LJUBLJANA, NEDELJA, 22. FEBBUABJA 1959 Danes bodo v Ptuju slovesno odprli novi, moderni most čez Dravo. Na »liki: pogled na drzn« linije novega dravskega mostu. (Foto: Vrab., LETO XX., STKV. 43 SLOVENSKI izdaj« m tisk* Cušopisno podjetje 3lo»cn.*>Ki poročevalec — L)ireKlor> Rudi Jan huba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Ufed* niitvo: Ljubljana, Tomšičeva ulira 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica $t t/II. telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana. Titovo cesta i. telefon 21-896 — Naročninski oddelek za ijnbljanske naročnike telefon 20-463, ra zunanje naročnike telefon 21-832 — Poštni predal št. 29 — 2iro račnn pri Komunalni bank? Ljubljana 600-701-1-367 — Mesečna naročnina 230 din CEHA 10 OH PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO NA PRIJATELJSKEM URADNEM OBISKU V ZAH Začetek uradnih razgovorov Množice Kairčanov prisrčno pozdra-predsednika Tita - in njegovo spremstvo, ko je prispel x vlakom v Naša politika temelji na pozitivni nevtralnosti in nepovezovanju v bloke, je dejal v svoji zdravici predsednik Naser — Potovanje nas je prepričalo o pravilnosti našega mišljenja, da je prizadevanje za mir in miroljubno sodelovanjenje med narodi zelo pomemben činiielj in da so sile miru ogromno naraste, je med drugim poudaril predsednik Tito v svoji zdravici KAIRO, 21. febr. (Tanjug). Današnji prvi razgovor med predsednikom Titom, ki je prispel sinoči v Kairo na obisk v ZAR, in predsednikom Naserjem se je Itončal okrod 12,40. Poleg predsednika Tita in Naserja so se razgovorov udeležili člani jugoslovanske delegacije in jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja, kakor tudi člani delegacije ZAR: podpredsednik maršala Abdel Kakim Amer, zunanji minister dr. Mahmud Favzi, minister za predsedniške zadeve Ali Sabri, pomočnik zunanjega ministra Zuleikar Sabri in veleposlanik ZAR v Beogradu Sabet Aris. Razgovori se bodo nadaljevali. Predsednik ZAR Gamal Abde, Na;er s soprogo je priredij sinoči v palači Abdin sprejem in večerjo na čast predsedniku Titu in njegovi soprogi ter spremstvu. Med večerj-o sta si Tito in Na ser izmenjala zdravici. V svoji zdravici je predsednik Naser izrazil zadovoljstvo, da lahko ponovno pozdravi predsednika Tita ;n njegove so- arabska republika kot rezultat triumfa egiptovskega ljudstva v njegovem boju za neodvisnost in utrditev te neodvisnosti, tudi ko je sirsko ljudstvo slavilo zmagoslavje v boju za neodvisnost in njeno okrepitev. Gospod predsednik, veseli me, da Vam lahko ponovno zaželim dobrodošlico v svoji državi, kjer bomo izmenjali mnenja, okrepili prijateljske stike in sodelovanje RZ0JHVKA GEMERžLLl 1BUM Kairo, 21. febr. (Tanjug.) - Predsednik Tito je prej«! sinoči od predsednika sudanske vlade generala Ibrahima Abuda tole brzojavko: »Po Vašem odhodu iz naše države želim v Imenu svojih kolegov, članov vrhovnega sveta oboroženih sil in sudanskega ljudstva izraziti Vaši ekscelenci in gospe Broz ter vsem, ki so spremljali Vašo ekscelenco, naše spoštovanje in prisrčno hvaležnost za ta zgodovinski in nepozabni obisk, Iti je bil nasplošno pozdravljen in je prispeval k utrditvi ž-e obstoječih vezi prijateljstva med Jugoslavijo in Sudanom. Uporabljam to priložnost, da bi se zahvalil Vaši ekscelenci 3a ljubeznivo poslovilno brzojavko, ki ste nam jo poslali, ko ste zapuščali naše ozemeljske vode, in da bi zaželel Vaši ekscelenci in gospe Broz ter Vašim sodelavcem dobro zdravje in srečno vrnitev v domovino.« delavce v Kairu-. »Dobrodošlica, ki Vam jo je priredilo ljudstvo ZAR — je nadaljeval predsednik Naser — je izraz njegovega epc-šsovanja do Jugoslavije in njenemu voditelju, ki je vodil svoje ljudstvo skozi težke bitke TrZ. svobodo in neodvisnost in za njeno okrepitev. To je bilo občudovanje ljudstva, ki je odločeno, da se samo osvobodi in si izvojuje svobodo in neodvisnost. IVIed svojim obiskom v Vaši prijateljski deželi sem občutil veliko ljubezen, ki jo jugoslovansko ljudstvo goji do ljudstva ZAR. Vaš obisk pri na = bo prispeval k nadaljnji okrepitvi našega prijateljstva«. Predsednik Naser je dalje izjavil, da j« med zadnjim obiskom v Jugoslaviji m med udeležbo v proslavah narodnega praznika občutil podobnost pogojev v obeh drž-avah. Obema je lastna borba za svobodo in mir, obe državi sta objavila podporo bandunškim načelom. »Ljudstvo ZAR je odločno v svoji privrženosti tem načelom,« je nadaljeval predsednik Naser. »IVIi izjavljamo, da temelji naša politika na pozitivni nevtralnosti in nepovezovanju v bloke. Naša privrženost tem načelom nam je povzročila velike težave, toda mi smo zmagovali. Pred letom dni se je rodila Združena med našima dvema državama in dali svoj prispevek miroljubni koeksistenci. Ko je predsednik Naser nazdravil predsedniku Titu, soprogi Jovanki in prijateljskemu ju- je na ednik rV Stanje SL. febr.: Frontalne motnje so prešle naše kraje. Jedro hladnega zraka se v višinah pomika mimo naših krajev proti vzhodu. Napoved za nedeljo: Deloma sončno vreme, v višjih legah nekoliko Matineje. Temperature ponoči med —7 in —4, v Primorju okrog 2, dnevne temperature med 5 in 10 stopinjami C. goslovanskemu ljudstv zdravico odgovoril pr Tito: Predsednik Tito je Izrazil prepričanje,; da bo tudi to srečanje s predsednikom Naserjem okrepilo prisrčne odnošaje ;n plodno sodelovanje med obema državama na vseh področjih. Ko je omenil prisrčen sprejem, ki ga je bila deležna jugoslovanska delegacija, je predsednic Tito nadaljeval: »V času od našega zadnjega obiska je prišlo do velikih dogodkov in sprememb v tem delu sveta. Ljudstvo Važe države, obeh delov, ki sedaj sestavljajo ZAR, je doseglo številne pomembne uspehe. Kljub mnogim težavam in kritičnim mednarodnim zapletam se je tako Egiptu in Siriji posrečilo, da sta ohranila in okrepila svojo težko priborjeno svobodo ih neodvisnost in da ju s svojo združitvijo spremene v svojo trajno pridobitev.« Ko je poudaril, da so narodi in vlada Jugoslavije pozorno in z največjim razumevanjem spremljali dogodke v tem delu sveta in da je v zadnjih štirih letih prišlo večkrat do izmenjave mnenj z državniki ZAR o vseh vprašanjih, ki neposredno zanimajo obe državi, je predsednik Tito povzel: »Nas je to potovanje zelo opogumilo in nas prepričalo o pravilnosti našega mišljenja, da je prizadevanje za mir in miroljubno mednarodno sodelovanje zelo pomemben činitel.i ln da so sile miru ogromno narasle. V razgovorih in stikih z vodilnimi ljudmi v državah, ki smo jih obiskali, smo se lahko prepričali, da so tudi oni zaskrbljeni za stvar miru, da so tudi oni v skladu s prizadevanji najširših ljudskih slojev voljni storiti vse — in to že delajo — da bi zavladal po vsem sveta mir, enakopravnost in blaginj« za vse narode.« Predsednik Tito je na • koncu svoje zdravice poudaril, da se je ideja aktivne miroljubne koeksistence med narodi v tem delu sveta že popolnoma uveljavila in da bo končno slavila zmagoslavje po vsom svetu. »Gospod predsednik«, je povzel predsednik Tito, »veseli nas, da nam bo ta obisk mimo srečanja z Vašim ljudstvom omogočil, da bomo videli oba dela nove Združene arabske -e-publike in peka j novih objektov Vaše notranje Izgradnje, prav tako pa> da se bomo seznanili z načrti Vašega nadaljnjega gospodarskega in drugega razvoja. Tudi med našim prvim obiskom v Egiptu so na nas napravili velik vtis uspehi Vašega dela in prepričan sem, da nam bo ta obisk potrdil, da je v Vašem ljudstvu velika ustvarjalna sila in .iskrena volja, da bi si v miru gradilo boljše življenje. Prepričan sem, da bodo tudi razgovori, ki jih bomo vodili, rodili nove plodne rezultate tako na poti nadaljnjega razvoja našega prijateljstva kakor tndi v naših prizadevanjih, da bi prispevali k stvari miru«. Na koncu je predsednik Tito nazdravil predsedniku Naserju in, njegovi soprogi* blaginji in napredku ZAR ter trajnemu prijateljstvu med obema državama. Vsi navzoči so z največj lm odobravanjem pozdravil! obeh predsednikov. Tito in Naser na zborovanju v Kairu Kairo, 21. febr. (Tanjug). Ob proslavi obletnice Združene arabske republike je bilo danes v Kairu množično zborovanje, ki sta se ga udeležila predsednik ZAR Naser in predsednik FLRJ Josip Broz Tito. Predsednika Naser in Tito sta govorila pred množico, ki je štela kakih pol milijona ljudi. Kairo v spremstvu predsednika Naser-in njegove so-To ; že drugi prijateljski uradni obisk predsednika Tita v Egiptu, ki se je pred letom dni združil s Sirijo v Združeno arabsko republiko. Na sliki: predsednik Tito in Naser zapuščata kairsko železniško postajo ob prvem Titovem obisku v Egiptu GOVOR PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA LRS BORISA KRAIGHERJA NA ZASEDANJU REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Utrjevanje komunalnega sistema bo še nadalje ena najvažnei&ih nalog Tovarišice to tovariši! V poroča".-u, ki ga je podal .Izvršni svet in o katerem je dames razpravljala Ljudska skupščina, so dokaj izčrpno obdelana osnovna vprašanja našega deda v preteklem letu. S'- posebnimi poročili, ki so jih podali nekateri člani Izvršnega sveta, smo imeli predvsem namen poudariti delo na tistih področjih in tiste nailoge, ki so predstavljale v letu 1958 najvažnejše probleme v našem dtružbemem življenju. Na ta vprašanja bi želel opozoriti zato, ker jih nikakor ni mogoče reševati samo preko oblastnih organov, ker jih ne more reševati Izvršni svet satn, ampak so stvar široke akcije vseh naših družbenih organov, naših ljudskih odborov, kakor tudi naših političnih organizacij. Med naj pomembnej Sim i problemi, ki jih je Ljudska skupščina reševala v letu 1958 je vsekakor nadaljnje utrjevanje našega komunalnega sistema, razvijanje tega sistema in vprašanje formiranja n,ekaterih novih občin na področju LR Slovenije. V tem vprašanju je bilo marsikaj napravljenega, današnja razprava pa je pokazala, da bodo naloge iz tega področja tudi še v letu 1939 ene najresnejših. Zato se mi zdi važno opozoriti na pripombo, ki jo je dal v razpravi tovariš Jerman, ko je posebej opozoril na potrebo ureditve funkcije krajevnih odborov v zvezi s formiranjem večjih občin v preteklem letu. Zdi se mi namreč, da bo poleg nadaljnjega obravnavanja politično teritorialnih sprememb ter POSLANICA PREDSEDNIKA TITA PREBIVALSTVU ZDRUŽENE ARABSKE REPUBLIKE Prekaljeno prijateljstvo Kairo, 21. febr. (Tanjug.) Po prihodu v svojo rezidenco je predsednik Tito sinoči poslal narodom ZAR naslednjo brzojavko: »Državljani in državljanke Združene arabske republike, dragi prijatelji! Dovolite mi, da izrazim srvo-je velilko zadovoljstvo, ker se mii je nudiila izredna priložnost, da na povabilo mojega prijatelja in vašega velikega predsednika Garnela Abdela Naserja skupa.j s svojo soprogo in svojimi sodelavci obiščem vašo novo združeno republiko. Posebno ljubo mi je. da bom' tokrat lahko izpolnil svoijo obljubo in obiskal tudi Sirijo ter tako obogatil svoje zn,arije o vašem narodu, o rezultatih njegovega dela in o uspehih, ki iih dosega na poti svojega napredka. Redki so primeri, da obstaja med dvema deželama taiko razumevanje in tako prijateljsko sodelovanje, kakor med Združeno arabsko republiko in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Naše prijateljstvo in medsebojno razumevanje iimata trdno podlago, temeljita na podobnih izkušnjah v preteklostn in na do- slednih in iiskreoih prizadevanjih naših dežel, da trajno krepita svoj neodvisni in enakopravni položaj v mednarodnih odnosih'in da v skupnosti z vsemi miroljubnimi deželami prispevata k ohranitvi miru v svetu. Naše prijateljstvo se je v teku poslednjih nekaj let prekalilo. Ob več priložnostih, zlasti v trenutkih kriz in resnih mednarodnih zapletov pa se je v neprestanih stikih in izmejavi mnenj s predsednikom Naserjem in njegovimi sodelavci še bolj okrepilo in razvilo. Dobro so nam . znani hrabrost, visoka patriotična zavest, ki je zlasti prišla do izraza v herojskem boju prebivalstva Port Saida, kakor tudi enotnost, ki jo ja ves vaš narod pokazal med napadom na Egipt konec leta 19E6. pa tudi pozneje v več kritičnih trenutki, ki so se zvrstili prav na tem prostoru. Samo narod s takimi vrlinami je lahko zmagovito izšel iz teh težkoč in dobil priznanje vsega miroljubnega sveta. Rezultati teh uspehov in solidarnosti vaših dveh dežel so bili naj-lepše potrjeni s plebiscitom pred dvema letoma v Egiptu in Sirili, ko ste ustanovili va- šo združeno državo. Mi v Jugoslaviji smo pozdravil to dejanje kot velik dogodek v sklppu eiplošEiega mednarodnega položaja, še posebej pa v odnosu na arabske narode in njihov preporod. Menimo, da je ustanovitev Združene arabske republike postala nenavadno močan činitelj za utrditev težko pridobljene neodvisnosti vaših narodov in da je onemogočila vmešava- formiranja in učvrstitve novih občin najvažnejše ravno to, kako v večjih politično teritorialnih en.otah zagotoviti povezanost s prebivalstvom, najširšo iniciativo prebivalstva in pa reševanje tudi tistih drobnih, včasih za občinski center sicer manj pomembnih nalog, ki so jih manjše občine včasih lahko boljše reševale, kot bi jih mogle dane3 reševati nove večje občane. Zato bo utrjevanje krajevnih odborov v nadaljnjem razvijanju našega komunalnega sistema med našimi zelo važnimi nalogami in mislim, da je prav. če na osnovi pripombe v današnji razpravi po svetimo temu vprašanju v prihodnjem letu potrebno pozornost. V zvezi s tem mislim, da bo treba sistematično obravnavati ves organizem delovanja n.aših občinskih ljudskih odborov vse do njihovih svetov in krajevnih odborov, vključno večje aktivi-ziranje zborov volilcev. Zdi se mi, da bo treba ves ta sistem v bodoče ureijati zelo resno, ker sicer nam lahko reorganizacija in povečanje teritorija občin — k; smo jo izvedli v letu 1958 in za kar predvidevamo v letu 1959 še nekaj nadaljnjih reorga-p.izacijskih ukrepov — preveč oddalji občinsko oblast od prebivalstva. S tem nikakor ne mislim, da bi morali v našem pravnem sistemu napraviti kakršnekoli spremembe, kajti naš pravni sistem je v tem pogledu jasno postavil odnose med krajevnim in občinskim odborom. nje od zunaj ter utrdila mir .Vendar za pravilno reševanje v tem delu sveta. Globoko sem prepričan, da bodo bližnji razgovori naše delegacije s predsednikom Naserjem in njegovimi sodelavci dali nove plodne rezultate in prispevali k nadaljnjemu razvoju prijateljstva in sodelovanja med našima deželama, s tem pa tudi k svetovnemu miru, ki je neobho-den pogoj za splošen napredek in uresničenje konstruktivnega mednarodnega sodelovanja. Ko prenašam na vas tople bratske pozdrave narodov Ju-goslavije, uporabljam to priložnost, da v imenu vseh nas, ki smo danes prispeli na obisk v vašo lepo deželo, zaželim nove in še večje uspehe na poti vsestranskega napredka Združene arabske republike.* teh n.alo'g se je treba resno lotiti vprašanja izvajanja odgovarjajoče politike ob usmerjanju in vplivanju republiške ljudske skupščine in Izvršnega sveta. Urejanje problemov v sistemu višjega in visokega strokovnega šolstva Nadaljnja velika naloga, ki nas čaka v letu 1959, je reševanje kompleksa problemov, o katerih je govoril tovariš Vilfan, v zvezi z vprašanjem skrajšanja študija na univerzi in vrveži s celotnim sistemom višjega in visokega strokovnega šolstva. Lahko rečemo, da smo v letu 1958 na tem področju začeli odločilno bitko za to, da nekako prelomimo s tradicijami, ki jih v tem šolstvu vlečemo, lahko bi rekli, še iz fevdalizma. Potrebni bodo ostri jn odločni ukrepi za pozitivno reševanje celotnega problema vzgoje našega najvišjega kvalificiranega strokovne ga kadra. To pa je problem, ki ga ne bo mogel reševati D.itl samo Izvršni 'svet, niti samo Univerza, ampak bo potrebno odgovorno zanimanje vse naše javnosti in vseh institucij v republiki. Seveda pa bomo morali reševati to vprašanje tudi skladno z drugimi republikami v okviru federacije. Mi smo Iftos prvič uspela v začetku leta organizirati disiku-sijo po poročilu o preteklem letu, kar nam zato tudi omogoča, da j® ta diskusija mnogo bolj aktualna, kajti namen te diskusije ni samo potrditi delo Izvršnega sveta v. letu 1958, ampak tudi ugotoviti naše osnov-,ne naloge in smernic« Ljudske skupdčdne IivtrSnemu »veta za naslednje leto. Zato pa imamo letos tudi vse predpogoje, ker smo že konec decembra sprejeli tudj družbeni plan in proračun za leto 1959 in s tem dal 1 osnovn.e materialne okvire za našo diskusijo o smernicah za delo v letu 1959. Zato je tudi mogla biti diskusija, po mojem mišljenju tako zelo plodna, kao-struktivna in vsestranska- Materialni pogoji in perspektivna politika nagrajevanja Prehajam na nekatera ekonomska vprašanja, med katerimi smo hoteli poudariti v poročilu in v izvajanjih članov Izvršnega sveta v tej razpravi predvsem tista področja, ki so v letu 1959 zahtevala nekaj posebnih družbenih naporov. Tu je omeniti predvsem probleme stabilizacije tržišča v zvezi s celotno problematiko blagovnega prometa, področje kmetijske proizvodnje in nekatera vprašanja v okviru industrije in to zlasti gradbeništvo in obrtne uslužno-stne dejavnosti. Pred posebnim problemom smo se v letu 1958 znašli pri izvajanju družbenega plana, predvsem na področju proizvodnosti dela, in povezano s tem. zaposlovanja delovne sile. Mislim, da je današnja razprava v celoti potrdila orientacijo, ki jo je v tem pogledu dajal naš Izvršni svet, to je enotno orientacijo dano v vsej državi in prav bi bilo, ce naša skupščina v tem smislu podpre tudj vse tiste predloge in misli, ki so bile v tej razpravi podane za delo v prihodnjem letu. Tu mislim predvsem na iniciative, ki so j ih posebej poudarili nekateri dasfcutanti v zvezi z akcijo okoli celotne politike nagrajevanja in politike stimulacije za višjo proizvodnost dela. ■ Razprava v skupščini je dokazala. da smo v letu 1958 v resnici dosegli pomembne uspehe in da so instrumenti in. ukrepi . Zveznega izvršnega sveta na tem področju takšnega značaja, da nam dajejo največje garancije za velike uspehe v letu 1959. Razprava je tudi pokazala, da imamo vse možnosti, da s pravilnim usmerjanjem našega dela konkretna na terenu ob sprejemanju tarifnih pravilnikov in pri reševanju vseh problemov okoli nagrajevanja lahko dosežemo tiste rezultate, o katerih smo v preteklih letih mnogokrat, včasih tudi nekoliko kritizersiko razpravljali. Ni samo slučaj, da letos lahko o teh vprašanjih razpravljamo z jasno perspektivo in zelo konstruktivno. Mislim, da je to posledica dejstva, da smo dosegli v celotnem našem gospodarskem razvoju stopnjo, ki nam omogoča, da se vprašanja stimulacije lotevamo s popolnoma drugačnimi perspektivami kot so nam pa to omogočali materialn.i pogoji v preteklih letih. To je važno posebej poudariti zato, ker mislim. da ne bi bilo pravilno, bj ob teh ugotovitvah ostala kakršnakoli misel, da smo pravzaprav šele sedaj našli, kar smo dolgo iskali in kar bi lahko že našli prej. Prej se mi tega nismo mogli lotiti, ker v preteklosti nam takšnih rešitev niso dopuščali materialni pogoji. Nasprotno pa nam danes takšn« (Nadaljevanje na 2. strani) S «tL > SLOVENSKI POHOCEVILEC f »t. fhbrtjabja i9S9 Iz zgoaovma delavskega gibanja in Komunistične partije 22. februarja 1920 le bila seja Izvršilnega odbora Jugoslovanske so-cialdemokratične stranke. 22. februarja 1934 j« ilo v Ljubljani protestno zborovanje Združenih ženskih organizacij pro-tai nameravani ukinitvi mestne ženske realne gimnazije in ponovno proti ukinitvi prvega letnika na ženskih učiteljiščih (prvič jeseni 1933) ter proti uredbi, ki )e zmanjševala draginjske doklade poročenim javnim nameščenkam. 21. februarja 1944 je bila v Ce-rknem konferenca, Italijanske protifašistične mladine. Udeležili so se je delegati 1? divizije »Garibaldi« in I7 brigad »Fontanot« ln »Trtestlna« ter delegati italijanske protifašistične mladine iz Gorice. Trsta in Tržiča; soglasno ie bi) sprejet program OF. Izvoljeni so bili trije predstavniki v PO ZSM za Slovensko Primorje. £3. in 24. februarja 1944 je bilo posvetovanje aktivistk SP2Z za Gorenjsko. 25. do 27. februarja 1945 ie bilo v Cerknem posvetovanje aktivistk OF 7^ Gorenjsko. GOVOR PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETU LRS BORISA KRAIGHERJA NA ZASEDANJU REPUBLIŠKE SKUPSKNE Utrjevanje komunalnega sistema bo še nadahe važna naloga (Nadaljevanje s 1. strani) rešitve materialni pogoji že v veliki meri omogočajo, vendar se pri tem moramo zavedati, da n.am dopuščajo izboljšanje pogojev na tem področju samo v določenih okvirih jn mejah, pač v skladu s stopnjo gospodarskega razvoja, ki smo jo doslej dosegli. Odvisnost stanovanjskih jajemnin in cen ra komunalne usluge cd stopnjs gospodarskega razvoja To govorim zaradi tega, kei so bila v diskusij; iznesena tudi nekatera mišljenja, na primer v zvezi z ekonomskimi cenami in še nekateri taki' predlogi, kri ne upoštevajo dovolj dejstva, kaj nam materialni pogoji danes dopuščajo. Prav gotovo je, da bi ekon.omslte cene stanovanjskih najemnin, komunalnih uslug itd. bile važen faktor za stimulacijo dviganja proizvodnosti dela. Kajti, čim več ugodnosti lahko naš proizvajalec'krije iz prejemkov za svoje delo, tem večji pomen ima osebni dohodek v procesu stimulacije za dviganje proizvodnosti dela. Vendar se ne moremo od-'očiti za tako rešitev, kjer bi v celoti vse potrebe krili državljani proizvajalci 1-z svojih neposrednih dohodkov. Tega ne mo- remo napraviti zato, ker nam materialni pogoji to Onemogočajo. ker so materialna poj .»ji. v katerih živimo, za enkrat taki, da bi takšna politika marsikaj boli koristila nasprotnikom socializma, kot pa tistim silam in tistim tendencam, ki zahtevajo predvsem razvijanje socialističnih odnosov. Socialistični odnosi so odvisni od materialnih pogojev in obratno, razvijanje materialnih pogojev zavisi od stopnje našega socialističnega razvoja-Da bi konkretneje osvetlil to mnenje v zvezi z ekonomskimi cenami, bi navede.] primer ekonomskih najemnin za stanovanja ali pa stanovanjskega fonda ki se danes formira na ta način da je vsa razširjena reproduk cija na področju stanovanjske Izgradnje pravzaprav od dvoj ena od direktnih osebnih dohodkov naših proizvajalcev. Tudi če bi šli n.a ukinjanje tega in tudi to vprašanje vezali na najemnino, potem bi s tem objektivno pravzaprav dajali prednost zasebnim proizvajalcem na vseh področjih zasebne dejavnosti in lastnikom stanovanjskih hiš. S tem bi šli pravzaprav ravno v nasprotni smeri od tiste, o kateri vsa zadnja leta mnogo govorimo in to je, da nam ves naš ekonomski razvoj, da nam vsi naši ekonomski odnosi stalno prebijajo planske proporce na škodo S SEJE IZVRŠNEGA SVETA LR SLOVENIJE uredb LJUBLJANA, 21. febr. Izvršni svet Ljudske skupščine LK Slovenije je imel danes redno sejo, ki ji je predsedoval tovariš Ecris Kraigher. Izvršni svet je sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji in delu sveta za šolstvo LRS. S tem so v uredbo o organizaciji in delu tega sveta vnesene določene spremembe z namenom, da bi vskladili dosedanjo uredbo o spremembi in dopol- nitvami zakona o upravnih organih v LR Sloveniji ter s splošnim zakonom o šolsitvu. Izvršni svet ie sprejel tudi uredbo, s katero je preosno-val dosedanji Zavod za proučevanje šolstva, ki ga ie ustanovil Izvršni svet 1. 1956, v Zavod za napredek šolstva. L Izročitev diplom Si doktorjem znanosti BEOGRAD, 21. februairja — (Tanjug). V slavnostni dvorani Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu so izročili diplome doktorja znanosti 64 jugoslovanskim znanstvenikom, ki so doktorirala med leti 1950 in 1956. Na slovesnosti je prisotne doktorje pozdravil predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič. V krajšem govoru se je zahvalil mladim znanstvenikom za dosedanje sodelovanje in jim želel mnogo uspeha v družbenem in znanstvenem delu. Diplome sta dobila dva doktorja medicinske znanosti, 29 doktorjev prirodoslovno-ma-tematičnih znanosti, 13 doktorjev družbenih znanosti, 11 doktorjev tehničnih zanosti in 4 doktorji s področja književnosti i£ jezika. Prvi premični mest v Jugoslavjjl SPLIT, 21. februarja (Tanjug). Prvi mehanizirani premični most na Jadranu, čigar srednji del bedo odpirali, da bi omogočili prehod ladij večje tonaže, grade med Trogi-rom in otokom Ciovom. Razpon mosta bo približno 100 metrov, medtem ko bo premični del dolg 25 metrov. — Sredstva za zgraditev mosta, okoli 130 milijonov dinarjev, so zagotovil; okrajni in občinski ljudski odbor, ladjedelnica -~Mosor« in komanda Jugoslovanske vojne mornarice. Železno konstrukcijo novega mosta izdeluje domača tovarna "Djuro Djakovic« iz Slavonskega Broda, električni del opreme pa tovarna -Rade Končar- iz Zagreba. Ta na# prvi premični most na električni pogon bo zgrajen še letos in bo omogočil, da se bo lahko na tem delu Jadrana neovirano razvijal potniški ln tovorni pomorski prome+ ki je šel doslej redno mimo Trogirja, zaradi kulturno-zgodo-vinskih !n prirodnih zanimivosti zelo privlačnega turističnega kraja. Jugoslovanski film tekmuje za nagrado »Oskar« BEOGRAD, 21. februarja. (Tanjug). Predsednik Akademije za filmsko umetnost v ZDA George Stevens je poslal Združenju filmskih proizvajalcev Jugoslavije sporočilc, A OJl* £• - " " -II* grado »-Oskar«, kj jo jejo najboljšemu filmu izven ZDA. Poleg jugoslovanskega U v ožjo izbiro prišli franco- ski film »Moj stric«, španski -Maščevanje-«, zahodno nemški »Orožje in človek« ter italijanski »Občičajno neidentificirani lopovi.-« Na film "-Cesta, dolga leto dni«, ki ga je izdelalo podjetje “-Jadran-film«, režiral pa Giusepe de Santis, so postali pozorni na festivalu v San Franciscu, kjer je dabil prvo nagrado za moško vlogo. Razen tega so ta film tudi v Pulju proglasili za drugi najboljši film leta. Skrb za otroke v Beogradu BEOGRAD, 21. februarja (Tanjug). Na seji sveta m socialno zaščito ljudskega odbo-~ ra Beograda so bili mnenja, da je treba povečati število dečjih jasli, zabavišč in igrišč, ker dosedanje ustanove lahko sprejmejo le deset odstotkov predšolskih otrok. Treba je dograditi in adaptirati dosedanje ustanove za dnevno bivanje otrok, ter odkupovati prostore v pritličju posameznih stavb, tako da bi se zmogljivost povečala z najmanjšimj stroški. Priporočili so tudi ustanovitev ustanov za šolsko mladino, katerih starši so prezaposleni in so otroci po končanem pouku več ali manj prepuščeni sami sebi. delavca v korist vasi. Do tega prihaja zato, ker imamo za enkrat še zelo močan zasebni s ek tor v naši gospodarski dejavnosti- ki oblikuje neke posebne pogoje v našem gospodarskem življenju in nam do neke mere postavlja tudi določene zapreke pri reševanju problemov v zvezj s stimulacijo dviganja proizvodnosti dela v socialističnem sektorju našega gospodarstva. Ravno tako je tudi z ekonomskimi cenami določenih komunalnih uslug. Zaradi tega sma-' tram, da moramo pri reševanju <-e’n problemov iskati tak kom Ta ukrep je natrekovala uvedba prosvetno-pedagoške službe, ki je po splošnem zakonu o šolstvu zamenjala dosedanjo prosvetno inšpekcijo ■ in prešla v delovno področje tega zavoda. Nadalje je izvršni sivet sprejel odločbo o preosnovanju Urbanističnega inštituta LRS v Ljubljani v finančno samostojni zavod. Delo Urbanističnega inštituta, ki je bil ustanovljen 1. 1955, je doslej deloma opravljal sekretariat .za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve pri Izvršnem svetu. V času, ko je bil ta inštitut ustanov-" ljen, tudi še nismo imeli ustreznih pravnih temeljev za načrtno delo na področju urbanizma. Pozneje sprejeta republiška zakona — zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene in zakon o urbanističnem projektiranju — dajeta solido pravno osnovo za delovanje inštituta. Urbanistični inštitut kot finančno samostojni zavod bo voden po načelu družbenega upravljanja. Izvršni svet je sprejel tudi odlok o okvirjih za določanje položajnih plač uslužbencev v znanstvenih zavodih v skladu z določili zveznega zakona o javnih uslužbencih. Ker je Ljudska skupščina na včerajšnjem zasedanju izvotlila doisedanijega sekretarja sekretariata za promet pri Izvršnem svetu Julija Beltrama v odbor za družbena sredstva. ga je izvršni svet razrešil dolžnosti sekretarja za promet in na njegovo mesto imenoval dosedanjega pomočnika sekretarja za promet Bojana Polaka. Izvršni svet je razrešil dolžnosti državnega sekretarja za pravosodno upravo LRS dr. Teodor-a Tominška, ker je iz zdravstvenih razlogov zaprosi! za upokojitev. Na njegovo mesto le bil imenovan Jožs Pavličič, doslej javni tožiilec LRS. promis, ki nam ga omogoča današnja stopnja gospodarskega razvoja. To n© pomeni, da je napačno razpravljanje o približevanju cen komunalnih uslug ekonomskim cenam, da pa moramo pri tem približevanju upoštevati realne možnosti in pogoje d,e samo v svorji občini, v svojem okraju, v naši republiki, ampak da je 'to problem, ki ga lahko pravilno rešujemo samo 1 ko-mplesno v okviru celotne razvojne stopnje jugoslovanskega gospodarstva. Skladnost celotne proračunske potrošnje z našo ekonomsko ra troj o Tudi kar se tiče naše proračunske politike, bi v zvezi s tem opozoril, da se že dolgo zavedamo, da bi morali bistveno spremeniti vso našo proračunsko politiko in jo postaviti na obj ektivnejše principe, po katerih bo celotno proračunska potrošnja čimbolj v skladu z našo ekonomsko močjo in tudi z ekonomsko močjo posameznih politično teritorialnih enot. No( tudi tukaj ne moremo čez noč uveljaviti omenjenih principov, ampak smo prisiljeni tudi tod Iskati oblike, ki ustrezajo naši ekonomski moči. Mislim, da je prav, če iščemo različne oblike objektivnega ugotavljanja Pro~ računske potrošnje, objektivnega odrejanja proračunske potrošnje posameznim občinam in okrajem. Letos smo skušali v republiki na primernejši način reševati to vprašanje, ker nam je ekonomska moč dopuščala že nekoliko obj ektivnejše kriterije, čeprav mislimo, da so ti, kakršne smo letos sprejeli, se vedno daleč od resničnih objektivnih kriterijev za določa- OSSMI ZBOR REPUBLIŠKEGA ODBORU SniEOCHTfi ZDRAVSTVENIH DELIVCEV Za razvoj zdravstvene službe DOBRNA, 21. febr. - V zdravilišču se je začel letni občni zbor republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev. Razen delegatov se občnega zbora udeležujejo predstavmKi strokovnih zdravstvenih organizacij, predsednik Svata za zdravstvo LRS Niko Šilih, svetovalec pri Izvršnem svetu dr. Obračune, podpredsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Leopold Krese in predstavnik centralnega odbora sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije tovariš Orlic ter drugi gostje. V obširnem poročilu, ki so ga delegat; debili v proučevanje že pred sklicanjem občnega zbora in v dc-po": n ilnih izvaj anj ih ptredsedn.i ka sindikata zdrav stvenlh delavcev Franca Fire-derja, so bile kritično obdelane predvsem tiste pomanjkljivosti ki zavirajo nadaltjnji razvoj in krepitev javne zdravstvene službe. Poročilo poudarja, da med zdravstvenimi delavej ni malo primerov kršenja delovne discipline, pa tudi vrsto primerov-nepravilnega odnosa do bolnika *»T • . .- ,4 ? T * f-J-i OrT'-' ^3 ’ C rarnimi zaposlitvami, zaradi česar trpi delo v ustanovi, kjer je r^dno zaposlen. Tako opravlja na primer nelk zdravnik v ljub- :.anskem okraju toliko honorarnih služb, da znaša njegova zaposlitev 28 ur na dani? V Celju pa so ugotovili, da je povprečni čisti dohodek zdravnika, ki dela na terenu več kot 100.000 din r\a mesec. V Tržišču je nek zdravnik zaslužil samo z obiski v 21 mesecih 3,110.000 din. Občn; zbor je še posebej poudaril, da je treba take primere javno ožigosati. saj taki ljudje, ne samo, da kršijo zakonske predpise, temveč kvarijo tudi ugled javne zdravstvene službe. ... v „ v O V o • jem poročilu ugotovil tudi, da se kljub zakonu o omejitvi privatne zdravniške prakse mnogi zdravniki ilegalno bavijo • pri- vatno prakso. To potuj uje med drugim tudi premajhen priliv samoplačnikov v zdravstvene domove in zdravstvene postaje, da n.e govorimo o tablicah, ki še vedno opozarjajo, da privatna praksa zakonu navkljub še obstoja. Razen omenjenih slabosti ni na zadnjem mestu tudi to, da je premajhno sodelovanje med sindikati in upravnimi odbori zdravstvenih zavodov ter premajhna skrb teh' za družbeno politično oblikovanje profila zdravstvenega delavca, ki bi se moral bolj kot doslej zanimati za probleme zdravstvene sluf.be in jih z aktivnim delom tudi pomaga;! reševati. Občni zbor je v imenu Sveta . za zdravstvo LRS pozdravil Niko Šilih. Ob tej priložnosti je nakazal vrsto nalog in odgovornosti, ki jih ima sindikat zdravstenih delavcev pri vsklajevanju zdravstvene —roRil” iVtiua - -'--i-f izdela svoj program nadaljnjega dela. Skupščinski odbori naj bi v prihodnjih mesecih organizirali predhodne razprav« o posameznih vprašanjih, 'ti navedena kot neposreden pr o— gram zakonodajnega dela v letu- 1959 in dalj iniciativo za razpravo o vprašanjih, ki se pojavljajo ob Izdelovanju predpisov tudi na tistih področjih, ki še niso zajeta s programom zakonodajnega dela. Izvršni svet bo pripravil tudi prioritetni plan izdelave vseh predpisov in mislim, da bi bilo prav, da b} skladno izvedli predhodne razprave v skupščinskih odborih. Člani Izvršnega sveta bi za posamezna področja, o katerih bi razpravljal* skupščinski odbori , pripravili teze za predhodno diskusijo. Mislim, da bi s tem bistveno pripomogli k boljšemu in temeljitejšemu reševanju problemov s področja našega zakonodajnega dela v letu 1959 in da b; na ta način lahko pospešil; tudi reševanje nekaterih vprašanj, za katera se sicer, zaradi obširnega programa bojim, da jih Izvršni svet ne bo mogel izvesti. Širša iniciativa skupščnskih odborov bo v zelo veliko podporo in pomoč Izvrš-. nemu svetu tudi zato, da bo pospešil svoje delo pri reševanju teh vprašanj. Pravna pomofi v občinah in okrajih Končno b; se dotaknil še dveh vprašanj, o katerih je bilo manj govora v razpravi, pa tudi v pismenem poročilu Izvršnega sveta smo se jih le mimo grede dotaknili. Eno je vprašanje organizacije pravne pomoči v občinah in okraj ih. V poročilu Izvršnega sveta se o tem vprašanju govori kot samo o akciji odvetniške zbornice 'in njenih tozadevnih naporih pri čemer ugotavljamo, da je bilo napravljeno malo; tako mislim, da sta do sedaj bili formirani samo dve takšni pisarni. Urad za prošnje in pritožbe republiške skupščine, deloma tudi ta urad Izvršnega sveta, v naj večji meri pa Kabinet predsednika republike dobivajo ogromno raznih prošenj in pritožb državljanov, ki kažejo, da naš; državljani ne znajo najti poti za uveljavljanje svojih pravic in za razjasnitev problemov, k; jim povzročajo težave. Naša sodišča prav gotovo ni®° najprimernejša, da bi dajala pravno pomoč, so Pa tud j preveč obremenjena in preslabo zasedena s pravnim kadrom. Tudi naše advokatske pisarne so preslabotne, da bi lahko reševale to problematiko, ker jih je premalo in ker so polno obremenjene z reševanjem konkretnih primerov in zastopanjem državljanov pred sodišči. Zato je potrebno, da naše občine in okraji proučijo to vprašanje In da se načrtno lotijo organiziranja pi&atrn za dajanje pravne pomoči državljanom. Teh pisarn ni treba formirati kot proračunske institucije, ampak kot uslužnostno inštitucijo tako kot so formirane advokatske pisarne. Pospešiti izvajanje zakona o nacionalizaciji stanovanjskih zgradb in zemljišč za stanovanjsko izgradnjo Drugo vprašanje je izvajanje zakona o nacionalizaciji atano-vanskih zgradb in zemljišč za stanovanjsko izgradnjo. To vprašanje ni prišlo v razpravi toliko do izraza zato, ker se ga poročilo ne dotika, ker je to problem iz leta 1959 in ker smo pravzaprav šele v začetku Izvajanja te akcije. Prav zato, ker pa smo v začetku izvajanja te akcije, se mi pa zdi potrebno, da posebej opozorimo naše občinske in okrajne IjiMske od. bore, da pospešijo izvajanje nalog v zvezi z zakonom. Vsako zavlačevanje, vsaka' mlačnost pri reševanju tega vprašanja namreč ne more roditi drugega kot nejasnost na terenu, ne-jasost na terenu pa razno politično sovražne akcije. Zaradi tega se je treba tega vprašanj« lotiti z vso resnostjo, s potrebno operativnostjo in potrebno b; bUo, da občine pokažejo čimvečjo iniciativo. V tem smislu je republiška komisija za nacionalizacijo tudi že dala neka navodila in imela razgovore s predstavnik; okrajev m mislim, da bo prav pripraviti tudi direktne razgovore s predstavniki občine. To so tovariši vprašanja, katera sem mislil še Posebej poudariti v zvezi s poročilom Izvršnega sveta. Razprava, ki je bila sicer zelo Izčrpna in dolga, kljub vsemu zdaleka ni mogla načeti vseh vprašanj, dala pa je zelo mnogo in zelo dobrih predlogov in iniciativ za naše nadaljnje delo in upam, da bomo na osnovi t« razprave lahko v letu 1959 bolje in uspešneje reševali naše naloge. Prosim vas, da sprejmete poročilo Izvršnega sveta in da tvH * 7T'io 4 « ** *■»» Jr* ju foo— .. a z voemi svojimi silami prispevate k največj aktivizaciji in mobilizaciji vseh naših družbenih genov. St 48. — 22. raBRTTASJA 188« f SLOVENSKI fOBOCEVKLEC / ah. 3 Macmillan v Moskvi Predsednik britanske vlade Macmillan ]e v soboto prispel na uradni obisk v ZSSR - Predsednik sovjetske vlade Hruščev je priredil v Kremlju večerjo na čast premiera Macmillana ' MOSKVA, 21. febr. (Reuter - TASS - Tanjug.) Predsednik britanske vlade Macmillan, ki je danes prispel na uradni obisk v ZSSR, je nocoj obiskal v Kremlju sovjetskega premiera Hruščeva. Predsednika obeh vlad sta se razgovarjala 40 minut. Do srečanja med Macmillanom in Hruščevim je prišlo v kabinetu sovjetskega premiera. Navzoči go bili tudi britanski minister za zunanje zadeve Lloyd, veleposlanik Velike Britanije v Moskvi Reilly ter minister za zunanje zadeve ZSSR Gromiko skupaj s sovjetskim veleposlanikom v Londonu Malikom. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je nato priredil v Kremlju večerjo na čast premiera Macmillana. Britanski premier Harold Macmillan je v spremstvu zunanjega ministra Selwyna Uoyda in drugih funkcionarjev prispel danes z letalom na uradni obisk v ZSSR. Na letališču so jih pričakali predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev s člani vlade ter člani diplomatskega zbora v Moskvi. Ko je pozdravljal Macmil- ZnIžanc proizvodnja papirja Dunaj, 21, febr. (Tanjug) Av-etrija je lani proizvedla nad 428.000 ton papirja oziroma, kakih 4000 ton manj kot predlanskim. Kakih 60% vse proizvodnje papirnic, ki predstavljajo pomembno panogo v avstrijskem gospodarstvu, so izvozili v tujino, od tega 54% v države, članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Od proizvedenih 139.000 ton roto-papirja so izvozili nad 101.000 ton oziroma za 5000 ton več kot leta 1957. lana, je sovjetski premier izrazil upanje, da bo ta obisk prispeval h krepitvi prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Poudaril je, da se je Sovjetska zveza zmeraj potegovala za zboljšanje odnošajev z Veliko Britanijo in da bi sedanji obisk Macmillana lahko izkoristili za koristno izmenjavo mnenj. »Želimo živeti v miroljubni koeksistenci in to naše stališče ostane nespremenjeno-*, je izjavil sovjetski premier, ko je zaželel dobrodošlico Macmillanu. Premier Macmillan je s svoje strani izjavil, da vrača o-bisk sovjetskih državnikov v Veliki Britaniji leta 1956, da se želi seznaniti s sovjetskim ljudstvom, industrijo in kmetijstvom in prispevati k temu, da bi v ZSSR bolje razumeli vah, ampak pogovorit s premi erom Hruščevim in drugimi člani vlade, da bi ena in druga stran lahko bolje razumeli nasprotna stališča. Kakor poroča TASS, je britanski zunanji minister Lloyd po prihodu .y Moskvo obiskal sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika. Agencija pripominja, da sta se Lloyd in Gromiko prijateljsko pogovarjala 15 minut. Kakor poroča TASS, sta sovjetska časopisa »Pravda-« in »Izvestij a-« objavila davi komentarje, v katerih pozdravljata obisk britanskega premiera Macmillana v Moskvi. »Pravda-« piše, da bi ZSSR in Velika Britanija »kot dve velesili lahko pomembno prispevali k rešitvi mednarodnih vprašanj, za katera je močno zainteresirana javnost obeh držav«. V komentarju časopisa »Izvestija« je rečeno, da je širok krog problemov, ob katerih lahko ZSSR in Velika Britanija najdeta skupni jezik. Kot primere navaja razširitev anglo-sovjetskega sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju, mirovno pogodbo z Nemčijo, berlinsko vprašanje, evropsko varnost, raz- Siikarno napovedal reforme Džakarta, 21. febr. (AP) Predsednik Indonezije Sukamo jt Izjavil, da se mora Indonezija vrniti m ustavi iz leta 1945. če nai bi se zamisel 0 »dirigiran, demokraciji« v državi izvedb brez trenj. Po Sukarnovih besedah bi morala ustavodajna skupščin;, sprejeti zakone, ki bi poenostavili zapleteni strankarski si-' stem v Indoneziji ter volilne ^kone. Indonezijski predsednik je govoril na seminarju o načelih »panča šila« v Džodžakar-tl in izrazil mnenje, da bodo reforme končane, preden bo odpotoval na obisk v države Latinske Amerike aprila. Eisenhower se ]e vrnil v Washington VVashlngton, 21. febr. (Reuter) Predsednik Eisenhower se je vrnil danes z letalom v Wa-shington po dvodnevnem obisku v Mehiki. S predsednikom Mehike Adolfom Lopezom se je razgovarjal o zadevah gospodarske narave. Ena izmed Številnih barikad v Belgiji, ki so jih postavili stavkajoči, da bi preprečili avtomobilski in tramvajski promet STAVKA BELGIJSKIH RUDARJEV Rešitev v nacionallzaclfl Socialistična opozicija vidi rešitev premogovne krize v nacionalizaciji rudnikov, kar pa belgijska vlada odklanja - 317.000 brezposelnih v Belgiji življenje v Veliki Britaniji in orožl1^v in drugo, njeno vlogo pri reševanju po- Londonski tisk se je davi membmh mednarodnih prob poslovil od premiera Macmil-°v. lana s komentarji, v katerih Predsednik britanske vlade je rečeno, da od obiska ni BRUSELJ, 2L febr. (Reuter). Medtem ko se delodajalci in delavski zastopniki pogajajo v glavnem mestu Belgije, se stavka belgijskih rudarjev, ki traja že drugi teden in zajema sto tisoč rudarjev, Siri tudi na druge panoge industrije. Na področju Boniniagea, kjer v več državah Zahodne Evro-misll vlada kmalu zapreti ne- pe, je morala tudi Belgija je poudaril, da se ni prišel po- treba pričakovati preveč in da kad nerentabilnih rudnikov, so zmanjšati proizvodnjo s tem, gajat o kakih posebnih zade- t obisic e more prinesti kon- začelli stavkati delavci jeklar- da je zaprla manj rentabilne Diskusije o nemškem vprašanju Bonn, 21. febr. (Tanjug). Kot nov moment v diskusiji o nemške problemu so v političnih kr; _. ., v Bonnu razumeli napoved, da bi 21SSR utegnila skleniti ločeno mirovno pogodbo v Vzhodno Nemčijo. V Bonnu uradno niso komentirali možnosti sklenitve ločene mirovne pogodbe. Kljub temu pa izražajo mnenje, da možnost sklenitve ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčija ni stvar neposredne prihodnosti, ker je tudd Sovjetski zvezi — po mnenju Bonna — več do tega, da bi na napovedani četverni konferenci o Nemčiji proučila, koliko so zahodne države voljne upoštevati predloge v Berlinu in sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo. V Bonnu še ne omenjajo kot protiukrep možnosti sklenitve mirovne pogodbe med zahodnimi državami in Zahodno Nemčijo. Po mnenju bonnske vlade mora Zahod najprej počakati na odgovor Sovjetske zveze na noto Napoved tekmovanja v kmetijski proizvodnji Berlin, 21. febr. (Tanjug) Včeraj je v Leipzigu začela z delom šesta konferenca zadružnih aktivistov, ki naj bi proučila dosedanji razvoj kmečkih delovnih zadrug in strojno-traktor-skih postaj. Posvetovanja se udeležujejo tudi Walter Ul_ bricnt, prvi sekretar CK enotne socialistične partije DR Nemčije, ter kmetijski zastopniki iz vzhodnoevropskih držav. Konferenca bo trajala tri dni ln b0 sklepala o najvažnejših nalogah tudi glede razvoja kmetijstva. V govoru, ki ga je imel pr! otvoritvi te konference, je Ul-bricht posebej poudaril potrebo po povečanju hektarskih donosov na zadružnih posestvih. Načrt določa, da se do leta 1965 prekosi Zahodna Nemčija v kmetijski proizvodnji. zahodnih držav z dne 16. februarja letos. Ta odgovor naj bi pokazal, ali je Sovjetska zveza voljna začeti pogajanja ln popuščati po Dullesovj formuli »koncesije za pr otrikonc esi] e «. V Bonnu menijo, da bo Sovjetska zveza odgovorila na noto zahodnih držav po obisku britanskega premiera Macmillana. je delal samo tri do štiri dni to število za 64.000 večje kot tedensko, preden je nastopil decembra lani. stavkovni val, ki je zajel nad Povečanje brezposelnosti je 100.000 rudarjev. Pričakujejo, — kakor sodijo tukaj — poda bo dokončni sklep o rešitvi sledica gospodarske recesije, premogovne krize sprejet v za- pripisujejo ga pa tudi sezon-četku marca. skim činiteljem kot na primer Letos januarja se je število upadanju gradbenih del in La .o*,**- . - brezposelnih v Belgiji povečalo megli, zaradi katere v zadnjem čne rešitve v odnošaiih med ske> kovinarske lin steklarske rudnike. Zato pa bo ostalo za 25%,- tako da jih je danes času ni delalo več desettisoč — - - - - - - 1»1T- Wr-~» trnkih innnn i-,,dnr-- 317.000. Po uradnih podatkih je pristaniških delavcev. Novo posredewanf @ Black bo v ponedeljek znova skušal zgladiti nesoglasja, ki oviraj a dokončni podpis anglo-egiptovskega sporazuma KAIRO, 21. febr. (Reuter.) - Minister za gospodarstvo Združene arabske republike Kajsuni je danes izjavil, da ZAR ne bo sprejela nobenega amandmaja k besedilu anglo-egip-tovskega finančnega sporazuma, ki so ga prejšnji mesec parafirali v Kairu. Kajsuni je dal to izjavo, ko Black je odigral pomembno vlogo pri dosedanjih pogaia- industrije ter uslužbenci jaw- brez dela kakih 10.000. rudar-nih služb. Tudi učitelji so za- jev in drugih delavcev, čeli stavkati, teko dta so držav- Belgijska socialistična oipozi-ne šole zaprte. ca j a vadi rešitev problema V Predsednik belgijske vlade nacionalizaciji. Toda vlada za-Gaston Eyskena bo danes pred- vrača nacionalizacijo in obljub- oonosaam mu. —. m redova! na konferenci za ofcro- brtz- Zahodom ni velikih težav. Tu- gk> maao, ki se je bodo udele- s-vteje, ki dooo zeposnie arez di londonski tisk podobno o- Mi zastopnika delodajalcev ln ^eln*^e^vc^ pozarja proti prevelikim pri- delavcev ter mimstri ustreznih £ ^mgfte rekonstrukcije v industriji. Danes so sporočili, da bo »Mala Evropa« verjetno sprejela belgijsko -zahtevo po izrednih ukrepih za rešitev premogovne krize. Na sestanku, M je bil sinoči v Luksemburgu, je posebni od- Vzhodom in Zahodom. To misel je poudaril tudi sam Macmillan, ko je pred odhodom izjavil, da se želi pogovoriti s sovjetskimi državniki, da bi pa bilo nesmiselno soditi, da v odnošajih med Vzhodom in čakovanjem, trudi pa se, da resorov. ne bi zmanjšal mednarodnega Zaradi ogromnih zalog preponi en a tega obiska. moga, ki jih niso mogli prodata Zaostrena polemika OD VAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA RIM, 21. febr. (Po telefonu). Medtem ko Segnl ureja še zadnje probleme, ki so nastali ob imenovanju podsekretarjev raznih ministrstev in se pripravlja za torkov nastop pred parlamentom, je glavna pozornost italijanskega tiska obrnjena na Južno Tirolsko in zaostreno polemiko Dunaja proti Rimu. Avstrijska manjšina.. na Južnem Tirolskem uživa dokaj široko avtonomijo Ln prepričani smo, da bi bili naši koroški Slovenci zadovoljni, če bi imeli vsaj polovico pravic kot jih imajo Južni Tirolci v Italiji. Glavni očitek avstrijske manjšine je bil do nedavnega le, da Italija umetno naseljuje Italijane na mešanem avstr ij sko-italijan-skem področju in na ta način spreminja razmerje sil med obema etničnima skupinama. Pred nekaj tedni pa so južno-tirolskf poslanci vložili v rimskem parlamentu predlog, da bi se pokrajina Bolzano, kjer je avstrijska manjšina v večini, odcepila od avtonomne dežele Zg. Poadižje ( v okviru katere imajo večino Italijani) ter dobila popolnoma avtonomen status pod mednarodnim nadzorstvom. Spor se je zaostril ,ko so italijanske oblasti prepovedale dvema predstavnikoma avstrijske tirolske deželne vla- protest avstrijske vlade in ostra kampanja avstrijskega tiska, na katero je italijanski tisk reagiral dokaj umirjeno, lahko bd rekli bolj zbadljivo kot ostro. Medtem, ko avstrijski tisk piše o »železni zavesi na Brennerju« in o zaprtju meje, je včeraj avstrijski podsekretar v zunanjem ministrstvu Gschnitzer brez težav prestopil mejo ter v Val Passiiriia obiskal rojstni kraj tirolskega narodnega junaka Andrea Hofferja. Na tej in oni strani Brennerja so namreč že nekaj dni manifestacije ob ob stoletnici Hofferjeve smrti. Južnotirolska ljudska stranka je na veliko organizirala te manifestacije, ki naj bd Imele hkrati tudi značaj borbe avstrijske manjšine za svoje pravice. Razen manjših incidentov. ko so karablner.ji sneli nekaj neodobrenih letakov in avstrijskih zastav, so te manifestacije doslej potekale dokaj mirno. Italijanske obla- 5reme morebitne brezposelnosti so včeraj tudi dovolile bor skupščine šestih držav — Je komentiral pogajanja s pred-Francije, Zahodne Nemčije, sečnikom mednarodne banke za Itailije in držav Beneluxa — obnovo in razvoj Eugenom priporočil visoki oblasti skup- Blackom, ki se bodo začela v nosti za premog in jeklo, da Kairu v ponedeljek. Eugene se prouči belgijska zahteva. Black bo v ponedeljek znova Na temelju 'pogodb o evrop- skušal zgladiti nesoglasja, ki sM skupnosti za premog in je- ovirajo dokončni podpis spora-klo mora visoka oblast dodo- *uma. čiti kvote proizvodnje premo- Predsednik mednarodne ban-ga za vsiako državo Članico, da ke Eugene Black je odpotoval bi se enakomerno porazdelilo sinoči z letalom preko Rima v Kairo, kjer bo posredoval med TELE GRUMI Bomba pred spomenikom in streljanje BOLZANO, 21. februarja — (AP). Na podnožju spomenika žrtvam vojne v Bruniku, krade prestop italiijansko-avstrdj- ju pod Brennerskim prelazom ske meje. Sledil je uradnd na Južnem Tirolskem, je danes eksplodirala b«mba. Eksplozija ni povzročila nobene gmotne škode. Tudi človeških žrtev ni bilo. Italijanska policija je sinoči streljala na demonstrante, PARIZ — Generalni sekretar italijanske socialistične ki so se uvrstili'v sprevod, da stranke Pietro Nenni in bivši predsednik francoske vlade proslavili 150-letnico smrti Pierre Mendes-France sta odpotovala v London^ kjer bosta tirolskega narodnega junaka vodila politične razgovore s prvakom laburistične stranke Andreasa Hoferja. Aneurinom Bevanom. Govorili bodo o različnih problemih »evropske levice«. PRAGA — Prvi sekretar madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar je odpotoval iz Prage v Budimpešto. V Pragi se je pogovarjal s člani politbiroja KP ČSR. BOMBAJ — Blizu Bombaja so danes slovesno pognali v tek veliko tovarno sintetičnega vitamina »A«, katere izgradnja je veljala 450.000 dolarjev. Tovarno so zgradili s švicarsko pomočjo. OTTA1VA — Predsednik kanadske vlade John Diefen-baker je izjavil, da bodo ZDA plačale dve tretjini stroškov za izgradnja kanadskega sistema za obrambo proti jedrskim Izstrelkom. Izgradnja tega sistema bo veljala 300 milijonov dolarjev. MOSKVA — Kakor poroča TASS, so nedaleč od Ba-kuja pod Kaspiškim morjem odkrili novo bogato petrolejsko polje, ki leži 24 m pod vodno gladino.. EL PASO (Texas) — Dirigirani izstrelek tipa »Mike-Hercules«, ki ga uporabljajo proti letalom, je krenil s poti in eksplodiral kakih 75 m od nekega ranča, kjer je bilo pet oseb. Po izjavi uradnega zastopnika ni bil nihče ranjen. Iz neznanih razlogov se strokovnjakom na Zemlji ni posrečilo aktivirati izstrelka, ko je ta zašek z določene poti. SALISBURT (Južna Rodezija) — Na gradbišču hidro-električne centrale Kariba v Južni Rodeziji se je zgodila nesreča, zaradi katere je bilo ubitih 17 oseb. Do nesreče Je prišlo, ko se je pod delavci zrušila 60 m visoka ploščad, na kateri so delali. CHICAGO — Pravni svetnik ameriškega zunanjega ministrstva Loftus Baker je izjavil, da se bodo ZDA ponovno uprle razširitvi ozemeljskih voda od 3 na 12 milj ln da bodo zahtevale zožitev tega področja na prihodnji l&tni koneferenci za pomorsko pravo. vsem predstavnikom avstrijske manjšine, da so lahko odšli čez metjo in se udeležili manifestacij v Innsbrucku. Italijanski tidk skuša v polemiki z Avstrijci izkoristiti predvsem dejstvo, da so bili Južni Tirolci najbolj vneti pristaši Hitlerja in kronista, ki so poročali o manifestacijah na Južnem Tirolskem, ne pozabijo omeniti betih nogavic, ki so del narodne noše tamkajšnjega prebivalstva. Mladinsko organizacijo južno-tirolske ljudske stranke pa mnogii imenujejo enostavno » Hitlerj ugend «. Naj omenimo še podrobnost, ki je manj pozorni bralec najbrž ni niti opaziiil. Neki osrednji italijanski list je na- sti v rudnikih. Velik odstotek' izmed skupno 137.000 belgijskih rudarjev, med katerim je več kot polovica tujcev, predvsem Italijanov, Veliko Britanijo in ZAR. Sporazum med obema državama je bil sicer parafiran, njegov podpis pa so odložili zaradi nekaterih nerešenih vprašanj. njih, ki so privedla do sporazuma o večini vprašanj, nastalih po trojni oboroženi intervenciji v Suezu. Prve vaje z ameriškimi raketami v Italiji Rim, 21. febr. (Reuter) Konec tega meseca bodo italijanske oborožene sile začele prve vaje z raketami ameriške proizvodnje »Honest John«, ki jih ,ie Italija prejela od ZDA v vrednosti 72 milijonov dolarjev. Uradno so sporočili, da so v Italiji ustanovil^ nove enote za rokovanje s tfm orožjem. KRIZA V SOCIALNODEMOKRATSKI STRANKI ITALIJE Vedno več Izstopov Desidentom, ki so ustanovili gibanje »socialistična pobuda«, se je doslej pridružilo več vidnih socialnodemokratskih osebnosti in mnogo osnovnih organizacij * RIM, 21. febr. (Tanjug.) - Razcep v italijanski socialnodemokratski stranki se ie razširil bolj, kot so pričakovali. Disidentom, ki so ustanovili lastne odbore. Se prej se je gi-mreč poleg poročila o maniife— gibanje »socialistične pobude«, banju pridružilo 5 izmed 22 so-staoijah na Južnem Tirolskem se ie doslej pridružilo več vid- cialnodemokratskih poslancev v in o polemiki med Dunajem in nib socialnodemokratskih oseb- skupščini ter 22 izmed 60 čla-Rimom objavil kratko vest o n°sti ln mnogo osnovnih orga- nov centralnega komiteja. Iz-ugodnem pottieiku razigovorov nizaclj. Ro podatkih, ki jih je stopi iz socialnodemokratske italnoansfco-* jugoslovanske me- objavilo vodstvo gibanja, je stranke sp še nadaljujejo, šane fcomisiije v Beogradu. Po bllo doslej ustanovljenih 58 V sporočilu, ki je bilo obnašam skromnem mnenju bi okrajnih odborov, ki se jim je javljeno po sestanku vodstva to lahko pomenilo rahlo o®t pridružilo kakih 340 članov -------------------------------:--------------- nasproti Dunaju, namreč, da okrajnih izvršnih organov soci- le za reševanje obmejnih pro- alnodemokratske stranke. Za Sing Man Ri ponovno grozi blemov potrebna dobra volja novo gibanje se je opredelilo /Reuter) Tužno- in obojestransko razumevanje, osem federacij, medtem ko so k , L predsednik Sine Man ne pa razpihovanje naoionaJil- v 50 federacijah zastopniki so- . danes lzfavU na nekem stičnih strasti rial^ndpmnlrratcVo levice lzstn- 1 le danes izjavil na nesem Aca Stanovnik cialnodemokratske levice izstopili iz stranke ln ustanovili PO LONDONSKEM SPORAZUMU 0 CIPRU Pred razpravo parlamentu V ponedeljek se bn v grškem parlamentu začela razprava o rezultatih londonske konference o Cipru ATENE, 21. febr. (Agencija Atene, Tanjug, AFP.) Grški ministrski predsednik Karamanlis je danes na posebni seji vlade seznanil člane vlade s podrobnostmi londonskega sporazuma o vzpostavitvi neodvisne ciprske republike. Člani vlade so soglasno odobrili dejavnost Karamanlisa in ministra za zunanje zadeve Averofa v Londonu. med Grčijo in Turčijo glede ustvarjanja mehanizma nove ciprske republike. »Iskreno in trajno grško-turško sodelovanje je jamstvo za prihodnost Ciprčanov, ki jo lahko gledamo z optimizmom«, je končal Karamanlis/ V ponedeljek se bo v grškem parlamentu začela razprava o rezultatih londonske konference. Po razpravi bodo glasovili o zaupnici vladi. V dobro obveščenih krogih, gibanja, je rečeno, da je glavna naloga vseh italijanskih socialistov, da čimprej vzpostavijo neodvisno in demokratično sacialistično stranko na načelih »demokratične alternative*, k' je bila »določena na neapeljskem kongresu socialistične stranke«. Gibanje se je tudi Izreklo proti sedanji krščansko-demokratskl vladi. Gibanje je začasnega pomena in njegov namen je pripraviti teren za združitev s socialistično stranko.. Do razcepa je prišlo prav ob vprašanju združitve s socialisti. Socialnodemokratska levica v nasprotju z desnico je pozitivno ocenila socialistični kongres in obsodila sodelovanje vodstva stranke 3 krščanskimi demokrati. Španija ukinila vizume Madrid, 21. febr. Kakor poroča Reuter, je španska vlada sklenila, da bo ukinila vse vhodne in izhodne vizume. Ta sklep je bil sprejet po seji vlade, ki se je Jcončala zgoda1] zjutraj. Pričakujejo, da bodo pozneje objavili podrobnosti o tem sklepu. Pred tem je predsednik grške vlade Karamanlis po vrnitvi z londonske konference v Atene izrazil mnenje, da bo sodelovanje med Grčijo in Turčijo v novi ciprski republiki potekalo uspešno in skladno. Uspeh londonske konference je Karamanlis pripisal duhu razumevanja, ki ga je pokazala britanska vlada med konferenco. Karamanlis je posebej Izrazil prepričanje, da se bo u- apešno razvijalo sodelovanje ki ao blizu turškemu mimstr- je zborovanju, da bo morala iti Južna Koreja »v skrajnost, če Japonska ne bo vodila koeksi-stenčne politike s Korejo.« Podobno opozorilo je poslal tudi južnokorejskl poslanik v Tokiu, ki je dejal, da bo Južna Koreja »za vsako ceno« preprečila repatriacijo korejskih državljanov v Severno Korejo. Japonska je nedavno zapro-__ sila mednarodni Rdeči križ za stvu za zunanje zadeve, izra- pomoč pri prevozu v Severno žajo zadovoljstvo nad doseže- Korejo tistih Korejcev, ki so nim sporazumom o Cipru tako sami zahtevali repatriacijo v zaradi tega, ker so bile s tem to državo, sporazumom zagotovljene pravice turške skupnosti in varnosti Turčije, kakor tudi zaradi tega, ker sporazum omogoča vzpostavitev prijateljskih Varšava, 21. febr. (Tanjug) — zumeli, da skrajni rok podalj- odnošajev med Veliko Brita- p0 najnovejših podatkih se je šata za tri mesece, tako da bi se nijo, Grčijo in Turčijo. Hkra- v zadnjih treh letih vrnilo na 31. marca končala repatriacija ti pa v Ankari izražajo željo, Poljsko iz Sovjetske zveze nad poljskih državljanov, ki se je »da bi se ne pojavile zlorabe 250.000 poljskih državljanov. začela že leta 1955. Razlog za pri izvajanju tega sporazuma«. Za razliko od prejšnjih dveh podaljšanje roka je mnogo pro- V Ankari menijo, da bi ime- let, ko so se pretežno vračali šenj poljskih državljnov. ki bi novanje nadškofa Makariosa posamezniki, so lani na Poljsko se radi vrnili domov. Med lan-za predsednika ciprske repub- prihajale cele družine poljskih skiml povratniki je največ like pomenilo eno izmed takš- državljanov, ki so v Sovjetski kmetov, ki so se pretežno na-nih zlorab. Isto bi bilo, če bi zvezi živele od konca vojne, selili na zahodnih področjih polkovnika Grivasa imenova- deloma tudi od prej. ' V zadnjih mesecih se je vrw li za vrhovnega poveljnika ci- Konec lanskega leta sta se ntlo nekai poljskih drža vij a— prakih oboroženih siL vladi ZSSR in Poljsk« spora- nov tudi lz drugih držav. Repatriacija poljskih državljanov O dgovomost za preteklost Zahteva avstrijske vlade, naj' Zahodna Nemčija plača odškodnino žrtvam nacističnega preganjanja v Avstriji, posebno pa še, da naj plača odšlcod-nino nemškimi beguncem iz Podonavja, ki so se naselili po vojni na avstrijskem ozemlju, je povzročila napetost v odnosih med Avstrijo in Nemčijo. Sprožila je tudi polemiko v avstrijskih demokratičnih krogih. Avstrijska vlada namreč v teh svojih zahtevah nasproti Nemčiji izhaja s stališča, da je Avstrija bila prva žrtev napadalnosti hitlerjevske Nemčije in da ima. torej od današnje Nemčije pravico zahtevati prav takšno odškodnino kot druge žrtve nacističnega napada, da torej sama nima nobene odgovornosti za dejanja nacističnega režima. Nemcem v Zvezni republiki je to avstrijsko siališče že začelo presedati in v pogajanjih ter javno &o avstrijskim predstavnikom brez ovinkov povedali, da je Avstrija priključitev k Nemčiji sama hotela, da je to priključitev izglasovala s plebiscitom in da se je udeležila tudi vojne kot prostovoljen del Hitlerjevega rajha. Avstrijska vlada je spričo tega pred kratkim izdala komunike, v katerem je rečeno, da Avstrija ne more sprejeti takšnega ravnanja 3 strani Nemčije, ki jo postavlja v slabši položaj kot druge države (Norveško, Belgijo, Holandijo, Poljsko itd). Proti temu uradnemu stališču avstrijske vlade se je prejšnji teden oglasil znani publicist in uredrv.k graškega glasila socialistične stranke Heinz Paller. Opozoril je javnost, da takšno stališče lahko Avstrijo v svetu samo osmeši, saj vendar .ne more zanikati odgovornosti za lastno preteklost. Spomnil je na znana dejstva, da je 15. septembra 1949 bilo v Avstriji registriranih 495.726 manj »obremenjenih« in blizu 50.000 hudo grešnih nacistov, da je odstotek nacistov v Avstriji bil torej večji kot pa v nemškem rajhu. Nedvomno je, poudarja Paller, da bi plebiscit leta 1938 pokazal veliko večino za združitev z Nemčijo tudi v primeru, če ne bi bilo nemške oborožene grožnje, saj so pred letom 1933 vse avstrijske politične stranke z izjemo monarhistov in komunistov, ki pa niso imeli mandata, v svojem programu zahtevale združitev Avstrije z Nemčijo. Voljo po združitvi z Nemčijo so pokazala tudi ljudska glasovanja na Tirolskem in Salzburškem že dolgo pred Hitlerjem. Zato so priključitev k Nemčiji navdušeno pozdravili katoliški Škofi s posebnim pastirskim pismom in zato jo je pozdravil tudi vodja avstrijskih socialistov Karl Renner. To so zgodovinska dejstva, pravi Paller, in nikakor se ne smejo potvarjati, kakor delajo na primer tisti, ki trde, da so nekdanjega avstrijskega kanclerja Dollfusa umorili nacisti iz rajha, ne pa domači avstrijski nacisti. Ni mogoče zaniJcati soodgovornosti odločilnih Avstrijcev za nacistično politiko, pravi Paller in spominja na to, da so Avstrijci Nemcem ne le dali Hitlerja in dobršen del naci- LETN1CA PROGHESIVMIH SLOVENK 4. februarja t. 1. je bilo 25 let ,odkar je bila ustanovljena v Clevelandu organizacija naprednih naših rojakinj — Progresivne Slovenke Amerike. To Je organizacija, ki se je danes pri nas mnoge ustanove spominjajo s hvaležnostjo, kajti Progresivne Slovenke so v zadnjih 15. letih pomagale prosvetnim, socialnim in zdravstvenim ustanovam v Sloveniji toliko, kakor nobena druga organizacija naših izseljencev. Pomoč s strani Progresivnih Slovenk je še vedno v teku. Sedež Progresivnih Slovenk je v Clevelandu, ustanovile pa eo še 18 svojih krožkov po slovenskih naselbinah širom Amerike, od katerih jih zdaj deluje 11. Organizacija prireja raz-e ta v e, dramske predstave, predavanja, zborovanja itd. Redni kongresi (konvencije) so vsaka štiri leta *n 6edma bo letos v Mi!waukeeju. Glasilo Progresivnih Slovenk je zdaj chicaški dnevnik Prosveta, ki objavlja vsak mesec v eni številki na dveh do treh straneh poročila in objave glavnega odbora ter krožkov Progresivnih Slovenk. Progresivne Slovenke stalno sodelujejo s slovenskimi in angleškimi naprednimi organizacijami in v Slovenijo eo poslale že dve uradni delegaciji, leta 1949 in 1954. V letu 1952 pa so organizirale velik izlet svojih članic v domovino. Pri akcijah za domovino so prvič sodelovale leta 1940, ko je bila akcija za nakup velike slike ameriško-slovenskega slikar, ja Peruška za Narodno galerijo v Ljubljani. Leta 1944 so pričele zbirati za tako imenovani ambulančni sklad ter so poslale v domovino obleke, hrane, bolniških instrumentov, zdravil ln drugih potrebščin za 33.429 dolarjev. V juliju 1943 so nabavile orglice za slepo mladino v Ljubljani. Leta 1949 je pričela fikcija za nabavo učnih in tehničnih knjig ter revij za slovenske šole, univerze in knjižnice. Se danes prihaja nepretrgoma od 1949 večje število revij na razne naše zavode, ki Jih plačujejo Progresivne Slovenke. NUK so tedaj poslali 4616 knjig in 3256 revij ter 36 zabojev raznih potrebščin za Sole. Ko je bil v.letu 1951 ustanovljen relifni odbor, so pričele zbirati prispevke za razne ustanove, zavode, bolnišnice itd. Navajamo samo: šivalni stroj in ostalo za zavod »Janeza Levca«, aparate in zdravila za Zavod zc gluho mladino, zdravstvene pripomočke za porodniš. nici v Ljubljdni in Mariboru, deset aparatov za Bolnišnico za duševno bolne v Polju, med njimi aparat elektroencefalo-graf ter leto kasneje še spectro-photometer, porebščtne za Dom za deco v Ljubljani, salkovo cepivo slepi mladini v Sloveniji, pralni stroj in centrifugo ca porod r";*kr' kbnlko r Ljub ljam .td. ja v -cKl- dkclj- sa nakup aparata »electroder-Baatom« za rezanje in snemanje ■drave kože ob plastičnih ope- racijah v ljubljanski kliniki za plastično kirurgijo. Leta 1956 so Progresivne Slovenke zbrale tudi 5000 dolarjev za slovenski kotiček v ameriškem izseljenskem muzeju v New Yorku. Progresivne Slovenke vodijo rojakinje Anna Grili, Marion Bashel, Tončka Urbanz, Josie Zakrajšek, Josephine Tratnikova (ki vodi pomožni refilni odbor, Viki Poljšakova (ki vodi prosvetni odbor) in še mnoge druge, ki so si našle mesto v hvaležnih srcih domovine. Progresivnim Slovenkam želimo ob 25-lefhicl še mnogo uspehov in dolga leta uspešnega dela ter sodelovanja z domovino. K. C. stične ideologije, marveč, da so imeli tudi pomembno vlogo v ekscesih nacional socializma, da je eden izmed glavnih obsojenih vojnih zločincev Avstrijec in da so tudi pri gestapu delovali številni Avstrijci. Divjanja proti Judom niso nikjer v rajhu bila tako huda kot prav v Avstriji. »In vsa ta nasilja, ki so jih političnim žrtvam prizadejali Avstrijci, naj zdaj poplačajo rajhovski Nemci?« ogorčeno sprašuje Paller. V zvezi s tem opozarja, da denarne kazni, na katere so nacistični podjetniki po vojni bili obsojeni, še danes niso bile izterjane, medtem pa Avstrija zahteva, naj nemški delavec in nameščenec s svojim davčnim prispevkom plačujeta zločine avstrijskih nacistov. Ni čudno, pravi Paller, da avstrijski nacisti danes spet govore, da je bilo še premalo ljudi »odstranjenih« in pomorjenih s plinom. Paller zahteva, naj Avstrija ohrani svoje dostojanstvo, naj prizna napake in zmote svojih ljudi in naj na vsak način plača odškodnino žrtvam nacizma, plačajo jo pa naj tisti Avstrijci, ki so nacistična nasilja zagrešili in so zanje odgovorni. Tem možatim besedam je že čez nekaj dni sledila uradna izjava vodstva avstrijske socialistične stranke, v katerem, je bilo rečeno, da Paller jev članek ni v soglasju s pogledi in stališčem socialistične stranke v tem vprašanju. Paller pa je na to ugotovil, da ni edini član socialistične stranke, ki je takega mnenja in da tega vprašanja vzlic prizadevanjem takih članov nikoli niso obravnavali na kakem strankinem zborovanju in tudi ne izdelali uradnega stališča. Polemika, Id jo je sprožil Paller načenja osnovno načelno vprašanje, namreč ali so Avstrijci posebne narodnosti poleg nemške. Pri tem vprašanju danes praktično ne gre toliko za razvijanje avstrijske narodne samobitnosti, kot za »realno politiko« izmikanja C ~ - JSS-- ___________________________. • Konvoj ladij, ki plove skozi Sueški prekop proti jugu Od SUEZA do PORT SAIDA Čeprav eem bil pošteno utaru- kliniko ln šoiamd. Osnovno šolo jen od ponočnega izleta k pira- je obiskovalo 6500 otrok, srednjo, m Idam, nisem šel v kabino, da * šolo 700 in strokovno tečaje 500 le ne bi prespal, ko bo ladja zaplula v kanal. — Proti poldnevu smo dvignili sidra in takrat sem se pridružil mornarjem na krovu ter z njimi opazoval okolico. Na eni strani vhoda v kanal leži pristanišče Pont Tewfik in takoj za njim se vidi Suez. Ob obald stoje zgradbe raznih agencij, kontrolna postaja, klub pilotov. turistični urad in podružnice raznih bank. Pred hišami so zasajena visoka drevesa, pa tudi prikupna vrtovi niso ravno redki. • Na drugi strani pa ni ničesar razen puščavskega peska- Tu in tam še stoji opuščen rezervoar, odgovornosti za lastno pretek- osamela ruševina in nekaj zar- lost. Takšno izmikanje pa je gotovo škodljivo, kar posebno močno občutijo tisti, s katerimi je ta preteklost v Avstriji najbolj sovražno postopala. To so bili razredno zavedni delavci in zatirane narodnostne manjšine. Koroški Slovenci, katere so avstrijski nacisti nasilno izseljevali in zapirali, še danes zaman čakajo na priznanje njihovih žrtev in na odškodnino. Se teže pa občutijo vse močnejše utrjevanje nacističnega duha in protidemokratične prakse v javnem življenju. ■ P- javelih cevi, ki spominjajo na svojevrstno jugoslovansko mesto — El Sat. Točno pred petnajstimi leti je odšlo štirideset jugoslovanskih otrok, žen in starcev na naporno pot proti jugu. Mesec dni je trajala njihova vožnja od Visa do Port Teivfifca. In na tem koščku puščave so postavili svoje šotore. Za njimi so prihajali novi tisoči beguncev in že čez nekaj mesecev je je imelo platneno mestece 27.000 prebivalcev. Da, bdlo je pravo mesto s svojo centralno bolnišnico. porodnišnico, otroško poll- dijakov. El Sat je tudi rojstni kraj 300 Jugoslovanom, na žalost pa je našlo trikrat toliko Izmučenih beguncev tam tudi svoj zadnji počitek. Mornarji so pripovedovali a »vojih znancih, ki so živeli v tem nenavadnem mestu, o njihovem trpljmju in njihovi iznajdljivosti. Življenje ni bilo lahko pod platnenimi strehami, ko se j© v vročih poletnih dnevih dvignilo živo srebro v senci na 40 stopinj. Oslabeli organizmi otrok, ranjencev in starcev se niso mogli upirati nalezljivim boleznim- In vendar to ni bilo mesto obupa. Sami so sl zgradili bolnice in šole. Izdajali so svoj časopis ln organizirali številne prireditve. Ustanovili so tudi svojo brigado, ki se je vrnila v domovino in pomagala v borbah za končno osvoboditev. In sedaj so ostali samo spomini. Puščavski pesek polagoma briše zadnje sledi in Se mi smo se že po nekaj minutah pričeli pogovarjati o drugih stvareh. Prva stvar, ki je pritegnila našo pozornost, so bile množice egipčanskih delavcev, ki širijo kanal. Glavna dela sicer opravijo ogromni bagri, k! kopljejo pesek in glino ter ju odlagajo na novi breg. Vendar je treba bregove poravnati, utrditi in obložiti s kamnom. Vse to pa opravijo, dobesedno s svojimi rokami, stotine in stotine domačinov. Na nekaterih odsekih jih je bilo kot mravelj, tako zaverovanih v delo, da se niso niti ozrli na našo ladjo. Ob tej prilika sem se spomnil na nekega francoskega znanstvenika in njegovo knjigo, v kateri popisuje svojo pot preko sueškega kanala. Mož je kar nekam hud, da Egipčani zahtevajo kanal zase, češ »zgradili so ga pa Francozi«. — Vsa čast inženirju Lessepsu in njegovim sodelavcem, vendar so 74 milijonov kubičnih metrov peska prekopale egipčanske roke. Sicer je pa videti, da so roke v tej deželi vajene prestavljati astronomske številke gradiva. Ze pred pet tisoč leti. so vgradili v Keopsovo piramido poltretji milijon kubičnih metrov granita, in apnenca. In prav nič ne dvomim, da ne bodo čez nekaj let uresničili svojega načrta o novem jezu pri Asuanu, o katerem danes govori ves Egipt. Ko sem že spregovoril o omenjeni knjigi francoskega znanstvenika, bi omenil še njegov dvom o egiptovskem upravljanju kanala. Tudi glede tega je spoštovani gospod lahko brez skrbi. Kanal brezhibno deluje, čeprav se promet veča iz dneva v dan. In, ne samo, da ga sedanja upirava skrbno vodi, temveč je pričela z obsežnimi deli za poglobitev in razširitev. Nekako tako nam je tekel razgovor, ko smo zapluli iz Velikega grenkega jezera proti Ismal-lijd, mestecu ob kanalu, ki ga j« ustanovil Lesseps. Tam je središče svojega velikega podjetja. Vse do mesta so izkopali poseben kanal sladke vode, danes pa vodi do Ismailije železniška proga iz Kaira, ki preko premičnega mostu vodi na azijsko stran. Pred mestom smo že v mraku zagledali mogočna obeliska, ki so ju zgradili v spomin padlim vojakom v prid svetovni vojni. Kmalu pa smo zagledali tudi luči Ismailije, ki je pa lahko dobro osvetljena, saj ima tovarno električnih žarnic. Na palubi eem ostal vse do zadnjega mesta pred Port Sai-dom, El-Kantaro, kar pomeni v arabščini most. Tu je bilo včasih mesto, kjer so karavano povezovale oba kontinenta. Tudi danes lahko ugrabi srečni fotograf trenutek in ujame na en.em posnetku karavano kamel, konvoj ladij, vlak, avtomobile na asfaltirani cesti in letala v zraku. Simboli preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Sicer je pa ves Egipt takšen: preteklost, sedanjost ln bodočnost! lcija v senca nu, v neki kavami. Kavama je vso idilo — da bi pač v kali za- teri je bila podrejena tudi Ge-blla v Bonnu ln tam je malo dušili škandal. stapo. Omenjajo šefa hannover- več kot tridesetletna osamljena ___ __ m,TBTfv,Sx„ ske podružnice te službe, SS- uradnica ministrstva za gospo- KDO JE Sturmhannfuhrenja Odewalda. ki darstvo Erika Mara na nekem Tu bi bilo žalostnega »prime- je služboval med vojno v Pari-plesu spoznala postavnega, lepe- ra« sekretarke iz ministrstva s zu; njegovo zaposlitev v kolnski aa nlesalra Šveda no rodu Ka- švedskim agentom in zaročen- centrali urada za zaščito ustave P~t- . . . x 4. j j . - tožba, da s-e skriva danes za stom francoske zasedbene obda- la, saj sta že-teden dni po pr- ura^sC>m ^ zaščito ustave orga- sti. Njegov pomočnik ima tudi vem sreoangu razglasila zaroko, ni^acija tajne politične policije, korenine v Heydriehovi službi; Vse bi potekalo v najlepšem lei je ne moremo šteti za legal- razen pomembnih funkcij in naredil, če srečni zaročenec ne bi no. Pirav minister Schroder je slovov je imel tudi najvišja ea-začel bombardirati Izbranko svo- ob ogorčenih protestih javnosti esovska odlikovanja, jega srca z najbolj prozaičnimi napovedal ustanovitev takega vprašanji o zunanjetrgovinski telesa, toda do zdaj niso izdati bilanci, izvozu in uvozu lesa, nikakršnega konkretnega pre- dioga za uresničitev tega načrta. Po zakonu p? ima urad za zaščito ustave samo to nalogo, ko ga ne bi mučili problemi notranje organizacije v ustanovi, BONN, februarja. Torek bi dali razpečevanje revije, toda ni, Intimni problemati^ te služ- pefeM a ta preS°e informaci- *s«slr ?.,isr2si.si—-o-*»»p- m 6i vlado ali razgnati parlament, o elementih, ki nasploh ogrožajo oravici imenovati dan ilustri- dništvo, temveč je poskrbel za- va se je izrodila v velikanski . ranih 1istov To je dan, ko so njo minister notranjih zadev škandal, prišla je tudi pred «*1« »vest! ^imentalnostlm: mogli z ilegalmmi sredrivivre- časopisni kioski polni pisanih Schroder v sodelovanju s pred- parlament, toda od grofa še do nadrejenim v ministrstvu je lanovih naslovnih strani nekaj de- sednikom urada za zaščito usta- danes niso zvedeli, kdo je naj- koj izrazila sum, da se je zaro- set tedenskih revij, ki sl prlza- ve, naslednikom Otta Johna, bolj klepetav v najbolj skrivni čila z agentom; zaprosila je za devajo iz tedna v'teden, da bi Schrubbersom. Ti dve imenitni zahodnonemški ustanovi. navodila glede svoje nadaljnje z novimi senzacijami povečale osebnosti, poklicani predvsem že sicer velike naklade. Neka za zaščito reda in ureditve, eta ^da'očitno'si ni to takoj sporočil uradu za zaščl- miinchenska ilustrirana revija zahtevali zasego zadnje številk« drugega deiovnega po- to ustave. Tam so takoj potrdl- z milijonsko naklado prav z: aj » f™*’ n ^,cer _ dročja. Zdaj je objavil nova od- li, da se zaročenka ni zmotila: objavlja dnevnik najintimnejše- poti: brez rednega sodnega po- . ziovefc, k, va S takimi ln drugimi podobnimi, skrajno neugodnimi odkritji dokazujejo, da se že na veliko ustvarja neka vrsta policijske državice v državi; šefi te »državice« nikomur ne dajejo računov niti zanje ni pristojen nadzor izvoljenih oblastnih organov. No, kaže, da vse to ne bi bilo največje hudo, če temu ne ustavno ureditev v državi. To- bi sledila obtožba, Id je, kakor da kakšno organiziranje špijo- je videti, najbolj izzvala nego- naže ali kontrašpijonaže pa dovanje ministra Scnroderja. -a Medtem sl je avtor izbral dru- zakonske sreče, nadrejeni pa je n( zamlšljeno v nalogah je bil namreč bojevnik za popo-1- - -..................... • ------- —**»- te vlsoke ustanove z zvenečim no »finančno samostojnost« služ- nazivom. Prav tako ni zamišlje- be za zaščito ustave in z njego- j j ___________________________ ...________________________________ no niti to, da ima ustanova po- vim prizadevanjem je v ------ , , ki kritja, kar je moglo po prvem šlo je res za človeka, ki so ga licijski izvršni organizem in da mentn propadel predlog, da ga prijatelja ubite frankfurts e s p so . , , izzivanju upravičeno izzvati ml- imeli že dolgo v kartoteki, k^r opravlja nadzorna opravila. Ves kakor koli nadzorovali skrivn.© knrtizane Nrtribitt, zapiske člo- dm kolegij m ta je izrekel pre n?strovo iezo Ne Ramo za ... . „ ’ nrlmer Marxove ie prišel torej sklade te službe. Zdaj pa zaple- vet,, u ga sumijo, da jo »M- goved. Vero* sa »£*»*>;«*; S«!3lSSi S M. JS m'M«To« »l«u <*** M*. «• i« jalec; v preiskovalnem zaporu nek z naslovom »Kdo nas varu celo gchroderju. temveč se kaže. ' ^ , f ^ f v urad za zaščito ustave, ta pa minister tu Pa tam uporabljal je prebil skoraj leto dni, toda še danes se ni dokončno otresel suma. Hamburški ilustrirani konkurent je na vzhodnjaški način razdelil nagrade svojega natečaja. Srečnj dobitnik, težak ravno 86.71 kg, je dobil po zgledu na obdarovanje Age Khana natanko enako težino srebrnega denarja, vsega skupaj 38 940 mark. Tako se kljub resnemu »berlinskemu ozračju« vsak teden najde kaj posebnega, kar ob resnih prilogah lista poteši žejo za senzacijami okoli 10 milijonom kupcev takega tiska. Toliko znaša namreč po skromni oceni tedenska naklada ilustriranih revij. i MINISTER ZAHTEVA ZAPLEMBO Zadnji torek so prišli mnogi ■pralci hamburškega ilustrirane-ga velikana »Štern« do poseb- vwiv O vrit OVIVU J Uf V vv Dw A n/j wt , - _ , J . — — , - • da poizvedbe slabo zapisanih, ain 0 3 ne bi smel niti raziskovati takih ureditvi nevarnih novinarjev agenta zaprli ln opravili s stvar- stvari niti ne bi smel razpola- tudi ob ostrih grožnjah in opo- Jo po najkrajši poti, so napra- ga^.j z ki morejo ljudi mlnih uspevajo neovirano še na- vili drugačen načrt: osumljenec zapirati. Za to je pristojen edl-prej. V najnovejših odkritjih naj še naprej brezskrbno uživa nole politični oddelek krimina- prihajajo na dan dejstva, ki po- v svobodi In v zaročni sreči, llstične policije v sodelovanju dlrajo mnoge do zdaj skrbno pj-aj ge naprej brezskrbno poga- z zaupniki za varnost, ki v vseh je pred varuhi ustave«. 2E drugo izzivanje Vzrokov za zaplembo Listov v Zah. Nemčiji ni ravno veliko, zato je pa razpihala ta najnovejša afera z zanimivo poprejšnjo zgodovino precej prahu. Avtor članka, grof Nayhauss, sl je namreč že pred kakimi šestimi meseci nakopal jezo notranjega ministra. V reviji »Spiegel« je odkrival neuradne pustolovščine organov urada za so imeli priložnost, da so brali zaščito ustave v nekem koln- članek, je jasno, da morejo iz-skem nočnem lokalu ln pri tem virati podatki samo od osebnosti, ki zelo dobro pozna vse podrobnosti v uradu za zaščito ustave. gojene In negovane iluzije o tem, da je Zah. Nemčija pravi od boga dani raj vseh meščanskih In demokratičnih svoboščin ter zakonitosti; vsem tistim, ki te nenadzorovane sklade za potrebe ministrstva in tudi predsedstva vlade, seveda brez tega, da bi dajali račune o tem, kako so ta denar porabili. Za zdaj je tu »story« končana- . Gledališki ljudje bi imenovali ln odkriva svoje zveze in bonnskih ministrstvih varujejo dosedanje dogajanje prvo deja- demokratlčnost. nje, časopisni ljudje bi ga ozna- Idile nobena stvar. Tudi gospo- BREZ NADZORA ^Utr^a^sofjTpa’ dična Mara Je mogla pod po- nj a sodelavce. Ko se je tako lepo prebil sko- četek preiskave. Ca je bil pa do podrobno navedel njihove nič kaj tajne diskusije o tajnih za- devah. Proti grofu novinarju eo tedaj začeli po Izrecnem ministrovem nalogu postopek zaradi izdajanja državnih skrivnosti (grof ie namreč navedel vse »zaščitnike ustave« ki so se zaradi različnih mnenj stepli v kolnskem baru), hkrati pa so nega obroka tedenske senzacije, pritiskali nanj, naj pove, kdo je Razneslo se je, da so prepove- dajal informacije o strogo zanp- KOT V SLABEM ROMANU krovrteljstvom varuhov ustave labiriivte paragrafov o pri-uživati v osebni sreči. To je tudi stojnosti varnostne službe, pisec počela, in sicer ravno tri leta. zaplenjenega članka ni ostal toda prav tako dolgo so varuhi sredi poti. ustave zasledovali vsak žaro- S celo vrsto primerov je ilu-čencev korak. Kaže pa, da vse to sbrizal trditev, da obstaja tajna n, prineslo dosti koristi. Niso politična policija, ki zbuja pri te dn! »pubhcity«, da si boljše ‘ ,, . . . ,__„ mnogih Nemcih neljube sporni- ne bi mogel želeti. Senzacija je odkrili nikakršne senz ne na gestapovske čase. K temu ustvarjena in more samo korl- vohunske mreže; Švedu je celo nanal.e£ vodijo 'odkritja, da je to stiti nadaljnjemu povečavanju zdaj kdor koli zadovoljen z zaplembo, je bil to verjetno kar lastnik revije »Štern«, krščan-skodemokratski poslanski tovariš ministra Schroderja, Getrd Bucerius. Njegov list je dobil Kaj je pravzaprav odkril greš- uspelo pobegniti In vsa zadeva ,pOiic!j0 v senci« usposabUa’ nf grof? ne bi bila zanimiva- če na koncu veijavni funscionar za za^ciu, Idila, ki jo je opisal, se je za- ne bi zaprli Mantove, če je ne ustave Gehrken s pomočjo sta-čela pred nekaj leti, kot v ka- bi obsodili in seveda vrgli la rih specialistov iz Heydrichove kem slabem vohunskem roma- ministrstva, kjer eo vedeli » naoistlčne varnostne službe, ka- -1-1 c 4«- T" 4 zdivuuom zvoucmjo vsi drobni oziri nasproti svoji stranki in tovair išem. Dj. Zelmanovtt Terezije — središče Beograda NI pretirano, če rečemo, da ne bi lahko prepoznali Beograda - tisti, ki so ga videli zadnjisrat pred sedmimi ali osmimi leti. To staro mesto spreminja podobo iz leta v leto. Nekdaj je bil Beograd v glavnem .pritličen, zdaj pa dobiva čedalje več visokih zgradb, urejenih trgovin in modernih pasaž. Značilnosti ne še tako davne preteklosti pa izgublja. Uličice, tesne in zavite uličice, eno-prostorne hišice — klopi pred njimi — postajajo muzejska preteklost, hkrati s turškimi hišicami', za katere ljudje hitro posadijo celo to. kje so stale. Tri mestna središča, Terazije, Trg republike in začetek Bulvara revolucije, ki so pomenila resne urbanistične probleme, ko so začeli preurejati mesto, so se' docela spremenila. Terazije so dobile namesto nekdanjih ozkih prehodov široko avenijo, prav tako pa tudi začetek Bulvara revolucije, kjer končujejo zadnja dela za ureditev najlepšega mestnega trga. Trga Maraa in "Engelsa. Težki in pusti zidovi so se marsikje umak-nili alejam in mesto ie dobilo več prostora, zelenja in svetlobe. Kot kaki krojači so urbanisti. inženirji in arhitekti preuredili staro mesto po novih potrebah. Drcbr.e dele urejajo prav tako kakor mestno središče. Tam celo zidajo največ zgradb, ki dosegajo do 14 nadstropij. Podobno je v Novem Beogradu, ki nehava bit) projekt. Mesto se primika bregovom svojih rek in se poganja čeznje. Bregovi Save in Donave niso več prazni; tam rastejo najlepše mestne zgradbe. Z vsakim dnem postaja Beograd sodobnejše mesto. 7,5 MILIJARDE ZA NOVI BEOGRAD Veliki program zgraditve pospešeno nadaljujejo tudi letos. V njem se uveljavljajo gradbene novosti, ki dobivajo čedalje bolj tudi urbanistični izraz in oblikujejo novo mestno podobo. To zadeva predvsem novi slog graditve stanovanjskih naselij. Nekaj jih gradijo, drugi velikanski objekti so pa prav pred začetkom del. Gradijo jih tako, da sestavljajo urbanizirane mestne celote in da zagotovijo največ mogočih pogojev za sodobno življenje. V Beogradu so take zgradbe tako imenovani osamljenci (zgradbe, ki stojijo same zase), v Novem Beogradu so pa to mikrorajoni s trgovskimi hišami, šolami in otroškimi vrtci in kulturnimi domovi. Pričakujejo, da bodo z montažno zidavo zgradili v Novem Beogradu do konca leta 1SS1 okoli 3500 stanovanj v stanovanjskih blokih. Načrt komunalne zgradnje določa za Novi Beograd, da bodo vložili v naslednjih treh letih 7,5 milijarde din. S to vsoto naj bi zagotovili Izvedbo generalnega urbanističnega načrta tega velikega območja na okoli 2000 ha površine. Dve milijardi dinarjev bi porabili letos za pripravljalna dela. Polagoma bi se tu naselilo okoli 250.000 prebivalcev; po urbanističnem načrtu bi bil ta del mesta celota s starim. Kazen velikega števila gradbenih objektov bi dobili tudi velike površine zelenja in parkov ob rečnih obalah. Sava. ki je zdaj mejna črta mesta, bo tekla potem skozi mestno središče in mestni park. ki bo obsegal okoli 800 ha. V petletnem perspektivnem načrtu beograjske graditve naj bi letošnji del zavzel zgraditev 4800 novih stanovanj in obsežna komunalna dela. Povečanje porabe električne energije — štirikratno v primerjavi s predvojno porabo — zahteva obnovo celotnega omrežja; v posameznih mestnih delih je omrežje staro že trideset let. Postavili bodo 50 transformatorskih postaj z več kot 80.000 kWA, nadalje bodo •modernizirali vodovod. izpopolnili mestni promet in popravili ulice, med katerimi skoraj polovica ali pa še več ne ustreza zahtevam sodobnega prometa. NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA Posebno pozornost pritegujeta letos tudi dva nova projekta: ureditev železniškega vozlišča in ureditev Ade Ciganlije. 2e dlje preučujejo načrt za preureditev železniške postaje. Zdaj so se ga naposled lotili zares. Načrt določa, da bodo podrli sedanjo železniško postajo z vsemi oddelki ln sezidali dve novi potniški postaji in pa tovorno železniško postajo. Prvo potniško postajo bi zgradili v Novem Beogradu, drugo pa pri »Avto-komandi«, velikem križišču med mestom in Avalsko cesto. Tovorno postajo bi po projektu postavili na Makišu. zunaj mesta. Ko bi odstranili sedanjo železniško po-rtajo, bi dobili razsežno zemljišče na mestnem savskem bregu in tako bi mogli ta breg urediti prav tako kot drugega. Tudi tod bi se — po pričakovanjih — razprostiral novi zeleni pas, ki bi se razpenjal v velikem polkrog" nkr-U „»■>!> mo-da vrne« bi bile Ps predlogi se eden poteguje zato. da bi tz> »gradili novo beograjsko opero, drugi je pa za to. da bi sezidali opero na drugi gtranl Save. V naslednj ih 16 letih, kolikor je potrebno za ureditev železniškega vozlišča, bo Se dovolj časa, da bodo sprejeli dokončni načrt izgraditve tega brega. Pred kratkim so dokončno sprejeli predlog generalnega načrta za ureditev Ade Ciganlije, velikega savskega otoka; spremenil naj bi se v urejen park za oddih in razvedrilo. Na robu proti mestu bodo zgradili razen drugega tudi sto metrov visok stolp, ki bo imel na vrhu restavracijo in razsežne terase z zelo lepim razgledom. Prav ob v-odl nameravajo zgraditi več modernih kopališč, v srednjem delu otoka pa restavracije, kopališča, urediti jezerca. prenočišča ln drugo. V načrtu sta tudi dva olimpijska bazena, potem otroško zabavišče na vodi in prostor za veslaško regato. V okviru tega načrta je določeno tudi to. da bodo zgradili most čez Savo prek otoka; povezoval bi Industrijsko naselje v Novem Beogradu z Beogradom. Obenem bi bil most poglavitna prometna zveza med mestom ln otokom. Z ureditvijo otoka bi uvedli tudi hidrobusne linije, po katerih bi se vozili na otok meščani iz spodnjega mestnega dela. Razen vsega tega b' ureditev Ade Ciganlije zagotavila tudi velik izvoz za preskrbo Beograda z vodo. MESTO Z NAJVECJIIVI NARODNIM DOHODKOM Ob vsem tem pa ne zaostaja beograjsko gospodarstvo, zlasti Industrija. V novem družbenem načrtu je prav tako kakor v prejšnjih težišče na industrijski proizvodnji, ki pomeni skoraj polovico celotne beograjske dejavnosti. Letos se bo povečala za 15 odstotkov ln dosegla 173 milijard ln 619 milijonov din. Povečanje celotne proizvodnje' v prvih dveh letih perspektivnega načrta od 1957 do li9Sl je omogočilo tudi povečanje števila zaposlenih. Lani je delalo v gospodarstvu 182.000 delavcev, skupno število zaposlenih z ostalimi dejavnostmi pa je bilo 260.000. Povprečno je imelo torej vsako gospodinjstvo po dva člana v rednem delovnem odnosu. Na razvojni poti k temu. da postane sodobna metropola, sl je Beograd povečal število prebivalstva dvakratno v primerjavi s predvojnim številom. Daneg je Beograd jugoslovansko mesto, ki ima največ prebivalcev. razen tega ali pa predvsem je pa tudi mesto z največjim narodnim dohodkom v državi. K- Od nekdaj se navdušujem nad reklamami. Se kot otrok sem s© ustavljal pred polepljenimi zidovi in stenami ter občudoval črke vseh vrst ln barv. Nato sem presedlal na občudovanje skrivnostnih obrazov ln prikazni, ki so s praznimi očmi strmele vame in me vabile, naj kupim najnbvejšl Izdelek tovarne vezalk. Za modne krtke na lepakih se nisem zanimal; ker nikakor nisem mogel razumeti, kaj pomenita elipsa in črta na lepaku z vabilom za na ples. Nikoli tudi nisem mogel razumeti fantalinov, ki so občudovali risbe in fotografije žensk. Zdele so se mi preveč ponarejene. 2e tako — sem si mislil — ljudje pretiravajo in se pretvarjajo. Ce je pa še slika tako različna od izvirnika, potem pa sploh ničesar ne ostane. Tako sem postopoma postal nasprotnik vseh vrst lepakov, ki obremenjujejo zidove in ograje v mestih (gre predvsem za Ljubljano). Še posebej jim zamerim to. da sl ne morem kaj, ko grem mimo. In jih vztrajno prebiram. Sklenil sem se maščevati njihovim staršem In napisati, kar ml že dolgo sedi na glavi ln v njej. Ta namen moTda ni naj- lepšl, niti ni rečeno, da je ta zaplsejc nujno potreben, brez dvoma pa ne bo Skodli, In to je že koristno, je najnižja stopnja koristi. Tako kot slaba reklama. Na poti med Slonom ln železniškim prebodom na Titovi cesti se nehote in vedno ustavim pred ograjo nasproti veliki zgradbi na Titovi 25. Prebiram ln ogledujem lepake, zamrmram kako kletvico ln si želim spremembe. Vsi lepaki eo namreč že stari ln dobri (oziroma slabi) znanci. štirje lepaki, ki naznanjajo nove filme, me ne razburjajo več. ker jih ne jemljem resno. Kar sami s® prepričajte, da je nemogoče upoštevati tele lepake; »Ja 6am kamera« — zgoraj ona, skoraj gola ln s pogledom, ki je tako globok, da bi se ubil. ko bi padel vanj. Spodaj še enkrat ona in poleg nje on s steklenico. Na zdravje! Ne morem pa si zamišljati, vsebine tega filma. Morda gre za pijance?! »Jutri bom jokala« — na lepaku že joka. Njene solze so nenavadne. Žalostne niso, srca ji (sodeč po lepaku) ne trga bolečina. Zdi se mi. da gre le za slabo reklamo ob dobrem filmu. Ima pa globok izrez. To vleče! »Bodimo srečni!« — je slab film in lepak temu ustreza. Noge in zvrhana mera golote (predvsem na lepaku). ...da bo... nežno, zračno in dišeče... uporabite za fino perilo deterdžent. (Tudi v kinu Sloga prodajajo med reklamami na platnu deterdžent© I najbolja sretstva.) Verjetno gre za pralno sredstvo, ki je koristna stvar. Ljudi privablja k lepaku očarljiv ženski obraz, ki ima tudi noge (ženska) ln perilo. To pa je, črno. Odvisno od okusa. Predvsem j© deterdžent čudovita beseda, ki žal še ni vznemirila nobenega ljubitelja slovenskega jezika. Ljubljanske Morave kadim že toliko let. da sem sl zaželel spremembe. Kam in kako. me je opozoril eden izmed najlepših lepakov, kar sem jih kdaj videl ln bral. ... Prilepska »Morava« ...' orijentalna cigareta ____ kadilec te cigareto... lahko postane dobitnik . .. dragocene nagrade_______ Seveda te »Morava« nisem dobil v nobeni trafiki. 2al mi je, da ne kadim »Zete«. Prebral sem sijajen lepak, ki ga brez barv ln v zmanjšanem, merilu posredujem tudi vam: Moja cigareta prilepska Izdelana je od znanega aromatičnega prilepskega tobaka .. . Kadilec te cigarete lahko postane dobitnik dragocene nagrade. Predvsem si želim teh cigaret, manj njihove slovenščine ln na koncu morda nagrado. Eden izmed lepakov, ki mu na srečo že raste brada, m« Je postavil pred resen denarni ln vzgojni problem. Poglejte: ... n. festivalna reduta.. . elitni karnevalski ples ... večerne obleke in salonske mask©... Za večerno obleko bi se že pomenil g krojačem, če tl imel denar, neka! drugega pa ie s salonsko masko. Pojem salona nam Je kup 1« kup nečesa, prepričan pa sem, da je bilo mišljeno nekaj drugega. En kup republik ... Ko hodim po Ljubljani, kar ni vsakomur dano, če upoštevamo, da je na cestah vedno več avtomobilov ln motorjev, si ogledujem tudi izložbe. Prijetno m« ogrejejo napisi, ki jih sestavljajo te-le besede; . ; '' x' ■ r m s. t __________ rj : m i, > dmšm sto? il lii- .: \ G V;"::.. mm? ■ • ••••- mm . ’ mm o",' Zaradi takih lepakov še zidovi zardevajo tuj, še bolj pa pojem salonsko maske. Zadovoljil bi se s primemo krinko, ki bi jo obesil tudi na ta lepak. Akademski košarkarski klub ASK Olimpija Ljubljana ... prireja velik žensk! turnir... Kup republik . .. Nisem športnik ln razumem pod besedo Na Prečni, tako pravijo polju severno od vasi V., se je na dveh majhnih krpah zemlje, ločenih z osemdeset metrov dolgo in dvajset centimetrov široko mejo, odigralo tisto, kar je dalo — ne prvič pa tudi ne zadnjič — povod za mejaško pravdo. Soseda sta orala vsak na svojem svetu. Vreme je bilo lepo, kakor nalašč za tako opravilo. Fanta, prijatelja, ki sta vodila vsak svoj volji jarem, sta veselo požvižgavala. Kdaj pa kdaj sta izmenjala poglede, za katere sta hotela, da bi bili pomenljivi, čeprav sama nista vedela, kaj si hočeta z njimi povedati. Gospodarja zadaj za plugoma pa sta bila tiho, kar ni bila njuna navada. Skoraj visela sta na plugih, tako da sta se jima lemeža zarezala globlje v prodnato zemljo, kakor pa sta želela. Morile so ju misli na mejo, ki, je ločila njuno zemljo. Levemu sosedu se je zdelo, da se je mejaški trak nekam zdebelil in je ves čas tuhtal, kako bi ga nekoliko zožil, ker je bil prepričan, da se ga je zaradi hoje po njem prijela njegova zemlja. Desnega orača pa je dušil strah, če bo sosed tokrat spet zarezal v njegov svet, ki je bil na sredini že itak močno okrnjen. . Levi sosed je prvi zoral svojo njivo. Zadnjo brazdo je puščal za sabo tik ob meji, tako da je plug kdaj pa kdaj zarezal tudi vanjo, posebno tam, kjer se je kmetu zdela predebela. To je v desnem sosedu zavrelo kri. -Veeeeha!« je zakričal in tudi sam povlekel za plug, da bi se voli prej ustavili. Sin ga je prestrašeno pogledal, ker je slutil, da ta nenavadna prekinitev ne obeta nič dobrega. -Jože, kam pa rineš v mejo? Se malo in ne bova več vedela, kaj je tvoje in kaj moje .. .« Sosed je še kar naprej rinil v plug, dokler prišel do ceste, ko ga je moral dvigniti. je z rokavom Obrisal potno čelo in nevedno vprašal: -Kaj si rekel?« Kmet na njivi, posivel od jeze, je ponovil: -Spet si zarezal v mejo. Poglej, na sredini si se že za pol metra zaril v moj svet!« Sosed na cesti je zamahnil z roko, rekoč: -Ce sem kdaj kaj odrezal od meje, sem vedno svoje « Orač na njivi je poizkusil zlepa: -No, počakaj, bova s ceste videla, kakšno krivino dela meja!« -Jaz že vem, kaj je moje ...« -Tam je kamen! Prepričaj se, kdo komu krade zemljo!« -Kaaj? Ponovi še enkrat!« -Kaj misliš, da si ne upam? Požrešen si na zemljo, da veš! Kdor si lasti tuje, je tat « -Ali si slišal, fant? Dobro si zapomni, kaj mi je rekel! Da kradem... To si velja zapomniti « Tako sta kot nevihta stresla drug na drugega vse, kar sta že dolgo zatajevala v sebi. Vojna pa se je kmalu razširila tudi na obe družini. To se je videlo drugo jutro, ko je Tonče švignil mimo Ivanove hiše, ne da bi se sploh ozrl na dvorišče, a kaj da bi poklical prijatelja in bi šla potem skupaj v šolo. V razredu sta se sicer iskala s pogledi, ko pa sta se našla, sta brž zbežala, kakor bi se bala drug drugega. Sele v odmoru sta kradoma izmenjala nekaj besed. -Ata mi je rekel, da ne smem govoriti s tabo.« -Tudi meni je prepovedal...« -Na sodišče bo šel. Mene bo dal za pričo.« -Moj bo pa tožil zaradi zemlje...« Tako sta razkrila drug drugemu vse, kaj se pripravlja v obeh nasprotnih taborih. Nazadnje sta še sklenila, da se bosta sovražila samo vpričo domačih, v šoli ali na naši pa bosta še nanrej prijatelja. <-» I« t-n *• 11 čudno premirje, pa se je doma nadaljevala vojna. Korenka, to je žena soseda, ki mu je bila očitana kraja zemlje, je stala na pragu in hranila perjad. -Picke, picke, picke, picke!« je vabila kokoši in pazila, da ne bi prišla zraven tudi kakšna sosedova. In kot nalašč so od nekod prifrfotale kar tri Vresnikove jarce in jele pridno zobati tujo hrano. To je bilo za Korenko dovolj. Odložila je rešeto s koruzo in šla na sredino dvorišča. -Anča, Anča!« je zaklicala sosedo. -Pazi na svoje kokoši! Ni ves svet tvoj! Ce jih bom še enkrat zalotila na mojem dvorišču, jim bom zavila vrat...« Vresnikova ni nič odgovorila, čeprav jo je imelo, da bi zinila kaj robatega. Ker pa je dobro vedela, "da Korenka ne bi utihnila, če bi ji kača na jeziku čepela, je raje molčala. Iz izkušenj s Korenko je tudi vedela, da vsako besedo pozneje drugače obrne. Stala je za priprtimi vrati in poslušala sosedino divjanje, dokler' ni počasi jenjalo in naposled utihnilo. Korenovi so pri kosilu še enkrat obnovili vse dogodke in se naposled odločili, da bodo tožili zaradi razžaljenja časti. Do .enakega sklepa, samo ne zaradi časti, so prišli tudi pri Vresnikovih. Ona je sicer ugovarjala in pozivala k pameti, pa ni nič pomagalo. Vresnik se ni dal omečiti, kajti misel na zveriženo mejo, ki je bila včasih čisto ravna, ga j” preveč grizla. Naslednji dan sta se oba gospodarja, vsak po svoji poti, napotila y mesto, poiskala vsak svojega advokata in tako začela mejaško pravdo. Sodišče je kmalu razpisalo razpravi, najprej Korenovo, potem pa še Vresnikovo, in tu pred sodniki, ki morajo včasih odlpčati o kaj čudni pravici,^ so še enkrat obnovili dogodke, ki so se začeli na dveh krpah zemlje na Prečni. Vse to pa samo zaradi osemdeset metrov dolgega in dvajset centimetrov širokega traku zemiio ... hitro, solidno, trpežno, trdno, poceni .. .1 Solidno J« predvsem trdno ln trpežno. Če te frizer ostriže trdno ln trpežno, je to povsem nekaj drugega kot naše navadno striženje. Nikjer pa še nisem našel takega frizerja. Toda v upanju je moč. Kdor išče. ta najde. Dobra reklama je napis ali obvestilo, ki seznanja ljudi z uporabo izdelka ali na-orave. To velja na primer-za navodila, pri javnih osebnih tehtnicah. Preberite: Najprej stopi na vago kadar se gornji krog umiri vrzi 5 dinarja, stoj mirno ’ spusti roke ln počakaj karto. Hvala za navodilo. Uporabil ga bom ob primerni priložnosti. Na primer: ko se bom zredil v gostilni, kjer »vinjenim gostom se alkoholnih pijač ne servira«, pa se tam zbirajo v prvih dveh besedah opozorila zajeti ljudje. V isti gostilni tudi: »namerno razbijanje kozarcev se zaračuna trikratno«. Treba se je pomeniti: ali je treba plačati rtamerno razbijanje ali kozarec. Dobro de tudi navodilo za uporabo dvigala v Zadružni palači: Ko sl v kabini, zapri vrata, v kolikor ni avtomatsko ali polavtomatsko! zapiranje vrat... V ulici Moše Pljada sem tudi naletel na nekaj ocvirkov. Za primer dva: . . . veleprodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač... . .. vrši ves tovorni promet odprema kosovnega blaga naročila Izvršuje hitro ln solidno . . . Užitek je prebirati take reklame, ki skrčijo za procvit ln vršenje prometa. Zlasti če nameščenec potem še napiše dopis, v katerem prosi, naj čimprej na Istega tozadevno v roku odgovorijo. Potem si ne moreš kaj in ustrežeš. Če se prav spominjam, je bila že pred časom objavljena v enem izmed naših dnevnikov slika oglasne deske z napisom »Teren 3-OF-Rajon center«. .No, ta deska še zdaj ■visi na stikallšču Tavčarjeve ln Cigaletove ulice. Kljubuje času ln razvoju. To j® vztrajnost! Vsekakor jo je izdelal dober mizar. Tako je z reklamami in obvestili, navodili ln oglasi. Bohotijo se po Ljubljani, vabijo, kličejo, sklicujejo, hvalijo ln — predvsem pa hvalijo. Na obliko In jezik se nihče ne ozira. — Kot na železniški postaji, kjer se pri eni blagajni »na poznejše reklamacije ne oziramo«, pri sosednji pa jih »ne upoštevamo«. Pretirana bi bila trditev, da neokusne re- tudi ljudi!? F. Šetinc ,o raste orada tn- postajajo senilni. Kar zadeva 3©zik. pa sl želim samo. da bi čimmanj ljudi bralo-lepake. Saj še zidovi zardevajo. k-b C « (j E ¥ O R M ■ R A Z G E m - d ■ OB 40 OBLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE VINKO KOŠAK V predmestju Tam v predmestju so tovarne, hiše nizke, med vrtove posejane, stroji noč in dan brnijo, saje v vetru se podijo, padajo na nizke hiše, na vrtove, na može in žene, na otroke. Tam v predmestju glad domuje, žganje, vino, kletev zagrenjena kljuje. Tam v predmestju nova se bodočnost kuje. 2e vstajajo sinovi dela, že vstajajo sinovi zemlje, sužnji stroja. Srca njihova srd kljuje. Tam v predmestju se dežela z mestom brati, žuljave roke v nebo groze, človek nov, prerojen hoče vstati in k uporu bije mu srce, srce. Poezija na zatožni klopi Prav te dni poteka trideset let, odkar je kraljevska jugoslovanska oblast v Veliki Kikindi zaplenila Knjigo drugova, almanah najmlajših jugoslovanskih socialnih lirikov. Razmeroma drobna knjižica šestdesetih strani, ki pa je v času najostrejše ga diktatorskega režima izražala zanosno revolucionarno razpoloženje osemindva j esetih jugoslovanskih pesnikov, je s posledicami, ki iih je izzvala, prerasla v enega najznačilnejših in najpomembnejših dogodkov kulturno političnega boja konec dvajsetih in v začetku tridesetih let. pokazala je napredno zavest nage mlade Inteligence in hkrati globoko razgalila vladajoči policijski režim, njegove metode, pa tudi njegovo — nemoč. Med. Slovenci, ki go sodelovali v Knjigi drugova in ki so se kasneje zaradi njs znaSli v ječi in pred sodiščem, je bil tudi pesnik Mile Klopčič. Prosili smo ga, naj nam opiše tedanje dogajanje in v naslednjem na kratko povzemamo njegovo pripoved. Priprave za Knjigo drugova so se začele poleti 1928. Poglavitna iniciatorja in urednika almanaha sta bila Novak Simič in pokojni Jovan Popovič. Slednji je preko uredništva »Mladine« povabil k sodelovanju tudi slovenske pesnike. »Popovič je bil tedaj za nas neznanec,« pripoveduje Mile Klopčič, »najprej nas je zbližalo dopisovanje, tembolj pa nas je potlej z njim Ln drugimi povezal proces . . .« Prav ta povezava med naprednimi jugoslovanskimi književniki je bila tudi ena Izmed najvažnejših stvari, kij jih je uresničila Knjiga drugova, čeprav ni zagledala belega dn*. V almanahu so slovensko po-ealjo zastopali Ivan Grahor, Alfonz G-arpan, Mile Klopčič* Sreč- ko Koeovel (ki pa ni bil več med živimi), Vinko Košak, France Kozar, Pran Onič, Vladimir Premru in Tone Seliškar. Prispevali so večidel že objavljena pesmi. Knjiga naj bi izšla v Veliki Kikindi, domačem kraju Jovana Popoviča. Sla je v tisk konec lerta 1928, dotiskana pa je bila v začetku februarja 1929 — komaj mesec dni po nastopu diktature — ko je državno prav-dnlštvo prepovedalo njeno širjenje in jo zaplenilo. (Menda sta se ohranila dva izvoda: enega je spravil neki delavec v tiskarni, drugi pa je ostal med sodnimi akti.) Hkrati z zapleinbo se je začela tudi preiskava, ki pa je dobila zlasti ostre oblike tedaj, ko so oba uirednika in pa bosanskega sodelavca almanaha Hus-nijo Cengiča aretirali v Sara-jevu v zvezi z literarnim večerom mladih književnikov oziroma v zvezi z veliko »komunistično afero« v Bosni. Ker pa tamkajšnja preiskava, ki jo j* vodilo sodišče za zaščito države, ni bila dovolj »uspešna«, so tri knj iževnike predali kikhidskemu sodižču z naročilom, naj proti njim in še nekaterim sodelavcem Knjige dtrugova uvede redni postopek. Vsekakor je zanimivo, da *o poleg Popoviča, Simiča la Cen glfia prišli v preiskavo samo Slovenci, in sicer vseh osem. V Ljubljani so bili zaslišani jeseni leta 1929 in navedli so, da so za almanah prispevali povečini že objavljena dela, se pravi taka, ki so že šla skozi cenzuro. Kljub temu je kikindsko sodišče januarja leta 1930 izdalo nalog za njihovo aretacijo. Tako eo se vsi znasšll v klkindskaih zaporih, vendar je sodišče čez mesec dni ukinilo postopek proti tistim, ki dottej če niso bili kaznovgni ali osumljeni zaradi »komunističnega delovanja«.— Diktatura je namreč uvedla prakso, da je moral sleherni politični zapoimik odgovarjati tudi za vise »sfere grehe«. Tako »o ostali v Kikindi France Kozar, Mile Klopčič in Ivan Grahor (slednjega so pripeljali tja iz ljubljanskih zaporov In ljubljanska policija je njegovemu aktu pridala značilno »prošnjo«, naj ji ga po končani razpravi vsekakor vrnejo zaradi »izgona Iz države«, kair je praktično pomenilo izročitev ital ijanskam fašistom: bil je namreč italijanski državljan, pa je kot odločen -- ■ - '-.'•j.'- v v- ks ‘v- V-V-vv^ V teh dneh pred petnajstimi leti se Je končavala ena najbolj dramatičnih ln najveličastnejših epopej v narodno osvobodilnem boju slovenskega ljudstva: pohod XTV. divizije na Štajersko v nepretrganem boju s premočnimi nemškimi napadalci, pohod skozi zmeraj nove ognjene obro8e ln skozi divja snežna neurja. Bitka, ki je terjala mnogo nadčloveških naporov in tudi mnogo pogumnih življenj, se je bližala zmagovitemu koncu. V svojih zadnjih izbruhih pa je terjala Se dvoje žrtev, ki se Ju hočemo danes posebej spominjati: 22. februarja leta 1944 sta padla dva mlada umetniška ustvarjalca, kipar Belač- Janez Weiss in pesnik Kajuh-Karel Destovnik. Na sliki je poslednja pesnikova fotografija. treba spremeniti politični ln socialni red v državi z nasiljem in terorjem, ter so tudi v ta namen dopisovali, zbirali denarne prispevka in pesmi in v začetku februarja leta 1929 tiskali knjigo z naslovom Knjiga drugova ______« Posamezne med nji- mi so dolžili še ramah posebnih zločinov, Grahorja ®o obtoževali zvez s tujino in širjerja prepovedane literature, Klopčiča so pestili zaradi njegovih »Plamtečih okovov« itd. Almanah 'najmladjih jugosFaverrskih socijalnih liričara. Knjiga Drugova IVAN GRAHOR BALADA Vi še ne poznate našo ljudsko gardo ? Padla je v boju. Brez generalov. Ker je za prava in svobodo dela oznanila vojno in smrt kapitalu. Naša garda so starčki, slepi rudarji, polomljenih udov, pljuč zastrupljenih, čel nezmagljivih Rudarji. Naša garda so delavke, matere padlih, mrtvakov na polju vseh klanj po Evropi, matere šibkih otrok iz revirjev, lačnih in žejnih in stokrat prekletih, Proletarke. Naša garda je množica večnostno mlada, iz src se razrasla je rdeča zastava, vdsoko nad nami se dviga in pada. O, saj jo poznate našo ljudsko gaf-do! Spartaki, komunardi, leninisti, armade z rdečo kokardo, živi — bodočnost, mrtvi — anarhisti. Vi Še ne poznate našo ljudsko gardo? Oj, mrtvi — anarhisti! Urednici: Novak Simič Jovan Popovič 1929 France Pavlove« — Zimska pokrajina borec za pravic* primorska} Slovencev bežal pred fašistično policijo). Konec marca se je pred kl-klndskim sodiščem začel proces. Sest mladih pesnikov je bilo med drugim obtoženih: » .... da so v času od druge polovica leta 1928 in v začetku leta 1929 organizirali gibanje za izdajanje knj ige z namenom propagande komunistične ideje in s ciljem, da spodbujajo nasilje proti državnim oblastem, da ogrozijo javni mir in spravijo v nevarnost javni red, hkrati pa, da prepričajo druge, kako je Kazprava, ki je zbudila širok odmev v jugoslovanski javnosti, je trajala štiri dni. Tožilec se je na vso moč trudil, da bi dosegel strogo obsodbo, toda sodnik (dr. Djurdjevič), ki je vodil razpravo vseskozi korektno ln morda celo z nekimi simpatijami do obtožencev, mu je že prvi dan izvil poglavitno orožje jz rok: zahteval je namreč predložitev akta o prepovedi Knjige drugova. ki pa ni bil nikoli izdan — zaplemba je bila izvršena in vsa naklada uničena zgolj na ustno zahtevo državnega pravdnlka, kar vsekakor priča o »zakonitosti«, ki je vladala pod Aleksandrovo diktaturo. Proces se je končal tako, da so bili vsi obtoženci oproščeni. Poglavitni razlog za tak izid je bil pač v tem, da režim v prvem letu svoje vladavine še ni utegnil povsod posaditi na sodniške stole »zanesljivih« ljudi. Tožilec je sicer še dvakrat vložil priziv — in tako se je zadeva zavlekla še tja do leta 1932 — toda do obnove procesa ni prišlo. Knjiga drugova — ki je zaradi v«eh teh dogodkov prvič Izšla šele leta 1952 in nato še drugič, z bogatim dokumentarnim gradivom ter te&rpnim komentarjem, leta 1957 — je odigrala izredno pomembno vlogo: prvikrat je združila mlade jugoslovanske književnike v njihovem skupnem -boju za revolucionarne ideale. Mnogi med njimi so se razvili v pomembne umetnike, katerih dela cenijo vsi jugoslovanski narodi, in dosti jih je bilo med njimi, ki so kasneje za svoje prepričanje žrtvovali tudi svoje življenje. V torek je v polno zasedeni veliki dvorani Glasbenega zavoda v Zagrebu uspešno gostoval Slovenski oktet iz 'Ljubljane. Njegov nastop s pretežno povsem nanovo naštudiranimi pesmimi renesančno klasičnega, mednarodnega in domačega folklornega programa je koncertno razvajena zagrebška publika sprejela nenavadno toplo. Bežni obisk v Zagrebu pa je dal tudi priložnost za bežen razgovor z ravnateljem Koncertne poslovalnice Hrvatske prof. Vojkom Kišem o koncertni dejavnosti v Zagrebu in na Hrvatskem sploh. Lepo poslopje na starodavnem Gornjem gradu, v katerem je nastanjena hkrati z drugimi glasbenimi ustanovami koncertna poslovnica, je sicer razodevalo tradicijo in blagostanje. Toda ve-lUca freska Hrvatskega severa in jugo z zaslužnimi možmi od Frankopana do frančiškanov, ki jo je naslikal v direktorjevi sobi Krsto Hegedušič šele leta 1943, je slišala za uvod nekaj tožb prav na trenutne gm-otne težave. Koncertna poslovnica Hrvat-ake, ki je v razliko od beograjske, ljubljanske in ostalih te vedno združena z republiškim društvom glasbenih umetnikov kot njegov izvršilni or- Cn, po njegovem mnenju tež-i vodi kakovostno glasbeno ZAGREBŠKI KONCERTI politiko, če se mora boriti še za vzdrževa/nje svojega lastnega aparata. Za glasbo je razumevanje, toda dotacije so namembne, na primer za vzdrževanje stika s pokrajino, a brez najnujnejšega aparata prav teh nalog ne morejo niti začeti izpolnjevati tako, kot bi želeli. Larvi je imela poslovnica skupno 2 milijona 700 tisoč dinarjev primanjkljaja,- vendar so to pozneje z raznimi medno-rodnimi gostovanji spet uravnovesili. Nasploh pa so zagrebške koncertne dvorane premajhne, da bi bili dobri koncerti lahko rentabilni, pa čeprav so dvorane razprodane. To še posebej, ker vodi Jugo-koncert v novejšem času, odkar se je oddvojil od Zveze glasbenih umetnikov Jugoslavije, .predvsem merkantilno politiko. Koncertne dvorane so v Zagrebu sploh zelo pereče vprašanje. ' Itfedtem, ko imajo v Beogradu več prostornih dvoran, na primer novo sindikalno dvorano za 2000 sedežev, pa tiuli letno gledališče za 10.000 obiskovalcev, imajo v Zaorabu na razpolago tše vedno samo staro dvorano Glasbenega zavoda s 500 sedeži im dvorano Istra z 800 sedeži, letnega gledališča pa sploh ne. Letos bodo začeli pripravljati verjetno načrte za novo koncertno dvorano, ki naj bi imela okrog 1200 sedežev, vendar bo do uresničitve gotovo še dolga pot. Kon-treten telefonski razgovor z Beogradom v zvezi z gostovanjem znanega ameriškega ja-zovskega trobentača Loisa Armstronga je neposredno pokazal akutnost vprašanja. Zagrebški koncert bo v eni izmed hal novega velesejma preko Save in v ta namen bodo morali za koncert izprazniti sedanje skladišče ter halo posebej adaptirati. Seveda pa je koncertno življenje v Zagrebu in Hrvatski sploh zelo razgibano, zlasti zato, ker je področje dokaj široko im. ker je še posebej vsa obala polna krajev z glasbeno tradicijo. V samem Zagrebu, pa tudi v drugih mestih, so seveda široko popularne zlasti razne prireditve združenja skladateljev lahka gioaba is razni pevsko jazzovski nastopi, ki se porajajo običajno povsem nekontrolirano in včasih ne na posebno visoki ravni. Zagrebška filharmonija deluje samostojno izven okvira koncertne poslovalnice ter ima letos pet vrst abonmajev. Štirje so redni mešani po osem koncertov, eden pa je letos v celoti posvečen Beethovnu. V Beethovnovem ciklusu, ki obsega deset koncertov, dirigira Milan Hor vat, sicer pa različni domači in tuji dirigenti. V tej skupini rednih abonmajev bo te dni dirigiral tudi Samo Hubad. Poleg nastopov radijskega orkestra pa zavzema seveda velik del koncertne dejavnosti prav delo koncertne poslovalnice, ki prireja v dveh abonmajih povrhu teh koncertov še dvajset svojih. T. koncerti so simfonični le izje-n&ma, kadar gostujejo kaki tuji simfonični orkestri, pač pa so predvsem solistični in ansambelski. V tem okviru gostujejo tudi tuji umetniki, hkrati pa posreduje koncertna pos:lovalnica koncertno živi j e-nfa oatalim mufom v Hrvat- ski. V pretekli sezoni je koncertna poslovalnica sama začela z neposrednimi izmenjavami s tujino. Samo z Madžarsko so izmenjali 42 koncertantov. Da bi prispevali k sistematični glasbeni vzgoji, je koncertna poslovalnica uvedla vrsto brezplačnih stilno zaokroženih komornih koncertov še neznane glasbe, to je takoimenovani Studio v svoji hiši na Gornjem gradu. Se bolj pa se je praktično razmahnila pobuda za glasbeno tekmovanje srednjih glasbenih šol, ki naj bi po njihovi zamisli omogočila selekcijo med posameznimi šolskimi metodami in vzbudila zanimanje za glasbo pri mladini. Iz lokalnega nastopa je to tekmovanje preraslo v vsejugoslovansko tekmovanje. Letos maja bo v Zagrebu tako že četrto tekmovanje učencev srednjih glasbenih šol Jugoslavije. Za"> popularizacijo v manjših podeželskih krajih pa se poslužujejo neposrednih javnih pogovorov s poslušalci skoraj pri slehernem' koncertu. Poleg večjih središč v pokrajini, kot so Osijek, Split ali Reka, m je organizirano koncertno življenje z abonmaji že zelo razvilo tudi v drugih manjših krajih, na primer v Varaždinu, Slavonskem Brodu, Zadru, Šibeniku itd. Žal so morali marsikatere koncerte in abonmaje v letošnjem letu opustiti in to celo v takih mestih, kot je Pu-la, ker ti kraji, ki jih je kreditirala koncertna poslovalnica, niso mogli poplačati svojih dolgov iz pretekle sezone. Velika pridobitev in vzpodbuda pa je gotovo dejstvo, da je republiški svet za kulturo in znanost pred kratkiTh opremil koncertno poslovalnico s posebnim lastnim avtobusom in kamionom. Na ta način so izoblikovali tako imenovano Potujočo' sceno in obiskali z raznimi ansambli, kot Narodni/m gledpMščem, ,Dramskim gledališčem, Filharmonijo, Komedijo, Varietejem, Novim ko* momim mladinskim zborom in solisti že preko 50 različnih krajev, tudi najmanjših. Pri tem so prišli nekajkrat celo na, področje Slovenijo, v Pivko, Postojno in Ribnico. S Slovenijo imamo posebno prisrčne stike nasploh tudi ■ v koncertnem delovanju, je za zaključek poudaril ravnatelj Kiš, te simpatije pa sta dokazala tudi prisrčen sprejem in ocena ob gostovanju Sloven-akega okteta. (bp) KONCERT SLOVENSKIH SOLISTOV Po vzoru Zagrebških solistov in podobnih komornih orkestralnih združenj, ki uživajo v svetu vse večjo priljubljenost, smo pred dvema letoma dobili lasten 12-članski ansambel Slovenskih solistov pod vodstvom Karla Rupla. Ansambel je nastopil doslej dvakrat v okviru prireditev Ljubljanskega festivala, in to s sorazmerno raznolikim sporedom serenadnega značaja. V ponedeljek pa so se Slovenski solisti predstavili z izrazito koncertnim. slogovno bolj uravnovešenim in smotrno zamišljenim sporedom. Prvi del sporeda je bil odmerjen sodobni glasbi. Uvedla ga je Škerjančeva »Glasba za godala« — zaporedje devetih za tega skladatelja tako značilnih glasbenih utrinkov pretežno li* ričnega, trpkega značaja. Prvič se je naše glasbeno občinstvo srečalo z utemeljiteljem dva-najsttonskega sistema Arnoldom Schonbergom. »Ožarjena noče spada med njegova mladostna dela; poetično oblikovana skladba se giblje še v mejah pozne romantike in le nekatere drznejše harmonske zveze napovedujejo kasnejšega modernista. Prav bi bilo, ko bi imeli kdaj priložnost spoznati tudi kako skladbo iz Sch5nbergovega kasnejšega, atonalnega razdobja. Lepo je bil zamišljen drugi del, ki naj bi bil posvečen dvema vrhovoma baročne glasbes Bachu (Klavirski koncert v d-mo-lu) in Handlu (Concerto gro-sso v g-molu). Zal je moral Bach zaradi obolelosti solista odpasti, namesto njega pa smo slišali enega izmed približno tri sto koncertov za flavto, kolikor jih je napisal danes po krivici skoraj pozabljeni klasik koncertne glasbe za flavto J. J. Quantz. Solistični del je odigral nai odlični flavtist Boris Čampa, Ansambel kaže lepo razvojno pot, saj je od nastopa do nastopa opazna večja preciznost in zlitost. Celotna izvedba je pokazala, da je ansambel na dobri poti, da dela sistematično, vztrajno in s prizadetostjo, zato smemo od njega pričakovati še več lepih uspehov. Pavle Kalaa MIHJUL ZOŠCENKO Moj ded, ki ima osem križe^', mi je rekel: »Enkrat na leto obeduješ v tem klubu z mano in vsakokrat še mi bodi prilizuješ. Na, nalij si še nekaj porta!« Dal mi je. steklenico in nadaljeval. »Mislim, da sploh ne 'Dii prihajal, če ne bi upal, da ti bom nekoč pustil kaj denarja, eh?« »Prihajam zaradi vaše družbe, sir,« sem rekel. »Ne zaradi denarja.« »Potem pa si strašno neumen, fant moj.« Smehljal se je. »Vsak mladenič bd moral skrbno paziti, kdaj se mu bo ponudila življenjska priložnost. Koliko pa si star? Trideset?« » Štiriintrideset.« »Si že katero izbral?« »Ne še, sir.« »Pa bd jo moral. Seveda razumem, da je dandanes težko najti ženo. Kako naj človek ve, kaj je v vreči, preden jo odpre? Štiriintrideset, eh? Moj oče jih je imel prav toliko, ko se je poročal. Sem ti že kdaj pripovedoval, kako je biilo z njegovo ženitvijo?« »Ne še. sir.« »Potem imaš srečo. Vsakdo drugi v tem klubu jo je že slišal »ad nauseam ...« Začel se je ukvarjati s cigaro in ni spregovoril, d oker mu ni zagorela in dobro vlekla. »Moj oče — tvoj praded, Sir Thomas Ancaster, čeprav takrat seveda še ni bil povzdignjen v plemiška stan — je bil svojiih Bto devetdeset centimetrov visok, črn ko vran in ko mu je bilo štiriintrideset, je imel ves svet kot ostrigo v roki in pri tem vedel, da mu nož ne bo zdrsnil, ko jo bo odpiral. Poveljeval je trgovski ladjici Persephoni, ki je med Bristolom in Port au Princem na Haiiitih prevažala rum, melaso, tobak in nekaj potnikov. Uvrščali so jo med majhno brodovje šestih ladij, katerih lastnik je bil neki James Spartkman, bogat človek, velik sčtaež, toda poštenjak. Sparkman je imel hčerko, Arabello Sparkman, kakih šestindvajset je imela takrat. Bila je domišljava, lepa, svetlolasa in razdražljiva kot zlodej. Kcmaj ie prvič stopila na Persephcmo — Tom Ancaster jo je peljal iz Port au Princa v Anglijo — se je Tom zaljubil vanjo. V štiriindvajsetih urah jo je zaprosi:! za roko, bil pori tem preveč intimen, dc-bdl zaušnico ter ukaz. nai ee briga zase.« Toda Tom Ancaster je bil po dedovem pripovedovanju človek, kri je imel o sebi zelo določene nazore. Ni nameraval vedno ostati kapitan na majhni trgovski ladji. Bil je visok človek ki je visoko letal. Arabeila je ostala v Angliji leto dni in Tom je ob vsakem prostem trenutku C’dšel v London, kjer mu je nekako uspelo, da »o ga povabili na iste prireditve kot njo. Toda tudi to mu ni nič pomagalo. Svetlolasa Arabeila sd je iskala' boljšega,- »Ob koncu leta je prišla v Bristol, da bi se s Persephono vrnila k očetu v Port au Prince,« je nadaljeval ded. »Bila je več ali manj zaročena z nekim mladim londonskim zelencem, toda Tom si zaradi tega ni delal sivih las. S trema tedni potovanj pred sabo je odrinil, pripravljen dokazati, da je edini moški zanjo. Nikar si ne misli, da Tom ni vedel, kaka prilika se mu po- nuja. Pa še kako dobro jo je videl! Arabeila je bila Spark-manova hčerka. Sparkman se je staral in Tom se ne bd branil vzeti z ženo tudi prevozniške proge. Bil pa je tudi zaljubljen vanjo. Ljubezen dandanes ne velja mnogo, fant moj, toda v enih dneh se je zazrla v moža kot ogenj.« Persephona ie plula že nekaj tednov, ko je Tom Arabello nepričakovano presenetil. Imela je rojstni dan in v svoji kabini je njej na čast priredil zabavo. Poskrbel je za čudovito kosilo in triiie, štirje mornarji so zaigrali, tako da so maloštevilni potniki po jedii lahko zaplesali. Arabeila je imela ogromno belo krinolino ter gole roke in ramena. »Fant moj, ženske so lahko v tistih dneh imele na sebi vse platno, kar ga svet premore in pri tem blestele v vse j lepoti in milini. Nikoli vas pa niso pustile ugibati, kot to de- sprednji del čolna. O ostalih ni balo ne duha ne sluha. Opoldne se je kdo ve od kod vzel nenaden veter. Raztrgal je malo jadro in ga v koščkih odnesel, preden je Tom sploh kaj mogel storiti. No, v čolnu pa je biilo dovolj niti in ribiških igel, kakor tudi hrane in vode — stari Sparkman je fanatično zahteval, da so bili vsi čolni brezhibno opremljeni — tako da je Tom slekel srajco in začel šivaiii jadro. Todia ni imel dovoli blaga. Kar najbolj obzirno je vprašal Arabello, če je morda pripravljena prispevati za jadro. Potem ko je nekaj časa premišljevala, mu je ukazala, naj se obme ter mu nato dala kos svojega številnega perila. Ded se je zahehetal. »Toda imela sta smolo, fant moj. Seveda, če hočeš tej stvari tako reči, upoštevajoč, da si v čolničku sredi morja z edino žensko na svetu, ki jo ljubiš. VICTOR CANNING lajo danes, ali so take, kakršne jih je naredila mati Narava ali pa je za vsem samo spretno rokodelstvo, ki ga drži skupaj nekaj barve, in ki upa, da bo s tem koga ujelo.« Komaj je bilo zabave konec. so opazili, da Persephona gori. Nikoli ni nihče zvedel, kako je do tega prišlo. Morda ie kak mornar odvrgel gorečo cigareto ali pa je kdo prevrnil svetilko. Naj bo že kakor hoče, v dobri uri je bila Persephona vsa v plamenih in ljudem ni preostalo drugega, kot da jo zapusiLe. Tom je poskrbel, da so bili potniki in moštvo na varnem. Imela so šest čolnov, pa še megla je bila in z goreče Per-sephone se je grdo kadilo, tako da nd čudno, če je vladala precejšnja zmešnjava. Ko je Tom z ladijskimi listinami v rokah stopil iz svoje kabine, je čoln, ki ga. je bil čakal ob ladji, že odrinil. Na krovu pa je stala Arabeila. • Bila je še vedno v krinolini. Zamudila je zadnji čoln, ko je stekla v svojo kabino po skrinjico z nakitom, ki ga je ob prvem preplahu pozabila. K sreči je na krovu ostal še neki čolniček, ki ga je Tom spustil, nakar sta se oba zbasala vanj. Med tem pa so ostali čolni izginili v megli in dimu ter jilh nikakor rtista mogla najti. »Tom ni bil preveč v skrbeh,« je pravil ded. »Seveda ga ni kapitana, ki bi z veseljem izgubil svojo ladjo. Toda vedel je, da je bila Perše--phona stara, Sparkman pa dobro zavarovan. Do Port au Princa je bilo samo pet dni. Ob zmernem vremenu bi bilo td za Toma igrača, saj je bil že od mladih nog navajen na majhne Čolne. Dvignil je malo jadro in usmeril čoln proti Port au Princu. Pri ostalih čolnih je bdi prvi oficir in Tom ie zani vedel, da je mož na sva;em mestu.« Ponoči ie bilo hladno, Arabeila pa je imel na golih ramenih samo tenek šal. Tom ji je dal svoj suknjič, nakar sta se stisnila tesno skupaj, da bi se ogrela. Kmalu po svitu je postalo vroče in Arabeila je odvrgla suknjič ter šla na Naslednje tri dni je torej pdš za pišem trgal in odnašal njuna jadra. Vsakokrat se je Tom, ki je bil zdaj samo še v hlačah, moral obrniti, nakar je Arabeila privlekla izpod krinoline še več blaga za jadro.« Naposled je seveda tudi krinolina prišla na vrsto. In tako sta sedela v čolnu, medtem ko .je nad njima veter napihoval krinolino. Ponoči pa ko ie pritisnil mraz, sta Se stisnila tesno skupaj, da bi se ogrela. »Da,« je dejal ded, »Tom je bil srečen človek. Ves dan je gledial svojo ljubko Arabello in videl je več kot kdajkoli prej .., zlate lase, s katerimi se je poigraval vetrič, ljubke ročice in ramena, ki jih je zdaj sonce pobarvalo z nežno, rjavo barvo. In ponoči mu je spala v naročju. Seveda je bdi zelo viteško. Ravnal je z njo kot s princeso. Niti lasu ji ne bi skrivil. Sicer pa tako ni mogel drugega početi, kot da je krmaril ter ti izpovedoval svoja goreča • čustva. In — ker je neprestano gonil svojo — so ga njene modre oči začele nekoliko prijazneje gledati. Znal je, veš. Toda kljub vsemu kaj več ni dosegel. . Dekle se je visoko nosilo. Nato, tik preden je sonce šestič zašlo, sta zagledala pred sabo kopno.« Takrat ji je Tom povedal, da ne bosta takoj zaplula v Port au Prince, saj sta bila vendar na pol gola. Pristal bi raie nekoliko nižje ob obali in nato stopil po obleko zanjo. Ce bi pa taka kot sta odrinila naravnost v živahno pristanišče. bi bila Arabeila za vedno ob dober glas. »Tom ji ie rekel,« ml je razlagal ded: »Tvoj ugled mi je najbolj dragocena stvar na svetu. Toda preden odidem, Te zadnjikrat zaprosim za roko in to pot vem. kakšen bo odgovor.« Za trenutek so ga Arabel-line oči hladno gledale. ,Reči hočete, kapitan Ancaster, da vam ne bo težko biti brezobziren, če vas odbijem. Ljudje bi si marsikaj mislili... Kupite moram vaš molk s poroko?’ Tom jo je pogledal in nato x obnuDom, popačenim od jaoa. dejal: .Vidim, gospodična Arabeila, da sem se o vas zmotil — in vi o meni. Prekličem svojo zadnjo ponudbo.’ Odslej nd spregovoril besedice. Odveslal je do obale,, pristal, skril Arabeilb v neko zapuščeno kolibo im odpešačil v Port au Prince. Čez nekaj ur se je vrnil z vso potrebno obleko. »Brez besed jo je varno spremil do očetove hiše, kjer je zvedel, da so ostali čolni srečno pristali v Port au Primcu dah jmej.« »In nikoli je ni poročil?« sem vprašal. »Bedak si, fant maj. O ženskah prav nič ne veš,« je rekel ded. »Ko sp Toma naslednji dan poklicali k Sparkma-nu, ga ie Arabeila počakala v veži, se mu vrgla okoli vratu, ga poljubila, prosila odpuščanja in mu rekla, da je z očetom govonila o njuni poroki. Toda ko je " stopil pred Sparkmama, je stani — potem ko ga je spraševal o požaru — rekel: »Slišim, da se hočete z Arabello poročiti? Da, da, povedala mi je vse o jadru in svoji obleki. Zaupno, seveda, med nama. Toda svojega privoljenja vama ne morem dati. Velike načrte sem imel z vami, Ancaster, toda ta dogodek mi je odprl oči. Pogoreli ste, veste. Ce bi se poročili z Arabello in končno prevzeli posel, bi gradili nove. im večje ladje. Sam sem pa vedno zahteval, da so ladijski čolni brezhibno opremljeni. V svojem čolnu bi morali imeti nadomestno jadro. Zakaj ga niste imeli?« »In Tom,« je končal ded, »je pogledal starega ter.mu mirno rekel: .Ljubezen je čudna stvar, sir. Nekaterim vzevete samo takrat, kadar se zmebe sleherne ošabnosti im razkošja, tako da se vidijo take. kot so. Med nama rečeno, sir — in želel bi, da res ostane med nama — nadomestno jadro, sem — imel.’« Ko sem bil majhen, so me starši imeli zelo radi. Zalagali so me z mnogimi darovi. Ce sem se razbolel, pa so me dobesedno zasipavali z darovi. Toda jaz sem mnogokrat bolehal Največkrat zaradi angine. Moja sestra Lelja pa ni bila nikdar bolna. Memi pa je zavidala, da sem bil tolikokrat bolan. Dejala je: — Počakaj, Minjko, tudi jaz bom nekako obolela, potem pa bodo starši tudi meni kupovali darove. Toda kot nalašč, Lelja ni zbolela. Samo enkrat, ko je pristavila k peči stol, je padla im si razbila čelo. Vzdihovala je in tarnala, toda namesto pričakovanih darov je od mame dobila nekaj udarcev zato, ker je postavila stol k peči in hotela doseči mamino urico, kar pa je bilo prepovedano. Nekoč so starši šli v gledališče. Z Leljo sva ostala v sobi. Začela sva »e igrati na majhnem namiznem biljardu. Med igro Lelja vzdihne in reče: — Minjko, nehote sem pogoltnila biljardno kroglico. Imela sem jo v ustih, pa mi je skozi grlo zdrknila navzdol. Naš biljrrd je imel drobne, vendar težke kovinske kroglice. Zato sem se zelo ustrašil, ker je Lelja požrla tako težko kroglico. Zajokal sem, ker sem mislil, da bo kroglica v njenem želodcu eksplodirala. Lelja pa reče: — Kroglica se ne razpoči. Toda bolečine lahko trajajo zelo dolgo. To pa n: kot tvoja angina, ki mine po treh dneh. Lelja leže na divan in začne stokati. Kmalu so prišli starši in jaz jim pripovedujem, kaj se je zgodilo. Starši so se tako prestrašili, da so prebledeli. Pohiteli so k divanu, kjer je ležala lelja, in jo začeli poljubljati, božati in jokati. In skozi solze je mama vprašala Leljo, kaj čuti v želodcu. — Čutim, da se kroglica v meni kotali. Zato mi je slabo in bi hotela kaka' in pomaranče. Tata vzame površnik in reče: ■ — Slecite Leljo previdno in jo dajte v posteljo. Medtem pa bom skočil pc zdravnika. Mama je Leljo začela slačiti, toda ko ji je slekla obleko in predpasnik, je k predpasnikovega žepa nenadoma padla biljardna kroglica in se odtrkljala poo posteljo. Tata, ki še ni bil odšel, se je grdo namrdnil. Gre k biljardni mizi in preštejf kroglice. Izkazalo se je, da jih je petnajst, šestnajsta kroglica pa je ležala poo posteljo. Tata reče: v „ — Lelja se je zlagala. V njenem želodcu ni nobene kroglice: vse so tu. Mama teče: — To je nenormalna ali celo nora deklica. Drugače si njenega grdega početja ne morem pojasniti. Tata naju nikdar ni tepel, toda to pot je potegnil Leljo za lase in rekel: — Povej, kaj to pomeni? Lelja zastoka in ne ve, kaj naj odgovori. Tata reče: — Hotela se je z nami pošaliti. Toda šaliti se z nami ni dobro! Vse leto ne bo od mene ničesar dobila. Vse leto bo hodila v starih čevljih in stari modrikasti obleki, ki jo tako sovraži! Starši so zaloputnili z vrati in odšli iz sobe. Jaz pa. gledajoč Leljo, se nisem mogel zdržati smeha. Rekel sem ji: — Lelja, bolje bi bilo, če bi bila zbolela za angino, kot pa da si tako lagala, ker si hotela dobiti od staršev darila. Glejte in pomislite, otroci, minilo je trideset let. Trideset let od tistega časa, ko se je zgodil ta nesrečni primer z biljardno kroglico. In vsa ta leta se nisem nikdar spomnil na ta dogodek. Sele nedavno, ko sem začel pisati te povesti, sem se spomnil na vse to Začel sem o tem premišljati. Postalo mi je jasno, da Lelja staršev ni prevarila zato, da bi dobila darove, kj jih je tako že imela. Prevarila jih je zaradi nečesa drugega. Ko pa mi je šinila v glavo ta misel, sem sčdel v vlak in odpotoval v Simfe ropolj, kjer je živela sestra Lelja. Lelja pa je bila, pomislite, že odrasla, bila je že skoraj stara žena. Imela je tri otroke in moža — zdravnika. Prišel sem v Simferopolj in vprašal Leljo: — Lelja, ali se spominjaš dogodka z biljardno kroglico? Zakaj si to napravila? Lelja, ki je imela tri otroke, je zardela in rekla: — Ko sd bil majhen, si bil nežen kot lutka Vsi so te imeli radi. Jaz pa sem bila že odrasla deklica. Vidiš, zato sem se takrat zlagala, da sem požrla kroglico ' Hotela sem, da imajo tudi mene vsi radi in me božajo, pa čeprav bolno. Jaz pa sem ji rekel: — Lelja, zaradi tega sem prišel v Simferopolj. Poljubil sem jo in močno objeL Dal sem ji tudi tisoč rubljev. Ona se je od sreče zjokala, ker je razumela moje občutje in ocenila mojo ljubezen. Takrat sem dal tudi vsakemu otroku po sto rubljev za igračke. In njenemu možu — zdravniku — sem dal svojo cigaretno dozo. na kateri je bilo napisano z zlatimi črkami: -Bodi srečen!«* Razen tega pa sem dal za kino in bonbone otrokom še po trideset rubljev. Drugi dan sem odpotoval iz Simferopolja in sem med potjo premišljal o tem, da je treba ljudi ljubiti in jih božati, vsaj tiste, ki so dobri. Včasih jim je treba tudi kaj podariti. Takrat bo tistemu, ki daruje, in tistemu, ki sprejme, lepo v dušL Kdor pa ljudem nič ne daruje, temveč jih namesto tega le neprijetno preseneča — tistim je v duši mračno in neprijetno. Taki ljudje venejo, sahnejo in jim obolevajo živci. Slabi jim zavest, um pa se jim mrači. Pa tudi umirajo predčasno. ' Nasprotno pa žive dobri ljudje zelo dolgo in ee odlikujejo z dobrim zdravjem. Spored v prihodnjem tedno LOKALNI PROGRAM 14.00 Zabavni zvoki. Poročila ob nedeljah in praznikih: 6.05 Poročila iif vremenska napoved, ------- Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ] a Jcrondka in objava dnevnega sporeda, televizija Napoved časa, potočila, vremenska napoved, Krvavec — kanal io,‘ Sljeme — pregled dnevnega sporeda in obvestila, kanal s, Nanos — kanal 6 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in is.oo Pionirski mozaik obvestila, Radijski dnevnik, . Napoved časa, poročila, vremenska napoved-m pregled sporeda za naslednji dan, Poročila in pregled tiska, Zadnja poročila in zaključek oddaje. 7.00 13.00 15.00 19.30 22.00 14.30 Tridentskl alpinisti pojo italijanske narodne. 14.45 Razgovor z volivci. 14.55—15.00 Ljubljanska kronika. Ljublja- 23.00 24.00 Poročila ob delavnikih: 5.05 6.00 7.00 8.00 10.00 13.00 15.00 17.00 19.30 22.00 23.00 24.00 Poročila in vremenska napoved, Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, Napoved časa, poročila, vremenska napoved m radijski koledar, Poročila, _ , Napoved časa in poročila, Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila, Napoved časa in poročila, Radijski dnevnik, . Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, Poročila in pregled tiska, Zadnja poročila in zaključek oddaje. 4 18.45 Odaja za družino in dom — Ljubljana. 20.00 TV dnevnik — Beograd. 20.20 TV tribuna: Nagrajevanje po enoti proizvoda — Zagreb. 20.40 Jonescu: tstoli« — prenos iz dramskega gledališča — Zagreb. 22.00 Dokumentarni film — Zagreb. -26. ČETRTEK FEBRUARJA PONEDELJEK 5.00 — februarja 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob g.30—6.40 Reklame in obvestila. €.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevor-ška vam vošči dober dan (Skladbe Adamiča, Nedbala, Berse, Griega. Premrla m Ippolitova — Ivanova). oper. 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.30 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Humoreska tega tedna — Anton Pavlovič Cehov: Na letovišču. 16 00 Za glasbene ljubitelje. S festivala v Schwetzungenu. 17.10 Melodije od tu in tam. 18.00 Družinski pogovori — Franc Stručnik: O škodljivih kaz-nih — IH. 18.10 Iz slovenske solistične glasbe. 18.45 Domače aktualnosti. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. S 00 Pisani zvoki z Dravskega polja. Sodelujejo: ansambel Vi- ^ ^ ___ __________ tek, Mariborski pihalni an- 20 00 Pesmi jugoslovanskih sklada- ~ t— teljev. izvajata: Zbor Radia Beograd p. v. Borivoja Simi- sambel p. v. Draga Lorbeka in Kvinet Otrin. 9 20 Poje Moški zbor Jože Mo-škric p. v. Slavka Mihelčiča. 9.40 Zabavni orkester Morton Gould. 10.10 Blaž Arnič: 1. stavek Iz tria št H. op. 23 — (Karlo Rupel: violina. Hilda Lobe: čelo, Marijan Lipovšek: klavir). 10.30 Pol ure z ansamblom mariborske Opere. 11.00 Janez Vidrih: Pozdrav. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Srednjeveško mesto. 11.35 Filmske melodije z orkestrom Ali Goodman. Ca in Zbor JLA p. v. Slobodana Krstiča. 20.30 Radijska igra — Friedrich Diirrenmatt: Pravda za oslovo senco (prva izvedba) — Režija: Fran Žižek. V glavnih vlogah: Frane Milčinski, Stane Sever in Jurij Souček. 21.30 Dela Alberta Roussela. 22.15 Zabavni koktajl. 23.10 Plesna glasba z orkestrom Aimč Barelli. 23.45 Bela Bartok: V naravi (suita za klavir). 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaj e. LOKALNI PROGRAM jeta Vitoria de los Angeles 14.00 Dela_ ^^je^BravničarjA In KJm Borg. 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Nežka Snoj; Bolezni čebel — II- 12.25 Igra Tončkov kvintet. 12.45 Poje Natalino Otto. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. v 13.30 S plesnim orkestrom Wer-ner Mtiller. 13.45 Poje LKZ p. v. Mladena Po-zajiča. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Literarni sprehod po Slovenski Primorski. 14.35 P. I. Čajkovski; Ples kraljice labodov iz baleta »Labodje jezero«. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15 40 Listi iz domače književnosti — Mimi Malenšek: Črtomir in Bogomila. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot). 18.00 Radijska univerza — Dr. Jože Goričar: Iz zgodovine političnih teorij — II. 18.15 Poje mošk; vokalni oktet zagrebške Opere. 13.30 Športni tednik. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19130 Radijski dnevnik. 20.00 Pisan spored zabavne glasbe. 20.45 Kulturna tribuna — Dr. Dragotin Cvetko: Napredni tokovi v slovenski glasbi. 21.00 Kitarist Alberto Pizzigoni s svojim ansamblom. 21.15—22.47 S festivala v Asconi — Koncert Češke filharmonije pod vodstvom Karla Ančerla. 22.47 P. Hindemith: Mala komorna glasba. 23.10 Novi obrazi — nove popevke. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Arije, ki jih radi poslušate. 14.25 Iz naših mladinskih zborovskih izdaj. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJA Krvavec — kanal 10, Sljeme — kanal 9, Nanos — kanal 6 20.00 Oddaja o poljudni znanosti: O avtomatizaciji — Beograd. 20.30 Koncert — domač celovečerni umetniški film. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJA Krvavec — kanal 10, Sljeme — kanal 9. Nanos — kanal 6 Od 20.50 dalje prenos programa tujih TV postaj. -25. SREDA FEBRUARJA -24. TOREK FEBRUARJA 6.00 — 8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6 40—S.45 Naš jedilnik. 8.05 Poje zbor Radia Beograd p. v. Borivoja Simiča. 8.25 Igra zabavni orkester Peter Vork 8/40 Potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Hiša solza — VII. 9.00 Arije in dvospevi iz italijanskih oper. 9.40 Domače polke in valčki. 40.10 Iz notne police . . . (Skladbe W. A. Mozarta, F. Chopina, J. Brahmsa. F. Liszta, P. I. Čajkovskega in Cl. Debussvja za klavir in samospev). 10.45 Za dom in žene. Ul 00 S popevkami po svetu. l£30 Oddaja za otroke — a) Sven Nordstrom: Na belega medveda, b) Otroci pojo in igrajo. 234)0 Stevan Hristič: Dva odlomka iz baleta »Ohridska legenda«. y Kmečka univerza — stana Hočevar: Dolžnosti in ukrepi za varstvo gozdov. KIS iz albuma popevk in zabavnih zvokov. |3Jj5 Zabavna glasba, vmes obvestila. BJO Igrajo Kranjski drvarji. |f>» Zenski liki iz Massenetovlh 5.00 — 3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6 40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Lahka glasba. 8.30 Iz oper Maseagnija in Giordana. H.00 Jezikovni pogovori (ponovitev). 9.15 Narodne igra ansambel Srečka Dražila. 9140 Pet minut za novo pesmico Janez Bitenc: Zajček v snegu. 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. — Klavirske skladbe Marjana Kozine in Matija Bravničarja. 10.10 Popevke se vrstijo. 10.35 Blaž Arnič: Zapeljivec, simfonična pesnitev (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic). 11.00 Poje zbor, Jože Moškric P. v. Slavka Mihelčiča. 11.15 Godala v ritmu. 111.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): — Literarni sprehod po Slovenski Primorski. 12.05 Vesele citre. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Božič: Pripravljalna dela 'za gojitev topola. 12.25 Narodne poje Ileana Bratuž, spremlja Avgust Stanko. 12.40 Igra Kmečka godba. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove. 13.45 Iz glasbenih revij in filmov. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Srednjeveško mesto. 14.35 Johannes Brahms: Ljubezenske pesmi — valčki. 15.15 Zabavna ' glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Novost na knjižni polici — — Stephen Crane: Rdeči znak hrabrosti. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Narodne pesmi in plesi iz hrvaških pokrajin. 18.00 Kulturna kronika. 18.15 Mariborski instrumentalni ansambel igra skladbe slovenskih avtorjev, poje baritonist Miro Gregorin. 18.35 Zabavni intermezzo z orkestrom George Melachrino. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanj ih. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Richard Wagner: Lohengrin (I. dejanje — Izvajajo solisti zbor in orkester Monakovske opere, — dirigira Rudolf Kempf). 21.10 Španska klavirska glasba — (Lecuona, Falla). 21.35 Pojo Sestre Me Guire in Har-ry Belafonte. 22.15 Benjamin Britten; Variacije In fuga na temo Franka Bridgea. 22.45 Igra ansambel Mojmirja Sepeta. 23.10 Za prijatelje ritmov in popevk. 24.00 Zadnja poročila in zaključek odx4ad«. 5.00 — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—5.45 Naš jedilnik. 8.05 Skladbe za razne instrumente. 8.40 Potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Hiša solza — vm. 9.00 Pianist Pierre Dorsey z velikim zabavnim orkestrom. 9.25 Z junaki iz oper Gaetana Do-nizettija. 10.10 Poslušajmo Zadovoljne Kranjce. 10.30 Majhna revija francoskih popevk — Poje Raymond Gi-rerd z ansamblom , Felix King. 11.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru. Id.30 Oddaj a za otroke — a) Mihail Zoščeniko: Bister otrok, b) Glasbena slikanica. 12.00 Godalni ansambel Boruta Lesjaka. 12.15 Kmečka univerza — Ludvik Dermol: Šolanje kadrov za vrtnarstvo. 12.25 Pozdrav iz Srbije. 12.45 Luigi Boccherini: Simfonik concertante v G-duru (Londonski baročni ansambel dirigira Karl Hass). 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Bdouard Lalo: Namouna, baletna suita. 13.55 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 14.15 Turistična oddaja. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Na platnu smo videli. 16.00 Izbrali smo za vas. 17.10 Iz opernega sveta. 18.00 Četrtkova reportaža. 18.15 Zabavni potpourri. 18.45 Radijska univerza — Dr. Angela Piskernik: Narodni par- ' ki. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pe-smj in napevov. Posnetki z večera narodnih in domačih pesmi »Pesem rras druži«, 9. rr. 1959 na Taboru v Ljubljani. 20.50 Davičova pesem. 21.30 Igrata violinista Isaac Stem in David Ojstrah. 12.15 Po svetu jazza. 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Z našimi solisti in skladatelji- 14.46—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJA Krvavec — kanal 10, Sljeme — kanal 9, Nanos — kanal 6 Od 20.50 dalje prenos programa tujih TV postaj. 5.00 27. FEBRUARJA -28. SOBOTA FEBRUARJA 5.00 — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6 40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 »Mladina poje«. Nastopa mladinski pevski zbor iz Maribora p. v. Iva Pintariča. 8.30 Majhen jutranji koncert. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Vojko Novak: Od jutra do večera. 9.30 Od popevke do popevke. 9.45 Poskočna harmonika. 10.10 Znane tenorske • arije. 10.45 Zabavni orkester Adalbert Lučko wski. 111.00 Solisti z domačim sporedom. 111.20 Zabavna ruleta. 11.45 Pionirski tednik. 12.00 Jan Sibelius: Karelia, sim- fonična .suita. 12.15 Kmečka univerza — Vet. Marko Osredkar: Prašičereja v farmarski proizvodnji. 12.25 Hamond orgle v ritmu. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudofla Stariča. 13.50 Klavir in violina. 14.15 Športna reportaža — Zupan: Nesrečni reporter. 14.30 Naši poslušale! čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — 18. oddaja. 16.30 Lahka glasba. Lucijan Marija Škerjanc. 17.10 V narodnem slogu. 17.30 Zaigrajmo in zapojmo. 18.0 Jezikovni pogovori. 18.15 Drobne skladbe velikih mojstrov. 18.45 Okno v svet; Švica. 19.00 Zabavna glasba, vmes obve- « stila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Razigrani mali ansambli. 20.30 Spoznavajmo svet in domovino. (Prenos javne mladinske oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana). 21.20 Melodije za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. 23.10 Ob plesnih. zvokih do polnoči. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Johannes Brahms: Prva simfonij a. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJA Krvavec — 'kanal 10, Sljeme — kanal 9, Nanos — kanal 6 18.00 Mladinska odaja: Hjko Rosič: Seviljska patrola — Zagreb. 20.00 TV dnevnik — Beograd. 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — Ljubljana. 21.30 Kratka glasbena oddaja — Ljubljana. -29. NEDEI~J/> FEBRUARJA PETEK — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Trije odlomki iz Wolf-Ferra-rijeve opere »Štirje grobijani«. 8.40 Od melodije do melodije. 9.40 Pet minut za novo pesmico — Slavko Mihelčič: Žabja zgodba. 9.45 Pozdravi za mlade risarje. 10.10 Z našimi skladatelji, dirigenti in orkestri. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Narodne pesmi tujih narodov. 11.30 Pol ure v tričetrtinskem taktu. 12.00 Poje Zenski vokalni kvartet. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Janežič; Možnosti pogodbenega varstva rastlin. 12.25 Nikola Hercigonja: Vu Kleti, suita kajkavskih pesmi. 12.45 Havajski zvoki. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Znani pevci — priljubljene-popevke. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Vojko Novak: Od jutra do večera. 14.35 Poje sopranistka Repata Te-baldl. 15.15 Zabavna glasba, vmes obve- stila in reklame. 15.40 Iz svetovne književnosti — 33u Nun A. jut>: Svetnikova volja. 16.00 Petkovo glasbeno popolcLne. 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — (ponovitev oddaje z dne 25. II.). 17.25 .Zabavni utrinki. 18.00 Radijski leksikon. .18.10 Poje moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.30 Iz naših kolektivov. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Veliki zabavni orkester Hans Carste. 20.15 Tedenski zunanje politični pregled. 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 18. oddaja. 21.05 Deset minut z orkestrom Jaekie Gleason. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Franz Schubert: — Godalni kvartet št. 1 v E-duru, Antonih Dvorak: Godalni Kvartet v F-duru op. 96. 23.10 Moderna plesna glasba. 23.35 Popevke na tekočem traku. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Popevke, ki jih radi posluša- li R I Ž A N K A 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7-IS Reklame. 7.30 Radijski- koledar in prireditve dneva. 7.35 Poskočne melodije za nedeljsko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra — Tone Seliškair: Bratovščina Sinjega galeba. 8.55 S. Prokofjev: Otroška glasba. (Izvaja pianistka Gita Mally). 9-15 Zabavna matineja. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Miha Klinar — Mici Volk: Čustvo. ki je vzbujalo moč in vero. 10.30 Pesmi romantične dobe. 11.00 Melodije za razvedrilo. 11.35 Lucijan Marija Škerjanc: — Osem narodnih napevov. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo :— H. 15.10 Reklame. 15.25 Dunajski valčki. 15.45 Baletna glasba iz Gounodove opere »Faust«. 18.50 Milenko Šober: Zaklad v beli pločevini (report.) 16.30 Iz torbe domačih melodij. 17.00 Klavir v ritmu. 17.15 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana. 17.30 Radijska igra — Janicki — Stampfl; številko »poroči centrala (ponovitev) — Režija: Hinko Košak. 18.06 Skladbe za violino in klavir. 18.30 Felix Mendelssohn-Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru — »Italijanska« (Dunajski simfonični orkester dirigira Otto Klemperer). 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe. 21.00 Poslovilni koncert Beniami-na Giglia v Camegie Hallu. 22.15 Plesna glasba. 23.10 Popevke in zabavne melodi- je. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 13.10 Zabavne melodije in popevke. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Pojo slavni pevci. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Lahka glasba. 15.25—16.00 Melodije za vas. TELEVIZIJA Krvavec — kanal 10, Sljeme — kanal 9, Nanos — kanal 6 11.00 Kmetijska oddaja. 20.00 TV Dnevnik — Beograd. 20.20 Dokumentarna oddaja ob 40- letnici ZKJ — Zagreb. 20.40 Zabavni spekter — glasbena revija — Zagreb. 21.40 Poetični humor Vojvodine — — mala scena — Beograd. 4 T~ 3 A 5 6 7 U n 9 10 41 12 45 7£ 45 16 17 48 • 49 20 ai 22 23 2A 25 26 V 27 1% tt 29 ! 30 a 31 v 32 33 3* j 35 36 37 l 1 38 £J 39 d j 90 » " ; , i<5 5 Vi ST aa 45 «6 ! 47 48' 49 so 51 srj 55 54 55 56 57 Sl 58 £J 63 59 60 61 h 62 I I \ 64 : ' I L n 65“ ——J Vodoravno: 1. psevdonim Edvarda Kardelja kot pisatelja knjige »Razvoj slovenskega narodnostnega vprašanja«, S. shod, zbor, 15. brzojav, 17. menični po-rok, 18. operni spev, 19- klica, 21. utrjen prostor za obrambo pred Turki, 22. etnološka skupina z enakimi telesnimi značilnostmi, 23. domačinski vojak v severni Afriki, 25. moško ime, 26. žuželka, 27. po-zitivna jedra vodikovih atomov, 29. afriška reka. 30. okrajšava za »starejši«, 31. vojaški jetnlčar, 32. začetnici utemeljitelja hellocentričnega sistema, 34. pogojni veznik, 35. pavza, začasna prekinitev, 36. zvočna signalna priprava, 38. globoko mesto v sicer plitvi vodi, 39. grajski podložnik, 40. zdravilo za lajšanje kašlja, 41. morska ožina, 43. kemični znak za americij, 45. hrvaški vojskovodja, ki je premagal vojsko PONOČI Uslužbenec v recepciji presenečen opazi gosta, ki se v pižami sprehaja po hotelski veži. »Kaj pa delate tukaj, prosim?« Sprehajalec se zdrzne,' debelo pogleda in pravi: »Oprostite.//Jaz sem somnam-bulist.« »Že prav.« zagode uslužbenec, »toda takole ne morete hoditi okoli, brez ozira na to, kateri veri pripadate.« Prezident Lincoln je nekoč zbolel za lažjo obliko koz. Iz strahu pred okužbo si nihče ni upal v Belo hišo in Lincoln je dejal: »Ali ni to žalostno: zdaj, ko imam nekaj, kar bi lahko dal vsakemu, nihče ne pride k meni.« Matije Gubca, 46. dva enaka soglasnika, 47. oseba iz indijskega epa Mahabharata, 49. največji starogrški fizik in matematik, 51. jadranski otok, 52. moško ime, 54. poroglj ivec, ki ničesar ne spoštuje, 55. Mesec, 56. pisana ptica, cenjen lovski pler„ 58. moško ime, 59. ime domačega detergenta, 60. kamenina, ki se Imenuje po hribu pri Beogradu. 62. središče železarstva na Gorenjskem. 64. del pohištva v NAJBOLJŠA ZABAVA »Kako pa to, da sl tako dobre volje?« vpraša mož ženo, ki se je pravkar vrnila iz mesta. »Tako sem se zabavala! Srečala sem tvojo prvo ženo — « »In zaradi tega si tako vesela?« jo prekine mož. »Seveda. Sil sva v kavarno in se dve uri pogovarjali samo o tebi. Ne moreš sl misliti, kako sva se morali pri tem smejati.« -• Zdravnik sreča znanca krojača. Poda mu roko in vpraša: »Ali je doma pri vas vse zdravo?« Krojač se zahvali: »Da. Pa pri vas: so vse obleke zlikane?« Potnik: »Na katerem koncu naj vstopim v vagon?« Sprevodnik: »Kjer hočete — Ustavi se na obeh koncih.« »Da, res je,« pravi mož resno. »Zena je ušla z mojim najboljšim prijateljem.« »Presneta reč. Ali je bil kaj lep možakar?« »Ne morem ti povedati. Nikoli ga nisem videl.« kmečkih,hišah, 65. hrvaški književnik, ki so ga ustrelili ustaši (Avgust). Navpično: 1. dosežena življenjska doba, 2. kraj v Boki Kotorski, 3. tujka za letalski vijak, 4. reditev, 5. nekdanji turški zemljiški gospod, 6. kratica za »narodno republiko«, 7. glasbilo v orkestru, 9. začetnici na j večjega pesnika slovenske modeme, 10. sukanec, 11. utežna enota, 12. židovski duhovnik, 13. monoton, 14. tekmovalec s puško, 16. činl-telj, 20. kraljevina v Zadnji In-' dij 1. 23.pripadnik narodne manj-• šine v FLRJ (Cincar), 24. okrajšava za »račun«, 27. ravna črta, 28. pohabljenec, 31. prebivalec Slovenskih goric, 33. bosanski pisatelj (»Jazbec pred sodiščem«), 35. tla, 36. zlepljena reč, 37. duša umrlega po verovanju starih Slovanov, 38. Indijanska bojna sekira, 39. plemenita vrsta vina; 40. mrežasto krojaško platno, 41. starorimski naravoslovec, 42. kdor skuša kaj najti, 45. grški junak pred Trojo, 46. gozdne živalce, 48. Ime predsednika Ljudske skupščine LR Makedonije Kollševskega, 50. dva soglasnika, 51. sel, 53. mesto v Kolumbiji, ki ga je pred nekaj leti razdejala eksplozija, 55. sibirski veletok, 57. zgodovinsko mestece pri Zadru, 59. zvesta domača žival, 61. pojasnjevalna kratica, 63. povratno osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJEGA »NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« Vodoravno: 1. trockist, 8. izstop, 13. Robert. 14. rotiti, -r, 16. agent, 17. padalo, 18. ve. 19. dete, 20. Rebeka. 21. trs, 22. Hi, 23. terasa, 24. pete, 25. cj, 26. Modena, 27. Katin, -1,- 28. popust, 29. soline, 30.s opereta. 32. derivat, 33. napaka, 34. Ježica. -1, 35. Atila, 36. rimesa, 37. K(ersnik) J(anko), 38. Leta, 39. garant, 40. ali, 41. Ina. 42. KodanJ, 43. kriv. 44. zt, 45. solist, 46. slano, -e. 47. pomije, 48. tloris, 49. mladič, 50. katarakt. Navpično: 6. I(van) T(avčar). SAH 56. F. PALITSCH »Svenska Dagbladet« 1929 lili x lH M ilU ^8 vam Ž.5SŽ 5! Wpt m. «. lWi m, m m ggg£ m m*.m. Hi a b e d e f g b Mat v 3 potezah Beli: Kb6, De5, Lh3 (3) Cmi: Kd8, Ldl, c4, d3 (4) REŠITEV NALOGE ŠT. 54 1. Tg8! Lg8: 2. a8D + . Osvobae janje prostora za novo damo, imenovano Bristolska tema- ni n Krojač je imel defekt na zračnicah. Jutranja telovadba direktorja — Ker že moramo vse izdreti, je bolje, da si prihranimo čas. — To je moje najnovejše odkritje. Okvir dam v sredo in naredim okrog sliko. Krasno! Danes bo gosja pečenka! & St. 43. — 22. THBRUAEJA 1939 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 9 Če je predavanje zanimivo... V sevniški o-bčini so imeli v zadnjem času že okrog 30 kmetijskih predavanj, združenih s predvajanjem strokovnih filmov. Udeležba na predavanjih Je bila zelo zadovoljiva celo v vaseh, kjer doslej ljudje niso kazali kakega posebnega navdušenja za take stvari. Na Studencu na primer je poslušalo predavanje okrog 100 ljudi, podobno pa tudi drugje. Ponekod so organizirali razgovor o naprednejšem kmetijstvu in predvajanje filma kar v kmečki sobi, ker pač ni bilo na razpolago večjega prostora. Bili so tudi primeri, da so prišli poslušat predavanje celo kmetje iz sosednjih vasi, nekateri tudi poldrugo uro daleč. Kje je skrivnost dobro obiskanih kmetijskih predavanj v sevniški občini? Po mojem mnenju se je treba zahvaliti spoznanju organizatorja, da ljudje niso več zadovoljni s kakršnim koli predavanjem. Zaradi tega so se potrudili in pripravili zares dobra kmetijska predavanja. Da pa bi snov čimbolj ponazorili, so predavanje združili s predvajanjem filma, tako. da so tudi v sliki prikazali na primer prednost hibridne pred. navadnimi vrstami koruze, koristnost globokega oranja in podobno. Uspeh seveda ni Izostal. Ljudje so pokazali izredno zanimanje za taka predavanja in si jih zaželeli še več v prihodnosti. V neki drugi občini pa je položaj popolnoma, drugačen. V nekaterih vaseh ljudje sploh nočejo poslušati predavanj in hoditi na sestanke, pa najsi 50 plakati ali Pa osebna obvestila še tako mnogo, obetajoča. Nekateri pravijo, da je to treba pripisati, posebni mentaliteti, teh ljudi, ki niso dojemljivi za nič takega, kar bi. jih zmotilo v njihovem starem načinu življenja. Ce človek globlje prouči vzroke nezanimanja ljudi za predavanja in sestanke, se ne more strinjati s takimi ugotovitvami. Res je, da so tudi še taki ljudje — toda to so bolj posamezniki — ki se oklepajo svoje zaostalosti in bi zaradi nje raje trpeli pomanjkanje, kakor da bi se le za las umaknili razumu. Za večino pa to vsekakor ne velja, kajti napredek je taka sila, ki včasih resda težko napreduje prek številnih ovir, a se naposled vendarle prebije do cilja. Toda tisti, ki menijo, da so nosilci napredka, morajo biti res napredni. Vedno se morajo zavedati, da jim orožja napredka ne dajejo prazne besede ali kakor temu pra- Lani več tekmovanj Iz dele avto-moto društva v Slovenskih Konjicah Avto - moto društvo v Slo-venskih Konjicah je doseglo lani več lepih uspehov, in ga štejejo za najbolj marljivo društvo v kraju. Lani je priredilo več raznih tečajev in izletov ter Josip Priol sedemdesetletnik V Studijski knjižnici v Maribora je bila te dni skromna, toda prisrčna slovesnost. S šopkom rdečih nageljnov in najlepšimi željami so čestitali k doseženim uspehom prof. Josipu Priolu, znanemu sadjarskemu strokovnjaku, ki slavi 70-letnico rojstva. V imenu Studijske knjižnice Je čestital jubilantu prof. Janko Gla-ser, ki j« tudi odprl priložnostno razstavo zbranih člankov in stro- kovnih knjig, s katerimi se J> Josip Priol proslavil daleč prekc meja domovine, v imenu kolektiva Kmetijsko-pospeševalnega zavoda v Mariboru je jubilanta pozdravil Janko Lipovec, v imeni njegovih ožj^h sodelavcev pa in? Franjo Lukman. Josip Priol se je rodil 19. februarja 18S9 leta v skromni kmečki družini v Morju pri Framu. Višjo šolo za vinarstvo in sadjarstvo je končal v Klosterneuburgu pri Dunaju leta 1914, svojo prvo službo pa nastopil na tedanjem posestvu Štajerske hranilnice v Podlehniku. Na vinarsko-sadjarski šoli v Mariboru se je zaposlil takoj po končani vojni leta 1919 in ostal v Mariboju kot strokovni učitelj ta pozneje profesor, po drugi svetovni vojni pa kot direktor Inštituta za sadjarstvo. Kot znanstveni sodelavec Kmetijskega inštituta Slovenije še danes aktivno dela na sadjarskem poskusništvu. Poznajo ga vsi slovenski sadjarji, čebelarji in kmetovalci. Znan je tudi kot dober predavatelj in pisatelj strokovnih knjig in člankov. Njegovo najpomembnejšo delo je znanstvena razprava »Biologija cvetja, oplodbe in rodnosti pri jablani«, ki je izšlo leta 1956. Za to delo je žel priznanje sadjarskih inštitutov v F. v ropi in Ameriki in Je prejel zanj nagrado iz sklada Borisa Kidriča. Jubilanta se ob njegovi 70-let-nici hvaležno spominjajo vsi njegovi bivši učenci, sodelavci in sadjarji ter mu želijo še mnogo uspešnega dela za napredek na-šeen -mdlarstva. -(Jp) usposobilo 75 voznikov - amaterjev. Svojo delavnost je razširilo tudi na sosednje kraje, in sicer s pomočjo avto-moto društva v Ločah. Zlasti velja to za Špitalič, Loče, Jernej, Tepanje, pa tudi za druge kraje. Vsem okoliškim šolam je dalo društvo ob koncu leta Po 4000 dinarjev, da bi jih uporabili za napredek pionirskih krožkov. Poleg tega so priredili člani društva Po vseh šolah predavanja o cestno _ prometnih predpisih, prometnih znakih in drugem. Lani je društvo priredilo več tekmovanj, izmed katerih naj omenim-o zlasti meddruštveno tekmovanje in tekmovanje s skiroji, ki se ga je udeležilo nad 50 pionirjev. Na meddruštvenem tekmovanju,- ki je bilo republiškega značaja, je društvo osvojilo drugo mesto. V prihodnje želijo člani še več takih tekmovanj. AMD v Slovenjskih Konjicah ima lastno delavnico, kjer opravljajo člani skoraj vsa popravila vozil sami. Letos Pa si bodo sami zgradili lastno stavbo, in sicer deloma s kreditom, deloma pa z lastnimi sredstvi :n pomočjo članov. Pravijo, da bodo stavbo dogradili že ob avgustu, dograditev pa naj bi polastili z meddruštveno ocenjevalno vožnjo. Z. S. GLASUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU« vimo — puhle fraze. Prepričljiv je lahko samo človek, ki je tudi sam ves prežet s tem prepričanjem, in sicer na podlagi znanja. Brez znanja človek ne more dokazati in prepričevati! Ce bi torej v kraju, kjer ljudi ni mogoče dobiti na predavanja in sestanke, organizatorji hoteli pogledati resnici v oči, kakor So to storili v sevni- j ški občini, bi ugotovili, da njihove ugotovitve vzrokov niso točne. Odkril) bi globoko resni-• co, da se proti zaostalost; ne da boriti z zaostalostjo. ICadar na primer skličejo sestanek zaradi sejanja hibridne koruze, naj med ljudi nikar ne pošljejo človeka, k; o tej posebn; vrsti koruze ne ve nič drugega kakor to, da ima zadruga plan, katerega bo treba izpolniti. S takim neznanjem zadružni aktivist ne smeš; samo sebe, ampak kompromitira tudi akcijo za sejanje hibridne koruze. Podobno je tud; pri drugih ukrepih za napredek kmetijstva, ko nam nekateri ljudje, ki so zadolženi, da pojasnjujejo te ukrepe, s svojim primitivizmom naredijo več škode kot pa koristi. Zaradi tega n; nič čudnega, če ljudje marsikje, kjer je bilo že več sestankov in »predavanj« o kooperaciji, še danes ne vedo, kaj je pravzaprav kooperacija ali pa še vedno mislijo, da je to neki bavbav, ki se ga je treba izogibati. Takih »predavanj« In formalnih sestankov se ljudje kmalu naveličajo in postanejo sčasoma nezaupljivi celo do predavanj, ki bi jim lahko mnogo koristila. Tej resnic; pa je treba pogledati pogumno v oči, ne pa iskati vzroke tam, kjer jih ni. Hrastnik Doslej so imeli v hrastniški občin (brez priključenih krajev bivše občine Radeče) pet trgovskih podjetij, tri v Hrastniku, dve pa na Dolu, v prihodnje pa bosta le dve trgovski podjetji, v Hrastniku in na Dolu. Vseh trgovskih poslovalnic pa bo v Hrastniku sedem. Razen tega nameravajo odpreti v Zg. Hrastniku v Delavskem domu še veleblagovnico za manufakturo, pohištvo, železnino, kozmetiko, gradbeni material itd. V vseh ostalih poslovalnicah bodo prodajali samo špecerijsko blago. Izjema bo še sedanja »Preskrba« v Sp. Hrastniku nasproti tržnice, kjer bodo prodajali tudi ma-nufakturno blago. Novo »Trgovsko podjetje Hrastnik« naj bi začelo poslovati Že s 1. aprilom. Tudi obe dosedanji hrastniški gostinski podjetji »Potrošnik« in »Preskrba« bodo združili. Z novim letom so eno gostišče že zaprli, eno pa še nameravajo. Sicer pa bo ostalo v hrastniški dolinj še vedno dvanajst gostišč. Izmed teh pa nudi abonentom toplo hrano samo eno gostišče v Zg. Hrastniku, čeprav bi takega nujno potrebovali tudi v Sp. Hrastniku. L. H. piegied L,&po vreme je v so-boto privabilo na ljiiblj avarski glavni trg precej prodajalcev in kupcev. Na predelu zasebnih prodajalcev, je bila velika izbira jabolk, mlečnih izdeLkov in perutnine, medtem ko je še vedno zelo primanjkovalo solate. V primerjavi s sredo je bil cenik z najvišjimi dovoljenimi cenami v soboto nespremenjen. Kmetijska zadruga Svečina pri Mariboru je prodajala lepa jabolka po 25 im 40 dinarjev za Kilogram. Pri zasebnih prodajalcih so stala jabolka 25 do 45 dinarjev, v družbenem sektorju pa 40 do 44 dinarjev za Kilogram. Jajca so zasebniKi prodajali po 17 do 20 dinarjev Komad, družbeni sektor po 20 dinarjev, »Perutnina« pa po 17 dinarjev za kos. Trgovska podjetja »Naš vrt«, »Marelica« im »Povrtnina« so bila dobro založena s fižolom (70 do 107 dinarjev). pomarančam} (220 in 250 dinarjev), limonami (235 dinarjev), suhimi slivami, hruškami in figami I>o nespremenjenih cenah, niso pa imela so-late. Zasebniki so prodajali en-ctivijo po 160 dinarjev, radič po 400 dinarjev, motovilec po 360 do 400 dninarjev, kislo zelje po, 46 dinarjev, Kislo repo po 43 dinarjev, zaklano in očiščeno perutnino po 350 do 450 dinarjev, smetano po 350 dinarjev, skuto po 160 dinarjev in surovo maslo po 550 do 600 dinarjev kilogram. Kmetijske zadruge so imele nekaj surovega masla po 600 dinarjev, ki pa so ga takoj razprodale. Pri njih je stala skuta 80 do 100 dinarjev ter sladka in kislo smetana 320 dinarjev za kilogram. Ribarnica ob Tromostovju je nudila donavske krape po 280 dinarjev za kilogram. Zmaga naših skakalcev-študentov ZELL AM SEE, 21. febr. Na svetovnem študentskem prvenstvu je v slalomu za moške zmagal Zahodni Nemec Giinther. v alpski kombinaciji pa je zasedel prvo mesto njegov rojak Miiller. Jugoslovanski tekmovalec Jamnik je prišel na IG. mesto. V smučarskih skokih so jugoslovanski študentje zasedli prva tri mesta. Zmagal je Miro Oman z 202 točkama (51 in 45 m) pred Rojino s 197,7 in Gorjancem 193,1 točke. MAVROVSKI MEMORIAL V MAKEDONIJI Prvi zmagovalec -Roman Seljak Mavrovo, 21. febr. Na snežnih terenih okrog Mavrovskega jezera se je danes začel II. tradicionalni smučarski mavrov-skj memorial, ki bo ostal na sporedu vsako leto v spomin na mavrovsko tragedijo. Na zelo privlačni- a tudi zahtevni progi okrog Mavrovskega jezera so v prvi disciplini teki; na 30 km. Zmagal je državni reprezentant in član slovenske ekipe Roman Seljak s časom 1:44:04. PRIPRAVE ZA TRETJO REPRIZO »OB 2ICI« VSE ŽIVAHNEJŠE 1 V Prireditveni odbor tradicionalnega III. partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane 1959« se je v petek pod vodstvom podpredsednika Franca Stadlerja - Pepeta sestal ponovno, tokrat skupno z zastopniki družbenih organizacij, ki bodo sodelovale pri tej edinstveni športno-politični manifestaciji pri nas. Za uvod je • podpredsednik Franc Stadler še enkrat podrobno opisal velik pomen te prireditve, ki bo letos obenem še v počastitev 40. obletnice ZKJ iin SKOJ ter 15. obletnice osvoboditve Beograda. V tej zvezi je naglasni, da je prireditveni odbor zaprosil predsednika republike Josipa Broza Tita za pokroviteljstvo, med častne goste pa je povabil tudi predsednika Glavnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksandra Rankoviča. Za nitim je predsednik tekmovalne komisije Zoran Na- prudnik orisal nekatere poglavitne novosti letošnie izvedbe. Proga za moške bo dolga 27 km, za ženske pa 13 km. Tekmovalci ne bodo več nosili nobenega bremena, razen puške, za katero bo poskrbel prireditelj. Moške patrulje letos tudi ne bodo streljale, marveč samo premagovale štiri vrste ovir iz izven-armadne vzgoje (pred letališčem, Dalmatinsko cesto Ljubljanico in Tržaško cesto) medtem ko bodo ženske streljale z zračno puško. Novi v ?letošnjem pohodu PRED URADNIM IN NEURADNIM MEDDRŽAVNIM BOKSARSKIM SREČANJEM Poljaki niso favoriti? Za meddržavna boksarska srečanja med Poljsko in Jugoslavijo — uradhi dvoboj bo dane« ob 15. uri v Zagrebu, povratni neuradni pa pojutrišnjem ob 20. uri na ljubljanskem GR, srečanje drugih (B) reprezentanc pa v Vroclavu — je Pr' nas, še bolj pa na Poljskem, poljski reprezentantov, ki smo ga dopolnili še s številom nastopov oz. zmag), porazov ln »remijev« za državno reprezentanco. Mušja kategorija: Henrik Ku-kier — 32. 23, 9, 0; bantamska: Sygmunt Zawacki 6, 6, 0, 0; pe-resnolahka: Jerzy Adamski 5. 4, 0, 1; lahka: Jerzy Kulej 2, 2. 0, 0; polveterska Leszek Dro-gosz 31, 29, 2, 0; velterska: Bogdan Misiak 2. 2, 0. 0; pol- srednja: Henrik Dampsz 2, 1, 1, 0; srednja: Tadeusz Walasek 17. 16, 1, 0; poltežka: Zbigniew Pietizykowsky 25, 23, 2. 0; težka: Tadeusz Klis 3, 3, 0. 0. V poljskem moštvu sta še dve rezervi, ln sicer novinec Zblgniew Oleh (mušja) In Peter Gutman (bantamska).—- Predprodaja vstopnic za dvoboj v Ljubljani 1e na GR (telefon 32-930) in v trgovini »Slo-venijašport« (tel. 22-320). ZURMAN SE VESTNO PRIPRAVLJA ... Bivši evropski prvak Leszek (Praga, 1955) bo v Ljubljani bržkone boksal s slovenskim prvakom Petrom Prešernom (Odred), in sicer v polvveltrski kategoriji. Poljak, ki je skupno z Rusom in evropskim prvakom Jen-gibarijanom daleč najboljši evropski amaterski boksar te kategorije, je doslej 31-krat tek-motal za poljsko reprezentanco in dosegel 29 zmag! izredno veliko zanimanja. V poljskem strokovnem taboru So namreč mnenja (in z njimi vsi njihovi privrženci), da po presenetljivem izidu njihove reprezentance proti Zahodni Nemčiji v Esseuu (10:10) poljski boksarji prvič v srečanju z Jugoslovani niso favoriti. Skratka, nekoliko omajana poljska ekipa — brez nekdanje odlične kondicije, razsodne taktike in preciznih udarcev — se je morala na povabilo zveznega kapetana Stanislava Cendrovske-ga zbrati 'že 6. t.m. za skupne priprave pod vodstvom znanega evropskega trenerja Feliksa Stamma. Za to opreznostno mero so se poljski atleti odločili predvsem iz bojazni pred utrjeno kondicijo ln pravim športnim srcem jugoslovanskih boksarjev. Prav spričo vsega tega je zanimanje za dvoboj Poljska Jugoslavija poskočilo do vrhunca. KDO PRJIDE V LJUBLJANO? Našim bralcem bomo tokrat še enkrat posredovali spisek Za dvoboj, proti boksarski reprezentanc; Poljske v Ljubljani je bil določen tudi znani boksar 2SD »Maribora« Zur-man, ki se bo pomeri] v dvorani Gospodarskega razstavišča, z odličnim Poljakom Adam- skim. 2urman je znan boksar, saj se je lan) uvrstil celo v finale državnega prvenstva. V zadnjem času ga v Mariboru žal nismo videli pri delu in nam zarad; tega ni mogoče oceniti njegove trenutne pripravljenosti za borbo, ki bo verjetno najtežja v njegovi več kot desetletni boksarski karieri. Treba ga je bilo zaradi tega najti in se z njim pogovoriti, za kar je bil takoj nared. »Hotel sem že prenehat) z boksom,« je začel na naše veliko presenečenje in nadaljeval: »Toda vabilo na nastop proti Poljski me je vrglo iz mrtvila, saj ga nisem pričakoval. Na uradnih lestvicah za 1. 1958 so me namreč postavili precej nizko. Ker ni bilo mimo tega nobenih znakov, da bo kmalu prišlo do kakega klubskega dvoboja, sem s treningom sploh prenehal. Morda celo za vedno. No, na srečo sem v zadnjem mesecu redno zahajal na nogometno igrišče ta se — sicer le za zabavo — pridno podil za žogo. To me je v glavnem rešilo, kajti v nasprotnem primeru ne bi mogel oditi v Ljubljano! Tako pa samo nadaljujem z ostrejšim kondicijskim in seveda tudi specialnim treningom in upam, da bom do torka v pravi forma . ..« Kako bo z njegovim dejanskim zaključkom v boksanju, pa bomo šele videli, saj ni malo primerov, da se športnik, ki se je že poslovil, spet vrne. Zurman pa se ni še niti pn* slovil ... Težave s težo - ima Peter Prešeren Prireditven) odbor nam še včeraj ni vedel povedati, v ka-ten-; kategoriji bo pravzaprav nastopil drugi slovenski reprezentant Peter Prešeren. Za obe določeni kategoriji — wel- tersko ali celo polwetersko — bo namreč moral sneti precej telesne teže, kar bi bil zan; bodo tudi intervalni teki. Za moške ekipe bodo določeni odseki od Hrastja do Zaloške ceste (2 km), od železniške * proge Ljubljana—Karlovac do Ižanske ceste (2.5 km) ter ob Malem grabnu (1.5 km). Zenske vrste bodo najprej 6.600 m od starta streljale, nato pa bodo smele teči 2.5 km daleč. Vsa področja, kjer bodo dovoljeni intervalni teki. bodo natanko označena s posebnimi znamenji. Prireditelji — OO ZB NOV Ljubljana — bodo pripravili posebno okrepčevalno, postajo na vrhu Golovca ter poskrbeli za stalno zdravniško službo ob progi. Prijave za pohod (start bo ob 7. uri) bo sprejemal prireditveni odbor do 30 aprila. Hkrati opozarja še vse zani-mance. da bodo morali vsi prijavlienci biti zdravniško pregledani, kar bodo morali dokazati z zdravniškim potrdilom. Na sestanku so se slednjič domenili, naj vsaka organizacija določi posebnega zastopnika v komisijo, ki bo imela na skrbi prenočišča. Vse namreč kaže, da bo letos ob:sk rekorden, .saj računa samo TVD Partizan Slovenije, da bo prišlo iz njegovih vrst v Ljubljano več kot 300 patrulj! Zastopniki posameznih organizacij so obvestili prireditveni odbor, da pripravljajo — razen razpisnih nagrad — še posebna darila zia najtooljše vrste iz lastnih organizaoij. Na sestanek to pot ni pri-šlp od 26 vabljenih organizaoij kar 12 zastopnikov naslednjih organizacij: LMS, LT, Konjeniške zveze Slovenke, Ribiške zveze LRS. Šahovske zveze LRS. UROJ, Letalske zveze Slovenije, republiškega odbora sindikatov, ZVVI LRS. ZPM, Zveze študentov Jugoslavije in Rdečega križa. Vsekakor bi bilo prav, da bi te velik handikap, zlasti še ob po- . organizacije čimprej navezale spešenem treningu v zadnjih tesne stike s prireditvenim dneh. Sicer pa upajmo, da na« odborom Prešeren ne bo razočaral v dr- jeti. da žavnem dresu, kakor nas ni udeležiti doslej v 160 dosedanjih borbah ditve. saj ne moremo ver-se ne nameravajo te veličastne prire- 0 delu partizanskih organizacii na deželi V Ljubnem Na občnem zboru Partizana v Ljubnem so zborovalci z obžalovanjem opazili, da ni bilo na njem nobenega zastopnike drugih organizacij niti oblasti Tudi udeleženci razprave sc ugotavljali, da uživa društvo premalo pomoči in razumevanja pri oblastnih forumih. Subvencije so majhne, potrebe pa velike, tako da sl mora društvo pomagati z raznimi komercialnimi prireditvami, pri tem pa ne more dovolj skrbeti za Izvrševanje svojih prdvih nalog. Mimo drugega so sklenili, da bodo v novem letu pritegnili či-mveč mladine ln pa (če le mogoče) ojačili vaditeljski kader. A.C Na Vrhniki Članstvo vrhniškega Partizana je na nedavnem občnem zbom ugotovilo ponovno,, da mu še zmerom zelo primanjkuje delavske mladine, tako da bo treba temu vprašanju posvetiti več pažnje. Čeprav se je društvo borilo s finančnimi problemi, so vendar vsi oddelki pa tudi vse športne sekcije prav pridno delali. ZIMSKOŠPORTNE IGRE METALURGOV NA JESENICAH Na Vršiču tudi veleslalom V soboto je bilo na Ljubljanskem trgu precej kupcev in prodajaleev V smučarskem sporedu te prireditve so včeraj udeleženci tekmovali v veleslalomu — prav tako na Vršiču. Na 1500 metrov dolgo progo z višinsko razliko 400 m im 24 vratci je šlo 45 tekmovalcev iz domačih in tujih klubov. Tudi tokrat so najvidnejša mesta zasedli gostje iz Avstrije, in sicer kot prvi Gapp (VOS) z 1:23.9, Lippautz (Blei-berg) z 1:24 in Zeiihofer (VOS) z 1:26. Najboljša Jugoslovana sta bila Jeseničana Prestor kot četrti s časom 1:26.7 in Jože Klinar kot peti z 1:30.2. Osmo in deveto mesto je prav tako pripadlo Jeseničanom Limovšku (1:31.7) in Mraku (1:34.3). Najboljši Ravenčan Fanedl se je plasiral na 13. mesito, Po ekipah ie plasma takle: 1. VOS, 2. Bleiberg, 3. Jesenice, 4. Ravne iitd. Danes bodo tekmovala še v štaffti in skokih na Pokljuki, zvečer pa bo zaključna hokejska tekma med Landsbergom in Jesenicami. V ponedeljek bo železarna goste te tujine popeljala na iizilete do Gorenjskem. 2. Landsberg : Ljubljana 11:2 (5:0, 3:2, 3:0) Jesenice, 21. febr. Sinoči ie bila v okviru III. metalurških zimskošportnih iger odigrana druga hokejska tekma na ledu, v kateri ie zahodnonemška ekipa te Landsburga visoko premagala Ljubiljaino 11:2 (5:0, 3:2, 3:3). Gostije te Nemčije so si že v prvi tretjini zagotovili zmago s petimi zasluženimi goli. Po odmoru so nekoliko popustili, tako da so Ljubljančani vsaj nekoliko nadomestili izgubo. V tretjem delu .igre so bili Nemci deloma oslabljeni zaradi poškodb, a so kljub temu še za tri gole zvišali razliko. Gostje so se izkazali kot tehnično solidno in fair moštvo, ki hitro drsa in dobro obvlada ploščico. Ljubljančani so zaigrali medlo in manj dobro, kakor znajo. Grajati je treba njihovega igralca Zu- ■ pančiča, ki ‘ je z grobimi prijemi spet iizzval neprijetne situacije med igro. Strelca za Ljubljansko ekipo sta bila Oblak in Prosenc. Pred približno 2000 gledalca sta ■oditi« Božič in Cesar. K. Košarkarji bi nujno potrebovali lastno igrišče, seveda pa bodo morali tudi sami zavihati rokave in prostovoljno priskočiti na pomoč, ker sredstev za vse ne bo dovolj. Društvo le bilo v najtesnejših stikih z vsemi množičnimi organizacijami, prav tako pa tudi SD Usnjarjem. Na Vrhniki (in na občnem zboru) so se že razgovarjaii o tem. ^ da bi bilo koristno obe društvi združiti. Nedvomno bi taka združitev samo pomagala napredku športnega in telesno-vzgojnega življenja. V ostalem pa bo treba ta problem temeljito premisliti in v zvezi s tem poklicati v življen-.e tudi ustrezne višje organe v občini. T K* V Podpeci Poglavitna značilnost lanskega delovanja v TVD Partizanu v Podpeči je bila ta, da je bilo društvo vsestransko delavno, pri čemer pa organizacija in disciplina nista Din ravno vzorni. Zato sta delno nazadovali množičnost in redna vadba, kvaliteta pa je nasploh vendarle nekaj boljša. Izjema velja samo za pionirske oddelke, ki so pridno vadili skozi vse leto. Društvo si obeta, da bo v letnih mesecih tudi med članstvom živahnejše. Na srečo društvu ne primanjkuje vodnikov, so pa hkrati premalo prizadevni, nekateri pa so mu sploh obrnili hrbet. Mimo vsega tega pa je podpeški Partizan le izvedel lani nad 50 tekmovanj v raznih športnih igrah, ki so bile dobro obiskane. Omeniti je vredno še dve izredno uspeli akademiji in pa sodelovanje na raznih pro-slavah množičnih organizacij- -a Atletski klnb Odred se živahno pripravlja za bližnjo sezono. Sredi intenzivnih treningov je organiziral klub tudi notranje tekmovanje, na katerem so se v raznih disciplinah Izkazali med člani Pe-trovič in Seme, med starejšimi mladinci Pešl in Logar, med mlajšimi pa Eržen, Ačko in Samaluk. Kolesarski federaciji Francije in Danske sta obvestili Kolesarsko zvezo Jugoslavije, da bosta poslali na mednarodno kolesarsko dirko »Bratstva in enotnosti« po 5 dirkačev. Za to dirko so zdaj nazen teh dveh držav prijavljeni še Belgija. Poljska in Luksemburg. Prijateljska mednarodna nogometna tekma med varšavsko Legijo in domačim moštvom Zadra se je končala 6:3 (6:1) v korist Poljakov. Madžarska namiznoteniška zveza je za svetovno prvenstvo v Dortmundu odredila 11 igralcev ta Igralk, med katerim) so kot najvidnejši Berczik. Sido, F bič Gyetvai in Koczian. KOLEOAK Nedelja, 22. februarja: Marjeta. * Na današnji dan leta 1944 je padel v Z a votinj ah. partizanski pesnik Karel Bestovnik-Kajuh. — V hudem boju na Graški gori pri Slovenjem Gradcu pa je padel juti dan akademski slikar Janez W e iss-Belač. • Dne 22. februarja 1953 je bil v Beogradu začetek IV. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije, na katerem so spremenili njen naziv v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. * Moji sestrici Danici Zupančičevi, Prešernovi nagrajenki in odlični diplomantki etnologije iskreno čestitam — Ciril. K diplomi ing. Milann Koširja čestitajo M. iz Gorenje vasi. Prešernovi nagrajenki in mladi diplomantki DANICI ZUPANČIČEVI iskreno čestita za njen odlični uspeh — nekdo! Na filozofski fakulteti v Ljubljani je z odličnim uspehom diplomirala Danica Zupančič z Broda pri Novem mestu. — Čestitamo domači. - Dne 30. januarja Je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Blavko Potočnik iz Ptuja. Iskreno čestitajo prijatelji. Dr. BARJI BIDOVEC čestitamo k promociji na fakulteti za sploš-no medicino in stomatologijo univerze, — Majda, Milka, Bojan. nočna zdravniška dežurna SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH rN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom CENTER: Dr. Kozak-Bizjak Vlasta. Miklošičeva c. 24, telefon 39-151. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Tičar Lojze. Veselova c. 19. telefon 21-956. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Mal Miran. VVolfova c. 5-1. telefon 22-634. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Gašperlin Janez. Černetov« c. 31, telefon 22-831. Zdravstveni dom VIC: Dr. Zavrnik Gorazd, — telefon 20-436. Sobotna popoldanska dežurna služba od 14—13 ure samo v ambulanti Mirje, Trg mladin-Ekih delovnih brigad in to za nujne primere. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje od 8.—12. ure. telefon 21—'7S7. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. ne Leopold. ZD Moste, Krekova ul. 5. telefon 31-359. Zdravstveni dom LJUBLJANA — POLJE: Dr. Moškon Boris. telefon S83-220. v odsotnosti zdravnika kličite’ telefon 383-100. Dekanat naravoslovne fakultete v Ljubljani sporoča, da bosta v sejni dvorani rektorata univerze Javno branila svoji doktorski disertaciji naslednja kandidata: ing. ROBERT BLINC, bo v torek 24. t. m. ob 9. uri branil disertacijo »Tunelski efekt protona pri fero-elektriki s kratkimi vodikovimi vezmi« ing. SAVO POBERAJ, asistent pri Inštitutu »J. Stefan«, bo v torek, 24. t. m. ob 11. uri branil disertacijo »Avtomatska stabilizacija frekvence refleksnih klistronov s frekvenčno modulacijo«. Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani je v počastitev spomina pok. univ. prof. ing. Leo NOVAKA poklonilo znesek 5.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo_ mladino se za poklonjeni znesek najlepše zali val ju jel ZAHVALA Najlepše se zahvaljujeva zdravniku dr. Lazar Milanu, za vse obiske, za ves trud, požrtvovalnost in razumevanje pri zdravljenju najine hčerke ALENKE. Se enkrat iskrena hvala za vse. Hvaležna Bruno in Nani Gombač. Dr. Bajželj Janezu za požrtvovalnost in trud pri zdravljenju mojega očeta Pretnar Alojza in spremstvo na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Pretnar Ana in Pretnar Lado. SMUČARSKI TEČAJI V TAM ARU Akademsko Planinsko društvo (prej Planinsko društvo Univerza), sporoča vsem ljubiteljem belega športa da ima na svojih tečajih dne 23. U. in 2. HI. še nekaj prostih mest. Informacije dobite v društveni pisarni Ljubljana. Miklošičeva 5 a. Delavski oder v Ljubljani pripravlja nov tečaj za recitatorje, ki ga bo vodil član Drame SNG Andrej Kurent. Interesenti naj se zglase v torek, 24. t. m., ob 13. uri, v pisarni Delavskega odra, Miklošičeva 28. dvorišče (Dom sindikatov). Crkosllkarstvo — Štrukelj Ludvik se je preselil na Vidovdansko 6, blizu Tabora. Cestna sekcija Društva gradbenih inženirjev in tehnikov LRS obvešča člane, da bo plenarni sestanek v četrtek 26. februarja 1959 ob 9. uri dopoldne v dvorani hišnega sveta nebotičnika, Kidričeva uL št. 5, pritličje. Na tradicionalni planinski ples, ki bo 23. februarja na Gospodarskem razstavišču, pridete lahko v narodni noši, športni ali promenadni obleki. — Planinsko društvo Ljubljana—matica. Avtomoto krožek Trnovo priredi v -mesecu marcu tečaj za šoferje amaterje. Informacije ln vpisovanje od 2. do 7. marca od 13. do 29. ure v društveni pisarni na Cojzovi cesti l. Novi začetni družabni plesni tečaji v »Centralni plesni šoli« — Petkovškovo nabrežje 35, se bodo začeli: v ponedeljek, 2. marca, ob 13. uri (tudi za študente in študentke z znižano učnino), v nedeljo, 8. marca ob 10. dopoldne »nedeljski tečaj« in v ponedeljek, 16. marca ob 20.30 za starejše osebe ln zakonce. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje Je vsak dan od 17. do 21. ure. Informacije po telefonu 21-881. Prikrojevalnl in šivalni tečaj nudi salon »KUCLER«. Tomšičeva 4. PRHLA J 1UU o Ui zanesljivo vu-strani SULFEX pomada. Dobite v drogerijah in lekarnah. Nevšečen zadah lz ust, krvavenje zobne dlesni, nastajajoče zobne vratove, majavost zob in bolečine pod pitotezam! preprečuje znano sredstvo*— PARAGIN — Mssnoa mmn SRBI VAS med prsti na nogah? — Imate boleče razpoke? Vsega tega ni, če uporabite preparat »NOGIS«, ki ga dobite v drogerijah in lekarnah. ZA OBČUTLJIVO KOZO irroaaja vstopnic pri giedaiiški blagajni v Mestnem domu. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev. 32-860. DPD SVOBODA LJUBLJANA VIC Nedelja. 22. febr. ob 20: Goldonijeva komedija »Mlrandollna«. — Gostovanje na Vrhniki. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja, 22. febr. ob U ln 15: J Kainar: »Zlatolaska« Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. ROČNE LUTKE Resljeva 36 Nedelja, 22. febr. ob 17: N Simončič; »Zmešnjava« -Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom predstave pri giedaiiški blagajni. NAJBOLJŠA KREMA! Nedelja, 22. februarja. Dežurna lekarna: »Pri gradu«, — Partizanska o. L NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15: Gorinšek »Silni bič«. ZnL-jtene cene. Zadnjič. Izven. Ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Red LMS — Zeleni. RADIO 6.00—12.00 Prenos sporeda RTV Ljubi j ana: 12.00—13.00 Mariborski gfte — p*re,iLe»-j ue: iprv, ael;; 15.00 — 15.23 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 15.25—16.00 Želeli ste — poslušajte! (drugi del); 16.00—24.00 ffeenos sporeda RTV Ljubljana. DRAMA Nedelja. 22. febr. ob 15: Mihal-kov: »Sestero mušketirjev«. Izven ln za podeželje. Znižane cene. Zadnjič. (Vstopnice so še v prodaji.) Ob 19.30; Shakespeare; »Ukročena trmoglavka«. Izven ln za podeželje. Znižane cene (Vstopnice so še v prodaji.) Zaprto. Torek, 24. febr. ob 19.30: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. — Abonma TSS. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) Sreda, 25. febr. ob 19-30: Majakov-ski: »Velika žehta«. Abonma C. (Preostale vstopnice bodo v pro-laji.) Četrtek, 26. februarja, ob 19.30: — Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Abonma B. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) Petek, 27. febr. ob 15.39: Miller — »Smrt trgovskega potnika«. — Abonma Petek popoldanski. — (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) Sobota, 28. februarja, ob 19.30: — Majakovski; »Velika žehta«. Izven in za podeželje. Nedelja, 1. marca, ob 15: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. Ob 19.30: Osborne: »Ozrj se v gnevu!«. Izven in za podeželje. Ravnateljstvo Drame vljudno prosi obiskovalce, ki so prisostvovali predstavi Schillerjevega »Don Karlosa« v nedeljo, dne 15. II. popoldne, da dobrohotno opro-ste skrajno neljubi dogodek pri tej predstavi. Obiskovalci te ponesrečene predstave bodo dobili brezplačno drugo predstavo »Don Karlosa«. Datum bo javljen pozneje. vlogo Filipa II. bo v bodoče igral Stane Sever. Opozarjamo na sobotno in nedeljski izvenabonmajski predstavi: v soboto zvečer satirična komedija »Velika žehta«, v nedeljo popoldne Brechtova komedija »Svejk v drugi svetovni vojni«, v nedeljo zvečer pa Osbornova drama »Ozri se v gnevu«. Vstopnice za izven predstave bodo v prodaji od srede, 25. februarja dalje pri dnevni blagajni v Operi. OPERA Nedelja. 22. febr. ob 19.30: Verdi: A IDA. Gostovanje Jožeta Gosti-ča. Izven in za podeželje. — Ponedeljek. 23. febr.: Zaprto Torek 24. ob 19.30; Čajkovski; — EVGENIJ ONJEGIN. Abonma red E. (Vstopnice tudi v prodaji.). Sreda, 25. ob 19.30: Puccini; LA BOHEME. Abonma red F. — (Vstopnice tudi v prodaji.) Četrtek, 26. ob 19.30: Čajkovski: EVGENIJ ONJEGIN. Abonma red D. (Vstopnice tudi v prodaji-) Petek. 27. ob 15: Dordzetti: DON PASQUALE. Za Osnovno šolo Kranjska gora. Sobota. 23. ob 19.30: Offenbach: — HOFFMANOVE PRIPOVEDKE. Abonma red K. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 1. marca ob 15: Smetana: PRODANA NEVESTA. Izven in za podeželje. (Vstopnice v prodaji od srede, 25. od 17. ure dalje.) MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Nedelja, 22. febr. ob 15; Držle -»Tripče de Utolče«. Izven, popoldanska predstava. (Tripče — Breziger.) Ob 20: E. de Fllippo. »O te prikazni«. Zadnja izven predstava Znižane cene. Ponedeljek, 23. febr. ob 20; Dr-žič. »Tripče de Utolče. Gostovanje v Idriji. (Tripče — France Presetnik). Torek. 24. febr. ob 20; Držič, — »Tripče de Utolče«. Abonma red Torek. (Tripče — France Presetnik). Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda. 25. febr. ob 20: Držič, — »Tripče de Utolče«. Abonma red Sreda. (Tripče — Milan Breziger). Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 26. febr. ob 20: E. de Fi-lipo, »O te prikazni«. Abonma Mladinski I. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 27. febr. ob 20.30: Držič, »TrLpče de Utolče«. — Abonma GSS. (Tripče — Milan Breziger) Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota. 23. febr. ob 20: Držič, — »Tripče de Utolče«. Abonma Kolektivi C. (Tripče — France Bre-setnik). Nedelja. 1. marca ob 15; Roksan-dič, »Babilonski stolp«. Abonma Kolektivi E. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Držič. »Tripče de Utolče«. Izven. (Tripče — France Presetnik). MLADINSKO GLEDALIŠČE . Ljubljana, Kino dvorana »Soča« Nedelja. 22. febr ob 10.30: »Vodnjak želja« Omnibus mladinskih igric. Vstopnice »o v prodaji od 9. ure dalje pri blagajni kina Soča. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja. 22 febr. ob 15: J Spl-ear: »Pogumni Tonček«, prav- ljična igra z godbo in plesom Popoldanska predstava. Izven. Ob 17; Br. Nušič: »Gospa ministrica«. veseloigra Popoldanska predstava Izven Sreda, 25 febr. ob 1950: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Gostovanje v Dolskem. — Prodaja vstopnic v trgovini v Dolskem. V nedeljo, 22. februarja bosta dve popoldanski predstavi. Ob 15 uri Spicarjeva pravljična Igra »Pogumni Tonček«, ob 17 url pa Nušičeva veseloigra »Gospa mini- '’ - - oredstava '»dpad« V sredo. 25. februarja ob 19.30 uri zvečer pa bo Šentjakobsko gledališče gostovalo v Dolskem z Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica«. Zagrebški solisti z dirigentom Janigrom ter solistoma Staničevo in Passaggiom bodo koncertirali Jutri, v torek, za beli abonma. Naprodaj je samo še omejeno število sedežev. K Slovensko geološko društvo vabi na predavanje docenta Dušana Kuščerja: Psevdoziljski skladi v okolici Zagorja. Predavanje bo v sredo, 25. n. ob 17. uri v matematični predavalnici na univerzi. Prirodoslovno društvo obvešča, da v torek, 24. t. m. ne bo predavanja zaradi obolelosti predavatelja. P V okviru Slavističnega društva v Ljubljani bo v ponedeljek, 23. februarja predaval dr. J. Milovič, profesor filozofske fakultete v Zadru, o temi: Goethe in srbohrvaška ljudska poezija. Predavanje ob 20. uri v Slovanskem inštitutu (NUK). Odbor društva vabi vse, ki Jih tema zanima, da se predavanja udeležijo. P 8TV L IU B L I3 M 3 SPORED ZA NEDELJO gjii.il> 3PftOd&JtM 6.00—'7.00 Nedeljski jutranji pozdrav; 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Josip Ribičič: Razbojnika Frice in Frače (prva izvedba); 8.36 Robert Schumann: Metuljčki in Arabeska; 8.56 Zabavna matineja: 9.40 Narodne in ponarodele pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši... — a) Besedo ima tovariš Georgijevič — b) Prva številka Komunista; 10.30 Javna oddaja operne glasbe — Sodelujejo: solisti Vanda Gerlovič, Zina Krelja, Marcel Ostaševski, Friderik Lupša in Attilio Planinšek, orkester RTVL, dirigent Danilo Švara (Prenos iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani): 12.00 Naši poslušalci pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas: 14.15 Naši poslušalci pozdravljajo — H.; .15.25 Zabavne melodije z orkestri Alfred Schulz. Eddie Barcley in Franck Pourcel; 16.00 Nace Grom: Fantje in dekle-ta z belimi predpasniki (reportaža); 16.30 Beethovnova glasba za klavir in violončelo, 16.45 Nekaj narodnih; 17.00 Majhni zabavni ansambli; 17.40 Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru; 18.00 Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti (ob 15. obletnici ' smrti pesnika Karla Destovnika — Kajuha); 18.17 Marijan Kozina: Padlim; 18.30 Tri zborovske pesmi; 18.50 Ernest Chausson: Poem za violino in orkester; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Halo, halo — izberite popevko 1 (Prenos javne oddaje iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani); 21. Igra orkester Helmuth Zaehariass; 21.20 Drobci iz zapuščine starih mojstrov — G. Tartini: Sonata za violino ln klavir v G-duru — G. Bat-tista Pergolesi: Concertino za godala št. 3 v A-duru — Ch. W. Gluck: Arija Oresta iz opere Ifigenija na Tavridi — D. Scarlatti: Sonata v D-duru — J. Ch. Simfonija v B-duru; 23.10 Pojeta Rose Marie Clooney in Elvis Presley; 23.35 G. Piemč: Sonata za violino in klavir v D-duru, op. 36 : 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje. II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert — Joseph Haydn: Simfonija št. 44 v e-molu (Dunajski simfonični orkester dirigira Paul Sacher) — Friderlck Chopin: Koncert za klavir in orkester v e-molu — (Solist pianist Aleksander Unin-sky, Haaški simfonični orkester dirigira Willem van Otterloo); 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved: 13.10 Pooevke in zabavne melodije na tekočem traku; 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 14.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Zabavna glasba; 15.25—16.00 Iz komorne glasbe P. I. Čajkovskega in F. Mendelssohna. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, SIjeme — kanal 9, Nanos — kanal 6. 11.00—12.00 KMETIJSKA ODDA. J A — Zagreb; 20.00 TV DNEVNIK — Beograd; 20.20 TV TRIBUNA — Sodni proces proti komunistom pred II. svet. vojno — Beograd; 20.40 GLASBENI FILM — Beograd; 21.30 PRIJATELJ S PODEŽELJA — humoreska Vladimirja Vujnoviča — Ljubljana. l— ,u . j LtguSlOVčiIL»i*a .vi— teka predvaja v okviru festivala ljubezenskih filmov angl. film »FANNY POD PLINSKO LUČJO«. Režija: Anthony Asquith -1944. Igrajo: James Mason Phyl-lis Calvet in Stewart Grenger. Predstave ob '15, 17. 19 in .21. Danes zadnjikrat! KINO SlSKA: amer. barv. cine-mascope »PREKINJENA MELODIJA« Predstave, ob 15. 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma! Danes zadnjikrat. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—U ln od 14 dalje 1 MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: češki barvni film »CESARJEV SLAVČEK«, ob 9, D, 15 in 17. TRIGLAV: amer. barvni film »ŽIGOSAN«. Tednik: V glavni vlogi: Alan Ladd. Predstave: ob 16 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 ure dalje. Danes zadnjikrat. •LITOSTROJ«; ruski barvni film »DELO RUMJANCOVA«, ob 16, 18 in 20. Zadnjikrat. Ob 10 matinej a »JV1ALI BEGUNEC«. GUNCLJE; ameriški film »TUJEC JE POKLICAL«, ob 15, 17 in 19. ZADOBROVA: jugoslov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«, ob 15, 17 in 19. CRNUCE »SVOBODA«: ameriški barvni film »PIKNIK«, ob 16 in 19. VEVČE: ameriški barvni film — »LETNA DOBA«, -Qb 17 in 19. DOMŽALE; amer. barv. cin. film »SEDEČI- BIK«, Ob 15, 17 in 19. KAMNIK »DOM«: francoski barvni cinemascope film »SAKEA-MENSKA FRKLJA«. DUPLICA: angleški barvni film — »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«, — ob 16 in 18. BLED: amer. barvni (vestern film »HANC PREKLETIH«, ob 10, 15, 18 in 20. • NOVO MESTO »KRKA«: francoski film »LJUBEZEN V NEGOTOVOSTI«. ČRNOMELJ: franc, jugosl. barvni cinemascope film — »MIHAJLO STROGOV«, ob 16.30 in 19.30. KRANJ »STORŽIČ«; ob 10 franc. Jugosl. film »GUBIAH«. Ob 13 in 19 ameriški barvni cinemascope »CARMEN JONES«. Ob 15 in 17 Italijanski barvni film »TOSCA«. Ob 21 premiera mehiškega filma »DIVJA STRAST«. KRANJ »TRIGLAV«: jugosl. franc, film »GUBIAH«, ob 16 in 18. KRANJ »SVOBODA«: ob 15 in 17 francoski barvni film »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE«. Ob 19 italijanski barvni flim — »TOSCA«. NAKLO: ameriški barvni einema- s:ope film .VOJNA IN MIR« i del, ob 15. 17, 19. CERKLJE »KRVAVEC«: Zaprto. RADOVLJICA: amer. barvni film »GOSPODAR BALLANTREA«, — ob 1530. 17.30 in 20. JESENICE »RADIO«; ruski barvni cinemascope film »SESTRE«, ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja mladinskega filma. JESENICE »PLAVZ«: — ameriški barvni film »JEZDILI SO NA ZAHOD«, ob 16, 18 in 20. — Ob 10.30 matineja mladinskega filma ŽIROVNICA; ameriški film »MATA- H ARI«, ob 17 in 19.30. DOVJE: francoski film »OČKA, . MAMICA. MOJA ZENA IN JAZ« — Ob 19. KOROŠKA BELA: francoski film »HELENA IN MOŽJE«, ob 17 in 19. KORER .»SOČA«! ameriški barvni cinemascope film »SLA PO ŽIVLJENJU« PORTOROŽ: ameriški barvni ci- nemascope film — »20.000 MILJ POD MORJEM«, ob 17 in 19.15. PIRAN »TARTINI, ln »GARIBALDI«: ameriški barvni film »T-HARD HI«, ob 16, 18 in 20.15. MURSKA SOBOTA; ob 10, 15, 17.30 in 20 amer. barvni film »NALOGA MAJORJA LEKA«. KINOSPORED ZA NEDELJO KINO UNION: franc film »ULICA SANJ - PORTE DES LI-LAS«. Režija: Rene Clair. Igrajo: Pierre Brasseur, Henri Vida! in Dany CarreL Film 'je bil uradno proglašen za najboljši francoski film v letu 1957 Tednik F. N. 8. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja amer. tvestema »NAJHITREJSl STRELEC ZMAGUJE«. KINO KOMUNA; — angleški film »JAZ SEM KAMERA«. Igrata Julie Harris in Laurence Har-vey. Tednik F. N. 8. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. ob 10 matineja istega filma! KINO VIC: francoski kriminal- ni film »TO JE CAS MORILCEV« Režija: Julien Divivier Igrata Jean Gabin in Daniele Delorme Predstave ob 15. 17. 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma! TNO SLOGA: amer film »JUTRI BOM JOKALA. Režija Danie Mann v gl. vi. Susan Hayward Nagrada za najboljšo žensko vlogo na festivalu v Cannesu ,1956 Predstave ob 15. 17. 19 in '21. Ob 12 matineja istega filma 1 OBVESTILO Servis Za prevozne storitve okrajnih in občinskih organov in zavodov — Ljubljana razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnih avtomobilov, in sicer: Osebni avto Skoda 1200, 600.000 din; osebni avto Skoda 1200, 300.000 din; osebni avto Skoda 1200, 300.000 din; osebni avto Chevrolet Delux, 600.000 din; osebni avto Chevrolet Delux, 550.000 din; osebni avto Wartburg 811, 700.000 din; osebni avto Renault 50 450.000 din: osebni avte Opel Olimpia 53. 400.000 din; osebni avto Steyer 200, 170.000 din; osebni avto Mercedes 170 V, 160.000 din. Javna licitacija bo v četrtek — dne 26. februarja 1959, Metelkova ulica 4 a, od 8.—10. ure za socialistični sektor, od. 10. ure dalje za zasebni sektor. Interesenti, ki se bodo udeležili licitacije, morajo položiti 10% kavcije na izklicno ceno pri imenovanem Servisu, kupci pa vplačati kupnino najpozneje v osmih dneh po izvršeni licitaciji. Servis za prevozne storitve okrajnih In občinskih organov ln zavodov v Ljubljani o OBVESTILO Državna založba Slovenije v Ljubljani obvešča vse občinske ljudske odbore, da je sporazumno z Drž. sekretariatom za finance založila obrazce za Izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč po Uradnem listu FLRJ št. 6-59. Prosimo vse občinske ljudske odbore, da Javijo potrebe po teh obrazcih pismeno najpozneje do 24. t. m. Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Obenem obveščamo vse gospodarske organizacije, da bomo dne 27. t. m. naročili pri Uradnem listu FLRJ v Beogradu drugič in zadnjič obrazce za zaključni račun za le-- to 1958. Prosimo vse tiste gospodarske organizacije, ki se še niso oskrbele s temi obrazci, da to store takoj, najpozneje pa do 27. t. m. Poznejših naročil ne bomo mogli upoštevati. Državna založba Slovenije Ljubjana a OBVESTILO Svet za zdravstvo ObLO Ljubljana Center je na 12. redni seji z dne 12. februarja 1959 sprejel naslednjo ODREDBO o obveznem cepljenju Predšolski otroci, . rojeni od l. januarja 1952 do 31. decembra 1957. ki bivajo na območju ObLO Ljubljana Center, bodo cepljeni proti davici v Centralnem otroškem dispanzerju. Ulica Stare pravde štev. 2, po sledečem razporedu: Otroci rojeni v letu 1952 ln 1953 dne 2. marca od 15. do 18. ure; Otroci rojeni v letu 1954 dne 1. marca 1956 od 15. do 16. ur«; Otroci rojem v ietu 1955 dne 4. marca 1959 od 15. do 18. ure; Otroci rojeni v letu 1956 dne 8. marca.1959 od 15. do 18. ure; Otroci rojeni v letu 1957 dne 6. marca 1959 od 15. do 18. ure. Šolski otroci bodo cepljeni v šolski polikliniki. Otroci, rojeni v letu 1958 bodo cepljeni v Jeseni 1959. Posebnih vabil za cepljenje ne bo. Predšolski otroci, ki so bili že cepljeni proti davici, bodo zaradi revakcinacije cepljeni z enkratno injekcijo po gornjem razporedu. S seboj naj prinesejo potrdilo o dosedanjih cepljenjih proti davici. Ce je v družini več predšolskih otrok, naj privedejo starši k cepljenju vse naenkrat, ne oziraje se na letnico rojstva otroka. Proti staršem, ki ne bi privedli svojih otrok na .cepljenje, bo uveden upravno-kazenski postopek v smislu zgoraj citiranih predpisov na podlagi Temeljnega ~ zakona o prekrških. Svet za zdravstvo p ir s RAZPIS Zavod za varjenje LRS, Ljubljana, razpisuje mesta ELEKTROINŽENIRJA, elektronika dveh STROJEPISK z administrativno prakso ln event. znanjem stenografije. Pogoji ugodni. Možnost stanovanja. Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejema Zavod' za varjenje LRS, Ljubljana. Erjavčeva c. 15. R RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Videm-Krško, razpisuje naslednji delovni mesti; kmetijskega referenta Pogoj: srednj a strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v stroki. gradbenega referenta Pogoj: srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v stroki. Kolkovane prošnje z življenjepisom dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Videm-Krško, najkasneje do 9. marca 1959. R RAZPIS Razpisujemo tričlanski delovni kolektiv (poslovodja in dva člana) za novoustanovljeno Gostilno »Brdo« na Brdu, gostišče na pravila. Prošnje, opremljene s kratkim življenjepisom, z dokazili o strokovni izobrazbi ter z državnim kolkom 180 din in občinskim kolkom 95 din, pošljite do vključno 5. marca 1959 na spodnji naslov: Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Vlč«. . R RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri upravi Zavoda Postojnske Jame v Postojni razpisuje delovna mesta štirih jamskih vodnikov pri Postojnski Jami enega jamskega vodnika pri Pivki jami Pogoji:: 1 odslužen vojaški rok — 2 znanje vsaj enega tujega Jezika (v govoru). Plača po uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Nastop službe 1. aprila ali 1. maja 1959. Rok za dostavo pravilno kolko-vanih vlog z življenjepisom poteče 15. marca 1959. Prošnje pošljite na naslov: Uprava Postojnske jame, Postojna. R 1 RAZPIS Upravni odbor Kmetijske zadruge Novo mesto, razpisuje mesto kmetijskega strokovnjaka. Pogoji: inženir — agronom ali kmetijski tehnik z najmanj petletno prakso. — Rok za vlaganje prošenj je 15. marec 1959. Nastop službe po dogovoru. Z lastnim stanovanjem zadruga ne razpolaga. Prošnje s točnimi osebnimi podatki in kratkim življenjepisom naslovite na Kmetijsko zadrugo Novo mesto. R RAZPIS Upravni odbor Lekarne Bežigrad — Ljubljana, Titova cesta 55, razpisuje s takojšnjim nastopom ali po dogovoru mesto KNJIGOVODJE ln eno mesto lekarniškega laboranta. Plača po predpisih Zakona o Javnih uslužbencih ln plačnega pravilnika. Ponudbe na upravo lekarne. R RAZPIS Zdravstveni dom Medvode razpisuje mesto medicinske sestre z ustrezno izobrazbo. Plača po pravilniku Zdravstvenega doma. Nastop službe takoj. Rok za prijave 15 dni po objavi. R RAZPIS Razpisna komisija pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani razpisuje naslednja mesta: DERMATOLOŠKA KLINIKA mesto zdravnika — specialista — pediatra za otroški oddelek Nastop službe po dogovoru. OTOLOSKa KLINIKA mesto zdravnika specializanta za otorinolaringologij o. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje vložite — Razpisna komisija Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. 2. R RAZPIS Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijsko gozdarski poslovni zvezi Litija razpisuje naslednja prosta mesta: 1) vodje kmetijske službe 2) referenta za živinorejo 3) referenta za gradnje v gozdar, stvu 4) fakturista (-tke) 5) logarja za okoliš Gabrovka. Pogoji: a) pod 1) inženir agr. s 5-letno prakso ali tehnik z osemletno prakso; b) pod 2) inženir agr. s 3-letno prakso ali tehnik z 5-letno prakso; c) pod 3) gradbeni inženir ali tehnik z ustrezno prakso; d) pod 4) ESS z nekajletno prakso; e) pod 5) gozdarska šola. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na Kmetijsko gozdarsko poslovno zvezo Litija. Samska ali družinska stanovanja bodo za delovna mesta od 1—3 na razpolago v Jeseni 1959. ■ " R 'S RAZPIS Zavod za gospodarsko planiranje LRS, razpisuje naslednja mesta: referenta za gozdarstvo — visoka strokovna izobrazba s prakso referenta za industrijo predelave lesa — visoka ali srednja tehnična ali ekonomska izobrazba s prakso. strojepiske — nižja Izobrazba z znanjem stenografije. Prošnje za razpisana mesta, opremljene z življenjepisom, dostavite Zavodu za gospodarsko planiranje LRS, Ljubljana, Gregorčičeva 25, v roku so dal po objavi razpisa. R RAZPIS » Razpisna komisija pri Zavodu LR Slovenije za statistiko v Ljubljani razpisuje, naslednja mesta: X) referenta za statistiko narodnega dohodka, 2) referenta za statistična dela. Pogoji: Pod 1) ekonomska fakulteta ali visoka strokovna izobrazba Pod 2) srednješolska izobrazba ali srednja strokovna izobrazba. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 31. čleha Zakona o javnih uslužbencih. Kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vložijo pri Zavodu LR Slovenije za statistiko — Ljubljana, Vožarski pot 12, pod I): do 19. marca 1959, pod 2): do 10. marca 1959. Nastop službe po dogovoru. R RAZPIS Centralni ginekološki dispanzer v Ljubljani. Streliška 14, razpisuje mesto pisarniškega uslužbenca Pogoji: srednja ali njej sorodna šola (administrativna), znanje strojepisja, stanovanje v Ljubljani. Prednost imajo tisti, ki so že delali v zdravstveni ustanovi. Javite se pri glavni sestri ustanove v dopoldanskem času. Centralni ginekološki dispanzer Ljubljana, Streliška 14, razpisuje mesto laboranta Pogoji: predpisana izobrazba ln stanovanje v Ljubljani. Javite se v ustanovi pri šefu laboratorij a. R RAZPIS Občinska komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Ljubljana Center, razpisuje naslednja mesta: 1) več pravnih referentov 2) finančnega inšpektorja 3) gradbenega inšpektorja 4) geometra 5) šefa ekonomsko planskega odseka 6) šefa tržnega Inšpektorata 7) šefa matičnega urada 8) statistika 9) inšpektorja dela 10) referenta za kulturo II) več tržnih inšpektorjev 12) referenta — revizorja v upravi za dohodke 13) revizorja odmere v upravi za dohodke 14) referenta za finančno samostoj-j ne zavode 15) referenta za plače in delovne odnose 16) referenta za trgovino in industrijo 17 referenta za zdravstvo 18) referenta za šolske kuhinje in zdravstvene kolonije 19> referenta za mladinsko varstvo 20} referenta za invalidsko varstvo in domsko zaščito 21) stenodaktilografa 22) več pisarniških referentov 23) več matičarjev 24) likvidatorja računov 25) več strojepiscev Pogoji: 1) od 1 do 4 fakultetna izobrazba 2) od 5 do 9 fakultetna izobrazba ali popolna srednja šola s petletno prakso v upravni službi 3) do 10 do 22 popolna srednja šola 4) od 23 do 25 nepopolna srednja šola ali nižja šolska izobrazba. Kolkovane prošnje z življenjepisom dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center — Kresija, soba št. 23, najkasneje do 28. februarja 1959. 1150 RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Piran, razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto UPRAVNIKA novoustanovljenega trgovskega podjetja »KOLONIALE« v Piranu (prej Delavske zadruge) z večletno prakso na vodilnem mestu trgovske stroke. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe v roku enega meseca. • Kolkovane prošnje z navedbo strokovnosti ln let službovanja v kolonialno trgovski stroki pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Piran. Rok prijave Je do 15. marca 1959. R RAZPIS Razpisna komisija pri Državnem sekretariatu za blagovni promet, Ljubljana — Gregorčičeva 25 razpisuje mesto samostojnega pravnika Pogoj: dovršena pravna fakultet a Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Interesenti naj vložijo kolkovane prošnje z življenjepisom na gornji naslov do 15. marca 1959. Nastop službe takoj ali po dogovoru. R RAZPIS Razpisna komisija pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana, Dimičeva 12. razpisuje naslednji uslužbenski mesti: 2 strojnih tehnikov za delo na novih konstrukcijah. Rok za predložitev vlog poteče v 15 dneh od objave tega razpisa. R RAZPIS Sprejmemo v službo * 2 kvalificirana strojna ključavničarja, kvalificiranega strugarja. Ponudbe dostavite na Zavod za raziskavo materiala In konstrukcij, Lj,ubij ana. Dimičeva 12. R ZAHVALE ZAHVALA Ob žalosti, ki naju Je doletela ob smrti dobrega očeta ln dragega soproga JANEZA JAMSKA se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki so to izgubo z parna občutili ' ter ga pospremili na njegovo poslednjo pot. Številnim darovalcem ven»rt in šopkov prisrčna hvala. Zahvaljujeva se vsem, ki so mu v mučni bolezni stali ob strani ter mu bili v oporo ln pomoč, predvsem želiva tu izraziti najino globoko hvaležnost dr. Mirotu Jamšku, dr. Francetu Prezlju, dr. Mileni Jeruc in dr. Evgenu Vauk-nu za vse. kar so storili dobrega pokojniku, ko Je bil pomoči najbolj potreben. Žalujoča: Marija ln Janko Jamšek. " , Ljubljana, dne 21. februarja 1959. ZAHVALA Vsem zdravnikom ln strežnemu osebju bolnice Državnega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani, se Iskreno zahvaljujemo, za Izredno skrb In požrtvovalnost ob času bolezn' ŠTEFKE IGNJATIC Posebno zahvalo smo dolžni dr. CIBIC Borisu, ki Je v kritičnih dneh bdel nad bolnico. — Hvaležna družina Ignjatlč, Celje. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, M so spremili mojega moža na njegovo zadnjo pot in vsem, ki »O darovali vence ter dr. Borisu M6-škonu, ki mu je lajšal trpljenj«. Štefanija Bajželj ZAHVALA Ob Izgubi moje ljube mam« ELIZABETE BOZlC se zahvaljujem vsem za Izrečen« sožalje in darovanje cvetja, za lep poslovilni govor, še posebno pa dobri sosedi g. Švara za njen trud. Elza ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ln spremili k zadnjemu počitku našega ljubljenega sina in brata JOŽETA WEISSA se Iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo Komunalni banki Nova Gorica, Komunalni banki Črnomelj, postaji LM Divača, postaji LM Črnomelj, za Izkazano pomoč, nadalje kolektivom sindikalnih podružnic in podjetij za darovane vence, duhovščini, pevskemu zboru, govornikom za poslovilne besede, dobrim sosedom in vsem tistim, ki so nam stali ob tej težki uri ob strani. 2alujoči družini Wels, KavčHI in ostalo sorodstvo. Črnomelj. 21. februarja 1959. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti mojega očeta TNG. LEA NOVAKA univ. profesorja se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo za spremstvo izrekam rektorju univerze dr. Vogelniku ter vspm tov. profesorjem in študentom. Nadalje se zahvaljujem vsem uftanovam, društvom in posameznikom za počastitev 8 krasnimi venci, dekanu fakultete AGG prof. dr. ing. Žnideršiču, predstojniku geodetskega oddelka prof. ing. Čučku, zastopniku Geodetskega društva geom. Zadniku ln zastopniku povojnih študentov Ing. Lipiču za poslovilne besed« ter pevskemu zboru Tehnične srednje šole za žalostinko. Ob tej priliki se zahvalim tudi številnim zdravnikom m bolniškemu strežnemu osebju, ki so pokojnemu- očetu nudili pomoč ln lajšali trpljenje v času njegove bolezni. Niko Novak V Ljubljani, 20. februarja 1959. Umrla nam Je v 54. letu starosti naša ljuba mama. babica, teta, sestra in tašča PERSIDA VEZILIC roj. Ivanič zasebnica Pogreb naše drage mame bo V nedeljo, 21. februarja 1959, ob 16. url, na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: hči Anka, zet Drago Kosič, vnukinje Mirjana ln Zdenka ter ostalo sorodstvo. Celje, Novi Sad, Sremski Karlovci. 20. februarja 1959. Umrla Je naša ljuba mama MARIJA ZUPANČIČ roj. Zajc Pogreb bo v nedeljo, 22. februarja 1959, ob 16. uri iz Regarča vasi 18, na Smihelsko pokopališče. Žalujoči otroci. Ljubljana, Novo mesto, Zagreb. V 89. letu starosti je danes dotrpel moj dragi mož, oče, brat, svak in stric fRANG WARLETZ Pogreb pokojnika bo v ponedeljels, 23. II. 1959, ob 16. uri iz hiše žalosti, Brežice, Prešernova 5. Žalujoča žena ln ostali sorodniki. Brežice, Trbovlje, Šentjernej, Ljubljana, 21. februarja 1959. Upravni odbor Splošnega gradbenega podjetja »ZASAVJE« — Trbovlje, Savinjska c. 9, razpisuje prosta mesta: tehničnega direktorja Pogoji: dovršena teh- nična fakulteta gradbene stroke z najmanj 5 let' prakse ali srednja tehnična gradbena šola z 10-letno prakso in 2 gradbenih tehnikov Nastop službe takoj ali v dogovorjenem roku. Plača po tarifnem sporazumu. — Pismene ponudbe pošljite na — upravo podjetja. 11« Upravni odbor Steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini, razpisuje nasl. mesta; GLAVNEGA RAČUNOVODJE Pogoji: ekonomska fakulteta ter najmanj pet let službe na finančnih poslih ali srednješolska izobrazba z 10 let službe v finančnih poslih. TEHNIČNEGA VODJE Pogoji: fakultetna Izobrazba kemične smeri 1 najmanj pet let prakse v industriji. — Stanovanje zagotovljeno Ponudbe pošljite do 1. aprila sekretariata tukajšnjega podjetja. MAU CENA MAUH OGLASOV; ao 1« besed 200 din. vsaka nadaljnja beseda 15 din. Ženitveni oglas — beseda 50 din. Na oglase, ki »o pod šifro oz. naslov v ogi. oda., se pribije 50 din. Za vse nedeljske objave +20"it. OPOZORILO! Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do vključno petka do 12. ure, se računajo po ceniku. Oglasi, naročeni za nedeljo v petek popoldne in soboto, se zaračunajo z 10®/. poviškom nedeljske cene. OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo posamezne naslove oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne Izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Oglase sprejemajo tudi poštni uradi. ZAPOSLITEV INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani, sprejme šoferja za vožnjo 3 oz. 4-tonskega avtomobila. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 3812-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delavnih razmerij podjetja »Tesarstvo«. Ljubljana. Ižanska cesta 18. razpisuje naslednja delovna mesta: blagajničarke z znanjem strojepisja, več polkvalificiranih tesarjev, več nekvalificiranih delavcev za pomožna dela pri tesarjih in na žagi, čuvaja v podjetju. Interesenti naj se zglasijo osebno na upravi podjetja. 3954-1 INDUSTRIJSKO PODJETJE V Ljubljani sprejme takoj v stalno zaposlitev sposobnega navijalca elektromotorjev za popravila in nova dela. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse pošljite pod »Navij alec« v ogl. odd. 3947-1 SNAŽILKA, nočna, dobi službo takoj. Javite se v dopoldanskih urah. Gostinsko podjetje »Figovec«. Ljubljana. 3945-1 OSEBO, ki bi gospodinjila S—8 ur dnevno, iščem. Naslov v ogl. Odd. 3932-1 METKA mehanična tkalnica CELJE razpisuje mesto KUHARICE za počitniški dom v Portorožu. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Splošni oddelek podjetja. 1077 TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme: finančnega KNJIGO-VODJO(-KINJO) REFERENTA za prodajni oddelek (trgovski pomočnik) BLAGAJNIČARKO za poslovalnico ŠOFERJA za traktor »Unimog« s prikolico (B in E kategorija) Ponudbe pošljite v ogl. odd pod »Stalno mesto«. 1082 MATERIALNI KNJIGOVODJA — vešč v vodenju skladiščne kartoteke. dobi službo takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod »Živilska« v ogl. odd- 3883-1 GOSPODINJSKE POMOČNICE, ki imajo lastno stanovanje v Ljubljani. sprejme v stalno zaposlitev Gospodinjski biro. Trubarjeva 8. 3879-1 INSTITUT za elektroniko, Ljubljana, Teslova ul. 30, sprejme takoj ali po dogovoru elektroln-ženirja in 4 elektrotehnike. 3874-1 Komunalno gospodarstvo MENGEŠ zaposli takoj: več zidarjev, tesarjev material, knjigovodjo administratorko gradbenega tehnika Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj ponudbe dostavijo na upravo podjetja ali naj se zglasijo osebno do 1. III. 1959. 1088 HIZARSKEGA POMOČNIKA, dobre Izkušenega za fina dela, sprejmem, Kregar Ivan. mizarstvo, vižmarje 59. Šentvid. Ljubljana. 33«9'1 haCunovod J a—bilan cist, finančni revizor, član komisije za pregled zaključnih računov, sposoben tudi za komercialne po-sl«, z znanjem tujih jezikov, zeli spremeniti službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten in marljiv«. 3415-1 S-OSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno kuharico, iščemo k štirim odraslim osebam. Naslov pri blagajni Slovenskega poročevalca. 3505-1 3TAREJSO ZENSKO, ki ima veselje do otrok in kuhe. sprejmemo takoj. Kmetijsko posestvo MP Naklo. p 114-1 tOLARSKI POMOČNIK, vojaščine prost, išče zaposlitev v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 3580-1 VAJENCA in pomočnika za ste-klarsko stroko sprejme: Cetinski Jakob, Domžale, Ljubljanska ce-sta 30. 356«-1 ■SPODINJSKA POMOČNICA, ki d. bila v pomoč tudi delno pri unaniih delih, lahko nastopi luž bo takoj. Plača po dogovo-u Ponudbo pošljite na naslov: oštilna ■ Jož vic«. Ivan Avsenik legunje. Gorenjsko. 3a81-l ►MERCIALISTA, mlajšo moč, prejme uvozno in izvozno pod-etje Pismene ponudbe v ogl. •dd. pod »Komercialist«. 3615-1 KOJEPISKO, pogoj: perfektno nanje strojepisja in Pasl™° nanje enega tujega jezika išče nštitut za metalne konstrukcije, .iubljana, Mencingerjeva 7. 3889-1 IMTNISTRATIVNO MO C z ' zna- ljem strojepisja in ostalih ad-ninistrativnlh del. sprejmemo. Ponudbe pod »Industrija« v ogl. >dd 3*86-1 1MINISTRATORKA z znanjem itrojepisia ter slovenske m sr-johrvatske korespondence, dobi zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe 7 ogl. odd. pod »Komercialni od-lelek«. 3887-1 7\ MIZARJA, več ključavničarjev in nekvalificiranih delavcev, sprejme tovarna »Utensilia«, Ljubljana. Rudnik 24. S stanovanji ne razpolagamo. 3888-1 » E L M H « tovarna elektromateriala Črnuč'' sprejme takoj: 3 STRUGARJE STENOGRAFA — daktilografa MOJSTRA za strojno obdelavo Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja ali se zglasite osebno. RESNO ZENSKO, po možnosti srednjih let, lahko tudi začetnica, išče družina z enim otrokom. Plača dobra. Riha. Vodnikova 135. 3863-1 ZAVOD za varjenje LRS, Ljubljana, razpisuje mesta; elektroinže- nirja — elektronika, dveh strojepisk, po možnosti z znanjem stenografije. Pogoji ugodni. Možnost stanovanja. Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejema Zavod za varjenje LRS — Ljubljana, Erjavčeva c. 16. 3859-1 KUHARICO, samostojno za menzo posestva, išče Kmetijsko gospodarstvo Arja vas — Petrovče. Samsko stanovanje na razpolago. Reflektanti naj se pismeno ali osebno zg lase na upravi posestva. 1123-1 čevljarskega pomočnika za šivana m zbita dela sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. Jelen Jože. Trbovlje, 1. junija 33. P 138-1 LETOVIŠČE Grad Bori p. Cirkulane sprejme za sezono natakarja ali natakarico, kuhinjsko pomočnico. sobarico z znanjem nemškega jezika in godbo. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. P 141-1 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem — tudi honorarno. Krašovec, Trstenjakova. 3853-1 DVA MEHANIKA — pomočnika — kvalificirana za popravila avtomobilov in motornih koles — »prejmemo takoj. — Zglasite se osebno vsak dan od 7.—IS. ure. »Mehanika«, Tržaška c. 84. 9851-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem ta/koj. Zglasite se v popoldanskem času. — Naslov v ogl odd 3840-1 FAKTURISTKO, spretno, dobro izvežbano, sprejme takoj Tovarna konserv Vič. Plača po dogovoru, nastop službe takoj ali najkasneje 1. aprila. 3843-1 SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini sprejmem. Začetna plača 5000 din. — Vprašajte: Zlatar, Stari trg 26. 3838-1 DRUŽINA z enim otrokom išče resno gospodinjsko pomočnico lahko upokojenka, za dopoldanski čas. Plača in hrana po dogo voru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Rožna dolina«. 3836-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski družini s l. m. 193©. — Plača dobra, stanovanje lepo. — Majcen D in a. Savsko naselje — Serkova 1-1., Ljubljana. 3710-1 INDUSTRIJSKE SOLE, Inštituti podjetja, pločevinarne! Visoko-. kvalificirani inštruktor za obločno (električno) varjenje z 18-Iet-no prakso, želi spremeniti službo. Sposoben poučevanja novih varilcev za. industrijo, vešč varjenja vseh možnih varlvih Jekel, od konstrukcijskih do visokole-giranih (orodna, nerjavna, ognje-odpoma, mangartska), pisanih kovin, odlitkov iz sive In Jeklo-litine. Prednost imajo ponudniki iz Ljubljane, Kranja, Kamnika Celja, Maribora. Pogoj: Enodru žinsko stanovanje za tri osebe. Ponudbe v ogl. odd. pod »Inštruktor«. 3705-1 FRIZERKO, samostojno, sprejmem takoj. Stanovanje preskrbljeno. — Frizerski salon. Gornji trg 19. »702-1 PLES K ARSKO -SLIKARSKEGA pomočnika sprejme: pleskarstvo Brunčič, Celovška 43. Vprašajte od 8. do 12. ure. 3701-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, tudi začetnico, dekle iz podeželja, ki ima veselje do gospodinj, stva. sprejmem takoj. Vprašajte pri krojaču Gogala v Ljubljani. Polje 91. 3698-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k tričlanski družini z enim odraslim otrokom. Alevše-čeva ul. 39, Ljubljana. 3726-1 PODJETJE-»OBRTNIK«, Ljubljana, Masarykova 84. sprejme v službo samostojno čevljarsko prešl-valko. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 3719-1 ELEKTROINSTALACIJE Poljčane sprejme dva samostojna elektro-inštalaterja, ki sta vešča opravljati vsa elektroinštalaterška dela samostojno. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Pošljite pismene ponudbe na upravni odbor podjetja. Stalno delovišče, Maribor. 10TS-1 ADMINISTRATORJA<-KO) išče ustanova. Ponudbe pod »Samostojen« v ogl. odd . 3765-1 MLAJŠO upokojenko, ki je vešča kuhe in gospodinjstva k 2 osebama, sprejmem. Nudim stano-' vanje, hrano in nekaj plače. — Tavčarjeva 2-H. levo. med 13. do 15. ure. 3762-1 KDOR MI PRESKRBI službo kurirja, dobi nagrado. Ponudba v ogl. odd. pod »Nagrada«. 3753-1 UPOKOJENKO iščem za dopoldanske ure k dvema otrokoma. Zglasite se popoldne od 15. dalje. Naslov v ogl. odd. 3744-1 ZENSKO MO C za moško stroko iščemo. Nastop službe takoj! — Plača po tarifnem pravilniku! Brivski in česalni salon. Ravne na Koroškem. »___ 1. GRADBENEGA TEHNIKA, »ui tehničnega vodjo; 2. zidarskega pomočnika z mojstrskim izpitom, kot delovodjo potrebujemo. Pod 1. družinsko stanovanje zagotovljeno s l. majem; pod 2. samska soba takoj na razpolago. plača po tarifnem pravilniku odnosno po dogovoru — Ponudbe z navedbo prakse pošljite na Obrtno podjetje »Obnova«, Radeče. 1113-1 STALNEGA brivskega pomočnika, vojaščine prostega, sprejme »Salon Nada. Radovljica«. Nastop * 1. marcem. Soba preskrbljena 1103-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k družini z 2 otrokoma iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod »Zanesljiva« na podružnico SP Celje. 1098-1 14-LETNEGA FANTA dam za pomoč kmečki družini, ostalo po dogovoru. Pišite na naslov: Horvat Martin. Kerrflčna tovarna, Domžale. 1096-1 BRIV SK O-FRIZERSKA pomočnica, poštena, vešča bolj-' moške »troke, išče službo. Horvat Vida, Slatina Radenci. 1104-1 FRIZERKO in brivskega pomočnika sprejmem v stalno službo. — Pintar Ernest. Miklošičeva 20, Ljubljana. 3743-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. — Lahko tudi mlajša upokojenka. Nudim sobo. Naslov v ogl .odd. 3482-1 6LU2BO, najraje pri večjem kmetijskem posestvu, iščem, ker sem vajen popravila vseh kmetijskih strojev. Star sem 27 let, samski. Sem šofer B kategorije. Naslov v ogl. odd 3781-1 IZOLI RK A — Ljublj ana-Moste — sprejme takoj korespondentko z znanjem nemškega jezika. 3795-1 UPRAVA ZA CESTE tehnična sekcija CELJE sprejme v stalno zaposlitev '' kvalificiranega ZIDARJA, v sezonsko zaposlitev pa več priučenih ZIDARJEV In pomagačev. Nastop službe 1. april 1959 ali po dogovoru. 1120 TRGOVSKE POMOCNIKE-ZELEZ-N IN ARJE sprejmemo. Plača dobra. Pogoj: sposobnost in stalnost v službi ter stanovanje v Ljubljani. — Pismene ponudbe pošljite; »Metalka«, trgovsko ln uvozno podjetje. Ljubljana, Parmova 33. 1963-1 SPOSOBNEGA krojaškega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 3825-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO pridno in pošteno sprejmem ta-• koj. Plača dobra. Cirman Srečko. Šentvid 28 . 3824-1 GOSPODINJO iščem, lahko upokojenka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 3818-1 HIŠNO POMOČNICO, ki zna dobro kuhati in bi vodila celo gospodinjstvo, iščem. — Ponudbe: Maja Vojakovi«, Zagreb. Vodnikova 10. 3681-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -Izurjeno, išče 3-članska slovenska družina v Dalmaciji. Pismene ponudbe z življenjepisom in priporočili pošljite na naslov: Franc Kocjan. Trogir pri Splitu. Novo naselje 11. 3529-1 TRGOVSKI POSLOVODJA z dolgoletno prakso, dober organizator želi zamenjati službo. Sprejme tudi mesto skladiščnika. Po-nudbe pod »1- april« v ogl odd. 2990-1 KORESPONDENTKA s perfektnim znanjem nemščine in angleščine išče službo v Ljubljapi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposobnost«. Nastop službe. takoj. 3668-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — ' tudi starejšo ali upokojenko — išče 4-čianska družina ob morju. Leben France. Izola. Prešernova 1. -3679-1 OBRTNA ZADRUGA parketarjev. Ljubljana, Ulica Moše PMada 35 (Kolodvorska ulica), sprejme v zabosllltev več parketarjev. V poštev pridejo tudi priučeni k brusilnemu stroju pa pridejo v poštev tudi mizarji, ki so vešči dela s strojem. 3907-1 ZENSKO, ki bi pazila otroka in da bi se menjale v sjužbi. iščem. Nudim stanovanje. — Geeovič Ivanka, Tomačevska 13a. 3906-1 BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico in učenko sprejme takoj Popit Viktor. Cankarjevo nabrežje 3. 3904-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Naslov: Smrekarjeva 30, Ljubljana. 3903-1 KLJUČAVNIČARJE in uslužbenko za vodenje evidence o embalaži sprejme tovarna v Ljublj ani-Moste s takojšnjim nastopom. — Naslov v osi «'dd 3632-1 PODJETJE ZA PROMET S FILMI — VESNA-FILM LJUBLJANA sprejme. administrativno moč ali stenodaktilografa saldokontista ekonoma kurirja Plača po tarifnem pravilniku. Nastavitev takoj ali po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema tajništvo podjetja. 1121 meta I k a trgovsko in uvozno podjetje LJUBLJANA I Parmova 33 razpisuje zaradi povečanega obsega poslovanja NATEČAJ ut sprejem naslednjih uslužbencev* V SEKTORJU DOMAČEGA TRZlSCA: L dva referenta v nabavno-prodajnem oddelku za specialna jekla; S. dva referenta v nabavne-prodajnem oddelku za barvno metalurgu«; t referenta v nabavno-prodajnem oddelku aa Srno metalurgije; ^ A. referenta v nabavno-prodajnem oddelku za elektrode ln prlSvrstilnl material; 5. referenta v nabavno-prodajnem oddelku za orodje, reprodukcijski material in stroje; 6. referenta v nabavno-prodajnem oddelku za cevi in vodovodno instalacijah! material; T. referenta v nabavno-prodajnem oddelku za kroglične ln valjčne ležaje; g. več strojepisk in samostojnih korespondentk; 9. več delavcev, ki imajo veselje de te stroke, katerim nudimo možnost pridobitve kvalifikacij in izpopolnitve. *5; T SEKTORJU UVOZA: L dva referenta za Ud panogo; 2. korespondonta za Italijanski, francoski ln angleški jezik; S. earinsko-špedicijshoga referenta. Pogoji: za strokovne uslužbence je zaželena praks* i* te panoge. V poiter pridejo tudi komercialisti in ekonomisti, ki imajo smisel ia željo delati v trgovini; dalj* trgovski pomočniki sorodne stroke, osebe z ekonomsko srednjo Solo in diplomirani ekonomisti, ki imajo željo, da se posvetijo ln specializirajo v naši stroki. Vabimo železpinarje in druge komercialiste, kateri delajo sedaj v raznih drugih panogah gospodarstva, da ne zamudijo te prilike vrnitve v »voj poklic. Nastop službe je lahko takoj ali po dogovoru. Prednost sprejema v službo bodo imeli at* 1 ki bodo na sedanjih službenih mestih lahko razrešeni sporazumno. Plača je odvisna od sposobnosti in prakse. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in prakse ter želj pošljite tajništvu podjetja, Parmova S3, telefon It. »2-908, do 1. mana 1959. 1091 V službo surejmemo STROJNEGA TEHNIKA-začetnika in TAJNICO DIREKTORJA, z znanjem strojepisja in stenografije. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prevozne stroške Ljubljana-Ig plača podjetje. Ponudbe pod Kovinska industrija Ig pri Ljubljani. 1140 KMETIJSKA ZADRUGA Dole pri Litiji, razpisuje' mesto šoferja C kategorije za nov tovorni avto Deutz. — Nastop službe • 1. marcem 1*959 ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pod »Samsko stanovanje preskrbljeno« v ogl. odd. 1166-1 ZASTOPSTVO slovenskega podjetja sprejme pravnik v Beogradu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Beograd«. 3204-1 IKuu * sao .tujEIJE »KRIM«, Borovnica, razpisuje mesto poslovodje v glavni poslovalnici v Borovnici. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Po možnosti visokokvalificiran z daljšo prakso na vodilnem delovnem mestu, nadalje mesto pomožnega knjigovodje z znanjem vodenja blagajne in potrebno strokovno izobrazbo. Nastop službe takoj. Plača za obe delovni mesti po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na naslov ' ali se osebno zgrasife pri upravi podjetja. 3778-1 MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Kajzer Franc, mizar. Pod-gora 24a. Šentvid nad Ljubljano. 3793-1 ZA POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah pri dveh osebah, dam hrano in . stanovanje. Gornji trg 26. 3789-1 USLUŽBENKO za delo v knjigo- . vodstvu sprejme v službo grosistično trgovsko podjetje. Fo-• nudbe v ogl. odd. pod »Ljublj a-na-Center«. 3787-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem. Ponudbe pod »Poštena« v ogl- odd 3804-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — Sošteno, »prejmemo. Ponudbe P Kraj po« /MW«. PUH TVD PARTIZAN ILIRIJA, razpisuje mesto hišnika. Pogoji: zamenjava enosobnega stanovanja v Ljubljani 411 sposobnost opravljanja manjših obrtniških in hiš-niških del. Pismene ponudbe oddajte osebno v pisarni TVD Partizan Ilirija. Vodnikova c. 155. ob torkih od 18. do 19. ure. 3813-1 Zdravilišče Dolenjske Toplice razpisuje mesto ZDRAVNIKA Službeni prejemki po predpisih, ki veljajo za javne uslužbence. Stanovanje in hrana na razpo-polago. — Nastop po dogovoru. 1134 STENODAKTILOGRAFKE in strojepiske sprejmemo. Pogoj; pridnost, stalnost in stanovanje v Ljubljani- — Pismene ponudbe pošljite pod »Stalnost« v ogl. odd. 1064-1 HONORARNEGA samostojnega knjlgovodjo(-kinjo), lahko upokojenec, sprejmemo v dopoldanskih urah. Pismene ponudbe pod »Gostišče« v ogL odd. 3803-1 VRATARJE - ČUVAJE sprejmemo. V poštev pridejo samo stalni in vestni uslužbenci. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na naslov: »Metalka«. Ljubljana. Parmova ulica 33. 1065-1 SPLOŠNO gradbeno podjetje »Zasavje«, Trbovlje. Savinjska cesta 9, sprejme v službo dva gradbena tehnika. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Nastop službe takoj ali v sporazumnem roku. Ponudbe pošljite do 15. marca 1959 na upravo podjetja. 1106-1 ZA DELO v. skladišču z železom sprejmemo delayce-težake. S stanovanji ne razpolagamo. Javite se v tajništvu »Metalke« Ljubljana. Parmova 33. 1066-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — mlajšo, z znanjem kuhe, takoj sprejmem. Tudii začetnica*. — Cvetico. Ljubljana, Mestni trg H. »-t. am-i UPRAVNI ODBOR kmetijske zadruge Ribno pri Bledu razp.suje • na osnovi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih' mesto knjigovodje Ponudbe z navedbo izobrazbe in prakse pošljite na gornji naslov do vključno 25. 2. 1959 Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Sprejmemo tudi upokojenca. 1067-1 KUHAR-IC A s kvalifikacijo ali polkvalifikacijo in lastnim sta-novanjeih v kraju dobj takoj zaposlitev, v restavraciji »Park«, Kranj. P160-1 EKONOMISTKA z znanjem angleščine in nemščine išče popoldansko honorarno zaposlitev. — Ponudbe pod »Popoldan« na SP Kranj. P 157-1 HIiSNO POMOČNICO k družini z dveletnim otrokom v Portorožu iščem. Ponudbe na podružnico SP Koper pod »Vestna«. P150-1 SAMOSTOJNO, izurjeno šiviljsko pomočnico za ženska krojaška dela sprejmem s 1. aprilom 1959. Samsko stanovanje .zagotovljeno. Modni salon »LEA«. Koper. Nazorjeva 10. P149-1 FANTA-KURIRJA, šoferja B kategorije sprejmemo. Naslov SP Celje. P 147-1 TRGOVSKO PODJETJE »Galeb«, Ljubljana Mestni trg 21, sprejme polkvaldficiranega ali nekvalificiranega delavca, ki ima veselje 'za priučitev v trgovini za dela v skladišču. Nastop službe takoj ali s 1. Ul. 1959. Prednost imajo osebe, ki znajo voziti avtomobil. 3543-1 INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme delovno moč za knjigovodstvo. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 3811-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje dekle iz dežele, ljubiteljico otrok, išče s 1. marcem družina Uderman, Ljubljana, VrhoTČcva 4/III. 3663-1 '"EVLJARSKEGA pomočnika sprejmem. Samsko stanovanje zagotovljeno. Zupančič Adolf, Rudnik 95, Ljubljana. 3669-1 GOSPODINJSKO ,J POMOČNICO k dvočlanski družini ob morju, iščem. Naslov: Prebil Poldi, Pula, Istra, Otokar Keršovani 23. 3654-1 ŠOFER »B« kategorije, poklicni, išče službo. Ponudbe pod »Šofer vesten« v ogl. odd. . 3652-1 • KLJUČAVNIČARSKEGA pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Kotlar-stvo. Kapelj. Aljaževa c. 4. Šiška. 3 3922-1 MLAJŠI MOŠKI s perfektnim zna- * njem angleščine, zlasti tudi aktivno in v .kolikor lahko koristi tudi madžarščina** išče službo. Vešč^ korespondence. Obvlada strojepisje. Ponudbe' pod »Marec« v ogl. odd. 3921-1 FINANČNEGA knjigovodjo-kinjo lahko tudi začetnico s srednjo strokovno izobrazbo, sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja Sošljite v ogl. odd. pod »Ljubljana iška«. 3919-1 BOLNIŠKO strežnico k stari gospe, sprejmem. Naalov v ogl. odd. 3981-1 KOMISIJA za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij pri zastopniškem podjetju v Ljubljani razpisuje naslednja mesta: 2 mesti blagovnega knjigovodje in mesto fakturista. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite p«>d »Zastopniško podjetje« v ogl. odd. 3961-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri avto mobilskem servisnem obratu razpisuje naslednja mesta: 1. normirca, 2. uslužbenca za sprejem avtomobi-lSkandali«, 96 basov, 1 register, prodam. Ma-rajn, Resljeva c. 3/1., Ljubljana. 3658-4 DVODELNA OKNA, nova, 145 x 142, prodam. 2idan Albin, Samova 1. 3655-6 SENO - MAČJIREP, dvigalo za voi (vinta) 5 ton, prodam. Cesta dveh cesarjev 130. 3662-6 KRAVO S TELIČKOM in 1 in pol leto starega žrebeta, prodam. Oven Ivan, Podutik 42, Vič. 3646-4 POCENI prodam razno staro pohištvo in bolniški stol. Naslov v ogl. odd. 3648-4 3-TONSKI TOVORNI AVTO »Ford«, dobro ohranjen, prodam. Franc Sovi nek, Celje, Dečkova 13, autopre-voznik. P 125-4 2ELEZNE DELE desnega štedilnika, prodam. Gradišče 10/111, desno. 3929-4 TROKOLO, novo, prodam, Titova 12f, tel: 382-162. 3920-4 ZOBOZDRAVNIŠKI STOL, rentgen, omarice za instrumentarij, stiskalnico, predsobno steno z ogledalom, kuhinjsko kredenco in plinski rešo prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zobozdravniškoc prodam. 3514-4 OMARO in posteljo z mrežnim vložkom, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Ogled od 11.—13. ure. Naslov ogl. od-a. S496-4 TELEVIZIJSKI APARAT prodam za 120.000. Naslov v ogl. odd. 3494-4 OSEBNI AVTO, Fiat 1100 C, zelo lepo ohranjen, z radio-aparatom in novimi uvoženimi gumami, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 3208-4 HRASTOVO jedilnico in tri naslanjače z okrogla mizico po ugodni ceni prodam. Gradišče 8/III. 3552-4 KOLESA, mopede »Chiordac, lambre-te, vespe in motorje (rabljene) dobite pri firmi TOKIC, ulica Via G*-latti 12, Trst, nasproti postaje. MOŠKO KOLO Rog, zelo dobffO ohranjeno s prestavami, ugodtaP prodam. Marinko Ivan, Op«caV» ska 43, pritličje. 12 str. / SLOVENSKI POROCEVALEC / st. 43. — 22. februarja 1959 KMETIJSKA ZAD-KUGA JJoie pri Litiji. prodaja po ugodni ceni »Diesei« motor s 5 KS, brezhi-ben. Motor primeren za drobile. Lahko si ga ogledate na sedežu zadruge. Interesenti naj se ogiasijo Cio la. marca 1959 1167-4 STATVE za tičanje preprog in blaga, ugodno prodam. Ogled od 10. do 12. ure in od 14. do IS. ure. Naslov v ogl. odd. 3930-4 PODJETJE »OBRTNIK.« LjUD:ja- na. Masarykova 34, proda naslednja osnovna sredstva; avto Doage — tritonski z rezervnim motorjem, rabljene šivalne stroje, rabljen star inventar. II. licitacija bo dne 26. februarja ob E. uri dopoldne v prostorih podjetja. 3978—4 KLAVIR, dobro ohranjen, dunajske znamke, prodam. Boc. Albanska 39. Ljubljana. 3621-4 »VE BELOPLESKAM OMARI, — belo železno posteljo in posteljno omarico, prodam. Javornik, Triglavska 7. 3988-1 KNJIŽNO OMARO, oreh, prodam. Ogled dopoldan do 13. ure. Naslov v ogl. odd. 3625-4 iy.i i tvtkt v TRST! Ce vas zanimajo malo rabljeni avtomobili, motorji, vespe, iambretie, oglejte si zalogo v ulici Co-lognia 23. — Izvažamo bunde, blago za obleke, svileno in ny-lon perilo itd. Pišite po cenike! »LUSTKA« Trieste, poštni predal 247. Priložite 100 dinarjev za odgovor. 1154-1 TURISTI, oglejte si v Trstu skladišče BRUNO v ulici Slata-per 20 (poleg bolnice) — .velika izbira vsakovrstnih, koles, ma-iiorabijenih motorjev, vesp in ismbret po nizkih cenah. 1153-4 IZLETNIKI V TEST! Ob vašem prihodu ne pozabite obiskati prve največie trgovine; »CASA 1 DELL’IMP£iaiSABILE*, Via S. Nicolo št. 22. Velika izbira vseh vrst ameriških bund, kratkih Ul dolgih, vetrnih jopičev, dežnih plaščev in dežnikov po najnižji ceni. Ne pozabite nas obiskati, da se sami prepričate! Kdor prinese ta odrezek, dobi poseben popust. 1152-4 STROJ za preš an j e valovitih pločevinastih plošč za lesene pral-nike, proda: »Posrednik«, Zagreb. Pod Zidom 12. 1116-4 NAMIZNI štedilnik, prodam. Hofman Dražgoška 16, Dravlje, Lj. 3785-4 MOTOR 150 ccm, novejši, prodam. Naslov v ogl. odd. 3789-4 POHIŠTVO, prodam. Jeranova 20. Trnovo. 3777-4 KOPALNO banjo, prodam. Pot na Rakovo jelšo št. 9, Trnovo. 3776-4 ODLIČNO OHRANJEN Opel — Ollmpia 52, prodam. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd. 3773-4 VESPO 150 ccm. prodam. Virant, Stari trg 2-IH. 3771-4 NOVO peč za kopalnico, prodam. Grilc, kolonija »Induplati« Zg. Jarše. 3770-4 MOŠKO rabljeno športno kolo, prodam. Což. Ciglarjeva ul. 47, Moste. 37S2-4 KONJSKO VPREGO, tri komate, prodam. Kleče št. 1, Ježica, Lj. 3791-4 POZOR! Tekače poceni prodajamo in zamenjamo vse vrste cunj ali cunje kupimo po kvaliteti. Delamo iz prinesenega blaga. — Veselova 3 a, bivša Nunska ul. 3S9S-4 ELEKTRIČNO PEČKO s propelerjem. novo, nemške znamke — »Olimpija« Sachenwerk, prodam. Janežič, vodovodna 76. 3805-4 GUMI VOZ nov, 16 eolski, prodam. Hoj a k, Zaloška 77. 37S7-4 MOTOR moped Super šport, 3 br-zine, prodam. Vladimir Dolenc, Horjul, mizar. . 3820-4 BEKORD 51, prodam. Prevalj 37, Vič. 3817-4 NOV RADIO GRUNDIG 4 tipke, UXW, prodam. Marinšek, Bežigrad. Ipavčeva 4. 3814-4 POCENI prodam mlado psičko, nemško ovčarko. Kosovelova 29, Kodeljevo. 3832-4 BMff 500, šport, prodam. Stimac, Podutiška 33, Lj. 3831-4 OTROŠKO POSTELJICO poceni prodam! Jerše Franc, Ljubljana, Za vasjo 1 (ob Vodnikovi št. 97). 3481-4 NOVO MOŠKO »Dilrkopp« kolo prodam. Korošak. Drenikova 17, Siska. 3482-4 TEHNIČNI PREDMETI, Mestni trg št. S. ugodno proda risalno glavo s' paralelogramom, nova. 3502-4 MOTOR 250 ccm prodam za 75.000 dinarjev. Vodmatsfca 29, Moste. 3636-4 OSEBNI AVTO, 4-sedežni. Liefer-vvagen, v voznem stanju, prodam za ISO 000 din. Vodmatska 29, Moste. 3637-4 UGODNO PRODAM osebni avto Fiat 1500 Ekstra tipe. Fric Kapus Lesce. 3639-4 WEEKEXD na planini Javornik nad Tržičem ugodno naprodaj. Murnik Ciril, Videm-Krško. P 109-4 500 ccm MOTOR »Gllera« v voznem stanju prodam ali zamenjam. — Zamenjam tudi za moped. — Obenem prodam vodno motorno čroaiko za hišni vodovod PO zelo nizki ceni. Zupan Lado, Marno 10. Dol pri Hrastniku. P101-4 NOVO 'italijansko žensko kolo zamenjam za moškega ali prodam. Slomškova 6, dvorišče. 3422-4 DVE ENAKI modemi otroški posteljici prodam. Ogled vsak dan od 14.—17. ure. Ing. Kolarič Marijan, Ljubljana, Aljaževa 29. 3454-4 BLAGAJNA »Werthelm« <1 m visoka. 87 cm široka) z lesenim podstavkom po ugodni ceni naprodaj pri »Odpadu«. Ljubljana, Vošnjakova 22b, tel. 20-514. 3391-4 ŠIVALNI STROJ, brzošivalni, »Rekord«, prodam. Naslov v ogl. Odd. 33SD-4 AVTOMOBILSKO DVIGALO, nosilnost 4.000 kg. prodam. Rožna dolina Cesta V. št. 13. 3511-4 MOTOR 200 ccm »Ztindapp«. odlično ohranjen, prodam. Jezerska c 53. Kranj. P 115-4 VOIrKSWAGEV, 01ympia karoserija, z novimi gumami. 4.000 po generalni, prodam za 300.000 din. Stražar. Podgorje 12. Kamnik. 3557-4 NOV UPLTNJAC (Vergasser) za motor BMV7 250 ccm prodam. — Miklošičeva 2-IT., levo. 3564-1 FORD A tipa. 84.000 km, pripraven za predelavo v tovorni, prodam. Naslov v ogl. odd. 3585-4 KONCERTNO klavirsko harmoniko Scandalli s 6 reg:stri prodam. Cena po do-govoru. Naslov v ogl. odd- 3589-4 EVT0BUS 25-sedežni v voznem stanju, proda ZAVOD I JS S zg transfuzijo krvi T LJUBLJANI Cena po dogovoru. Ogled1 ob ponedeljkih in iobotah ” irr •7'Tla-■tte ee na zavodu v Slaj-■Mrjevi ulici. 1127 SIEMENS motor, izmenični tok, 1 KM, UO V. 1700 obratov na min., prodam. Ogled pop.oldne. Počkaj, Parmova 34. 3603-4 UGODNO PRODAM artikel kovinske galanterije z matričnim orodjem. Ponudbe pod »Artikel« v ogl- odd. 3605-4 MOTOR NSU 250 ccm prodam. — Kotnik. Tunjiška' 8. Kamnik 3606-4 ŠTEDILNIK, zidni, desni, in dva bakrena kotlička prav poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 3609-4 LES za postavitev solidne barake ugodno naprodaj. Lovska zadruga, Titova 31. 3614-4 SKORAJ NOV zložljiv otroški vo-zi-eek italijanske znamke prodam. Ogled: Pavšičeva 10. Ljubljana. Šiška. 3616-4 SKORAJ novo diatonično harmoniko in žensko 'italijansko kolo prodam. Ogled v nedeljo od 9. do 14. ure. Gorenc, Oražnova 5k. 3617-4 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom prodam. Naslov v ogl. Odd. 3619-4 ZA OSEBNI AVTO Skoda 1100 prodam stroj ln menjalnik. — Dr Arico. Vižmarje 101. 3620-4 KLAVIR, dobro ohranjen, dunajske znamke, prodam. Boc. Albanska 39, Ljubljana. 3621-4 KNJIŽNO OMARO. oreh. prodam. Ogled dopoldne do 13. ure. Naslov v ogl. odd. 3625-4 PLTNSKI ŠTEDILNIK, inozemski, skoraj nov, ugodno prodam. — Dermotova 27, Stadion. 3633-4 ŠTEDILNIK, desni, češke ploščice, ogledalo — kristal — 1.55 X 0.75 m ■ 8 mm, bundo, modro, italijansko, prodam: Gornji trg 22-1. 3734-4 LEPO usnjeno suknjo prodam. — Ogled v nedeljo dopoldne. Zaloška 111. pritličje. 3738-4 TOMOS SG 250, ugodno prodam, 20.000 km. Ogled 21. in 22. pri vratarju »Avtopromet«, v nedeljo ogled Crna vas 205. 373S-4 ŠTEDILNIK, desni, češke ploščice. ogledalo, kristal. 1.55x0.75 m. 6 mm, bundo, modro, italijansko, prodam. Gornji trg 22-1. 3734-4 BARAKO krito z opeko, primemo za garažo (600) ali gradnjo, peč za kopalnico, kuhinjsko opravo, prodam. Kočanska 67. 3767-4 KRASNO lovsko terierko, s mesecev staro, prodam. Stefe. Trzin 77. Mengeš. 3764-4 FIAT 1100 — 103 Bate 1 brušenje. 86.5, prodam. Naslov: Dolenc Janez. meh. del.. Šentvid. 3761-4 MoSKO KOLO prodam. — Ralar. Camnova 4. 3760-4 »SCANDALLI«, odlično damsko harmoniko. 120-basno. 5 registrov. prodam. Papič. Črtom! rova 3. 3758-4 2 NOVI prešiti odeji iz inozemskega atlasa, prodam; Omota, Nazorjeva 2. 3G97-4 ŠTEDILNIK, zidan, prenosljiv, dobro ohranjen, prodam. Naslov v Ogl. Odd. 3691-4 ITALIJANSKO Žensko kolo. novo, športno, s prestavami, proda: Kržišnik. Knezova 28 . 3729-4 PERZIJSKO PREPROGO 3X2 prodam. Ogled od 12. do 16. ure. , Kambič, Ljubljana, Komenskega 2B-I. 3728-4 2 PLINSKA BOJLERJA »Junkers«, 6 litrska, ugodno prodam. Ha-bicht Polde, Miklošičeva 2. 3724-4 DOBRO OHRANJEN klavir znamke »Czapka«, prodam. Naslov v ogl. odd. 3722-4 MOTOR »Puch« 175 ali »NSU« 175 kupim. Plačam takoj. Bratuš Davorin, UKO, Kropa. 3691-4 NOVO moško kangarn obleko (170 cm), prodam. Kuhelj Franc, Študentsko naselje, Blok H. Ljubljana. 3892-4 LJUDSKA RESTAVRACIJA v Kočevju, ugodno proda vzidljlv štedilnik najboljšemu ponudniku. Kapaciteta štedilnika je 150 obrokov. Ogled: možen dnevno v navedenem podjetju. 3890-4 EKSCENTER STISKALNICO, 150 t, novo, prodam. Ponudbe pod »Stiskalnica v ogl. odd. 3884-4 ITALIJANSKI kombinirani otroški voziček skoraj nov, novo moško italijansko kolo in 60 1 hladilnik znamke DKV, zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 5882-4 MOTOR 175 ccm, skoraj nov. prodam proti takojšnjemu plačilu: Sašek, LJ. Ižanska c. 305. 3878-4 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, poceni prodam: Gričar. Oražmo-va 2. 3871-4 ŠIVALNI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom, prodam. Naslov v ogl. odd. 3870-4 TOPOLINO prodam Kersnikova 1-TTT 3869-4 »OPEL-REKORD« tipa, 57, dvobarvni, s 37.000 km, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Avto« v ogl. odd. 3S68-4 Veleblagovnica .Nama' Ljubljana ugodno proda DOSTAVNI AVTOMOBIL »Skoda« 1201« odlično ohranj en. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja, Wolfo-va ulica štev. 1-1. 1139 KO GRESTE V TRST, ne pozabite na zelo koristen naslov: «MA-GAZZINI ALLA STAZIONE«, Via Cellini 2, kjer dobite po najugodnejših cenah veliko izbiro vsakovrstnega blaga, konfekcij, perila, ameriških bund, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, dežnikov, nogavic, šalov itd. Nabavljeno blago odpremljamo na željo na vsak naslov v Jugoslaviji. Ker je naša trgovina le nekaj korakov od glavne postaje, vam bo naj zanesljivejši spremljevalec ta oglas, na podlagi katerega vam priznamo poseben popust. 100-1-4 AVTO LANCIA ARDEA, vozen, mala poraba bencina. 7 1, še ne popolnoma popravljen, prodam. Ogled v nedeljo od 12.—-14. ure ali pismeno na naslov: Mihajl Milivoj. Trg fran. revolucije 6, ali ponudbe pod »300.000« v ogl. odd. 3941-4 BUNDO, Italijansko, žensko in moško, prodam. Obirska 17-IH., desno. 3939-4 AVTO DKW, brezhiben, prodam. Cena 220.000 din. Naslov v pod. S. P. Trbovlje. P 137-4 NOV STROJ za pobiranje zank, prodam. Komisija tehnični predmeti. Stari trg. 3854-4 KOLO, italijansko, žensko ln bundo, prodam. Malgajeva 12, Šiška. Od 10. do 13. ure. 3848-4 BRZOPARILNIK prodam, Klemenčič Povšetova 88-a. Kodeljevo. 3847-4 RADIO, nov, nemški, ugodno prodam. Sušnik, Kodrova 37. Zale. 3816-4 PARKET, hrastov, rezan rabljen gradbeni les, strešno opeko in dvokrilna okna. poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 3844-« STARO POHIŠTVO in kompletno posteljo, poceni prodam. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Naslov v ogl. odd. 3835-4 KOLESA od 7.060 Lit, motorna kolesa od 44.000 Lit, novi ih stari motorji. Velika izbira pri: Mar-con, Trst, ulica Pleta 3. 26840-4 MOTOR DKW 500 ccm, brezhiben, prodam Naslov: Bled. Mlino št. 118. 3689-4 KOVINSKO STRUŽNICO 700 del. dolžine, ISO viSine. prodam. Ponudbe v o*I. odd. pod »Takoj PEKARNA GALJEVICA, Ljubljana, Dvomi trs 2-H., proda naslednja osnovna sredstva: pol-tovomi 'avto Opel-Admiral, osebni avto Fiat Topolino in registrirno blagajno National vse po zelo ugodni ceni. Obe vozili sta vozni. 3685-1 NOVO ZENSKO italijansko kolo prodam. Videmska 3, klet. Šiška, za novo cerkvijo. 3684-4 TRGOVSKO PODJETJE »Kurivo-prodaja«, Ljubljana, Celovška 4b, proda dresiranega psa. nemškega ovčarja z rodovnikom, stare-, ga dve leti. 3682-4 VEC PRAŠIČEV za zakol od 140 do 250 kg prodam. Naslov v ogl. odd. 36S0-4 STARINSKE lepe diamantne uhane prodam za 35.000 dinarjev. — Zidarič. Resljeva 1. Ljubljana. 3666-4 STROJ za pobiranje zank, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. 3901-4 MERCEDES 170 V, kompleten stroj menjalnik, diferencial, šasija in drugi nadomestni deli. vse novo, obnovljeno, zaradi selitve poceni prodam. Leskovšek. Celje Mariborska 68. P 164-4 DOBER AVTO, stroj odličen, z rezervnimi deli, prodam. Cena 220.000 dinarjev. Lavrinšek Stane. Videm-Krško. P16S-4 CE ŽELITE za katerikoli predmet prospekte, cenike, pojasnila pišite tvrdki; »LUSTRA«, Trst, via Crispl 41. Priložite 100 din za odgovor. 591-4 V TRSTU v veletrgovini »AL MERCATO«, Via Carducci 43 (20 metrov od avtobusne postaje, nasproti pokrite tržnice) vam nudijo izredno bogato izbiro moškega in ženskega blaiga iz najboljših domačih in angleških tovarn: razne vrste platna za rjuhe v vseh merah, razne vrste žameta, svile, volnenih in bombažnih izdelkov — vse do najnižjih v Trstu obstoječih cenah! Torej: kadar priderte v Trst. obiščite veletrgovino »AL MERCATO«, Via Carducci 43. S tem odrezkom vam prizma mo poseben popust. 1002-4 OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen, bel, kombiniran, prodam: Mala čolnarska 10. LjubUana. 3866-4 VODNO ČRPALKO, kompletno, ugodno prodam ali zamenjam za les. Dragomelj 23, Domžale. 3865-4 KRATEK KLAVIR, odličen, prodam -ali zamenjam za pianino. Ljubljana. Tugomerjeva 56. 3860-4 MEŠALNI STROJ pekovski, 250 kg, prodam. Ogled- Zavrl, Jesenice. P 130-4 OSEBNI AVTO, mala poraba, prodam. Zavrl Marjan, Jesenice. P 131-4 PRODAMO DIFERENCIAL (ohišje) znamke Mercedes, tipa L 3500. Vprašajte pri trg. podjetju »POTROŠNJA«, Trbovlje. V TRSTU, v veletrgovini »FELI-CEi, via Carducci . 41, nasproti pokrite tržnice, so na dzbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni Jopiči, vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo pravkar prejeli 10.000 montgome-ry plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni. to je 4.000 Lit za kos. Torej pomnite, v veletrgovini »FELICE« v Trstu dobite bunde po 2.000 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 1003-4 DOBRO OHRANJENO spalnico ugodno prodam. Naslov v podružnici SP Trbovlje. -4 CCA 30 KOSTANJEVIH DROGOV za električno omrežje, dolžina 9, 10, 11 m, prodam. Naslov v SP Kranj. P159-4 UGODNO PRODAM mlinarski stroj, dvojni. 30 cm široki valji, z vsemi pripadajočimi stroji in transportnimi dvigali. Za navad-in mlin 4 pare belih ln 2 para črnih kamnov z vso opremo, čistilnico za žito, tehtnico do 300 kilogramov. Koželj Alojz. Ho-temaže 16, p. Preddvor. P 155-4 AVTO »Opel 01ympia«, dobro ohranjen, -ugodno proda: Kmetijska zadruga Naklo. — Cena 160.000 din. Možnost nakupa imajo tudi privatniki. P 153-4 MAGNETOFON »GRUNDIG«, nov, prodamo. Naslov SP Celje. P 118-4 KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA KRANJ odprodaja od svojih osnovnih sredstev naslednje predmete: tovorni avto TAM — Pionir, 3-tonski, osebni avto »Opel-Super«, 4-sedežni, 7 kosov tehtnic, dcjvimalnih. nosilnosti od 300 do 1000 kg- — Omenjen« predmete sl kupci lahko ogledajo v skladišču na železniški postaji Kranj. Cene in vsa ostala pojasnila daje uprava poslovne zveze. Ljubljanska cesta 1, hotel »Jelen«. P145-4 KOMPLETNO SPALNICO po nizki ceni prodam. Hiti, Gornji trg št. 17. 3819-4 AVTO DXW Melsterklasse, odlično ohranjen, ugodno prodam. Ogled od 14. do 15. ure; Miklošičeva 8. skozi dvorišče, 3. nadstropje. Pogačnik. 3574-1 PETCEVNI radio, prodam ali zamenjam za moško kolo. Zgorna Hrušica št. 32 3757-4 MOPED TMZ, popolnoma nov, ugodno prodam. Ljubljana, tel. 21-201 3749-4 VOZ z gumijastimi kolesi (gumi-radl), nov, na peresih, prodam. Medvedova 23. 3730-4 VPREŽNO KOSILNICO znamke »Lanz« ali »DERING« kupim. — Plačam takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kosilnica«. 3579-5 SPALNICO, novo, kompletno, šivalni stroj kupim. Prodam ali zamenjam motor DKW 350. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. oddelek. 3596-5 BMW 500 ali 600 ccm kupim. Novejši tip — od 1954 dalje. Pla-čam takoj. Ponudbe pod »BMW 500 do 600« v ogl. Odd. 3592-5 DOBER PIANINO kupim. Ponudbe pod «Dober pianino« v ogl- odd. 3739-5 KUPIMO AVTO BKW F 7 ali F 8 z dobro karoserijo, stroj ln ostalo je lahko neuporabno ali samo dobro karoserijo. Možnost plačila v gotovini. Ponudbe s ceno na naslov: KOVINARSKA DELAVNICA VRHNIKA COLN na vesla, po možnosti športen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro ohranjen«. 3723-5 SAMSKI lahki gumi voz. kupim. Naslov v ogl. odd. 3715-5 HARMONIJ, dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe: Petkovško-vo nabrežje 19, krojač. 3769-5 FIAT 600 (do 5.000 km) ali Fiat 1100, novejši, brezhiben, kupim. Plačljivo takoj v gotovini. Naslov v ogl. odd. 3891-5 MOTOR 175—250 ccm s teleskopom kupim. Lamberger Anton. Zasavska c. 10, Trbovlje. 3957-5 ŠASIJO in kabino za tovorni avto »TAM« Pionir. 4 brzine, kupimo. Račun poravnamo takoj po dostavi istega.'Trgovsko podjetje »Preskrba«. Poljčane. 1045-5 FIAT 1100. lahko nekompleten. ku-Dim. Vili Ersen, Idrija. 3677-5 AVTO, MALOLITRAZEN, lahko je tudi Lieferwagen. tipa FIAT — 500, 600 ali podobno, kupim za gotovino. Ponudbe s tehničnim opisom: Ing. Blažek, Beograd, Majke Jevroslme 2a. 1035-5 OSEBNI AVTO novejšega tipa kupim. Ponudbe pošljite na SP Kranj pod »Gotovina«. P154-5 AVTO, novejši tip, Volksvvagen, Fiat 1.100, Opel, kupim. Naslov v ogl. odd. 3880-5 FOTOPOVECEVALNIK znamke »Tiloy«. dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. 1107r5 KOMPRESOR 6 m3/mln. 6 atm., kupimo. Posredovalcu plačamo dogovorjeno nagrado. Kmetijska zadruga Dolič z o. j. pošta Mislinja. 1108-5 DOBRO ohranjen Fiat 600 ali Volkswagen. kupim proti takojšnemu plačilu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«. 1105-5 BOLJŠI DALJNOGLED kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Daljnogled« v ogl. odd. 3858-5 KMETIJSKA ZADRUGA Boh. Bistrica kupi osemvrstni sejalni stroj. Lahko tudi že rabljen, če Je uporaben. Ponudbe pošljite zadrugi. 1124-6 1 KUB. METE« DESK 30—40 mm rabljene ali nove, Erjavec, Ja-vorniška pot 30, Jesenice. P 128-5 MOTOR od 150—350 ccm, rabljen, novejši tip, kupim. V račun dam tudj vino. Ivanetič Marija, Cesta komandanta Staneta S. Novo mesto. P 136—5 LESENO BARAKO, lahko rabljeno ca. GO kvadrat, metrov, kupimo. Ponudbe z navedbo opisa in cen« pošljite do 1. marca na FAGV — Ljubljana, Krekov trB 1. 3833-5 RABLJEN FIAT 600 ali podoben malobitražen avtomobil, kupim. Plačam v gotovini. Irng. Blaško-vič Branko, Zagreb, Kušlanov a 10-m. 1111-5 DVA bidermajer naslanjača, kupim. Naslov v ogl. odd. 3766-5 ITALIJANSKI športni voziček, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« v ogl. odd. 3830-5 DOBRO OHRANJEN motor od 230 do 350 ccm. kupim. Vidmar, Resljeva c. 3/1., Ljubljana. 3659-5 LAMBRETTO ali vespo, dobro ^oh ranjeno, kupim. Plačam takoj. Naslov v ogl. odd. 3653-5 SLAMOREZNICO na motorni po*on, kupimo. Naslov v ogl. odd. 3650-5 KRAVO s teletom, dobro mlekarico, kupim. Selan Janez, Dobrunje št. 45, p. Dobrunje. 2932-5 RADIO UKV, 8—10-cevni, 4 zvočniki, model 58—59, boljše znamke, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd. 3915-5 AMORTIZERJA (blažilc-a) št. 2 sprednji' in št. 3 zadnji, oba leva, dvostranska za avto Adler (tudi od Opel-Kadet ali DKW) kupim. Tavčarjeva ulica 2, pritličje^ levo. AVTO — Opel-Karavaa ali poltovor-ni do 500 k s nosilnosti, kupim. Po-' nudbe v ogl odd.- pod »Samo v do- brem stanju«. 3407-5 AVTO »REKORD« 54, odlično ohranjen, zamenjam za novejši »Opel Karavan«. Razliko doplačam v gotovini. Ponudbe pod »Karavan« v ogl. odd 3456-6 AVTO FIAT 1100, Mercedes ali DKW novejših tipov kupim. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Kupim«. 3558-5 CE.NE smoking hlače kupim. — Bitenc Stanislav. Domžale, Kolodvorska 33. 3452-5 MOTOR Dilnkopp Diana ali Lam-bretto NSU, malo rabljeno, kupim. Plačam takoj. Ponudbe v ogl. (odd. pod »Gotovina«. 3455-5 MOŠKI šivalni stroj, dobro ohranjen, leupim. Krojaštvo. Slomškova ulica 8. 3519-5 LIEFERWAGEN, največ do 500 kg nosilnosti, novejše tipe, lahko pokvarjen, kupi; mehanična delavnica Puščava-Mokronog. 3528-5 LOVSKO PUŠKO kal. 16 mm. pe- telinko ali hamarles ali eventualno risanico kupim. Ponudbe v ogl odd. pod »Dobra puška«. 3570-5 AVTO Opel Olimpia, Fiat C ali podobno, manjše potrošnje, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z obširnim opisom pismeno na naslov: Buntič Stjepan, Zagreb, M. UM»i STAVBNO PARCELO v bližini umetnega jezera v Preddvoru prodam. Naslov v ogl. odd. P 156-7 TAKOJ prodam najboljšemu ponudniku v severnem delu Ljubljane enosobno vseljivo stanovanje z možno nadzidavo z nekaj vrta. Ponudbe pod »Ob trolej bušni postaji v ogl. odd. 1102-7 ENODRUŽINSKO HISO ali trisobno komfortno stanovanje, vseljivo, v centru Ljubljane, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. Odd. 3837-7 ENODRUŽINSKO VILO. komfortno. čimbolj v centru Ljubljane, kupim. Ponudbe v ogl odd. pod »Plačiio-gotovina«. 3894-7 STANOVANJE dvoipolsobno ali enodružinsko hišico v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod: »Vseljivo« V Ogl. odd. ' 3867-7 DVOSTANOVANJSKO HISO v bližini Jesenic kupim. Ponudbe na SP Jesenice pod »Dogovor«. V P 129-7 LOKAL, takoj vseljiv v centru Ljubljane zaradi bolezni poceni prodam. Ponudbe pod »Vseljiv lokal«, v ogl. odd. 3837-7 MANJŠO hišo ali stanovanje, kupim. Hiti Pavle. Stražišče, z. p. Begunje pri Cerknici. 3779-7 NJIVO IN TRAVNIK 6250 m2 na Bledu,-oddam za leto 1959 v najem ali prodam. Klepec. Ljubljana, Rožna dolina X/2 3772-7 HrSO v Kamniku, 2 minuti od kolodvora. pripravno za obrtnika in nekaj posestva, prodam. Informacije; Pavlič Avgust, Mekinje 14 ali pa Tiringer. Lj. Medvedova 19. 3826-7 »REALITETNA PISARNA« Ljubljana, Tavčarjeva ul. 6, telefon ■ 21-011 proda naslednje nepremičnine. 0) Dvoiiružinsko hišo z vrtom, eno stanovanje vseljivo pri Viču Ljubljana 1,500.000 din. 422) Dvosobno komfortno stanovanje z vrtom v novejši hišd Šiška. Ljubljana 500.000 din. 377) Posestvo hiša cela vseljiva, 4 ha, 11 arov senožeti in gozda Plave. Nova Gorica 600.000 din. 248) Vila enodružinska, delno vseljiva, vrta 6250 m1, garaža, veranda. klet. Begunje. Gorenjsko 3.000.000 din. 484) Enosobno stanovanje kletno v vili Ljubljana 300.000 din. 495) Posestvo. hiša, gospodarsko poslopje, vrt njive, tiravniki 4.5 ha, gozda 5 ha pri Kozini 7 km od državne meje Primorska — 2,700.000 din. 497) Dvodružlnska hiša, podkletena lokal taikoj vseljiv. Jesenice 1.300.000. 498) Travnik v Rojah, Vižmarje 165 arov 50 din meter. 499) Posestvo, hiša. cela vseljiva, gospodarsko poslopje, vrta 35 arov. brajda, njiva, travnik Maribor, Teano 1.800.000 din. 500) PaTcela 1713 m*, giramoz na parceli Koseze. Ljubljana 400 din meter, zazidljiva. Prodajalce in ktipce opozarjamo, da posredujemo prodajo in nakup vseh nepremičnin, ki ne spadajo pod zakon o nacionalizaciji. Posredujemo tud; zamenjavo stanovani in lokalov. 3759-7 STANOVANJE kupim do 400.000 dinarjev ali nudim veliko nagrado. Hrovat, Mencingerjeva ulica štev. 33 . 3540-7 HTSICO v Ljubljani kupim ali zamenjam zelo lepo donosno posestvo. Naslov: Novak. Strmec. Celje. 3970-7 MALO TTISICO z 10.270 m' zemlie, 25 minut i?: Celia. prodam. Jožef Konec. Celic. Linhartova 3. _ P 124-7 MANJŠE dvosobno stanovanje s kopalnico nn Kodcli-cvem, nrodnm proti zamenjavi enakega ali cno-'nhnepa. Ponudbe pod »Marce« v otrl. odd. 3563-7 LEPO POSESTVO ob slavni cesti med Slov. Bistrico in Poljčanami, prodam. 8 oralov zemlje, njive, travnik. gozd, sadovnjak, vinograd, hiša in vsa gospodarska poslopja. Kupec lahko prevzame vse žive in gremične stvari. Bogatin, Zgornja režnica 42, p. Laporje. 1115-7 VSI DVOSTANOVANJSKA VILA V Ljubljani — lep vrt — naprodaj. Vseljiva proti zamenjavi. — Ponudbe pod »2 milijona« v ogl. odd. 3488-7 HISO z dvema stanovanjema (manjše takoj vseljivo), star 'vinograd in pol hektara breskvl-nega nasada ter četrt hektara vinograda (oboje obnovljeno pred 4 leti), oddaljeno 16 min. od postaje Videm-Krško. prodam. — Roš Milenko. Videm-Krško. P 110-T ENOSTANOVANTJSKO vseljivo hi- šo kupim do 8 km od Ljubi j ane, lahko tudi nedograjena. Ponudbe pod »Hiša« v ogl. odd. 3424-7 ENODRUŽINSKO HISO z malim vrtom, kupim v bližini Rudnlka-Lavrice. Marenka Bratanič. Ci-ril-Metodova 13 . 3508-7 GRADBENO PARCELO 832 m2 z vsem potrebnim gramozom, peskom, kamnom, apnom in vodovodom prodam pri kolodvoru poleg transformatorja na Brezovici pri Ljubljani. Informacije v Rožni dolini. Cesta IX št. 30-1., vsak dan po 14. uri. 3522-7 UGODNO prodam novo, vseljivo enostanovanjsko hišo. Nova vas 1 pri Radovljici. 3590-7 MANJŠO HISO z nekaj vrta v Ljubljani, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Spomlad«. 3591-7 DVOSTANOVANJSKO HISO z lepim vrtom. Ob Ljubljanici št. 58, takoj ugodno prodam. Naslov v Ogl. odd. 3678-7 ENODRUŽINSKO vrtno vilo z garažo v Ljubljani prodam tnte- rešenim z dvos-obnim "komfortnim stanovanjem, po možnosti z garažo. Ponudbe' pod. »Ljubljana« T Ogl. o4d. M7M MANJŠE POSESTVO vzamem v najem v bližini železniške postaje. Ponudbe pod »Napredek«, podružnica SP Jesenice. P 119-8 V ŽIROVNICI ob glavni cesti proti Jesenicam, ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo z nekaj vrta. Naslov v ogl. odd. Jesenice. P 120-8 POSOJILO IjOO.OOO dinarjev za 8 mesecev proti visoki nagradi, Iščem. Naslov v ogl. odd. 3582-8 PROSTOR za postavitev lesene zložljive garaže (5X2.5 m), vzamem v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prule-Vič«. 3733-8 PEKOVSKI MOJSTER bi vzel v najem pekarno na podeželju. Ponudbe pod »V najem« v ogl. odd. 3690-8 KLAVIRSKO HARMONIKO (80 basov), iščem v posojilo proti primerni odškodnini — pozneje odkupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Harmonika«. 3717-8 MIREN INTELIGENT vzame v najem sobo blizu centra. Ponudbe pod »Nočna služba« v ogl. • odd. 3318-8 ŠIVALNI STROJ vzamem v najem proti garanciji. Naslov v ogl. odd. 3664-8 AVTO, novejši tip, osebni ali Lie-fertlagen, vožen do 60.000 km, vzamemo s prenosom osnovnih sredstev. Pismene ponudbe pod »Prenos osnov, sredstev« v ogl. odd. 3S12-8 D AJVISKO-FRIZERSKI oddelek oddam v najem samo renomiranl frizerki. Ponudbe ipod »Ljubljančanka« v ogl- odd. 3905-8 LOKAL za fotoatelje nujno potrebujem. Ponudbe pod »Plačam 53« v ogl. odd. 3875-8 V NAJEM DAM brlvski-frizerski lokal, stanovanje v hiši. Hrastar Anton, Bršljin 17, Novo mesto. P 135-8 PRIMEREN PROSTOR za kiparski atelje, najraje Trnovo ali Rudnik, ižčem. Prevzamem stroške za adaptacijo. Naslov v ogl. Odd. 3924-8 DELAVNICO vzamem v naj em za lesno stroko, najraje v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Priložnostni zaslužek« v ogl. odd. 3916-8 AVTO, osebni ali Ufervagen,' novejši tip, vzamemo v najem proti dogovorjeni mesečni najemnini. Pismene ponudbe pod »Najemnina« v ogl. odd. 3313-8 noM ZA ENO VEČJO ali 2 mali sobi v Ljubljani ali okolici, nudim zelo visoko nagrado. Pišite na naslov: Kovačič Franc, Galjevica 54, Ljubljana. 3492-9 LEPO opremljeno sobo s klavirjem oddaim. Ponudbe pod »Čistoča in red« v ogl. odd. 3640-fl POŠTENA SrvILJA Išče sobico ali kabinet za uslugo šiva. Ponudbe pod »Zaželjeno Cimprej« v ogl. odd. 3641-8 UPOKOJENA UCITEUICA Išče prazno sobo. Za uslugo v dopoldanskih urah pazi na majhnega otroka. Ponudbe pod »Skrbna« v ogl. odd. 3599-9 ZA PRAZNO SOBO nudim lepo nagrado ali odkupim pohištvo. KMlOV V 0(1; Odd, KAMENJAVA Ljubljana—Zagreb. 3-sobno v Ljubljani zamenjam za 2-sobno v Zagrebu. Vidovdanska 5-11 Jirhar, Ljubljana. 3647-9 DVOSOBNO STANOVANJE. sodobno urejeno z vsemi pritiklinami v Litiji zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sončno«. 341S-9 MANJŠE komfortno trosobno stanovanje, zamenjam za večje. Informacije: tel. 32-371. 3462-9 DVOSOSNO kompletno stanovanje na Reki, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 3397-9 ŠTUDENT ARHITEKTURE, resen, Išče sobo po možnosti v Centru. Plača dobro, vnaprej. Ponudbe pod »Arhitekt« v ogl. odd. -9 SOSTANOVALKO za pomoč v gospodinjstvu dopoldan, sprejmem. Zglasite se v nedeljo: Prule 8. 3544-9 SOBO in delno .hrano, nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl odd. 3546-9 ZA HRANO IN STANOVANJE pomagam v gospodinjstvu. Bradeško Milka. Telekomunikacije, Pržanj 24 . 3547-9 FANTA ALI DEKLE sprejmem na hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Cirman, Tržaška 101. 3548-9 KOMFORTNO enosobno stanovanje, zamenjam za enako v Beo-■ gradu. Danilovič Ivanka, Ljub-ljana-Polje 88. 358S-9 STANOVANJE v Centru (enosobno) za večje. Nudim visoko nagrado, plačam tudi stroške selitve. Ponudbe pod »April« v ogl. odd. 3G11-9 ŠIVILJA z lastnim strojem išče sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sobica«. 3627-9 STANOVANJE in hrano, nudim upokojenki za dopoldansko varstvo otroka. Ponudbe pod »Nova hiša na deželi«. 3629-9 MLADI SESTRI, nujno potrebujeta prazno ali opremljeno sobo . oziroma kabinet. Ponudbe pod »Dobro plačilo« v ogl. odd. 3735-9 DVOINPOLSOBNO komfortno in prostorno stanovanje ob Taboru, zamenjam za manjše. Ponudbe v ogl. odd. pod »Predvsem center«. 3714-9 FANT, miren, nujno potrebuje stanovanje jn vso oskrbo v Ljubljani. Ponudbe pod »Šiška - Vižmarje m Vič« v ogl. odd. 3712-9 SKROMNO SOBICO išče solidno in pošteno dekle. Za uslugo šiva. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo nujno«. 3703-9 SOBO iščem ali grem za sostanovalko. Za uslugo nudim počitnice. Ponudbe pošljite v ogl- odd. pod »Dežela«. 3700-9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinam v Kočevju, zamenjam za enako, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«, v ogl. odd. 5699-3 VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom zamenjam za enako ali dvosobno. Ponudbe v ogl/odd. pod »Zamenjava«. 3624-9 ŠTUDENT dobi stanovanje pri starejši družini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Slovenec«. 3600-9 TISTEMU, ki mi nudi samsko sobo. nudim 100.000 din brezobrestnega posojila. Ponudbe v ogl- odd. pod »Nujno«. 3731-9 ZA PRAZNO SOBO nudim visoko denarno nagrado. Naslov v ogl. odd. 3727-9 ŠIVILJA z lastno posteljnino, išče sobico ali gre za sostanovalko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 3270-9 OBRATNA AMBULANTA »Sava«, Kranj, išče sobo za svojo uslužbenko. — Ponudbe pošljite na obratno ambulanto Kranj. P 1G1-S SOBO s posebnim vhodom ali garsonjero išče šivilja srednjih let. Nudi nagrado, posojilo ali odkupi pohištvo. Ponudbe v ogl-odd pod »Mirna«. 3602-9 ZA POSOJILO klavirja, posodim otroško posteljico, voziček in doplačam. Naslov v ogl. odd. 3742-8 DELO na dom sprejmem. Imam večletno prakso šivanja konfekcijskega ženskega perila. — Ponudbe pod »Lepa izdelava« v Ogl. Odd. 3755-9 DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v novi stavbi v Kopru in 2-sobno stanovanje v Hrvatinih nad Ankaranom, zamenjam za podobno, tudi več sob, za Ljubljano. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 3754-9 LEPO dvosobno stanovanje, zamenjam za enosobno. Ponudbe pod »■Center za center« v ogl. odd. 3751-9 DEKLE vzamem na stanovanje. Naslov v ogl. odd. 3750-9 VELIKO enosobno komfortno stanovanje v centru, zamenjam dvosobno komfortno. Nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Zamenjam« v ogl. odd. 3747-9 ZAKONCA brez otrok sprejmeva mesto hišnika-co. Podlogar Milan, Rožna 8. Tel. 21-258. 3745-9 TRISOBNO STANOVANJE /V centru zamenjam za manjše. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 3839-9 VISOKO NAGRADO nudim za enosobno stanovanje v Ljubljani-okolici. Lahko pozneje in na popravilo. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl. odd. 3898-9 TISTEMU, ki ml odda v najem eno- ali dvosobno stanovanje, zelo poceni prodam roler (Bella) ali mu dam v uporabo. Ponudbe pod »Bella« v ogl. odd. 3895-9 PRIVATNI AVTOMEHANIK, nujno išče enosobno stanovanj* ali večjo sobo za eno leto. Za uslugo izvrši vsa popravila. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka najemnina«. 3893-9 STANOVANJE, komfortno, 3 sobe in kabinet v vili z vrtom na Prulah, zamenjam za večje 3 in pol- ali 4 m polsobno. Ponudbe v ogl. odd. pod. Mirni center«. 3864-9 STANOVANJE ln hrano nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Meden Stana. Vižmarje 87. 3856-9 ENOSOBNO STANOVANJE v novi vili v Radečah pri Zid. mostu zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Poizvedbe: Kastelic Stane, Petkovškovo nabrežje 39. Ljubljana. 3842-9 SOBO oddam pošteni, pridni ženski za pomoč v gospodinjstvu — izmenoma: Naslov v ogl. odd. 3784-9 TROSOBNO srtanovanje v centru, zamenjam za komfortno dvosobno. Ponudbe pod »Pomlad« v Ogl. odd. 3794-9 VISOKO nagrado, nudim tistemu, ki mi odstopi dvosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd. 3798-9 STANOVANJE nudim za manj Jo dopoldansko gospodinjsko pomoč Jakoš. Zaloška 51 a, I. 3815-9 ENOSOBNO komfortno stanovanje kupim v mestu ali bližnji okolici Ljubljane — vseljivo. Piačam takoj. Naslov v ogl. odd. 3442-9 MIRNA in poštena uslužbenka, nujno potrebuje stanovanje, sobo, kobinet ali gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hvaležna 7.a prenočišče«. 3941-9 GARSONJERO v Kočevju, zamenjam za sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 3938-9 VELIKO, aončno enosobno stanovanje ia Bežigradom, zamenjam za enosobno v blokih Nudim vi«okr> np ? rado, Ponndbe pod »Pomlad« v 0*1. odd. 3937-9 MIREN in reden študent išče stanovanje. Ponudbe pod »Slodionst« v OfL odd. 3934-9 ŠOBO ODDAM pošteni osebi za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v oijL odd. 3436-9 DVO IN POLSOBNO stanovanje v centru zamenjam za ^enako ali večji;, Ponudbe pod »La-hko nekom-iortno« v ogl. odd. 3931-9 MLAD ELEKTROTEHNIK nujno išč* sobico v Ljubljani ali bližnji okolici. Plača zelo dobro. Ponudb« v osi. odd. pod »Zelo miren«. 3594-9 2-SOBNO stanovanje v Mariboru zamenjam za enako ali enosobno T Ljubljani. Ponudbe pod »Maribor 1959« v ogl. odd. 3669-9 SOLIDEN ŠTUDENT, išče sobo ali kabinet, za katero dobro plača, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Marec« v ogf. odd. 3669-9 TROSOBNO KOMFORTNO stanova-vanje v Kranjski ^rori, zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Nudim visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »1959«. 3667-9 MIREN, pošten, inteligent, išče opremljeno sobo, po možnosti v centru. Ponudbe pod »Nagrada 1959« v ogl. odd. 3951-9 DVA MLADA inteligenta iščeta primerno sobo z dvema posteljama v centru. Ponudbe v ogl. cdd. pod »Dobro plačava« 3949-9 KRASNO TRISOBNO, komfortno stanovanje v Mariboru, zamenjam za eno ln polsobno. zaželen center Ljubljane. Naslov v ogl. odd. P122-9 ZA SVOJEGA SINA, študenta, iščenj. sobo. Ponudbe pod »Mir zagotovljen« v ogl. odd. 3928-9 SOBO ISCEM. Odkupim pohištvo Naslov v ogl. odd. 3927-9 OPREMLJENO SOBO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudba pod »Pogoji« v ogl. odd. 3925-9 DVOSOBNO, lepo stanovanje v okolici Ljubljane, zamenjam za dvo ali večsobno na Beki. Ponudbe pod »Dvosobno« v ogl. odd. 3925-9 ŠIVILJA z lastnim šivalnim strojem, išče sobo kjer koli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. od-dj pod »Plačilo in protiusluge«. 39-17-9 DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje ali pol hiše kupim v Ljubljani. Ponudbe pod -»Lahko zamenjava stanovanja« v ogl. odd. 3314-9 STANOVANJE, hrano in vso oskrbo, nudimo, pridni in solidni ženski za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 3527-9 ZAGREB — LJUBLJANA: Terasno garsonjero — soba. kuhinja, kopalnica — v Zagrebu (Iliča), zamenjam za Ljubljano. Peras Avgust, Antunovac 6-b. Zagreb. 3959-9 PRAZNO SOBO ali garsonjero išče starejša šivilja. Ponudbe pod »Solidna« v oglasnem Odd. 3822-9 ENOSOBNO PROSTORNO stanovanje v! centru, zamenjam za večje dvoinpolsobno do trisobno stanovanje. Ponudbe pod »Pomlad 235« v ogl. odd. 3989-D ENOSOBNO STANOVANJE V Trnovem. lepo in suho. zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd pod »Bežigrad — Center«. 3987-9 SKAR-JE in aktovko sem izgubil. Vrnite proti nagradi na imej — Ceh, Smartinska 18. 3752-10 OKROG 10. URE dopoldne sem nasproti Drame do Stan in do. ma 16. februarja izgubila torbico z izposojeno vsoto 7.000 dinarjev in osebno izkaznico. Sem revna, stara. Prosim poštenega najditelja za vrnitev proti nagradi. — Muc Rozi, Tržaška 29. 3713-10 19. tega meseca se je izgubila zapestna urica od cerkve na Viču po Tržaški cesti, jadranski ulici do Gerbičeve. Pošten najditelj se naproša, naj jo vrne proti nagradi na župnijskem uradu na Ježici. 3974-10 I 1 III ŽELIM spoznati upokojenko do 50 let v svrho skupnega gospodinjstva. Pogoj; stanovanje. Ponudbe pod »Osamljen« v ogi. odd. 3439-11 SIMPATIČNA, dobro situirana in dobra gospodinja z lastnim stanovanjem, želi spoznati inteligenta od 45—50 let. Ponudba pod »Prijeten dom«, v ogi. odd. 3379-11 IMAM PREDLOG za nov artikel pohištvene stroke. Masovna izdelava. Ponudbe pod »Družabnik ali nagrada«, v ogi- odd. 3559-11 USLUŽBENEC — razočaran, iščem simpatijo, staro 25—3S let, najraje ločenko ali vdovo, lepe postave. Ponudbe pod »Zvestoba je vse« v ogl. odd. 3585-11 GOSPODA, ki je napovedal sestanek v kav. Nebotičnik za 1.1. 2. ob 15. uri popoldan, prosim, če odda naslov v ogl. odd. pod »Važno«. 3507-11 NUDIM POSOJILO ali dam visoko nagrado tistemu, kf mi pomaga pri učenju predmeta risanje iz statike iz tesarstva. Ponudbe v Ogl. odd. ood »Vestnost«. 3612-11 VDOVEC upo‘kojenec. gre v skupno gospodinjstvo s pošteno, zdravo upokojenko ali šiviljo. Ponudbe v ogl. odd. »Lepa harmonija« 3635-11 TISTEMU, ki mi posodi 100.000 din, nudim nagrado, kasneje možno stanovanje. Naslov v ogl. odd. 3740-11 OSEBNA UPOKOJENKA, vdova brez otrok, skromna bi šla za gospodinjo, k starejši skromni, dobrosrčni osebi v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd pod »Dobrosrčna - poštena«. 3704-11 30-LETNI TEHNIK z gotovino, želi pristopiti k dograditvi hiše ali stanovanja. Ponudbe p-od «Bližina Ljubljane«. 3335-11 LUDVIK pošljite naslov pod »Gorenjsko«. 3725-11 ZA DOVRSITEV HIŠE iščem denarno pomoč. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pomoč«. 3716-11 37-LETNI razvezanec, obrtnik, želi spoznati tovarišico za skupno življenje, otrok ni ovira. Ponudbe pod »Samski dom« v ogl. odd. 3309-11 UČITELJICA (globoko^ lazočara-na) z majhnim sinčkom, želi priskrbeti otroku očeta, zato bi poročila inteligenta z globoko srčno kulturo, visokega in simpatičnega v starosti do 40 let. Otroci niso ovira. Ponudbe pod »Počakaj na maj« v ogl. odd. 3696-11 UPOKOJENEC, vdovec, Išče tovarišico za skupno gospodinjstvo. Resne ponudbe pod »Dom na Štajerskem« v ogl. odd. 3695-11 USTANOVE, PODJETJA in lastniki avtomobilov, ip,o>zort Ka-ra-mbole, generalna in tekoča popravila vseh vrst avtomobilov, predelave in novoizdelave raznih karoserij, kabin jn kasonov izvršuje strokovno, hitro in po konkurenčnih cenah »AVTO-OBNOVA«, Celje Medlog št. 14. V servisu ZASTAVA je organiziran ooseben oddelek za stro- v, - .--- ■-■. avtomobilov fiaT-^astava^. V servisu »VESNA« vršimo polnjenje. formiranje ln prezidav« avtomobilskih akumulatorjev. 71*41 MILIJONI V ZEMLJI Mestna klavnica Zagorje ob Savi razpisuje mesto SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJE Nastop službe takoj ali 1. marca. Plača po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na upravo Klavnice. 1137 IZDELALI SMO GLASBENO SKRINJO ZA NAJZAHTEVNEJŠE LJUBITELJE KAKOVOSTNE GLASBE Pregled prometa v zadrugah kaže, da je ta še vedno največji pri odkupu lesa. Ta presega promet vseh ostalih panog. To kaže, da ljudje še vedno love poglavitni gotovinski dohodek z lesom. Zadruge gotovo niso zajele v odkup vseh drugih pridelkov v taki višini kot les, vendar so te številke značilne. Med drugim kažejo, da belokranjski kmet še vedno išče standard v poseku lesa in ne v večanju hektarskega donosa obdelovalne zemlje. Kako dolgo bo mogoče segati v gozd brez večje gospodarske škode za široko področje, je zelo resno vprašanje. Kooperacija v poljedelski pridelavi si v Beli krajini stežka utira pot. Nekoliko bolj se razvija v živinoreji, vendar tudi tu še daleč niso izkoriščene velike možnosti, Kot v drugih krajih je opazna tudi v Beli krajini večja pripravljenost za sodelovanje z zadrugo pri večanju hektarskega donosa v hribovitih krajih kot v dolini. Boljše izkoriščanje zemlje, ki je za poljedelstvo zelo prikladna, pa je sedaj praktično neizrabljena, je zato obča družbena naloga. Hkrati z melioracijami pa je potrebno začeti vaško kolobarjenje, da bo mogoče čimbolj smotrno uporabiti kmetijske stroje, katerih je sedaj tudi v Beli krajini že precej in jih bo iz leta v leto več. izpolnjuje Vaše želje TELEKOMUNIKACIJE. LJUBLJANA DIN 89.950.— NA ZALOGI IMAMO VEČJO KOLIČINO POTISKANEGA Časopisnega papirja imakclature), ki je primeren za pohištveno industrijo pa tudi za EMBALAŽO ITD. — DOBI SE V SKLADIŠČU CP »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, TOMŠIČEVA L PRI VEČJIH NABAVAH NUDIMO 25«/o POPUSTA (NAD 300 KILOGRAMOV) Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva ulica štev, 1—3 razpisuje delovno mesto VRATARJU Pogoji: 1 do 2 razreda gimnazije. Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja. Komisija za delovna razmerja pri podjetju LESNA INDUSTRIJA LITIJA razpisuje naslednja mesta 15 MIZARJEV (kvalificiranih) za stavbno pohištvo. Samska stanovanja so zagotovljena, plača i» tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Lesna Industrija Litija, p. Litija. 1144-43 Uprava Tovorne celuloze in papirja »DJURO SALAJ« - Videm-Krško Gradbeno podjetje ŠENTVID LJUBLJANA -Podgora štev. 32 sprejme takoj: DVA GRADBENA DELOVODJA z dovršeno delovodsko šolo, pomočnika nabavnega referenta, pomočnika(-co) mezdnemu knjigovodju, več kvalificiranih zidarjev, po možnosti iz okolice Ljubljane in elektro-monterja (honorarna zaposlitev) — Plača po tarifnem pravilniku. 1159 ske osnove bi znašala vaša invalidska pokojnina? ODGOVOK: Po 2. odstavku 73. člena zakona o invalidskem zavarovanju se odmeri zavarovanki, ki je na dan ugotovitve invalidnosti stara 50 in več let, toda še ni stara 55 let, invalidska pokojnina tako, da Ji gre za deset pokojninskih let 40 odstotkov od pokojninske osnove in za vsako naslednje leto: do 15 let — po- večanje za en odstotek, od 15 do 20 let — povečanje pa tri odstotke in od 21 do 30 let — povečanje za štiri odstotke. Glede na navedeno določilo bi torej znašala vaša invalidska pokdjnina 72 odstotkov od pokojninske osnove. Prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Naslova naj bodo pisani čitljivo. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo. 9 OGLAS V 9 SLOVENSKEM 9 POROČEVALCU 9 ZANESLJIV 9 USPEHI Tov Ažman Cilka, Ljubljana, pošljite polni naslov, da Vam odgovor dostavimo ali ga dvignite v uredništvu SP Tomšičeva 8/11 soba 39. Tov. Kalčič Julijana — Vašega prvega pisma nismo prejeli. Prosimo Vas pošljite nam vprašanje, nakar Vam bodo odgovorili pismeno. TEREZIJA ŠKOF upokojenka Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob 16. uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. — Do dneva pogreba leži v Ciril-Metodovi ulici štev. 11. Žalujoči: družina Franca Dolinarja, nečakinja Pepca Zagorc. VPRAŠANJE; V katerem času zastara terjatev delavcev oziroma uslužbencev iz delovnega razmerja? ODGOVOR: Taka terjatev za- stara po l. točki 1. odstavka 21. člena zakona o zastaranju terjatev v dveh letih. Ce pa je ta VPRAŠANJE: Do kdaj boste za terjatev ugotovljena s pravomoč-vašo hčerko, ki je dijakinja sred- no sodno odločbo ali s poravnanje ekonomske šole in je stara vo pred sodiščem, zastara po 1. 13 let, prejemali otroški dodatek? odstavku 23. člena navedenega za-ODGOVOR: Po 1. odstavku 17. kona 'šele v desetih letih, člena uredbe o otroškem dodat- <= ku pripada dodatek za otroke, ki d. P. Z. se šolajo v srednjih in srednjih VPRAŠANJE- Stari ste 43 let in strokovnih šolah, do : konca pred- v2m bil.a skupaj z vašim otro-pisanega rednega šolanja. toda kom priznana družinska pokojnina) dalj do konca koledarskega 2 pp vašem lani umrlem možu. leta. v katerem dopolni otrok 19 Ker pa je letos otrok dopolnil 15 let starosti. 1 jet starosti, vam je bila. družin- # ska pokojnina ukinjena. Ali vam M. H. bo pravica do družinske pokoj- VPRASANJE: Stara ste 53 let nine oživela, ko boste dopolnili in imate 23 za pokojnino vštevnih 451et odstavku 117 let. Koliko odstotkov pokojnin- ODGOVOR. Po 5 odstavku D. člena zakona o pokOjninsKem za- ___________________:-----------varovanju pridobi vdova, ki je je prenehala pravica do družinske pokojnine potem, ko je dopolnila 40 let starosti, zato ker je odpadel kakšen pogoj, na pod- lagi katerega je imela to pravico, znova pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let starosti. INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO takoj zaposli administratorko, veščo strojepisja ln sa-mojstojne korespondence. Plača po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev naslovite na: Industrija perila, Novo mesto, najpozneje do 5. marca 1959. 1142 Nepričakovano je umrla naša dolgoletna in zvesta družinska prijateljica MARIJA ISTENIČ . šivilja Na poslednjo pot jo bomo spremili v nedeljo, dne 22. februarja 1959 ob 16. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah. Hvaležne družine Vrhovec, Poljanec in Kiauta. Ljubljana, dne 21. februarja 1959. TOVARNA ROBCEV IZ NYL0NA potiskanih flock tkanin in vzorčastih tkanin — prodaja grosističnim podjetjem. — Obrnite se na: TRIDECO S. r. 1. — L. go Treves — Milano. Telefon štev. 667-266 ali Trst, telefon štev. 41-857. 1083-43 Sprejmemo takoj Uprava in sindikalna podružnica Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani sporočata žalostno vest, da je nenadoma umrl član delovnega kolektiva VPRAŠANJE: Al! ta pod kakšnimi pogoji se vam bo po zakonu o pokojninskem zavarovanju čas, ko ste od leta 1925 do leta 1941 imeli lastno trgovino, štel v pokojninski staž? ODGOVOR: Po izrečenem predpisu 10. točke odloka o vštetju časa samostojnega poklicnega dela za pokojnino (Uradni list FLRJ štev. 45-58) se za pokojnino ne Šteje čas samostojnega poklicnega dela, ki so ga zavarovanci prej prebili v lastnih trgovinah ali podjetjih industrijskega pomena, ali kot solastniki (družabniki takšnih trgovin oziroma podjetij. — Pri tem pa se šteje za delo v trgovini v smislu navedenega predpisa delo v trgovini, ki je bila vodena in registrirana kot samostojna trgovina. TEHMIČME5A VODJO podjetja dr. WIMUR ČAMPI RAČUNOVODJO In 0BRAT0V0DJ0 lesnega obrata Komisija za sklepanje inodpovedovanj e delovnih razmerij pri podjetju »C0LDH«, tovarna barv in lakov, Medvode razpisuje naslednja mesta: blagovnega knjigovodje Pogoj: srednja ekonomska šola in praksa v stroki; administrativne moči za komercialni oddelek vodenje evidence izvoza — uvoza Pogoj: ustrezna šolska izobrazba in nekaj prakse; šoferja B — kategorije Pismene ponudbe pošljite po pošti ali pa jih osebno oddajte v upravi podjetja najkasneje do 28. II. 1959. PRAVNI REFERENT V POKOJU nPlanicn-Šport« Ljubljana, Likczarjeva ulica štev. 7. 1035 mmu Uprava in sindikalna podružnica Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. V 71. letu starosti nas je zapustil IVAN KAVCIC upokojenec Pogreb dragega pokojnika^ bo v ponedeljek. 23. t. m. ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoča Ana Pavlin, gospodinja. Ljubljana, 21. februarja 1959. KUPON Biro za Lesno mdustrjo Ljubljana, Kidričeva ulica št. 1-1 razpisuje nasled. mesta: samostojnega PROJEKTANTA GRADBENIKA za visoke gradnje s pooblastilom: arhitekta, inženirja ali tehnika; PROJEKTANTA za gozdne ceste, gozdnega inženirja ali tehnika; PROJEKTANTA TEHNOLOGA, gozdnega ali lesnoindustrijskega inženirja; PROJEKTANTA za elek-tro inštalacije, elektro-inženirja ali tehnika. Naslon -1 'rv, ZA PRAVNO POSVETOVALNICO SP — »ODGOVORI NA VPRAŠANJA. Dotrpela je moja najboljša življenjska družica, predraga žena INDUSTRIJSKO PODJETJE »AGR0INDUS«, Ljubljana, Miklošičeva 4-1 MURIJA KOS roj. BEJŽELJ Nenadoma nas je zapustil v 84. letu starosti naš skrbni mož, oče, dedek, praded, brat. stric in svak JOSIP VERBIČ katastrski inšpektor v pokoju ln komponist * Pogreb drrjgega pokojnika bo v ponedeljek 23. februarja ob 15. uri izpred pokopališča na Viču Do pogreba leži v Jožefovi mrliški vežici na Zalah. Žalujoči; žena Berta, hči Milena vd. Štrukelj, sin Marjan z ženo Ivo, vnuki Nadn n-nroč Oman. administratorja za obrat Zalog strojepisko stenodaktilografko elektromonterja za obrat Zalog ved strojnih tehnikov Prošnje sprejema uprava podjetja Ljubljana, Miklošičeva 4/1 do 7. marca 1959. 116! SOPROGA MIZARSKEGA MOJSTRA Nepozabno pokojnico položimo k zadnjemu počitku v nedeljo 22. februarja ob 16. uri izpred hiše žalosti Huje 3 na domače pokopališče. Globoko žaluioči mož ANTON KOS Kranj, 21. februarja 1958. Ljubljana, Celje, Zagreb, Celovec, Bratislava, 21. februarja 1959. »tavite na gornji naslov do 28. febr. 1959. 1151 14 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St 43. _ 22. februahja 1959 V SLUŽBO SPREJMEMO: KLEPARJA ZA STAVBNA DELA 2 AVTOMEHANIKA 2 KLJUČAVNIČARJA ali STROJNA KLJUČAVNIČARJA 2 KO VINO STRUG AR J.. 2 AVTOKAROSERISTA V poštev pridejo delavci v svoji stroki samostojni. Plača po tarifnem pravilniku in po dogovoru. Ponudbe na naslov: KOVINARSKA DELAVNICA VRHNIKA OPOZORILO ! Opozarjamo trgovsko omrežje, montažna podjetja in koristnike električnih bojlerjev »TIKI« Za električne bojlerje tipe »TIKI« in »TIKI — MA-RIS« vseh velikosti nudi proizvajalec ENOLETNO GARANCIJO pod pogojem, da je izvršena montaža po navodilih, ki so priložena k vsakemu bojlerju z garantnim kartonom. Reklamacije upošteva proizvajalec po pooblaščenih podjetjih za servisno izvrševanje popravil samo ob predložitvi garantnega kartona in sicer: a) od dneva montaže, če je na garantnem kartonu naveden dan montaže po za to delo usposobljeni strokovni osebi in potrjen od izvrševalca — podjetja; b) od dneva'nakupa ob predložitvi odgovarjajočega računa o nabavi električnega bojlerja. Trgovska in montažna podjetja naj priložene garantne kartone in prospekte, v katerih so navodila za montažo ter vzdrževanje, obvezno izročijo investitorju odnosno koristnikom električnih bojlerjev. Za popravila električnih bojlerjev je vzpostavljena sledeča servisna služba: v BEOGRADU: »ELEKTROSERVIS«, Beograd. - Narodnog Fronta 76, tel. 21-772 v ZAGREBU: »RUDOLF MIHINA«, Zagreb, Preradovičeva 12, tel. 39-000 v LJUBLJANI: »ELEKTROVOD«, Ljubljana. Trnovski pristan 10 ELEKTRG STROJNO PODJETJE »TIK I«. LJUBLJANA TRATA 12, telefon 27-87 1084 / Razpisna komisija LEKARNE KRANJ razpisuje na podlagi 33. in 37. člen.* zakona o javnih uslužbencih: 2 mesti FARMACEVTSKIH TEHNIKOV Nastop službe takoj ali po dogovoru. Temeljna plača po uredbi, položajna po pravilniku. Prošnje z življenjepisom naslovite na LEKARNO KRANJ. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih -azmerij pri SBP PIONIR NOVO MESTO sprejme v službo Za sektor Uubhana KV ELEKTRIČARJA — za vzdrževanje elektro naprav STROJNEGA TEHNIKA — referenta za stroje REFERENTA za delovne odnose 2 TABORIŠČNIKA — za delavsko naselje DAKTILOGRAFKO NABAVNEGA REFERENTA Za centralne obrate' Novo mesto STROJNEGA TEHNIKA — za konstrukcije, predračune in tehnično dokumentacije 4 KV MIZARJE — za stavbno mizarstvo 5 KV TERACERJEV 2 PKV TERACERJA (brusača) 2 KV KOVINOSTRUGARJA 2 KV AVTOMEHANIKA 2 KV KLJUČAVNIČARJA 2 KV AVTOELEKTRICARJA 2 KV ELEKTRIČARJA — za popravilo elektrostrojev in instalacij KV ELEKTRIČARJA — za vzdrževanje elektronaprav gradbišča, Novo mesto ŠOFERJA C-KATEGORIJE (s 15. III. 1959 ali preje) ŠOFERJA C, E-KATEGORIJE (s L V. 1959 ali preje) TRAKTORISTA Za direkci o Novo mesto GRADBENEGA INŽENIRJA — za projekt b*—> VARNOSTNEGA TEHNIKA GOSPODARJA PODJETJA — za upravo stanovanjskih stavb Plača in stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov SGP »Pionir«, Novo mesto do 28. februarja 1959. 876 't* ---------------------------------------------- VEC TRGOVSKIH POMOCNIKOV(-IC) sprejme takoj ali pozneje trgovsko podjetje s tekstilnim blagom »VOLNA« LJUBLJANA. Wolfova ulica štev 1. V poštev pridejo tudi prodajalci drugih strok. Zglasite se v upravi podjetja ali pošljite pismeno ponudbo. 1069 ELEKTRARNA TRBOVLJE 465 m NKBA EN02ILNEGA KABLA ZA 35 KV 1x150 mm2. Cu in 182 m NKBA EN02ILNEGA KABLA ZA 35 KV 1x190 mm2. CU. NE SPREJEMAMO MALIH DELJSKO IZDAJO ZADRUŽNI VIN0GRADAR LJUBLJANA - Poljanska cesta številka 17 obvešča vsa gostinska podjetja/da smo znižali cene našemu vinu za pet do deset odstotkov! 1006 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ' »ŽIČNIC A« LJUBLJANA razpisuje naslednja prosta mesta: REFERENTA ZA NORME ADMINISTRATORKE V PRIPRAVI DELA Za administratorko pride v poštev tudi eventualna začasna zaposlitev, vendar samo v dopoldanskem času. Osebne ali pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse pošljite na naslov: ~2lCNICA«s Ljubljana, Tržaška cesta 49. 1133 VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI RAČUNOVODJE Nastop službe 1. aprila 1959 ali po dogovoru. Ponudbe pošljite v ogl. odd1, pod »Sposoben«. GRADBENEGA PODJETJA ČRNUČE VEČJE TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI razpisuje delovna mesta: GRADBENEGA DELOVODJE _ NORMIRCA — SKLADIŠČNIKA — VEC KVALIFICIRANIH ZIDARJEV -VEC DELAVCEV. sprejme ^kontrolorja (uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo ali ■Visokokvalificirani delavec trgovinske stroke) kvalificirane prodajalce skladiščne aelavce Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«. Prosimo ustanove in podjetje, da ogiase do vrednosti 3000 DIN plačajo V GOTOVINI TAKOJ PRI NAROČIL’’, in to: v v oglasnem uddelku, v ostalih kraiih v naših podružnicah oziroma na joštnlh uradih. — Na željo vam pošljemo cenik oglasov. Uprava »SL0VENSKEG" POROČEVALCA«. TRANSPORTNE DELAVCE vojaščine proste s bližnji okolici stanovanjem v Ljubljani ali Podjetje Avtoservis Rakek - Notranjsko razpisuje: 1. MESTO RAČUNOVODJE, 2. VEC AVTOMEHANIKOV, AVTOKLEPARJEV, STRUGARJEV fb ADMINISTRATIVNEGA OSEBJA Pogoj : 1. ekonomska srednja šola (nekaj prakse), 2. izučeni z nekajletno prakso. Ponudbe pošljite na naslov. — Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. 1050 KOLINSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA — Šmortinska cesta 30 Tovarna v Ljubljani -Moste sprejme v službo: vodjo tehnične pisarne s sred. strokovno Izobrazbo in primerno prakso; analitika z višjo strokovno izobrazbo, s komercialno ali računovodsko prakso; uslužbenko za vodenje evidence o embalaži z znanjem strojepisja; ključavničarje; mlajše navadne delavce za delo v proizvodnji. — Možen je takoj In ji nastop službe. Naslov v oglas. odd. 1057 VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme takoj ali po dogovoru: KEMIKA — za šefa laboratorija (inženir ali tehnik z daljšo prakso), več obratnih KLJUČAVNIČARJEV, ELEKTRIČARJEV in ORODJARJEV. Ponudbe sprejema oglasni oddelek pod »Lepo perspektiva«. 1132 »TELA« - LJUBLJANA. RIMSKA CESTA ŠTEV. 17 sprejme več kvalificiranih in visokokvalificiranih orodjarjev, stenodaktilografko NASTOP SLUŽBE MOŽEN TAKOJ 1 Pismene vloge sprejema sekretariat podjetja Ljubljana, Rimska cesta štev. 17. 1049 KMETIJSKEGA TEHNIKA Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »OLJARNA«, tovarna tehničnih olj Ljubljana, Tovarniška 41, razpisuje mesta: Izprašanega KURJAČA, več nekvalificiranih DELAVCEV za delo ▼ obratu in transportu, DVEH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV Pismene ali ustne ponudbe za razpisana prosta mesta pošljite na tajništvo podjetja. 1054 Pogoji: višja ali srednja kmetijska šola s prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbo pošljite čimpreje, po možnosti do 15. III. 1959, komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j., Prebold. 1135 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »JUVNISKLIBfJ LJUBLJANA SMARTINSKA CESTA 152 a SEKRETARJA Pogoj: pravna ali ekonomska fakul; e ta FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj; ekonomska srednja šola FAKTURISTA Pogoj: ekonomska srednja šola ADMINISTRATORKE Pogoj: nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja KURIRJA NOČNEGA ČUVAJA KUHARSKE P0M0CNICE ZA »DUR« PODJETJE ZA PREDELAVO IN PROMET 2ITARIC Slavonska Požega telefon 55 — telegram: POŽE2ANKA SE, POŽEGA PROIZVAJA IN PRODAJA: VSE VRSTE BELE^IOKE (tipa: 400, 600 in 1100). Vse informacije o prodaji nudi: Komercialni oddelek POŽEZANKE, Sl. Požega. 968 LICITACIJA »KONUS« — USNJARSKEGA KOMBINATA SLOVENSKE KONJICE Po čl. 10 pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del (Ur. 1. FLRJ, štev. 13-57) razpisuje »KONUS« -Usnjarski kombinat v Slov. Konjicah prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih. obrtniških in inštalacijskih del za rekonstrukcijo usnjarne. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 68,558.064 din. Rok za dovršitev vseh del je 1. september 1960, do 30. septembra 1959 pa mora biti objekt dograjen najmanj do inkluzive 3 faze. Licitacija bo dne 20. marca 1959 ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave »KONUS« Usnjarskega kombinata v Slov. Konjicah. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe ali osebne prijave sprejema uprava podjetja. 1CS0 Komisija za imenovanje in razrešitve direktorjev podjetij ObLO Sevnica, razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ štev. 52/57), v zvezi z drugim odstavkom 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 18/58) naslednja mesta: 1. UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE SEVNICA Podjetje Varščino v višini 1 odstotka predračunske vrednosti predložite z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in 16 cit. pravilnika. Ponudbi priložite priloge po razpisanih pogojih v skladu čl. 17 pravilnika. /Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne 20. marca 1959 do 10. ure v sekretariatu »KONUS« — Usnjarskega kombinata v Slov. Konjicah. Licitacijski elaborati in »plošni pogoji bodo interesentu na razpolago proti kavciji 25.000 din v Upravi kombinata od 23. februarja 1959 dalje. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano takso v znesku 30.023 din v gotovini pri ObLO Slov. Konjice. »KONUS« Usnjarski kombinat Slovenske Konjice R-1078 Pogoji: višja strokovna izobrazba (agronom ali ekonomist) z najmanj 3-letno prakso v gospodarstvu; srednja strokovna izobrazba kmetijske ali ekonomske stroke z najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu ali ustanovi; nižja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso v gospodarstvu ali ustanovi. 2. UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE LOKA pri Zidanem mosta Pogoji: srednja kmetijska ali ekonomska izobrazba z najmanj 3-letno prakso v gospodarstvu ali ustanovi; nižja strokovna izobrazba z najmanj 8-Ietno prakso v kmetijstvu ali ustanovi. 3. UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE STUDENEC pri Sevnici Pogoji: srednja kmetijska ali ekonomska izobrazba z najmanj 3-letno prakso v gospodarstvu ali ustanovi; nižja strokovna izobrazba z najmanj 8-letno prakso v gospodarstvu ali ustanovi. Kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom, dokazilom o strokovni izobrazbi, opisom dosedanje zaposlitve, dostavite ObLO Sevnica najkasneje do 22. marca 1959. 1074 KRUNJ objavlja izid nagradnega žrebanja na podlagi vrnjenih anketnih listkov o šolski opremi. 1. nagrado: vrtno garnituro je prejela Osnovna šola Prule — Ljubljana 2. nagrado: šivalno omarico je prejela Osnovna šola Trbovlje. 3. nagrado: ležalni stol je prejela Vajenska šola avto- mehanske stroke Maribor. Nagrade bodo izžrebancem dostavljene na njihov naslov. Vsem udeležencem, ki so sodelovali pri izvedbi ankete o šolskem pohištvu se podjetje zahvaljuje za pomoč in smernice, ki so jih s svojimi odgovori posredovali podjetju. Istočasno se tudi priporoča za nadaljnje poslovanje. • 1143 izšle so iz tiska naše najnovefše izdaje: P H § H U Č N ! K z k m\mm zakona o radnsm OONOSSMA s pojasnili Izdaja, v latinici. Cena 650 dinarjev. Ta službeni priročnik so priredili po odločbi sekretariata za delo pri zveznem izvršnem svetu 06 št. 16971 od 18. junija 1958 leta: V Milan Lakovič, načelnik oddelka za delovna razmerja sekretariata za delo pri zveznem izvršnem svetu. Slavko Bujdič, svetnik v sekretariatu za delo pri zveznem izvršnem svetu. Dr. Teofilo Popovič, profesor Upravne šole v Beogradu. Priročnik vsebuje določbe zakona o delovnih razmerjih z najnovejšimi spremembami in dopolnitvami, kakor tudi vse predpise za njegovo izvajanje (predpise o daljšem letnem oddihu, o nadomestilu za čas odsotnosti z dela, o pridobivanju strokovne usposobljenosti 3 praktičnim delom, o delavskih knjižicah, o pravicah delavcev in uslužbencev ob začasni nezaposlenosti, o kolektivnih dogovorih in okrajnih arbitrižnih svetih z izčrpnimi pojasnili, ki znatno olajšujejo njihovo uporabo. Priročnik pa tobsega tudi ustrezne predpise za izvajanje zakonov' o delovnih razmerjih in o zaščiti delovnih invalidov. ^ V priročniku so še obrazci za sprejemanje posameznik odločb in sklepov, ki se izdajajo na podlagi določb zakona o delovnih razmerjih. priročnik Ik RAD PERSONALNE SLUŽBE U PRIVREDNIM ORGANIZACIJAMA Drag. Raičeviča in ing. Nedeljka J. Guča Izdaja v latinici. Cena 1200 dinarjev. PRIRUČNIK ZA RAD NARGDNOG ODBORA OPŠTINE ! NJEGOVIH ORGANA Izdaja v latipici. Cena trde vezane 2000 dinarjev. PRIPUJČNiK ZA iZRADU ZAVRŠNIK RAČUNA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA 1958. GODINU Blažija Pajoviča, Antuna Junga in Slavka Lisavca- Izdaja v latinici. Cena 1200 dinarjev. NOVI SISTEM PENZSSKOG 0S1GURANJA dr. Nikole Dilberja. Izdaja v latinici. Cena 300 dinarjev. V tisku in pripravi so naše nove izdaje: 'ZBIRKA PROPISA O KASPODELI UKTJPNOG PRIHODA I DOHOTKA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA SA 1959 GODINU«, izdaja v latinici, cena v predplačilu 1.200 dinarjev. »PRIRTJCNIK ZA INVESTITORK« Momeila Pejoviča in Radoslava Niketiča, izdaja v latinici, cena v predplačilu 1.500 dinarjev. PRIROČNIK ZA IZSADU PERIODIČNIH OBRAČUNA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA 1959 GODINU«, izdaja v latinici, cena v predplačilu 1.000 dinarjev. ...... »ORGANIZACIJA I TEHNIKA POSLOVANJA RAČUNOVODSTVA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA« Petra Vukcbradoviča, izdaja v latinici, cena v predplačilu 1.000 dinarjev. »EKONOMIKA I KNJIGOVODSTVO GRADJEVIN-SKIH PREDUZEČA« Momeila Pejoviča, izdaja v latinici, cena v predplačilu 1.000 dinarjev. »AUTOBUSKI RED VOŽNJE FNRJ za 1959/60«*, izdaja v latinici, cena 1.000 dinarjev. »ZBIRKA PROPISA O FONDOVIMA«, izdaja v latinici, cena v predplačilu 800 dinarjev. Izdelali smo in izročili v prodajo vse vrste OBRAZCEV ZA DELOVNA RAZMERJA (sklep o določanju tarifnih postavk in razporedbl na delovna mesta — obr. št. 2/1200 »A«, sklep o določitvi minimalnega osebnega dohodka — obr. št. 2/1200 »B«, poročilo o prostih delovnih mestih, ki jih je potrebno izpopolniti z novimi delavci — obr. št. 2/1201, sporazum o ustanovitvi delovnega razmerja za določen čas — obr. št. 2/1202, sporazum o ustanovitvi delovnega razmerja za nedoločen čas — obr. št. 2/1203, sporazum o ustanovitvi delovnega razmerja za preizkušnjo — obr. št. 2/1204, dogovor o začasnem delu — obr. št. 2/1205, odločba o odobrenju letnega odmora stalnih delavcev — obr. št. 2/1206, odločba o odobritvi letnega oddiha delavcev z nepopolnim delovnim stažem — obr. št. 2/1207, odločba o odobrenju letnega oddiha v dveh delih — obr. št. 2/1207 »A«, nalog za nadurno delo — obr. št. 2/1208, odločba o nadurnem delu — obr. št. 2/1208 »A«, sporazum o prekinitvi delovnega razmerja — obr. št. 2/1209, predlog za odpoved delovnega -azrnerj a, za odpoved — obr. št. 2/1210, odločba o od-povedi — obr. št. 2/1211, odločba o začasni razporeditvi delavcev na delovnih mestih, za katera je potrebna nižja strokovna izobrazba — obr. št. 2/1212, pooblastilo delavskega sveta, da iahko direktor ali drugi vodja odloča o sprejemu delavcev za kratkotrajne posle — obr. št. 2/1213. obvestilo o dnevu začetka letnega oddiha — obr. št. 2/1214, odločba o odobravanju dopusta delavcev — obr. št. 2/1215, odločba o odobritvi dopusta porodnic — obr. št. 2/1216. OBRAZA CA I EVIDENCIJA ZA IZDAVANJE RADNIH KNJIŽICA CPO »Uradnem listu FLRJ«, št. 1/59 — izdaja »Službenega glasnika LRS«). 0BRASCA PRIJAVE 0 NESREČI NA POSLU I KNJIGE EVIDENCIJE 0 PRIJAVAMA NA POSLU ki jih obvezno vodijo gospodarske organizacije, ustanove in državni organi — izdaja »Službenega glasnika LRS« Vse izdaje obrazcev so v latinici in cirilici! Naše knjižne izdaje proda ja na večmesečno odplačevanje knjigarna »P R O S V E T A«, BEOGRAD, Knez Mihailova 12. Knjigarnam odobravamo 15 •/• rabata! Vsa naročila pošljite neposredno na naš naslov: •/S Plemena admtnis [13333® ZALOŽNIŠKO TISKARSKO PODJETJE BEOGRAD, p p. 479 Komercialni oddelek: Črnogorska št. 1 Telefoni: 27-953 in 21-314 Tekoči račun številka 101-11 1-972 »AGROTEHNIKA« exp ort-import LJUBLJANA, Titova 19 išče UPRAVNIKA (ekonoma) za svoj Počitniški dom v Portorožu Plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ekonom« ali osebno -v tajništvu podjetja, Titova 19-1. 1073 Slovenija projekt — podjetje za projektiranje — Ljubljana — razpisuje naslednja mesta: gradbenega inženirja ali arhitekta .za industrijsko projektiranje gradbenega tehnika — statika, za izdelavo projektnih elaboratov gradbenega tehnika — za izdelavo hidrotehničnih projektnih elaboratov administrativno moč z znanjem stenografije in strojepisja verzirano strojepisko za delo v računovodstvu. Ponudbe na Slovenija projekt, Ljubljana, Cankarjeva 1-V. 1149 UPRAVNI ODBOR LEKARNE SEVNICA OB SAVI razpisuj e naslednji dve mesti: dipL fcmnacevta(-tke) oziroma farm. tehnika za upravnika lekar. podružnice v Senovem pri Brestanici form. tehnika za lekarno Sevnica. Komfortno stanovanje na razpolago. Plača po uredbi in pravilniku! Nastop službe takoj ali po dogovoru! 1088 SGP SLOVENIJA CESTE LJUBLJANA proda TOVORNI AVTO MAN, nosilnost 5 ton, TRAKTORJA VLAČILCA »Zadrugar« na gumi kolesih, POHOVORNI AVTO Mercedes, PRIKOLICE »Bratstvo- Jedinstvo« nosilnost 3 tone, MOTORNO KOLO BMW s prikolico 750 ccm. Vsa navedena prevozna sredstva so v voznem stanju. Vse informacije v zvezi s prodajo daje Stroj-no-inventarni park, Ljub-ljena-Moste, tel. 30-107. 1081 Komisija za sklepanja delovnih razmerij tovarne otroških vozičkov in kovinskega pohištva »TRIBUNA«, Liublitma KARLOVŠKA CESTA 4 sprejme: orodjarja-kljuSavničarja, visokokvalificiranega ali kvalificiranega, ključavničar je-kvali- ficirane, ličarje koles — kvalificirane in polkvalificirane, ličarje pleskarje — pol-kvalificirape, kovfnobrnsače — kvalificirane in polkvalificirane, šivilje — polkvalificirane za tapetništvo, delavke za galvanizacijo n delavoe nekvalificirane, vajeno« — ključavničarske, galvapizerske in ličarske stroke. VEČJE PODJETJE V LJUBLJANI sprejme v službo SALDAKONTISTE, KNJIGOVODJE in STROJEPISKE Plača od 12.000.— do 20.000,— din. Nastop službe lahko takoj — V poštev pridejo, samo re- i flektanti, stanujoči v Ljubljani. — Ponudbe pošljite do 25. t. m. v oglasni oddelek pod »Sposobna moč«. Komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij »T 0 S«, Ljubljano, Metelkova 15 s prejme STROJNEGA INŽENIRJA — mlajšega za konstrukcijo, STROJNEGA TEHNIKA — diplomiranega na konstrukcijo, STROJNEGA TEHNIKA — tehnologa za mehaniko, VEC STRUGARJEV — kvalificiranih, VEC STEKLOPIHAČEV visokokvalificiranih in kvalificiranih, ■5LEKTRICARJA, Izučenega ali priučenega, NORMIRCA za optiko in mehaniko, DELAVCE za priučitev v steklopihaštvu. Vloge sprejemamo do vključno 28. februarja 1959. I I Zavod za duševno defektne HRA8TOVEC-TRATE, p. Lenart v Slov. goricah razpisuje mesti: L MATERIALNEGA KNJIGOVODJE (-KINJE). 2. ADMINISTRATOR-JA(-KE) Pogoj: 1. srednješolska Izobrazba z najmanj dvoletno prakso in znanjem strojepisja; pod 2. dvoletna praksa z znanjem strojepisja in ustrezno strokovno izobrazbo. — Samska stanovanja In prehrana zagotovljena. Temeljna plača in položajna plača po Uredbi ZJU. — Nastop službe takoj. — Pismene ali ustmene ponudbe predložite pri upravi zavoda. 1068 TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN L.UBLJANA sprejme: 0BRAT0V0DJ0 BARVARNE s primerno aarokovno izobrazbo in prakso^ TEKSTILNEGA TEHNIKA ZA MEDFAZNO KONTROLO VEČ KLJUČAVNIČARJEV VARILCEV KOVINOSTRUGARJEV in DELAVCEV ZA TRANSPORT IN BARVARNO KVALIFICIRANEGA KURJAČA ADMINISTRATIVNO USLUŽBENKO z znanjem strojepisja Pismene ponudbe ali osebne prijave sprejema uprava podjetja Celovška cesta 280. RAZPIS Komisija za razpis direktorskih mest pri ObLO Novo mesto — razpisuje mesto DIREKTORJA n: TRGOVSKO PODJETJE GORJANCI — Šentjernej TRGOVSKO PODJETJE RADULJA — Škocjan TRGOVSKO PODJETJE SMARJETA — Smarjeta Pogoji: 1. absolvent ekonomske visoke šole, 2. absolvent ekonomske srednje 'šole s 5-letno prakso, 3. visokokvalificiran delavec z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu v trgovini. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku ■— Pismene ponudbe pošljite Komisiji za razpis direktorskih mest pri ObLO Novo mesto do 5. maroa 1959. 1047 KOOPERATIVA EKPORT - IMPORT, Ljubljana sprejme v službo GLAVNEGA RAČUNOVODJO SEKRETARJA REFERENTA ZA UVOZ VEC SAMOSTOJNIH KOMERCIALISTOV za izvozno delo ŠOFERJA za osebni avtomobil. Pogoji no razvidni iz tarifnega pravilnika podjetja. Ponudbe, opremljene z življenjepisom, navedbami dosedanje zaposlitve in znanjem tujih jezikov, pošljite do dne 28. februarja 1959 na upravo podjetja. Kooperativa export - import, podjetje za izvoz lesa In lesnih Izdelkov, Ljubljana, Miklošičeva cesta itev. 4. 1062 Podjetje »JAVOR«, tovarne furnirja in vezanih pIoSS s sedežem v Pivki razpisuje mesta: L RAČUNOVODJE PODJETJA, t. POMOČNIKA KOMERCIALNEGA DIREKTORJA. 3. KOMERCIALISTA za izvoz furnirja in vezanih plošč, 4. KOMERCIALISTA za izvoz rezanega lesa, B. ANALITIKA podjetja, 8. REFERENTA za nabavo tehničnega materiala. Kandidati morajo imeti enega od naslednjih pogojev: X.. diplomirani ekonomist s petletno prakso ali končana srednja ekonomska šola z 10-letno prakso na vodilnem položaju; 2. diplomirani ekonomist z dveletno prakso ali končana srednja ekonomska šola s petletno prakso; 3. in 4. diplomirani ekonomist s petletno prakso ali končana ekonomska srednja šola z 10-letno prakso v lesni stroki, zaželena registracija za zunanje trgovinske posle; 5. ekonomska srednja šola ali nepopolna srednja šola z večletno prakso; 6. ekonomska srednja šola s petletno prakso ali izučeni trgovski pomočnik v kovinski stroki s petletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po dogovoru. — Za delovna mesta pod 1. in 2. so družinska stanovanja na razpolago, za ostale pa konec leta. Prošnje naslovite na naslov: »Javor«, tovarna furnirja in vezanih plošč, Pivka. — Rok: do 30. marca 1959. 1060 ili PAPIRNICA VEVČE Vevče, p. Ljubjana ■ Polis takoj zaposli 2 EKONOMISTA, 2 STROJNA TEHNIKA in SEFA ODDELKA za obračun osebnega dohodka. Ustne ali pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev naslovite na tajništvo podjetja. Informacije o delovnih in plačilnih pogojih daje tajništvo vsak dan od 7, do 14. ure. 1061 RAZPIS Kmetijsko gospodarstvo »ZOVNEK« BRASLOVČE, p J Braslovče, razpisuje naslednji mesti: 1. VODJE OBRATA 2. DELOVODJE ZA HMELJARSTVO Pogoji: pod 1. kmetijski tehnik s srednjo kmetijsko šolo in 5 let prakse, odnosno nižja kmetijska šola z najmanj 10 let prakse, — pod 2. kmetijski tehnik z nekajletno prakso v hmeljarstvu. Osebni dohodek po tarifnem pravilniku podjetja, odnosno po dogovoru.Stanovanj a na razpolago. — Ponudbe vložite na gornji naslov do 9. marca 1959. leta. 1042 Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtamirova 6 zaradi povečanja proizvodnje sprejme takoj: STROJNEGA TEHNIKA - KALKULANTA IZVEiSBANO STROJEPISKO z znanjem administracije in po možnosti stenografije SKLADIŠČNIKA m orodje SKLADIŠČNIKA za kovinski material STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za popravilo obdelovalnih strojev — plača po dogovoru MONTERJE ZA VODOVODNO INSTALACIJO MONTERJE ZA CENTRALNO KURJAVO MONTERJE ZA ELEKTROINSTALACUE STROJNE KLJUČAVNIČARJE STRUGARJE VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV, ki imajo možnost prlučltve na razna dela Delavci imajo možnost prevoza na delo in z dela z avtobusom podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave sprejema uprava podjetja v Crtomirovi ulici 6. 1015 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delavskem svetu »METALNE«, tovarne konstrukcij in strojnih naprav — MARIBOR razpisuje za PROJEKTIVNI BIRO V LJUBLJANI prosta mesta: STROJNIH INŽENIRJEV, GRADBENIH INŽENIRJEV, STROJNIH TEHNIKOV, TEHNIČNIH RISARJEV z ustrezno prakso Interesenti naj vložijo pisnjene vloge na »PROJEKTIVNI BIRO METALNE« — Ljubljana, Vilharjeva cesta štev. 2L Osebni razgovor ob sredah in četrtkih od 10. do 13. ure, in od 15. do 17 ure prav tam. 1094-42 ZAHVALA. — Vsem, ki so spremili našega dragega očeta AVGUSTA bercierija mu nam pomagali 1959 / Ob tragični izgubi predragega FERDINANDA DEŽELAKA Izrekamo najiskrenejšo zahvalo Lovski družini Rečica za častni lovski pogrebni obred, tovarišem ing. Pel-kotu, Jakopiču, Diacciju in dr. Rošu za globoko ganljive govore, dekanu g. Korbanu, rudniški godbi, pevcem, številnim darovalcem vencev in ogromnemu številu prebivalstva, ki ga je spremilo na njegovo zadnjo pot. Deželakovi. ZAHVALA. — Ob nepozabni izguba najinega ljubljenega ata in mame ANTONA in ALOJZIJE JURMAN se iskreno zahvaljujeva dr. Mihacu, dr. Pečavarju, zdravnikom in vsemu .strežnemu osebju internega oddelka bolnice Kandija za ves trud in požrtvovalnost. Posebna hvala sosedom Pirkovičevim, Urhovim in Ribičevim, društvu mojstrov, vsem darovalcem cvetja ter vsem znancem in prijateljem, ki so ju spremili na njuno zadnjo pot, izrekli sožalje in nama ob bridki / izgubi ljubljenih staršev na kakršen koli način pomagali. Neutolažljivi hčerki Tončka ln Milena. 16 str. / SLOVENSKI BOBOCEVALEC / St - 22. februarja 1959 «H(I Proizvodnja . potniških avtomobilov v Zahodni Nemčiji Pred kratkim so objavili aradne podatke o proizvodnji potniških avtomobilov v Zarodni Nemčiji 1.1957. Bilanca sa leto 1957 kaže, da je Zahod-ia Nemčija izdelala 958.970 jotniških avtomobilov, medtem sco iih je proizvedla v prvi po- .ovici 1958. leta 589.245. Omejiti je treba, da zavzema pro- izvodnja potniških avtomobilov v vsej avtomobilski industrij i približno 80 odstotkov. Naše bralce bo zanimalo, katere tovarne Izdelajo največ vozil v Zahodni Nemčiji in po tem bodo lahko ugotovili, po katerih vozilih je največ povpraševanja. AVTO UNION Binv BOBGWABD MERCEDES BENZ foku-kOln GLAS LLOVD NSU AUTOMOBIL AG NSU \VERKE AG OPSL PORSCHE VOLSSWAGENWBRK 502, 503 vsi DKW Sonderklasoe Isetta 250 Isetta 300 BHff 600 BJ1W 501, tip o vi Isabella Hansa 2400 180 190 219-220 300 Taunus 12 M Taunus 15 M Taunus 17 M Croggomobil T 250 Goggomobil T 300 G-o g gomolji! T 400 LP, LS 250 LP, RS, LC 400 LP, LS. LC 600 LT 600-6 Jagst NecKar , Prinz l/l Oljrmpia (Rekord) 1 Kapitan 356/1300 356/1500 356/1600 550 A/1500 potniški z 8 sedeži sanitetni 1957 1956 33.372 49.694 12.385 16.191 21.315 15.516 327 — 1.663 3.775 23.258 17.692 97 115 28.916 29.477 25.910 29.033 23.030 18.707 1.043 1.384 1.0*4 18.297 25.877 38.872 15.87* — 25.630 22.287 16.997 11.098 745 1.200 2.568 2-026 10.748 45.907 35.329 2.471 3.119 10.209 3.592 6.436 2.811 6 — 156 120.185 29.885 42.958 73 144 168 222 4.925 3.898 25 — 380.561 »33.190 20.711 11.798 644 586 Ti podatki kažejo, da je tovarna Vv>lkswagen po številu vozil daleč presegla vse druge proizvajalce potniških avtomobilov. Ta tovarna sodeluje v skupni proizvodnji potniških avtomobilov v Zlahodni Nemčiji s 40 odstotki. Zanimivo je, Zanimivosti iz znanosti Znanstvenikom Je uspelo osamiti element kalifornij (s periodno številko 98) g postopkom, ki je podoben tistemu, pri nastajanju novih zvezd oz. eksplozij i vodikovih bomb. Element kalifornij je Izredno pomemben, ker njegov Izotop dopušča natančen vpogled v dogajanja pri zlitju in je dober vir nevtronov. Težave pri pridobivanju kalifornija razumemo šele, če vemo, da je uspelo zbrati v šestih letih pičlih 9.5 milijoninke grama tega elementa. Skupina ameriških zdravnikov je pri operacijah s hipo-termijo — ohlajevanje telesa — začela ohlajevati tudi notra- njost. Skozi bolnikova usta vpeljejo v želodec poseben balon, skozenj pa kroži ledeno mrzla voda. Po zdravniških izjavah sodeč se na ta način doseže ohladitev hitreje. V balonu kroži oikoli pol litra vode. katere toploto spremljajo z napravami zunaj telesa. Ultra zvok (število nihajev, kj Jih ne moremo zaznati z ušesi) uporablja glasgoVJka univerza pri ugotavljanju nosečnosti. nepravilnosti medenice in trebušnih nerednostffi! Prof. Jan Eonald pravi, da so potrebne še nadaljnje izpopolnitve, preden bi se ta sorazmerno groba metoda lahko s pridom uporabila pri določanju benignih oz. malignih tvorb. 7,e mnogokrat so zoologi zatr- : jevali, da je med živalmi pre- j cej razširjena navada, da urno- : rijo svoj zarod ali družico iz j usmiljenja, kadar postanejo ne- [ zmožni za življenjo. Nekaj i podobnega se je zgodilo v j hamburškem živalskem vrtu. : Tjulenj Rowdy se je nekega i dne pognal na svojo ženko Ant- E Je in jo tiščal tako dolgo pod = vodo, dokler ni bila mrtva. Ko S so Antje obducirali, so ugoto- | vfli, da Je bila neozdravljivo = bolna... = NOlf V Ameriki so izdelali stroj, s katerim je mogoče napisati tri tisoč besed v minuti. Stroj torej Piše dvajsetkrat hitreje, kot je mogoče govoriti in petinštirideset krat hitreje kot najboljša strojepiska. Stroj ne tiska besed s pomočjo navadnih batov, temveč z elektronskimi dražljaji. — Ce je tak^dražljaj usmerjen na določeno črto, pre_ ide le-ta hitro na črnilo v prahu in—na rahlo segreti valj. Brati'je mogoče to črto ozir. črko že V delčku sekunde. Kaj sledi iz te nove iznajd- ba je izdelala tovarna NSU leta 1957. samo šest -potniških avtomobilov -Prinz*. Značilna je tudi zelo majhna proizvodnja potniških avtomobilov tovarne BMW v kategoriji večjih vozil. Obrtno gradbeno podjetje ŠEMPETER PRI GORICI proda že izrabljeno MOTORNO DVOKOLO znamke »Gloria« Cena po dogovoru, 1059 be? Novice bo mogoče prenašati osemkrat hitreje kot doslej. Aparat se da priključiti tudi na telefonsko in radijsko omrežje. Tako ho mogoče ta- ko rekoč hkrati prenašati poročila z borz, izide tekmovanj, vremenske napovedi in novice. Tiskani papir ae bo približal televiziji. SZ NK DRUGEM MESTU V RIBOLOVU Ribištvo nekdanj e carske Rusije ni imelo takega pomena kot ga ima danes. Lesene jadrnice brez motorjev niso mogle konkurirati ribičem skandinavskih. dežel in Japonski. V letih po oktobrski revoluciji so po-svetili tudi ribolovu več pozornosti. Danes ima sovjetsko ribiško ladjevje številne motorizirane enote od barkas do kito-lovcev s hladilnimi napravami in avtomati za predelovanje rib. Številne tovarne za predelovanje rib so sodobno opremljene in glede tehničnih pri-dobitkov ne zaostajajo za tovarnami drugih obmorskih držav. Ribolov se nenehno raz- vija. Leta 1913 so ruski ribiči nalovili 10,2 milijona, leta 1956 pa 26,5 milijona centov rib. ZDA so v letu 1956 nalovile manj. Več kot Sovjetska zveza nalovijo samo japonski ribiči. Medtem ko je znašala teža v sladkih vodah ujetih rib 83°/n celotnega ribolova, odlov morskih rib pa le 17 °/o, se je razmerje zdaj skoro obrnilo. Morski ribolov obsega 70 odstotkov, sladkovodni pa 30 odstotkov skupnega ribjega plena. Sovjetska zveza je danes med upoštevanimi izvozniki rib in ribjih izdelkov. Ruski kaviar pa je Se (tako tradicionalen izdelek te države. 56. Vse živali pa vendarle niso bile Tikijeve prijateljice. Se najslabše se je Tiki razumel z nosorogom, starim samcem razburljive čudi, ki je pobesnel, kadar je ugledal Tikija. -Pošten nosorog nima več miru pred opičjo golaznijo — kamorkoli se umaknem, povsod mi je za petami ta smrdljiva svojat!-« je rohivd, kadar ste se srečala. 57. Nesreča je hotela, da sta se Tiki in nosorog srečala tistega dne, ko je bil stari samec najbolj nasajen. Srečala sta se na planjavi in daleč naokrog ni bilo nobenega drevesa, da bi se Tiki mogel umakniti. Nosorog je zatulil in se brez odlašanja zapodil za Tikijem, ki je bežal, kar so ga noge ..nesle. Cisto'brez sape je klical Belo na pomoč. -Ne,« je odgovoril Johnson na njegovo vprašanje, -nobenih listin nimam, ki bi bile vsaj količkaj vredne. Drži pa, da sem si* navadpo resda prinašal domov delo iz Maitlandove pisarne in delal pozno v noč. Saj ravno zato se md zdi moj odpust kot izraz silne nehvaležnosti.« -Ali niste nikola prinesli domov kakih Maitlandovih osebnih papirjev, ki ste mu jih potem pozabili vrniti?« je vprašal Elk zamišljeno. Johnson se je nasmehnil in pomežiknil. -Vaš« vprašanje je nadvse ljubeznivo,« je rekel, -vendar pa nimam niti ene Maitlandove listine. Ce hočete, lahko pre-iščete vse moje omare, predale in kovčke. Toda prepričani ste lahko, da sem zelo natančen in da vem za sleherni papirček, ki ga imam.« Na poti domov si je Elk ponovil vse podrobnosti tega presenetljivega vloma. Da povemo po resnici: bil je zelo vesel, da je našel nov problem. Odvračal ga je od misli na sila neprijeten pogovor s predstojniki, ki ga je čakal zjutraj. Pričakoval je, da bo stotnik Gordon prevzel nase vso odgovornost in da bodo njega razbremenili krivde. A za detektiva Elka so bili njegovi višji predstojniki enako strašni kot Zaba. 31 Elk je nameraval navsezgodaj na postajo Kings Cross. Pogledati je hotel, kaj je bilo v torbi. Ko pa se je zjutraj zbudil, je mislil le še na skorajšnje zasliševanje in tako pozabil namero. In dasiravno je vlom pri Johnsonu na moč skrbno vpisal v knjigo poročil in zaklenil garderobni listek v svoj safe, je bil preveč zamišljen in zaskrbljen, da bi bil takoj začel poizvedovati. Ko je prišel Dick na zasliševanje, mu je Elk na kratko poročal o vlomu na Fitzrov Squaru. -Pokažite mi listek,« je rekel Dick. Elk je odklenil safe in mu izročil zeleni listek. -Listek je bil nekam pTipet,« j« rekel Dick, ko je stopil z listkom k oknu. -Tule je jasna sled sponke. To nam utegne kaj povedati,« je rekel in vrnil listek Elku. -Ne verjamem,« je rekel Elk malodušno, ko je spet zaklenil safe. -Oni zgoraj nama bodo pošteno podkurili.« -Nikar si ne delajte skrbi,« je dejal Dick. -Rečem vam, da so prijatelji zgoraj tako zadovoljni, ker imajo spet pogodbo, da si zastran Hagna ne bodo preveč belili glave.« To je bila pomembna prerokba, ki se je tudi izpolnila. Ko so poklicali Elka k predstojnikom — najvišjim policijskim inšpektorjem, ki so sedeli okrog zelene mize — je bil veselo presenečen, ko je opazil,, da je zadržanje predstojnikov prej podobno prijaznemu zanimanju kakor grajanju. -Pri takšni organizaciji smo pripravljeni na sleherna presenečenja,« je rekel prvi inšpektor. —V navadnih okoliščinah bi odgovorni prejeli zaradi Hagnovega pobega strog ukor. V tem primeru pa ne morem dati nobenega ukora. Podoba je, da je Balder storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Da ste ga zaprli v celico k Hagnu, popolnoma odobravam. In ne sprevidim, kaj naj bi očital ječarju. Resnica- je, da so Žabe od sile mogočni — in celo nevarnejši od tujih agentov. Delajo v svoji, domovini, vrhu tega pa imajo kajpak pripadnike celo med nami. Mislite, da vam jih bo uspelo uničiti, stotnik Gordon? — Prepričan sem, da od sile težko. Ali ni vse skupaj le zapravljanje časa?« Dick je zmajal z glavo. -Ne, gospod,« je odgovoril. -Preštevilni so. Toda najnevarnejše je težko najti. Zvedeli smo, da, poglavitni vodje organizacije — vsaj nekateri izmed njih — niso zaznamovani.« Toda vsi člani preiskovalnega sveta niso bili tako prijazni kot prvi inšpektor. -Dejstvo je,« je rekel neki sivolas častnik, -da sta bila v enem tednu dva jetnika ubita tako rekoč pred očmi policije, eden pa je zbežal iz celice, v kateri je bil s policijskim častnikom, ne da bi nasilno odprl eno samo ključavnico.« Zmajal je z glavo. -To je kaj slabo, stotnik Gordon!« .___________, -Želite nemara sami prevzeti preiskavo?« je vprašal Dick. —Tu ne gre za navaden zločin; če se prav spominjam, ste se s tem ukvarjali, ko sem bil na Državnem tožilstvu. Tedaj je bila zadeva na videz manj pomembna, pa kljub temu niste imeli uspeha. S svojimi ljudmi sem tedaj ugotovil, da gre za Zabe. Dati mi morate popolna pooblastila in imeti več potrpljenja kot sicer. Jaz že vem, kdo je Zaba,« je rekel preprosto. Nekaj hipov niso dojeli njegovih besed. -Poznate ga?« je vprašal prvi inšpektor nejeverno. Diok je prikimal. -Ce bi vam povedal, kdo je, bi se mi najbrž smejali,« je rekel. -Seveda bi ga lahko še to jutro spravil za zapahe, ker pa še nimam neizpodbitnih dokazov, bi se utegnil opeči. Zaupajte mi, jaz vam pa obljubim, da bom uspel.« »Toda kako ste to odkrili, stotnik Gordon?« je vprašal prvi inšpektor. Elk, ki je ves osupel poslušal svojega predstojnika, je skoraj brez diha čakal na odgovor. -Posvetilo se mi je tedaj,« je odgovoril Dick počasi in premišljeno, ko mi je gospod Johnson, Maitlandov tajnik, povedal, da je v hiši tega starca skrit neki skrivnostni otrok.« Ko je opazil osuple obraze navzočih, se je nasmehnil. -Bojim se, da to ne zveni kdo ve kako prepričljivo,« je nadaljeval, -toda pravim vam, da sem od tedaj prepričan, da lahko primem Zabo kadar koli. Njegovega imena mi ni treba povedati, povem vam le to, da mi zadnji dogodki pravilnost moje domneve potrjujejo. Ne trdim, da vam znam razložiti Hagnov beg, za zdaj to le še sumim. Toda tega bega ni težko pojasniti, če je moja prva domneva pravilna. O tem pa ne’dvomim.« Dokler se nista z Dickom vrnila v Elkovo pisarno, detektiv ni' spregovoril besede. Ko pa je skrbno zaprl vrata za sabo, je Elk rekel: -Ce ste jih nalagali, stotnik Gordon, je bilo to najspret-nejše laganje, ki sem ga slišal doslej. Toda zdi se mi, da nist* lagali.« i IZKOPANINE NASELJA STARIH 0BR0V Petnajst in več stoletij je minilo, odkar je pri Slo pleme mongolskih bojevnikov iz osrednje Azije preko Pobajkala v Panonsko nižino in so tam naselilo. To so bili Avari ali Obri, kakor so jim pravili stari Slovani. Od tu »o hodili na roparske, in vojne pohode proti zahodnim in Južnim sosedom, dokler jih ni Karel Veliki dokončno premagal. Potem so Obri kot pleme nenavadno hitro izumrli in si jih moremo dandanes le stežka zamišljati. Tudi sicer je ostalo le malo ohranjenega, kar bi nam pomagalo razjasniti navade in način življenja tega nomadskega plemena. ____ Lani pa je v vasici blizu Dunaja odkopal neki kmet v sadovnjaku okost- njak. Najdbo je prijavil policiji. Izkazalo se je, da gre za več stoletij staro okostje. Prav v bližini so kmalu zatem odkopali Se okoli 40 okostnjakov. Za najdbo se je začel zanimati dunajski arheološki muzej. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za pokopališče Obrov, staro 12 do 15 stoletij! V grobovih so našli tudi darila, ki so Jih polagali k mrtvim, večinoma okraske. Enega najbolje ohranjenih grobov, v katerem so našli dve okostji — moško in žensko — so popolnoma konservirali in v celoti prenesli na Dunaj. Gre verjetno za dva kaznjenca, ker je iz lege okostnjakov sklepati, da sta bila žena In mož zvezana skupaj in da sta tako tudi umrla. Poleg njunih trupel tudi ni bilo nikakršnih da riL Arheologi se sedaj trudijo, da bi vse najdbe Cimbolje ohranili, zakaj podobnih ni najti nikjer drugje. — Na prvi gornji sliki vidimo zemljevid Evropo in Azije z začrtano potjo, po kateri so se selili Obri do nas. — Na sliki desno zgoraj je upodobljen avarski bojevnik. — Na spodnji sliki je najbolje ohranjen grob, v katerem so našli okostnjaka zvezanega moškega in ženske. JCaho ph.UtatC na luni? Sovjetski doktor tehničnih znanosti in astronautični strokovnjak, general Pokrovski, je Kava in čaj nista škodljiva Mnogi ljudje menijo, da povzroča pretirano uživanje kave in čaja nevšečnosti za zdravje. Nekateri ameriški strokovnjaki za prehrano in raziskovanje živil pa so drugih nazorov in se zlasti v zadnjem času trudijo rehabilitirati ti dve okrepčilni pijači. Predvsem ne oporekajo, da sta kava in čaj skoro brez * vsake hranilne vrednosti, trdijo pa. da vsebujeta druge priznane lastnosti. Po nekem starem izreku more kava in tudi čaj poživiti celo umirajočega. Caj in kava oskrbujeta organizem ne le s kofeinom in tednom, marveč tudi z raznimi mineralnimi snovmi in vitamini, ki jih je v črnem čaju 7,9 do 138 miligramov na sto gramov, v zelenem pa celo do 324 mg. V indijski kavi je 1 do 3 mg bakra na sto gramov, v vietnamski pa celo 5 mg. Baker stimulira osrednji živčni sistem, .poživi delovanje srčnih mišic In pospeši izločanje ledvic. Strokovnjaki so Izjavi dodali, da priporočajo uživanje čaja in kave. Seveda pa pretirano pitje kave ali čaja ni primemo za ljudi z močno razrahljanimi živci, ker povzroča predlagal originalen način pristajanja na Luni. Upor na področju atmosfere je sicer velika prednost, toda Luna na nesrečo nima atmosfe-, re. Rešitev tega vprašanja bi bila v tem, da bi vesoljski potniki pri približevanju Luni izstrelili granato, ki bi ob trčenju dvignila velikanski oblak prahu, s katerim bi se pomešali tudi plini, ki bi jih povzročila eksplozija. Ce bi se vesoljsko letalo približevalo Luni pod določenim kotom, bi moglo dalj časa drseti po tem oblaku. Razen tega bi lahko opremili tudi notranjost letala ali rakete z posebno napravo, ki bi potiskala pred seboj nekaj te »umetne atmosfere«. Ob pristanku b[ se znova dvignili veliki oblaki prahu. Pokrovski meni, »da ob takšnih pogojih pristanek na Luni ne bo zvezan z velikimi težavami«. 55. Včasih je Tiki obiskal tudi želvo Bajo. To je bila velika, stara želva, ki je pomnila čase, ko so bila drevesa ob reki še čisto nizka, in je znala na kupe lepih pripovedk. Kadar je bila Baja dobre volje ali se ni ubadala z jajci, iz katerih naj bi se izvalili njeni mladiči, je prav rada prenašala na svojem hrbtu Tikija po obrežnem pesku.