f^laj večji slovenski dnevnil^^ Iv Združenih državah | _ Velja za vse leto ... $6.00 B Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Ust rslovcniskih vdelavcevv Ameriki r- 1 Tke largest Slovenian Daily m I Hm United States. ■ kmed every day except Sundays I mad letal Holidays. 1 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered aa Second Glasa Matter, September 21,1903, at the Post Office at Now York, N. Y., nndsr Act of Oongnss of Han* 8,18Tt. TELEPON: OORTLANDT 2871. NO. 207. — ŠTEV. 207. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 3, 1927. — SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 1927. VOLUME XXIV. — LETNIK XXXV. Polet preko Turčije v Indijo AMERIŠKA AVIJATIKA NADALJUJETA POTOVANJE Turčija jima je dovolila odhod iz Carigrada po številnih urah zavlačevanj. — Turška postava zahteva štiri dni obvestila za polete, vprizorjene od inozemcev. — Častno spremstvo jugoslovanskih avijatikov. Kot se vedno zgodi ob takih pri- CARIGRAD, Turčija, 2. septembra. — Birokratske določbe so zadržale amer. letalca Brocka in Schlee-ja za najmanj štiri in dvajset ur. Oba sta bila včeraj zjutraj pripravljena, da odletita naprej, a sta morala še nadalje ostati tukaj. - ---------- Včeraj od petih zjutraj pa do popoldne sta čakalas° ;,ile ccste na b,0\c kro" i t. .j J 1 r, . i vi j parlamenta zaprte za parlament na dovoljenje, da smeta poleteti preko turškega o- ter obrobljeno s četami in kadeti zemlja v Angoro. Od jutranje zore pa do ene po- j vojaškega kolegija, ki so izgleda-poldne sta čakala na San Stefano aerodromu, do- H P™ v posebno slikoviti v svojih čim si je turški poveljnik Musimbej prizadeval po-'J 1 se ?ala-UI1,fc,rmah- . . i • Predsednik se je pripeljal iz Na- jasniti tO zakasnenje. rodne palače v spremstvu svojih Medtem pa so stopili v akcijo uradniki ameriške- pribočnikov v odprtem landauerju ga poslaništva, v odgovor na nujne prošnje obeh in "•Je?ov Prihod so nazr a v jat i ko v. Tako ameriški kot turški uradniki so trobentaGi lB voja5ke g0(lbe-dolžili drug drugega z a to zavlečenje naporov Pride of Detroit", da uveljavi časovni rekord glede poleta krog sveta. , Včeraj popoldne je zagotovil turški zunanji u-rad pooblaščencu Crosby~ju, da je bil armadni načelnik v Angori obveščen, naj pošlje potrebno povelje za nadaljevanje poleta preko turškega pzem-lia. V svojo obrambo izjavljajo krajevne turške oblasti, da bi morali vsi zunanji uradniki poznati določbe turške postave, da je treba dati štiridnevno obvestilo, da se dobi dovoljenje za polet preko turškega ozemlja. Izjavile so, da niso dobile nobenega obvestila od ameriških oblasti, dokler ni "Pride of Detroit" pristal ter bil interniran. Izjavljajo, da bi morali ameriški uradniki vedeti vse ter naprositi za dovoljenje pred štirimi dnevi, ko se je polet pričel, a ničesar niso storili v tem oziru. CARIGRAD, Turčija, 2. septembra. — Brock j vodstvom tekom tretjega leta moje opisal svoje potovanje iz Beograda v Carigrad uradnega termina je bilo go-takole: tovo polno težkoč in resnih ovir. M •• • j •• L " n i i -i i a v svoje veliko zadovoljstvo lah- — Na najini zadnji postaji Beogradu sva bila de- ko refem da sem verno vršil svo_ ležna kordijalnega sprejema jugoslovanskih čast- jo dolžnost, ko sem služil velikim nikov in prebivalstva v splošnem. Ko sva se pri- in svi'tim interesom dežele. pravljala, da odletiva naprej, sva izvedela, da na- /.daljnem poteku svoje po-L j . . . .'slanice je rekel Calles, da m mo- JU bodo spremili trije jugoslovanski aeroplam pod'gel nikdo dosedai doprinesti kon-vodstvom majorja Tomiča. Ti aeroplani so naju kretnega dokazilnega materijala, spremili na razdaljo petdeset milj, nakar sva na- ie Mehika nadlegovala tuji ka-daljevala svojo pot proti Aziji. Bil je čuden občutek, ko sva pustila za seboj Evropo ob Donavi ter letela naprej ob Marici. Letela sva preko napol orijentalske Sofije, s svojimi,vami Po tem ko v P°sla-kupolami, ki spominjajo na staro turško vlado. .nicit\ da te™li"e važ" pv , . i t i t nosti radi bližine m velikih trgov- Uobro negovana m obdelana polja sva zamenjala'skih interesov za mednarodno živ- Za skalnata, zlomljena in ožgana polje turške Tra- 1 jen je Mehike, se obžaluje, da prinašajo ti odnošaji pogosto dife- MEHIKA IN ZDRUŽENE DRŽAVE Calles sluti spor, ki je baje .'posledica "neodločnosti" Združenih držav. — Mehiški predsednik je imenoval v svojem sporočilu na kengres odno-šanje "obžalovanja vredne". — Zahteva konkretne pritožbe. MEXICO CITY, Mehika, 2. septembra. — Mehiški predsednik Calles je otvoril včeraj zvečer dva in trideseto zasedanje mehiškega kongresa. Prizor v višji zbornici republike, ko se je predsednik dvignil, da prečita svojo osebno poslanico senatorjem in poslancem, je bil izvanredno slikovit. IS^ Zastran postavnega praznika EP" "LABOR DAY", ne izide v B^3 pondeljek Glas Naroda. Pri-ISir3 hodaja številka izide v torek, dne t>. septembra. Uprava Glas Naroda. naznanjali Predsedniški pozdrav je zaoril, ko je dospel v poslopje poslanske zbornice. Diplomatična galerija je bila polna zastopnikov narodov, ki so akreditirani pri mehiški vladi, o-bleeenih v raznobarvne uniforme, posejane z dekoracijami. Te uniforme .so predstavljale čuden kontrast proti temni večerni obleki zakonodajalcev. Manjkalo je poslanika Združenih drav, ki se mndi na počitnicah in katerega je za^ stopal poblaščenec. Arthur Schoen-feld. Otvorilne opazke predsednika so bile nasledne: — Obligacija, katero nalajra čl. 63. ustave, me spravlja zopet v vašo navzočnost, da nudim pregled dela administracije od septembra preteklega leta pa do konca avgusta tekočega leta. — Delo eksekutive pod mojim UMOR RADI INSURANCE-A NOBENEGA SLEDU 0 'ST.RAPHAELU' Aeroplan, ki je odletel iz Anglije in Irske proti zapadu, da poleti v Ca-nado, j e neznanokam izginil ter ni nobenega poročila o njem. — Že davno bi moral dospeti v Canado. OTTAWA, Canada, 2. .septem-^ v 7" . bra. — Včeraj popoldne je dospe- Kot ze poročano je bil 10 poročilo. da se je zapazilo "velik neki Golstein utopljen, onokrilnik"- 500 iztočno od da se kolekta visoko za- Q"beea- hn?d r?ko Pifu" I . f _ 1 1 o JP "«C včeraj edmo poročilo, varovalmno. — Umor ki bi se moglo tikati aeroplana St. je započel neki Lefko- k«pj,» el. s katerim so odleteli ka-WltZ. ; pitan Hamilton, poročnik Minchin ---j in kneginja Lovvenstein-AVertheim Okraj, pravdnik Dodd iz Brook- « irske j »»-o t i Canadi. Ivna je včeraj objavil, da je našel Enokrilr.ik je letel direktno v v osebi Mrs. Josephine Auleto, zapadno snier, kot se je izjavilo. ,3001 Neptune Ave., Brooklyn važ- Neki brzojavni uradnik canad-no pričo, ki mu je sporočila, da je narodne železnice je poslal br opazovala, kako je stal Joseph Let- zojavko, v kateri se glasi, da je bi-kowitz jn'fctekli petek zvečer na lo nemogoče videti kak znak na nekem pomolu, s katerega je mogo- dotienem neroplanu. če pregledati (iravesend Bay. do-. Pozneje pa se je glasilo, da je čim sta dva moška, baje po njego- bil dotični enokrilnik eden vlad-vem naročilu, par sto jardov od aeroplanov. brega, vtopila Benjamina Gold- Aeroplan St. Raphael bi moral steina. j dospeti že včeraj zjutraj v Novo Oblasti dolže Lefkowitza, da je Fundlandijo. započel umor, da kolektira zava-! -ST. JOHN'S. N. F., 2. septembra, rovalniuo v višini $70,000, katero Strah, da se je morala pripetiti je vzel Goldstein v zadnjih petih >nokrilnikn St. Raphael kaka ne-ali šestih letih in katero je prepi-'sreča, je dosegel svoj višek ob še- AKCIJA PROTI S0VJET0M i V Ženevi so razpravljali o proti-sevjetski zvezi. Tudi Nemčijo se skuša vključiti ,v proti sovjetske mahinacije. — Nameravajo določiti prehod zavezniških čet skozi Nemčijo. 2ENEVA, Švica, 2. septembra. — Pod predsedstvom čilenskega poslanika v Italiji, Enrique Villegasa ,je bilo otvorjeno včeraj 46. zasedanje sveta Lige narodov. Do prihoda francoskega ministra za zunanje zadeve, Brianda, ki bo dospel v soboto, bo zastopal francosko vlado Paul Boncour. Sir Austen Chamberlain predstavlja Anglijo, zunanji minister Strese-mann Nemčijo in dr. Beneš Čeho-slovaško. V nemških krogih se glasi, da ne bo Stresemann napadel zavezniških sil, ker so skrčile okupacijske sile v Ponrenski le za 10,000 mož. Temu nsparoti pa se čuje, da bosta Francija in Anglija mogoče • St°pUe reke preko brc-ov in P°-skušali napotiti Stresemanna" da1 vodn-jl so se Pri<*le širiti na vse se pridruži bolj pozitivni skupni f™1"' Edino!e v okraj" Kosov je akciji proti "komunistični propa-1!^ utoni!o štiri in »"deset seb. gandi". (Železniške proge številnih črt so Nemci, ki so dospeli semkaj, t J "T"* 'V^™ ^ J'C °dneS,° dijo. da so se pričeli v berlinskih i'^ ?Vll° *** ^ si je deloma pod vodo in voda jo P0V0DNJI NA POLJSKEM Veliko ljudi je baje utonilo tekom velikih pre plav, so se pojavile na Poljskem. VARŠAVA. Poljska, 2. septembra. — V Južni Poljski so vsled neprestanega deževja in nalivov pital, ki je naložen v petrolejski industriji dežele. Poslanica vsebuje tudi podroben opis odnošajev z Združenimi drža- sal na Lefkowitza. David Goldstein, neki brat u-morjenega, je priznal včeraj poli- sti uri včeraj zvečer, ker se je izračunalo, da je morala biti ob tem času izčrpana zadnja kapljica ga- Clji. da j? vedela njegova druži- zolina na aeroplanu. Če bi slo vse na za domnevani načrt Lefko ! po redu. bi moral prileteti aero-witza, da spravi mladega Gold-jplan preko St. Johns že ob pol-steina na neki oddaljeni prostor osmih včeraj zjutraj. Odkar pa se ter ga proglasi mrtviin, da bo na-|je opazilo aeroplan predvčeraj-to lahko kolektiral zavarovalnino šnjim, malo pred opoldne nad In-v znesku $70,000. Družina je baje verin na Irskem, ni bilo čuti o nasprotovali! načrtu, a baje ni ve- njem nobenega nadaljnega glasu, dela, na kakšen način bi lahko na-'Aeroplan ni imel radijskega apa-stopila proti njemu. j rata na k»*ovu. Ladje na visokem Mladi Goldstein je sam veslal morju so sporočile, da niso videle na sredino Gravesend Bay,1 — so'nobenega aeroplana. Ob črti, po izjavili člani njegove družine, —jkateri so leteli letalci, se ni poto-baje v domnevanju, da mu bo Lef- ealo o nikakem viharju, a močni kowitz sledil v motornem čolnu, nasprotni vetrovi so prevladovali Njegova dva spremljevalca sta ga ob celi črti poleta, nato sunila v vodo ter odveslala, dočim se ni premaknil motorni vladnih krogih v večji meri zavedati "možnih nevarnosti komunizma". Nemčija je uredila stvar tako. da ni obvezana dovoliti prehoda čet v Rusijo v slučaju izbruha sovražnosti. Glasi se, da se bo odnesla št -vilne železniške mostove. Sklicalo se je posebno sejo kabineta. da se razpravlja o tem položaju. BERLIN*. Nemčija, 2. avgusta. pričelo s prizadevanji, da se napo-' ^nuMja, z. avgusta, ti Nemčijo, da bo popolnoma spre- f0™1^12 Višave pravijo, da je jela regulacije Liginega dogovora J P0™™ ^^ ^ V Mar* to se pravi, Sa se bo obvezala do-!*™,^^ ^ ^ d0Ve' voliti prehod zavezniških čet. T '™'« 0^°mn0 materi' I jatno škodo. Poročila iz Lvova jav-Vnovič se bo razpravljalo o pra- ljajo, da je utonilo v Galiciji .sto vici Poljske, da vzdržuje municij- sko skladišče v prostem mestu Gdanskem. Svet Lige se je odgodil do danes zjutraj ob desetih. Nato pa se in petdeset ljudi. Druga poročila pravijo, da je utonilo v Galiciji trideset ljudi in da je 15,000 na-daljnih brez strehe. Mesto Przemvsl je baje zelo po- bo vršila prva javna seja. Tri in §k°dovano. V rudarskem mestu dvajset zunanjih ministrov je do- Boryslav in v Kutv je bilo ubitih spelo semkaj ali pa se jih priča- °seb. Mesto Strv je bilo pre-kuje do pondeljka, za otvorjenje plavljeno in Drobohiczv so bile zborovanja Lige narodov. Svet j baje uničene velike zaloge petro-ge se je posvetoval včeraj glede ,eJa-programa, katerega naj se predloži zborovanju Lige. Ničesar ne bo najbrž slišati o splošnem razorože-nju, po izjalovljenju mornariške konference treh sil, namreč Amerike, Anglije in Japonske. LONDON, Anglija, 2. septein-,bra. — Tukaj pričakujejo z naj-coin, privezan ob pomolu na za ' eejo skrbj0 poročil glede aeropla-padni 30. cesti, z mesta. ! lje. Na tej poti sva se vozila preko Drinopolja in ker je ležala na poti slavna turška vojaška zona, sva sledila nesvetu majorja Tomiča ter se obrnila južno proti Sibri ob turški obali. Preletela sva Egej-sko morje ter se obrnila proti Marmarskemu morju, kjer sva prvikrat zagledala Azijo. Vreme je bilo krasno in vidljivost dobra in vsled tega sva videla iz višine 4500 čevljev azijski Olimp, • i ___i j. v , —Mehika, — je rekel Calles. — k. je blestel pod snegom, sredi vroče, gorate po- hoie ostati ?OSpo(kr t svoji lastni Krajine. deželi. Tuji kapital se mora poko- Sledeča obali Mar merskega morja, sva kmalu !riti P°stavam dežele. Ta princip zagledala majhno mestece San Stefano z minareti ^ "'f^J™*0™' d°kler b° in temnimi cipresnimi nasadi. Tam sva pristala °n PFe SP ™ na turškem vladnem letalnem polju. ne premija za mladega Goldsteina. . . . . a . Goldstein sam ni toliko zaslužil renee in eelo natolcevanja. S tem • . , v. j.v.wj j. , i m njegov oce je krojač, o katerem se krsi narodni eitt. škoduje trgo- . , , . . . . . ..... .'ni mogoče domnevati, da je tako vini ter ovira miroljubni razvoj • , ... visoko zavaroval svojega sina. . ,na St. Raphaela, o katerem iii do- Policija skuša sedaj ugotoviti, Lpelo do ^čeraj zvečer do desetih kdo je plačeval visoke zavaroval->še nikakih Medtem pa se Je objavilo, da se Mehike. Konflikt med cerkvijo in državo se v poslanici omenja le na kratko. Dulio\7uštvu se naprtuje vso odgovornost za zadnje vstaje. Kljub odporu duhovištva pa ue je izvedlo postavo. Mehika, — je rekel Calles. — Potrebujejo 30,000 poljskih delavcev. WINNIPEG, Canada, 2. sep. — Bogato pšenično letino se pričakuje v canadskem srednjem zapadu, v provincah Manitoba/Saskat- Pet mrtvih pri železniški nesreči. chewan in Alberta, ki bo znašala zopet kakih 400,000 bužljev. Več kot 300.000 ljudi potrebujejo, da! TOURS, Francija. 2. septembra, pomagajo pri žetvi. V nekaterih Kvot polnoči je skočil v bližini tft-se je že pričelo r. mlatenjem in Ste- kajšnjega kraja iz tira Pari*-Bor-vilni farmerji poročajo pridelek deaux brzoVlak. Pet oseb je Izgii-29^flr 45 pžeaiee iia akef. bilix; življenje pri n«sn^^ Zavarovalnina v znesku $30,000 in $40.000 so bile naj prvo izstavljene na mater umorjenega, a so bile pozneje prepisane na Lefkowitza, katerega se je označilo kot "trgovskega partnerja" Goldsteina. Lefkowitz, Greenberg in Rubin-zahl zadnja dva sta sunila Goldsteina v vodo, — so bili predstavljeni včeraj v brooklvnskem sodišču radi umora in sodnik McClo-skv je pridržal vse tri brez jamsči-ne do zasliianja, ki se bo vršilo dne 4. septembra. \ V tej precej zapleteni aferi domnevajo oblasti, da je vedela družin« za celo to zaroto in dm je bila mogoče celo udelešsa pri njej in d# se je slo za razdelitev zavarovalnine, če bi mladič v resnici vto-nil alj če bi se ga spravilo kam na TUftO. bo kapitan Courtney najbrž danes zjutraj dvignil v zrak, da poleti v Ameriko, potem ko je že več tednov čakal ugodnega vremena. Charles Levine. lastnik aeroplana "Miss Columbia", s katerim je poletel s Clarence Chamberlinom iz New Yoi ka v Nemčijo, je objavil včeraj, da je aeroplan v najboljšem stanju in da bo poletel s kapitanom Hinchcliffom proti Ameriki takoj, ko bo vreme ugodno. Prebivalci Sokoloba so se rešili pred valovi s tem, da so zbežali na strehe. Nesreča jugoslovanskih letalcev. DUNAJ, Avstrija, 2. septembra. Na nekem ledeniku na vorarlber-škem odseku, pod Isabella vrhom, so našli včeraj aeroplan. Pilot je še živel, čeprav je bil ranjen, a o-pazovalec je zmrznil. Aeroplan je spadal k skupini trinajstih. ki je odletela v soboto iz Belgrada v Prago. Pilota so našli v bližini aeroplana z zlomljenima nogama. Truplo opazovalca, polkovnika Petroviča, je ležalo nekoliko vstran. Očividno je odšel, da pokliče na pomoč, a se je nato zgrudil na tla. S9BSS S e z n a m . i To je manam, ki pokale, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba podati, da poskrbimo V atari dftanvini bplaBlo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki bo veljavni do preklka, ki m po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvttmmo, da Vam bo to ponudba ugajala, posebno le, ako boste vpoitevali svojo So-rial in naio aanealjivo tir točno postrežbo. . Posebni po* Dinirj Ura * "V Din. .... 600 .. .. t UD 1*... ... 100 ... ... $ 6.10 Din. .... 1,000 ,. .. f 28LM Ur ... ... 200 ... Din. .... MOC .. .. % 46.28 Ur ... ... 800 ... ... $17.08 Din. .... B^OOO .. .. 1 9100 Ur ... ... B00 ... ... $28.75 Din. .... 10,000 .. ... H82.00 Ur ... ... $88.80 Diaarjsf all pa tHatM U* Pristojbina u Oa azMrigldh lev v Jasodarift In ItaBJI m iei: a« 9H, fev; ai |SB. is HM. ps I od vnkegr ta veils ovolo po |L FRANK 82 Coitlanclt &raet. STATE BANK H U Nea Xorfc Ii flfi. d ---------GLAS NARODA, 3. SEP. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officer*. 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. mm Slabiču Karolu prija to zaupanje. , I?rija tudi njegovi materi, ki je vajena kraljevskega sijaja. Pa tudi ce se Karol vrne, ne bo Romuncem dosti bolje. • Niti Bratianu niti Karol ne moreta oziroma nočeta osrečiti romunskega naroda s pravim demokratizmom. Razne vesti. Novice iz Slovenije. Peter Zgaga Policist Graham trpi baje na megalomaniji. , v . . . .. .. . . .\ekater: ljudje nimajo talenta Vsa znamenja kažejo, da se bo za jezike. Prav nobenega talenta, policist Daniel Graham, ki je ob- Absolutno nobenega talenta. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ~........................$6.00 Za pol leta ..........................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Streli na neunijski pre-| mogarski vlak. I ST. CLAIRSVILLE. O.. 2. sep. vrsta strelov, katere se je oddalo iz zas?de na neki Baltimore & tožen, da umoril in oropal neke-l Leta-tn leta živi tak človek med tOhio tovorni vlak, ki jt; prevažal ga plačilnima mojstia. ogovarjal tujim narodom, pa mu za vraga ■ neunijski premog iz Ben wood. W.'« tem, da je duševno neodgovoren. I ne £re tuji govorica v glavo, strašna nesreča V kamolomn. tečah se je pogual oče iz vlaka ^ usmrtila včeraj zjutraj Predlog, naj se imenuje komisijo.' Živel je rojak, ki je bil že tri-_____V Pogancah pri Novem mestu in stekel svojemu sinčku proti Me- kurjača A. MacGee-ja. j ki bi preiskala njegovo duševno Jesct I*_*t v Ameriki. Imel je velika New York ti celo leto....$7.00 razstreljujejo že dolgo vrsto let ta- dvodam na pomoč, če ne bo pre- Vlak obstaJal 12 treh sekcij, stanje, bo stavljen v sodišču še da- ko družino, v kateri se je samo slo- Za pol leta___________________...._____$3.50,ko zvani "Berončev hrib", last več pozno... Se ni bil daleč, ko je za- so s,edile druga drugi v presled- nes. Zagovornik aretiranega je iz- vensko govorilo. In delal je pri go- Za inozemstvo ta cdo leto ..$7.00 posestnikov. Kamnolomi so znani slišal zasopljeno tulenje svojega kih tr'deset minut. Ubiti kurjač javil včeraj, da se bo obramba »podarjih Slovencih celili trideset Za vol leta ................................$3.V daleč naokoli, ker uporabljajo ka- dirjajočega Janka: "Pačaki, pača- se ^ nahaJal na P«*vi sekciji via- sklicevala na abnormalno duševno let. _ men i« p^sek iz njih skoraj pri ki. ti pašast, ti, gareča ..ka- sc Je približala druga sek- stanje Grahama. Tovariši aretira-' 'te nii verjamete ali ne — po Advertisement on Agreement. ^vseh tukajšnjih stavbah. i Šele v Škofji Loki je preplašeni se z<>P<*t pričelo strelja- nega so izjavili, da je razpolagal tridesetih letih ni znal druge an- Kakor običajno je bil tudi te dni mojster Kopač z največjim Žužko- nje- ^ »Pašnem se je oddalo kakih'jetnik z domišljijo kretina, a s sa- gleške b e.ede kot "šur*' in "ol- m<* zavestjo Napoleona. rajt". Subscription Yearfy $6.00. "(Jtos Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj i« pratnikot. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj M ,2aP°sle" Pri razsvetljevanju skal vim štrukljem posušil solze svoje- 25 stre,ov blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- Anton Stlh' Posestnik iz Gotne va- mu krepkemu Janku. O pašast! kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje Ker se mina tak°j vnela, je najdemo naslovnika.__ šel Štih pogledat, kaj je temu Tragičen samomor bolehnega leto- "GLAS NARODA5', 82 Cortlandt Street, New York, N. y,,vzrok- v svoj> nepremišljenosti je viščarja. Telephone: Cortlandt 2876. |vzeI Pal,co ,n Pr,čel drezatl v mi" 11. avgusta dopoldne so našli še--———"o Ta se je nenadoma vnela, eks- talci v obširnem topliškem parku nriTATVA T>nr TTTTT A , plodirala in vrgla Štiha več me- v Rimskih Toplicah na drevpsn ne_ KOLONIJALNA POLITIKA trov vstran, vsega razmesarjene- zanega obešenca, lepo opravijene- ----ž?a- Prihiteli so sosedje in ga pre- ga moškega v najlepših letih. Zve- Francoski list "Humanite" je objavil pismo nekega nfu J hišo> kje^ s0 »a ^al je dvojno vrvico na visoko Ve-, * Kilo nhvpTflh Stih ima Gtracnn Ml -F • i , ■ mornarja, zaposlenega na krovu ene izmed bojnih ladij, raesarjena prsa< roke in glavo in med neho jo nad klopico ter se spustil s tem in zemljo. Kopališki u- Francoske oblasti svare pred propagando. CASABLANCA. Francoski Ma roko. — Pripadniki različnih narodnosti. posebno Sirci, Arabci in Spanci, so bili posvarjeni, naj prenehajo s svojo proti francosko propagando. Domačini iz Tunisa, katere dolžp proti-francoske agitacije, si bili pozvani, naj se vrnejo je malo upanja, da bo ostal pri biužbenci so ga takoj sneli, ven- ki so demonstrirale ob alžirski in maroški obali. Mornar piše: "Dospeli smo v vas, ki je imela kakih 900 prebivalcev, par francoskih his ter nešteto ilovnatih kolib, dva v Grušovi pri Mariboru se je življenje že v zgodnjih jutranjih janla visokih. Pogled na prebivalce je grozen. Skoro odigrala krvava rodbinska drama, urah. Na sličen način se je izrazil tudi Ko je praznoval petindvajset-dr. Perrv Lichtenstein. zdravnik v letnico s v« je poroke, se je bilo na-Tombs zaporih. Izjavil je, da trpi bralo v njegovi hiši dosti gostov, Graham na takozvani "otekli gla- samih Slovencev, seveda, vi' in da si domišlja, da nadkrilju-' Ko je bilo slay je v polnem teku, je s svojimi duševnimi zmožnostmi pa vstopi prijatelj njegovih otrok vse ostale. .— mlad dohtar — trd Amerika- Nemški juristi proti smrtni kazrt Dobro se je zabaval v prijetni družbi in tudi vinska kaplja mu je 'poeasi lezl.i v glavo. BERLIN. Nemčija. 2. septem-' Kot Ponavadi, so se krog pol- življenju. Rodbinska drama v Grušovi. ,v svojo domovino, ker bodo sicer bra _ z ozirom na osmjtek J)n. noči začeli govori dar je bila vsaka ocinoč zaman in je takojšnja zdravniška preiskava ugotovila, da si je moral končati vrženi v ječo. Le ena vrsta švicarskega sira je pristna. Švicarski konzulat v New Vor- vega nemškega kazenskega zako.1 Vsta! i" dohtar ter začel nika, o katerem bo razpravljal rlr- Stinljivo govoriti v krasni, klasični žavni zbor. je naslovilo večje šte- angleščini slavljencu na čast. vilo odličnih nemških jnristov na' Slavil jra je kot očeta, kot dobre-državni zbor peticijo, v kateri se človek;«, uzornega zakonskega — . v --------------I HOT1ZII1HI V .>e\V 1 or- ' ........... vsak drugi otrok ima angleško bolezen, odrasli so strašno koJe zrtev Je p°stal 3<-letm posest- Zagonetka življenja trudnega o- ku je objavil da bo pristni Švicar- zahteva' naJ se 0C,Pravi iz osnutka »,nza snhi ■ dH nik Jurij Klemenčič. Mož je živel bešenca je bila kmalu pojasnjena, ski sir. katerega se izdeluje v §vi_ zakonika ^n.rtno kazen. j Slavljen»u so se kar o ..Trl i,Uofo in ^anikanie Ko smo razvezah ^^ V * SVOJODZe' V listnici v notranjem žepu je imel ci. v bodoče znan pod ' imenom! --i"'1 ^ h po lakoto m pomanjkanje. Ko smo razvezal! no Ivanko in past?rko Ivano r^.^ ^i^rUnA" J.r, f • k,1"b ten,n' tla m , * . * | .. . j | „ J g.', je pred smrtjo lastno-("Switzerland", da se ga razlikuje1 levici obiskali zakol,! Sllhorja, je bilo krog nas takoj kakih sto otrok, SU- sskovo. Prepir, so bih na dnevnem ročno na?isa, in iz k3tere?a je bi lod «swiss phewe- katerega impor-l ODI®Ka» llill kot trske. Dali smo jim tudi par kosov kruha. Tčdaj r^du; Tudi te,dni jenasta,° med Jo razvidno, da je pokojnik financ- tirajo iz drugih evropskih dežel ------------j ter ga izdelujejo tudi v Ameriki.) MOXAKOVO, Bavarska, 2. sep. ,n°ra Novo ime ie bilo registrirano pri Deset aeroplanov monakovske le- -rn' ,n,r%11 Hindenburga. so se pa. vrgli odrasli mednje in jim zaceli puliti kruh iz ^Tti l/l it^V^Z « U"dnik Anton Feje5 iz Ku,c v ^ \T , h_ . A ; \___1.....r......in kl je razvilo v krvav Bački, star 45 let. Nadalje je na- dlU ,vedel naslov svoje žene in svojih VI nami Unel se je pretep za skorjo kruha med otroci in pretep. j Ženski sta, kakor zatrjujeta, "Ženske so sc nas oklepale, moški so poklekali pred obramb« tako obdelali, da prostovoljno v smrt. ker radi ne- za košček kruha ' 8 smrtno nevarn,mi ranami ozdravljive živčne bolezni ne mo- oči inkrile rerno je po- razumel niti besedo. Dolžnos* mu je velevala, da se ovorniku zahvaliti. Da 1110-iku povedati, da se mu iskreno zahvaljuje ta vsp čestitke, in da mu je strašno /al. ker ni zmn- . „ na glavi prepeljali v mariborsko r-e vršiti na tem sv-tu nobenega de- "Njihove roke — njihova telesa — sama kost lil koza. bolnico, kier je umrl, ne da bi se la več. Prosi naj se na njem ne iz-Videli Sliio ljudi, ki so po gnojiščih stikali za odpadki Ži- zavedel. Takoj po prevozu v bol- vrši obdukcija ter naj sc odpo-vil in jih jedli s slastjo. Nikdar nisem verjd, da je kje .je zab,teval vode- nato je brzojavke in pisma, ki jih v takoj padel v nezavest, iz katere je pustil v svoji sobi. na svetu taka revščina \— se ll5 ve5 nrebudil i\ , . .. ; , J . .. se 111 ^o««11- j Po komisijskem pregledu je bi- Maroko je francoska kolonija. Istotako Aldžir. Trd Njegova žena Ivana in pastor- le truplo prei>eljano v mrtvaš je knvli ameriške civilizacije na Filipinih, toda še bolj ka Rajškova sta se sami javili pri p,., sv. Marjeti. ♦ . i ; i i- i ... x. i m r i •' i okrožnem sodišču v Mariboru ter trd nt boli plesniiv ie po francoskih kolonijah. •. . ... _ A .. , < . . m . izjavili, da sta ravnali v silobranu) { e Je? je trd in plesnjiv. mednarodnem patentnem uradu jtalske šole je poletelo veeraj v tovarišev ter pripomnil, da je šel ter bo natipkano na skorji sira. } Dietrainszell v Bavarskih Alpah. " t u 4 l i • i- , i t. žen a;rlešč;nc. da bi se v angleškem lzprememba je ]»ostala j»otreb- Kjer preživlja predsednik von Hm- . . na. ker se je prodajalo v Združe- denburg svoje počitnice. Potem ko ' . .. , - , , . . . ( , .... . , < Zahvali11 se mu mora na vsak nih državah vedno vec takozvane-(so krozih nad gradom, v katerem . . .. , - .. . . , . , . •, način. Le;»o in dostojno. Uovornik ga im])Ortiranega švicarskega si-1je nastanjen državni predsednik. _ „ ra. ki je prihajal iz drugih dežel, so spustili navzdol pozdravne po- ^ knn, H . , v „ . • C, - ^ i ■ I Slavljenec je izpil se par kozar-ne pa iz Švice. 'slanice. | * ' ____________ .c(..•■• korapotrkal on kozarec. rasnico 111. rp^, , i i - ---------m- ----------1 Smrtna kosa. Toda ponavadi ga pa spIob|in da nista imeli namena, da bi ga1 V lepi .tarosti 75 let je umrl v UBOGA ROMUNSKA Bojarski glavar Bratianu se nahaja začasno na viški svoje moči. V Kamniku je po daljšem bole-Xe vlada vprvič kot romunski ministrski predsednik hanju umrl odvetnik in posestnik (ubili. Preiskovalni sodnik je nju- Kamniku Fran Zupan, bivši gostil-^im besedam verjel in ju je zato ničar in zastopnik zavarovalnic pustil na avobodi. |"Slavija" in "Jugoslavija". Truplo pokojnega Klemenčiča _ V Hradeckega vasi v Ljub je bilo solno obducirano. (lja„i je po daljšem bolehanju u- mrla Ivana Anžičeva, bivša gostil-Dr. Alojzij Kraut umrl. Iničarka in mesarica. s pomočjo stranke bojarjev. Na Romunskem vlada že leta in leta dinastija Bratianu. Že dvajset let je Jonef Bratianu s kratkimi presledki romunski ministrski predsednik. Toda nikdar ni bila njegova moč tako neomejena kot j je danes. Bratianu se ni bilo treba tekom svojih prejšnjih! - vladnih terminov kaj prida boriti s parlamentarnimi tež-kočami. Na Romunskem je bilo vedno sistem, da je vlada volitve tako izvedla, da je zmagala stranka, ki je bila nji povolji. Danes ima Bratianu osemodstotno večino, in v parlamentu ni nobenega delavskega zastopnika. Hohenzollernska dinastija ni igrala na Romunskem ni-1 Nesreča srečnega Janka iz 2irw. kdar posebne vldge. Prvi Hohenzollernc na romunskem dvoru, ki je umrl leta 1914 se je še sempatam kaj vtaknil v vladne posle, doc i m mu ni bil njegov naslednik Ferdinand v tem oziru nič podoben. Tekom svoje vlade od leta 11)14 do julija 1927 je bil lutka v rokah bojarjev — veleposestnikov. Kmetom se je zdelo, da nasprotuje Bratianu in v sle d tega so ga radi imeli. peičetek Sole. Svet jutrišnjega dne pripada ral v Graden, nakar se je posvetil f*™^ ^^ T°da ^^ , , , . . . v . . , . tezen ne sme ovirati otrokove vo- največja potreba dr. Alojzij Kraut. Bil je koroški, rojak. Pravne študije je absolvi-' advokaturi in se je početni praksi jje Zdrav e e v Celju in Ljubljani stalno nasta- , . j nil v Kamnika. I zaJuspeh' V sledIega !ma V5aka j sodna mati Trinei jevo Grenko' 75-letnlca dr. Matke Laginje. iTTo zdravil° P^ene , . želodčne nerede, kot so izguba te- 11 avgusta 0e davil Mm ka. „eprehavS. zaprtj,. gladvobol. rojstva bivSi hrvatski ban dr. Mat-ko Laginja. Rodil se je v Klani, občina Kastav. Narodni poslanec je bil od leta 3.883 do zadnjega ča-' sa dokler ni bil imenovan v Jugo-' slaviji za hrvatskega bana. | Janko iz Žirov- je star 7 let in priden fantič. Zato ga je oče, ki je čevljarski mojster in se pile za Kopača, vzel s seboj v Ljubljano.' Lepa je vožnja z avtomobilom in z vlakom od Žirov do Ljubljane, pa1 nemirno spanje. "Chicago, 4. ju- tudi dolga, da ji ni kraja, a Ljubljana je vredna truda. Hoje je do- Vsaka SosPodinja naj bi ime-,sti po njej, da bole noge, če bi ne la Trine^-vo Grenko Vino v svo-Po Ferdinandovi smrti je zasedel romunski prestol bil Janko, čvrsti Janko iz Žirov. f domači lekarni. Jaz ga toplo šestletni ofrok. Do njegove polnoletnosti bo upravljal' Še nazaj grede proti Škof ji Lo- vladne posle poseben regentski svet. ^ |ki jeJJ0tel VSe videt! m , r 1 ° [posebno ga je zanimalo, kje Sora, . ----- < e so prej romunski kmetje domnevali, da je Ferdi- ki je lani na Žirovskem napravila karnariih prodajalcih zdravil. Iiand pravi vladar, kateremu skuša Bratianu pri vsaki>k° povodenj, konec jemlje. Za- pragocen lrn^n (neveljaVen v dr-•11 • ■ 1 • • ito se Janko od Medvod dalip ni MVal1 v°»o*» Kans., Mont., Wash. pnhk, nagajat., Se je sedaj vse spremenilo. KS^r^t^«^ » Oobili v vsakeo, za- Nobena se tako velika slovesnost, nobena, Še tako na ter zaverovano sledil mimo nje- v°ju Tnnerjevega Grenkega Vina. svečana božja služba ne more prepričati romunskega £a drvečem,t, drevju in hišam. Na- s ^ kupom lahko dobite predmet kmeta, da je šestletni kralj pravi vladar Romunske in da'f^i* oduletel Ja"ko iz v,ak&,2a (Ad ) j in telebml ob progo, da se mu je ' Bratianu vlada po naročilu šestletnega otroka. jvse pos.eflo, vlak p»je mimo nje- iMni »vttjeK. brat, franka liratianu je na višku svoje moči. Toda v romunskih ga ropotal dalje in z njim njegov) PEEMOZAR. ki je že od leta kmetih vre kot ni še nikdar prej vrelo. ,ljutoi oče. Kakor bi mignil se jej 1876 v Združenih državah. Xa.i- v a i- v. v , v _ v _ Janko skobacal na noge jn jo uc vrl Nezadovoljnezi so se zaceli oglašati: - Proč z Bra- Ia drye5iin v,akom ^očetom, kn- tianom! Fei-dinandov sin Karol naj nam gosp6dari. ^e: Pačaki. pačaki, ti pasast grda, Vsi nezadovoljneži vidijo v Karolu svoj ideal, misleč, tr • • • da jih z an i ore edinole on rešiti jarma, ki ga jim je naložU1 V vlaku 80 medleli Pr5e,li Bratianu. oče in potniki, da'bo pozabili po-1 ,tegniti zasilno zavoro. Šele v Ra-J prvo se je naselil nekje na farmah v Minn, ali t North Dakoti. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči bratu: Hikolaj cio CRas Naroda, 82 OorUaadfc St, Vew York} M. Y. (3x 3,6,7) TEKOM letošnje pomladi in poletja ste želeli marsikateremu Va ših prijateljev vesele počitnice in srečno pot v stari kraj. Ti, ki so so med tem vrnili Vam vedo povedati, ka ko lepo je tam, ako se pride na obisk kot "Amerikanec". Vsak si želi tak obisk, da vidi po večletni odsotnosti zopet rojstno grudo preživi v družbi domačih nekaj prijetnih tednov. Za potovanje, ki stane več sto dolarjev, je treba stediti precej časa. Delavec si pa more prihraniti denar le, ako* izloči od redne plače gotov znesek za gotov namen. Zato je priporočljivo, da zlaga za vsak namen dolarje na poseben kupček, dokler se jih ne nabere zadostno število« Ako že imate pri nas vlogo, Vam izstavimo za tak sklad novo knjižico, tako Vam bo lažje opazovati, kako se povečuje kupček in kako se približujejo Vaše počitnice. Obresti po 4% tudi nekoliko pomagajo, zlasti ker jih računamo od začetka vsakega meseca naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 8t., Hew York, N. Y. srtdkasljiil. fcbral v mislili vso tu-neenosVkar si jn je prisvojil tekom tri lesetih let v tujini, se (priklonil ;n rekel: "Olrajt! Šur! ^ Niks t a je .. * Neki pnstaren pridiprar je raz prižnico divjal proti današnji žen-ski modi. Tako-le je govori!,..sveti mož: — Xn. [o je pa že sramota, kako se obhujo dekleta dandanašnji. Taka morerna faklja ne zasluži da bi jo pošten človek v obraz pogledal * Jaz sp 7 jrospodom popolnoma strinjam. In menda se strinjajo z njim vsi rtCŠki. stari in mladi .. * Pa naj bo za nameček še ena o modi in o — komarjih. Narava je velika umetnica, toda v nekaterih slučajih ni prav u-redila — že vsaj nam, ubogim ljudem se zdi tako. Nekatero leto je preveč mokro, nekatero preveč suho. Človek pride ponavadi takrat do denarja, ko ;je prestar, da bi .'rnei kaj od njega. Če je v restavraciji hrana dobra. je pijača slaba — in narobe. Vzemimo letošnje poletje. Dež in dež. skoro neprestano dež. Ko-.marjev j" bilo, celo pri nas v ' Je*sey. razmeroma malo. Mrzle no-. Či so jih zatrle. Pa baš letos, letoš-jnje polet j", ko bi imeli komarji, tako krasno priliko, da se nasitijo in obrede. Letos, k y jim je žen-ska moda nulila take prilik? kot še nikdar poprej ... * V Denvei. Col°-» je občinski svet odredil, da -se ne sme vršiti v nedeljo noben pogreb. To je prvi korak, k odredbam, ki bodo.določale, kdaj se sme človek roditi in kdaj sme umreti. Neki časopis piše: ''Prihodnje volitve se bližajo. Ali se nam s prihodnjimi volitvami tudi dobro pivo bliža?" Odgovor nato je lahak: "Tistim, ki so v Ameriki vedno na enem mestu, se ce bliža dobro pivo. Bliža se tistim, ki se vozijo bodisi v avtomob:!u, bodisi na vlaku proti Kanadi." GLAS NAROI>A,-& SEP.. 1927 . mm molčali. | Ali je Juan iz prebodenega groba 'jiši. se je iztegnil roko in pograbil s koščeni - HENRI VA\ WEBMERSKERKEX: MRTVECEVA OSVETA st rahStrali .'1' je hripavo tom, so prijatelji dolgo viknil Pepito in .si vrgel čez pleča ' Enrico, ki je bil najstarc .široki plašč. Boje .><■ stare žen-' prekrižal. } mi prsti njegov plašč ,da ga poteg like. Xa pokopališče pojdcm. pa če! S trdnimi koraki je .stopal Pepi-'ne »e Inij pod zemljo.' P razno ve r-pride tisoč peklenščkov! Govori-j to v hrib. Zdaj bo vsaj enkrat za'je, mrtveci .so mrtvi! jdem na pokopališče ni bilo .strah pred njim.... ; ko se v njem bori strah s togoto. — vi vse .ste mi priče —, da za*a- j Nočni hlad mu je .stre.sal telo. j Torej je le nekaj na govorici? — dim med enajsto in eno uro tole bo-J V krčmi je bilo toplejše.... Tesno Lfuan še živi? Ne, caramba.... ne! dalo v njegov grob. O prvem svitu '.se je zavil v svoj dolgi plašč in si! Pograbil je za plašč in ga potegnil baste našli nož na pokopališču, ti- jr potegnil klobuk na obraz. k sebi. In tedaj je čutil.... mrtvec ti nož, s katerim sem ga zabodil Dospel je na pokopališče. Vrata,ni hotel spustiti plašča. Držal ga dejanja, sicer pa me .strahotno skovikaje vzprhutala mo-prostilo. t "bil sem ga j,'na ptica. Caramba, kako je m- del je prste.... videl bledo okostje.... Videl je Juanita. ki .se mu je re- ker je silil v mojo sestro. Ne kesam].so zaječala. Izza temnih ceder je je z belimi, koščenimi prsti.... Vi- svojega je sod šče iz krvne os vete." Prijatelji v pivnici so se nemir- J Že minilo od takrat, ko je posled-no spogledali. Pilo je nevarno ho-jnjič v tej pozni nočni uri stopila diti po noči okrog temnega poko- človeška noga na ta posvečena tla! paliaea. In še bolj je moralo biti j Toda Pepito je *vedel, kaj hoče. nevarno iti na grob poginil od maši" to ne ,sme storiti tega. Počemu naj ,sp »Tuanito povrne.' Saj nihčcnc verjame 4em govoricam! "Na, Pepito, izpij eašo jereza in hodi vesel kakor .smo mi! Kdo bi hodil o mlaju na pokopališče!" Pepito sem ji je iztrgal. "Pojdnm, nevtegoma pojdein!" motno tod! Bog zna. koliko let je žal s šklepečočimi belimi čeljustmi. Hotel je nekaj krikniti ....kletvico.... Jezik se mu je zapletel in goltanje se je izprevrglo v brezumen groliot.... aščani so tisto noč videli, kako Pepito blod:l po vasi. čuli so V *l I * VVIU. A JV. T V.UV*, ««,J "VVV . Ulliril na grob cbveka, ki je I Tamle. glej. je grob starega Fre- Vašča taičevanja.... Ne. Popi- derica, ki ga je bil bik nabodel na, j,. Pepi Ljubezen in milijoni. Madžarska javnost je Imela tefienja. je češkoslovaški državljan, dni veliko senzacijo. .Tunak dogod- Madžarskega državljanstva* ni bokov. ki so vzbudili splošno pozor-! tel sprejeti niti potem, ko je pvtal nost. je bil 211etni veleposestn k j eden najbogatejših dedičev. .^Tad-Setpan Szemere v pristojen v* Koši-j žarek i i red en tisi i bi bili radi" vice na Slovaškem, 31 ez si je žnal delt; da bi postal mladi milijoiuii-poiskati ne le oeeta. marveč tudi madžarski državljan ih da bi pod'-' dobrega strica. Njegov stric je bil | piral nacionalistični ]»okret. Mladi tudi legendarni, .slavni madžarski i S/.emer,e je kmalu izgubil tudi, r» plcmič, miljonar v predvojnem po- j če.ta in zato je moral dati šoli Jo-men u * be.se le, športnik. podje;nikj vo ter prevzeti njegovo veleposest -in velik prijatelj nežnega spo.r j vo .Mudil se je zdaj na očetovem. Nikolaj Szemere je bil >kozi štjri ] zdaj na stričevem veleposestvu. deset let ideal madžarske družbe ; Xjegpva mati. rojena grof-ca lio-in legendarna osebnost ne le ra.i: vos. živi v Budimpešti, svojega bogastva, marve še bolj t IcTfi* obretfiE." Novoj>oročenea sta se| POZDRAV odpeljala potem a avtomobilom v^vsem prijateljem po širni Ameriki '•Košice in dalje vTatre. Ra^no bo- pred odhodom v stari kraj. Poseb-gastvo Nikolaja Szemera je zdaj no pozdravljam družine Kepic in pod vplivom mlade žene. Stari ka- Sojar ter člane društva Bratska valirji. ki so še poznali slovitega Zveza v Brooklyn, N. Y. hazard'sta z železnimi živci in ki .so pri kartah polnili njegove že-pf.' ko zdaj prepričani, da bo Sze-meroveka bogastva kmalu konec. Andrej Kecelj z družino. ZAGONETEN MOŽ V AVTOMOBILU V nedeljo ponoči je prejela pra Mladenič >e je zaljubil v hčerko j «ka policija iz Berna brzojavno PRVA SRPSKA ZEMLJORAD-NIČKA BANKA V BEOGRADU USTAVILA PLAČILA. Prva S.-pska Zemljoradnička Banka v Beogradu je dne 1. avgu-Jsta t. 1. ustavila izplačila. Vložniki in vsi drugi upniki morajo predložiti svoje zahteve trgovskemu sodišču v Beogradu v dveh prepisih do dne 1.1. oktobra P>27. k - — ---r- - i - j Pri zahtevali ni potrebno, da so radi svoje >re<*e in izrednih lastno- posestnika Ilalmosa v Abauj-Kvrn i obvestilo, da prispe v Prago avto opremljene Z Odvetniškim podpl- Irenr>. ki je eno leto .-tarejsa od j P VTf 124. v katerem se vozi mož.' som .Treba je pa točno navesti svo-njtga. Rodbina Halmos ima 4QW) ^osumljen težkega kriminalnega zlo- koliko se zahteva. Terjatve ie čina. Službujoči uradnik je odre- treba čimprej poslati naravnost na ti. Umrl j» šele -po vojni. Kot sin ugledne plemiške rodbine je b>! rogove. In poleg njega, na desni, J njegov Xmeh. Vedeli so. da je pri-je grob njegovega očeta. Tudi pal- ]!ajal s pokopališča in nihče se ni mr> je razločil. Moral je tipati z rokami, da je upal odpreti mu vrat.... V svetem strahu so sklepali roke in mrmrali v temi našel svojo pot. Tamle to-j molitvice. rej je palma. In za njo je Juanitov v zadnjem jutru so ga štirje grob. Sovražila sta se že v šoli. Juanito je bif vedno močnejši od; prijatelji s silo odvedli domov. Mati in .sestra sta ga tolažili in mu jp s knil in stisnil zobe. "amj sveti | njega. Torla vsa njegova dejanja | prigovarjali. Ni ju več spoznal; iz luna ali ne, kaj mi mar! Evo, tole so bila zlobna. Prav je, da ga ni i .snopih oči mu je žarel vročičen več med živimi.... Ko je s prsti otipaval črke imena Juan, ga je izpreleteli mrzlo m bodalo bo jutri za rana zasajeno v njegt grob, o tc.a se baste laliko uv 'rili na lastne oči. In če mi ne verjamete, amigos, vam zastavim J vlažno. Tisti mah je tudi že odsko-svoj vinograd!" |«"il.... Nekaj ga je bilo pobožalo po Ko so se vrata zaprla za Pep i-, licu. nekaj mrzlega in vlažnega. ---j Srce mu je jelo razbijati. Poskušal TO A, TTT1 I dognati. kaj .if bilo. ill je zapa-ljl JI ^ 1 ^A JJiilzil dolgo palmovo vejico, ki se je sanjala nad grobom. Zasmejal se je. kratko in hripavo. PripravH^je nož. Čim prej o-p ravni ^voj zlovešči posel tem bolje. Tja v sredo med ovenele cvetke ga bo zasadil. Se enkrat se je sklonil in tipal z roko.... Da. tja gfi bo za pičil.... SMRT Življenje je breme, če mučijo telo bolečine. Človeka vse skrbi iri žrtev postane čemerna in potrt«. Pijte dosti vede in poskušajte w HAARLEM Oil- I'la men blaznosti. Xa pokopališču so prijatelji na šli bodalo: zasajeno je bilo do koščenega ročaja v sivo zemljo Juanitovega groba. In z bodalom je bil pri}>et v tla krajec Pepitove-ga plašča.... klavni ?norira!a. Pozneje je nastal Michigan. Prosim cenjene roja-' °bieaj. ki je dovoljeval pozdrav-ke, če kdo ve, da mi poroča nje- l'31^«1 "a ulici, še več. smel si celo gov našlovr. ali naj se pa sam o- spregovoriti z možem kako besedo, glasi bratu. — Andrej Sestan, toda žena je stala diskretno ob strani. Prijatelj moža se je moral delati, da je ne pozna, to pa ne iz zaničevanja nego obratno: v nje dobro vzgojen. Pre J vojno je snt-l katastralnih jutrov zemlje; od teh žil kotnegacijski ataše pri avstio-ije pa 3800 posekanih gozdov. Za-ogrskem poslaništvu v llimu. Tu j kon z bogatim plemičem ji je bil je dobil obvesiilo. da mu je uinrljt-irej zelo dobrodošel. Szemero\a oče. ki mu je za|>ustil 100.000 <:>•-: mati je pa prepozno zavohala ne kinov. Mladi Szemere je bog-ito j varnost. Letos je Stepan polnole-dedščino kmalu zaigral in dal di- ten in zato je lahko poveril upra-plomat-ki službi slovo. Vrnil se j. vo svojih veleposestev, ki jo je vp-ua Madžarsko, kjer je prevzel o-Idil doslej-eden njegovih stricev, eetova veleposestva. Bil je v pra- i Ireninemu očetu dr. Ilalmosu. l)o-vem pomenu besede finančni g"inj.;*iej bogati mladenič ni imel nobo-0(1 ličen poljedelec in jirvovisten i nib osebnih j»retenzij. stric ga j'-1 dil takoj vse potrebno, da spravi Trgovsko sodišče v Beograd v pri- verižnik. Kmalu si je prid'ibii o gromno"imetje. Bil je osebni jirija-telj dunajskega Rotseliikla. Z n>r-govo banko jc špekuliral na največjih borzah in vedno je imel čudovito srečo. V rokah moža s tatarsko glavo in črno brado se je iz-preme njalo vse v zlato. zločinca na varno. Mobilizirana je bila policija na konjih in mot..ciklih. In res so označeni avtomobil opazili in zadržali. V avtomobilu sta sedela poleg šoferja še dva moška. Redar je sedel za volan, dva poročenem pismu s povratnim re-cepisom. Opomba: Generalni konzul je naprosit pristojne ohkiMi. naj se rok podalj- druga redarja sta sedla k potni- ^ za tukajšnje upnike, pa še ni knm in avto je nadaljeval vožnjo j dobil odgovora. Ko «ra dobi. r nahaja v kraljevini Sr-peštanskih igralnicah. Njegova j po njenih žilah ne t ere prava ple- j)0 zaslišanju izpustila. bov, Hrvatov in Slovencev ter nje sreča pri kartah je zadivila vso miška kri. Pa tudi to ni pomaga- Dozdevni trgovec je najel v Brnu j nii, podružnic z odlokom kraljeve-madžarsko javnost. Vsako popoldn. ; In. Mati je poklieala na pomoč «"-j avtomobil in sr odpeljal v Prago. Iga sodišča v Zagrebu z dne IH. je legel in spal do polnr.či. P^umii j lo advokate, ki so zahtevali za pO-, šofer ni imel pojma, da vozi osmn-'niaja 1926 štv. 4107S po;ir. j vrlepusestvo in s tem denarjem j', pr;jgo. Policija ga je opazovala zej Rok za prijavo terjatev je od-imel je železne živce, poleg tga pa plačala tožbo odvokatom za inter-' ko je naj(.mai ;lvto. Vedel se j«' ta-;rejen dn ID. julija, likvidacijski poln žpe bankovev. Igral je ij»hko j vencijo proti, lastnemu sinu, odn/>s-|ko >snm|jiVOi da so postali detektivi! rok pa na 20. avgusta in temu sh od dveh zjutraj brez prestanka. In, njegovi Izvoljenki. Kot zadnji j jJOZOrni jn j,, policijsko ravna- deee dneve, gral je samo deset iir. d oči m soiadut so prišli v Abauj-Kvc sodni teljstvo na njihovo ovadbo brzo-sedeli drugi igrači pi-i kartah /e j psiahitri. da ugotove nerazsodno«' javno otlredilo aretacijo. Najbrž nad dvajset nf. Cesto je v eni n >- .mladega Sfzemern. Toda od pottwra- j gre 7a zločinca, ki se je hotel uma-či priigral vec'stotiso" zlatih knn iti so morali z dolgim nosom, kajti j.„:t[ praVtee. Naznanjam, da je treba terjatev predložiti pismeno ali jo pa dati ustmeno na zapisnik v konkurz-nem sodiš*'n. t. j. zagrebški sodni istolici ter jo nasloviti na konkurz-' nega upravitelja. 7. eno prijavo i lahko isti upnik prijavi več terjatev, Terjatev ne potrebuje odvet- v hazardni igri je bil' nertospgljiv. dedič genljalnega Nikolaja Sze-Kot lastnik najboljših dirkalnih j mera sicer ni genijalen. vendar pa konj je igral odločilno vlogo pri povsem normalen. , ZA SLEPSKI DOM V LJUB- vseh evropskih konjskih dirkah in j situacija se je p:> teli brezuspeš- j LJANI. tudi tu je imel bajno srečo. nih intrigah poostrila. Rodbina«1 John Kalar, International Falls, nikovega podpisa. Biti pa mora v Ta zadnji pravi madžarski na- Halmos se je bala za zdravje mla- j Minn., ^2.00. j dveh prepisih v uradnem jeziku, bob je umrl kot .star samec in za-jdega Ženina in zato ga ni pustilalj Andrej Keeelj. Brooklyn. N. Y. Prijava mora vsebovati natančen pustil svoje ogromno premož ni je j iz gradu. Rečeno mu je bilo. da jra, naslov upnika, svoto in pravni Box 91, Itinzua, Pa. (2x 2,3) TONY FRANK iz Potoka pri Pre- govih očeh je morala biti ženp toli jini, Notranjsko, je spal pri meni tri noči in meni je medtem zmanjkalo $140. Če kdo ve kje se nahaja naj mi raznani. — Frank Marincel, 5237 Butler St., Pittsburgh, Pa. (3x 2,§,6) POSEBNA PONUDBA NASlM ČITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico sa slovenski črke č, i, i ko nedostopna, da se ni niti upal približali se ,ji. Istočasno s pajčolani so padli na Turškem tudi mnogi predsodki. Ostal pa je še vedno problem: kako i>ozdraviš ženo, če jo srečaš samo na cesti.' Nekateri Turki se ogrevajo za 'temeuni'.(to je tradicijonelui turški pozdrav z roko na srce in potem na čelo). V rabi pa je tudi že rokovanje, ki se p asi ed nje čase vedno bolj širi. Nekateri konservativci se mu sicer protivijo. češ da Turkom ni treba inozemskega importa,' ali podoba je. da se bo počasi vendarle uveljavilo. |30. OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, :: NnrTork. N. Y, -.v; Pozor čitateljl Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo' zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda*'. S tem boste ustregli vsem. "i- -. ^fc.1-«.'"^ j. svojemu nečaku Stei>auu SzemeruJ hočeta stric in mati ugrabiti in Haje je samo dvakrat v življenju | vtakniti v sanatorij za živčno bol-videl svojega nečaka, sina s'vojega ! ne. In res je bilo videti v bližini-brata Gašperja. Kljub temu mu je! vasi dan za dnem avtomobil1 z ne-zapustil vse premoženje, tla olira-1 znanimi potniki. Prve dni avgusta ni sloves prastare plemiške ro lisi- je bila ta zanimiva afera končana, ne. Gašper Szemere je velepowst- Mladi Szemere se je v Abau-Kvr nik na Slovaškem in češkoslovaški civilno poročil z 221etno krasotico državljan. Tudi njegov sin. srečni lie.no Halmos. Drugi dan se. je vr-dedič ogromnega stričevega premo-i šila cerkvena poroko po evangelj- t naslov Denar sprejeli in ga bomo po- vzrok terjatve. Pravna »pravice- slali na pristojno mesto. Uredništvo. OBNOVA REIMSKE KATEDRALE Znameniti Gradilec Zdravja Rabljen od Miljonov itnoga leta je bil Nuga-Tone, ta zna-meniU Eradilec zdravja, prijatelj miljo-nov mož in žena- To čudodelno zdravilo obogati kri, da. nove moC-i in siU- slatjot-•nim, hirajočim živcem in mišicam, ledi-lAm in drugim vtainm organom. Xuga-Tone izjxjsluje mrno n svežiijf.^t; spanje, popravi tek, pomaga prebavi in |K»viSa tefco mrSa'vim in izf-rpanim, neniožnim ljudem. Premaga glavobol, izpahe van je. Vrtoglavost irv zavijanje. odpf>more «ri draženju ledie in mehurja, olajšuje izdih, očisti jezik in popravi zaprtje Xuga-Tone se prodaja pr vseh lekar-Jiijr z garancijo, da h*- denar vme. Jemljite ga 20 dni. in če z njim iHjpof- noma zadovoljni, vrnite ostalo lekarju. __ , , . , kjer ste ga kupili, in dobite denar na-j 13. avgusta Se Sporoča, da je SO d zaj. Kupite steklenico Nttga-Tone danes t ^ y Zagrebu dovolila Spre — obnovite svoje zdravje in vitalne si- o t le. Bodite sigurni, da dobite Nuga-Tone. Odklonite nadomeati'a — nobena druga reč ne more nadomestiti to izredno zdravilo. —Adv't. nost terjatve mora biti dokazana na podlagi uradnih listin. Upnik mora zahtevati, da se ne prizna le upravičenosti terjatve, pač pa tudi red, v katerem bo doposlana. Xa prijavi mora biti kolek za Din. 5. S spoštovanjem Dr. Aleksander Horvat, konkurzni upravitelj Slavenske Banke D. D, Zagreb. Opomba* S posebnim aktom Izseljeniške-ga Komisar'jata v Zagrebu z dne SOJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. jemanje terjatev tudi po roku 19. julija. Terjatve je treba nasloviti naravnost na Sodno stolieo v Zagrebu v priporočenem pismu s povratnim reeepisom. Generalni Konzulat S. H. S., 1819 Broadway, New York City. Katedrala v Reimsu, katero so Nemci tekom vojne znatno poškodovali, bo kmalu obnovljena. Slika nam kaže "smehljajočega se angelja" (na desni), ki je bil.popolnoma rsrzbif, pa so ga francoski umetniki restavrirali. ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. XERN "" / CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; beri]a in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street : New York, N.Y. aažaažaaSS Lt-___i____ A GLAS NARODA, 3. SEP. 1927 UKRADENI NAKIT = ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 7 (Nadaljevanje.) . ^ f Upehan je zaprl oči. Njegova mati je zrla z vročim usmiljenjem in neskončno ljubeznijo v njegov obraz ter božala njegovo roko. — V tem slučaju gotovo nisi mogel biti srečen s Suzano. Tudi če bi bila kada druga, bi ti ne mogla potaagati. — Ne, v mojem srcu živi slika Anice ter bo živela do zadnjega zdihljaja. Da je bila Suzana hladna in ošabna, mi je življenje Ž njo preje olajšalo kot pa otežkočilo. Ona ni zahtevala ničesar, česar ji l'isem mogel dati. .Ostala mi je tuja, — moj oče je v resnici dobro izbiral in izbral. Te zadnje besede so zvenele neizmerno trpko. — Oprosti svojemu očetu, Joahim. On ti je vedno hotel le najboljše. Če bi slutil, kam te je pripravil s svojo strogostjo, — bi storil marsikaj drugače. Nikdar pa bi ne privolil, da se poročiš z Anico Ilorst. V t fin oziru je bit strožji kot v vseh drugih. — In ti, mati* Ali bi ti privolila, ali bi ti bila meščanska deklica dobrodošla kot sinahu ? Grofica Teju je zrla 11a .sina. — Tvoja sreča bi mi veljala več kot pa bedasti stanovski predsodki. Medel usmev je hušknil preko njegovih ustnic. — Potem jo boš tudi priklenila na svoje srce, mati, če jo najdeš. .Misli vedno na to, mati, da storiš meni, kar boš storila dobrega rej. Vsa ljubezen, katero ji boš izkazala, bo zmanjšala mojo krivdo. — Hodi miren. Joahim, kot lastna hčerka mi bo, — to ti prisegam z najbolj svetimi prisegami! Globoko je vzdihnil, kot oproščen velike teže. — Hvala, — sedaj laho mirno zaprem svoje oči, —za vedno. — Joahim! Srce pretresujoč vzklik je tičal v teh besedah in on .se je medlo ozrl k nji. — Ne toži, mati. Privošči mi počitka! Jaz sem strašno trpel. Izmučen je zaprl oči. Njegov obraz je dobil čuden izraz. Grofica je vsa prestrašena poklicala zdravnika, potem ko je ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI rOKKION LANOUAOK INFORMATION MRVICB — JUOOSLAV BURCAU KAKO NAJ PRIDEJO SORODNIKI V ZDRUŽEN* DRŽAVE. Število tukajšnjih tujerodcev, ki [stanujoči otrok ameriškega držav- bi radi poslali po svoje ožje sorodnike, je velikansko. Vsi znamo, kake težkoče postavlja sedanji priseljeniški zakon njihovim željam in koliko je gorja radi teh težkoe. ljana, ako oče oziroma (po očeto-vj smrti) mati dobi ameriško dr-žavljantvo, predno je otrok doe-segel 21. leto. Kar pa se tiče o-trok, rojenih in še vedno stanujo- Vendarle v ]>odrobnostih dotičnih eih v inozemstvu, veljajo sledeča predpisov vlada še vedno mnogo 1 pravila. Otrok, rojen po očetovi ni-nejasnosti, kakor je razvidno iz naturalizaciji, je ameriški državljan. ali. ako stanuje Se vedno v ino- številnih vprašanj za informacijo,' ki jih sta vi ja jo ljudje, ki bi radi dobili semkaj svojo družino. V Združenih Državah, kakor povsod drugje, vživajo državljani nekatere predpravice, ki jih inozemci ne vživajo. To velja tudi glede priseljeniškega zakona. Ameriški državljan sme privesti v Združene Države .svoje ožje sorodnike kot priseljence izven kvote ali kot vži-vajoče prednost v okvirju kvote, dočim tukaj nastanjeni inozemci tega ne more storiti. Sorodniki ino-zemcev morejo priti v Združene države Ie kot kvot ni priseljenci. Inozemci pa, ki so duhovniki, profesorji, poljedelei ali ki so se rodili v drugih ameriških deželah, vživajo neke posebne pravice, kar se tiče priseljevanja. Zena ameriškega državljana, da-si inozemka, .sme priti izven kvote. Da more mož dobiti iz inozemstva svojo ženo izven kvote, mora dokazati, da je ameriški državljan in da je ona njegova zakonita ž raprla verižico in pismo zopet v kaseto. Zdravnik je vlil ranjenemu na. Za prošnjo veljajo posebne še enkrat oživljajoče kapljice. Njegove o< «-o se iznova odprle ter postale jasnejše. — Pokliči Lotarja. — mati. — Kaj i- , doktor, čas je, da se po-olovimn Zdravnik ni ničesar odgovoril ter je gledal v njegove oči. Grofica Teja je odhitela ven. Nalahno je stopila v Lotarjevo spalno sobo ter ga prebudila. — Lot ar, dragi dečko. — zbudi sc ter vsiani! Lotar je sedel, ves presenečen, na posteljo ter si pričel mencali oči. — Kaj pa je, stara mama, — saj je vendar še temno? Zakaj me budiš.' — Pojdi hitro, dete moje. Bodi pogumno in mimo! Tvoj ubogi papa je bolan. Veš, — ne prestraši se. — padel je s konja. In sedaj bi te rad videl... Z enim skokom, je bil Lotar iz postelje. Njegov sveži obraz je postal bled in njegove oči so zrle prestrašeno. — Povej mi, stara mama, — ali je hudo? — Da. Lotar moj. 7i mrzlično naglico se je Lotar oblekel. Nato pa sta odšla, tesno cbjeta. proti bolniški sobi. — Predno sta vstopila, je zašepetala grofica: — liodi popolnoma miren. Lotar. Močan moraš biti, da ne boš povzročil očetu še več srčne boli. Pogumno je zatrl solze v sebi. — Jaz gotovo ne bom jokal, stara mama! — je rekel s tresočim se glasom. In držal je svojo besedo, kot resničen mladi mož. Čeprav se je prestrašil ob pogledu na očeta, vendar ni izpustil solza, ki so ga davile v vratu. Dečko je poljubil očeta. — Papa, — dragi papa, — saj boš kmalu zopet zdrav? — je vzkliknil. Solza se je prikazala v očeh grofa Joahima. — Moj dragi dečko, — moje ljubljeno dete! — je zammral in bolest, da se bo moral ločiti od otroka, ga je premagala. Nato pa se je premagal ter se obrnil proti svoji materi: — Če ne boš mogla dovršiti dela, mati. potem naj Lotar izve vse tor — skuša popraviti. Shrani moje zapiske zanj. če bi moralo biti tako. Sklonila se je preko njega ter mu poljubila oči. — Tvoja volja se bo zgodila — in bodi miren, mi jo bomo že na-«li ter vse popravili, — vse, — je zašepetala. Zdravnik je zopet vstopil. Pogled na obraz bolnika mu je izdajal ,da se bliža konec. Ljubeznjivo je povedel Lotarja k vratom. — Pojdi v svojo sobo, dete moje. — Pridem pozneje k tebi. Tvoj papa mora počivati. Poslušno je Lotar odšel. Grofica pa si je vsa prestrašena mislila: — Ne sme videti, kako bo umiral njegov oče. Nato pa je stopila k postelji svojega sina. Zdravnik je otipal žilo bolnika ter stopil nato nazaj z resnim obrazom. Še enkrat je odprl Joahim oči. — Mati! Sklonila se je nadenj. — Moj sin! On se je nasmehnil. — Anica, — sladko, plavolaso dete. — kako zelo t" ljubim... — je zaše.petal. Mučno je vzdihnil. Grof Joahim je bil mrtev. Grofica Teja mu je nežno zatisnila oči — ter na+o omahnila o-nesvešeena poleg postelje na tla. Prav do konca je vzdržala njena ljubezen. Sedaj pa je bil konec njenih moči. 4. Grofica Suzana je dobila brzojavko, ki ii je sporočila nesrečo moža. ter jo klicala domov, že v hotelu, ko je dospela v Ostende. Bolj jezna kot vžaloščena je dala svoji komornici in služabniku povelje, raj se pripravita na povratek. Ostalo ji je le še par ur časa. do odhoda prihodnjega vlaka. Da tiskovine, takozvani Form 633, ki sc dobiva od priseljeniškega urada. Prošnjo treba poslati po pošti na General Commissioner of Immigration. Waxhintgon. D. 0. Ta potem obvesti prosilca, da je bilo prošnji ugojeno. m tudi ameriški konzul v kraju, kjer žena prebiva, je o tem uradno obveščen. Na to se mora žena podati h konzulu in mu doprinesti dokaze, da je ona ista o-.seba, za katero je bila prošnja napravljena ; njeni |>oročni list. rojstni list in potni list služijo kot dokazila v to s vrh o. Ameriški konzul ji na to izda vizo. ki jo vpra-vičuje do prihoda izven kvote, ta-kozvano non-quota immigration visa. Kar se tiče državne pripadnosti žene ameriškega državljana, treba poudarjati, da začenši od 22. sept. 1922 se po ameriškem zakonu državljanstvo žene ne spreminja več vsled poroke. Njeno državljanstvo je povsem neodvisno od državljanstva moža. Od onega dne žena o-staje inozemka vzlic temu, da mož jc ali postane ameriški državljan; ona mora sama zaprositi za ameriško državljanstvo, ako to hoče. Poprej je bilo drugače. Ako se je poroka vršila pred 22. septembrom 1922 in je bil mož ameriški drfev-ljan oziroma je postal državljan do onega dne. tedaj je žena tudi po .stala ameriška državljanka, tudi če je stanovala v inozemstvu. Taka žena torej ne spada pod priseljeniški zakon, marveč naj zaprosi za ameriški pasport. Državljanski papir njenega moža in poročni list sta v tem slučaju zadostna dokaza njenega ameriškega državljanstva. Ona naj ne potuje s potnim listo minozemske države, razun ako ji ameriški konzul iz kakega vzroka noče izdati ameriški pasport, kajti raba inozemskega potnega lista s strani ameriškega državljan utegne dovesti do zgube ameriškega državljanstva. Žena ameriškega državljana pa. ki je inozemka, more seveda potovati le s potnim listom one države, kateri pripada. Mož ameriške žene pa dosedaj ne vživa še iste predpravice kot žena ameriškega državljana. On je upravičen le do prednosti v kvoti. Postopanje glede prošnje pa je i-sto kot v slučaju prošnje državljana v korist ženi. Tudi otroci ameriškega , državljana vživajo neke predpravice, kar se tiče priseljeniškega zakona, toda le tedaj, ako pridejo v Združene Države, predn oso 21 let zemstvu, se mora, ko je 18 let star, prijaviti k ameriškemu konzulu in ob polnoletnosti za priseči zvestobo Združenim Državam. Otrok pa. rojen v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo in še vedno tam stanujoč, ni ameriški držav ljan; on to postane še le tedaj, ako stopi na ameriška tla, predno jc 21 let star. Skoraj vsi otroci natu raliziranih ameriških državljanov, stanujoč iv inozemstvu, spadajo pod to skupino. Oni torej ne mo- loma profesor Se vedno izvršuje svoj prvotni poklic. Dijaki smejo priti v Združene Države v svrfao študij, ne da bi bili všteti v kvoto. Dijak mora imeti \saj 15 let in mora dokazati, da je dijak in da prihaja v svrho študij.1 Imeti mora zadosti denarja, da se vzdržuje tekom šolanja v Ameriki, ali pa morajo njegovi sorodniki ali prijatelji v Ameriki potom "affidavit*" jamčiti za njegovo vzdrževanje. Ves njegov čas v Združenih Državah mora biti posvečen izključno učenju; on ne sme delati, da se vzdržuje. Nekaterikrat pa se dovoljuje, da dela nekoliko ur na dan po šoli ali tekom počitnic. Predno tak dijak zaprosi konzula za vizo, si mora priskrbeti pristop v kak ameriški šolski zavod. Ta zavod mora biti eden izmed onih, ki jih je priseljeniški u-iad potrdil v to .svrho. Seznam teh •ol je dobiti od Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue. New York City kakor tudi od Institute of International Education. 522 Fifth Avenue. New York City. Ko se je dijak odločil, v kako *f«ttntft pantik** - Shipping dajo. Ali oni vživajo neke predpra vice glede priseljevanja, pod pogojem pa, da niso še 21 let stari in da niso poročeni. Le samski o-troci vživajo te predpravice. Te so meriškega državljana priti v Zdru sledeče. Do 18. leta sme otrok a-žene Države kot priseljenec izven kvote. V starosti pa od 18. do 21. leta on vživa le prednost v kvoti. Za otroke, bodisi da pridejo izven kvote ali pa da dobijo prednost v kvoti, se zaprosi na isti način, kot zgoraj omenjeno v slučaju žene. Ameriška državljanka ima iste pravice kot . ameriški državljan glede prihoda otrok v Združenih Države. Ako pa sta oba roditelja ameriška državljana, je boljše, da oče napravi prošnjo. Pastorki pa ne vživajo nikaki predpravice. Državljan torej ne more zaproiti M brezkvotni prihod ženinega sina iz prejšnjega zakona. le mati to more, ako je sama državljanka. Kar se pa tiče possi-no vi jenih (adaptiranih) otrok, i-majo ti enake pravice kot lastni o-troci le tedaj, ako so bili formalno adept pred 1. januarjem I. 1914. Drugače ne vživajo nikake predpravice in morejo priti le kot običajni kvot ni priseljenci. Ameriški državljan more nadalje naprositi za prihod očeta ali matere kot priseljencev, vživajočih prednost v kvoti. Državljanka ima seveda isto pravico. Zapomniti pa si je treba, da mora biti prosilce vsaj 21 let star. Nedoletni otroci, ki so ameriški državljani, ne morejo torej vložiti prošnje za prihod svojih inozemskih staršev. Nikak drug sorodnik ameriških državljanov ne vživa nikakih pred-pravic glede priseljevanja v Ameriko. Torej sestre, bratje, nečaki, vnuki, strici, bratranci itd. morejo priti le kot običajni kvotni pise-Ijenci. Duhovnik kateregasibodi veroiz-povedanja. ki želi priti v Združene Države, da nadaljuje ta svoj poklic, sme priti izven kvote. Dokazati mora. da je redovito posvečen duhovnik, da je vsaj že dve leti pred vložitvijo prošnjo duhovniko-val in da bo duhovnik tudi v Ame- DOLOCENA ODPLUTJA V SEPT. S. aaptamb*a: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg; Arabic. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam: Sierra Ventaoa. Bremen. 4. aaptambra: Coote Biancairuuio Napol!, Genova; Columbus. Cherbourg, Bremen. Mptfwbf4! Bremen, Cherbourg. Bremen. 7. septembra: Republic. Cherbourg. Bremen: Mauritania, Cherbourg; E septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. t. septembra: President Harding. Cherbourg, pre. men. 10. septembre: Leviathan, Cherbourg; lie de France. Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Bolougne sur Mer, Rotterdam 13. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 14. septembra: Aqultania, Cherbourg; George Washington. Cherbourg. Bremen; Berlin, Cherbourg Bremen. 15. septembre: Hamburg. Cherbourg, Hamburg: 17. septembra: France. Havre; Olympic, Cherbourg: Lapland, Cherbourg; Duilio. N'apoli. Genova. 20. septembra: President« Wilson. Tret; 21. septembra: Krrenjjaria, Cherbourg: President Roosevelt. Cherbourg. Bremen ; Conte Hosso, Napoli. Genera; 22 septembra: Westphalia. Hamburg; 24. septembra: Paris, Havre-Majestic, Cherbourg; BelgenlanU. Cherbourg; Voiendam, Boulogne sur M«r, terdam: Colombo, Napoli Genova. 26. septembra: Dresden. Cherbourg, bremen. 27. septembra: Rosolute, Cherbourg, Hamburg. 28. septembra: MAUUBTANIA, Cherbourg, SKUPNI IZLLT; 29. septembra : Albert Rallm, Cherbourg, Hamburg; 30. septembra; Columbus. Cherbourg Bremen. Rot- rejo potovati z ameriškim potnim listom, marveč s potnim listom o-i*010 rad v»topil, Daj piše ravne inozemske države, h kateri spa- natelju te šole. Ta mu pošlje tiskovino. ki naj jo dijak izpolni in vr-T.e z zahtevanimi šolskimi spričevali in s svojo fotografijo. Ako ga Kola .sprejme, pošlje mu sprejem-nieo (eertifieatc of admission) v dveh iztLsih. Enega izmed teh naj dijak pokaže ameriškemu konzulu, drugega naj čuva, ker ga bo potreboval ol) svojem prihodu. Dijak mora znati nekoliko angleščine, v.saj toliko kolikor treba za dotične študije. Prijatelji in sorodniki v Združenih Državah mu lahko gredo na roko. kar se tiee izbiranja primerne šole in sprejema v isto. Ko je dijak dovršil svoj učni tečaj. mora zopet zapustiti Združene Države. On ne sme ostati tukaj, ko je dovršil svoje študije. Tudi tie more postati ameriiki državljan. Isto velja za dijakinjo. Do 26. maja 1927 jc bil v veljavi poseben zakon, ki je dovoljeval prihod izven kvote iu ob znatnih olajšavah za one inozemce, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojue in so se potem povrnili v staro domovino. Enake o-lajšave so veljale za njihove družine. Ta zakon pa ni sedaj več v veljavi in zato ni treba, da povemo več o njem. . Kdor se je rodil v Kanadi, Mehiki. Kubi ali v katerisibodi neod-visrti deežli Centralne in Južne Amerike sme priti v Združene Države izven kvote. Isto pravico vživajo njegova žeua in neporočeni o-troci pod 18. letom, naj so se fodi-li kjerkoli, ako pridejo ž njim ali po njem. Kdor pa se ni rodil v teh ameriških deželah, spada vedno pod kvoto svoje rojstne dežele, pa naj živi še toliko let v teh deželah. Inozemec, ki se je nastanil v Združenih Državah, pa je odšel začasno v inozemstvo, se sme povrniti kot' priseljenec izven kvote. Glavni predpogoj pa je. da je bil ob svo jem prejšnjem prihodu zakonito pripuščen v Združene Države. Ako si je tak inozemec pred svo jim začasnim odhodom iz Združenih Držav priskrbel od generalnega priseljeniškega komisarja dovoljenje za povratek (Permit to Reenter), on se lahko povrne brez nikakih težav. Paziti pa mora, da pride nazaj, predno "permit*' poteče. Kdor zaprosi za "eprmit", Stench SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajka in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnlkltij FRANCE — 17. sept.; 8. okt. PAEIS — 24. sept.; 15, okt. NAJKRAJ&A POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MOOERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno niike cene. Zajamčite si prostor sa prvo voinjo novoga velikana ILE DE FRANCE — 10. Septembra Vpražajte kateregakoli pooblaSčeneira agenta ali: TOBKOH LOT — — — — 19 State Street, New York riki. V to zadnjo svrho pismo ali|mora označiti dobo, do kdaj naj ta pogodbo s strani cerkvene občine velja; ta doba pa ne sme preseg-sli škofa utegne biti zadosten. jti ieto dni. Kasneje se pa veljav- ne osveži, je vzela kopelj. zajtrkovala ter napisala par kart znancem, lst ari. Kar se tiče državljanstva o- v katerih jim je naznanila, fla mora takoj zopet odpotovati ;tr<& ameriških državljanov, si Trudna in slabe volje je sedela pri oknu ter zrla na morje. Spo-Jnno*i še niro popolnoma na ja*- la tri qiioIa »A uiirnlmA mist! __O.__________• 1 • " «* « • a Profesor visoke šole, vseučilišča, rkademije ali seminišča. ki je uči-teljeval vsaj že dve leti, sme tudi priti kot priselejnec izven kvote. Mora dokazati, da je profesor vse-učiliščne stopinje; navaden profesor ali učitelj ne vživa te pravice, da vseučiliščni profesor bo moral dokazni konzulu, da bo v Združenih Državah nadaljeval v tem poklicu. Žena in neporočeni otroci (pod 18. letom) duhovnika ali profesorja mejo tudi priti izven kvote, ali ne pred prihodom moža oziroma o-eeta. Ako je on prišel pred 1. julijem 1924, oni-ne vživa jo več nikake predpravice. Ako pa je prišel daj je vladalo že živahno življenje. Grofica .Suzani ni mogla razume- nem. Vsakdo seveda dbbro ve. :n po 1. juliju 1924, wtoeje vnak čas ti, zakaj so bili vsi ljudje tako Veseli ...................." .otrok"rojen^^v^Zdr^nih Državah|«^rwiti *a iaven (Dalje prihodnjič.) . ixvenjtvotno vizo, pod J je državljan in tako tudi tukaj [pogojem, da dotieni duhovnik ozi- nost "permita" lahko ponovno podaljša za nadaljnih šest mesecev, ako se zato pravočasno zaprosi. Tak 'permit" stane $3. Kdor pa je odšel iz Združenih Držav brez "permits". »e mora podati k ameriškemu konzulu in zaprositi za izvenkvotno priseljeniško vizo. Ako je bil odsoten iz Združenhi Držav več kot Šest mesecev, utegne imeti precej tžav, da dobi izvnkvotno vizo. XajPprej mora prepričati konzula« da je bil poprej zakonite pripuščen v Združene Države, da se njegovo redno bivališče nahaja v Združenih Državah. da je imel ob odhodu na-me» povrniti se in da je ratal pre« OAlsQ^V-j^mstvu iz.kakih tehtnih, razlogov. Plačati bo moral $10 za vizo in tudi glavarino $8. i V in 12 JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK(novi); HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Nail parni k! na trt vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURlNGI A EVROPSKA POTOVANJA POO OSKBKIM VODSTVOM $198.— Is NEW YO&KA do LJUBLJANE 1» NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA *a povratna dovoljenja In «n»-ge Informacije ae obrnite na lokalnega agenta al? na Hamburg - American Line . United American Lines, Inc.. General Agenta » ■ROADWAY«— NEW YORK HOLLAND %_J AMERICA LINE v POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Bouiogne-sur-Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. razredut Od New Yorka do Ljubljana f 1 QQ in nazaj: V I vO in vojni davt-k. __1| i'otovaiije h imrnik! Hollajid-America Lino i»«>meiijrt udobnost, domače rai- poluienjw. n«-prekr.?tjl vo kuhinjo in 1'oslrežbo Zti podr"hnos