Posamezna številka 6 vinarjev. Sliv. 21. Izven Ljubljane 8 vin.	y [j'jJflHi, V Ml II jällinijfl Ki
Leto XU1
== Velja po pošti: =
Za celo leio naprej za ta meseo „ za Nemčijo celoletno za ustalo inozemstvo
V	Llobljiiol o»	d
Za celo ie:> oapre)	K
za en mese „	„
V	uprav< oreicma meseCno	„
s Sobotu Iztlnjn
za celo let <	„
za Nemči|o oaloletno	„
za ostalo uoamustvu	„
26-
£■20 29-35'-
lora:
, 24 -
2 -1-70
V-9-12 -
0¿¡r Oredn S!vo |e v £op.tar|evi alioi fttev 6 lil Rokonlsl se ne »rača|o, nelranCirana pisuia se ne — spreiemajo - Urednlškefla r ¿letona štev H
Inserat):
Ca >s o.una pe.nvr&.a [^¿ mm); za enkrat . . . . po 15 » za dvakrat .... „ 13 „ za lr krat .... „ II „ za večkrat primeren popnst.
toCra inrli m eimrtnice m:
«nos ol|ma 11 M vrsta po 18 fin.
-	Poslano: ... .3
en ¡stolpna petuvrsta po 3U no.
Izhaja vsak dao, Izvzem&l oe-del|e io praznike ob 5 ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Optavn ätvo |e s Kopitarjevi allol M 6 - Račno poštne liranilnlue ivatn|>kti fet 24 197 ogrske 26 511, bosn I erc šl 'i563 - lipravnlškega telefona St Iö8.
Današnja števi ha nhseaa 6 strani.
I
V radovljiškem okraju rujejo liberalci pod imenom »gospodarske stranke«. Neverjetno neumne laži trosijo čez S. L. S., in vedno dobe kaj ljudi, ki jim verjamejo. Sedaj hočejo odvrniti ljudstvo od S. L. S. s trditvami, da ta stranka ni kmečka stranka, ampak da morajo kmetje imeli svojo stranko. Pri tej rovi »kmečki stranki« so pa vsi stari znani liberalci, ki rabijo vedno kako novo krinko, kadar jim je stara strgana z obraza.
S temi razmerami se je bavil v nedeljo na Brezjah dr. Lampe. Dr. Lampe je na vsem delu v dež. zboru pokazal, da je edino le S. L. S. zastopala kmečke kcris' i, liberalci so pa vedno proti njim nastopali. Zgledi: Lovski, občinski, šolski, cestni, vodni zakon itd. Največja hinavščina je, če se sploh upajo liberalci priti pred oči ljudem.
Zakaj je to v radovljiškem okraju mogoče? Zakaj so našle liberrlne laži toliko lahkovernih ušes? Zakaj je dobil Piber, eden najboljših poslancev, primeroma tako malo glasov? Zakaj je imel liberalec večino v cbeini ovsiški, ki ima celo državnega poslanca S. L. S.? Doslej smo Dolenjcem vedno kazali na postavne in značajne Gorenjce kot zgled. Zadniič je bJo narobe. Dolenjska je jako napredovala in je prekosila Gorensko. Radovljiški okraj mora dobiti svoio čast nazaj.
Manjkalo je izobraževalnega dela, manjkalo je shodov, na katerih bi se sproti pobijale liberalne laži.
Dr. Lampe je potem govoril o deželni elektrarni na Završnici. Deželna akcija za lastno izrabo vodnih sil, ki se je začela z novim vodnim zakonom in z zgradbo prve deželne elektrarne, je v gospodarskem in socialnopolitičnem oziru največjega pomena. Veleindustrija nam je radi tega sovražna, ker misli, da ji hočemo nekaj vzeti, kar je doslej smalrala za svoj monopol. Naš namen pa je splošna enakomerna go-spodrrska povzcliga vseh slo'ev našega ljudstva. V tem zmislu bo deželni odbor v javno korist izrabljal gospodarsko moč, ki jo dobi s temi pod; e l j.'. V drugih socednih deželah se grace veliko večje naprave, proti katerim pa ni nobenega ugovora, in ki jih vse hvali kot novodoben napredek. Kranjska deželna elektrarna se pa le zato napada, ker jo mi delamo. Če bi jo liberalci gradili, bi vse odmevrlo hvalospevov.
Delo pri Završnici napreduje popolnoma po programu. Avgusta meseca bodo zasvetile električne luči iz deželne elektrarne.
Najbolj so liberalci upili zoper deželno gospodarstvo. Zato, da bi zakrili svoje gospodarstvo. Glavna posojilnica, Pavšler-jeva pravda in ljubljansko mestno gospodarstvo — to so cvetovi liberalnega gospodarstva! Deželno gospodarstvo je v redu do zadnjega vinarja, v Ljubljani pa noben človek od župana doli ne ve, koliko dolgov ima mesto prav za prav. Deželni odbor je moral že z ostrimi sredstvi red delati v gospodarstvu .liberalnih obč;n, cestnih in gosoodarsl-ih odborov. Delal bo red trdi nadalje in liberalce učil poštenega gospodarstva.
Kako modro je postopala pri deželnem gospodarstvu naša večina, je pokazal usoeh. Ravnoker skleneni državni finančni za' on je rijejno zadoščenje za posl-n-ce S. L. S., ki so rajši trpeli skozi pet let očitrnja, da gospodarilo z letnim primanjkljajem, kakor pa da bi obremenili našega p" lega davkoplačevalca, preden ne pritegnejo bogate slc;e v državi, da ti prispevno k rotieb-m revnih dežel. Liberalci so zahtevali takojšno obremenitev ubogih I rrn-Vuh davkoplačevalcev, zlasti kmeta in mrlega rbrfnikr. S. L. S. pa se je temu un'rrla, in 'e v vseh svo'lh oredlogih zasto-p-la n-*elo: Vrrovrti sl-bejčetfp, zlasti vrovr !i pr"egi krnela in ga podpirati, da rj o^or-rre. ^o ci'1 i"p »'o zastopali naši prsl~nci pro"li te''en v državnem zboru i— i? '" "V	ki so glrrovli vsi za
' - • I"' "I < v' " ">i-Č2Vf 1C2/. Po teai načelu se mora tudi izvesti definiliv-
no saniranje deželnih financ, nrloga bodočega deželnega zbora.
To je vsa skrivnesi 'i bsga deželnega gospodarstva«, ki 'e >;; c'cbro za iisle sloje prebivalstva, ki co S. L. S. izkazali sveje zaupanje pri vcliivch. S. L. S. jih ni varala, ampak je držala svejo besede.
Začeti se pa mera novo gibanje z iz-obrcže/rlnim delom med ljudstvom, da se izkorenini slrba 1'berrlna setev.
Ljudstvo mora biti sproti poučeno o tem, kar cela S. L. S., povem ji bo tudi zaupalo in bo ponosno nan'o!
AVSTRO - OGRSKA.
Z" z"čassn proračun
se bo mogoče bil v proračunskem odseku, ki zboruje dne 25. t. m., hud boj. Češki egrarci še vedno izjavljajo, da bedo obstru-irali. Če svojo grožn'o trdi izvedejo, bi se mori la zbornica odgoditi.
Zastopniki katoliških organizacij in dunajski »Sonntegsblatt«.
V	torek poncldne so se zbrcli na Dunaju zastopniki katoliških organizacij in poslali na dunajskega nadškofa protestno nismo proti napadom od strani dunajskega lista »Sonntrgsblatt-a«.
V	nismu povdarjajo, da nočejo imeti s tem listom ničesar opraviti, ne zato, ker hoče stati na strego kafoliš'em stališču, pač pa zato, ker zastopa list katoliška načela na način, ki ne odgovrrjcjo ne resnici, ne pravičnosti, ne krščanski ljubezni. Obsojcjo, da ti list prilašča pravico sodni -ka o pravem cerkvenem miiljenju duhovnikov in škofov, o pravi zvestobi do rimske stolice, da izigrava enega škofa proti drugemu in se'e na ta način razkol v cerkev.
Za presejo kerekinega cerkvenega mišljenja so merodrjne cerkvene oblasti v cerkvi, ne pa »Scnntegsblatt«, ki zanaša take stvari na oder javnosti in uvaja na ta način neke vrste parlamentarizem v cerkev. Katoliške organizacije oripeznavajo rimsko stolico in svoje škofe kot sodnike in predstojnike. Zavračajo pa vsako postransko vlado v cerkvi od strani '»Sonti-trgsblatta«.
Protest so ccdoisala sledeča' društva: Katoliška Unija, Katoliški »Vclksverain«, Katoliški »Schul/erein«, Pijevo društvo, organizacija katoliških gespa, zveza nepolitičnih katcl. organizacij, zveza krščanskih delavsMh društev in druga društva,
DunEj. Naslovni škofje, 14 kcncnil-ov mt.frop, kapiielja pri Sv, Štef.-nu, profesorji veronrrka na. srednjih šolah, dui—j-ski kr.tehefe, 27 konventov in 1452 duhovnikov dunajske nrdškofije je protestiralo proti suroničenju »Sonntagsblr.tta« ozir. ravnatelja Maussu.
Odpustitev delavcev na Reki.
Danubirsova ladjedelnica na Reki je odpustila minuli teden 200, 25. t. m. pa 300 delavcev, češ da ni zdaj zanje dela, ko se je izdelal dreadnought »Szent Islvcn«.
Pakt ogrske vlade z Rtimunci razbit.
Iz Budimpešte se poroča, da se je ru-munski narodni odbor razšel, ker se glede na T szove predloge raclikalci in znerni niso zedin li. Rumunci nameravajo Tiszo presiti, nrj še kaj doveli, a dvomijo, da bi Tisza več dovolil, kolikor je že, ker namerava glede na izjave Czernina podati v zbornici izjavo, da se je pakt z Rumunci rczlrl.
Poštarji pri trgovinskem ministru.
Dunaj. Povodom uveljavljema službene prrgmaiike se je pri trgovinskem ministru oglasila deputacija poštarjev in prosila, da se čim preje uveljavi tudi zanje skler'ena regi lacija in naj bedo čim preje tuci poštarji celežni pcbclškov službene pragmatike. Obenem so predložili prošnjo, da se tudi poštarjem dovolijo petletne legitimacije za železnice. V tem oziru je deputacija dobila, povoljen odgovor.
BALKAN.
Voj"ke med Grki in Turki ne bo.
Dcrcglo ce je namiei, da b:do ve'e- : sile za izvedbo svojega znanega sklepa ¿le-
d. na Egejske oic':e same poskrbele. Zve-7 i -d 'l'rrci'o in Bilgrvijo, o kateri se je tolilco ¿overilo, je gcla izmišljotina. Mi :ro že davno povdarjrli, da le ia zveza ozirom na popolnoma nasprotujoče si .::se Turčije in Bulgrrije v Trrc.ji in M.-cedoi iji ne r^eča. Pomenljiva je tudi
¡»renca srbs'ega min's:rs'-rfia pred-cednika Pršiča s Sazcnovom v Pete.b:;r-gu. Pravijo, da gre za oživotvorjenje močne brlkanske zveze, h kateri bi mogla tudi Bulgrrija pristopiti. Pašič se sestane v Pe-ierburgu tudi z Venizelosom in bulgarskim (jcneralom Todorovom.
Vc'eai e in vprašan e otokov,
Grevevi predlegi v Crrigradu in v A-ten: h ne cbtega'o samo, kakor iz Londona pereč;'c, kolektivnih izjav, ki se istočasno Turčiji in Crc'ji izročijo, marveč tudi naznanilo, da prevzamejo velesile odgovornost, cia svoje sklepe glede egejskih CiO! ov ir.vedejo. V Parizu delajo na to, da Hi cdpcslrli vojne ladje pred Kij in Mi Liier e. ^lec'e na poročilo Tempsa, da je b 1-g.-vsV-i porl-nik v Car'grrdu Tončev izia-vil, da bi re Bulgrrra i cele ila eventuel"e ti r?!;c-grške vcis! e, izjavlja Tcnčev, ki biva zdai v Scfi'i. da je Te npsovo« poročilo zlobno izmišljeno, ker se Bolgarija za vprašanje otokov ne zanima.
Vsi balkanski državniki v Fe'crburgu.
(Brzojav »Slovencu«.)
V Peierburgu ce sesianejo te dni Pari:, Venire las, btdgarski gc-eral Todorov, rumuos"« vc'ni min'ster in en crnogors'n državnik. Stvar je da!e'torežne:?a p?l;tič-nega pomena.
Poročila o Albmiji.
»Wiener Allgerreine Zeitung«, ßerc'i-toldovo oficiozno glasilo, izjavlja, da se Avstro - Ogrska ne pripravlja na vojaško intervencijo v Albrniii, kar so nekateri inozemski listi trdili. Za vojaške priprave ni nikakega povoda, ker se poroča iz Albanije, da. položaj sploh ni vznemirljiv. »Tenps« peroča z Dunaja, da je francoski poslanik na Dunaju Doumaine obrazložil siai iče, ki je zavzema francoska vlada glede na rlbansko posojilo, Francija je pripravljena, da se pcscjilre akcije udeleži in da posojilo garantira, če se posojilo izvede temeljem mednarodne enakopravnosti in ne po posredovanju avstrijske ali italijanske brnke. Kakor poroča »Tenips«, zavzema Anglija isto stališče kakor Francija, a prevzeti noče večnih obveznosti glede na Albanijo in sodi, da more g? rar Trati albansko posojilo le, dcl ler pripada evropskemu koncertu in si pridrži pravico, da ga lahko kadar hoče zapusti.
Blemaža nemške vojaške misije v Carigradu,
Sultan Še vedno ni izdal iradc, ki naj bi potrdil maršala Limana kot generalnega inšpektorja turške armade. Diolomatični kregi resno dvomijo, če ga sultan sploh potrdi. Limrnovo stališče ;e Irajr.o negotovo in ugled vojaške misije zelo izpodko-pan. Pričakuje se, da bo, če Limanove pravice še enkrat izpremene, zahteval svoje cdco':lican-'e. Porta zato zavlrč.'e potrdilo, ker Rusija trajno nasprotuje temeljni misli nemške vojaške misije.
Venizelosovo potovanje.
Venizelos odpotuje iz Berclina v Pe-tcrbrrg in na Dunaj. Najbrže obišče tudi Bukarešto in Belgrad. Izključen je pa njegov obisk v Carigradu.
Hrvaščina v Albnniji?
Zagreb. Dunajski dopisnik ?Obzora*< je na merodajnem mestu izvedel, da ¡e avstrijska vlada na svoiih šolah v Albaniji mesto italijanskega jezika uvedla, hrvatski, da laški upliv parr.lizira.
SVOBODOMISE'NA FRANCIJA REŠENA.
Prp'nii francoski mornariški minister
i . i
Baucin je dovolil tistim francoskim vojnim ladjam, ki se na Veliki petek nahajajo v pr stmi čili izven Francije, da smejo obesili žalobne zastave. Svobodomislece je to
dovoljenje zelo vznevoljilo. Novi mornariški rr.inisler sedanje Dumergejeve vlade je pa izdal odlok, v katerem ukaz svojega prednika razveljavlja, češ da se ne vjema s postavo o ločitvi cerkve in države v Franciji. Svobodomiselna Francija je torej rešena, četudi njen ugled v inozemstvu trpi, trpi.
Dnevne ocvice.
-j- Zakon za obrt: ^nadaljevalne šole,
V zadnji seji deželnega zbora se je sklenilo, da se referentu dr. Zajcu naroči, čim pie'e izdelati zakon za obrlnonadaljevrlne šole. Ta sklep je v interesu razvoja obrt-ncnadaljevalnih šol toplo pozdravi i, ker so razmere po obrtncnada!:evalnih šolah nevzdržluve. Kakor čujemo, se g. dež. odbornik dr. Zajec že dalj časa bavi s tem vprašanjem in je vnrsšsn'e že toliko dozorelo. da bo mogoče z zakonskim načrtom priti precl deželni zbor če ne sedaj, vsaj gotovo v jesenskem zasedanju.
-j- P.-vš!cr'ev Hvckat je »Slov, Na-
ro;'.«, V sobotni številki našega lista smo pokazali, da med Pavtlerem in deželo Kranjsko glede Pavšlerjevih vodnih projektov ni nikdar prišlo do kake kupne pogodbe. Iz Pavšlerjevih lastnih vlog na deželni ocbcr in druge urade, katere vloge smo dobesedno navedli, do jasnosti izhaja, da Pcvšler niti za trenotek ni mogel misliti in tudi danes resno ne misli, da je kedaj sklenil z deželo Kranjsko kupno pogodbo. Kdor zamore na ooalagi Pavšlerjevih lastnih vlog na deželni odbor in druge urade še nadalje trditi, da je Pavšler sklenil z deželo Kranjsko glede svojih projektov kupno pogodbo, v tega glavi ni vse v redu, ali ie pa zloben kakor Pavšlerjev advokat »Slov, Narod«, ki to očividno neresnico še vedno trobi v svet. Dežela je v Pavšler evi vodni zadevi povsem pravilno in korektno postopala in si nima v nika-kem pogledu najmanjše nepravilnosti očitati. Bi bil kak tak očitek upravičen, potem bi bila dežela za poravnavo, in ne bi bila isto odločno cdklomla z utemeljitvijo, da bi potem lahko mislila javnost, da je na Pavšlerjevih trditvah vendar nekaj resnice. Kar se pa tiče »Glavne posojilnice«, katero omenja Pavšleriev advokat »Slov, Narod«, povdrrjamo vnovič, da naj juho, ki so jo liberalci sami skuhali tudi sami pcsrebPejo. V besedah Pavšlerjevega advokata »Slov. Naroda« se zopet zrcali kran's'<i liberrlizem v vsi sveji propadlo-sti in brezvestnosti, ki gre na to, da se deželo Kranjsko oškodu:e za 1 mi|;;on 600.000 kron, Krrn:ski 1'beralizem je bil in je sovražnik ljudstva.
-f V državni poljedelski svet, je imenoval dež. odbor komerčnega svetnika, drž. in dež. poslanca Frana Povšeta (namestnik grof Brrbo), c. kr, kmet. družba pa drž. in dež. poslanca župnika Ivana Hladnika (namestnik ravn. družbe Pire).
4 Znamenito glasbeno delo P, Hugo« lina Snttrerja »Oljki«, kantata za soli, zbor in orkester (pesem Simon Gregorčičeva), je ravnokar izšla. Izdaja ima tudi nemško besedilo »An den Oelbaum«, katero je vzorro oskrbel g. prof. Anton Fun-tek. Cena 6 K. Dobiva se v »Katoliški Bukvami«. Strokovnjaško oceno priobčimo.
-j- Darovi za dr. Žitnikov spomenik, III, izkaz. Društvo 18 posestnikov vinskega filtra z Goč in Manč pri Vipavi K 18.—, Franc Krek, župnik, Vranjapeč p. Kamnik K 5.—, Mih. Arko, dekan, Idrija K 5.—, Fran Oswald, c. kr. katehet, Idrija K 3.—, Josio Gnidovec, kaplan K 2.—, L Logar v Idriji K 2.—, I. Črnugelj v Idriji K 2.—, I. Kanduč in Fran Poljanec, Idrija K 2.—, Franč. Pavlin, župnik, Št. Vid nad Cerknico K 20.—, Ivan Ponikvar, trgovec, Št. Vid in Jan. Klaučar, Osredek K 2.40, Janko Lobe, kap, vikar, Novo mesto K 5.—, T. Kajdiž, stolni kanonik, Ljubljana K 5.—, Nabrano v gostilni gospe Ivane Bartol, Hrib K 12.—, Fran Habe, posestnik, Goče pri Vipavi K 20.—, Josip Zelnik, župnik, čemšenik pri Zagorju K 6,—, Matej Aha-čič, kurnt, Rcpnje -Vodice K 5.—, Msgr, Anton Zupančič, prof, bogoslovja, Ljublja«
na K 10.—, dr. Fr. Ušeničnik, prof. bogoslovja, Ljubljana K 10.—, Franc Cerjak, Rogaška Slatina K 5.—, Duhovščina deka-nij Postojna, Trnovo, Vipava K 60.—, Ivan Lavrenčič, dekan - kanonik, Kamnik kron 10.—, Iv. Krst. Trpin, župnik v Mošnjah K 5.—, dar Košancev (Grad, Lebcn, Abram, Dovgan, Kaluža) K 10.—, Alezij Kocmur, odv. uradnik, Ljubljana K 10.—, dr. VI. Pegan, odvetnik, dež. posl., Ljubljana K 20.—, Alojzij Kralj, kurat, Goče pri Vipavi K 10.—, Josip Lavrič, župnik na Breznici K 6.—.
Vsota . . K 270.40
K temu izkaza I. in II. . K 342.11
Skupaj . K 612.51
Za pogrebne stroške dr. Žitnika je darovala duhovščina clekanij Postojna, Trnovo in Vipava K 60.—.
-f Puljska laško-liberalna stranka jc
spremenila, kakor že znano, svojo firmo v »Unione nationale«. Pod tem imenom zabavljajo sedaj po svojih shodih čez pulj-sko mestno gospodarstvo ravno listi gospodje, ki so puljski magisiratni polom zagrešili. Sestava laškoliberalne »Unione nationale« pa kaže, da puljska laškolibe-ralna stranka nima več toliko moralne sile v sebi, da bi se otresla onih elementov, ki ovirajo povrnitev normalnih razmer na puljskem municipiju. Ko bi se imeli povrniti voditelji sedanje »Unione nationale« na puljski municipij, je pač bolje, da ostane mestna uprava v sedanjem stanju. Vsekakor je čudno, da se v Pulju ne najde niti stranka, niti oseba, ki bi bila zmožna združiti pošteno misleče meščanstvo, ustvariti predpogoj za uspešno mestno gospodarstvo in povrnitev normalnih razmer. Tretje leto je že vladni komisar na municipiju; razven njega je pa še danes vse ravno tako, kakor je bilo prvi dan komisarijata.
+ Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 24. januarja 1914. Za deželni muzej se nakupijo slike; Koželj Maks »Zaprice«, Klemenčič »Cerkven interieur«, Sternen ■^Hišica na vrtu«, Jakopič »Spomini«, Zu-panec »Puščava pri Sv, Joštu«. — Potrdi so tarif za prekušenje semen, ki ga je predložilo deželno kmetijsko-kemično preizku-ševališče in pritožbe proti njemu odkl.oni-jo. — V živinozdravniški tečaj, ki se'.priredi na kmetijski šoli na Grmu, se sprejmejo: Josip Kralj, Josip Marinko, Josip Rožman, Fran Grabnar, Alojzij Šuštar, Josip Brvar, Andrej Rosulnik, Janez Jebačin, Ignacij Govekar, Josip Zorman, Anton Križnar, Anton Radenšek, Franc Kecelj in Janez Zajec, — Prošnja ljubljanske mestne občine za prispevek 2.0.000 K skozi 5 let k stroškom za nove zgradbe se odstopi deželnemu zboru. — Načrt poslovnika za cestne okrajne odbore se odpošlje vsem cestnim okrajnim odborom v posvetovanje. Po de-že^ozborskem zasedanju se skliče;'o načelniki vseh cestnih okrajnih odborov v Ljubljano k skupnemu posvetu o ureditvi cestne uprave. — V kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem se imenujejo: A. Članom: Leopold Cigler, čevljar, Novo mesto, Fran Končan, ključavničar, Domžale, Ivan Kregar, pasar itd., Ljubljana, Eliza-betna cesta 3, Jernej Ložar, kroiaški mojster, Ljubljana, Sv Petra cesta, Fran Pust, tesarski mojster, Ljubljana, Streliška ulica 12, Anton Rojina, mizar in posestnik, Ljubljana, Kolodvorska ul. 12, Janez Ronko, zidarski mojster, Cerknica, Franc Šolar, ravnatelj žebljarske zadruge, Kropa. B. Namestnikom: Babic Franc, krojaški mojster, Škof;a Loka, Ivan Ogrin, zidarski mojster, Ljubljana, Grubarjevo nabr., Ivan Pengov, podobar, Ljubliana, Kolodvorska ulica 20, Ivan Šiška, kolar in posestnik, Ljubljana, Metelkova ul. 4, Feliks Toman, kamnosek, Ljubljana, Res'jeva cesta, Matej Trpin, s'i-kar, Ljubljana, Elizabetna cesta 3, Lovro Eržen, načelnik sodorske zadruge v Češ-n:ici ori Železnikih, Miha Tanko, 'nnčar, Nemška vas pri Ribnici. — Dovolijo se podpore gasilnemu društvu v Podpeči in Prečni in enemu gasilcu, ki se ie ponesrečil pri požaru. — Dogovor med občino Vipavo in vojaškim erarjem radi zgradbe avtoga-raže etc. se razveljavi.
-f Klerikalci so ubili »Glavno posojilnico«. To laž včeraj zopet ponavlja »SI, Narod«. Kaj je »Narodu« na tem, da so jo vodili sami liberalci! Če so krivi »klerikalci«, potem mora »Narod« postaviti pod obtožbo tiste sodnike, ki so radi -Glavne« obsodili liberalne krivce, S takimi noticami se res vzorno zastopajo interesi mnogih »Narodovih« pristašev. Še pri takem gospodarskem polomu, pri katerem vsak otrok ve, v kateri stranki so pravi krivci in kako zvito so liberalni veljaki celo že
f)o odkritem polomu mesece in mesece de-ali nato, da se sčistijo gotovi ljudje, si »Narod« upa vso zadevo reševati samo z lažmi na svoje politične nasprotnike. Na drugi strani se pa ravno od naše stranke z?hteva, naj napravi čudež in pomaga rešiti, kar so razbili pristaši liberalne stranke. Z »Narodovimi« lažmi se za to naprav-Ija posebno dobro razpoloženje. Sedaj sj že »klerikalci« krivi poloma »Glavnem, kaj bi »Narod« še-le potem pisal, če bi kdo izmed nas šel v družbo onih, ki so leta in leta mirno kumovali liberainim gospodarskim grehom. Kakšna hudobija! ¿Naro-
dovo« infamno postopanje v tej zadevi je res pravo zrcalo kranjskega liberalizma v vsi njegovi propalosti in brezvestnosti, Likvidacijski odbor naj se za vse posledice zahvali pri »Narodu«.
-j- Žuinberak in Hrvatje. Vprašanje Žumberaka je zopet razvil zagrebški »Hrvat«, ki pravi, da ima Žumberak pravico voliti dva zastopnika v hrvaški sabor ter j se sklicuje na neke prejšnje precedense. »Hrvat« poziva bana, naj razpiše volitve. Žumberčani, da hočejo nekaj časa še čakati, potem bodo pa zastopnika na način občinskih volitev sami volili in poslali v hrvaški sabor. Tako »Hrvat«. Nam pa se zdi, da tako enostavno ta stvar ne more iti. Kranjska dežela se svoje pravice do tega kosa zemlje še ni odpovedala in bo pri tem vsekakor morala imeti tudi svojo besedo.
+ Delavsko gibanje. Jugoslovanska strokovna zveza ima na Štajerskem že lepo vrsto dobrodelujočih skupin. Mnogo je pa še krajev, kjer Isi bila organizacija delavstva nujno potrebna, ker sicer nam bodo velik del dobromislečega delavstva ugrabili socialni demokratje, liberalci ali Nemci, Rodoljubi, ki imate srce za dobrobit ubogega delavca, pojdite povsod na roko našemu gibanji'. Poročajte štajerskemu okrožju J. S. Z. v Mariboru, kje bi bilo potrebno prirediti delavski shod ali ustanovili skupino J. S. Z, Ne omalovažujte naših delavcev. Na graškem shodu J. S. Z. dne 18. t. m, se je sklenilo, da se bo odslej posebno skrbelo za vzajemnost med posameznimi skupinami na Spod., Sred. in G. Štajerskem. Okrožno načelstvo bo skušalo v vseh ozirih doseči ožji stik med našimi člani v vseh delih naše dežele.
—	Naši listi na Štajerskem. Radi tiskarskega gibanja še naši listi: »Straža«, »Naš dom«, »Glasnik najsvetejših src« in drugi listi, ki se tiskajo v tiskarni sv, Cirila v Mariboru, ne morejo iziti. Edino naš »Slov, Gospodar« še izhaja, sicer v skrčeni obliki. Tiska ga »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Prosimo naročnike omenjenih listov, da imajo potrpljenje.
—	Tečaji. V Št. Jurju ob juž. žel. se vrši socialni tečaj v sredo, dne 28. jan. Začetek ob 8. uri. Prostor: Katoliški dom. Povabljene so vse župnije: Št. Jurij. Slivnica, Dramlje, Št. Vid, Teharje, Ponikva, Kalobje itd. — Naslednji dan bo tečaj v Šmarju pri Jelšah pri Habjanu, — Dne 3. febr. bo tečaj v Žetalah pri Rogatcu.
—	Gospodarski tečaj v Veržeju, Med 15. in 21. februarjem se bo vršil v Marija-nišču v Veržeju za Mursko polje in sosednje kraje večdnevni goepodarsko-podučni tečaj. Razpravljale se bodo važne gospodarske, socialne in druge zadeve. Prosijo se že sedaj naši zaupniki na Murskem polju in sosednjih krajih (tudi Slovenci na O-grskem), da agitirajo za obilno udeležbo. Za dobre predavatelje je preskrbljeno.
—	Čudne razmere, ali pamet naših okrajnih glavarjev. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je nameraval nekdo otvoriti brezalkoholno gostilno. Med tem, ko se nem-škutarjem pri otvoritvi šnopsarn gre s čudovito naglico na roko in šnopsarne rastejo pod V/eissovo patronanco iz tal, kakor gobe po dežju, je mariborsko okrajno glavarstvo zavrnilo prošnjo za brezalkoholno gostilno pri Sv. Trojici. Zakaj? Ker so tako nemškutarji želeli in ker g. pl. Weiss nemškutarje — ljubi in se jih tudi — boji.
-f Posnemanja vredno! Za nagrobni spomenik dr. Žitnika nam je poslal po zaključku 3. izkaza prispevek med drugimi tudi blag. gospod Ant. Kobi, dež. poslanec na Bregu pri Borovnici in sicer lepo vsoto 200 K. Vivant sequentes!
—	Nadučitelj Andrej Perne f- Iz Šturij poročajo: Umrli g. nadučitelj v. p. Andrej Perne je bil rojen v Tržiču na Gorenjskem leta 1844. Služboval je vedno na Vipavskem in sicer na Colu, v Vipavi in 27 let v Šturiji, kjer je šele pred nekaj meseci stopil v zasluženi pokoj. Bil je starosta kranjskih učiteljev. Pešati ie pričel šele pred dvemi leti, pa je imel toliko veselja do šole, da je ni mogel pustiti. Bil je res po poklicu učitelj. Mnogo njegovih nekdanjih učencev je že doseglo visoke stopinje v svetni ozir. duhovski službi. Ti se ob vsaki priliki z vnemo spominjajo svojega prvega učitelja Perneta. V živem spominu jc njegovim učencem, kako se je pričel pri njem šolski pouk z bodrilno pesmico, katero je Perne sam zložil in harmoniziral. Veliko njegovih pesmic se še sedaj poje v ljudskih šolah. V šeli je vladal pri njem ves čas vzorni red. Zadostoval je samo pogled učitelja Perneta in takoj je bila smrtna tišina v šoli. Pa tudi izven šole je skrbel za otroke. Učil jih je igre, vodit nr izprehodc in jih je imel povsod prav vojaško izvez-bane. Vsako nedeljo jih je peljal v cerkev, tam je vsakemu odločil prostor, tako da so otroci celo sv. mašo bili kakor pribiti na svojih prostorih, gorje bi mu bilo, če bi se kdo drznil kaj šepetati. Po sv. maši so otroci pod Pernelovim nadzorstvom zopet odkorakali pred šolo, tam so morali prav po vojaško defilirati, vsak je bil tudi takoj posvarjen, če je kaj zagrešil v cerkvi; potem so se razšli, a govoriti &o smeli šele kakih deset minut pa razhodu. Bil je pokojni g. nadučitelj tudi sam globokega
verskega prepričanja in je kot tak tudi vedno v javnosti povsod nastopal. Ko se ga torej na tem mestu spominjamo, smo uver-jeni, da ga je Bog bogato poplačal za njegov trud z mladino, obenem pa prosimo Vsemogočnega, da bi nam dal še več takih vzornih vzgojiteljev mladine.
—	£z tiskarskega gibanja. 28. jan., torej jutri se prično na Dunaju nova pogajanja o tarifu. Pogajanj se udeleže tudi zastopniki nemškega tarifnega urada kot strokovnjaški svetovalci.
—	Obolel je znani koroški komponist nemških koroških narodnih pesmi Tomaž Košat, rojen por.emčeni Slovenec. Bolnikovo stanje jc resno, ¿i upčijo, clu. okreva.
—	Unirla je na brdskem gradu 87!etna gdč. Viljemina Hoffern pl. Saalfelden. teta pok. notarja Janka Kersnika.
—	Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikanskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem redu. Vsled tega- je nastala splošna draginja v Združenih državah; in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa tudi ni upanja, da bi se položaj kaj kmalu izboljšal. Komisija na Ellis Islandu brez vsakega razloga izseljence zavrača, češ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi, ter se boje, da še domačinom kmalu ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa nikakor ne more oslaii na rodni grudi, bodisi vsled slabe nerodovitne zemlje ali iz drugih upravičenih vzrokov, naj se raje odloči, da ostane bližje svojega rojstnega kraja. Ker jc v Bosni mnogo dobre rodovitne zemlje in nakup zemljišč mnogo cenejši kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki zi.vzeli za Bosno. Družba sv. Rafaela je v ta namen naprosila razne osebe in družbe v Bosni, da nam grejo na roko pri nakupu zemljišč. Dobili smo tudi pevoljen tozadevni odgovor. Kdor se zanima za to, naj se obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta 29, I. nadstr. (Glavna mitnica). Tu dobi vsa nadaljna pojasnila in posredovanja brezplačno.
—	Dve »Lsgini« šoli. V Premanturi se otvori »Legina« šola, v Pulju pa otroški vrtec »Lege«.
—	Požar v državiuh solinah-. V Piranu jo izbruhnil požar v postranskem poslopju električne centralo v državni solini in sta zgorela dva dinamo-stroja, več sesalk in stanovanje inženirja.
—	Brodolom. Pri Dubrovniku je bil vsled viharja parnik »Nada« vržen na kopno. Rešili ga ne bodo. Škoda znaša 80.000 K.
—	Zopet drama pregrehe v Trstu. 34-letna Albina Pavlin in kotlar v Sta-bilimento Tecnico Karol Jesich sta skupaj živela. Pavlinka pa je sklenila te dni se od Jesicha ločiti. Dne ¡¿5. t. m. je skregani par po različnih gostilnah in kavarnah za slovo krokal, potem sta se pa še pošteno skregala. Jesich je na to na svojo ljubinko dvakrat usrelil in potem pa še sebe težko ranil. Oba sla težko ranjena.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja svoje člane, da se bo vršil v četrtek 29. januarja ob pol 8. uri o hotelu »Union« redil občni zbor.
—	Junaki v boju z divjimi zvermi. Sarajevski »Hrv. Dnevnik« poroča: V Nevesinju sta dva volka napadla čredo, ki jo jc varoval 16-lctni Vojislav Miličevič s svojo 17-letno sestro Jelko. Nad volka jc planilo pet ovčarskih psov, ki so enega volka kmalu tako obdelali z zobmi, da jc pobegnil. Drugi volk se je še nekaj časa branil, pa so jo moral tudi on umakniti. Bežeč je naletel na 16-letnega Vojislava, ki se mu pa ni umaknil, marveč ga jc s sekiro mahnil po hrbtu. Kljub hudi rani jc volk bežal dalje, 17-letna Jelka pa za njim, dokler ga ni došla in ga s kolcem pobila na tla. Nato sta brat in sestra volka dodobra pobila. — Vojislav je dobil od okraj, glavarstva nagrado, razen tega pa jc dobil tudi precej za kožo. — V Kalinoviku je pa v gozdu divja svinja napadla nekega vojaka 92. pešpolka, ko je sekal drva. Vojak je na svinjo tako silno in spretno udaril s sekiro po gla-
i vi, da je na meslu poginila. Tehtala je . 65 kg in so meso prodali na dražbi za j 70 kron.
—	Obsojena parkeljna. V Dobričevu pri Celju sta se na Miklavžev večer pre-cblekla v parkeljna delavca Janez Super in Anton Lednik. 13leini učenec Janez U-šen se je parkelinov tako ustrašil, da se je skril v sosedov hlev, a parkeljna sta ga potegnila iz hleva, in ker ni hotel moliti, sta ga peljala na bližnji travnik, kjer sta ga dvakrat na neko drevo privezala. Ko sta ga pozneje odvezala, sta ga še strašila in je dečka, ki se je tresel in kričal, Super držal nad potokom, ki teče tam in mu grozil, da ga bo vrgel v vodo. Ker je bil deček poškodovan in prestrašen, je parkeljna pozvalo sodišče na odgovor in jc obsodilo Superja na štiritedenski, Antona Lednika pa na štirinajstdnevni zapor.
—	Pon&srečil je v Gradcu kleparski pomočnik Avguštin Mikttlič. Padel je s strehe. Še živega so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
—	Sedemdesetletnica groia Auersper-
ga. S Turjaka poročajo: Sedemdesetletnico svojega rojstva je obhajal 24. jan. grajščak grof Leo Auersperg. V predvečer je priredilo oskrbništvo turjaške graščine slavljen-cu na črst veličastno serenado, pri kateri so sodelovali turjaški pevci ter pevci in godci iz Škocijana. V sprevodu z baklami smo videli lovce turjaške grajščine, zastopnike raznih občin in nešteto ljudstva. Goso. župnik Pavšič je narisal zasluge turjaških grofov za državo, cerkev in domovino. S'o-vesno sv. mašo je opravil g, župnik iz Roba cb asistenci duhovščine iz patronata. Vsa slavnost jc bila neprisiljen izraz spoštovanja, udanosti, hvaležnosti in ljubezni do vi-sokorodnega turjaškega grofa, ki ni samo plemenitega rodu, temveč tudi plemenitega srca,
—	Dr. Pesante rehabilitiran. Pri odkritju velikih defravdacij pri puljski občini je bil zaprt tudi ravnatelj računskega urada dr. Anton Pesante. Bil je 9 mesecev zaprt, porota v Rovinju pa ga je oprostila. Zdaj se je vršila proti njemu disciplinarna preiskava sedanjega svetovalstva pod predsedstvom gerenta, vladnega komisar-a dr. Gorizutiija, ker je bilo treba preiskati, je li zanemrrjal svoje uradne dolžnosti, da so bile mogoče omenjene malverzacije. Disciplinarni svet je soglasno spoznal dr. Pesanteja za nedolžnega, ga zopet postavil na prejšnje mesto in mu priznal vse prejšnje pravice.
—	Oproščen prijatelj Črnogorce vinjsko sodišče je kmeta Ivana Sinošicu is Sv. Ivana Šterne, ki je bil obtožen, da je rekel: »Če bo vojska, Hrvati ne bomo streljali na Črnogorce, naše brate!«, oprostilo, ker se ni moglo prepričati o njegovi krivdi.
—	Mraz vlada tudi na Mirni. V nedeljo — 21° C, v ponedeljek — 22u C. Otroci ne morejo v šolo.
—	Zopet veiik vlom v Trstu. Neznanci &o vlomili v manufakturno trgovino Marka Conforti v ulici Campa-nile in odnesli s seboj za 25.000 K pc« rila; blagajne niso mogli vlomiti.
—	Afera poslanca Pannerca. <3
aferi isterskega deželnega poslanca Pangerca, župana v Dolini pri Trstu, poroča »Piccolo«; Pangerc je zlorabil svojo oblast, da je bO.OOO K od izkupička občinskih zemljišč, prodanih pred čauom nekemu tržaškemu kapitalistu, porabil zase. Pangerc jo bil od politične oblasti odstavljen in je tudi deželni odbor uvedel proti njemu preizkavo. Nekaj bo Pangerc lahko poravnal, bog-vekajpa seveda ne. Postal je-kajpada tudi kot poslanec nemogoč.
—	Gornja Radgona. Sodnik dr, Me-schitz, proti kateremu sta se poslanca dr. Verstovšek in Roškar opetovano pritoževala, je disciplinarno kaznovan in bo kmalu prestavljen. Ljudstvo se bo oddahnilo. Nič pa se ne čudimo, da se je dr. Strelec, notar iz Ormoža, pred kratkim še vozil rano v jutro iz gostiln v družbi z dr. Meschi-tzem, tem nasprotnikom slovenskega ljudstva v sladkem objemu.
—	16-le.ten morilec. Osješki državni pravdnik je vložil obtožbo proti 16letnemu Gavru Gjukiču radi zavra i nega umora. Naravnost neverjetno je, kar navaja obtožnica. Gavro Gjukič je bil vslužben v nuštar-ški graščini kot konjski hlapec. Za tovariša je imel Janoša Mate, ki je bil sicer dokaj krepkejši, a mirnega značaja, medtem ko je bil Giukič jako nasilne nravi. Spala sla skupaj v sobi poleg hleva. Kakor že neštetokrat prej, je 24. nov, lani zopet nastal med njima prepir. Ko je Mate svoje delo v hlevu končal, se je vsedel tako, da je bil s hrbtom obrnjen proti vratom. Gjukič je pa šel na dvorišče, vzel veliko sekiro, jo skril za hrbtom in šel v hlev, kjer je nič zlega slutečega Janoša z ostrino udaril zadaj po glavi. Janoš je vstal in se obrnil, Gjukič j3 pa stekel krog njega in ga z ušesom sekire udaril po preje prizadeti rani, Janoš se je zvrnil po tleh, Gjukič je pa šel na dvorišče in vroel sekiro preko zidu. Nato je šel nazaj v hlev in ko je videl, da se Janoš še giblje, je vzel vile in ga z njimi pritisnil tako, da 3e jc en zob vil zabodel v rano; glavo mu je tiščal tako, da je umirajoči ni mogel premakniti. Nato je vile potegnil iz rane, ker pa je Janoš še hro-pel, ga je z vilami tako udaril v zatilnik, da so se vile zlomile, Nato je ugasnil luč in šel k ostalemu služabništvu pravit, da je neki neznan moški Janoša ubil. Hiteli so v hlev in tu je Gjukič prijel ubitega za roko, mu potipal rano in se sploh vedel, kakor bi imel najmirnejšo vest. Vendar je orožnikom kmalu priznal, kar je bil storil. In ta mladi krutež je, kakor poroča »Narodna Obrana*, izrazito lepe zunanjosti; njegov obraz je bel in nežen kakor dekliški, oči plave in veseloživahne. V zaporu ee igra, prepeva, pleše in opaziti je, da je zelo nadarjen. O kesanju nobene sledi. Ko mu je zagovornik rclrcl, da bo obsojen na 15 let j^če, ga je najprej začudeno pogledal, potem mu pa veselo rekel: »Saj se samo šalite N Čudna uganka. Gjukič je bil pred porotniki v Osjeku obsojen na 15 let težke ječe.
—	Bivši odvetnik dr, I ev/oM obsodi. Radi poneverjenja jc prisodilo graško de-
želno sodišče bivfemu odvetniku dr. Le-vohlu težko ječo 5 mesecev; bivši nevesti svojega sina mora vrniti 2000 K, ki ji jih je poneveril, Levvohl je plekal, ko je čul sodbo, a izjavil je, da se ne bo pritožil.
—	Ponesrečen zavirač. Na maribor-¿f-em koroškem kolodvoru je skočil z voza zavirač Ivan Tango tako nesrečno, da je padel pod kolo, ki mu je odrezalo desno roko. Ponesrečenca je obvezal železniški zdravnik. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tango ''e oženjen in oče enega otroka.
—	Koliko žrtvuje Trst za laško šolstvo, l^ega Nazionale v Trstu e imela v nede jo 25. t. m. svoj letni občni zbor v (deda irču Fenice. Dohodkov je imela družba v pre-tečenem letu 251.842 K, torej 48.096 K 60 vin. več kot v letu 1912. Izdatkov je bilo 63.144 K 18 vin.; oddalo se bo torej v glavno b'agajno 188.699 K 23 vin. piebitka. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Otilij Cof!er.
—	Francoski aviator P6goud, ki je zn*n vsled svoje predrznosti, obišče Trst, kier se bo dne 1. in 2. feb. v zrak vzdigril. Na pol:u v Zav'ah se vršijo za to že obsežne priprave. Ve'ik prostor se bo ogradil in postavili br>do trib"re za gledalce.
—	Ubilo je 22letno Katarino Behor iz Dragovanje vasi fare Dragatuš. Ponesrečila je v gozc!u, kjer ii je pri sekanju drv priletela ve:a s tako si'o na glavo, da je obležala mrtva.
—	Požar. Iz Črnoml;a poročajo- Pred kratkim je pogorela baraka Tomaža Kon-jediča v Pre'ogah. Železniškemu delavcu Rudolfu Kah'hammeriu je uničil ogenj 468 K v gotovini, delavcu Penjaminu Del'apico*i pa 55 K. Baraka ni bila zavarovana.
—	Huda burja. S Pivke, iz Vipavske doline, iz Lokavca in iz drugih kraiev prihajajo poročila o strašni burji, kakršno po-mni o komaj na'stareiši liud;e. Burja je napravil po vseh teh krajih silno škodo. Pometala je dimnike in opeko raz streh, polomila spdie in odnesla celo več streh Več ljudi, ki iih je zalotil vihar v samoti, pcgre-šajo. Boje se, da iih je vihar pometal v jarke ali pečine, kjer so ponesrečenci zmrznili. Tako so našli pri f^rniču enega zmrzn'ene-ga človeka in pri Komnu enega. Ponesrečencev ne poznajo,
LioiHiansKe novice.
lj Velike požrtvovalnosti kratek konec. Ljubljanska mestna občina je precej prenehala s pritožbami proti razsodbam dež. odbora na upravno sodišče. Ali je prišla do prepričanja, da ima deželni odbor prav, ako njene napačne sklepe popravlja? Ali pa se je zgodilo kaj drugega? Znano je Ljubljančanom, kako mogočno je župan .dr. Tavčar razglasil, da bo vse pritožbe mestne občine na upravno sodišče brezplačno zastopal. Tisti liberalni Ljubljančani, ki niso še vedeli za dobro plačo ljubljanskega župana iz mestne blagajne, so takrat po Ljubljani dr. Tavčarju upili Slava! in slavili so v pozne jutranje ure njegovo požrtvovalnost do občine. Sedaj pa naenkrat pritožb na upravno sodišče sko-ro nič ni. Pa ne da bi se bil dr. Tavčar naveličal mestno občino brezplačno zastopati? Morda je tako — kajti nedavno je bila vendar vložena zopet neka pritožba mestne občine na upravno sodišče, mestna občina je pa dala zastopstvo dr. Majaronu, Če je tako, potem je velike požrtvovalnosti dr. Tavčarjeve bil topot kratek konec. To smo kot kronisti morali zabeležiti,
lj Šentpetersko okrožje Orla priredi v nedeljo 8. febr. ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu gledališko predstavo »Oderuštvo in dobrota«. — Vstopice se dobe ta teden pri gdč. Strahovi, drugi teden pa v Katoliški bukvami in pri trgovcu g. Podboju, pri cerkvi sv. Petra. Vabimo.
lj »Lumpacij Vagabund« na odru ¿Ljudskega doma«. Na svečnico, dne 2. februarja uprizori »Rokodelsko društvo« v Ljudskem domu zabavno burko s petjem »Lumpacij Vagabund«. Režijo vodi g. Vrančič. Pričetek ob 5. uri pop. konec krog pol 8. ure. Vstopnina je navadna.
lj Umr'a je gospa Katarina Pich'er, u-£va ,oIira'neSa tajnika in bivšega tajnika »Katoliške družbe« v Ljubljani. N. v m. p,!
lj C. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani se bo poslej imenoval »C. kr. finančna deželna blagajna v Ljubljani« in načelnik te blagajne bo imel naslov »ravnatelj«.
lj Nevarno je obolel dež. gledališki mojster g. Waldstein.
lj Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za prvo porotniško zasedanje tekočega leta: Benedičič Franc, urar v Škofii Loki; Babnik Valentin, posestnik V Št. Vidu pri Ljubljani; Dolenc Edvard, trgovec in posestnik v Kranju; Dornik Josip, posestnik v Podhomu; Dežman Ivan, trgovec v Javorniku; Fejdiga Josip, posestnik in gostilničar v Mal, Otoku pri Postojni; Ferjančič Josip, posestnik na Slapu; Golob Franjo, trgovec in posestnik v Ljubljani, De Glerio Anton, trgovec v Sp. Logatcu; Gabrenja Franjo, posestnik na Uncu; Grašek Ivan, trgovec in posestnik v Kamni gorici; Golob Franjo, mesar in
posestnik v Spod. Šiški; Hafner Luka, trgovec in posestnik v Kropi; Hud >vernik Vincenclj, posestnik v RadovHci; Habjan Frc. n'o, posestnik in trgovec v Domžalah; Jr.kelj Josip, posestnik in gostilničar v Mojstrani; Kozina Peter, trgovec v Ljubljani; Kraigher Josio, posestnik in trgovec v Pcstojni; Kunstelj Jakob, posestnik in gostilničar v Zgor. Gorjah; Lavrič Anton, gostilničar in posestnik v Planini; Mejač Ivan, trgovec in posetnik v Liubljani; Mo-dic Lrdovik, posestnik v Bloški polici; M orič Ignacij, posestnik na Jesenicah; Pe-trič Ivan, trgovec in posestnik v Vel. Blokah; Rogelj Matija, posestnik v Liubljani; Šolar Franjo, posestnik in gostilničar v Kropi; Tcenn^es Vil:em, tovarnar in posestnik v Ljubl'ani; Thaler Rafael, trgovec v Škof ji Loki; Voje Ignacij, posestnik, Vr-hovec Josip, posestnik in Vertačnik Ivan, pek, vsi trije v Ljubljani; Vidmar Ivan, trgovec v Črnem vrhu; Zidar Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani; Žnidaršič Alojzij, gostilničar v Ilir. Bistrici; Žgur Franjo, trgovec v Podragi; Župan Josio, gostilričar in posestnik na Dovjem. — Namestni porotniki: Buh Matevž, posestnik, Jerina Jožef, posestnik, Kos Franjo, trgovec, Levstik Franjo, posestnik, Ložar Jernej, krojaški mojster in posestnik, Majcen Mihael, posestnik in gostilničar, Olup Josip, posestnik in trgovec, Stacul Anton, trgovec in Vokač Karol, trgovec, vsi v Ljubljani. — Porotne razprave se prično dne 23. februarja t. 1.
lj Umrli so v Ljubljani: Ignacij Repše. oficijant v deželni bolnici, star 69 let. — Nežika Štavt, akviziterjeva žena, 58 let.
lj Deklico odpeljala. Predkratkim
je iz Unfaza odpeljal 23 letni železo-strugar Edvard Manzini iz Ljubljane, 15-letno deklico Ivano Atzelsbergerje-vo s pomočjo svojega prijatelja. Starši so vsled tega prijavili zadevo sodišču, ki sedaj zasleduje odvedenko in oba zapeljivca.
lj Konji so se splašiii sinoči More-tovem hlapcu na sv. Petra cesti. Konji so dirjali v Zvezdo, kjer so podrli na tla čevljarskega vajenca Ivana Osel a, kateri je obležal nezavesten. Poklicali so rešilni voz, kateri je vajenca, ker se je med tem zavedel, odpeljal domov. Vajenec je zadobil le lahke telesne poškodbe.
lj Ljubljanica popolnoma premrz-njena. Ljubljanica je v zadnjem letošnjem izrednem mrazu od dotoka Gra-daščice pa do odcepljenja Grubarjeve-ga prekopa popolnoma zamrznila. Ker mladini že diši, da bi se šla po ledu drsat, njene .roditelje in varuško oblast pred tem najresneje opozarjamo, da se ne pripeti kaka nesreča. — Lep »kern« bi pa taktično bil, ko bi bil led tako siguren in preizkušen, da bi se smeli po njem vrezavati kolobarji.
f FRIDERIK JODL.
Dne 26. t. m. je umrl na Dunaju znani profesor filozofije, dvorni svetnik Friderik Jodl. Glavna njegova dela so: Das Leben und die Philosophie David Humes, Die Geschichte der Ethik in der neueren Philosophie in »Lehrbuch der Psychologie. Posebno ta knjiga je velike vrednosti, ker podaja dober pregled o vseh psiholoških teorijah. Profesor Jodl je bil rojen 23, avgusta 1849. v Monakovem, promoviral je 1. 1871. in je bil že dve leti pozneje imenovan za učitelja splošne zgodovine na kraljevski bavarski vojaški akademiü. Na monakov-skem vseučilišču je postal 1. 1880. docent, leta 1885. je bil pozvan na nemško vseučilišče v Pragi, leta 1896. pa na dunajsko vseučilišče. Rajnik je bil monist, hud teoretičen nasprotnik krščanstva, osebno pa jako koncilianten in plemenit človek.
DEMONSTRACIJE V ITALIJI.
V	Milanu je bil v 6. vol. okraju 25. t. m. izvoljen socialist Cipriani, ki živi v Parizu in je bil po komuni 1. 1871. na smrt obsoien. Ko se je izvedelo, da je Cipriani izvol'en, so bile demonstracije v Turinu, Genovi, Reggiu in v Riminiju.
WILSON NAPOVEDUJE KREPKO POLITIKO NASPROTI MEHIKI.
V	Vašingtonu pričakujejo, da izjavi 27, t. m, zvečer predsednik Wilson v seji senatovega odseka za zuname zadeve, da namerava glede na Mehiko izvajati novo, ktepko politiko.
Telefonska in brzojavno poročilo.
IZ PARLAMENTA.
Dunaj. Danes bi se morala vrSiti konferenca voditeljev strank, konferenca se pa ni vršila. Kakor se vidi nameravajo češki agrarei nadaljevati ob-strukrijn proti proračunskemu provi-zoriju. Danes popoldne je imel mini-sterski predsednik daljši razgovor z voditeljem finančnega rmnisterslva baronom Englom.
ŠTRAJK NA DUNAJSKI EKSPORTNI AKADEMIJI.
Dunaj. Vsled šlrajka eksportnlh akademikov je eksportna akademija zaprta toliko časa dokler bo trajal štrajk.
SV. OČE ZDRAV.
Rim. Bivši nemški državni kance-lar knez Bulow, ki je bil včeraj v avdi-jenci pri sv. Očetu, je izjavil, da je papež popolnoma zdrav in da so vesti o njegovi bolezni neistinite.
RUMUNI NASPROTI AVSTRIJI.
Budimpešta. »Az Est« poroča, da je bivši rumunski minister Filipescu izjavil: »O prijateljstvu med Avstrijo in Rumunijo ni govora, če se Rumu-nom v monarhiji ne dajo narodne pravice «
REŠKA TOVARNA TORPFDOV Z DELOM PREOBLOŽENA.
Reka. V tukajšnji tovarni loroedov se živahno de'a. 14 držav je naročilo 2000 torpedov. Ker more tovarna na leto izvršiti samo 1000 torpedov, ima dela za dve leti dovolj.
ENVER BEG SE NEVARNO IGRA.
Carirrad. V zadnjih dneh so tu zaprli veliko častnikov zaradi rovanja proti m la dot urški vladi.
RUSIJA IN SRBIJA.
Peierburg. Car Nikolaj je sprejel danes Pasiča v posebni avdijenci.
SOCIALISTI IN KRALJ FERDINAND.
Sofija. Socialistični člani občinskega sveta v Sofiji so v znamenje protesta proti razpustu sobranja odložili svcie mandnte. Občinski svetovalec in bivši polanec Hrisiov jo utemeljil sklep svojih tovarišev in krepko napadal kralja Ferdinanda, kateremu je očital, da je zakrivil nesrečo Bolgarske. Navzoče občinstvo je burno odobravalo.
BOLGARI IŠČEJO POSOJILA.
London. Tukaj se nahajajo bolgarski zaupniki, ki skušajo najeti posojilo 20 milijonov funtov šterlingov.
TELEFON V ALBANIJI.
Valona. Sem so došle vse priprave za uvedbo telefona med albanskimi mesti. V kratkem bo telefonska zveza v. Albaniji funkcionirala. (Opomina uredništva: Ta zveza bo gotovo boljša kot pa telefonska zveza Dunaj—Ljubljana )
IZMAIL KEMAL BFJ SE ZAHVALJUJE LAHOM.
Rim. fzmail Kemal bej se je brzojavno zahvalil laškemu zunanjemu ministru za simpatije, ki jih ima Italija do Albanije ter je prosil naj te simpatije do Albanskecga naroda še dalje ohrani.
VELIKI NEMIRI V PORTUGALU.
Lisabon. Kabinet Costa je včeraj ponori demisijoniral. Ko se je to izvedlo, so izbruhnili v več delili mesta težki nemiri. Nekje so vrgli bombo, vslei česar je bifo 8 oseb nevarno ranjenih. Drugod se je množica spržjela z vojaki in je bilo veliko oseb ranjenih. Pričakuje se proglasitev obsednega stanja.
Lizbona. O krvavih dogodkih danes ponoči se še poroča: Več sto z revolverji oboroženih nasprotnikov Co-ste je čakalo njegove pristaše. Ko so pa Cos t o vi prislaši došli se je razvila krvava bitka. Mnogo oseb je bilo ranjenih od revolverskih strelov. Še-le garda na konjih je napravila konec prelivanju krvi. V luki je bil boj mecl vojaštvom in delavci ter vozniki. Tudi tu je več oseb ranjenih. V krvavi noči je bilo ranjenih več sto oseb, mnogo oseb je tudi mrtvih.
DUHOVNIKI V DUMI ODLOŽE MANDATE.
Feferburg. Duhovniki, ki so člani dume, so Sveti Sinod obvestili, da odložijo svoje mandate, ker jim volivci očitajo, da zanemarjajo verske posle.
VREME.
Dunaj. Tukaj sneži. Mraz zi.aša
— 8°.
Monakovo. Bavarska jezera so zamrznila. V zapadni Nemčiji pa je nastopilo južno vreme.
NESREČE.
New-York. Na Ellis Islandu je zgorela ladjedelnica »Manhassetske« družbe. 30 motorskih čolnov je zgorelo. Škoda je ogromna.
Marseile. Vsled poškodbe plinske napeljave v neki hiši so se 3 zadušili j 8 pa jih umira.
DVA AVIATIKA SE UBILA.
ubil
London.
r
-e ¡e
Pariz. Francoski aviatik Reyband je padel na neko streho ter se tako poškodoval, da ¡e umrl.
POŽAR V KINEMATOGRAFU.
London. Pri požaru kinematografa v Javi je zgorelo več domačinov in dva Evropejca.
Razne sivari.
Jubilejni dar cesarja. Iz Solnograda nam poročajo: Neki tukaj bivajoči mizaiski mo'ster je o pri'iki 65lelncga vladanja našega cesarja napravil izredno lepo jubi ej-no mizo, pri kateri je sodeloval tudi Slovenec F. B. Delo je res nekaj umetniškega. Miza nosi dvoje cesarjevih slik, eno iz leta 1848, drugo iz leta 1913. Poleg tega so v ploščo vdelani grbi vseh kronovin avstro-ogrske monarhije. Ob robu krase ploščo vsakovrstni gradovi, cveti in napisi. Umetnik e prejel od cesarja za dari o troje vprašan'. Kakšna pa da so ta vprašanja, mojster . še doslej ni povedal; le toliko je odkril: preskrbljen sem za ce'o življenje, četudi bi seglo do skrajne meje človeške starosti.
Stavka na dunajski ekspertni akademiji. Stavka eksportnih akademikov se vedno bolj razširja. Gre za to, da bi eksportna akademija bila pripoznana kot trgovska visoka šola. 26. t. m. je policija več akademikov aretirala. Ravnatelj eksp. akademije, vladni svetnik Schmidt je izjavil, da odstopi.
Jubilej ev. pisma nove zaveze. Te dni
je preteklo 400 'et, odkar je bi a tiskana prva grška izdaja sv. pisma nove zaveze, ki ie mnogo pripomogla k nadaljnemu razširjenju sv. pisma.
Zima na severu odnehava. V Berolinu in v zahodni Nemčiji je nastopil jug. Toplomer kaže več stopinj nad ničlo.
150 letna zvonarska tvrdka v konkur-zu. V Feldkirchu na Predarlskem je proglasila konkurz 150 let stara tvrdka za vlivanje zvonov Graszmayr.
Berchtold v veliki nevarnosti. Dne
26. i. m. okolu 9. ure so se splašiii konji, ki so peljali ekvipažo, v kateri se je vozil zunanji minister Bcrchtold iz Ringa v Opernstrasse. Konji so padli na tla, oje se je zlomilo, konja sla poškodovana.
Demonstracija proti tango plesa na Dunaju. Ob plesu kluba turistov na Dunaju v Zofijski dvorani je hotela neka skupina plesati tango, a je morala svoj namen opustiti, ker so ostali plesalci in plesalke pričeli demonstrirati in izžvižgati. Godba je bila zato prisiljena, da je tango komad tč.koj izpremenila v valček.
Proti iglam na ženskih klobukih, ki
niso zavarovane, so nastopili tudi pruske železniške oblasti.
Pol milijona mark za nemško mornarico je volil nemškemu cesarju slikar Vahl-dick v Eutinu pri Liibecku.
60 do 65 milijonov rubljev si izposodi peterburška občina, da zgradi vodovod iz Ladoškega jezera.
Avstrijska ekspedicija na južni tečaj. Dr. Feliks König, voditelj avstrijske antarktične eksneaicije je odpotoval z Dunaja v Berolin, iz Berolina pa potuje v Hamburg, Kodanj in v Kristijanijo, da izvede podrobne priprave za potovanje na južni tečaj. Potovanja se udeleži tudi neka eskimoška rodbina. Kupili so že tudi 150 eskimoških psov.
Dva mornarja se na Reki zadušila. Na parniku »Szecheny«, ki ga na Reki popravljajo, sta se zadušila mornarja Jožef Benkovič in Aristido Ripariso. Prosila sta kuharja, da naj jima da oglje, da bosta v kajiti zakurila. Kuhar jima pa oglja ni hotel dali, češ da se lahko zadušita. Mornarja sta pa v kuharjevi nenavzočnosti vzela ogl'e in ga zažgala v kajiti, a zjutraj so ju našli mrtva.
Budimpeštanski mlini meljejo na teden le štiri dni.
Ker je 120 000 K poneveril, so zaprli župana Frana Rado v Kundranici na Češkem.
165 oMožencev in 7 prič. Okrajno sodišče v E'biswaldu bo razpravljalo o tožbi, ki jo je vložil zdravnik dr. P. Kniely proti 165 rudarjem, ker so podpisali neko vlogo, v kateri so zahtevali, da naj se drug zdravnik r"ctpv'. dr.	i? odous".
Napreiovan'e ka'olicizma v Indiji. Iz statističnih podatkov o razmerah v Indiji I. 1912. izhrja, da živi v Indiji in Birn i 2,311,000 ka'o'icanov latinskega in sirskega obreda. Sn'nrni prirastek naspro'i leta 1911. znaša 206"», prirastek iz anglikanskih vrst 15 6%. Vsega skupaj je v Indiji 4 rri'ijore kristjanov, 220 miHionov brama-nov, 66 rri'i'onov moharredancev, 9 rri'i-ionov felifistov, 11 mi'i'onov budistov in 22.000 iudov,
Vo'kovi na Se^mogrsil-em, V Lupenv-ski okolici so te dni naprd'i volkovi čredo ovac in iih mnogo raztrgali. Raztrgali in po, žr'i so tudi pastirja Demetresca, ki je ori-hitel kakrr t"c'i megovega 12letrega sina,
Kej v e ljudje ie-lo. S iem se bavi nci-i Paliiarski list in ni?e- Žabe, po'že, žive o-s'rige in že napol gni'e kljunače l!ubi'o na Francoskem. Ttrh'jppp'-um ;n španske™". Papagaji so najljubša jed Mehikancav. V Erc-
ziliji jedo neko vrsto mravelj v surovem maslu in drugih masteh; v Siamu velja jed iz mravljinčjih jajec kol nekaj posebno dobrega. V Maroku slastno jedo travniške kobilice v solati; pravijo, da so boljše nego najboljši raki. Pečeni pajki so največja slaščica prebivalcev v Novi Kaledoniji. Kitajci jedo pasje meso, v vinu kuhane podgane, ptičja gnezda in sviloprejke. Na Antillih jedo krokodilska in želvina jajca; slednja s slastjo uživajo tudi v mnogih drugih deželah.
Službo želi premeniti muja ali junija t. 1. -
absolvent „Mlekarsko šole" in r. več lotno prakso, ter ima špocijelno ¡¡nanje v mlekarstvu sploh; pasteriziranje mleka, izdelovanju finega čajnega masla, sira itd. Prevzame tudi knjigovodstvo. lieflektira io na večje mlekarne na parni obrat. Prijazne ponudbe jo poslati na upravo tega lista pod St. 293.
Hup® Is »lice: Morisl oHmejnimSlovencoRi!
Zaupanje, ki si ga jo pridobila Scottova emulzija ribjega olja tudi v zdravniškem svetu je dalo in daje dannadan povod za podtikanje in hvaljenje drugih bajo „ravno tako dobrih" emulzij. Vi pa ravnate 8
v svoem lastnem interesu,
a ko ostanete pri originalne m izdelku Scottove emulzije, kajti edino ta emulzija ribjega olja jo na Scottov način prirejena in uživa v£. skoro 4- desetletja svetovno slavo.
Znto zahtevajte in kupujte le ScctEovo emulzijo I
C'.'.m onginiuliii Mfktonici jo - K 30 vin. Uobi v vsoti U}U;u'i\ali. VUo au podim viu. v /.mtmkah na iicott Don no. I«. in. b. H., liumij Vil. .11 so sUlicnjo nu t,t časopis. ¡jO.ilje so inu ou» poSil;:ai'V potom lokaruu ua po-skušnjo.	2T77
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da jc naSa preljubljerm soproga in mati, gospa
danes zjutraj ob uri, previdena s sv. zakramenti, v 60. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bode v četrtek, dne 29. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ambrožev trg št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1914.
Jurij Selan, mesar, soprog. Jakob in Franc, sinova. Pepica, hči.
I. slovenski pogrebni zavod los. Turk,
v \v«Hf.w»i«.Ti jauuii lunamnamui i>.
290

Za ginljive dokaze iskrcuegu sočutja povodom bridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Antona fiovak-^a
gostilničarja in posestnika
se vsem sorodnikom in znancem kar najiskreneje zativsiHijcrao.
Posebno zahvalo pa smo dolžni slavu. pevskemu društvu . ljubljanski Zvon" za ginljive žalostinke, ter vsem darovalcem -rrssnih vencev in sploh vsem, ki r i cmgega nam pokojnika spremili k vei-.imu počitku.
Ljub;;'.;:a 26. januarja 1911.
Žalujoči ostali.
Frančiška Pichler naznanja globoko potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njena iskreno ljubljena, dobrosrčna teta in krušna mati, gospa
Katarina Pichler
vdova c. kr. okrajnega tajnika
danes, v ponedeljek dne 26. januarja 1914, zjutraj ob 5. uri po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno in Bogu vdano v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, 28. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 17.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Drago pokojnico priporočam pobožni molitvi in blagemu spominu.
Ljubljana, 26. januarja 1914.
Za vse dokaze sočutja povodom smrti predragega bratranca, pre-častitega gospoda
F 13JL p MflVf S
župnika na Gori
izrekam tem potoni v imenu vsega sorodstva vsem prijateljem in znancem, slavn. občinskemu zastopu občine Gora z g. županom ua čelu in vsem faranom, ki so nepozabnega rajnika spremili na poti k zadnjemu počitku, gg. pevcem za ginljive žalostinke svojo najsrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujem sc prečastitiin gospodom njegovim sobratom in sošolcem, kateri so ga ob tako slabem vremenu v tako obilnem številu spremili do groba, posebno pa še preč. gosp. župniku Travnu iz So-dražice, kateri je vodil sprevod.
Najsrčnejša hvala tudi gospej postrežnici, katera je z vso požrtvovalnostjo stregla pokojniku v njegovi bolezni. Vsem skupaj Bog plačaj!
Rafael Thaier trgovec, Skofjaloka.
Zahvala.
Vsem dragim prijateljem In zmin-ccm, ki so nuni na tako ljubezniv način izkazovali svoje sočutje povodom smrti našega nepozabnega, ljubeznivega gospoda
Julija
fotografa v Ljubljani
kakor tudi vsem, ki so drugega pokojniku spremili na zadnjem polu, osobito še zadrugi fotografov, slavn. pevskemu društvu „Slavec 'za f;anljivc žalostinke, za številno odkrito sočustvovanje iu za krasne darovane veuce izrekamo svojo toplo zahvalo.
Ljubljana, 27. januarja 1914.
GiiMO LllljOČi OSiOii.

» ■
Zahvala.
SH Za vse sočutje, izkazano ob bolezni in smrti naše ljubljene sestre, o z. tete, stare tete in svakinje, gospe
lil Mi ni. Boi
vdove kr. og. pomorskega uradnika
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, čč. oo. frančiškanom in čč. usmiljenim bratom, gospodu pevovodji liladnilui in gg. dijakom-pevcem kakor tudi za tako mnogobrojiio časteče spremstvo k zadnjemu počitku.
Novo mesto-Ljubljana, dne
25. januarja 1914.
Žalujoči ostali.
Povodom prezgodnje, bolestne izgube mojega dragega soproga, oz. očetu, gospoda
t it Mm
mi jo došlo toliko dokazov odkritega iu iskrenega sočustvovanja, da mi ni mogoče vsem sc osebno zahvaliti.
Prosim torej, naj sc sprejme tem potom moja najsrčnejša zuhvala,
Roza Gallatia.
Zanesljivo clobro
====--====--=-----
blago 3a moške in ženske obleke najdete	3428
„Pri ŠKofu"
Ljubljana 3raven škofije, (ra^iie na podobo škofa pri vhodu.)
V prvem nadstropju je vsliko skladišče ugotovljenih oblek.

SANATORIUM • EMONA I
ZA- NOTRANJI? • IN • KIRURG IČNE • BOLEZNI. ,	■ PORODNIŠNICA.
LJUBLiJANA' KOMENSKEGA-ULICA-4 \
SEF-ZDRfl^IK:PRiMAR]J-DR- FR. DERGANC
Pri neki tvornici v Istri je spo-polniti ponočno službo paznika.
Služba je lahka in se vrši samo v notranjih prostorih poslopja. Plača je 80 K in stanovanje. Prednost imajo 40 do 45 let stari samci, vpokojeni orožniki, a brez otrok. Ponudbe do 3!. t. m. na upravništvo „Slovenca" pod „Paznik".	l>&4
Naročajte „Slovenca"!
Dobro ohranjeno
Magafno
večje vrste in eno
kopirno prešo
se kupi. Ponudbe na upravniStvo.
280
¿aiírkniem in lulnaia !
ne maram za noben drug zajtrk in so čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstva tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redil nega sredstva, Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov I\ 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavno zaloge na Dunaja: v lekarnah Trnk6czy, Schonbrunner-strallc 109, Radeckyplatz i, Joselstadter-strnile 25. V Gradcu: Sackstiafle 4. 109


B»«lB*BBBBBB3CBBJaíBSÍBÍIIiiHHi
H ■
■
EB
n u
(Postgoliilfin) verzirana popolnoma v vseh poštnih iu brzojavnih opravilih, lahko tudi samostojno vodi urad, zinoiiiia poleg tega vseli opravil v komptaarju, išče mesia. Ponudbe jirosi pod: M. P. Velike Lašče, poštnoicžeče.
'B
B ■
a
B
es
B ■
■
0 bi
(1 b H
C(
D B
a a
a
B
a
Ifl b r U «1 r b SI
a
m
n a n n n
1E
Konfekcija
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdkc lt. M i k 1 a u c
(Medena ulica).
Poseben oddelek i. nadstropje Cenik na zahtevo hrezplačuo in poštnine prosto, 2622 *
n ■
B
BSC!ll!!l]BllllI!BIIIlgiEIBllIBgBBBSIBg
Mednarodna špedicija, spcdicije in zacarinaujc vsake vrsle, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnim podvrženo blago. Najtnoder-
trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba j neje opremljeno podjetje za SELITVE in PiiEVfl-
p o družni ca LJUBLJÄNÄ
Dunajska cesta 33	tdct»	Telefon št. 100
(Centrala: TRST)
ZANJE POHUSTVH v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Oinoianje itd. itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIB", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-ilncona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za I. in II. razred.
Zmerne cene.
¿Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.	Točna postrežba.
■¿mmmmsmim-mmmKmm mmms®>
niuujSkiS
luslan. 1/67.1.)
je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne d» bi adjo imeli kakšno druge denarne obveznosti. kakor dn plačajo 1111 leto -l K udarne. Udje prejemajo družbeno glasilo »Kmetovalca« zastonj.
,Kiïleíova^c
.s prilogami
L'ntiíiMtn^n
,nuiijüit/;Sü
(XXXI. letnik
,ríii!üíiiiii3i:'
ju najstarejši, na;obširnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski lisi v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v uoboui sloveuski kmetijski hiši, kjer iim jo kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja, v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec. • Naročnina je 4 K mi leto. Za ude kranjsko družbe zastonj. Posamezne številke zastonj ua ogled,
kakor sadno drovje, semenu, umetna gnojilu, močua krmila itd., dobivajo udje u. kr. kmetijske družbo v najboljši kakovosti, t. zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter jc vsaka prevar» izključeno.
E 187/13
'25
Draibeni oklic.
Dne 25. 26. in 27. febpuapja 1914
redpoldne ob 9. uri bo na licu mesta na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih
nepremičnin:
Parcelna	zemljiška	vložiia
številka	knjiga	štev.
označba nepremičnin
cenilna vrednost
I. dne 25. februarja 1914.
II. dne 26. februarja 1914.
311
312 455/5 452/6 309/4
Gotna vas
37,2
517
518 519/1
519	2
520
249 256 316
508
509
510
511
Hrušica
124
51
444
Deželna
deska
1041
III. dne 27. februarja 1914.
2176'1 2177
*Š49/5~
356 282 '279/2 322 290 2
250 246 1 238 234 232,1
251 230 228 226 223
221/3 223/2 121/1 220/3 220/2 220 3 219 217/2 217/1 216
214	3
215 214/2 214/1
233 212 211 263 262 91/3 $9.2
So,2 85/1
Smolina vas
543
gozd gozd
Deželna deska kranjska
1041
gozd (parifikat. pot)..........
stavbisče...............
travnik (ni v posesti).........
travnik (ni v posesti).........
pot..................
pot..................
gozd .................
gozd.................
gozd.................
gozd.................
gozd ... ..............
gozd.................
gozd.................
travnik preje pašnik .........
njiva.................
travnik................
gozd, prav pot............
gozd.................
gozd.................
vrt, del njiva s šupo za stroje.....
travnik................
njiva.................
pašnik . ...............
pot..................
njiva in sadovnik...........
vrt..................
travnik......... , ......
vrt..................
travnik................
travnik................
gozd in travnik............
travnik...............
njiva.................
stavbišče s svinjsko kuhinjo, voznica . .
stavišče (goveji hlev)..........
stavišče s svinjakom..........
stavišče, gospodarsko poslopje in kozolec
grad in park s poslopji ........
in ribištvo........
39886 1300
Solasfcninska pravica.
101/1 257,2
Kandija
66 67
poljska pot poljska pot
70 12
najmanjši ponudek
232/2 246,2 249/2 338 ,335	Kandija	675	stavišče, tovarna, pritiklina....... „ delavska hiša.........	18140 147730 S120	12094 98488 5414
249/1		705	gozd, stavbišče s kantino, cesto in sušilnico	18630	12420
»093/227	Dobindol	719	gozd v Dobindolu............	400	268
4093/44	Dežel, deska kranjska	1041 dež, deska	gozd v Dobindolu..........	6472	4315
	22900	15267
	20000	13334
	60	40
	620	414
	3700	2467
stavbišče, poslopje...........	70J	467
pašnik.................	44	30
travnik in poslopja ...........	830	554
vinograd................	14960	9974
pašnik .................	20	14
travnik s sadnim drevjem........	230	154
pašnik.................	20	14
vinograd................	880	.587
vinograd................	480	320
pašnik.................	310	207
	1430	954
vinograd................	6500	4334
vinoqrad, malo pnšnika.........	580	387
19554	13036
5871	3914
90	60
80	54
160	107
40	27
110	74
165	110
6240	4160
8I0	540
12980	8654
380	254
17770	11847
4990	3327
1820	1214
1210	807
2140	1427
6550	4374
120	80
2020	1347
11200	7467
11816	7878
610	407
4666	3111
210	140
710	474
38722	25815
864	576
228	152
872	582
72	48
626	418
1775	1184
1366	1578
1126	756
27458
47
8
< 1 nK'-98f H!i!lSinam. a) vK št' 675 d> Ka,,diia sPadai° v cenilnem zapisniku r. št. 16 3 1. st. L<Zu sledeče vpisane priiikline.
11 inbinV!;™ii°!i ni!m"a dGska kran!ska Pa v cenilnem zapisniku r. št. 18 na 1. št. II. in e»U popisane pntiklme m v istem cenilnem zapisniku na 1. št. 59 11. popisane pra-
na^TsOOK?	60,259 K 40 V in ad b) po 1566 K' Pravica ribištva'e ie-
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Drazbene pogoje it; listine, ki se tičejo nepremičnin (zemijiško-knjižni izpisek hi-ekar.n izpisek .zp.ske .z katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti ki žele kupiti gledati pri spodaj oznamenjenem sodnem oddelku med opravilnimi urami.	'
Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri žbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede -ie-mičnine same.	' ' a
C, kr. okrajna sodnija v
___________oddelek II., dne 29. novembra 1913.
Proifsiii siisife
obstoječe iz gostilne znane pod imenom »Kožarjeva gostilna«, ledenice, mesnice, gospodarskih poslopij, zasebne hiše z velikim vrtom in dvoriščem ter s celim inventarom, koncesijo itd. Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30.000 kron. Po-bližje informacije dajejo moje pisarne v Ljubljani, Streliška ul. 29, in v Črnomlju.
kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati.
Ne zamudite ioraj vposlafi svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila.
Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brez-plačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih, v
varal @ani2rnik S ©o.
Specija/na trgovina s kolesi, motorji, automobili in posa snežnimi deli. Mehanična delavnica in garaža.
£ju6ljana, ©unajsRa cesia 9-—121
3731 (16)
Dober, cen premog vseh vrst
prodaja
Franc Uher, špediter Ljubljana
Selenbmgova ulica Št. 3 Telef. 266
Zaradi opustitve trgovine prodam skupno visoko pod fakturno ceno večjo zalogo izgotovljenih oblek, srajc, klobukov, čevljev, kovčekov, galanterijskega in drugega blaga. Zanesljivim osebam tudi na ugodne obroke. Istotam je na prodaj tudi
nova K 1200'—, sedaj K ?00-—.
Oddati je tudi še jeden mali
Na cenen nakup vljudno vabi
nasl jVCarije $ovšek
Ljubljana, Kolodvorska «lica 35.
B ¿Bliža se stavbena sezona!	^
"Usodam si vljudno naznaniti, da sem opremil z najboljšimi pripomočki
tesarsko obut
da jo morem priporočati kot naisulidnejšo in najcen9'šo tvedko, ne glsdg na veliko množino vsakovrstnega dela tesarskega obrata.
Ydani
tFran JV[artitiee
mestni tesarski mojster
£iubljana, ffrule 8. &


To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom »Opalograph«. Odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno važno za odpošiljatelje ponudb itd. itd.) Vsait nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovlienega originala (tudi skica ali risba) več tisoč kopij v zaželjeni barvi (ev. vsaka kopija v različni barvi), rtparat je zelo preprost in ne zahteva nobene stiskalnice in tudi nc pride nobrna masa (želantin itd.) ah gosta tinta vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in referenco zastonj. Brezobvezno razkazovanje.
A IIrtiZji Co., Ljubljana, Selenbnrgova ul.l. Telelon
Zuloga pisalnih in razmnoževalnih strojev, njih potrebščin ter pisarniških opruv. Tol
Jieiirabtjivi steklena (opalna) plošča.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožci tfostinžar, državni poslanec.
V svriio izvršil v Mo I, fl, novele o flavkn no Me z dne 23. ion. m, drl. zak. Si. II, odrejenega dodal-m m davki le c. Ir. linančno minisirsivo z rnzpisom z dne 23. lan. 1914, drž. zak. g. 12, izdalo naslednje določbe.
Prejemanje dodatnega davka.
A. Predmet dodatnega davka.
Dodatnemu davku v znesku 50 h od litra alkohola so podvržene, izvzemši spodaj na vedene, vse dne 1. tebruarja 1914 v ozemlju, kjer velja ta zakon, v prostem prometu se nahajajoče žgane opojne tekočine. K dodatnemu davku podvrženim žganim opojnim tekočinam pripadajo zlasti arak, rum, konjak, liker in drugo mešano žganje, dalje esence za žganje, umetne sadne esence, ki so nare:er.e i7-različnih vrst etra, alkohola in drugih snovi, .in sadni eter, parfumerijski izdelki, Koz ^c Lični predmeti, medikamenti in farmacevtski izdelki, v katerih se nahaja v izgotovljcnem stanju še alkohol, kakor tudi vsaka zmes iz vina in žganja, katere alkoholovitost presega 15 volumskih odstotkov.
Dodatnega davka so proste: 1. Žganje, ki je že po dosedaj obstoječih določbah prosto državne žganjarine. 2. Žgane opojne tekočine v posesti obrtnih strank, ki posredujejo promet z žganimi opojnimi tekočinami (točenje, prodaja in trgovina na drobno itd.) v množinah, ki ne presegajo 10 litrov, in v posesti drugih načelnikov gospodarstva v množinah ne nad 5 litrov alkohola, P• i večjih zalogah je pa podvreči vso m •.-'••''-o izdatnemu davku,
B, Prijava.
Kdor poseduje dne 1. februarja 1514 zalogo dodatnemu davku podvrženega žganja, je zavezen prijaviti množino, vrsto in alkoholovitost cele zaloge, nadalje kraj in prostore, kjer jo hrani, najkasneje dne 3. februarja 1914 pismeno v dvojnem izvodu po priloženem obrazcu pri onem oddelku finančne straže, v katerega okolišu se nahaja prijavi podvržena zaloga. Tiskovine za le prijave se dobivajo brezplačno pri vsakem ode!, finančne straže ter pri organih in uradih, katere v to določi finančno deželno ob!astvo.
Ako zaloga, ki jo je prijaviti, v posameznem slučaju ne glede na alkoholovitost ne presega množine 5 hektolitrov, se srne v prijavi opustiti napoved alkoholovitosti in hek-toliterskih stepenj.
Pri žganih opojnih tekočinah v trgovsko zaprtih steklenicah, nadalie pri likerjih, to so žgane opojne tekočine, ki vsebujejo vsaj 10 kg sladkorja na hektoliter, in pri oslajenem žganju, to je tako žganje, ki vsebuje na hektoliter več kot en kilogram toda manj kol 10 kg sladkorja, naposled pri vseh dodatnemu davku podvrženih esencah, parfumerijskih izdelkih, kozmetičnih predmetih, medikamentih in farmacevtskih izdelkih se napoved alkoholovitosti lahko opusti ne glede na množino prijavi zavezane zaloge.
Ako bi bile prijavi podvržene žgane opojne tekočine tekom prvih 3 dni meseca februarja 1914 na potu, ne da bi bile že prijavljene ter dodatni davek od njih poravnan, zavezan je podati prijavo ozir. plačati dodatni davek prejemnik blaga, in sicer mora podati pri'avo najkasneje tekom 43 ur, ko je dospe1 a pošilja-tev,
Ako se opusti predpisana prijava dne 1. februarja 1914 obstoječe zaloge žganih opojnih tekočin, nadalje ako se prijavi množina alkohola za več nego 10 odst. manjša, nego ro je uradno ugotovilo, kaznuje se ta prestopek s štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka, ki se je prikrajšal odnosno bil prikrajšanju izpostavljen.
Druge neoravllnosti pri priiavi, ki se ne tičejo množine alkohola, se kaznujejo z redovno kaznijo od 4 do 200 kron,
Železniška in parebrodna podjetja (izvzemši tsomorska, v kolikor ne gre za take tuzemske parobrode, ki uživajo olajšave pri prometu), kakor tudi c. kr. poštni zavodi so zavezani vsako pošiljatev žganih opojnih tekočin, ki so jo prevzeli pred 1. febr, 1914 v prevažanje do prejemnika v ozemlju, kjer velja ta zakon, pa. je od tega dne še niso izročili stranki, takoj ko dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku fin. straže, v katerega okolišu je ta postaja. V tej prijavi, katero mora podati neposredno oddajna postaja, mora biti navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata teža pošiljatve.
C, Uradno obravnavanje.
Finančnih organov, pri katerih so bile podane prijave o zalogah, naloga je, prepričati se vprvo o popolnosti prijave ter nato brez cdlcga ovede množino zaloge na spodaj določeni način.
Izvid, nadalje odpadajoči znesek dodatnega davka in prejemni urad, pri katerem se ima vplačati dodatni davek,Je navesti v obeii izvodih prijave. En izvod prijave je vrniti stranki.
Stranka je zavezana dodatni davek te^ l:om osem dni vplačati pri v rešitvi prijave označenem prejemnem uradu, ako se jej ni dovolilo plačilo v obrokih ali odlog plačila,
Prejemni uradi imajo nadzorovati vplačevanje dodatnega davka, Ako bi se plačilo r<* opravilo točno ob dospelosti, je to takoj i -.naniti pristojnemu finančnemu oblastvu p; ve stopn'e, da se zaslanek eksekutivnim potem iztirja.
Glede postopanja pri ovadbi zalog, se določa naslednjo-
1.	Za ugotovljenje množine:
a)	Ako se nahajajo žgane opojne tekočine v sodih, kesonih, cisternah itd,, in r-o te posode po'ne in uradno preizkušene, tedaj je merodajen merosodni znak,
Ako sodi niso preizkušeni ali le deloma napolnjeni, ovedeti je njih vsebino z Matie-vičevim sodomerom. Pri žganju v sodih itd. se vsebina tudi lahko določi na ta način, da se ugotovi čista teža ter ta preračuni na li-tersko mero vpošlevaje islinito alkoholovitost s pomočjo v to predpisanih redukcijskih razkaznic.
Ako gre za ne preizkušene kesone ali reservoarje, je ugotovili množino žganih o-pojnih tekočin s preračunanjem prostornine ali na drug zanesljiv način.
b)	Pri steklenicah se določi, katero število steklenic ima enako velikost, in ugotovi nato prostornina steklenic za vsako velikost, da se iz teh podatkov izračuni množina tekočine.
Ta ovedba se bistveno olajša, ako stranka doprinese prazne vzorčne steklenice.
c)	V čistilnicah za žganie, ki čistijo (rek-tificirojo) obdačeno žganje in so v delovršbi za časa ovedbe zalog, je ugotoviti na primeren način tudi množino žgEnia v rektifikacij-sH;' orinravah »n kadeh za nrc.eirnte. V to svrho se najprej dožene, koliko litrov na dan se na vsako kad nalije, in katera množina žganja se je prvotno vporabila za namočitev ogl:enega prahu. Vscta teh zneskov da približno množino žganja v eni kadi. V slučaju potrebe se sme zahtevati prekinjenje čistilnega obrata.
d)	Ako ima dodatnemu davku podvržena stranka dovo'ien;e za H?>vka prosto vnrr?im žganja za napravljenje likerja ali druzega al-kcholcvitega blaga v svrho izvoza preko carinske črte, tedaj je določiti množino žganja, ki se ima iz cele zaloge v zmislu oddelka A št. 1 izločiti kot dodatnega davka prort.a, na ta način, da se zaključilo zapiski, ki jih je voditi o prejemu in o vporab i davščine presto dobljenega žgama. Ako imajo stranke dovo-ljenie za brezdokladno porabo žganja v zmislu § 6 uvodom navedene naredbe, ali ako se zanje potegujejo, tedaj se izloči od njih označena množina žganja od dodatnega obdače-nja in se vpiše v konto o prejemu in porabi žganja, ki ga imajo v zmislu. § 6 voditi. Če se pa dovoljenje ne da, tedaj je lo žganje takoj naknadno obdačiti in konto odvzeti.
2.	Za ugotovljenje alkoholovitosti:
a)	Žganje v sodih je s 100 delnim alkoho-lometrom na predpisani način gradirati ter v to svrho vzeti iz vsacega soda z natego a'i s kakim drugim pripravnim orodjem poskušnjo iz srednjih plasti.
b)	Pri žganiu v reservoarih ali v druzih velikih posodah ie vzeti poskušnje v enakih množinah iz gornje, srednje in spodnje plasti, jih skupai zliti in nato gradirati.
c)	Ako 'e žganje v steklenicah in drugih takih majhnih porodah 1" ako r>i eved^e prave alkoho'ovitcsti v srnislu spodaj pod lit, e in št. 3 navedenih določb sploh civ stili, cmc; se sme na ponamerno gradiranje.
d)	Ako gre za žgane opojne tekočine, katere se z alkoholometrom ne daio kar naravnost gradirati, kakor likerji, cslajeno žganie itd., in napoved ,-lkoholovitorti v smislu oddelka B, odstavek 3, ni opusli'a, tedaj 'e ovedeti alkoholovitost, ki jo je vzeti za podlago plačilu dodatnega davka, na način, ki je predpisan v dodatku A, II. B, k izvršilnemu predpisu k zakonu o davku na žganje.
Ako dotični finančni organ potrebne priprave nima pri roki, pcistiniti je z zapisnikom množino tekočine ter vposlati poskušnje posameznih vrst pod pečatom finančnega organa in stranke na finančno oblastvo prve stopnje, ki ima odrediti preiskavo in predpisati na podlagi vsoeha pripadajoči dodatni davek.
Žgane ooo'ne tekoči"*», ki ruro. p1i ki so zelo malo osla:er>e ter take z ingrediiencami pomešane, je preizkusiti vedno z uradnim al-koho'ometrom,
e)	Ako se oousti napoved alkoholovitosti, (B odst, 2 in 3) vzeti je alkoholovitost
aa) pri Francovem žganju, rumu in ara-ku s 65 stopniami,
bb) pri komaku, whiskyju, žganju iz češenj in tropin, pri slivovki, boroviezki in tako zvanem naravnem žganju s 40 stopnjami,
cc) pri likerjih vseh vrst in pri oslajenem žgan'u s 35 stopnjami,
dd) pri esencah, medikamentih In farmacevtskih izdelkih s 70 stopnjami,
ec) pri parfumerijskih in kozmetičnih predmetih s 90 stopnjami 1.00 delne alkoholometerske lestvice.
Ako nastanejo pomis1eki proti pravosti prijave g'ede vrst žganja, n. pr. pomislek, da so se visoko stopnjate opo'ne tekočine prijavile kot naravno žganje ali s sladkorjem pomešan špirit kol liker, je treba po možnosti sumljive žgane opojne tekočine podvreči predpreskušnji. Če ¡e sum vtemeljen, je pričeti z ovedbo prave alkoholovitesti vseh dodatnemu davku zavezanih zalog dotične stranke (lit. a-d) in zaradi neresnične prijave proti stranki uvesti dohodarstveno kazensko do-
stopanje. Odmeri dodatnega davka Je v takem slučaju vzeti za podlago z dejansko ovedbo ugotov'jeno aIkoho'ovitost.
f)	Ako se alkoholovitost naznani, je opustiti neposredno ovedbo prave alkoholovitosti takrat, če stranka isto izkaže s svojimi o-brtnimi knjigami, fakturami itcl, proti katerih pravosti ni pomisleka.
g)	Dodatnemu davku zavezane mešanice vina in žganja niso podvržene dodatnemu davku po skupni alkoholovitosti, temveč jc predpisati dodatni davek za take tekočine v splošnem samo po alkoholovitosti od 5 volumskih odstotkov. Ako pa presega skupna alkoho^vitost 20 volumskih odstotkov izdatno, tedaj e vzeti odmeri dodatnega davka za podlago event. s strokovno preizkusbo ugotovljeno pravo alkoholovitost odštevši 15 volumskih odstotkov.
3, V tvcrnicah za liker in pri onih trgov-skosodno protokoliranih tvrdkah, ki izvršujejo prodajo ruma, konaka, slivovke in drugih takih žganih opojnih lekočin na debe'o kot glavni obrat, se dejanska ovedba zalog žganih opojnih tekočin takrat opusti, če podjetniki opravuo prijavo zalog na ta način, da najkasneje 3. februar'a 1914 predlože finančnemu ob astvu prve stopnie na podlagi inventure podroben izkaz 1. februara 1914 v posesti podjetnika se nahaja'očih množin dodatnemu davku podvrženih žganih opoinih tekočin po skupinah b'aga iste alkoholovPosti in se za-dovole s tem, da odposlanec finančnega cbla-stva I. stopnje pravost podanih napovedi event. z zgledom v podjetju in z vpogledom v obrtne kniige oziroma, v kolikor gre za napovedano alkoholovitost, na ta način preizkusi, da preg'eda in preišče odvzete poskušnie. Pri tem je dovoljeno, da se prijavijo odstotki alkohola s številkami na spodaj zaokroženimi od de^et do deset.
Na prošn'o sme finančno oblastvo prve stopn'e omenjeno ugodnost dcvoMti t"di za gotova prodaiališča tvorniških pod<etij. Ako se pri preizkušnji pojavijo pomisleki proti pravosti strankinih naocvedi, je brezuvetno pričeti z dejansko ovedbo ce'e zaloge.
Odnadaoči dodatni davek Ima predpisati v takih primerih finančno oblastvo I. stop.
D, Plačevanje v obrokih in kreditiranje dodatnega davka.
Za plačevanje dodatnega davka sme finančno cblastvo I. stopnje dovo'iti ,strenkam na njih prošnjo mesečne ali pa četrtletne o-broke brez posebne varščine, vendar pa z
Dežela: Kranjska
utesnitvijo, da zapade zadnji obrok najkasneje 31, januarja 1915. Prvi obrok se mora takoj po prejemu dovoljenja za p'ačevanje v obrokih vplačati. Na pobotnici je označiti nadalj-ne obroke in "e te obenem predznamovati.
Ako se le eden dovoljenih obrokov na dan dospelosti ni točno vplačal, iztirjati je ves še na dolgu osfa'i znerek naenkrat. Zamudnih obresti v tem slučaju ni tirjati.
Tvorničarem likerjev, ki se ne poslužijo pkčevanja v obrokih, se sme na pri finančnem ob astvu I, stopnje podano prošnjo plači'o dodatnega davka odnesti do konca ma'a 1915 proti varščini. Varščino ie položiti na eden od v § 32 izvršilnega predpisa k zakonu o davku na žganje dovoljenih načinov,
E. Kontroli podvržene osebe.
Izdelovalci žgan'a ter oni, ki trgujejo z žganimi opojnimi tekočinami ali se pečajo s točenjem a'i s prodaio takih tekočin na drobno, so g'ede dodatnega davka cd 1. februarja 1914 dalje skozi šestdeset dni pod uradnim nadzorstvom, in so torej v tej dobi zavezani g'ec'e svoiih zalog na žganih opojnih tekočinah, v ko'ikor nifo te od dodatnega davka onroščene ali v kolikor se niso preie'e v do-k'ade presto vporebo, izkazati dobavo ali plač;'o dodatnega davka.
Finančni organi so v okviru osmega in devetega poglavia carinskega in državrega monooo^ega reda upravičeni, kadarkoli se jim zdi potrebno, v hrmišča kakor tudi v o-brtovrlišča in prodaja'išča, v katerih se hranijo ali raz^ečavajo žgane onejne tekočine, vstopiti podnevu, vršiti v njih pre'skave, zaloge dodatnemu davku podvrženih žganih o-poinih tekočin zapisati ter z ozirom na rok za prijave in pačila zahtevati izkaz vplačitve dodatnega davka a'i dobave.
Obrtne stranke so zavezane finančnim organom vstop v gori navedene orrstore dovoliti in jim osebno ali po svo'ih uslužbencih na zahtevo po potrebi pomagati,
OoustUev predpisanega izkaza se kaznuje s štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka za ono množino alkohola, glede katere re -je izkaz opustil.
Na te določbe se s tem opozarja v svrho natančnega ravnanja z dostavkom, da se dobe tiskovine za prijave pri najbliž'em oddelku finančne straže in nabližjem davčnem uradu brezplačno in da se tam dajejo ludi natančnejša nojpsnfa in navodfa o prijavah, ki jih je vlagati,
C, kr, finančno ravnateljstvo v Ijubljani,
Finančni okraj: LjuhHana Davčni okrai:
Prijava
onih znlog dodanemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin, ki
jih podpisanec poseduje.*
trt g Krt
~ a
.L
o . _
a. o c >
"3 g, ra d. c 3
šMš
>
2 c O re
"55 j-
O
i- o
(X irt
ra £ .o ~
>u cn
N ^ O >
O .M O
n 'o o. o
Ckl
r-
5 £ o .5
'N >U
>
o
vn
JC
ca n
n c M
trt
L.
>
6) J*
>
O)
posod
g? D5 =
¿C
«ca
i—■ -G > O
ca c ¡N O c
E
o
a. ——
t«
o
>
>
o o
JC
o ¿5
ca
¿;s
JS >
O Tn
ca """
c 2 _ k tj Js •a o ° E
2 J
! f
žganih opojnih tekočin
.21 'E a. o
Tn tu js: c
E	c
o	•—
js	-n
ca	c
^	c
cn c
n>	_
-S ,<n
O -
y o >D
u .c •
r- >
Opomba
dne
1914
Podpis slmnlre:
iii
Prijava a koholovitosti in hektoliterskih slopenj se lahko opusii pri zalogah, ki ne znašajo več Kakor o hektolitrov, dalje neglede na množino pri žganih opojnih tekočinah v trgovsko zaprtih steklenicah, pri likerjih, oslajenem žganju in pri vseh esencah, pnrfum?rijskcm, blago'-" m ličnili predmetih, medikamentih in farmacevtskih izdelkih. Ako sc opusti prijava alkoholu^losti, s» vzame ta z v oddelku C, Stev. 2, lit. e, navedeno iokostja