Letnilc VI. V Grorici, duč 9. aprila. 1899 ..PriiPOisR uist“ izhaja vsaki i., iO., in 20,, dan v mesecu. Cona za celo leto t gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. T PRIMORSKI LIST (§oučljiv list za slovensko ljudstvo na <§rimorskem. Vso sa Taro, dom, caaarja UreiaiStre ii ipiniM mu j* v Gorici, Nunska ulica št. IO. — Nrfnn-kovana pisma n n« sprejtmajo. Rokapiai m n* vračajo. Uprav»iitvo •prejema oglat* ii ma-znanila po pogoibi. Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista“. Tiska: Hilarijanska tiskarna. Jelina - iuiaf' 77 U (J Vesela „ Velika noč“ je tu. Veselje teli dnij poveličuje narava in nadčutni svet. Narava je ponekotli že oblekla lepo pisano, praznično krilo ; dru-godi pa se ravno kar oblači. Pomlad je zakraljevala v teli dneli; vse se mladi v naravi: vsa narava je radostno vesela svojega ustajenja iz mrtvega zimskega spanja . . Le-to naravino veselje pa spopol-nuje in veča še ono, ki ga v teh velikonočnih dneh praznuje srce — krščansko. Da, krščanskemu srcu je zunanje veselje v naravi odtisek onega, še stokrat bolj blaženega in slajšega veselja, ki je navdaja sredi skrivnostne pomladi, ki je zakraljevala tudi v njegovom notranjem. In vstal je Kristus ! Da, vstal je v marsikaterem kristi-janu ; premagal je noč verske odrevenelosti in temo krščanske malomarnosti in dejanske praktično-krščanske vnemarnosti! O, da, da ! Koliko milijonov src bije v tem trenotju svetih in največih praznikov krščanstva za Kristusa, ki malo prej zanj niso bila! Milijoni so vstali po sv. velikonočni spovedi k novemu, mlademu kr° ščanskemu spoznavanju v življenju. In to je tudi pomlad; duhovna vigred, ki vpliva združeno z navadnim mladoletjeui tako prečudno, tako skrivnostno, tako 'ljubeče, da po pravici vsklikava kristi-jan : Velika noč je naj veselejši praznik v letu! Veselje je zavladalo v srcih in vesteh posamnikov; gospodarji so z nova , akleuili tusuejo se svojimi druži- nami: naprej jim hočejo biti očetje : skrbni, ljubeči očetje. Može in žene združuje pomlajena vez krščanske ljubezni, katero so si z nova obljubili ob svojem duhovnem vstajenju. Otroci pa so zaprisezali na zastavo ljubezni in pokorščine do svojih .starišev. Vse se je zravnalo, kar je bilo krivega . . . Zdaj vlada soglasje v milijon družinah. O sveta Velika noč! Kako socijalen je ta praznik! Kristus-ljubezen, očetstvo-materinstvo, si-novstvo in hčeriustvo, ki se morda doslej v muogoterih družinah ni poznala — je vstalo iz groba. Zdaj pa je prijetno, tako prijetno bivati mej svojimi ljubljenimi in ljubečimi. Da, da, Kristus je vstal in vstal je zlasti tudi pri nas Slovencih, ki smo veren narod, bolj kakor kateri drugi. Če bi hoteli preštevati rdeče listke vseli onih, ki so bili povabljeni h duhovnemu vstajenju mej Slovenci, bi se pač vtegnili prepričati, da takih, ki se niso odzvali in torej tudi ne praznujejo veselega vstajenja, je malo, malo .... Ako bi trdili, da niti na 100 vernih Slov. jih ne pride niti pet, bi mar rekli preveč ? In tak narod, kršč.-katoliški narod, kakor so Slovenci, naj bi se klonil 5% svojih odtujencev, ki se za krščanstvo več ne brigajo ? Ne, ne! Ni ga naroda, ki bi imel ve-čo pravico imenovati se kršč. katoliškega, nego j« slovenski, pa tudi ni naroda, ki bi imel veča pravico vladati in vojen biti katoliški, 1)fig0 je ravno naš slovenski narod! Da bi le vsi tisti možje, ki se ne sramujejo v tem času visoko dvigati zastavo duhovnega vstajenja v svojem srcu, ki so očitno pred ljudmi' ali bolj skrito storili svojo velikonočno kršč. dolžnost, tudi v javnosti povzdignili svoje katoliško in praktično krščanstvo, pa bi imeli združeno katoliško Slovenijo . . . eno samo stranko brez razkola. Oni 5% liberalnih odtujencev bi zginil kakor kapljica v potoku. In, ali je to res tako nemogoče? Kaj ni mar tisti vseslovenski shod pa svojem bistvu katoliški shod ? Kje mej narodi pa je še bolj mogoča enojnost, ka-i kor je to pri našem le poldrugo milijonskem narodu ? Kje je nadalje pogubniša razdvojenost, kakor je pogubna ravno nam, številno tako neznatnim Slovencem ? Zato pa, mi vsi, ki smo ustali duhovno v svojih srcih k praktičnemu krščanstvu, ustanimo tudi politično k kršč. kat. vseslovenski enojni politiki. Le tako, in samo tako bode praznoval tudi naš narod v celoti enkrat veselo Veliko noč . . narodne slobode in ravnopravnosti . . politično alelujo . . . Narodno gospodarstvo. Iz Kanalskega. Mislim, da ga ni z lepa glede cest tako zanemarjenega okraja, kakor je ravno kanalski, in zlasti svet mej Sočo in Judrijem. Vse to površje obsega jedno kvadratno miljo precej rodovitnega, vsled slabih razmer pa zanemarjenega sveta. Ljudje se pečajo s trav- niki in gozdi. Nahaj^^pr tudi, okro*? vasij. ki so raztresene po obeh straneh griča, obdelane njive in vinske gorice. Radi lepih pašnikov uspevala bi v teh krajih posebno živinoreja. Mnogo, mnogo zboljšalo bi se lahko tudi pri kmetijstvu, toda manjka skoraj poglavitni pogoj —' ni cest ni zveze. Vcelem okraju je namreč samo ena cesta, po kateri se človek lahko pelje s konjem. Samo po eni se da voziti z voli, pa le za silo. Vse druge poti rekel bi so pa kozje, in najbolje bi vkrenile oblasti, ako bi jih kar prepovedale in zaprl?; Omenim naj samo pot čez Strmec, ki pelje dalje na Kojsko. Koliko nesreč se je že tam pripetilo ! Kakošna je pa še le pot iz Srednjega v Ročinj! Na tem potu ubil je pred leti mrtev — živega! Čudno, ali ne ? Vender resnično. Nesli so namreč mrliča v Ročinj k pokoju. Na ovinku, ki je res brez vseh ovinkov ovinek, zdrsne se sprednjemu nosilcu, krsta pade nanj ter mu razbije črepino. In še dandanes kažejo ti ono mesto rekoč: „Tu je ubil — mrtev — živega". Pota pa, ki vežejo vasice : Koščina, Breščina, Strmec, Britof, Bajti, Šrebreljak, Želinje, Ukanje, Velendol in Miščki, so za vožnjo popolnoma nerabljiva. Vse te vasice, sploh vsa zapadna stran pogorja bila pri izključena od vsega sveta in vsake zveze, da ni takoj ob Judriju, že na italijanski strani prav lepa cesta, po kateri spravljajo Idrci svoje pridelke v Čedad ali pa v Videm. Koliko težav in sitnosti pa morajo prestajati pii tem, ve le tisti ki je skušal. Kedar namreč hočeš spraviti voz na ono stran, moraš iti prvič iskat listek za živino k c. k. financi v Zapotok. Potem se moraš zglasiti pri italijanski finančni straži. Zdaj, čakaj do solnčnega vshoda, ker prej ne sme nič čez mejo. Ko si srečno, a težavno dospel na italijanska tla potem plačaj; pa le hitro, — fini in potrpžljivi ravno niso oni gospodje brigadirji, — cela dva franka! Če ti pa še dajo spremni listek, n. pr. za žito, dodaj pa še jeden frank in pol. Ako je bil torej^ kmet tako srečen, da je oddal blago v Čedadu, naj le podviza, da pride do večera nazaj do meje, če ne, mora čakati zopet do druzega jutra. Če mu pa sreča ni bila mila in ni mogel prodati blaga v Čedadu, kaj mu- kaže drugega, nego ž njim naprej v Videm. In ako ga vidi tretje jutro doma, srečen je. Kar je pa za blago skupil, snedli so skoraj vse potni štroški. In vender je ljudstvo primorano kupčevati le z Italijo, saj z domačo deželo nima ni kake vožne zveze. Tam na Laškem pa mora svoje blago takorekoč zavreči, da dobi kako palanko sebi in svoji družini. Komaj si moreš misliti žalostnejših razmer, v kakoršnih živi ljudstvo tod. v svoji lastni državi opazuje se mu vsaka stopinja. Vsaka goved v hlevu mora se zaznamovati, vsaka sprememba pri živini se naznaniti. Če hoče kdo svoje vino, domačega pridelka kam drugam nesti, je mora naznaniti. Če prinese ubogi mejaš za svojo potrebo kako stvar iz Kanala ali Gorice, mora dokazati odkod da je, če ne se konfiscira, in posledice občutil bo bridko. Zares skratka: ljudstvo tu na meji živi redno v nekakem izjemnem stanju, pravo evropsko robstvo! In če pogledajo naši ubogi siromaki. ki so vedno in vsekdar iz dna srca zvesti vladarski hiši, tja čez mejo, čez rečico Judrij, vidijo, kako je skrbela enostranska vlada, da je z lepo in zložno cesto zboljšala položaj zapuščenih sosedov, podanikov. Ali jim ni milo pri srcu ? Tam skrb, tu brezbrižnost! Ali ne trpi pri tem tudi vgled države ? ! In dasi je ves ta kraj rodoviren, na kako nizki stopinji je poljedeljstvo 1 Kje so pa tudi sredstva, s kojimi naj se zboljša ? Travniki potrebujejo pravilnega gnojenja. Kako pa dovažati gnoj, zlasti 9 LIST E K Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. (Dalje.) Kakor sem v otroških letih včasih pasel ovce in „št. andrežke fazane11, t. j. neumne „pičulateJ, tako sem tudi kot „latinec“ — o počitnicah — gonil vole in konje na našo „smiži3t“ (senožet) na južnem koncu vasi, pičle ‘/s ure od doma. Jezdec pa nisem bil nikoli }>rav dober, zlasti zajezditi konja od tal nisem znal, moral sem imeti kako više podnožje. Konj, ki je svojega jezdeca poznal, nesel me je, kamor je hotel, zlasti če so mu nagajale konjske muhe. Oh, kako dobro je, sem si mislil, da ima konj grivo, za ktero sem se z obema rokama držaj. Kot „latinec“ sein rad igral na karte; igrali smo na Rojicah ali Nad-skalami za kako mejo (t. j. živo ograjo pri potih, oziroma njivah) Navadne igre za en krajcar so bile : „kalabr&ga“, „briškula“, „trenta-un“ in „baukuc“ ; poslednji dve ste bili „hazardni“ igri. Čutil sem včasih vso resnico pesnikovih besedi, ki smo se jih v šoli učili: „Weilie die Zeit nicht, dem Spiele gebildeter Blatter1,.............„Vieles Unheil folgt der Empiindungen stiirmischem Wechsel“. Hvaležen sem očetu, da je zatrl v meni veselje do igre, predno je postalo strast. Skočil je namreč nekega večera nenadoma izza meje, pobral nam karte in jih vpričo nas razrezal; malo je manjkalo, da ni prišlo še kaj hujšega. Ta drastična kazen je imela pri meni trajen vspeli. „N61i“ ! Gorkega zajuterka nisem bil vajen prvih 8 — 9 šolskih let. V predmestji blizo kapucinov sem ukupil en krajcar „ndli“-ja (t. j. hlebček kruha iz pšeničine moke niže vrste) in. dokler sem bil še majhen, mlel ga grede gori po ulicah proti Travniku. Po hišah, zlasti v nunski ulici, so ob tisti uri smodili in mleli kayo, ktere duh mi je bil posebno prijeten; kavo piti, pa ni bilo še moderno pri nas, bilo je preveč gospojsko. Od 1. 1838/9 — 1845 sem ostajal o poldne v mestu, zvečer pa hodil domu. Kot tretjo- in četrtošolec na gimnaziji (1841/2 in 1842/3) sem stanoval v zavodu gluhonemih, s kte-rimi sem prav lahko občeval, ker sem skor vsa njihova znamenja poznal; ž njimi sem obedoval, ž njimi molil. Bilo je to v Fornasari-jevi hiši štev. 4 v ulici sv. Klare, prav v tistih prostorih od zadej, kjer je zdaj en oddelek slovenske šole in slov. otroški vrt. Ravnatelj v zavodu je bil, kakor sem že popred povedal, moj rojak in bivši katehet vrli g. Iv. Budau. — Iz teh 2 let par anekdot! Nekega dne je učil g. B. gojence na vrtu gnoj kidati in trositi po lehah, kar pride nenadoma g. knez-nadškof Frančišek Ksav. Lušin. Jez sem ga brž zagledal, gluhonemi tudi, samo pridni ravnatelj — v ponošeni suknji z vilami v rokah — ga ni videl; bil je na nasprotno stran obrnjen. Nemi so ga z znamenji in krikom opozorili na visocega gosta. Smilil se mi je ubogi ravnatelj v svoji zadregi, ko ga je ponižni in pohlevni nadškof prijazno nagovoril in pohvalil. — Gluhonemi so sploh trmasti in imajo marsiktero napako. Enkrat n. pr. so vrgli vse učne knjižice v stranišče. Kaj stori ravnatelj ? morali so sami vpričo njega stranišče iz- trebiti, knjižice izvleči in oprati ter se spet po njih učiti. To je bila lekcija ! Na nižem gimnaziji sem nosil še kratko jopo in kapo. Ko sem bil dognal IV. razred, napove oče nekega dne m. septembra : „V nedelju pujdi?mo na Svetu floru". Oh, kako sem se jez veselil! Pride nedelj«, vstanemo ob 3. uri popoluoči; jez se oblečem, umijem; ko sem pa hotel obleči navadno kratko jopo. oglasi se oče: ,.Ne, kapot obleči, ali puj ostani dom&“. To je bila strela z jasnega. Doma ostati V nemogoče! Ni bilo torej drugače, ko obleči v prvo nesrečni kapot, kterega sem imel že nekaj časa v skrinji, pa ga nisem hotel nositi, ker me je bilo sram in ni bil po mojem okusu. — Oče pa me je hotel imeti gospoda! K popoldanji službi božji — k litanijam^ — ob nedeljah in praznikih sem hodil do novembra 1845 v Št. Andrež. Med krščanskim naukom, ki sem ga že znal, prebiral sem v sakri-stiji škofijski duhovski šematizem, krajevna in osebna imena; vedel sem, bolj ko zdaj, kje je ta ali ta duhovnik. Tudi osebno sem mnogo dekanov, župnikov i. dr. poznal; tako n. pr. zadnjega Bcesardko-kraljevega“ župnika v Solkanu, Fil. Perica, in pa vikarija št. ferjanskega Ant. Maliča, ki je sklepal pridige navadno z besedami: . . . Tako delajte, da boste „vredni purgarji nebeškega kraljestva11. — Ko sem bil neki krat ves zamaknjen v svoje berilo, slišim, da me kliče gospod kapelan (Ant. Kobal): ,,Marušič11 ! Stopim iz sakristije in, ker nisem vedel za kaj gre, ponovi mi vprašanje: „Kdo je nesel kosilo Danielu, ko je bil med levi-1? Jez se srčno odrežem: ^Habakuk. Primu ga, je angelj za las& in n6su k jami11. — Še pred tem časom, po smrti g. kapelana Persolja-e, o pustu 1839, je hodil kapelana liadomestovat korni vikarij Jož. Grusovin iz Velike cerkve — trd furlanski Goričan. —. Pri krščanskem nauku vpraša neko nedeljo : „Ti, fžint, je Bog tudi v peku" ? Fant: „ja“. Gospod: ,.Kaj pa dela Bog v peku" ? Fant molči. G.: „Ali se greje mortbit’ zd&j, k’ je sneg11 ? Smeh po vsej cerkvi, tem bolj, ker se je vroki vikarijev glas odmeval s podstropja. (Izgovarjal je g. Grusovin konečni „g“. kakor trd „ku, vsak „eu pa debelo kakor nemški ..a11 ali latinski „ae“). Ples. (Pa ne, da bi se kdo pohujšal! ?) Že naprej naj povem, da nisem svoje žive dni nikdar plesal, pač pa sem hodil ,,/iladat’ /t6dci“. Tako smo rekli v Št. Andreži, ko je šel kdo k plesišču, po leti pod milim nebom, o pustu pa v sobi. Jez sem — obrnivši „brejarju“ hrbet — res samo ,,/iladuv in poslušuv /i6dci“, kterih je bilo do 1. 1848 navadno po pet: bas, šk&nt (gosli), klarinet (piščalka), dolga in krajša trobenta. Še le od 1. 1848. naprej je prišla v navado „bandau z velikim bobnom. V tem, ko sem ,/iodci /iladul*, zavpil je navadno tam kje blizu dvoriščnih vrat kak „lačenb6rger“ iz mesta : „Čipsa! čipsa! - Kdor ne vaga, nima blaga11; pa smo tekli vsi tje. „Cipsa11 je bila igra v kocke, jako zapeljiva za mladino. Všeč mi je bil pri poletnih plesih duh od šopkov, ki so jih imele dekline. V teh šopkih so morali biti nageljni, majaron, meta, baziljka in luiža. — Ples na kmetih je bil v mojih mladih letih prav nedolžen memo sedanjega. Če se je primerilo, da je med plesom zvonilo za mrliča, prenehali so, dokler ni odzvonilo ! tako tudi ob „Ave-Mariji“. — Na „naš suminj11 (3. nedeljo julija) so šli fantje z godci pred litanijami storit „šunadu“ (St&ndchen) ne le županu, temufi tudi rgospodu“ (kapelanu). (Dalje prih.) umetni, ko je svet tako rekoč z deskami zabit! ? Sadjereja bila bi zlasti za Srednje, Kambreško in ob Judriju velikega pomena, če bi se sadje moglo kam izvažati. Da, še celo vinarstvo bi se povzdignilo, ako bi kmet le mogel kam odpeljati svoje vino. Koliko bolj uspevala bi tudi živinoreja, ako bi bile vožne ceste in zveza z deželo ! Prebivalstvo idrsko plačuje sedaj okrog 6.400 ygl. davka; kdko pa, ne prašaj me! Če bi bile pa cestne zveze, da bi se zboljšalo poljedeljstvo še višje bi radi plačevali in lažje, kakor pa sedaj to svoto. Tako si pa morajo, posebno prebivalci ob Judriju, s tem pomagati, da sekajo kar od kraja les, katerega vozijo potem na Laško, ali pa žgo ž njrga oglje, ki gre potem isto pot. Kam pa pridemo z gozdi, če bo šlo tako naprej ? Žalostne goličave kazale bodo kmalu gola svoja rebra ! Koiiko pa trpi slednjič v zdravstvenem oziru ubogi Idrc! Pridi sem in poglej ! Vse na hrbtih znositi, vso zemljo z lopato premetati, ni mala reč ! Ni čudo torej, če kljub zdravemu podnebju, ljudstvo hira in peša! Zato smo z veseljem pozdravili naznanilo, vrlih naših gg. poslancevgrofa Alf, Coroninija in dr. Ant. Gregorčiča, da se hočeta potruditi, da izposlujeta pri visoki vladi, da se ž njeno podporo zgradi osta : črez Vrhovlje, lvobališče v Marijino Celje in od tam v Kostanjevico. Po tej cesti zvezane bi bile vse vasi z Brdi in dalje z Gorico. Kolikega pomena bila bi pa ta cesta še ie v strategičnem oziru vedo povedati gg. častniki, ki so tod svet pregledovali, bolj nego mi! Saj bi se dalo iz te ceste nadzorovati in opazovati celo mejo Ko bi bila ta dovršena, zravnala bi se gotovo tudi pot iz Marijinega Celja v bližnji Kanal tako, da bi mogli po njej brez nevarnosti voziti, kar pa sedai ni! Da bi se slednjič zgradila tudi za Anhovo cesta na Plave, je potem več kakor gotovo. Hvala in priznanje torej vrlima gg. poslancema, ki se potezata tudi za zapuščene Idrce ob meji. Hvala jim zlasti, da sta dobila od visoke vlade zagotovilo, da prispe z 80% doklade k zgrad-jenju ceste! Zares .lepa pomoč! Občin sveta dolžnost pa je sedaj, da k ponujeni visoki dokladi dolože še onih 20%. Pa še ti ne bodo celi. Zagotovljene naj bodo. da jim bo tudi slavni deželni odbor šel na roko, kar bo le mogel. Zraven izplačale bodo pa lahko one male odstotke v delu in denar ostane v deželi — doma! Tako v en d er pride počasi tudi tužna Idrija in sploh kanalski okraj kam naprej, v kar Bog pomozi ! Vam županstva in starešinstva pa zakličem s pesnikom : Išče te sreča Um ti je dan, Našel jo bodeš, Če nisi zaspan! M. Celjski, Dopisi, Iz Tomaja. Zanimalo bode gotovo marsikoga, da je po preteku dobrih 13 mesecev 'zarobila naša. posojilnica konečno svojo moč. Natančneje Vam sporočim svoječasno, kako in zakaj ni hotelo c. kr. pomorsko sodišče v Trstu naše posojilnice spoznati pravomočnim, čeravno obstoje posojilnice po ravno istih pravilih, Bog v6 že v kolikih krajih. Ne bom tajil, če rečem, da nas je hotelo c. kr. pom. solišče z svojim zavračanjem pravil utruditi in vzeti nam po-poluoma veselje do posojilnice. Ali pa nam je hotelo prihraniti troške ustanovitve, ker imamo že itak drugi 2 dmštvi v Tomaju. Posrečilo bi se jun bilo, da niso naleteli na tako jeklene značaje, kakor so tačas v Tomaji bili. Mej temi naj omenim prvega buditelja do posojilnice č. g. Scliif-ferja, sedaj službujočega vikarja na Barki. S tako pož rvovainostjo zamore le oni delati. koji ljubi svoj rod, kakor je to storil č. sr. Scliiihvr, čeravno rojen Kranjc. — Naša presrčila mu hvala za njegov trud. Močno nam jj šla na roko ob tem tudi zveza kranjskih slov. posojilnic z g. dr. Šušterčičein na čelu, koji poslednji je moral š<> celo na Dunaju interpeiirati j ust. ministra radi naše posojilnice. Tem potom ti.»di jim izrečeno naše največje priznanje in hvala. Konečno naj izrazim svojo željo, da bi Bog dal, da »e po našem kršnem Krasu uranovi še več posojilnic, da se naše sicer ubožno ljudstvo izogne gospodarskemu propadu. Pozno smo pričeli, tako da ni ne-kojih gospodarjev več rešiti, ali bolje, da jih otmemo nekaj, nego da nam propadejo gospodarski vsi: Velekoristi je tudi, da se pripravimo z našimi malimi kmetskimi posojilnicami naboj, ki nam ga bode menda v kratkem biti z neko „Banco agrario“ v Trstu. Naše ljudstvo v potrebi vzame sedaj na posodo tudi judeževe groše, če pa bode trdno, liki skala za svoj lastni interes in na svojih lastnih nogah. Na delo toraj kraški rojaki, Komen in Sežana sti tudi pripravni mesti v napravo kmetskih posojilnic. Naša tomajska za drugo leto menda razširi svoj delokrog za vso faro tomajsko. Drugič bolj natanjčno Tomaj c! Iz gorenje Vertojbe. Podpisani prosijo prav vljudno, naj bi slavno uredništvo cenjenega »Primorskega lista11 blagovolilo sprejeti v prvi prihodnji list naslednja pojasnila na dopis „iz Vertojbe*1 v Soči št. 26 tega leta, ki ga je odposlal neki »Domačin" ? uredništvu Soče v lastno sramoto. Najprvo moramo omeniti, o uvodu dopisa v katerem „Domačin“ pravi, da ni njegov namen učiti čitatelje (sočine) kako se sadi krompir. Mi ki dobro poznamo onega „Domačina41, se moramo tej njegovi opazki le smejati, kajti dobro vemo, da „DomaČin“ še ne zna saditi krompirja, , kako torej bi zamogel druge učiti ? Pa pustimo to, in poglejmo kaj piše nadalje, in sicer o sv. misijonu, ki smo ga imeli v vertojbski duhovniji. Kar je pisal od začetka v devetih vrstah, je tako resnično pisal kakor človek, ki ni podvržen najmanjši laži. ali že v deseti vrsti se je »Domačinu-* stemnelo v razumu, kajti drugače bi ne bil pisal kaj takega, ako ne iz hudobnega namena, pa iz sovražnega duha. kajti podpisani župan in podpisani gorenski starešini, niso bili nič manj veseli, kakor čč. oo. misijonarji in preč. g. vikarij po sklepu sv. misijona. V potrjenje in pojasnilo tega povemo resnici na ljubo, naslednje istini-tosti: Preč. g. Iv. Poječ, kurat v Biljah, ki je tudi pri sv. misijonu pomagal kolikor so mu lastni domači opravki dopuščali, si je prizadeval, da bi bil spravil skupaj neki zbor, z namenom, da bi se pri tem občinskem zboru dogovorili, in si roke podali v znamenje sprave, in bodo do sedaj si sovražne stranke se resnično odpovedale nadaljnemu hujskanju in šun-tanju ljudstva; (to se je godilo žalibog le v doljni Vertojbi do sv. misijona, in po sv. misijonu se še nadaljulje hujskanje neprenehoma). In res, na večer po skiepu sv. misijona, so se zbrali starešini pri prečastitem g. vikanju, pa ne na večerjo, kakor piše „Domačin“, ampak k dogovoru in spravi, ki se je imela dognati oni večer; a da je hrup bil še večji so dolenski starešini pripeljali seboj vsaki še po dva pomočnika, da bi bili za zlmago bolj gotovi. Neresnico (da se ne rabi druge besede) pa je pisal »Domačin1* da je župan branil se podati roko v spravo pl. Lo-kateliju in drugim starešinom iz doljne Vertojbe, ampak vsi so si^ podali roke brez izjeme; drugo kar čenča „Domačin“ o preč. g. dekanu, da je on pozval Lo-katelija in starešine iz doljne Vertojbe, naj bi se združili z gornjo Vertojbo, in da je na ta stavljeni predlog (?) ustal (ni bilo treba ustati ker do. takrat nobeden še sedel ni) in šel in za njim vsi (?) starešini, so le izmišljotine bolne glave „I)omačinove“. Res pa je, da župan ni hotel podpisati zapisnika, ki se je bil napravil na pritisk starešinov in njih podvojenih pomočuikov iz doljne \ ertojbe, da bi. se omejila pri prihodnji volitvi vo-lilcem pravica proste volitve, ali prav za prav da bi bili prisiljeni volilci voliti, kakor bi neki odbor komandiral, z 'namenom, da bode župan v dolj. Vertojbi. Tega zapisnika torej župan ni hotel podpisati, pa ne zaradi „njegovih ljudi" ampak zato, ker se je za časa svojega županovanja že toliko naučil, da je vedel, da takega dejanja ne dovoljuje postava, marveč da tako ravnanje zakoni naravnost in ojstro prepovedujejo, in zato ni župan hotel zapisnika podpisati. Smešno pa je kar čenča „Domačin‘‘, da je dolenjska večina hotela gorenski manjšini podati roko. Na to svetujemo „Domačinu ", da ko mu Ozdravi glava, (ako je sploh upanje da ozdravi) naj se poda k c. kr. davkarskemu uradu, in bode se prepričal, da davčna občina gornja Ver-tojba plačuje nad 100 gl. več davka kakor doljna, ptftem naj se poda k deželni računariji in bode videl, kdo je zalagal za doljno Vertojbo, za bolnišnične stro- ške ; in slednjič naj prosi preč. g. vikarija da mu pusti pogledati v statištične izkaze prebivalcev. —- Morda se potem mu razvedri v glavi, da bode videl, da ni nikjer večine v dolj. Vertojbi razven nekaj hiš, koje so pa brez prebivalcev. Dalje praša „Domačin“ od kod izvira sovraštvo, kdo da je prav za prav „pun-tai'“ ? (za to besedo se bomo še videli pri sodniji). Mi odgovarjamo na to, da oni je puntar, ki z besedo in pisanjem po časnikih ščuva in hujska ljudstvo, on je izvirnik sovraštva, in le njemu pritika ona beseda. Onih večnih prepirov pa je kriv „Domačin11 in njegovi pajdaši, ki so ljudstvo hujskali in je še vedno hujskajo proti napravi prepotrebnega lastnega du-hovnijskega stanovanja, ki ga je župan na ukaz duhovskih in svetnih oblastniji dal napravit. Nepotrebne stroške delajo občini doljna Vertojba pa le „Domačin“ in njegovi pajdaši, za kar so bili od svetne oblastnije že pokarani. Dalje ko je „Domačiu“ pisal, bolj ga je glava bolela, in sicer tako, da zaradi bolečin se ubogi ni nič več zavedal kaj piše. Podajamo čitateljem nekoliko pojasnila, glede osnove domače zavarovalnice goveje živine : Due 13. februarja tega leta se je občinstvo, oziroma posestniki goveje živine so se zbrali v tukajšno šoio, da bi se o tej zadevi posvetovali, in prišli so skoro vsi iz gornje Vertojbe. Preč. g. kaplan iz Št. Petra je bil tako dober, da nam je prišel na pomoč, in nam prav lepo vso to zadevo pojasnjeval, tako da smo bili vsi prav zadovoljni. Preč. g. kaplan pa niso imenovali ne sv. Jožefa niti sv. Janeza, kakor se je „Domačinu“ v bolni glavi sanjalo, ampak g. kaplan j« povdarjal, da društvo se bode zvalo : ^Zavarovalno društvo Vertojba" in je tudi jasno poudarjal, da > odbornikov mora biti v vsaki občini polovica, in ako bode izvoljen predsednik v gornji Vertojbi mora biti načelnik v dolj. Vertojbi; ako bi bil tajnik voljen . v gornji Vertojbi mora biti blagajnik v doljni Vertojbi in uaopak. Ceniteljev in razsodnikov mora tudi biti v vsaki davčni občini polovica, m proti temu, ni bilo slišati nobene naj manjše besede ugovora, ampak toliko gorenci kolikor do-lenci smo bili vsi popolnoma zadovoljni s tem predlogom : in na to smo enoglasno predsednikom osnovalnega odbora volili našega preč. g. vikarija ter prosili, naj bi to prepotrebno zadevo pospešil, da bodo pravila od višjih oblastnji kmalu potrjena in da se skliče postavni občni zbor, pri katerem bode predsednik in drugi odbor voljen. Samo „ Domačinu11 ni bilo to po godu; kajti sam pri sebi si je mislil, (kar bi se bilo tudi gotovo zgodilo) ako bodo združeni obe Vejtojbi v eno društvo, ne bom jaz „Do-mačiir od nobedne stranke in za nobed-110 rabo voljen.“ Zato je začel ljudstvo ščuvati in hujskati da naj si v dolj. Vertojbi napravijo svoje lastno društvo, ne pa da bodo pokorni sv. Jožefu, ker sv. Janez je več kakor sv. Jožef.! Domačin, pravi na dalje v svojem dopisu, (pa šmentana glava ga je vedno bolj bolela in očividno je, da je roka risala brez da je glava vedela kaj) da smo imeli meseca oktobra nove volitve za obč. starešinstvo in da o volitvah ni nihče nobenega obširnejšega dopisa priobčil. Se ve, da to je res. Pa zakaj se ni niti pisalo? Zato ker v gornji Vertojbi ne zna nobeden v časnike lažij priobčevati ; in „Domačinu“ pa ni dišalo to zadevo priobčevati; kajti moral bi priobčiti tudi, da v doljni Vertojbi so zaklali dvoje telet, da so volilce, ki so jih iz drugih občin privabili, gostili in napajali, da so na volišče prišli pijani in da so ravno oni dajali povod nerednostim. Takrat »Domačin'" ni hotel tega priobčiti, ampak še le sedaj, ko je menil da se je stvar pozabila, je prišel s tem na (lan. Pa kaj hočemo, saj le zaradi bolečin v glavi ni vedel kaj piše v Sočo. No slednjič pravi „Domačin“, da sedaj pričakujemo novih volitev, ker so bile prve zaradi županove „furbarije“ ovržeiie. Temu Stavku moramo podpisani na ravnost ugovarjati in izreči, ubogi Domačin se je v svojej nezavedni domišljiji celo laži poslužil, da bi svojemu dopisu v Soči dodal še nekoliko paprike ; kajti ravno narobe je, kar je pisal. V starešinstveni seji dne 3. septembra, ko se je sklepalo zaradi dnevov volitve, je eden iz gornje Vertojbe omenil, da ker je več nego 1000 volilcev mora biti po postavi 30 starešin in 15 namestnikov, na kar sta ravno iz doljne Vertojbe dva starešina temu oporekala s besedami, da je še s 24 starešinami preveč „konfužjona“ in temu so vsi dru- gi starešini iz dolj. Vrtojbe priterdili, iii ker- tem besedam ni nihče ugovarjal, se je v zapisnik zapisalo za 24. starešin ne pa za 30, kakor „Domačin" sanja, Župan pa je to glavarstvu koj sporočil ker se mu je zdelo da ni pravi ta sklep. Glavarstvo je odgovorilo, da starešinstvo nima nobene pravice sklepe delati proti določbam postave. Župan jo ta odlok tudi starešinom in volilcem objavil, za kar ima dokaz v rokah. . „Domačin“ in tovarši se niso za to zmenili ampak pri volitvi so imeli na listkih le po 8 starešin in 4 namestnike zapisane, in po tem redu se je tudi volilo po dogovoru s voliviio komisijo, h katerej je bil pozvan tudi zastopnik iz dolj. Vertojbe, ki ni črhnil nobedne besedice proti temu. Da se je pa volitev še po noči nadaljevala ni župan tega ukazal, ampak c. k. vladni komisar, ki je bil k volitvam posian, je na zahtevo volivcev tudi iz dolj. Vertojbe, Merna, Bilj i. t. d. odločil, da se volitev nadaljuje, dokler so volivci navzoči. Glede računov, o kojih čenča bolna glava »Domačinova1* je toliko resnice, kakor v celem dopisu, to je : nič ; in ako je pa res kaj napačnega, zakaj se ne obme „Domačin11 do velesi, dež. odbora, koji bode župana zaradi nepostavno vpisanih „raznili stroškov** na odgovor tirjal. — Toliko v pojasnilo domačinovega dopisa v Soči. Mnogo bi šp proti „Domačinu1* priobčili, pa nočemo se s takim nepoboljšljivim in neozdravljivim človekom prepirati, samo čuditi se moramo uredništvu Soče, da je v svoje predale sprejelo dopis, iz k oj ega je jasno razvidna razburjenost in strast, in podtikanje ognja k sovraštvu. Jožef Nemec, župan. Jiinez Oerne r. Jož., podžupan. Jožef Nemec (kerpan), Janez Černe r. Andr., France Batistič, Janez Batistič, Karol Pelos, Alojzij Černe, Janez Nemec, Andrej Lašič (drlaščev), Andrej Lašič (flegar) starešini. Politični pregled. Notranje dežele. Nadvojvodo Franč. Ferdinanda d’Este je presvitli' česar imenoval svi^ jim namestnikom v vrhovnem poveljstvu armade. Državni proračun je predložil novi finačni minister dr. Kaizl. Potrebščina je proračunjena na 721-9 milijonov, pokritje pa na 722-3 milijona, toraj znaša prebitek 448.900 gld. Minister je napovedal, da bo skušal izvesti zakon o povišanju plač, odpraviti časniški kolek in erarično mitnino na cestah. Zato pa je napovedal povišanje indirektnih davkov. Povišanje davkov je res glavna naloga vsakega finančnega ministra Posl. Šukljeja je slovanska krščansko - narodna zveza zopet vsprejela kakor člana. Posl. Šuklje je lani izstopil iz zveze. Dr- Ivan Šušteršič je odložil državnozborski mandat. K temu koraku, pravi v oklicu do svojih volilcev, ga silijo razne okolnosti: omajano zdravje, preobloženost z odvetniškim poslom, rodbinske razmere, pred vsem pa dejstvo, da se hoče v »Gospodarski zvezi" in „Zvezi kranjskih posojilnic" popolnoma posvetiti gospodarski organizaciji slovenskega naroda, zlasti kmetskega stanu. Nas je ta odstop iznenadil, a tolaži nas dejstvo, da se dr. Šušteršič popolnoma posveti gospodarski organizaciji. Državnozborske seje so se _do.se-daj izrabile za razprave o vladini izjavi. Posebno so si skočili v lase nemški liberalci in nacijonalci s SchOnererjem, ki jim je očital izdajstvo nemštva. Tako se trati čas. Ubogo ljudstvo pa plačuj, a koristnih postav ne pričakuj. Delegacije so sklicane na 9. maja v Budimpešto. Od deligacij se zahteva 50 milijonov za napravo novih vojnih ladij. Tej zahtevi vojnega ministra so nasprotni razni člani obeli ministerstev, in zato upamo, da se celih 50 milijonov ne bo znova naložilo na že itak težko obremenjene rame davkoplačevalcev. Tir-jatev se je za polovico znižala. Državni poslanci so se razšli na velikonočne počitnice. Zborovati pricno še le 20. aprila. Sprememba v gališkem namestništvu. Knez Sanguszko je odstopil.Na-mestnikom je imenovan grof' Piniuski, ki je lik ‘ati postal tajni svetnik. Vnanje države-Grški princ Jurij je zopet resen kandidat za mesto guvernerja na Kreti. Zanj se posebno poteguje Rusija, ki je pripravljena imenovati ga guvernerjem tudi tedaj, ako bi sultan ne privolil v to imenovanje. Nemške in naše ladije so že zapustile Kreto. Stvar pa pri počasnosti turške vlade ne bode še tako hitro dozorela. Mornarico pomnoži Nemčija. Tudi Francozi, Italijani, Španci in Američani skušajo tekmovati s svojimi sosedi. Tudi pri nas mislijo zahtevati 50 milijonov za pomnožitev ladij. Bremena za vojne namene kmalu postanejo neznosna. Res je drag ta oboroženi mir. Med Španijo in severno-ameri-škimi državami preti vojna radi Kube. Papež je ponudil španski kraljici posredovanje in zahteval naj se ustavi vojska na Kubi. Španija je v.sprejela posredovanje pod gotovimi pogoji. Dal Bo g, da modrost sv. Očeta prepreči prelivanje krvi. Zola, katerega je radi sramotenja francoske vojske sodišče obsodilo v jed-noletno ječo, je oprostilo kasacijsko sodišče. Oproščen ni kakor nekriv, marveč iz jedinega vzroka, ker vojni minister, ki je pozval Zola pred porotnike, ni bil opravičen vložiti pritožbe, marveč je za to upravičeno samo vojno sodišče, katero je Zola napadal. Zola je oproščen, a resnice s svojim podtikanjem še ni dokazal. Nap,-idilika graškega kralja Kar-ditzi in Giorgis sta bila obsojena na smrt. Karditzi je rekel, da ga je do tega pripravilo časnikarstvo. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Žive podobe iz trpljenja Kristusovega je v Ljubljani predstavljala Krščansko - socialna železničarska zveza. Predstave so bile izborne. — Pri volitvi članov pridobitnega davka komisije v Ljubljani so samo v tretjem razredu zmagli Slovenci. — Na Bledu so obhajati sv. misijon Vodili so ga čč. oo. Lazaristi — Na Kranjskem je bilo koncem leta 503.977 prebivalcev. — V Polhovem Gradcu je umrl Matevž Trobec, oče mil. škofa Jakoba Trobca. Na Štarjerskem. Konsumno društvo namerujejo osnovati v Šoštanju. — Vinorejsko društvo na Vidmu razpustilo se je svojevoljno zbok pomanjkanja udov. Malomarnost! — Pogorela je hiša čevljarja. Hajuskega pri Sv. Trojici. — Č. g. Franč. Korošec, urednik vrlega „Slov. Gospodarja" je imenovan za nadžupnika pri Sv. Križu tik Slatine. — V Čreti blizu Rač sta se v dimu zadušila dva otroka. Stariši so ju pustili sama doma. — Pri Sv. Juriju ob Taboru so potegnili iz vode 50 letnega,- moža. Kako se je utopil se ni zve-telo'. — Na smrt na vislicah je mariborsko sodišče obsodilo Franč. Vračka, ker je ubil svojega tasta in taščo. — Na KoroSkem. V krški škofiji je bilo v I. 1897 rojenih 6655 zakonskih in 4617 nezakonskih otrok. Žalosten sad nemškega liberalizma. — Sodišče v Celovcu je obsodilo 6 mladeničev v zapor, ker so v deškem semeuišču razbili okna. — Delo so ustavili celovški krojaški pomočniki. — Na straži se je vstrelil v Celovcu vojak 7. pešpolka J. Stiitzl. — Železniško ministerstvo je dovolilo, da se prično tehniške priprave za ozkotirno železnico na sv. Višarje. — si « v r c K. Gorica. dfsem naročnikom in sotrudnikom voščimo vesele praznike, proseči jih, da nam ostanejo še nadalje zvesti. Nov grob. Umrl je v torek 5. t. m. v Gorici obče znani in priljubljeni gospod Vale itin Kancler, nadučitelj v pokoju. Bil je pokojnik rodom Solkanec. Dolga inučua bolezen je končala plodo-nosno njegovo življenje. Tiho, mirno — broz zvonenja — spremljali smo pokojnika k večnemu počitku na veliki četrtek. Udeležilo se ga je ogromno število odličnega občinstva, otroci „Sloginih zavodov" in p. n. učiteljstvo. Truplo so prepeljali v rojstni kraj starodavni Solkan. Prosimo prijatelje in znance pokojnikove naj nam dopošljejo obširniši spis ali vsaj podatke o tihem, a uzornem delovanju odličnega rodoljuba. Poslanec dr. Gregorčič je v krepki interpelaciji odgovoril na interpelacijo posl. Lenassija radi namišljenega izzi-yanja o priliki letošnjih naborov. Kar so iskali, so dobili. Slovenske pridige v Gorici pri sv. Ignaciju so končale pretečeno soboto. Cerkev je bila dan na dan polna, dasi je bilo vse dni skrajno neugodno vreme. Da, bolj ko srno se bližali koncu tedna več ljudstva vseh stanov je prihiteb, da bi slišalo zveličavne nauke. Z mirnimi, prepričevalnimi besedami obrazložil je govornik med drugim tudi namen človeka, katerega sreča ni v bogastvu, ne v uživanju, tudi ne v čednosti sami zase, ampak stvarjen je edino za Boga; razkril je zopet drugi večer prekletstvo, katero teži na človeštvu, največe zlo — greh; pokazal kaj je bilo in kaj bi bilo in je tudi še sedaj človeštvo brez Jez. Kristusa. E~ nako nam je naslikal podobo našega Izveli-čarja Boga-človeka Jez. Kr., zadnji večer pa vidno ustanovo na zemlji, pravo rim. kat. cerkev. Po pridigi je bil vsak večer „mali blagoslov". Kako mogočno je tu odmeval od visokih obokov naudušeni „sveto, sveto, sveto . . .“, ki je gromel iz tisoč in tisoč hvaležuih prsij pred prestol Najvišega. Le kdor je moral, zapustil je cerkev pred končanim blagoslovom, a še njemu je bilo žal, da ni užival veličastnega trenutka. In to verno ljudstvo, ki tako v dejanju kaže svojo versko prepričanje naj bi izginilo v va-lovju nenasitnega lahonskega ,framason-stva. Ne! To ljudstvo nosi v sebi pogoj življenja, kal prave sreče — resnico sv. vere, tega ljudstva čaka dan zmage — dan ustajenja, V ime hvaležnih poslušalcev izrekamo srčno hvalo veleč, msg.' župniku in veleiič. g. dr. Pavlici, kateri je rade volje preuzel ne lahko nalogo, za katero je bil v zadnjih trenutkih napro-šen. Dal Bog blagoslova in nam še priložnosti vtrditi svoje versko prepričanje ob Sivi besedi svoje materinščine, katera že radi tega, ker je naša beseda nas spominja naše matere, ki nam je —• otrokom iste nauke cepila v srce. Običajno slov. pridigo velikega petka je imel včeraj ob 7. uri zvečer ve-leuč. g. dr. Jož. Pavlica. Cerkev je bila polna. „Amico„ pa „Pr. list“. „Amicoli v zadnjem času prevrača take kozolce, da niti najtrezniši katoliški časnik „Slo-venec,‘ v Ljubljani, ne izbira več izrazov, kedar piše proti „Amicu“. Vse, kar je o njem pisal je resnično, dasi „Aini-covce“ strašno kolje v oči. Izgovarjajo pa se s tem, da „Slovenec“ motri primorske odnašaje skozi kranjska očala; le nam t. j. „Pr. 1.“ ne morejo odpustiti, da smo se ž njim zadnji čas zopet malce pobavili, le nam ne... Pa, da bi prišel z proti — dokazi na dan, o kaj še: za „Amico-i kedar je nasproti „Pr. 1.“ v zadregi, je prav dobra liberalna fraza, češ, ni res, obrekuješ, la-žeš itd. vCalunnieuje vse tisto, kar je pisal ..Pr. 1.“ o „Amicovcih“ in njih politiki. Mi konstatujemo, da je „Sloveuec“ še hujše dal pod nos „Arniču1*, nego mi; dalje ničesar ne preklicujemo in, če hoče „Amicova“ gospoda stvari priti do dna, naj le uboga ,1’ Eco del Litorale“, v katerim jo je znani Tercjestinus pozval, da se pritoži proti nam na pristojnem mestu. Da, i mi tako sodimo ! Le spišite obtožnico proti „Pr. I.“ pa pošljite jo kamor tiče in nikar ne odnehajte. Tako nam vsaj ne bode treba nameravanega sestanka odposlancev slovanske duhovščine iz vseh 4. primorskih škofij, da bi sestavili spomenico, ki naj bi klasično osvetlila tudi vaše javno de lovanje kakor sploh politiko vseh „kat.“ ital. strank na Primorskem. Če nas boste namreč tožili, se bode le ta spomenica naravno in dosledno ter sama ob sebi razvila. Mi smo pripravljeni.... Ergo ! Nov slov. obrtnik. V Gorico se naseli s prvim majnikom .sobni slikar in pleskar g. Iv. Alešovec iz Opatije. Mož je v svoji obrti strokovnjak in unet rodoljub. Kolesar je povozil v ulici Vettu-rini otroka. Ne more se nikdar dovolj priporočati previdnosti pri kolesanju. — Nesreče se vedno množijo ! „Amico“ pa slovanski liturgični jezik. Zopet in zopet se bavi Amico s slovanskim bogoslužbenim jezikom v cerkvah v Istri. Vse svoje orožje proti njemu za-jemlje iz knjižur nekega Salate. No, menda bo res vse le solata, pa brez soli iu olja ono, kar je spisal o napomiuanem predmetu mož, ki neki še ni dovršil nobenih študij. V zadnjem spisku se „učeui“ Sa-lata zaganja celo v staroslovenski bogo-službeni jezik, kar pa je celo „Amicu“, kakor se zdi, malo predrzno ! No, no! Le dajte, gospoda, le dajte ! Prepričani smo, da starodavnih in priznanih pravic, ki tičejo slovanskemu bogosluž-beneinu jeziku v isterskih cerkvah, nikakor ne pojeste s „Salato“ !! Prosit! Opozarjamo na poziv v prilogi, kateri skuša pobiti in razrešiti predsodke in sumničenja, katere je stvarila nevednost ali pri nekaterih tudi zlobnost zoper cerkev Srca Jezusovega v Gorici. Zavla- dati mora med nami pravica in zavlada tudi mir. To pa upamo da dosežemo, ako med nami v lastnem svetišču kraljuje Srce božjega Odrešenika, katero vse enakoy ljubi! Šolski dom se zida. Upamo, da odbor ne zagreši stari narodni greh, kakor odbor »Narodnega doma“ v Ljubljani, ter posamezna dela odda tujini obrtnikom. Društvo ..Šolski dom“ je imelo v sredo 6. t. m. izreden občni zbor, v katerem so se društvena pravila nekoliko premenila, oziroma popolnih. — Društve-nik ali društvenica more postati vsakdo, ki plača na leto vsaj 1 krono ; do zdaj je znašala najnižja udnina 1 gld. na leto. — Društveniki in društvenice »Šolskega doma" bodo imeli enake pravice in dolžnosti ; društvenice bodo imele vrhu tega v odvisnosti od društvenega odbora svoje posebno uačelništvo kot ženski oddelek „Solskega doina“. — Načelništvo ženskega oddelka bo sestavljeno iz petero odbornic goriške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki je pristopila „Šolskemu domu" kot ustanovnica, ter iz štirih odbornic, katere bodo volile društvenice „Šolskega doma" v posebni seji. V sejah „Ženskega oddelka" bo imela vsaka dru-štvenioa po en glas. — Alio pristopi društvu v katerem kraju zunaj Gorice petnajst društvenic, sme jim načelništvo genskega oddelka1* dovoliti, da se združijo v pododdelek a!j podružnico, katero vodi načelništvo. ki je sestavljeno tako, kakor določi načelništvo »Ženskega oddelka11, v vsakem slučaju po.sebe. — Na enak način se morejo ustanoviti zunaj Gorice pododdelki ali podružnice »Šolskega doma" za društvenike v odvisnosti od društvenega odbora. — ,,Ženski oddelek11 in podružnice značijo le notranjo uredbo društva in ne zpadajo v vrsto tistih podružnic, katere ima pred očmi § 10. zakoma o društvih. — V nedeljo, dne 17. aprila skliče predsednik „Šolskega doma* društvenice v sejo v čitalnične prostore ob 11. uri pred-poludne, da se ustanovi *Ženski oddelek". V dobrodelne namene je zapustil pokojni profesor Pertout 10.000 gld. za ustanovitev notranjega gimnazija v Gorici, 100 gld. slovenskemu iu 1000 gld. italijanskemu Alojzijeyi§ču. Samomor. V soboto se je vrgel z Sočinega mosta Janez Černič iz Doberdoba. Padel je na pesek, ter takoj mrtev ostal. Vzrok so baje pravde. Mazzoli — obsojen. Pri obravnavi radi tatvine pri g. Kopaču so bili obsojeni 4 dečki, ki so kradli vosek. Trgovec Mazzoli pa, ki je vosek kupoval, dobil je 7 mesecev, ter mora povrniti škodo. Laški listi o tem molčš. ,.Corriere;l je priporočal svojim či-tateljem protestantovske govore y Gorici, da še v Trst je spremljal pastorja'in poročal kje in kedaj je govoril. — Isto židovsko trobilo je molčalo o govorih P. Volberta in še vedno molči o slovenskih pridigah pri sv. Ignaciju. Vsak uvidi zakaj ? „0 du, mein Oesterreich“ je pa- trijotičua pesem, in kjerkoli se čuje, mora na pravega Avstrijca napraviti prijeten, domoroden utis. Ali ne tako pri naših irredentovcih! V gledališču sojo nedavno peli nemški igralci, irredentovci pa so — sikali. Seveda, Galibalbijev marš, nNella patria“ itdv to so jim patrijotične pesmi, in v im(enu' takih živliev se še drzne kdo v našem državnem zboru staviti interpelacije. Blaž, Blaž, kaj čenčaš ! Ravnateljstvo vinarskega in sadjarskega društva za Brda. — Ker so se na podlagi odloka c. kr. okrožne sodnije v Gorici z dne 20. listopada 1897, št. 3799, društvena pravila premenila, vabi se Vas k občnemu zboru, ki bo dne 17. aprila 1898. ob 3. in pol uri popol-udne v Biljani z naslednjim dnevnim redom : 1. Volitev ravnateljstva za triletno dobo t. j. do 31. julija 1900. — 2. Morebitni predlogi in nasveti po §. 38. društ. pravil. — V Gorici, dne 20. sušca. „Unione", ital. politično društvo imelo je redni občni zbor v nedeljo 3. aprila ob 15-30 uri v Gradiški. Da seje veliko govorilo zoper Slovence, da je bil vedno v besedah naš vrli drž. poslanec dr. Gregorčič — se razume že samo ob sebi. Povedal je tudi drž. poslanec, kaj bi bil odgovoril v drž. zboru na interpelacijo dr. Gregorčiča — z zgodovinskimi dejstvi . . . ., kateri pa nič ne dokažejo, ampak le potrdijo, da Slovenci niso imeli nikdar v Gorici svojih pravic, po samovolji in krivi — drugih. . Tudi žid Graziadio je povedal marsikaj lepega, tudi nekaj za duhovnika-poslanca Žanettija — kar naj si dotični gospod prečita in dobro zapomni. Zopet interpelacija. Še sedaj se je hotel osmešiti znani mestni oče Karol Seppenhofer v mestnem starešinstvu go-riškem. Tiijal je račuu od župana, kaj je storil sl. municipij, da bi dobila v večini italijanska (?) škofija ital. nadškofa. Za take interpelacije mora biti sposoben le kak — Seppenhofer. Poročilo ,.goriške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda1 pri X. podružničnem občnem letnem zboru dne 27. marca 1898. S tem dnem nastopi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici deseto'leto narodnega delovanja. S ponosom smemo poudarjati, da ne pojenjuje ljubav, s katero se oklepajo rodoljubkiuje naše podružnice, tem več le še bolj vskipeva vseslovenska ljubav širom naše lepe domovine. Ljubezen do slovenske mladine je prodrla v vse sloje našega ljudstva, vzrasla je do občudovanja visoko, tako da se istemu ne zdi nobena žrtev prevelika. Koliko slov. mladega naraščaja se je tekom malo let odgojilo na kato-liško-slovensko-avstrijski podlagi ter rešilo iz dušnega in narodnega propada! Prijetna zavest, da ni zaostal naš, nežni spol pri tem blagem delovanju, ampak po svojih močeh pripomogel cvetoči slovenski mladini do napredka in omike, je pač najdražje zadostilo vsega truda. Delujmo nevstrašeno dalje v duhu nebeških zavetnikov sv. Cirila in Metoda. Izginejo naj vse razlike visokega in nizkega, izobraženega in priprostega. Vse se mora spajati v soglasno jednoto, kakor sta spojila sv. brata, prišedši mej slovenske rodove, vse stanove v složni ljubezni, zjedinila jih v veri in jeziku. Dal Bog, da bi nam pri takem blagem delovanju ohranili blagi prijatelji in pokrovitelji slovenske mladine svojo prijazno naklonjenost, za kar jim presrčna zahvala! Pri podružničnem občnem letnem zboru dne 16. maja 1897. 1. so bile v načelništvo izvoljene te-le gospe in go-spice : prvomestnica : gospa Amalija Dru-fovka, tajnica: g. Ana Dovgan, namestnice : gospa Ivanka Dekleva, g. Karolina Makuc iu g. Lavoslava Koršič. Odbornice : g. Marija Kancler, g. Karolina Zavnik in g. Milena Premrou. Pri podružnični seji dne 18. majnika 1897. 1. se je sklenilo, naj se gg. poverjenicam pismeno zahvali za trud in skrb pri nabiranji letnine i. dr. proseč jih, naj še nadalje blagovoljno delujejo v razvoj društvenega namena. Za leto 1897. so bile naprošene te-le gg. poverjenice : g. Terezija Klančič v Podgori, g. Kristina Lokar v Mirnem, g. Karolina Furlani v Št. Andrežu, gospa Gabrijela Franko v Solkanu in g. Marija Komac v K viškem. Prijaznim sotrudnicam naša iskrena zalivala! Odbor je priredil v preteklem društ. letu dva koncerta, 11. dec. 1897. in 15. jan. 1898. leta. Čisti dohodek prvega koncerta v znesku 200 gld. se je izročil odboru za „Šolski dom\ Od čistega dobička drugega koncerta se je izročilo 100 gld, odboru za „Šolski dom“, 50 gld. pa „Sloginim“ učnim zavodom. O božičnici so bili obdarovani otroci otroških vertcev v Pevmi, Podgori in veliko število revnih otrok iz vrtcev in razredov „Slogine“ šole v Gorici z oblekami, obuvali, pokrivali itd. Blagi prijatelji naše mladine so prihiteli revi in bedi učeče se mladine na pomoč z radodarnimi doneski v denarju in z različnimi drugimi darovi. Povrni Bog vsem p. n. g. darovalcem in darovalkam njihovo usmiljeno delo. Slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nas je povabilo k XII. redni veliki skupščini v Škofjo Loko dne 5. avgusta 1897. Zastopala je gori-ško žensko podružnico sv. Cirila in Metoda pri XII. redni veliki skupščini v Škofji Loki gospa Erhovnic. Naša podružnica šteje do danes : ustavnovnic ... 26 letnic................150 podpornic.... 4 Skupaj . 180 Načelništvo je imelo v društvenem letu 7 sej. V minolem društvenem letu je došlo v blagajno: Dohodkov: 1. Preostanek lanskega leta gl. 39.67 2. Ustanovnina , . . . . n 10.— 3. Letnina iu podpornina j) 147.45 4. Radodarni doneski . . . n 32.— 4. Ostanek letne veselice m 15.52 Skupaj . gi- 244.64 Stroškov : 1. Odposlalo se je glav. vod. v Ljubljano gl. 150.- 2. Božičnice in druge med- letne porabe .... » 57.64 Skupaj . gl. 207.64 Ako odbijemo od dohodkov . gl. 244.64 stroške............................. 207.64 ostane še v blagajni . . . gl. 37.— ±4 PliikoKSiCl L L ST C. kr. kmetijsko društvo naznanja, da je nrok za skupno naročbo bakrenega vitrijola in žvepla podaljšalo do konec meseca aprila. Čndna znamenja. Slučajno prišel sera po nekaj letih zopet v Kanal. Iskal sem duhovnika, znanca, ki službuje v kanalskih hribih. Ker ga nisem našel tam, kjer navadno ostaja, hotel sem se posloviti in iti po službenih opravkih dalje. Poved6 mi pa, da je danes v Kanalu skupna spoved, ali kakor tam pravijo „spovednica41. Zato grem v farno cerkev pogledat, morda ga kje vidim, zakaj rad bi ga bil videl po dolgih letih. Pa kako sem se zavzel, ko sem videl komaj kakih 60 ljudi pri spovednicah, dasi je bilo, kakor so mi pravili, sedem spovednikov. Pa to bi ne bilo še nič, morda še dobro znamenje, da so drugi pridnejši že opravili svojo velikonočno dolžnost. Nekaj druzega me je pa jako vžalilo. Letala je mladina ven in noter, smejala se in pogovarjala, malo drugače, kakor na ulici. Kje je red v cerkvi, kje spoštovanje do sv. kraja! Še pri nas, okoli Trsta, je bolje. Žalostna znamenja ! Še bolj me je pa osupnilo, ko sem slišal zvečer — na oljčno nedeljo — čujte ljudje božji! — na oljčno nedeljo! divje vpitje po ulicah in gostilnah, kakor bi bil pustni torek. Kaj nima županstvo domače policije, da takim surovežem za-. maši nesramna usta in jih vtakne v zasluženi zapor ? ! Nisem si mogel kaj, da ne bi obsojal takega počenjanja. Hudo se mi je zdelo, ker sem nekdaj ljubil kraj in ljudstvo, kjer sem vžil marši kako veselo uro. Predno je solnce posijalo, zapustil sem vžaljen kraj, da čim preje pridem k dragi mi družinici in izbrišem žalostne vtise, ki mi jih je zadal popoldan in večer oljčne nedelje v Kanalu. Popotnik. Iz Volfi. Končan je volitveni boj! Zmagala je, kakor sploh ni bilo drugače pričakovati „stranka prava“. V prvem in drugem razredu se ni nasprotna stranka niti udeležila volitve, v tretjem pa je sijajno propadla — tedaj občna zmaga. Red je bil uzoren, ker naši volilci so si v svesti dolžnosti in pomena občinskega vodstva. Veselje med ljudstvom je splošno in nepopisno. Upanje je, da pridejo občinske razmere vendar enkrat v pravi tir. Ni mala naloga, katero so si naložili novi občinski možje : celiti je treba stare rane, delati v pro3peh občine v bodoče, dvigniti gospodarstvene razmere. Koliko dela, težkega a — hvaležnega dela ! Upamo, da možje, katerim je ljudstvo izročilo osodo občine, nesebično pokažejo z delom, da so vredni zaupanja. To delo naj zbliža zopet stranki tudi vse zmerne, trezno misleče može, kateri so v volitvenem boju stali v sovražnem taboru, saj tu je marsikaj narekovala strast. Razum naj prevlada! In mirno bomo sodelovali v prid in blagor občine. Na noge tedaj vrli možje! Na delo, ker resnobni so dnovi, a delo in trud vam nebo blagoslovi! Trst-Iatra. Tržaška „Edinost“ je s 3. aprilom pričela izhajati po dvakrat na dan; in sicer ?v lastni tiskarni. Požrtvovalnost slovenskih veljakov v Trstu je omogočila „Edinosti“ lastni dom in tiskarno. Tržaški Slovenci so s tem činom pokazali, da ob Adriji še biva čvrst rod, ki ga ne upogne še tako hitro sila, za svoja prava navdušen rod. Čestitamo vrlim tržaškim rodoljubom. „Edinostitt pa želimo, da se bode pogumno borila za naši sveti dve svetinji, vero in narodnost. Obojno je treba braniti z vsemi močmi proti dvojnemu nasprotniku. Premeščen je c. kr. okrajni glavar A. baron Marojčič, sin slavnega hr-vatskega junaka, iz Zadra na namestništvo v Trst. Baron Marojčič je vrl rodoljub. Za drugo že.leznično zvezo u Trstom. Državni poslanci jagoslovan-«kih dežel so osnovali poseben odbor, kateremu je naloga delovati na to, da se napravi še druga železnična zveza s Trstom. V komisijo za odmerjenje davka na osebno dohodarino sta bila v tržaški okolici v tretjem razredu izvoljena narodna kandidata g. Andrej Černe in istemu namestnik g. Ivan Balanč. Po pomoti je v Trstu 14 letni mladenič Piazza izpil mesto zdravila — ža-vepleno kislino. Mladenič je izdahnil svojo dušo že čez jedno uro. Piran proti tržaškemu škofu. Občinski zastop piranski se je izjavil proti mil. škofu tržaškemu radi spora z občino tržaško. Mil. škof je odpovedal birmo, ki se je imela deliti na binkoštne praznike. Zamuda vlaka zaradi pretepa na istem. Iz postaje Sv. Andrej v Trstu je odšel 1. aprila zjutraj tovorni vlak. Naenkrat se je vlak ustavil. Kaj se je zgodilo ? Na stroju sta se sprla strojevodja in kurjač, ter se pričela pretepati. Kurjač je potlačil strojevodjo, ki pa je še o pravem času ustavil vlak. V Buzetu napravili so na novem zvoniku hrvatski in italijanski, napis v spomin, kedaj je bil sezidan. Buzetskim Italijanom se je zdelo to krivično, ter so se pritožili na namestništvo. Ker pa odgovora ni bilo, so si pomagali sami. Po noči je nekdo hrvatski napis izklestil. Tako delajo Italijani. Nimajo obzira niti do oblasti. Lujiza Pesjakova, poznana slovenska pisateljica je umrla v Ljubljani. V. m. p. Vseučiliščni odbor. Izprožila se je misel, naj bi se o Veliki noči sošli zastopniki bogoslovnega, pravniškega in raodroslovnega slovenskega znanja, da sestavijo skupno spomenico na minister-stvo glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Posvetovali naj bi se s strokovnega stališča o potrebi in važnosti tega zavoda, o sredstvih in po-močkih, o zadržkih in ovirah, Za zastopnike je odločil bogoslovni piofesorski kolegij profesorje gg. dr. Janežiča, dr. Dolenca in dr. Kreka. Od pravnikov so voljeni gospodje dr. Ferjančič, dr. Majaron in svetnik Polec; od „Matice Slovenske" gospodje predsednik Levec in ravnatelja dr. Požar in Šubic. Odbor slov. kat. akad. društva „Danice“ na Dunaju se je pri I. redni zborovi seji z dne 1. t. ra. sestavil sledeče : predsednik : stud. med. August Le-vičnik, podpredsednik : med. Fran Dolšak, tajnik: iur. Ivan Sinkovič, blagajnik: phil. Bogumil Remec, knjižničar: iur. Anton Bartol, arhivar : med. Ivan Hubad. „Pomladni glasi" 8. zvezek. Za piruhe so tudi letos podali ljubljanski bogoslovci mladini ličen zvezek mladinskih spisov in pesnij. Bolj izbranega, primernega in res zabavnega berila sloven-, ska mladina gotovo nima. Zato priporočamo duhovnikom, vzgojiteljem in stari-šem, da pridno sežejo po njih, cena kar-toniranemu izvodu je 40 kr., v platno vezanemu 55 kr. „iHovder, hovder, hovder“, ali Šaljiva slovnica. (Dalje; sp. A. M.) Navaden „hovder“ v novejem času je tudi ta, da se Selevnik ali dopustnik z „naju ne piše pravilno, n. pr. „Rekel sem mu, naj dtla“. Jaz mislim, da tu ne gre izpuščati „da“. Nekteri pisci pa imajo sicer „da“, izpuščajo pa „naj* in pišejo: rekel sem mu, da dela na vrtu. Edino pravilno je: ..Rekel sem mu, da naj dela . . .“ Da je „da“ tukaj potreben, posnamemo s sličnih rekov, ko ne govorimo dopustno, ampak določno, n. pr.: ,.rekel sem mu, da pojde z mano“ ; „. . . da hodi prepočasi". Če hočemo spremeniti poslednji stavek v želevnik, ni treba druiega, ko da vtaknemo va-nj „naju : „rekel sem mu da naj hodi počasi11. Ne tedaj • „rekel sem mu, da hodi po lepem“ ali: „naj hodi po lepem", ampak: Tda ! naj hodi po lepem11 i. t. d. Sicer pa bi imel o pogojniku in želevniku še marsikaj povedati. — Kakor s sedanjikom namesti prihodnjika, ali kakor s „pseudo-coujunctivom“ (— lažnjivim veznikom), tako kvarijo pisci naš jezik tudi s tem, da nočejo ali ne znajo rabiti pogojnika.in želevnika ali tudi velevnika, kakor misel j nanese. Kar je naše slovenščine naj lepši kinč in po čemur se slovenska skladnja ponosno meri s6 staroklasičnima jezikoma, prav to _liovder“-ji zametavajo!! Kdor ne verjame meni. naj bere Ivan Š6lar-jevo razpravo ,.l)ie Tempus- uud Moduslehre im Slovenischen“ v „Jahres-bericht-u gorišk. gimnazija 1. 1862. (Dalje prihodnjič). Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno irilijiliici jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različua vina, gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & KutlD trgovca v Saminiški ulici it, 1 v hiši, kjer je »Trgovsko obrtna zadruga1'. ZALOGA PIVA iz prve kranjske eksportne pivovarne T. FRflHLICH-A — na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča svojo izborno pivo v sodčekih in steklenicah, ktere so plombavane, ter že v pivovarni z najbolje uležanim pivom napolnjene. Obetajoč p. n. častitim odjemalcem iz mesta in dežele v vsakem obziru solidno in točno postrežbo priporoča se za blagohotna naročila udani Joško Rovan zaloga vrhniškega pival GORICA — Rabatišče št. 18. tlllVttMMIMItff llllllllllimillllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH,milimi Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom na Tržaški cesti 4 v Gorici priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke. Podružnica je v ulici Parcar št. 10 Podturnom. Postreže vestno in po zmerni ceni. jffismssmmusmnBns Naznanilo. Kunce ali »domače zajce11 velike pasme Irancozke, tako zvane „norman-dince“ in „belgice“ ima vedno na prodaj po primerni ceni. Anton Poljšak Zapuže, pošta Ajdovščina. . Živinorejci pozor! Podpisani naznanjam, da imam naprodaj »*. w.I mb m po 8 kr. kilogram. Jožef JVTunih Sv. Lucija na Mostu dne 23. marca 1898. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiniinimiuiHunii ►bi' V GORICI v Nunski ulici štev. 14-16. $elika zaloga šivalnih, strojev in dvokoles. raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA. Lastna mehanična delalnica za popravljanje dvokoles in nikliranje. Otvorjenje trgovine. Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele da je otvoril pri sv. Roku na ulici proti Šempetru v lastni hiši št. 30 trgovino z jedilnim blagom po pošteni ceni. Priporo-čuje se p. n. občiustvu za obila naročila beleži z vsim spoštovanjem Vincenc Podgornik ' trgovec, Št. Peterske ulice št. 30 Naznanjam preč. duhovščini in vele-slavnemu občinitvu v Gorici in z d«žel«, da sem otvoril lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternol* lijeve knjigarne in loterije. Obljubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen s 3 delavci. — Prodajam tudi profuma. — Toplo se pripo-* ročam udani Jk.nton JPucelj, brivski mojster. Prodaja iglastega in listnega drevja, rednozelenega olepševalnega grmovja, cvetljic, zelenja, semenja vsake vrste, po najnižjiii cenah -A. JEDER Via Vogel, tiR vojašnice pekovski mojster na Kornu v Gorici zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Zaloga dežnikov in solčnikov. C. kr. priv. krojni aparati i* 4 ^ U krojaški mojster in trgovec v Gorici na Travnika' i-22 loterje. Priporoča Mjim rojakom na deželi in v mest /sakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove raožke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni. da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprei, za celo obleko (3-20 m.) od gld. 2.50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek ; odjemalcem blaga j& prosto, si izgotoviti obleko tudi drugod. vn&sš&mmtssim Ed. Pavlin, v Grorici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsako širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. J. Pipan & C. v Trstu Via, Valdirivo št- IS 'M ima veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe. •"Vrt JPrilog-a »Primorskemu listu“7štev. 11. »ne JPoziv. Začasni odbor za zidanje cerkve zaobljubljene Prešo. Srcu Jezusovemu v Gorici je sklical 9. sušca 180M. shod meščanov. Na tem shodu izvoljeni odbor se je obrnil 30. rožnika 1894. do vernikov s prošnjo, da bi blagovoljno podpirali novo zidanje. To prošnjo je blagoslovil sam nadškof Alcji/.ij. Načrt za novo cerkev, katerega je naredil arhitekt Emilij 1’elioan, je sprejel in potrdil goriški mestni zbor. Cerkev se je imela zidati ni starem pokopališča. Prostor za-njo je dovolil mestni zbor v seji 28. svečana' 1891. Stavil pa jo pogoj, da se mora začeti zidati v letu 1895., in da mora odbor dokazati, še preden bi začel zidati, da ima sredstev, kolikor bi jih bilo treba za dokončanje zunanjega dela. Odborov poziv se j« blagohotno vzprejel. Želja, da bi videli vstati spomenik ljubezni do dragih pokojnikov na tistem kraju, poln tolikih spominov in tolikih želja — nova cerkev, svetišče zaobljubljeno Božjemu Srcu, in torej središče jedinosti in vir nebeških zakladov — večen spomenik petdesetletnice vladanja Nj. Veličastva cesarja Frančiška Jožefa — zadovoljujoča ne samo duhovne potrebe stanoyiiikoV tistega kraja, ampak z »je dno njegov najodličneji kras — evo to 80' razlogi, ki so pospeševali darove ji^ dajali nove sile odboru, da bi šel dalje svpjo pot. Meseca listopada 1895. se je odbor nadejal, da se bo delo res srečno končalo. Saj je imel znatno vsoto denarja in dokaj materijala, poleg tega mu je bilo zastonj obljubljenih celig 2473 voženj. Da to premoženje i e bi mrto ležalo, in da bi pridobil še več darov, je odbor prosil 29. listopada 1895. mestni zbor. naj mu odkaže na starem pokopališču prikladen prostor za skladišče materijala. 'Prošnje pa mestni zbor ni uslišal. X 30. grudna 1895. naposled je mogel odbor uradno izkazati, da ima dovolj sredstev za začetek zidanja, kolikor jih je zahteval proračun, katerega je sestavil veSčak in potrdil c. kr. nadinženir. Odbor in dobrotniki so za gotovo pričakovali, d4’ bo mestni zbor priznal, da je odbor izpolnil v pravem času vse zakteve. Toda mestni zbor je v seji 11. malega travna 1896. izjayiJ, da je rešen vseli dolžuostij do odbora. Še več. Za podelitev prostora je zahteval, da bi mu odbor podpisal nove pogoje. Hotel ie n. pr. imeti popolno in večno patronsko pravico samo za to, ker bi dal prostor. Zahteval je, da bi sestavili nov proračun, kateri naj bi kazal, koliko bo stalo zunanje delo. Hotel je vedeti vso dodrobnosti in natančne mero. Zahteval je da bi moral odbor dokazati preden bi začel delo, da — do meseca rožnika 1897 — da ima sredstev koliko bi jih bilo treba da bi bila cerkev popolno dodelana in končana kar se tiče zunanjega okrasa. Zahteval je, da bodi cerkev meseca rožnika 1.897. popolno dolelana in končana, kar se tiče zunanjega okrasa. Mestni zbor je ta svoj sklep odboru naznanil 12. malega travna 189(5. Odbor pa je odgovoril in izrekel, daje v pravem času izpolnil vse bistvene pogoje, ki mu jih je mestni zbor stavil v podelitvi 1. 1891. Odbor je poudarjal, da je pogoj patronske pravice nov, da o tem pogoju v prvotni podelitvi nič ne stoji, in da ima o patronski pravici odločevati samo cerkvena oblast. Drugega pogoja pa odbor ni mogel izpolniti v sedanjih okoliščinah in v odločenem času, to ja do konca rožnika 1897. Po tem pogoju bi odbor namreč moral izkazati, da ima mnogo nad 53.000 goldinarjev. Toliko bi mu pa bilo zadostovalo po prejšnjem proračunu. Tako odbor ni mogel zidati cekve na starem pokopališču po pogojih, katere mu je stavil mestni zbor, ko mu je 1. 1891. prepustil prostor. Zato in pa, ker ni §tnel delati zoper voljo darovavčov, se jo odbor zvesto držal načel, katera je razglasil v svojem pozivu 30 junija 1891. Na podlagi § 17. svojih pravil je odstopil in izročil listino in društveno premoženje, t. j. načrte, les in denar, — denarja jo bilo 22.730 gld. 90 kr. — Nj. Prevzvišenosti mons. Alojziju Zornu, goriškemu knezu in nadškofu. X In vender, ker smo novo cerkev zaobljubili Prevs. Srcu, ker smo jo namenili za patrijotičen spomenik, in ker jo je želelo toliko dobrotnikov, smo jo morali zidati. Nj. Prevzvišenost, mons. Alojzij Zorn, ki je tako goreče hrepenel, da bi se z novo cerkvijo po njegovi škofiji boli razširilo češčenje Božjega Srca in ljubezen do Presvetlega Cesarja, je pooblastil tedanje odbornike, da so se spet združili V „ Odbor za zgradbo Cerkve zaobljub/jene Prest). Srcu Jezusovemu v Gorici'1. Za novi odbor je On sam potrdil pravila, katera je pozneje odobrilo tudi c. kr. namestništvo v Trstu. Tako ustanovljen odbor seje spet lotil dela. Živo je čutil, da se cerkev mora zidati radi poprej omenjenih razlogov. Videl je tudi, da dela po volji dobrotnikov nove cerkve in darovcev. Zato je sklenil za gotovo plačilo kupiti oni prostor na starem pokopališču, katerega poprej ni bilo moč dobiti zastonj. Toda spet zaman. Odborovo prošnjo 27 grudna 1896. je mestni zbor v seji 19. velikega travna 1897. odločno odbii. X Ko so na tak način izpodletili napori za pridobitev zemljišča na starem pokopališču, se je moral odbor odločiti; ali naj se r/A vedno odreče zidanju cerkve, za katero so se toliko zanimali verniki, ali pa naj izbere drug prostor. Ako bi bili morali dobrotniki volili, naj li zidajo ali ne, vemo, da bi se bili odločili za zidanje, potem pa bodi kjerkoli. Tako tudi mi. Prisiljeni smo bili zapustiti oni blagoslovljeni kraj, katerega smo vedno želeli. Zato smo slednjič sklenili kupiti drug prostor za zidanje. To pravico nam dajo pravila v,3. členu. Ta prostor, katerega je kupil odbor, '!•’ bo tam postavil namenjeno cerkev, zaobljubljeno Presvetemu Srcu Jezusovemu, meri 4 183’43 kvadratnih metrov. Tla so vzdignena in trdna. Leži pa ta prostor tam, kjer se btikate ulici Usina in Leoni. Obrnen je proti cesti Oorso Francesco Giuseppe. Nova cerkev bo ustrežala dušnim potrebam prebivavcev mestnega oddelka, kateri se bo čedalje bolj razvijal, kakor kaze. Tam doslej ni nikake cerkve. Prostor je enako oddaljen od mestnih cerkva, in cerkev bo ljudem prav na priložnem kraju. Someščani in sodeželani! Cerkev, zaobljubljeua Presvetemu Srcu Jezusovemu, se bo torej res zidala: to veselo novico vam danes lahko naznanimo. Vzdignila se bo nova cerkev, kar žele vsi verniki naše nadškofije. In prihajali bodo z vseh stranij va-njo molit in ponižno častit Božje Srce ter Boga prosit za drage rajnke. Vzdignilo se bo zavetje miru in tolažbe, spomin, da se je znova posvetila naša dežela Prus v. Srcu Jezusovemu in spomin petdesetletnice vladanja našega Presvetlega Cesarja. Toda, kdaj bo sezidana nova cerkev ? Someščani in sodeželani ter vsi, ki ljubite Srce Jezusovo, to zavisi od vas, od vaše ljubezni, ki ste jo že toli-krat v tako obilni meri pokazali. Delo je težavno, to vsakdo ve; toda katero sveto delo se nima boriti z mnogovrstnimi težavami ? Odbor je imel dosihmal mnogo prestati, da je nadaljeval to podjetje, ki je nad vse drago našim srcem, pa pripravljen je prestati še več za tako plemenito stvar, samo da ga boste vi podpirali. Od važe pomoči je torej zavisen izid podjetja. Brez razlike stranke, narodnosti in stanov ste veledušno prispevali doslej ; kažite še nadalje v tem svetem delu, da ste vsi bratje, da vas vse preši n ja isti verski duh in odkritosrčno, lojalno domoljubje. V tem svetem podjetju naj nas vse podpira misel, da je to delo blagoslovil in večkrat priporočil priljubljeni naš nadškof mons. Zorn, blagega spomina. Nau-dušuj nas za vstrajnost vzgled nepozabnega našega predsednika dr. Pavla Frap-portija. kateri je ves gorel za sveto naše delo. Tako, kakor ta plemeniti mož, delajmo vsi, da se srečno izide delo, in da tako čim prej izpolnimo goreče želje našega novega kneza in nadškofa. Zares je Prevzvišeni in Prečastiti mons. Missia na dopis, s katerim se mu je odbor ponižno poklonil dobrohotno odgovoril ter pohvalil in podvzetje priporočil Božjemu Srcu. On želi moči in stanovitnosti vsem, ki sodelujejo. S prelepimi besedami piše, da bo Njegovemu srcu največja tolažba ako bo videl, da bo v njegovi škofiji nova cerkev povzdignila pobožnost k Presv. Srcu Jezusovemu. „Ta pobožnost (tako piše prečastiti nad-pastir) se kot nalašč prilega našemu času, ko je vse razcepljeno in razdeljeno. Prav Božja previdnost je razodela to pobožnost. Jaz ne vem, kaj nas bi moglo uspešneje zediniti, nego duhovno središče vsega krščanstva—Božje Srce Jezusovo.“ Na delo torej ! Vsak še tako maj-lien dar, vsaka pripomoč bo ljuba Presv; Srcu, ki bo obilno poplačalo vse daro-L vavce. Zedinimo se v tein delu, delajmo z zaupanjem, izkažimo se veledušne in močne v stvari, s katero bomo svečano izpovedali sv. katoliško vero in pokazali udanost Presvetlemu Cesarju. V Gorici 25. snšca 1898. Odbor za zgradbo novo Cerkve Presv. Srca Jezusovega,. Žiga grof Attems, podpredsednik. Dr. Al. Faidf.itti, tajnik. ,‘;'i X Opombe: 1. Odbor bo skrbel, da se ustanovite v novi cerkvi dve večni sv. maši na teden za žive in mrtve dobrotnike. 2. Imena onih dobrotnikov, ki so že podarili, ali pa še bodo, vsaj 50 gld., bodisi v denarju bodisi 'v dela, bomo dali vsekati v kamen, katerega bomo postavili v novi cerkvi.