Štev 260.
V Unbllanl. v torek, dne 15. novembra 1910,
Leto XXXVIII.
ürednistro ]e t Kopitarjevi ullol štev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; neirank Irana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravniStro je v Ko iltarjeyl allot štev. 8. "M = 8pre|ema narouu.ae, lnserste in reklamaolje. = . Upravnt&kega telefona štev. 188.
Današnja Številka obsega 6 strani.
Nainovejši uspeta liberalne slovenske politike.
Trd Nemec, strogo nemško-nacijo-nalnega mišljenja, AdolfElsner, je imenovan predsednikom deželnega sodišča ljubljanskega. To je uspeh liberalne politike, za katero se zlasti tako ogrevajo slovenski sodniki.
Liberalna stranka, ki je prišla do cela na Ploja, se je ponižala pred vlado Hochenburgerjev in zato je tudi dobila primerno brco. Rekli bi, da je ta brca zaslužena, če ne bi bil zadet v srce naš narodni ponos. — Kar je Hoclien-b u r g e r naredil, je nezaslišano. A odgovornost, vsa odgovornost, zadene izključno liberalno stranko, ki se je obesila docela na liofratov frak. Namesto, da bi podpirala pošteno, moško, odločno narodno politiko S. L. S., si je vtepla v konfuzno glavo, da je pričakovati kaj uspehov od hofratovega anti-šambriranja in lakajstva., in pa od intri-giranja zoper može, ki store svojo dolžnost v blagor narodu. Sedaj je odločitev padla, kruta odločitev: preteriranih je toliko in toliko zvestih liberalcev mej slovenskimi sodniki. In tudi njih ne moremo oprostiti od krivde. Zakaj se obešajo na strgane frake — namesto da bi hodili pot moške doslednosti? Zakaj se ne osvobodijo od neumnih predsodkov, ki jih tlačijo kakor mora in ki jih delajo slepe za resnico? Oni so jedro liberalne stranke, tiste, ki jim je sedaj preskrbela zaušnico, ki jih bo skelela še dolgo in kateri brez dvoma slede še druge.
Saj mora liberalna stranka služiti vladi, ponižno in pokorno, kajti njen parlamentarični voditelj mora biti vladen in čc mu Hochenburger da zaušnico, mora ponižno poljubiti njegovo roko.
Liberalci bodo ležali kljub Elsnerju ravnotako na trebuhu pred vlado in tako tudi pred Ilochenburgerjem, kakor popred.
Občni zbor c. fcr. kmetijske družbe.
Z glasovnicami v roki si je pridobil včeraj v kranjski kmetijski družbi kranjski kmet tisto mesto, ki mu gre. Gospodaril bo zdaj kranjski kmet v ti-
sti kmetijski družbi, ki mu je šla že od-nekdaj, a mu je nasilstvo nekdaj vsemogočnih liberalcev zapiralo vrata v kmetijsko družbo. Občni zbor sam se je nadaljeval včeraj popoldne ob 2. uri. Obiskan je bil tako, kakor še občni zbori kmetijske družbe niso bili obiskani dozdaj. Kmetje so zborovali, naši kmetje, ki so si včeraj izvojevali družbo. Vodil je zborovanje g. komerč-ni svetnik poslanec P o v š e. Med navzočimi opazimo dež. odb. dr. Pegana, drž. poslanca Demšarja, prelata A. Ka-lana, barona Lichtenberga in Apfal-trerna. Veliko kmečkih županov se je udeležilo zborovanja. Vlado je zastopal vladni tajnik dr. Mathias.
Poročilo o delovanju glavnega odbora.
Komerčni svetnik poslanec Povše otvori popoldansko zborovanje, pozdravi zborovalce in podeli besedo ravnatelju Kmetijske družbe vladnemu svetniku Pircu. Poročevalec naznanja, da so bile povabljene na občni zbor tudi druge kmetijske družbe, ki se sicer niso udeležile zborovanja, a so pooblastile g. komerčnega svetnika poslanca Povšeta in poročevalca, da jih zastopata na občnem zboru. Članov je imela družba leta 1909 8109, 729 več, kakor leta 1908. Letos je družbi pristopilo 960 novih članov. Podružnic je bilo 137. Novih podružnic se je ustanovilo 5. V državni železniški svet je bil imenovan g. komerčni svetnik poslanec Povše. Vložni zapisnik iz teta lf)09 beleži 1170 stfogo uradnih dopisov, poslovno število pa 33.142 vlog. Podružnica so zelo živahno delovale. Blaga je proizvedla družba 900 vagonov.
O družbenih podjetjih
izvaja poročevalec: Podkovska šola obstaja 60 let. Družba jo je jircosnova-la, odgovarja svojim namenom in se preuredi.
Nasadna drevesnica se nahaja v Zgornji Šiški. Ima 140.000 cepljenih dreves. Stroški znašajo približno 35.000 K.
Kmetijska gospodinjska šola deluje uspešno že 11. leto. Nastanjena je v Marijanišču. Zahvaliti se mora osobito prelatu Andreju Kalanu, ker gospodinjska šola tako lepo napreduje. Želeti je le več prostora.
Zalaganje naučnih knjig. Dozdaj je izšlo 11 zvezkov, ki imajo namen, da služijo kmetu v pouk. Pripravlja se že 12. zvezek.
Za nemške člane je pričela izdajati družba glasilo v nemškem jeziku »Der Landwirt«. Izdaja in uredništvo sta se poverili podružnici v Kočevju.
LISTEK.
Izpod Kuma.
Dr. L. Lenard.
(Dalje.)
In iz vseh teh hlodov bo naredil papir in iz papirja knjige! Kako mora biti učen ta ljubljanski župan? Oh, ako bi on, Janez, mogel prebrati vse knjige, ki se bodo naredile iz teh hlodov! Knjige nikdar ne lažejo, saj jih pišejo možje. Koliko bi torej izvedel iz teh knjig!
Doma imajo Mohorjeve knjige. Spravljajo jih v omarico, tam kjer shranjujejo mati svoje pražnje rute. Kar jih je pa starejših, so zložene v nekem zaboju pod streho. Toda vseh skupaj ne bo za en takle hlod.
Oče so naročeni na »Domoljuba« in ga berejo od začetka do konca besedo za besedo, kakor mašno knjigo. Potem ga dobi v roke on, za njim drugi, nazadnje sosed in ko se vrne od soseda, ga dajo v kot pod strop za sliko svetega Florijana. Toda, koliko tisoč »Domoljubov« bi se naredilo iz enega takega hloda?«
Tako je premišljal Janez, ko je vozil hlode doli Droti Iladačam.
Ko je pripeljal že doli na Trate, je dvignil glavo. Pred njim stoji naš trg, cesta postaja, vedno bolj oživljena. Sreča ga drug voz, nek Šent Jure, ki se vrača iz Radeč. Janez hoče pognati na stran, pogleda na levo in zagleda neko žensko bitje, ki je hotelo mimo voza dalje, a ker so voli zavili na levo do kraja ceste, je bila prisiljena ustaviti se poleg voza. Rila je očividno v zadregi, ali naj stopi čez neznatni cestni jarek in po drugem robu mimo volov dalje, ali pa koraka poleg voza, dokler se cesta spet ne odpre.
Janez jo je zagledal in bilo mu je, kakor da bi ga kdo s pestjo udaril po srcu. Kar sapo mu je zapiralo. Tako od blizu se še ni srečal z gosposkim dekletom.
Naša kumljanska dekleta, to je kaj druzega. Skupaj so mlatili in skupaj spravljali otavo, skupaj sedeli pri mizi in skupaj hodili k maši. Ta mu je prijetnejša, iz one se norčuje, a še nikdar ga ni tako udarilo po srcu. Ko bo prišel od vojakov, bosta že skupaj z očetom našla kaj pripravnega. Ženske je treba iskati od blizu, a botrov od daleč, »ženi se bližje, kot moreš; botri se dalje, kot moreš,« pravi naš pregovor.
Zdaj ga je pa naenkrat tako pretreslo! . . .
Zdelo se mu je, kakor da. bi stal
Kmetijsko rastlinstvo. Družba je oddajala semena. Ozirala se je pri tem predvsem na to, da se povzdigne govedoreja.
Krompir. Pokazala se je potreba, da se dobi našim krajem primerna nova vrsta krompirja, ker dozdaj na Kranjsko vpeljani krompir peša. Dobili smo neko vrsto ameriškega krompirja.
Kranjski kmet najnaprednejši na jugu.
Poročevalec g. svetnik Pire nadaljuje: Našemu kmetu se očita večkrat, da ni napreden. Najodločneje zavračam take očitke. Kranjski kmet je zelo daleč pred kmeti drugih sosednih avstrijskih dežela. Če se trdi, da se meri kultura kakega naroda po množini mila, ki ga porabi, se mora meriti napredek kmeta po vporabi gnojil. Kranjska jo glede na vporabo umetnih gnojil malone na prvem mestu. Prekašata jo edinole Češka in Šlezija.
Vzroki slabe vinske letine.
Podružnice po vinorodnih krajih bodo morale skrbeti, da se vinorejo zopet povzdigne. Skrbeti se bo moralo, da dobe vinogradniki podpore, ker se bodo posledice letošnje slabe vinske letine še dolgo poznale, kakor se poznajo še zdaj posledice, ko je bila slaba letina za krmo. Zal, da je padla vporaba galic.e. Ljudje niso škropili trie. Pero-nospora in ne slaba letina je vzrok letošnje slabe vinske letine, ker se ni škropilo.
Dreves je odala družba 24.000.
Za pevzdigo govedoreje je bilo oddanih 85 bikov plemenjakov.
Plemenskih prešičev je oddala družba 181. Zelo važno je, da se preši-či cepijo.
Kranjska čebela. Posrečilo se nam je, da uvedemo kranjsko čebelo v Severno Ameriko.
Razne gospodarske potrebščine je preskrbela družba leta 1909 10.862 strankam, in sicer z drevjem, s stroji in z drugim orodjem. Po kratki razpravi, v kateri se blamira znani Babčev fantek, se poročilo o delovanju glavnega odbora v letu 1909 odobri.
Družbin račun za leto 1909 in proračun za leto 1911.
Poroča ravnatelj ces. svetnik Pire. Skupni promet v letu 1909 je znašal 6,289.497 K 96 h. Iz bilance posnemamo, da je izkazana Družbina glavnica med aktivi z 41.657 kron, inventar s 14.276 kron, posestva pa s 144.396 kron 84 vin.
poleg žerjavice in je samo skušal, da bi kar najhitreje prišel od nje proč. Vlekel je vola na desno, kar je mogel, in delal gaz na levici ob jarku. Ali je hotel iz uljudnosti pomagati dekletu, da bi mogla hitreje naprej, ali se je pa sam želel čim najhitreje iznebiti izkušnjave — kdo v6? — Niti on sam ne!
Ko je nastal med jarkom in med voli dovolj širok prostor, je dekle naglo stopilo naprej. Mimogrede se je pa še ozrlo na Janeza in mu vrglo živahen smehljaj, kakor v slovo in v zahvalo. Ta smehljaj je spekel Janeza v dno duše. Ves čas nista izpregovorila besede, niti ko sta se sešla, niti, ko sta se razstala.
Janez je dolgo gledal za dekletovo postavo, ki se je zibala pred njim v cestnem prahu, dokler ni izginila za ovinkom. Jezil se je, da je bil tako neroden, jezil na vola in na hlode.
»Kaj bodo tržani rekli o nas?« mislil si je in zdelo se mu je, da je naredil kakšno strašno nerodnost, a dekle, da predstavlja javno mnenje celega omikanega sveta.
»Kaj mi je vendar bilo, da sem m> tako zanikerno oblekel? Saj bi mor: ', vedeti, da pridem med ljudi! Zakaj nisem oblekel trde srajce in vzel ovratnika in kravate? Pa drugo črevlje bi tudi moral obuti.«
Proračun za leto 1911 proračunava dohodke z 872.100, stroške pa z 871.600 kronami.
Račun in proračun se odobrita.
Predlogi odbora.
Poročal je cesarski svetnik ravnatelj Pire.
Nove podružnice. Občni zbor potr* di ustanovitev novih podružnic v Dra-gatušu, Ilomcu, Koprivniku, Mostah pri Kamniku in v Suhorju pri Metliki.
Oddaja drevesc. Odbor predlaga, naj dobe člani tistih podružnic, ki oddajajo celo letnino 4 krone glavni družbi 3 in ne 4 drevesca, kakor dozdaj. Predlog se utemeljuje z vedno večjimi stroški za vzdržavanje drevesnic. Pri glasovanju večina sklene, da se ostano pri 4 drevescih.
Drevesni oskrbnik. Občni zbor sklene, da se imenuje dosedanji društveni vrtnar Josip Urbančič za drevesnega oskrbnika. Poročevalec pohvali Urban, čiča, ki že 30 let služi družbi.
O izpremembi pravil.
V	imenu novomeške j>odružnica utemeljuje Zdoljšek predlog, da naj se družbena pravila izpremene tako, da bodo pri volitvah na občen zbor prišle do veljave kmečke podružnice in sicer naj bi volile podružnice delegate za občni zbor. Jenko: Volilo naj bi se po proporčnem načinu volitev. Komerčni svetnik poslanec Povše: Zc dolgo se razmišlja vprašanje, da bi se po zgledu stanovskih organizacij dala ]>odružnicam večja samouprava. Potrebno je, da se to vprašanje vsestransko in temeljito prouči. Zupan Ivan Kristan s Predtrga odklanja predlog.
Družbo kmetu!
Deželni odbornik dr. Pegan: Ne oglašal bi se k besedi, ampak konštati-rati hočem, da se toliko časa, dokler nekmetje komandirajo v družbi, no more strinjati s proporčnim načinom volitev. Predlaga, naj občni zbor naroči odboru, da naj sprejema le pravo kmetovalce. (Živahno pritrjevanje in živio klici.) Predlog novomeške podružnice in dr. Peganov predlog obveljata.
Mrzlo napravljeno žganje in esence.
V	imenu novomeške podružnice utemeljuje g. adjunkt Zdolšek predlog, ki meri na to, da se sprejme postava, ki bi prepovedovala ponarejanje vinskega in sadnega žganja mrzlim potom, kakor tudi prodaja esenc.
Komerčni svetnik poslanec Povše: Če je kaka stvar nesreča naši domovini, je žganjepitje. Ampak pri rešitvi
Ko je peljal skozi trg, se mu je zdelo, da stoji za vsakim vogalom njegova neznanka in bilo ga je strašno sram, da je bil tako neroden. Šele ko jc bil onkraj mosta na štajerski strani, mu je nekoliko odleglo in pričel je premišljevati mirneje:
»Kdo bo ta neznanka?
Izobražena mora biti gotovo in bogata tudi. Drugače bi ne bila tako oblečena. — Morda čita knjige, narejeno iz teh hlodov, katere on sedaj pelje? —* Morda zna celo sama pisati knjige?«
In zdelo se mu je, da mora njogova neznanka vse vedeti in vse znati.
»Bog vedi, kako ji je ime?«
Trška dekleta imajo namreč tudi drugačna imena, kakor pa kumljanska.. Po hribih so namreč Francike in Maričike, doli po trgu pa samo Fani-ke in Mimice.
In zdelo se mu je, da mora biti tudi ona Fanika ali Mitnica.
»Bog ve, čegava je in kaj dela? —> Morda je domača hči katerega izmed trških trgovcev? — To mora biti bogata? — Samo v trgovini sedi, pa denar sprejema in blago prodaja!
Morda je pa učiteljica? — Saj imajo v trgu veliko šolo in mnogo učiteljev in učiteljic. — Res, da so učiteljice gosposke in študirane, tako učiti pa lo nikdo nc zua, kakor so učili na Svib«
= Velja po pošti: se
Za oelo leto naprej . K 26-—
za	pol leta » . » 13'—
za	četrt > » . » 8-50
za	en meseo » . » 2*20
za	Nemčijo oeloletno » 29-—
za	ostalo Inozemstvo » 35'—
= V npravništvu: se
Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . > 11-20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
SLOVENEC
===== Inserati: ■■
Enostoipna petltfrsts (72 mm):
sa enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 ►
V reklamnih nottoah stane enostolpnn garmondvrsta 30 vtnarjev. Prt večkratnem ob) vljenjn primeren popust.
vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
tega vprašanja moramo vpoštevati, da imamo po pogodbi z Ogrsko do leta 1917 vezane roke. Lahko pa rečem, da bodo vsi poslanci S. L. S. golovo podpirali lu predlog.
Stalni domovi.
Za kamniško podružnico utemeljuje Benkovič predlog, ki poziva vlado, naj se vpeljejo stalni domovi, pri katerih naj se vzamejo za podlago že obstoječe kmetije z urejenima gospodarskimi poslopji. Govornik izvaja, da parcelacija narašča. Potrebno je, da se prepove razkosavanje zemljišč. Komerčni svetnik poslanec Povše: Naš ideal je, ohraniti naše stare stalne domove. Stvar bo odbor ohranil v evidenci. Benkovič: Naj se delo kmalu prične, ker delo je nujno in bije že dvanajsta ura.
Za znižanje obrestne mere.
Za kamniško podružnico utemeljuje Benkovič predlog, ki meri na to, naj družba posreduje za to, naj bi se določila najvišja obrestna mera s 4 odstotki. Predsednik ugovarja temu predlogu. Znižanje obresti je potrebno. Toda pri sklepanju take postave se moramo ozirati na to, da smo tozadevno odvisni od vsega svetovnega trga. Taki postavi bi sledil velikansk polom. Naše osebno prepričanje je, da se mora delati na znižanje obresti. Storiti pa to moramo z našo lastno odpomočjo. Zahvaljuje se- onim možem, ki delajo na zadružnem polju za znižanje obrestne mere. Kranjska dežela ustanovi deželno banko, ki bo tudi delovala na znižanje obrestne mere. Zeli, naj se predlog tako izpremeni, da naj se Družbin odbor zavzame za znižanje obrestne mere. V tem smislu se predlog sprejme.
Pouk o vzgojevanju gozdnih dreves in
o umnem ravnanju z gozdi.
Predlog mokronoške podružnice, naj poučujejo potovalni učetelji, oziroma c. kr. gozdni nadzorniki ljudstvo o vzgojevanju gozdnih dreves in o umnem ravnanju z gozdi, utemeljuje poslanec Hladnik. Izvaja: Gozdarstvo je eno glavnih dohodkov našega kmetovalca. Kmetijstvo samo ničesar ne nese, kraji, kjer ni gozdov, so revni kraji. Cesarski svetnik Pire: Taka predavanja o gozdarstvu se nameravajo prirejati. Lahko bi c. kr. gozdarski tehniki pri tem pouku veliko pripomogli. Kom. svetnik poslanec Povše: Naj bi c. kr. gozdarski organi ne bili samo za •nadzorovanje prestopkov, marveč tudi za to, da sodelujejo pri umni gozdo-reji. Predlog obvelja.
Zbirka umetnih gnojil.
Poslanec Illadnik utemeljuje sledeči predlog mokronoške podružnice: Vzorci umetnih gnojil naj se razpošljejo ljudskim šolam, če ne brezplačno, pa proti odškodnini, da se zamorejo gnojila pokazati učencem ponavljavne šole pri kmetijskem pouku o gnojo-znanstvu. Ces. svetnik Pire: Družba že vse pripravlja za zbirko umetnih gnojil. Predlog se sprejme.
Šola in kmet.
Poslanec Hladnik utemeljuje končno še sledeči predlog mokronoške podružnice: Po ljudskih šolah na deželi, predvsem v deški ponavljalni šoli,
nem gospod Ramovš. Tudi njega, Janeza, so še učili nekaj časa, potem so pa odšli in za njimi je prišel učitelj. A tako učil ne bo nikdo več, kot so gospod Ramovš. Nikjer niso otroci tako dobro znali, kakor v Svibnem. Nikjer po celem Kumu in tudi doli v trgu ne, dasiravno imajo tako šolo in toliko učiteljev in učiteljic. Še sedaj je vsakdo ponosen, kdor more reči, da so ga učili še gospod Ramovš.
Morda pa tudi ni tako imenitna? Saj je baje pri gospodi veliko na goljufijo?«
In spomnil se je, kako se je zgodilo tistemu možaku iz okolice, ki je prišel k nekemu tržanu. Našel je v hiši samega otroka ter ga je vprašal:
»Kje so pa mati?«
»Saj niso mati, so frava.«
»Kje so pa frava?«
»V gozd so šli s koškom po drva.«
»Kje so pa oče?«
»Saj niso oče, so foter.«
»Kje so pa vaš foter?«
»Za dimnikom stoje, ker »o jim frava srajco oprali, pa čakajo, da se posuši.«
Pa zakaj se je nasmehnila, ko je smuknila mimo njega? —
Morda, ker je bil tako neroden. Niti pozdravil je ni, kot se grel SIcer pa, zlomek vedi, kako se pozdravljajo take gospodične? — Ako bi srečal kako Franciko ali* Maričiko, bi že vedel.
Morda se je smejala zato, ker ni imel trdega ovratnika in kravate?
Morda sc je pa nasmehnila, ker ji
naj se pri pouku ozira bolj na kmet-ske razmere in potrebe. Predlog soglasno obvelja.
Kmet naj gospodari v Družbi.
Deželni odbornik dr. V. Pegan: Dopoldne ste kmetje pokazali, da hočete odbor, ki bo zaslopal predvsem kmečke koristi. Mi smo prej naročili glavnemu odboru, 'naj tlela na to, da se izpremene Družbina pravila v tem smislu, da bodo le kmetje lahko člani Družbe. Moj predlog meri na to, da dobi kmet sam kmetijsko družbo. Čisto odkrito povem, da se lahko pripeti, da v Družbi ne bodo komandiraU kmetovalci, marveč drugi ljudje. To se mora onemogočiti, ker Kmetijska družba je družba namenjena kmetu in nikomur drugemu. Predlaga: »Glavnemu odboru se naroča, naj do prihodnjega občnega zbora po možnosti odklanja sprejem vsakega novega člana, ki ni izvršujoč kmetovalec.« (Živahni živio-klici. Pritrjevanje in ploskanje.) Predlog obvelja.
Zaključni govor.
Komerčni svetnik poslanec Povše sklepa zborovanje z željo, naj mir, sloga in prava bratska ljubezen vodi Družbo v njenem nadaljnem razvoju. Vsi delujmo za to. Vse kmete tare težka peza. Glavno naše načelo bodi odslej: V nobeni fari, v nobeni vasi ne sme manjkati podružnice Kmetijske družbe. Skrbimo, da bomo kmetovalci sami gospodarji družbe. Nesite seboj ogenj ljubezni, da bomo vztrajno, krepko delovali v prospeh našega kmetijstva. Dela nas čaka dovolj. Tisti, ki so včasih rekli kmetu uboga para, ga danes psujejo z oderuhom (Klici ogorčenja), dasi se je zdaj vse podražilo. Naše načelo bodi, da hočemo postaviti na trdna tla »Kmetijsko družbo«. Z združenimi močmi delajmo na to složni in edini naši domovini v čast in ponos. Zaključi občni zbor z živahnimi živio-klici.
Iz R ma.
Vtisek protestnega gibanja. — Cilji framazonov. — Katoliška organizacija.
Protestne izjave proti sramotilnemu govoru rimskega župana Nathana niso zgrešile svojega namena. To se vidi najbolje na jezi framazonov. Že ko je kardinal Fischer iz Kolina prišel v Rim, da bi sv. očetu sporočil izjave nemških katolikov, so ga napadli svobodomiselni, oziroma framazonski listi kot vsiljivca, ki se vsiljuje v notranje zadeve Italije. Dunajski protestni shod pa je izzval vse polno izbruhov liberalne besnosti. Dunajskega podžupana dr. Porzerja se sramoti seveda zaradi svobodno povedane besede na najpodlejši način, o avstrijski nemški krščansko-socialni stranki se je celo na sramotilen način pisalo v uvodniku oficioz-nega italijanskega lista »Tribuna«. Navedlo se je vsa že davno ovržena natolcevanja proti krščanskim socialcem v povečani meri, prvači pa v tem oziru Nathanov list »Messagero«, ki je v eni zadnjih svojih številk priobčil celo pismo »užaljenega« Nathana na župana v Montrealu. To pismo dokazuje v polni meri framazonsko nesramnost.
Občinski svet v Montrealu se je
je bil všeč? — Saj je zraščen kot bukev pri Beli vodi!
Toda, kako bo všeč on, Janez iz Svibna, gospodični, ki je oblečena kot podobice na cikoriji in ki prečita gotovo vsako knjigo, komaj da izide. On vozi pa samo hlode za knjige!
Take misli so ga obletavale ves čas, ko je sedel na hlodih in peljal od Radeč dalje. Vola sta pa med tem tiho in počasi vlekla dalje proti Zidanem mostu. Šele pred postajo se je vzdramil iz svojih sanj, in bilo mu je, kakor da bi se vzdramil iz spanja človek, ki ima vročinsko bolezen. Vendar se je čutil močno olajšanega in pričel se je celo smejati sam iz sebe. Odložil je hlode in se pričel s praznim vozom vračati domov.
Ko se je bližal trgu, se mu je pa pričel povračati nemir. Gledal je z voza na obe strani, če ne bo morda kje zagledal svoje neznanke. Toda ni je bilo. Otroci so se potikali po cesti in ga debelo gledali, nek vinjen pohajač se je ves čas opotekal pred voli, dokaj deklet je šlo po opravkih po trgu in neka stara, grda ženska mu je zaklicala s praga: »Kaj pa zijaš na vse plati?«
A nje ni bilo nikjer!
In vendar se mu je neprestano zdelo, da mora vsak trenotek stopiti preclenj z onim tihim, žarečim smehljajem, s katerim se je poslovila.
Na mestu, kjer sta sc prvič zagledala, se je nekoliko ustavil in pogledal na o ctrani, a nje nI bilo In ni bilo.
(Dalje.)
namreč tudi zavzel za papeža proti Nathanu. Nathan pa sedaj zmerja občinski svet v Montrealu kot družbo ljudi, ki so popolnoma neolikani in ne-omikani, ki nimajo nobenega pojma o napredku in civilizaciji. Vsekakor izgleda stvar tako, kakor da bi hotel Nathan napako, ki jo je zagrešil, zakriti s pomnoženo nesramnostjo ter sc pokazati kot junaka pri svojih somišljenikih.
Celo liberalno časopisje samo je označilo Nathanov govor kot neumesten. Kajti izkuša se predstavljati razmere v Rimu kot normalne ter se trdi, da pač ne manjka zahtevane svobode. In sedaj se postavi glava rimskega mesta na čelo gibanju, ki deluje popolnoma v smislu francoskega in portugalskega prostozidarstva in o katerem se niti ne prikriva, da mu je cilj, uničiti papeža in katoliško Cerkev. Oficiozno časopisje v Italiji noče vedeti o tem gibanju veliko, ter tudi noče, da bi vedelo o njem inozemstvo — ker se je bati, da bi se ne vzbudilo protigibanjc po vsem katoliškem svetu. Bilo je torej zelo pametno, da je papež Pij X. v svojem pismu na rimskega generalnega vikarja, ki je bilo afiširano po vsem Rimu, poživljal javnost proti početju framazonov.
In res je končno že čas, da se katoliki vseh narodnosti začno ukvarjali s početjem framazonov. Dogodki na Francoskem in Portugalskem so izzvali v loži predrznost. Zveza anarhistov je na primer v Rimu najela ravno pred vhodom v Vatikan pri Porta Angelica lokal, v katerem ima svoja zborovanja. Nad vhodom v ta lokal je vzidala reliefni portret Giordana Bruno in Frančiška Ferrerja. Obe podobi ste okrašeni z rdečimi trakovi in venci. Iz vsega se vidi očitno, da se hoče žaliti in izzivati romarje, ki obiskujejo Vatikan. Poleg anarhistov so socialni demokrati in republikanci, ki tvorijo bojne čete fra-mazonske lože. Med zadnjimi dvemi so vedno prepiri, vendar pa jih loža vedno združi pod zastavo antiklerikalizma.
Katoliki se v Italiji z veliko pridnostjo organizujejo. Vendar pa je njihov položaj zelo težaven, ker ne morejo zavzeti v javnem življenju nobenega političnega stališča. Od zadnjih volitev so sicer tudi katoliški poslanci v italijanskem parlamentu, vendar pa se ne more ustanoviti katoliške politične stx*anke, ker bi se s tem predvsem priznalo kraljestvo kot upravičeno, kar pa je nemogoče, predno ne pride do sporazuma med papežem in kraljestvom Katoliki se morajo pač omejiti na druga polja svojega dela. Katoliški shod v Modeni, ki ravnokar zboruje, nudi lepo sliko organizacije katolikov v Italiji.
Predvsem imajo katoliki v Italiji ljudsko izobraževalno društvo, ki šteje nad 100.000 članov. Potem imajo italijanski katoliki gospodarsko organizacijo, ki deluje zlasti uspešno med kmetskim prebivalstvom. Rajfajznovke urejujejo kreditno vprašanje, skupno delo in uspehi v raznih kmetijskih društvih združuje člane k občekorist-nemu delovanju. Katoliške žene in dekleta imajo v Italiji zelo razširjeno organizacijo, ki si je stavila kot nalogo, delovati proti razkristjanjenju rodbine kakor tudi proti liberalnim težnjam modemih ženskih organizacij. Ravno tako tudi izborno deluje v Italiji mladinska. zveza, ki ima že veliko število društev po vsej Italiji. Končno pa imajo v Italiji katoliki tudi svojo volitveno zvezo, ki vpliva na volitve v oni smeri, da se skuša, preprečiti vsaj izvolitev najbolj zagrizenih sovražnikov katoli-čanstva. Za vsako volivno okrožje je že ali pa se šele bo ustanovilo društvo, ki bo v primernem času nastopilo dejanst-veno v političnem življenju.
Pripravlja se boj, a katoličani se ga ne boje!
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Delegacijska razprava o kredit» glede Bosne in Hercegovine sc je včeraj prekinila in se nadaljuje zopet v sredo. V sredo bo prišel tudi na glasovanje predlog, ki ga je stavil dr. Šu-steršič, v katerem se ministru Burianu nezaupnica izreče. Slovanska Unija in socialni demokratje bodo za predlog glasovali; proti bodo najbrže Nemci in Poljaki; da bo tudi Ploj z njimi potegnil, ni nič čudnega, bolj čudno bi bilo, če bi s Slovani. Jutri govori prvi dr. Šusteršič, ki bo odgovarjal raznim govornikom, ki trdijo, da je stvar glede Buriana že zastarela in pozabljena.
POLITIČEN POLOŽAJ NA HRVAŠKEM.
Ban Tomašič je na sklep zadnje plenarne konference hrvatske srbske koalicije povabil k sebi na razgovor o nadaljnih pogajanjih dr. Medakoviča, dr. Mažuraniča in dr. Lorkoviča, kateremu vabilu so se slednji minulo so-
boto dopoldne odzvali. Do končnega uspeha ni prišlo ter bo ban Tomašič vprašal za navodila na merodajnih mestih in potem šele nadaljeval podajanja s koalicijo.
TOMASI6 NA DUNAJU.
Dunaj, 14. novembra. Danes je dospel semkaj hrvaški ban dr. Tomašič in konferiral z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Khuenom. Nato je konferiral z grofom Aerenthalom, popoldne pa bo sprejet v avdijenci od cesarja.
NOVE VOLITVE NA ANGLEŠKEM,
Angleži bodo imeli letošnjo zimo ali pa pomladi nove volitve v poslansko zbornico. V angleški zbornici imajo večino liberalci, katerim pa nasprotuje zbornica lordov, ki je konservativna in more vsak zakon s svojim vetom liberalni večini onemogočiti. Ker liberalni večini v poslanski zbornici ta na-sprotstva od strani konservativnih lordov že presedajo, zahtevajo od kralja, da se ta veto zbornice lordov odpravi ali pa, da imenuje kralj toliko liberalnih lordov, da bodo ti v večini. Kralj tega noče storiti, ker razpolagajo liberalci v anleški zbornici le z majhno večino, ampak hoče ljudstvu dati priliko, da samo o tem razsodi. Liberalci so prišli leta 1909 v zbornico zelo oslabljeni in samo v zvezi s katoliškimi Irci jim je mogoče konservativce prevladati. Ako zmagajo še to pot liberalci, potem bo kralj primoran zahtevane spremembe v zbornici lordov izvesti.
Te volitve pa imajo še drugo gospodarsko ozadje. Od kida volitev je tudi odvisna trgovinska politika. V slučaju, da zmagajo konservativci, bodo uvedli varstveno carino, ako osta-nejo pa liberalci na krmilu, potem ostane trgovina prosta; za liberalce so sedaj šance ugodne; na eni strani je draginjsko vprašanje, ki ga po svoje izrabljajo in ki govori za prost uvoz živil, katerega liberalci zagovarjajo, in na drugi strani jim daje pogum zmaga demokratov v Ameriki, ki so za zvišanje varstvene carine. Da jim bodo v volivnem boju tudi Irci na strani, je zelo verjetno, ker so jim deloma parlament obljubili.
REVOLUCIJA V URAQUA-U.
Revolucionarji so sklenili z republikansko vlado mir s pogojem, da se smejo neovirano vrniti na svoje domove.
RAZPORI MED ZEDINJENIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO.
Državni urad v Washingtonu je poslal te dni mehikanski vladi oster protest zaradi sovražnosti, ki se pojavljajo v Mehiki nasproti državljanom Zedinjenih držav. Istočasno je odjadrala ena bojna ladja proti Mehiki v varstvo državljanov Unije. Poslanik Zedinjenih držav v Mehiki poroča, da je mehikanska vlada vse storila, da bodo Amerikanci pred izgredi varni.
Dnevne novice.
+ Liberalna koloboclja, ki so ji nadeli ime »Slovenski Narod« pri vsaki brci, ki jo vlada da Slovencem, vpije, »da klerik. stranka iz tega imenovanja ne bo izvajala nobenih konsekvenc«. Tako tudi pri imenovanju Elsnerja za predsednika ljubljanskega deželnega sodišča. Kaj neki pravijo k takemu vlečenju bravci »Slovenskega Naroda«? Ali ni naša stranka v najskrajnejši ob-strukciji proti vladi, ali ne izvaja najskrajnejših konsekvenc, ki so sploh mogoče in ali ni liberalna stranka tista, ki meče naši obstrukciji polena pod noge in zagovarja plojarijo?! »Narod« grmi samo na svojem popirju proti vladi in misli Bog ve kaj je vladi naredil, če par strani namaže. To so take »strele« na vlado, da obleže pod ljubljanskimi gostilniškimi mizami. Pravzaprav pa hoče s takim pisarjenjem le metati ubogim ljudem, ki so dandanes še tako neumni, da so pri liberalni stranki, peska v oči, da bi ti reveži mislili, da je »Narodu« resno za boj proti vladi. Kadar se pa v dejanju gre za boj proti vladi, so »Narodovci« tisti, ki našim poslancem vedno padejo za hrbet. Sadovi takega postopanja se kažejo v vladnih brcah. »Narod« nobenega pametnega človeka s svojim upitjem ne bo premotil. Pojdite z nami v odkrit boj proti vladi — to so edine konsek-vence ki jih more izvajati vsak slovenski politik, pisati proti vladi, obenem pa ščititi Ploja in njegovo vladno politiko, je le pravcata liberalna koloboclja, za katero zdravi možgani nimajo smisla.
+ Zmede. Liberalne zmede pišejo po svojem porazu v Kmetijski družbi, da je »Kmetijska družba« prišla v »klcrikaluo-ncmšKo.r.ofce«, da so »klerl-1
kftlcl sklenili kompromis z nemškimi veleposestniki«. To pišejo ljudje, ki so kandidirali v odbor dva zagrizeno-nemška veleposestnika. S takimi zmedami se res ni vredno prerekati.
+ Ljudski shod na blejski Dobravi se je včeraj pri obilni udeležbi občanov iz Dobrave, Zasip in Gorij dobro obnc-sel. Dež. poslanec je poročal o delovanju deželnega zbofa, obrazložil je sklenjene postave, zlasti planinsko, novi občinski volivni red, obč. posredovalni urad. — Ljudstvo je izvajanjem gosp. poslanca pritrjevalo. — Gosp. Podles-nik pa je v vznesenih besedah govoril o pomenu izobraževalnih društev v gospodarskem, političnem in socijal-nem oziru. Priporočal je Dobravcem, naj ustanove izobraževalno društvo ter tako skrbe za dober naraščaj mladine. Gosp. domači župnik Fertin se je obema govornikoma v imenu zbranih zahvalil ter povabil navzoče može in mladeniče, da se vpišejo v izobraževalno društvo, kojo bodo Dobravci v nedeljo ustanovili.
+ Slavlje hrvaškega delavstva. Dne 8. decembra posveti svojo zastavo podružnica hrvaške krščansko - socialne delavske zveze v Bjelovaru. Ta dan bodo zbrani v Bjelovaru hrvaški kršč.-socialni delavci iz cele Hrvaške.
-j- Vabilo na zborovanje in občni zbor I. dol. podružnice »Slomškove zveze«, ki bode dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v Žalni. Dnevni red: Poročilo odbora in predavanje M. Humeka, deželnega sadjarskega inštruktorja, o šolskem vrtu. Ker je drugi dan nedelja, se zborovanja udeleže lahko tudi tovariši iz bolj oddaljenih krajev. Na tovariše in tovarišice ob železnici pa niti ne apeliramo, ker je že tako razumljivo, da pridejo. Za odbor: Štrukelj.
-f- Nek slovenski liberalen list je prinesel včeraj uvodni članek o uboju dečka Kohaničika v Galiciji. Stvar smo pojasnili v današnjem »Slovanskem vestniku«. Ne maramo dotičnemu listu v tej stvari odrekati dobre vere, kakor jo moramo češkim »Narodnim listom«. Pribiti hočemo samo, da je ta dogodek klasičen zgled za to, kako nastajajo neresnična poročila. Dogodek, ki se tam opisuje, je namreč od konca do kraja neresničen.
+ Imenovan je za knezoškofijslce-ga duhovnega svetnika v krški škofiji č. g. Ludovik Hafner, župnik v Št. Petru pri Beljaku.
+ Hrvaški sabor bo menda te dni sklican; proti postavi pa. se je že pregrešil, kajti sklican mora biti najmanj deset dni pred otvoritvijo in bi bil moral biti torej za zadnji postavni rok 22. novembra sklican že 12. t. m. Ker ban še nima večine bo sabor takoj po konstituiranju odgoden do srede decembra, in ako tudi tedaj še ne bo vladne večine, potem bo zopet sklican v svrho, da se mu naznani razpust. Nove volitve bi bile potem začetkom marca ali pa še kasneje.
—	K poročilu o občnem zboru »Kmetijske družbe« naknadno poročamo, da tudi g. Fr. Gombač ni kandidiral v odbor in se je že pred pol letom v odboru izjavil, da ne bo kandidiral. Tudi volitve se gospod Gombač ni udeležil.
—	P. Abel se je v nedeljo zvečer vrnil na Dunaj. Na kolodvoru so ga radostno sprejeli njegovi prijatelji. Mnogo se jih je peljalo P. Abelu nasproti do Št. Hipolita.
—	Smola parobrodnega društva »Dalmatla« je zadnji čas velika; tekom 8 dni so zavozili na pesek kar štirje njeni parobrodi: »Sebenico« blizu Ma-linske v Istri, »Zara« na otoček Bivoj-čak blizu Molata, »Klio« na Artogrande blizu Murtera in »Neretva« pri Pako-Stanu blizu dalmatinskega Belgrada. »Zara« in »Klio« sta bila izvlečena brez škode, pri »Sebenicu« ima družba 30 tisoč kron škode.
—■ Poročila se Je gdčna Gizela Biz-iakova iz Domberga s pomorskim častnikom g. Oskarjem Asingherjem.
—	Snega na Severniku je te dni že mnogo namedlo. Visok je 5 cm. — V Berolinu je ie dni zapadel visok sneg.
—	Pogumna ženska pregnala vlomilce. Te dni so vlomili v Gorici tatovi v vilo Klaudy. ko je bila gospa sama doma. Ker je Čula v sosednji sobi Sum, je vprašala, kdo je, na kar je nek-3o odgovoril: »Tatovi!« Pogumna gospa je poiskala revolver ter parkrat astrelila v vrata sosednje sobe. Nato »e je po rjuhi spustila skozi okno na 'rt ter je poklicala policaja. Tatovi so [>a izginili, ne da bi kaj vzeli.
—	Vlom pri soc. demokraškem voditelju. Pred nekaj dnevi so vlomili •atovi v stanovanje, odvetnika in voditelja soc. demokratov, dr. Turne v Gorici ter ukradli hriljantne uhane in Iruge dragocenosti njegove žene v vrednosti 4000 K. Tatov niso izsledili.
i— Podjetnik pobegnil. Za tramvajih Vi^KP Ur.ui-llubrov.ftiii se v-icU
prenizko preračunanih stroškov ni oglasil noben domač podjetnik in je delo dobil nek Waidmann. Proga bi bila imela biti 15. t. m. otvorjena, a z delom je šlo nekam počas Sedaj je pa \Vaid-mann izginil in pustil 2G.000 kron dolga. Delo je prevzel nekdo drugi, a domači podjetniki se smejejo tako cenemu zunanjemu konkurentu.
—	»Vrazova akademija« »Matice Slovenske« se bo vršila v nedeljo, dne
11.	decembra t. 1., ob y2 11. dopoldne.
— 3000 K dnevnih izdatkov ima Osrednja šolska Matica češka.
—	Kolera v Slavoniji še ni prav nič ponehala, nasprotno. Med delavstvom sladkorne tovarne v Osjeku so se pojavili novi slučaji. Bršadin je popolnoma okužen.
—	Preosnova loterije. Vprašanje o opustitvi male loterije, je postalo zopet aktuelno. Zanimivo je, da je bil vladi predložen tudi načrt o preosnovi loterije, ki je zelo originalen in tehnično dobro premišljen. Bistvo tega načrta je slodeče: Srečke naj bi imele obliko dvojne dopisnice ter naj bi se prodajale v tobačnih trafikah in poštnih uradih po 30 v. Na to dopisnico naj bi kupec zapisal popolen svoj naslov ter jo vrgel v poštni nabiralnik. Originalno srečko bi moral seveda preje odtrgati od dopisnice in spraviti kot dokaz svojega vplačila. Oddane dopisnice bi zbrala poštna \iprava ter odposlala vedno loterijski centrali. Dobitki vlečenih loterijskih srečk, bi se izplačevali po poštnih nakaznicah. Dobitki bi bili relativno precej veliki in sicer glavni po 100.000 K, 20.000 K, 10.000 K itd. Igrale bi samo prodane srečke, tako da bi nobenega dobitka ne dobilo loterijsko podjetje nazaj. Za ta načrt, ki ga je izdelal do podrobnosti nek vpokojeni častnik, se zelo zavzema neka velika dunajska banka, kakor poročajo listi. Ta banka se je ponudila vladi, da ustanovi tako loterijo na s v oje stroške in nevarnost. Vodila bi se pod državnim nadzorstvom ter bi banka plačevala velik del dobička državi ter bi ji po preteku pogodbene dobe popolnoma prepustila vse podjetje.
—	Smrtna klofuta. Iz Zagreba poročajo, da je v Veliki Gorici prisolil 80 let stari Jurij Cvetkovič svoji soprogi, ki ga je zmerjala, tako klofuto, da se je 60 let stara žena mrtva zgrudila.
—	Poroke. Poroči se danes c. kr. sodnik v Postojni g. Peter Iveršič z gdč. Josipino Majzeljevo iz Bele Cerkve. — Poročil se je Franc Šribar, klobučar v Celju z gdč. Marijo Grobin. — Poročil se je Miloš Bobek, zastopnik tvrdke Singer v Celju z gdč. Betho Košenina.
—	Nevesto odpeljal. Pri zadnjih vojaških vajah se je seznanil 2-4 let stari infanterist 27. domobranskega peš-polka J. Cencelj iz Blagovice v Št. Petru z neko 19 let staro posestnikovo hčer. Ko je sedaj odslužil vojake, je prišel v Št. Peter snubit. Ker od dekletovih staršev ni dobil dovoljenja, je dekleta odpeljal na Vestfalsko.
—	»Luna park« na Dunaju pogorel. Sinoči je pogorel »Luna park«, zabavišče letošnje mednarodne lovske razstave. »Luna park« je popolnoma pogorel. Pogorela je tudi krasna panorama »Bitka pri Visu«.
—	Izobraževalno In pevsko društvo »Glas« v Sodražici uprizori v nedeljo dne 20. novembra Finžgarjevega »Divjega lovca«. Začetek ob 3. uri popoldne.
—	Strašna nesreča je v soboto dne
12.	t. m. zadela vas Zafaro nad Žužemberkom. Ob dveh popoldne je švignil v zrak velik plamen pred I3abčevim skednjem. Otroci so se igrali s tem, da so iz kamenja postavljali peči na kupu slame in da bi peč preskusili, so slamo zažgali. Gospodinja, ko je delala na skednju, je hitro priskočila, pa namestu da bi bila plamen brž s kako stvarjo pokrila in ga tako udušila, je začela gorečo slamo razkopavati in jo s tem plamen le povečala. V trenutku se je vnela streha skednja in v par minutah je bila tudi že sosedna Adamova hiša vsa v ognju. Tu ni bilo nikogar doma, zato niso rešili iz hiše ničesar, zgorelo je tudi okolu 500 K denarja. Komaj so sosedje izpustili iz hleva živino in prašiče, ko se je vnel tudi ta, precej na to tudi kašča in Babčeva hiša. Ognjegasci so bili takoj na licu mestu, z nadčloveškim naporom so pomagali tudi drugi ljudje, ki so v obilnem številu prihiteli od vseh stranij, pod veščini vodstvom g. župana Vehovca, ki je bil takoj pri požaru in cel čas vodil rešilna dela; toda kaj pomaga, ko je v bližnjih kapnicah takoj zmanjkalo vode! Poleg tega je tudi vlekel precej močen jug in tako je plamen kmalu zgrabil Krlvčev hlev in takoj na to, preskočivši par poslopij, tudi Štepčevo in Medenovo hišo, hlev in kozolec. Vsa ta poslopja so pogorela do tal. Sreča, da je proti večeru ponehal vsak veter, sicer bi bila nesreča še nedogledno .večja. A tuui tako je za prizadete do-
volj huda. Živino so sicer rešili vso, le en prešič je zgorel, drugi se je ubil, padši preko nekega zidu, ko so ga podili iz hleva; tudi človeških žrtev ni, razven da se je prvo omenjena gospodinja tako hudo opekla po rokah, nogah in obrazu, da so jo morali prepeljati v bolnico, toda vendar je stanje prizadetih vkljub mali zavarovalnini, ki jo bodo prejeli, neizmerno žalostno, Če se pomisli, da so imeli sedaj ravno vse pridelke pospravljene, a zima je pred durmi. Štiri družine, vse štiri brez očeta — dve gospodinji ste vdovi, dve imata moža v Ameriki — so sedaj tudi brez strehe, štiri družine nimajo ne živeža zase, ne krme za živino. Štiri družine trkajo zaupno na usmiljena srca, proseč nujne podporo!
C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu odda v postaji Isola prezidavo postajnega poslopja, ki obstoji iz zidave enega nadstropja in manjših poprav. Varščina znaša 5o/o ponudene vsote in jo je položiti pri blagajni c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu Podrobne podatke o opremi ponudb, roka za vlaganje itd. daje c. kr. državno ravnateljstvo oddelek III in c. kr. obratno vodstvo, Trst, državna železnica.
—	Proti tarifom južne železnice. Proti nameram južne železnice, da bi se dosedanji tarifi pri prevažanju blaga z dovoljenjem avstrijske vlade že za prihodnja leta uveljavili, so protestirali razni zastopniki na železniškem shodu v Gradcu. V nedeljo, dne 13. novembra, se je namreč vršilo tozadevno zborovanje, na katero so došli odposlanci Štajerske, Koroške in Kranjske, kakor tudi zastopniki raznih javnih in gospodarskih korporacij. Zvišani tarifi južne železnice pomenijo velik udarec za našo obrt, trgovino, narodno gospodarstvo, posebno pa vplivajo zelo slabo na oskrbo živil v mestih in na ptujski promet. Tarifi južne železnice presegajo one državnih železnic za 7 odstotkov. Da so ti pretirani tarifi v škodo vsem deželam, po katerih južna železnica teče, je jasno. Vlada je dovolila južni železnici to zvišanje tarifa samo za letošnje leto. Južna železnica pa namerava to zahtevo do leta 1917 podaljšati. Proti temu se je treba odločno upreti, da bi naše dežele morale pokrivati žepe akcionarjev južne, železnice, ki je prišla samo vsled slabega gospodarstva v denarne zadrege. — Kranjsko je zastopal na shodu grof Barbo. Na shodu so bili tudi državna poslanca dr. Benkovič in Roblek in deželni odbornik Robič.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem bo imelo mesečno zborovanje v petek, dne 18. novembra, ob pol 6. uri zvečer v prosekturi deželne bolnišnice. Dnevni red: 1. Slučaj kolere v Ljubljani. Splošna diskusija. 2. Demonstracije.
—	Na Bledu je umrl, kakor poročajo listi, fotograf B. Lergetporer. Prav bi bilo, da bi tudi nam kdo novice z Llcda redno in točno dopošiljal.
—	Neopravičena nagajivost. Ko se je pred par dnevi Andrej Podrekar, čevljarski mojster, iz Ljubljane vračal domu v Spodnjo Šiško, srečal je pred skladiščem državnega kolodvora nekega voznika sedečega na konju jahati proti Ljubljani. V bližini Podrekarja jel je voznik svojega konja po hrbtu šegetati, nakar konj udari z zadnjimi kopiti po Podrekarju ter ga zadene na desno stran hrbta. Okva-rjenec je zado-bil na tej strani precejšnjo oteklino in toži o notranjih bolečinah.
—	Nagrado za rešitev življenta je podelila deželna vlada Ivanu Kobe in Juriju Fleiniku v Vinicah. in sicer vsakemu po 25 K, ker sta rešila štiri fante, da nisi utonili.
—	Rudarski š'rajk v Dalmaciji. V siveriškem rudniku so začeli štrajkati vsi rudarji, okrog 700 po številu. Zahtevajo zvišanje plače in več delavsko-varstvenih odredb.
—	Rusjanov polet v Zagrebu. Dne 13. t. m. popoldne je g. Rusjan na zagrebškem vojaškem vežbališču napravil prvi poizkusni polet s svojim aero-planom. Ze po 28 metrih teka se je aeroplan dvignil, obkrožil vežbališče in se nato zopet gladko spustil na tla. S tem je Rusjan dosegel svetovni rekord v dviganju, kajti doslej je znašal tek (po zemlji) najmanj 325 m in se na manjšo distanco doslej še noben zrakoplov ni dvignil. Prihodnjo nedeljo se vrši prvi javni polet z Rus-janovim aeroplanom.
—	Občni zbor hrvatskega katetaet-skega društva se je vršil 13. t. m. v Zagrebu. V osrednji odbor so bili izvoljeni dr. Dovranič, Štumpf in Rožman, v upravni odsek pa dr. Čukac, Korn-feind, Rukavina, Peček, dr. Ilomotarič, dr. Zagod, Repar in Pavunič.
—	Slovenskega dečka povozil v Ameriki vlak. V Midvale. Utah. je 18. oktobra povozil vlak 15 let starega dečka Fran Drobniča. sina Slovenca Franc
DrobniČa. Pokojni deček je bil rojen v Pueblo, Colo., njegovi stariši so pa doma iz fare Dobropolje na Dolenjskem Vlak je nesrečneža pretrgal in spodnji del telesa vlekel še kakih 20 čevljev i seboj. Bil je takoj mrtev.
Znanost in umetnost.
P. Angelik Hribarjeve Adventn« in božične pesmi, ki so izšle ravnokai v zalogi »Katoliške Bukvarne v Ljubljani«, v novem pregledanem natisu, so za vsak cerkveni zbor nujno potrebne za bližajoči se adventni in božični čas. Založništvo jih ne bo pošiljalo na ogled, ker bi zmanjkalo sicer prehitre potrebnih izvodov za odpravo obveznih naročil. Partitura se dobi samo v zvezi s štirimi glasovi in velja z glasovi vred 4 K 80 v; glasovi se dobe tudi posebej po 60 v.
Istodobno so izšlo tudi Angelikov« »Obhajilne pesmi«; partitura s 4. glasovi stane 3 K 60 v, posamezni glasov) se oddajajo po 40 v.
Tolstojev beg v samostan.
Ruski pisatelj grof Tolstoj ima svoje posebnosti; ustvaril si je svoje posebno krščanstvo in prišel je v čim-dalje večje nasprotstvo s svetom in cerkvijo. Na svoja stara leta se hoče zopet s svojo cerkvijo spraviti. Na vsah način je to zanimiva epizoda iz življenja tega 831etnega starčka. Dve stvari so Tolstoja prav posebno v samoto vle. kle. Prvič obnašanje njegove žene Zo. fije, ki je starega pisatelja popolnoma pod kuratelo spravila. Zasigurala si je vse pravice do izdajanja njegovih literarnih del, prilastila si vsa posestva in vse dragocenosti. Ta odvisnost j« grofa zelo bolela; zato je pred kratkim objavil pismo, v katerem se opravičuje, da ne more raznih prošenj uslišati i2 vzrokov, katerih noče navesti. Grofi-nja je celo preprečila, da se niso knji-ge, katere je grof kmetskim učencem podaril, med nje razdelile. Na drug) strani so pa številne smrtne obsodbe, ki so se zadnja leta v Rusiji izvršilo grofa silno užalostile in poparile. Zato je sklenil s svojim zdravnikom Mako-veekijem, ki je njegov najvornejši uče-nec in zaupnik, svoj dom zapustiti in v samoti živeti. Tolstoj se nahaja od 11. novembra v samordenskem samostanu; njegova hči Aleksandrovna je vedela za odhod, pa ni hotela svoji materi ničesar povedati, da bi ta odhoda ne preprečila. Vzrok, da je Tolstoj zapustil Jasnajo Poljano, utegnejo biti poleg domačih razmer tudi notranji boji in ekscentričnost Tolstoja. On trdi. da mu ne da vest miru, ker je njegove življenje preveč razkošno in se ne vje-ma z nazori, ki jih zagovarja v svojih knjigah. Tolstoj namerava samo nekaj dni v samostanu ostati, potem pa gre na Kavkaz med takozvane »duhobor-ce«, kjer hoče popolnoma ločen od sveta svoje življenje dokončati. Duho-borci so verska sekta v grško - ruski cerkvi; nastali so v 18. stoletju. Sklicujejo se na to, da jih razsvetljuje neka notranja luč, neka skrivnostna moč in ne pripisujejo cerkvi, službi božji in zakramentom, sploh vsem zunanjostim nobene vrednosti. Zavrgli so prisego in nočejo vojaške službe vršiti. Tolstoj je bil od nekdaj privrženec te mistično-pietistične sekte in je zanjo že mnogo storil.
Ljubljanske novic?.
lj Odbornike vseh naših ljubljanskih društev nujno prosimo, da pridejo danes ob 8. uri zvečer vsi v posvetovalnico Katoliškega tiskovnega društva, Kopitarjeve ulice, I. nadstropje.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. Jutri v sredo ob pol osmi uri zvečer predava v dvorani S. K. S. Z. g. dr. Joe. D e b e v e c. Vstop vsakemu prost.
lj Tečaji S. K. S. Z. — Stenografskl tečaj se prične danes v torek ob 8. uri zvečer v prostorih »Slovenske trgovsko šole«, Kongresni trg. Poučeval bo gosp. profesor Ljudevik Vagaja. Stenografski tečaj se bo vršil vsak torek in vsak petek ob 8. uri zvečer. Vsi, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, naj pridejo danes ob 8. uri zvečer v prostore »Slov. trgovske šole. — Tečaj za francoščino otvori S. K. S. Z. jutri v sredo točno ob pol osmi uri zvečer v prostorih »Slov. trgovske šole«. Poučaval bo g. profesor dr. Josip Jcrše. Vsi, ki se nameravajo učiti francoščine, naj pridejo jutri v sredo ob pol osmi uri zvečer v prostore »Slovenske trgovske šole«. — Tečaj za knjigovodstvo otvori S. K. S. Z. prihodnji petek v prostorih »Slovenske trgovske šole« 1 Kongresnem trgu. Poučeval bo pre ;or na »Slovenski trgovski šoli« g. Jo. p Gogala. Oglasila so sprejemajo nrihodnji petek ob pol osmi
uri zvečer v prostorih »Slovenske trgovske šole«.
lj Ali bi ne bilo mogoče med našimi somišljeniki v Ljubljani napraviti salonskega orkestra? Nekoliko dobro volje in imeli bi v Ljubljani lep salonski orkester, ki bi poživljal družabno življenje med nami. Blagohotne nasvete in oglasila pod šifro: Salonski orkester na uredništvo »Slovenca«.
lj Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se igra velika Bissonova drama v štirih dejanjih »Neznanka« (»La Femme X«). Glavne ulogc igrajo ga. Danilova, gg.: Verovšek, Nučič in Danilo. Predstava za nepar. — V četrtek gostuje ga. Irma Polakova, operna in operetna pevka iz Zagreba. Izbrala si je ulogo Alise v »Dolarski princesi«, v kateri je dosezala največje uspehe. Predstava se vrši izven abonne-menta; za lože nepar. Tako si more to predstavo vsakdo ogledati. — V soboto se vprizori prvič drama »Ekvinokcij«, spisal dubrovniški pesnik Ivo pl. Voj-novič, ki praznuje pravkar 251etnico svojega literarnega delovanja. V tej drami sodeluje tudi orhester, ki izvaja simfonični intermezzo Ivana pl. Zajca. — Orhestralne in ensembleske skušnje za opero »Tannhäuser« so se pričele ter pride opera prihodnji teden na oder.
lj Volivni imeniki za nove občinske volitve, ki se ravnokar sestavljajo, bodo končani, kakor čujemo, koncem decembra. Volivcev bo baje v vseh treh razredih mnogo nad 10.000.
lj Voda v Gruberjevem kanalu. Včeraj zvečer so zaprli zatvornice v Prulah. Čim se voda po strugi odteče, prično zopet z delom in poglobljcnjem. Voda je odnesla podjetniku precej lesa, a je ta za škodo zavarovan.
lj Umrl je v Gradcu vpokojeni višji štabni zdravnik dr. Jurij Markovac, ki je od leta 1884. do 1886. posloval kot višji štabni zdravnik v ljubljanski gar-nizijski bolnici.
lj Dež. predsednik baron Schwarz ¡e odpotoval na Dunaj, kjer ostane več dni.
lj Pozor na »drajdudla«. Po deželi slepari 26 let stari agent Maks Gantar iz Zirov. V Logu nad Škofjo Loko v Poljanski dolini je izvabil gostilničarju Ruparju s ponarejeno listino 115 K. Na-lirnati je nameraval tudi neko ljubljansko tvrdko, ki pa mu ni nasedla. Gantar se je pojavil tudi v Zireh. Nabiral je naročcvalcc za šivalne stroje, svete podobo, gramofone in za molitvenike. Vzel je aro, a naročevalci so čakali zaman naročenega blaga. Vrhniški okoličani, v Podlipi in drugod so bili sleparjem, češ da nabira darove za cerkev in za kapelico v Ziberšah. V Zaklancu je izvabil Mariji Pečenik 200 K. Gantar je snan po imenu «clrajdudel« in se klati Kdaj najbrže po ljubljanski okolici. Ljudje naj pazijo, da mu ne nasedejo.
lj Parnik »Ljubljana« bodo danes spustili v Krakovem v Ljubljanico.
lj Klativitez aretovan. Minuli teden se je v Vodmatu pojavil brezposelni pisar Jožef Brejc, rojen 1888 v Idriji, ter pripovedoval, da je davkar, da se piše Gliha in pod to pretvezo goljufal. Čez nekaj dni se je naselil v Škof j i ulici ter se izdal za pl. Krainerja, železniškega aspiranta. Tu je svoji gospodinji ostal dolžan na hrani in stanovanju 8 K ter jo naprosil, da mu je pogodila 3 K za neko brzojavko. Policija ¿?a je včeraj izsledila in aretovala. Pri njem so našli prisilni potni list iz Logatca, s katerim je prišel mesto domov v Ljubljano. Za davkarja se je izdal baje zaradi tega, ker je bil oče njegove matere davčni sluga. Svoj čas je Brojc nastopil na Vrhniki kot vitez pl. Prc-merstein, vsled česar ga je orožništvo aretovalo, ker je pod to pretvezo v neki gostilni izgoljufal 60 K. Brejca, ki je bil zaradi enakih goljufij že občutno kaznovan, so izročili sodišču.
lj Napačen policijski komisar. Meseca avgusta se je izselila v Vodmatu iz neke hiše žena nekega železničarja, ne da bi bila stanovanje pravilno odpovedala, vsled česar ji je gospodar pri-držal nekaj pohištva. Ker ga do sobote ženska nikakor ni mogla dobiti nazaj, si je brihtna glavica pomagala na drug način. Najela je nekega agenta ter šla ž njim po pohištvo k posestnikovi ženi, ki pa tudi ni bila zadovoljna pohištva, izročiti. Tedaj jo pa nastopil agent ter ženi oblastno zanka zal. da mora to storiti, češ, da to ukazuje on uradno kot policijski komisar. Posestnikova žena se je »uradnemu« povelju pokorila ter izročila železničarici pohištvo nazaj. Ta svoj čin bode pa moral gospod »policij-
ski komisar« zagovarjati pred sodiščem.
lj Novi most v štepanji vasi se je
že pričel graditi. Stari leseni most se podere, ko bodo izročili prometu novi most.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Černko, mestna uboga, 78 let. — Marija Speil, žena c. kr. pismonoše v p., 61 let. — Julij Zaje, brivčev sin, 9 mesecev. — Ivan Kramar, mestni ubožec, 63 let. — Alojzij Tof, posestnikov sin, 1 leto. — Franc Pogačar, mestni ubožec, 69 let.
Štajerske novice.
š Novi rajhenburški opat. Za novega opata v Rajhenburgu je izvoljen p. Placidus, nečak pokojnega opata.
š Slov. kal. akad. društvo »Zarja« v Gradcu. V petek, dne 18. t. m. se vrši II. redni občni zbor slov. kat. akad. teh. društva »Zarja« pri »Zeleni Štajerski« s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odborovo. Slučajnosti. — Začetek ob 8. uri zvečer.
š Slovensko gledališče v Mariboru. Iz pisarne: V nedeljo, 20. t. m. se igra ljudska igra v štirih dejanjih: »Gospodje sinovi«. Igra je uspela v ljubljanskem deželnem gledališču sijajno in žela obilo pohvale, tako da se je s ponosom sprejela v naš letošnji repertoir. Začetek ob V2 8. uri zvečer.
š Umrl je pri Sv. Bolfenku nad Središčem Fr. Zabavnik star., posestnik v Ivrižanščaku.
Po S¥8tH.
Sanje italijanskega generala. Italijanski list »Tribuna« je priobčil članek generala G. Fadda, v katerem pripoveduje svojim roja-kom, da bi bilo v slučaju vojske med Italijo in Avstro-Ogrsko zelo hudo — za nas. Fadda se ne boji za Italijane. Nikakor ne! General Fadda izraža bojazen, da bi naši primorski Italijani ne hoteli iti v boj proti »svojim bratom« v kraljestvu, to se pravi, da bi avstrijski mornarji, ki so Italijani, postali veleizdajniki v slučaju vojske z Italijo. To je jako lepo priznanje od strani italijanskega generala, ki mora biti gotovo na kak način tozadevno poučen. No, general Fadda pa ima kljub temu sicer lepe sanje, a samo sanje. V avstrijski mornarici ni nikakor toliko Italijanov, kakor se dozdeva generalu Fadda in naši slovanski Primorci so dobri Avstrijci. Značilno je vseeno, da imajo italijanski generali toliko časa za sanjarije.
Največja vojna ladja. Kakor poročajo listi, razpisuje angleška admirali-teta gradnjo nove vojne ladje, ki bo večja, hitreja in močneja nego katerakoli ladja angleške mornarice. Nova ladja nadkrili celo oklopnega križarja »Lion«, imela bo 26.000 ton, dolga bo 720 čevljev in bo imela hitrost 30 pomorskih milj. Oklopni križar »Lion« ima 26.500 ton, je dolg 608 čevljev in ima hitrost 28 vozlov.
MANDIČ GLASUJE ZA DR. ŠUSTER-ŠIČEV PREDLOG.
Dunaj, 15. novembra. Dvom, kako bo poslanec Mandič glasoval pri dr. Šusteršičevem predlogu glede Buria-na, je popolnoma neutemeljen. Dr. Mandič je drage volje podpisal dr. Šu-steršičev predlog in bo glasoval zanj z veseljem.
NEMŠKI IN ČEŠKI SOC. DEMOKRATI.
Praga, 15. novembra. V Prago je došel dr. Adler, ki se pogaja, da se reši spor med češkimi in nemškimi soe. demokrati.
DEMONSTRACIJE PROTI AEHREN-THALU V PRAGI.
Praga, 15. novembra. »Narodni Listy« in »Hlas Naroda« poročata, da je priredilo kakih 200 hrvaških, srbskih in dalmatinskih visokošolcev manifestacijo pred Masarykovim stanovanjem. Dcputacija se je predstavila Masarykovi ženi. Dijaki so se podali nato pred namestništvo, kjer so klicali »Pereat« Aerenthal, Forgach in Azcvv. Zapeli so nato več hrvaških in srbskih pesmi in se hitro razkropili, ko jo prihajala policija.
MASARTK IN VAŠIČ.
Berolin, 15. novembra. »Vossische Zlg.« poroča z Dunaja: Aehrenlhal je takoj, ko jo očital Masaryk avstro-ogr-
skemu poslaništvu ponarejanje dokumentov, uvedel preiskavo, ki je dognala, da ni nikdar imel dragoman stotnik Swietochowsky srbskega učitelja za svoje otroke, vsled česar tudi ni mogel imeti v službi Vladimirja Vašiča. Ogle-duh, ki se je predstavil kot Milan Šte-fanovič, je izročil dokumente ne zgolj stotniku Swietochowskemu, marveč tudi takratnemu vojaškemu atašeju v Belgradu, ki je zbiral podatke general-nea štabu.
VOJNI MINISTER VENDAR-LE ODSTOPI.
Dunaj, 15. novembra. Kljub vsem dementijem pravi »Vaterland«, da ima iz zanesljivega vira vest, da vojni minister Schönaich odstopi še pred novim letom.
GROF TOLSTOJ NEVARNO OBOLEL.
Peterburg, 15. novembra. Ko je grof Tolstoj obiskal svojo sestro v samostanu blizu Šamardinskega samostana, je s svojo hčerko, ki ga je spremljala, odpotoval proti Moskvi. Iz Tule se poroča, da je Tolstoj na poti v Asa-bovi obolel. Tolstoj leži v poslopju železniške postaje in ima vročino 40 stopinj.
Varšava, 15. novembra. Sem so do-šle vesti iz Tule, ki pravijo, da se je Tolstoju zelo poslabšalo in da se boje za njegovo življenje.
IZ MACEDONIJE.
Solun, 15. novembra. Močna četa 30 ljudi, oblečena v obleke turških vojakov, je napadla neko vas in ubila načelnika in njegovo hčer. Četa je pobegnila. Zasleduje jo močan oddelek turške armade.
OBSOJEN NOTAR,
Segedin, 15. novembra. Tukajšnji kraljevski notar je radi goljufije obsojen na dve leti ječe.
PONAREJALGI BANKOVCEV PO 100 KRON.
Budimpešta, 15. novembra. V Also Nemethy je policija aretirala celo družbo, ki se je bavila s ponarejanjem bankovcev po 100 K.
REVOLUCIONARNA STAVKA V WALESU.
London, 15. novembra. V Walesu stavkajo premogarji dalje. Stavkujoče delavstvo se pripravlja na vstajo, ki jo dozdaj komaj z vso silo zadržuje vojaštvo.
PETKRATNI ROPARSKI UMOR ZA — 60 RUBLJEV.
Peterburg, 15. novembra. V Peter-burgu je neki ropar umoril 37 let starega krojača Izraela Lebensteina, 27 let staro njegovo ženo, neko krojačevo sorodnico in dva vajenca. Morilec jim je z železnim orodjem razbil črepinje. Uropal je morilec le — 60 rubljev. Nekega sumljivega človeka so zaprli.
TRIKRATNI SAMOUMOR.
Moška, 15. novembra. Podravnatelj gledališča Tarasov, tvorniški ravnatelj Šusaolev in žena tvorničarja Gribov so se usmrtili, ker je prišlo na dan prein-timno občevanje med samomorilci.
GROZEN SNEŽEN VIHAR.
Sarajevo, 15. novembra. Na 2067 m visoki Bjelanici je divjal grozen snežen vihar. Observatorij je deloma razrušilo. Vihar je imel 240 km brzine na uro. Družina voditelja observatorija je bila v smrtni nevarnosti. V krajih, ki lože na obnožju te gore, je vihar demoliral hiše ter izruval nešteto dreves.
TATVINA V VLAKU.
Berolin, 15. novembra. Neki dami so bile v železniškem vozu na progi Kufstein - Inomost ukradene dragocenosti. Tatvine dolže mednarodne železniške tatove, ki so minuli mesec na progi Inomost - Franzensfeste ukradli 30.000 mark.
KOLERA V RIMU.
Rim, 15. novembra. V zadnjih 2i urah se je pojavilo v raznih mestih 9 novih slučajev kolere, med temi je en smrtni slučaj.
Meieorelogično poročilo.
Višina n. moriem 306*2m, srerl. zračni tla'« 736-0 mm
C ! (-«» opa-£ j zovan|a 1	Stanji bnto. metra v mm	Temperatura po Cd zl ju	Vetrovi	Nebo	rt -C n«» > 3 S " - c -a X, t» > — >
14 9 zveč.	728 8 | 6 7		si. jzah. dež		
1 7. zjutr 15 | 2. pop	253 219	50 95	si. sever si. jvzli.	• *	24 2
Union Šare L,ubll",a
Šelenburgaoa ulica Iteu. 9
na vogalu Kuaflove ulice (nasproti
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
-- Opreme za neveste! —
__2965
rr 1 i 1«: O H2JN Ki.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 12. novembra.
Pšenica za april 1011.....10 94
Pšenica za oktober 1911 . . . .	10 83
Rž za april 1911.......7 89
Oves za april 1911......831
Koruza za maj 1911......5'58
t
b. , i v; ^ i	* v j ai. jvc.il.
Sredn a včerajsnia temn. 80' norm
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem prežalostno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena mati
Ana Rcpovž
vieraj, dne 14. novembra ob 3/4 10. uro z ečsr po dolgi, mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v četrtek, dne 17. novembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Št. Janžu št. 3 na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode brala v domači župni cerkvi.
Drago rajnko priporočamo v molitev in blag spomin.
Št. Jan ž, dne 15. nov. 1910.
3361
Žalujoči ostali.

3356	in
ene§a m čenča 33T
F. P. Zajec, Ljubljana, Star! trg.
enonadstropna hiša
z vrtom, v bližini cerkve Sv. Petra v Ljubljani, še več let davka prosta ter se dobro obrestuje, se proda pod najugodnejšimi pogoji.
VpraSnsevkonces.pisarniP. ffiatel ča, Skofja ulica št. 14.	3359
v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila o priliki
se dobi pri zlatarju
Mufoijaisa, naspr. giavne pošt«.
2714
lekarnar Ja C. BR3BY, prej arijsccljske kapljico imen., s sliko
arijacBijske Matere Božje Kat var-
stveno znamko
so najboljše, nad 30let preisktišeno sredstvo proti motenju v prebavi vseli vrst, gorcčici, zaprtju, glavobolu in težkocam v želodcu, tvoritvi želodčne
kisline itd. Varuje naj se pred podobno gla-sečiml ponarejanji in pazi naj se na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom: C\/J*aiXlj>
Dobi se v lekarnah. — Razpošilja na de?elo lekarnar C. Brady, Dunai ! , f kuchmarkt ?/4 1!. n steklenic n K 5' , 3 dvojne steklenice za K 4-50 franko. 3M7
li - '
äh a
'If V
Slovanski vestnfk.
si Škandalozna afera v peterbur-škili cerkvenih krogih. V Peterburgu Be je dogodila neka škandalozna afora, ki je veliko bolj simptomatična, kakor je bil toliko izrabljen dogodek čensto-hovski. Toda listi o njem molče. Pred tremi leti je izginil ekonom duhovne akademije v Petersburgu, sin ondot-nega pravoslavnega protejereja, nek mlad človek in po poklicu akademik. Po njegovem odhodu se je izkazalo, da je v blagajnici akademije velik pri-mnjkljaj. Letos se je pa zopet od nekod prikazal in prišel je pred sodišče. Ker se je opozicijonalno časopisje stvari poprijelo, je ni bilo mogoče več potlačiti. Pred sodiščem se je izkazalo, da jo prvi začel defravdirati sam nadškof in vodja akademije. Ko je mladenič videl, da je stvar v neredu, je začel grabiti tudi on. Zahajal je v nek sloveč samostan v Petersburgu, kjere se je igralo, popivalo in počenjalo najraznovrstnej-še orgije. V afero so zapletene tudi dame iz visokih peterburški krogov. Kadar je mladeniču zmanjkalo denarja, so ga menihi cenično pozivali, naj zopet krade iz blagajne akademije. Mladenič je naredil pred sodiščem pomilovalni utis. Zdravniki so izjavili, da je alkoholik v skrajni meri, duševno in telesno degeneriran in ima podedovano sifilis, ter da sploh ne more. biti odgovoren za svoja dejanja. Vendar je dobil eno leto in štiri mesece ječe, dru-pi glavni krivci so pa ostali prosti.
Veliki Krakov. Poljaki živahno Btieme za tem, da bi povečali in razširili svoje zgodovinsko mesto Krakov. Vsled prizadevanja župana Gulija Leona so se priklopile Krokovu okoliške občine. Vprašanje o velikem Krakovu se je pojavilo že leta 1902. Dne 1. aprila 1909 je bilo priklopljenih Krakovu 10 predmestnih občin ter meri sedaj površina krakovskega mesta 33-7 kvadrat. kilometrov, medtem ko je merila prej samo 7-3 km5. Število prebivalstva na tem prostoru znaša 155.000.
si Volitve v Pošiornl in župnik Laneg. Češki in slovenski liberalni listi napadajo poštornskega župnika La-nega, ker je bil v Poštorni voljen v drugem razredu proti svoji volji od nem-škutarjev in ni odložil svojega mandata. Toda on je v prvem razredu voljen s Čehi in pridobil še štiri druge glasove v tem razredu-, v drugem razredu je bil pa voljen od nasprotnikov izrečno proti svoji volji, mandatu se pa ni odrekel na željo Čehov. Naj bi vedno tudi vsi liberalci tako vršili svojo dolžnost.
si Nepoštena pisava »Narodnih Listov«. Tu en dokaz, kako nepošteno pišejo »Narodni Listi« o slovanskih zadevah. Nedavno je prinesel nek radikalen listič rusinski, da je poljski učitelj v Zulinu nekega rusinskega dečka, po imenu Kahančik, zato ker ni maral v šoli moliti očenaša po poljsko, tako pretepel, da je dobil vnetje možgan in je umrl, njegovo sestro je pa z bokser-jem tako obdelava], da je oslepela. Po tem lističu so prinesli to novico tudi drugi rusinski in poljski listi. Proti do-tičnemu učitelju se je takoj uvedla najstrožja preiskava in bil je od službe suspendiran. Zdravnik, ki je preiska-val, je bil Rusin, istotako tudi sodnik in šolski nadzornik. Dognalo se je, da je deček umrl na jetiki, na kateri je bolehal že dolgo časa. Poškodb od tepe-nja ni imel nobenih in tudi mati ni zdravniku, ki ga je zdravil, ničesar o tem govorila. Vso agitacijo je naredil nek falirani rusinski študent. Med tem so pa stvar pograbili Rusi. V kazan-skem soboru v Peterburgu se je vršila slovesna zadušnica, seveda pravoslavno, za dušo konjackega dečka. Navzoči »o bili raznovrstni imenitni možje, generali, visoki uradniki, poslanci in tako dalje. Zadušnico je opravil škof Eologij, to je tisti helemski škof, ki je ' svojem okraju tako krvavo preganjal Unijate. Štirideset let je trajalo to preganjanje, ki tvori eno najbolj krvavih listov v zgodovini katoliške zemlje. Mnogo ljudi je izgubilo pri tem življenje ali pa moralo v prognanstvo. Z žan-iarji so vlačili otroke k pravoslavnemu


~7/~l~7/-7/--7/~
ZaSčItna znamka „Sidro"
Llnlment. CapskI comp.
^ Umesten za Sidro - Pain - Expeller
je splofino priznano kot izvrstno bol blažujoCe in odvodno mazilo pri pretil a) enj u Itd.; cena 80 v., K 110 in K 2 — se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v Skatljah z naSo zaSčitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Blchterjeva lekarna pri ,.zlatem levu" v Pragi. Elliabatna ceita ftev. 5 nova.
I

S
krstu. In to preganjanje še sedaj ni popolnoma prenehalo. Sedaj pa isti škof, ki v svojem kraju tako preganja katoliške Unijate, opravlja slovosno zadušnico za unijackega »mučenika« v Galiciji. Grof Obrinski je napisal gromovito proklamacijo, kjer poživlja Ruse, naj v spomin na »mučenika« Kaliančika zbirajo denar za rusko agitacijo v Galiciji. Podli permanofilski list »Novojc Vrtm-ja« piše krvave članke o rusinskem verskem »mučeniku«. Zanimivo je še to, da glavno glasilo rusinslco na Ruskem, dnevnik »Rada« v Kijevu, slovesno protestira proti temu, da l>i Rusi sebi prilaščevali unijatskega rusinskega dečka in iz njega delali ruskega »mučenika« za pravoslavno vero. Cela stvar je že pojasnjena, listi so priobčili že uradne izjave in katoliški župnik dotične vasi je priobčil v listih za učitelja kar najbolj pohvalno pojasnilo. »Narodni Listi« pa prinašajo stvar še vedno zavito po konceptu pravoslavnega škofa Legija in Kramafovega prijatelja. Bobrinskega, ki niti ne sme v Avstrijo več, ker je zapleten v neke Spijonske afere v Galiciji! »Narodnim Listom« so gališke razmere pač toliko znane, da jih v tem slučaju ne more izgovarjati nobena dobra vera. Ako pišejo tako nepošteno, kako se morejo potem čuditi, da Poljaki neradi drže s Čehi!
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
ti i"in/\wi**TXiir ii ~	utir u • ij-i_in ~wiyi u rii
Kurzi efektov in menjic.
dne 14. novembra 1910.
Skupna 4°/0 konv. renta, maj—november ...........	9310
Skupna 4»/o konv. renta, januvar -julij...........	9305
Skupna 4*2°/0 papirna renta, februar—avgust ........	9660
Skupna 4-2°'„ srebrna renta, april	i>660
—oktober.........	
Avstrijska zlata renta ...	11555
Avstrijska kronska renta 4o/0 . .	93
Avstrijska investic renta 31/3% •	8265
Ogrska zlata renta 4% ....	11115
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	9160
Ogrska investicijska renta 3 »/2 °/0	8115
Delnice avstrijsko-ogrske banke	1865
Kreditne delnice.......	663
London vista....... .	241
Nemški drž. bankovci za 100 mark	11760
20 mark..........	2351
20 frankov.........	1907
	95
Rublji...........	254«/,
Gostilna
z gospodarskim poslopjem, prostornim dvoriščem in lepim sadnim vrtom se pod ugodnimi pogoij proda ali da v najem. Proda se event. tudi samo skedenj. Ponudbe pod: »Ugoden nakup« na uprav, lista. 3277
Razpisuje se mesto
skladiščnika
Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe je poslati na „Gospodarsko zvezo" v Ljubljani.
3316
3-1
Sode
Iz belega hrastonega lesa, trpeZnl, močni
S
D
n
n N
ï 3S •s M a o
M X
n 3
BI n U
C ai C Jt _ n
S 8
-o o
l/l
Sode
odfineoašpirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, tako) rabljivi za kar se jamCi, odda v velikosti po 300, 100, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. i. flvg. Tomažii,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
Ui
a	ar
ra	i
a.	u
a	¡j
m	a
m	»
ÊL	K
"	OL
in	S.
"	S-
Cene
nizke In solidne, točna postreZba.
P

c. in kr. Apostol. Veličanstva.
3092
Glavni dobitek znaša 200.000 krOll	I
Srečkanje nepreklicno 15. decembra 1910. — Ena srečka stane 4 K.	n
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije ua Dunaju, 111., Vordere ZolIžmtsstraBc 7, v	(]
loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, postnih, brzojavnih iu železniških uradih, v menjal-	■ nlcah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Na najvišje povelje Njegovega ^
40. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v drž. zboru zastopanili kraljevin in dežel.
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje: 20.738 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 620.000 kron.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
I
"m^zzwMoxzwáÉ^z.mrw :
TTEZSZ«
Dobro in ceno
se kupi obče priznano zaradi minule glavne sezije izgotovljene obleke za gospode in dečke, ter konfekcije za dame iu deklice v
„\ngleškem skladišču oblek" 0. BERNAT0VIC
3332	Mestni trg 5.
Zima zahteoa
[B|	gorko odejo, rudeče široke koltre
S!	K 6 30, pisane široke koltre K 6'60,
[BI	klolaste koltre s pisano podlago
11]	K 8'80, rožaste flanelaste odeje
9]	K 3-80, flanelaste rjuhe K 2—,
Hj	plahte (koče) po K2—, 250, 320,
fp	2798 ter K — i t. d., samo pri
11
11
II II
m
R. MIKLflOC, Ljubljana.
Stritarjeva al. S. Pošilja se tudi po pošti.
Modeme kožuhovine
kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini
P M fl rt dir Ljubljana • lil d y ill L.I nasproti g
30t:
glavne pošte.
St. 35072.
Razglas.
V	smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano
se javno	naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških za leto 1911 in sicer:
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestnega loterijsko-posojilnega zaklada;
6.	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
7.	mestnega vodovoda;
8.	mestne elektrarne in
9.	mestne klavnice že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, od 12. do 25. novembra letos javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. novembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
3322
Laschan 1. r.
s» o
St JO
o
15
03
ai o
15
N
ca
"a! 5>
O
e
T3 £
ca je *3 •a
N
ca en a> e
<A
ca
a.
Q»
•o
13
3
b O
je ca Ji
3
to i—•• tí
W<
O.
s «o n 3
o
rt) 3 EJ
=r
n •o
S. rt>"
7? O N< rti
«s tn to
sr*
a.
S" i—••
(a
o<
TJ O
1:1
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi dantsltih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih cenah.
J. Wane
s&m
Ljubljana,
St. Petra cesta ZI.

Kdor zida ali rabi cementne izdelke tvornice cementnih izdelkov
na) zahteva cene od
OOS. CIHLi
DuneisHa cesta št. G?
258')
Telefon štev. 16.	Telefon štev. 16.
2767	Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
jp
KIS11U
Stil
'I
1 H S ulfir Liuhiii"iapredsi(o1111119 |
lil JEk&BA MmM «4 priporoča po znano nizkih cenah
obleke za jesen in zimo
najmodernejše površnike in pelerine za go-
Ispode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
j
1
t
a cu CU
tU □
tu tu tu
era □
cu tu
CU
zu tu
cu tu
cu a cu
: arhitekt in mestni stavbni mojster :
usoja si vljudno naznaniti, da se je s svojo stavbno pisarno preselil na
Rimsko cesto štev. 2 (Recherjeva hiša).
Obenem se priporoča slav. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se izvrše najsolidnejše in po zmerni ceni.
-0H"!
I
CU
tu
tu tu cu
cu cu tu
tu
IU
cu
IU
cu cu
Knjigoveznica „Mol. til lift" i Lili
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveškihdel. Specijaliteta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
3261
I


XX
» i X X X X X X X X X X X X XX
ZIMSKO PERILO
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
3012
XX X X X X X X X X X X X X X XX
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Valjčni mlin v Domžalah
I. Bončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon interurb. št. 129.
Telefon Interurb. Sf. 129.
Priporoča pšenično moko izurstne ka-kouosfi, otrobe in druge mleuske izdelke.
Zastopstvo in zalosa v Gorici: Peter Gruden & Komp., Stolni irg 9.
Razpis.
Podpisano mestno županstvo v Novem mestu razpisuj! službo mestnega	- u m m
tajnika
z letno plačo K 1800'— in tremi petletnicami po K 200"--. Po zadovoljnem enoletnem službovanju potrdi se stalno v službi.
Prošnje, opremljene z dokazili usposobljenosti za to mesto, vposlat je najkasneje do 20. novembra 1910 na mestno županstvo.
Novo mesto, 4. novembra 1910.
Jos. Ogoreutz, 1. r., župan.
immPM	v';-- I .-'V	jV'i-r	^r
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po
01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 1 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7^2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posoiila na zadolžnice in menice
UBOF Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43 4°/0 tSčSž
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat A. Kalan I. r.,	Kanonik I. Sušnik 1. r.,
zdrnvniK v Ljubljani, podpredsednik.
predsednik.
p jüpredsedniK.
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. —— Banka in menjalnica.
j Maniiiakiurna trgovina na debelo in di-Jbrto. }
: Zaloga
vseh vrst sukna, pJatna ter manu-fakturnega blaga.
3027
äs«»»;!™».