I Vstopamo Več kot tisočletje se je slovenski narodi oblikoval, izpopolnjeval in dozoreval. Poskus* samostojnega življenja v lastni državFv^iobj Karantanije ni vzdržal pritiskov večjih na/odo* Zlf, Vojaška in politična moč nista bili n» "b&SiJJl strani. Tudi Evropa je šele dozorevala. Skozr stoletja je počasi postajala mati "riarodov. Sedaj sprejema tudi Slovenijo, slovenski narod in državo v svojo Priznava nam našo samostojnost, r žrtve in •dosežke. Dobra bo z nami, če pozabili, kdo smo, če bomo ohn delavnost, poštenje in ponos. Dob želi, da njeni otroci hodijo po kr, Najbolj boleče zanjo je. če zatajijo, k kod prihajajo. Zavedatiss.'"moramo*, d, Evropa še dozoreva, še išče svojo p Prispevajmo svoj delež v to dozorevanje, da bomo lahko čez čas ponosni ob spoznanju, da smo v resnici enakopravni člani te velike družine.' našapm evropskt, Slovenijo in n Knjižnica Domžale ljubljanska 1230 Domžale Življenje potem Letošnji maj bo vsekakor zaznamoval uraden vstop Slovenije v Evropo. Okno je bilo že odprto, vrata se pa odpirajo zdaj. Lahko nastane prepih, lahko pa le blagodejen svež veter. Odvisno od naše občutljivosti pač. Saj poznate tisto trganje po sklepih in podobne znake prehlada... Pomembno pri tej prelomnici se mi zdi, da novih razmer ne jemljemo kot grožnjo ali nevarnost, ampak kot priložnost. Da izkoristimo svoje prednosti, da pokažemo našim novim "sostanovalcem", kaj imamo in česa smo sposobni. Turistične zanimivosti, kulturni dogodki, urejena infrastruktura, predvsem pa človeško znanje in gostoljubnost so stvari, ki so iskane, zaželene in cenjene. Moramo jih le znati izkoristiti. Tudi sicer je v življenju tako - novosti nas je običajno vsaj malce strah. Človeško je, da če smo določeni stvari navajeni, se je najraje kar držimo in se spremembam, če se le da, upiramo. Lahko se odločimo in se spopademo z novimi izzivi ali pa se raje umaknemo in živimo po starem, vsega dobrega in slabega vajenem načinu življenja. Z dobro voljo in pravo mero poguma pa smo lahko kos večini takih ali drugačnih presenečenj in novosti v življenju. Želim vam veliko sončnih majskih dni in zvrhano mero optimizma! £> Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača je sreda, 12. maj 2004. Sreča v nesreči V teh toplih pomladanskih dneh smo na mrzlo zimo že skoraj pozabili. Letošnjih obilnih snežnih padavin so se najbolj razveselili naši najmlajši, ostali pa smo nad njimi negodovali, saj nam je sneg povzročil nemalo težav. Tega se dobro zavedajo tudi naši izvajalci zimske službe, ki po svojih najboljših močeh skrbijo za to, da so ceste do jutra že očiščene in prevozne. Največ nevšečnosti pa jim povzro-čajo ceste, ki vodijo do visoko ležečih in težko dostopnih krajev. Pri opravljanju zimske službe pa tudi nesreča nikoli ne počiva. Enemu naših najboljših izvajalcev, Janezu Štruklju, se je pri opravljanju zimske službe pripetila ne-sreča, saj se je med pluženjem ceste na Trojanah prevrnil s ceste in uničil vozilo. Pri tem je nastala le materialna škoda, saj se on na srečo ni huje poškodoval. Prav je, da smo našim izvajalcem zimske službe za opravljanje svojega dela hvaležni, saje se pri tem nenehno srečujejo s pretečimi nevarnostmi in nesrečami. «6 Občinska uprava Ukrepi kmetijske politike za leto 2004 Rok za oddajo zbirne vloge za pridobitev finančnih sredstev, ki jih kmetijstvu in razvoju podeželja namenjata Republika Slovenija in Evropska unija, je med 1.4. 2004 in 15. 5. 2004. Rok za uveljavljanje posebnih premij za bike in vole ter klavnih premij za govedo za obdobje od 1.1. 2004 do 30. 4.2004 je med 1. 5. 2004 in 15. 5. 2004 Zahtevke za plačila za ukrep zgodnje upokojevanje kmetov in plačila za ukrep izvajanja EU standardov na kmetijskih gospodarstvih oddajajo upravičenci po 15. 5. 2004. Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani ARSKTRP RS www. arsktrp.gov.si in na vseh enotah Kmetijsko svetovalne službe. z- Tomaž Močnik Razpis za vpis v Glasbeno šolo Domžale za šolsko leto 2004/05 Glasbena šola Domžale razpisuje naslednja prosta mesta kandidatov za vpis na inštrumente in petje na oddelkih GŠ Domžale: klavir - priporočljiva starost: 7 do 9 let (3 Domžale, 1 Mengeš, 3 Brdo, 6 Dob, 4 Moravče, 5 Radomlje); orgle -11 do 18 let (1 Domžale; končani najmanj 4 letniki klavirja in nauka o glasbi); harmonika - 7 do 9 let (1 Domžale, 1 Mengeš); violina - 7 do 9 let (3 Domžale, 2 Mengeš); violončelo - 7 do 9 let (1 Domžale); kitara - 8 do 10 let (10 Domžale, 5 Mengeš); flavta - 10 do 12 let (8 Domžale, 8 Mengeš, 1 Brdo, 1 Moravče); klarinet - 10 do 12 let (3 Domžale, 1 Mengeš, 1 Brdo); saksofon - 10 do 12 let, pouk v Dožalah (1 Domžale, 1 Brdo, 1 Moravče); trobenta - 9 do 11 let (2 Moravče); druga trobila -10 do 18 let, pouk v Domžalah (1 Brdo, 1 Moravče); tolkala - 9 do 18 let, pouk v Domžalah in Mengšu (1 Domžale, 1 Mengeš, 1 Brdo, 1 Moravče); petje - dekleta 17 do 24 let, fantje 18 do 24 let, sprejemni preizkusi v Domžalah; predšolska glasbena vzgoja - letnik rojstva 1999, ne opravljajo sprejemnega preizkusa, vpis od 8. do 10.6. od 8. do 15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska 61, Domžale; glasbena pripravnica, 1. razred OŠ, ne opravljajo sprejemnega preizkusa, vpis od 8. do 10.6. od 8. do 15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska 61, Domžale. Kandidati za vpis v 1. razred inštrumenta oz. petja opravljajo sprejemni preizkus, pri katerem se ugotavlja glasbena nadarjenost oz. razvitost glasbenih sposobnosti (zapoje pesem po lastni izbiri, posnema ritmične in melodične motive, ugotavlja se razvitost glasbenega spomina). Sprejemni preizkusi za vpis v 1. razred inštrumenta in petja bodo v ponedeljek, 24. maja 2004, od 18. - 20. ure ter v petek, 28. maja 2004, od 16. -19. ure v prostorih GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Sprejemni preizkusi za vpis v 1. razred inštrumenta bodo v ponedeljek, 24. maja 2004, od 18. do 20. ure ter v petek, 28. maja 2004, od 16. do 19. ure v prostorih GŠ Mengeš, Trdinov trg 8, Mengeš. Sprejemni preizkusi za tolkala in petje bodo samo v Domžalah. Na podlagi rezultatov sprejemnih preizkusov bo komisija določila prednostno listo za sprejem. Rezultati sprejemnih izpitov bodo objavljeni 7. junija 2004 na oglasnih deskah v GŠ Domžale in GŠ Mengeš. Vpis za sprejete učence bo potekal od torka, 8. junija, do četrtka, 10. junija 2004, od 8. do 15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Kolesarska dirka za veliko nagrado Občine Lukovica Kolesarski klub Hrast Dob bo v sodelovanju, z Občino Lukovica 19. junija organiziral eno največjih športnih prireditev v Črnem grabnu - Kolesarsko krožno dirko za Veliko nagrado Občine Lukovica. Štela, bo za državno prvenstvo in s tem bodo naši kraji gostili najboljše slovenske amaterske kolesarje ter številne rekreativce. Eno največjih športnih prireditev v občini letos bi veljalo izkoristiti v športne kot tudi gostinsko-luristične namene. Hkrati pa je to seveda priložnost za promocijo in še večjo uveljavitev krajev po katerih bo kolesarilo več kot 200 udeležencev. Več o dirki pa v prihodnji številki. Že sedaj pa ste vsi vljudno vabljeni, da si 19. junija ogledale Kolesarsko dirko za, VN občine Lukovica 2004 s startom, in ciljem na, Vidmu. Leon Andrcjka, ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Tomaž Močnik, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: občina.lukovica(»lukovica.si, rokovnjac(»>lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 39,4240 Radovljica (tel.: 04/5318 636, Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Naslovnica: Vili Golob (besedilo), Roman Vesel (foto): na naslovnici sta Miha in Nejc pri Kosovem ribniku na Vidmu. županova beseda "Ničesar ne bomo dobili brez truda in samospoštovanja!" Za nami je velika noč in ker čas neusmiljeno beži, je pred vrati že 1. maj, z njim pa vstop v evropsko zvezo, ko bomo postali enakopravni člani te skupnosti. Posebnega praznovanja na občinski ravni za to priložnost nismo načrtovali. Verjetno pa boste ta dogodek proslavili sami v krogu svojih društev in pa seveda doma v družinskem krogu. Kar nekaj dejstev v zvezi s proračunom sem zapisal v prejšnji številki Rokovnjača, spregovoril sem predvsem o velikih porabnikih proračunskih sredstev in obrazlagal upravičenost teh vlaganj. Danes naj omenim še nekatere druge vidike proračuna, ki pomenijo nenazadnje tudi usmeritve pri delu porabnikov proračuna. Gasilski, zvezi Lukovica so se sredstva dvignila s 6 mio SIT v letu 2002 na 9 mio SIT v letošnjem letu, kar pomeni, velik porast, za katerega pa bom seveda zahteval tudi rezultate. Proračunska sredstva so namenjena tudi za izdelavo projektov za klavnico, kjer se seveda ob naši pomoči pričakujemo aktivno vlogo Mlekarske zadruge Prevoje, ki je nosilec projekta in mora biti tudi glavni investitor. Letos izide Zbornik Občine Lukovica, ki je posvečen sedemsto letnici prve omembe Šentvida in Lukovice in bo zajemal dogajanja in življenje v Črnem grabnu do današnjega dne. O tej publikaciji več v prihodnjih številkah našega časopisa. Skupaj s sosednjo Občino Moravče pristopamo k projektu urejanja prostora okrog Gradiškega jezera, s katerim, bom.o konkurirali tudi pri pridobitvi evropskih sredstev, zato smo projektu namenili 1.7 mio SIT. Pomembno je, da pristopata obe občini skupaj, saj gre za enoten prostor, ki je dve tretjini na našem področju in eno pri sosedih. Tudi. letos bo izšel razpis za sofinanciranje obrestnih mer pri najemu kreditov za podjetništvo in ponovno tudi za stanovanjske kredite. Sredstva so namenjena tudi Lokalnemu podjetniškemu centru, ki naj bi razvojno pomagal tudi našim, podjetnikom.. Nadaljevali bomo s postavljanjem ekoloških otokov v naši občini. Žal zaradi, omejenih sredstev to napredovanje ni takšno, kot bi si želeli, pa vendar se premika tudi na tem. področju. Na področju ravnanja z odpadno vodo so se sredstva povečala s 14 mio SIT v letu 2002, preko lanskih 66 mio, na letošnjih načrtovanih 73 mio SIT, kar kaže na našo zavezanost k čim hitrejši izgradnji kanalizacijskega sistema, povečanju števila priključkov in s tem znižanja cene oziroma stroškov čiščenja. Precej je elementov razvoja v prostorskem, segmentu, a bi bilo tu preveč, če bi omenjal vse. Pripravljamo projekt za gradbeno dovoljenje za podružnično šolo v Blagovici. Začeli bomo z uvajanjem uličnega sistema na Prevojah in v Šentvidu ter v Lukovici, kar je glede na popolno zmedo že kar nujno potrebno in bi to radi uskladili z novo evropsko situacijo, saj bomo morali menjali osebne dokumente. Ogromno povečanje predstavlja segment javne razsvetljave, kjer so se stroški dvignili 's 13 mio SIT v letu 2002 na 22,5 mio SIT v letošnjem letu. Vedeti namreč moramo, da je vsa javna razsvetljava, ki gori. cele noči, strošek za občino in vprašanje je, ali je to potrebno, predvsem pa bo treba iskati varčnejše poti. Za nadaljevanje del pri mrliški vežici v Češnjicah so namenjeni 3 mio SIT, seveda v primeru, da bo svoje obveznosti, poravnala tudi Občina Kamnik, ki jih lansko leto ni. Sredstva so rezervirana tudi za nakup zemljišča za pokopališče v Šentvidu. Računamo tudi. na obnovo strehe na Zdravstvenem domu v Lukovici, pričeli pa naj bi tudi z urejanjem centra Lukovice, ob potrebnih soglasjih sosedov pa naj bi začeli tudi z regulacijo Mlakarjevega potoka v tem naselju. Nadaljujemo tudi z deli pri, obnovi, in vzdrževanju kulturne dediščine, kar je tudi zavezanost občine do razvoja na kulturno zgodovinskem, področju; tu bi omenil, od mnogih le cerkev sv. Luka v Spodnjih Praprečah in grad Brdo. Žal je premalo prostora, da, bi, opisal vse obveznosti, ki izvirajo iz proračuna, ker si s tem ne morete ustvariti popolne slike. O delu občine imamo v načrtu pripraviti brošurico; skrajšano verzijo proračuna z obrazložitvami, ki, bi, jo prejeli, po gospodinjstvih, iz katere bo razvidno gospodarjenje občine in Spoštovane občanke in občani! V pomladno jasnino neba se bo 1. maja z velikimi zgodovinskimi črkami izpisala nova zvezda Evrope, Slovenija. Ta mednarodni praznik dela bo začrtal prelomnico na vseh področjih našega življenja in potrdil pravilnost in nujnost naše izbire. Z velikimi upi in odgovornostjo. Iskreno čestitamo za praznike, v želji, da se v evropskem krogu narodov zahodne civilizacije medsebojno bogatimo in plemenitimo. /:> Matej Kotnik, župan pa. dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Več bi. rad pisal tudi o sedemstoletnici Šentvida in Lukovice, saj mi je zgodovina blizu in seveda zato, ker take okrogle obletnice ne slavimo vsako leto. Praznujemo namreč obletnico prve znane omembe teh dveh. krajev v pisanih virih. Prav gotovo je, da sta ta dva kraja obstajala že pred. tem letom in sta seveda mnogo starejša, a prva omemba je vendarle mej-nik, ki, ima časovno vrednost. Kaj se je torej dogodilo tistega davnega leta 1304, kar je zapisalo oba kraja na isti dan na isti papir? 28. avgusta 1304 je Vilfing iz Šentvida prodal samostanu v Mekinjah kmetijo v Lukovici z vsem pripadajočim in dve desetini kmetije, na kateri, je gospodaril Janez. Najstarejši v virih opisan kraj v naši občini so Trojane z letnico 1229, če sem, ne štejemo antične dobe. Okrogla obletnica pa je izziv tudi za vse nas, da sedemo skupaj in se pogovorimo, s kakšnimi aktivnostmi bomo počastili ta dogodek. Pričakujem sodelovanje vseh. naših društev in organizacij. Ko boste prebirali to številko Rokovnjača, bo pred nami 1. maj, ki bo letos prav poseben, dan. Ne bomo ga praznovali samo kot praznik delavstva, vsega sveta. Za našo državo je tudi pomemben mejnik v zgodovini njenega vstopa med narode Evropske skupnosti. Nič nam ni bilo podarjeno in ničesar ne bomo dobili brez truda in samospoštovanja, brez hotenja o narodovem napredku in, enakopravnem mestu, med narodi Evrope in sveta. Iskreno čestitam vsem, ki bomo oba praznika praznovali s čistim srcem in vero v prihodnost. Matej Kotnik, župan AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 S 1. majem novi voznik inštruktor Milan Šinkovec (031/303-033) 1 O. 5. ob 1 8. uri Tečaj za traktoriste 24. 5. ob 1 7. uri otroci ustvarjajo OKoimjać Turizmu pomaga lastna glava Letos poteka festival s tem naslovom že osemnajstič. Organizira ga Turistična zveza Slovenije, vendar glavno breme nosi šola, ki pripravi področno srečanje. Le-tega je odlično organizirala OS Brdo. Poleg domače ekipe so se ga udeležili še učenci OS iz Zagorja, Litije, Moravč, Doba in Rodice. Za udeležence tekmovanja so učenci in pedagogi domače šole dobro poskrbeli, saj so jim pripravili turistični dan. Dopoldan so si ogledali cerkev sv. Luka v Praprečah, kamor so jih odpeljali z lojtrnimi vozovi. Kosili so pri Bevcu in Furmanu, nato pa se zabavali z igrami v Rokovnjaškem gozdičku s starejšimi in mlajšimi rokovnjači. Po gledaliških prizorih so še zaplesali v šolski telovadnici. Tekmovalna komisija si je ogledala šest raz- Sodelujoči so kvalitetno opravili vse tri zahtevane naloge, tako da so bila podeljena štiri srebrna priznanja in dve zlati. Premočni zmagovalci so bili člani domačega turističnega krožka, saj so od 225 možnih osvojili 217 točk in se uvrstili na državno tekmovanje v Celju. Na sestanku komisije z mentorji so slednji opozorili na premajhen prostor, ki je namenjen razstavam in omejevanje razstav, saj turistična zveza ne dovoljuje uporabo sodobnih komunikacijskih sredstev pri teh predstavitvah. Pa tudi sicer prepušča promocijo področnih tekmovanj, njihovo izvedbo in financiranje iznajdljivosti posameznega prireditelja. Na ta način pa ostane moto tekmovanj v veliki večini primerov le črka na papirju. Prav tako je gotovo neizvedljiva zahteva v letošnjem razpisu, navajam: "predstavitev totalno nove in odštekane dejavnosti, ki bi lahko navdušila mlade turiste", saj se novo lahko druži le s sedanjostjo in ne preteklostjo. A Vili Golob P. S. Državno tekmovanje v Celju je že za nami. Turistični krožek OS Janka Kersnika Brdo je z mentorico Marijano Flis Lederer osvojil prvo mesto (zlato priznanje). Čestitamo! <6 Uredništvo Rokovnjača -- M3BF i %? ; ■m , stav, ocenila raziskoval 18. regijsko tekmovanje iz turizma -mladi za mlade 18. regijsko tekmovanje iz turizma ni bilo le tekmovanje, temveč tudi prijetno druženje m zabava, za kar smo učenci ■ OS Janka Ker- | J f1! K ti'- BBŽ^JmJ I snika Brdo dobro i pTjf/^ : 5 ^Ly^^^^ poskrbeli. ^■k 1 Po prihodu učen-I cev na našo šolo Wr <^R|£ImAlH^HV^ M Bil w''* )' sledilo postav- Jtfi Hn - WJju l.janje razstav. )k£ I Ko smo vse pri- HbSPI pravili, smo se odpeljali s kmečkimi vozovi do gotske cerkve svetega Luka. Mnogi izmed nas so se prvič peljali z vozovi. Lepota cerkve je očarala vse tekmovalce, dogajanje pa je popestril tudi odličen glasbeni nastop. V rokovnjaškem gozdičku seje dogajalo veliko zanimivih stvari. Predstavili smo nekaj iger, ki jih lahko najdemo tudi na naši raziskovalni nalogi. Za pester zaključek tega dneva je poskrbela plesna šola Miki. Tako nismo bili več toliko napeti in neučakani pred razglasitvijo rezultatov. OŠ Brdo se zahvaljuje vsem, ki so nam pomagali: Občini Lukovica, Krajevni skupnosti Lukovica, Ljubljanski banki Domžale, Obrtni zbornici Domžale, Turističnem društvu Lukovica, Čebelarski zvezi Slovenije, Gostinskemu podjetju Trojane, Gostilni Rus, Gostilni Skarja, Gostilni Bevc, Gostilni Furman, Gostilni Benkovič, Rekreacijskemu centeru Urbanija, Pečarstvu Franc Avbelj, Mizarstvu Mitja Stolfa, Štefanu Cerarju, Art pro, Vibor, Kulturnem društvu Lukovica, Plesni šoli Miki, Heleni Urbanija, Mihi Urbanija, Nini Grajzer. s* Magalie, Strban, H.b Življenje v preteklosti je bilo drugačno Otroci vedo, da se stvari nenehno spreminjajo. So dobri opazovalci, ob tem pa kar naprej sprašujejo. V šolo vsi vstopijo z določenim predznanjem in izkušnjami. Zanje so stari že njihovi lanski čevlji in letošnja torba. Kako torej otrokom pokazati, kaj je v resnici staro, kaj je bilo nekoć? V prvem razredu devetletne OS v vrtcu Medo smo se odločile, da v ta namen pripravimo tehniški dan. Zamislile smo si prikaz starih opravil, ob katerih bi se preizkusili vsi otroci. Izbrale smo pletenje kit iz slame in ličkanja ter obdelavo volne - krtačenje in predenje. Otroci so ob pomoči kmečkih žena iz Krašnje spoznali način pletenja slame, obdelavo ličkanja. Prav vsak si je spletel kito iz slame ali pa izdelal košarico iz ličkanja. Izvedeli so, da iz slame in ličkanja nastajajo uporabni predmeti: slamniki, copati, košarice, predpražniki, cekarji... Pri obdelavi volne pa so otroci spoznali krtače za krtačenje volne in kolovrat. Krtače so vsi videli prvič, zato so bile še posebej zanimive. Ko so na njih razčesavali volno, so ugotovili, da je bilo to delo zelo naporno. Prav vsi so iz volne spredli tudi delček niti. Otroci so to dopoldne izvedeli veliko o starih časih, predvsem sta jim sedaj zelo blizu volna in slama. Poseben čar pa je bilo druženje I starejšimi ženami, kajti ob njih smo preživeli res prijetno dopoldne. /■j Nada Trček, fot.o Urška, Glavač Obiskali smo Hišo eksperimentov v Ljubljani Slišal sem., pa sem, pozabil. Videl sem, pa sem si zapomnil. Naredil sem. in znam. V marcu smo 2. razredi naravoslovni dan preživeli v Hiši eksperimentov. To je center, kjer so razstavljeni eksperimenti s področja znanosti in tehnike. Izdelani so tako, da se vsak obiskovalec uči resnic na lastni koži: videl sem, naredil sem in znam. Poudarek je na samostojnem raziskovanju in opravljanju poskusov. Vsak eksperiment ima zraven zanimivo in rahlo humoristično navodilo, ki usmerja obiskovalca in ga seznani s potekom poskusa. Navodila je z duhovitimi ilustracijami opremil Božo Kos, oče ustanovitelja Hiše eksperimentov dr. Mihe Kosa. Najprej so učenci samostojno raziskovali in preizkušali poskuse v treh prostorih. Tako ni bilo težav s čakanjem v vrsti. Vzdušje je bilo zelo sproščeno, motivirano in delavno. In katerih poskusov smo se lotili? Delali smo maksi milne mehurčke, v katere bi se lahko oblekli, s pomočjo ogledala lebdeli v zraku kot Supermeni. Opazovali smo tekočino, ki pleše, poslušali svoj odmev, se Ogledovali s svojimi dvojniki v ogledalih, opazovali skakajoče žogice, ležali na fakirski postelji ipd. Svojo pokrajino smo s pomočjo mivke in vode naredili v peskovniku. Na koncu pa smo si skupaj ogledali še dogodivščino z zrakom. To so vse čarovnije, v ozadju katerih se skriva znanost. To je bilo zares zelo zanimivo, poučno in zabavno doživetje. a Tina Uštar V Hišo eksperimentov smo se peljali z avtobusom. Z nami je šel tudi 2.a razred. Tam smo delali različne poskuse. Najbolj všeč mi je bila postelja z neostrimi špicami. Na koncu smo imeli še plinsko dogodivščino. Delali smo tudi velike milne mehurčke in vozili električni avtomobil. Potem smo M odpravili domov. /t Saša Žn.idar 2.b na obisku lohanca Grošelj iz Dupcljn Le zakaj bi se sekiral? Brinovčev Jakob iz Gradišča v Tuhinju je prišel za mladega h Koširju v Dupeljne. Poročil se je z Johano. Pa je bil bolj popoten ptič ta Jakob. Po rojstvu treh hčera v letih 1910, 11, in 13 je šel za delom v Ameriko. Vrnil se je 20. leta in zopet odšel čez lužo. Naslednje leto se mu je rodil sin. Ponoven obisk v domovini pa je bil kriv, da se je rodila naša današnja gostja - Johanca in sicer leta 1926. Stara je bila že sedem let, ko je prvič videla svojega očeta. Skromna domačija, ki bi ji bolj težko rekli kmetija, je s pridnostjo matere in otrok nekako preživela lačna usta. Vsem Koširjevim so delovne navade pomenile preživetje, zato ni čudno, da naša Johanca, ki je edini še živeči otrok te družine, brez dela ne more. Osnovno šolo je obiskovala na Brdu. Med okupacijo je morala prav tako hoditi v šolo po dvakrat na teden, čeravno jo je že prerasla. Vse grajske, pa učitelje in duhovnike je okupator izselil, saj se je bal inteligence. Vrnili so le postaranega brdskega župnika, kije bil edini duhovnik daleč naokoli. Tako se je pri nemškem učitelju učila nemščine, saj slovenščine ni znal. Velikokrat seje v njihovi hiši pojavila vojaščina. Prihajali so vsi, od gesta-povcev iz Kamnika do partizanov. K sreči v njihovi vasi ni bilo izdajalcev, zato so vojno, v kateri je kot aktivna mladinka sodelovala tudi Johanca Grošelj, preživeli dokaj mirno. Živela je v domači hiši pri sestri. Čeprav majhna, je hiša skozi čas gostila kar 34 rejencev. Nekateri še živijo v bližnjih krajih. Delo si je poiskala najprej pri Vrhaču, nato pa je delala v Domžalah. 52. leta se ji je rodila hči Ivanka. Dokler je ona hodila v šolo na Brdo, je še šlo, potem pa je bilo potrebno najti prostor, kjer bi bila hčerki šola dostopnejša, saj ni bilo dobrih avtobusnih zvez. Tako je našla delo in stanovanje pri svečarju Lectarju v Kamniku, kjer je ostala do upokojitve. Hči pa se je izšolala in poročila. Sedaj je bil čas, da se vrne v domači kraj. Nikoli se ni mogla sprijazniti s tem, da bi živela kje drugje, čeravno ji je bilo v Kamniku lepo, saj so jo imeli Lectarjevi radi in ona tudi njih. Kupila je majhno parcelo na robu gozda nad domačo vasjo. Sovaščani so ji pomagali pri gradnji doma. In 79. leta se je vselila. V naslednjih letih je dodelavala svoj dom. 84. leta se je rodila vnukinja Špela. Tako je Johanca stopila v tretje življenjsko obdobje. Pa ne, da bi do sedaj ne bila aktivna. Že 47. leta je sodelovala pri dramski skupini v Dupeljnah, ko so igrali Vdovo Rošlinko. Vedno je rada hodila v gozd. Pomagala je ljudem, kjer je le mogla. To pomoč pa so nekateri znali tudi ceniti. Čeravno sama ni nikoli imela dosti denarja, se je vedno kaj našlo za tiste, ki so bili še bolj potrebni. Sedaj, koje živela v domačem kraju, je zopet sodelovala pri dramski skupini v Lukovici. S sprehodi skozi gozd se ji je porodila ideja, da bi izdelovala hlevčke za jaslice. Zato je uporabljala štore raznih oblik, ki jih je V spomin na igro 'Vdova Rošlinka", kjer je Johanca igrala glavno vlogo (na sliki na sredini.) izvedeno 1948. v Depuljnah in 1949. v Lukovici. Vedno dobre volje potem obdelala in pokrila s slamo. Tudi po 70 jih je izdelala v enem letu. Kmalu so se jaslicam pridružile še velikonočne bu-tarice pa bakle. Vedno več obiskovalcev se je pojavljalo v njenem domu na robu gozda. Učila jih je izdelovati butarice, prisluhnila njihovim težavam in s svojim optimizmom postajala marsikomu kažipot v življenje. "Johanca, ali bi lahko pri tebi kupil kakšno butarico za moje vnuke, pa za na grob in sestri bi jo nesel?" sem jo vprašal. "To pa ne!" mi odvrne "Butaric pa nisem še nikoli prodajala in jih tudi ne bom. Koliko pa jih rabiš? Jih bo deset dovolj? Veš, človek mora kdaj tudi kaj dati, sicer nikoli nič nima." "Kaj te nikoli nič ne ujezi?" jo še vprašam. "Seveda me! Vselej kadar vidim človeka, ki bi samo grabil in ne ceni nič, pa če dobi še toliko. To me vedno pojezi. Pa kaj hitro pozabim. Saj ni vredno, da bi se človek sekiral!" Z rahlo nagnjeno glavo prisluhne ptičkom, ki ji pojo pomladno pesem. Potem ko se obiski razgube, vzame knjigo v roke. Kdo ve, koliko jih je že prebrala! Težko je bilo njeno življenje, čeravno nikoli ne toži. Veseli se vsakega obiska, posebej še svoje hčere in vnukinje. V veselje ji je gozd s svojim bogastvom, v veselje so ji dobri ljudje. Pa sem odnesel od Johance mnogo več kot le butarice. Tisto njeno hišico na robu gozda, kjer v sožitju žive pes, mački, kokoši, rože in ona, ki kot dobra gozdna vila najde dobro besedo za vsakogar. S seboj sem odnesel to vabljivo sliko miru in delček njene modrosti. "Vedno je dobro, kadar lahko komu kaj daš, če pa on tega ne ceni, se ni vredno sekirati." a m foto Vili Golob 6 občinske novice r, okoimjač 12. seja občinskega sveta Najpomembnejša točka dnevnega reda 12. seje Občinskega sveta Občine Lukovica, ki je bila 29. marca 2004, je bila namenjena sprejemu proračuna za letošnje leto. Razprava je svetnikom vzela kar veliko časa; po dveh vloženih amandmajih (člani NSi in NL ČG), od katerih je bil sprejet le amandma, ki so ga vložili svetniki NSi in ki je prenesel dodatna finančna sredstva v višini 2 mio SIT za namen kreditiranja podjetništva in obrti, je bil proračun sprejet le z enim glasom proti. Celotni, proračun znaša 703.800.310,00 SIT in je odraz usklajevanj in popuščanj na vseh straneh. Zupan Matej Kotnik je poudaril, da proračun predstavlja, pravno podlago za nadaljnje delo občine kljub mnenju nekaterih, da je proračun preveč razdrobljen in premalo razvojno naravnan (podžupan Lado Goričan). Sprejet je bil Odlok o Knjižnici Domžale, medtem ko sta bila predloga Odloka o lokacijskem načrtu območja L 10 Lukovica - sever in Odloka o turistični taksi, v Občini Lukovica posredovana v 30-d.nevno javno obravnavo; glede obeh občani v tem času podajo pripombe in predloge. Lokacijski načrt območja L 10 Lukovica - sever je razgrnjen v prostorih Občine Lukovica, 21. 4. 2004 ob 18.00 uri bo potekala tudi javna obravnava v KD Janka Kersnika v Lukovici. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica, ki je bil tudi sprejet, bo že v tem letu omogočal pravičnejše sofinanciranje društev na tem področju. Pravilnik namreč podrobno določa kriterije, pogoje in postopke sofinanciranja programov kulture, ki so v javnem interesu in jih občina sofinancira iz občinskega proračuna. Tako bodo vsako leto pravico do sofinanciranja lahko pridobili le tisti izvajalci kulturnih programov in projektov, ki bodo izbrani na podlagi, javnega, razpisa. Sprejeta je bila tudi nova programska zasnova javnega glasila Občine Lukovica, Rokovnjača; v celoti je objavljena v tej številki glasila. Ostali sprejeti sklepi: o poslovanju javnega glasila Občine Lukovica v letu 2003, o potrditvi cene storitev pomoči na domu in osebne pomoči, o soglasju k postavitvi večjih oglaševalskih panojev, program aktivnosti na področju priprave in sprejemanja, strategije prostorskega razvoja Občine Lukovica. Sprejet je bil tudi sklep o prioritetnih investicijah v letošnjem letu (kanalizacija Rafolče, rekonstrukcija lokalnih cest - Podmilj, pokopališče Šentvid, most čez potok Zlatenščica v Blagovici, sanacija gradu Brdo, prizidek k podružnični šoli v Blagovici ter ureditev centra naselja Lukovica), in sicer za pridobitev sredstev na javnih razpisih. Imenovan je bil še nov član Komisije za vloge in pritožbe občanov in organizacij (Franc Avbelj, Sp. PraprečeJ, podžupan Lado Goričan (NL ĆG) pa je bil na predlog župana razrešen s te funkcije, ostaja pa član občinskega sveta. Zupan Matej Kotnik je predlog razrešitve utemeljil z dejstvom, da je edino podžupan glasoval proti sprejemu proračuna Občine, kar je glede na siceršnje nujno tesno medsebojno sodelovanje, povsem neupravičeno in nepričakovano. Funkcija podžupana, po njegovem, mnenju pomeni, desno roko župana, to pa zahteva strpnost, odgovornost ter sprejemanje enakih odločitev, ne pa rušenje oziroma izrecno nasprotovanje tako pomembnemu aktu, kot je proračun. Programska zasnova javnega glasila Rokovnjač Uresničevanje programske zasnove lokalnega javnega glasila Rokovnjač bo potekalo ob upoštevanju Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica in Zakona o medijih. Temeljni cilj občinskega glasila je neodvisno in celovito obveščanje občanov o pomembnih dogajanjih in dogodkih v občini. Predlog redakcijskih vsebin: • Aktualne informacije in novice o delu občinskega sveta in občinske uprave Občine Lukovica -poročila morajo vsebovati predloge, sklepe, pobude, mnenja, vprašanja in dogovore svetnikov oziroma občinske uprave (predvidoma 1- 2 strani v glasilu); • nagovor župana - predlagam konkretne predloge, akcije za njihovo uresničitev, cilje in dejavnosti, ki vodijo k njim, poročilo o konkretnih izvajanjih (1 stran); • aktualna problematika - v vsaki številki se izpostavi najmanj ena problematika, ki se tiče tekočega obdobja in je aktualna za občane v tistem obdobju - če bo potrebno, se lahko obravnavata tudi dve problematiki (skupaj predvidoma 1 stran); • gospodarstvo - tekoče problematike s področja podjetništva, zaposlovanja, investiranja, turizma, kmetijstva v okviru občine (predvidoma 1 stran); • kultura - reportaže s kulturnih dogodkov v občini, napovedi za prihodnji mesec (t/2 - 1 stran); • šport - reportaže o športnih dogodkih in napovedi športnega dogajanja (1/2 do 1 stran); • društva - tekoči prispevki o delovanju posameznih društev (ta del se lahko pokriva tudi po določenih segmentih - kultura, šport...- 1/2 strani); • predstavitve zanimivih in uspešnih ljudi v občini ali ljudi, ki so nekoč živeli v občini Lukovica (1/2 do 1 stran); • šolstvo - tekoča problematika s področja šolstva s profesionalnim pristopom in prispevki otrok (1 stran); • kontaktna rubrika s pismi bralcev - če bo le izvedljivo - s tekočimi odgovori na aktualna vprašanja (1 stran); • svetovalna rubrika (izmenjujoče različni nasveti strokovnjakov - na primer setveni nasveti, pravni nasveti, finančni nasveti) - 1/2 do 1 stran; • politične stranke - izpostavitev določenega problema in konkretni odgovori posameznih političnih strank, kaj so prispevali k rešitvi tega problema (1/2 do 1 stran) - prispevki političnih strank (vse stranke skupaj 1/2 strani); • župnije (1/2 do 1 stran); • napovedi različnih dogodkov v občini Lukovica in v bližnjih občinah (1/2 do 1 stran); • predstavitve krajevnih skupnosti (1/2 do 1 stran); • oglasi in oglasna sporočila z jasnimi razmejitvami med le-temi in redakcijskimi članki (vsi plačani članki morajo imeti obvezen pripis, da gre za oglasno sporočilo). Posamezni prispevki se obravnavajo na sestankih uredniškega odbora ob upoštevanju etičnosti in strogi objektivnosti ter neodvisnosti poročanja. Pomembno je tudi, da je glasilo odprte narave, tako da imajo vsi občani možnost sodelovanja. Uredništvo si pridržuje pravico do neobjave žaljivih, medlih in zlonamernih člankov. Občina Lukovica, Občinski svet Matej Kotnik, l.r. Štev: 4/12/04, datum: 29. 03. 2004 župan Sporočilo za javnost Občinski svet Občine Lukovica je na 12. seji v ponedeljek, 29. marca 2004, na predlog župana kot predlagatelja sprejel proračun Občine Lukovica za leto 2004 in Odlok o proračunu Občine Lukovica za leto 2004. Za vsako lokalno skupnost predstavlja sprejem proračuna temeljno pravno podlago za njeno nadaljnje delo (izvajanje predvidenih investicij, financiranje drugih nalog), zato je njegov sprejem prioritetna naloga vsakega župana v začetku proračunskega leta. Za sprejem proračuna je od 11 prisotnih članov občinskega sveta glasovalo 10 članov, proti je glasoval le podžupan Lado Goričan. To je bil tudi povod za vložitev županovega predloga za njegovo razrešitev, ki jo je podprlo 10 članov občinskega sveta, 1 je glasoval proti. Od članov neodvisne liste za Črni graben (v občinskem svetu je zastopana s 4 člani), kiji pripada tudi bivši podžupan, sta bila na seji prisotna le dva člana, eden od manjkajočih, Matija Bogdan Cerar, je že pred tem podal odstopno izjavo za predčasno prenehanje mandata. Odločitvi občinskega sveta o razrešitvi podžupana je botrovalo izrecno nasprotovanje sprejemu predloga proračuna; ker je funkcija podžupana postavljena tesno ob bok župana, bi povsem upravičeno lahko pričakovali njuno sodelovanje, predvsem pri sprejemu proračuna. Podžupan predstavlja v vsaki občini županovo desno roko, vredno popolnega zaupanja in enotnega delovanja pri sprejemanju vseh odločitev. Občina Lukovica ima tako zdaj enega podžupana - Francija Bernota. *■ Mojca S. a Občina Lukovica Č občinske novice i Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Ur. Vestnik Občine Lukovica, št. 3/04) Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2004, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje vsebine: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev, njihovih sekcij oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost; - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalni; programe; - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; - kulturne prireditve; - drugi programi in projekti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti. 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov: - kulturna društva; - ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost; - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. 3. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Lukovica; - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture; - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; - dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi; - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom; - občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov. 4. Obseg razpoložljivih sredstev je 3.600.000 SIT. 5. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Lukovica 46,1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 30. 4. 2004 do roka za oddajo prijav. 0. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 28. 5. 2004 do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 7, V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica. 8. Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30 dneh od odpiranja vlog. 9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, I-okovica 46, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom "Javni razpis - SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2004 - ne odpiraj." 10, Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, Mojci Cerar (tel. 72 96 310). OBČINA LUKOVICA OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA SOFINACIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA ZA LETO 2004 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva za leto 2004, ki delujejo z namenom pospeševanja in razvoja kmetijstva na območju Občine Lukovica. Višina razpoložljivih sredstev: višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja društev, je 1.900.000 SIT. 2. Upravičenci po tem razpisu so društva, zveze društev, ki delujejo na področju kmetijstva na območju Občine Lukovica, s sedežem v Občini Lukovica ter društva, ki nimajo sedeža v Občini Lukovica, je pa aktivnost društva usmerjena tudi na območje Občine Lukovica in je v interesu Občine Lukovica. 3. Sredstva bodo posameznim društvom dodeljena na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica in meril, ki jih je sprejela Komisija za kmetijstvo. Višina pomoči znaša največ 30 % upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa. 4. Prijava mora vsebovati: prijava je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi. Vloga mora vsebovati izpolnjen prijavni obrazec, ki ga vlagatelji dobijo na sedežu Občine Lukovica z osnovnimi podatki: a) podatki o društvu: popolno ime društva, točen naslov društva, datum ustanovitve društva, transakcijski račun društva, matična številka društva, ime in priimek predsednika društva, kontaktno osebo in telefon, naslov na katerega se pošilja pošta; b) navedba akcije (prireditve, sejmi, razstave, ...); c) obračunska vrednost akcije z navedbo virov financiranja; d) izobraževanja (predavanja, tečaji, ...). Dokumentacija k vlogi mora vsebovati: - odločbo o registraciji in osebno ime zastopnika društva, - seznam članov društva, - plan dela za leto 2004, - poročilo o delu društva za leto 2003, - finančno poročilo za leto 2003. 5. Obravnava prijav: a) prijave bo obravnavala in predloge pripravila Komisija za kmetijstvo. b) Vse prispele prijave bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne prijave ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanji' in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica in meril, ki jih je sprejela Komisija za kmetijstvo. c) Nepravočasne prijave bodo s sklepom zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. d) Na podlagi zapisnika Komisije upravni organ s sklepom odloči o višini dodeljenih sredstev. e) Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. 6. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, v času uradnih ur, in sicer od 30.4.2004 do roka za oddajo prijav. 7. Rok za prijavo na javni razpis: prijave na razpis, vključno s predpisano dokumentacijo, morajo prispeti najkasneje do 28. 5. 2004 na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica. Prijave s predpisano dokumentacijo morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: Ne odpiraj javni razpis - sofinanciranje društev s področja kmetijstva. 8. Vlagatelji bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. 9. Vse informacije v zvezi z razpisom se lahko dobijo na sedežu Občine Lukovica v času uradnih ur, informacije na tel. št. 72 96 300. Matej Kotnik, l. r., župan Matej Kotnik, l. r., župan 8 iz naših krajev in župnij okounjač Vloga moškega v družini Ženska in moški, mati in oče, par, sta v družbi tisti temelj, ki ust-varjatata družino. Se pa njuna vloga skozi zgodovino spreminja. Zakonska skupina z Brda je ob letošnjem tednu družine pripravila okroglo mizo z naslovom Vloga moškega v družini. Lanskoletna tema je bila Vloga matere in ženske v družbi, torej je bila letošnja njeno logično nadaljevanje. Razvidno je, da prvotni vlogi ženske in moškega v družini ostajata skozi stoletja nespremenjeni, ženska-mati, moški-oče. V sodobni družbi pa ti vlogi dobivata nove razsežnosti. Ob zaposleni materi in večkrat prezaposlenem očetu se tako zastavlja vprašanje: Kakšna je vloga moškega v družini? Na to široko zastavljeno vprašanje so svoje poglede predstavili gostje: diplomirana teologinja Marija Maučec Suša, ki se kot specialistka za družinsko svetovanje že okoli 20 let (v centru Beta-nija) ukvarja s svetovanjem parom, Ana Prevc Magušar, muziko-loginja, duhovnik Vlado Pečnik, ki ga poznamo kot avtorja litur-gičnih zvezkov in je osvetlil očeta kot nepogrešljiv pastoralni lik v družini, Jure Sesek, sicer prof. razrednega pouka, nam pa bolj znan kot voditelj na Radiu Ognjišče ter dr. Jernej Zupančič, univerzitetni profesor. Župnik Andrej Svete je v uvodu poudaril, daje namen srečanja poglobitev v skrivnost očetovstva, ki naj bi poseben pomen dobil prav na praznik sv. Jožefa, pravičnega moža in očeta. V krajšem kulturnem programu so nastopili člani zakonsko skupine z Brda in otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj, celoten potek pa je povezovala Damjana Bukor. V osrednjem delu srečanja so gostje povedali, kako sami vidijo, doživljajo sodobno družino, svojo vlogo v njej, predvsem pa skušali opredeliti (tudi iz lastnih izkušenj) vlogo moškega in očeta. V ugotovitvah so si bili enotni, da se je vloga moškega-očeta prilagodila sodobni družbi, vendar je očetov vpliv v družini nepogrešljiv, saj daje pečat otrokovi identiteti, otrok potrebuje očetovo naklonjenost in njegovo avtoriteto, potrebuje igro z njim, potrebuje njegov nasvet in besedo, skratka, potrebuje njegov vzorec. Vlaganje (očetovstva) v družino je naložba, ki se obrestuje dolgoročno, ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da otroci potrebujejo tako očeta kot mater. Srečanje v Kulturnem domu A. M. Slomška v Šentvidu se je končalo z vprašanji obiskovalcev. a Marta Keržan Šmarnice na Golčaju Tudi letos blagoviški župnik Jože Vrtovšek s svojimi župljani pripravlja šmarnične pobožnosti na Golčaju, ki bodo vsako nedeljo v maju ob 16. uri. Tako bomo vsi ljudje, ki radi hodimo v naravo, dobili možnost, da sprehod zaključimo z udeležbo na šmarnični pobožnosti in ob tem uživamo še ob pesmih, s katerimi bodo gostujoči zbori popestrili majniške nedelje. Sodelovali bodo: 2. maj - duhovnik Franc Vrečko, zbor sv, Neže; 9. maj - Anton Dobrovoljc, Vesna Zagorje; 16. maj - Janez Bernot, Ljudski pevci Blagovica; 23. maj - Jože Tomšič, njegove pesmi in pevci; 30. maj - Miro Šlibar, CPZ Dob. Z udeležbo poskrbimo za svoje telesno zdravje in duhovno bogatenje ter hkrati počastimo prizadevnost blagoviškega župnika. a Vili Golob Velikonočna procesija z godbo V zgodnjem pomladanskem nedeljskem jutru so ob vstajenjski procesiji na Brdu ponovno zadoneli zvoki lukoviške godbe. Letos je 30 godbenikov že četrtič krenilo v sprevodu z vstalim Kristusom po ustaljenih grajskih poteh. V prebujajoči se dan so odmevale pesmi zvonov, zbora in godbe. Bilo je veličastno, kot vsako leto. Nastop godbe na procesiji je že tradicionalen in godbeniki radi nastopimo povsod tam, kjer popestrimo veselje z našo prisotnostjo in glasbo. Prepričani smo, da bo tako ostalo še naprej in ob tem vsem občanom Lukovice voščimo veselo alelujo. a Kamilo Domitrovič Tokrat je presenka butara merila, 25 metrov. Foto Vili, Golob HUBAT PETER s.p. 'Sjubbno 7%, U242J4J 'Mbiigbi Telefon : 01 / 723 09 01 UU www.ftp-commerce.si V VRTNARIJI VAM ZA VAŠA CVETOČA OKNA, BALKONE IN VRTOVE NUDIMO: * pokončne pelargonije, bršljanke, fuksije, surlinije, vodenke, obešanke * vse strukturne rastline in * po želji nasadimo tudi vaša cvetlična korita ali pa to. storite sami z našo mešanico zemlje Hj-.: - * dišavnice in zelenjavo okounjač gospodarstvo Bakterijski hrušev ožiti (Erwina amvlovora) Spremljati bolezen in takoj ukrepati Vobčini Lukovica je bilo lani na osnovi vzetih vzorcev potrjeno žarišče og-njevke ali hruševega ožiga (Erwinia amylovora), zato ne bo odveč osvežiti spomin z nekaj podatki o tej bolezni. Je bakterijska bolezen, ki napadene rastline lahko uniči že v letu izbruha bolezni. Proti njej ni učinkovitih kemičnih sredstev, zato je še toliko pomembneje sprotno spremljanje bolezni in takojšnje ukrepanje ob njenem pojavu. Bolezenska znamenja: - Okuženi deli rastlin izgledajo, kot bi bili ožgani; listi hrušk so črni, pri jablani rjave barve, za okrasne rastline pa je značilno rdeče-rjavo obarvano listje. Značilno je, da se znaki okužbe širijo od peclja preko glavne listne žile. Črn je tudi pecelj - za razliko od sončnega udara pri hruškah, kjer listni pecelj ostane zelen. Okuženi listi na mladem poganjku venijo, se posušijo in potemnijo. Posušen vršiček poganjka se običajno ukrivi (značilna pastirska palica). Okuženi deli rastline ne odpadejo. - Cvetovi in plodiči ovenijo in se posušijo. Kasneje potemnijo in izgledajo kot mumificirani. Ponavadi ne odpadejo, temveč ostanejo na rastlini tudi pozimi. - Na plodovih hruške se pojavi črna nekroza, ki jo obkroža značilen temno zelen rob. Na jabolkih obolela mesta posvetlijo, okolica postane rdečkasta. Plodovi se mehčajo in gnijejo. - Lubje na vejah in deblu upade in potemni, lahko postane vijoličasto. Izgleda vodeno in je gladko. Obolela mesta so jasno ločena od zdrave okolice. Na meji se pojavljajo razpoke. Kambij pod okuženim lubjem je marmoriran, lisičje rdeče do rjavkaste barve. Na okuženih tkivih in na njihovih robovih se izločajo kapljice izcedka, ki so sprva mlečno bele, kasneje pa oranžno rjave barve. Občutljive gostiteljske rastline. Hruška, jablane, glog, panešplja. ognjeni trn, šmarna hrušica, jerebika, skorš, kutina, japonska kutina. Okrasne in samonikle rastline so pri tem pomembne predvsem kot gostiteljske rastline, preko katerih se bolezen širi tudi na gospodarsko pomembne kulturne vrste. Okužba. Do okužbe lahko pride le skozi odprt cvet, nežne vršičke (ob bujni rasti zadnji trije Usti) ali po poškodbah od toče, vetroloma... Vir okužbe so kapljice izcedka, ki jih prenašajo Ptice, dež, megla, veter in žuželke. Bakterije lahko prenašamo tudi z okuženim sadilnim materialom ali embalažo ter okuženim orodjem, zlasti ob rezi, zato so vsi higienski ukrepi (razkuževanje orodja, rok, obutve, strojev, oblačil), zelo pomembni. Tehnološki ukrepi: - predspomladansko škropljenje - priporo- čena uporaba bakrenih pripravkov; - zimsko rez sadnih in občutljivih okrasnih rastlin opravimo do konca februarja (vsota efektivnih temperatur nad 4,4 "C manj kot 80 °C), ker je v tem času bakterija še v latent-nem stanju; - odstanjujemo rakaste rane in zamazujemo s cepilno smolo; - med cvetenjem dreves ni dovoljeno rezati; - bohotivke, cvetove in plodiče odstranjujemo ročno; ■ večje rane, ki nastanejo s tehnološkimi ukrepi ali zaradi drugih vzrokov, je priporočljivo razkužiti z npr. 10 % raztopino varekine; - orodje in roke je potrebno pogosto raz-kuževati; - redno opazujemo občutljive rastline (TUDI OKRASNE!); ■ v dneh, ko obstaja velika nevarnost okužbe je potrebno kemično redčenje in foliarno gnojenje preložiti; - ročno redčenje (priporočljivo izvajati ročno -brez škarij) izvajamo v suhem vremenu; - poletne poganjke zatrgujemo (v suhem vremenu), ne režemo, če je le mogoče to delo preložimo na zimski čas; - uporabo žage in škarij zmanjšamo (v poletnem času) na najmanjšo možno mero. Ko uporabljamo, sprotno razkužujemo; - škropimo po možnosti z manjšo količino vode in zraka; - uporabo oroševalnih sistemov je potrebno omejiti na najnujnejše; - redno je potrebno razkuževati mehanizacijo. Navedeno je priporočljivo tudi za vrtič-karje. Predvsem opazovanje rastlin, tudi okrasnih, in predpisano ukrepanje, je zelo pomembno, ker tako lahko zmanjšamo potencial bolezni. Ob pojavu hruševega ožiga je potrebno: - rastlino označiti; - ne se je dotikati po nepotrebnem; - odstraniti okužene dele rastline 30 do 70 cm pod okuženim delom; - sproti razkuževati orodje, s katerim delamo in roke; - odžagane okužene dele rastline zažgemo, če se da na istem mestu. V kolikor moramo odnesti iz nasada (ali vrta), moramo to storiti na tak način, da ne okužimo še ostale okolice (v vreči...); - rastlino opazujemo še naprej. V primeru močnejših znakov okužbe uničimo celo rastlino in jo zažgemo; - Ob najdbi simptomov ognjevke strogo upoštevati navodila URSVRS za okužena območja. Okužbo je potrebno prijaviti na mobilni telefon 041/354-405, fax. 01 478 9175 ali po e-pošti: uvrs.mkgp{<<< gov.si. Tomaž Močnik Naša občina na Sejmu počitnic. V okviru Podjetne regije se je na Gospodarskem razstavišču na Sejmu počitnic (od 19. do 23. marca letos) predstavila tudi Občina Lukovica. Podjetna regija oz. Regija priložnosti združuje občine Domžale, Mengeš, Moravče, Kamnik, Komenda, Trzin in Lukovica. Letos je izšel skupen koledar prireditev za letošnje leto, v katerem je seznam bolj ali. manj tradicionalnih prireditev po posameznih občinah. Tako lahko v njem najdemo tudi Peregrinov sejem, v Lukovici 27. aprila, Florjanov sejem v Trzinu 8. in 9. maja., Dneve tulipanov konec aprila in začetek maja v Arhoretumu Volčji. Potok... /:i in foto Majda Vesel 10 odprta stran okounjač Novinar in zgodovinar lože Možina Resnica vas bo osvobodila yokviru postnih predavanj je bil v našo župnijo povabljen dvakratni Jurčičev nagrajenec, znani novinar in zgodovinar Jože Možina. Znan je po iskanju prave resnice o slovenski tragični zgodovini med 2. svetovno vojno in po njej. V skoraj polni dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu je odgovarjal na vprašanja, kijih je kot voditelj zastavljal Janez Bernot. Še prej pa je vse navzoče pozdravil župnik Andrej Svete in ob tem spomnil na spravo in odpuščanje po zgledu evangelija. Vprašanja, na katera je odgovarjal gospod Možina, so se nanašala na nedavno televizijsko oddajo Zločin, ki ne zastara ter na podobne oddaje, avtor katerih je. Slovensko zgodovino primerjajo z drugimi evropskimi narodi v tistem času s pravnim redom, ki je veljal in še velja v Evropi. Prvo vprašanje je bilo: Kaj je kolaboracija? Gost je vprašanje razdelil na aktivno in pasivno kolaboracijo. Pri prvi prebivalci aktivno sodelujejo z okupatorjem, se z njim poistovetijo (Nizozemska, Hrvaška-NDH, Madžarska, Nizozemska, Romunija), se borijo z okupatorjem zunaj svojih meja in neaktivno, kjer prebivalci sprejmejo okupacijo, da preživijo, se politično borijo za svojo avtonomijo in se ne borijo z okupatorjem zunaj svojih meja. (angleški Kanalski otoki, Slovenija, Srbija). Po evropskih me-rilih zato nikakor ne drži teza, ki še vedno velja pri nas: Povojni poboji so zločin, kola-boracija je zločin. Sledilo je vprašanje o resnični statistiki o žrtvah iz 2. svetovne vojne med Slovenci. Novinarjeve ugotovitve so naslednje: - Po partizansko-zgodovinskih virih je bilo 40 000 do 60 000 žrtev. Novejša zgodovina govori drugače - nad 88 000 žrtev, podatki pa še niso dokončni. - Civilnih žrtev je bilo največ tam, kjer so delovali partizani (Gorenjska, ljubljanska pokrajina, Dolenjska, Štajerska, manj Koroška in Primorska). ■ V neposrednih bojih je padlo preveč partizanov na število padlih Nemcev, saj so partizani uporabljali gverilsko bojevanje. - Prisilno mobiliziranih slovenskih fantov v nemško vojsko je bilo mnogo več, kot pa partizanov. - S partizanske strani je bilo med vojno pobitih mnogo več Slovencev, kot pa so bili do sedaj obtoženi domobranci. - Partizanski likvidatorji so pobijali samo domobranske in civilne voditelje, ne pa okupatorjevih oficirjev in voditeljev - tihi dogovor. - Slovenski narod si je bil med vojno, predvsem pa po njej, zelo maščevalen, saj so se žrtve povzpele na 6 % vsega prebivalstva, največ v vsej Evropi (Francija 0,85 %, Nizozemska 2 promila, Danska 1 promil, Norveška 1 promil...). - Med vojno in po njej se je vzpostavljal režim v ustrahovanju in krvi, po direktivah Kardelja in Zdenke Kidrič. - Na izvensodnih povojnih pobojih je bilo ubitih na tisoče domobrancev in civilistov (Kočevski Rog, Teharje...). - Ob koncu vojne je bilo širom Slovenije pobitih okrog 150 000 tujih vojakov in civilistov. ■ Po zdajšnji zakonodaji se žrtve partizanov ne štejejo za žrtve vojne. Še eno vprašanje je bilo postavljeno novinarju Možini: Zakaj se sploh ukvarja s temi mračnimi dogodki? Odgovoril je, da sta ga k temu spodbudila zapostavljenost in trpljenje potomcev žrtev, ki so več kot 50 let čakali na resnico in zadoščenje. "Hudo je, ker smo živeli v režimu, ki mu je bila zgodovina dekla. Zato je ljudi še vedno strah," je še poudaril. Dodal je, da civilizacija nastopi v družbi takrat, ko živi dostojno pokopljejo mrtve, zato se trudi, da se med nami to uredi za preteklost. Opozoril je na nasprotovanje nekaterih vodilnih v Sloveniji ob pripravi njegovih oddaj, tudi predsednika ZZB, vendar je vsakemu takoj postregel z argumenti in dokazi, kdo je bil rabelj in kdo žrtev. Prepričan je, da je obelodanjenje teh dogodkov spravni zgled za zbliževanje dveh bregov slovenskega naroda na osnovi odpuščanja. Na koncu je nekaj ljudi iz dvorane sodelovalo z vprašanji in komentarji. Ugotovljeno je bilo, da imamo tudi v naši občini okrog 200 zamolčanih grobov iz tistih burnih časov, da smo vsem postavili skromna obeležja na različnih krajih občine s priimkom in imenom. Zgodbe posameznih žrtev so strašne in starejši ljudje jih še s strahom pomnijo. Po predavanju smo se razhajali s tesnobo v srcu, pa vendar v upanju, da nas bo resnica osvobodila. /i Kamilo Domitrovič Dva naša praznika DAN UPORA PROTI OKUPATORJU je državni praznik, ki za mnoge naše državljane ni sprejemljiv, saj ga enačijo z začetkom vladavine komunistične partije, kar ta dan gotovo ni bil. Drugi ga praznujemo z zavestjo, da so se pošteni ljudje tistega časa zavestno odločili za upor proti izničenju narodne zavesti, ki jo je okupacija hotela doseči. Mnogi so ta upor plačali z življenjem. Zaradi ljudi, ki so se s poštenimi nameni uprli zavojevalcu, lahko vsi pošteni ljudje s ponosom praznujemo ta praznik, saj je to eden temeljnih kamnov naše državnosti. DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ prav tako ni po godu mnogim ljudem. Tudi boj za delavske pravice in pravičnejšo družbo je terjal mnoge žrtve. Žrtve tega boja so delavci še danes, tudi v naši državi, ki naj bi bila pravična in socialna. Način upravljanja s podjetji, kjer vodilni ustvarjajo vzdušje nestrpnosti in negotovosti, zahteva vedno nove žrtve. Za pošteno delo dobijo nepošteno plačilo, medtem ko se njihov zaslužek preliva v žepe ljudi, ki "znajo uspešno gospodariti z zaupanimi sredstvi". Delovni ljudje pa se vseeno sprašujemo: Kako se ta sredstva kar naenkrat znajdejo na bančnih računih teh sposobnežev? Dokler bo za našo državo sprejemljivo in pošteno, da posameznik, ki v dvajsetih letih svojega dela ni uspel kupiti niti lastnega stanovanja, lahko v petih ali desetih letih postane miljarder, toliko časa bomo morali delavskemu prazniku dodajati vedno nov pomen. Tudi naša država bo morala spoznati, da njeni državljani le nismo samo ovce. Psihični poboji delavcev se bodo morali prenehati. Delavski praznik pa je pravi dan, da vsi, ki se teh pobojev zavedamo, z množično udeležbo na praznovanjih sporočimo kre-atorjem naših usod, da je nastopil čas za pošteno delo. Potem bo morda več ljudi s ponosom lahko praznovalo 1. maj. A Vili. Golob 8. Šraufov spominski pohod bo 15. maja 2004. Start bo od 5.30 do 8.00 v Krašnji, kjer bo tudi cilj. Daljša pot zahteva 6 do 7 ur hoje, krajša pa 4 do 5 ur. Vsak pohodnik bo na cilju prejel spominski obesek in enolončnico. Za varnost na pohodu bodo skrbeli člani Gorske reševalne službe Ljubljana. Udeležite se tega zanimivega rekreativnega pohoda! Vse informacije lahko dobite v pisarni društva vsak torek in petek med 19.30 in 21.30., tudi na telefon 7234132 (v istem času). a SD Krošnja društva 11 Občni zbori Kulturno društvo Janko Kersnik Lukovica Člani društva so se srečali na rednem letnem občnem zboru 26. marca. V društvu delujeta moški in dekliški pevski zbor. Dekliškega vodi Petra Grošelj, moškega pa Igor Velepič. Oba zbora sta imela več priložnostnih nastopov. Moški zbor je sodeloval na reviji pevskih zborov, dekliški pa je imel prvi samostojni koncert. Moški zbor bo sodeloval na reviji tudi letos, poleg priložnostnih nastopov pa bosta oba zbora pripravila tudi samostojna koncerta. Miha Urbanija in Tina Grajzar vodita mlajšo dramsko skupino, ki je v preteklem letu pripravila predstavo "Nov tipček", ki je bila med poznavalci deležna veliko pohval. Tudi v tem letu načrtujejo glas-beno-gledališko predstavo. Članice in člani te skupine nastopajo tudi v gledališkem prizoru turističnega krožka, s katerim se bodo udeležili državnega tekmovanja v Celju. Starejša dramska skupina pod vodstvom Nika Urbanije pa je pripravila predstavo "Navaden človek", za katero je pripravil adaptacijo besedila in jo režiral Daniel Potočan. Za tekoče leto pa pripravlja še obnovo veseloigre "Kje je meja" in skrajšane verzije "Rokovnjačev" pod režijskim vodstvom Danijela Potočana. Tehnična ekipa Jure Sambol in Zoran Drnulovec, ter občasno Miha Urbanija, skrbi za tehnično plat vseh predstav in prireditev v kulturnem domu. Sklenjeno je bilo, da dosledneje uredijo organizacijske zahteve v društvu, saj za to običajno zmanjka časa. Tudi gostovanja vseh društvenih skupin bodo organizirana po dogovoru z izmenjavami s tem da bodo kvaliteto programa sprotno preverjali. Verjamejo, da bo tako kulturni program v Lukovici boljši, kar bo v dvorano tudi privabilo več gledalcev. a Vili Golob Združenje za medsosedsko pomoč - Strojni krožek Radomlja Ob vseh pričakovanih spremembah davčne zakonodaje in pred kratkim sprejetih ukrepih kmetijske politike ni bilo čudno, da so se člani združenja zbrali v zares velikem številu. Članstvo se iz leta v leto povečuje, saj se z dneva v dan bolj zavedamo potrebe po bolj racionalni in ekonomični rabi kmetijske mehanizacije, kar lahko bistveno vpliva na ekonomiko kmetijske pridelave. Po predstavitvi poročila za leto 2003 (predsednik združenja Janeza Cerarja) in razpravi o programu dela za tekoče leto je bila prisotnim podana predstavitev nekaterih aktualnih dogajanj na področju kmetijstva. Medsosedsko pomoč v okviru strojnih krožkov ostaja med dejavnostmi, za katere velja oprostitev plačila dohodnine tudi po predlogu novega Zakona o dohodnini. V sklopu Programa razvoja podeželja se bodo v letošnjem letu izvajali številni ukrepi. Predvsem velja izpostaviti kmetijsko okoljske ukrepe, zgodnje upokojevanje kmetov in podporo izvajanju standardov EV, kamor sodijo urejanje gnojišč in gnojnih jam, varnost pri delu. in ravnanje s fitofarmacevlskimi sredstvi. V združenju razpolagajo z naslednjo kmetijsko mehanizacijo, ki je na voljo članom in tudi vsem ustalim: - travniške brane - kont. oseba Janez Cerar tel.: 0411734-209; - valjar - kont. oseba Tone. Peterka tel..: 041 /984-735; - sejalnica za koruzo - Tone Cerar tel.: 041 /757-835. Mogoče seje dogovoriti tudi za vse ostale storitve. ■' Tomaž Močnik Združenje ekoloških kmetov - zdravo življenje Združenji; ekoloških kmetov - zdravo življenje, ki ima sedež v Lukovici, združuje ekološke kmete in vse, ki tovrstno kmetovanje podpirajo. Člani živijo na območjih občin Lukovica, Domžale, Komenda, Kamnik, Moravče, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Cerknica, Borovnica, Dobrova, Horjul, Logatec in Loški potok. 5. občni zbor je bil 19. 3. v Litiji, udeležilo pa se ga je več kot polovica vseh članov. Predsednik Janez Ocepek je podal poročilo za preteklo leto, iz katerega je razvidno, da smo skozi vse leto sodelovali na različnih lokalnih sejmih, imeli strokovno ekskurzijo v Čadrg nad Tolminom, predavanje za člane o zdravi hrani in ekološkem semenarstvu, organizirali prestavitev možnosti trženja ekoloških pridelkov in izdelkov, sodelovali v okviru uvajalnih tečajev ekološkega kmetovanja v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije - Zavod Ljubljana v okviru katerega je bila tudi predstavitev česala, sodelovali z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije ter bili sopodpisnik mednarodne listine o sodelovanju v okviru Ekoregije Alpe Jadran, ter v okviru strokovne ekskurzije Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske predstavili območje lukoviške, moravske in zagorske občine ter nekaj naših ekoloških kmetij. Zal nam ni uspelo, da bi izdali novo zloženko. Smo pa zato toliko bolj ponosni, da smo odprli svojo spletno stran. Kogar zanima kaj več, nas lahko obišče na na naslovu: http://www.zdruzenje-zekzz.si ali pa na sedežu združenja v Lukovici 46, v prostorih Kmetijske svetovalne službe. Uradne ure so ob sredah od 10. do 12. ure. /»Pavla Pirnat Obvestila društev S Spilka v Evropo Bliža se dan, ko se bo naša država pridružila Evropski skupnosti. Ob tej priložnosti bodo po vsej Sloveniji potekale razne prireditve in tudi Planinsko društvo Blagovica želi prispevati delček k mozaiku le-teh. Vabimo vas, da 1. S, 2004 obiščete najvišji vrh občine Lukovica, Spili-(957m), in se vpišete v posebno vpisno knjigo, ki bo namenjena le temu dogodku, in s tem počastite pridružitev Slovenije, in s tem tudi Občine Lukovica, k Evropski skupnosti. Omenjena vpisna knjiga bo samo na dan priključitve v bivaku na Špilku, kasnije pa bo shranjena v arhivu Planinskega, društva Blagovica. Smer pristopa: Po markirani poti iz Blagovice proti Gabrju, od tam pa na Spilk. Do vrha je približno eno uro in pol hoje. Lahko pa se do vasi Gabrje nad Blagovico pripeljete z avtomobilom po asfaltirani cesti, od tam pa je do vrha Špilka še približno pol ure hoje. Dodatne informacije lahko dobite pri Bojanu Pustotniku, na telefonski številki 041 / 710-681. Vabljeni! /*PD Blagovica Tudi gasilke praznovale oba marčevska praznika Mesec marec je nedvomno naš mesec. Mesec vseh deklet, žensk in mam, kajti oba praznika, ki naredita mesec drugačen od ostalih, sta po mojem prepričanju, dva izmed najbolj priljubljenih v celem letu. Za majhna presenečenja lahko poskrbi marsikdo, najlepša pa so tista, ki si jih organiziramo same, povsem po našem okusu. In ravno tega smo se držale gasilke na našem srečanju v Blagovici. Po nekajletnem premoru je bilo letošnje srečanje gasilk GZ Lukovica v Kulturnem domu v Blagovici. V uvodu sta dogajanje najprej poživeli Tjaša in Patricija, ki sta z brezhibnim nastopom predstavili svoj glasbeni in plesni talent. V nadaljevanju so se nam s kulturnim programom pridružili učenci OŠ Blagovica, ki so pod mentorstvom Milene Iglic pripravili vrsto skečev, pesmi, recitacij in plesa. Prvemu delu je sledila predstavitev vseh prisotnih gasilk, saj so bili na srečanju prisotni mnogi novi obrazi, predvsem pa se vedno najde kakšna anekdota, dogodivščina, pripetljaj ali zanimivost, ki jo je vredno deliti z ostalimi. V te nadvse prijetne in zabavne spomine na različne dogodivščine so se vključili tudi predsednik GZ Lukovica Matjaž Markovšek, predsednik PGD Blagovica Milan Florjančič (oba sta zbrane gasilke tudi pozdravila) ter poveljnik PGD Blagovica Blaž Judež. Za konec je prijetno presenečenje pripravil še predsednik PGD Blagovica Milan Florjančič, ki je s svojim mladima nadobudnima glasbenikoma, ki sta navdušila s harmoniko in kitaro, zadel v polno. Vsaka gasilka je, kot se ob marčevskih praznikih spodobi, dobila še rožo, ki jo podarijo blagoviški gasilci. Ti so k organizaciji in izvedbi našega srečanja prispevali "levji delež". /-■< Petra Hlebec 12 kultura V Krasni i smo počastili praznike v marcu Kjer vlada dobra volja Vmesecu, ko praznujejo matere, žene in dekleta, se je v Krašnji ponovno izkazalo sodelovanje. Na pobudo predsednice Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski so sodelovali še Krajevna skupnost, Športno in Gasilsko društvo iz Krašnje in vsem ženam 12. marca pripravili kulturni večer, v katerem so sodelovali pevci MPZ Litostroj iz Ljubljane in skupina ljudskih pevcev iz Krašnje. V prvem delu programa je z ljudskimi pesmimi o pomladi in ljubezni nastopil MPZ Litostroj in v svoj program vnesel tudi ptičjo svatbo, saj je prireditev potekala prav na gregorjevo. Med obema deloma programa se je Vera Beguš za dolgoletno delo v kulturnem društvu zahvalila Boži Požar in ji v zahvalo izročila sliko Ljubiteljskega slikarja Silva Cerarja in jo povabila, da tudi kot upokojenka sodeluje v društvu. Program se je nadaljeval z nastopom ljudskih pevcev iz Krašnje, ki skupaj prepevajo komaj dobra dva meseca. Predstavili so se s sedmimi pesmimi in povedali, zakaj se družijo in od kod njihova ljubezen do petja. Ker so peli o ljubezni, so v program vtkali tudi Prešernovo pesem Hčere svet, ki so jo povedali Nina, Jože in Marinka. Niso pozabili niti na letos umrlega pesnika Janeza Menarta, ki je bil dober prijatelj našega sokrajana pesnika Petra Levca. Menartova pesem je polna življenjske resnice, kajti brez vztrajnosti, prizadevnosti in trdo-živosti ne bi bilo napredka. Tjaša je s pesmico Mamici čestitala mamam, pevci iz Krašnje pa so zapeli Mamica moja in Daleč, daleč. Pesmi so segle do srca in orosilo se je oko. S skečem o najdenem zakladu so nastopili Jože, Draga in Marinka, Stane, koš in žena v njem pa so s pesmijo po cesti gre nasmejali staro in mlado. Člani krašnjanskih društev so ženam poklonili nageljne, za veselo vzdušje pa sta poskrbela še Tomaž, ki je zaigral lastovico, in Viki, ki je s harmoniko k petju pritegnil tudi občinstvo. Ponovno so se izkazale krašnjanske žene, ki so poskrbele za dobrote in vse nevidne drobne stvari. Zahvala tudi sponzorjem: Cvetličarni Vijolica za cvetje, pekarni čemažar za piškote ter Gostilni Bevc za topel obrok. Prepričana sem, da nam manjka preprostih druženj brez zvenečih besed, druženj, kjer vladata le dobra volja in prijateljstvo. 46 Magda Kreft 20 let MPZ Upa Trojane Člani Moškega pevskega zbora LIPA Trojane so na letošnjem občnem zboru temeljito analizirali delo v preteklem letu in začrtali smernice delovanja za v prihodnje. Bližnje aktivnosti bodo vsekakor potekale ob pripravah na slavnostni koncert ob 20-letnici aktivnega dela zbora. LIPA vsako leto sodeluje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, v počastitev slovenskega kulturnega praznika so nastopili v Goriških Brdih v kraju Gornje Cerovo na Cjanovi kmetiji, reviji pevskih zborov v Mengšu in letos v Moravčah, slovesnosti v Mali Lasni, prazniku sv. Florjana v Šentgotar-du in poje pri maši na praznik sv. Antona v Podzidu. Sodelovali so tudi na priložnostnih prireditvah v sosednjih občinah Zagorje in Vransko. Pevci junija letos načrtujejo slovesnost ob 20-letnici delovanja, za to priložnost pa bi radi kupili tudi nove obleke. Priprave na koncert potekajo tako tehnično kot tudi strokovno. Vsekakor bo izvedba slovesnosti ob 20-letnici delovanja naše LIPE pomenila osrednji junijski dogodek na Trojanah, kajti LIPO krajani cenimo in spoštujemo. Prav zaradi vztrajnega dvajsetletnega prepevanja si LIPA zasluži vso pohvalo in našo trdno podporo. Vseh dvajset let LIPI stoji ob strani Gostinsko podjetje Trojane, za kar se tako podjetju kot direktorju Bojanu Gasiorju pevci iskreno zahvaljujejo. ■' Petra Hlebec Doživeli prvo dobrodošlico v Evropski uniji yčetrtek, 31. marca, smo v Lukovici doživeli prvo dobrodošlico v Evropski uniji. Zaželeli so nam jo dijaki in dijakinje 9. do 12. razreda Waldorfske šole "Vidar skolen"iz kraja Gentofte pri Copen-hagnu na Danskem. Poučevanje glasbe, ki spremlja celoten učni proces te šole že od prvega razreda dalje, daje učencem priliko, da postanejo glasbeni poustvarjalci, ki jih je vredno poslušati. Goste je pozdravil župan Matej Kotnik in jim zaželel prijetno počutje med nami. Dobrodošlico Sloveniji pa je na začetku koncerta izrekel danski ambasador v Sloveniji Lars Meller, ki je bil skupaj s konzulom Jorn Andersenom častni gost. Povedal je, da se veseli vstopa Slovenije v unijo in priznal, da o naši državi na Danskem še premalo vejo. Prav mladi pa bi lahko ustvarili vezi, ki bi nato pomagale vzpostaviti prave prijateljske odnose med ljudmi in državama. Obljubil je, da si bo po svojih močeh zagotovo prizadeval za to. Osemdeset članski simfonični orkester (na sliki) je nato izvedel pet zahtevnih skladb, člani orkestra pa so presenetili tudi s pevskim nastopom. Zapeli so tri pesmi v angleščini in nato še eno v danščini. Program so zaključili z dvema zborovskima recitacijama. Njihov skupni nastop, ki je ob različnosti programa in nastopajočih, zvenel kot neverjetno ubrana celota, nas je navdušil. Po koncu programa je bilo na vrsti druženje, ki se je po skromni zakuski začelo ob glasbi ansambla Prijatelji. Naša mladina, ki je ni bilo prav veliko v dvorani, je imela pomoč pri plesu v starejših obiskovalcih prireditve. Videti je bilo, da danska mladina vseeno uživa v naši družbi. Zupan je pogostil ambasadorja in konzula, nato so se vsi pridružili veselemu razpoloženju v dvorani. Žal so morali naši gostje kmalu k počitku, zato smo se tudi mi razšli, zadovoljni, saj smo doživeli res lep večer z dansko mladino. Idejni vodja tega dogodka je bil Igor Velepič, zborovodja moškega zbora KD Janko Kersnik. Omogočili pa so ga poleg Danske ambasade še Peter Kropivšek direktor Widex trading d.o.o., Občina Lukovica, Gostinsko podjetje Trojane in Kulturno društvo Janko Kersnik. A in foto Vili Golob Z leve: Igor Velepič, Jr/irn Andrsen (konzuli, Lam Mr/ille.r (ambasador) in Matej Kotnik. kultura 13 Slovenska zastava, simbol naše zgodovine Lanska in letošnja zmagovalka - zastavi naše občine in občine Litija. V počastitev 156-letnice prvega izobešanja narodne zastave Slovenije 7. aprila 1848 v VVolfovi 8 v Ljubljani je 3. aprila na GEOSS-u potekal že 7. prireditev ob dnevu slovenske zastave. Naša zastava ne simbolizira le zgodovine, tradicije in državnosti, temveč potrjuje uspešen boj za zedinjeno Slovenijo, ki se je pričel leta 1848. Podeljeni so bili spominski grbi Heraldice Slovenica. Najboljša je bila zastava Občine Litija (lansko leto zastava Občine Lukovica - na fotografiji), najstarejši je prapor Vojaškega društva iz Kamnika (1870-1890), drugi najstarejši (1882) in najbolj celovit prapor pripada pevskemu društvu Lira, prapor ZVVS spodnje Savinjske doline je bil nagrajen z zlatim grbom za najboljšo celostno podobo. Sledilo je slavnostno razvitje zastave Občine Litija in pobratenje z ostalimi občinskimi zastavami. Povorka je s prapori in zastavami ob igranju koračnice moravske godbe krenila proti GEOSS-u, kjer so slovenski vojaki ob igranju himne izobesili slovensko zastavo. V kulturnem program so nastopili kulturniki iz Moravč (vodila jih je županja Milka Novak), povezoval pa ga je Tone Kuntner. Slavnostni govornik, predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš, je poudaril, da je bilo takšnih tektonskih premikov zgodovine, kakršen je vstop Slovenije v EU, že več, a do sedaj so nam vladali drugi. Tokrat smo se odločili sami, saj verjamemo, da nam bo v družbi evropskih narodov boljše. Po programu se je podpredsednik Heraldice Slovenice zahvalil sodelujočim in gostom ter vsem, ki so finančno pomagali izpeljati prireditev. Povedal je še, da členov HS sicer malo, a so vztrajni kot študentje pred 156 leti. y> Danilo Kastelic Prvomajski nastopi Godbe Lukovica Petek, 30. april 2004 (na predvečer praznika): 15.00 ■ Trojane; 16.00 - Blagovica; 16.45 - Krašnja; 17.30 -Gradišče; 18.15 - Zlato Polje; 19.00 - Vrhovlje; 19.45 -Videm; 20.45 - Prevoje. Praznovanje materinskega dne Nekajletno sušno obdobje, predvsem kar zadeva praznovanja in proslave ob materinskem dnevu, se je letos na Trojanah nedvomno končalo. S praznovanjem in druženjem na prvi pomladanski dan se je več kot 60 mam iz celotne KS Trojane prav prijetno zabavalo in pozabilo na vsakodnevne skrbi. Letošnji organizator praznovanja je bila KS Trojane. Ob pomoči sponzorjev Gostinskega podjetja Trojane, gostilne Potrbin ter Cvetličarstva in vrtnarstva Kropivšek jim je uspelo pripraviti pester program, pogostitev in zabavo s harmonikarjem Bojanom. V kulturnem programu so tokrat nastopili Irena Marko, učenci OŠ Blagovica pod vodstvom mentorice Milene Iglic. Pripravili so vrsto plesnih točk, skečev, pesmi in recitacij. Domači pevski zbor MPZ Lipa Trojane, ki se že pripravlja na praznovanje zavidljive obletnice ob 20. letnici delovanja z zborovodjem Robijem Juvanom. Prav prijetno pa je celotno dogajanje popestrila najstarejša krajanka Tinka Hribar, ki je povsem po naključju in spontano zapela pesem, katere niso poznali niti naši pevci pri MPZ Lipa. Vse zbrane, predvsem pa mame, je nagovoril tudi župan Matej Kotnik, ki je v svojem nagovoru z vsemi zbranimi delil svoje otroške spomine na staro mamo, ki mu je na prvi šolski dan namesto kupljenega sendviča za malico zavila potico. Tako je še dodatno izpostavil vlogo in poslanstvo mame ter vsem zbranim mamam za njihov praznik, skupaj s predsednikom KS Trojane Viktorjem Matjanom, poklonil nagelj. Druženje se je nadaljevalo še kar nekaj časa, pohvaliti pa gre predvsem pogum in voljo, da je KS Trojane ponovno organizirala prijetno srečanje za svoje krajane, ki se v tem vse hitrejšem tempu življenja vse redkeje srečujejo in pogovarjajo. /■.< Petra Hlebec Razstava kipov Janeza Jarca v Domžalah Njegove šolske ure so bile polne ljubezni do narave. Vsi, ki smo imeli to srečo, da nas je Janez Jarc učil, smo imeli možnost, da naravo začutimo in jo vzljubimo. To so bile ure, ko smo opazovali rastline, kako rastejo, ko smo čakali, da zacvetijo češnje, ko smo sadili drevesa in z otroškimi rokami oblikovali glino. To je bil čas ljubezni do Zemlje. Janez Jarc je zdaj upokojen in ljubiteljsko kipari. V njegovih kipih živijo kmetje z motiko, plugom, grab-ljami v rokah, vraščeni v zemljo... Kipe skuša oblikovati takšne, kakršni so preživeli v njem. V Modri galeriji v Domžalah je od 2. do 29. aprila njegova prva samostojna razstava (sicer pa že peta po vrstil. Resnično vredna ogleda. tt in fotro Majda Vesel Območna revija pevskih zborov V začetku aprila je v organizaciji domžalske izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti potekalo že 44. območno srečanje odraslih pevskih zborov. Tudi to je dokazalo, da je ljubiteljsko zborovsko petje v širši domžalski regiji vedno bolj priljubljeno. Več kot dostojno so Občino Lukovica zastopali vsi trije zbori, ki delujejo v Črnem grabnu. Na letošnjem prvem koncertu, 2. aprila, v Kulturnem domu v Moravčah, je pod vodstvom Robija Juvana nastopil Moški pevski zbor Lipa s Trojan. V Kulturnem domu Franca Bernika pa sta se dan kasneje, ko je bil na sporedu še drugi koncert, s po tremi pesmimi predstavila še Mešani pevski zbor Šentviški zvon pod taktirko Karla Leskovca in Moški pevski zbor iz Lukovice s pevovodjo Igorjem Velepičem. Vsakega izmed nastopajočih zborov je budno spremljal tudi Igor Švara ter na koncu ocenil njihov nastop. Namen ocen pa ni tekmovalnega značaja, temveč zgolj informacija strokovnim vodjem zborov in priložnost za analizo dela preteklega leta, pogovor o novih smernicah in spodbuda za delo v prihodnje. /.-. Leon Andrejka Vabilo na Peregrinov sejem Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica vabi v torek, 27. 04. 2004 na tradicionalni Peregrinov sejem v Lukovici. Začetek ob 8. uri - za popestritev bo zaigrala Godba iz Lukovice. Vabljeni! 14 izziv okounjcič Kaj menite, kakšen bi moral biti, glede na vložena sredstva, ki jih vlagata občina in država, dogovor med občino lukovica in lastnikom ter kaj lahko od obnove gradu pričakujejo občani? Neodvisna lista za Crni graben Občinski svet Občine Lukovica je na 11. seji sprejel sklep o zagotovitvi proračunskih sredstev za revitalizacijo zahodnega trakta gradu Brdo z obema vogalnima stolpoma. Sredstva občine bodo v sorazmerju s financerskim deležem Ministrstva za kulturo. V skladu z Zakonom o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, je država za obdobje prihodnjih petih let namenila 40 mio SIT oziroma 50% skupne vrednosti projekta. Drugih 509! pa zagotavlja občina. Doslej naj bi bilo v rekonstrukcijo vloženih 30,4 mio SIT. Po dograditvi oziroma rekonstrukciji hi lahko zahodni trakt namenili ureditvi spominske sobe pisatelja Janka Kersnika, poročne dvorane, večnamenskega prostora za prireditve kulturnega pomena, poročne dvorane, ipd. V gradivih, ki smo jih svetniki sedanjega mandata dobili, ni nikjer podatka, koliko sredstev bo potrebno še vložiti, da bo grad lahko zaživel. Po besedah župana naj bi z zakonsko zagotovljenimi sredstvi (80 mio SIT) pokrili zahodni trakt. Glede na osnutek pogodbe, ki smo jo občinski svetniki prejeli na omenjeni seji sveta, je občina skupaj z državo dolžna zagotoviti sredstva za obnovo ter kasnejše delovanje in vzdrževanje gradu. V Neodvisni listi za Črni graben menimo, da je Občina Lukovica s svojim 700 mio tolarjev težkim letnim proračunom finančno prešibka, da bi lahko zdržala tako veliko breme, kot ga predstavlja obnova in vzdrževanje gradu Brdo. Ob dejstvu, da moramo v naslednjih letih dograditi šolske stavbe na Brdu, Blagovici in Krašnji, da bo treba obnoviti kupljeno občinsko Pungartnikovo hišo v Lukovici, da moramo čimprej zgraditi kanalizacijsko omrežje in čim več objektov priključiti na Centralno čistilno napravo Lukovica v Vrbi, daje potrebno asfaltirati nekaj cest, in postoriti še marsikaj drugega, bodo predvidena sredstva zadoščala le za počasno obnovo. Menimo, da je osnutek dogovora med lastnikom gradu in občino za slednjo slab, ker občina prevzema vse finančno breme obnove in vzdrževanja ter vsa tveganja. Brez vključitve finančno sposobnega investitorja bo občina zaustavila nadaljnje propadanje gradu, a mu ne bo sposobna vdahniti novega življenja. a Tomaž Andrejka, Neodvisna lista "za Črni graben" PREJELI SMO Ustava Republike Slovenije v 5. in 73. členu zavezuje državo in lokalno skupnosti, da skrbijo za ohranjanje naravnega bogastva in kulturno-zgodovinske dediščine, podobne obveznosti pa nam nalagajo tudi posamezne evropske konvencije. V program obnove kulturnih, sakralnih in zgodovinskih spomenikov v naši občini se tako že nekaj let s 50 % deležem vključuje država prek "kulturnega tolarja". Skladno z razvojnim programom svoj delež finančnih sredstev za obnovo namenja tudi Občina Lukovica. Tako se počasi, a vztrajno obnavlja grad Brdo, kije bil še pred kratkim huda rana v prostoru. Grad Brdo z okolico, rojstni kraj Janka Kersnika, je kulturno-zgodovinski spomenik, ki pomembno zaznamuje prepoznavnost naše občine. Promocija lastnega kraja skozi zgodovino je torej dobra pot, da pritegnemo pozornost obiskovalcev, zato v LDS pričakujemo, da se bodo v obnovo vložena sredstva v občino vrnila predvsem z zanimivim turistično-kul-turnim programom v gradu in njegovi okolici (zametke takega programa že uresničuje turistični krožek OS Janka Kersnika). Predvidene dejavnosti na gradu (muzejska soba, poročna dvorana, okrepčevalnica, manjši prireditveni prostor...) bodo v prihodnosti torej predstavljale nov vir zaslužka in s privabljanjem novih obiskovalcev odpirale možnosti za dopolnilne dejavnosti v vsej občini. Glede na vložena sredstva države in občine je tako bistvenega pomena jasen dogovor z lastnikom, ki naj bo udejanjen v obliki dolgoročno pogodbe. 4S OO LDS Lukovica Grad na Brdu tvori skupaj s cerkvijo, župniščem, šolo in zdaj še čebelarskim centrom celoto arhitekturne in kulturne dediščine, zato je na vsak način prav, da se grad obnavlja. Kraj bo s tem tudi v prihodnje ohranil svojo značilno podobo, ki jo je razpadajoča ruševina že grdo kazila. Vlaganje družbe v obnovo objekta, ki so ga med vojno požgali partizani, je lahko samo simbolično nadomestilo za škodo, ki je bila s tem povzročena lastnikom takrat in v vseh povojnih letih. V duhu poprave medvojne in povojne škode je vlaganje države in občine v obnovo objekta moralna obveza. In to brezpogojna - če se je lastnik pripravljen pogovarjati o skupni rabi obnovljenega gradu, je to samo pozitivno, zahtevati pa tega ni mogoče, ker sta sedanja država in občina pravni naslednici tiste sile, ki je pred desetletji objekt uničila in toliko let ni poskrbela za primerno obnovo. / OO NSi. Lukovica Vprašanje za naslednjo številko: Ali menite, da bo vstop Slovenije v Evropsko unijo vplival na politiko naše lokalne skupnosti? Kako? Neodvisna lista za Črni graben brez podžupana Člani Neodvisne liste "za Črni graben", ki je edina javno podpirala in na predstavitvah občanom nosila glavno breme volilne kampanje Mateja Kotnika kot samostojnega neodvisnega kandidata za župana Občine Lukovica, svojim volivcem sporočamo, da odslej nismo več del županove koalicije. Že dalj časa ugotavljamo, da g. Kotnik po volitvah ni bil več pripravljen sprejemati predlogov naše liste, obravnava proračuna občine za leto 2004 pa je izbila sodu dno. Na marčevski seji občinskega sveta je ob razpravi o amandmaju Neodvisne liste za Črni graben na predlog proračuna Občine Lukovica za leto 2004 prišlo do očitnega nesoglasja med stališči svetnikov Neodvisne liste za Črni graben in župana Občine Lukovica. Že pred tem župan pri pripravi predloga proračuna za drugo obravnavo ni upošteval nobene od 51 pripomb naše liste k predlogu proračuna v prvi obravnavi, niti 29 pripomb k predlogu Načrta razvojnih programov Občine Lukovica za obdobje 2004-2007, ki je sestavni del proračuna, z obrazložitvijo, da so prispele 15 ur po roku. Neodvisna lista za Črni graben je v amandmaju predlagala, da se zmanjšajo postavke, ki vključujejo plače in dodatke, sredstva za delovno uspešnost in sredstva za nadurno delo občinske uprave, ne pa nadurno delo režijskega obrata. Skupni znesek 10.853.381 SIT naj bi se razporedil po naslednjih proračunskih postavkah: - za 3.000.000 SIT se zmanjša postavka čiščenje odpadnih voda - CČN Lukovica ter predlagali, da občinski svet na naslednji seji odloča o ustreznem znižanju cene čiščenja odpadnih voda nove CČN Lukovica glede na sklep o potrditvi cene omenjenih storitev (Uradni vestnik občine Lukovica, št. 6/2003); - za 3.700.000 SIT se poveča postavka "kanalizacija Rafolče"; - za 3.400.000 SIT se poveča postavka "storitve odvetnikov, notarjev, cenilcev" zaradi uveljavljanja škodnih zahtevkov zaradi posledic gradnje avtocestnega predora pod Trojanami; - 753.381 SIT se nameni novi postavki "pomoč javnim vodovodom za izdelavo sanacijskih programov". Glede na dejstvo, da se v našem mandatu znižujejo prihodki občinskega proračuna, smo v Neodvisni listi za Črni graben mnenja, da si občinska uprava v Občini Lukovica ne more obračunavati sredstev za delovno uspešnost v višini 5%, če za celotno javno upravo velja 2% masa sredstev za ta namen. Prav tako se ne strinjamo z veljavno prakso, da se zaposlenim v upravi mesečno izplačuje 20 nadur. Razumemo utemeljitev župana, da se občinski upravi s spremembo predpisov nalaga dodatne obveznosti, vendar nismo slišali niti besede, kako izkoriščajo notranje rezerve oziroma prilagajajo organizacijo dela in delovni čas. Občinski svet je predlog naše liste z večino zavrnil. Tik zatem je bil brez razprave in ugovorov župana ali direktorja občinske uprave sprejet predlog NSi, da se na račun znižanja plač tudi voznikov šoloobveznih otrok in režijskega obrata, rešuje razvoj podjetništva v naši občini. Ob koncu seje je župan mimo sprejetega dnevnega reda in v nasprotju z določbami 22. in 26. Poslovnika občinskega sveta, predlagal razrešitev Lada Goričana s funkcije podžupana Občine Lukovica. Ker smo ocenili, da župan ne potrebuje podžupana, ki bi razmišljal drugače, smo predlog župana podprli. In kako naprej? Dva svetnika Neodvisne liste za Črni graben sta že pred tem dogodkom podala odstopni izjavi, in sicer Matija Bogdan Cerar iz zdravstvenih, Jana Strehar pa iz službenih razlogov. Prvega bo zamenjal Brane Močnik iz Krašnje, drugo pa Matjaž Markovšek in Zgornjih Lok. Svetniki si bomo tudi v novi sestavi prizadevali za ustvarjalen dialog z vsemi, ki si prizadevajo za skladen razvoj naše občine. O stvareh, ki po naše ne tečejo v pravo smer, bomo spregovorili tudi preko javnih glasil in ne zgolj ustno in pisno opozarjali župana in občinske uprave, kot smo to počeli doslej. / Neodvisna lista za Črni graben zahvale 15 ■ li w * Ko pošle so ti mori, zaprl trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat, stari ata, tast in stric FRANC PESTOTNIK Iz Zlatenka. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem MPZ Lipa za zapete pesmi ter pogrebnemu podjetju Vrbančič. Hvala Petru Urankarju za poslovilne besede ob grobu. Hvala tudi vsem zvonarjem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, a ostali so sledovi tvojih rok in spomin na tvoje zlato srce. ZAHVALA V 99. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi ata MAKS CERAR-tapetniški mojster iz Krašnje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Lukovica, posebno pa še Vanji Vida, Mateji Par-kelj in Irmi Markovšek. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali. Posebno se zahvaljujemo tudi PGD Krašnja za organizacijo pogreba častnega člana in vsem drugim gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, Boži Požar ter Francu Novaku za poslovilne besede. Zahvala tudi družini Pervinšek. Vsi. njegovi. Prazen dom. je in dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega smehljaja, le trud. in delo trdnih rok ostaja. V večnem miru ti počivaš, kjer ni. več gorja in ne trpljenja. V SPOMIN Andreju Dolinarju Minilo je predolgo leto dni, ko te ni več med nami, da bi nas razveseljeval in krajšal dolge dni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranom grobu. Vsi njegovi DO AS MŽALE Moto center d.o.o. Blatnica 3a, IOC Trzin, telefon: 01/562 18 13,01/562 18 16, faks: 01/562 18 15, www.as-domzale-motoc.si OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 3.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 IN OD 13.30 DO 18.00 URE V MORAVČAH NA PARKIRIŠČU OB CERKVI TOREK, 4.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE V MORAVČAH NA PARKIRIŠČU OB CERKVI TOREK, 4.5.2004 OD 13.30 DO 18.00 URE NA TROJANAH PRED GASILSKIM DOMOM SREDA, 5.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA ČETRTEK, 6.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA PETEK, 7.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI PETEK, 7.5.2004 OD 13.30 DO 18.00 URE V KRAŠNJI PRED GASILSKIM DOMOM SOBOTA, 8.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE V MENGŠU V JAMI SCT, PRED PODJETJEM SIGNACO, (NEKDANJA DRUŽBENA PREHRANA LEBAN TOPOLE) PONEDEUEK, 10.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V DOBU PRED TRGOVINO VELE TOREK, 11.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V STUDI PRED FITNES CENTROM LOŽAR SREDA, 12.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM ČETRTEK, 13.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE V TRZINU NA PARKIRIŠČU ZA OBČINO TRZIN Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri oddelku za upravne notranje zadeve upravne enote Domžale v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregledal S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila I GOSTINSKO PODJETJE Jmmt d a na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici Bencinski servis: tel.: 01/7296 350 odprto 24 ur na dan Restavracija: odprto vsak dan od 05. do 23.ure, tel.: 01/7236 846 v HLADNI IN TOPLI PRIGRIZKI ❖ MALICE ❖ KOSILA ❖ JEDI PO NAROČILU ❖ SOLATE ❖ SLADICE Uživajte v objemu ... poletja o j prostor pod soncem. Mi pa Vam nudimo ugodne potrošniške kredite za plačilo turističnih storitev. Banka za vas