Poimin« plačan« w novim.
mOm
izhaja vtnk «or«n, I«trt&k in SCbota
»na posanunl stavliki K 1*50.
a
linica,
Uu*l3**a
immm m mmmmo, industrijo in obrt.
Uredništvo In upravniJtvo J« v Ljubljani, OradlSčc 5tev. 17/1. — DopJs! se ne vračajo. — Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — ŠtevJHca telefona 558. Haro&ntea za ozesjlje SHS: Jeina K 180, *a »o! K V>, za Jetri leta K M), mesečno K 20, is Inozemstvo mesečno K 10 več. — Plača In toži se $ fffRbljani.
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 17. maja 1921.
N
ŠTEV. 45.
Mrliči, obrtniKi. traovci-groslsfl!
Udeležite se v polnem števila kot razstavljal« ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od
13. do 24. BU$UStd 1.1.
Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se flpbe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega sem-qja« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/11.
flok za prijave kot razstarljtfp« v Sloveniji je do 31. maja t- 1-
Slovenske razmere.
Ljubljana, 17. maja 1921.
V	zadnji dobi se je razvil v slovenskem političnem časopisju naravnost ljut strankarski boj, ki že deloma spominja na način, kako se skušajo uveljaviti strankarska gesla pri Hrvatih in Srbih. Kot neudeleženi opazovalci, ki v svojem glasilu skušamo registrirati dnevne dogodke povsem nepristransko, hočemo nekoliko posvetiti v te razmere in povedati j svoje mnenje o gibanju slovenskega j novinarstva v nove smeri. Politika je neusmiljen boj in jasno je, da tukaj obleži nebroj mrličev; ali v tem boju naj veljajo po našem mnenju še vedno nekateri splošno priznani oziri političnega takta, ki se jih drugod držijo vse resne stranke, ker je to vsem samo v korist. Kakor hitro posamezna stranka zapusti to stališče, se sama stavlja v nevarnost, da pride do enakih protinapadov, in potem je položaj zopet vendarle isti. Ali to stran hočemo pustiti na strani, kajti, kadar se razpalijo strasti, je dostojnost v božjih rokah; hočemo opozoriti na drugo okolnost, ki nam takoj stopi pred oči, ako pogledamo vsebino in idejno smer slovenskega časopisja ter srbskih in hrvatskih listov. Pri nas najdemo mnogo preveč neplodnega razglabljanja in teoretiziranja, kar je po našem mnenju za praktično državno Življenje samo škodljivo. Vprašanja, k* bi jih morale reševati znanstvene Revije in publikacije, se pavšalno rešujejo v dnevnem časopisju, ki ima vendar predvsem drugo nalogo, nam-rec v okviru gotovega strankarskega Programa verno slikati javno življenje, tolči nasprotnika in kazati smeri dobo- Nasprotno pri nas P. ^ I?.°. P°manjkanje zadostnega stika z živim državnim' življenjem in preveč provinci; nega neodgovorne™ zabavljanja. Pnsli smo tako daleč da usti, ki čita samo slovenske časopise J*1 posebno samo nekatere, ne ve, ka-*° poteka jugoslovenska notranja in zunanja politika, ampak ima glavo p£}n° akademskih razprav o državnih ublikah ter o slikah prihodnjih dob. .• 1 visoko cenimo prve in zadnje, ker so •	\	P° našem mnenju pri presoji
j c,8lnih naprav treba temeljitega ndamenta, ali to ni naloga dnevne-stv .?°Pisia- temveč predvsem znan-nr . listov, ki jih upoštevajo in j: Svilno razumejo samo prosvetljeni uhovi. V tem oziru naj nam bodo « vzgled srbski in hrvatski listi! Ne k ecle na to, da je tam žurnalistika \ razv*ta, ker je politična zgodovi-n^r i	plemen	jugoslovenskega
*Udi « k°lj samostojna, se moramo Pov- venci vendar že enkrat tudi zPeti do stališča, da smo del su-
verenega jugosloveskega naroda. Te zavesti pa nimamo, ako čitamo slovensko časopisje, temveč imamo utis, da smo politični vajenci.
Najostrejši srbski žurnalist je v današnjih dneh menda Krsta Cicva-rič. In kljub ostremu in mestoma prav osebnemu kriticizmu občutimo med vrstami političnih člankov v njegovem glasilu »Beogradskem Dnevniku« gorko ljubezen do celokupne ju-goslovenske domovine, ki bi morala biti lastna vsakemu Jugoslovenu, naj pripada meščanski ali proletarski družbi. Tukaj vidimo tisti prepad med nami in med Srbi, da namreč Srbi vsled svoje državne preteklosti in svojega državnega zmisla mislijo tudi na nas, medtem ko mi mislimo skoro izključno samo nase in še to malo učinkovito. Ako je zadnjič neko slovensko tedensko glasilo povdarilo, da je treba pri presoji socialnega življenja izhajati iz anarhizma, mi temu popolnoma pritrjujemo, ker kot napredni in svobodoljubni ljudje to že davno vemo, ali dotično glasilo nam ni povedalo nobene praktične, takoj izvedljive formule za popolno avtonomijo Slovenije brez škode za celokupno domovino in za samo Slovenijo, in zato mi hočemo smatrati to glasilo bolj za znanstveno revijo, ki nima s praktičnim življenjem dovolj stika. V neki polemiki je dotično glasilo izrecno izjavilo, da je treba ustavni načrt temeljito študirati, politični razvoj drugih držav spoznati in mnogo knjig prečitati, ako hočemo ustvariti dobro ustavo. Mi to že davno vemo in mislimo, da so vsi tisti možje, ki ustvarjajo ustavo, tudi nekaj knjig prečitali, čeprav knjiga ni edino zveličavna, ali državno življenje je brzo polje in ne čaka na znanstvene rezultate, ki mu morajo biti ali že na razpolago ali pa so še v štadiju študija. Gotovo je, da se kurz jugoslovenske valute tudi zato ne more dvigniti, ker mednarodni
finančni trg gleda na Jugoslavijo pre-spticno,
nega zakona. Ako so volitvam v Ceti-
cej skeptično, ker še nimamo ustav-
nju prisostvovali kot kontrolni organi angleški častniki, je bilo to slabo znamenje za naš ugled v zunanjem svetu. Vsi tisti možje na slovenski zemlji, ki dandanes tako brezobzirno proglašajo skrajni individualizem, naj vendar tudi p<yvedo praktično njegovo izvedbo v korist celokupne domovine. Ako čitamo v slovenskem časopisju o angleških metodah vladanja
V	kolonijah, mi moramo smatrati to za novinarski bluff, ker vemo, kako Angleži interpretirajo politične svoboščine, kadar pride do nemirov na Irskem ali v Indiji. Ako čitamo, kako je članke nekega slovenskega lista o abstinenci pri občinskih volitvah sprejelo časopisje druge politične pripadnosti se moramo čuditi, ker nismo še nikdar čuli, da bi ena ali druga stranka podpirala svoje politične nasprotnike. Res je, da bi vse besede, ki so bile napisane glede abstinence pri volitvah, morale biti izgovorjene znotraj dotične politične stranke, ali iz tega kovati politični kapital, smatramo za demagoško geslo, ki mu ni nasedel noben uvideven človek.
Vse te nezdrave razmere morajo izginiti iz slovenskega političnega življenja. Mi visoko cenimo propagando ideje in individualizem, ali zahtevati moramo, da se ta boj vrši v več-okviru in ne samo kot idila doline šentflorjanske. Našim talentom jo
mogoče in treba je zanje, da se tudi drugače udejstvijo, kot v avstrijskih razmerah, ker smo z ujedinjenjem jugoslovenskega naroda prevzeli tudi nebroj dolžnosti, in ne smerno^ ostati nadalje neproduktivni kritiki! Tisti naši možje, ki dandanes toliko zabavljajo na današnjo dobo, bi kot sinovi srbskega plemena sploh ne imeli časa zato, ker bi stali v prvih vrstah javnega življenja. Dokler se ta zavest ne uveljavi v slovenskem delu jugoslovenskega naroda, smo Slovenci obsojeni na vlogo zabavljača, ki ne ve ničesar pozitivnega povedati, šele, ko bomo imeli jugoslovenske politične kritike, bomo uverjeni, da jugoslo-vensko narodno edinstvo počasi vendarle zori.
Reforma občinske uprave.
Dr. Fran Ogrin.
Dosedanja občinska uprava je bila v marsičem nedostatna. Skrb za občinsko gospodarstvo se je ev. prekladala vsaka tri leta z ramen na ramena. Pri novih občinskih volitvah se je naenkrat posadil na županski stoiec mož, ki je bil mogoče le za silo zmožen v pisavi, ki je imel sicer inorda veliko dobre volje, pa premalo splošnega znanja. Preteklo je veliko časa, predno se je tak župan, brez tajnika toliko vživel v novo vlogo, da so občinska kola s težavo rila naprej.
Ne rečem, da so bili vsi župani kmetskih občin taki, ali v splošnem jih je spadalo vse preveč v to kategorijo. Posledica je bila ali odvisnost od poljudne osebe v občini, ki je rešavala uradne spise po svojem okosu in prepričanju, ali pa slabo uradovanje. V tem slučaju so naredili spisi dostikrat nepotrebno isto pot od proizvedujočega urada (okrajno glavarstvo, sodišče) do županstva po dvakrat ali še večkrat, pridno je dobila poizvedovalna oblast primeren, uporaben odgovor.
0	kakem začetnem, inicijativnem gospodarstvu v takih občinah se pa sploh ni dalo govoriti. In kdo je bil najbolj oškodovan pri tem? Občani sami.
Občinsko upravo bi bilo tedaj urediti po le-teh principih:
1. Ustanove se velike občine z 2000 500C prebivalci. Take občine se šele lahko razvijejo, uprte na davčno moč svojih občanov, v gospodarskem in kulturnem oziru, dočim občine s 300—600 osebami, kakoršne srečavamo po Slovenskem, le životarijo. Občinski okoliš takih občin — mestne občine, dokler bomo pri malih krajih sploh ta pojem še obdržali, bodo štele seveda lahko še več oseb — se bo dostikrat zlagal z obsegom župnij (far&), tako da bo v istem kraju županstvo, sedež župnega urada, ljudska šola in ev. tudi kak drug urad. Na ta način bo mogia stranka opraviti raznovrstne posle isti dan, kar bo za bližnjo bodočnost, v kateri se bo moral vsak čas porabiti za ustvarjanje, velikega pomena.
2. Za reševanje tekočih poslov, za pripravo gradiva, ki pride v občinske seje, za upravo občinske blagajne se nastavi v vseh občinah stalni izvežbani tajnik, ki je prestal z zadovoljivim uspehom za občinske tajnike predpisano skušnjo.
3. Zgradi se v središču občine občinska hiša — ni treba ravno enonadstropna stavba — kjer je občinska pisarna, občinski arhiv, stanovanje tajni-
kovo, občinski zaporni lokal in ev. tud shrambe za druge namene.
S tem bi se za vedno cdpravil ne-dostatek, da je občinska pisarna obenem zasebna soba, spalnica ali celo delavnica županova. Ljudem ne bi bilo treba več iskati župana izven njegovega doma, kakor se to pogosto sedaj godi, in ga motiti pri njegovem delu (na polju, travniku). Stranka bi opravila takrat kadar bi prišla v občinsko pisarno, kjer bi imel tajnik uradne ure. Ako bi ta ne mogel stvari sam rešiti, bi jo vzel na znanje, rešitev samo pa ev. oskrbel skupno z županom in jo potem dostavil po občinskem selu stranki.
S	tem bi se koristilo ljudem, oblastem pa olajšalo poslovanje. Nepotrebno pisarjenje sem in tja bi prenehalo. Razven tega bi lahko odpadlo perhorescirano poizvedovanje po orožnikih, ki je bilo do sedaj velikokrat neizogibno.
4. Razmerje med tajnikom in morda še drugim pomožnim osobjem (občinski sluga) ter županom odnosno občinskim odborom bo postavno urediti. Tajnika nastavi in plača državna oz. nadrejena samoupravna oblast, ki imajo tudi disciplinarno pravico in pravico odslovitve (odstranitev, upokojitev). Tako se občinskemu tajniku ne bi bilo tresti pred vsakim novim županom, ali ga bo obdržal ali ne.
Tajnik je vezan na občinske sklepe, na mnenje županovo pa le glede osebnih in krajevnih podatkov. Občinske spise podpisuje župan ali njegov namestnik, tajnik pa le izjemoma v nevažnih stvareh.
Občinski upravi, ki bi ustrezala opisanemu načrtu, se lahko poveri obširen delokrog in važne agende na gospodarskem, kulturnem in socijalnem polju.
Posebno skrb bo posvetiti ubožni in invalidski preskrbi. Tu bo treba, da se združi več občin — ako ne prevzamejo te naloge višje samoupravne ali državne enote — in zgradi se okrajna ubožnica, kjer dobe miren, skromen kot občinski reveži, dočim morajo danes večkrat hoditi za svojo hrano, četudi so stari in napol živi, od hiše do hiše. Taki nehumani občinski sklepi potem ne bodo več mogoči.
Hrvaška občinska uprava je na opisani način približno že sedaj urejena, dočim se srbska občinska uprava, ki pač pozna kvalificiranega obč. uradnika (občinski delovodja — obč. tajnik), s svojimi institucijami:	občinski zbor,
občinski odbor in občinsko sodišče mnogo razlikuje od slovenske in hrvaške.
Propadanje vinske trgovine in njeni vzroki.
(Poročilo g. Lovro Petovarja na trgovskem shodu v Mariboru.)
Še le pred nekaj dnevi se me je naprosilo, da naj prevzamem na današnjem tako velevažnem zborovanju poročilo o vinski trgovini. Ni to baš moja glavna stroka, pa ker je ta panoga trgovine tako tesno zvezana z vinsko produkcijo, pri kateri sem od otroških let naprej, sem prevzel to nalogo. Vsled kratkega časa, ki mi je bil na razpolago, isto ker mi je manjkal vsak statistični materijal, sestavljeno je moje poročilo na »brzo roko« in oprostite torej njegovo nedovršenost.
Pred vojno, je bila v Sloveniji — in za ta del naše domovine se vrši to naše zborovanje — trgovina z vinom še dovolj dobro razvita, in so bila zlasti Maribor, Ptuj, Ljubljana in okolica ve-
lika^vinska tržišča. Posel vinskih trgovcev je bil takrat pri naših vinskih trgovcih vino kupovati, ter ga potem v druge kraje Avstrije, kjer vina ni, to je gornje in srednje Štajersko, Koroško ter v našo Savinjsko dolino, 'Gorenjsko itd. dalje prodajati. Vsled tega omenjenega delokroga in pa velikega števila vinskih trgovcev, bila je konkurenca zelo velika, katera pa se žal ni udejstvovala v smeri dobrih kvalitet, ampak nizkih cen ter ugodnih plačilnih pogojev. Če je gostilničar pozabil svoje vino eno leto plačati, takrat šele si je upal trgovec ga prav rahlo opomniti, dobil pa je seveda vino dalje na kredit, če ga je le hotel naročiti.
Razpečavale so se torej včasih grome brozge, katere so se imenovale vino. Vseeno pa se je v vinski trgovini z ozirom na vse omenjeno dalo težko kaj zaslužiti. Prišla je svetovna vojna, katera je prinesla prej ali slej za vsako panogo trgovine takozvano konjukturo, in tako tudi za vinsko. Razne dobave za vojno vsled raznih državnih podpor in velikih zaslužkov rastel je konzum vina skokoma in tako tudi zaposlenost vinske trgovine. Kakor sem že prej omenil, ni šla že pred vojno v glavnem konkurenca v smeri kvalitete, je pa bilo to med vojno še veliko manj, ker glavno je bilo vino dobiti, ga nekaj časa obdržati in ga potem po dnevni ceni prodati.
Nastalo je tako veliko vinskih trgovin, katerih lastniki od stroke prav nič niso znali in kateri ugledu tega stanu baš niso največ koristili. Po preobratu je zgledalo še nekaj časa, kakor da bo mogoče zvezo z našimi odjemalci, kateri so postali drugi državljani, obdržati. Spočetka pa je bilo vsled takratnih strašnih prometnih razmer težko kak vagon spraviti na pot. Potem je pa storila vlada to nerodnost, da je napravila izvozno carino na vino. To je povzročilo največ škode v tem, ker bi takrat lahko odpravili precej letnika 191*, kateri je potem zaostal in ga je še danes dovolj. Po nedolgem času je sicer naša vlada znižala izvozno carino na minimum, a medtem pa je že upeljala avstrijska republika visoko uvozno carino, uvoz urejuje s posebnimi uvoznimi dovoljenji, njihov denar je strašno padel, ogrska krona je stala z nemško avstrijsko al pri in vse to je imelo za posledico, da je naša vinska trgovina popolnoma zgubila svoja dosedanja vinska tržišča in tako miruje že skoro dve leti. Domači konzum pa seveda ne more zaposliti niti majhnega dela naših vinskih trgovcev.
Marsikdo med Vami, častiti zborovalci, mojega poročila ne bo odobraval, ker ne dolžim za vse zlo, katero ima vlada in tudi ne pričakujem vsega zboljšanja od vlade. Moje prepričanje je, da moramo najprej svoje napake popraviti potem si postaviti jasen cilj in v dosego tega cilja ukreniti sami kar na nas leži, od vlade pa zahtevati, da doprinese to, kar je njen posel. Naša prva in glavna dolžnost je, da odpravimo vse napake katere so še preostale od predvojne in vojne dobe. Druga naša naloga pa je, da se o naši situaciji orijentiramo in zaključimo kaj hočemo.
V	naši državi se producira veliko vina nad lastno uporabo. Ta produkcija se bode še znatno zvišala, ker je v Srbiji veliko vinogradov opustošenih, veliko po trtni uši uničenih, pa se niso mogli vsled dolgoletne vojne obnoviti. Vsi ti vinogradi in to so znatne površine, se bodo sedaj tekom let obnovili in produkcija se bo zvišala. Naši sosedje Bolgarija, Rumunija, Orška in Ogrska producirajo vsi za sebe dovolj vina in ga prodajajo. Ostane le še mala, nemška republika, katere uporabo ne krije lastna produkcija. Edina možnost, je če so vsi drugi predpogoji dani, da prodajamo mi naša komerčna vina 4rr "bo vsak uvidel, da je to za vinsko trgovino Jugoslavije veliko premalo. Tudi Čeho-slovaška ima danes znatno vinorejo, in je torej le v mali meri navezana na uvoz.
Nimamo veliko upania, da bi se lahko bavili z najbolj komodno vinsko trgovino, to je z izvozom komerčnih vin. Treba bode, da se začnemo resno baviti z izvozom kvalitetnih vin in to v glavnem seveda v steklenicah. Mi imamo baš v Sloveniji toliko izvrstnega vina, da si bodemo pri pravilnem šolanju in dobrem ravnanju pridobili marsikatero tržišče in tekmovali s sedaj znanimi svetovnimi
markami. Če bode pa producent uvidel, da je tukaj uporaba le za dobro blago, spopolnjeval se bode v tej smeri in stremel za tem, da doseže še boljše kvalitete. Naša naloga bode torej začeti zanimati se za vrsto vinske trgovine. Za to treba pa poleg zelo razvitega strokovnega znanja tudi zelo veliko kapitala. Malo bode med našimi vinskimi trgovci tako srečnih, da bi se lahko lotili tega posla sami, z bančnimi krediti, ki stanejo danes nad 10Vo, niso pa najbrž dosegli še svojega vrhunca. Zato je tak načrt neizvršljiv.
Potrebno bode torej, da se več trgovcev združi in loti z vso vnemo in resnostjo tega dela. Na vladi pa je, da nam pri sklepanju trgovskih pogodb pri državah, katere žele naše druge deželne pridelke, tudi zasigura, da ne bodo obremenjale našega vina z raznimi uvoznimi carinami. Doseči pa moramo, da bode železniška tarifama politika eksport olajšavala, ne pa ovirala. Zamolčati pa ne smem tukaj tudi najnovejših poročil, po katerih se ima izdelati zakon, *po katerem bi naj bilo prepo-vedavo točenje alkohola od sobote ob
6	uri zvečer pa do pondeljka ob 8 uri zjutraj.
Že sem omenil, da produciramo v državi veliko nad lastno rabo in ravno mi hočemo biti prvi, katere nas tako strašno moti, če vidimo slučajno v nedeljo kakega pijanca, spomnim se pa na prijatelja, kateri je prišel iz Amerike in mi je pripovedoval, da v Ameriki po alkoholni prepovedi niso le ljudje pijani, ampak celo ulice. Mnenja sem, da torej v tem pogledu nameravana postava ne bo nič koristila, škodovala pa bo vinskemu producentu, vinskemu trgovcu in rednemu gostilničarju, ker bode navadnemu državljanu, kateri nima Časa v soboto misiiti na to, da bi si za nedeljo kupil vino, onemogočila piti »/* vina.
Rednega gostilničarja sem imenoval vsled tega, ker neredni bode vedno skušal tudi po nedeljah dobiti kupca ter bode reskiral tudi različne kazni. Odločno moramo torej zahtevati od vlade, da posluša tudi resne gospodarske kroge, ne pa le ljudi, kateri so po večini bili nekdaj taki alkoholisti, da za njih ni bilo druge rešitve, kakor se popolnoma odreči alkoholu.
Ali temelji naše finančno pravo in upravno postopanje na modernih načelih?
(Konec).
Znižanje dohodnine vsled večjega števila družinskih članov je možno namreč le pri dohodkih do 5600 K, oziroma do 8400 K. Sicer pa efektivno in izdaten. Naš predlog bi bil:
a) da se ustanovi, vsaj za prihodnjih par let eksistenčni minimum, ki odgovarja dejanjskim razmeram.
b) Za davčne stranke, ki imajo skrbeti za več družinjskih članov, naj se eksistenčni minimum podvoji, potroji itd.
c) Doklada za manj obtežena gospodarstva naj se pobira šele pri najvišjih dohodkih.
d) eksistenčni minimum naj se vpošteva pa ne samo pri dohodnini, ampak tudi pri drugih davščinah na pr. pri plačarini in rentnini. Finančni zakon za 1. 1920/21 določa glede plačarine namreč, da se ta plačuje že pri 6400 K. To niso nikaki >višji< službeni prejemki. Res so po navedenem zakonu uslužbenci oproščeni vsaj 70 % nega državnega pribitka k plačarini in doklade za avtonomne oblasti, ako njih skupni letni službeni prejemki ne presegajo letno 30.000 K. Ker pa službeni prejemki dejansko v večini slučajev presegajo ta znesek, so davčnih olajšav v zmislu te zakonske določbe le malokateri deležni.
Glavni pogrešek leži v tem, da se plačarina, ki je bila po svojem nastanku in namenu eminentno dodatni davek za najvišje dohodke iz službenega razmerja odmerja danes tudi takim, ki prejemajo službene prejemke v višini, ki jim omogoča le najskrom-neje preživljanje. Po našem mnenju bi bilo potrebno, da se plačarina vsaj za bodočih par let uredi na tale način:
1.	Obdačilni mejnik se zviša.
2. Ako ima davčna stranka večjo družino, tedaj velja zanjo posebni obdačilni mejnik, ki naj bo zdatno višji kakor za manj obtežena gospodarstva.
3. Odredi naj se prostost plačarine avtonomnih doklad, odnosno določi se naj, da se pri plačarini smejo avtonomne doklade pobirati le do gotovih, ne ravno visokih odstotkov.
4. Odprava 70 % nega enotnega državnega pribitka k plačarini, razun pri najvišjih plačah. Davčno breme plačarine je danes silno težko. Plačuje se na pr. pri dohodkih nad 50.000 kron letno na plačarini do ene četrtine in še več celoletne temeljne plače, ako se vpošteva pri tem poleg plačarine tudi še druge davke, ki odpadejo na službene prejemke, kakor na pr. na dohodnino in invalidski davek. Modernemu naziranju in dejanskim razmeram bi nadalje odgovarjalo, ako bi se plačarina odmerjala na ta način, da se samo gotovi odstotki temeljne plače obdačijo. Na pr. dohodki iz službenih prejemkov, v višini 96.000 kron, ki bi se obdačili na tale način: dohodki do 48.000 K so davka prosti. Od 48.000 K do 60.000 K se obdači le 50 %, torej 6.000 K, od 60.000 K do
72.000 K se obdači le 60 %, torej 7.200 K, od 72.000 K do 84.000 K se obdači le 70 %, torej 8.400 K, in od
84.000 K do 96.000 K se obdači 80 %, torej 9.600 K. Obdačljivi znesek bi torej znašal 31.200 K. Davčna smerila zakona o oseb. davkih bi potem lahko ostala za plačarino nespremenjena. Stranka bi torej plačala 6 % no plačarino od 31.200 K.
Uvodom smo omenili, da se načelo nižje obdačbe gospodarsko Sibke-jih slojev izvaja tudi potom progresivnih (pravilno degresivnih) davčnih meril.
Priznamo, da je ta princip tudi še danes v veljavi, a le v zakonu. Vsled spremenjenih gospodarskih razmer, osobito vsled devalvacije denarja s0 je namreč eksistenčni minimum tako zvišal, da so davčne olajšave za gospodarsko šibkeje sloje via facti neupo-rabljive.
Ker finančna uprava ni davčnih meril spremenila, zadene višja ob-dačba (potom višjih davčnih meril) tudi že gospodarsko šibkejše sloje.
Davčna obremenitev je tem hujša, ker smo dobili poleg starih davkov še nov davek, to je invalidski davek.
Glede davčnih meril bi po našem mnenju moralo veljati tole načelo: dohodki naj se obdačijo sorazmerno kakor v predvojni dobi. Polno davčno merilo naj zadene le najvišje dohodke in donose. Najnižji dohodki naj se oproste. Dohodki med eksistenčnim minimom in pa zneskom, ki predstavlja že najvišje dohodke, naj se pa obdačijo sorazmerno po predvojnih davčnih merilih.
Podrobneje naš nazor o višini danes velavnega eksistenčnega minimuma in o višini onih dohodkov, pri katerih je vporabljati polno davčno merilo, ne bomo razvijali.
Naš namen je bil, zavzeti v tem velevažnem predmetu splošno stališče in pokazati nedoslednosti, ki izvirajo iz tega, da se na razvoj gospodarskih razmer ni zadostno oairalo.
Res je, da finančni položaj države zahteva težka bremena, in da je pri presoji davčnih zakonov vpoštevati državne potrebe.
A vsekako tudi pri tem veljajo gotove meje. Slabi davčni zakoni sko-dujejo državi kot taki namreč veliko več kot pa znaša eventualni prihodek, ki izvira iz njih. To je splošno priznano načelo.
Da naše stališče, katerega smo zavzele v tem članku ni neutemeljeno, se razvidi iz seldečega primera:
N. N. je zaseben uslužbenec in ima plače letno 30.000 K. To bi odgovarjalo nekako dohodkom 2400 K v predvojni dobi.
Pred vojno bi plačal od predvojnih dohodkov, ker je samec, na dohodnini 24 K 40 v.
Drugih davščin, ki bi odpadle na njegove službene prejemke, se ni odmerilo.
Danes ima ta davčna stranka sicer višje prejemke, a vzlic temu ima pa le dohodke s predvojno nakupno vrednostjo okroglo 2400 K. Ako to vpoštevamo, smeli bi odmeriti tudi le
ona davčna bremena, ki odgovarjajo temu položaju, torej na dohodnini le znesek 300 K (1 odst. od 30.000 K).
Dejansko p« plača, ako živi v Ljubljani:
a) na dohodnini 1071 K,
b) na 15 odstotni samski dokladi 160 K 65 v,
c) na 45 odstotni vojui dokladi k dohodnini 554 K 24 v,
d) na plačarini 1500 K,
e) na 70 odstotnem voj. pribitku k plačarini — K,
f) na dokladah — K,
g) na invalidskem davku 248 K,
skupaj torej 3533 K 89 v.
Stranka plača torej nad 10 odstotkov davščine, akoravno ne prejema danes takih dohodkov, kojih nakupna moč bi presegala one dohodk*, ki so se v mirovni dobi obdačili le z
1	odstotkom.
Z drugimi besedami, ker se pri davčnih' merilih ne vpošteva efektivno sedanja denarna devalvacija, plača stranka več kot 10 krat toliko davka, kakor pred vojno.
Pri tem pa niti ne vpoštevamo, da je davčna stranka pred vojno pri dohodkih letno 2400 K relativno ložj® plačala 24 K 40 v, kakor pa danes pri dohodkih 30.000 K letno 3533 K 89 v.
Še težje bi bile posledice, ako bi vzeli kot primer še višje služben* prejemke, od katerih je plačati avtonomne doklade in 70 odstotni vojni pribitek k plačarini. V tem slučaj* bi znašalo davčno breme (vpošteva-joč še invalidski davek) celo ena četrtina celoletne plače in še več Obremenitev po davkih bi znašala torej natii
25	odstotkov. V predvojni dobi pri enakovrednih prejemkih bi plačala stranka k večjemu par odstotkov davka. Že iz navedenih primerov je razvidno, da vodi sedanji zistem do sorazmerno previsokih bremen. Zato upamo, da se bode vsaj pri nadaljnili davčnih zakonih bolj oziralo na nakupno denarno vrednost našega do-narja.
Izvoz in uvoz.
Pojasnilu k prepovedi izvoza gotov«
vrste lesa. Generalna direkcija carine ▼ Beogradu je izdala naslednja pojasnila glede gozdnih produktov, kojih izvoz j« po Br, 34 izvozne tarife C. br. 9802 od 19-februrja prepovedan. 1. hrastov in kostanjev taninski les. Ker se more iz vsakih svežih hrastovih in kostanjevih drv, izvleči tanin, je izvoz takih drv za-hranjen. Le ako so kostanjeva in hrastova drva že trohnela ali od dežja izprana, ako se jim vidi, da so več let ležala pod milim nebom izpostavljena dežju in solncu, tedaj niso več porabna za izdelavo tanina, in bi se smela izvažati.
V	vseh primerihi izvoza hrastovih ali kostanjevih drv, pa je treba da dobe carinarnice tozadevne strokovne izjave gozdarskih organov. 2. Jamski les. Kot jamski les se vporablja les vseh vrst, posebno: akacija, hrast, mecesen, bor, Jelka in smreka. Obče so v porabi manjša dimenzije 1—4 m in 6 m dolžine, v srednji premeri 5—23 cm, ali v gornjem premeru 8—12 cm. Ker je v takem sor-timentu Cesto težko dognati, je-li to jamski les ali ne, se carinarnicam priporoča, da se v vseh primerih obračajo do pristojnih gozdarskih organov za strokovno mnenje. 3. Hrastovi železniški pragi. Znano je, da se pogosto hrastov les izvaža vzlic prepovedi. Izvaža se kose, ki vsebujejo 2, 3 ali več pragov. Dalje se izvažajo v hlodih v dolžini 2.5 do 5 metrov in debelini 18—28 cm. Tak les je tipičen za izdelavo železniških pragov in bi se, ker je izvoz hrastovih hlodov prepovedan, ne smel puščati čez mejo. Prometno ministrstvo je naročilo generalni direkciji carine, da uredi dotično izvozno prepoved za ves hrastov mate-rijal, ki ima pragovski presek in 2 do 3 kratilo in večjo dolžino in bi se dalo z rezanjem tega materijala po izvozu napraviti prage.
Izvoz ovsa. Ministrski svet je pod C. br. 21.895 z dne 27. aprila t. 1. dovolil izvoz ovsa v mejah prej določenega kontingenta osemtisoč vagonov in ob istih pogojih, ki so veljali pred odrejeno prepovedjo z dne 1. aprila t. 1. Potemtakem morajo izvozniki ob izvozu carinarnici poleg drugega predložiti tudi dogovor z vojnim ministrstvom.
Izvoz suhih sliv iz Bosne. V prvem četrtletju tega leta se je izvozilo iz Bosno 1536 vagonov suhih sliv lanskoletne trgatve. 521 vagonov se jih je razvozilo po naši kraljevini, 213 vagonov je šlo v Avstrijo, 614 vagonov v Nemčijo, ostalo pa v Anglijo, Italijo, Ogrsko in Švico.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Srbski monopolni zakoni, in sicer zakon o monopolu tobaka, zakon o monopolu soli, zakon o monoplu na vžigalice, petrlej in cigaretni papir, so izšli
▼ latinici, v posebni knjigi. Interesenti v.amorejo nabaviti knjigo v ekonomatu delegacije ministrstva financ v Zagrebu
▼ Opatički ulici št. 20. Cena 20 kron.
Cene kavinim surogatom so se v Ce-hoslovaški znižale za 25 odstotkov. Tovarne, ki imajo polne zaloge blaga po stari ceni ,bodo morale delati v izgubo, fcer se režija ni znižala, le da ne ustavijo obratovanja.
Industrija.
Produkeija kvasa. S proizvajanjem
kvasa namerava pričeti prihodnjo jesen pivovarna »Union* v Ljubljani. Do sedaj izdeluje tvornica alkohola v Račju 600 kilogramov kvasa, tvornica špirita v Savskem Marofu ca 300 kg. Ce doseže produkcija nove tvornice kvasa 1000 kg, se bo potreba kvasa krila doma in ne bomo navezani več na njegov uvoz iz Avstrije.
Kriza v tekstilni industriji ▼ Italiji.
Ker se je znižala prodaja tekstilnega blaga v Italiji na eno četrtino predvojne prodaje, so vsa skladišča polna blaga, če tudi je produkcija padla na polovico. Iz tega vzroka dela več tvornic le po nekaj dni v tednu.
Oenarslvo.
Zamenjavanje 1-, 2- in 10 kronskih novčanic se bo začela pri državni finančni blagajni dne 18. t. m. in bo trajalo do 4. junija. Občinstvo se opozarja, da ne predlaga nemarkiranih in nežigosa-nih novčanic, ker bi to le oviralo zamenjavo.
Naknadni popis in žigosanje obvei-■ic predvojnih in vojnih posojil. Prošnje sa dovolitev naknadnega popisa in žigosanja obveznic predvojnih in vojnih po-*ojil se lahko vlože z obveznicami vred do 81. maja 1921 pri delegaciji ministrova financ v Ljubljani; pozneje vložene prošnje se ne bodo vpoštevale. V prošnjah mora biti naveden vzrok, zakaj niso bile obveznice pravočasno predložene v žigosanje. Prošnje morajo biti pravilno kolkovane, t. j. s kolkom po 2 dinarja za prošnjo in 5 dinarjev za rešitev.
Pomoč Avstriji. Dne 20. t. m. se bo *estala v Londonu finančna komisija Zveze narodov, da presodi poročilo re-paraeijske komisije z Dunaja. Na ti seji »e bo razpravljalo o finančno-ekonomski pomoči, katero potrebuje Avstrija. Stavljeni bodo najbrže konkretni predlogi, kei bo imela do tega časa komisija izdelan načrt za obnovo avstrijske republike.
C:rins.
Konferenca v Beogradu. Kakor amo že poročali, se je v Beogradu vršila konferenca, na kateri se je razpravljalo o carinskih posrednikih in o povišanju izvozne carine. Vprašanje carinskih posredovalcev se je pretresalo v ministrstvu za finance. Konference so se udeleži delegati trgovsko-obrtniških zbornic
Sarin In ’ gl'ebu’ Ljubljani, Novem eV? ? deleKat Udruženja ca-imskih posrednikov in Špediterjev. Glade carinskih posrednikov, ki so pogosto-ma predmet napadov časopisja, je skle-.njeno, da se uvedejo maksimalne tarife in da se sestavijo posebne komisije, ki bodo reševale spore med strankami in carinskimi posredniki. Komisija bo imela tri člane in sicer zastopnika stranke, zastopnika carinskega posrednika in delegata trgovsko-obrtniške zbornice. Pretresalo se je tudi vprašanje o reviziji današnjega carinskega posredništva, ki naj bi se postavilo na jednostavnejšo bazo. 1 rgovsko-obrtniške zbornice bodo stavila tozadevne predloge. Konferenca
o povišanju uvoznih carin, kateri so prisostvovali delegati zbornic in predsedniki večih industrijskih panog, se je vršila v generalni direkciji carin pod pred-sedništvom generalnega ravnatelja Ku-kiča. Sklenjeno je bilo, da se poviša uvozna carina na največji del uvoznih predmetov, vendar ne v oni višini, katero je predlagal ministrski svet. Elaborat, katerega je izdelala konferenca, bo predložen ekonomsko-finančnemu komi-tetu ministrov.
Nova zaščita češke industrije. Po poslednjih poročilih bodo stopile v veljavo s 1. junijem nove carinske tarife v zaščito češke industrije. Za luksuzne predmete se bo zvišala carina za 1500 odstotkov, za blago, katerega uvoz je bil do sedaj prepovedan znaša povišanje 1200 odstotkov, za blago, katerega uvoz je bil v posameznih slučajih dovoljen 900 odstotkov, za polfabrikate 600 odstotkov in za surovine, za katere so bile do sedaj odrejene le nizke carinske postavke, 200 odstotkov.
Promet.
Obnovitev prometa Ma progi Maribor—Celovec. V Celovcu so se vršila pod predsedništvom dr. Muller-Martina pogajanja med avstrijsko in našo vlado glede obnovitve prometa na progah Maribor—Celovec, Labudska dolina—Celovec in Radgona—Ljutomer. Pri konferenci so sodelovali tudi zastopniki južne železnice. 9. t. m. so bile določene postaje za železuiške zveze in za izmeno prometa. Sklenjeno je, da se bo na teh postajah vršila carinska in obmejna varnostna služba, da se olajša in pospeši promet. Kar se tiče tranzitnega prometa preko avstrijskega in našega ozemlja, je sklenjeno, da potnikom na navedenih progah ne bo treba potnih listov in 4-zov in da ne bodo podvrženi davkratni carinski reviziji. Mesto potnega lista »e uvede brezplačen tranzitni list. Potnikom bo tudi dovoljeno, da se legitimirajo le z legitimacijo, ki je opremljena s fotografijo. Potniki in prtljaga se bo odpravljala z direktnimi vozovi. Te olajšave bodo omogočile poboljšanje zvez med Grazom in Celovcem ter ostalo Koroško in Štajersko. Ljutomer dobi direktno zvezo z glavno progo Južne železnice. Nove določbe nam kažejo pot, katero nam bi bilo treba kreniti v mednarodnem prometu, da se odstranijo vse težave, ki danes ovirajo promet z raznimi potnimi listi, vizi itd. Obnovitev prometa stopi v veljavo s 1. junijem.
Ukinjenje vlakov aa Južni železnici. Uprava Južne železnice poroča: Radi pomanjkanja gomješleskega premoga v Avstriji so 11. t. m. prenehali voziti via progi Dunaj—Trst Lloyd-ekspres-vlaki št. 9 in 10 in na progi Bruck—Maribor brzovlaki št. 7 in 8 (to so oni iz Prage).
KMETIJSTVO.
Konjerejski odsek št. 2 »Kmetijske družbe m Slovenijo« Ivanjkovci je sklenil na svojem rednem občnem zboru v Mariboru dne 21. marca t. 1., da mora pri letošnjem ogledovanju in obdarovanju konj vsak konjerejec, kateri ni član odseka, pri vstopu na premovanje plačati dvojno članarino. Pozivljejo se torej vsi konjerejci, kateri še niso člani te ve-levažne organizacije, naj prijavijo svoj pristop ter pošljejo članarine 5 K. Sprejem članov bo z dnem 15. junija zaključen.
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Leseno pohištvo in palice za dežnike. Neka amerikanska eksportna in ini-portna firma naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se zanima predvsem za leseno pohištvo in palice za dežnike. Interesenti, ki se za to zanihajo, naj naznanijo zbornici seznam blaga, ki ga imajo na razpolago, da ga bo zbornica izročila zastopniku amerikan-ske tvrdke, ki pride začetkom junija t. le la semkaj.
Dobava, prodaja.
Javna prodaja korenin za izdelavo krtač in metel. V gozdni upravi v Deli-
blatu (Banat) se bo vršila dne 30. maja t. 1. ob 10. uri potom zaprtih pismenih ponudb prodaja okoli 36 meterskih stotov za izdelovanje krtač in metel sposobnih korenin od djipovine (Chisopogon gryllos-Reiswurzel). Pravilno kolekova-tie zapečatene pismene ponudbe je vložiti do najkasneje 20. maja, 12. ure pri gori omenjeni upravi. Ponudbi je priložiti potrdilo, da je ponudnik pri blagajni šumske uprave v Deliblatu ali pri kateri drugi državni blagajni kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev položil 10.800 K kavcije. V ponudbi mora biti navedeno, da so ponudniku dražbeni pogoji znani in da jih sprejme. Dražbeni pogoji, formular za ponudbo in napis na omot ponudbe, kakor tudi vzorci blaga so pri navedeni upravi na vpogled. Prodaja se vrši na železniški postaji Mramorak-Deli-blat. Vreče in materijal za vezanje mora kupec preskrbeti. (Št. 4115).
Prodaja odpadkov od kompozicije (Lagermetallgratze). Dne 23. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo potom javne licitacije prodalo v materijalnem skladišču glavnega kolodvora, državne železnice v Sarajevu približno 9400 kg odpadkov od kompozicije (Lagermetallgratze). Kupec ima plačati 25 % kupnine takoj ob licitaciji, ostanek pa, kadar blago odpelje, a najkasneje v osmih dneh po licitaciji. (St. 3951).
Ponudba v nakup. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponuja nekdo v nakup: 1. Moderno tovarno za milo z 3 in pol oralov stavbišča, močna stavba, tovarna v obratu, opremljena z vsemi potrebnimi stroji, električna razsvetljava, vodovod, pisarniški in skladiščni prostori, hlevi. 2. Prvovrstno fevdalno posestvo z veliko grajščino v slogu Re-naissance, angleški park, z lepimi, velikimi gospodarskimi poslopji, mnogoštevilnimi živimi in mrtvimi premičninami.
3.	Grajščinsko posestvo z moderno lesno industrijo, veliki fundus instruktus, popolnoma opremljena tovarna za izdelovanje lesa, industrija pohištva z bogatim inventarjem modernih strojev in orodja, električna razsvetljava, opekarna. Natančnejši opis ponujanih objektov je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled, (št. 4175).
Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru.j
Pri zadrugi: Nakupovalna in prodajna zadruga za Ribnico in okolico, r.
z. z o. z., sta se izbrisala dva člana ua-čelništva, vpisala pa sta se dva novn člana.
V	zadružni register ae je vpisala zadruga:
slovensko: »Dom in mir«, podjetje za pridobivanje stanovanjskih hiš za univerzitetne nastavnike in uradnike, zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Francosko: »Foyer et repos«, s sedežem v Ljubljani. Namen zadrugi je preskrbovati članom poceni lastna do-movja.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega štiri-indvajsetkratnim zneskom. (Ur. I. 28.) Vpig izpremembe.
Pri tvrdki: Jurija grofa Thurnskega jeklarna v Ilavnah se je vpisala izpre-memba, da se je vpisala podelitev kolektivne prokure Iv. Gattererju, uradniku jeklarne v Ravnah.
Vpis posamezne firme:
Vpisala se je firma: Karl Golesch » sedežem v Mariboru, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Vpis izprememb:
I- V zadružnem registru: pri zadrugi: Posojilnica v Kranjski gori se je vpisala izprememba, da so izstopili nekateri člani načelništva in vstopili novi člani načelništva.
pri zadrugi : Hranilnica in posojilnica v Blagovici se je vpisala izpre-memba, da je izstopil član načelništva in da je vstopil novi član načelništva.
pri zadrugi Strojna zadruga v Savljah se je vpisala izprememba, da so iz-
stopili člani načelništva in vstopili novi člani načelništva.
pri zadrugi: Hranilnica in posojilnica na Dobrovi se je vpisala izprememba, da sta izstopila dva člana načelništva in vstopila dva nova člana v načelništvo.
pri zadrugi: I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani se je vpisala izpre-memba, da je izstopilo nekaj odveč vpisanih članov načelništva in vstopil nov član v načelništvo;
pri zadrugi: Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki se je vpisala izprememba, da je en član načelništva izstopil in vstopil nov član v načelništvo;
pri zadrugi:	Slovenska socijalaa
Matica v Ljubljani ee je vpisala izprememba, da je izstopilo iz načelništva nekaj članov, nekaj članov pa je vstopilo v načelništvo;
Tržna poročila.
Trg.
Ljubljana. Mesa je na trgu dovolj. Kvaliteta dobra. Cena za I. vrsto 30 K, za II. 32 K. Jajc ne primanjkuje. Prodajajo se po K 1.80 do 2 K. Mleka je malo. Jabolka 1 kg 16 K. Južnega sadja šo vedno primanjkuje.
Poljski pridelki.
Novi Sad. Pšenica 970 K, do 1000 K, rž 800 K do 820 K, ječmen 510 K d* 530 K, koruza 380 K do 400 K, moka 0
14-80 K.
Sombor: 10. maja. Pšenica 990 K do 1000 K, koruza 890 K do 400 K, o ve« 400 K do 410 K. Promet slab.
Hmelj.
Nemčija. Izvoz hmelja iz Niirnberga .je zaostal vsled ententnih sankcij. Trgovske cene na debelo so: tržni hmelj 1200 mark. gorski hmelj 1400 mark, Spalter 1500 mark za 50 kg brez omota.
Vino.
Na svetovnem trgu so cene vinu v zadnjem času padle. Na Ogrskem so padle za 7—8 K pri litru in stane liter 25 K. Najboljše vino okoli Blatnega Jezera stane 32 ogrskih kron. V Avstriji stane 9—10 °/0 vino 8500—9000 K hektoliter.
V	Cehoslovaški 950 č. K in več. V Italiji
15—16 lir po alkoholni stopnji od Trsta. Na Štajerskem se prodaja vino po 24 do
26	K liter. V Banatu (Vršac) se plača za vino 1919 za 10—10*5 % 11—12 K, za rdeče 15—17 K, za Siljer in slable vino (8 Jo alkohola) 9 jug. kron.
Prodam eno (kompletno mastno za Izdelavo pokalic In sodaoode
z vso opravo in steklenicami vred. Kje, pove uredništvo Trgovskega lista.
Oglašanje
v časopisih objavlja zanesljivo davno vpeljani
BLOCKNER^y
anončni zavod, Zagreb,
Jur jeva ulica št. 31.
  Telefon 21-65.	.
Generalno oglasno zastopstvo
za čez 40 tu- in inozemskih listov.
Ivan Jelačin
Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednosinih papirjev, deviz in valut. - Vrovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje.
OBRTNA
Ljubljana, Kongresni trg 4. • Telefon 508.
Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ati pa na čekovni promet — Hrani in oskrbuje vrednosrne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij).
H
ŠŠ
:s
*■
9IB <f
oajtsolili mrnMH pissiui stroj sedanjosti
33
ii
33
‘V,
>K
>■
■ ■
■■
■S ■ 3
a«
mm
■a
A. & E. SKABERNE
LJnhllana, Mestni trt 10
s:
55
4B BI ■■ ■ *» ■a
8
Ss
51
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In ročno pisavo potom neizrabUive stehlese Me.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
The Rex Co. Ljubljana. Gradišče io.
moderno oreleno popraulinlca oseh pisalnih stroleo.
B'J
mm
mm
mm
s:
ss
Ml
::
HO
mm
Veletrgovino z manufakturo in pleteninam!
55
IH
S
15, 20-20	5|
Priporoča
SVOJO VELIKO ZALOGO
Zenskih, moških
IN OTROČJIH NOGAVIC.
8!
mm
•i
aa
aa
aa
aa
aa
aa
::
K bližajoči se sezljl različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi in beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
aa	■■
Ljubljana, Prešernega ulica 9.
!#
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke In otroke. Blago za obleke In plašče.
mm
Medič, Rakove & Zanki,
Tovorna kemičnih in rudninskih harv ter lakov.
pre|: A. Zanki sinovi.
Centralo; Ljubljana.
Brzojavij: Merakl, Ljubljana.
D. z p. z.
Skladišče; Novlsad.
Telefon: 64.
dobro
kupite
Ume
bencin
petrolej
Knrbollnei
Oiavopii uh
Eoglisb varuishes:
AngleSkl laki:
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH.
Lak za kočije, najfin.
FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za koiije, fini. PALE FLATT1NG VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATT1NG VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTER!OR COPAL VARNISH SPRF. Naifinejšl zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Slkatlf, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
XX3KXJKX3K3K
30llie30l30C30QOeiK30E
Priznano najboljša In zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski Čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Llnoleum lak za pode.
„MERAKL“. Emajlnl lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
wwwwwwww
Englisb varnishes:
AngleSkl laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLAT1NG BLACK VARNISH.
Izolirni lak.
LIQUID DR1ERS PALE Tereblna svetla.
Zahtevajte povsod
I
razpošilja tovarniška  zaloga —- —
I
Matija Trebar
Sv. Petra cesta štev. 6 Ljubljana.
LIQUID DR1ERS DEEP. Tereblna temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WH1TE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rodeč, zelen.
lat
I. UM Ljll
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini.
za
ZvonarsHa ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana‘“ Import. Eksport.
Prodajamo In kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
Fr. Brumat
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
ITONE MALGAJ
izdeluje	140,	48—4
Tovarna lesenih žebljev
Ivan Mg ml.
Tacen pod Šmarno goro pri Ljubljani.
Ljubljana
Mestni trg št. 25, I. na tr.
Manufakturo in tkanine.
! ! I Konkurenčr.e cene. 111
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16,52-8
118 52-16
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobnjna naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6.
: Zajamčeno predvojno blago
za portale in prodajalne.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA
Selenburgova ul. 1
interes a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapite 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. S^zoja-' naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146.
Izvršuje use bančne transakcije najkulanineje.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, d®viz, valut. * Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi.
Borza.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Usta«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Liubljam.
.