FOTO KRONIKA
V Medvodah sa Je lepega |utra mastnl avtobus it. 15 zbudil na nekem vrtu. Medvodčani so hodili okoli njega in kimali z glavami. Glej Jih, Integra-lovce, so govorili, kako prijetno so se vključili v akcijo vrtičkarjev. Kar av-tobus so jim dali, da bodo v njem pridni rokodelci shranjevali svoje oro-dje...
Na parMrnem prostoru pred medvoiklm Donltom lahko vidlte tudl takla prisrčen prizorček: neki šaljivec se namreč v službo vozi kar s traktor-jem... Konjička lepo pokrije, da mu dež ali sneg ne zmočita sedeža, po šihtu pa lepo odropota domov. V Donitu pravijo, da je po eni strani še sreča, ker po okoliskih kmetijah nimajo več toliko konj kot nekoč. Sicer bi se kdo spomnil in kar prijezdil na delo. Potem bi bilo kmalu treba zgraditi kakšen hlev in še c«l kup drugih sitnosti bi bilo...
Zadn|L so se od ma|olienaga objakta dnižb*-nega popivanja proti Celovški pomikali trije pi-jančki ter se prav pošastno drli: »Pozimi pa ro-žice ne cvetooo...« Pa še prav imajo; adino, kar v tem delu zime raste zimi navkljub, je soseska Stara cerkev. Raste, raata, in če imate denar, da ga za kvadratni meter daste, se lahko kar tja po-daste...
Ob današnji bonski altuacf|i marsikdo kar po-zabi na avto in ni čudno, če jih kar precej takole počiva pod snegom. Lumpi pa so pri nas tudi ša tako leni, da se jim ne Ijubi kidati snega, da bi prišli do samopostrežnega skladišča rezervnih delov. Nasrečo...
Saj nlsmo prtvoMI)ivl, toda, all ne bl bllo hacno, če bi lepega dne v Derčevo zašel en lep, vallk to-vomjak? Ima lap, vellk tovornjak pravico voziti po Derčevi? Ima. Vidite. In ko bi prispel do tega več-nega ozkega grta ob trgovini, se zrinil mimo, bi se nato nemarni vozniki za večne čase odvadili takole razmetavati avtomobile po cesti in pločnikih.
Pesnlško navdahnjenl strokovn|aki za cesta ao grde, razdrapane luknje v asfaltu poimenovali — udarne jame. Nekoč smo imeli, recimo, udarne pesmi. Udarne pesmi se pojejo, predno greš v bitko, da sovražniku razbiješ betice. Zdaj pa z udarnimi jamami razbijamo avtomobile. Pesem, ki se sliši v avtomobilih, ni nič kaj udar-na, ampak ji nekateri rečejo kar preklinjanja...
Komunald nwnl|o, da so nas kar malo razvadl-II. Brž ko pade pet ali sest snežink, že nestrpno postavamo ob cesti in čakamo, kdaj bodo pridr-veli plugi in očistili, posuiili, spolirali cestiiče. Da bi znali bolj ceniti njihovo delo, nam na ob-robnih cestah pustijo deviiko naravo. Tam lahko hvaležno razmišljamo, kako bi bilo lahko prav-zaprav povsod, če ne bi bilo naših vrlih komu-nalcev...
Glasilo »Javna tribuna« izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana Šiška. Glasilo urejata izdajateljski svet (predsednik Stanko Hvale) in uredniški odbor: France Kmetič, Brane Praznik (predsednik), Vilma Prezelj, Franc Rozman (odgovorni urednik), Zlatko Šetinc (glavni uredhik), Mario L. Vilhar (tehnični urednik — oblikovalec). Naslov: Javna tribuna, 61000 Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba415, telefon 555-021, int. 287. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Fotografije: Franc Rozman