5E1 PRO YEAR XVIL mÄ! glasilo slovenske: narodne podporne «jednote Chkngo, lil.,pondeljek,22. aepUmbra (Snpt 22), 1924. ŠTEV.—NUMBER 223. JANEZ W. DAVIŠ MEČE DELAVCEM PESEK V OČI. # i «uadsl j« ▼ Oarjrju korporacij iko ukomnoit ter obljnbil Mor -novim del tvorna, da aa bo pota-I goval xa njih pravioa. d n*D D M ARN O GOSPO. DO U MOEOAN1. • Chicago, DV, — Jana« W. Davi« je t petek zvečer zanesel avoj d„bro premišljeni boj proti Me lomnim industrijam' v glavni ae- i del svojega neklanjega delodajalca J. Pierpont Morgana ▼ Ga- JJ, iDdBlHI Pregled daev«ib Jo ■■ gedkov. Amerika. | Demokratski kandidat Davis meče navaomoč delavcem pesek v loči. [ MS S ■ General" Dawes bo ie zblaznel, predno pridejo volitve. Coolidgevo vpitje o blagosta nju j« navaden bluf. prid DELAVCI ZA DBLAV-I L» Pollette je pojaanil «voje staliiče napram ženskam. Inoiemstvo Epidemija umorov v Bolgariji se nadaljuj«. Civilna vojna je v polnem zamahu. Liga narodov skliče razorožit j veno konferenco v juniju 1925. Peklngsk« čete na begu «pred Mandžurci na Kitajskem Herriot je z4č«l boj s kstoliško | cerkvijo. DAWESU SE MORA SMEJATI PAČ CELA DEŽELA. Bepnblikaaaki pod kandidat sa je poapal h 4 trditvi, 6ai, da bodo il« držav« k vragu, Ča bo U PollatU. IZ STBASTNIH E1PUBUXAV-8KIH NAPADOV ZUA STRAH PRID PR00KE8IVCI. Coolidgevo vpltjo o blagostanju navaden bluf. Tsm je tudi ia največjih in ~ jav kukluksov-Zato ja E «videl, da je najbolje zanj, č{ : pravnič ne omenit v svojem govo- nejših trdWji ganizacije., 2 da je najbi jsjmoSnejiih ake organizacije. I Zato ja Davia i ni pravkar imenovane organised 1 je. In tega ae je mol tudi drial r ter dobro izhajal, j Ljudje v Oaryju ab mu prlre-; lili ovacijo za ovacijo. Nova dvo-i rioa, ki ima proatora več kakor u 2,500 ljudi, j« bila natlačeno polna, a na tisočf ljudi ni moglo * Tanjo. Prvi je govoril dr. C ari« ton B. f McSulloch, ki je demokrataki 1 kandidat za governerja. Zdrav-f »ik je govoril akoro izključno le > • dela ter dejal, da bo jeaenaka [ im&za demokratske stranke po-aenila boljše mezde, boljie delav ske razmere in vočjo varnost sa , vie, ki delajo po tovarnah in rud likih v Indiani. Ko je Greathouse predstavil ffaaeza Daviaa, je rekel, da bo demokratska stranka dne 4. no tembra zmagala v Indiani s 100,-100 glasovi veČine. Ker je Janez imel akoro aame lelsvce pred sabo, se je «eva potegoval za delavatvo; to je moral storiti, sicer bi ae mu utegnilo pripetiti kaj neprijetnega. Poeta vil »e je Morganov odvetnik n« strsn tistih, ki jim j« Morgan najhujii nasprotnik. Ormel ja proti pohlepnim posebnim privilegiranim silam, zavzemal ae "osebno svobodo" in avobodno bettedo. i Ker je. veliko večino njegovega poaluialatva tvorilo delavstvo, rojeno v inozemstva, je pihal tudi Um na dušo. Da se ni izognil napada na re publikance, je samoobsabi umev- ao Kotel ponvi aaje očita. Dawes Pr«vi, d» ni Dsvis zanič, ta pa, da ni Dsvis. Potem se je obregnil tudi ob •ooijalititično stranko. Kakor s« j« "javil, bi bila o««bna svoboda Poznana iz človeške družbe, če bi lirtjc prišli pod vladni despoti ki ca imajo v mislih naii so- eijaliiti. Povzdigoval je Abrahama Lin ™lna ter nekaj govoril o vladi, j ^»ar ni bila poaebno arečno iz-P^jana, čeprav je Janez na gla-ko» i/vraten advokat. Primer-i»»i I.incolnovo človekoljubnost ln pravilnost s kakim današnjim »l«dnim sistemom v Amariki, ie »•■lo neprevidno in naravnoat ne-»psmetno. R*kel j«, da al bilo Prsvifnosti pod režimom republik- stranke. To j« re«. Ali J- pa tudi ni pod vlado d«-^«rauk* strank«, in je tudi aa-d*J bo, «« prid« demokrataka | «»"»fiks na vladno krmilo. U Ho izvoljen neustrašeni *"«">r it Wisconsina, j« upati, da 'meli boljšo ia pravičnejšo ▼kdo La Follettovo stališče napran ženskam. Ohioago, HI, — Senator La Pollette je predvsem iskren človekoljub, ki veruje v neskončno vrednost človeškega bitja in neskončno izboljševanje Človeškega rodu On meni, da j« najpoglavitnejši posel šloveškega bitja kakor vsakega drugega šivljsnja raati. To d«j«tvo pa je bilo prikrito večini politikarjev. AU La Follett« ga pa 1« pozna. Ia zato ravno zailuli La Follet-te podporo od strani iensk i Združenih državah. Ne le zato ker ae je vselej zavzemal za žen ski avet in se boril sa ženako vo lilno pravico dvajset l«t poprej preden je bila sprejeta. Ne samo zato, kav je bil on «• den izmed prvih goveraerjev, Id «o nastavili ženska v državnih od aekih. Ne zato[ ker se je nepresta no boril za žensko pravdo v indu striji. Pač pa tudi zato,1 ker zna ceniti vrednost človeškega življe nja nad vsemi drugimi rečmi, ker razume njegove strasti in amo tre v njegovem prizadevanju Ženske so vselej najbolje poznale življenjsko vrednost. Ali bil« so brez besede. Niti v najstrašnejših trenotkih — ▼ hipih ne«r«Č« «vo jih mož pri d«lu, v komkripcij avojih ainov niso mogle reči svoj vladi t "VI govorita o lastnini Kaj pa o naši vrednoatif Kaj o človeškem življenja f Kaj o na lih stremljenjih «a naše otroke t' 1 La Follett« s« j« boril ss žen «ko volilno pravico, ki je bila Izgubljena v Wiseonsinu L 1912. ( nekaj let poprej ja kot governer s svojo ženo dal svoje eksekutiv no stanovanje deleg«tinjam na razpolago, ko ao ta imele svojo državno konveneijo. Vsa javnost se mu je smejala tedaj zastrsnU ga. Če pojde La Follettova žena v Belo hišo, bo to «na prvih šen tukaj, ki so razamele ekonomsko vprašanje. Tudi ja čla niea wiseonsinske prsvnišk« zbor ale« in izvrstna govornica. Ženske so Že po nsrsvi progre tirne In čeprsv mialijo.,da ao v teoriji konaervativoe, se bodo Odaoasji med Ameriko ia nije. «"ktrdh. 20. sept. - Romun " '»da j« izvedela, da sa amo-¡'"»lanik J«y, ki i« odpete. 1 v Washington, ne vrn« voš v, *nktr*' Rumunija bo toUko Angleški eno hitro poprijela progresivnih principov, če prideš k njim s sa devo, ki vsebuje nekatera progresivna nsČele. Preiskusite jih gle de na postsv« otroškeg« d«la splošne delavske razmere, polje delsko odpomoč, kontrolo narav nih zakladov, razkrivanje t« al one vladne slepsrij«! Pr«dJožiU jim predvsem proti vojsško In protivojno post«vod«ja. splošno glaaovanje o vojni napovedi, pro-tikonskribcijske neredbe, pa m bodo nemodom« pridružile progresivnim vrst «m. Nev«rno«t je la to, da ne rasumejo v«el«j. kako ailao ao vm te «tv«ri odvisna od manj vidnik činiteljev ta le-gUlaeij. 1 "i mm poslanika,] iU^n» reši vprašanj« dol- 4*1 t*» m M «nid« SO '•konov, ki m tičejo tujaga sla. ^^■¿ÄaäH f." hie i ■"•ro ia okoUeat V torek T '» Hladno. Zapadai vetrovi »ajaižja 50. tendon. 20. sept. — Angleški parlament a« «nida v i« radar« sa-sedanju 90. t. m. t «vrho, da naredi m«jhno ispreasembe v pe-godbi s laka fled- raaasajHv konaiaija. ki ima roški spor med Svobodno državo te Ulrterje«. IMm zasManje parlament* pri-U J*, oktobra. Takrat pride aa rad pogodba s Bswi jo. - ** a aai tt«, Sioux Palla, S. D.' — Dawas je govoril, močno in celo jako neapa metno obenem. Naprej je potial poslušalstvo, naj razmišlja o po jedelakem problemu « trezno gl« vo in sdrsvo pametjo, ne da b lili primešan kak političen etra Nato se je po svoji stari nava zagnal v senatorja La Follat ko j« imel tukaj «voj ahod. Ko so mu republikanski voditelji dejali, da je La Follettova neodvisna kandidatura elavnl zadržek za republikansko zmago Južni Dakoti, ja republikanski podpredaedniški kandidat odložil svoj pripravljeni govor o polj«r delatvu ter ae lotil obirati aena-torja is Wiaeonaina. La Follettovo gib«nja bi enim «amltn mahom izničilo vladno balancirano oblaat ter jo pr» nealo na kongres, je pristavil rt» publikanski kandidat. K vraga t lle Združene države in nedotakljive pravice vaakega državljani Kako je najvišja soditč* savrgl postavo sa otroško delo, t«ga pil ni hotel povedati D»wea.. Južnodakotakl governer la rt p publikanski kandidat sa zvez] senat W. H. McMaster je bU i govorniškem odra. V kratkem n govoru je povedal, da mlall poi nizati Coolidge-Datraso vo volili i listo. Governer MeMsater je dejal, da je obrnil pozornost predsednika Coolidga mesees februsrja na gazolinako aituaeinjo. Ooolidg« j« nemudoma uvedel prelakavo, ki je povzročila, da je gksollnakim baronom kar mrzel pot tekel po hrbtu. (Menda ni bilo tako hudo ne.) ■ Vsa Daw«aov« politične prire-ditv« v zadnjem čaau meHjo na La Folletta in «koro povsod j« ališati Isto dokazovanj«, iat« besed«. Zavijanje in nspačno tolmačenje La Follettovega stališča napram najvišjemu sodišču v Združenih držsvah. Vsa druge zadev« so skoro nedotaknjen«. L« La Follett« in La Follett« j« D«we«u in doatikrat tudi Daviau na j«slku. Strah, nič drugega kakor a^rah pred to ailno oaebnoatjo sija is vsakega stavka, ki ga izreče republikanski podpredsedniški sU pa demokrataki predsedniški ksn-didst ns svojih shodih radovad- Washington, D. O. (federated Press.) — Urednik Norman Ha p good, ki j« razkril aleparatva v zadevi premogovih reaerv v Ala-ski, je rekel v doeela natlačeni dvorani tukajšnjega prostozidarskega templa, da bi spsdal La rollette k skupinilUmaayja Mac )onalda v angleški delavaki stranki, če bi bil na Angleškem. Volllee je opozoril na to, da posvečata atari atranki vaa, svoje moči zs nspadanje La Folletta ps prihajanje nove progreaivne stranke. Ta utegne amagsti letoa ogromno večino, ali pa bo mo rala kakor republikanaka stranks svojih prvih lotih počakati š« Štiri leta, preden dobi kontrolo sveani vladi. H«publikanaki bosi •o sedaj vsi is s«b«. Iskušall p« bodo ustvariti paniko v mislih ameriškega ljudstva, da — tako isogn«jo rasmišljanju o zadevah ki aahtevajo premišljeno obaodbo. Črnec Tho«. H. R. Clark, govo reč sa napredno svežo črnskega ljudatva in poaredno ss IS milijo nov črnske krvi, je povedsl, ksko je drhsl v tsj deželi dbila 80,000 ljudi njegovega plemena od lets 1865. sem, ln kako ao pozabili 14 in 15. amendment k zvekni ustavi, amendment«, v katerih. so politične pravle« zagotovljen« črncem v Združenih državah. La Fol lette pa ja vaelej glasoval la de loval sa ohranitev teh temeljnih pravic. Naštevajo atatiatiko o ravščin med kmeti in mezdnimi delavol Združenih državah je senator Ladd iz Severne Dakote vprašal, ali je sdrsva pamet, ali nsvsdns poštenost ali pa navaden bluf, če zatajuje Ooolidge s vso sve&a nostjo, d« a« v tej deželi cedi med in mleko. - Clan U poatavodajnega odseka Ameriške delavak« federacije Ed-ward McOrady je povedal o tem, kako ata republikanski in demokrataki odaek sa platformo «prejela glasnike Ameriške delavaka federacije. Frank Mondell, o katerem je dejal Rooaevelt, da bi mu n« zaupal niti ene aam« m«Čk« o belem dnevu, je vodil republikansko konvencijo « parlamentarnim Na stotine mrtvih v civilni bolgarski vojni. Ilnorl na Bolgarsko» ao nadaljujejo. Prvi vodja sa Aleksandrovom j« tudi padal. Dre autoedoaski frakciji ubijata draga drago. Berlin, ti. aept. — Bolgarija j« plaaeaa civilna vojna. Krvav« bitka so v taka ated (Jankovimi četami ia rtvaladjoaarji ia aa stotin« j« mrtvih v Sofiji ia oko ioi. Oela dašala ja ¥ vojnam stanju. Samo v oni bitki j« padlo 100 vojakov. Sofija, Bolgarska, 80. sept. — Kkaekucija članov dveh n«apro-tujoČlh «i frakrlj macedonske nacionalistična organisaeij« ae nadaljuje v reprisalljah, ki isvlrajo is umora Todora Alekaandrova. Včeraj ae je vršila v Sofiji volila šalna parada v apomln Ale-kaandrovu, ko j« prišla v««t, d« jo bil ubit vodilni Alekaandrov kolega v Fillpolu. Veat je povsro-Čila takšno paniko, da ao bila takoj vse prodajalniee zaprte in trgovakl promet v meatu je prenehal. PEKINGSKE ČETE NA BEGU PRED MANDŽURCI. Oangtaolia ja ml Fužin ia ujel 500 mol mad ofenzivnim prodiranjem proti Pekingu, NAPADI VA IANQAJ SO SB PODVOJILI. Herriot v boj« o cerkvijo v Mzaeljl. Vlada j« odredila, da mora bivša nemška provinc» zamenjati fern« šal« i javnimi. Vatikan ilgabi franooskaga nemu eeloti občinstvu, sa Dswesa ki ni nikoli ali Daviaa. KonvoRCIJa Narodne Hrvatske Zajednlce. (Poroča Mihael Pleša.) Detroit, Mieh. II. «ept — Da naa predpoldne «o rasni odbori končsli svoja poročila; popoldne j« konvencija prešla na Čitanje in rasprsvo o novih prsvlUh. Ila danes ao bile is vršen« sn«tna izpre-membe v pravilih. Kna nova točka j«, da aa bodo koavcneij« N. H. Z. v bodoč« vršile vaa k a štiri late. Sprejetih je bilo še v«« dni-gih dobrih točk. ki jih zahtevajo nov« razmere in potrebe Veliki knaa CHril a carja. London. 90. «ept. - Veliki knaz Ciril, bratranec bivšega ruskega e^rja Nikolaja, j« podpkal pro-k la mar i jo, v kateri m pro-fflaša sa "earja vseh Ko^v". Tako s« glasi veat Is Berlins, ka. Uro ju prejela "Deiljr Ma»l". Vaat pravi dalje, da bo proklaau elja objavljana v nedeljo v na-lista. Id izhaja v Belgrad« proklamarij) izjavlja Ciril, da j« pripravi jen voditi kaj sa "eeve bodita v Rusi j« izpod betjševiška ga jarma" la deti raakama ljud nasvetom Phila Campbella is Ksnsasa, o katerem j« lsv«d«la javnost, da j« naskrivaj pravni zaatopnik oljne družbe Ktandard Oil Co. In ko je šla (lomper«ov« d«leg«clja v New York, da vidi, kaj bi ji dali demokrataki izdalo-valci konvenčne platforme, ao tamkaj že zopet naleteli na Pbl-la Campbella v aobl z odaekom za platformo, ki jI ja bilo za g«-slo tole t Delavstvo ne ame dobiti ničeaar niti n« n« republik«nakl, niti n« n« demokrataki konren-ei jI. Kdward Keating, duševni oč« prve predloge glede otroškeg« d«-la, predloge, ki jo je najvišje «o-d išče s 5 proti štirim glssovom razveljavilo, ja isjavil, da izničuje večin« tega «odišča smotre svezne u«tav«, n« p« progrealvei f t «j kampanji, ' Ta «hod j« bil največji, kar jih j« bilo dolgo vr«to let v tem sv«s nem diatriklu. AMBBISKI POSLANK SB VRNIL IZ BOUVVUM JM Waahington, D. O. (FaderaUd Press j — Ameriški poalaalk aa Romunsko Petar Ja j aa ja prav-kar vrnil v to deželo. Domov ga ja poklical državni Ujnik Ifug kaa, da mu podrobno aporoči o romunski zaeažai postavi, uzakonja al maseca julija. Po ajaj morajo vsa oljna kompenije prodati večji dal «veje lastnina na Romunskem Romancam. Njagovo poročilo «a bo nanašalo aa baaadilo sesata«» postava ia na tajei spo resum. ki bi sa ga bilo dalo doaali mad oljno družbo Standard In drugimi pod jat jI aa «ni etraoi pa «sad milijonarskima bratoma Bra-tiano ki imajo kontrolo nad ba karašk« vlado Odkar ja kila saaažna poeta va kljub ugovoru ameriškega, angU škafa, frenaoakaga, balgijskaga i« dragih diplomatov, govorašlk v laaana svojih eljaree, «prajeta» ja ustanovljena mirna ali izdatna finančna blokada romunaka kra Paril, ao. aept. ^ Herriot j« napovedal boj katoliški cerkvi v Alaaeiji ta IjotanL Franooak* via- da ja včeraj akleaila, da s« aa bo osirslš ns protest« slsatlnskih kstollčsnov, niti na protasts U Vatiksns glede odprav« farnih Šol v bivšima nemškima provin-oama. , Kriza j« prišla, ko ja vlada odredila, da s« mor« sistem javnih šol, ki obstoji v Franciji, ras tegnitl tudi na Alsseljo in Lore-no. Svobodno držsvno šolstvo braz cerkvenega vpliva je- bila točka v Herriotovem volilnem programu, ki mu j« prinesel sma go v zadnjem maju. Katoliška organisaeij« v Alzaclji in Lor«ni «o takoj aklicale proteatno zboro vanj« v Colmarju, kjer ao aklanlla, da n« marajo francoskih proti klerikalnih sakonov. Herriot namerava v kratkem odpoklieati franeoakega poslanika v Vatikanu in ga nadomestiti a avetovalccm francoskega posla ništva v Rimu. Nato prid« popol na odprava posUništv« v Vatika pu s parlamentarno akcijo. Pape-Šav muneij j«'— kakor poročajo liati — ponudil Herrlotu komoro-mis v rsdevi «pora v Alsaeijf, š« pusti poslanik« v Vatikanu, toda Herriot ja odklonil ponudbo. POOBBB OB UBSULB OSBOLT, K O JENI POOORBLBO, Ohiaholm, Mina. — Pogreb g«, Uršul« Oabolt, roj. Pogoralaa 1, 1 hfrh, m ja vršil dna 13. septembra dopoldne. Pokojni«o, ki j« bila i« Wak«flalda, Mich., «o pokopali aa krajavnam pokopališču Calvarf. (J«. Oabolt ja prlšl« acm kaj na obisk k avojemu «Inu Jakobu Osbolta, ki je pomočni blagajnik pri daaernam zavodi/ First National Bank, far po tr«h tednih holasai umrl« v bolnišnici iBood. Polag svojega sina zapušča svojaga mola Jskolm OsboJ. ta v W«kafialdu, M «ah., ia štiri hčere t go. Marijo Komo v «a v We-kafialdu. go. KraneU Upp v Ull bartu, Mmn., go. OaHrudo Kuno var v Prasidtju, Ta«., ia go Jea a i* Raamuacar, ki biva v Kvro pi Za a jo žalej« tudi njea krat Matije Pogorela Pogreb j« Ml kljut' slabamu in mrzlamu vrama aa zalo oblakan Pokojniaa ja bi-vala v Wakaflaldu zadnjih trtin dvajaat lat. Mukdaa, llandiurlja, 'JO. aept. — Ia glavnega atana mandžuraka armad« poročajo uraao, da j« general Čangtsolin premagal p«> kingske (člhliakc) čete pri Man-lingu, ujel 500 mož in vplenll veliko muošiuo streliva t«r drug«g« m«t«rijala. Maiulšitraka armada ja prekoračila rako Liso Ia okupirala vea levi brog v provinei Öihll. Poročilo a« dalje glaai, d« vojaki čihllak« armada trumoma uhajajo na maadžurako stran. Sovražnik j« med begom ualčll vse mostova p seboj. Aaagaj, 20. sept. — Napadli klangaužkih čat na ftangaj ao aa podvojili. Silovito topniško obstreljevanje s« je pričalo dane« sjutraj. aa, tO. aapt. — Agentur« Coatral New« j« pr«j«U brsojav* no vest 1« Tieatsins, da ja Čang-t«blinov« mftndlprikft armada v ofsnsivl na osli črti. Podrobno poročila iz Mukdena opisuje napad ns ftsdiajkvan, ki je Žs dva dal tarča topovskih granat ia bomb la sraka. Uranata j« ubila n«k«ga kitajskeg« bankirja. Položaj pred ftangajem j« zavit v m«glo. U«n«ral Lu, vodja ¿«kiaagskjli čat, ki J« moral božati ii Hsnčova radi iadajatva svoja tretja arn\ad«, ja prib«žal v ftangaj, kjer j« pravsei vodstvo obramb«. Srditi boji sa zunsnj« šsngsjske postojsnk« se n«ri se iauio rešiti na mednsrodnam sodišču, ii bo obvezno. Voditelji načrta so tako optimistični, ds večina držav sprejme našrt, da ao le priporo/ili avatu liga narodov, naj skliče mednarodno razorožHveuo konfaraneo aa lfl janija I m Vršila aa »m v Sanovi. Protokol glada raaoroša-nje, rasaodiš^a in va««tva določa, da ga mora najmanj pataa)«t drŠav r«tif»elr«li, pradno «a akli-ča raeerotit vana konferen«a. Zdražan« drla ve ia v«t dragi narodi, ki še niao v ligi, bodo po-veMjani na razoro*»tv«ao koaf«-' *' o« Arthur ll^ndarsoa, «nglaškl taborita a i minialer M notranje «Cvari, >« dajal «inočli "Tatavna ovinka tmo morali dalati. al^ reM morem to, de prijateljsko Statvo mod Valiko Hritsnijo ia ni bilo M mkdar tako aso>« je neaoj FKOSVETA PONPEUEK, 22. SEPTEMBRA, i««. PROSYETA m sann auavMMKE -LlIfwiÑriLOVEÑSICE ^gSoí^rróli^FjgD^Tf Ceao -w pe lo—tWB. BetolH - - mtoU Hé^r jfc- ti? ff,irL t^r ^Uula II.» m ui wMifii OHmi» m M m Uto. II » m pol Jeu, BVfc * —t. - _ h vm, kar Im uwmmf H TROSVETA" ZI87 H f». Uwl>l» A "THE ENLIGHTENMENT" _Q„» »# «I» ll>H»li WMto—I B~iH a>rfty. 0~m.4 by M«tl—I S—efiT CklftfO _____rtUiny ft« Q« y»l»Wt CEfBE: United Sutei («sent CMcafo) ud OuuuU If per jeor j Ko fé.Ro, .nd foflfn coaotslos MOO p«r t—r. -MEMBER ef FEDERATED PEeA^ D»I«m e «Uepej« «. pe. (A*. M-M) pebf to via Je • le* ímtm p«Ukl« Mr*¿alM- PeMviU je prave- d» m fm m mU»I " KDO UNIČUJE MALO OBRT? Ako vprašamo zagovornika kapitalističnega gospodarskega sistema, kdo uničuje malo obrt; bo hitro odgovoril: "EJ, kdo drugi, kot socialisti in drugi rdečkarji raznih vrst. To so nevarni ljudje, ki hočejo zapleniti lastnino, da jo potem razdele med sabo." Odgovor je seveda takd bedast, da pameten človek nima zanj drugega odgovora, kot zaničljiv smehljaj oko-li usten. Zopet drugi ljudje, kine mislijo dosti ali se rtio-goče ne marajo ukvarjati z razmišljanjem, pa vzamejo tak odgovftr od zagovornikov kapitalizma za čisto in golo resnico. / Kako bedast je tak odgovor, se takoj prepričamo, ako le malo pogledamo v katero industrijo^ Na pr. pekovska obrt je bila .pred dvajset leti še pekovska obrt Danes izginj^pekovska obrt in se govori in piše o krušni industriji. Kako se je to zgodilo. Pred več ko dvajset leti so prišli gospodje v Wall Streetu do spoznanja, da se pekovska obrt lahko industrializira, ako se pametno začne. In kadar se gospodje v Wall Streetu lotijo nekaj, od česar pričakujejo velik dobiček, ne odnehdjo, dokler ne dosežejo svojega cilja. Prve posledice teh zaključkov v Wall Streetu vidimo v snovanju družb, ki bo bodo izključno pečale z izdelovanjem kruha in drugega peciva. Ko so te družbe odprle svoja pekarne, opremljene za izdelovanje in peko kruha in raknega peciva, so se prepričale, da lahko producirajo kruh in drugo pecivo veliko ceneje, kot pek, ki ima od enega do deset ali še več pomočnikov. Družbe so« odprle svoje prodajalne za kruh in pecivo, v katerih so »izključno prodajale kruh in pecivo ali so pa bile zvezane s prodajanjem kave, čaja in drugih neopojnih pijač. Glavni namen je bil seveda tudi v zadnjih, da se kruh in pecivo spravita v denar, ker je bil velik dobiček odvisen od raz-pečane množine teh produktov. Tudi to je imelo uspeh. In tako so gospodje ustanovili Še več prodajalen in kavaren. Napravili so celo verigo in iz navadnih trustovcev so se'spremenili v verižniške trustovce. Razširi)! so trg za odjemanje njih produktov in takp povečali tudi svoje profite. ' Kljub temu, da je bil dobiček velik, niso bili zadovoljni z njim. Kaj torej. Poiskati je bilo treba zopet nov trg za verižniško-trustovske produkte. Toda kako? Imeli so svoje prodajalne in kavarne, kaj torej? xVeri£niški trustovci so računili in se prepričali, da bo dobiček še večji, ako dobe prodajalce t jestVJnami (groceriste, prodajalce delikates, neopojnih pijač in druge), da postanejo njih agentje in prodajajo ljudstvu njih produkte. Da izvr&e to potezo uspešno, so pričeli dajati tem malim trgovcem in branjevcem volijo večji popust (komišen ali provizijo), kot so ga mogli dati pekovski mojstri. Da se trustovsko pecivo toliko preje priljubi .Jv>n t ^ ^ m pri občinstvu, so priznali tudi strokovno organizacijo pe- TuUI j« |H>«lvsl ve« ko dva kovskih delavcev. Na ta način so si pekovski trustovci meaeea. Po dveh mesecih »o bili razširili svoj trg in kjer so popolnoma uničili tujo konku- nabiti plakati, ki «o pri. r.ncc, nUo hoteli vei priznati strokdvne org.nimlj. P* KS*3S»i tSTEZZi kovskih delavcev. Rirat, p^ mo preiell ^ Bllo. Vsi mali trgovci in branjevci, ki so pričeli jemati voaička «n dolar, potom to kruh od trusta, so jim pomagali uničiti pekovsko obrt za- p?ft ^Z^a ji . i ¿m j 4 .« . x 4 i» t .iti «1 centov od vosičaa. To ao nam pri radi tistih odstotkov več popusta, ki ga je dajal krušni trust Tega pa seveda mali trgovci in branjevci niso storili zaradi tega, ker so slabi ljudje, ampak ker sedanji gospodarski sistem sili vsakega trgovca, branjevca ali podjetnika, da lovi profit in se potrudi, da ga ujame toliko, kolikor ga more aagrabiti, če ne, je pa njegovega aa-mostojnega obrtništva kmalu konec. V kapitalističnem .do gospodarskem sistemu je U postava, ki ni sicer nikjer «a- L^k kruh.T uTka^ pisana, ampak katero lahko opazujemo vsaki dan, da u-činkujc v njem. 1 In če bi preiskali katero drugo industrijo, bi prišli ravnotako do takega zaključka, da kapitalizem ubija malo obrt in da bo to delo vršil dosledno, dokler se kapitalistični gospodarski sistem ne nadomesti z drugim in boljšim gospodarskim sistemom. 8t Michaels, Pa. — Že dolgo čaaa m ni ¿alo ničesar iz «ai« na-selbine, kakor da že vé počivamo pod črno grudo. Stvar pa ni taka. Pod ¿rao grado te podamo bolj redkokrat in eicer po dvakrat ali trikrat v tedna. Tako m odločili naši gospodarji, katerim «a mogoče amilimo, da ai preveč no pre-tegnemo ovojih udov in da nam oatane le kaj moči ca atara leta, ko jib bomo zelo potreboval!. Zadnje éaae se je naeelilo veliko rojakov v naši naselbini. To pokaznje, da ao v drugb krajih delovne razmere še alabejše kot v St. Michaelsu. Preeejšnje število rojakov je prišlo iz okraja Somerset, Pa., kajti tam so delovne razmere zelo alatie, posebno pod mo-goteem D.R.Zimmermanom. On ne trpi, da bi bil pri njem zaposljen delavec naprednega mišljenja. A-ko pride delat delavec naprednega mišljenja, *ga takoj odslovi, a-ko delavec sam ne pusti dela. Tako ao je zgodilo s menoj leta 1921 v Ralph tonu, Pa., da aem moral «odložiti delavsko orodje in iti iz Zimmermanovega okraja t trebuhom za kruhom. Leta 1922 sem se odločil, da grem obiskat avoje prijatelja v Ralphton. Bilo je 28. aprila in časa sem imel dovolj, ker sem bil Že osem in dvajaet dni na stavki. Zastonj sem storil svoj sklep, do prijateljev ni bUo mogoče priti. Komaj sem stopil is vlaka, so še prihiteli kompanijski strašarji in povedali so mi, naj ae odpeljem na-zaj, odkoder sem prišel, ali pa naprej a tistim vlakom, ki me je pripeljal. Odgovoril sem jim, da ae ne maram peljati naprej in da ae i popoldanskim vlakom odpeljem nazaj. Odgovorili so mir "Ja Že dobro, te bomo dali pa pod ključ do časa, ko pride popoldanski vlak. Rekel sem njim, da naj me spravijo kar pod pet ključev, a-ko imajo pravioo storiti kaj takega in če imajo tudi vzroka. In zopet so mi rekli, da se naj kar izgubim iz naselbine. Povedal sem njim, da imam dovolj časa in da jo mahnem peš do Baaavilla." No, no, ne boš jo peš mahal, a« je oglaaU kompanijski biriČ. Odšla sva i hiričem, navzdol po cesti. Netthilinje nekega fanta, ki je takoj privozil z avtomobilom. "Kar tukaj gori sedi," ja nada-ljeval birič, "in hitro povej, kam hočeš, da te odpelje. V Staytown ali Crosse Jeners 1" Odgovoril um mu, naj odpelje na postajo, na kateri najhitreje odpeljem •Johnaton. Po teh beaedah sva se odpeljala v Crosse Jeners. Tu mi je rekel, da naj počakam na avto bus, ki me popelje v Johnston. Tak» se je tudi zgodilo. Ampak smejal sem se le, da sem stražnika ugnal in da sem imel prosto vožnjo iz Ralphtoáa v Jeners. Po sedanjih dogodkih je soditi, da so zavedni delavci pričeli zapuščati okraj Somerset. Čltal aem v "Prosveti" dopis is New natía, W. Va., v katerem dopisnik pripoveduje, da ga pretepajo za pikom po 52 centov tono. To ni nič čudnega, kajti v Za-pa dni Virginiji so veliki izkori-Ave valc 1. V letu 1921, ko sem moral ¿spustiti okraj 8omerset, sem se nap* tU proti Zapadnl Virginiji in znašel aem se nekega dne v okraju Logan. Tam ao morali nalošlti od štiri do pet ton premoga za en dolar. Voiiček za nakladanje je bil tako velik, da bi lahko štirje molje stanovali v njem. Delal aem malo dalj kot en teden in delo ja pričelo počivati v vseh rovih in Mnogo se jih je odzvalo temu kli-eu. pa so šli, med njimi tudi precej inozemeev. Kajti imelo so dolar mezde na uro in prosto hrano. Pogovarjal aem se tudi z delavci in jim povedal, da ai lepo, ako delajo proti delavcem in da bi bilo bolje, če unijski rudarji zmagajo v Loganu in organizirajo ves okrsj. Nekateri zamorci so mi odgovorili, da rajše delajo za get in dvajaet centov na dan, kot da se pridrušijo uniji. In sam pri ae-bi aem %i mislil: "Dobro, bodete pa še hodiU na delo brez obodne škrinjice in z raztrganimi čevlji Ker so nfr smelo kaj takega govoriti, aem bil kmalu zapizan v črni knjigi pri jMmpaniji. In tako aem sklenil, da je najboljše, da se podam na pot in zapustim okraj Loean. Piaal sem nekemu rojaku v St. Michaels in tako se je zgodi-lo, d« «cm pričel delati še 6. oktobra 1921., » Tu imamo društvo pod okriljem 8. N. P. J., ki je v zadnjih par letih precej napredovalo. Upam, da se najdejo Se rojaki v naselbini, ki niao člani najboljše aloven- 5ke podporne organizacijo — 8. i. P. J. Tem svetujem, da priato-pijo k S. N. P. J. tako hitro, kot jim je mogoče, ker nesreča nikdar ne praznuje. Za delavca je dobro, da je zavarovali pri podporni or pranizaciji, za slovenskega delav ea je pa najbolje, da ao zavaruje pri Sloveneki narodni podporni jednoti. Našo društvo ja priredilo pik nik dno 17. avguata. To jo bil pe ti piknik od leta 1915. Udeležba je bila zelo velika. Seveda se naše društvo štev. 190 S. N. P. J. pri srčno zahvaljuje vaem, ki ao pose-tili piknik in pomagali do uapeha i/rrpani društveni blagajni. V blagajno jo prišlo $159 60 čistega dobička. Zdaj bo mogoče zopet podpirati člane, ki bodo prosili za podporo. Člane našega društta opoza rjam, da ae zanimajo za društvene zadeve, posebno pa za saje. Vsak Član naj ae udeleli redne društvene seje, saj je samo enkrat v mesecu. Bratski pozdrav čla nom 8. N. P. J. in zavednim de- no, da gremo. In res, niamo ae mo-tili, vsega je bilo več kakor smo pričakovali; za šelodce in grla sta akrbela zgoraj omenjena rojaka, ca srbeče pete pa Tony To-mažin s svojo harmoniko. Saj amo še jaetrebe iz gorovja, čeprav a težavo, vseeno pridržali, ostali ao pri naa, če ptav mogoče več radi pogledov meadovland-skib golobic, kakor na prošnje pečlarjev. Po zabavi pa ae jo začela tekma v skakanju. Kdo je zmagal, se ne ve. Resnica pa je, da je pregovor 4 hna vdeležba na shodu. Dva klube sta v bližini, pa prid« koeaj nekaj čez trideset ljudi ne shod. Nekateri ljudje, ki prsvijo, da J» socjalisti, se motijo. Socisluti, U zanemarjajo avoje dolžonsti, e socialisti le po imenu. Po končanem govoru je sodraf Kotar vprašal navzoče, če ima kdo kako vpralanje na govofniks, ta pa ao odgovorili, da so govorajks dobro razumeli in nimsjo m) vpraševati. Nabrala se je vi $20.50 za pokritje stroškov. Hva-la za te prostovoljne pri»p«tke Sodrugi, le vzdržema nspreji Zmaga mora biti enkrst nsu. -Poročevalec. naturalhibani i»otim& Sedali London. Aston Yebbe je pred časom ¡kisi knjigo o Londona v bodočnosti. Glavna londonska skrb so sedaj koloealae količine diaaa, ki ga vrlajo dnevno zrak številne tovarne in ieatstoti-»oč stanovanjskih hiš. I*<>£ glelko z veemi * pano na tretjem mestu, r S Ide aa vrsto haalov.kija.Orik. i« ssjs» goslavija, ki staji tort| gledu na devetem mo»t* krati»* Prejšnjih vineSrbov.Hrva^i.^^ ki ao Ukom cev tekočegs Wta p^ ^ ¡L1^»-is.«" '»rí Ti riikik drfc»««*' ikk- 8. SEPTEMBRA. 1924 PROSVETA C novica. (ftdersted Press.) p^dov» afsra v radanki ^^HiaijL |S! UL - Notranji f illinoiski rudarski or- *ji prid« zopet t ospredje E£s*e. Dne 12. oktobra ,Springficld J°hnL-ke- lidnik U. M.W. A., z „a, da reii spor, ki je na-Duncana McDonalda, ¡¿opozicije proti sedanji j T 12. distriktu. h prišel, ko je Farring- iril McDonalda iz orga- ■ ««, da je kršil pravila, tal izrednega asesmenta ,oi »klad v prid herrin- nKurjeis. ki so bili obtoženi p v znanih izgredih tekom L 1922. Ko je - krajevna k 448, katere ¿lan je ■ dobila obvestilo o iz-Jg, »e je uprla temu odlo-'(poronla distriktni upravi, vidi vzroka, zakaj bi bil td izključen, ker je redno vi v»« asesmente. Nato je gtonova uprava zagrozila uniji, da ji vzame čarter, iikljuci McDonalda. Unija . pritožila na glavno ekseku-r Izdianspolisu in predaed-¿tria je naznanil, da 12. otvori preiskavo zadeve. PaUvaks zborovanja. II. — Ilinoiaka delav ideracija je zaključila svojo iveneijo. Prihodnja redna ija se vrši? v Champaignu 1925. Konvencija je indorsi-Follette-Wheelerjev tiket inika in podpredsednika kandidaturo republikanca Smalla za governerja Resolucija, ki obaoja Ku Kltn, je , bila sprejeta s ■večino. Konvencija se je proti industrijskemu uni i in priznanju sovjetske Vprašanje brezposelnost poverjeno imšcvalncmu Iroit, Mich. — Delegate un ijnikov so na ivoji tuka; mvenciji zavrgi z dvema enemu resoucijo za amslga ■je strokovnih unij, katero je ililo levo krilo organizacije. |t«ko je kila poražena reao-Ija za ustanovitev lamoetoj-davske stranke. Kongresne volitve. V prvem torku po prvem pon-deljku meseca novembra, t. j. dne 4. novembra, se ne bodo vršUs le volitve za predsednika in podpredsednika Združenih državah, marveč bodo volilei istočasno is-brali novi kongres ali pravzaprav večji del kongress. ILugres Združenih držav, ki Jq federalna zakonodajna oblast, obstoja iz dveh zkupin ali zboraie: poslanske zbornice (Ilouse of Hs-presentstives) in senata. Člani poslanske zbornice so izvoljeni na dve leti, senatorji pa na šest et; vsaki dve lati ae izvoli nova tretjina senatorjev. Zato bodo vo-ilei letos oddali svoj glas za vze poslance in z« tretjino senatorjev. Čudna pojava ameriških volitev je ta, da ae izvoli nova zbornica, ko jc stara še vedno v veljavi V Evropi treba poprej razpustiti star parlament, predno ae smejo razpisati riovs volitve. V Ameriki pa ostane stari kongres v veljavi let in stanovati v državi, ki naj jo sestopa. Senator ja izvoljen za dobo šeat let. Vaako drugo leto izvoli tretjina senate. Letos bodo torej volitve le za 32 novih senstorjev. Kongres ae ahaja vaako leto v prvem pondeljku mesaea decembra. To pa ne pomenja, da se kon- VESTI IZ PRIMORCI*.i nr t L M i I SU?mki Hithu OROŽNA TRAGEDIJA U»>Mwl|w t. iprlU oseba mrtva, troja težko ranjenih. _______V soboto 30. avgusta ivečer je gre s, izvoljen v novembru 1924, pretresla vasico Avto na Kanal-anide v deoembru 18?4. Novi kon-lekem vest p strašnem zločinu, ka-greš, ki bo letoe izvoljen, stopi v teregs je povaročil nastop gostil-veljavo šele 4. marca 1925 In ae niškega najemnika Luaziekega, anide sa svoje prvo "dolgo" za- ki je zadnjega pol leta vo4U go-sedanje še le v prvem pondeljku atllno gospe Gabrijelčlčeve. . meseca decembra 1. 1925. Pred- Luazicky, ki je živel v kraju s aednik pa ima pravieo sklicati I svojo Ženo Katarino, je rodom novi kongres k isrednemu zaseda Poljak, ter je prišel v Italijo iz nju še poprej. Prvo redno seseda- naše dršave. Najprej je imel v na nje kongresa0 traja tako dolgo, jamu gostilno v Postojni, potem dokler se reši ves dnevni red. Na- je vadno se zaključi v prihodnji spo- ga | mlsdi sli v ranem poletju. Imeli prišel v AvČe. Gospa OabrljelČi pa amo že.alučaje, da je zaaedanje čeva je imela v laetni hiši trgovi kongreaa trajalo od decembra do no in goatilno. Ker pa sama ni mo prihodnjega oktobra. Drugo red-|gla priti v okom poslu, ki sta gs Poápiria Je^Mtft ,v iv. jaaije imt. v driari liti««!». GLAVNI STAN. SMT-SS »O. LAWNOALC AVE„ CHICAGO, ILLINOIS. lmknlni odbori ^ UPRAVNI ODSRKi . PradLrSatk Vlaaaat Aaira« VUrirt. R. F. O, T, Res I0S. Jaka.iawa. Pe-jC «ajalk MaHkaw Turk, taja* fcalaiikaaa aM<»Iba Rlaa N.T.k. «t Maf.j.iC Ml Va«ri.k, «rWaik «U.IU Jalalarartalk, aprarlealj «U.U. Flfip Oadlee. POROTNI OOS RR i t^^^ÎTÏ^Rl^rîÎr! OIU? MA? viiJÄVs rWHi!ill«» Avi! liu Jaka T.rUlj, Im SS. Hvadarraarilla, P«, Jaka Oariak, 414 RT. SprlafriaM. ft. . I* ROLNIftRI OOSRRi OSREDNJI ORROBJEi Bias Novak, pradaadalk, tU?-SO Se. Uve4ale Av„ ^ lil. laa, Raa. Ps. bu kuiuino v rwiujoi, puieui . ' - — ~ Clnmne. IM« bil solsstnik nekega hotelske- VZMOONO ORBOBJE* Jsseh Aa^UL Ree IM, Maaa, I podjetja v Vipavi in konWjeI Vt^^V^JT" V" 1 šel v A vie. Gospa Oabrljelči-1!*A'AONO OK R OSJI, AaiaaJla^Ba.a K^JpfcJ^ IB.WI žs|tl, MIS š» WlsikaiHi Hm Marrer. Nadzorni odbori pruiuuujcga OKvoura. uruju icu-i F"» » •• -»• a-1 . . - - _. . - Mll .. ___«u vM.k no zasedanje prihodnjega kongre- «Shtevall obe podjetji, ae * A u.&ïlï'tSJZtZ^^ sSSTm04V SS se začne v prvem pondeljku ms-1 ločila, de odda goetilno v najem, g,H cUvekei OkU. —" a----- 1----------ZdraŠitvani odbori ...................aeca decembra L 1026 in bo traja-1 Lnaaicky ae je ponudil in pogodil do ¡."marca prihodnjega leta""dolLlo do prihodnjega 4. marea. Te- « njo in je podjetje kmalu pr< čim «e volitve za novi kongree <*»J nastopi kongrel, ki bo ilvo- rsel. ljen 1. 1926. \ Sprva mu je šlo dobro. Kmalu Vaaka zbornica kongreaa ima I pa ao sašell zahajati v njegov lo-svojega predsednika in svoj pra- kal najrazličnejši ljudje, valed vilnik. Podpredsednik Združenih katerih so nastale rasne opaske držav je istočasne predsednik se* In namigovanja. Izolmlli so ae . nata; on eme glaaovatl le v sluSk- prepiri, prepirom so sledile ovad-"Lame iQ enakoetl glasov. V slučaju nje- be in kpnčno eo orožniki Is IloM« gove odsotnosti pa al senat sam nja sporočili politični oblMti, da zbsre enega izmed svoje sredine bi trebalo lokal zapreti. To se je za predsedsteljs. Predsednik po-1 na njihov predlog kmalu isvrlllo. klanske sbornics (House) ss lme-|| Koncesija gostilne pa se je le DIT FONTANA BODI. HA IVO. o, m. — Vodja zloglasno ve bsnditske sslage na hi «trsni Fontana, je baje »bno izpovedal, ksko se je tatvina na poštnem vlaka londoutu, 111., mefeca juni-&>P je znašal dva milijona v (totovini in vrednost- » i 3 -v « drznega ropa bo vrnjen, menijo mnogi ljudje, ki ao kteliki tajnosti poštpih nad-•v precej dobro seznanjeni adrvn «■'k sodnik Adam C. Cliffe Jittal, dn j^ Fontana izpuščen krajn^ jv Kcvmoru. lil. na M( stropi cenzuri je jav-^"Ifla. d« je bil Foatspa i. ko s,, L.„ izpustili na evo . priveden v Chicago, kjer 1 «Ive uri v uradu zveznega N» prsvdnika. «■sa jf neki podal zelo dol ■suiiivo izjavo. Zvezni mož-v '«azili, da je Fontana le > nsdaorstvom poštnih 0^ ki jim bo nsjbrŽ vršijo štiri mesece poprej. Stari član kongrese, ki propade na no-vemberskih volitvah, ostane le član kengreM do prihodnjega 4. marca. Takega poraženega parlamentarca krstijo Amerikaael slikovitim nsdevkom duck" (hroma raei). House of Representatives obstoja is 485 članov in senat is 96. Prvo sbornico imenujejo tudi spodnjo hišo" (Lower House) in drugo "zgornjo hišo" (Upper Houze). V poslanski sborniei je narod 'vsake države zastopan po razmerju prebivalstva; zato ima država New Tork neizmerno več zaztopnikov v poslaniki sborniei kot kaka mala država, n. pr. Ms ryland. V senatu pa ima vsaka drŽava enako moč brsz ozira na zvejo površino ali prebivalstvo, kaj ti vsaka ima po dva se- natorja. Da je temu tako, m da razlagati iz zgodovine Združenih držav; brez tega kompromiM ne bi bilo mogoče ustvariti svezne konstitucije od 4. 1787, kajti male države so zahtevale enakoprav nost. (. Število Članov poslanike zbor nce se potom > kongresa določa vsakih deeet let, potem ko se do* zna izid ljudekega štetja. Približ* no prihaja po en poslanec na vsa kih 220,000 prebivalcev, ali vseks država je vpravičetfk do veaj ene ga poslanca, tud^če nima toliko prebivalcev. Člani poalanake zbornice se vo lijo vsako drugo leto, in sieer sodih letih, 1924, 1926, 1928 itd Vsaka štiri leta se torej kongrae-ne volitve vršijo istočasno s pred sedniškimi volitvami, kot na pr letos. Volitve, kakor rečeno, se obdržujejo ▼ vsaki drŽavi v torek po prvem pondeljku^ meseca novembra, t. j. na Election Dey Edine isjema je država Main« kjer ee kongresne volitve vršijo drugega pondeljka meseea septembra. Ako ee vloži ugovor pre-ti izvolitvi, zbornica sama določi, kdo je bil pravilno izvoljen, »potem ko je eden Ismed treh eber-ničnih volitvenih odsfkov preis-kal vso zadsvo. Poslane« (reprcaentative) mo-ra biti državljan Zdruftenih drŽav vsaj tekom zadnjih ssdmih let; star mora biti vsaj 26 let io njegove redno bivališče mora bi-kfcv državi, ki jo zastepe. On ns biti istočasno uradnik fede- ak «a ¡«arerfnika v Iskanju mi- ropa. m Kunianavem, odhedo |1 '"z,tf)j n.vrne koraka sa » »r 'arijo Jameaa Mjir kl > obtožen kot "višji" in "s svidjodl pod jemlči i po S"»0,000. r'1» Pitano je apremljala Nn^nu pravdnikn ženska, r' »»««-rtaost je tajnost. Fon-g |W| Son dom v znesku po DAL 'upvim ■D-LOT JABOLOmX. ¡¡^°ron D. O. - Zvezni ■U0 v P^tek preizkusili ja-■relance Philip« Hille v rv»; r bodo svoje dogaa-g^Ui komwj« Hame. rH^ Hill, ki zagovarja pl-' ' > alkoholom, je obvestil L.'" Ilarnesa. da ima rjel^ik 17l% alkokol^ ?! Kik" »♦ni So. mora Aoroljp» aeUti pi-f ¿¿'l sikokeU«. če •»< t» , fcsü VRHOVNI POZOR i Fraak AU&. SIM te. C ra »f aH Ara.. Chlesge, IIL VNIRi Or, F. A Rere, SSM Si. Clair Ave- Clavaleed, O. s «L adbaraUü, M delajo v «U< MWÖ6 it CSuSL •R NASLOVE, Relalška la)-hUaae, tU. Pradsadelšive S. N. P. . VSI SAOBVR ROLNIIRR------------ elilve I. N. F. J» SMT-M Be. Uwedale Ava.. Ckleage, | DENARNE FOIIUATVB IN ITVARI, Um «Meje fl. to adkara I« jedaete vaMs ae aaalevei TsjeUlva I. N. F/Jh MIT-M la. dala Art . fkitatT. IB. VBR BADE VE V «VR I B RLAOAJNIIEIMI>OSLI ee jMUjaje ee eeslsviRlaga|elilve I« R F J, SMT-M Sa. Uweásla Ava. Ckisage, IM. Vas erSelfci glads esalevsaje e «I. IswAeteleaes adMre se aaj psUjaje -T« , ,, 'v^ ' , L gosi lies pa se je se Vaa arfcelke Me4s eselevsaje v |i. isvHevemses MMrae eaj pe nujs "8peaker . Njega isbere L^o glasila sa ims ge. Qabrljel- Freak Zalua, HiMsjk» aaiaar..«« odkeve, il«ar aaslee ja sgarej. večinska stranka v tajni klnbori alieVs, ki je imela hčerko Oabri- Vel-rljW as sU P^^Msek m a^ MUjaja as eaalete Jaka UeJee. eeji (caucus) in zbornica potrdi j«lo, poročeno i nčiteUem v ^ r^JÏ-ÎJu! ..U.L aar^aa la »slak «ae kar iivolitev. čah, g. Oorjunom. Laatnica loka- t. ? i^fT^Zt^ ^T^aVZ ^J^Vfm^ SM7M nka aa/lae^î «aXti af»AVIVI ktl Is IS vstn nnJutäU nnmevss Wr. Ra I -J l Âaa.. AlaanR 111. | ---v w* - w — a --- —----------- • — i h ^ VWWi V pippfivi Obe eedanji večji stranki sta Is je sato podviela primerne ko-1 Be. Uweáale Ave^ od 1.1855 naprej znani kot demo- rake, da bi se ji dovolila Mpetna krati in republikanci. Poprej eo otvoritev goetilne. Po dolgem mo-L podrobnoi,ti te strahovite tra-bile politične etranke drugačne. Udo ven ju aem in tja je oblMt Le(lijr Od tedaj je bilo 35 kongresnih prošnji ugodUa. Stavila pa je po- Polf morÜM i0 ^ Bftm0^rss, volitev. 26-krat eo republikanci i- goj, da mora Luazickjr izginiti in L katrnm ^ bil slohnee gotovo le meli večino v eenstu in 23-krst v da mora podje^e preiti v druge dalje .trsljsl če ss mu ns bi bil poslaniški zbornici. Denmkratl so roke. Tu eo ee pojavila prva na.L-t,fU p^t^ v revolverju, O-imeU večino v eenatu 8*rat In v jsprotja med najemnikom in Ust-Ii^^ gdPÄVnik dr. Cenonleri, ki poilanakl sbdmiei 12-krat. Po ne- nico. Gospa Oabrijelčičeva je ho-L, B tvtomobilom prihltel na meld volltvi je bilo Itevilo republi- tela vso stvar rešiti mirnim po-1 |t0 negrriv„ j9 moRai ugotoviti kancev in demokratov v senatu e- tem ter je nagovarjala Lusileke-Ltmo |(Qrt 'n«dolBne ge, Gorjupo-neko. ftestkret m je sgodilo, da ga, nsj ji vrne lokal proti odškod- w i# i^^rt^ rlai igkrvavit-je bil senat "repubUkanekl" in nini 2000 Ur. Lusiicky pa je bil L# MoPiWevt lena Katarina se je poslanska zbornica istočaano "de- i to ponudbo neiadovoljen. Vsets gvijala na tUh v groznih boleči-mokratska"; trikrat je bilo to se mu je sdela premajhna. HitelL^ « ^ «iA Bkosi dssns rszmerje narobe. — F. L. t R. -------^r- -g - -----lttÄh. Krogla ji je lis skozi desns je izsiliti vssj 12 do 15,000 lir od- ^ u üoriot * pHpsljsl Zs- škodnine. | ¡eli krtž, ki je Luuiekega in nje- Razno. ifSM VI____- . J1P ^f relne vlade. Njegova frle*a znaša fV»00 na leto in plačujejo se mu potai stroški od doma de Wash-ingtona in nazaj v razmerju 20 eentov za vsako miljo. Dobiva tudi neko vsoto sa plačo svojege tajnika, piearniške stroške in druge manjše etrolke. P*ed volitve ml vsaka stranka al izbira svoj. ga kandidata; Imenovanje (m-minstlon) kandidatov ss vrli potom primarnih volitev, pri kate rik volilei lakirajo med raznimi kandidati, ali pa, kjer nI primer nih volitev, s tem. da strsnkms konvencija iotičnega volilnega okraja postavi kandidate. fttevilo senatorjev ae ne revns po prebivaletvu; kajti najmanjše država ima eaako zastopstva v seastu ket največja. DrUva New Yerk s 11 mUjenl prebivalstva i-me po enega ^nsterja ss vsakih 5.500,000 prebireleev. Država Ne-vade. ki Ima le 77,407 prebival aevTima po eaega smaterjs ss vsakik 18.704 prebivalcev.* Zašel; koma niso bili senatorji isveljeai potom direktnega glasovanje, marveč Izbral jih je perlameet (legislature) vaake pesamesa* države. L. 1913 pe je kiU eprejeta spremembe (amendmeat) b kan stiteeiji, ki je uvedla direktne velitvs sa seMfnrje. Senator mera kiti rmj 90 let star mora MU državljan Zdrušr oib držav vsaj tekem zadnjih Öudna pota strele. — Med hudo nevihto v noči med 27. in 28. avgustom je udarila strela v Schoeneringu ua Gornjem Avstrijskem v lipo zrsven gostilne Wurm. Od tsm je skočila na hišo, prebila streho, prišla v prvo nadstropje, sažgsla ondi v sobi oblanje, prodrla strop in ga zažgala, nakar je izstopila v kotu pritlične kuhinje. Nato je tla preko stropa na električno napeljavo f predsobi in i žila dkozi števec na prostor. Električno napeljavo je popolnoma rMtrgala in števec uničila. V prvem nadstropju js vrgla služkinjo, ki js spsla v svoji sobi, s postflje in ji osmodila lase. Wurme, ki je sedel v kuhinji, je vrgls pod mizo. Naravnost čudež je, da eta ostala eba popolnoma ne poškodovana. Slučajno v gostilni se nahajajoči ribiči so hitro po gMilf goreči strop in preprečili hujši požar. Drflave pijančevanja. - Nedev ao je izšla zanimiva statistika, ki dokazuje, da stoji Ilevarska v po-trošnji piva na prvsm meatu na celem svetu. Povprečno vseto, po-pije vsaki Bsvsree ns leto 255 litrov plve. V Holandlji odpade letno po 207 litrov ne poedlno glavo. Sorazmerno mnogo piva ae popije tudi v Angliji. Kar pa se tiče močnih piječ j likerjev. konjske lu žgenje, stoji Nemčija na prvem mestu, kajti tu se popije letno pol milijerde litrov teh pijač. Za Nemčijo sledi Prsneijs r letno potroinjo H00 milijonov litrov. Pred uvedbo za-brane elkohola ee je popilo, v Ze-dinjmih državah 285 milijonov litrov spirituoz. V Angliji ee pore-bi letno le 75 sdlijonov litrev vi-os. v Nemčiji pa v isti dobi 250 milijonov litrov vina. Največja je potrošnje viaa v Franciji, kjer ee popije letno štiri milijerde litrov v ins. Te m»ečl, da prWle na vsakega prebivalca letne okell 100 litrev vtne. . Ze nsšo veeelo Jegeslavijo ni nobenih statističnih podatkov. Nedvomno pa je, da ssvzrmamo "dostojne" aaesto med dršavsasi pijenAeveajh in da ae saestaji «o mnog" ae navedenimi Vine-l;obnimi drževami. 81, avgusta j« potekel kontrakt Gabrijelčičevo in najemni-_ Zato ae je par dni pred po- om pogodba hči lsetnlce, ga, Gabrijela Gornjupova podala v Oerieo, da ae za vaak slučaj pogovori o zadevi a svojim advoka kom. tekon „.vo leno obvetal Ur ju apravil v bolnišnico, kjer eU težke ranje-na v zdravniški oskrbi in pod policijskim nadzorstvom. Kmalu na-to «e js pripeljale na Uee meeta sodna komisija, ki je ssstavila o dogodku natančen zapisnik, ftro tom. To se js sgodilo v redu. Go- Mn giočin je nsprsvll na eele ka-spa se je vrnila is Gerlea v Avče Lalsko dolino najgloblji» vtis. v soboto ob osmih, ftla je takoj k Ljudje ne more je sapopasti, kako avoji materi, gospe Gsbrijelčiče- i j« moglo priti do itrsšns trsgedi« vi, in ko se js pogovorila e svoji- j«, p#jfreb nesrečne žrtve g». Go-mi domačimi o vaem, kar ji je na- rjupove se je vršil v pondeljek in svetoval odvetnik, ss je oglasila j« bil velikanski. !Jd«'lsšilo el ga pri Lnsziokem, njena,mati, lastni js našteto ljudi iz eele kenalake ca podjst^a. Mož p9a ni kotel razn- «loline. meti dejanskega stanja. Izvijal q morilcu pripoved«jO«. «1« je se je na vee MČlne in js dejel, deU,U v začetku svojega prihoda v mu odškodnina v znesku 2000 lir ¿r|« dostojen človek In da mu ni ne zadostuje In da zahteva naj- »ogel nihče nasprotovati, dokler manj 15,000 li. Drugače js laja- fA n|I0 nekega večera napedll kavi!, ne sapuitl stsnovanjs in ne L^j,! fašisti pod vodstvom ivo-izroči gostilns nikomur. j#gft n«čslnika Tszzolljs, da širi KnUlu neto je potrkala na vre- prevratne ideje In da je v službi stilne. Da 4msIs aopetno otvori-tev lokala ter ustavi prsgsnjanje od etranl svojih nasprotnikov, pa se je Lussiekjr uklonil. Vplesl se js v fašlstovsko stranko. Poslej je igrsl salo dvolično vlogo. Med domsllni Je vsljsl m fsllstovsks-gs vohuna in isslvsls. Ljudje so ae ga rsdl tega ogibali. Strašnega dogodka je torej prsvuprsv kri-vs fašlatovska propaganda, kl je zesejala v Julijski Krajini Is to-liko nemorale. ■ovensk» dmltva v Julijiki Krajini sopet dovoljena, * Itsll-jsnikl notranji minister Feder-ioni je poslal poelanep Beasdnjs-ku pismo, v kstersm mu ns njegovo svoj^Časno vprslanje, kaj je i izobraževalnimi društvi ^a Prlmorakem, sporoča, da v^a-stavlja slovenska kulturna ln draga drultva, katera so bila ivoj-las 'auapendirana. Vaškemu društvu js sedaj dovoljeno obnoviti dslovsnjs ne ds bi to bilo treba javiti prsfsktom. Prsblvalitvo v Julijski Krajini je lo rešitev po sdrsvilo i veseljem. ts gospa Gorjupova v družbi svo-| je sestre prof. Klavdlje. Ts dogodek je Lueziekyja strašno raibu- protiitslijsnsk«* propagande. Ta napad js post si m Lusziekyga u soden. Oblsstl so mu sspretile ril. Pognal mu je kri v glavo | izgonom tsr mu zsprle nejeto go In mož je hotel demi zapoditi Iz AR fteMI Naročil Ú tiïMïmi. r «Rji sobe trdeč, da nimata nobsnega oprsvka pri nJem. Tekal je nervozno gor in dol, vil reke in jea-Ijal nerazumljive besed*. Končno ps j« segel v žep ter bliskovito privlekel ns dan revolver, kate-rega je naperil proti gospe Gabri-jelčiče vi. Stara gosps je od pr Is usts, ds bi zakričals, a v tem trenutku je le prodrla kroglja njene llcs nsd usti. Če bi bila lla le 1 rm višje, bi prestrellla možgs ne in gosps bi bila obležala mrt-vs. Take pa je bila *4no težko ra njeM. Zgrudila ee je vaa krvava na tla. Gospa Gorjupova, katero ja dogodek prretrešil, je savpila t •'Kaj vam je vendar storila moja matif I" Lussiekr ni odgovoril s b«*sedo, temveč, s novim, atrešnej-šlm strelom. KrogU je šla ekezi usta gospe Gorjupeve, ki ee je i groznim krikom eesedls ns postelje ter obležala mrtva. Lusslc ky je m#dtem besael neprej in ie hotel «streliti še pref, Kis rdijo GsbrijelHKevo, ki se je pe rešila I begom Meete nje je ladela krogla šene Imssiskjrgs Katarine. Nate je aseriUs pomeril aeeaekrss še proti s#bi in izprožil v glave KrogU mn je prebila liee m eai ..rani ter obtičala nad drugim e-Časom vslrd šeeer bo getevo ie gabil vid. Vse te se js izvršile v taki naglici in zmedi, 4a I jed je v prvem kip« also megli prMI m jasne, kake se je agedila eela stvar, tele petem. ke se je prefe-sr;riM Klsvdije vraiia s ašileljem vazvanilo iv zahvala Z Žalostnim srcem nsznsnjsm vsem prijsteljrm in rnsnsem ši rom Amerike, da je moj soprog oziroma oče in brst, avtom vidio .. dne 8. septsmbrs 1924 nensdoms preminul Doms js bil iz Višnje gore. Ta «spuščs soprogo in dvs nedorasla otroka in brata, v sts rem kraju pa sUriše, tri sestrs in enega brata. Pogreb se je vršil 11 aept. ob 4 nn pop. iz Slovenskega doma na |»okopallšše Hochett Najpriarčnrjšo hvalo isreksm Joe in Ilaans Jsklieh sa trud in po dar jeni venec. Ilvsle tudi brstu vene« Nejlepše se zshvelju jem ze dsrovane venes ilružini Hitenija in moških. Hvala «lanom društva II 3M, H. N. P. i. m vene« in nV»> požrtvovalnoet, «na ka hvala društva št 2'M) J K, Z hi R. Doma in društvu Uan št 173 M veae« llvala lokalu It. 79, U, M % ef Amerika u podarja-no vsot/» 912 mesto vraea Najlepša hvala Mre. Dolen* M trud Hvala vaem, kl sloge oblaksli ob mrtvaškem odru in spremili k več aessai pešitke Tebi, neposabni, pa bedi lahka ameriška greda tele Ječi estelii J**ie« Vidi/, se-praga; Vidks, Dorethy,*Bčere, Vidi«, brst. Znamenje (Atif. 30-1924) i, dR vrhb naročnina poteča na U dan. PonovUa {o pravočasno, dR vr» UsU rimo. Ako lista na prejmete, ja neogat« vsUv-Ijen, kar nI bil plaBan. Ako jo val list plačan In gR m prejmete, Ja mofoia nHov-ljen, vslad napatnagn našlo-vn, pUlto nam dopisnico In navadita sUH In novi nailov. Naši Bastopnlki so vsi ¿rw Itvanl tajniki In dnifi sa-atopnllai, pri katarik lakko plačata naročnino. Naročnina sa cala loto b $6.00 In na pol lata po $2M> člani S. H. f. h plačajo na pol leta $1.90 in sa cala loto $3 JO. Za mM to Chicago in Ci-čara sa lato $$.80, pol lota $3 25, ca člana $SJ0. Za Evropo stane bo pol lo» In $440, ta vm lata pa $&00. Todnik etane sa $1.70. Člani doplalojo SOc m poštnino polljolo na naolovt UPHAVN1ÄTVO ^PROSVETA^ ' So. Lotmdalo / CHICAGO, ILL. ¿ti w r. s f. vf na CO cluar k ah ids. 10* PROSVETA je prejinji din jel ailno kofmeti. 'jpolnce je hitro razpodilo tanko zimsko meglo in četudi je bilo ie brez moči, vendar je človeku ¿o-bro delo in marsikoga vabilo iz kile. Prnjavorake ulice ao zopet o-živele, a po trgu ao se gospodje kakor poleti izprehajalr seaKer-tja, predno so ae pogubili po ovojih pisarnih. Tudi atrina ai je dala svoj naslanjač postaviti pred prodajalnioo, zavila se dobro v topla ogrinjala in zopet sedela na priljubljenem meatu. V tem ja pri 'rančiškanih skupaj zazvonilo Ju Judje ao z vseh stranij hiteli proti cerkvenim vratom. Prav med zadnjimi prideta okolo ogla lepa Mara is turike krčme in Veaelko, kakor da ae jima ne bi nič mudilo. Ona je imela najlepio pražnjo obleko ni sebi in se sploh skrbno napravila, on pa je dejal na glivo viaok, črn klobuk in ai nataknil nove svetle rokivice. Zmnei, ci so ju srečevsli, obstajili ao Ue-hote in se oslrsli sa njima, sikij tako jn ie nikdsr nihče ni videl sknpsj. Nji ae je pač videlo, da ji je bilo nekako čudno pri erci; no da bi ae bili sramovala, temveč bila je ponoans, zlasti če je kaki gospodičina zvedavo upirali oči vanjo; in vendir je bilo nekij neznanega, kar ji je zaviralo noge, da ni tako lahko atopali, ki-cor kadar je sama Ha v cerkev. Vae drugače se jo vedel Veselko. Slobodno je stopil krij nje, nosil ji molitvenrk in t jedno mor govoril vanjo, di ae je zdaj nasmehnila, zdaj sramežljivo povesila oči Nikdar ni bil slep za to, kir se je godilo okolo njega, in Ss jo kje zipizil kakega znanea, hitro, ae je obrnil proti njemu in glaano ga ja pozdravil, kakor bi mu hotel reči: "No, ali ne igram dobro avoje vloge tM Gospodje na trgu ao obstali in rsdovedno gledsli za njima. "O-ho, ali «o je ta ujeli" čudi ae stari sodnik, "ljudje so govorili o Zsgorskem." — Tudi strina ju je videla in sdelo ae ji je oelo, da je 4obro čula nekoliko besed, ki ao jasno pričsle, da je Vjaelko tisti skrivnostni "nekdo drugi", ki gs je Zagoraki omenil, ko ata ae zadnjič pričkala. Bilo ji je, kakor bi s« ji bil teiek kamen odvslil od srcs. Orožno je trpels, odkar je prejinji dsn vnprejela iz prestolnice pismo od predstojnice, in vso noč ni zstisnils očess, ksr ni ču- niso nikoli stopile vsnj. Videle so te straine goste samo, kSdar jih je profesor nagaČene postavil za okrasek v predsobo, vežo ali v kadilnico . .1. Za okrasek! Gotovo, po doktor^ovem mnenju, a ne po njihovem; kajti ailno so se bale teh ostudnih plazilcev, posebno, ker so jih že nekolikokrat našle — žive! — izven "kačjega vrta" na različnih mestih v hiši, kjer je bila njih priaotnost silno nevarna. • • e Mr. Brajton se ni preveč vznemiril vsled tega, kar je ravnokar zapazil. Zdrtnil ae je od začudenja in studa ... Prva njegova misel je bila, da bi zvonil. Služab-niki še niao šli spat. Prišli bodo in kačo ulovili in ubili. Toda čeprav je zvončena vrvica visela poleg njega, ae ni zganil. V resnici ga je bolj vznemirjal čudni dogodek kot nevarnoat, ki mu je pretila. Te vrsle ksč ni poznal, tudi dolžine ni clobro razločeval... Kakšna je bila navarnoatt Ali ga bo morda pičila do smrti, ali pa ga stisnila in zsdsvllsf . . . Vseks-kor je bil ts stvor odveč, prokleto odveč v tej mirni sobi. Brsjton se je dvigniL Umsknil se bo, nsssj stopajoč do vrst, po-čaai, da ne vznemiri kače in jo ne bo spustil is oči .. . In če ^ ff* strašni plszilec zasledoval? ... Kaj zato! Zagrabil bi za eno azijskih sabelj, ki vise lia zidu ... Brajton je torej dvignil desno nogo, da začne svoj previdni u-mik. Toda dvignil jo je aamo, kaj-, ti oktutil jo globok, čudovit odpor proti temu giba ... odpor, ki bi si ga bil rad rasložil... • — Saj vendar n^aem strahopetne! in čeprav ni nikogar tu, ae instinktivno obotavljam umakniti se!... Pesno nogp je Imel is vedno t zraku in z eno roko se je opiral ns naslonjalo stols, ds na isgubi ravnotežja. — To je pa ie prenaumno! .. . Hočem napravitf velik korak nazaj! Dvingnil je nogo malo višje in jo krepko poatavil na tla, malo pred drugo nogo ... Da, predi . . . Kako ae ja to zgodilo! Ni ai znal tega razložiti. Takoj je sknlal umakniti ae s levo nogo . . , Z istim uspohom: leva noga se je postsvlls pred desno,... * Njogovs roka je krčevito stiskalo stol, ki je bil ie korsk zs njim ... O, stiskfls gs je strahovito! ... Ni gs hotela izpustiti... bila je vas bela. Hudobna kačja glava pa ae ja ie vedno dvigala nad svite maro-ge ... Ni se bila zganila, toda oči ao bile aedaj nrtgljajoče električne zvezde. Brajton, ki je bil atraino bled, je dihal hripavo, sunkoma. NI mogel drugače, spet jo storil korak naprej ... še nega . . . vlekel je atol za aoboj ..: atol, ki ga je naenkrat izpuatil in ki je z ropotom padel na mizino nogo ... Oči kače sta bili dve aolncl.. . dve soln-ci, ki sta plamteli v vseh barvah, se neskončno večali . . in se spet manjiali ... /v Naenkraf* vae izgine . . . Silno ae je udaril po obrazu . . . Kaj ae je zgodilff . . . Podel je bil ns tla, na obraz ... Iz nosa in ustnic mu teče kri. e e Nekaj minut leži otrpel, z zaprtimi očmi, usta mu dihajo v prah na tenki preprogi ... Potem se mu ps poiaai vrne zaveat in apozna, da je ta padec, ki mu je usmeril -oči drugam, prekinil faaciniranje . . . Rešen je!... Samo tjja ne ame več pogledati in lahko bo zbeial. Toda pregrešna je misel na kačo. ki je brezdvomno čisto blizu, zvita v klopčič In pripravljeni m «kok . . . Di, pregromi . . . Oro-za v tej meri pa je poetala privlačna ... ne more se je otresti . . . videti hoče, vedeti . 4 . Dvignil je glavo In obrnil oči proti neuamiljenemn pogledu in spH ja postal sušenj, igrača, uboga človefka atvar, pasivno podvr-lena grozni zveri." Delal je na trebuha, meter proč od iaročlli oči. dvignil so jo na komolce In aa jo »k ušel poriniti na saj ... Peno ao se mu prikyale na ustnicah . . . Sklonil ae je^na-*j in metal noge s ene strani ni drugo — a čim bolj et je premikal. tem bolj ae je bližal kačV.;. obupno se je upiral o kbmoleem, a neprestano ae je pomikal s njimi naprej . . . . . . Doktor Drurlng in njegova soproga ata eedela v salonu, ko jo strašen krik aadouol po kili. Naglo ata ae dvignila. Doktor je tekel po stopojieak asvsgor, Ni hodnik«, pred Brayt«novo so- kaj imenitnega premiiljal, potem obrile naočnike, natakne jih na vrh nosa ter upira debele oči tdaj v jednega, adaj v drugega tovarišev avojih. Končno se odkašlja in pravi: "Obeodili ste me. Bodiail Izku-liti hočem, di rešim ljubljenega HHfc-tfa predsednika, 1 potem samega aebe.'Vsega tega ne bi bilo trebi, ko bi Milivoj X% količkaj eluial dobrohotne moje avete. Ali kir je, to je. Zdaj se ne bodemo prič kali o tem, aaj smo molje. Le jedno vam rečem, da zdaj nihče več ne zini o tem. Jaz ae žrtvujem, jas bodem storil, kar bodem vedel, da je najbolje, toda poučevati me ni treba nikomu. Da ste me razumeli!" Oblastno je poudaril sadnje besede, kakor da ai je v aveatl talke naloge avojo. Prav modro ae je držal in zatajil vsak smehljaj, ki mu se je vedno ponujal, soj o vsi stvari jo drugače mislil, drugače g>voril. Zdelo se mu je,.da bode to le nova burka, prav sa pred-pust, sa kratek čas vedno veaeli in rasposajeni "Zadrugi". Naiel je ie Isti dsn priliko, da jo fel proti večeru v turško krčmo, napeljal besedo sdaj na to, sdsj na o-no, in ko mu je Mara slučajno o-menila, da pojdev nedeljo k frančiškanom k deveti mali,xvedel si jo takoj isprositi dovoljenja, da jo spremi. — V nedeljo je bilo neobično lepo vreme. Ponoči jo zima sopet nekoliko pritisnilo in zamrznile so luže ter znova se strdil sneg, ki to sačoti," smeje se Olavins. "Mi-,livoj, reci, kako mieliš ti t" "Moral bi Maro spremeniti čez trg ter so ji na vso moč dobrika-ti, da bi ta atrina videla in êa mogoče tudi čula kakšno pomembno, odločujočo besedo." "A èe as smotim in se jamem prav pred strinino prodajalnioo na ves glas smijnti, kaj potem»" vpraša Olavina in ae zopet smeje. "Ti nisi za to," trdi fiadinič. "Ti ne znal nikdar zatajiti bur-kaata svojo krvi; ako bi kdo mogel Milivoja spraviti is zadrege, mogel bi ga Veaelko, drugi nikče. Ni ras, da mu ljudje no bodo verjeli; naj le nekoliko Časa dobro igra zaljubljenca, videli bode te, ali mu verjameta ali ne." "Kajf" savrno mn Veaelko s zategnjonim glasom in ga debelo pogleda. "Kaj, s ognjem nsj se Igrsmf A če se jiri tem sam najbolj opečem! Kdo ml bodo zacelil rane t Kdo ma o tel nevarnosti, v katero som po nepotrebnem šelf Vss gotovo nikče!" "Nič ae no boji" tolaži ga zmeraj veaeli «avina, "takien ptič, kakerien si ti, bodo tudi s osmo-jenimi krili sle tel nazaj v slobod-ni gaj 1" "Dobro si rskol, žhrko," pritrdi mu Rodkiič, "Veselko se mora žrtvovati sa predsednika naie-go." "Tako joI živ», Veselko!" pri-trdijo sadrugarji in primejo kozarce, da bi trknili v zdravje is-voljeneu. Toda Veaelko se ne gane. Poredno povesi oči, kakor bi ZADRUGA. (Dalje.) "Kako se ti je tam godilof" vpraša ga sočutno in radovedno Olavina. "Slabo, prav slabo; jeden vas so bodo*moral žrtvovsti same." "Ksjf Žrtvovsti t" vzklikne Veselko in gs debelo pogleda čes naočnike, ki so mu zlezli na kraj noaa. "Žrtvovati ael Življenje dati zato! Prijatelj, proveč terjal od udanosti naše." "Ne tako," tolaži Zagoraki, "jaz lo mislim, da bi joden vas moral prevzoti Maro!" "Ohol" vzkliknejo tovarili. in aa jamejo veselo smijnti. "Čujei, Milivoj, to ti j« toliko, kolikor dati življenj«," odgovori mu Olavina, "lo obdrM jo saael" "VI me nočete razumeti. L« ns vid«s bi jo nekdo moral prevseti ss toliko časa, ds bi s« atrins preveri ls, ds Mara nI moja." "Tudi to je talka stvsr," razlaga Veselko; "Filipovi! js ne mora privzeti ssrsdi Tinčke, Radi-niču j« pošta vzela vso vero, Gla-vini in meni ps itak nlbč« ne ssu-ps v takšnih stvareh." "In vendar ae bode 1« jedan vaju moral žrtvovati," meni Rs-dinič. "Živko, poskusi ti," namign« Filipovič Olavini. "Če bi 1« vedel, kako bi moral (Prevel P, v. SEVERAS BALZOL Pomaga néavi s tem dt lodec lu jetra bodo pričal svojim normalnim posta Jem In prebava bo zopet stala rodna. Csna M ta M màm. Vprašajte s«q|sfs istavna^ Kdo bo užival "sad mojega truda", tudi ni skrb, ki bi mi beUs lase. Vom, da "javnost" tudi od mano pričakuje en« onih oporok, ki jo ras-vcsele i« najbolj; oporok« v kako plemenito, po-aebno narodno ovrho. Toda rekel bi, da ae javnost moti, čeprav Is no vom, kako bom napravil. Za enkrat js res nspissn nekak testament; s samo sata, ksr ns maram, da bi se prekljslo zs mano ksko sorodstvo, ki ga več niti dobro n« poznam j in W m« tudi atalo preveč nsjbrfe neplodnega truda, is bi hotel pravično razdeliti. Upam pa lo vedno, da doživim dan, ko lahko naredim po svojsm srcu. Visoko spoitujem seveda va« tiste, ki so iz čistegs srca svojo sspuičino določili sa narodne ali splolno Človeške namene. Vem ps, ds so vča-sih prav take oporoko pisali ljudje, ki ao so vae livljenje vsemu Odrekali in si napoaled fiiso privoščili niti nsjpotrebneji« hran«. Teh ni gnala misel ns narod in airomake, ampak sagrizen srd: n« bo ta in ta lepi nečak apsjsl sebe in svojih ljuble s šampanjcem ss moje luljel Ako le ne moram vsetl g seboj, nsj pobere vso vssj nekdo, ki bo sieer radostno prebral mojo sadnjo voljo", a ns bo mogel niti pare spraviti v svoj lsstni fepl Jss ksjpsk nisem tegs kova. Jas bi ie najraj-li pred smrtjo vss rasdsl. Seveds, če bi vedel, kdsj ko prišls Smrt. In ls preveč poznam svet, da ne bi vodel, koliko bi bilo dorsbe ali vssj poskusov slorabe tok« moje "dobrota", če bi le sdaj začel. N« glede na to, da bi odtlej sploh več ne imel mirne ure. In mir mi j« nad vso! So to, kar storim, Če vidim, da je kje res potrebe, nepravim tako, ds nihče o tam n« izve. Izročim ns pri-msr župniku, ki mi j« dsl čsstno besedo, dn me ns Isda. In res, do dsnes ie nihče ne sluti, kdo je pomsgsl tu sli tam. Zs po smrti ps bi rsd ie prsvočssno nsšsl bitje, moiko sli ionsko, ki bi bilo "vredno", ds ga isaenedim i tskim spominom. To ps bi 4(veds moral biti človsk, ki bi bil.. . no recimo tak, ks-krien sem jez. To so prav; in ds ne bo videti, ks-kor bi ssmegs sebe smstral za kak poeeben idesl — to bi človek bil, ki bi moj densr porabil tako, kskot bi ga poraba jas, ds mi gs je kdo takrat dal, Ifo gs ie nič nisem imel ... Ah, bil bi to nekdo, ki bi nsjprakj« radostno ostrmel nad mojo rasumno Izbiro, so toraj veliko bolj tegs voli-kegs mojegs poklons, nego denarja rasvcseli!. Potegi pa bi rekol: "Čakaj ti modri, ti kreani starček — ne bo ti žal, da je tvoj« ljubo oko obstalo na menil Hotal ai, da grem akosi Življenje, kakor čes cvetlični vrt, lep, čist in dober, in sgo-dlla oo bo ljubesnjiva tvoja voljo t In ko bodo tale zvenele najglaanojo, povem avojl Izbrani tova-rišijl, kdo al bil. In is vseh nalih are bo puhtel k tebi naše vdanoatl pobožen igatni dar in vri ti bomo en sam svetel, veder spomenik!" Skoraj oblalojem, ds ni mojs prijateljica Stana potrebna, ker v redna bi morda bila. Sasso malo preveč reens, rekel bi prevel "globoka** so mi adi aa to. Saj n« bi v«d«la kam s vsem tem ... Mogoč« bi Ji bil eolo bolj v nadlego tak dar . . . A na drugi strani bi kajpak iop«t n« maral, do pride v rok« človoku, ki bi ga neumno razum tal. Nečem, naj bi bili to vraoei, ki drve Č«s po-Ijsn«, d« neamtaelno letijo dobrin« a vosa — srebrna krila naj bodo, ki noaojo mojega isvoljenoa preko hrapavih Življenja poti! . .. Ah. da nkd odš«l «noj ssaU, moj mili einftafcl Vem. dan«* bi bil I« srel mol. imel bi družina In živel morda dalel prol od »ene; toda katerikftt bi lo priiel. U in tvoja druflea, ki bi morala kiti Upa in blaga, a tvoji etročiei M žvrgoleli mod mojimi trtami okrog... / Moj Bog. koliko mm praetal ad tktega hipa, ko ri ležal« ubogo, bledo ravfte na b«li pmMjiei In al mi reklot "Pspalik. I« umre», ali prid«! kmalu no menoj T Da al ti pri ssoni, M me v gre-bu nič ne bila stroki" — pa dotlej, k« smo t« poloMli v tvojo mrslo pooUljloo in bi bil na), rijli, da »grebejo I« mene s takoj! In pote«, pote», dokkr ss j« Črni obup prelival aajpr j v tirno gluho bol, potom v I« grem. ZADNJI VAL. (Dsljs.) Gospodično Stsno som proglasil za domsčieo, oprostivši so starejšim dsmsm s tam, da j« dekle bčerks snegs mojih nsjljubiih nekdanjih prijateljev. Naglaial aem v pozdravni napitniei, da sva si bila lo izza najinih skupnih dijsikih let kskor brsta, in da vidim ssto v njegovi hčerki tudi svojo hčerko. Čutil som namreč potrebo, da čim prej po-jssnim njene č«sta poset« pri sebi. Ni isključeno, da ns bi kdo lo sač«l delati — opszk. In sieor prav kdo ismod navzočih; kajti bolj tuji ljudje m mslo brigsjo ss slučajno zapoznoUgs zdraviliškega gosta. S sugestivno močjo dobro premi*-Ijenega in s iskrenim glasom isrečensgs govora ae ssl je menda tudi ras poerečllo, ostro isriaati sliko tags svojoga "očetovstva" ter vaai ss no-kaj časa preprečiti, ds bi so ssčele delstf neljubo s«no« sa to sliko sli okrog njs ... Ko nsmrsi petdeset os«m lst, kakor smo Is rekli, I« I« ni nad vssk dvom vsvilens starost. In jo lo to, da ta svoja leta menda res Isredno dobro nooim, zdrav kakor sdsj sem. Dr. Hrsst j« resnično ostrm«!, ko sem mu povedsl, kdsj s«m rojon j is čssoplsov si ms j« mislil veliko starejlogs. Vem, ds js tak vides nsvsdno le vldes; zskaj tu ali tam js tudi pri takih "mlsdostniklh" poteza sli znsk, ki isds velčemu očesu resnico. Tods dobro js vsndsr, ds sVojs leta Često poudsriš, sko ti js do tags, dia no bo nikjer pomote. In meni, pravim, js rsdl gospodične Stane že celo do tegs ... V ostalem s« j« večer tudi dovršil v popolni ubranosti in bres najmanjše nevšečnosti. Tu in tam so js sioer od dsleč od daleč že ksssl učinek moj« isborn« kleti i tods prvič vedo vsi, celo taki, ki drugače sami na sebi mords ne pnsnsjo vedno mere, da j« pri m«ni nikakor ne ame jo prekorači-ti; potom sem ps tudi o pravem čoau napravil koneo. Pred hiio sem pri poplavljanju ontal za hip z gospodično Htano aam. Vprašal sem jo, ali je zadovoljni s mojim večerom. "O ds," mi je odgovorili. "Toda najini popoldnevi so vendar le lepil!" i "Najini popodnevi!" Kako čudno to sveni, ČO' sta jih skupaj preživela mož mojih in dekle dvajretih l«t! Ne. ne, naj bo to ¿¡tje i menoj, kakor hoče, naposled s« poleg njegs čutim vendar selo stara-ga! Če sijejo name te velike, svetle oči, mi je kakor mori biti jeeenskcmu drevesu v bregu, ko ga obliva aadnje solnce ... Da, tako gleda pozna jeaen tji v daljni maj -j- koliko j« vmes viharjev, truda, bridkoatlf,.. Da ona ree ne bi Čutila takof Da ne meri*te dolg« dolge poti. ki je vmes f Ah, menda j« res ne občuti razdalje. Morda prav sato n«, ker j« ne zanima ... VIII. la dveh barv j« dene* sestavljen ta svet: gori čudovito globoka modrina, spodaj vae samo zlata. Toda no da ata strogo ločeni ti barvi: ena s« preliva v drugo in le na najvišjem avodu nad menoj prevladuje aiajina, tja čes pobočje gosds onkraj globeli, ki jo le hudo porumenel, pa to blaotoč« zlato, ki ae vaipa nanj in vae okrog Is nsravnostl poletno plaaenečega aolnea! In veadar ml noče biti tako lepo pri aren. kakor to-lo aadnjo dni. C«lo tesnoben čut oaamoloeti ao me polalča. ki ga le toliko čaaa niaem vol po-tnal i vsekakor ne. adkar kraljujem ta gori. A pri tem sa»« no vem, kaj mi aaaajka ... "Hm. kaj ti manjkat" bi ml odgovorilo do-vet od deoetik. "Manjka ti aekoga. ki bi bil Mitu t vajama aro« in M U delal v«oelje , nekoga, ki ki mu nekoč izročil, kar jo tvojega. In ki M ti v aad-nji ari sat bali trudne oči t" ' Odkrito po vom, da se »I je sdela tista beav da « "»a t iskanju trudnih oči" vodna selo plohka Tudi š» dane« ml ja proroj vsuns, kdo ko opravil |a poosl sa m sns J DA SKIIHA5 DOBIM VO. PlSlPONAS PRODUKTE. imamo v zalogi slad, hmelj, i In vsa druge petrtbttins. hi in ee prepričaj t«, ds je d<»s| kuhani vedno le najbolj« is nejll. . Grocertjam, «Udarjen, in» daj sine lelesnine demo prtas pust pri večjih narodilih. H Informacije na: * FRANK OGLA*, •401 aAtmm, CUMIS (Daljo priho4njič.) LOTE FARME \ Ako Imate loto v I Ohio vam mi sezidamo na njo na lahke odpis obroke. Prazne \lote ne prin&iajo Ako imate lote in jih*! prodat, PIŠITE NAM Mi Imamo neksj lepik in nekaj farm zs prod* ! • Za nadaljna pojasnila to na: UNION LAND A C STRUCTION CO, 210 Union BuiMi* Yo«ngstown, 0. "... Številne in verodostojne priče potrjujejo, ■ da imsjo kačje oči magne-,tično moč, kateri ae je nemogoče ustavljati ..." Ko je Harker Brayton prečital ta atavek, se jo nasmehnil. Naiel ga je alučajno v stari naravoslovni knjigi, ki jo je čital zvečer v svoji sobi. — Kako so mogli ljudje verjeti takim neumnostim! je pomislil in nehote spustil knjigo is rok. Tedaj pa je v temnem kotu sobe nekaj vzbudilo njegovo zanl-msnje. V senci pod posteljo je zapazil dve žareč P točki, drugo tik druge ... O, brigal se je silno malo sanje! ... In pobral je knjigo in mirilo čital dalje. Toda nekaj trenutkov pozneje je valed nekakega nagona povesil knjigo in poiakal s očmi, ksr jo bil videl ... Obe avetli točki sta še vedno bili tuj bili «ta še bolj israsitl kot prej in svetili sta ae zelenkaato. 8icer ps sta bii preveč v temi, da bi n^ogel' Brayton Ilarker, ki ju je gledal le s površnim zanimanjem, spoznati njih naravo. Spet je čital dalje. Nenadoma pa mu je prečitani atavek vdihnil misel. pri kateri ae je stresel . . . Knjiga mu je padla iz rok na Ua... , Sedaj 'je Brayton. ki ae ja napol dvignil, paaljlvo strmel v temo pod posteljo. kj«r sta se ob« točki navidesao bolj močno sveti-li. Kmalu pa je zapazil pri eni posteljni nogi svite »aroge kač«, katere oči ata ae svetili. Strahovita ploskaglsva, ki «a je dvigala malo nad koncentrične »aroge. je fiksno zrla proti njemu ... Oči nista bili več dv« navadni avetli točki t gledali sta namenoma vanj. Ilarker Brayton j« bil goat snamenitega znanstvenika, doktorja Druriaga a« ja predme za-ainal ss želbil obenem laboratirj, muzej in "kačji vrt". Enanotv«. ai okna doktorja Druariga a« js pred v «»m zanimal aa letve ta kače!.. . Njegova lena in hčerke ao m » kraja r"** ** Uttum"! A**-. 1