mm Maribor, petek 21. marca 1941 "iAROtNINA NA MESEC Preleman » aoravi a!l oo ooJtl 14 iin Dostavljen na dom 16 din tnlina 3C din poštni cpsovni t? a c ti n- n 4« j, ena din 1-— POŠTNINA Pl ACANA V OOTOVIN1 I ELCfON UREDNIŠTVA 25S1 i-etC -V TELEFON OPRAVE 2S--67 Id 28-67 - TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 St©V 66 Poslovamic® Ljubljana Frančiškan. 6. tei 46—91 Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 28C v*# V Berlinu pričakujemo razbistritev odnošaiev s Turčifo — Odmevi sestanka med id&nom in Saradžoglom — Soglasni pogledi Velike Britanije in Turčije na mednarodni pobožaj — Pred odločiino akcijo prot! Grčiji REFIK SEYDAM Predsednik turške vlade je podal danes pred parlamentom zunanjepolitično po- ročilo KAHIRA, 21. marca. Reuter. Zunanja ministra Eden in Saradžoglu sta po odhodu s Cipra izmenjala brzojavki, v katerih poudarjata popolno soglasje v pogledih na mednarodni položaj. SARADŽOGLU:EDEN ANKARA, 21. marca. Radio. Ankara poroča: Zunanji minister Saradžoglu je Poslal .britskemn zunanjemu ministru Edenu v Katero brzojavko, v kateri se v prvi vrsti zahvaljuje za gostoljubni sprejem in zaključuje: »Želim, da prepričam vašo ekscelenco o svojem najglo-bokejšem prijateljstvu in izražam posebno zadovoljstvo nad najino popolno soglasnostjo v vSeli pogledih na mednarodni položaj.« ANGLIJA PONUDILA POMOČ BUDIMPEŠTA, 21. marca. »Pest« poroča, da je turški radio označil sedanji Položaj za zatišje pred viharjem. Turčija Vztraja pri dosedanjem svojem stališču. Razgovori Edena s Saradžoglom so trajali celih osem ur. Po neuradnih vesteh Je Eden Turčiji ponudil vso pomoč Velike Britanije. Angleži so pripravljeni poslati v Turčijo tudi svoje čete. Ankarski Politični krogi zatrjujejo, da Saradžoglu to ni pristal. CARIGRAD, 21. marca. United Press. Saradžoglu je na Cipru raztolmačil Ede-n'U smisel in vsebino Inenijevega odgovora na nemško poslanico. Videti je, da j® Anglija prepričana o tem. da bo Turčija nastopila proti Nemčiji, če bi ta na-Padla Grčijo. Drugi so mišljenja, da je bilo govora o možnosti pošiljanja angle- BERLIN, 21. marca. DNB javlja: Po prejemu turškega odgovora na nemško posebno poslanico predsedniku Turčije, Ineniju, izjavljajo v Berlinu, da gre zdaj za razbistritev obojestranskih stsSišč. To mnenje prevladuje v političnih krogih nemške prestolnice. Glede sestanka angleškega zunanjega ministra Edena s turškim zunanjim ministrom Saradžoglom So v Berlinu zelo rezervirani. Na VViihehnstrasse pa vendar opozarjajo na viden turški službeni komentar, v katerem se izrecno poudarja, da je prišlo do sestanka na Cipru na željo Edena. ških čet v Turčijo na isti način, kakoir so te že v Grčiji. V britskih krogih zagotavljajo, da so s sestankom na Cipru zadovoljni. ZADOVOLJSTVO V LONDONU LONDON, 21. marca. CBS. V angleških odločujočih krogih izražajo veliko zadovoljstvo zaradi ponovnega sestanka med Edenom in Saradžoglom. Bil je to prvi sestanek med njima po Hitlerjevi poslanici Ineniju. V Londonu poudarjajo, da je turško-angleško-grška zveza zdaj prvič v praks; izvedena. Edenov in Sa-radžoglov sestanek je dokazal popolno solidarnost in edinstvo med Tuirčljo, Anglijo in Grčijo. Ta solidarnost se je še posebej manifestirala na Cipru kjer je prebivalstvo po večini grško in turško. Manifestacije po ulicah so bile spontane in burne. Kjer sta se ministra pojavila, sta bila predmet prisrčnih ovaoij. MNENJE »POLITIKE« BEOGRAD, 21. marca, »Politika« poroča iz Berlina, da na uradnih mestih še vedno nič ne povedo o vsebini pisma turškega predsednika Inercija Hitlerju. Trdijo pa, da je gotovo, da bo Turčija ostala izven vojne v?e dotlej, dokler ne bo kršena turška nedotakljivost. IZKRCAVANJA V SOLUNU NEW YORK, 21. marca. Ass. Press. V Solunu se je izkrcala večja množina angleškega vojaštva. Poročilo pravi, da je to prvič, da so angleške ladje prispele naravnost v Solun. Doslej so se Angleži izkrcavali v petih drugih pristaniščih južneje v Grčiji. ANKARA, 21. marca. Anat. Ag". Poveljnik področja, ki je pod obsednim 'stanjem, general Ali Riza Artinkal. se je vrnil v Carigrad. Inspiciral je vse obrambne naprave v turški T raciji. PRISTANEK IRAKA BEYRUTH, 21. marca. DNB. Po vesteh iz Bagdada je iraška vlada sprejela angleške predloge, da se povečajo angleške čete na Bližnjem vzhodu. Angle-ško-iiraška pogodba je predvidevala kontingent dveh divizij. dnodušna 3ugosfay< a preds'avf:Ja sHo, kateri lie vsakdo ra'e priiateli, kakor nasprotnik V v $ Ji ■ « ti ff Postajica Sokoma kraljevine Jugcs.i vije stotemu članstvu — ,,N hče se ne sme čuditi, če cen mo neodvisnost, celokupnost in čast boij od m?ru in kruha'* BEOGRAD, 21. marca. Beograjski listi objavljajo poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, naslovljeno članstvu. Poslanica govori predvsem o zunanjepolitičnem položaju naše države in pravi med drugim: »Prvenstveni problemi današnjega trenutka so neodvisnost, celokupnost, čast. mir in kruh. Vse drugo lahko pogrešamo in odložimo. Kruh moramo preskrbeti vsem, za mir smo vsi. Prav tako smo za popolno nevtralnost in proti kakršnemu koli angažiranju za bilo katere koli tuje interese. Da pa znamo posebno dobro ceniti dobre odnošaje s svojimi najbliž-iimi sosedi, smo že dokazali in še neprestano dokazujemo z nemajhnim odrekanjem. Nihče se pa ne sme čuditi, če cenimo neodvisnost, celokupnost in čast bolj od miru in kruha. To še tem bolj, če upoštevamo, da so topovi v službi domovine važnejši od vsake hrane, kar se SINCLA9R: „VoJna bo trajala še te-hu tri LONDON, 21. marca. Reuter poroča: Na sestanku liberalne stranke je govoril vodja stranke Sinclair, ki je odgovarjal na razna vprašanja pristašev. Na posebno vprašanje, kaj misli o trajanju sedanje vojne, je Sinclair odgovoril, da je to kaj težko prerokovati, toda »osebno da smatra, da bi bil mnogo bliže resnici, Če izjavi, da bo konec vojne po blizu treh letih, kakor pa če bi menil, da se bo tri tedne ali tri mesece po sedanji vojni že lahko pristopilo k volitvam v parlament. Kajti, če bi se takoj po končani sedanji vojni vrgli na parlamentarne volitve, bi nevarno cepili svoje moči v času, ko bodo potrebne vse sile Anglije in Zed'njenih držav, da z iskrenim sodelovanjem in odločnostjo sodelujejo pri obnovi sveta, kakor nastopajo zdaj skunno iti složno.« je pokazalo pri drugih narodih. Ponavljamo, da nismo nikomur že vnaprej ne-prijatelji razen tistemu, ki se pokaže nam neprijatelja. Toda, kakor znamo biti do. bri prijatelji, lojalni Sosedi lu nedvollčni nevtralci, je jasno, da znamo biti tudi odločni nasprotniki, če smo k temu izzvani. Vedno smo hrabri in neomajni v uspehih in neuspehih, kakor to pritiee ponosnemu narodu. Upoštevajoč vse to verujemo, da bomo ohranili i mir i kruh, še bolj pa Svojo neodvisnost in celokupnost v današnjih dneh. Če je država kompaktna in odločna, ne izzove samo moralnega, temveč tudi firčno spoštovanje. 1 F.nodušna Jugoslavija predstavlja silo, V.ateri je vsakdo raje prijatelj, kakor nasprotnik.« BOJNE LADJE PO 65.000 TON VVASHINGTON. 21. marca. AP. USA bodo zgradile 5 največjih vojnih ladij ua svetu. To bodo oklepnice, ki bodo imele 60 do 65.000 ton. Prit sk na bojiščih pri Tepeleniju Italijani poročajo o letalskih in topniških akcijah, Grki pa o uspehih pri Tepeieniju ITALIJANSKA POROČILA NEKJE v ITALIJI, 21. marca. 286. pobilo glavnega stana italijanske vojske Se glasi: Udejstvovanje artilerije, zlast-odseku 9. armade. Naša letala so v svoj sunek sedaj izkoriščajo in brez oddiha pritiskajo na umikajočega se sovražnika. ATENE, 21. marca. Ass. Press. Razne vesti iz Albanije vedo povedati, da je J^zkem poletu izvedla napad na ceste Tepeleni, ki ga Grki napadajo že od de ■Mehanizirane oddelke, taborišča čet nlcernbra meseca, sedaj v grških rokah, 'j* sovražnikova skladišča. Pri letalski,:' Druge vesti pravijo, da ima Turčija Kcijah. ki jih je sovražnik izvede! te dni ' 00.000 vojakov na bolgarski meji. ® Valouo, je bilo sestreljeno še eno an-; LONDON, 21. marca Dopisnik Reu-_e§ko letalo čigar ostanke so našli na erja javlja z albanskega bojišča, da so rške čete vdrle v važtie italijanske po- °*0lku Saseno. GRŠKA POROČILA marca - --------------- <>žaje pri Tepeleniju zaplenile mnogo Al ENE. 21, marca AL Ag, V Če ra vojnega materiala. ^■Poldne je grški radi' razglasil, da so! ATENE, 21. marca. Reuter Vesti o za-S°d;ij zjutraj grške čete po več ur tra- zdju Tepeleni ja uradno ne potrjujejo, •jjočili srditih boiih vkorakale v mest. ATENE. 21 marca At. Ar. Službeno St' Grkom t )udlo v roke vel!ik< j ; ročilo glavnega poveljstva grške voj- vev'lo 'talijanskib ujetnikov ‘er mnog ’ ke št 145 pravi, da ie bilo v teku dne- 0,,i2ga materna vseh vrst. Grške čete va več lokalnih akcij patrulj in topniške- ga streljanja. Sovražna letala so vrgla več bomb na Krf. Ljudskih žrtev ni bilo. ATENE, 21. marca. At. Ag. Naše čete so zavrnile dva sovražnikova napada. Prvega so Italijani s pomočjo tankov napravili na srednjem odseku bojišča, drugega pa na .severnem odseku. Zajel1 smo 16 sovražnih vojakov, uplenili pa 4 sovražne tanke Neka sovražna skupina vojakov je bila pri enem sovražnikovih napadov popolnoma obkoljena ter ie prišla v križni ogenj našega topništva. Topovski ogenj jo je popolnoma uničil Tudi v dolini reke Vojuše smo nabral-nekaj ujetnikov Sovražno letalstvo grškega ozemlja ni napadalo — V grških vo!aških krogih ugotavljajo, da razpolaga nasprotnik z močnim topništvom, ki odslej vsakokrat pripravlja napad pehote. PODPIRANJE ČANGKAJŠKA TOKIO, 20. marca. DNB. Japonski tisk "ttipominja k Rooseveltovem govoru, da je zdaj jasno, da bosta Velika Britanija in Amerika z vsemi sredstvi podprle čang-kajškovo akcijo na Kitajskem. Japonska bo poskrbela, da po burmanski cesti vojni material ne bo dosegel cilja. „Afzaci)a se je vrnila k nemškemu narodu" STRASSBUGR, 21. marca. DNB poroča: Na. 'on ' -poli t i c n em kongresu Nemčije v Strassburgu je šef ciVilne up::. . v Alzaciji. Robert•Wagner. dejal: »Za Francijo je b»*a Alzacija težko hrene, Nemčijo pa dopolnjuje. V prihodnjih mesec h bo dobila Alzacija veliko gospodarsko naročilo, tako da bo vse prebivalstvo zaposleno. Uradništvo v Alzaciji ie 90% prostovoljno pristopilo v nemško upravno službo, ki jo izvršuje vestno in \iz,nCii„ c, -o venila k nemf' omu narodu, našla je trajno in večno domovino v nemškem rajhu.« BB PRE I .OND ON, 21 ec Europc BERLIN, 21. marca. Essenski »National Zeitung«, glasilo maršala Goringa, piše med drugim: »Razširile so s e lažne vesti o nemškem ultimatu in skorajšnjem vkorakanju nemških čet v .Jugoslavijo, Cilj to kampanje je, razrahljati prijaielj-ske odnošaje med Berlinom in Beogradom in da bi vlada Cvetkoviča umaknila svoje sklepe. Jugoslovanski tisk ostro odgovarja na takšne lažne govorice, posebno so opaženi v tem pogledu članki dopisnika »Politike« iz Berlina. Službeni demanti Avale ?e naletel v Berlinu ria popolno razumevanje. »Politika« piše dalje, da je v današnji nemški politiki posebno značilen oni de!, ki je karakteri-ziran kot nov pohod na jug, kot sodelovanje nemške sile na Balkanu, na Sredozemskem morju in v Afriki. Ta politika ima principielen značaj. nje cilj je v tem, da odstrani angleško zahtevo za vod- NOVIM1 AKCIJAMI NA BALKANU mavca. (On. Press) List v današnji izdaji bavi z a*voiem položaja na Balkanu in je nin--I a ja, da je vrhovni poveljnik nemških čet Jv Bolgariji general List že pripravljen in | čaka le še ugodnega vremena in popolne- stvo, ki skuša preprečiti izgradnja mo-j želi miru; noče se vmešavati v u;.ene no- J ga ustaljenja političnega položaja na Bal-dernc Evrope. Nemčija je rešila vzhodno I tranje zadeve in zadržanje. Stik nemških j kanu, da prične z odločilno akcijo preti Berlin: .Jugoslavija |e izven vsake nevarnosti Odtočna zavrnitev vseh .-činih vestš o nekih nemških namenih z Jugoslavijo Nemčija mora premagati angleške sHe na jugu, čeprav bo odločitev vojne padi« le na Velikobrilanskem otoku vprašanje v vojaškem in političnem pogledu, medtem ko je zahodno vprašanje rešeno vojaško. Zdaj mora Nemčija premagati angleške sile na jugu, čeprav ostaja center angleškega odpora na britanskem otoku, na katerem bo tudi padla zadnja odločitev. Sedanji nemški pohod na jug ne predstavlja nobene nevarnosti več za življenjske potrebe. C? bi Nemčija v tem času ne bila svesta si svoje moči in svoje evropske naloga, bi inhko premagala Anglijo le vojaško ne pa tudi moralno. Obe zmagi pa predstavljata c!l» te vojne in izhodno točko za novo Ev-ropo.« (Po »Novostih«) BERLIN, 21. marca. Nemška korespondenca »Dienst aus Deutschland« piše. da je Nemčija ravnala tako, da ne daje'nobenega dvoma Jugoslaviji, da ji ona ne in jugoslovanskih državnikov je dal v j Grčiji. General Papagos, angleški genera- zadnjem času zadovoljive rezultate za obe strani, vse kombinacije angleškega in ameriškega vira pa Sprejemajo v Berlinu s hladnokrvnostjo.« BEOGRAD, 21. marca. Jugoslovansko-netnški in turško-nemški odnošaji še vedno najbolj zanimajo nemške službene kroge. Berlinski dopisnik »Vremena« pravi v telefonskem poročilu: »Po miš-licnjii tukajšnjih političnih krogov je Jugoslavija izven vsake nevarnosti. V Berlinu so Jugoslavijo vedno visoko spoštovali. Pri razmiotrivanju političnih odno-šajev je treba vselej upoštevati tudi gospodarske odvisnosti. Nemčija in Jugoslavija sta gospodarsko tesno navezani druga na drugo, zato se ni čuditi tudi poetičnemu sodelovanju.« Vojna v zraku in na morju f LONDON. 21. marca. Reuter. Sinočni j nemški letalski napad je bil na London __ '■^'”!in Plvmouth. Nemci poročajo o potopitvi prvo Sad le, ki Je prevažala | london, 21. marca. AP. Admiraliteta ameriški materla! za Ancsi5o V Evropo I javlja, da so britanske podmornice na- BERL1N, 21. marca. Ass. Press. Berlin- ski listi prinašajo z velikimi naslovi vest, da je bila prva ladja z ameriško pošiljko orožja Veliki Britaniji že potopljena. BERLIN, 21. marca. DNB. V pretekli noči <0 nemški bombniki ponovno izvršili napad na pristaniške naprave in važna letališča v Angliji. Napad je bil precej si, sovit. Vrženih je bilo mnogo razstrelilnih i" zazidalnih bomb. Izbruhnili so števila' požari. Zadet je bil tudi neki večji brod' v luki. Mimo tega napada so nemška letala izvršila napad tudi na London in več angleških letališč. BERLIN, 21. marca. DNB. V prvih ponočnih urah med 20. in 21. marcem so močne eskadrilje nemškega letalstva po novno odletele na napad na vojne in gospodarske objekte na britanskih otokih. Vreme je ugodno ter so zadetki sigurni ter objekti dobro opazni. Odvrženih je bilo mnogo bomb vseh velikosti ter tudi veliko število zažigalnih bomb. Poročilo posadke, ki je prva startala za napad, pravi, da je cilj v plamenih. Tudi na drugih krajih so opazili večje in manjše požare. Podrobnosti še niso znane. BERLIN, 21. marca. DNB. Posadke nemških vojaških letal, ki so napadla britanski otok ter London v noči na petek, so poročale, da svetijo na raznih krajih mesta še požari, ki so jih zanetili še v predvčerajšnji noči. Torej lOndoskim gasilcem in pomožni službi ni uspelo požare pogasiti, niti jih tako omejiti, da ne bi več služili za cilj nemškim napadom. LONDON. 21, marca. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranje var nost poročata, da so bili napadi nemških letal v noči od četrtka na petek nekoliko manjši kot prejšnje dneve. Napadi so v glavnini izvršeni na neko mesto v jugo-/apadni Angliji in na London. Napad na mesto v jugozapadn': Angliji je bil kratke, i Padle o .tal.jansk.h transportnih adn Od trajen, vendar Ra je povzročil nekai po- ^ sta,se dve akoj potopili, tretja, k, je med njimi nekaj znatnejših. Clove-1 b,la polna volkov, je b.la zadeta v sre- do in je z gotovostjo računati s potopitvijo. Ostali dve pa sta bili zadeti, vendar se ne ve ničesar o njihovi usodi. zato v, škili žrtev ni bilo. Tudi pri napadu na Lon don je bilo je nekaj človeških žrtev in prav malo materialne škode. Britanska ic napad na Lorient v zasedeni Franciji, tal?, so izvršila v noči od četrtka na »‘‘tek j yojnih ladjah), 21. marca. Associated JURIJ VI. V PLYMOUTHU 1 Press. Veliko število angleških konvojev PLVMOUTH, 21. marca. Reuter. Kralj j prihaja in odhaja iz grških pristanišč pod i : kraijica sta obiskala Plvmouth. Kralj si 1 zaščtito angleških vojnih ladij. Nekateri je ogledal neko kontratorpedovko, ki je I konvoji so bili napadeni z letali, vendar prispela pred kratkim iz Amerike. j so doslej še vsi prišli na svoj cilj. listni Wavel in turški maršal čakmak s° si glede položaja popolnoma na jasnem in budno spremljajo vsaiko kretanje nemške armade. STOCKHOLM, 21. marca. UP. »Stock-holms Tidnlngen« piše, da je treba že v prihodnjih dneh pričakovati odločilnih dogodkov na bolgarsko-grški meji. List sodi, da imajo v Berlinu zdaj dovolj zanesljive podatke o izkrcavanju angleških čet v Grčiji, tako da imajo v rokah zadosten povod za pričetek akcije proti Grčiji. De Velera o Irski DUBLIN, 20. marca.,Reuter. V radijskem govoru, ki ga je imel za proslavo sv. Patricka, varuha Irske, je ministrski predsednik de Valera dejal med drugim da pomeni nevtralnost odločno voljo irskega naroda. Irska vlada in ogromna večina naroda izražata svojo voljo, da nočeta biti vmešana v vojno. Anonimni publicisti so izrazili strah, da bi mogla Irska biti izkoriščena kot baza za napad na Anglijo. Obvezali smo Se, da se to ne bo pripetilo. Niti ena od vojskujočih se sil ne bo izkoristila naše države za svoj napad proti drugi. Mnogo stoletij je moralo preteči, preden smo dosegli ne* O veliki nočs bo papež p©si©wn© posvai svet k miru odvisnost. Sklenili smo, da je več ne bo* NEKJE V SREDOZEMLJU ( na angleš- jmo izgubili.« Govor de Valere je bil namenjen predvsem Ameriki. De Valera ie zaprosil irske prijatelje v Ameriki, da pomagajo irskemu ministra Aikenu pri izvedbi njegove misije. Aiken je namreč potoval v Ameriko, da bi preskrbel žito, surovine in vojni material. Končno je de Valera poudaril, da bo zašla Irska v težak položaj glede prehrane, če ne bo dobila več deseitisoč ton ameriškega žita. LYON, 21. marca. Havas. Iz vatikanskih krogov poročajo, da bo ‘mel papež o veliki noči važen govor. V Vatikanu z vso skrbnostjo zasledujejo potek mednarodnih dogodkov. Če bodo prilike zato povoljne, bo papež objavil pred veliko nočjo mirovno poslanico. V Vatikanu po-udarjajo, da je nemogoče predvidevati razvoj mednarodnega položaja, ker vojskujoče se stranke poudarjajo, da se hočejo boriti do končne zmage. Vendar so v krogih, ki so blizu sv. očetu, optimi-stičnejši. Potrjujejo se tudi vesti, da bo ■viacuoka med bivanjem v Rimu sprejet pri papežu. Sv. oče ob tej priliki ne fco opustil prilike, da ne bi apeliraj na mir. Japonska igra po svoji legi važno vlogo v trojnem paktu in v ravnotežju sil med vojskujočima se taboroma, uživa simpatije obeh strani. Odnošaji med Japonsko in sv. stolico so dobri, posebno od kar je Vatikan priznal Mandžukuo. Zato upajo, da bo papež pridobil Macuoko za mirovno akcijo, ki naj bi se ji pridružili še drugi. Za nacionalno unijo v USA MOLOTOV sovjetski 'komisar za zunanje zadeve, ki bo imel, kakor poročajo italijanski .ti, važna posvetovanja z japonskim zunanjim ministrom Macuokom 25. t. m. Ma-ctfaka bo predvidoma ostal v .viaskvi dva diu. WASHINGTON, 21. marca. Havas. Velika večina, s katero je bil sprejet zakon o kreditu 550 milijard in za pomoč Veliki Britaniji, priča o novem razpoloženju v parlamentarnih krogih Amerike. 336 glasov, ki jih je dal kongres za politiko Roosevelta in le 53 proti pomeni, da se v USA vzpostavlja neka nacionalna unija, v katero bodo pristopili tudi člani opozicije. NEW YORK, 21. marca. Ass. Press. V USA je nastal v vrstah tako zvanih »rodoljubnih izolacionistoiv« preobrat. Ta preobrat je v zvezi z zadnjim Rooseveltovim govorom, v katerem je predsednik zahteval popolno pomoč vsem državam, ki se branijo proti napadom. Ti izolacio-nisti so bili proti zakonu o najemnini in zakupu. NE\V YORK, 21. marca. Ass. Press. Na podlagi poročil iz države Nebraske piše ROOSEVELT NA ODDIHU MIAMI, 21. marca. AP. Roosevelt je odšel na ribiško potovanje po Karaib-skeni morju. Izjavil je, da sc ne bo nikoli bolj oddaljil od obale kakor za 10 ur vožnje, tako da lahko ob vsakem času pride v VVashmgton. OPORIŠČA ZA USA AMSTERDAM, 21. marca. DNB. Po vesteh in Londona je tehnični odbor izdelal že vse podrobnosti sporazuma o najemu pomorskih in zračnih oporišč v britanskih kolonijah, ki bi jih naj najele USA. ?.'■ na začetku prihodnjega tedna naj bi bil sporazum tudi podpisan v »New Times« Roland Johnson, da je ves ameriški »Srednji zapad« borbeno razpoložen. Johnson piše: »Pred letom dni je bil ves »Srednji zapad« za vmešavanje v vojno. Danes pa je ves za sodelovanje pri ,delu za dvig proizvodnje za državno obrambo ter za pomoč Angliji in njenim zaveznikom. Pošilja vedno večje število vojačkov, plačuje vedno večje davke ter sprejema ogromne milijardne kredite za državno obrambo.« TRI NOVE PROGE V PARIZU PARIZ, 21. marca. DNB. Pariška podzemna železnica bo podaljšana za tri nove proge. Del proge, ki vodi pod severnim delom mesta in katerega so začeli graditi 1. 1936., bo predan prometu letos. PROTI TUJCEM V BRAZILIJI RIO DE J AN El RO, 21. marca. DNB. Brazilska vlada je izdala več sfrogih ukre pov, ki naj bi omejili potovanje tujcev. Omejitve pa ne veljajo za državljane aine riških držav. LETALSKA NESREČA BUENOS AIRES, 21. marca. DNB. Včeraj je v provinci Cordoba padel neki argentinski avion. Šestčlanska posadka se je pri tem smrtno ponesrečila. Med člani posadke so bili 4 častniki. Po dosedanjih poročilih je nesrečno povzročila neka poškodba na motorju ter se je letalo ponesrečilo pri poskusu prisilnega pristanka. Pri padcu letala je eksplodiral bencinski tank ter je bilo letalo popolnoma uničeno._______________________________ _ Mariborska napoved. Pretežno oblačne i>, hladno. Obetajo se padavine. VčeraJ je bila naj višja toplota +10, danes dopoldne najnižja —4, opoldne +3.2. Optimizem Francije o preskrbi živeža CLERMOND L ER RANI), ?1. marca. Havas javlja: Komentirajoč sugestije »Sunday« Timesa« odnosno pogojev, pod katerimi bi Velika Britanija pristala, da se v nezasedeno Francijo pošljejo ladje z ameriškim živežem, piše list »Jour Echa de Pariš« med drugim: »Te sugestije pričajo, da je pod blagohotnim vplivom USA in prijateljstva do Francije pri- šlo do povoJinega razvoja brUanskes3 mišljenja, ki se lahko tako izrazi: ^ prepovedi za prevoz neobhodno potrebnega živeža v nezasedeno Francijo, i':,< pogojem, da bo Anglija imela zagotovila* da ne bo ta živež poslan izven svobodne cone. Ce so to stvarne baze začetih P0" svetovanj, potem lahko z optimizi;i(M11 čakamo razumevanja na drugi stran5 Novi ukrepi proti padalcem v Italiji RIM, 21. marca. Stefani. Italijanski vojni list »Forze Armate« opozarja prebivalstvo na eventualen nastop padalcev tujih vojsk. Padalce, ki nastopajo v predpisani uniformi, je smatrati kot redne pripadnike tuje vojske in jih je kot take internirati. Obrambna akcija dopušča, da se proti njim otvori ogenj, dokler padajo. razen v primerih, če poedini padaici odskočijo iz poškodovanih letal. Sovražnim padalcem se lahko postavijo v brat’ vsi pripadniki edinic, ki so vojaško ^organizirane, predvsem člani rašistiČP1^ milic. Ne smejo pa nastopati proti Pj*" dalcem civilisti, ki niso miličniki, tudi & v primeru, če je v določenem kraju vodena obča civilna mobilizacija. \V 104] »V p " p r n * fr« Stran 3 Prometno-politični ogledi po Atlantiku položaj Nemčije in Vel ke BrStanJe pred napovedano veliko podmorniško akciio — Razmerje °fencivne rsemške in okupirane kont nentafne cbaie do defenzivne obale ftngišje Atlantski ocean zajema 82,442.000 km-' Površine, skupaj s stranskimi morji 108 milijonov 463.000 km-’. Njegova ogromna zi-, bel vsebuje 354 milijonov kubičnih kilt>-metrov vode, povpreč na globina je 3332, na najglobokejšem kraju je dno 8525 m pod površjem. Eno petino vse naše zemlje tvori njegova velika vodna ploskev, 16.500 km, odnosno 21.000 km je od njegove najsevernejše do najjužnejše točke. Povprečna širina Atlantika znaša 5000 km, računajoč stranski zatok Sredozemlja pa je 13.000 km od obal črnega morja do toplega zaliva Mehike. Zalivski tok, brez katerega si ne moremo predstavljati sedanjega razvoja Evrope, njenih plodnih, rodovitnih tal in naseljenosti visoko na sever, je najzanimivejši pojav ' atlantskih voda, V vroči zibeli tropskega pasu se porajajo tople struje in iz Karibskega morja gre njih pot v mogočnem veletoku proti severovzhodu, k Norveški. In v kontrast tej Stvarni, neprecenljivi dobrini Prirode za razvajene Evropejce* se trgajo z vprav zaradi zalivskega toka mogočno zaledenelih obal Grenlanda vsako leto ledene gore ter plavajo globoko na jug Atlantika. Daleč do Bermudskih otokov priplavajo ti nevarni gostje z visokega severa, celo 559 km južno od irske so že srečale prekooceanske‘ladje te neprijetne popotnike arktičnih krajev, ki so povzročili tudi eno največjih katastrof v atlantski plovbi, potopitev veleparnika »Tita-»ica«. h Ocean ribiče plodna zemlja za Atlantik je bogata, plodna njiva za ribiče. Vsako leto pospravijo iz njegovega naročja nad 1300 milijonov slanikov, skoro 1800 milijonov kg polenovk in drugih rib daje zaslužka tisočem in tisočem ljudi, ki spravijo letno 18—20 milijard dohodkov iz slanih voda Oceana .Po njem plove v normalnih prilikah za 140 milijonov registrskih ton tovora, dvakrat več kakor v ostalih dveh svetovnih morjih skupaj. Dve petini tega prometa od-* padeta na ladje Velike Britanije, ena šestina gre k Nemčiji. Samo skozi Gibraltar gre in prihaja vsako leto za 22 milijonov reg. ton ladij, 17 milijonov reg. ton ladij gre skozi ustje Paname. Vzhodne obale Južne Amerike prejmejo v svoje luke povprečno 16 milijonov, zahodna afriška obala 5 milijonov reg. ton ladij. Od 26 do 30 velepristanišč sveta jih leži 20 na obrežju Atlantika. v Od Soanccv do Angležev Atlantik je bil v prvi dobi živahne morje-plovbe, od 1500 do 1600 domena portugalskih in španskih pomorcev. V 1. 1700 do 1800 so prevzeli vodstvo Francozi in Angleži, slednji so končno povsem prevladali. V prvi svetovni vojni, 1914-18 je zavladala nad Oceanom anglo-ameriška zastava, zdaj se ponavlja spet stara pesem za prevlado nad velepro-storom, na katerega se naslanja lice 11 večjih in cele vrste manjših držav. Predvsem je severni Atlantik najživahnejše prometno politično prizorišče sveta, tam so tudi velesile, ki zadnjega pol stoletja ljubosumno tekmujejo za prvenstvo nad njim. Zdaj prehaja bitka za Atlantik v novo fazo, katere avtorji so na eni strani sile osi, na drugi pa združeni anglo-ameriški svet. Kakor nikoli poprej v zgodovini si je Nemčija v teku sedanje vojne odprla široka vrata za manevriranje iz premnogih baz na Oce- an. Od Narvika do podnožja Pirenejev je nanizana dolga verige luk in letališč, kjer čakajo oborožene sile dneva, ko bo dan ukaz za generalno ofenzivo na neizmerni vodni ploskvi. Pravi pojm položaja Nemčije v sedanji vojni dobimo šele) če si predočimo razsežnost njenega operacijskega področja. Obale okupiranih ozemelj merijo: Norveška (brez otokov) 3400, km Danska (z otoki) 3787 km Holandska 750 km Belgija 65 km Francija - 2505 km Nemčija sama (z otoki) 290 km skupaj ob atlantski obali 10.797 km Nemčija razpolaga tedaj pred bitko za Atlantik s 10.797 km zasedene in lastne obale, dolžina, ki sega v ravni črti iz Ljubljane preko Sibirije tja do južnega konca Kamčatke in še čez. To je dejstvo, ki ga ni zapostavljati, posebno še, če se vpošteva, da je velik del teh globoko v celino zarezanih obal precej varen pred vnanjimi napadi in da se v srednjem svojem sektorju močno približa glavnemu cilju Nemčije — Velikobritanskemu otočju. Jugoslaviji ne preti nobena nevarnost Pred uglednimi poslušalci v Novem Sadu je prometni minister inž. B e š 1 i č med drugim dejal: »Kot član kraljevske vlade priporočam vsem v pričakovanju dogodkov popolno hladnokrvnost. Iskreno vant lahko rečem, da naši domovini ne preti nobena nevarnost. Ena misel nas druži vse: domovina nad vse, narodni interesi pred vsem drugim. Treba je ohraniti narodno in državno celino za vsako ceno. Etika in moralna sila stojita za nami, takšne sile nima nihče na svetu. Ne smemo nasedati .nobeni propagandi, ker jo tendenciozno širijo razni plačani agenti. Cvetkovič in dr. Maček sta jasno obeležila naše stališče, kraljevska vlada strogo računa z interesi države in prebivalstva. Narodni obstoj in mir v lastni državi je naša deviza. Posejati pa moramo letos vsako ped naše zemlje, zdaj nam je naro-dni pridelek bolj potreben, kakor kdaj koli prej.« Ravna in poštena pot proti vsakomur! Vojni ni videti konca ne kraja. Ne ve se niti, kako in kje se bo končala. Ve se le, da bo še dolgo trajala. Nihče ne govori več o bliskoviti vojni in nje naglem koncu. Adolf Hitler je napovedal, da bodo letošnje bitke odločilne za konec vojne, ni pa trdil, da bo ta že letos končana., Mussolini je pred fašisti dejal, da ho vojna še dolga in da bo Italija imela na kraju leta štiri milijone mož pod orožjem. Churchill je ponovno izjavil, da bo vojna trajala še 1. 1942 in 1943. Amerika misli še dalje, ves oboroževalni sistem je izdelan tako, da bodo USA šele 1942 dokončale ogromni program. Senator Tiiylor je celo govoril o desetletni vojni... Mi vemo, da je naša pot ravna in poštena do vsakogar. Hrabro in hladnokrvno moramo pričakati vse, kar še prinesejo dogodki, piše dr. 11. Kriz m a n v »Varaždinskih Novostih«. Maš? upravičeni razlogi za m!r Prizadevanje Nemčije in Italije gre za j velika bogastva in vso svojo industrijo tem, da osamita Anglijo. Z zlomom Fran- I uporabiti za pomoč Angliji, Grčiji in Ki- cije je bila Anglija občutno prizadeta. V demokratskem javnem mnenju Amerike je pa dobila Velika Britanija močno podporo. Ko je.pa sam predsednik Roosevelt vedno bolj odločno zastopal angleško stvar sta se Nemčija in Italija vse bolj približavali Japonski, ki bi naj ustavila Zedinjene države na tej . poti. Po sprejetem zakonskem načrtu v ameriškem parlamentu morejo USA vsa svoia tajski. Tisk Nemčije, Italije in Japonske pripisuje vprav s tem v zvezi potovanju Macuoke v Evropo veliko važnost. Naše zadržanje k položaju je znano. Imamo upravičene razloge verovati, da nam bo to zadržanje prineslo dobre rezultate in očuvalo časten mir mimo vseli težkoč, ki jih takšni časi prinašajo, piše dr. Jurij K r n j e v i č v »Seljačkem Domu«. # utiura Mučičeva proslava v Mariboru - V soboto je proslavilo naše mariborsko Narodno gledališče štiridesetletnico umetniškega ustvarjanja Minka Nučiča, ustanovitelja našega odra, z Milana B e g o v i č a dramo >15 rez tretjega , katero sta nam odigrala jubilant g. Nučič in ga. Vika Podgorska. O zunanji proslavi sami smo poročali že včeraj na drugem mestu, zato preostane le še poročanje o predstavi sami, ki je ob popolnoma razprodanem gledališču zapustila najgloblji vtis in ostane vsem, ki so jo videli, nepozaben dogodek. Bogovičevo delo samo po sebi je svojevrstna umetnina, ki si je s popolno pravico Priborila priznanje tudi na velikih odrih tuje 8a sveta. Tu je lirvatski dramatik pokazal vos svoj veliki oblikovalni in psihološki talent, ob "ajsubtilnejšem poznavanju odrske tehnike do vseli podrobnosti. To, kar se odigrava v "nem večeru med Markom Baričem in Oi "jegovo ženo Gigo, je never tno globoko seciranje najintimnejših stran človeških duš m 1'rika ; -nit korlli1 tov. Ul sc vrste drug /.n t drugim in spre/te nazadn ■ v neizbežni tragediji Delo tena 14 zaradi tega. ker je zgrajeno samo pa dveh i’1 dvoje močnih odr sil h phlikov Riob ti se ti npstl '| O r nja v. ■■n G I ga |i , doi' ■la m kvi • ev m re?i'n, v n .v- 'liijše k delo |e lin' r-t t h da tev vrne bi jo s ivo te odrske osebn ki te sposobna po psihološki podrob-izvr'!!a • 'lova ’ o t s k n sama. : ustvari! rvsročne-'-.rica, ki se po S k svoji ženi m jo, v,inči naravnost in p ’ ' Tstvari sti je že po sami tehnič- ni strani naporno igralsko delo, še bolj pa po vseh tistih odtenkih čustev in razpoloženj, ki jih terja od igralca. G. Nučič je kljub svojim štirim desetletjem gledališkega dela še vedno fizično in psihično dovolj močan, da se je lahko lotil te težke vloge in nam jo podal na odru v vseh čudovitih variacijah razpoloženj in položajev Iz njegove igre smo mogli spoznati vso dragoceno zakladnico igralskih pridobitev štirih desetletij in' njegov še vedno tvorni talent Ga. Vika Podgorska nam je pa prikazala nesrečno-Gigo Baričevo, in to tako, da je v polni meri potrdila sloves največje sodobne dramske igralke Jugoslavije. Ob' njeni igri smo do podrobnosti spoznali, kako ogromno sugestivna je lahko moč resnične odrske umetnosti celo tudi tedaj, kadar terja dogajanje od umetnika nemo ustvarjanje. Ta Giga ge. Podgorske je bila kreacija, ki ii ne bi bilo mogoče ničesar odvzeti. Bila je skratka resnična do zadnvh nairahlejših strestia-■ev duše, obraza in vsega telesa. S svojo ’"n nam ie govorila tudi tedai, kadar ie mol-'ala ali se celo ni ganila z mesta. Tudi v takih trenutkih smo nemo čutili boi njene raz- i 'olele duše lil potem izbruhi afektov! Osta j 'n(i y. v ■ !••! n• <■:■, od koder so smel' nekoč polagala" prve temelje tudi našemu gledališču v Mariboru, želimo le, da bi ju mogli še večkrat občudovati tudi v bodoče. • ( n Kusi ir"či! 'n niso mk je nrekorn rr»Htw> c t».’a niti za en snm milimeter te mehi nrav v teni' je dokaz vse ’ ne sile te na:’’ c^i^ne '.inr'tir Zato je predstava Bcgovičeve drame »Brez 'ti>'gfl-. z Nuč čem in Podgorsko dogodek ki ne more hiti pozabljen Ponosni smo, da sta to dva naša slovenska umetnika in da sla k »Naša žena«. Slovenci imamo izredno veliko časopisja. Skoraj vsaka organizacija ah politična skupina ima svoje glasilo. To nam priča, da smo pač zelo mnogovrstni ter da se doslej še ni izkristaliziralo enotno kulturno in politično hotenje. Važnejše vprašanje pri vseh teh listih je pač niihova višina, ki je često podpovprečna ter izraz naše narodne in socialne majhnosti »Naša žena. je eden izmed mnogih mesečnikov, ki je nekako glasilo naše delovne žene, ki hoče »nuditi slovenskim delovnim ženam oporo v niihovih vsakdanjih težavah., jim »pomagati, da najdejo svoje mesto v velikih borbah« ter sodelovati pri gradnji kulture naše-delovne žene. »Vzgoja nove. zavedne, borbene žene je naš glavni ci!i. list hoče biti kulturno in politično vzgojen, hoče usmerjati poglede delovne žene po višjem, vrednejšem življenju, nikakor pa noče biti zgolj feminističen, ker smatra feminizem za nekaj nezdravega in neorgan-skega, za nekaj, kar je naperieno proti moškemu spdlti samemu. Naša žena hoče vodili skuimo borbo moža in žene. ker ve, da ie bil »delovni človek tudi tisti, ki je prvi in dos,‘>dno zahteval ženino enakopravnost •. Doslej sta izšli dve številki tega glasila, ki vsebujeta razne literarne prispevke, domače in tnie. idejne članke o raznih ženskih vprašanjih nasvete i. higiene gospodinjstva kmeti;stva itd l.isl ie vsebinsko pisan, a po-treh«;- mu ie trdneiša in idoblia m -;elna osnova. ki nni bi se razvila v nrvi vrsti iz iirohle-ivtike našr-fra dom;: i"*a živlienia in iz živili aktualnih potreb, ako hoče imeti uspeh led slovenskimi ('elnvnimi. liralci. Plemenita nnmaČe je nekdo v vojni, smo odiočihn samo mi .da to ocenimo, prav’tako smo sami tisti činitelji, ki odločamo o okrepili, ki jih bomo pod vzeli proti vmešavanju tretjih v vojno.« Očitno je tedaj, da se v Berlinu obelili. da se začno zdaj novi problemi z daljnosežnimi posledicami za potek vojne. Treba je najprej diplomatske rešitve, preden se ukrene kaj odločilnega, iaviv iz Berlina dopisnik -Novosti«. Gosoodars^e Mesti Reorganizacija Zveze nahavl'a*nih zadrug državnih nameščencev Ze .dalje časa j v j o razcepitvi erozijo v javnosti gla-in reorganizaciji uradniškega zadružništva. Vsebino članka o tem vprašanju, ki ga je objavila Zem-;ja«. smo objavili v informacijo naši javnost! tudi mi. V vprašanju samem se je sedaj !/i vilo tudi vodstvo Zveze nabav-;lrrli zadrug samo. V svojem sporočilu javnosti poudarja, da v zadružnih vrstah ti; nikoli obstajala misel na razcepitev ali razdelitev, dre le za reorganizacija Zveze same. da bi bilo poslovanje Zveze in njenih zadrug čim bolj učinkovito. S tem v zvez so bili. sprejeti v popolnem soglasju tudi potrebni sklepi za notranjo reorganizacijo Zveze z ozirom na posebne prilike zadrug v banovini Hrvatski. Po teli sklepih bo ustanovljena za hrvatsko področje posebna poslovna zveza v Zagrebu, ki bo včlanjena še tudi v bodoče v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu ter bo kot njen poslovni organ delovala sporazumno in skupno za ustvaritev smotrov zadružnega gibanja državnih uslužbencev. Banska uprava m dovolila zvsšarfia cen mesu, slanini In masti Z objavo ljubljanskega mestnega poglavarstva je bilo pred dnevi razglašeno zvišanje maksimalnih cen za goveje, telečje in svinjsko meso ter slanino in mast ki da ga je dovolila banska uprava. Ker pa bi bilo tako zvišanje v nasprotju z novo uredbo, ki prepoveduje v notranjem prometu vsako zvišanje cen do 1. avg., je banovina objavila zanikanje vesti, ki so jih objavili tudi nekateri listi ter izjavila sledeče: Kr. banska uprava novega j eveirt.'novem dolo zvišanja cen mesa. slanine in masti ni dovolila in v bodoče tudi lie bo dovoljevala. Okrajnim načelstvom in mestnim poglavarstvom je bilo izdano samo pooblastilo. da smejo v lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti ceno mesa, slanine in masti z ozirom na tržno ceno živine v njihovem okraju. Iste tako so bile gornjim oblastvoin z internim razpisom dostavljene smernice in navodila, ki jih bodo pri inju cen uporabljala.« Odkup bombaža Minister za prehrano je določil odkupne cene za bombaž." Odkupna cena za domači kvalitetni beli bombaž letošnje žetve znaša din 32 do 35 za 1 kg čistega bombažnega vlakna, franko vagon Stru-mica-Udovo. Odkupna cena za domači bombaž slabše kakovosti rumeni bombaž iz žetve 1*)4I znaša 30 do 32 din za 1 kg čistega bombaževega vlakna franko vagon Strumica-Udovo. — Kupci bombaža ne smejo kupovati bombaža po cenah. ki bi bile nižje od navedenih, prodajalci pa ga ne smejo prodajati po višjih cenah. —- Kdor se ne bi držal teh določil, ga bodo zadele zakonske sankcije po čl. 7 iti S uredbe o cenah. Ut ske Telefonski pravilnik je spremenjen je postopek za vse stranske- tclelon-naprave za selitev in premestitev prog opuščen- Posl ra n skr. instalacije, scli-le\ ali premešlilev telefona bo v bodoče vsak prijavil centrali, ki ho lak >j zaračunala in plačala potrebno takso in naročila tehničnemu odseku, da instalacijo izvrši. u Načrt uredil ■ ,> emisi ji iiunov /a narodno obrambo Im sprojei minislrski svet že koncem toga ledna ter se Jjo emisija na domačem kreditnem irgu začela /e koncem marca. g Posel en oddelek za zadružništva bo i ustanovljen v kmetijskem ministrstvu. V njegovo pristojnost preidejo predvsem zadruge in kmetijska združenja, ki so bila doslej v pristojnosti oddelka za agrarno politiko skupno s kmetijsko statistiko in kmetijskim poukom. g Tri brezmesne dni dobimo po nekaterih napovedih. Dva brezmesna dneva nista dovolj zmanjšala potrošnje. Posebne omejitve naj bi veljale, za klanje svinj in mladih telei. NAJVIŠJE CEN h ZA MODRO GALICO, MOTVOZ IN JEKLENE PLINSKE POSODE n g, ee «i^^saa M osi; ■Imških din za kg. franko vagoni* bralski, 'vornica. brez skupnega davka. Za konopljeni motvoz za vezanje trte'.sodišči, (surogat rafije) številka 2 (enožični) vi 11 l5r klobčičih po 200 g je določena na 40 din za kg. Za konopljeni motvoz za vezanje snopov (surogat tnanile) štev. 2'A, trizični, v klobčičih po 2 do 2'A kg, ki so opremljeni v bale po 1 (Y klobčičev v skupni teži 2o kg. ie določena cena 53 din za kg. Za motvoz iz sisala za snope v dolžini povprečno 330 m na kilogram, opremljen v konopljeni tkanini po 6 klobčičev v skupni teži 25 kg. je določena cena brutto za netto 29 din za kilogram. Gornje cene veljajo franko tvornica brez skupnega davka. Prav tako velja to tudi za maksimalno ceno. ki je določena za Jeklene kisikove posode za komad na 1200 din, za posebne metanske jeklene posode pa na 2000 din komad. n S veliki ;i't ar.iosii vlačilec z dvema šlepoma ki jili|ur ju v okolici Zadra. Hujse ne: ešil jugoslovanski parnik .,Irgl e potegnil do popra\" ijanske oblasli so e.hvalile. za pomoč. n Potres so čulili v i'kund ponoči .‘IS. I. m. Uigrebu in 5H> od-pripravnikov. V celi banovini izvzeniši Dalmacije, je 008 ocl-iu llifi pripravnikov. Na tein pa je tudi 13 mesi z okrajnimi , jer sploh nimajo odvetnikov. _ i s!to agronom društvo je pri-slopilo v Zvezo agronomskih društev kraljevine Jugoslavije. Za predsednika je bil izbran inž. Nikola Modrič. n Samo 121! postelj za porodnice ima Beograd po vseh zasebnih in javnih sanatorjih in bolnišnicah Nova prostorna itt inekološko-akušcrska klinika pa moderno g Pogajanja med Narodna Lanka in Reichsbanko naj J>i uveljavila stari nižji tečaj ludi za ona plačila, katerih roki zapadejo I. aprila, lo pa tako, da bi jugoslovanski dolžnik položil ustrezajoči znesek v dinarjih do 28. marca. Plačali je Ireba pri pooblaščenem denarnem zavodu do 28. marca, ne glede na to, ali je uvoznik po starem zaključku, sklenjenim pred 25. sept. I. I. blago že prejel ali ga pa šele prejme. g Prepovedan bo. po poročilih iz Beograda, ludi uvoz blaga po cenah, ki bi lahko neugodno vplivale na stabilizacijsko politiko cen. ('vozna dovoljenja prejmejo uvozniki le na temelju ločno predloženih kalkulacij. Iborovan e trg. potnikov v L?yfe!iani V Trgovskem domu je imelo trgovskih potnikov in zastopiiikov v Ljubljani svoj občni zbor ob številni udeležbi članstva in,zastopnikov raznih trgovskih organizacij. Na zborovanju sta društveni predsednik Janko Krek in zastopnik industrijsko-trgovske zbornice dr. Ples s očrtala sedanji zaradi izrednih razmer otežkočeni položaj v trgoviu-stvu, od česar je naravno zelo prizadet tudi stan trgovskih potnikov in zastopnikov. Danes ne išče več blago kupca, marveč kupec blago, in tako ie mnogim firmam postal potnik ali zastopnik odveč in nepotreben. Pokojninsko zavarovanje trgovskih potnikov je v glavnem že re- ko Društvo j šeno in smrt n inski kmalu izvršeno. Šifrerjev po-fond. ki ga društvo upravlja, je narastel na 66.000 din, društveno premoženje pa znaša okoli 18.000 din. Or-ganizatonio so bila poprej vsa tri društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu povezana v centrali, ki je imela sedež v Zagrebu. Pred tremi leti pa je beograjsko društvo brez navedbe pravega vzroka izstopilo iz zveze, in je centralna uprava prenehala poslovati. Upanje pa je, da bo prišlo do njene obnove. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji društveni odbor s predsednikom Krekom na čelu. moderna bio imela ludi prostoren opremljen 'porodniški oddelek. n 250.000 ljudi umre letno v naši državi* 80.000 od leh je otrok? Odstotek slabega zdravja olrok znaša povprečno 25, smrtnost pa od 12 20. V nekaterih predelih doseže otroška smrtnost celo 21» 'odst-n ..Otmica" hčerke je povzročila kap očela in samomor matere v vasi Ovseniku pri Arandjeloveu. S pomočjo njene tete je namreč odpeljal Hajko Novakovič edin-ko bogatih staršev, 13 letno lepotico Ljubico, Vest o lem je na očeta Živami Trifunoviča tako delovala, da ga je pri priči zadela kap. mali pa se je nato obesila. i Pri večernem razgovoru z zaročenko j« bil ustreljen kovač Iva* Vukšic iz Man-daline pri Šibeniku. V bližnji gostilni so se neki pijanci sprli ter začeli streljali« Slučajno je pri lem zadel strel Ivana v. glavo ter ga smrlno nevarno ranil. n \a Portugalsko je odplul parnik! ..Ivan". Slopil bo v službo švicarskega Hd -čega križa. Na seji Osredniega tajništva delavskih zbornic v Beogradu so sklenili, da naj zbornice, ki še niso izstopile, store to do 30. I. m. Premoženje tajništva bo razde!je-sorazmerno 110« po prisjKivkih, ki so jili ačevale. Likvidacija pošlo-m .likvidacija premoženja N6 prej zbornici' j vonja bo 30. I pa 30. junija n Izredno zasedanj.1 načelnikov in načelnic vseli sokolskih /up v državi bo v soboto in nedeljo v Beogradu pod pred-sedništvom saveznega načelnika Ivana Ko-vača in načelnice Lize .Skalarjeve. liaz-pravljalo bo o vprašanjih Lelmično-vzgoj-uega. dela. o programu sokolskega narodnoobrambnega dela ter o svečanostih ol> priliki kraljeve polnoletnosti. Radio Sobota, 22. marca Ljubljana: 12. in 13.02 veseli napevi j.»i. ; . otroška ura; 18. Ho; '19.40 pisana šara (pl.); 20.30 ,,lz Celja v Celje’ (besedilo dr. P. Strmška, izvaja igralska družina);22.15 Ro. Beograd: 13. pevsld koncert Zlate Gjungjenae. 17.30 vojaška godba; 22. zabavni koncert; 22.50 plesna gl. - Praga: 15. pisan koncerl; 17.20 vesele pesmi; 19.30 .). Ucneševa opereta „Paima Pitsy . 21.30 koncerl lahke gl.; 23.15 vesela gl. Sofija: 17.50, 20. in 21. lahka in plesna gl.; 20.30 operetna gl. IScroiniinslcr: 10.15 harmonikarji, 20.50 plesna gl Hudim« pešla: 15.20 pisan koncerl; .18.35 »cigani: 22. cig. orkesler; 23.25 plesna gl. JAN GRE2A: BARBARA CELJSKA 16 Zgodovinski roman lepe Celjanke Kralj Sigmund se je zdajci kar pognal proti kraljici. Enega krivoverca smo sežgali! — je zakričal na vse grlo. a se nam .ie rodil že drugi! Grof Rozgony je spoznal, da postaja spor silno nevaren. Pristopil je h kraljici. Pomiri se, gospa, ji je prigovarjal. Da! Pomiri se. gospa! - ga je zaničljivo zavrnila Barbara. To je vse, kar mi veste v tem trenutku reči! Pomiri se, kraljica. Kaj pa njemu, je pokazala na Sigmunda, ki sq peča z vlačugami, njemu si ne drznete reči, naj ga bo sram! V Sigmundu je zavrela kri. Polagoma > vstal izza mize, stisnil pesti in se sklo-nien ko napadalec bližal kraljici. Kača, — je sikal skozi zobe, tole ;ii bos drago plačala! Se korak, pa bo pri njej. Ze je dvignil ■oke. (ioste je stresla groza: ali bo uda-’ il, ali ne bo udaril? Nihče si ga ni drznil ustaviti, kajti predobro poznajo kralja: s krvjo zalite oči in pene na ustih, da, v tem hipu je vsega zmožen! Kraljica mirno čaka. Ne'brani se. še za korak se ne premakne. Še korak...! Med kraljico in kralja je skočil Jan WalleiiTbd. Roke je prekrižal na prsih, bled, toda odločen. — Milost, prizanesi, — so drhtele njegove ozke ustnice. Sigmund se je sunkovito vzravnal. Srd in presenečenje sta 11111 sijala iz oči. Kako? Kdo se mu drzne zoperstaviti? Ali naj verjame svojim očem? — Tir? — Jaz, Milost. Zoperstavljaš sc volji svojega kralja!? — Viteška dolžnost mi veleva! Viteška dolžnost? — ga je Sigmund prebadal z očmi. S silovito kretnjo je potegnil meč. — Izderi meč! Jan Wallenrod se ni premaknil. Nimam pravice potegniti meča proti svojemu kralju, — je mirno izjavil, ne da bi za las odstopil. Zabodem te torej! •Lahko. Tvoj podložnik sem. smeš me ubiti. Toda, Milost, ta udarec bi te onečastil! Ha. ha... se je zarežal kralj. Zdi se mi. da sem si na. prsih zredil gada! Vsi so molčali, Kraij je še nekaj trenutkov stal ko napet lok pred Janom Walieiirodom. — Pasji sin! je zakričal nad njim in vtaknil meč v nožnico. Hvala ti, vitez. — je tiho, toda jasno rekla Barbara, da so jo mogli vsi slišati. Kralj pa se je obrnil k Barbari in ji zabrusil: — Tvoj... novi ljubček? Kraljica ga je s studom pogledala. Samozavestno se je obrnila in brez besede odšla. palatin v odsotnosti kralja vse kraljeve posle, lit tako je 21. julija 1.415 sprevod kraljice Barbare zapustil vrata Kostnice. Barbari ni bilo žal. Po čem bi nek- tožila? Prav zares: rada je odhajala. Zakaj pogleda na moža, ki jo je tako globoko ranil in ponižal, ni mogla prenesti. •V njenem sprevodu je bil tudi mladi Jan Wallenrod. Mož, ki se je izkazal resničnega viteza in ki je postavil za kraljico tudi svoje življenje na kocko. Barbara je spoznala, da je mogla edino resnična ljubezen postaviti Jana proti Sigmundu. Globoko je bila ginjena, ko je naslednjega dne Jan s sklonjeno glavo sprejemal , . . ... . i besede njene zalivale ter ji niti z besedi- zje so skloitui glave. Znabiti jih jejC(> omenil svoie ljubezni za kralja. Barbara, ki se tega bilo sram S teboj, Jan, — je Sigmund zagrozil VVallerrodu s pestjo. pa še obračunam! ((Jan VVallenrod se .ie molče priklonil. Ven ! Izgini! ie kralj besno zavpil nad njim. Jan WalIenrod pa je samozavestno dvignil glavo in ponosno stopil proti vratom. skozi katera je pred nekaj trenutki odšla Barbara. (> Nevšečeu zakonski spor, ki se je odigral na dan smrti češkega krivoverca, se je neprijetno nadaljeval tudi v naslednjih dueli. Kraljica Barbara sc jo slednjič odločila da zapusti Kostnico ter odpotuje v Buditi na Ogrsko, kjer je medtem njen sorodnik, gospod Nikolaj Garaj, vodil kot v prvem hipu n» zavedla, je že bila jetnica njegovega srca. Ko pa se je tega zavedela, si resnice ni več mogla utajiti: njeno srce je v njegovi navzočnosti radostno vzplamtelo, njegove besede so ji zvenele drugače ko besede drugih moških. I11 če bi ne bilo v srcu bolečine, ki ji jo je zadal Sigmund, bi bila že zdavnej odprla Janu svoje srce. loda tudi kralj Sigmund je bil vse naslednje dni močno čemeren. Husovo zadevo je sicer spravil s sveta. ampak drugih sporov se mu ir posrečilo uravnati med njimi celo nekaj silno neprijetnih osebnih zadev, ki so z leti izpreinenile v politična vrini Janja. (Dalje.) Jfovici mirodobnih vojnih invalidov V ..Večcrnikovetn'* podlistku, ki pr •<• izhajali jutri. bode spoznali , so dele mirnodobni vojni I odstavku. kakor ludi družim.* rezervnih I leto. roditelji prejemajo tudi mesečno d ra- iipin ];o ii”*»l')Vlj.’iii odstotni | oficirjev in rezervnih vojaških uradnikov, | ginjsko doklado in sieer v I. drag. razr. ! ki so izgubile življenji1 v izvrševanju vo- ' ]>o 00 din za vsakega roditelja, v 2. razr. jaške dolžnosli aii službe, ali ob pri I i ki j po (50 din, v ,‘S. razr. po 30 din. j le službe pod pogoji v odstavku 2. Te Cl. 39. določa: Aktivni oficirji in voja- j doklade znašajo: V 1. drag. razredu 300 j Ski uradniki, civilni državni uslužbenci v _ iJo členu 2 invalidi v i) sl .sposobnosti za pridobivanje: V prvi sku Pnii so invalidi s 100 odsloino nesposob- j nosijo, ki jim je za splošno življenje ! Potrebna tuja pomoč. Ti dobe na račun j Podpore po 0.000 din na lelo. V drugi i skupini so invalidi s 100 odsloino nespo- j soonosljo. ki imajo pravico do podpore '000 din na lelo. V Irelji skupini so inva- j t*1 '/■ 00 odsl. nesposobnosijo. ki imajo | pravico do podpore (i. 180 din na leto i četrti skupini so invalidi z 80 odsl. j Nesposobnostjo, ki imajo pravico do pod- j ■Pore. o.700 din na lelo. V peli skupini soj !»valiti i s 70 odsloino nesposobnostjo, ki j jtnajo pravico do podpore 5.010 din na Jeto. V šesti skupini so invalidi s GO od- j stolno nesposobnost jo, ki imajo pravico j no podpore 1.1120 din na leto. V sedmi sku-Pnii so invalidi s 50 odstotno nesposob- i "ostjo. |;j imajo pravico do podpore3.600 (hn na lelo. V osmi skupini so invalidi s odsloino nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 2.1(50 din mi lelo. V develi skupini so invalidi ■ s 30 odstotno nesposobnostjo. ki imajo pravic > do podpore 1.1K) din na leto. .Nesposobni izpod 30 se ne upoštevajo. -Mirnodobnim invalidom p|-ve pripada še posebna doklada za ,|ujo pomoč v znesku 0.000 din IOdpora in posebna doklada za ‘»jo pomoč pripadala ne glede vinsko stanje, plačo, pokojnino, druge podpore in nagrade po odredbah jKisebnih konov. Za podpore in doklade se ne niti samoupravne do- v 2. razredu 210 din. v din. 150 din. 01. 20. pravi: ni invalidi 2.. so siromašnega bodo prejemali in za vsakega <’ stavek 2. le doklad po I razredu Mirnodobski vojaški . L 5. in (>. skupim vol \1 stanu'v smislu le uredbe, draginjske doklade zase ana rodbine po čl. 2. od-uredbe, ako imajo pravico do ‘j uredbi, in sicer: v I drag. skupine nego iti na lelo. nego in na imo- zaki plačuj noben davek, klade Mirnodobni invalidi, rezervni oficirji in rezervni vojaški uradniki, zasebnih poklicev dobivajo poleg podpor in družin-skili doklad po § 20 le uredbe še posebno doklado: V 1. dravinjskem razredu (500 na mesec, v 2. razr. ISO din. v din j'azr 300 din.. Pravico do posebne doklade Hnajo te osebe; če od imcija ali osebnega dela katere koli vrste ali pokojnine nimajo Ha mesec brulo dohodkov v 1. drag. raz-J'cdu nad 1500 din. v 2. nad 1200 din .v nad 000 din. Pravico do posebnih doklad,imajo ludi družine umrlih oseb. navedenih v prvem razr. 1080 din na lelo. v 2. razr. 720 din, v 3. razredu 3G0 din. (3. 30. določa: Hodbine po čl. 2 odstavek 1 iočka o prejemajo podporo 1050 din na lelo. Ako so le rodbine siromašnega slami . prejemajo mesečno draginjsko doklado in sicer v 1. drug. razredu za nosilca prava 00 din in za vsakega otrok i po 10 din. v 2. razredu za nosilca prava po 50 din in za vsakega otroka po 15 din, v 3. razredu po 30 din. Mesečna draginjska doklada pripada otrokom do končanega 10. Jela starosti, oziroma 23’. leta staroste, ako se šolajo. (T 3k Roditelji vojaških oseb po čl. I. le uredbe, ki so padli ali umrli v izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe, prej službi vojske in mornarice, podoficirji in godbeniki, ki zaradi ran ali poškodb, dobljenih v okoliščinah po čl. I. te uredbe postanejo nesposobni za službo, in ki se. po svoji kvalifikaciji ne bi mogli uporabiti na dosedanjih mestih ter bodo proglašeni, za mirnodobne invalide od I. do 7. skupine, pridobe pravico do pok ijnin. ne glede na to. koliko časa so bili v služiti. Za določanje količine osebne pokojnine. in osebne doklade, se jim računa, kakor da so jih prebili v službi: 35 lel za invalide l. in 2, skupine, 30 lel za invalide 3. skupine, 25 lel za invalide I. skupine, 20 let invalide 5. skupine. 15 lel za invalid, G. skupine. 10 lel za invalide 7. skupine. Oslale odredbe določajo, kako • se plačuje v uradniški pokojninski fond zaostanek. Nasledil je odredbe navajajo pogoje za izgubo in ustavitev podpore in sicer, če so prizadeli zakrivili zlorabe, tatvine, beračenje, pijančevanje, hazardiranje. nemoralno življenje, zanemarjanje družine ild. ITedba je že stopila v veljavo, pravilnik za njeno izvrševanje pa bo izdal majo naslednje podpore: oba roditelja | minister za vojsko in mornarico v soglasju 2112 din-na leto. en roditelj 10G5 din na i s pristojnimi .ministrstvi. Vsakemu jetičnemu bolniško posteljo PROTITUBERKULOZNI TEDEN OD 11. DO 17. MAJA Primarij (ir. VI, Hrezovnik vas ho v svojem zanimivem potopisu vodi! ves mesec križem po Albaniji. Spoznali boste albansko pokrajino. Albanec, ! njih navade in življenje. ^SSSmSSSSSmSSSSIS^wiSSS^Sa i c Varovanje planinske flore. Mesina ob j čina celjska je izdala razglas, s katerim se opozarja občinstvo na predpise o varstvu planinske flore. Razglas našteva 21 vrst planinskih j-asllin, k>v jih je prepovedano trgali, ruvali, prodajali, ponujati v nakup in izvažali. Prekrški sc bodo kaznovali z globo do 1000 din ali z zaporom do 11 dni, v težjih primerili pa se smela izreči ludi obe kazni. Razgl;ys je nabil na oglasnih deskah mestnega poglavarstva. c lunilej slovenskima obrtnika. Danes obhaja znani celjski klobučar brane Sri-bar 85 letnico rojstva in 50 letnico, odkar je samostojen mojster v Celju. C. Sribar je. častni predsednik /druženja klobučarjev v Celju, ki mu je bil v prejšnjih časih dolgoletni predsednik. c Žrtev materinstvu. V bolnišnici je na porodu umrla žena mlinarja in žagarja brančiška Likarjeva i/. Hrenove pri No vi cerkvi. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok. Protituberkulozna zveza v Ljubljani pri redi v času od 11. do vključno 17. maja običajni protituberkulozni teden pod geslom »Vsakemu jetičnemu bolniško posteljo;«. Zveza želi, da bi dosegel letošnji projijetični teden najboljši moralni uspeh ter tudi z zbiranjem gmotnih sredstev pre kosil vse slične dosedanje prireditve, čeprav divja okrog nas vojna vihra, naša srca ne smejo kloniti, marveč moramo vprav v teh resnih časih bolj kakor kdajkoli skrbeti za zdravje in odpornost naroda. Da bo protituberkulozni teden kronan s popolnim uspehom tako v moalnem kot v gmotnem oziru, prosimb vsa društva brez izjeme, da določijo za svoje pri reditve in morebitne nabiralne akcije kak drug primeren čas -* Protituberkulozna zveza v Ljubljani. izšlo romana, ki bi moralo ponedeljkovi številki, je. . Občili \ Slov. ob 20. zbor dravinjske Konjicah bo v v dvorani \a italijanski ranjenci v Beogradu v SANITETNEM VLAKU JE 289 HUDO RANJENIH VOJAKOV IN ČASTNIKOV \ čeraj popoldne je prispel v Beograd Jtalijanski sanitetni vlak, ki je sestavljen 'z s vagonov. 289 težkih ranjencev, med katerimi je'tudi 5 častnikov, se vrača iz Grčije v Italijo. Mnogi vojaki imajo odrezani o1)e roki ali nogi. Na beograjskem kolodvoru so italijanski sanitetni vlak Pričakali, italijanski poslanik Mammeli z vsem osebjem poslaništva, zastopniki italijanskega tiska, več članov italijanske kolonije v Beogradu. Z bolniškim vlakom se pelje tudi naš sanitetni general dr. Ci-čin. Po krajšem postanku je vlak nadaljeval vožnjo skozi Zagreb in Ljubljano v Italijo. ve- ve- za- Vetik gozdni požar Litiji Na Jožefovo .te izbruhni! požar v J'kem bukovem gozdu graščinskega ^posestva Slatina. Ognjeni zublji so Jtli nad 11 hektarjev gozdnega zemljišča ■čr je le izredni požrtvovalnosti gasilcev. orožnikov m rezervistov zahvaliti, jkt ic bil požar lokaliziran in se ni razjaril na sosednjo parcelo mladega smrekovega gozda. Za sedaj še iti mr&to vijugo. kako je požar nastal, kajti mesto, °d koder se je pričel požar širiti, je oddaljeno od vseh poti m ljudskih seli.šč. ‘Vtjbrže gre za nesrečo ogljarjev, ki so v bližini žgali oglje Z litijskega mostu je nudil zvečer lep razgled na goreli pobočja v daljavi, kakor bi se obetal 2°pet kak nenavaden nebesni pojav. ulico. mimo Po lem se gimnazije bo nadaljeval, izkop cevi proli Slovenskemu trgu. Ce!*e c Diplomirana je bila na filozofski fakulteti ljubljanske univerze iz kemije gdč. Alenka Mravljakova iz Celja. c Okrajni odkar Združenja vojnih invalidov v Celju 1)0 imel občni zbor v nedeljo, 23. t. m., ob 0. v Narodnem d.oitiu v Celju. c Mesina občina gozdov na Pečov smrekovega lesa POPLAVA V BEOGRAJSKEM PREDMESTJU Skoda. ki je precej velika, še n; točno Ugotovljena. *»«« P dale oglase oddpjtc v poslovalnici vVečernika" Zrinjsko (-railkopaiiska šl. 10 Mjdfa>v a hiša Sprejemajo se novi naočniki za . \ ečernik' , ki pride z avtobusni še jsli dan ob II. in se takoj dostavlja 'M dom v ineslu m bližnji okolici. I* Slarj:-':a'oliška Paznik. 25. 1. m. v j ‘>l\ doma ob 0 Isloeasno 111 sv. obhajilo za Veliko noč l> Dravski most nujno kliče po po *j!'u.vilu tlaka. Na mnogih mestih pri sre-mosla so cele jame, ker manjkajo in > o varne za koles j - .vozi ,l ni p.'',ce. Ponekod so :l' i-L *11■ nujno je tudi Sava je spet močno narastla plavila beograjsko predmestje Voda je predrla več nasipov ter lila med hiše. Nad 300 hiš so morali izprazniti, ker je bilo prebivanje v njih nevarno. in po-Makiš. se raz- Vada! jevanjc objavljeno v torkovi, o Slov. Konjiči' podružnice SPI) soboto 22. I. m., rodnega doma. o Proli!nlierkulozna liga na Plujski gori slavi lotos petletnico obstoja. N’ tem času je opravila liga. ogromno tlelo, saj je Ugotovila, da je v (Cirkovcah okuženih do 12 odsl. šolarjev, v Narapljah do 5i> odsl., da znaša število okuženih hiš 200. da je v njenem delokrogu 72 jetičnih bolnikov. Doslej je bilo 33 predavanj 5 film-skih predstav. 2 prolijetičiii razstavi, I tečaj, cepljenj je bilo 1080. podprla pa i ■ j liga z denarnimi zneski 58 siromakov. I v.o Slovonjgratlee. Posledice pustnih norčij nosi ludi Žohar prane. hlapec \ Mislinji. kateremu je pri poslavljanju plohov '■ padel eden na nogo in mu jo zlomil. j\ Vel, Mislinji je Gros Verona pustila Mihelco samo v ,. . »lilosti je deklica v posekanem stanju. Po- j zlezla na okno nad štedilnikom ter od tam nudbe je vložili na mestnem poglavarstvu padla na vroč štedilnik. Dobila je ležje do 20. t. m opekline. c 7.m< nji trakt poslopja bivSe pivovarn- o Središče. Banovinska cesla Središče v Žalcu so pričeli podirali. -Na prostoru Ljutomer se je sesedla pod Staro Goro podrtega poslopja bodo zgradili predli- m zdrknila preko jarka ter je do nadaljnje-k jer je ostala pivo-j ga zaprta za težke tovorne avtomobile, pa obraluje v novem poslopju lo- Zaenkrat morajo voziti aii po stari, silno strmi cesti ali pa okoli nad Pavlovce. I ukajšivji Sokol je kur jlajslovesneje obhajal godovanje svojega staroste, g, Jože Culka. V Sokolskem domu se je !■ » V 1.11111 JI Ji- VII i celjska proda iz svojih svojo 18 mesečno hčerko nikn 200 m3 okroglega kuhinji. A materini od.si nico. Na oslalem delu varna. )>a obraluje v novem poslupju tovarna za izdelovanje jule. Ko bo v, otiralu ludi predilnica, bo lo za induslrial:::aci-a pomena. Zaposlenih bo 50 Žalca v s> lam do P100 c Mal černika v C.i se se na dom. c Itako si j lojiičem 21! letni dolini delavcev iu delavk, oglase oddajte v upravi ,,Ve-. Prešernova ulica .‘5, Tam sprejemajo ludi novi naročniki. I.isl še isli dan v Celju in okolici dostavlja 1. obstrelil pri Pilip Voler iz Ireljanju s Luč \ Sav. Jubilejno e ruške 3PO Te dni je bil pod vodstvom predsednika g. inž. Teržana ob številni udeležbi članstva v Sokolskem domu 40 občni zbor SPD Ruše. Uvodoma je preči tal br- j zojavne pozdravke, ki so p/ spe e z Beograda, Ljubljane in Maribora. Takoj nato je pozdravil s toplim nagovorom prisotnega ustanov telja in prvega predsednika, sedanjega častnega predsednika g. Dav. Lesjaka, ki so mu vsi prisotni pr,redili burne ovac.je. Nato je prikazal zgodovin-sk razvoj društva od začetka do danes, ki je 111 nulo v izredno živahno razgiban sezoni ter doseglo prav to leto kulmina-slu/>;a ho j;i bo na 1 c'j° delovanja. Pretekla sezona je potekla Pit:,ju v mali dvorani v znamenju dveh dejstev: postavitev nove »Planinke« ter izpeljava pohorske av.o ceste k sv Arehti Zahvalil se je banski uprav in cestnemu odboru za pomoč, ki so jo nudil za odeepek avtoceste k sv. Arehu Poudaril je, da bo »P aninka« po notranji opremi iu uredim ter zunanjem ilu- g. bo spoved ■arj.' lelos tlak že lo pooravilo. po- I' s i • . ' is. e v E* j 1 je le dni ‘,/-|i.'.i\ Ije.l v lajni s: ji med ostalim tudi h .Preskrbi prebivalstva s kurivom I bož-I■'JN| in šib.ii sloji meščanov so zvese-Z111 pozdravili la ukrep in trdilo upajo, i b npr 'i :io kurivo r„y nizki ‘eni. I* '-■I Hii •«p <• .1 nad j j sedaj mestna j»b-. od Vinarskega liluz ja po Dravski ' lL'i preko llr\ aiskega trga v Muršičcvo poeta, rojaka g. Janka GUiserja. Razgibano društveno življenje je striralo poroči o društvenega tajnika Koruze Poročal je o rekordnem obisku v pret. sezoni v postojankah ruške SPD, Vpisanih je bilo v knjigo nad 6000 ob sko valcev. Društveni tajnik je pomagal pri snemanju pohorskega filma, ki ga bodo predvajali tudi v Rušah. Hlebov doni je podružnica opustila, ker ga je prevzela lastn ca sama. Prav tako zanimive številke je razgrnila pred članstvo marljiva 111 agi na blagajničarka ga. Divna Janko Stanje članstva je 110 Prav tako so zan:m ve številke o pop tih količ nah a kohola, saj je bilo stočenega 10.754 I vino 3025 i piva, 220 I.žganja itd V splošnem se je promet pre ek o sezono dvigni! za 45%. Pri voi tvah je bil soglasno ponovno iz-eoijen za predsednika g. inž. Jože Teržan. zg edu eden zmed najlepših domov na Pri slučajnost h je član SPD Ruše aka-Pohorju. Poročilo je dalo pregled premo- .iemski slikar g. šuš 111 e I j prosil odbor, ženja, k dosega nad I 111 lijon dinarjev, da posreduje pri g avnem odboru SPD za k, je pa trenimo neko’ko obremenjeno poživitev zapuščene SPD koče na Koban-zaradi dolga. Predsednik je podal obse- jkem pri Sv Pankrac ju. Pred zaključkom /no m zanimivo poroč o v zdravem pla-j se je v topih besedah zahvehl g. preds. n nskeni *onu polno vedrine in optim zma oskrbniki. Mirku Serncu, za delo m trud ‘Ci ga je zaključil /. verzi pohorskega I pri novi »P.aninki«.-, Ri, je k proslavi zbralo okrog 150 članov in naraščaja, okoli svojega voditelja in mu v izbranih govorih in deklamacijah izrazili zahvalo za njegove izredne zasluge za društvo. o Z žensko svileno nojtjavico se je obesil !8 letni rudar Ajbin Crum iz Trbovelj. Ko ga je žena našla, je bil že mrlev. Obujmo dejanje je posledica duš vn • zm denosti. a \ e!ik mladinski koncerl zsi /Imsko pomoč priretle vse ljubljanske srednje Sole v opernem gledališču in sicer v sobot > 22. ob 15. uri za dijašlvo, v nedeljo 2‘i. I. m., ob 11. uri jia za vse občinstvo. a Vozni promet i/. Sctenburijove ulic* mimo KaUne na severni strani Kongr -sn ■-ga trga do \\ollovr ulica bo kakih II dni ustavljen zaradi polaganja nove k.uiali/.i cije med podaljšano, .Šubičevo ulico in NVolfovo ulico. | a Mesini krompir na debelo se z nakaznico iz Mestni! hranilnice dobi v skladišču | Vidmarjeve hiše v Gradišču sam 1 vsak 1 1 sredo in soboto ves dan, na drobno ga pa prodajajo vsako dopoldne na mestni sloj. niči na Vodnikovem trgu. Na debelo lahV) kupi posameznik do 300 kg krompirja ter ga takoj plača v Mestni hranilnii* ljubljanski, na drobno ga pa vsaka sjiodinja lahko 'V • KINO MATIC*. ' film „Na materinem otroka Gizi Pešci in KINO UNION, film Materina žrtev Tel. 22-11 Madžarski grobu*'. V gl, vlogah Klkri Adam. IVI. 22-21. Prancoski V gl. vlogi Iithvi- ge ('cuillere. naj lepša Parižanka. KINO SL()G \. Tel. 27-10. Filmska komedija ..Itmala v kvartetu-. Kiithe von Nagy, Gustav Prolicb. Alti h» llorbiger, Joii. tdcmaim. Mran 6. »Veferntli« V M a r ' h o r i' ^no 51 Zsn itmvast* II /Ted nočnem Kako fiskafo londonske Delo Htr.es bombard ran 111] uredniški palači ® © do vatna tedni smo poročali, da je bila v letalskem napadu hudo poško-tudi uredniška palača najstarejšega in najuglednejšega angleškega dnevnika »Times«. Pričakovati bi bilo, da bo izhajanje lista vsaj za 'nekaj dni prekinjeno. Toda koliko je bilo začudenje Londončanov, ko so se »Times« kljub poškodovani uredniški palači pojavile še tisti dan na ulicah ter so izšle brez najmanjše zamude Londončani so se radovedno vpraševali, kako je kaj' takega sploh mogoče. Slednjič je urednik »Timesa« F. P. B e a s h o r v posebnem predavanju po radiu odkril javnosti »tajnost« neprekinjenega izhajanja lista, v katerem je med drugim dejal: Povsem razumljivo je, da se v sedanji vojni dob; zaključuje uredniško delo mnogo preje. V veliko srečo si štejemo, da morejo tehnični in duševni sodelavci našega lista izvršiti svoje delo za prvo izdajo lista v prostorih prvega nadstropja. Normalno uredniško delo pa motijo sleherni dan alarmne sirene, ki pas svarijo pred zračnimi napadi. V takih primerih se cela redakcija v hipu preseli v kletne prostore, razen glavnega urednika, ki ima v I. nadstropju prirejeno razmeroma varno kabino proti še tako hudemu bombnemu zadetku. Uredniki, ki črtajo .rokopise ter pišejo, vsi drugi sodelavci lista, stenografi, strojepiske, korektorji itd., vsi so v ogromni kletni dvorani. Že pred nekaj leti smo premestili tudi vse stavne stroje v kletne prostore, kajti naš uredniški štab je že takrat računal, da utegne priti nekega dne do strahovite vojne. Steretipija in rotacija pa sta bili že od nekdaj v kletnih prostorih. V času zračnega alarma je uvedena dežurna služba, ki jo vrši ve’č članov redakcije. Z jeklenimi' čeladami na glavi se sprehajajo po krovu naše uredniške palače ter opazujejo ozračje nad Londonom. V istem času so v zgornjih nadstropjih še številni člani redakcije. Ko pa prične letalski napad in se bombna toča približa tudi naši palači, takrat dežurni uredniki stečejo s. krova ter opozorijo vse urednike na bližajočo se nevarnost. V tem hipu se delo za nekaj minut prekine. Cim pa je neposredna nevarnost: mimo, se delo nemoteno nadaljuje. v kletnih prostorih Ir pa je precej varno ter teče normalno. Rotacijski stroji bruhaje iz sebe na tisoče izvodov našega lista.: Ko je dotiskana izdaja, je ne prenesemo v gornje prostore kot nekdaj, ampak v še globlji kletni prostor, kjer je urejena ekspedicija lista, Nove nevarnosti in zapreke pa nastanejo šele takrat, ko je treba list prepeljati po zatemnjenih londonskih ulicah na železniške postaje. Tovorni avtomobili »Timesa« morajo kaj pogosto dobesedno manevrirati cikcak po- ulicah, da se na ta način izognejo bombam, ki padajo izpod temnega svbda. Naši šoferji se doslej lahko pohvalijo, da so bili nekako čudežno obvarovani smrti. ! opravlja svojo, nalogo naravnost vzorno in točno saj doslej še nismo nit enkrat zamudili nobenega vlaka, ampak :e naš list vedno izšel pravočasno. Težave pa,.so v lokalni razprodaji našega lista ter v kolportaž; Čestokrat že napoči zora. ko se šele oglasijo s.rene ter naznanijo, da :e minila nevarnost letalskega naoada Šele takrat dob*jo kolporterji svežnje lista ter se z nj*m . razbežijo po oživelih londonskih ulicah Londončani tudi v času najhujšega napada niso ostali brez svojega dnevnega tiska.« Svoje predavanje pa je zaključil urednik F. P, Beashor z besedami: »Dnevni Kljub vsem nevarnostim, ki nam grozijo, | časopisi sodelujejo v vojni v prvih front-pa je treba reči, da uredniško osebje i nih linijah.« a » J* m č""‘ * ^ 'Mk': ' '■ v -.;v ' m-" - dksri 'k “ ni Nemške pionirske čete s o pred vkoraka* i njem nemške vojske v Bolgarijo zgradil** čez Donavo več mostov sredstvo za vo9no kora poročna petovania v Rim 88 PRUD NAPADOM DOBIJO VOJAKI NA MESTO KUMA TABLETE, KI VSEBU-/ JEJO KONCENTRIRANO HRABROST napredoval na vseh poljih, tako se tudi v tem oziru uveljavlja novo sredstvo, ki naj bi vlilo , vojaku zadosti poguma. V Iz prejšnje vojne bo še marsikomu v spominu proslula bosanska prislovsca »Nema ruma, nema Šturma!«. Takrat so dobivali vojaki pred važnimi in drznimi napadi na sovražne postojanke rum ali pa kako drugo alkoholno pijačo, ki je »dvignila« hrabrost, da so vojaki ne- ( ustrašilo zrli smrti v oči. Kakor je svet * — Ali je res, da tvoj mož govori s samim seboj, kadar je sam? — Kako naj to vem? Nikoli še nfeetn bila z njim, kadar je bil sam! nekaterih državah, ki so v sedanjem krvavem metežu, so pričeli izdelovati »Per-vitin« tablete, češ da te bolj ustrezajo kot pa rum. Vojakom dajejo te tablete le tedaj, kadar je v načrtu kak večji napad, a še takrat ne vsem, nego samo onim, ki veljajo za bojazljivce in o katerih sodijo, da bi jim pri spopadu »opešalo srce«. Največji strahopetneži dobijo na dan po tri tablete »Pervitina«, ostali seveda manj, kajti strokovnjaki pravijo, da so tablete izredno učinkovite. — Ta nova izdajdba seveda ne potrebuje nobenega komentarja! V mesecu februarju so v Italiji prodali poročnim parom, ki so šli na poročno po-tovanje v Rim, 191 kart I. razreda, 1OOB kart il. razreda in 611 kart III. razreda. Od 26. septembra 1932 do konca februarja 1941 je izabilo povlastice, ki jih dajejo italijanske železnice mladim p“ v Zagrebu. Društvo si je zastavilo nalogo, s pesmijo prebujati narodno zavesi ter utrjevati ljubezen do domovine. Zaradi tega svojega programa je „Kolo“ naletelo od začetka na liud odpor in zapreke, vendar je energično vztrajalo ter se razvilo do današnje višine. Že leta 1864. jc priredilo veliki festival hrvatskili pevskih društev v Zagrebu. Ob tej priliki mu je daroval veliki hrvatski vladika Jos. Jura j Slrossma-yer lep prapor. „Kolo“ je sodelovalo pri otvoritvi lirvatske univerze in akademije znanosti in umetnosti v Zagre- Na Jožefovo ob 10.30 se je vršil srednješolski gozdni tek v mariborskem mestnem parku. Proga je potekala pretežno v gozdnatem delu s ciljem pri Rožnem gričku. Dolžina proge je znašala okoli 1500 m. Tek so priredili mariborski telovadni učitelji. Z vseh šol se je udeležilo gozdnega teka 38 tekmovalcev. Tekla je vsaka šola zase. Najprej je srartalo učiteljišče (12 tekmo- * SOKOL MARIBOR-MATICA V nedeljo od 17. do 23. ure zadaja plesna vaja v Sokolskem domu matice. valcev). Na cilj je dospelo vseh 12 tekmovalcev v sledečem vrstnem redu: 1. Faletov, 2. Štritof ,3 .Dobovšek, 4. Vojsk, 5. Kos itd. Nato je startala I. reana gimnazija (13 te-Itmovacev); skupni pasma: 1. Kurbus, 2. Baraga, 3. Leban, 4. Obersnel, 5 .Kebrič itd. Tekmovalci klasične gimnazije so prispeli Vsi na cilj (7 tekmovalcev); 1. Habjanič, 2. Šušteršič, 3. Javšovec, 4. Leskovšek, 5. Knez itd. Tekmovalci ostalih šol, ki so tekmovali v posebni skupini, so dospeli na cilj sledeče: 1.. Pavčnik (žel.), 2. Babič (trg.), 3 .Stanič Priprave za mariborsko relejno oddajnico Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je odobrilo gradnjo posebnega telefonskega voda, ki bo vezal Maribor in Ljubljano ter bo služil radijskim prenosom. Kakor znano se gradi in a Teznem relejna oddajna radijska postaja, ki bo oddajala ljubljanski spored. Po prvotnih napovedih bi začela oddajati že v letošnji spomladi. Pred železničarjem ima človek neko Podzavestno spoštovanje, ker ve, da S« vse življenje z eno nogo na tem. z drugo pa že na onem svetu. Vsako jutro in vsak večer, ko odhaja v službo, se kakor za vselej poslavlja od žene in otrok, saj jih morda nikoli več ne bo videl. Železničarjevo življenje je torej tragična pot v korist in Prospeh celokupnosti, družbe, naroda, države. Zalo so železničarji in njiho-Vc žene pravi junaki, ki žrtvujejo svojo srečo dobrobitu vseh. sami pa zahtevajo samo drobec od vsega, kat jc Potrebno za vsakdanjo življenje. S takimi in podobnimi mislimi sem 6cdel v družbi železničarjev, ki so si Po naporni vožnji privoščili kozarček Izživljajočega vina v nadi. da bodo ()b njem pozabili na mnoge*življenjske *egobe. Človek bi menil, da se železničarji neradi pogovarjajo o svojem *htnu, o svojem življenju, ker je pač heveselo. Pa ni tako! Sire- tu in t*Un radi pošalijo, loda pogovor ,kre- bu, po njegovi iniciativi se je ustanovil ludi Hrvatski pjevački savez. Posebno pa se je delo pospešilo po ustanovitvi lastnega doma leta 1884. Ves čas svojega obstoja je „I\olo“ nastopalo kot glavni akter v hrvatskem glasbenem in kulturnem življenju, priredilo je preko 100 koncertov, na katerih so izvajali ludi svetovno znana dela. Glasbeni arhiv „Kola“ je danes največji na jugu Evrope. Obsega preko 3000 skladb z okoli 160.000 partiturami, med katerimi je mnogo redkosti in izvirnikov. „Kolo"' je bilo vedno v prisrčnih stikih s slovenskimi pevskimi zbori in z našim glasbenim življenjem. Večkrat je gostovalo ludi v naših krajih ter je bilo vedno dobrodošel gost, na (11. drž.), 4. Sušene (žel.), 5. 2ula (trg.), 6. Borovka (gozd.). V skupnem plasmanu bi bil po času sledeči vrstni red tekmovalcev: 1. Pavčnik (žel.), 2. Faletov (učit.), 3. Habjanič (ki.), 4. Babič (trg.), 5. Štritof (učit.), 6. Šušteršič (ki.), 7. Dobovšek (učit.), 8. Kurbus (I. redna), 9. Baraga (I. realna), 10. javšovec (ki.) itd. Med moštvi je doseglo najboljši čas dneva moštvo učiteljišča pod vodstvom g. prof. Ledinka, ki je odlično preskrbel za brezhibno organizacijo. Zadnje čase je opažati med srednješolsko mladino veliko zanimanje za telesno vzgojo, kar je v današnjih težkih časih razveseljivo dejstvo. Želeti bi le bilo, da bi drugič startalo na taki ali podobni športni prireditvi še več * SOKOL — STUDENCI V nedeljo od 17. do 23. ure zadnja plesna vaja v Sokolskem domu matice. dijakov in to skupno vse šole, ne pa posamezno vsaka zase, kakor tokrat. Upajmo, da bomo imeli kmalu zopet priliko, videti našo mladino, kc bo preizkušala svoje sile v plemeniti in viteški borbi. NAVODILA ZA ŽIGOSANJE ŽIVILSKIH NAKAZNIC V zvezi z objavljenim pozivom za žigosanje živilskih nakaznic za mc-sec marec razglaša Mestni preskrbovalni urad: Vsi imetniki živilskih nakaznic, ki nc kupujejo direktno pri trgovcih, ampak so na hrani v gostilnah ali privatno, so dolžni poskrbeli za lo, da bodo njihove .nakaznice žigosane polom hranodajalca pri onem trgovcu, ne vselej sam od sebe v vedno isto smer: o železničarju. Pogovarjajo sc o tovaiših, ki jim življenje še manj nudi. Kakor njim, o tistih, ki so žrtvovali glavo svojemu poklicu in o tisočerih pohabljencih, ki so bili žrtve raznih nesreč. Katastrofa pred 30. leti V družbi je bil slučajno ludi bivši železniški kurjač g. Franc Frank iz Celja, ki mu je železniška katastrofa pred 30 leti ugrabita očeta, strojevodjo Ker je že razgovor nanesel na nesreče, jc tudi Frank pripovedoval o dogodi.u. ki ga je doživel kot 12 letni pobič. Stanovali so s številno družino v Ljubljani. Oče Franc se je nekega dne lela 1912. kakor vedno poslovil od svojih in se odpravil v službo. Bil jc strojevodja na brzovlaku. ki je odpeljal proti Jesenicam. Brzovlak je že zdrvel v predor med .Jesenicami in Podrožco, ko se mu je sredi poli približal brzovlak iz na- vseh svojih koncertih pa je upoštevalo ludi slovensko glasbeno literaturo, v katero se je poglobilo z veliko ljubeznijo. Zadnje gostovanje v Mariboru je bi- lo leta 1927., ko je „Kolo“ povabila Glasbena Matica. Sijajnega uspeha takratnega nastopa se mnogi še sedaj spominjajo. „Kolo“ ima danes okoli 100 članski mešani zbor z odlično pevsko kulturo, pod mojstrsko roko znanega hrvatskega skladatelja Borisa Papandopula. Mariborčanom se obela izreden glasbeni užitek, ki ga gotovo ne bo hotel zamuditi noben prijatelj lepe glasbe. Z obilnim obiskom pa bomo obenem najlepše in najdostojneje sprejeli v naši sredini pevke in pevce iz belega Zagreba. kjer kupuje hranodajalec živila za njih. Stranke, ki ne kupujejo moke, ampak samo kruh, predložijo svojo nakaznico v žigosanje trgovcu, kjer kupujejo ostale življenjske potrebščine. m. Z Abrahamom se je srečal danes znani mariborski pekovski mojster g. Josip Čebokli, ki ima že 15 let svoje sedanje podjetje na Glavnem trgu. * SOKOL I. V nedeljo od 17. do 23. ure zadnja plesna vaja v Sokolskem domu matice. m. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo predaval o liku in licu Triglava dr. Jože Rus, bibliotekar iz Ljubljane. Skioptične slike. mU.prava Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru opozarja svoje članstvo, da bo drevi občni zbor. m. Mestni odbor Jadranske straže v Mariboru bo imel letni občni zbor v nedeljo 23. marca, ob 10. v restavraciji »Novi svet«, Jurčičeva ulica. SOKOL — POBREŽJE V nedeljo od 17. do 23. ure zadnja plesna vaja v Sokolskem domu matice. m Prevara in tatvina denarja. V neko mariborsko gostilno je prišla neka okoli 25 lel stara ženska ter pričela nagovarjati kuharico in služkinjo ,češ da jima bo priskrbela lepo službo v Čakovcu. Obe ženski sta ji res kmalu izročili svoji poslovni knjižici, tla bi jih lahko pokazala interesentom v Čakovcu. Medtem je tudi go- Pismo uredniku Gospod urednik! S povišanjem voznine v osebnem prometu na mestnih progah Mestnih podjetij v Mariboru smo zlasti prizadeti Studenčani, ki plačujemo sedaj od Glavnega trga do Studencev, odnosno nazaj din 2.50 po osebi. Ako upoštevamo, da je ta proga razmeroma najkrajša med mestnimi progami in da sc pobira ista voznina tudi na drugih progah, plačujemo Studenčani prav za prav preveč. Ako hočeš iz Studencev na glavni kolodvor in nazaj, moraš plačati kar 10 din, dočim lahko potniki na progi št. 1 dospejo na kolodvor za polovično sprotne strani. Katastrofa je bila neizogibna, trenutna. Nihče se ni zavedel, kaj se jc zgodilo. Strahovit tresk. V naslednjem trenutku pa je pošastno lemo v predoru razsvetlil grozoten ogenj: oba brzovlaka sta se popolnoma razbila in zgorela. Le nekaj železja je ostalo od razkošno opremljenih vagonov. Zgoreli so ludi vsi potniki. Koliko jih je bilo, niso mogli ugotoviti. Vedo le, da je takrat zgorelo ludi 12 železničarjev -z obeh vlakov. Usodno naključje — žalne obleke Čeprav nisi praznoveren, pa le vendarle pretrese, če slišiš, tla so Frankove hčerke-šivilje tisti usodni večer J šivale za neko stranko žalne obleke. Bile so še pri delu, ko je prišel z ljubljanske postaje železničar z žalostno novico: oče je zgorel! Frankov sin mi jc pravil, da sestre več let niso prevzele v delo žalnih oblek, ker jim vedno znova zbujajo pretresljive spomine o grozni noči v jeseniškem predoru. S posebnim vlakom do Jesenic Sredi noči je odpeljal posebni vlak svojce zgorelih ljubljanskih želczničar- stilničarka izplačala služkinji mesečno plačo din 250'—. Neznanka je videla, da je služkinja shranila denar v nezaklenjeni predal kuhinjske omare. Ko je bila za trenutek sama v kuhinji, je denar izmaknila, kmalu nato pa se je poslovila, češ da se bo odpeljala v Čakovec. Za prevc-janko poizvedujejo oblasti. * SOKOL - TEZNO V nedeljo od 17. do 23. ure zadnja plesna vaja v Sokolskem domu matice. * PIVCEM PIVA! Se malo potrpljenja. Novo črno unionsko pivo bo v najkrajšem času dozorelo in dobro vležano ter pride v soboto, dne 29. marca 1941 v pronieL * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Leposlovne tuje knjige v antikvarični razprodaji z 10 odst popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. marca Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno gledališče Petek, 21. marca: zaprto. Sobota, 22. marca,ob 20.: „Habakuk“. Znižane cene. Nedelja, 23. marca, ob 15.: „Caričine Amazonke". Znižane cene. Ob 20.: „Brez tretjega*'. Gostovanje Podgorske In Nučiča. Red B. Ponedeljek, 24. marca, ob 20.: „Brez tretjega11. Gostovanje Podgorske in Nn-iiča. Red C. Zadnjič. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 22. t. m., bo že 17. predstava letošnjega operetnega ,,šlagerja" „Haba-kuka“, v nedeljo popoldne pa se ponove priljubljene Parmove ,,t'.aričinc Amazonke" v delni prezasedbi (radi vpoklicev nekaterih članov gledališča). Pri obeh teh predstavah veljaj« znižane cene. — V nedeljo in ponedeljek zvečer bosta zadnji gostovanji Podgorske in Nučiča v Bogovičevi prodorno uspeli trodejanki „Brez tretjega**. Na vrsto prideta reda B in C. Kino v Mariboru GRAJSKI KINO. Danes zabavni film .,BaI Pare ' prekrasna godba. Ples Silvestrovanja. Ljubezen in tako dalje. r ESPLANADE KINO. Najzabavnejša veseloigra do sedaj „7 let nesreče**« Hans Moser. Theo Lingen, Ida Wust, * UNION KINO. Do petka „CIrkus bratov Marx“ jc največja cirkuška atrakcija sveta, izvrstna 'zabava, občudovanje ni smeh. * KINO STUDENCL Od 21. do 21. marca »Dve fronti**, kriminabia afera, katera sc odigrava v ozadju drž. vojne v Španiji. * ZVOČNI KINO POBREŽJE. 22. in 23. marca „ObaIa v megli“. ceno, a vendar je njihova proga daljša. Uvedba enotne tarife za vse mestne proge ima gotovo nekaj zase, vendar je to, kar nudijo MP potnikom, na različnih progah avtobusnega prometa v mestu, različno. Gotovo bi se dal najti nov sistem, ki lx> to nepravično razliko odpravil. Najbolje bi se lo morda dalo urediti tako, da bo že v Studencih pri odhodu mogoče kupiti prestopno vozovnico do kolodvora. Saj bi tudi še pozneje ostali na slabšem, ker moramo prestopati in večkrat ludi čakati na zvezo, toda izginil bo vsaj vtis, da moraš za isto plačati več ko drugi. — Prizadeli, jev v Jesenice, kjer so bili neme priče ogromnega požara4 ki je več ur divjal v predoru. Ostankov trupel sploh niso našli, ker so se spremenila v pepel. Žene, matere in otroci so vpi- li pred predorom in obupavali, tako da se je polastila groza še neprizadetih opazovalcev. 12 praznili krst Se dobro se spominja pripovedovalec turobnega pogrebnega sprevoda, ki se je vil v Šmartno nad Kranjem. Železničarji so nosili 12 krst, ki so bile prazne, ker osla-.ov zgorelih železničarjev niso mogli zbrati. Na ta pogreb so prišli železničarji iz vse Slovenije, da so se poklonili nesrečnim žrtvam težkega in nevarnega poklica. ' 'nogi železničarski očanci še danes vedo povedati, da takšnega pogreba še ni bilo. Veličasten križ — spomin na katastrofo Na pokopališču so kasneje postavili po posredovanju železničarjev mogočen križ, ki se dviga nad Kranjem in spominja polnike v vlakih, ki dan za dnem hite mimo, na ono strašno noč v jeseniškem predoru pred 30. leli. -‘U- Razveseljivo zanšman e za telesno vzgojo med difaštvom VELIKI VOKALNI | #HR, P,, DRUŠTVA .KOLOJ U A H Q »"f Sobota 22. marca 1941, ob 20. uri lil I ij Lfi I 1 v Sokolskem domu - Dir. Papandopulo ■ m ■ m. Preskrbite si vstopnice v knjigarni Koren, -Gosposka ul, 9 - Telefon 29-41 Spomini na katastrofo v jeseniškem predoru DVA BRZOVLAKA ZGORELA S POTNIKI VRED K avirskš koncert dr« Klasinca Z nedavnim koncertom našega domačega (Gibanje), ki sta bi!: podani s polnim raz pianista tir. Romana Klasinca je prišlo ono mevanjem njegovega stila, a višek svoje teh mariborsko občinstvo, ki ljubi in zna ceniti nike in svojega glouokega pojmovanja je uo-resnos glasbo, spet na svoj račun Na žalost segel z zadnjo točko sporeda, z Musorgskega to občinstvo številčno ni veliko, vsaj če sme- »Slikami z razstave :. To je ciklus 10 skladb, mo soditi po njegovi udeležbi. Toda umet- zloženih pod vplivom sledečih slik, ki jih je nost ima to moč, da v-tistih, ki se ji posve-. komponist opazoval na neki razstavi: Škrat, Dr. Klasinc je po vsaki točki žei zaslužene viharne aplavze in njegovi učenci so mu poklonili lep šop nageljnov. Bil je večer lepe;' umetniškega užitka, ki nam je v teh trdih č ih posebrin potiebeti. Al. eajo in ki ji udano služijo , go ji živo m neomajno vero vase. V tej veri delajo njeni služabniki dalič Irdno nverjeiii, da prej ali Star' grad, Tilerije (otroci pri igri in v prepiru), Bydlo (težak poljski voz), balet piščancev v jajčnih lupinah, Samuel Goldenber: ■ lej pridobijo tudi zanikrne in nemarne ljudi j in Sclmuvle (dialog dveli Židov), Trg v Li 7t\ . C*, mr Tnlrn Jr. +,tri: »r A- iStr. ! -------------- 1> .. i. l' 1- I jr . r. .. «. .. U .. T„ . . / S*. za svojo sveto stvar. Tako je tudi z dr. Klasincem, On redno koncertira, leto za letom, prinašajoč vedno nove in zanimive sporede. Ali n iže' v tem veliko, da poleg ne vedno prijetnega klavirskega pouka najde še vedno dovolj časa, da študira razne skladbe’ in z njimi vedno na novo servira lepote žejnim ljudem? Kateri naš. pianist še dela tako?'Tako bi se lahko vprašali še za 15 let nazaj. Res, da. ni vsak pianist tudi koncertist ali celo virtuoz (isto velja o drugih instrumentalistih in o pevcih), toda če imamo vsaj enega, ki se z vso vnemo posveča navidezno ne-! mogesu, Katakombe, Koča babe jage (čarovnice nesreče pri Rusih) in Velika vrata v Kijevu. Kot uvod in med nekaterimi skladbami je komponist uvrstil svoja razmišljanja ob teh slikah pod naslovom »Promenada«. Zares velika raznovrstnost, ki daje tudi izvajajočemu umetniku mnogo hvaležnega posla. m Drušlv«; s! ari h upo!:ojcmei?v Južne železnice v Mariboru \abi vse slu roup< i :!c. -!;(• k izredn. mu občnemu zborn v nedeljo. 23. marca, ob 15. pri ?.jaU>m konju* v Vetrinjski ulici, in Iz tovarniških prostorov je izgini!« kolo med delom delavcu Anionu Srolu s Tezna. ki j>' zaposlen v neki mariborski tovarni. Kolo znamke „Barania' ima številki 2-128077 ter 7770C. m Denarnici) s i!)!l din je našla na križišču Gosposki* .in. Jurčičeve - ulice' tovarniška delavka Julka bajčmstnova z Ruške cestc. Lastnik jo dobi ha policiji. oži "»lovenj^r. prof. dr. Zupanič raz;rivoi'u nanizai vrs me dobe, ko se je i’:.:i 'ii j::. Našim i: !• Sokol prir..i i 1 lo- ves n \ zornim in Pr?* roien v novo s 'oni Na poli si rasli! univ. V' prijelneii min o v iz svobodna Jugi) najmlajšim pa je čajanko. Nad '2 dvorani. Prvič sc ški mali lun slvom ličit.-j tucli diplome kolski smuč. Le pevaia sokoisk pokazal nekaj mmiamm Sš. jfiii.-OVSkS oreh S on toda to je še odločno premalo. Reproducent glasbe je polu dobrote, ki jo želi v ...glasbeni obliki deliti z. vso javnostjo, kateri je treba čt^tb dajati kaj dobrega /a sVee. ,;0 upiiifgpstl ui sposobnosti dr. Klasinca smo imeli pr-liko 'poročati že mnogokrat in laskavo, zato ,tu(: povdarim, da je zadnji i.mu i pokazal velik napredek v doživljanju in interpretaciji skladb. Dokaz njegovih močjjih sp'sobjuosti je tudi v dejstvu, da dr. Klasinc podaja svoje sporede vedno na pamet. Potujoči pianisti prirejajo turneje, na katerih neprenehoma ponavljajo svoje spore-rede, dr. Klasinc pa opravlja to veliko duševno delo vedno le za enkratni nastop. Ali ni v tem znamenje neustavljive energije in krepke volje? Program tega koncerta je kaj raznoličen. Ko. prva točka je bila Regerjeva skladba Preludij in fuga y es-molu za levo roko. Žal, bil sem poklicno zadržan, da sem ta zelo interesantni kos zamudil, a od strokovnjakov sem zvedel, da ga je dr Klasinc podal prepričevalno in brezhibno. Da je pa znal tako plastično izklesati naslednjo skladbo (Schumann, Fantazija op. 17), mu gre posebno priznanje ker je skladba zelo dolgovezna, kakor ima sicer mnogo lepih motivov z bogatimi modulacijami. Po odmoru smo zopet enkrat slišali bizarno akordiko francoskega skladatelja Debussy-a s skladbami Hommage A Ra-meau (Poklonitev Ramo-ju) in Mouvement klub, ki konkurence že po prvi tekmi. PROPAGANDNI GOZDNI TEK . Ol¥or?fev nogometne sezone v MaHboru hvaležnemu delu, podprimo ga, dajmo mu pri- znanje vsaj s tem, da se udeležimo njegovih V nedeljo se bo v Mariboru otvorila letoš- po enojnem pokalnem sistemu, t. j. prireditev! Dr. Klasinc ima sicer svojo pu- nja nogometna sezona s tekmo Slavija —- izgubi igro, izpade iz nadaljnje ko bliko, ki si Jo je ustvaril s svojimi nastopi, j Rapid, ki. spada, v prvo kolo pokalnega pr- | venstva SNZ. Razen te tekme so na področju MNP na sporedu še pokalna srečanja Drava — Ptuj, Mura — Lendava, Slovan — Slovenjgradeč, bo priredil SK Železničar v nedeljo, 23. mar- Začetek vseh tekem je določen na 15. uro. ca, ob TO. s startom in ciljem na telovadišču Igrišče izbirajo .prvoimenovani- klubi. | Sokola I v Jerovškovi ulici Pravico starta V celjskem okrožju se bodo srečali v pr- ; imajo vsi verificirani in neverifisicirani atleti vem kolu pokalnega prvenstva Celje — Atle- (atletinje), člani športnih klubov in telovad- tik, Brežice —- Hrastnik, dočint je Jugoslavija nih društev ter vsi prijatelji telesne vzgoje, prosta ,v ljubljanskem pa Kamnik — Disk, | ki 80 starejši ko 14 let. Tekmovalci bodo raz- Jadran — Svoboda, Korotan — Moste, Her- j deljeni po starosti m spolu v razne kategorije, mes — Grafika. j Prijave sprejema tajništvo SK Železničarja Vse gori navedene tekme se bodo odigrale | do 22. marca. daj straši po Murskem polju, številni orožniki 'zasledujejo pobeglega z:oč nca. Sedaj se pojavlja tu, sedaj tam, nekdo ga vid: v gosli ni, drugi na svislih itd. Mnogo , je , tudi ljudske fantazme, ki večkrat povzročajo orožn kom težkoče pri zašle- j dovanju. Ljudje upajo, da bo kmalu prijet, kajti sled je že izšle ena in pogon za ' njim v polnem teku. Pa obiščimo enkrat tudi nizozemske komponiste. Poleg Koka, Altene in Meesa- se J« zadnja leta močno uveljavil A. J. V/iju-ns > Haaga. Njegove študije in končnice so all'K” vite, včasih celo nekoliko zabavne, ali vedH'-> blesiec0 poglej« P i t S’ SMRT PR! NOVI MAŠI V Kofcoribi je imel .domačin Josip Ba-iagh novo mašo. Pridigar je bil župnik Petar Lichtenberger. Ko je končal, mu je postalo slabo, da se je nezavesten zgrudil. Prenesli so ga v župnišče, kjer je v nekaj minutah izdihnil. Pokojni pridigar je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. BELEC DRUGI HACE Znano je, da je obsojeni Belec iz Gr. lave, ki bi moral odsedeti da'jšo kazen v Murski Soboii, pobegnil iz zaporov. Se- do 20 besed stanejo 1 davkon lak oirlas .= v’'“d '5~ Xs',',ka n,ada|inia beseda l.~ Uin. Kuor išče službo, plača la . -T . .. ? ,0‘- din ,s.amo lz— i11"- Wal1 °a|asi ženitve, dopise. posest trnovsko Iti obrtno pismene odeo^e !rt?df nVfi dl° ,din' Vsaka 'liUl(llinla »eseda v teli oglasih stane 2,- din. Za priložit? rnmbh »,i! f |V .V i oi;la,s'h zna"a Posebna orlstoitHna 3.- din. kateri znesek je treba v inanikih. Za vBe Jllr nJlA i° ^ ,'akoi ',rl ^ročilu. Pri pl? nenih naročilih se lahko plača ina.nKan, ca vse male oslase, ic so debelo tiskani, velia dvoina tarlla. SLUŽBO DOBI do 20 besed J5 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din PRODAJALKA izvežbana v mešanj stroki se sprejme. Pismene ponudbe pod »Cimpre]« na oglasni od-delek »Vežernika«. 24178-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Goričan Leo poki, dr Krekova 32, Studen ci-Maribor. 24181-2 Sprejmem HIŠNICO za jutranje in večerno čiščenje. Vieel. Gosposka 5. ______________________ 24167-2 MOJSTER za tovarno testenin, popolnoma samostojen, lahko dobi stalno službo zasigurano mesto. Ponudbe z navedbo zahtev in reieretie ie poslati na »Publicitas«, Zagreb. Iliča 9, pod »Testenina«. 24191-2 Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Veeernika“ Simprej v tednu, najkasneje do petka %7. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V ECERNIK Ojrlasm oddelek. VAJENCI-(KE) do 2') besed 15 din vsaka nadaljnja beseda I din VAJENKO f.ridno, za pletilisko obrt sprejme takoj pletilnica Sesula, Tomšičev drevored 7-24155-4 imajo pointo. ... ,. naslednjo, ki le ena izmed njeg°' ‘vlh zadnjih oe\-Beli: Ke6, DW, La6 Crnk Kd4- Da7 in kmet na e7. Beli na pote« zmaga. Položajje izredno zanimlV> vendar pa ni n® ____________________________ prvi pogled raz- „ .. . . „ vidna pot k zin?- Bel. na potezi zmaga ^ \vijnans jo js duhovito skril. Beli mora kajpada naglo izrabiti neugodni položaj črne dame, da ne mor? priti več na pomoč kralju, ki je ogrožen na odprtem polju. Kar poskusite! Rešitev 35. šahovskega oreha Stara perzijska študija (Beli: Kal, Tc7, Sd5, Sg5, kmet e6. Črni: Kh8, Tc2, Tg2, Sc6, MEDVED RAZTRGAL ČUVAJA ŽIVALSKEGA VRTA Te dni je sicer krotak medved napadel čuvaja živalskega vrta v Skoplju in ga raztrga!. Ko ga je Lazar hotel nakrmiti, je zver podivjala in ga s šakatni pobila na tla. Na obupne klice na pomoč so prP hiteli drugi čuvaji, ki so medveda pomirili. Toda bilo je že prepozno, čuvaj Lazar je v bolnišnici izdihnil. o SIoyenjf>rydec. Sokolsko društvo je priredilo vrslo zanimivih predavanj. Prof. Žižek je ob Slavilnih slikah orisal Pi-ccardov polet v slralosfcro, o škodljivem vplivu alkohola j:> govoril dr. Pohar, o moderni vojni g. Tugomir PrekorSck. SdS, kmet b3). Beli na potezi zmaga:, ]■ Th7+, Kg8 2. S?6+, Kf8 3. e7 + , Sxe7 4. Tf7+, Sxf7 5. Se6+ mat. Lepo, kajnfi?! Tokrat pa se j.- oglasilo rekordno, šle-i vilo reševalcev, nic manj ko 71, med nji' mi je bilo 3j pravilnih rešitev. Pravilu^ so rešgili: V. Ploj. 1' Kobilica, Vasi 1 j-'J- M. Britovšek, P. 'Senica. L. Križanič, J-Dolenc, A. Jakolič, dr. li. Klasinc, J. SnC' berger. T. Beljan, 1. Dasko, A. Manfreda vsi iz Maribora; P. Grein, prof. Grašer, S. Jerič, V. Virant, i-. Peršič, L. Pilih. Celje; O. Berdnik. Šoštanj; P. Sešek, Medvode: V. Kočan, Mežica; r. Deliček, Šmarje. pri Jelšah: V. Jurliar, Mežica; A- Koline, Ruše; Mr. Hočevar, Radeče; m'-D. Senčar, Prevalje: k. Planinc, B. Mija-onič. .Meža; I". Sašel, L. Zajc, _Ljublj_ana, ,1. Jordan, Sv. Jurij ob Ščavnici; J. Vodišek, Jesenice: prof. Kerenčič. Gornja Radgona: B. Ivnik, Ljubljana. Žreb je. določil nagrado — _ Puškinov roman Kapetanova hčr — Alojzu Kohnc iz Ruš. Kupon za šahovsko nagrado „Večernik‘% 21. marca 1941 lo 2t) besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din Odda se mala OPREMLJENA SOBA event tudi s hrano. Meliska 12-11 Pertot 24168-8 ? hrapave in rdečkaste ROKE POSTANEJO Z UPORABO PBMk KREME GLADKE IN LEPO BELE o »OCCOIJA KANC 2ENITBE - DOPISI | ŽENSKI KOTIČEK do 20 besed 20 oin. vsaka nadaljnja beseda 2 din »KORESPONDENCl.IA« Prosim dvignite pismo v ogl. odd. »Večernika« pod gornjo šifro 24174-19 io 20 besed 15 Um. vsaka nadaljnja beseda ) din STEKLENICE pol litra in tričetrt litra kupuje drogerija Kane, Maribor. 23476-13 STANOVANJE ODDA do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din Lepo KOMF. STANOVAN.Ih odnosno cela vila z vrtom tik parka se odda v tiaiein solidni stranki 1 maja. — Ogledati v Badlovi ulici 1-Vsa pojasnila daje lastnik. Vprašati na naslov: Anton Vi-! dovič. Sv Peter v Sav. dolini 24080-5 OBRT • TRGOVINA do 20 bese'1 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din GONILNI šivalni in vezalni jermeni v vseh širinah priporoča Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 24190-13 do 20 beseo rO in vsaka nadalif-'3 besed- 2 din Kupimo HRANILNE KNJIŽICE Kmetskega hranilnega in ttn’ sojilnega doma. Bančni koffl-zavod. Maribor, Aleksandru' va cesta 40 24018-1" V globoki- žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da nas je po dolgi, težki bolezni, gospa Wifma Šterban, roi. Permoser soproga ličarja drž. žel. v 31. letu starosti s tolažbo sv, vere za vedno zapustila. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 22. marca, ob 17. uri, iz mrtvašnice na Radvanjskem pokopališču. • Maribor, Nova vas, dne 20. marca 1941. žalujoči soprog VALENTIN, brat ARTUR in ostalo sorodstvo. Izda a in urejuje ue vračajo, - ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. - Uredmštvo in upiava: Maribor, i V’A=v mm Tiska Mariborska tiskarna d. d., odgovarja MILAN MALOVIC v Mariboru. — Oglasi pn ceniku. Roko;), a Kopališka ul. 6. — Tcjeioti uredništva štev. 25-67 m uprave štev. 28-67..— Poštni čekovni račun štev. 11,409.