitve: Krško 16 minut, AFP Dobova 8; rdeči karton: Lončar (47. minuta). TREBNJE : TERMO ŠKOFJA LOKA 30:16 (12:7); TREBNJE: Torlo, Hribar 4, Bregant 5, Radelj 1; Gradišek 3, Blagojevič 1, Šavrič 5, Stojakovič 2, Ojsteršek, Ostanek 1, Podbregar 4, Teržan 4. Sedemmetrovke: Trebnje 4 (2), Termo 5 (3); izključitve: Trebnje 8 minut, Termo 4. OSTALI IZIDI - Radeče: Andor 26:18, Gorenje : Prevent 29:24, Slovan : Prule 67 19:20, Izola -Celje P. Laško 22:36, LESTVICA - 1. Celje P. Laško 16, 2. Trebnje 14, 3. Gorenje 14, 4. Prule 67 14, 5. Prevent 13, 6. AFP Dobova 9, 7. Radeče 8, 8. Termo k. Loka 6, 9. Slovan 6, 10. Krško 3,11. Izola 3,12. Andor 2. V soboto, 12. decembra, bo Trebnje igralo doma s Krškim, Dobova pa z Radečami. 1. B SRL, 8. kolo - SEVNICA : ORMOŽ 27:20 (11:7), GRAD- ODBOJKA 1. DOL, ženske, 9. kolo - HIT NOVA GORICA : TPV NOVO MESTO 3:2 (10, 11, -11,-9, 10); Lestvica: 1. Infond Meltal 16, 2. HIT Nova Gorica 14, TPV Novo mesto 12, 4. Marsel Ptuj 10, 5. Kemiplas Koper 8, 6. Špecerija Bled 4, 7. Ljutomer ZMB 4, 8. Krim 2, 9. Šentvid. S tem je prvi del prvenstva končan, tekmovanje pa se bo ndaljevalo 16. januarja, ko bo TPV igral v gosteh z Marselom Ptujem. 1. DOL, moški, 9. kolo - KRKA NOVO MESTO : ŽUŽEMBERK 0:3 (-6, -2, -13)j Lestvica - 1. ELVO Bled 12... 8. Žužemberk 4,9. Šoštanj Topolšica 2,10. Krka Novo mesto 0. V 10. kolu bo Žužemberk 16. januarja igral v gosteh s Fužinarjem, Krka pa naj bi igrala doma z Bledom. 2. DOL, moški, 9. kolo - SIP ŠEMPETER : KOVINAR KOČEVJE 3:0 (16, 10, 14); LESTVICA: 1. IGM Hoče 16... 8. Kovinar Kočevje 6. V 10. kolu bo Kočevje 12. decembra doma z Vuzenico. 3. DOL, zahod, ženske, 9. kolo -TPV NOVO MESTO II : KOČEVJE 0:3; ŠENČUR : BRESTANICA 0:3; LESTVICA: L Asics Kamnik 18... 6. Kočevje 10... 10. Brestanica 4, 11. TPV Novo mesto 2. 3. DOL, zahod, moški, 8. kolo -ELVO BLED II : PNEUMA CENTER MOKRONOG 1:3; LESTVICA: 1. Prvačina 14... 3. Pneuma center Mokronog 12. NAPOVEDNIK KOŠARKA - Liga Kolinska, 14. kolo. Novo mesto, 12. december ob 18. uri - Krka: Union Olimpi- j j|» -1’. B SKL, 11. kolo. Krško,-12. december ob 20. uri - Krško : Ilirija. REKREATIVNI TURNIR V BADMINTONU Novomeščani izpadli iz prve lige MIRNA - Badmintonski klub Tom z Mirne bo v soboto, 12. decembra, ob 9. uri pripravil rekreativni turnir v badmintonu. Ženske bodo nastopale v enotni skupini, moške udeležence pa bodo razdelili na začetnike in tiste, ki se redno udeležujejo rekreativnih turnirjev ali pa so nekdanji tekmovalci. Nastopili bodo lahko le igralci, ki niso na lestvici slovenske badmintonske zveze. Za turnir se lahko prijavite po telefonu (041) 760 826 ali (061) 555 874 pri Miletu Čuku. Po končanem turnirju bo mirnski klub ob 16. uri v prostorih TVD Partizan na Mirni pripravil letni občni zbor, na katerega vabi vse člane in simpatizerje kluba Tom. Novomeški šahisti izpadli iz prve slovenske šahovske lige-zahod - V zadnjem kolu bi jim za obstanek zadoščal neodločen izid z Vrhniko - BMP TVebnje četrti NOVO MESTO - V nedeljo, 6. decembra, se je končalo tekmovanje v zahodni skupini prve slovenske šahovske lige, na katerem je nastopilo osem šestčlanskih ekip, ki so odigrale 7 kol po Bergerjevem sistemu, po katerem se vsaka ekipa pomeri z vsako. Tekmovanje je bilo izjemno izenačeno in razburljivo, kar dokazuje tudi dejstvo, da seje ligaško tekmovanje končalo brez zmagovalca, tako da bosta morali prvouvrščeni moštvi AET Tolmin in Dr. Milan Vidmar iz Ljubljane odigrati še dodaten dvoboj, medtem ko je zadnje mesto z majhnim zaostankom za ostalimi osvojilo Novo mesto, novinec v prvi ligi, kije tako izpadlo iz prvoligaške druščine. Vospernik, rezervna igralca pa s'8 bila Andrej Brcar in Blaž Ivanuša-Končni vrstni red 1. šahovsk6 lige-zahod: 1.-2. AET Tolmin Med Miklavžem in Božičem do 30% nižje cene. Kdo bo kupil stanovanju darilo? O končnem vrstnem redu prvoligaškega tekmovanja so odločale partije zadnjega kola, ko sta se pomerili ob moštvi, ki sta tekmovanje končali na prvem mestu, in za-dnjeuvrščeni ekipi Novega mesta in Vrhnike. Dvoboj zadnjeuvrščenih je posredno vplival tudi na razvrstitev na vrhu. Novomeščanont bi za obs- nastopili Miha Furlan, Tomaž Marinšek, Martin Kodrič, Primož Potočnik, Mitja Piškur in Andrej meč-točk/23,5 šahovskih točk, 1-''' Dr. M. Vidmar Ljubljana 11/23,5,3-Koper Žusterna 7/23,4. BMP Trebnje 6/21, 5. Tomo Zupan Kranj " 20,5, 6. Vrhnika 6/19, 7. Naprede* Domžale 5/19,8. Novo mesto 4/18,7-J. P Dobro pohištvo, NIZKE CENE! To je LESNINA. Dobro pohištvo, ŠE NIŽJE CENE! To je LESNINA med Miklavžem in Božičem. lesnima LESNINA D.D. I PARMOVA 53, LJUBLJANA Kar petdesetim kosom pohištva smo znižali cene do 30%. Tudi če ne verjamete - pohitite! V vseh naših salonih! • Novomeški šahisti so v ligaškem tekmovanju nastopali v naslednji postavi: Gordan Lazovič, Marjan Kastelic, Matjaž Brezovar, Emil Luzar, Maks Rozman in Jože Pucelj, rezervna igralca pa sta bila Ivica Milič in Vinko Istenič. Najboljši izid med Novomeščani je dosegel Maks Rozman, ki je v štirih partijah osvojil tri točke, medtem ko je Marjan Kastelic v sedmih partijah osvojil 3,5 točke. tanek v ligi zadoščal neodločen izid, vendar sojih Vrhničani premagali s 3,5:2,5, kar je zapečatilo njihovo usodo, zanimivo pa je, da je osmo-uvrščeno Novo mesto le za pol točke zaostalo za šestouvrščeno Vrhniko. Četrto mesto je osvojila ekipa BMP Trebnje. Ljubljanska ekipa je namreč svoj sedež na pobudo znane trebanjske družine Brcar preselila v Trebnje, za katero so na turnirju MORDA ZADNJI DERBI - Žužemberški odbojkarji so dolga leta jarili o prvoligaški zmagi nad Novomeščani v športni dvorani Marof, *■ pa so jo prejšnji teden le dočakali, nihče izmed njih ni kazal posebiRS. veselja. Zelo verjetno je, da je bila to zadnja tekma novomeške Krke, -j brez denarja Novomeščani kljub polstoletni tradiciji odbojke v NoN', mestu ne morejo nadaljevati ligaškega tekmovanja. Če se jih Miklu' '. Božiček in dedek Mraz ne bodo usmilili, bodo januarja, ko se bo začel dw del prvenstvenih bojev, izstopili iz lige. (Foto: I. V) Kdaj snežni topovi tudi na Gačah? Le redkokatero večje slovensko smučišče še brez sistemov za umetno zasneževanje - Krka bi vlagala v posodobitev ..____regionalnega smučarskega središča nad Črmošnjicami, a ne brez podpore in sodelovanja občin . Smučanje je bilo in ostaja slovenski nacionalni šport, saj je po raziskavah lavnega mnenja med Slovenci po množičnosti med rekreativnimi športi še 'edno povsem v vrhu. Čeprav so vrste aktivnih ljubiteljev smučanja Naraščajoča brezposelnost in vse večje socialne razlike precej razredčile, je 'anitnanje za ta šport pri Slovencih še vedno veliko, kar v enaki meri velja Mi za Dolenjce in Belokranjce, ki pa nimajo take sreče kot njihovi gorenjski 'a štajerski kolegi. Kadar zima ni ravno najbolj radodarna s snegom, to pa se ' tadnjih leti pogosto dogaja, naprave na edinem dolenjsko-belokranjskem sinučišču na Gačah nad Črmošnjicami žalostno samevajo. Zgledujoč se po "jih smučarskih središčih, seje že večina slovenskih smučišč opremila z nabavami za umetno zasneževanje, tako da lahko tudi v zimah brez snega, ki s° Ponavadi celo hladnejše, obratujejo povsem nemoteno. ideja, da bi s snežnimi topovi Prva, dražja, je 2,2 km dolg vodovod premili tudi smučišče na Gačah, iz Srednje vasi, ki bi z dvema pre- bkakor ni nova, želje po umetnem s"egu pa so se med dolenjskimi smučarji porodile pred desetletjem, *? kar nekaj zaporednih zim pri nas 111 snežilo. Daje brez snežnih topov smučišče sredi Kočevskega Roga le P°gojno uporabno, je še enkrat opo-1° rila lanska zima, ko žičnice na ^ačah niso prepeljale niti enega smučarja, na z umetnim snegom ""sneženih črmošnjiških strminah f? bi glede na nizke temperature na dačah lahko smučali blizu tri mesece. .. Po besedah mag. Braneta Krevsa, i,rektorja Zdravilišča Dolenjske ‘°plice, ki upravlja s smučarskim tediščem, o umetnem zasneževa-;JU resno razmišljajo že dalj časa, a svojih načrtih potrebujejo in fhčakujejo pomoč in sodelovanje ■tse družbene skupnosti oziroma dolenjskih in belokranjskih občin. 2jka je pripravljena sovlagati v poglobitev smučišča, od katerega pa j* težko pričakovati dobičkonosnost, zato brez sovlaganja dolenj-klh in belokranjskih občin v projekt Ij^ietnega zasneževanja zdaj ne mis~ p Kljub temu je projekt že narejen. 0 lani opravljenih izračunih naj bi "te sistem umetnega zasneževanja M okoli 17 milijonov tolarjev. Dru-del stroška predstavlja oskrba z odo, brez katere snežni topovi "v.eda ne morejo delati snega. Obijata dve različici oskrbe z vodo. črpavališčema in 8000-kubičnim rezervoarjem po lanski oceni stal okoli 45 milijonov tolarjev, s tem pa bi lahko umetno zasneževali tri četrtine 45 hektarjev velikega smučišča. Druga različica je precej cenejša, po lanskih ocenah pa bi stala le 12 milijonov tolarjev. Gre za 350 m globoko vrtino. Naj tej globini je neposredno pod smučiščem po predhodnih geoloških raziskavah več kot dovolj vode za zasneževanje celega smučišča, a uresničitev te različice precej otežkoča slovenska zakonodaja, po kateri bi moral upravljalec smučišča pridobiti koncesijo države za izkoriščanje naravnih virov. Pridobitev koncesije je precej kompliciran proces, pri katerem pa brez trdnega sodelovanja občin ne bo šlo. Po besedah Braneta Krevsa bi bila rešitev ustanovitev gospodarsko-interesnega združenja GIS, v katerega bi se v skladu s svojimi možnostmi vključile vse okoliške občine: Semič, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Kočevje in novonastali Dolenjske Toplice in Žužemberk ter Mirna Peč. Smučišče Rog - Črmošnjice na Gačah bi tako postalo regionalni smučarski center. S tem bi lahko računali tudi na državno pomoč pri izvedbi projekta umetnega zasneževanja, ki so jo v zadnjem času s pridom izkoristila nekatera druga slovenska smučarsko-turistična središča. V letu 1999 naj bi država v ta namen dodelila za okoli 300 milijonov tolarjev ugodnih kreditov. Skupina, ki pri Krkinih zdraviliščih dela na projektu umetnega zasneževanja, se je že večkrat sestala z župani večine omenjenih občin oziroma je z njimi navezala stik, vendar pravega odmeva v predvolilnem času ni bilo. Načelno je večina za, ko pa bi morali k stvari tudi dejansko pristopiti pa je se zatakne. Z umetnim zasneževanjem so povezani tudi ostali načrti posodobitve in razširitve smučišča. Prob-lem smučišča na Gačah je tudi dostop po makadamski gozdni cesti, ki je sicer v času obratovanja smučišča vedno splužena in po potrebi posipana, toda brez popolne zimske opreme je smučišče tako rekoč nedostopno. Smučišče na Gačah je s smučarsko progo že leta povezano s starim črmošnjiškim smučiščem v dolini, a ob progi ni žičnice, za kate- SPORTNIK LETA TUDI V SEVNICI SEVNICA - Radio Sevnica bo tudi letos pripravil akcijo izbire najboljšega športnika občine v letu 1998. Sevniškega športnika leta bodo izbirali poslušalci radia Sevnica med posebnimi radijskimi oddajami ob ponedeljkih in sobotah in po pošti z dopisnicami. Športno uredništvo sevniškega radia bo najboljšega športnika izbralo na osnovi dosežkov. Izide glasovanja bodo objavili na javni prireditvi v začetku januarja. V LUKNJO NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 12. decembra, pripravil pohod v Luknjo pri Prečni. Odhod popotnikov bo ob 9. uri z Novega trga v Novem mestu, prijavite pa se lahko pri Marici po telefonu 22 948 ali pri rezki po telefonu 323 862. ro je bil pred leti tudi že opravljen 'posek. Po besedah mag. Braneta Krevsa bo vse težave rešila sedežnica iz Crmošnjic na Gače, ki bi povezala ob smučišči. S tem bi bil rešen tudi pristop, saj do predvidene spodnje postaje sedežnice vodi asfaltna cesta. Spodnja postaja sedežnice je namreč predvidena ob regionalni cesti Dolenjske Toplice - Črnomelj. Naj omenimo, da pri tem ne bi prišlo do novih posegov v prostor. V Črmošnjicah oziroma med Črmošnjicami in Srednjo vasjo bi uredili veliko parkirišče in večji gostinski objekt, vse skupaj pa je odvisno od umetnega zasneževanja, brez katerega Krka v smučišče ne namerava vlagati več, kot je potrebno za redno vzdržavanje obstoječih naprav. IGOR VIDMAR ZIMSKA PRAVLJICA ZA MIKLAVŽA - Na Miklavževo nedeljo so na Gačah prvič po dveh letih zavrteli precej obnovljene žičniške naprave. Dobre pol metra suhega snega, lepo urejeno smučišče in prvo sonce po daljšem času je nad Črmošnjice privabilo 1200 smučarjev, ki so jih dolenjski žičničarji prijetno presenetili z Miklavževim 50-odstotnim popustom. (Foto: I. Vj Krški rokometaši na robu obstanka S prazno blagajno in zdesetkanim nepripravljenim moštvom je Krško na robu obstanka - Obetajo se boljši časi - Po končanem jesenskem delu naj bi prišla dva tujca KRŠKO - Krško rokometno moštvo, ki je prejšnje sezone igralo vidno vlogo v slovenski rokometni prvoligaški zgodbi, je letos le žalostna senca ekipe, ki je še ne dolgo tega osvajala točke celo v dvoboju s slovito celjsko Pivovarno Laško. Podobno kot v krškem košarkarskem moštvu, s katerim sta si v zvezdnih časih delila ime Interier, je tudi blagajna rokometnega kluba že lep čas prazna. Delavske igre kot v zlati dobi ^eč kot tri tisoč delavcev iz 36 podjetij nastopilo na 23 tekmovanjih v okviru delavskih ^ športnih iger • Tildi letos najboljša Krka - OKS dal Novo mesto za zgled NOVO MESTO - Nekdaj zelo razširjena tekmovanja za delavske šport-e igre so ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let povsem i ahnila, kar pa ne velja za Novo mesto, kjer so tovrstna sportno-rekreacijs-p tekmovanja med delavci posameznih podjetij kljub krizi doživela pravi ^Zcvet, pri čemer je kot organizator odigrala odločilno vlogo nekdanja tortna zveza oziroma sedanja Agencija za šport, kije letos pripravila 23 e|9novanj v moški in 17 v ženski konkurenci. . Povsod drugod po Sloveniji >u "?lavske športne igre povsem usah-1 e ali pa tovrstna tekmovanja prijavijo le občasno v eni ali dveh tortnih panogah. Sodelavci novo-I Ske agencije za šport so razve-jiost rekreativnih tekmovanj v Mnjih letih že večkrat predstavili " različnih seminarjih in sestankih ajvišjih športnih struktur v Slovenk tudi na nacionalnem olimpij-kete komiteju, ki je zelo pozitivno jeni! delavska rekreativna tekmo-/aja in tudi ostalim občinskim /0rtnim organizacijam priporočil, 3 poskušajo obuditi delavske ™rtne igre. l Novomeška agencija za šport je , °s izpeljala vsa tekmovanja razen e|eslaloma in smučarskega teka, ki .a odpadla zaradi pomanjkanja jega. Tekmovanj v košarki, šahu, "hiiznem tenisu, odbojki, pikadu, [teljanju, badmintonu, kegljanju, n'su, nogometu, odbojki na pesku in plavanju seje udeležili več kot tri tisoč zaposlenih v podjetjih in ustanovah novomeške občine oziroma 35 podjetij v moški in 14 v ženski konkurenci. Miran Jerman, ki ima kot strokovni sodelavec agencije za šport na skrbi organizacijo rekreativnih in šolskih prireditev, je bil pred začetkom letošnjih tekmovanj nekoliko zaskrbljen, saj so precej poostrili kriterije za nastop in dovolili udeležbo le dejansko in redno zaposlenim delavcem posameznih podjetij, a so nova pravila le vzpodbudila ekipe iz podjetij, ki si do sedaj nisp upala nastopiti. Poleg tega razveseljuje tudi dejstvo, da se je povečala udeležba v ženskem delu tekmovanj. Tako po množični udeležbi kot po tekmovalnih uspehih je bila tudi letos daleč najuspešnejša Krka, ki je zmagala tako v ženski kot v moški konkurenci, razveseljuje pa drugo mesto med moškimi in tretje med ženskami drugega velikega novomeškega podjetja - Revoza, ki je dolgo časa v okviru delavskih športnih iger nastopal le s simbolično udeležbo. Končni vrstni red, moški -1. Krka 727, 2. Revoz 624, 3. Pedagogi 566, 4. Dolenjske Pekarne 531,5. Mestna občina 525,6. Zavod za gozdove 438, 7. Cestno podjetje 375, 8. Adria Mobil 315, 9. MKZ Krka 218,10. Dom starejših občanov 191 itd. do 35. mesta; ženske - 1. Krka 434, 2. Dolenjske Pekarne 263, 3. Revoz 223,4. Mestna občina 197,5. MKZ Krka 194, 6. Društvo upokojencev 177, 7. Pedagoginje 127, 8. Cestno podjetje 113, 9. Dolenjska banka 99,10. Novograd 90 itd. do 14. mesta. Skupno -1. Krka 1161, 2. Revoz 847, 3. Dolenjske pekarne 794,4. Mestna občina 722,5. Pedagogi 693 itd. Podelitev pokalov najboljšim v skupnem vrstnem redu bo na prireditvi Športnik leta, 22. decembra, v novomeški športni dvorani, pokale in priznanja najboljšim v posameznih športnih panogah pa bodo podelili na posebni prireditvi januarja. I. V. Da bi vsaj kolikor toliko nemoteno delali z mladimi selekcijami, so dejavnost le teh prenesli v novoustanovljeni klub Atom, medtem ko so člansko moštvo poleti zapustili skoraj vsi člani prve postave. Trener Branko Pirc je šele teden pred začetkom prvoligaških bojev zbral moštvo na prvem treningu. Poldrugi mesec zamude s pripravami se je še kako poznal, na njihovo nesrečo pa so krški rokometaši odločilne tekme za obstanek povsem nepripravljeni igrali že v prvih kolih, tako da je njihovo trenutno deseto mesto z vsega tremi točkami po svoje celo uspeh. Ker krški mladinci ne trenirajo skupaj s prvim moštvom, ima trener Pirc precej težav, saj ima med tednom na razpolago vsega devet igralcev in lahko taktične kombinacije uigrava šele v petek, ko se ostalim pridružijo tudi študentje. Vse le še ni izgubljeno. Po besedah domačega trenerja Branka Pirca se uprava kluba trudi, da bi vsaj do prestopnega roka zbrala toliko denarja, da bi poravnala dolgove, tudi do igralcev, obstoječemu moštvu pa naj bi se priključila tudi dva tujca, z njima pa bi bilo Krško precej bližje obstanku. V sedanjem moštvu so namreč le trije igralci prvoligaške kakovosti: German, Božič in Martinčič, tujca pa bi udarno moč prve postave močno povečala. Pirc predvideva, da bo za obstanek ključna prav tekma zadnjega kola s Termom, do takrat pa naj bi bila finačna situacija v klubu le urejena, tako da bi igralci stopili na TOMIČ IN GORENC NA EVROPSKO PRVENSTVO NOVO MESTO - Atleta novomeškega tekaškega kluba Portovald Cestno podjetje, Aleš Tomič in Marko Gorenc, bosta v nedeljo, 13. decembra, nastopila na evropskem prvenstvu v krosu v Ferrari v Italiji. Vodstvo kluba bo njune možnosti za dobro uvrstitev in klubske načrte za prihodnjo sezono predstavilo danec ob 11. uri v prostorih Cestnega podjetja Novo mesto. igrišče bolj zadovoljni. Po njegovih besedah je najtežje trenirati nezadovoljne igralce, to pa krški rokometaši letos zagotovo so. Skoda, saj si Krško s tako bogato rokometno tradicijo, kot jo ima, zasluži boljše moštvo. Če bi v domačem klubu igrali vsi zdaj po vsej Sloveniji razkropljeni krški rokometaši, bi se Krško borilo za mesto pri vrhu prvenstvene lestvice, tako pa si bo moralo pomagati s tujci. I. VIDMAR Branko Pirc v Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - Proti tradicionalno neugodnemu nasprotniku so ribniški rokometaši v Kranju v 9. krogu v L B-ligi zmagali s 34:23. poškodovane Spoljariča, Barto-la in Malnarja so uspešno nadomestili mlajši igralci. Prvič je ig-r<*l tudi Leon Mikulin, ki se je tedi vpisal med strelce. ’ RIBNICA - V derbiju jesenske sezone v 2. ligi so igralci Grče *nsluženo premagali doslej nepo-teženc rokometaše Nove Gorice. " primeru zmage proti Črnomlju v zadnjem krogu bodo Kočevci Osvojili naslov jesenskega prvaka. * RIBNICA - Rokometna zveza Slovenije je tudi letos podelila kbtte značke in posebna priznanja Oajbolj uspešnim trenerjem za Sezono 1997/98. Med prejemniki Priznanj je bil tudi trener rokometnega kluba Gramiz Zdenko Mikulin, kije prejel tri priznanja: tretje mesto državne reprezen- tance na sredozemskih igrah v Bariju, uvrstitev državne reprezentance na svetovno prvenstvo in za osvojitev naslova državnih prvakov mlajših dečkov Inlesa. • KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so v devetem krogu v 2. ligi v gosteh premagali Logatec z 89:52. Z zmago so si zagotovili obstanek v ligi. • KOČEVJE - V organizaciji plesnega kluba Plesni val iz Celja je bilo v dvorani Golovec državno prvenstvo v standardnih plesih. Za Kočevje so plesali Blaž Bižal in Jasmina Arko ter Miro Švigelj in Maja Mihelič. V močni konkurenci sta kočevska para zasedla 14. oziroma 15. mesto. • KOČEVJE - Na zadnjem letošnjem hitropoteznem turnirju je zmagal Igor Mestek nad Mikličem in Janšo. V skupnem vrstnem redu je zbral največ točk Malnar. M. GLAVONJIČ Novomeški športnik leta 1998 Kot vsako leto bo novomeška agencija za šport tudi letos na veliki slovesnosti v športni dvorani Marof proglasila najboljšega športnika, športnico in športni kolektiv leta v občini Novo mesto. Prireditev bo v torek, 22. decembra, ob 18. uri. Letos bo imela odločilno vlogo pri izboru najboljših strokovna komisija, katere glasovi bodo prinasli 90 odstotkov točk, preostalih 10 odstotkov pa bodo prispevali bralci Dolenjskega lista ter gledalci in poslušalci televizijske in radijskih postaj iz Novega mesta. Kandidati za prestižni naslov športnik leta so: MOŠKI • odbojkarica Jana Vernig (članica državne reprezentance, najboljša igralka TPV-ja, drugouvrščene ekipe na državnem prvenstvu) ŠPORTNI KOLEKTIVI • Atletski klub Krka, kolesarski klub Krka Telekom, košarkarski klub Krka. lokostrelski klub Novo mesto, namiznoteniški klub Krka in ženski odbojkarski klub TPV Novo mesto. Glasovnica Dolenjskega lista ŠPORTNIK LETA: I. 2._ 3. 2._ 3. ŠPORTNICA LETA: • kolesar Branko Filip (zmagovalec dirke Po Sloveniji, 17. na svetovnem prvenstvu profesionalcev v kronometru); • namiznoteniški igralec Gregor Komac (slovenski prvak v igri moških in mešanih parov); • atlet Igor Primc (16. mesto na evropskem prvenstvu v metu diska, državni prvak); • košarkar Matjaž Smodiš (član mlade državne reprezentance do 22.leta); • kolesar Gorazd Štangelj (zmagovalec petih dirk za točkovanje za svetovni pokal, 21. poklicni kolesar na svetu po številu zmag, 28. mesto na svetovnem prvenstvu profesionalcev v cestni vožnji, 2. mesto na dirki Po Sloveniji, zmagovalec Pokala Slovenije); • alpski smučar Matjaž Vrhovnik Vaš naslov: (državni prvak v slalomu, 17. na olimpijskih igrah v Naganu). .............................. ŽENSKE • atletinja Katka Jankovič (državna reprezentantka v teku ................................ na 100 m z ovirami, drugi slovenski izid vseh časov, 2. mesto na Desetim izžrebanim glasovalcem državnem prvenstvu in pokalu bomo poslali po dve vstopnici za Slovenije); prireditev Športnik leta. Gla- • igralka tenisa Nina Janžekovič sovnice pošljite na naslov: Dole- (okoli 900. mesta na svetovni njski list, Glavni trg 24, 8000 lestvici med posameznicami in Novo mesto, s pripikom “Za okoli 500. mesta v igri dvojic); športnika leta”. ŠPORTNI KOLEKTIV LETA: 1._________________________ 2._________________________ 3. DOBRE KUPČIJE - Smučarski sejem, ki ga je v soboto in nedeljo v novomeški športni dvorani pripravilo smučarsko društvo Krka Rog, je bil izjemno dobro obiskan, priložnostni trgovci, sicer člani smučarskega kluba, pa so ob 20-letnici komisijske prodaje zabeležili skoraj neverjeten promet, saj je lastnike zamenjalo več kot 3000 kosov rabljene smučarske opreme. To je je povedal smučarski učitelj Jože Ravbar (desno), ki pri komisijski prodaji sodeluje že od vsega začetka. Zadovoljni so bili tudi pravi trgovci, ki so na sejmu prodajali novo opremo. Med njimi je bil tudi nekdanji veleslalomski šampion Tomaž Čižman, lastnik športne trgovine v novomeškem BTC-ju. (Foto: I. V.) I^KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC ^ ‘ TENIŠKI CENTER OTOČEC [ Odgovori, popravki in mnenja) Sporočilo bralcem V zakonu o jav nih glasilih, ki m velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). V Častnik slovenske vojske gladovno stavka Dol. list št. 48, 3. decembra V Dolenjskem listu ste objavili fotografijo častnika slovenske vojske Jožeta Gorenca s spremnim.tek-stom v zvezi z njegovo odločitvijo, da bo pred novomeškim sodiščem gladovno stavkal. Ker je v besedilu omenjena trditev, da seje postopek pred sodiščem vlekel 10 let, sem dolžna opozoriti, daje bila pravdna zadeva, v kateri je Jože Gorenc zahteval vrnitev lesa (pripadla v letu 1991), obravnavana po vrstnem redu pripada in v razumnih rokih ter se je po sklepu o prekinitvi v letu 1992 nadaljevala letos, čim je bilo pravnomočno odločeno o mejnem sporu in pravdi zaradi močnejše pravice. Vendar je zdaj v pravdi prišlo do zastoja, ki gaje povzročila stranka sama, saj Jože Gorenc kljub pozivu sodišča na glavni obravnavi dne 3.9.1998, naj založi predujem v roku 15 dni za izvedbo dokaza z izvedencem gozdarske stroke ih geodetom, predujma ne založi. Mejni spor in pravda zaradi ugotovitve močnejše pravice sta bili rešeni v razumnem času glede na to, da nobena od njih ni prioritetna. MARJETICA ŽIBERT predstojnica sodišča Odvetnica kršila odvetniški kodeks Dol. list št. 48, 3. decembra Ogrožena moja pravna varnost Članek z dne 3. decembra v Dolenjskem listu, objavljen pod naslovom “Odvetnica kršila odvetniški kodeks”, mi je dal navdih za ta članek. Kot avtor tega članka in hkrati pravno ogrožena stranka se pridružujem ge. Nataši Košir iz Straže v smislu domiselne ustvarjalnosti za napredek našega sodstva in seveda zatiranje kriminala, storjenega od sodnikov in pa odvetnikov. Nisem tožbarski tip pa tudi s sodiščem do leta 1995 skoraj nisem imel opravka. Toda žal sem postal v letu 1995 zaradi svoje resnicoljubnosti žrtev bivše totalitarne udbo-mafijske zarote. Oficir KOS v bivši JLA Oto Jesih je napisal neko pismo z domnevno žaljivo vsebino brez moje navzočnosti osebi M. J. Ta oseba je s pomočjo odvetnika Antona Zajca vložila osebno tožbo po členu 169 KZ, češ da naj bi bila razžaljena. Sodnik Igor Fortun pri Okrajnem sodišču v Črnomlju je razpisal sodno obravnavo in vročil vabilo meni, obdolžencu po zasebni tožbi, namesto Otu Jesihu. Ko sem prejel zasebno tožbo, sem najel odvetnika Dušana Briclja iz Črnomlja, da bo v zastopanju opravil svojo obveznost po sklenjeni mandatni pogodbi oziroma po pooblastilnem razmerju, vendar je žal moje zaupanje krepko zlorabil. Zastopanje pri sodni obravnavi je zaračunal 56.000 tolarjev, vendar se obravnave sploh ni udeležil. Sodnik posameznik g. Igor Fortun me je obsodil na 30.000 tolarjev kazni. Na to sodbo sem se pravočasno pritožil na Višje sodišče v Ljubljani. Toda udbomafijski zarotniki so bili v tako tesni povezavi z višjim sodiščem, da je po vloženi pritožbi sodba postala že v treh dneh pravnomočna, čeravno traja povprečni pritožbeni postopek osem mesecev. Po pravnomočni sodbi sem takoj vložil predlog za obnovo postopka. Po vloženem predlogu pa se je začela prava ti- ranija: sodnica Darinka Plevnik je izdala sklep o izvršbi za sodno kazen in pa sodne stroške. Na ta sklep sem pravočasno ugovarjal in imenovana sodnica je ugovoru ugodila, toda ugoditev je bila brez vsakega pravnega učinka, ker je sočasno poslala na ZPIZ lažen pravnomočni izvršilni sklep. S tem je storila povsem dokazano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po členu 261 KZ in pa goljufijo po členu 217 KZ. Odtegnjeno vsoto denarja pa je imenovana sodnica odobrila gospodu odvetniku Antonu Zajcu na njegov žiro račun, tudi denarno kazen. Na ta nezakonita početja tako zvane kriminalne združbe sodnikov in odvetnikov sem podal kazensko ovadbo zoper sodnika Igorja Fortuna, sodnico Darinko Plevnik, sodnico'Marijo Črnugelj, odvetnika Antona Zajca in odvetnika Dušana Briclja, kasneje pa tudi zoper okrajno sodnico v Novem mestu Natalijo Picek Kink zaradi zlorabe urad; nega položaja. Za vse imenovane obstajajo neizpodbitni listinski dokazi o storjenih kaznivih dejanjih, vendar se kazenski postopki ne premaknejo z mrtve točke. Zoper sodnika Igorja Fortuna že obstaja pravnomočna obtožba in se vodi kazenski postopek na Okrožnem sodišču v Krškem, pravnomočna je tudi obtožba proti odvetniku Dušanu Briclju in celo na podlagi sklepa Senata Okrožnega sodišča v Novem mestu se tudi ta postopek ne premakne z mrtve točke. Sodnica Darinka Plevnik in Marija Črnugelj pa se branita na ta način, da ena proti drugi vodita kazenski postopek, česar pa zakon ne dopušča. Zaradi nezakonitosti sem naslovil vloge z željo za pomoč do zakonitih pravic pri varuhu človekovih pravic na Državni zbor R Slovenije, na Vrhovno državno tožilstvo, župana občine Črnomelj, Odvetniški zbornici, kabinetu gospoda Milana Kučana pa sem napisal kar dve vlogi, vendar sem dobil kratek odgovor: “Sodišče je neodvisno in samostojno, mi nismo kompetentni za sodne odločitve, v bodoče naslovite vaše vloge na Državni svet R Slovenije in pa Državni zbor.” Žalostno, toda resnično je, da takšni sodniki izdajajo sodne odločbe v imenu poštenega ljudstva, čeravno to ljudstvo nima nič skupnega z opisanim kriminalom. Zdaj pripravljam pritožbo na Mednarodno sodišče za človekove pravice v Strasburgu; temu sodišču bom razložil, kakšen pravni nered in kaos je v naši državi. Takšni sodni in odvetniški odnosi, kot jih izkazuje ta primer, niso niti malo primerni pravni državi, ki jo predstavlja gospod Kučan pred svetovno javnostjo. Za vse navedbe posedujem listinske dokaze, zato prosim, da uredništvo objavi vsebino v celoti. FRANC MILEK Črnomelj Potok Bistrico ohranimo za življenje! Poziv SEG Ribnici Ribiška družina Ribnica je te dni seznanila Slovensko ekološko gibanje (SEG), nevladno okoljsko organizacijo, s problemom regulacije, posegov na potoku Bistrica. V obliki ekološke patrulje smo si ogledali ta del struge. Podjetje Hidrotehnik je na odseku med Sodražico in Vinicami pričelo z urejanjem potoka Bistrica in je z okoljsko nestrokovnim pristopom grobo poseglo v naravni prostor. V zadnjih dvajsetih letih je žal praksa pokazala, da veliko pisarniških projektantov, vodarjev in izvajalcev del gradi vodne kanale oz. struge vse preveč v ravnih črtah. Buldožerji in druga mehanizacija izravnavajo tolmune in iz potokov naredijo enakomerne plitvine za čim hitrejši odtok vode. SEG kot naravovarstvena organizacija podpira prizadevanja ribičev za ohranitev vodnega in obvodnega življenja. Obrežno drevje, grmovje in koreninski sistem so najboljša zaščita bregov in možnost za življenje številnih ptic in živali. Potok Bistrico je potrebno ohraniti prihodnim rodovom za življenje zaščitenega raka jelševca, postrvi in drugih vodnih živali. Kot dober primer pripravljenosti, aa bi v praksi lahko uresničevali akcijski program ukrepov Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in strategije za ohranjevanje biotske raznovrstnosti, krajinske pestrosti ter varstva naravnih vrednot, pozivamo naslovnike, naj čimprej skličejo sestanek Ribiške družine Ribnica in izvajalcev gradbenih del ter se ob Bistrici na kraju samem dogovorijo o nadaljnih delih oz. boljšem sodelovanju. KAREL LIPIČ glavni tajnik SEG TAKO MISLIM Plačilo za dvoličnost Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke, je predlagal žensko za ministrico za obrambo šele potem, ko mu je zmanjkalo moških, pač po načelu: “Ni važno, če je ženska, samo da je naša. ” Tudi tokratni izlet SLS na polje enakopravnosti žensk je kot večina njihovih potez dvolična in neiskrena poteza. Preveč podcenjujejo ljudi, če si predstavljajo, da ji bodo nasedli. Da ne govorimo o poštenosti, saj so to besedo za dolgo časa spridili. Po volitvah je večina komentatorjev pohitela z analizami, češ da je volilni neuspeh SLS kazen za “politiko mostov”. Ne bo držalo, slovensko volilno telo je že večkrat dokazalo, da ceni zmernost, strpnost in pripravljenost na dogovor. Prej bo res, da so volilci kaznovali dvoličnost stranke, kije imela lep zgled v prejšnji vladi, pa je naredila isto napako, kajti ne moreš biti hkrati v vladi in v opoziciji. Če si v vladi, si odgovoren za vse, kar počne, in ne moreš govoriti tako kot Podobnik, češ “naši ministri so dobri, vlada je zanič", ali pa, da “v vladi nismo mogli uveljaviti naših stališč". Da v koalicijski vladi ne moreš uveljavljati samo svojega, je jasno tisti hip, ko greš vanjo. MARIJA CIGALE KORISTEN PREDLOG Zakaj ne tudi smuška cesta? Dolenjci imamo priložnost, da damo cesti do Gospodične izvirni rekreativni pečat Pred dvajsetimi leti so Dolenjce obletavale misli, da bi iz Gorjancev naredili Kranjsko Goro. Z buldožersko nego so hoteli izboljšati videz košenic in posekati rob pragozda, zgraditi veliko restavracijo s parkirišči na Krvavem kamnu pa skakalnice za hrabre mladeniče itd. Zelo moderno. In skrajno uničujoče za naravno okolje. Stroka je jasno in glasno povedala, da bi si Dolenjci s kakršnimi koli gradbenimi posegi v občutljivi kras Gorjancev naredili medvedjo uslugo, a je Pionirjev strojni park po grebenu med Javorovico in Ravno goro kljub temu izpeljal buldožersko revolucijo. Z enim zamahom jim je uspelo izdelati geografsko učilnico v naravi za preučevanje erozije. Vreme je z začetno pomočjo trdorokega graditelja v apnenec razmesarjenega grebena v nekaj letih urezalo jarke, ki segajo že do kolen ali še višje. Načrte o Gorjancih kot smučarskem središču je na trdna tla postavilo podnebje. V preteklih 20 letih ni bilo niti ene dovolj snežne zime, ki bi omogočala trajnejše množično alpsko smučanje po teptanem snegu, kakršnega si privoščijo na severnejših slovenskih smučiščih. Ko so zadnja leta pozno jeseni npr. na Rogli že veselo smučali, smo na Gorjancih še stopali mimo zadnjih travniških cvetov, in ko smo na njih zgodaj spomladi že nabirali zvončke, so na Rogli še vedno veselo smučali. Nič ne de. Še sreča, da naravnih zakonitosti ne morejo spreminjati niti najmočnejše želje. Je pa bilo nekaj zim, ko je bilo na Gorjancih mogoče po teden ali dva gojiti smuški tek in turno smuko. To sta dve zvrsti smučanja, ki ne zahtevata gradbenih posegov in ne grozita z gospodarsko izgubo, če snega ni: tedaj se preprosto ne smučaš in počneš kaj drugega. ČRNOMALJSKI NOVOLETNI DIRENDAJ ČRNOMELJ - V Črnomlju so že konec novembra pričeli z Novoletnim direndajem, ki se bo končal konec tega meseca. Danes, 10. decembra, bo ob 18. uri bo v kulturnem domu predavanje Zdravka Zupančiča o pripovedovanju pravljic, jutri, 1L decembra, pa bo ob 9.30 in 11. uri v kulturnem domu na ogled otroška gledališka predstava Pepelka. V soboto, 12. decembra, bo ob 10. uri v knjižnici ustvarjalni-ca, v kateri bodo izdelovali izdelke iz papirja ter istega dne ob 19. uri v kulturnem domu monokomedija Saše Pavček "Bužec on, bušca jaz”. V" Čestitka občini Veseli, razigrani čestitamo občani. Omožila si se, Starca vzela, da le b’la bi s’rotica vesela! JURE MURN Nepozaben večer S pevci na Dvoru DVOR - Na pobudo predsednika KD Dvor Francija Možeta so v soboto, 6. decembra, pripravili Miklavžev koncert, ki seje po napetem volilnem ozračju krajanom zelo prilegel. Gostje večera so bili pevci pevskega zbora Maj iz Kranja, otroški pevski zbor pod vodstvom Aleša Makavca, mlade pevke iz Črnomlja, zmagovalka Karaok in mlade pianistke z Dvora. Prireditev je povezovala Diana Legan. Enkratna predstavitev številnih narodnih in ponarodelih pesmi je polno dvorano poslušalcev navdušila. Vsaka pesem je bila povezana z duhovito domislico simpatičnega pevovodja zbora Maj. Aleš Mako-vac in Franci Može, ki sta spremljala mlade pevce, in pianistka, so izvabili čudovite melodije. Uživali smo v uri in pol trajajočem koncertu. Iskrena hvala pevskemu zboru Maj, ki je obljubil, da še pridejo, g. Makavcu za vse žrtve, ki jih velikodušno podarja Suhi krajini, in sploh vsem nastopajočim. Dobri obiski kulturnih prireditev so dokaz, da na Dvoru res potrebujemo večnamenski prostor. Škoda, da tistih, ki so nam preprečili gradnjo, ni na takšnih prireditvah. NEŽKA PRIMC VSADINJI VASI O SODELOVANJU - V gostišču Nagričku je bila vpeM okrogla miza, ki jo je pripravil občinski odbor SKD Žužemberk. Sreča''I je vodil županski kandidat občine Žužemberk Jože Papež, udeležili pa s.f se ga tudi župan sosednje občine Ivančna Gorica Jernej Lampret in ADI. Zupančič, podpredsednik SKD. Namen srečanja je bil predvsem predsta'f sosednje občine in navezati stike s temi občinami, žal pa se okrogle iN* niso udeležili županska kandidatka občine Grosuplje Angelca Likovič1 poslanec SDS Janez Mežan. Prisotne je seznanil z delom občine Ivan''”", Gorica župan Lampret, ugotovili pa so tudi vrsto stičnih točk, pri kate” hi lahko bodoči občini tesneje sodelovali. (Foto: S. Mirtič) jank, Miklavža in Gospodične, tf vojaške na Trdinovem vrhu je p® cesti iz Gabrja. Lovci, ki s svojimi plakati izražajo prijazno misel, n®) bi bil gozd miren in varen dom divjadi, bi si za teden ali dva lahko uresničili lastno željo in se za spre-membo malce napešačili. Dolenjci imamo priložnost, da damo cesti od Vahte do Gospo; dične izvirni zimskorekreativm pečat in jo za kratek čas spremeni' mo v sebi in naravi prijazno i§5r|' šče, na katerem ni prostora za štirikolesne motorne igrače, le za par smuči, sani in voljo, da prf' skusimo potovalno hitrost svojin mišic, srca in pljuč. Če ima že skoraj vsak vinorodni grič svojo vin; sko cesto, zakaj Gorjanci neka) tednov na leto ne bi imeli smuške-JANEZ PENCA NEBEŠKE TROBENTE - Dolgoletna naročnica Dolenjskega lis}” 70-letna Jožefa Jerman iz Trstenik” pri Mirni je velika ljubiteljica roi f1 posebej je ponosna na uspeh rože1 imenom datura, ki jo je poimenovala kar nebeške trobente (na slik1’ spredaj njeni vnučki). Imela jepR’ ko 600 cvetov, podobna roža njene hčerke Joži Janežič pa čez 250 menih cvetov. Upa, da ji bodo tako ^ lepo uspevale tudi v prihodnje. P' Jerman) Zimski igrivosti se ni treba odpovedovati, a izberimo si tako, ki čim manj moti naravno okolje: brez tehničnih strojnih pripomočkov in onesnaževanja, ki jih le-ti prinašajo. Cesta od Vahte do Gospodične lahko postane najlepša slovenska proga za smučarski tek. Dolga je 10 km, v obe smeri ravno 20. Razdalja je primerna za povprečnega tekača ali sprehajalca na smučeh. S tekaškimi smučmi na nogah gre namreč veliko hitreje kot peš. Cesta se na razdalji 10 km vzpne le za dobrih 200 m, kar pomeni, da potovanje ni naporno; od Gospodične nazaj proti Vahti je prvih 5 km ravno prav strm spust, da si človek prihrani moči za zadnjih 5 km zimskega izleta. Klanci, še posebej 700-metrski takoj na Vahti, bi lahko postali imenitna sankališča. Nekdaj gozdna, zdaj pa državna turistična cesta ni življenjskega pomena za edini dve naseljeni stavbi na Gorjancih, zato bi jo lahko za teden, dva ali celo tri, kolikor bi pač zdržal sneg za smuko in sankanje, zaprli za promet. Dostop do obeh planinskih posto- NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Približno s kolikšno hitrostjo so drveli prvi avtomobili? (Nagrada: sedežne prevleke.); Katera je blagovna znamka za svečana oblačila Evex, d.o.o., PE Logatec? (Nagrada: posteljni komplet.) Odgovore je treba do sobote, 12. decembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 22. novembra sta Valerija Vrhovec iz Horjula in Jerica Škof iz Dobrove. Ml KI. A VŽEV KONCERT - Na Miklavževem večeru, ki ga je priprtfi J' KD Dvor, so nastopili otroški pevski zbor OŠ Dvor pod vodstvom Aj}’_ n Makovca, mlade pianistke, pevki karaok in moški pevski zbor MAJ iz f 1 nja. Zbor, ki se je predstavil občinstvu na Dvoru, je nastal na pobudo ddtE letnega pevca in ljubitelja naravnega petja Ruda Ceja. Zborovi začet/4 ^ gajo v leto 1994, ko je pevce vodil Sašo Zagoršek, polno pa je zbor za*1' leta 1996, ko je umetniško vodstvo prevzel sedanji izkušeni dirigent Ja” ‘ i Čadež. Čadež je skupaj s pevci pripravil ljubiteljem glasbe lep večer, t,| ljudskimi, ljubezenskimi in razpoloženjskimi pesmi. Na sliki: Moški I” ^ ski zbor MAJ z zborovodjem Janezom Čadežom. (Foto: S. Mirtič) SOVORICA OBTOŽUJOČIH DOKUMENTOV Bivša domobranca o tožilcu Drobniču ^ pisanju ju je spodbudil njegov nedavni predlog za oprostitev najhujših vojnih zločincev • Podatki iz šolske kronike v Novi ^ vasi na Blokah - Drobničeve vasi Hudi Vrh niso požgali partizani - Župnik Anton Hren je prvi organiziral belo gardo M. J. in H. F., rojena na Bloški Planoti, nekdanja domobranca, |Ci° dobro poznava rojaka in de-l0rna tudi sošolca, do nedavnega Seneralnega javnega tožilca Anto-Drobniča. Če ne bi prebrala Vegovega zelo zapoznelega “predla” za oprostitev najhujših v°jnih zločincev, med njimi tudi Policijskega šefa Kacina, ki je naročil črnorokcem, da so 4. maja ?.ekoliko izpopolnila njegov pisani 2lvljenjepis za tisti čas, ko je na osnovni šoli Nova vas na Blokah Postal prvi član mladinske fašistič-ne organizacije GILL. To je bila Ofganizacija Gioventu italiana del 'horio. Littorio je bil fašistični ‘Pak kakor kljukasti križ za na-f!ste> za katere se je boril Anton bobnič. Enako kot GILL je bila ^cistična mladinska organizacija oitler Jugend v nacistični Nemčiji. Januarja 1943 je bil “capocen-r.° Carlo Biachi premeščen in na j!egovo mesto je prišel Alfio Gra-l'pni. Ta je poskrbel, da so odšli nje učenci iz naše šole v Educa-°rio federale PNF, to je šola Par-[Pp nazionale fascista, v Ljubno: Drobnič (Hudi Vrh), klju-•at od fare in še eden.” To je ^Pisano v šolski kroniki Nova vas iavBlokah v šolskem letu 1943. psistična šola za urjenje pripad-aikov GILL je bila v sedanji ge-o.ntološki bolnišnici v Riharjevi Poi v Ljubljani. Prej je bilo tam ?vetišče za revne otroke. Mestni (tpan Rupnik in škof Rožman sta ^volila fašistom, da so uboge ,troke razselili, ne ve se kam, in °. Padca fašizma šolali fašistične Jnpadnike GILL, med katerimi 'P je bilo kar šest iz osnovne šole K°va vas, med njimi tudi Anton robnič. V času šolanja se je ,’jakrat, to sva videla, prikazal na I ®kah v gillovski uniformi in se U(*i bahal, da se učijo streljati s lavo puško. Da bodo že pokaza-j|Partizanom in oefaijem, ker, kot ?S‘eda, za komuniste še ni vedel. dokaz vam pošiljava fotokopija0 Matičnega lista Toneta Drobni-kjer na desnem robu piše: Aedčasno odpuščen. Odlok vis. IV nar II1A/1_?0 je bilo res), med njimi tudi Anton Drobnič, ki je v boju proti partizanom srečno dočakal konec vojne in v Titovi Jugoslaviji tudi uspešno doštudiral. Ena od mnogih njegovih grdih laži, ki jih trosi ob odkrivanjih farnih plošč kot govornik, je tudi ta, kako je pogorela njegova rojstna vasica Hudi Vrh pri Novi vasi. Laže, da so mu jo zažgali partizani. V šolski kroniki takratne narodne (osnovne) šole Nova vas Bloke je o tem zapisano: “Hudi vrh pogorel. 19. aprila 1943 je v parih urah pogorelo vse. Ogenj je prišel radi bencina, ki so ga imeli pri Prebilovih. Nesrečo je povzročil Prebilov 14-letni otrok, ki je zažgal na tleh politi bencin. Pri tem požaru je umrla od opeklin Ivančičeva gospodinja, Cvirnova. Nihče se ni upal na pomoč na Hudi vrh, ker so mislili, da so vas zažgali Italijani. Zopet je bilo mnogo družin brez strehe, obleke in živeža.” (Prilagava kopijo originala.) Rada bi pripomnila tole: kadar so Italijani požigali vasi, so okoli vasi postavili stražarje, in če se je kdo približal, da bi pomagal gasiti, so ga ustrelili. So pa na Blokah Italijani požgali več kot dvajset naselij. To so fašisti storili pred roško ofenzivo, mednjo in po njej. Naš sorojak je bil leta 1946 in 1947 črtan iz volilnega imenika kot domobranec. V volilnem imeniku KNO Nova vas piše pod zapored- no številko 19. “Drobnič Anton, 20.4.1928, mladoletnik, Hudi vrh 5, domobranec tudi po 15.1.1945” (to je bila zadnja amnestija za vse, ki smo se borili v nacistični vojski, op. M. J. in H. V.). Borili smo se pod komando SS. Kot sva prebrala v zadnji številki Mladine, je Anton Drobnič sam zapisal svoje glavne grehe, in sicer v izstopni izjavi iz društva pravnikov. Pa še to hočeva napisati. Največ gorja za Bloško planoto je naredil takratni župnik Anton Hren, kije prvi organiziral belo gardo in je bil njen prvi komandant, dokler ni prišel novi poveljnik iz Ljubljane. Župnik Anton Hren je prvi dobil od Italijanov puško in pištolo, s katero je včasih tudi maševal. Italijansko poročilo je iz osebnega lista MVAC zapisalo o Hrenu (Jože Tekavec: Dnevi preizkušnje, F. Saje: Belogardizem itd.): “Oddelek: četa Velike Bloke; priimek: Hren; ime: Anton; oče: Anton; mati: Petrovčič Marija; roj. kraj: Verd; rojen datum: 20.1.1901; bivališče: Fara, Bloke; poklic: župnik; dan vključitve: 15.8.1942; položaj: poveljnik čete Velike Bloke... Legitimacija MVAC štev. L, puška Lebel št. B 036659; podpis: Anton Hren 1. r./ glej dokument Scheda personale MVAC za župnika Hrena in dokument Co-pia, Velike Bloke 14. avgusta 1942 - XX, il comandante la sottozona militare/Sen, Pellegrini Lodoviko/ firmato. - arhiv INZ Ljubljana. .pisarja IV. nar. 1136/1-29 L. /r3. Bloke, 20. februarja 1943 / S°dpis/ Dernač Mira, v. d. šol-*e6a ravnatelja.” , Ko je leta 1943 v Italiji padel ^'zem, se je Anton Drobnič vr-0 domov na Hudi Vrh in kmalu J“šel še k beli gardi, kjer je že bil ,]egov starejši brat. Potem ko je ®2Padla Italija, seje večina belogardistov prelevila v domobrance ' ekli so nam tudi švaboborci, kar KAJ PIŠEJO DRUGI Strankarska ozkosrčnost Ko je bil pred kratkim na obisku v Sloveniji britanski zunanji minister Robin Cook, se je pred uradnimi srečanji s predstavniki slovenske države najprej na samem srečal z Borutom Pahorjem, predsednikom ZLSD, kar so slovenski mediji zamolčali, kot da gre za vljudnostno srečanje dveh predstavnikov strank. Tudi tokrat se je zelo nazorno pokazalo slovensko politično vrtičkarstvo, namesto da bi to izkoristili za lobiranje v dobro Slovenije. Ne nazadnje so socialni demokrati v Evropski uniji na oblasti v trinajstih med petnajstimi njenimi članicami, ni jih le v španski in irski vladi. Pahor se zaveda dometa svoje stranke na evropski politični sceni, previdno plete mreže povezav in, začuda, kar bi lahko, iz tega z bombastičnimi nastopi zase ne kuje političnega kapitala. Ob tem pa je gotovo v tej naši državi preveč ozkosrčnosti in strankarske nevoščljivosti, da bi zveze posameznih strank v tujini izkoristili za splošno dobro. Preprosto nismo sposobni prisluhniti denimo Pahorju ali Peterletu, če skušata izkoristiti svoje zveze za promocijo Slovenije. Drugi pa jih, glede na zdajšnje razmere v Evropi, nimajo. Podobnika ne spustijo v evropske povezave, Janšo so nagnali iz njih, LDS pa po strankarski liniji v tujini, ko so celo nemški liberalci morali zapustiti politično prizorišče, prav tako nimajo nikogar. (Panorama) Kaj pričakuje ZB od županov in svetnikov w ^ _________________ Ustavno sodišče 1996: vzdrževanje grobišč in spomenikov NOB je naloga občin Dbmočni odbor Združenja bor-2V |n udeležencev NOB Novo melj0 je 17.1.1997 predložil mestni , 'ini Novo mesto predračun za .Greben denar za vzdrževanje obov ter grobišč za leto 1997 v >ni višini 1,615.930 tolarjev. Že J1 Prejšnjem županu M. Dvorniku L“ilo pred leti dogovorjeno, da bo >te naloge skrbela Zveza borcev. dogovor naj bi uredili tudi s pis-F1 sporazumom, predsednik taktnega izvršnega sveta občine B. j°vačič pa takega mnenja ni podprl, C “Kdaj pa še nismo plačali teh iz-tkov?” Tudi po izvolitvi F. Koncilija župana je slednji izjavil pred-v*hku Območnega odbora ZB: ^ elajte tako kot doslej, občina bo °ar zagotovila v proračunu.” Aendar na našo vlogo od 17. 1. 'JJ ni bilo odgovora, župan pa je Jikal prejem tega pisma. Namesto *rat zaprošenih 1,615.830 tolarjev '°bčina Novo mesto nakazala za javljena spomeniška in vzdrže-.(||ta dela na grobiščih v letih 1996 |997, ki so znašala 1,780.000 to-«v, leta 1996 100.000 tolarjev in !0ec leta 1997 800.000 tolarjev. -s tftočni odbor sije moral letos ob k naložiti še posebno breme: za : °pvo spomenika NOB v Šmarje-'• je stala 1,200.000 tolarjev in za . ero bi morala KS Šmarjeta pridati 400.000 tolarjev, slednja g* denarja ni dala, ker ni dobila Acije od Mestne občine Novo ls1o. Zato je moral Območni od-.[ ŽB preostalo razliko začasno 'riti iz drugih sredstev, za katera lirna kritja. Tudi občina Škocjan nam ni odgovorila na obvestilih o stroških za vzdrževanje spomenikov, grobov in grobišč na njenem območju za leti 1997 in 1998, čeprav je 14.10.1995 o teh vprašanjih govoril z županom J. Povšičem predsednik Območne organizacije ZB. Črk na spomeniku na Otoku pri Škocjanu, kjer so pokopani 3 borci, 22 talcev in 3 žrtve fašističnega nasilja in ki ga je postavil KO ZB NOV Škocjan, ni več mogoče prebrati. Župan tudi ni odgovoril na vprašanje, če bo morda za občino te naloge poslej urejal kak drug izvrševalec. Podoben primer je v občini Šentjernej. Območni odbor ZB je občino februarja 1997 z vlogo in s predračunom prosil za urejanje ter vzdrževanje grobov in grobišč, za kar bi lani potrebovali 98.000 tolarjev. Odgovora ni bilo, občina pa je poslala 50.000 tolarjev. Za novi spomenik NOB v Šentjerneju, ki je letos stal 1,200.000 tolarjev, občina ni prispevala nič. Borci so sami naprosili razne pokrovitelje, da so lahko plačali račune. Svet občine v Šentjerneju očitno ni naklonjen spominu žrtev NOB. Ob tem moramo omeniti dober odziv župana F. Koncilije v Novem mestu na udeležbah pri javnih proslavah, kijih prireja ZB. Dalje tudi pomoč za delno kritje stroškov ob vsakoletni jesenski žalni komemoraciji pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom, katere se udeležujejo tudi tuji diplomati iz Slovenije. V Novem mestu sta odprti še dve vprašanji odnosov med občino in organizacijo ZB. Svet občine že leta 1995 ni pristal na predlog ZB, da bi pri oblikovanju novega statuta občine zadržali 29. oktober kot dosedanji občinski praznik, o čemer je govoril na zadnji seji sveta tudi njegov predsednik J. Mežan. Območni odbor ZB je 27.11.1995 pred-lagal županu, da naj 29. oktober določijo kot spominski dan občine v zvezi z dejstvi, ki jih označuje ta dan v zgodovini NOB za Novo mesto in Dolenjsko. Takega odloka svet mestne občine doslej ni sprejel. Še beseda o prostorih za delo borčevske organizacije. ZB deluje kot društvo in nepolitična organizacija v javnem interesu. Pred letom dni seje moral njen območni odbor skupaj z medobmočno organizacijo ZVVI preseliti iz nove stavbe Mestne občine na Novem trgu v prostore na Rozmanovi 30, mora pa zanje plačevati podjetju Zarja 55.000 tolarjev mesečne najemnine. Tu je morala ZB na cesto brez pogodbe, čeprav je njen odbor zahteval, da naj občina upošteva zatečene odnose do nepridobitnega društva. Organizacija borcev in udeležencev NOB si po sedanjih lokalnih volitvah želi, da bi novoizvoljeni župani in občinski svetniki pokazali več razumevanja in praktične podpore za vprašanja splošnega interesa, ki jih za naše občine opravljajo organizacije Zveze borcev. LUDVIK GOLOB - predsednik Območnega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Dobro veva, kako je poniglavo in podlo žalil dan upora proti okupatorju, 27. april 1941, pripadnike NOB pa imenoval za kriminalce itd. H. F. in M. J., bivša mladoletna domobranca PS.: Drobnič je spet vnesel sovraštvo in razdor na vasi, kjer skupaj živimo bivši domobranci in partizani in smo doslej lepo živeli v sožitju, sedaj pa se spet grdo gledamo. PONUDBA PODEŽELSKIH ŽENA IVANČNA GORICA - Pred božičnimi in novoletnimi prazniki društvo podeželskih žena Ivančna Gorica vabi na Veseli december v malem, kjer bodo kmečke gospodinje ponujale svoje izdelke v obliki dobrot, ki ob omenjenih priložnostih ne smejo manjkati. Ponudbo bodo pripravile na stojnici pred ivanškim kulturnim domom, in sicer ob naslednjih dnevih: 21., 22., 23., 28., 29. in 30. decembra. ODKRILI S V. KRIŠTOFA - Na cerkvici sv. Florjana v Sevnici so delavci naše osrednje restavratorske delavnice letos odkrili fresko sv. Krištofa, ki že po običaju krasi zunanjost slovenskih cerkva. Tako je dajal mimoidočim blagoslov za varno pot (savskim čolnarjem in brodarjem). Zal je večina freske uničena. Dela so veljala 25.000 nemških mark. (Foto: Alfred Železnik) MOTNJE NA TV BODO ODPRAVILI TREBNJE - Krajani Trebnjega in okolice, ki so imeli prejšnji teden motnje pri gledanju televizije (predvsem tisti, ki so vezani na oddajnik na Krimu), ker je Mobitel na občinsko stavbo postavil anteno korepetitor, so te dni vložili peticijo. Z Mobitela, kjer so najprej zanikali, da nosijo kakšno krivdo za to, so prišli predstavniki in naredili preizkus. Izključili so omenjeno anteno in motenj ni bilo, kar “pomeni priznanje, da niso imeli prav,” pravi Nace Bukovec, ki nam je tudi sporočil, da bodo zdaj na račun Mobitela vse antene opremili tako, da ne bo motenj. TUDI NOVOMEŠČANKA NATAŠA RISTOVSKI LJUBLJANA - Junija prihodnje leto bo v Londonu potekala 3. ministrska konferenca o okolju in zdravju, tokrat pod geslom Zdravo okolje za vse v 21. stoletju. Ob tej priložnosti je Svetovna zdravstvena organizacija razpisala likovni natečaj za otroke, na katerem je na poziv Inštituta za varovanje zdravja RS sodelovalo tudi okrog 350 slovenskih malčkov, šolarjev in dijakov iz šol, vključenih v Slovensko mrežo zdravih šol. Komisija je izbrala deset izdelkov in jih poslala na Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije, med njimi tudi izdelek 12-letne Nataše Ristovski iz OŠ Grm Novo mesto. Končno število nagrajencev bo znano kasneje. Vsa zbrana dela bodo predstavljena na razstavi v Londonu, najboljša pa bodo popestrila celostno podobo ministrske konference. Na plakatih jih bo mogoče videti tudi pri nas. DESETLETNICA PLAMENA - V soboto zvečer je dekliška pevska skupina Plamen iz Škocjana ob 10-letnici druženja priredila koncert v dvorani gostilne Ksenije Luzar. Nabito polna dvorana je uživala v melodijah tujih, predvsem pa slovenskih avtorjev narodnih skladb. V drugem delu jubilejnega koncerta so dekleta navdušila publiko ne le s petjem, temveč tudi z novo obleko - prirejeno dolenjsko ohcetno nošo iz konca 19. stoletja. (Foto: M. Hočevar) Ivanu Razboršku v slovo Po nekajletni bolezni, toda navkljub temu še vedno v ustvarjalni nemirljivosti, je v 74. letu starosti umrl Ivan Razboršek. Ivan Razboršek je že od mladih let proučeval originalne slovenske ornamente, ki so žal v povojnih letih vse bolj tonili v pozabo. Najbolj so ga privlačili prvobitni ljudski okrasi kot prvine in motivi. Tako je zbral približno 6000 kra-silnih prvin in motivov iz Slovenije, od tega je 1500 srčnih oblik in 1000 nageljnov. Iz obstoječih predelanih prvin ali motivov je sestavljal in risal lastne motive in kompozicije za razne materiale. Izdelal je mnogo osnutkov za gobeline in tapiserije. Proučeval ni le slovenske ljudske okraske, ampak so ga privlačili tudi okraski drugih narodov. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in po celi Evropi. Svoje znanje je z vso vnemo prenašal na mladi rod, saj je mnogo razstavljal po šolah in mladim predaval o bistvu slovenskega okraska. Prav tako je rad sodeloval z bolnicami in domovi upokojencev, kjer so si mnogi z veseljem krajšali dneve ob poustvarjanju njegovih okraskov. S svojim ekslibrisi je sodeloval na kongresih po celem svetu in prejel precej priznanj. Prejel je tudi mnogo drugih priznanj za svojo marljivost pri ohranjanju slovenskega okraska. Zanj osebno je bilo največje priznanje, ko so njegova dela dobila stalno mesto v Galeriji krasilne umetnosti Ivana Razborška na sevniškem gradu. Razboršek je bil nedvomno največji poznavalec in mojster slovenskega okraska po drugi vojni. O njegovem življenjskem opusu je dobri poznavalec njegovih del Hedi Zanoškar V 87. letuje umrla Hedi Zanoškar. Rojena je bila v novomeški roletarski družini s petimi otro-i. Izvirali so iz plemiške družine. Po končani osnovni šoli je opravila trgovsko grevialno šolo v Novem mestu. Obenem se je učila v trgovini pri Dularju. Kasneje je delala v trgovini v Ljubljani ter pri železnici. Ko je bil v Novem mestu ustanovljen Železniški in tovorni promet, je bila premeščena sem na obračunsko mesto. Bila je dobra sodelavka, pridna, pripravljena pomagati vsakomur. Hedi se je poročila šele v 46. letu starosti. Z možem sta lepo živela in veliko potovala. Najprej sta stanovala na Uršnih selih, kasneje v Novem mestu. Mož ji je leta 1983 umrl in ostala je sama s številnimi bolezenskimi težavami: slabo je slišala, videla, bila operirana na enem očesu, zato je bila odvisna od drugih. V pomoč ji je vsak teden prihajal nečak z Jesenic. R. M. dr. Cene Avguštin izrazil z naslednjimi besedami: “Razboršek je poleg Alberta Siča in Jožeta Karlovška največji poznavalec slovenskega ornamenta. Poznal je vse njegove zakonitosti, njegove oblike in uporabne možnosti. Vendar je kmalu uvidel in prizadeto opazoval, kako moderno oblikovanje v svoji funkcionali-stični težnji piše kresilni umetnosti smrtno obsodbo, videl je, kako nekdanja ognjišča te lepe umetnosti ugašajo eno za drugim. Vendar ni obupal. Zavedajoč se, da še dragocenemu daru naših prednikov ne moremo in ne smemo odreči, se je podal v boj za njegovo ohranitev. Zato razvija in plemeniti stare ornamentalne oblike in jih znova vključuje v sodobno življenje. Tako seje rodila Galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška na gradu v Sevnici, rojstnem kraju njegove matere, galerija, ki ji je Razboršek podaril vse svoje moči in svoja dela v trdnem upanju, da bo obiskovalcem in našim zanamcem obujala in ohranjevala ljubezen do tiste lepote in tistih vrednot, ki jim je pokojni Ivan vse življenje služil.” ALBERT FELICIJAN Franc Košir Po daljši bolezni je 30. novembra umrl Franc Košir, upokojeni visokokvalificirani ključavničar iz Dolge vasi pri Kočevju. Rodil se je 5. decembra 1933 vZapudju pri Dragatušu, v občini Črnomelj. Ni mu bilo še osem let, ko se je pričela druga svetovna vojna in okupacija naše domovine. Navzlic mladosti je to gorje slovenskega ljudstva zelo občutil. V spominu mu je ostal okupatorjev teror avgusta 1942, ko so Italijani v Za-pudju ustrelili 8 domačinov, zažgali 25 stanovanjskih hiš in 37 gospodarskih poslopij ter mnogo prebivalcev odpeljali v koncentracijska taborišča. Po končani osnovni šoli je obiskoval kovinarsko šolo v Mariboru in se potem zaposlji v Industriji kovinske opreme Inkop Kočevje, kjer je delal vse do upokojitve. V letu 1980, ko se je preselil v svojo hišo, se je v Dolgi vasi vključil v vrste prostovoljnega gasilskega društva Dolga vas, kjer je več let prizadevno opravljal delo tajnika. France Košir je bil skromen človek, ki se kljub življenjskim izkušnjam in znanju ni rinil v ospredje. Njegovi sodelavci in prijatelji se ga bodo spominjali tudi po tem, kako je znal s svojo belokranjsko šegavostjo pripovedovati o znamenitostih in dogodkih. V. D. Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 10. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.05 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.15 Otroška oddaja 11.00 Tretje oko, dok. serija, 4/10 11.45 Vino moje dežele, 1/3 12.10 Nash Bridges, naniz., 6/18 13.00 Poročila 13.40 Zgodbe iz školjke 14.15 Tedenski izbor Iz muzeja 15.00 Spoznavanje narave in družbe 15.20 Osmi dan 15.50 Prašeč, Šved. drama 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi 18.20 Sledi 18.40 Zenit 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.05 Oddaja tv Koper 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Opus 23.20 Portret dirigenta SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, ponov. -10.00 Trdno v sedlu, naniz., 61/ 65 - 10.25 Superveleslalom (ž) -10.30 Pacific Drive, naniz., 117/130 -1055 Angel, varuh moj, naniz., 7/22 -12.45 10.000 obratov -14.05 Don Kihot, naniz. -14.30 Tri barve: bela, franc, film - 16.00 Superveleslalom, posn. -17.00 Evrogol -17.55 Lukas, nem. naniz., 3/13 -18.25 Lahko noč, ljubica, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videor-ing - 20.00 Košarka - 22.00 Salamander, švic. film - 0.50 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz., 10/24; 1.15 Maloney, naniz., 13/21 KANALA ' 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedez, ponov. -12.00 Odklop -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira - 15.00 Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz združenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -14.00 Poslovni klub - 14.30 Živa resnica - 15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Izziv, kviz - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Arktika-Antarktika (potop, serija) - 23.00 Bail Jumper (amer. film) HTV 2 14.50 TV koledar -15.00 Dober dan -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Kraljestvo divjine (dok. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.25 Dosjeji X (serija) - 21.15 Poročila - 21.25 Božični koncert -22.35 Evropska filmska nagrada PETER, 11. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Glejte, kako rastejo 9.40 Tedi 10.30 Sledi 11.154x4 11.40 Na vrtu 12.05 Izginjajoči delfini 13.00 Poročila 14.45 Opus 15.15 Živelo življenja, monodrama 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Dober večer 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Vsi županovi možje, 10/24 - 9.25 Veleslalom, L tek (ž) -10.30 Matineja: Trdno v sedlu, 62/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 118/130 - 11.20 Tedenski izbor: Lukas, nem. naniz., 3/13; 11.50 Lahko noč, ljubica, naniz., 11/11 -12.25 Veleslalom, 2. tek (ž) -16.00 Salamander, švic. film -17.00 Veleslalom, posn. -18.05 Indaba, franc, naniz., 22/25 - 18.00 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 3/13 -19.00 Kolo sreče - 20.00 Felix, evropske filmske na- grade - 21.30 Velike romance 20. stoletja, angl. dok. serija, 8/26 - 22.00 Fourbi, franc, film -23.55 Sodišče, amer. naniz., 4/11 - 0.45 Nočni pridih: Vsi županovi možje, 11/24; 1.10 Malo-ney, naniz., 14/21 - 2.00 Plavanje na kratke proge KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah shovv, ponov. -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit -15.30 Nora hiša - 16.00 Bogato dekle, nadalj. - 17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -18.50 Bravo, maestro -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Giedonov meč, film - 22.00 Območje 51 - 23.00 Nemogoče - 0.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 16.45 Najspot -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro. Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -14.00 Pol ure kulture -14.30 Arktika-Antarktika -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dok. oddaja - 20.55 Glasbena oddaja - 22.10 Opazovalnica - 22.40 Večer z Željkom Orgrestom - 23.30 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Predpremiera; Sedmi element + filmska klapa HTV 2 14.50 Tv koledar -15.00 Dober dan -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.25 Filmski večer - 23.15 Fatamorgana - 23.45 Varuhi časa SOBOTA, 12. XII. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.05 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, ris. naniz., 11/26 9.00 An ban pet podgan 9.25 Glasbena šala (šola) 9.45 Otroška oddaja 10.00 Petka 11.30 Glasbeno poletje v Bohinju 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.10 Prisluhnimo tišini 13.40 Polnočni klub 14.50 Morski sokol, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, amer. dok. serija, 10/12 19.10 Risanka , 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Dobrodelni koncert Unicefa 21.50 Turistična oddaja 22.10 Vino moje dežele, 2/3 22.40 Poročila, šport 23.10 Silencer, amer.-jap. film 0.45 Iz muzeja SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 Smuk (m) -11.30 Prigode Huckleberryja Finna, nadalj., 4/4 - 12.25 Smučarski skoki -14.00 Felix, ponov. - 16.05 Evrogol -17.00 Smučarski teki -17.55 Košarka -19.30 Plavanje na kratke proge - 20.00 Šou bo šel - 21.00 Drzno zasledovanje, amer. film - 22.30 V vrtincu - 23.10 Don Kihot, ris. naniz. - 23.35 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11.00 Coopcrjeva druščična -11.30 Korak za korakom 12.00 Stilski zaliv -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Ga. Delafield se hoče poročiti, film -16.00 Peta opica, film -18.00 Dušni pastir -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Gideonov meč, film - 22.30 Babilon 5, naniz. - 23.30 Klub Avenija VAŠ KANAL 14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40-17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice -19.3024 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.00 Tv spored - 8.15 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13. lOČmo-belo v barvi -16.10 Poročila -16.20 Bramvveil II (serija) - 17.20 Risanka -17.45 Turbo limach shovv -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Maščevalno dejanje (amer. film) - 21.55 Opazovalnica - 22.25 Nočna straža: “Gone in the night”; Dvojčice (amer. film) HTV 2 15.10 Tv koledar - 15.20 Evropska filmska nagrada -16.40 Prizma -17.30 Dok. oddaja - 18.25 Glasbena oddaja -18.55 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.05 Zlati gong - 21.55 Dok. film - 22.50 Svet zabave - 23.20 Oprah Shovv NEDELJA, 13. XII. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.35 Teletekst 8.00 Živžav 9.25 Telerime 9.30 Zares divje živali 9.50 Ozare 9.55 Ujetniki Terpsihore 10.50 Iz baletnega arhiva 11.00 Vsi smo ena družina 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.50 Dobrodelni-koncert Unicef, ponov. 15.20 Lepotica in zver, dan. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Po domače 18.40 Spoznavanje narave in družbe 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.35 Poročila, šport 22.55 Murphy Brovvn, naniz., 15/25 23.20 Umori, naniz., 8/22 SLOVENIJA 2 9.45 V vrtincu -10,25 Super veleslalom (m) - 11.30 Pripravljeni -12.10 Smučarski skoki - 14.00 Euronevvs -14.25 Ogenj v kamnu, avstral. film -16.00 Šou bo šel -17.00 Smučarski teki - 17.30 Odbojka -19.30 Plavanje na kratke proge - 20.00 Peščena Mandala v Ljubljani - 21.00 Strogo zaupno, dok. serija, 3/3 - 21.50 Šport v nedeljo - 22 35 Rabljeni avtomobili, amer. film KANALA 8.00 Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11.00 Cooperjeva druščična -11.30 Korak za korakom 12.00 San-jamoJeannie-12.30 KlubAvenija-13.00 Lepotica in zver -14.00 Ženska ali dve, film -16.00 Ta čudna znanost -16.30 Nimaš pojma -17.00 Manekenke -18.00 Klub Avenija -18.30 Jenny -19.00 Airvvolf, naniz. - 20.00 Krona smrti, film - 22.00 Odkop - 23.00 Nedolžna žrtev, film VAŠ KANAL 12.30 Vaše želje -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 14. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Lahkih nog naokrog 10.15 Dober večer 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja 12.00 Alpe-Jadran-Donava 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Otroški policaj, naniz., 2/6 21.05 Tito - Stalin, franc. dok. oddaja 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.00 Omizje SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 63/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 119/ 130; 10.50 Indaba, franc, naniz.; 11.15 Davis, ravnatelj, naniz.; 11.35 Šport v nedeljo; 12.20 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija; 12.50 Morski sokol, film 15.00 Euronevvs 15.55 Pripravljeni -16.25 Ženska mojega življenja, Špan. naniz. -17,25 Slalom, 1. tek (m) -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.10 Slalom, 2. tek (m) - 21.00 Studio City - 21.55 cik cak - 22.45 Pomp - 23.45 Brane Rončel izza odra -1.10 Nočni pridih: Najstarejši umor, angl. naniz.; I. 40 Moloney, amer. naniz. KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Manna -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Dannyjeve zvezde - 13.30 Oprah shovv -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Zvestoba do groba, film - 23.00 Silski izziv - 23.30 Da, gospod minister, hum. naniz. - 23.45 Nemogoče VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Morilec iz sanj, ponov. filma - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 15. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 23.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.50 Pustolovščine, naniz. 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Otroški policaj, naniz., 2/6 13.00 Poročila 14.10 Tedenski izbor Tito - Stalin, dok. oddaja 15.10 Omizje 16.20 Med valovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Glasbena šala (šola) 17.45 Fenix in preproga, angl. nadalj., 3/6 18.20 Tretje oko, 5/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Učitelj, franc, naniz., 7/18 21.05 Pogovor 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Stoletje Stanislavskega, dok. oddaja, 3/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Najstrašnejši umor, angl. naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz.^ 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz.; 10.50 Ženska mojega življenja, Špan. naniz.; 11.50 Studio City; 12.45 Sobotna noč - 14.45 Euronevvs -16.00 Drzno zasledovanje, film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz. - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.34 TVi barve: rdeča, franc, film -23.15 Svet poroča - 23.45 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz.; 0.10 Moloney, naniz. KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - II. 00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, film -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Brez milosti, film - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani-17.00 Risanka-18.00 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Usodna najstnica, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 16. XII. SLOVENIM 1 7.45 - 1.30 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Glasbena šala (šola) 9.45 Fena in preproga, nadalj. 10.15 Tretje oko, dok. serija. 5/10 11.10 Pogovor 12.05 Učitelj, franc, naniz. 7/18 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Murphy Brovvn, naniz., 15/25 13.45 Predstava gledališke skupine 14.55 Stoletje Stanislavskega, dok. serija 15.50 Aliča 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice 18.20 Tretje oko, serija, 6/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash Bridges, amer. naniz., 7/18 21.05 Beck, angl. nadalj., 4/6 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Ljubezenska glasba, franc, drama, 1/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nadalj.. 65/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 121/ 130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 13/ 13; 11.35 Pomp; 12.35 Strogo zaupno, dok. serija, 3/3; 13.25 Pajčevina -13.50 Euronevvs -16.25 Ogenj v kamnu -18.05 Angel, varuh moj, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.00 Ekhaya, družinska kronika, nadalj., 3/13 - 22.50 Pajčevina - 23.15 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz.; 23.40 Ma-loney, naniz. KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradvjevi. naniz. - 9.30 Majna, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - H® Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Dannvjevezvsjjf -13.30 Oprah shovv -14.30 Princ z Bel Aira -15® Ne mi težit, naniz -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj ' 18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od so*1' 19.30 Skrita kamera - 20.00 Ljubica, povečal sc« otroka, film - 22.00 Ruby Wax - 22.30 Drevv Care| naniz. - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 23" Nemogoče, naniz. - 0.30 Danvjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Usodna najstnici ponov. filma -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20® Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina®' tomobilizma ntfNJSKJi^ DESET Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ireni Mavsar iz Nazorjeve 4 v Črnomlju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Dolenjska - ansambel Henček 2. (1) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji 3. (4) Ob potoku - ansambel Litijski odmev 4. (5) Brez dragih - ansambel Poljub 5. (3) Pozabljivec - ansambel Slapovi 6. (9) Moja dečva - ansambel Cvet 7. (7) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle 8. (6) Moja hramonika - ansambel Petra Finka 9. (-) Mačkoni - ansambel Mačkoni 10. (8) Denar - ansambel Mladi Dolenjci Predlog za prihodnji teden: Božični utrinek - ansambel Vrisk KUPON ŠT. 49 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADI V ČRNOMELJ IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 47. nagradne križanke izbral Veroniko Pezdirc iz Črnomlja in Marjeto Vesel iz Novega mesta. Pezdirčevi je pripadla denarna nagrada, Veselova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 21. decembra na naslov. Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 49”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 47. KRIŽANKE Pravilna rešitev 47. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: PAPRIKA, AREOPAG, VERBENA, GASPARI. ANTI, IBO, KRAJA, GRTAN, RANA, KNA, LA, AVA, ELASTIN, METILEN, AZI, ANORAK, KLEJ, RAMONA, UJMA. NAGRADNA KRIŽANKA 49 AVTOR: JOŽE UDIR ROD EVR. GRMASTIH METUUNIC (ZLATI DEŽ) SVETLO ANGLEŠKO PIVO NOVOMEŠKO PODJETJE ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI RDEČA SVETLOBA, ŽARENJE SLOVENSKI MINISTER ZA OKOUE VRSTA TISKARSKIH ČRK UČENČEV PISMENI IZDELEK IZBRANO OBLEČEN MOŠKI JAP LUKA NA OTOKU HONŠU DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST OTROČIČ, KI SOMU UMRLI STARŠI TROPIČNA MALARIJA Z ROKO NAPISANO BESEDILO KIT. UTEŽNA MERA PAPEŽEVA PALAČA V RIMU STARI SLOVANI KDOR KAKO STROKO OBVLADA, SE SPOZNA NANJO AMERIŠKI OTOK V ALEUTIH NAPAD ROGER VITRAC BELO OBREDNO OBLAČILO OM< DA KAJ OST/ POKONi POLO. NEUMNA ŽENSKA DROG, KI iOGOČA, rANE V 5NČNEV OŽAJU INTERN. AIR TRANSPORT ASSOC. AMERIŠKO MOŠKO IME (ARTHUR) TIP FIATOVEGA AVTOMO- BILA ARABSKI ŽREBEC OSEM- VRSTIČNA KITICA POSADKA NA LADJI ALI LETALU HIT# konjs*1 TEK barv* k ože žensk' GL*S Slovenija uvaja g)f)iV DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Vzemite račun Ker temelji izvajanje davka na dodano vrednost predvsem na izdanih in prejetih računih, prinaša uvedba DDV-ja več finančne discipline. Vsekakor velja, da je račun potrebno zahtevati in vzeti, kar velja tako za zavezance za plačilo DDV-ja kot za navadne potrošnike. ' Zavezanci lahko le na podlagi računa, ki so ga prejeli, odštejejo od svoje davčne obveznosti kot vstopni davek že plačani DDV prejšnjemu zavezancu, od katerega so kupili blago ali storitev. Prav tako pa morajo izdati račun tudi sami. V vsakem primeru davčni zavezanec dejansko vplača v proračun samo razliko med davkom, ki ga je zaračunal, in davkom, ki je bil njemu zaračunan ali ga je plačal ob uvozu blaga. Na izdanem računu, ki ga izda davčni zavezanec drugemu zavezancu za plačilo DDV-ja, morajo biti nujno napisani naslednji podatki: kraj in datum izdaje računa ter zaporedna številka, firma oz. ime in sedež podjetja, oz. stalno prebivališče ter davčna številka izdajatelja računa, medtem ko njegov žig in podpis nista nujna. Račun mora vsebovati še firmo ter ime in sedež oz. stalno bivališče ter davčno številko prejemnika blaga oz. storitve, datum odpošiljanja blaga oz. opravljanja storitev, podatke o vrsti in količini prodanega blaga ali opravljenih storitev, ceno blaga oz. storitve brez DDV-ja, stopnjo DDV-ja ter vrednost z vključenim DDV-jem. Če sta opravljena promet oz. storitev, za katera je predpisana oprostitev plačila DDV-ja, mora zavezanec na računu navesti, da DDV ni bil obračunan. Davčni zavezanec lahko z dovoljenjem davčnega urada izda račun tudi v nematerializirani obliki, pri tem pa mora imeti tudi drugi zavezanec, ki takšen račun prejme, za to posebno dovoljenje , davčnega organa. Davčni zavezanec mora izdati račun v dveh izvodih, obračunani DDV pa mora pravočasno vknjižiti tudi v svojem knjigovodstvu. DDV je treba obračunati istočasno z izdanim računom, ne glede na to, ali je bil ta že plačan ali ne, in ne glede na to, ali sta bila promet oz. storitev že izvršena. Najbrž je odveč opozoriti, da je treba račune hraniti kot dokumente. Račun pa bo moral shraniti oz. zadržati tudi kupec in sicer neposredno po odhodu iz prodajalne ali poslovnega prostora. Davčni zavezanec je kupcem blaga oz. naročnikom storitev dolžan izdati račun, ne glede na to, če so ga kupci oz. naročniki posebej zahtevali ali ne. Na zahtevo , pooblaščene osebe davčnega oz. tržnega organa so kupci dolžni račun tudi pokazati. Ti računi, ki jih izdajajo zavezanci za plačilo DDV-ja navadnim potrošnikom, pa so manj zahtevni, saj na njih niso obvezni podatki o firmi in stalnem prebivališču zavezanca, niti o njegovi davčni številki. Račune morajo izdajati vse osebe, ki samostojno * (neodvisno) opravljajo dejavnost. Obveznost izdajanja računov se tako ne nanaša npr. na osebe, ki postransko ob delu ali po pogodbi o delu opravljajo določene posle. V teh primerih so namreč v odvisnem razmerju do svojega delodajalca. Pomembno je poudariti, da bo moral vsak zavezanec, ki se prostovoljno odloči za vstop v sistem DD\; ostati v sistemu plačevanja DDV-ja najmanj pet let. Če račun ni izdan, se DDV obračuna osmi dan po dobavi blaga oz. po opravljeni storitvi. Če je plačilo deloma ali v celoti izvršeno pred izdajo računa ali pred opravljenim prometom blaga oz. storitev, se DDV obračuna na dan prejema plačila, in to od plačanega zneska. Pri prometu blaga in storitev, kjer se izdajajo zaporedni računi (npr. pri dobavi električne energije), nastopi davčna obveznost na zadnji dan v obdobju, na katerega se nanaša plačilo. Prav tako kot računi so za obračun davka na dodano vrednost pomembne uvozne in izvozne carinske deklaracije. Pri uvozu blaga nastane obveznost za obračun DDV-ja takrat, ko se blago vnese v Slovenijo. V tem primeru se DDV obračuna skupaj z drugimi uvoznimi dajatvami. Če pa je uvoz dajatev prost, se ob uvozu obračuna samo DDV Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove pri uvozu blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto upošteva tečaj, določen v skladu s carinskimi predpisi za izračun carinske vrednosti blaga, pri storitvah pa se upošteva srednji tečaj Banke Slovenije na dan nastanka davčne obveznosti. Plačila davka na dodano vrednost sta lahko oproščena začasni uvoz in izvoz blaga, vendar pod posebnimi, z zakonom določenimi pogoji. Kazni za prekrške za neizdane račune ali za nepopolne račune bodo znašale od 300 tisoč do 6 milijonov tolarjev. Prav tako bodo zavezanci za plačilo DDV-ja kaznovani tudi v primeru, če na dan 30. junija 1999 ne bodo popisali že izdanih in neplačanih računov, ali svojih zalog blaga. Prihodnjič: Registracija REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA BREŽICE Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice Tel.: 068/62-050, faks: 0608/61-850 Republika Slovenija, Upravna enota Brežice, izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 26. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Ur. list RS št. 65/ 98) v zvezi s sodbo US št. U-l-326/98 z dne 4.10.1998 (Ur. list RS št. 76/98) in skladno s 94. členom zakona o splošnem upravnem Postopku (Ur. list SFRJ št. 47/86), ki se uporablja na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91,45/I/94), naslednji JAVNI POZIV VSEM NAJEMOJEMALCEM POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ OZ. UPRAVIČENCEM DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE BREŽICE, DA DO VKLJUČNO 5.1.1999 Pri Upravni enoti Brežice vložijo zahteve iz naslova vlaganj v nepremičnine oz. zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. Republika Slovenija Upravna enota metlika Naselje Borisa Kidriča 14 8330 Metlika Tel.; 068/63-200, faks: 068/58-410 Upravna enota Metlika na podlagi 26. člena Zakona o Spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-326/ ?8 z dne 14.10.1998 (Ur. list RS, št. 76/98) in skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona ža izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in heodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1) s tem JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE METLIKA, DA DO 7.1.1999 Pri Upravni enoti Metlika, pristojni za vodenje postopkov denacionalizacije, priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v ^premičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so Predmet denacionalizacijskih postopkov. REPUBLIKA SLOVENIJA - MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosta delovna mesta: 1. SVETOVALEC I. - PSIHOLOG 2. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA - 2 izvajalca Pogoji: Pod točko 1: • visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj. Zaželjen je tečaj iz psihoterapije in dodatna znanja iz alkohologije. Pod točko 2: • srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Za objavljena delovna mesta se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 1, bodo vabljeni na razgovor, kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 2, bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. Občina Krško Oddelek za gospodarske dejavnosti Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija Vse zainteresirane obveščamo, da je v teku javni natečaj za oddajo poslovnih prostorov v najem, in sicer v Krškem v objektih Cesta krških žrtev 23 in na Bohoričevi 11 ter v Kostanjevici v objektih Ulica talcev 20 in Kambičev trg 5. Javni natečaj je objavljen na oglasni deski Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. Vse informacije dobite na oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško ali na telefon 0608/22-771 int. 279. Podjetje, ki zastopa rezilna orodja za kovinarje, išče osebo za prodajo na terenu, in sicer za Primorsko, Dolenjsko, Gorenjsko in Štajersko (Maribor, Ptuj). Zaželeni so samostojni podjetniki. Od kandidatov pričakujemo tehnično-komercialno znanje, delovne izkušnje, komunikativnost, lastno prevozno sredstvo. Prijavo z življenjepisom pošljite do 19.12.1998 na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro: “Delo in uspeh”. Vroči DOHO za zimske dni! Za ugodno ceno dobite novo vozilo, mi pa vam podarimo: grelec { Jebasto ali in V primeru, da ne želite grelca VVebasto, lahko pri nakupu novega vozila Polo ali Polo Limuzina prihranite 97 OOO SITI 4 zimske pnevmatike POLO LIMUZINA le 2 103.593 SIT* Vozila imajo naslednjo opremo, dve čelni zračni blazini, zatemnjena stekla, vzglavnika zadaj, po tretjini deljivo zadnjo klop, po višini nastavljiv volan, po višini nastavljiv voznikov in sovoznikov sedež, dnevne luči. elektronsko zaporo zagona motoija. servo volan pri Polo Limuzini, vozila Polo imajo še električni pomik sprednjih stekel in centralno zaklepanje (doplačilo 9.500 Sl Polo Limuzina, pa pomično stekleno strešno okno. (doplačilo 9.500 SIT) AVTOHISA BERUS Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/342-360, 325-098 OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da po sklepu župana Mestne občine Novo mesto z dne 20.10.1998 v času od 27. novembra 1998 do 28. decembra 1998 poteka JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 TER PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ter OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA LIVADA • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (lil. nadstropje), • v avli bivše upravne stavbe GIP Pionir, Kočevarjeva 1, Novo mesto, in • v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo mnenj in pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Seidlova cesta 1, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava obeh osnutkov dokumentov, ki bo skupna za KS Bršljin in KS Bučna vas, bo v četrtek, 17. decembra 1998, ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Bršljin, na kateri bo izdelovalec obeh osnutkov dokument podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Seidlova cesta 1 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA SEVNICA Oddelek za okolje in prostor Upravna enota Sevnica na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-326/ 98 z dne 14.10.1998 (Ur. list RS, št. 76/98) in skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 47/86), ki se v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1), uporablja kot predpis Republike Slovenije, z JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE SEVNICA, DA DO 7.1.1999 pri Upravni enoti Sevnica priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. senovo # ■ metalna strojegradnja, konstrukcije, montaža, d.o.o. 8281 Senovo, Titova c. 52 Po sklepu Nadzornega sveta z dne 2. septembra 1998 objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Nepremičnine, vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 496, k.o. Senovo, pare. št. 555, 556, 557 in 559/1, v skupni površini 8706 m2, in jih lastnik uporablja za parkirišče. Zemljišče-parkirišče je ob regionalni cesti Brestanica-Senovo v neposredni bližini tovarniških objektov - industrijska cona. Naprodaj je kot funkcionalna celota, katere izhodiščna cena je določena v znesku 29.675.000,00 SIT, Prodaja se bremen prosto, v obstoječem stanju, brez kasnejših ugovorov, po načelu “videno-kupljeno”. POGOJI: • Ponudbe na podlagi te objave lahko pošljejo fizične osebe, ki priložijo potrdilo o državljanstvu R Slovenije, in pravne osebe,ki so registrirane in imajo sedež v R Sloveniji. • Rok za oddajo pisnih ponudb je do vključno 28.12.1998. • Pisna ponudba mora vsebovati: predmet ponudbe, ponujeno ceno, plačilne pogoje, izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 1 meseca, za pravne osebe ali overjeno fotokopijo potrdila o državljanstvu R Slovenije za fizične osebe. • Ponudniki morajo ponudbi priložiti tudi potrdilo o plačani varščini v višini 10% od izhodiščne cene. Varščino je treba plačati na žiro račun 51600-601-25637 in jo bomo uspešnemu ponudniku obračunali v kupnino, drugim ponudnikom pa brezobrestno vrnili najkasneje v 8 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. • O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 8.1.1999. • Prodajalec se ne obvezuje skleniti pogodbe s ponudnikom, ki ponudi najvišjo kupnino. • Prodajalec bo pri izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval ponujeno ceno, način plačila, jamstva pri morebitnih odloženih plačilih ter druge elemente ponudbe. • Nepremičnine prodajalec prodaja kot celoto. • Izbrani ponudnik mora prodajno pogodbo skleniti s prodajalcem v 8 dneh po prejemu obvestila, kupnino pa plačati v 8 dneh od dneva veljavnosti kupoprodajne pogodbe. • Če pogodba ne bo sklenjena v zgoraj navedenem roku, se šteje, da je kupec odstopil od nakupa, varščina pa zapade v korist prodajalca. • Prometni davek v ceni ni vštet in bremeni kupca, prav tako ga bremenijo vsi stroški, povezani s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva na ime kupca. Prenos lastništva bo opravljen po plačilu celotne kupnine. Interesenti naj pošljejo svojo ponudbo v zapečateni ovojnici z oznako "NE ODPIRAJ! - NEPREMIČNINE" na naslov: METALNA SENOVO, d.o.o., 8281 Senovo, Titova c. 52. Ogled nepremičnine, ki je predmet te objave, je mogoč po predhodni najavi po telefonu 0608/71-191 (g. Kodelja). OBČINA ČRNOMELJ Trg svobode 3 8340 Črnomelj Občina Črnomelj - Žirija za podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja na podlagi 7. člena Odloka o pohvalah in grajah pri urejanju in varovanju okolja (Ur. I. RS. št. 8/95) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja v Občini Črnomelj za leto 1998 Pri podelitvi pohval “BREZA’’ in graj “KOPINA” pri urejanju in varovanju okolja bomo spoštovali naslednje cilje: • dejanja, ki so prispevala k uspehom pri varstvu okolja in ki služijo javno pohvalo. • opustitve pri urejanju in varovanju okolja, ki zaslužijo javno grajo. Predloge z obrazložitvijo lahko pošljejo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oblike združevanja. Pisni predlogi z obrazložitvijo naj vsebujejo: predlagatelja, ime, priimek in naslov predlaganega kandidata oz. naslov institucije, iz katerega področja dejavnosti se predlaga uspešno konkretno delovanje, in dosežke kandidatov oz. neuspešno konkretno delovanje ali opustitve pri urejanju in varovanju okolja. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Črnomelj - Žiriji za podeljevanje pohval in graji pri urejanju in varovanju okolja, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, do 10. januarja 1999. OBČINA ČRNOMELJ Trg svobode 3 8340 Črnomelj Žirija za podelitev Župančičevih priznanj na podlagi 5. člena Odloka o Župančičevih priznanjih (Ur. I. RS št. 8/95) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev Župančičevih priznanj za leto 1998 Župančičeva priznanja se podeljujejo fizičnim in pravnim osebam, ki so s svojim aktivnim, kvalitetnim, ustvarjalnim, organizacijskim ter ljubiteljskim delom na področju kulturnih dejavnosti dosegle pomembne uspehe in dosežke trajnejše vrednosti tako v občini Črnomelj kot izven njenih meja. Župančičeva priznanja se podeljujejo kot listine - diplome za pomembne enkratne dosežke in uspehe na področju kulturnega udejstvovanja in kot plakete za dolgoletno življenjsko uspešno in predano delovanje na področju kulturnih dejavnosti. Kandidate za priznanja lahko predlagajo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oblike združevanja. Pisni predlogi naj vsebujejo: naziv predlagatelja, ime in priimek ter naslov predlaganega kandidata ter opis njegovega uspešnega delovanja. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Črnomelj - Žiriji za podeljevanje Župančičevih priznanj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, do 10. januarja 1999. OBČINA ČRNOMELJ Trg svobode 3 8340 Črnomelj Žirija za podeljevanje plaket Občine Črnomelj na podlagi 7. člena Odloka o plaketah Občine Črnomelj (Ur. I. RS. št. 8/95) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev plaket Občine Črnomelj za leto 1998 Plaketa Občine Črnomelj se podeljuje fizičnim in pravnim osebam za dolgoletno izredno uspešno delo, ki je prispevalo k napredku, ugledu in uspehu občine na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva in socialnega varstva, obrambe in zaščite ter drugih zadev javnega pomena za občino Črnomelj. Kandidate za plakete lahko predlagajo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oblike združevanja. Pisni predlogi naj vsebujejo: naziv predlagatelja, ime, priimek in naslov predlaganega kandidata ter opis njegovega uspešnega delovanja. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Črnomelj, Žiriji za podeljevanje plaket Občine Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, do 10. januarja 1999. Obvestilo! Oglaševalce obveščamo, da bo letošnja zadnja številka Dolenjskega lista izšla že v sredo, 30. decembra, zato je zadnji rok za oddajo komercialnih in malih oglasov v ponedeljek, 28. decembra. Ekonomsko propagandna služba ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama in teta FRANČIŠKA GOLE roj. Barbo TVebnje, Stari trg 32 Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so našo mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku in pevcem cerkvenega zbora v Trebnjem. Vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica ANGELCA POVŠIČ iz Dobrave 8 pri Škocjanu Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem za izraze sožalja, podarjene vence, cvetje in sveče. Posebna zahvala JP Komunala Novo mesto, Krki - obratu ATB, cerkvenemu pevskemu zboru Dobrava, šentjernejskemu oktetu, govorniku za poslovilne besede, župniku g. Brečku za lepo opravljen obred in pogrebni službi JP Komunala Novo mesto. Žalujoči: mož Andrej, hčerki Martina in Slavka z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice JUSTINE POGLAJEN iz Podturna 32 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, pokojni darovali sveče in cvetje. Zahvala Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, Društvu upokojencev Dolenjske Toplice, ZZB Dolenjske Toplice, govornikoma g. Alojzu Puhanu in g. Metodu Romu, pevcem in godbi na pihala. Hvala tudi pogrebni službi Oklešen za pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric in svak IVAN CESAR V brezov logu 28, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, predvsem pa sosedom, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebnemu zavodu Komunala ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 1. decembra 1998 ZAHVALA V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, tast in stric FRANC GRČMAN iz Mačjega dola 16, Velika Loka Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, darovali za maše in našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto - Nevrološkemu oddelku, Pogrebni službi Oklešen, občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje in Trebanjskemu oktetu. Posebno zahvalo pa izrekamo g. župniku iz Šentlovrenca za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru za sodelovanje pri pogrebni maši. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Draga mama, ni le več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce krenila, ostala nam je bolečina. V 71. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, tarna in tašča MARIJA VRANIČAR roj. Kočevar Jarčeva 5, Metlika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja-Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Metlika za dolgoletno pomoč v bolezni ter osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin v njenih zadnjih dnevih. Posebna hvala Pogrebni službi in g. Piškuriču, gospodu župniku za lepo opravljen obred, novomeškemu moškemu pevskemu zboru ter govornici ge. Anici Pezdirc za lep® poslovilne besede v imenu Društva invalidov in sosedov. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. v’ Žalujoči: mož Hanček, sinova Jani in Bojan, snahi Marija in Vesna ter vnuka Izidor in Bor V SPOMIN Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi ata in mož ANTON JAKŠA s Pribišja 8 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga še spominjate in md prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu nas je prezgodaj zapustila draga mama in stara mama MARIJA MEŽNAR Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje ter gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen pogreb. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage MARIJE MICKE MIHALIČ POPRAVEK Pri zahvali ANTONA BARBO-RICA iz Zavinka 9, je pomotoma izpadla zahvala za pogrebne storitve g. PETRU BLATNIKU. Svojci se mu iskreno opravičujemo. POPRAVEK Pri zahvali IVANA SMOLETA iz Bršljina 9, Novo mesto, je prišlo do pomote pri žalujočih. Namesto vsi njeni, bi moralo pisati vsi njegovi. Se opravičujemo! ZAHVALA Prazen je dom, prazno vse, ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih rok in lep spomin nate nam ostaja. V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded in brat • JOŽE CRNIC iz Tribuč 60 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma g. Antonu Mileku in g. Tinetu Željku, pevcem, sodelavcem Beti Črnomelj, W.A.M. Tricots, Viste am, Domu starejših občanov Črnomelj, g. župniku za opravljen obred in Pogrebnemu zavodu. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto •s 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša teta JOŽEFA KAŠIČ iz Zabrdja 20 pri Mirni Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala ge. Logarjevi za ganljive besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem. Vsem še enkrat hvala! se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojne poslovili in jo pospremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov, patru Felicijanu za opravljen pogrebni obred, šmihelskim pevcem ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Ivan, Ana in Aleša z družino ZAHVALA V 86. letu starosti nas'je zapustila teta MARIJA BARBORIČ Žihovo selo 5 A, Otočec ZAHVALA Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš pregnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JOŽE JANČAR iz Zapuž 11 Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Internemu oddelku novomeške bolnišnice, gasilcem, govorniku, pevcem, pogrebnemu zavodu Novak ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in brat BORIS ŠVAJGER Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj, še posebej pa dr. Zlatku Boriču. Zahvaljujemo se govornikom, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Malerič. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo. pospremili na zadnji Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Žalujoči: vsi njegovi poti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, gospodu patru Felicijanu pa se zahvaljujemo za lepo opravljen obred. Vsi njeni • Vsako tvoje delo, sleherna beseda in misel ti bodi taka, kot da bi se ti bilo v tem trenutku ločiti od življenja. (Avrelij) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega VLADIMIRJA MIRA THORŽEVSKEGA se zahvaljujemo Hečimovič dr. Ivanu, Glucks dr. Antunu in medicinskemu osebju Pljučnega oddelka interne bolnišnice v Novem mestu za zdravljenje in nego ob njegovi hudi bolezni. Na njegovo željo smo se od njega poslovili v družinskem krogu v soboto, 5. decembra 1998. Iskrena zahvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Brat Sergej, nečak Sergej z družino, svakinji Brona in Mara ZAHVALA Vse do zadnjega si upala, Delo, skromnost in poštenje - tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod in zaprla trudne si oči. ostalo delo tvojih pridnih rok. V 65. letu starosti je umrla naša žena, mama, stara mama in tašča da bolezen boš ugnala, a pošle so ti moči JOŽEFA PRAH z Broda 19 v Podbočju Z neizmerno žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnici darovali cvetje, vence in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu Kostanjevica in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebna hvala g. župnikoma Masniku in Škulju za lepo opravljen obred in ganljive besede na pokojnični poti v večnost. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Miha, sin Jože z družino, hči Mihela z družino in snaha Slavica V SPOMIN Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Zdaj je naša hiša prazna, ni ver smeha, ni besed, tiho odšel si brez slovesa, zamrl je tvoj mili smeh. Kje zdaj si, ata, tvoj pozdrav, ko prihajamo domov? Ni te na pragu tam pred hišo, ni te za mizo v kuhinji, kamor pogledam vse je tiho, le tvoja slika tam stoji. 19. decembra minevata dve leti žalosti in bolečin, odkar je tiho odšel naš mož, oče, dedi in pradedi ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje -celo tvoje je bilo življenje, najlažje ti je delo šlo od rok, kadar hiša polna je bila otrok. Vse do zadnjega si se borila, da bi boj z boleznijo dobila, a na koncu pošle so ti moči in za vekomaj zaprla si oči. V 65. letu starosti je umrla naša žena, mati, krušna mati, babica, tašča, sestra in teta AMALIJA PENCA z Dolenjega Mokrega Polja 1, Šentjernej KAREL MRVIC Dolenji Boštanj 1 Hvala vsem, ki se spominjate našega očeta, njegove neizmerne dobrote in širokega srca in Postojite ob njegovem grobu in pokojnemu prižgete svečko. Vsi njegovi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, vsem medicinskim sestram in zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za pomoč, poklonjeno cvetje in sveče ter ustne in pisne izraze sožalja. Lepa hvala Zadružni hranilno-kreditni službi Novo mesto, Zavarovalnici Tilia Novo mesto, Cetru za socialno delo Novo mesto, pogrebni službi Oklešen, govorniku za poslovilne besede, trobentaču za zaigrano Tišino, pevcem in duhovnikoma za lepo opravljen obred. Posebna zahvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni TA TEDEN ¥AS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 10, decembra - Smiljan Petek, 11. decembra - Danijel Sobota, 12. decembra - Aljoša Nedelja, 13. decembra - Lucija Ponedeljek, 14. decembra - Dušan. Torek, 15. decembra - Kristina Sreda, 16. decembra - Albina LUNINE MENE 10. decembra ob 18.53 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 10. do 14.12. (ob 18. uri) komedija Nori na Mary. Od 10. do 14.12. (ob 20. uri) kriminalni film Daleč od oči. ČRNOMELJ: 11.12. (ob 20. urijdrama Trumanov šov. 13.13. (ob 17. in 20. uri) drama Šepetati konjem. DOBREPOLJE: 13.12. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Maščevalci. GROSUPLJE: 11.12. (ob 19. uri) pustolovski film Maščevalci. IVANČNA GORICA: 12.12. (ob 19. uri) drama Let bele golobice. KOČEVJE: 10. in 11.12. (ob 18. in 20. uri) drama Let bele golobice. 14.12. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film Maščevalci. KRŠKO: 10. in 11.12. (ob 18. uri) risanka Mala morska deklica. 10. in 11.12. (ob 20. uri) ter 12. in 13.12. (ob 18. uri) slovenski kriminalni film Blues za Šaro. 12.12. (ob 16. uri) risani film Palčica. 15.12. (ob 20. uri) film Dvojno Veronikino življenje. METLIKA: 11.12. (ob 19. uri) drama Šepetati konjem. 12.12. (ob 16. uri) komedija Božiček. 13.12. (ob 17. in 19. uri) drama Trumanov šov. NOVO MESTO: Od 10. do 16.12. (ob 16. uri in 18.15 in 20.30) komedija Nori na Mary. RIBNICA: 12.12. (ob 21. uri) pustolovski film Maščevalci. 13.12. (ob 16. uri) drama Let bele golobice. SEMIČ: 12.12. (ob 19. uri) drama Šepetati konjem. TREBNJE: 11.12. (ob 20. uri) in 13.12. (ob 17. uri) drama Titanik. VELIKE LAŠČE: 12.12. (ob 19. uri) pustolovski film Maščevalci. 13.12. (ob 19. tiri) drama Lettbefe geldbiee. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 063/425 27 15, 425 27 19. BELA TEHNIKA VZIDNl ŠTEDILNIK, nerjaveč, kombiniran (plin - elektrika), z bojlerjem, prodam. B (061)861-441. 4734 KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKE GUME Barum vseh di-menzij, rezervne dele za popravilo motorja na vašem traktorju Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Fiat, Univerzal, kosilnico BCS in akumulatorje nudi ugodno AGROIZBIRA PROSEN, KRANJ. Pokličite nas na B (064)324-802. 4556 NAKLADALNO PRIKOLICO Moster 25/ 9 in več silažnih bal prodam. B (068)78-036. Kvalitetna Izdelava hidrostatičnih volanov brez droga in polža za traktorje Tomo Vinkovič. Sistem, ločen od obstoječe hidravlike, krmiljenje volanov preko olja brez povratnih udarcev. Ugodno. Garancija. Tel. 063/725-377 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, s priključki, in kosilnico BCS prodam. B (068)81-261. 4737 TRAKTOR ZETOR 6911, letnik 1993,880 ur, prodam, ft (068)73-196. 4749 Kvalitetna izdelava hidrostatičnih volanov za traktorje IMT vseh tipov, montaža brez obstoječih drogov po najnovejšem sistemu DANFOS, CILINDER. Montiram na most traktorja. Ugodno. Garancija. Tel. 063/725-377 KUPIM PREDVOJNI radijski aparat ali detektor kupim. B (061)312-406 ali 317-618. 4516 AVTOPRIKOLICO za prevoz konj kupim. B (068)47-390. 4782 DELNICE Laboda kupim po 200 SIT za delnico. B (068)83-442. 4748 MOTORNA VOZILA R LAGUNA 2.0 RXE, letnik 6/94, električna klima, bele barve, 89.000 km, prodam ali menjam. B (041)651-803. 4717 MARUTI, letnik 1994, prodam. B (068) 344-039. 4738 OPEL ASTRO karavan 1.4 GL, belo, letnik 1993.177.000 km, prodam. B (068)75-148. JUGO 45, letnik 1989, registriran do 10/99, lepo ohranjen, prvi lastnik, ugodno prodam. B (068)73-220. 4746 CLIO 1.2,3V, letnik 11/95, ugodno prodam. ST (068)79-757. 4751 HYUNDAI PONY 1.3 LS HB, letnik 1990, 5V, sive kovinske barve, registriran do 8/99, avtoradio, zelo ugodno prodani. B (068)27-237. 4757 AUDI 80 2.0, letnik 1992, s klimo, temno moder, nikoli karamboliran, registriran do 11/99, ABS, servo volan, CK, alarm, prodam. Možna menjava ali kredit. B (041)651-803. 4719 PGD STOPIČE prodaja gasilski avto, letnik 1987.9.000 km. Ogled in prodaja bo v petek, 11.12., od 15.30 do 17. ure v gasilskem domu v Stopičah. 4769 R 5 CAMPUS PLUS, 3V, letnik 8/92, prvi lastnik, servisna knjiga, 50.000 km, bel, prodam za 580.000 SIT B (068)24-577. 4775 AUDI 100 2.3 E, letnik 1993, črne kovinske barve, električna klima, spuščen, 16 col, alu platišča, nikoli poškodovan, prodam. Možna menjamva ali kredit. B (041)651-803. 4718 R TWINGO Wind, z dodatno opremo, letnik 1997, prodam. B (068)51-797. 4778 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: / cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwwvv.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ^SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto n 068/24-791 • PRODAJA in SERVIS Jimny 4x4 2,495.000 tolarjev • Razprodaja terenskih vozil SAMURAI 1,895.000 SIT VITARA 2,695.000 SIT FIAT CROMO 2.016 V, letnik 1994, bogata dodatna oprema, 59.000 km, prvi lastnik, prodam. B (0608)70-202. 4786 OPEL KADETT, letnik 1978, registriran do 5/99, in nakladalko za seno prodam. S (068)79-688. 4791 CLIO 1.2 RL. letnik 1994. prvi lastnik, in golf TD, letnik 1992, prodam. B (041)720-038. R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 11/99 in 126 P, letnik 1988, registriran do 6/99, prodam. B (068)75-334. 4795 R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 11/ 99, in lado nivo, letnik 1986, registriran do 3/99, prodam. B (0609)652-297. 4796 CLIO 1.6 RXE. s klimo, kovinsko moder, 12.000 km. letnik 1998, prodam. B (068)322-775. 4798 CORSO 1.4 swing, letnik 1994, 45.000 km, prodam. B (068)322-556. 4799 UNO 45, letnik 1990, prodam. B (068)81-294. ' 4777 JUGO KORAL 55, rdeč, letnik 1989, registriran do 16.6.1999, prodam. B (068)81-743. 4750 POSEST V CENTRU ČRNOMLJA, Kolodvorska 8, prodam hišo z gospodarskim poslopjem, celo ali po delih. B (061)1273-266. 4725 PRI SLOVENSKI VASI ( blizu gostilne Vojnovič) prodani njivo, 3300 m2. B (068)40-083. 4730 V NOVEM MESTU, v Mačkovcu, v Šmihe- lu in na Košenicah prodamo hiše. B (068) 325-449 ali (041)636-746, nepremičnine Media. 4735 BLIZU OBVOZNICE na Barju kupim večje kmetijsko zemljišče. B (061)1273-227. 4761 V BREZOVICI pri Metliki prodamo hišo, 180 m-’, in gospodarsko poslopje, na parceli 1800 m2. Cena 7.650.000 SIT (80.000 DEM). B (066)773-077, popoldan. 4770 VIKEND na Gačah, 90 m2, prodam za 7.260.000 SIT (75.000 DEM). B (068)25-017, po 17. uri. 4788 NJIVO v Podturnu - Rožek, 16 a, ugodno prodam. B (068)84-327, po 18. uri. 4790 PRODAM VRTALNI STROJ MK532, stružnicoPA501/ 1500, CO, 400 a, in pehalni stroj prodam. B (062)687-235, po 18. uri. 4728 BEL jedilni krompir prodam. Danijel Prebejšek, Breg 17, Loka pri Zidanem mostu. 4739 OPREMO za SPALNICO in DNEVNO SOBO prodam za 60.000 tolarjev. Tel.: 068/322-282 POCENI PRODAM 2 ženski in 2 moški zim-ski bundi, večje številke, malo rabljeni. B (068)341-947. 4800 BUKOVE BRIKETE prodajamo po zelo ugodni ceni. Na zalogi! B (068)83-124. 4483 STRUŽNICO Prvomajska TNP 160, z veli-ko noži in hitro vpenjalno glavo in konusno napravo ugodno prodam. B (068)44-236. RAZNO ASTROLOGIJA in jasnovidnost - osebno, pisno ali po pošti. Pokličite astrologinjo Gordano na B (041)404-935. 4647 V TPCMF.TLIKA prodam ali dam v najem opremljen frizerski salon. tt (068)59-496 ali 59-384. 4721 Agencija MISTIQUE • ženitno posredovanje • vam ureja razna srečanja ob kavici in plesu. Tel. 068/374-091 Novoletna ponudba posojil za občane NENAMENSKA GOTOVINSKA POSOJILA Odplačilna doba Obrestna mera do 6 mesecev TOM + 4,25 % od 7 do 12 mesecev TOM + 4,75 % Za vodenje posojila se dodatno zaračunava 1,2 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila. DOLENJSKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! Montaža hidravličnih zavor na vse tipe traktorjev DEUTZ. Tel. 063/725-377 V Novem mestu (Bršljin) oddamo v najem dve pisarni v skupni izmeri 70 m2, primerni za poslovno dejavnost. Informacije na tel. 068/322-316 ali 322-356. ZA GOSPODINJSKO POMOČNICO grem k starejšim ljudem. Imam 55 let. Terezija Zupančič,DSO,Šmihel l,Novo mesto. 4729 V VARSTVO sprejemamo otroke v starosti od dveh let dalje, it (068)22-667. 4784 V KRŠKEM oddam v najem poslovni pros- tor za trgovino, pisarno ali mirno obrt. B (0608)21-477. 4789 ZA PRAZNOVANJE rojstnih dni, raznih obletnic in jubilejev v intimnem idiličnem okolju vam nudim možnost enodnevnega najema večjega prostora s plesiščem. Možnost glasbe v živo. B (068)322-207 ali (041)726-755. 4797 POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na B (061)342-202, Mery. ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. It (068)24-973. 4780 SLUŽBO DOBI DEKLE za delo v strežbi iščemo. B (068) 323-683. 4723 KUHARJA (-ICO) in natakarja (-ico) za delo v gostinskem lokalu iščemo v občini TVebnje. B (068)40-194. 4726 ŽELITE v prostem času s poštenim delom zaslužiti toliko, kot vi želite? Pokličite na B (041)744-008, Tončka. 4727 NA MIHOVICI pri Šentjerneju zaposlimo 2 ključavničarja z izkušnjami. B (068)81-571 ali 42-437. 4767 DOBRE PRODALAJKE za delo v Intermar-ketu Brežice zaposlimo. B (041)696-370. DELO NA DOMU, polnjenje kuvert. Zaslužek do 80.000 SIT mesečno. Pokličite na B (041)722-045 ali pišite na naslov: Boštjan, p.p. 8,1217 Vodice. 4787 STANOVANJA V NOVEM MESTU prodamo dvoinpolsob- na stanovanja. B (068)325-449 ali (041)636-746, nepremičnine Media. 4736 V KRŠKEM oddam enosobno opremljeno stanovanje s CK, KATV in telefonom. TP (068)27-134. 4764 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu kupim. Zaželjeno naselje Danila Bučarja. B (068)325-836, popoldan.. 4768 ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na B (0608)71-375. 526 ŽREBICO, staro 2 leti, težko cca 450 kg, zapravljivčka (federvagen) in kravo sivko, s teletom ali brez, prodam. B (068)45-192. KRAVO, 3 tedne pred telitvijo, prodam. Saje, Daljni vrh 22, Novo mesto. 4741 PRAŠIČA, 150 kg, prodam. B (068)75-005. TELIČKA SIVČKA, starega 8 tednov, kupim. B (068)75-666. 4742 PRAŠIČA, 160kg,vHerinjivasi prodam. B (068)75-053. 4747 PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam. B (068) 78-273. 4766 SPREJEMAMO NAROČILA za rjave nes-niče že v nesnosti. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej. B (068)42-524. 4773 BELE PIŠČANCE za zakol prodajamo po 250 SIT/kg. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524. 4774 PRAŠIČE, težke 130 do 160 kg, prodam. O (068)76-232, po 15. uri. 4785 TELICO, brejo 6 mesecev, in prašiče za zakol prodamo. B (068)45-136. 4792 PRAŠIČA, težkega 160 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. % (068)28-145. PRAŠIČE, težke 130 do 180 kg, prodam. B (068)85-776, zvečer. 4771 PRAŠIČA, 140 kg, domača hrana, prodam. B (068)85-955. 4765 TELIČKA sivčka ali simentalca. starega 10 dni, kupim. B (068)52-552. 4759 PRAŠIČE, težke 25 do 30 kg, ugodno prodam. B (068)78-073, popoldan. 4745 PRAŠIČE, 100 do 110 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam po 260 SIT/kg. B (068)78-203. 4779 14 DNI staro teličko ter vino cviček prodam. B (068)89-574. 4744 2 PRAŠIČA, cca 200 kg, prodam. B (068) 321-452. 4755 PRAŠIČE, težke 100 do 140 kg, prodam. B (068)21-605. 4776 PRAŠIČA, 190 kg, domača krma, prodam. B (068)83-702. 4731 2 PRAŠIČA, težka 120 do 150 kg, domača hrana, prodam. B (068)75-010. 4724 PRAŠIČE, težke 130 in 250 kg, samo domača hrana, prodani. B (0608)75-405. 4783 2 PRAŠIČA, težka 170 do 180 kg, prodam. B (068)41-067. 4753 PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, prodam. B (068)81-676 ali 42-548. 4763 PRAŠIČE, težke 100 do 200 kg, prodam. B (068)42-598. 4752 PRAŠIČE, 100 do 180 kg, prodam. B (068) 76-056. 4760 3 PRAŠIČE, težke 150 do 180 kg, prodam. Ant&n Pucelj, Dobruška vas 15. 4758 PRAŠIČE za zakol, rejene z domačo krmo, 120do 150kg,prodam. B(068)76-387. 4756 •S 068/324-377 PRAŠIČE prodam. B (»68)73-410. 4762 PRAŠIČE, težke 100 do 200 kg, prodani. * (068)44-765. 474 POLOVICO krave prodam. B (0608)80-532-4754 PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo, ^ do 160 kg, prodam. B (068)83-541. 47- ČESTITKA JOŽE MARKELJ Do 40. ti je dobro šlo, upamo, & tudi naprej bo še tako. Erjavčevi - Bevče^ Kvalitetna montaža hidrostatičnih volanov za vse tipe traktorjev. Ugodno z garancijo. Tel. 063/725-377 ^\STjf0 zA Novi trg, Novo mesto IT 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite p71 PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! SLOVENSKA KUHARSKA USPEŠNICA Knjigo lahko naročite na naslov Peter Bevc, Nad Krko 10, 8222 Otočec ali po telefonu 068/75-154 654 PREIZKUŠENIH RECEPTOV ZA PRIPRAVO VSEH VRST JEDI! Posebna prednovoletna cena (vključno s poštnino) 4.000 tolarjev OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 RADIO MAX 88,9 M HZ 87,6 MHZ RADIO U NIV 0 X 1 07.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Želite delati v prijetnem kolektivu in s prijetnim delom dobro zasluziti? Ni važno, koliko ste stari in katerega spola ste, važno je, da imate avto in veselje do dela z ljudmi! Področje dela je Dolenjska in Bela krajina. Prijava na telefon: 061/778-027,041/735-737 Srednja kmetijska šola “Grm” Novo mesto Sevno na Trški gori 13, Novo mesto razpisuje naslednje prosto delovno mesto: - profesorja slovenskega jezika in književnosti ' za določen čas Začetek dela na razpisanem delovnem mestu bo po dogovoru s 3-mesečnim poskunim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8-ih dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8-ih dneh po izteku roka za prijavo. Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na osemindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste zapisali, daje ena od glavnih nagrad iz velike nagradne akcije za naročnike Dolenjskega lista štedilnik ali tevevizor. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Veronika Tomažin iz Straže 16 pri Raki, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Marija Mežnaršič z Mestnega trga 6 v Metliki. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (71 Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Desa Pritišanac iz Ulice Slavka Gruma 46 v Novem mestu. Izpolnite pravilno devetindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 15. decembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5-.000 tolarjev. te --------------- NAGRADNI KUPON št. 29 Vprašanje: Koliko receptov je v slovenski kuharski uspešnici mojstra Petra Bevca? Odgovor: Moj naslov: \____________________/ VISTEAM, d.o.o., ČRNOMELJ Proizvodnja ogrodij sedežnih garnitur zaposli večje število proizvodnih delavcev Vsi zainteresirani dobijo informacije na sedežu podjetja Belokranjska c. 40, ČRNOMELJ, ali na telefon št. 068/53-112, vsak dan od 7. do 15. ure. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj [VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po n 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Muzejska 3 Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. P 068/321-751___________________________________________________________________________ TRGOVINA V času od 10. decembra vam nudimo: N0V0TEKS, d.o.o. • moške in otroške bunde 4.990 SIT • ženske bunde 6.990 SIT AKCIJSKA PRODAJA! • posteljnina 2.990 SIT • metrsko blago že od 920 SIT/m Obiščite prodajalne Trgovine Novoteks: MODNA HIŠA JULIJA, PRODAJALNA BRŠLJIN, KROJAČ IN MALČEK V NOVEM MESTU, PRODAJALNO V ŠENTJERNEJU, TREBNJEM, METLIKI IN BREZA V ČRNOMLJU. NOVO V PRODAJALNI BRŠLJIN: ženska oblačila za močnejše postave. VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo. Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki siju bo izbral na naročilnici. S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika štedilnika, med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil barvnega televizorja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb. te----------------------------------------------------------------—--------^ Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: ime in priimek:______________________________________upokojenec: da ne naslov (kraj, ulica, hišna številka):_______________________________________ _____________________________________________pošta:____________________________________ Izjavljam, da naročilo res velja zame, in sicer najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo: koledar: • Jože Dular: MESTO NAD BOJICO • umetniški stenski koledar •Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI • setveni stenski koledar kraj: datum: podpis: /----------------------------------------------------N PRAZNIČNA DARILA ZA PRIJATELJE vas vabi v trgovino “BON” ob gostišču HRIBAR (prej Motel “PUTNIK”) v Trebnjem. Med iskrivostjo stoterih oblik steklenic boste spoznali delček ustvarjalnega duha današnje Evrope in Slovenije. Vaša izbrana steklenica bo pustila zanamcem pečat časa, ki ga živimo. Za lažjo odločitev nudimo pokušnjo. Navdih bo popolnejši. Ponudbo smo obogatili s sladkim programom Kraša, šampanjci Freliha iz Šentruperta, kavo in drugim. DARILA ZA POSLOVNE PRIJATELJE Nismo pozabili na ZELENE CENE za praznično kuhinjo. Denimo: • RUM DOMAČI 40% 1 I 990 SIT 0,7 I 790 SIT 0,5 I 590 SIT • KIRSCH 50%, 0,2 I (za flambiranje) ' 490 SIT • ZAČINJENI NAMENSKI JABOLČNI KISI (pehtranov, česnov, hrenov, dietni, hubert) 0,71 250 SIT • DOLENJSKI CVIČEK 0,51 220 SIT • BRINJEVEC 0,5 I (za vsak primer) 1.400 SIT in drugo PRAZNIČNA DARILA ZA VSO DRUŽINO VEDNO Z VAMI IN ZA VAS V SODELOVANJU ECU « d.o.o. KAMNIK Želimo Vam prijetno praznovanje božičnih praznikov ter obilo zdravja, sreče in uspeha v novem letu 1999! v s Obiščite najbližje prodajno mesto OMV ISTRABENZ-a ali pokličite na telefona . 068 342 531 (Novo mesto) in \ 0608 62 770(Brežice) brezplačna in hitra dostava preprosto naročanje po telefonu dober izkoristek energije okolju prijaznejše kurilno olje ugodni plačilni pogoji možno obročno plačevanje na 3 ali 6 obrokov za večje količine dajemo dodatne popuste ELKO ekstra lahko kurilno olje OMV ISTRABENZ PRIZNANJE MUZEJU IN MESTU PORTRET TECjA TEcIlNA Marinka Kastelic Marinka Kastelic, ki uči biologijo in gospodinjstvo na osnovni šoli Center v Novem mestu, je učiteljica, ki poleg rednega podajanja snovi skuša učence, ki jih narava zanima, naučiti tudi opazovati in raziskovati. Kmalu potem, ko je pred 13-timi leti prišla poučevat na to šolo - po rodu je namreč Notranjka - je ustanovila biološko-ekološki krožek. V teh letih so učenci pod njenim vodstvom izdelali več različnih raziskovalnih nalog in bili skoraj za vse tudi nagrajeni. Marinka zelo rada dela z radovednimi otroki, ker pa so to mestni otroci, je njeno delo še toliko bolj pomembno, saj jih žeti približati naravi in prebuditi v njih ekološko zavest. “Ptva naloga, ki smo se je lotili v krožku, je bila raziskava življenja v mlaki v Šmihelu, kjer danes stoji telovadnica Leona Štuklja, "je povedala Marinka. Že naslednje leto, leta 1987, pa so se odzvali na Pilov razpis z naslovom Mala gozdna učna pot in bili zanjo tudi nagrajeni. Na bližnjem Marofu so uredili svojo učno pot, ki so jo raziskali in nato opremili s tablami, na katere so zapisali vrsto dreves, rastlin, mahov in gob pa tudi, katere ptice se v njem zadržujejo. “Učenci so počistili gozd, ponekod skopali stopnice, postavili v šoli narejene lične koše za smeti, vendar na žalost te poti nismo mogli ubraniti pred vandalizmom, zato smo na koncu obupali, "je povedala. Že od vsega začetka sodelujejo s Prirodoslovnim društvom Slovenije, tako so v nalogi Kartirajmo žitne plevele ugotavljali in popisovali zastopanost izginjajočih plevelov na poljih v bližnji okolici. Leta 1995so “posvojili” del Ragovega loga, najmanj dvakrat na leto ga očistijo in uredijo, vsakič pa žalostno ugotavljajo, da je še vse preveč ljudi, ki do tega malega gozda, ki so pljuča Novega mesta, nimajo nobenega odnosa. Njihov krožek je poskrbel tudi za prijetno urejeno šolo. Pred štirimi leti so nasadili in na okna postavili prve rože, letos pa so krasite že 27 oken in tudi hodnike. Skrbijo pa tudi za šolski akvarij, ki so ga na pobudo učencev na šoli kupili pred leti. Pred štirimi leti so se javili na razpis Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Izdelati so omitološko nalogo z naslovom Ptice v okolici naše šole in bili na 1. srečanju mladih ornitologov nagrajeni. “To je bilo za nas povsem novo področje. Za pomoč smo prosili Andreja Hudoklina iz novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in dr. Andreja Sovinca, avtorja Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije. Krožkarji so bili zelo zagnani in so kljub snegu in mrazu zelo radi hodili na Marof opazovati ptice, ” je poudarila Marinka. Po tem so izdelali še nalogi o pticah v ožjem in širšem območju Novega mesta in o vodnih pticah ob Krki. To pa še zdaleč niso vse naloge, saj vsako leto izdelajo najmanj eno. Trenutno je krožek vključen v vseslovenski projekt popisa redkih drevesnih vrst z naslovom “Skorš, lesnika, drobnica, jih še poznamo?” Marinka zna otroke motivirati za delo, obenem pa zahteva od njih delavnost, vztrajnost, sistematičnost in natančnost, jim pomaga poiskati vire, skupaj z njimi pa se veseli tudi njihovih uspehov. Pred kratkim jeza mentorsko delo z mladimi prejela občinsko raziskovalno nagrado novomeške občine. J. DORNIŽ DEL EKIPE RADIA SRAKA -Na radiu imajo honorarno zaposlenih več voditeljev in tonskih tehnikov, na fotografiji pa je le del ekipe: Marjan Brcar, Robi Konda, Tonček Pmsenik in Drago Vovk. (Foto: J. D.) Pet let radia Sraka NOVO MESTO - Novomeški radio Sraka je pred kratkim praznoval petletnico delovanja. Prvega decembra 1993 so na 94,6 MHz začeli oddajati kot prvi zavsebni radio na Dolenjskem. Čeprav že nekaj časa v Novem mestu delujejo trije radii, urednik in solastnik radia Sraka Drago Vovk meni, da si drug drugemu niso velika konkurenca, v radiu Sraka se namreč trudijo ponuditi ljudem takšen program, ki ga drugje nimajo, to pa je veliko narodnozabavne glasbe in kontaktnih oddaj. Že prvi dan so začeli z 18-urnim programom, danes pa ga na dan predvajajo 18 ur in pol, in sicer od 5.30 do polnoči. “Med tednom vrtimo do 12. ure narodnozabavno glasbo, ob sobotah in nedeljah pa cel dan, popoldan pa pop glasbo; pripravljamo tudi več posebnih oddaj, vsaka, od njih pa ima svoje občinstvo, npr.: Srakina sobotna veselica, Balkan Ex-pres, Večer z evergrini, Grmski vulkan, to je oddaja za mlade, ki jo že od vsega začetka vodita Blaž in Samo, Kmetijska oddaja in satirično-humori-stična oddajo Srakin firbec,” razlaga Vovk. Večkrat pa medse povabijo tudi različne goste. Na začetku so imeli več informativnih oddaj, vendar so jih čez čas zmanjšali. Sedaj imajo poročila petkrat na dan, od tega predvajajo ob 18. uri informativno oddajo radia Deutsche Welle, sicer pa zanimive informacije objavljajo tudi sproti. Družinsko podjetje Draga in Božice Vovk pa ima poleg radia že deset let tudi založbo in koncertno posredovalnico ter uvoz CD plošč. J. D. Halo, ti ika ij el >ra lecl )oIen jca! Pripombe na županska kandidata - Moti trobljenje tovornjakarja - Zakaj na stojnicah tudi cunje? - Zanimive socialne zgodbe in reportaže - Veterinarji so predragi Da naše bralce še kako vznemirjajo volitve, je dokazala Marija iz Novega mesta, ki je poklicala prva. Prejšnji dan je na Studiu D poslušala predstavitev obeh kandidatov za novomeškega župana, Francija Koncilijo in dr. Antona Starca, vendar ne razume, kako si je g. Koncilija upal dr. Starca poučevati, da se razne bolezni ne dobivajo le od nečiste vode. “Hvalil se je, da je ne vem koliko let delal pri Komunali, ampak mene zanima, zakaj v svojem mandatu ni na novomeški tržnici uredil, da bi branjevke in ostali prodajalci imeli tekočo vodo in stranišče. Po razvitih mestih je to nekaj normalnega!” je povedala Marija in dodala, da se pridru^pje mnenju bralke, ki je v prejšnji teden grajala voznika tovornjaka, ki ob nedeljah po mestu razvaža zamrznjeno hrano in pri tem glasno piska in trobi. G. Novak iz Ločne je ob prebiranju Dolenjskega lista opazil, da v zadnjem času uporabljamo č in d. “Kako to, saj smo se v šoli učili, A 'V Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. v_____________!________/ da slovenska abeceda nima teh črk,” je menil in dejal, da je to opazil tudi v Delu. Omenjeni črki res nista v slovenski abecedi, vendar pa po pravopisu pišemo tuja lastna imena v izvirni obliki, če so pisana v latinici. S. B. iz okolice Novega mesta je te dni že nakupovala za Miklavža in bližnje praznike. Motijo, daje na stojnicah Glavnega trga - Veseli december - med vsem raznovrstnim blagom tudi polno pid-žam, spodnjega perila, nogavic ipd. “To spada v trgovine ali na zgornjo tržnico, ne pa tu ob cesti. Naj bo ponudba le tipično novoletna. Že tako so na Glavnem trgu same trgovine s tekstilnim bla-om, sendvič pa si človek lahko upi le še v eni trgovini.Ga. Logarjeva iz Kranja je po rodu Dolenjka, zato vsak teden še posebej težko pričakuje novo številko našega časopisa. Povedala je, da žal ni zasledila nobene novice o nedavnem gostinskem zboru v Rogaški Slatini, kjer sta Dolenjki, Jožica Rupar in Andreja Marolt, menda iz Šmarjeških Toplic, prejeli zlato medaljo za slaščičarske izdelke. “Na Gorenjskem to znajo bolje ceniti in lahko bi jih pohvalili,” je dejala ter poudarila, da v Dolenjskem listu najraje prebira razne socialne zgodbe, reportaže, všeč so ji Naše korenine. S pohvalo se je v našo rubriko oglasil kmet Jaki iz Šentruperta, ki je zadovoljen z uslugo podjetja servisa Tika. Prišli so na dom, mu odpeljali bojter, ga popravili, očistili in pripeljali nazaj in menda niti niso bili tako dragi. Žal pa tega ne more reči za veterinarje, s katerimi ima dosti opravka, saj ima veliko živine. “Letos sem ob štiri krave. Za eno kravo, ki je po porodu imela težave, sem dal 20 tisoč tolarjev, in če sem prištejemo še 5,5 tisoč tolarjev za osemenitev, je to veliko več, kot sem dobil za teleta -17,5 tisoč tolarjev. Tako ne bomo nikamor prišli. Ve- terinarji bodo na kant spravili slovensko kmetijstvo in zavarovalnice,” je bil jezen. Direktor Veterinarskega zavoda Novo mesto dr. Igor Osterman je povedal, da cenik veterinarskih storitev ureja Veterinarska zbornica Slovenije, ki določi minimalni cenik. Ob določitvi cene veterinar upošteva več postavk: pomembno je, kdaj pride h kmetu, poraba materiala, delo, kilometrina. Če je na eni razdalji več strank, se kilometrina razdeli mednje, ne plača vsak cele. “Upoštevamo minimalni cenik in si ne pridržujemo pravice do maksimalnega. Včasih pa je znesek visok, na primer če gre za popoldansko pomoč pri težjem porodu pri kravi, kar znaša najmanj 17.460,00 tolarjev, prišteti pa je treba še kilometrino in porabo zdravil. Vendar h nikomur ne pridemo brez poziva, ta pa že pome-ni sklenitev obligacijskega razmerja,” je pojasnil. Klic J. F. iz Novega mesta je bil spet volilno obarvan. V zadnji številki Dolenjskega lista je videl oglas za dr. Starca, ki ga kot novega župana podpira 90 znanih Novomeščanov. Po njegovem bi bila zanimiva tudi lista tistih, ki dr. Starca ne podpirajo. “Sicer pa menim, da če bo v občini njegova beseda tako malo veljala kot v bolnišnici, potem bo prihodnost Novomeščanov zelo žalostna,” je menil. V. V. iz Brežic je vznemirjen, da ima direktor Vina Brežice menda 18 tisoč nemških mark plače. Delavci, ki tu že vrsto let delajo v najrazličnejših vremenskih razmerah pa od 60 do 66 tisoč tolarjev. “Ne razumem, zakaj naj bi bilo naše delo toliko manj vredno?!” se sprašuje in dodaja, da jim direktor menda plač ne more zvišati, ker presegajo slovensko povprečje. “Toda ne zaradi naših plač, pač pa njegove in njemu podobnih,” je sklepal Brežičan. L. M. Štukljeva razstava gre v Švico Veliko pregledno razstavo o Leonu Štuklju bodo iz Dolenjskega muzeja na povabilo predsenika MOK, Juana Antonia Samarancha postavili v Olimpijskem muzeju v Lausannu NOVO MESTO - Veliko pregledno razstavo o življenjski in športni poti najstarejšega živečega olimpijskega zmagovalca na svetu, Leona Štuklja, s katero je Do- ROPARJI Z BOGATIM PLENOM DOBRUŠKA VAS - V nedeljo, 29. novembra, nekaj po 18. uri so neznanci na lokalni cesti Dobruška vas - Hudenje pretepli 35-letnega B. M. iz okolice Novega mesta in mu potem, ko je ležal na tleh, iz hlačnega žepa vzeli denarnico, v kateri je imel denar in dokumente. Neznanci so lastnika oškodovali za več kot 900 tisoč tolarjev! DOBRODELNI KONCERT M & V NOVINA NOVO MESTO - Humanitarno društvo M & V Novina priredi ob obletnici smrti vodje skupine, moža in očeta Marijana, dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”, ki se bo začel v petek, 11. decembra, ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom in do petka dopoldne v kulturnem centru. Zbrani denar bodo namenili bolnim otrokom pediatričnega oddelka v Novem mestu, in sicer za nakup inhalatorja, aspiratorja, EKG. “URŠKA” V NOVEM MESTU - V Novem mestu že nekaj let deluje plesni klub Urška, ki jo z veliko energije vodita Mateja in Boris Janičijevič. Klub predstavlja šest plesnih parov, ki se udeležujejo tekmovanj po vsej Sloveniji. Najbolj uspešna para sta Bojan Krivec in Mateja Avbar (na sliki) ter Jernej Picelj in Lidija Plevnik. (Foto: M. Klinc) Na ličkanju NOVO MESTO - Dolenjci z Lojzetom Slakom na čelu v sodelovanju s Televizijo Slovenija in oddajo Po domače pripravljajo že 9. prireditev Boš videl, kaj dela Dolenj’c z naslovom “Na ličkanju”. Prireditev s televizijskim snemanjem bo v soboto, 12. decembra, ob 19.30 v dvorani teniškega centra na Otočcu; na sporedu televizije bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17.40, drugi del pa naslednjo nedeljo. Vstopnice za večerno prireditev so že pošle, za popoldansko povsem enako prireditev ob 15.30 pa so ljubiteljem narodnozabavne glasbe še na voljo na že znanih mestih in tudi pred vstopom v dvorano. Na prireditvi bodo nastopili: ansambel Lojzeta Slaka, Štirje kovači, ansambel Tonija Her-vola, Bluegrasshoppers, Dori, Mlade frajle, Vitezi polk in valčkov, ljudski godec Franc Rajgl, od Dolenjcev pa mladi Mačkoni iz Brusnic, ansambel Franca Potočarja, pevci Kresa, Martin Jerman iz Herinje vasi, za zabavo bodo poskrbeli še člani Modre kronike in še kdo. lenjski muzej počastil stoletnico slavnega novomeškega rojaka, si je med obiskom v Novem mestu v spremstvu slavljenca in avtorja razstave, direktorja muzeja Zdenka Piclja, ogledal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Razstava ga je tako pritegnila, da je še isti dan zvečer na Otočcu povabil Zdenka Piclja na kratek osebni pogovor, med katerim je izrazil željo, da bi Štuljevo razstavo postavili v Olimpijskem muzeju v Lausannu v Švici. Da je bilo povabilo mišljeno zares, priča kasnejša Samaranchova izjava v Sankt Petersburgu, kjer je najavil, da bodo v Lusannu konec leta 1999 postavili razstavo o Štuklju, ki bo na ogled v Olimpijskem [_ muzeju pol leta. “Vabilo v Švico je lepo priznanje Dolenjskemu muzeju in Novemu mestu pa tudi promocija Slo- < venije v svetu,” pravi Zdenk0 Picelj. “Razstavo bomo prenesli^ Švico v njeni karseda neokrnjeni celoti, najbrž pa se bo treba nekoliko prilagoditi prostorskim razmeram v Olimpijskem muzeju. Želeli bi vsekakor ohraniti bistvene zasnove, kot jih je razstavi dal njen oblikovalec arhitekt Jovo 7 Grobovšek. V Lausannu ne bod° videli le razstavnega dodatka, ki j prikazuje razvoj novomeškega sokolstva.” MiM VELIKO ZANIMANJE ZA RAZSTA VO - Leon Štukelj in Juan Antonio Samranch sta si ogledala razstavo v spremstvu njenega avtorja Zdenko Piclja. (Foto: Marko Klinc) Oživeli izdelki iz ličkanja Marija Matekovič iz Metlike seje lotila izdelkov ti ličkanja - Dekletce v narodni noši spominek? METLIKA - Marija Matekovič iz Metlike se je na novomeškem učiteljišču naučila izdelovati copate, cekarje in predpražnike iz ličkanja. Toda čeprav so jo stari običaji in obrti vedno zanimale, ob službi in štirih otrocih nikoli ni bilo časa, da bi se lotila tega dela. Ko pa se je pred dvema letoma znašla na zavodu za zaposlovanje, je skoraj trideset let po maturi začela uresničevati stare želje. Ker so ji nekatere podrobnosti že ušle iz spomina, je na borzo znanja na Studiu D naslovila prošnjo ljudem, da bi jo znova naučili izdelovati cekarje. “Oglasil se ni nihče, pač pa me je poklicala vzgojiteljica Ivanka iz Šmar-jete in se ponudila, da me nauči izdelovanja punčk iz ličkanja. Ker metliška občina nima svojega značilnega spominka, kot ga imajo Črnomaljci in Semičani, sem prišla na idejo, da bi dekletce iz ličkanja v metliški narodni noši lahko bilo primeren spominek,” pove Marija. Uradno sicer ta njen izdelek ni razglašen za metliški spominek, a ga ona kljub temu jemlje kot takega. Zlasti še, ker so ljudje njeno zamisel dobro sprejeli. Na srečo je Matekovičeva zve-. dela za Franco Vlašič iz Dolenjcev pri Adlešičih, ki kljub 87 letom še vedno izdeluje copate in cekarje. “Žal mi je le, da Vlašičeva teta zaključuje s svojim delom, ki se ga ni od nje naučil nihče. Tudi zaradi tega bi rada znova začela plesti iz ličkanja, saj ne želim, da to delo, ki je marsikdaj sicer precej težavno, ne zaide v pozabo,” pravi Marija. In tako se je začelo. Hčerka Marija Prašin je odprla celo po- poldansko obrt, zelo spreten pr! delu pa je tudi komaj šestletn' vnuk Tinček. Vse postopke izd°' lovanja različnih izdelkov bodj1 tudi dokumentirati s fotograf1' jami. “Upam. da bo to obrt le kd° ohranil, čeprav se dobro zavedanj, da bo moral biti velik zanesenjak in ljubitelj ljudskega izročila. Ti' sti, ki bo videl le zaslužek, seje b° gotovo na veliko izognil,” je pre' pričana Marija, ki pa ne pozab1 omeniti, da izdelovanje izdelk°v iz ličkanja ni tipična belokranjsk3 ljudska obrt. V Belo krajino je prišla šele okrog leta 1950, ko s° Prekmurke prišle poučevat Be' lokranjce, kako lahko koristn0 porabijo ličkanje za cekarje, pr°“' pražnike, copate in peharčke. M. BEZEK-JAKSt SPOMINEK IZ LIČKANJA - M? rija Prašin in njena mama Mattr Matekovič se trudita, da izdelovati1 cekarjev, copat, predpražnikovM ličkanja ne bi zašlo v pozab0-Dokazati pa sta, da izdelki iz ličl&Z nja nimajo zgolj uporabne vredn0 sti, ampak so lahko tudi spomin& Tako izdelujeta lutke v metliški n11' rodni noši, ki so jih ljudje dob*0 sprejeli. (Foto: M. B.-J.) Drage občanke in občani občine Žužemberk, zahvaljujem se Vam za zaupanje ob prvem koroku na novi skupni poti Suhe Krajine. Franc Škufco