Štev. 13.
V Ljubljani, v sredo, dnč 16. januarja 1907.
Leto XXXV.
Velja po poŠti:
li celo leto naprej K 26"— ia pol leta „ „ 15' — ia Jetrt leta „ „ 6'50 ta en mesec „ 2'20
V upravništvu:
j:& celo I«'o naprej K 20- — sa pel Icla „ „ 10 — il Jelrt leta „ „ 5' — '.i «n mesec „ „ 1"70
Za poSi I j. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVEHEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . za ve? ko trikrat
13 h 11
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnim ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelja in praznike, ob pol 6. ur popoldne.
Uredništvo i* u Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
__dvorišie nad tiskarno). — Rokopisi se
sie vrafajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Cir«dniSkega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Štev. 2. —
—L_ Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Papež francoskemu narodu.
Ravnokar nam došli »Osservatore Romano« objavlja encikliko papeža Pija X. kardinalom, škofom, duhovnikom in vsem francoskim katoličanom. Ves svet je že dolgo pričakoval, kaj poreče sveti oče na tretjo proti-versko postavo, ki sta jo ravnokar sklenili obe francoski zbornici, parlament poslancev in senat. Vatikan je odlašal s svojo sodbo, dokler ni bila stvar dovršena in so framasoni pokazali vse svoje prave namere. Počakal je tudi, da so se izgovorili francoski voditelji. Briand in Clemenceau sta pa v svojih govorili v parlamentu tako zavijala resnico in naravnost lagala, kakor je tudi Combes v glasilu avstrijskih liberalcev, »Neue Freic Presse«, uprav nesramno pačil resnico, da papež več ni mogel molčati.
Dokument, ki leži pred nami, je jasna priča, da se apostolski sedež ne straši nobenih težav, in da gleda v zaupanju na končno zmago tudi na to borbo, ki jo sedaj napenjajo francoski jakobinci proti katoliški veri. Tudi slog te enciklike ie čisto primeren razmeram. 1 u ne čitamo nobene bogoslovne razprave z učenjaškim aparatom. Papež govori naravnost v obraz tudi svojim nasprotnikom ter jim pove, kar zaslužijo. Točko za točko zavrača kratko in odločno neresnice, ki sta jih Clemenceau in Briand s toliko predrznostjo izgovorila v zbornici in v senatu.
V uvodu papež tolaži francoske katoličane in jih zagotavlja, da ves katoliški svet sočutno gleda na njihovo preganjanje. V tej bridkosti pa občuti Sveti oče sladko tolažbo v pogledu .na občudovanja vredno edinost in zvestobo francoskih škofov in duhovnikov in trdno upa, da bodo njih vrste tako tesno disciplinirane tudi dalje stale v boju. ki jih čaka. To je veličasten prizor pred očmi vesoljne cerkve, in papež jih blagoslavlja s hvaležnim srcem za to njihovo zvestobo.
Pogumen boj do zmage!
Na to pa nadaljuje Sveti oče:
Zateči se pa moramo za pomoč k neskončno dobremu Bogu, ker borba ne ponehuje, ampak postaja vedno hujša in odločnejša. Nasprotniki neče.io samo krščanske vere za vsako ceno izruvati iz src, ampak sploh vsako vero, ki človeka povzdiguje čez obzorje tega sveta in dviga njegov pogled proti nebu. Ni več mogoče, da bi se varali. Napovedali so vojsko
Linen
vsemu, kar jc nadnaravno, kajti za nadnaravnim stoji Bog, in to, kar hočejo iztrgati iz srca in iz duha človeškega, je ravno Bog sam. _
Ta borba bo huda in brez prizanašanja od strani onih, ki so jo začeli. Kakor se bo razvila, je ne le možno, ampak celo verjetno, da vas čakajo še trše izkušnje, nego ste jih prestali doslej. Modrost ukazuje torej, da se vsakdo med vami nanje pripravi. Storite to odkrito, pogumno in zavestno in bodite prepričani, kakorkoli bo borba kruta, zmaga bo vendar gotovo v vaših rokah.
Pogoj za to zmago je vaša edinost, edinost najprej med vami samimi, potem edinost z Apostolskim sedežem. Ta dvojna edinost vas bo storila nepremagljive in vsi napori se bodo ob njej razbili.
Taktika nasprotnikov.
Saj se naši sovražniki v tem niso zmotili. Od prvega hipa in z jako jasnim pogledom so si izbrali predmet svojih napadov: pred vsem hočejo vas ločiti od Nas in od sedeža sv. Petra, da bi potem sejali neslogo v vaše vrste. Od začetka niso več izpremenili svoje taktike; vedno zopet in z vsemi sredstvi so jo uporabljali, eni z zavitimi formulami in prikup-ljivitni besedami, drugi z brutalnim cinizmom. Vabljive obljube, sramotne nagrade, obljubljene odpadnikom, grožnje in nasilstva, vse so poizkušali. A jasni pogled vaše zvestobe je prekrižal vse take račune. Izprevideli so, da je najboljše sredstvo, ločiti vas od Nas, ako vam izpodkopljejo zaupanje do Apostolskega sedeža, in zato se niso obotavljali, da z govorniškega odra in v časopisju diskreditirajo naša dejanja, da nočejo razumeti ali celo obrekujejo Naše namene.
Nasprotna obrekovanja.
Cerkev — tako so rekli — hoče v Franciji zanetiti versko vojsko in dela z vso močjo na to. da bi prisilila nasprotnike, da jo začno s silo preganjati. — Tako očitanje je grdo obrekovanje. Ustanovljena od Njega, ki je prišel na ta svet, da ga umiri in da spravi človeka z Bogom, znanilka miru na tem svetu, Cerkev ne more hoteti verske vojske, ker bi s tem zavrgla svoje vzvišeno zvanje in bi lagala pred očrni vseh. Temu zvanju potrpežljive milobe in ljubezni ostane in bo ostala vsikdar zvesta. Nasproti pa danes ve ves svet, in nihče se ne more več motiti v tem, da če je v Franciji mir vesti porušen, ni tega storila Cerkev, ampak njeni nasprotniki. Nepristranski duhovi, celo oni, ki niso naše vere, spoznavajo, da čc se vrši zdaj verski boj v vaši ljubljeni domovini, ni Cerkev dvignila prva boinega prapora, ampak napovedali so vojsko njej sami. To vojsko ona mora trpeti že cclili petindvajset let. To je resnica! Izjave, tisočkrat ponovljene v časopisju, na shodili, v framasonskih zborovanjih, celo v parlamentu, to dokazujejo, kakor tudi napadi, ki so jih vedno huje in dosledno obra-
čali proti njej. Nihče ne more utajiti teh dejstev. Cerkev torej neče vojske, verske vojske še manj kakor vsako drugo, in kdor trdi nasprotno, jo obrekuje in ji dela krivico.
Tudi si cerkev ne želi silovitega preganjanja. Tako preganjanje ona pozna, ker ga je trpela v vseh časih in v vseh delih sveta. Več stoletij, ki jih je preživela krvaveča, ji daje torej pravico, da s sveto samozavestjo reče, da se ona preganjanja ne boji, in da ga bo znala pretrpeti vsakikrat, kadar bo treba. A preganjanje samo na sebi je zlo, ker je krivično in ker človeku brani, da ne more svobodno častiti Boga. Cerkev torej ne more želeti preganjanja, tudi ne z ozirom na to, da ga Previdnost v svoji neskončni modrosti vedno obrača k dobremu uspehu. Potem pa preganjanje ni le krivica, ampak je tudi trpljenje, in to je nov razlog, da iz sočutja do svojih otrok Cerkev kot najboljša mati ne bo nikdar želela preganjanja.
Sicer pa ravno oni, ki Cerkvi očitajo, da izziva preganjanje, in ki trdijo, da je kljub temu ne marajo preganjati, jo pa v resnici vendarle preganjajo. Ali niso ravnokar še škofe izgnali iz njihovih škofij, celo najčastit-ljivejše'po starosti in kreposti? Ali niso izgnali seminaristov iz velikih in malih semenišč? Ali niso začeli že duhovnike izganjati iz župnišč? Vesoljni katoliški svet je videl te prizore z žalostjo in se tudi ni obotavljal, da s pravim imenom obsodi tako nasilno početje.
Očitajo nam, da smo mi zapustili cerkvena imetja, a tu moramo takoj pripomniti, da je to imetje bilo deloma last ubožcev, deloma pa še svetejša last, last umrlih. Cerkev jih torej ni smela zapustiti ali jih izdati, ona si iih je mogla pustiti le s silo iztrgati. Nihče ne bo verjel, da je nalašč zapustila, razen pod pritiskom najhujših vzrokov, to, kar ji je bilo tako izročeno in kar ji je bilo tako potrebno za izvrševanje bogoslužja, za ohranjenje svetih poslopij, pa vzgojo duhovnikov in za vzdrževanje svojih služabnikov. Perfidno so jo prisilili, da si sama izbere: Ali da se da gmotno uničiti, ali pa da privoli v razdiranje svoje ustanove, ki je božjega izvira; to poslednje je Cerkev zavrnila, tudi za ceno, da bo tibožna, ni pustila položiti rok na božje delo. Zato so jej vzeli imetje, ona ga ni zapustila. Kaj so storili nasprotniki? Proglasili so, da od gotovega časa dalje so cerkvena imetja brez gospodarja, ako dotlej Cerkev ni v svojem naročju ustvarila novega organizma; to ustanovitev so podvrgli pogojem, ki so nasprotni božji konsti-tuciji tc Cerkve ter jo torej prisilili, da te pogoje zavrne; ta imetja so izročili nato tretjim osebam, kakor da bi postala brez lastnika, in nazadnje so še trdili, da oni ne ropajo Cerkve, ampak da samo razpolagajo z imetjem, ki ga jc Cerkev sama zapustila! To se ne pravi samo dokazovati z zofizmi, to se pravi k naj-krutejšemu ropu pridejati šc zasmehovanje! Nihče ne more utajiti, da je to resničen rop;
zastonj so ga hoteli prikriti in olepšati s trditvijo, da ni bilo nobene moralne osebnosti, kateri bi izročili ta imetja; saj ima država pravico, da civilno osebnost prizna vsakomur, kakor zahteva javni blagor, torej tudi katoliškim ustanovam, kakor jo priznava drugim, in slednjič bi bila lahko ukrenila tako, da ne bi bila podvrgla ustanovitve bogoslužnih družb takim pogojeni, ki so naravnost nasprotni božjemu ustroju Cerkve, kateri morajo te družbe služiti po njihovi lastni sodbi.
Pa ravno to poslednje so storili glede verskih družb. Postava jih je tako organizirala, da njene določbe naravnost nasprotujejo pravu, ki ga ima po svojem bistvu Cerkev, zlasti glede na cerkveno hierarhijo, ta nedotakljivi temelj, ki ga je dal božji Ustanovitelj svoji Cerkvi. Dalje je postava dala tem družbam celo take pravice, ki jili more imeti le cerkvena oblast bodisi glede bogoslužja bodisi glede posesti in uprave lastnine. Slednjič pa ni samo teli družb izvzela iz cerkvene sodnosti, ampak jih je podvrgla sodnosti posvetne oblasti. To nas je prisililo, da smo v svojih prejšnjih enciklikah zavrgli take bogoslužne družbe, kljub gmotnim žrtvam, ki so združene s tako prepovedjo.
Očitali so nam tudi nedoslednost. Rekli so, da nismo hoteli v Franciji potrditi tega, kar je bilo potrjeno v Nemčiji. To očitanje pa je ravno tako neutemeljeno, kakor jc krivično. Zakaj kakor je nemška postava v marsikateri točki slaba in jo Cerkev samo trpi, da se izogne večjemu zlu, so vendar razmere tam čisto drugačne, in nemška postava izrečno priznava katoliško hierarhijo, česar francoska postava ravno nikokar neče.
Kar se tiče vsakoletnega naznanila, ki ga zahteva francoska postava za izvrševanje bogoslužja, izjavljamo, da ta določba ne jamči za ono postavno varnost, ki jo po pravici zahtevamo. Vendar pa — kljub temu, da načeloma združevanje vernikov v cerkvah nima ničesar od tega, kar je lastno javnim ljudskim shodom in da je v resnici odiozno ga takim shodom primerjati — vendar da prepreči večje zlo, bi bila Cerkev mogla trpeti tako naznanilo. A določba trdi, da župnik ali cerkveni služabnik (desservant) ne bi bil več v svoji cerkvi, kakor »prebivavec brez pravnega značaja (un occupant sans titre juridique)« in da ne bi imel »nobene pravice izvršiti kako upravno dejanje«; s tem so pa duhovnikom ustvarili tako poniževalen in nedoločen položaj, da s takimi pogoji naznanila nismo mogli sprejeti.
Roparska postava.
Preostaja nam še postava, ki sta jo nazadnje sklenili obe zbornici.
Z ozirom na cerkveno imetje je ta zakon roparski zakon (loi dc spoliation), konfiskuioč zakon iu ie dovršil oropanic cerkve. Dasi je njen božji Ustanovitelj bil rojen v jaslih in je umrl na križu, dasi ie sama poznala uboštvo
Skrivnostna ugrabitev.
(Angleški napisal Conan Doyle.)
(Dalje.)
»Tajnik vojvode!« je zaklical Holmes. »Pojdi, Watson, slediti mu hočeva in pogledati, kaj dela.« Plezala sva s skale na skpalo iu kmalu sva niašla mesto, odkoder svavidela vhod v gostilno. Wilderjevo kolo je bilo na zid naslonjeno. Okolu hiše nisva videla nobenega človeka, tudi pri oknih ni bilo obraza. Počasi so padale večerne sence, in ko sc jc popolnoma stemnilo, zapazila sva na dvorišču gostilne dve svetilki, in kmalu nato zaslišala topot konjskih kopit. V divjem tempu je nekdo vozil proti Chcsterfieldu.«
»Kaj se ti zdi, Watson?« mi jc zrišepetal Holmes.
»Kakor beg se mi dozdeva.«
»V vozu je sedel, kolikor sem mogel videti. le en mož. Toda gotovo ni bil gospod NVilder, kajti ta stoji vendar pred vhodom.«
V sredi svetlobnega žarka, ki jc padal skozi duri, sva videla temno postavo tajni-kovo — gledal je v temno noč. Videlo sc je, da čaka nekoga. Nato sva zaslišala korake
po cesti, videla še eno postavo v svetlobnem žarku; duri so zaprli in vse je bilo zopet temno ... Po kakih petih minutah so v eni sobi v prvem nadstropju prižgali svetilko.
»Petelin« ima menda čudne goste,« je rekel Holmes.
»Pivnica je na drugi strani.«
»Tako je. To so takozvani prenočevalci. Kaj za vraga ima vendar ta Wildcr tako pozno v tej beznici iskati, in kdo je njegov tovariš, s katerim se shaja v tej krčmi? Pojdi, Watson, drzniti se morava ter si stvar od blizu pogledati.«
Zlezla sva na cesto ter se plazila na drugo stran k vhodu gostilne. Kolo je stalo šc ob steni. Holmes jc prižgal žveplenko ter ogledoval zadnje kolo; in slišal sem, kako se jc natihoma smejal, ko je zagledal reparaturo in obroč firme Dunlop. Ravno nad nama jc bilo razsvetljeno okno.
»Jaz moram pogledati skozi okno, \Vat-son. Cc sc pripogneš in držiš ob steni, mislim, da bo šlo.«
Takoj potem jc stal na mojih ramenih. Toda, komaj ic bil zgoraj, jc žc tudi doli skočil.
»Pojdi, prijatelj,« jc rekel. »Danes sva dosti delala, in mislim, da sem tudi dosti dosegel. Imava šc precejšnjo pot v šolo, in čim preje odideva, tem boljše.«
Ko sva zelo utrujena šla čez barje, ni spre-
govoril besede, tudi nisva šla v šolo, temveč najprej na postajo Mackleton, kjer je oddal par brzojavk. Pozno v noč sem slišal, kako je tolažil ravnatelja Huxtable, ki je bil vsled žalostne smrti svojega učitelja zelo potrt. In nato je prišel Holmes ravno tako čvrst iu krepak v mojo sobo, kakor je bil zjutraj pri najinem odhodu. »Vse gre dobro, dragi prijatelj,« mi ie rekel. »Obljubujem Ti, da bo jutri zvečer stvar končana.«
Drugo jutro ob enajsti uri sva korakala skozi slavni drevored tis proti gradu Holder-ness tlallu. Vedli so naju skozi krasni Eliza-betin vhod v delavnico vojvode.
Tam sva našla gospoda Wilderja. Bil je skromen in uljuden, toda na njegovih očeh m potezah se je videl šc vedno sled včerajšnjega strahu.
«2clite z Njegovo Visokostjo govoriti? Oprostite mi, toda vojvoda jc v istini zelo slab. On jc vsled tragične novice od včeraj zelo razburjen. Popoldne smo dobili od ravnatelja Huxtabla brzojavko, v kateri nam poroča o žalostnem dejstvu.«
»Toda jaz moram govoriti z vojvodo, gospod Wilder.«
»Jc šc v svoji spalni sobi.«
»Tedaj pojdetn tja.«
»Mislim, da .ie celo šc v postelji.«
»Tedaj bom govoril tam ž njim.«
Mirno in neoniahljivo obnašanje mojega prijatelja bi prav lahko prepričalo tajnika, da je popolnoma brezuspešnot če toliko ugovarja.
»Torej dobro, gospod Holmes, povedal mu boni, da ste tukaj.«
Po preteku pol ure je vstopil minister. Njegov obraz jc bil še bledejši kakor navadno, šel je upognjeno iu zdel se mi je šc starejši nego včeraj. Uljudno naju je pozdravil ter sedel k svoji pisalni mizi, tako, da jc njegova rdeča brada visela na mizo.
»No, gospod tlolmes?« je začel.
Moj prijatelj je ostro pogledal tajnika, ki je stal poleg svojega gospoda.
»Ce bi ne bil gospod \Vilder prisoten. Visokost. bi lažje govoril.«
Tajnik jc postal še bledejši in jc divje pogledal mojega prijatelja.
»Ce Vaša Visokost želi —«
»Da, da; boljše je, če odidete. Torej, gospod Holtnes, kaj mi hočete sporočiti?«
Moj prijatelj je čakal, dokler sc niso za odhajajočim tajnikom vrata zaprla, potem jc odgovoril:
»Gospod Huxtable jc mojemu tovarišu, doktorju VVatsonu sporočil, da ic Vaša Visokost za ta slučaj nagrado razpisala. Rad bi videl, da mi to sami potrdite.«
»Gotovo, gospod Holmes.«
»Ce sem prav poučen, obljubili ste petti-
od svoje zibelke, vendar je bila Cerkev upravičena lastnica imetja, ki ga je posedovala in nihče ni imel pravice, da ga ji vzame. Ta lastnina je v vsakem oziru neoporečna in država jo je celo oficielno sama priznala; zato je pa ni smela kršiti.
Z ozirom na bogoslužje je ta postava uvedla anarhijo; to, kar postava določa, ni nič drugega, nego negotovost in samovoljnost. Negotovo je, ali bo cerkveno premoženje, ki ga vsak hip lahko vzamejo njegovemu namenu, izročeno ali ne v razpolago duhovnikom in vernikom; negotovo je, ali jim ga bodo pustili ali ne in za koliko časa; upravna oblast, ki naj urejuje uporabo, je po postavi jako negotova; za bogoslužje nastane toliko različnih položajev v Franciji, kolikor .ie občin; v vsaki župniji je duhovnik podvržen ukrepom občinske oblasti in s tem so seveda že prepiri gotovi od enega konca dežele do drugega. Postava nalaga dolžnost prenašati vsake vrste bremena, tudi najtežja, a hkrati drakonično omejuje možnost pridobiti si sredstev za to. Tudi je ta novo sklenjeni zakon že zadel ob neštevilne nasprotne sodbe pri pristaših vseh političnih strank brez razločka in je izzval odpor pri vseh verskih izpovedanjih; tc kritike že zadostujejo same da si vsakdo o njem naredi svojo sodbo.
Lahko je tore.i povedati, zakaj Vam, častiti bratje in ljubljeni sinovi, povdarjamo, da ta zakon kazi zakon o ločitvi in Mi ne moremo drugače, kakor da ga odklanjamo.
Hinavščina nasprotnikov.
Nejasno in dvoumno besedilo gotovih členov v tem zakonu kaže v novi luči smoter naših sovražnikov. Oni hočejo uničiti Cerkev in razkristjaniti Francijo, kakor smo Vam že rekli, a tako, da ljudstvo tega ne bi preveč opazilo in se ne bi ustavljalo. Ko bi njihovo podjetje bilo res poljudno, kakor trdijo, se ne bi tako zvijali z zakritim vizirjem in bi pred javnostjo odločno prevzeli vso odgovornost zanj. A te odgovornosti nikakor nečejo prevzeti, ampak se branijo, jo odklanjajo, in da bi se jim to še bolj posrečilo, jo zvračajo na Cerkev, na svojo žrtev. Izmed vseh dokazov ta najjasnejše priča, da njihovo nesrečno delo ne odgovarja željam ljudstva.
Zgodovina bo sodila.
Sicer se pa zaman trudijo, da bi premotili javno mnenje in zvrnili odgovornost za ta zla na Nas, ker so nas prisilili, da smo morali obsoditi od njih sklenjene postave, videč nesreče, ki so jih povzročili svoji domovini in zroč splošno obsodbo, ki se zgrinja nad njimi kakor počasna povodenj. Njihovi naklepi se ne bodo posrečili.
Mi pa smo izpolnili samo svojo dolžnost, kakor bi bil storil vsak drug papež. Visoka služba, s katero nas je nebo obremenilo kljub Naši nevrednosti in že vera v Krista sama, ona vera, ki jo z Nami vred izpovedujete tudi vi, nam je ukazovala, da tako ravnamo. Ko bi bili Mi ravnali drugače, bi bili z nogami poteptali svojo vest, bi bili prelomili prisego, ki smo jo prisegli, ko smo zasedli stol svetega Petra, 111 bi bili razdrli hierarhijo, ki je od Krista sveti Cerkvi položeni temelj. Zato pa brez bojazni pričakujemo sodbo zgodovine. Svetovna povestnica bo pričala, da so naše oči bile nepremično obrnjene v najvišje božje pravice, ki jih moramo braniti, da nismo hoteli ponižati posvetne oblasti niti se boriti proti kaki vladni obliki, ampak da smo hoteli ščititi nedotakljivo delo našega Gospoda in Učitelja Jezusa Kristusa. Zgodovina bo pričala, da smo vas Mi hoteli braniti z vsemi močmi svoje neizmerne ljubezni, o predragi sinovi; zgodovina bo pripovedovala, da smo mi zahtevali in da zahtevamo za Cerkev, katere integralen del in najstarejša hči je francoska cerkev, ugled njene hierarhije, nedotakljivost njenega imetja in svobodo, in da, če bi bila naša zahteva našla pravico, ne bi bil nikdar rušen verski mir v Franciji, in oni dan, ko jo bodo poslušali, se ta mir, ki ga tako želimo, tudi povrne.
soč funtov onemu, ki Vam pove, kje jc Vaš sin.«
»Dobro.«
»In tisoč funtov pa onemu, ki Vam označi osebo oziroma osebe, ki imajo dečka skritega.«
»Da.«
»S tem vendar ne mislite samo onih oseb, ki so ga odpeljale, temveč tudi, ki ga imajo zdaj skritega.«
»Vsekako, popolnoma naravno,« je rekel vojvoda nestrpno. »Ce svojo stvar dobro napravite, se ne boste pritoževali o moji sko-posti.«
Moj prijatelj si je mel svoje suhe roke ter kazal pri tem poželjivost, ki me je osupnila, ker sem poznal njegovo skromnost.
»Zdi se mi. Visokost, da leži Vaša šekovna knjiga tam na mizi,« je nadaljeval. »Veselilo bi me, če bi mi nakazali šesttisoč funtov. Denar lahko nakažete deželni banki v Oksfordski ulici v Londonu, kjer imam konto.«
»Ah je to šala?« je odgovoril vojvoda, ki se jc vspel v svojem sedežu ter ostro in trdo pogledal Hohnesa. »Stvar pač ni taka, da bi zbijali šale z njo.«
»Gotovo ne. Visokost. Še nikdar v življenju nisem bil resnejši kakor zdaj.«
»Kai hočete torej s tem reči?«
»S tem hočem edino to povedati, da sem
Pričala bo slednič, da če se nismo obotavljali, gotovi vaše velikodušne plemenitosti, vam povedati, da je bila ura, ki vas kliče k velikim žrtvam, smo to storili, da v imenu Gospoda vseh stvari svetu kličemo v spomin, da mora človek tukaj gojiti višje skrbi, nego je le ozir na minljive posle tega življenja in da je najvišja radost, neminljivo veselje Človeške duše na tem svetil v dolžnosti nadnaravno izpolnjeni, naj stane tudi največje žrtve, da le s tem Boga počastimo, mu služimo in ga ljubimo kljub vsem zaprekam.
*
Tako papeževa enciklika. V pojasnilo hočemo podati prihodnjič pregled borbe, ki jo je začela framasonska loža, ko je zasedla francoske poslanske in ministrske sedeže, proti katolicizmu.
Kulturni boj nn Francoskem.
»Odkritja« iz pisem papeževega nuncija v Parizu.
Vlada je objavila vsebino pisem iz Pariza izgnanega papeževega zastopnika, inonsigno-ra Montagnini. Liberalni listi so skrajno bla-mirani, ker pisma prav nič ne odgovarjajo njihovim velikim pričakovanjem. »Odkritja« so tale: Pariška nuncijatura je naprosila diplomatske zastopnike v Parizu, naj zanjo intervenirajo, kar so ti odklonili. Drugo »odkritje« je, da je nuncij ob času, ko je rajni italijanski kralj Humbert obiskal Strassburg, pisal škofu Stumpfu, naj kralja oficijalno ne obišče. Tretje: Francoskemu poslancu Boni-Castellaniju jc nuncij popravljal parlamentarne govore. O pismih, iz katerih bi sc razvidclo, da francoski škofje niso edini s papežem, ni niti sledu.
»Nedolžna« postava o ločitvi.
Država se je polastila pariške ccrkve v predmestju Plaisance. To je prva, od države oropana ccrkev. Cerkev je od vlade vzelo v najem neko društvo, ki je v cerkvi namestilo kinematograf.
Listi o Combesovi izjavi v »Neue Freie Presse«.
»Corriere d' Italia« piše o znanem Com-besovem članku v »Neue Freie Presse« od 13. t. m., kjer Combes obsoja nasilno postavo o ločitvi od leta 1905, sledeče:
»V Vatikanu dobro razločujejo med tem, kar Combes piše in med namenom, ki ga zasleduje s svojimi izvajanji. Namen je očividno ta, da si zopet pribori ministrsko predsedstvo. Vzlic temu je to, kar je Combes v »N. Fr. Presse« pisal, sveta resnica in popolnoma opravičuje stališče svete stolice nasproti vsem tistim, ki obsojajo nestrpno stališče papeževo in menijo, da je člen 4. postave o ločitvi zadostno varstvo za svobodo hierarhije. Ne da bi se torej o osebnih namenih gospoda Com-besa varala, vzame sveta stolica njegovo izjavo z zadoščenjem na znanje.
Umazano liberalno časopisje.
Neka milanska »svobodomiselna« cunja jc priobčila pred dnevi neko »odkritje« iz za-plenjenih listin pariškega papeževega nuncija. Papežev nuncij jc — tako piše list — nekemu »klerikalnemu« častniku, ki je nekega judovskega častnika v dvoboju smrtno ranil, od papeža izposloval odpuščenje cerkvenih kazni. Kakor se sedaj razvidi iz objave nuncijevih listin, je to nesramna laž. Takšno jc bojno orožje »svobodomiselcev« proti cerkvi.
Francoska škofijska konferenca.
Škofijska konferenca se vrši v gradu Muctte o bolonjskem parku pri Parizu. Potenj ko so škofje zapeli v kapelici »Veni Creator«, so začele poslovati komisije. Popoludne se bodo vršile plenarne seje. Škofje so poslali pa,-pežu brzojavko, kjer izražajo popolno udanost in pokorščino nasproti sveti stolici. Pri konferenci bodo na nasvet papežev sklepali o tem, kako ustanoviti dva odbora; eden bo upravljal bogoslužne doneske iz vseli franco-
plačilo zaslužil. Vem, kje je Vaš sin skrit in znani so mi tudi, vsaj deloma, ljudje, ki ga ima.io zaprtega.«
Brada vojvode sc mi je dozdevala še bolj rdeča in njegov obraz še bledejši.
»Kje je?« je vprašal s tresočim glasom.
»On je, oziroma vsaj včeraj ponoči je bil v gostilni pri petelinu, kake dve milji od Vaših vrat.«
Vojvoda jc padel zopet na svoj sedež.
»In koga sumničite? Kdo ga ima skritega?«
Holmesov odgovor na to vprašanje je naravnost iznenadil. Šel je par korakov proti vojvodi ter mu nalahno potrkal na ramo.
»Vas«, je rekel. »In zdaj smem vendar Vašo Visokost prositi, da mi izpolnite ček.«
Nikdar ne bom pozabil vojvode, kako je poskočil in začel mahati z rokami kakor človek, ki pada v prepad. Potem je zopet sedel z velikim samozatajevanjem ter si obraz zakril z rokama. Dolgo jc trajalo, predno jc mogel spregovoriti.
»Kaj Vam je znano?« jc konečno vprašal, ne da bi vzdignil glavo.
»Videl sem vas včeraj zvečer z njim skupaj.«
»Ali še kdo drugi to ve razun Vašega prijatelja?«
»Jaz nisem nikomur povedal.«
skih škofij ter bo podpiral ubožnejše dijeceze, drugi pa bo upravljal doneske iz Rima in iz drugih inozemskih škofij ter bo zato v vedni zvezi z Vatikanom.
Sentimentalni tat.
V poslanski zbornici dokazujeta poslanca Lazies in Lemire Briandu, da se je po krivici polastil dijecezanskih blagajn, ki skrbijo za stare duhovnike. Dijecczanske blagajne ne spadajo namreč k bogočastnemu premoženju. Briand se izgovarja, da so dijecczanske blagajne javna naprava, ki nasprotuje Briando-vim postavam. Za stare duhovnike bo skrbela država. Briand zagotavlja, da država ne bo konfiskovala premoženja starčkov.
VOLIVNO GIBANJE NA KOROŠKEM.
Dr. Lemisch ne bo več kandidiral. V Spi-talu bo kandidiral Steinvvender in skoro gotovo tudi prodrl. V šmohorskem okraju kandidira vseučiliški profesor Waldner, deželni poslancc na Koroškem. Kdo bo kandidiral v okraju Breže-Rožek, se še ne ve. Na spodnjem Koroškem bosta najbrž zopet kandidirala dosedanja zastopnika teh okrožij Scifritz in Gratzhofer. V Velikovcu bo kandidiral pi-vovarnar Nagcle, v Volšpcrku pa deželni sod-nijski svetnik Winkler iz Celovca. Ni še znano, kdo bo kandidiral v Beljaku. Krščansko-socialni kandidat za okraj Volšperk je kmetovalec Raimund Datschl. V slovenskem okrožju bo najbrž — tako poročajo nemški listi kandidiral Grafeuauer. Seveda bosta pri volitvah nemška ljudska stranka in stranka Bati-ernbundovcev skupno nastopali.
OGRSKE ZADEVE.
Pravosodnega ministra Polonyja, ki je obdolžen različnih umazanih zadev, ko je bil šc odvetnik, brani na vse kriplje neodvisna stranka, kateri pripada. Trgovinski minister Košut je dejal, da komur on roko da, ta je gotovo pošten. In podal je roko Po!onyju. Neodvisna stranka se torej ne bo izjavila o Polonyievi aferi. Pač pa sc bavi z zadevo ministrski svet, ki pa bo gotovo celo stvar pokril. V parlamentu nameravajo nasprotniki Polonyjevi nastopiti proti njemu ter ga prisiliti, da se opere nred sodiščem ali pa odstopi.
PODROBNE VESTI.
Oporoka Stablevskega. V oporoki po-znanjskega nadškofa Stablevskega je lep odstavek, kjer rajnik pravi, da so preganjanja Poljakov bila vzrok njegove bolezni.
Ogrska gledišča. Pri razpravi o naučnem proračunu v ogrski poslanski zbornici je poslanec Kmetty dejal, da so vsa ogrska gle-dišča skrajno nemoralna in nesramna.
Dnevne nouice.
+ Izvrševalni odbor za volilno delo »S. L. S.« je imel včeraj sejo. Sklenil se je dnevni red za zaupni shod dne 28. februarja v veliki dvorani »Uniona«. Vsa pisma, tičoča se volitev, naj se pošiljajo na naslov: Profesor dr. Krek.
+ »Slov. Narod«, Severna železnica in poslanec dvorni svetnik Šuklje. »Vsak človek — tedaj tudi vsak list — ima naravno prirojeno pravico, biti neumen, samo zlorabljati te pravice ne sme,« — tako veli znani dovtip. A to naravno svojo pravico, kojo mu drage volje prepuščamo, je »Slov. Narod« zopet nrekoračil ter s pretiravanjem zlorabljal. V številki cenjenega glasila liberalne stranke čita se namreč o Severni železnici doslovno: »Več kot eno milijardo bo plačala država za Severno železnico, a vzlic temu bo odrta še za precej milijonov, ker se vladni možje pri ceh tej zadevi prav nič spoznali niso.« Po tem finančnem modrovanju privošči si »Narod« še posebno to-hko na srce mu priraslega dvornega svetnika Sukljeta, kateri je fungiral poročevalcem za imenitno to predlogo. »Vlada je iskala marijo-neto za referenta, in njene oči so padle na gra-.................._ ...	< « I
Vojvoda je s tresočo roko prijel za pero ter odprl čekovno knjigo.
»Držal bom dano besedo, gospod Holmes. Hočem Vam izpolniti nakaznico, če mi je tudi Vaše poročilo precej neprijetno. Ko sem obljubil nagrado, nisem niti v sanjah mislil na to, da se more stvar tako zasukati. Vi in Vaš prijatelj znata Vendar molčati, gospod Holmes?«
»Nc razumem Vas prav dobro, Visokost.«
»Tedaj Vam hočem natančneje povedati, gospod Holmes. Ce je edino Vama stvar znana, tedaj še ni vzroka, da bi morali tudi drugi za to vedeti. Dvanajsttisoč funtov sem Vam dolžen, ali nc?«
Holmes sc jc smejal ter majal z glavo.
»Visokost, bojim sc, da bi se stvar tako ne dala urediti. Vpoštevati moramo tudi smrt učiteljevo.«
»O tem ni James ničesar vedel. Za to ga ne morete napravljati odgovornega. To jc delo onega snroveža, katerega je po nesreči vzel v službo.«
»Jaz stojim na stališču, Visokost, da je človek, ki zakrivi hudodelstvo, moralično kriv tudi drugega, ki iz prvega izvira.«
»Moralično, gospod Holmes. V tem oziru imate popolnoma prav. Toda gotovo ne v očeh sodnikovih. Človek se nc more obsoditi vsled umora, pri katerem ni bil, in kateri se mu ravnotako zelo gnjusi in ga obsoja kakor Vi.
ščaka na Kamnu, ki je že prej tako rad njene tovorčke skozi blato prenašal. Mož je seve takoj in z največjo radostjo sprejel referat, dasi je o težavnem predmetu podržavljenja Severne železnice imel toliko pojma, kolikor ima ovčica na paši pojma o sv. evangeliju. Naučil se je nekaj fraz, katere so mu v ministrstvu pod kožo nabili, in potem je z veliko sva-•do igral v železu, odseku železniškarskega nezinotljiveža, ki vse ve, ki vse zna. De facto pa ni nič vedel, nič znal in Severne železnice židje so ga okrog prsta ovili, da je bilo kar groza. Sedaj se smeje ves svet in ogromen del tega smeha velja našemu kremen-značaju Šu-kljetu, ki ni hotel ostati pri svojem kopitu in je tedaj tudi »noter« padel pri klavernem referatu o podržavljenju Severne železnice. Pač res, lk>g pomagaj!« — Poslanec Šuklje, kateri se čuti sila počeščenega po zadnjem izbruhu »Nar.« budalosti, nam piše o tej zadevi: »Vsa nevednost »Narodova« se zrcali v trditvi, da je država žrtvovala več nego milijardo za nakup Sev. železnice. Gola istina je namreč, da cela kupnina, izračunjena na 1. jan. 1906, znaša okroglo 570 milijonov kron. Torej se je »Narod zmotil le za malenkost približno 500 milijonov kron. Prav priprosta laž je dalje, da bi vlada mene bila iskala za referenta. Poljski in češki poslanci, marveč so bili, koji so me prosili, da se obremenim s težavno to nalogo. Še med poletnimi počitnicami dohajala so mi pisma poljskih in čeških tovarišev ter udal sem se njihovi prošnji stoprav tedaj, ko sem se po resnem študiju dotične stvari uveril, da kupčija ni slaba temveč se da zagovarjati pred razsodnim svetom. Ker žalibog »Slovenskega Naroda« in njegovih inspiratorjev ne morem prištevati razumnim presojevalcem, me jako malo briga ocena take baže ljudi. Naj govoričijo o »klavernem« mojem referatu, jaz se prav lahko tolažim z neobičajnim dejstvom, da je imenom mladočeškega kluba in po izreč-nem strankinem naročilu poslanec Mastalka v javnem govoru izrekel zahvalo poročevalcu za njegov izredni trud, in da mi je po mojem sklepnem govoru poleg mnogih drugih poslancev najtopleje čestitalo celo »Kolo poljskie«. Sicer pa, ako je bila po meni zastopana stvar v istini tako slaba, zakaj pa ni dvignil član železniškega odseka dr. Iv. Ta.včar svojega glasu ter v odseku in v zbornici z njemu lastnim perečim sarkazmom razkosal in razdejal »kla-verno« poročilo po vsem nevednega poročevalca?! O stvari sami še dostavljam: Ves hrup — ne proti meni, temveč proti Severni železnici — nastal je vsled tega, ker se je koncem decembra izkazalo, da železnica s svojimi lokomotivami ni mogla zmagati baš letos sila narastlega prometa. Da bi posl. Tavčar po svoji dolžnosti se udeleževal sej železniškega odseka, moral bi slišati referanta, kateri je opetovano kazal na razmerje med podatki o učinkovanju strojev in njihovim številom. Ako pa koinpetentna državna železniška oblastva zatrjujejo, da stroji še zadostujejo — nima poslanec, tudi čc je poročevalec, niti kompetent-nosti, niti zmožnosti, da preišče 601 lokomotivo, raztresenih na progi, dolgi 1300 km glede njihove porabnosti, riiti tedaj ne, ako je strojnik po svojem poklicu! A hladnodušno rečem, da bi bil zagovarjal nakup Severne železnice za isto ceno tudi v slučaju, da bi vnaprej bil znal za te homatije in nedostatke. Da je nakup te bogate železnice bila zelo dobra kupčija za državo, vidimo najbolj iz tega, da vže v letu 1906^ katero vže gre na državni račun, bode država prejela nad 8 milijonov kron več nego znaša cela Severni železnici dovoljena renta!«
—	Prodaja cigaret po gostilnah in kavarnah. Posebne licence za prodajo specialitet gostilničarjem in kavarnarjem so dovoljevale domačini trafikam, le prodajo gotovih vrst tu- in inozemskih specialitet. Finančno ministrstvo je pa zdaj dovolilo, da se smejo prodajati po takih domačih trafikah vse spe-cialitete, ki iih obsega tarif specialitet.
—	Davek za točenje žganja pri lekarnarjih. Po § 4., postavka IV. postave o davku za točenje žganih opojnih pijač so uvrščeni Ie-
Takoj, ko je zvedel o umoru, mi je vse obstal, tako grozo je občutil in tako ga je vest pekla. Niti minute ni izgubil in pretrgal je vsako zvezo z morilcem. Oh, gospod Holmes, Vi ga morete rešiti — ga morata rešiti! Rotim Vas, rešite ga!« Vojvoda se ni mogel več obvladati. Hodil je kakor blazen po sobi in vil roke. Konečno jc prišel zopet k sebi ter sedel vdrugič k pisalni mizi. »Zelo sem Vani hvaležen, da ste prišli sem, predno ste koga drugega o tem obvestili,« je nadaljeval. »Tako se moremo vsaj posvetovati, kako naj se ta škandal najboljše zakrije.«
»Vsekako,« je odgovoril Holmes. »Vsled tega je pa treba, da govorimo popolnoma jasno in odkrito, Visokost. Hočem Vam po svojih najboljših močeh pomagati. Da pa moreni to storiti, moram poznati vse razmere kar najbolj. Vem, da hočete gospoda Wilderja varovati, in da on ni morilec.«
»Ne; morilec je ušel.«
Holmes se je smehljal.
»Vaša Visokost gotovo še ni ničesar slišala o skromnem imenu, katerega uživam, kajti sicer bi ne mislili, da se mi tako lahko uide. Gospoda Hayesa so včeraj zvečer ob 11. uri po mojem posredovanju v Chiester-ficldu aretovali. Dobil sem od polic, nadzornika, predno sem danes dopoludne zapustil šolo, tozadevno brzojavko.«
(Konec prihodnjič.)
kamarji v vrsto postranske trgovine z žganjem in plačajo le petino za točenje pripadajoče pristojbine. Nastalo je vprašanje, če spadajo lekarnarji, ki se pečajo s postransko trgovino žganja, med trgovska podjetja v smislu postave. Finančno ministrstvo je v sporazumu s prizadetimi osred. oblastmi to vprašanje potrdilo in izjavilo, da imajo tudi lekarnarji ugodnost postranske trgovine žganja.
—	Pritožbe lekarnarjev. Poslancema Gasteigerju in Kleevvu se je 15. t. m. predstavilo odposlaništvo lekarnarskega kongresa na Dunaju kakor tudi voditeljem velikih političnih zvez. Lekarnarji so nevoljni, ker je določila vlada bolniškim blagajnam in dobrodelnim zavodom višji odbitek kakor je bil navaden dozdaj medtem pa je znižala vlada od Novega leta sem veljavno takso zdravil. Lekarnarji so zahtevali, naj se zviša taksa in vzdrži dosedanji percentualni popust. Lekarnarji so se predstavili tudi notranjemu ministru, ki jih je prosil, naj vložc vlogo.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Stobu priredi predpustno veselico v nedeljo, 20. t. nies., popoldne ob 4. uri v prostorih gospoda Antona Mullerja v Stobu. Spored: 1. Šaljiva pošta. 2. Bitka s kometi. 3. Obisk daljnih gostov, n. pr. Kitajcev, Turkov, zamorcev itd. 4. Prosta zabava in ples. Pri veselici sodeluje društvena godba na lok. Vstopnina 1 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen v pokritje za gasilno orodje.
—	Odbor.
—	Samoumor častnika. V Motite Carin se jc ustrelil častnik Olišo Sliepčevič, ko je zaigral vse svoje premoženje. Bil je rodom Hrvat in je služboval pri 25. domobranskem polku v Zagrebu.
Dolžnost kolkovanja vlog državnim umetnim in obrtnim šolskim zavodom. Ministrstvo je določilo, da sc morajo kolkovati na ravnateljstva državnih obrtnih šol naslovljene uradne uloge, ker se mora smatrati uradovanje ravnateljstva kot državne učne oblasti. Kolkovati se morajo torej na primer prošnje za vsprejcm ali vpis učencev, za dopust k izkušnji za napravo ali dopošiljatcv izpričeval itd. Kolka prosta so pa naznanila učencev ali njihovih zastopnikov o vzrokih šolskih zamud, dopisi za informacije glede na zavodove zadeve na primer prošnje za pojasnila pogojev za vsprejem učencev ali kedaj da se vrše izkušnje, vprašanja glede na oprostitev šolnine, in o podelitvi ustanov, o posredovanju služb kakor tudi vloge glede na produkcijo zavodo-vih delavnic ali atelierjev kakor tudi prošnje za dobavo vzorcev ali modelov. Nadalje so proste kolka vloge obrtnih zvez in posameznih obrtnikov, ki prosijo za pojasnila in navodila glede na tehnična strokovna vprašanja, na ravnateljstva naslovljene vloge razstavnih odborov in drugih prizadetih krogov o razstavnih in v takih zadevah, v katerih nastopa ravnateljstvo kot pogodbena stranka v trgovinskih zadevah.
—	Zlato na Gorenjskem. Iz Bohinja se poroča: Zlata jama je baje na planini za Osre-šči. Globoka je 4 do 5 metrov. Pripoveduje se, da so pred leti videli nekega Laha, ki si je v jami nabral zlata, iz nje iti. Sled njegovih škorenj je kazal zlate ostanke. Pravijo, da je vselej, kadar si je nabral zlata, jamo za seboj zazidal. Isto se pripoveduje o neki zlati jami na Suhi. Imenovani Lah je bil povod nekaterim, — da so že v jeseni z največjo pridnostjo hiteli v zlato jfemo — kopat zakladov. Izkopali so pač nekaj rumenih kosov, pa sami dvomijo, čc je to pravo zlato. Doscdaj s tem zlatom še ni nihče obogatel. Morda v prihodnjosti?
—	Iz hrvaškega gledališča v Zagrebu se poroča, da bo po končani sezoni tudi ravnatelj Fijan vložil prošnjo za umirovljenje.
—	Pokopali so vpokojenega železniškega uslužbenca v Šiški Josipa Cerneta.
—	Družba sv. Cirila in Metoda je na pre-niembi svojega pisarniškega osobja. Zato vas prosimo čč. Slovenke in Šlovence vseh naših pokrajin, da potrpite nekoliko s svojimi željami ali svojimi zahtevami. Po morda ne dolgem premoru pa Vam postrežemo vsem do pi-čice natančno.
—	Prečna. V četrtek 17. januarja confer. Sodalit. v Prečni, novomeška dekanija.
—	Patrona v smodki. V neki gostilni v Gorici je kadil neki mož iz tržaške okolice »kubo«, katero mu je daroval nekdo, s katerim je imel kupčijo. Smodka mu je kmalu ugasnila, pa jo je zopet prižgal. Cez nekaj časa je pa skočilo nekaj iz sntodke, kot kakšna raketa. Vrgel je smodko proč. Ko so jo potem pobrali, so našli v njej patrono 6 mm kalibra. Menda je naznanjena vsa reč policiji.
—	Umrl je v Voloski vpokojeni generalni major Aleksander Ljubisič.
—	Žena ustrelila dva medveda. Gospa Olga Rudež, soproga grajščakova, je na lovu pri Veliki gori pri Ribnici ustrelila enega starega medveda in enega mladiča.
—	Izgubila sc je Marija Jaklič, dekle iz Ravnika pri Št. Rupertu; stara je okrog 30 let in jc umobolua. Bila jc žc v norišnici. Zginila jc v nedeljo pred Vsemi svetniki, potem ni več sledu. Dela se. kakor bi bila doma iz Novega mesta. Kdor bi vedel kaj o njej, naj naznani županstvu v Št. Rupertu.
—	Umrl je Jernej Jaklič iz Roženberga, stric vojaškega duhovnika č. g. Iv. Jakliča, star čez 90 let.
—	Tudi šivanke se podražijo. Prve tvrd-ke šivank so povišale ceno šivankam nižje vrste za 20 odstotkov. Cene boljših vrst ostanejo sedaj še stare.
No, kakšno je bilo vreme pretekli mesec? Ali je bilo tako, kakor je mlaj pokazal?
—	Dne 19. deccmbra smo pisali: Pazite, kakor bo vreme danes in jutri, tako bo cel mesec do nove lune. — 19. decembra jc sneg cel «an veselo, pa mirno padal, zvečer se jc bilo zjasnilo, drugi dan pa je bilo zopet oblačno, sneg je naletaval, pa ni mogel iti, mu je bilo
nekoliko premrzlo. S tem je bilo vreme napovedano. In res, prvo polovico meseca, do polne lune, 30. decembra, je sneg veselo, pa mirno padal. Zdelo bi se komu, da je bilo viharno, pa kdor je opazoval in zapisaval, vidi, da je bilo večinoma mirno, le trikrat je medlo, siccr silno, pa kratko časa 28. decembra le nekaj ur predpoldne, na novega leta dan pač celo noč in po dnevu, pa burja se je polagoma v jug izpremenila in tudi mraz je odnehal, ki je bil pa tudi lc dva dni hud, starega in novega leta dan. Toraj prvo polovico: veliko padavine, drugo bolj malo, večinoma mirno in ne premrzlo. Burje in mraza bi bili morali več pričakovati, pa luna ni pripustila, ker je hotela, ostati splošno možbeseda: »Kakor četrti in peti dan po mlaju, tako do druzega mlaja.« O polni luni pa je imela pač svoje muhe, kakor jih ima, ob spremenili.
—	Kakšno pa bo vi sme to luno? Kakor-šno bo ta četrtek in petek.
—	Samoumor orožnika. Iz Babnega polja poročajo z dne 15. t. m. Danes zjutraj ob 1. se je ustrelil v srce c. kr. orožniški postaje-vodja Ivan Podbevšek, doma z Doba. Vzrok ni znan, ker so stvari njegove najdene bile v redu.
-- Kap je zadela v Gorici uradnika v pokoju 60letnega Karola Conrata. Prepeljali so ga v bolnico.
—	- Star mladenič umrl. Umrl je pred tedni najstarejši mladenič moravške okolice po domače »Bistanov Nace« v 90. letu starosti. Bil je svoje dni važna oseba moravške doline. Pečal se je s čebelorejo in mizarstvom. Svetila mu večna luč!
—	Grozna nesreča z avtomobilom. Na Istrski cesti v Trstu .ie pritisnil avtomobil 491etno H. Ferfolja v zid ter jej zmečkal kost v desnem stegnu. Nesrečni ženi odrežejo nogo.
—	Smrt pri delu v gozdu. V soboto popo-ludne jc šel 241etni Tomaž Bizjak iz Stražišča na Tolminskem v gozd po drva s svojim bratom. Ko sta naložila vsak svoj voz, sta hotela proti domu. Tu se spodrsne Tomažu Bizjaku in voz, ki je bil že v teku, pritisne nesrečneža ob bukev. Bil je takoj mrtev.
—	V Mirnu pri Gorici so imeli preteklo nedeljo »zaupni sliodek« socialni demokratje. Bilo je rdečkarjev kakih 15, liberalcev 20, naših pa tudi toliko. Sodrug Ropaš je zanikal vero in posmrtno življenje in liberalci so mu glasno tulili. Potem pa je napadal liberalce, češ, da v programu nimajo nič za delavce. Na to pa so liberalci molčali. Naši so krepko posegli v debato in so spravili rdeče »osreče-valce« ljudstva popolnoma iz uma. Na očita,nje, da so socialisti pomogli v Mirnu oderuhom do zmage pri občinskih volitvah, je izjavil sodrug Zatistič, da socialisti za tistimi gredo, ki jim več dado in da bodo tudi pri državnozborski volitvi šli za liberalce. Naši so klicali: Saj smo že prej vedeli, da ste prodani!« Sodruga Ropasa je to silno zmedlo. Hotel je popraviti nerodnost svojega prijatelja. Rekel je, da bodo socialisti šli res z liberalci, ker so ti svobodomiselni in pa ker imajo v programu tudi točko za delavce. Naši so se spustili v smeh. Naš tovariš Štenta mu je rekel: »Kako je to, gospod Ropaš? Poprej ste rekli, da liberalna stranka nima nič za delavce, sedaj pa pravite, da ima program za delavstvo in da boste zato volili z liberalci ? Sodrug Ropaš pa je nato le odgovoril: »No, aston, liberalna stranka je svobodomiselna.« Več ni mogel povedati, ampak je sedel na stol in dejal, da ne bo več debatiral. Liberalci so se držali zelo klaverno, niti v debato niso upali poseči, le tulili so. Lepa banda to! Gabrščkovi priveski in rdeči osrečevalci delavstva roko v roki! Vrli naši delavci so to družbo razkrili do golega.
Štajerske novice.
š Nečuveno nasilstvo proti Slovencem.
Iz Gradca se nam poroča, da se hoče na vsak način od poštnega ravnateljstva v Gradcu imenovati za poštarico v Šoštanju neka Nemka, akoravno so med kompetenti starejši in zelo dobro kvalificirani oficijanti rodom Slovenci. Ni nam umevno, kako hoče, na primer dvajset let službujočega oficijanta z jako dobro kvalifikacijo spodriniti gluha oficijantinja iz Beljaka ali komaj sedem let službujoča poštna opravitcljica v Šoštanju. Nejasno je, kakem upiivu se ukloni c. kr. dvorni svetnik poštni ravnatelj Pokornig bržkone — nemškemu furorju! Gospodje poštarji,, člani državne poštarske zveze, ali se vam nc dani, da vas kljub temu, da imate dobra spričevala, spodrine vsaka služkinja, če je le Nemka in da ste izročeni nemilosti nemškega furorja. Gospodje poslanci, ni vam znano, da se službe oddajajo le vkljub nemškim pretvezam slabšim. Naši sinovi naj bodo sužnji — in to le, ker ni dovolj odločnega nastopa od strani naših zastopnikov. Ce znajo naši nasprotniki vladi in nje organom rotiti se, storite to tudi vi, ker vaš nastop ima za temelj pošteno in pravično zahtevo in ne zagrizenost!
š Osebne vesti. Poštni oficijant g. Blaž Rane je imenovan za poštnega asistenta in prldeljen poštnemu uradu. Učitelj na vad-nici v Mariboru g. Alojzij Vavroli je pomaknjen v osmi činovni razred.
š Zblaznel je v Mariboru 57 let stari krojaški pomočnik Blaž Kovač. Blede se mu, da ga zasledujejo medvedje in tigri in da mora eksplodirati.
š »Slovensko trgovsko društvo v Celju« priredi plesni venček dne 2. svečana 1907 v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju, na korist fondu za ustanovitev trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko. Začetek ob 8. uri zvečer. K plesu svira polno-številna celjska narodna godba. Vstopnina, za osebo 2 K, za obitelj do 3 oseb 5 K. Toaleta
promenadna. Vstop dovoljen samo vabljenim. Vabilo velja kot legitimacija.
š Umrl je v Ormožu Jurij Grazer, star 25
let.
ljubljanske novice.
lj Predavanje v »Slovenski krščansko socialni zvezi«. Včeraj, dne 15. t. m., je dr. A.
Ušeničnik v prostorih krščansko socialne zveze v Ljubljani v »Unionu« predaval o razvoju človeške kulture. Predavatelj je z znano preciznostjo osvetljeval pradobo človeške kulture ter slikal razvoj in neprestani napredek prosvete v različnih prahistoriških in histori-ških dobah. Človek, ki je bil iz početka lovec in nomad, se ie polagoma povzdignil v živinorejca in poljedelca ter se stalno naselil. Predavatelj je slikal tudi estetsko kulturo, ki jo je človek gojil že izpočetka. Okraševal je svojo obleko, svoja orodja in domove. Nazadnje jc jel trgovati. Glavni faktorji, pospe-ševatelji kulture, so narava, delo, predvsem pa dušne zmožnosti človekove, ki ga razločujejo od živalskih nagonov. Predavanju je sledilo živahno odobravanje. Dvorana je bila nabito polna, vsi ljudje niso našli v dvorani niti prostora. Predavanju jc prisostvoval tudi monsignor Tomo Zupan.
lj »Krščanska ženska zveza«. Zadnje mesečno predavanje je oskrbel g. P. Rakovec D. J. Govoril je o socialnem delokrogu ženske. Lepega predavanja se je udeležilo precejšnje število gospej. Prihodnji petek, dne 18. t. m. bo predaval g. dr. Jos. Jerše. Predavanje bo v dvorani »Krščanske socialne zveze« in se začne ob 3. uri popoludne.
lj Predavanje dr. Janežičevo o izseljeni-štvu v »Leonovi družbi« v mali dvorani »Uniona« se zaradi nepričakovanih ovir ne bo vršilo jutri, v četrtek, ampak pozneje, kar se bo svojčas naznanilo.
lj Velik ljudski koncert ponovi »Glasbena Matica« v nedeljo 27. t. m. na kar že danes opozarjamo posebno prijatelje glasbe na deželi..
l.i Javna zahteva. Moderno mesto mora imeti svoj dobro urejen tizikat. Pri fizikat-nem uradu morajo biti zdravniki — uradniki, ki se drže svojih uradnih ur, da dajo pojasnila občinstvu, če jih išče, kakor imajo uradne ure drugi uradniki. Po našem mnenju bi moral imeti fizik kot šef zdravstvenega urada svojega uradnika, ki bi ga eventualno tudi zastopal. Zastopati pa ga jc le tedaj mogoče, ako je uradnik - zdravnik in obveščen v tekočem o vseh agendah fizikata. Dr. Demeter Blei\veis vitez Trsteniški je mestni zdravnik. Plače ima 3.100 kron. A uradnih ur nima! — Zakaj bi ne bil vsaj od 8. do 12. ure v fizi-katnem uradu in pomagal svojemu šefu, mestnemu fiziku pri raznih zdravstvenih poslih v pisarni. Na ta način bi bjl vedno en zdravnik-uradnik, če je drugi službeno pri komisijah ali drugače zadržan v oisarni in zdravnik, ki jc plačan, bi v resnici zaslužil svojo plačo. Policijski zdravnik ima kot oglednik mrtvecev iu policijsko toliko zunaj opraviti, da ta ne more biti v pisarni. Mestni zdravnik dr. vitez Demeter B!ei\veis .ie pa tudi ubožni zdravnik. Tudi ta praksa se mora urediti, da bodo reveži res imeli kaj od tega. Sedaj zdravi več privatnih zdravnikov v »Mestnem domu« za uboge brezplačno. Ako gospod župan dobi te vrstice v roke, nam bode gotovo pritrdil, če zahtevamo uradne ure za primerno dobro plačanega mestnega zdravnika. Istotako pa zahtevamo strogo uradne ure za še boljše plačane c. kr. vladne zdravnike v zdravstvenem oddelku, da bodo, kakor drugi uradniki, od 9. do 12. in od 3. do 6. ure v pisarni, da jih bo mogoče dobiti, ako jih občinstvo išče. Ako gospod deželni predsednik dobi te vrstice, nam mora tudi pritrditi in urediti službeno poslovanje zdravnikov, da ne bo nobene izjeme. Izjema pa ne sme glede uradnih ur veljati za nobenega, šc tako visokega uradnika ne, kajti, če ta zanemarja svoje uradne ure in se jih natančno nc drži, daje slab zgled svojim poduradnikoni. Gorje delavcu v tovarni, če ne pride in ni pravočasno na delu. Zatorej naj se predstojniki večkrat prepričajo nenadoma, ako ti gospodje rešpektirajo "uradne ure, pred vsem bi pa bil časih priporočati nenaden obisk najvišjega šefa. Ako vlada čut dolžnosti zgoraj in spodaj, .ie red zasiguran in občinstvo ima opraviti z dobro urejenim uradom. Priporočamo, da novo imenovani prezidijalni tajnik na magistratu Janko Blci-\veis vitez Trsteniški, ki ima za to 4.000 kron plače, te vrstice takoj pokaže gospodu županu.
l.i Iz pisarne slovenskega gledališča. Radi nenadnih ovir sc je morala premiera »Lucije di Lanitnermoor« preložiti na prihodnji torek. V petek se vprizori tretjič v sezoni velika VVagnerjcva romantična opera »Lolvengrin« (za par). Naslovno vlogo poje g. pl. Režimov, Flzo ga. Skalova, Ortrudo gca. Rcissova, Telramunda g. OuFednik, kralja Henrika g. Betetto, kraljevega glasnika g. Ranek.
lj Za stavbo mestne višje dekliške šole v Ljubljani razpisuje magistrat javno pismeno ponudbeno razpravo na dan 26. januarja.
lj Roditeljski večer. V soboto zvečer je bil v telovadnici I. mestne slovenske petraz rednice prvi sestanek staršev in učiteljev. Vodja Dimnik je številno poslušalstvo prijazno pozdravil ter ob kratkem pojasnil namen m pomen roditeljskih večerov. Šola in dom, učitelji in starši naj sc složno, roka v roki zavzemajo za duševno in telesno vzgojo mladine. Kakor jc potrebna natančna diagnoza, čc hoče zdravnik, da bo zasledil kal bolezni in jo radikalno ozdravil, tako ic tudi treba, da odgoji-telji spoznajo natančno značaj, slabe lastnosti, bolezni, napake, ki se oprijemljeio otrok, ali pa so se že vkorcninilc. S skupnim trudom star-
šev in učiteljev se bo marsikatero zlo lahko zabranilo, marsikaka rana ozdravila, marsikaj spoznalo, kar je neobhodno potrebno pri vzgoji mladine. Gosp. učitelj Wider je nato predaval o tobaku z ozirom na mladino. Mimogrede je najprej opozoril na pogubonosne in zle posledice alkoholizma, ki razjeda in pokončava našo mladino, predno pride do pravega spoznanja, ker starši večkrat niti pojmijo ne, kako škodljiv je strup — alkohol za mladino i v telesnem i v duševnem oziru. Ker bo o tem predmetu sledilo v kratkem obširneje in natančneje predavanje, zato se je gospod govornik bolj natančno poglobil v razpravo o škodljivosti kajenja pri nedorasli mladini. Na podlagi izkušnje pri otrokih svojega razreda je dokazal, kako razširjena jc ta grda razvada pri ljubljanskih dečkih in da je mnogo roditeljev, ki ali naravnost dovoljujejo, ali pa vsaj ne zabranjujejo otrokom kajenja. — Gospod govornik je potem pokazal, kako naj se skuša zatirati in zabraniti kajenje. V to naj služi: Zgled staršev, pameten in moder pouk ter odstranitev vsake priložnosti. Udeleženci roditeljskega sestanka so pazljivo sledili poljudnim izvajanjem gospoda predavatelja; upati je, da koristni in potrebni nasveti ne bodo brez uspeha. Sestanek je počastilo več odličnih gospodov med njimi ravnatelj Črnivec, magi-stratni svetnik F. Lah, c. kr. sodni tajnik Mil-činski ter mnogo učiteljstva. Na svidenje pri prihodnjem predavanju, ko se bo razpravljalo o kvarnih pojavih alkoholizma pri mladini!
lj Umrli so: gospa Amalija Elsner, rojena Schvvarz, mati deželnega sodnega svetnika gospoda Elsnerja; v Židovskih ulicah št. 5. jc umrl zasebnik in hišni posestnik gospod Adolf Pollack, star 76 let; na sv. Petra cesti številka 52 je umrla Amalija Kastelic.
lj Ponesrečil se je bivši kolarski mojster Šafec. Vsoboto je padel in si dvakrat zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
Ij Mestna policija je sinoči aretovala po-sestnikovega sina Alojzija Škafarja iz Karolinške zemlje zaradi nevarnega pretenja. Škafar jc varuhu svojega nezakonskega otroka že večkrat grozil, da ga ubije. Sinoči mu je pa grozil z odprtim nožem.
lj Slepar. Včeraj popoldne je prišel v neko tukajšnjo trgovino neznan mlad fant in rekel, da ga je poslal njegov gospodar, ki je tudi trgovec, da mu prinese suknene uzorce. Cez nekaj časa je prišel fant nazaj in pokazal uzorce, kojega si je gospodar izbral, ter potem vzel II metrov sukna za 106 kron. Poizvedbe so dognale, da jo je fant ubral po Ižanski cesti.
lj Orožništvo v Mohlbrucku je aretovalo Ivana Zlebnika, kateri je bil zasledovan v policijski tiralnici zaradi hudodelstva javne sile in ga dovedlo ljubljanskemu deželnemu sodišču.
lj V Ameriko sc je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 70 Slovencev in 16 Hrvatov.
lj »Ljubljanska društvena godba« priredi danes v vinski kleti hotela »Union« društveni koncert. Začetek ob pol osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin.
ij Obrtno gibanje v Ljubljani. Minoli mesec pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Tvrdka Puc in drug v Sodnij-skih ulicah št. 1, trgovino s preprogarskimi izdelki, pohišjem in manufakturnim blagom; Alojzij Smole v Krojaških ulicah 3, snaženje oken in stanovanj; Makso Hrovatin v Velikih čolnarskih ulicah št. 4, prodajo premoga in drv Josip Fa.ion na Poljanski cesti št. 67, pohišno mizarstvo; Josip Zupančič v Šolskem drevoredu, mesarski obrt (klanje drobnice — telet in prešičev); Ana Cotman v Židovskih ulicah št. 4, prodajo živil; Zofija Tomažič v Holz-apflovih ulicah št. 5, žensko krojaštvo; Marija Schubert v Židovskih ulicah št. 5, trgovino z mešanim blagom; Avgust L.cbar na Turjaškem trgu št. 1, kiparski obrt; Josip Rebolj v Jenkovih ulicah št. 16, ključarski obrt; Ferdinand Primožič v Cerkvenih ulicah št. 21, prodajo voščenih barv in snaženje stanovanj; Karol Meglič in Rudolf Pehani na Dunajski cesti št. 32, kot lastnika tvrdke Lavrenčič in Domicelj, trgovino z mešanim blagom; Frančiška Kasti pl. Traunstatl na Pogačerjevem trgu št. 1, prodajo perilncga blaga in platna; Pavla Loč-niškar na Vodnikovem trgu, branjevski obrt; Šuštcršičeva na Sv. Petra cesti št. 17, malo trgovino s polenovko in kislim zeljem; Rudolf Siginund Nagel na Starem trgu št. 26, preprogarski obrt; Jakob Valant na Prulah št. 6, ključavničarski obrt; »Narodna tiskarna«, delniška družba na Poljanski cesti, knjigarski obrt; Karol Polajnar na Sv. Petra cesti št. 2 (kavarna »Prešeren«) kavarnarski obrt. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt sledeči: Antonija Kascli v Židovskih ulicah št. 5, trgovino z mešanim blagom; Martin Jenko na Dunajski cesti (na stojišču) prodajo in pečenje kostanja; Alojzij Lavrenčič in Makso Domicelj na Dunajski cesti št. 32, trgovino s falkenberško kemično vodo na debelo; ista tudi trgovino z mešanim blagom ravnotam; Marjeta Prek na Vodnikovem trgu, prodajo živil: Alojzija Tratnikova na Sv. Petra cesti št. 27, (»abstinentna restavracija in kavarna«) izkuharski obrt; Josip Rebolj in Jakob Valant v Jenkovih ulicah št. 16, ključavničarski obrt; Matija Pcrne v Židovskih ulicah št. 3, črcvljar-ski obrt; Elizabeta Peterka na Pogačerjevem trgu št. 1, trgovino s platnom; Ivana Šuštcršičeva na Sv. Petra ccsti št. 17, prodajo po-ienovke; Ivan Železnikar v Lingarjcvih ulicah št. 4, kramarijo z manufakturnim blagom; Alojzija Štrusova na Martinovi cesti št. 23, malo trgovino z mešanim blagom; Marija Škerlj na Karlovski cesti št. II, prodajo usnja; Gregor Podrekar, trgovino z galanterijskim in drobnim blagom v Sv. Florijana ulicah št. 14; Franc Sluga na Opekarski ccsti št. 26, prodaio živil; Karol Štrukelj v Bohoričevih ulicah št. 4, mesarski obrt; Marija Pajerjeva na Rimski cesti št. 19. malo trgovino z mešanim blagom: Ivana Podkrajškova, roj. Skubičcva na Sv.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena let* 1854.	w LiiihlianS Wnl#A»A ..IU«	an
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
---- r..,------------u >••	*aiiiiu gusmiiicai jem svoje I Z D O r n O	2469 !6o—16
■ii s» ■-««■■«» pivo y Hodcih in a|yki«'ni r a h.
Petra cesti št. 18. žensko krojaštvo; Ivan Biz jak v Bohoričevih ulicah št. 10, branjevski obrt; Filip Praeh in Josipina Igličeva na Dvorskem trgu št. 3, trgovino z mešanim blagom; Dragotin Puc, preprogarski obrt in trgovino s pohišjem na Dunajski cesti št. 18 in v Šelen-burgovih ulicah št. 6; Avgust Drelse v Konjuš-nih ulicah št. 2, prodajo steklenih izdelkov.
Ij Štiridesetletnico, kar je postal primarij, obhaja jutri, dne 17. t. m., ljubljanski podžupan dr. Biei\veis vitez Trsteniški.
Razne stvari.
Plinarna zletela v zrak. V Poznanju je razpočil gazometer mestne plinarne. Pok je bil grozen. Zdrobljenih je mnogo šip. Prebivalstva se je polastila panika. Mesto je brez razsvetljave. Ubit ali ranjen ni bil nihče.
Samoumorj na Dunaju. Dne 14. t. m. se je ustrelil na Josefstadter cesti neki 25 do 30 letni mož. Dve uri pozneje so pa našli v Bri-gittenau na cesti mrtvega mladega moža, ki se je tudi ustrelil. Kuharica Ana Weiss, stara 37 let se je 15. t. m. zjutraj sprla s svojim ljubimcem, natakarjem. Med prepirom se je popolnoma slekla, se polila popolnoma s petrolejem in se zažgala. Natakar je izkušal plamen zadušiti a kljub temu ima kuharica smrtnone-varne rane. Tudi natakar ima rane na roki. Ranjenca sta v bolnišnici. — V nekem dunajskem zabavališču so prijeli nekega mladega moža, ker ni moeel plačati svojega računa v višini 66 kron. Izjavil je, da se piše Schenk in da stanuje v hotelu. Spremljal ga je detektiv v hotel. Mladi mož se je podal v sobo. češ da gre po denar, zaprl je vrata in se ustrelil. Dognali so, da je samomorilec pruski pomorski praporščak Libbenitz iz Kiela.
Poškodovani parnik. »Lloydov« parnik »Almisša«, ki je odplul 9. t. m. iz Trsta v Mctkovič, je obstal v višini Makarze, ker se je poškodoval vijak. Parnik »Villa« je vlekel poškodovani parnik v Split.
Ustavljen brzovlak. Na Severno-zahodni železnici so ustavili 14. t. m. pred postajo Iglava brzovlak, ker je počilo kolo poštnega voza. Potniki so prestopili v drugi pripravljeni vlak. Brzovlak je imel 3urno zamudo.
Delavski nemiri v Jabloncu. Tvrdka Ura-bin v Jabloncu se je branila, da vstopi v kar-tel, kateremu so pristopili lani steklarski bru-sači in delavci. Delavci so nato sklenili, da bojkotirajo navedeno tvrdko. Lastnik tvrdke Ura-bin je obljubil delavcem 5—10 odstotkov zvišanje plače, ako odstopijo od svoje zahteve, da mora pristopiti kartelu. Kakih 1200 delavcev ie razbilo nato tvrdkama Krupka in Ba-latka kakih 50 šip. Orožništvo je razgnalo delavce. V nedeljo je izjavil Urabin, da vstopi v kartel. Zdaj vlada v okraju popolni mir.
Temna preteklost francoskega ministra Brianda. »Germania« poroča, da je sedanji francoski naučni minister Briand, ko je bil še advokat v Nantesu, sedel tam šest mesecev v zaporu, ker je prešestoval s soprogo nekega svojega prijatelja.
Japonski princ v Evropi. Japonski princ Fušimi odpotuje v kratkem v Evropo, in sicer na Angleško, da vrne tako obisk angleškega princa Arturja Connaughtskega, ki se je mudil nedavno v Tokiju. Obisk pričakujejo v Londonu v drugi polovici marca.
Umor ali samoumor. Ker je ni maral, je ustrelila v Lubeku neka Schulz ravnatelja ko-merčne banke Stillerja in nato izvršila samoumor. »
Kugo so konstatirali na postaji Petrovski Savod v nckern vojaškem vlaku. Za kugo oboleli vojak je umrl.
Nesreča na železnici. Vlak iz Pianella obstoječ iz dveh osebnih in iz tovornih voz je zadel pri Sarmati na vlak, ki je vozil iz Piacence pesek. Ranjeni je 20 oseb, med njimi dva nevarno.
Velik požar v dunajskem Pratru. V četrtek zjutraj je zgorelo zabavišče Svobode v Pratru. Obiskovali so ta etablisma najrajši vojaki in posli. Ogenj je zapazil policijski stražnik Richnowsky, ki je zbudil natakarje. Lastnica Amalija Svoboda s svojo rodbino in s posli je še spala, ko je gorelo vse poslopje. Pri gašenju je obranila požarna hramba, da se požar ni razširil. Lastnica je zavarovana. Ko se je vračal avtomobil požarne hrambe v požarno-brambene prostore, je vrgel na stran zasebnika Fder, ki si je pretresel možgane in se ranil na glavi. Med navedenim požarom se je pa vžgala obleka tudi natakarici Charwah, ko sc je podala ob šesti uri zjutraj domov. Ranjena je na hrbtu. Domačini so sami pogasili požar.
Samoumor med gledališko predstavo.
Med gledališko predstavo v Kolomcji se je ustrelil v parterju oskrbnik Anton Lučki. Nastala jc panika. Vse je drlo iz gledališča. Več žensk je omedlelo. Predstavo so nadaljevali, dasi je zapustilo že mnogo gledalcev gledališče.
Iz slovanskega sveta.
si Stavka na slovaški šoli. V Lipto Szent Andreasu* jc upeljala ogrska vlada za neki predmet ogrski jezik na. tamošnji slovaški šoli. Vsled tega nc hodijo učenci več v šolo. Oblasti so naperile preiskavo proti starišem učencev.
si Bolgarski trgovsko - obrtni muzej namerava napraviti podružnice v Zagrebu in v Ljubljani.
Telefonska in brzojnuna poročila.
Z NEMŠKE GIMNAZIJE V CELJU.
D u n a j, 16. januarja. Zaradi postopanja nemških profesorjev proti slovenskim dijakom na gimnaziji v Celju je vložil dr. Korošec Interpelacijo.
RAZPUST DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 16. januarja. Zasedanje državnega zbora ne bo zaključeno s prestolnim govorom. Dne 30. t. m. bo imel predsednik Vet-ter zaključni govor o delu državnega zbora, nakar bo državni zbor razpuščen.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 16. januarja. V današnji seji državnega zbora je minister za deželno brambo odgovarjal na več Interpelacij. Po krošnjar-skem zakonu je zbornica pričela razpravo o predlogi proti nepošteni konkurenci.
SIJAJEN SPREJEM ZUPANA IZ BUKAREŠTA NA DUNAJU.
Dunaj, 16. januarja. Jutri ob sedmi uri zvečer se pripelje na Dunaj župan iz Bukarešta z deputacijo ondotnega občinskega sveta, da vrne dr. Luegerju obisk. Sprejem bode vsestranski. Dunajčani bodo razobesili zastave, okrasili trgovine. Obrtne zadruge in druga društva z društvenimi zastavami spremijo v slovesnem sprevodu gosta v mesto. Krščanski socialci pripravljajo velikanske manifestacije. Nasproti dvorne opere pozdravi goste krščanska ženska zveza.
GOSTILNIČARJI PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
Dunaj, 16. januarja. Deputacija avstrijskih gostilničarjev je bila danes pri ministrskem predsedniku. Prosila ga je, naj se iz-premeni že sprejeta obrtna noveia in da se tedaj ko se objavi sankcionirana postava s posebno naredbo ugodi tudi gostilničarjem glede prodaje piva v steklenicah. Ministrski predsednik je dejal, da obrtne novele sedaj ni mo-' goče izpremeniti, ker je to kompromis obeh zbornic, z zadevo prodaje piva v steklenicah se bo pa pečal obrtni svet ministrstva.
TRETJE OGRSKO VSEUČILIŠČE.
Budimpešta, 16. januarja. Tretje ogrsko vseučilišče se ustanovi v Požunu.
OVACIJE POLONYJU.
Budimpešta, 16. januarja. Polonyt je bil danes v ogrskem državnem zboru sprejet z velikimi ovacijami.
POTRES NA JAMAJKI.
London, 16. januarja. V mestu King-ston je bil v ponedeljek silen potres, ki je porušil več zgradb. Porušen je glavni hotel in nekaj drugih hiš. Nekaj hiš je poškodovanih, vendar ni katastrofa tolika, kakor se je glasila prva brzojavka. Število mrtvih ne presega 100, več sto oseb je pa ranjenih. Včeraj popoludne požar v mestu še ni bil pogašen. Zgorela je tudi vojašnic;} in v njej 40 vojakov. Na severnem delu otoka potres ni napravil škode.
London, 16. januarja. Poročilo o potresu na Jamajki je radi tega tako pozno prišlo, ker je kabel do Jamajke še sedaj razrušen.
ŽELEZNICA V TIBET.
Š a n g a j, 16. januarja. Zastopniki mnogih držav so se obrnili do rezidenta v Tibetu, da bi dovolil zgradbo železnice iz Kine v notranji Tibet in da se nekaj mest otvori trgovini z inozemstvom.
— Krmo za prešiče, perutnino in pse iz mesnih vlaken prodaja gosp. R. Ranzinger v Ljubljani. Glej današnji inserat!
Kupujte
narodni l^olel^!
Malo stanovanje
se išče, z eno ali dvema sobama, s'"pritiklinami za dva zakonska brez otrok, v Ljubjani ali pa na deželi blizu železniške postaje in poceni. — Ponudbe na: Blagomir Zarnik, Ljubljana, poste restante glavna posta.	103 2 2
Preklic.
Spodaj podpisana izjavljam, da nisem plačnica za kakršnekoli morebitne dolgove svojega ni' ža Jožefa Zupanč 6 ter svarim vsakogar, na) od njega ničesar ne kupi, oziroma naj mu nič ne posodi in tudi ne proda.
Zaboržt pri Št. Pavlu na Dol., 16. jan. 1907.
Terezija Zupančič,
110 t —i
posestmea.
Išče se pošten in priden
mesonki pomočnik,
ki bi se dobro umel zlasti na prodajo mesa. — Več pove gospa Terezinka Kočar, Jesenice št. 3 ali pa Anton Hafner, mesar v Škofji Loki. m 5-1
Išče se kuharica
66 3-2
v župnišče na deželi. — Naslov se izve pri upravništvu Slovenca.
Pica za prašiče in
flprntninn (mesnina) zajamčeno čista, r UlillllU zmjeta, prekaša vse dosedanje
piče. Presenetljivi vspehi. — 1 zavitek za
poskušnjo 5 kg franko 6 K.
Piča za pse,
(mesnina) stisnjena 5 kg 5 K po povzetji. Zaloga R. Ranzinger, Ljubljana, Dunajska cesta 19.	74 h_2
NaJvl-Je odlikovanje na mednar. raistavl v MIlanu 1906
(avstr. razsodišče.)
Zunanja
naročila L ju
V745 I b Sestra
HILDEGARDA ROHRMANN
samostan uršulink na Du-naju-WShring, izreka najtoplejšo zahvalo, ker je bila ozdravljena hude želodčne bolezni z uporabo želodčne tinkture (tudi odvajalno) lekarja Pioco-lija v Ljubljani. 1 steklenica 20 vin. 12 stekknic z zavij. K 2 /0 24	*	512
70 » .» » » 14--
(postni zavoj). izvr"i najtočneje lekar PICCOLI v bljani, Dunajska cesta.
Hiša na prodaj!
lz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa iz 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761 s
priporoča raznovrstna
vi z i t n i c
po niaki canl.
Ivan Podlesnik mLP ~
Ljubljana - - - Stori trs Stev. 10
s klobuki In č ^ ulj i
•	1 ni HHMMBHMBBH V —•
< '.V <?/. </V >Y < w < NW. v . > V < n!7A '.v V A'. V-.v 7i>'/i>.vV>
V VI V
Kašelj SIS S
Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prsa
s 3 jelkami. Zdra uiško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
Cllfl not. potr. izpričeval dokazuie, daje JifcU res, kar se obljubuje. 2483 24 — 11
Zavoj 20 ln 40 vin. pri t lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E Leustek, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani.
PODOBE
v največji izberi
priporoča 79 4-1
Alnizit m
zaloga stekla porcelana in svetilk v Ljubljani,
Wolfove ulice 6.
Vinorejsko društvo v Ormožu
priredi v četrtek, dne Sl.januarija 1907 v dvorani gostilne g. Antona Skorčiča
prvi vinski sejem
Ponujala se bodo vina lanskega, prav dobrega pridelka, kakor tudi vina starejših letnikov iz vseh vinorodnih krajev ormoško-ljutomerskih goric.
Začetek ob II. uri predpold.
Železniške zveze z Ormožem t
Iz Maribora odh pošt. vlaka ob 8'15 predpoldne. lz Ljubljane „ „ „ „ 509 „ Prihod v Ormož ob 10'24 predpoldne.
Odhod iz Ormoža:
ob 1*23 pop, brzovlak na Pragersko-Maribor-Ljubljana. „ 4'37 „ pošt. vlak „	„
Ormož, v januarju 1907.	89 3-1
Za odbor „Yinorejskega društva"
Dr. I. Geršak, načelnik.
Perje za postelje in poh
priporoča po najnižjih cenah 900 24	F. H I T I
Pred škofijo št. 20. IV Zunanja naročila se točno Izvršujejo
IIIHUlIlllllllllKIIIIHItlllllllllllllllllllllMIMIIIIIlilllUllUU
2 enonadstropni hiši
inilllttlllllllllHIllllllMIIUIlItllllllllllllllllllllllllllllMIlll
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Lubtjani. 70 1 -1
Vsestransko hvalo in pri-^ znanje je dosegel letošnji
Koledar
I S
33 (3—2)
za
kmetavalca «.
i
I S S I
Uredil deželni mlekarski nadzornik J. Legvart. - II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne ži- g vinoreje; zlata pravila živinoreje, krm- R
Iljenje goveje živine in prašičev. ~ Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje Q mleka, bolezni mleka. Obdelovanje ■ travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila.
Sadjereja; naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetijski zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. □ Koledar, sejmi in še mnogo drugega. | Vezan je letos v posebno močno I platno. Cena s pošto K 1-80, g in se naroča pri Iv. BONAČU v g Ljubljani. - Vsled prihranitve dra- ■ gega povzetja se naj znesek naprej B dopošlje. — Noben vesten gospodar I naj ne bo brez tega potrebnega B P> koledarja!	čŽ
mr^r^r fc^^m n^-ooc W^jtti (ttr
S
s
Priloga 13. Ue*. „Slovenca" dni 16. januarja 1907
Državni zbor.
Vladna predloga za izboljšanje plač profesorjem.
Zbornica dela z mrzlično naglico. Danes je v predsedstvu zbornice nastala mala zmešnjava. Mislili so, da bo odsek, ki proučuje postavo proti ponarejanju vina, dogotovil svoje delo, pa ga ni. Ker pa tudi poročevalca odseka, ki sc posvetuje o zakonu proti umazani konkurenci in odseka, ki obravnava od gosposke zbornice vrnjeno obrtno novelo, nista zgotovila svojega dela, so morali v zbornici obravnavati zakon o imuniteti poslancev. Medtem pa so si poslanci ogledovali novo vladno predlogo, ki urejuje plače profesorjem. Bistvene določbe so sledeče:
S 8. V S 2 postave od 19. sept. 1898 določeno povišanje plače dejanskim učiteljem na državnih srednjih šolah znaša po preteku prvega in drugega kvinkvenija vsakokrat po 500, IK) preteku treh naslednjih kvinkvenijev vsakokrat po 800 K.
§ 9. Dejanskim srednješolskim učiteljem in učiteljem veronauka se po doseženem popolnem učnem vsposobljenju za odmero kvinkvenalnih doklad vračuna do maksimuma osmih let suplentska ali asistentska službena doba, ki se dosluži ali pred ali po uveljav-ljenju te postave, ako so v tej dobi poučevali na teden vsaj 14 ur jezikovne predmete ali 20 ur risanje ali 17 ur druge obligatne predmete vračunši veronauk.
Učiteljem veronauka sc pri avanziranju v sistemizirano plačilno vrsto, ki je določena za dejanske učitelje, službena doba, ki so jo, bodisi pred uveljavljenjem, bodisi po uveljav-ljenju te postave doslužili, vračuna do maksimuma osmih let.
§ 11. Definitivni učitelji telovadbe na državnih srednjih šolah se zamorejo, ko dose-žeio tretjo kvinkvenalno doklado povzdigniti v deveti, ko dosežejo peto kvinkvenalno doklado, v osmi plačilni razred. Definitivmm učiteljem telovadbe na državnih ali s pravico javnosti na nedržavnih srednjih šolah in učiteljiščih se suplentska in asistentska doba, s pogojeni, da so poučevali vsaj 20 ur na teden, pri odmeri kvinkvenalnih doklad vračuna, bodisi da so jo doslužili pred ali jo bodo po uveljav-ljenju te postave.
S 12. Te določbe veljajo tudi za pomorske in višje trgovske šole.
S 13. Povišanje plače glavnih učiteljev na učiteljiščih znaša po preteku prvih dveh kvinkvenijev vsakokrat po 500, naslednjih treh vsakokrat po 800 K.
§ 14. Vadniškim učiteljem se zviša plača po preteku prvih dveh kvinkvenijev vsakokrat za 300, po preteku naslednjih treh vsakokrat po 400 K. Po tretji kvinkvenalni dokladi se povzdignejo vadniški učitelji lahko v deveti, po preteku pete kvinkvenalne doklade v osmi plačilni razred, ako imajo učno usposobljenje za meščanske šole.
S 15. Suplentska in asistentska doba se pri odmeri kvinkvenalnih doklad glavnim uči-teljiškim učiteljem, ki imajo učno usposobljenje za srednje šole, vračuna ravno tako kot srednješolskim profesorjem.
S 16. Glavnim učiteljiškim učiteljem, ki imajo učno vsposobljenje za meščanske šole, se pri odmeri kvinkvenalnih doklad lahko vračuna cela službena doba na vadnici; službena doba pa, ki so jo doslužili na kaki ljudski šoli ali pa kot suplentje ua učiteljišču, se vračuna do maksimuma osmih let.
S 17. Učiteljem na vadnici sc pri odmeri kvinkvenalnih doklad lahko vračuna cela poprejšnja službena doba na kaki ljudski šoli po 'učnem vsposobljenju. Vračuna se službena doba učiteljiških in vadniških učiteljev, bodisi da so jo doslužili že pred uveljavljenjem, bodisi po uveljavljenju tc postave.
S 18. Te vse določbe veljajo tudi za učitelje telovadbe in petja na državnih učiteljiščih.
S 19. Obrtne šole. — Učiteljem, ki so povišani iz desetega v deveti plačilni razred, se mora vračunati pri odmeri kvinkvenijev v IX. plačilnem razredu doslužena doba počenši od petega službenega leta do maksimuma desetih let.
§ 20. Učiteljem vseh plačilnih razredov na obrtnih šolah pa se pri imenovanju lahko vračuna za odmero kvinkvenijev, trienijev in pokojnine tudi prejšnja tehniška, umetniška in obrtna služba kjerkoli iu sicer učiteljem do maksimuma osmih, ravnateljem do maksimuma 12 let.
S 7. Katoliškim in grškim uniranim profesorjem na teoloških dijecezanskih in centralnih semeniščih ter profesorjem grškega nc-zedinjenega semenišča v Zadru se poviša plača po preteku prvega in drugega kvinkvenija vsakokrat za 500, po preteku naslednjih treh vsakokrat po 800 kron.
Poslanska imuniteta.
Ker poročevalci odsekov proti ponarejanju vina, o obrtni noveli in o umazani konkurenci niso še izgotovili svojih poročil, je ustavni odsek predložil pienumu zbornice zakon o poslaniški imuniteti, ki obenem obsega vsaj deloma izpremembo poslovnika. Proti tej predlogi ie bil upor prevelik, da bi bila mogla vzlic naglici, s katero zdaj zbornica predloge sprejema in rešuje, prodreti. Poročevalec ustavnega odseka Grabmayr priporoča predlogo, ki je v interesu dostojanstva zbornice. Svobodo parlamentarizma se ne sme zamenjati s svobodo poslancev, uganjati, kar se jim poljubi in žaliti, kogar hočejo. Silvester naprosi poročevalca, naj iz predlog črta zadnja dva odstavka, ki izpreminjata zbornični poslovnik. Starzynski izjavi, da bodo Poljaki glasovali za to postavo. Proti govore Pernerstorfer, Ofner, Malik, Choc, ki pred-
laga, naj se preko tc predloge preide na dnevni red. Pergelt predlaga, naj se predloga vrne ustavnemu odseku, ki naj se o njej posvetuje in jo deloma izpremeni v teku osmih dni. Dr. Adler podpira predlog Pergeltov. Nasprotniki predloge so posebno naglašali, da se mora prepustiti bodoči zbornici, ako hoče izpreme-niti določbe o poslanski imuniteti in poslovni red, ne pa že sedaj vezati jo. Pri glasovanju
je bil sprejet predlog Pergeltov.
» * *
Krošujarski zakon.
Schlegel in tovariši stavijo nujni predlog, naj sc nasproti izpremembam, ki jih je sklenila glede na krošnjarski zakon gosposka zbornica, uveljavi prvotna, od poslanske zbornice sklenjena oblika. To priporočajo posebno krščanski socialci. Zbornica pa je krošnjarski zakon tudi v tretjem branju sprejela tako, kakor ga jc deloma izpremenila gosposka zbornica.
* * *
Vojaške vdove in sirote.
Obrambeni odsek je sprejel zakon o pokojnini za vojaške vdove in sirote ter sprejel tudi predlog Malikov, naj se zvišajo pokojnine tudi vojaškim vdovam in sirotam, ki vlečejo pokojnino še po starih določbah pred uveljavljenjem te nove postave.
* *
Zvišanje plač državnim uradnikom.
Proračunski odsek se je posvetoval z ministri glede na novi uradniški zakon. Konferenca ni imela nobenega uspeha ter se bo jutri nadaljevala. Pač pa nameravajo odškodovati one uradnike, ki se vsled tega, ker odpade prvotno nameravana draginjska doklada 120 kron, čutijo oškodovane.
Kar se tiče 6., 7. in 8. plačilnega razreda, bo vlada poizvedovala, ali ti uradniki žele
rajši kvinkvenije ali kvadrijenije.
# * *
Novo dalmatinsko parobrodno društvo.
Pododsek proračunskega odseka se je posvetoval z ministri, kako urediti vprašanje glede na novo dalmatinsko parobrodno društvo »Dalmatia«. Prcporna vprašanja nameravajo rešiti tako, da bodo »Dalmaciji« prepustili ves tovorni parobrodni promet, paro-brodni brzovozni promet pa upravi državnih železnic, ki bo zgradila več modernih brzo-parnikov. Sicer bi se to zelo poznalo na proračunu, toda to bi se amortiziralo, ker bi se tako zmanjšale podpore parobrodnim društvom, ki bodo tvorila novo »Dalmacijo«. * * *
Krščanski socialci za obrtnike.
Krščanski socialci so izjavili vladi, da bodo v slučaju, ako ne bo vlada v stanu, uveljaviti obrtni zakon po želj#H»poslanske zbornice, vsaki kandidaturi kateregakoli ministra v kakem dunajskem voli vnem okraju nasprotovali. To gre na ministrskega predsednika Becka, ki bo na Dunaju kandidiral za državni zbor.
* + *
Delovodje in pazniki tobačnih tvornic v finančnem ministrstvu.
Dne 15. t. m. se je predstavilo odposla-ništvo delovodij in paznikov tobačnih tvornic finančnemu ministrstvu. Zahtevali so, naj sc ii rede plače uslužbencem. V finančnem ministrstvu so izjavili, da že izdelujejo posebni odlok, ki ga objavijo najbrže že tekom prihodnjih osmih dni.
* * *
Zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin.
Zveza avstrijskih industrijcev je vložila po poslancu Kinku državnemu zboru vlogo, v kateri navajajo, da je naložilo povišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin vsem stanovom, osobito pa trgovcem in obrtnikom, neznosno breme na rame in bo znašalo povišanje več, kakor ves dohodninski in osebno dohodninski davek. Več vplivnih poslancev je izjavilo, da hočejo skrbeti, da zbornica glede na povišanje izjavi vladi svoje mnenje.
Poslano.
Stvarni popravek k stvarnemu pojasnilu gospoda Fr. Jelovčana, priobčenemu v »Slov. Narodu« št. 10, 12, januarja t. 1.
28. decembra 1906 ste res prišli k meni Vi gospod Jelovčan in trije Vaši tovariši. Toda Vaš nastop m zlasti nastop enega Vaših tovarišev jc name naredil le ta vtis, da me hočete v besedi ujeti, ne pa iskati pojasnila.
Ne bom pripovedoval na široko, kaj vse sem imel opraviti glede pokopališča, ko se je šlo še za to„ da se bo staro pokopališče razširilo. Rečem le: ustregel sem v tem oziru vsem zahtevam c. kr. okrajnega glavarstva. H komisijskemu ogledu 16. junija 1904 pa nisem prišel. In zakaj ne? Prvič zato, ker je bila na dnevnem redu komisijskega ogleda samo tale točka: »Ali jc predlagana parcela številka 500 davčne občine Gorenja vas primerna in sposobna za. napravo novega pokopališča na Trati«. (Glej dopis c. kr. okr. glavarstva v Kranju dne 18. maja 1904, številka 12.608).
O tem določevati pa nima nikdo drugi kot c. kr. okrajni fizik in c. kr. državni tehnik.
Ce sc je torej ob tistem komisijskem ogledu razpravljalo tudi o tem, kam naj se parcela prepiše, se je grešilo zoper dnevni red, ker se je obravnavalo o neki važni zadevi, o kateri v omenjenem dopisu ni niti besedice.
Drugi razlog, zakaj nisem prišel h komisijskemu ogledu, sem Vam povedal 14. febr. 1905 ob razgovoru v mežnariji. V hiši, kjer sc jc po kom. ogledu 16. junija 1904 vršilo
posvetovanje, so se 15. maja slišale besede: »Far naj v cerkvi gospodari!« Tako mi je pripovedoval ključar hotaveljske podružnice Gre-gorij Demšar. Govorile so se te besede zaradi tega, ker sem se podpisani na prošnio obeh ključarjev hotaveljske cerkve drznil 15. maja 1904 v cerkvi oznaniti, naj prineso listke opravljene velikonočne izpovedi iz hotaveljske soseske sami gospodarji, češ, da sc bodete pogovorili ob tej priliki zaradi mostu pri ho-taveljski cerkvi. Povdarjam, da sem to oznanil na izrečno prošnjo obeli ključarjev. Še sanjalo se mi pa ni, da bom s tem oznanilom zagrešil hudodelstvo razžaljenja veličanstva občine Trata.
Kakor so sc omenjenega dne slišale one surove besede, prav kaj takega, bi se bilo lahko prigodilo pri komisijskem ogledu. Sklenil sem torej, braniti cerkvene pravice pri dostojnih in kompetentnih oblastih, surovežev sc pa izogibati in zato sem izostal od komisijskega ogleda.
Poslal sem pa še prav tisti dan, ko je bil komisijski ogled županstvu dopis s tremi važnimi vprašanji:
Prvo vprašanje je bilo:
»Ali res namerava politična občina Trata napraviti novo pokopališče za župnijo Trata?«
Čemu to vprašanje? Iz teh-le razlogov:
1.	Ker ima za napravo oziroma razširjenje pokopališča v prvi skrbeti župnija oziroma cerkev; le če se ta odreče tej svoji pravici oziroma dolžnosti, pride na vrsto politična občina. Podpisani se kot predstojnik župnije oziroma cerkve nikdar nisem odrekel tej dolžnosti. Dokaz temu to, ker sem izpolnil vse, pokopališče zadevajoče zahteve c. kr. okrajnega glavarstva in sem vedno povdarjal, da je neobhodno potrebno razširjenje starega pokopališča oziroma novo pokopališče.
2.	Omenil sem že v svojem poslanem v »Slovencu« dne 24. decembra 1906, da je bilo staro pokopališče na Trati cerkveno torej versko. Samo po sebi je bilo torej umevno, da bo tudi novo le cerkveno — versko pokopališče. Za napravo takih pokopališč imajo pa, kakor sem dokazal, skrbeti cerkveni organi, nc pa občina.
S prvim svojim vprašanjem na županstvo sem hotel torej izvedeti, zakaj, s kakšno pravico sega v cerkvene zadeve politična občina Trata, kar je tem manj umevno, ker se občina Trata ne krije z župnijo Trata.
Drugo vprašanje v dopisu je-bilo:
»Ako namerava občina napraviti pokopališče, ali bo stroške pokrila potom konkurenčne obravnave, ali kako drugače?« Cemu to vprašanje?
Potom konkurenčne obravnave se grade le cerkvene stavbe: cerkve, župnišča, kapela-nje itd. Ako bi bilo torej županstvo odgovorilo, da bo pokopališče zidalo potom konkurenčne obravnave, bi jaz s tem imel zagotovilo, da bo pokopališče cerkvena last in torej versko a ne občinsko pokopališče.
Tretje vprašanje je bilo:
»V slučaju, da bi se stroški drugače pokrili kot konkurenčnim potoni, ali bo novo pokopališče katoliško in se li v dokaz tega zaveže županstvo skrbeti za to, da se parcela, na kateri bo stalo novo pokopališče, v zemljiški knjigi prepiše na ime župne cerkve sv. Janeza Krstnika na Trati, vsled česar bi novo pokopališče postalo cerkvena last?« — Zakaj sem stavil to vprašanje, oziroma zahtevo? Zato, ker bi se s tem pokopališču zagotovil verski značaj, ako bi se omenjena parcela v zemljiški knjigi prepisala na ime župne cerkve. (Glej odlok c. kr. uprav, sodišča z dne 22. februarja 1895, številka 958).
Ako bi mi bilo županstvo dalo to zagotovilo, bi se podpisani potem prav nič ne vtikal v pokopališčno zadevo; zgradbo pokopališča bi bil prepustil županstvu. Toda takega zagotovila nisem dobil. Županstvo nu na moj dopis ni dalo nobenega odgovora. Ze uajpripro-stejša uljudnost zahteva, da se na vprašanje odgovori, tembolj če sc vpraša uradno o takih važnih rečeh. Netaktno je bilo torej, da je županstvo moj dopis ošabno preziralo iu nič odgovorilo.
Podpisanemu torej ni preostalo dnizega, kakor da ugovarja pri c. kr. okrajnem glavarstvu proti temu, da bi se za župnijo Trata delalo občinsko pokopališče.
Ko je namreč c. kr. okrajno glavarstvo po komisijskem ogledu z dopisom 22. junija 1904, številka 15.180 ukazalo županstvu, da naj sklene kupno pogodbo s posestnikom parcele, kjer se bo zgradilo novo pokopališče in naj to parcelo prepiše v zemljiški knjigi na ime občine Trata, sem bil podpisani docela prepričan, da sc namerava res občinsko pokopališče napraviti.
Zato sem v svojem dopisu z dne 3. julija 1904, številka 75 prosil, naj c. kr. okrajno glavarstvo gori omenjeno odredbo premeni v toliko, da naroči županstvu naj omenjeno parcelo ne prepiše na ime občine Trata ampak na ime župne cerkve sv. Janeza Krstnika na Trati. Pristavil sem: S tem sc bo zagotovil pokopališču verski značaj in le pod tem pogojem, ako sc to zgodi, se bo pokopališče, ki ga namerava občina napraviti, blagoslovilo in od župnije v svojo svrho rabilo.
C. kr. okrajno glavarstvo je z dopisom II. julija 1904, številka 16.940 odgovorilo tako-lc:
»Na tamošnji cenjeni dopis z dne 3. julija t. 1. številka 75 se župnemu uradu javi, da c! kr. okrajno glavarstvo nikakor nc ugovarja, da jc katoliško pokopališče smatrati kot cerkveno napravo in istotako tudi ne (ugovarja) da bi se novo pokopališče prepisalo na ime župne cerkve sv. Janeza Krstnika na Trati. S tuk. odlokom z dne 22. junija t. I. št. 15.180 se je županstvu na Trati izdalo le navodilo glede zgradbe novega pokopališča na parceli št. 500 d. Gorenja vas, kateri prostor sc jc
predlagal kot pokopališče in ki je iz zdravst-veno-policijskih ozirov za ta namen popolnoma prikladen.
V prepisu se o tem obvešča obenem županstvo na Trati.«
Gospod Fr. Jelovčan! V svojem »stvarnem pojasnilu« ste ta važni dopis c. kr. okrajnega glavarstva samo omenili z datumom in cxh. številko. Nič, prav nič pa ne poveste, da Vam je c. kr. okrajno glavarstvo s tem dopisom dalo dovoljenje (vsaj indirektno), da parcelo lahko prepišete na ime župne cerkve. Vkljub temu torej, da ste bili tudi potom c. kr. okrajnega glavarstva opozorjeni, kaj jc moja zahteva, da se novemu pokopališču zagotovi verski značaj, vkljub temu še niste odgovorili na moj dopis z dne 16. junija 1904, številka 68 in mi ne dali zahtevanega zagotovila.
Podpisani sem bil torej primoran, da kupim v itnenu cerkve ono parcelo in jo prepišem na ime župne cerkve.
Glede kupne cene in odpisa parcele ostanem pri svojih trditvah v »odgovoru« v »Slovencu« z dne 24. decembra 1906. Možje, ki sem jih navedel kot priče, radi pod prisego potrdijo, da je bilo vse tako, kakor sem objavil. Lahko Vam pa tudi, ako se k meni potrudite, pokažem še pismo, ki isto spričuje.
Toliko z Vami gospod Fr. Jelovčan kot z uradno osebo. Moje »poslano« v »Slovencu« je bilo »odgovor mojim obrekovalcein v »Gorenjcu«. Vi in Vaši tovariši ste me pa 28. decembra 1906 zagotavljali in se rotili, da niste ničesar pisali v »Gorenjcu« in tudi ne pomagali dopisnim. Cenili me torej poživljate, naj Vam »dokažem vsa očitanja«, ako ste nedolžni pri dopisih v »Gorenjcu«. Pozovejo naj me ob-rekovalci, katerim velja moj odgovor. Kadar bodete priznali, da ste pisali Vi in tisti Vaši tovariši obrekljive dopise, potem boni pa takoj pripravljen Vam odgovoriti na ta Vaš poziv. Glede trditve, da bi občina prav tako in še ceneje naredila pokopališče in tudi glede mostu, pa povprašajte ljudi po občini oziroma župniji in izvedeli bodete, da se jc pokopališče razmeroma prav ceno napravilo, hrasti za most so se pa prav drago plačali.
Glede 6. in 7. novembra 1903 Vam rečem samo to. Ce hočete da pride vse na dan, le povejte. Sc bo vsaj videlo, da sem imel podpisani najboljši namen, ko sem prosil ;:a tisto zaslišanje. Zanesel sem sc na takrat dano besedo, a sem sc bridko varal. Prvič sem Vas opozoril na to ob nadomestilnih volitvah v deželni zbor.
Na Vaše — lahko bi rekel zlobr.j besede : »Sploh je pomilovati ljudi, ki morajo nositi tako ogromna bremena za pokopališče v tako kratkem času vsled žuganja s prižnice, da se tisti ki ne plačajo od Vas določene in brez vsake višje gosposke odobrene doklade, odpovedo cerkvi, cerkev pa dolžnosti do njih«, odgovorim:
Vsled neprestanega hujskanja od strani liberalcev, češ, župnik je delal pokopališče, naj ga pa še plača, sem izvedel, da se bodo nekateri upirali in da ne bodo hoteli plačati sklada za pokopališče. Rekel sem torej na prižnici: »Pokopališče sc jc v miru delalo in v miru se bo plačalo. Kdor noče plačati, prav; samo pride naj mi povedat. Tožil ne bom nikogar, samo v župnijsko kroniko bom to zapisal. Sicer so pa taki možje v fari, ki bodo tudi za upornike radi kaj prispevali, da ne bo cerkev preveč trpela. Naravno je seveda, da bi tudi cerkev izvajala posledice za take upornike na primer pri oddaji cerkvenih sedežev.
Želel sem pač, da bi se sklad plačal v enem letu, nikdar pa zažugal nikomur, ali zahteval, da se mora to zgoditi v tako kratkem času. Navedem Vam lahko več posestnikov, ki so me prišli vprašat, koliko pride nanje plačila, a nikogar nisem še tirjal, nikomur žugal, da mora plačati v kratkem času. Ako mi gospod Fr. Jelovčan navede le enega posestnika, da bi mu bil jaz kaj zažugal ali ga tirjal, mu takoj plačani 200 kron. Jaz bi raje pomiloval tiste, ki so bili preteklo leto tolikokrat kaznovani. Vest poštenih katoliških faranov jc tista moja višja gosposka, ki je odobrila od mene določeni sklad. Radi so ulačali vsi dobri farani, oziroma bodo še plačali, kar imajo še na dolgu. Ujedajo sc le tisti zagrizeni libcralci. nasprotniki cerkve, ki nikakor ne morcio preboleti, da se jim je tako žalostno izjalovil načrt napraviti občinsko pokopališče. Najbolj se pa ujedajo prav tisti, ki niso in ne bodo niti vinarja za pokopališče dali.
Trata, 15. januarja 1907.
Ivan Cebašek,
župnik.
• Das soziale VVirken der katholischeu Kirche in Osterreich. Band IV. Hcft 1. Did-c e s c L a i b a c h. Von dr. Joscf G r u d e n. Laibach 1906. Verlag der Leo-Gesellschaft in Wien. Ze v uvodnem članku smo nedavno govorili o pomenu te knjige. Knjiga je zelo natančen pregled in slika socialnega delovanja cerkve na Kranjskem. Pisana je v nemškem jeziku, ker je del, IV. zvezek, obširnega skupnega književnega dela dunajske Leonove družbe, ki naj obsega socialno delovanje cerkve v Avstriji sploh. Za nas je ta knjiga ena najznamenitejših publikacij zadnjih let, nujno potrebna zgodovinarju, vir za nadaljne študije, za praktično uporabo neobhoden pomoček. Uvod sc bavi z ustanovitvijo naše škofije, prvo poglavje z verskim življenjem. To jc cela voiska niolivccv, ki so obenem socialni delavci mogočen kulturen činitelj. 33.138 članov Marijinih družb, 109.200 članov bratovščine sv. Rešničga Telesa! Drugo poglavje nudi natančen pregled o vzgojnem delu cerkve na Kranjskem s kratkim zgodovinskim uvodom. 4000 gojencev iu gojenk vzdržuje cerkev v lastnih zavodih, od otroških vrtcev počenši do gimnazije. 129.800 K duhovskih ustanov je
omogočilo ustanovitev deželne gluhonemnice, cerkvenih ustanov za dijake pa je 153. Njih letni znesek šteje 69.600 K., ustanovni kapital je visok 1,392.780 K. Tretje poglavje obravnava o splošni ljudski izobrazbi: o katoliškem časopisju (15 časnikov in revij), izobraževalnih društvih in knjižnicah, o umetnosti in znanosti, ki jo cerkev goji v posebnih društvih in gmotno podpira. Odlično mesto zavzema tu »Leonova družba«. Četrto poglavje govori o ka-ritativnem delovanju cerkve. Cerkvenih vsta-nov za reveže je 180; letni znesek jc visok 39.890 K, ustanovni kapital 797.800 K, denar občinskih ubožnih fondov je iz cerkvenega premoženja. V. poglavje je obširen pregled o socialnem organizatoričnem delu cerkve med vsemi stanovi; zadruge, strokovna, rokodelska društva, hranilnice itd. Knjiga bo izvrstno služila apologetu, predavatelju, šolniku, šta-tistiku, celo politiškemu uradniku. Za nas pa je ponosna priča naših moči in našega dela. Knjiga velja K 3.40, po pošti 20 v več in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
* Društveni govornik (priloga Duh. pastirja) ima v prvem zvezku štiri v vsakem oziru poučne in vrlo zanimive govore. V prvem govoru »Socialne organizacije prvih kristjanov.« 1. Podporna blagajna, slika veleučeni profesor dr. J. Ev. Krek na podlagi poročil sv. pisma cerkvenih očetov in istočasno poganskih pisateljev organizovano dejansko ljubezen pr vih kristjanov pod vodstvom apostolov in pr vih škofov. Govor bo povsod vzbujal požrtvovalnega apostolskega dtiha in najizdatneje priporočal današnje socialne organizacije v sv. Cerkvi. — V govoru »Koristi rajfajznovk« dobro pojasnjuje vč. g. J. Traven gospodarski, socialni in^nravni pomen imenovanih denarnih zadrug. Članom rajfajznovk bo budil govor veselje do varčnosti in dela, nečlanom pa predvsem zmisel za zadružno organizacijo. — V govoril »Domače knjigovodstvo* naš neutrudni sociolog dr. J. Ev. Krek podaja navodila za gospodarsko izboljšanje v našem narodu. Ljudstvo naj skrbno zapisuje izdatke za hrano, obleko, stanovanje kurjavo in druge potrebščine. Podatki se bodo potem zbrali, priobčili in na njih podlagi se bodo natančno opisale razmere našega naroda in pokazala tudi pota, kako priti na boljše. Poslanci bodo pa v deželnem in državnem zboru s temi podatki prisilili na pomoč deželo in državo. Jasno je, da morajo z vsebino tega govora seznaniti voditelji vseh društev svoje člane. — V zadnjem govoru vč. g. Janko Jovan kratko in pregledno opisuje vpliv sv. Cerkve na narodno gospodarstvo. — Navedena vsebina najbolj priporoča »Društvenega govornika«. Naroča se obenem z »Duh. Pastirjem« pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
iniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiuillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
V
%
»V
a

v

l

latMauaMMaiMiaimiiiMftfliiau
v v
. api DF
Fsaije, interkalarne in cerkvene račune, in-ventarije in ustanovne tabele itd. sestavlja natančno po predpisih, naglo in po ceni Rudolf Hribar v Mariboru, Gosposke ulice.	88 2- 2
II
Poskusite
in priporočite = izaelhe = 1]
1?ydroDe touarne hranil
v Pragi VIII. Cenovnih zastonj.
M MAZEM CVOJE ČIŽME SA
O
li*
fev
NOGE VLAŽNE
tfS
pa rtoeu
cio dan povodi hodatibez DASUMI
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
2947 32-7
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantncr Ljubljana, Šelenburg. ul. 4.
Laborat. Kubanyl v Sisku. Ž Vašim Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. .kluba
strelcev" na Dunaju.)
Prodaja na debelo in drobno.
Iilifcjil
Firnež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-48 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kla-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Zahtevajte zastonj
noj vtllkl, bogato tluatrovan nlk < nad 1000 slikami vitb
In franko__
■lavni cenln . _____________ ____
vr«l nlkelnaatlb. arebrnlti In zlatih u t znamko Boakopf, Habn, Omaga, Hchaffbauaen, eiaablltte kakor lodl vaab vrat aolldnlh ilatnln In arebrala po lartrntft tovarn likih cenah.
Nlkel. remont, nra'......K
alat. Roakopl patent ora . . . . .
. . črna |ekl. rem. nra . Ivlc. Izvir. Roakopl pat. ura . . , Ooldln rem. nra .Luna" kolea|e . arebr. . , Olorla" . . . , . dvojni plaiit . , . oklep, verlilca < rlnClco . _	na pero In karab., 15 gr. teika .
maka Tula nlkel. ura ealdro 2 .Luna* koleajeni . . . ara e kukavico K 3'50, bndllka K 3 90, kubinjaka ura K J — ivarcvaldska nra K i 80. Za raako uro Sletao plamen« Jamatrol nlkak ilalkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj 1
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) žt. 654, Češko. 100-42
J —
«■—
4 —
V— 7S0 7*60 11-50
2 50 9-50
Stanovanje
3 sobami in pritiklinami se odda najem takoj ali pa s februarskim terminom v Komenskega ulici St. 26.	17 3-3

Veliki cenik na
zahtevo zastonj!
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor t
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante, švicarske ure najbolj slovečih znamk, kakor tudi salonske-stenske ure in ure
Z velespoštovanjem
H. SUTTNER, Ljubljana,
Glavni trg, nasproti rotovža.
«on io<-94
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petri cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika j »Ing a. Preiastiti gos f od! . Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, poulatim itd.
Vallka zaloga elektr. a«atl la klpmraklh del.
mm
I križev pot
150 cm visok, popraj 250 gld., se proda sedaj za 200 gld. pri
2907 FRANU TOMANU ^ 7
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg- št. 1. — Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren.
Borzna poročila.
»Kreditna banka« v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 16
SaiotbozU papirji.
4'/, majeva renta . .
srebrna renta . . . t'/, avstrijska kronska renta i I, , zlata renta . . i*/, ogrska kronska , , . f/. . »lata ... 6'/, posojilo dežele Kranjske lllt'f, posojila mesta Spljet . i V. ,	, Zader .
i1 It'I, bosn -herc. šel. pos. 1902 i*/. Češka dei. banka k. o. i'/. . , , t o. . . i1///, zast. pisma ga] d. hip. b. . i1/!*/, pošt. kom. k. o. i 10•/, pr. i V/. ««st. pisma Innerst hr. 41/«"/. a a ogr.cen.del.hr i '/.'/a ,	, hip. banke
t'/,'/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, l*/i*/a 0bL Češke ind. banke . 4•/. prior. Trat-PoreC lok. . i'l, prior. dol šel. . . , , . 3®/. , juž. iel. kup. '/,'/, . t'/i®/. »vntr. pos. za iel. p o.
Stoika,
Srečka od L 1860'/, ...
, , 1364 .....
tkske.....
»cm. kreditna I. smisljt D m a II. , • , ogr. hip. banke .... , srbske i frs. 100 — , turška . . . Sasillk*	veCkt .
Kreditne	„ . ,
Inomoške	„
Krakovske
Ljubljansko	„
ivstr. rud. kri** „ Ogr. ,
Rudolfov o	„
■ialcburika	„
Chinajake kom „
D alaI.«
južne železnice ......
Oriavne železnice . . A.vstr. ogrske bančne delnice Kvutr. kreditne banke
Ogrske „ .....
Jivnoatenske „ , . ?remogokop v Mostu (Brttxl
ilpinske montan.....
Praško žel. Indr. družbe . .
Rima-MuicLnyl.....
rrbovljake premog, družbi . . ivstr. orožn® tovr. družbo
< aiV« ulnrlknrna <4iti
januarja 1907
Denar Blago
Češka sladkorne dražb* Taltt«,
G. kr. cekin . . 10 franki .... JO marke .... 3evereigm« . . . fcfarke . ... Laški bankovci Rubljl .... dolarji . .
99 16 100 16 9925 1 7 35 96 lo 11435 15' 26 i 13 3J
98	90 69 85
99	60 99 60
100 40 105 60 100 — 100 — 100-— 100'— 100-25 99-90 ■»o 50 316 15 10. 60
216 -266 63 163 76 275 75 284 -25 i- -168 -I6-U1 '.'2 i5 44«-79-90 -66 -46-70 27 74 »6-75- -497 80
s78 75 f94-> 778 6x9 25 83 9 244 50 560 ~ 630-60 26-I7-«73 75 283 — i.63 -147—
U =ifi 19(86
as 6 t
34 02 11'60 96M) J j2 60 ■ »4
99-35 100-3 S b9 45 117 65 96 30 114 65 9T90 513 65
100	85 100-16
99-70 100 10
101	35 106-50 101 -
100	25 100-16 101"—
101	25
318 15
101 50
817 — 268 5 i 1(6 75 286 75 294- -261 -11060 169 40 24 76 4; 8 -85 -»B-(2
48 70 29 75 «0 — 81-607 60
177 56 696 -1788 690 ?5 840-2-5 60 756 631 60 2697 674 7 j 28H- -667 — 149- —
40 19- IS
»3-i 8 .»4 10 117 80 tt 85 263 25 6-
Podružnica s v Spljetu. s	HM Ljubljanska Kreditna banha u Ljubljani. HM priporoča k žrebanju dne 1. februarja 1907 : Turške srečke: kurz K 169. Glavni dobitek Frs. 300.000. Srečke laškega rud. križaš kurz K 49. „ ,, Lir 15.000. Promese na drž. srečke iz 1. 1860 { ^fnke £ J gl. dobitek K 600.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po 4'/,%. 63 2	Podružnica i v Celovcu.:
Delniška glavnica: i : K 2.000 OOO. :		: Rezervni fond c : i t : K 200.000. : : :
d '1 r « i n i c e :
Fra^a t mrnjalnlt arnL Oraben J5, Mila atran, Moet ulica 17, Žliko«. Hrao, Baden, Mki l.l|>a CrKka Kani.*«, Xora?akl Zumbvrg, Jtadllac, Nori JIM., Plr.en, Hrltara In l.lberf-r.
M e n J a ' 1» 1 e * n » D u n a | n •
I. Wn||tell» 10, II Iabi.r«ir...» 4, 'II rng.rgaa« ivo|f«' Hennve(a), III. LI vengasse 27, IV u u V Schnnb.unneritra>ae 8« a, VII Marlabilerslras.t 76 Tl"nlelrteritr»«!f -15 IX Ala»r«tra«»» vj. X. Fa»orllenstra»«f XVII D rt«! -•» »" MX »ftbllnger Haupl.lr IJ, XXI. Hanptatrr"' 32.
mmmmmmkmmmmrnmikanc-jtf.	«i ...........Ha—— ■ ataiaaiiB i
Menjalnična delniška družba ^ »m-s
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
4ko. i»p't»l K 16,000.000. Beaer iskUd K 7,000.000

Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja-
Zamenjava in egkomptirai\je
Izžrebanih zastavnic lo obligacij, srečk in kuponov.