Gospodarske stvari. Resnična zuamenja pesje steklosti. Mnogim ljudem je pes priljubljena stvar in ni misliti, da bi ga popolnem odpravili, čeravno dobro vedo, da njim ta živalski prijatelj zamore biti v strahovito pogubo. Strahovita je namreč bolezen, katero človek dobi, ako ga je stekel pes ugriznil. Ce se mu storjena rana ne izpere, izreže ali izžge, preden ko je steklinski strup prišel s krvjo v dotiko, je nesrečnež zgubljen. Pomoči mu še dosedaj ue morejo dati ne zdravniki, ne apoteke. Tem bolj je treba, da se človek za naprej že zavaruje zoper strahovito pesjo steklost; ker pogosto Ijudje pravih znamenj pesje steklosti tudi ne poznajo in se tako od nesreče zajeti dajo. Nekateri mislijo, da pes samo cb največji vročiai ali zitni steče. To ni res. Pesja steklost se je že pokazala ob vsakem letnem času. Ni resnično, da psice in kopljeni psi nebi stekali. Steklina se preme vsake živali in tudi človeku ne prizanese, če je steklinski stiup do krvi prišel. Kriva je nuisel, da se stekel pes vode boji. Stekel pes vode ne pije, ker nje zavolj hude otekline v požiraku piti ne more. Prava znamenja, da pes resnično steče, so sledeca: 1. stekel pes spremeni svoje navadno obnašanje in prijaznost; pes postane tib, otožen, žalosten in čemeren ter si išče samote. Črez nekoliko časa pa se ovo mirno obnašanje popolnem spremeni. Štekel pes postane nenavadno nemiren, dražljiv, opoteka in se suče v kolobarji, kakor da bi sam sebe v rep ugristi hotel. 2. Stekli psi radi odbežijo od hiše, se pa v 24—48 urah zopet vrnejo. 3. Na steklini zboleli pes ne vzauie nobene navadne hrane k sebi, pač pa včasih hlastno pogoltae reči, ki niso za živež, n. pr. prst, slamo, oglje, lesovino, papir itd. 4. Stekel pes izgubi svoj pesji glas in postane hripav. Mesto navadnega lajanja spušča le eden glas, katerega prav otožno, zaruolklo ia hripavo in čedalje bolj na tanko vleče. To je najzanesljivše znamenje, da je pes stekati začel. 5. Vsak stekel pes postane nenavadno hud in ugrizljiv in naposled popade in grize vsako stvar. 6. Spodnjo čeljust zadeae mrtvoud; zato ima stekel pes vedno odprta usta in pobeša spodnjo čeljust proti tlam. 7. Stekline navzeti pes začue uaglo medleti in je kmalu sama kost iu koža. Oei postanejo kalne in zakrvavele, jezik dobi svinčevo barvo in se cedi nesnažnih slin in pen, dlaka se mršavo ježi, strani iu vamp upadejo, križ in zadnji del telesa postane mrtev. Na zadnje pade na tla in zvijaje se crkne v 8—9 dnevih. — To so najbolj zanesljiva znamenja pesje steklosti. Zapomnimo si njih in varujmo nesreče sebe in druge! Gospodarska opravila meseca julija. M. V hiši in dvoru. Zrnje se mora pridno premetati in gnoj z gnojnico dobro polivati. V hlevu. Živini, ki težko vozi, se mora pokladati več krme, poletna jagnjeta se morajo marljivo varovati in ne spuščati na vroče solnco. Na vrtu za zelenjavo. Na grede, ki so so spraznile, se seje jesensko žolto korenje, repa, salata endivija, špinača, zimska salata in retkev. Vse se mora marljivo okopati, dišavne trave prej, ko začnejo popolnoma cvesti, porezati in v senci posušiti. V sado vnjaku. Prav sočnati divjaki se okolirajo, posebno čo se zamorejo že prav zrele oke na žlabtnih vejicah najti; rudeče grozdiče in agrež naj se obreže in okulira. Na okuliranih drevescih se obeze popuščajo. V vinogradu. Vez se začne. Plevel^ se mora pridno trgati in trsom prebujni vršiči polomiti. Če je kolje omajano ali podrto, se mora zopet postaviti. Pri vezanji je posebno na to gledati, da se grozdiči ne prevezujejo; trtne črviče je treba pobirati in pokončavati. V hmelniku. Ta mesec se mora hmel drugokrat okopati in dobro osipati, hmelinje privezati in spodnje mladike odtrgati; koristno je tudi, če se 4 čevlje nad zemljo vse listje potrga. Na polji. Žetev ziinskega žita in ogršice se zacne, rani krompir se koplje, kositev se konča, lucerna detelja se lahko že v drugo seče, turšica in krompir se okopavata in osipavata, lan in konoplje so plejejo. Detelja za seme se naj pokosi. Za prihodnjo setov ogršice se njivo pripravljajo. Na senokošah. Na pokošene travuike se voda napeljuje. Pri ulnjaku. Roji proti koncu tega meseca nimajo več veliko vrednosti, bolje je, da se rojenje zabrani. Bučele se prenašajo v kraje, kjer več paše najdejo. Prepolnim panjem se mora podložiti. Pri ribnikih. Ribniki se morajo iztrebiti. V veliki vročini se njim mrzle vode napušča. V logu. Strugice se niorajo iztrebiti in, če potreba, nove napraviti. Knaverji in jih zalege se morajo pokončevati in mlade drevesnice zalivati. Smola se nabira. Lov. Mlade divje race se streljajo in polje se brani velike zverjadi. Kaj je boljše: male ali velike krave rediti? M. Znanstvene preiskave so pokazale, da velika krava povžito krmo z mlekom v višo vrednost spravlja, kakor raala krava. V navadnem življenji se seveda večkrat čuje beseda, da male krave razmeroma več mleka dajejo od velikih. To pa je le pomota, izvirajoča iz tega, da se kravam navadno enakomeruo krme polaga. Ako bi se večji kravi primerno več krme polagalo, bi gotovo tudi več mleka dala. Če se pa veliki kravi več ne polaga, kakor mali, potetn njej ne ostaja toliko za napravo mleka, kakor mali kravi. Skoro vse gre le na živež, na meso in kri. Veliki kravi se mora več polagati in dobilo se bode tudi več mleka. Iz tega obzira je tedaj boljše rediti velike krave. To velja posebno pri večjih posestvih. Vendar druga je pii menjsih posestnikih. Če zamore mali posestnik 2 mali kravi prerediti s krmo, ktera za jedno veliko ravno segne ima gotovo vec dobicka. To velja posebno o tistih gospodarjib, ki s kravami vozijo. Z dvema kravama opravijo pri domu potrebne vožnje zelo lahko, z eno kiavo pa ne. Pri 2 kravama ni ravno težko dognati, da je celo leto mleko pri biši, kar pri eni, če tudi veliki kravi ni mogoče. Na dalje Če začne krme manjkati, je pri 2 kravama mogoče jedno za gospodarstvo ohraniti, drugo pa prodati. Pri eni kravi to ni mogoče. Tu se mora ediua krava ali prodati ali pa drago krmiti. V nesreči, ki utegne posestnika zadeti, je ravno tako. Ako mu nesreča pobere od 2 krav eno, mu vsaj ena ostane, pri edini kravi pa mu ostane le prazen hlev. Ti razlogi tedaj glasno govorijo za to, da naj si mali posestnik rajši dve mali, slabejši kravici glešta, nego jedno pa veliko kravo. Poinoček za trotne kokoši. M. Trotne postanejo kokosi navadno vsled 2 uzrokov, prvič, če ktera kokos dvojčnato jajce, t. j. jajce z 2 rumenjakoma znese in tako s piesilnim napenjanjem z jajcem vred tudi kos čreva iztišči in njej potem moči zmanjka iztiščano črevo zopet nazaj potegniti; drugič pa, če jarkica prvo jajce precej debelo znese, kar se takrat rado pripeti, če je kure predebelo. Navadno tudi nekoliko krvi izteče. Kri pa druge kokoši vsakokrat privabi, da rano okljuvajo in da potem črni prisad pritegne. Proti trotu se po najnovejših skušnjah, z najboljšim vspehom rabi jesib, s katerim se, kakor tudi pri kravah v jednaki sili, iztiščano črevo namaka. Pri kokoših se vzame goba, ki je bila v jesih pomocena, ter se ž njo rahlo na črevo pritiska, katero kmalu potem zopet na svoje mesto nazaj vzleze. To sredstvo je popolnem skuseno in gotovo pomaga. Vinorejska šola v Mariboru je po ravnatelju g. Gothe-ju izdala račun od 1. marca 1872 do začetka marca 1875. Iz njega poizvemo, da je šolo obiskovalo 63 učencev, večjidel iz Slov. Štajerskega. Stroškov z nakupom posestva vred biloje 68.802 fl., dobodkov pa 14.058. Dežela je tedaj morala doložiti 54.247 fl.  Bolezni škarlatnice in šena otioci nikoli ne dobijo, ako se njim ze snažnim in čistim vinskim jesibom v jutru in na večer zamoči in vriblje na temenu, na sencih in nad zatilnikom. Sejmovi meseca jnlija. 2. julija v Šmarji, na Gori pri Ptuji, v Pletiovičab, na Polenšaku, na Remšniku, na Tinskem. — 3. julija v Mariboru. — 5. julija v Vojniku, v Lembergu, v Mariboru, v G. Snšici, v Oplotnici, (sv. Barbara), na Ročici, v Vozenici, v Spod. Kostrivnici (Podplate), v Vidmn. — 8. julija pri sv. Jurji na Pesnici, v Pišecah, v Pristovi.