Štev. 24. Tečaj XXVII. List ljudstvu v poduk m Izhaja vsak četrtek in vi>lja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 'J gld. 50 kr.. za pol leta 1 gld. BO kr., za četrt leta 85 kr. — Naročnina se pošilja npravništva v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Okrajni zastop v Celji. Okrajni zastop Celjski je zboroval v ponedeljek, dne 12. junija, zlasti da izvoli petero udov v okrajni šolski svet in ta važni urad prvič spravi v slovenske roke. Tokrat prilomastijo pa k seji tudi naši »Nekerma-novci«. Zakaj? To so precej izpovedali, namreč da se hočejo poboljšati in zanaprej lepo in pošteno sodelovati za blagor okraja. Slovencem je to zelo prav, toda človek mora mož beseda ostati tudi v okrajnem zastopu. Zatem so zahtevali, naj se zapisnik piše tudi nemški. V tem smislu smo zahtevanje odbili, pač pa smo dovolili, da se slovenski zapisnik preloži na nemški jezik ter onim zastopnikom, ki tega želijo, dopošlje na dom. Tako smo pokazali, da smo obzirniši od svojih nasprotnikov, ki so imajoč krivično večino, Slovence in slovenščino vselej in dosledno prezirali. Zatem so »Ne-kermanovci« se malo pobahali, kako znatno manjšino da zastopajo in tirjali, naj Slovenci posnemamo obzirnost Nemcev v deželnem zboru štajarskem, kjer tudi Slovence odbirajo v razne odbore in odseke; naj torej tudi Slovenci sedaj od petero udov za okrajni šolski svet Celjski prepustimo »Nekermanoveem« vsaj dva uda; vrhu tega naj se voli ovih petero mož po skupinah. Slednje smo takoj odbili kot nepostavno. Nikjer in nikoli se ne voli v okrajni šolski svet po skupinah; tudi »Nekermanovci« niso tako volili pred šestimi leti. Zakon zahteva le, da more voljen^biti, kdori ma pravico volilno za občinski zastop. Odklonili smo pa tudi prvo, ker je neopravičeno. Kdo so »Nekermanovci« ? Zveči-noma sami Celjani, a ti vže imajo svoj mestni šolski svet. Okrajni šolski svet jih nima zelo nič brigati. Ako pa vendar va-nj silijo, delajo to iz privajenega gospod-stvoželja, hoteč držati, kar so nam Slovencem na kvar dosedaj v tem šolskem okraji zasnovali. Kako obzirni in pravični pa so nam Slovencem Nemci v deželnem zboru štajarskem, to predobro znamo in britko čutimo: Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat IS kr. v najvažnejše odbore nas ne pripuščajo, niti enega slovenskega poslanca nimamo ne v deželnem odboru, pa tudi ne v deželnem šolskem svetu. Po vsem opravičeno smo torej Slovenci odbili zaho-tevanje »Nekermancev«, na kar so ti popihali iz dvorane, pozabivši na malo poprej obečano »lepo in pošteno sodelovanje« pri okrajnem zastopu. Vsled tega je zastop postal nesklepčen, ker je od slovenskih zastopnikov bilo troje ostalo doma. Treba bode torej, da se skliče takoj nova seja in pridejo vsi naši ter pahnejo iz okrajnega šolskega sveta Celjskega za vselej možakarje, ki nečejo biti naše gore listi, to pa brez ozira na vrtoglavosti slovenskih uskokov in posilinemcev! --- O gornjeradgonskem okraji. Gornjeradgonski in ljutomerski okraj nista najzadnja na Slovenskem, kar se tiče narodne zavednosti, to je istina. Izlasti ko bi se gmotno stanje našega tukajšnjega kmeta zboljšalo in bi mu pred vsem gorice zopet isto nosile, kakor nekdaj, stopil bi naš kmet rad »korajžno« na branik svoje narodnosti; toda kakor drugod, tlači ga tudi pri nas mora siromaštva in mu potere duha, da se ne more v toliki meri pobrigati za bolj duševne dobrinje, za narodnost svojo, kakor je potrebno, posebno tukaj tesno ob nemški meji. Vendar pa še povsod opazujemo čvrsto vrsto narodnih mož, ki se poleg vseh gospodarskih skrbij še vendar-le tudi posvetijo rado-ljubnemu delovanju. Imamo lepo število bralnih društev, ki trosijo zdravo omiko med ljudstvo, toda tem žalostneji je pogled k Sv. Petru ob Radgoni. Da se narodna zavest tam še tako slabo budi, pripisovati je večim vzrokom. Vpliv Radgonskega mesta je velik, posebno ker imajo mestni »purgarji« svoja posestva tudi na slovenski strani. To se je pokazalo pri zadnjih volitvah v okrajni zastop, kjer so narodni volilci propadli s svojimi kandidati radi pritiska Radgončanov. To se kaže tudi na narodnem jeziku, ki je nesrečna zmes pohabljene slovenščine in spakedrane nemščine. Drugič ima Sv. Feter sam v svojej sredini nekaj mož, ki ovirajo ves napredek, dasi se imenujejo »fortšritlih«, pred vsem so slugeu »orehovega preroka«, kakor ga je »SI. G.« — če se ne motim — imenoval. Zakaj vendar vedno sledite temu možu, kakor ovce ovnu, brezumno v brezno? Pustite ga in zlezel bode kmalu z vso svojo »nemško« glavo v orehovo luščino, kjer naj mirno premišljuje svoje grehe nasproti vam, slovenskim kmetom! Ali ne zaupajte svojej glavi čisto nič? Če bi čitali dobre slovenske novine ali »cajtinge«, vedeli bi, da največ dandanes človeštvu škoduje židovstvo in laži-liberalstvo. »Orehovec« pa je baje v zvezi s takimi stvarmi. Torej pazite! On in njegovi tovariši pa hočejo v zadnjem času zazširiti svoj delokrog čez vso okolico. Kakor aposteljni »boljših časov« bi radi ljuliko svoje nemškutarije tudi vsejali na lepa pšenična polja sosednjih župnij. Nekateri, ki so samo o posebnih prilikah »tudi« Slovenci, se hočejo pri Sv. Juriju zveličati s »Tagespošto«, ono ljubeznivo graško tetko, ki ve vedno kaj novega zlagati o Slovemih, in z »Grazer Tagblattom«. Siser pa se Sv. Jurij, kakor vedno, kljubu tem črnim pikam na svoji slavi, vedno kaže za vrlo narodni kraj, ki nas s pomočjo ljubeznivih sosedov vsako leto razveseli s kako slavnostjo, kar pričakujemo tudi letos! Naj potem ta luč narodne vzbujenosti sveti tje, kjer še je tmii}a, k Sv. Petru! In tretjič, Petrovska šola! Delujejo na njej možje, ki stojijo strogo v bojnih vrstah nemškutarfekih. Taka šola pa, v katerej učitelj le lomi učni jezik in vedno le kaže sovraštvo do njega, nikdar in nikjej ne rodi dobrega sadu, ampak povsed nevednost in surovost. Zakaj pa se ne morete ponašati, Petrovčani, s tako lepim številom nadepolnih dijakov, kakor sosednje fare ? Menim, da tudi šola k temu pripomore, ki je v rokah odpadnika! Sovražniki vaše narodnosti še se bojijo, da bi se kteri vas izbrihtal po šolah in prišel do zdrave pameti, ki veleva vsakemu človeku, da ljubi svojo mater. Rajši, mislijo si, naj ostane neumen, da le ne postane zaveden Slovenec, ki bi vzbujal tudi svoje kmečke rojake, ker dobro vejo, da v resnici »študiran« človek ne odpade od svoje narodnosti, ampak le nesrečni polovičarji. To si zapomnite! Zato na noge vi, ki se zavedate svoje narodnosti in dokažite tudi onim, ki so še mlačni ah celo mrzli, da je nemškutar vaš največji sovražnik, ker vam jemlje vero in jezik. Če se tudi letos ni posrečilo vse, kar so hoteli vsi dobro misleči ljudje, pričakujemo pa drugokrat. To smem upati tem. bolj, ker sem v največjo svojo radost slišal, da so Petrovski rodoljubi podarili lep znesek bralnemu društvu kapelskemu. Živio, to je lepo znamenje ! Vi, ki se vže zanimate za slovensko stvar, imeli še bodete več zaveznikov, ako bodete imeli med seboj več lepih knjig in novin, ki vas bodo podučite o potrebah fn zahtevah slovenskega kmeta. Postalo bode potem vsem jasno, da je sramotno za Sv. Peter nositi na pristno slovenskem licu ničevo »larvo« nemških napisov, kterih celo leto ne bere pravi Nemec, ker celo leto jeden sam ne pride k dotičnim obrtnikom in gostilničarjem, uvideli bodete vsi, da je boljše ubogati pametne nasvete onih narodnih duhovnih in posvetnih gospodov, ki vejo, kar vam je potrebno in čutijo z vami, kakor pa se klanjati budalosti ošabnih nemškutarjev! Petrovčani, hodite se letos učit k svojim svsedom in radi bodete jih posnemali ! Jurjevič. --- Cerkvene zadeve. Duhovno veselje v Dobovi. Dobova je lep kraj v Savskej ravnini, razprostir-jajočej se od Krškega do Zagreba in še dalje. Celjan, ako gledaš iz Št. Miklavškega hriba proti 2alcu, irjisli si, da so Pletrovče — Dobova. Haložan, ki gleda iz Zavrč-kega hriba proti Ptuju, lahko si misli, da je sv. Marjeta — Dobova. Murski poljanec, glej iz Kamenščaka proti Radgoni ter si misli, daje sv. Križ — Dobova; kajti ravno tak razgled imam jaz čez Dobovo, ako jo gledam iz kranjskega Cirnika. Na jugu omejuje Dobovsko faro Sava, na izhodu pa Sotla. Ravnina mej tema rekama je Do-bovsko polje — najbolj na jugu ležeči konec, ali pa če hočemo — začetek naše Štajerske. Fara — Dobova — bila je na Trojiško nedeljo na novo poročena, dobila je novega župnika, veleč. gosp. Antona Pernat. Tega dneva veselila se je vsa fara, najbolj pa vlč. gosp. provisor, ki so bili z opravili in skrbmi zel6 obloženi. Fara ima namreč nad 2700 duš; triraz-redno šolo. Na teden po osem ur v šoli poučevati in malo da ne vsak dan, v časih še po dvakrat, nesti na dom popotnico umirajočim in vse druge uradne reči oskrbovati, to pač, mislim, ni malenkost. Res čuditi se moramo tolikej strpljivosti bolehnega gospoda. Bog jim daj ljubo zdravje in še mnoga leta, plačilo za njihov .trud pa enkrat v nebesih! Častiti gosp. župnik pripeljali so se iz Planine, kjer so poprej službovali, v Dobovo dne 25. maja. Častiti gospod provisor, J. Sušnik,« vozili so se jim y Brežice naproti. Na Mostecu, na meji fare, naredili so jim Mo-ščani krasen slavolok z napisom: »Češčen bodi, ki pride v imenu Gospodovem« ter so jih pozdravili s streljanjem iz topičev. Izven Dobove, pri Mihaljevskej kapeli, kjer je bil drugi slavolok postavljen (postavili so ga Miha-> Ijevčani), pričakovala jih je šolska mladina z učiteljst-vom in velika množica faranov. Najpoprej sta jih pozdravila cerkvena ključarja, gg. Držič, obe. predstojnik v Ločah in Držanič, posestnik v Mihaljevcih, potem gosp. nadučitelj Fr. Rakuša v imenu učiteljstva in šolske mladine; pod slavolokom pa so stale 4 belo oblečene in ovenčane učenke, katere so jih po vrsti pozdravile, iz-ročivše jim: prva šopek belih cvetic, druga šopek modrih, tretja šopek rudečih, četrta pa šopek belo-modro-rudečih cvetic, vsaka s primernimi besedami. Vič. gosp. odgovorili so ljubeznjivo vsakemu nagovorniku. Po tem sprejemu šli smo pod krasnim slavolokom, stoječim pred cerkvijo (postavili so ga Ločani; na črnem žametu svetile so ~se zlate črke: Blagor mu, ki pride v imenu Gospodovem), v cerkev, kjer so služili gosp. provisor ve-černice. Po končanem sv. opravilu zahvalili so se vlč. gosp. župnik navzočim za veličasten vsprejern, kakor ga, so rekli, niso pričakovali. Na Trojiško nedeljo spremili pa smo vlč. gospoda župnika iz župnijskega dvorca z godbo in strelbo v cerkev. Vsprevodu šli so župljani, šolska mladež z uči-teljstvom in devet vlč. gg. duhovnikov. Vlč. g. župnik imeli so potem pridigo (ker preč. gosp. dekan zaradi bolezni niso mogli priti), v katerej so razložili dolžnosti svoje do faranov in dolžnosti faranov do njih in do matere sv. cerkve. Po pridigi darovali so sv. mašo z asistenco. Po sv. opravilu spremili smo jih zopet v njihovo novo domovanje, ter sedli k mizi, ki je bila pokrita za 18 oseb. Od običajnih napitnic, ki so se vršile, naj omenim uno vlč. g. župnika Artiškega, ki so v pesmi častitali novemu gospodu župniku. Vladar vseh vladarjev, uslišal si naše prošnje in molitve ter nam poslal gospoda, katerega je vsa fara želela. Usliši še naše nadalnjo prošnjo: ohrani nam jih zdravega in zadovoljnega do skrajne meje njihovega življenja. Ti, dragi čitatelj, ki morda poznaš vlč. gospoda župnika in Dobovo, pa reci: Častitam Vam, vlč. gospod župnik, da ste prišli v tako lep kraj! Častitam Vam. Dobovčani, da ste dobili tako dobrega gosp. župnika. F. R. Dolge pravde krščanski konec. Komur ni neznan visoki Boč, ta je gotovo že slišal o Studeniški graščini, katera je stisnjena celo pod goro ter o vaseh, katere so bile njej podložne in so morale njej raboto, desetino itd. odrajtavati. Tudi Se-sterže, lična vas v Majšperski župniji, je izmed ovih. Imela je pa potem tudi neke pravice na logovih ali gozdih, kakor tudi na pašnikih omenjene graščine. Marsikateremu čitatelju »Slov. Gosp.« so že dobro znane pravde in tožbe, katere so se, če se ne motim, celih 60 let motale. Ko je bila ta graščina last g. Sparovica, se je ta stvar tako zamotala, da je nalašč za to postavljena komisija in potem c. in kr. okr. glavarstvo Ptujsko, niti visoko c. in kr. namestnijstvo ni moglo zravnati. Ko je pa pred nekolikimi leti prišla graščina v last redovnicam čč. sestram Magdalenkam sklenila se je po spiri-tualu č. g. Adolfa Hytrek-a dne 15. grudna 1892 zadnja pogodba ter je naša vas že od graščinskih zemljišč dobila za vsem celih 212 oralov gozda in pašnikov. Zdaj, hvala Bogu, je štrenja odmotana. Veliko jih je hotelo videti, kar vi vidite pa niso videli (Luk. 10, 24). Veliko mladih in starih slišal sem reči: Rad bi konec včakal! Pa žal, veliko jih že hladna zemlja krije in niso ga vča-kali, a mi, hvala Bogu, smo ga vendar včakali. Za konec tega poravnanja ponudili so se nam še preč. g. spiritual, da opravijo daritev sv. maše v zahvalo za srečen izid in blagor nas in naših rajnih, kakor tudi naših potomcev, katerim bode dano zemljišče h koristi. K tej sv. daritvi so nas pa vse osebno povabili. In res na binkoštni ponedeljek so ob deveti uri sv. mašo peli in v slovesni opravi so tudi s sv. zahvalnico končali. Po sv. opravilu povabili so nas vse v veliko sobo, kjer so nas pogostili med prijaznimi pogovori z dobro kapljico. Za vse to, posebno pa za najsvetejšo daritev se jim presrčno zahvaljujemo. Obljubili so nam še, da hočejo tukaj nekje blizu naše vasi kapelico postaviti, v kateri naj bi se tudi daritev sv. maše služila. Bog jim daj moč, da bi se to vresničilo, saj tudi vaščanje pri tej svrhi ne bodo rok križem držali. Torej še enkrat: hvala preč. g. spiritualu in čč. redovnicam v imenu cele občine! Jakob Sagadin. Gospodarske stvari. Poročilo kmetijskega društva „Kmetovalec" v Gotovljah v Savinjski dolini. Dovolite, gospod urednik, da sicer po mojih skromnih močeh opišem malo XI. občni zbor društva »Kmetovalca«, ki se je vršil dne 28. maja t. 1. v gostilni gosp. Ivan Kopriva v Gotovljah in poročam nadalje o delovanje tega velevožnega društva! Omeniti moram naj-poprej, da nam je g. Ivan Kopriva prostor za zborovanje krasno pripravil in pridne roke tukajšnjih vrlih deklet okrasile so nam prav lepo z venci prostore zborovanja. Vreme je bilo spomladansko prijetno, zatoraj je bila pa tudi vdeležba ogromna. Počastili so nas z mnogo številnim dohodom naši vrli sosedje Žalčani, tukaj naj posebno omenim našega najblagomilejšega podpornika g. Ivan Hausenbichlerja, veleposestnika in župana v Zalci, kateri nas ob vsaki priliki počasti s svojim pohodom. Počastilo nas je tudi več Pletrovčanov, Vrbenčanov, Grižanov, Št. Pleterčanov, Pireščanov in drugih. Pogrešali pa smo pri tem zborovanju naše sosede Celjane, ker žal nobeden ni došel: toraj drugokrat na svidenje! Ko se tako razposedemo po naših nam odločenih prostorih, predstavi se nam naš vrli predsednik, gosp. Anton Goršek, pozdravi s svojim krepkim pesniškim glasom došle, otvori zborovanje in prečita spremenjena in na novo potrjena pravila, katera ne obsegajo samo občine Gotovlje, temveč tudi nje okolico. Iz društvenega poročila smo slišali, kako da društvo na čast odbora in v čast celej Savinjski dolini dan za dnevom vrlo napreduje. To razvidimo lahko kmalu, ker šteje že v tem kratkem obstanku nad dve sto udov. Tudi društvena knjižnica narašča v naše veliko veselje prav povoljno. Tukaj naj omenim zopet enega naših mnogo zaslužnih rojakov, gosp. Blaža Cilenšek, župnika v Zagorji, kateri nam je poslal celi zabojček knjig velike vrednosti. Dal Bog mu več posnemovalcev! Udje tega društva imajo priliko citati večinoma vse slovenske časnike. Gotovljani bodite toraj ponosni! Kmetijsko orodje in stroje naročuje društvo pri vsaki priliki; takoj je to pomlad zopet, spoznavši nujno potrebo, naročilo veliki železni podzemeljski plug, tako šteje že tudi sedaj več kmetijskega orodja in strojev. Društvena drevesnica povekšala se je zopet za polovico, štela bode toraj nad tri tisoč deloma cepljenih, deloma necepljenih drevesc. Govor g. učitelji Ant. Petričeka o škodljivcih sadnega drevja bil je strokovnjašk. Izrekam mu na tem mestu še enkrat srčno zahvalo za koristne besede, katere je govoril. Vršilo se je za tem še več točk, kakor vpisovanje novih udov, oziroma vplačevanje letnine. Vpisalo se je zopet precej novih udov in nabrala v veselje blagajniku precej lepa vsotica. V novi odbor bili so zopet izvoljeni g. Anton Goršek, predsednikom, Anton Cilenšek, namestnikom, Davorin Antloga, tajnikom, Leopold Antloga, knjižničarjem, Franc Baš, blagajnikom, Franc Vizovišek, nadzornikom društvenega orodja in strojev, Andrej Antloga, Blaž Brinovc in Jakob Baš odbornikom. Nastopil je za tem tudi večkrat naš znani pesnik Franc Vizovišek in deklamoval novo sestavljene poezije, s katerimi vzbudi med ljudstvom veliko navdušenja in smeha ni konca ne kraja. Tudi naši vrli pevci niso zaostali, zapeli so nam več krasnih pesmij, posebno pa še izrekam v imenu odbora veliko zahvalo vrlim Žalskim pevcem, kateri so nas tudi počastili in razveselili s svojim ubranim petjem. Med prosto zabave vršile so se za tem še raznovrstno napitnitnice. Proti deveti uri povzame zopet besedo, društveni predsednik, zaključi zborovanje, ter napije svitlemu vladarju Francu Jožefu, v katerega imenu se zbiramo in iz vseh grl zagromi trikratni živio! Tako se je končal 11. občni zbor društva »Kmetovalec«, kateri nam ostane v vednem spominu. Častiti bralci »Slovenskega Gospodarja«, posebno po našem spodnjem Štajerju pa se lahko prepričajo iz tega kratkega poročila, da česar eden ne stori, storita dva in česar dva ali trije ne storijo, stori njih gotovo skoz zložnost več, zatoraj kličem zopet in zopet: snujmo društva, kajti le v slogi je moč! Davorin Antloga. Sejmovi. Dne 17. junija pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Dne 20. junija v Vitanji. Dne 21. junija v Studencih pri Mariboru, pri Sv. Tomaži pri Ormoži in v Marenbergu. Dne 22. junija pri Sv. Antonu v Slov. gor., v Št. Juriji pri Celji, v Sevnici in v Šoštanji. —- Dopisi. Iz Celja. (Vinorejsko društvo za Celjsko vinsko okolišče.) Prebivalcem južno-štajarskih pokrajin je znano, da v vinorejskem oziru čem dalje bolj propadamo. Mnogo je sovražnikov, ki se z združenimi močmi zaganjajo na blagostanje vinorejca. Zdru- žili ste se filoksera in peronospora, obup in mlačnost Ijuilij, da vinogradi ne dajo več prejšnjega dobička! Še pred kratkim je bila vinoreja dotičnim vinorejcem vir blagostanja in bogastva: a zdaj opustošene gorice s svojim prestarim in izpitim trsjem le slabo povračajo trud in stroške. Skrajni čas je, da se to žalostno stanje vi-noreje vzboljša in se vinorejcu pomaga, dokler ni prepozno. Že dalje časa so razni prijatelji kmetijstva ugibali, na kakšen način bi se dalo slabim vinorejskim razmeram opomoči. V vinoreji skušeni nadučitelj, gosp. Gustav Potočnik v Pletrovčah trudil seje vedno zgledno pomagati vinogradnikom v bližnji okolici. Zdaj se mu je posrečilo kljubu mnogim zadržkom vzbuditi »vinorej-sko društvo za Celjsko vinsko okolišče«. Namen društva je vzdrževanje, pospeševanje in ponovljenje vinoreje v društvenem okolišči po zatiranju trtne uši in druzih trsnih škodljivcev. Sredstva za to so: pristop društvu »za obrambo avstrijske vinoreje na Dunaji« kot podružnica, prireditev zborovanj, tečajev in konkurencij za cepljenje trt, prireditev razstav, izletov itd., razširjanje podučljivih spisov o vinoreji in kletarstvu, nasajanje trsnic in vinogradov za pridobitev reznikov, pridobitev trt, orodja, materijala itd. za društvenike in končno podeljevanje priznanj in podpor za odlična dela. Društvena pravila so potrjena od vis. c. kr. namestništva v Gradcu z dne 11. maja 1893 št. 21.844 ter se bodo v kratkem tiskala in dotičnim prijateljem vinoreje razposlala. Dne 4. junija t. 1. je prišlo nad dvajset vinorejcev in prijateljev vinoreje iz Celja, Žalca, Griž itd. v Ple-trovče, kjer je g. Potočnik s prijaznim nagovorom sejo otvoril. Po prebranju dotičnih odobrenih društvenih pravil se je vršila volitev v društveni zastop. Izvoljeni so: predsednik g. Gustav Potočnik, nadučitelj v Pletrovčah, namestnik g. Vincenc Janič, posestnik iz Celja, denar-ničar, g. Janez Ježovnik, veleposestnik iz Arjevasi, zapisnikarja C. A. Leser iz Celja in g. Jožef Supanek, nadučitelj v Grižah, odbornika g. Jakob .lanežič, posestnik iz Griž in g. Edvard Skolaut, posestnik iz Celja. Naj bi se to novo društvo krepko ukoreninilo in si mnogo udov pridobilo! Zares prelepa naloga je vino-rejsko društvo prevzelo: pomagati sebi in občinstvu! Pristopnina znaša na leto 1 gld. Vinorejci in prijatelji vinoreje, podpirajte novo društvo in pristopite v mnogem številu! J. S—k. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Precej časa je že minilo od binkoštnega ponedeljka sem. Dolžnost naša bila bi, da bi se slovenskemu svetu naznanilo, kako smo prebili Lovrenčani omenjeni praznik. Pričakoval sem, da bi kateri drugi župljan prevzel to nalogo in umočil pero, da bi mu preveč ne zarjavelo; kajti dobro vem, da bodo »moje« vrstice pa marsikoga hudo piknile. Pa ne morem za to! Na binkoštni pondeljek tedaj zborovalo je naše »Polit, narodn. gospodarsko društvo«. Po običajnem pozdravu predsednikovem nam raztolmačijo vlč. g. župnik naš novi denar ter opomnijo, naj možje posebno žene opozorijo, da se ne pustč goljufati. Pripeti se lahko, da dobe za pet jajec namesto stare desetice novih 10 vinarjev itd. Potem opomnijo, da je prišel čas škropljenja vinske trte, krompirja in nekaterega sadnega drevja in tudi naštejejo koristi škropljenja. Za gosp. župnikom povedal je gospod predsednik nekaj gospo-darstvenih rečij o naši šoli, katero bi morali že letos začeti zidati. H koncu se izreče želja, da naj bi se naše društvo preustrojilo v »Bralno društvo«. Gospod predsednik zaključi zborovanje s trikratnim »živio« na pre-svitlega cesarja in vrli Malonedeljski pevci krepko, navdušeno, izborno zapojo »Slovensko geslo«. Neverojetno bi nepoznalec razmer z glavo zmajal in rekel, da lak uspeh se ni mogel doseči v nekolikih mesecih. Lovrenčani, kje iste bili, da bi z lastnimi očmi videli, ako že drugače ne verjamete, napredek naše sosedne fare! To so Vam sami prosti posestniki in fantje, kateri si niso po višjih šolah izvežbali posluha in grla. Čast njim in njihovemu neumorno delavnemu vodji gosp. učitelju Z.; presrčna Vam hvala, da ste se odzvali našemu vabilu! Po zborovanju zabavali so nas vrli pevci še nekoliko časa s svojim prelepim petjem. Žal, da so imeli tako majhno število poslušalcev. Čast onim, ki so s svojo navzočnostjo skazali spoštovanje dragim nam sosedom! Obžaljevanje po veliki večini onih društvenikov, ki so se odlikovali s svojo nenavzočnostjo; v prvi vrsti pa posvetnim vodnikom našim, katerega nisem niti enega opazil. Naše društvo si je postavilo nalogo, da poučuje ljudstvo o gospodarstvenih, narodnih in političnih rečeh. A udeležba zadnjega zbora je kazala le zaspanost, mlačnost do vsega narodnega dela. Pri prosti zabavi slišali smo tudi več navduševalnih napitnic iz ust Malonedelj-skih mož. Dragi Lovrenčan, vprašal bodeš, kako pa je to mogoče? Odgovorim ti: »Pri Malinedelji imajo vže več let svojo narodno bralno društvo«. Tam naj bi opazoval, kako marljivo prihajajo po rani božji službi možje, pred pozno in po pozni pa mladeniči čitat slovenskih časnikov. Koliko pa si izposujejo mladeniči in dekleta društvenih knjig! Naši časi zahtevajo, da mora vsak človek kolikor toliko izučen biti v vseh strokah življenja. Slovenci večinoma nismo toliko premožni, kakor Čehi, da bi zamogli svoje sinove vsaj nekoliko let pošiljati v višje šole, akoravno so namenjeni za kmetski stan. Treba bi nam toraj bilo, poskrbeti na drug način za večjo izobraženost. To pa se ravno da doseči s pomočjo dobrih poučnih knjig in časopisov. Ker pa si posameznik ne more po več časnikov naro-čevati, kaže, da se jih več v to svrho združi. Farani, ravno sedaj za našega č. g. kaplana, kateri se zelo zanimajo za to stvar, pokažimo slovenskemu svetu in našim zagrizenim narodnim sovražnikom, da smo Slovenci, da ljubimo svoj narod in jezik! Delajmo za obstanek našega jezika s tem, da čitamo dobre slovenske knjige in časopise! Na delo torej, na pošteno delo! V kratkem bode nam dana lepa prilika, ko namerava Ptujska podružnica sv. Cirila in Metoda zborovati pri nas, da ravno takrat ustanovimo »Pralno društvo«. Vdeležite se istega shoda mnogoštevilno vi očetje, mladeniči in tudi vč slovenska dekleta! Položite takrat vsi, vsi svoj majhen prispevek na domovinski oltar v svojo čast in čast vsemu slovenskemu rodu, za katerega naj bi goreli do zadnjega dihljeja! Bog in slovenski rod! Juršinski. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dun a j. Nj. veličanstvo svitli cesar se je včeraj odpeljal na Bavarsko ter se vdeleži pogrebnih sloves-nostij vojvode Maksa Emanvela; le-ta je bil brat svitle cesarice. — Iz nekaterih besed ministra za vunanje zadeve, grofa Kalnokyja, so hoteli nemški listi izpoznati, da se krha prijateljstvo naše države z nemško ter se naša bliža ruski državi. To pa neki ni resnica, saj ni sila, da smo si z Nemci v sovraštvu, če smo si prijazni z Busi! — Včeraj je bilo v avstrijski delegaciji prvo polno zborovanje in so, kakor se čuti, v njej mla-dočeški delegatje hudo napadli vit. Plenerja, ker jih je razžalil v eni prejšnjih sej, češ. da z njimi noče nobena stranka priti v dotiko. Se ve, da tako ni resnica in je torej prav, če mladočeški zastopniki ne trpijo takih besed. Češko. V mestnem zastopu v Pragi so prišli na misel, da ne more bili deželni poslanec, kdor ne prebiva v deželi. Ni brez vsega ta misel, ali kako čejo dobiti tako postavo, ki to izreče ? Nemška levica je gotovo ne vsprejme in brez nje ni mogoča večina, za tako postavo potrebna. — Vlada neki ne misli razpustiti dež. zbora v Pragi, najbolj iz prepričanja, da pride potem še več Mladočehov v zbor in še more biti hujih, kakor so sedanji. Čista resnica! Štajarsko. Lovska pravica dela kmetovalcem razne sitnobe, ali brez njih tudi občina ne ostane. V novem času namreč se tirja od denarja, ki ga dobi občina za-njo, davek in do njega neki država nima pravice, vsaj nemški konservativci so te misli in kakor to dokazuje poslanec Hagenhofer, leži v tej misli veliko resnice. — Konservativni nemški poslanci imajo sedaj, ko ni drž. zbora, pogostem shode s*ojih volilcev in kar je hvale vredno, volilcev prihaja veliko na take shode. Koroško. Ta dežela je neki najbolj liberalna in če je to resnica, tedaj pa so liberalci najbližji — samomoru, kajti v nobeni deželi se jih ne izvrši toliko, kolikor jih šteje ta dežela. —• Slov. posojilnic imajo Korošci v celem 17 in godi se vsem dobro, ker dajo posojila le poštenim slov. kmetom. V svojem poslovanji pa so varčne ter ne izmetavajo denarja. Kranjsko. Doslenji vodja deželne vlade, baron Hein, je postal deželni predsednik ter je s tem stalno osoda kranjske vlade v njegovih rokah. — V Razdrtem je umrl Hinko Kavčič; bil je v zadnji dobi poslanec notranjskih kmečkih občin v deželnem zboru v Ljubljani ter se je tu držal »napredne stranke«. Onu zgubi v njem prav delavnega moža. — Za »narodni dom« se pobirajo »prve krone« in dobijo jih še največ iz Ljubljane, drugod pa je tega drobiža še le malo v rokah ljudij. Primorsko. V Gorici se imenuje največji trg že zdavna »Travnik«, sedaj pa ga neki prekrstijo v »piazza grande« pač iz sovraštva do slovenščine, saj so v mestnem zastopu samo laški možje. — V Trstu so zmagali iredentovci pri mestnih volitvah, le 14 je laških konservativcev in pa 5 slov. zastopnikov. Ces. namestnik, vit. Rinaldini se je odpeljal na Dunaj, da poroča o teh volitvah, ali kaj pomaga njegovo poročanje? Iredentovci so in ostanejo v Trstu na krmilu. Hrvaško. Hrvaški listi imajo sedaj hude čase, ako ne zajemajo »ovsa« iz jaslij ogerske vlade. Če pojde še tako dalje, ne more se noben list vzdržati, kajti ne samo, da zapro urednika, tudi kazen, visoke globe v denarjih nalaga jim sodnija. Ogersko. Ker se je nezavisna stranka razcepila na dvoje, skuša jo sedaj Kossuth iznova spraviti vkupe, ali če tudi še ima on veliko močij do »madjarskih src«, v tej reči utegne mu vendar-le izpodleteti. — Minister dr. Wekerle je bil te dni na Dunaji pri svitlem cesarji in pravi se, da hoče, naj pride kar koli, protiverske postave dognati, ali nam se dozdeva, da mož ni tako slep, da bi ne videl brezna, katero odpre ogerski državi, ako dožene te postave, saj so le judom in kalvincem vdelane na kopito. v Vunanje države. Rim. Pri sv. očetu Leonu XIII. je bilo letos že 83.000 romarjev in lahko si človek misli, koliko truda je bilo pa tudi veselja za serega starčka jih vsprejeti! — Veliko konsistorije je bilo v ponedeljek dne 12. junija, med kardinali je tudi ogerski škot, dr. Lovrencij Schlauch. Italija. Nerodni Hrazilai, hlapec v gosposki suknji, je že zopet rohnel v drž. zboru zoper Avstrijo ter mu tokrat ni bilo povolji, da naš minister, grof Kalnoky ni posebej omenil Italije, ko je govoril o državah, ki' držijo z nami. — Lahi iz Trsta, ki živijo v Rimu, so zmage svojih rojakov tako veseli, da napravijo sijajno kosilo njim na čast, a se ve, da jedo in pijo sami! Francija. Ni še dolgo, kar je umrl Jules Grevy, a že dobi spomenik in minister vunanjih zadev, Develle, mu govori, kedar se odkrije, slavo in v tem hoče tudi nekaj reči, kako da stoji francoska država nasproti naši. — Predsednik republike, Sadi-C.arnot je obolel in zato ne pojde v Rretagno, kakor je poprej nameraval: rad bi se bil tudi ondi Ijudém pokazal, kjer jim ni veliko za-nj. Sedaj je poslal pa 50.000 frankov tje, da se razdelijo med razne milosrčne zavode. Anglija. Homerule ali ustava za irsko kraljestvo se razpravlja sedaj v državnem zboru v Londonu in kakor je sedaj podoba, dobi minister Gladstone za-njo večino. Najnevarniši členi te postave so že vsprejeti. Večina pa je jako mala in zato še ni gotovo, če na konci postave ne izgine! Nemčija. Dnes se vršijo v nemškem cesarstvu volitve v državni zbor in tako živo, kakor sedaj, ni še bilo menda nikoli o teh volitvah. Poslancev je le nekoliko čez 300, ali kandidira t. j. ponuja se jih celo čez 2000. Nihče ne more vedeti, če bode toliko voljenih tacih poslancev, ki bodo cesarju na razpolaganje, tedaj za novo vojaško postavo. Volitev je le za voljo te postave potrebna, sicer bi še je ne bilo treba. — Čudno je to, da se Bismarck ne oglasi v tem burnem času in je celo mogoče, da dela na tihem za-se — za to, da se povrne iznova v palačo drž. kancelarja. Cesarju Viljemu to ne bode ljubo, ali kaj hoče? Rusija. Ruski car in njegova rodbina se preseli dnes v Petrov dvor, in je to znamenje, da se odslej ni nič posebnega ne nagodi v tej veliki državi. — Nekdadji minister vunanjih rečij, grof Giers je prevzel zopet svoje posle. — V novem času se sliši, da poslej odpade kazen — v Sibirijo. O tej kazni se govori veliko pri Nemcih, ali tem, ki tje pridejo, se ne godi že le taka sila. Kazen pa je pač kazen, ali je že ječa ali prognanstvo ! Bolgarija. Knez Ferdinand je podelil županu v Sredci, glavnem mestu države, najvišje odlikovanje in tolmači se to tako, da je vsaj glavno mesto knezu udano iz cela. Nemirnih ljudij pa je povsod, tudi v najmanjšem kraji. Na to se knez ne more ozirati, še manj pa se bati tacih ljudij. Srbija. V torek je bila prva seja skupščine, drž. zbora, v Belem gradu. Minister za vojaštvo pa te seje ni počakal, ampak je poprej vzel slovo od svoje službe. Tudi drugi ministri ne znajo, bode-li jim obstati pri tej skupščini, v kateri veje ruska sapa. — Kraljica mati je odšla k ruskemu carju ter ostane ondi dalje časa. Turčija. Sultan Abdul Hamid pričakuje že vsak dan, da pride k njemu mladi sultan iz Egipta, Abbas paša in le-ta bi že prišel, toda anglijska vlada ga zadržuje, ker se boji, da se mladi sultan potem izvije iz anglijskih pestij. Sedaj pa je neki gotovo, da Abbas pride v Carigrad, tedaj zoper voljo Angležev. Kaj bode iz tega ? Grecija. Novo posojilo dobi ta državica in sicer ji ga priskrbi banka Hamro, se ve, da ne brez lastnih koristij. Afrika. Kralj abisinjski, Menelik se izvija iz laških pestij in je odpovedal i tal. kralju pogodbo, ki mu veže roke na korist laške države. Iz tega nastane pa lahko dolga vrsta prepirov, če ne celo vojska! Amerika. V Ne\v-Yorku je padlo veliko poslopje, kjer je bilo nad 500 ljudij, nenadoma na kupe in je kacih 125 našlo rano smrt v razvalinah. V državnih blagajnicah jc nakopičenih 91 milj. suhega zlata in pošlje se ga torej precej v staro Kvropo, ki ga ima vselej premalo. Za poduk iii kratek čas. S trebuhom za kruhom. (Dalje.) Hej, kak razloček! Tam v mirni Bistrici je bil Lovrenc gospodar in odbornik občinski; ljudje so ga spoštovali; imel je posestvo in vsak dan gotovi kruh; po velikih praznikih je svetil pri maši pred altarjem: tu je pa bil zadnji izmed vseh; bil je kakor pes zablo-jen na tuje dvorišče, plah, tresoč se, cvileč in izstradan. V prvem času nadlog sta se pogostoma spominjala srečnejših dnij, govoreč: »Boljše ti je bilo v Bistrici«. Vest je upila: »Lovrenc, čemu si zapustil Bistrico?!« Mnogokrat so ga obhajale strašne skušnjave, da bi si vzel življenje, da ga je zapustil Bog; ali Bog ga ni zapustil; le um ga je zapuščal. Največja bolest pa je bila domotožnost, hrepenenje po Bistrici, po slovenski zemlji. Mučila ga je po dnevi in po noči. A to je bilo tem hujše, ker ni vedel, zakaj se v njem mučno zvija in trga kmetska duša; ali njemu je bilo treba gozda borovega in polja, hiš s slamo kritih, kmetov in duhovnikov ter vsega tega, nad čemer rojstveno nebo visi. Včasi bi si rad izpulil lase, ali se vrgel na zemljo, ali tulil, kakor pes na lancu, ali klical, kakor v blodnji — koga? sam ni vedel. On ječi in zove Jezusa; a tu ni križa nikjer, nihče ne odgovarja; le mesto hrumi in šumi; na slami pa sedi dekle z očmi uprtimi v tla — izstradano in trpi tiho. Sedela sta v tem hipu; on na stolčku; ona pa na slami. Pretekla je ura za uro; ali govorila nista nič. O čem bi pa tudi govorila? Boljše je, da se krvavečih ran ne dotikaš! Naposled vendar reče Lovrenc: »Micka! ne morem več vzdržati in tudi ti ne vz-držiš; pojdem na obrežje drv lovit! zanetiva si in morda se najde kaj jesti.« Ni odvrnila nič; šel je. Naučil se je že loviti v pristanišču kosce desek od zabojev, katere meče voda na obrežje. Mnogokrat so ga suvali pri tem delu; včasi je našel tudi kaj za na zob, kake ostanke pokvarjenega sočivja, vrženega s parnikov; pri tem je za hip pozabil nadlog in domotožja. Danes je nalovil v kratkem dosti desek. Zibali so se tudi kupčki neke zelenjadi na va-lovju. Potegnil jih je k sebi in pojedel, kar se mu je užitnega zdelo. Da dekle ni jedlo, na to še mislil ni. Usoda se mu je vendar-le nasmehnila. Vračaje se domov sreča velik voz krompirja, ki je med potom v pristanišče obtičal v razvoženi cesti. Lovrenc hitro zgrabi za prečke in počne z voznikom vred porivati kolesa. Težko je bilo; v križu ga je zabolelo; ali naposled potegnejo mule; voz je skočil; ker je pa bil naložen vrhovato, vsipalo se je ž njega obilo krompirja. Voznik ni mislil na to, da bi ga pobral; zahvalil je Lovrenca za pomoč; zavpil na konje: »hi hot!« in odpeljal. Lovrenc kar plane na krompir in ga pobira z drhtečima rokama. Bil je takoj boljše volje. Lačnemu človeku se vidi najden kos kruha, kakor najdena sreča; zatorej je starec vračaje se domov, mrmral natihoma: »No, hvala Bogu, da se je ozrl na uboštvo najino; drva imava; dekle zaneti; krompirja je toliko, da nama zadostuje za dvakrat. Bog je usmiljen. Dekle že poldrugi dan nič ni jedlo; razveselilo se bode. Bog je usmiljen!« Tako govoreč dvigne z jedno roko deske, z drugo pa potipava vsak hip, je-li mu krompir ne pada iz nedrij. Velik zaklad je nosil; zato je povzdignil oči zahvalno proti nebu in z nova mrmral: »Bog je usmiljen! Micka vstane brž, ko vidi, da imam krompir«. Odkar je on odžel, se Micka ni ganila s slame. Čutila je veliko muko in slabost; še misliti ni mogla; sicer je pa trpela udano zroč pred sebe z velikimi očmi, kakor ptica, katero mučijo. Na jedenkrat nekdo dveri odpre. Micka je menila, da so oče; zatorej ni dvignila hitro glave; pogledala je še le, ko je začula tuj glas: »Poberite se!« Bil je to gospodar hiše, v kateri sta stanovala, star mulat, umazan, razcapan, obraza mračnega, lic naphanih s tobakom. Ko ga deklica zagleda, strese se silno. Dolžna sta še bila za tekoči teden; a imela nista niti vinarja več. Potolažiti bi ga utegnila le s ponižnostjo; približa se mu torej, objame mu tiho noge in mu poljubuje roke. »Prišel sem po milreese«, dejal je. Razumela je besedo »milreis« in zmajala z glavo; ob jednem pa se trudila mu dopovedati, da sta že vse potrošila, da že drugi dan nimata kaj jesti in da bi se njiju usmilil. (Dalje prih.) Smešnica. »Gospod«, sili čevljar Brcko v pečarja Lacka, »gospod, plačajte mi moj račun za obutev vaše rodbine, sicer ne zmorem jaz denarja za usnjarja!« — »Kaj?« zavpije pečar, »kaj za usnje ste še na dolgu? Plačajte prej usnje, potem pa plačam jaz vam čevlje: usnje gre naprej, potem še le čevlji!« --- Razne stvari. (Selitev.) V torek so se čč. oo. frančiškani v Mariboru preselili iz stare hiše v novo ter so guardijan o. Kalist Heric ob enem blagoslovili »cerkev za silo*, v kateri bode poslej božja služba, dokler se postavi nova cerkev. (Nemška jeza.) Mestni zastop v Badgoni je vsprejel ^ne dni »ostro« resolucijo, v kateri z vso res-nobo ugovarja slov. pismom, če jih vsprejema tudi le c. kr. okr. sodnija. Kaj skrbi to kje mesto, kar dela c. kr. sodnija? (Podružnica) sv. Cirila in Metoda za Ptuj in okolico priredi shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja v nedeljo dne 25. junija 1893 ob 3. uri popoldne v gostilni znanega rodoljuba gospoda T. Mikla. Opozarjamo vse rodoljube in zavedne Slovence iz Ptuja in okolice, naj se tega shoda udeleže. Program bode zanimiv; govori in petje bodo se vrstili; med drugimi bode tudi izvestno dobro ugajalo predavanje »o bitku pri Sisku«. (Konfiskacija.) Včerajšnja številka »Siidst. Post« je ostala v rokah c. kr. okr. glavarstva ter se prireja dnes druga izdaja iste številke, brez dopisa »o tiskovinah dež. odbora«. (Božjast.) Janez Zorko, gostač iz Svetle doline, je bolehal za božjastjo in dne 2. junija so našli mrtvega na poti iz Laškega trga v Svetino. (Nevarno delo) je sklepanje vagonov in se zato rado prigodi, da delavec ostane mrtev med vagonoma. Tako se je zgodilo dne 5. junija Jožefu Likavniku, delavcu na železnici pri Zidanem mostu. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so poslali gostje pri Bratkovičevi ženitvi v Turjancih pri Kapeli 7 gold. 50 kr. Bog plati! (»Slov. sokol«.) Dne 8. in 9. julija imajo slov. telovadna društva shod v Ljubljani ter se pripravljajo imenitne svečanosti ondi za-nje. (Angelj varuh.) V Wiltnu pri Inomostu je padel te dni 51etni deček z okna v 3. nastropji doli v vrt. Nek gospod je to videl ter mu je hitel na pomoč, toda deček mu pride že po stopnjicah nasproti, in se ni bil nič potrl. (Tiskarsko.) Dne 25. junija imajo tiskarski delavci v Mariboru veliko veselico v proslavo J. Guten-berga, v Kreuzhofu v Magdalenskem predmestji. Vspo-red je obilen in petje opravita dva pevska zbora, h koncu pa bode tudi »ognjena igra«. (Potrata.) Leta 1892 so razprodali v našem cesarstvu nad 4 milj. iger kart. Človek si torej lahko misli, koliko časa in denarja se pri nas potratili z igranjem! (Starost.) Dne 5. junija je umrla na Dunaju Magdalena Geissler v 103. letu svoje dobe. Do zadnjega je lahko jedla, samo videla ni več in »čula je debelo«. (Železnica.) V soboto je bilo ljudsko zborovanje v Mariboru ter se je sklenilo prositi dež. zbor in se obrniti do vlade, da se izdela železnica iz Maribora do Zelenega travnika na nemški meji. Taka železnica bi bila Mariboru že na korist, ali kdo jo naj vzdržuje? (Odbor) »Slov. matice« v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 19. junija skupščino in je na dnevnem redu posebno volitev novega predsednika in poročilo blagajnika in gospodarskega odseka. (Samomor.) V noči 4. junija je prišel Janez Srp, delavec na koroški železnici v Mariboru, pozno večer domov in je še doma razsajal, kakor mu je bilo to navada. Ko so ga vsled tega domači zavrnili, potegnil je nesrečnež iz jeze nož iz žepa ter si je vrezal dvekrat v grlo, da je padel kmalu mrtev na tla. (Mašniško posvečevanje.) V stolni cerkvi v Mariboru bode mašniško posvečevanje v dnevih 21., 23. in 25. julija. (»Danica«.) Na c. kr. vseučilišči na Dunaji seje ustanovilo novo dijaško društvo ter nosi ime »Danica«. Le-to društvo hoče delovati po polnem po katoliških načelih. (Požarni brambi) v Vuzenicah je gosp. Janez Pahernik, veletržec v Vuhredu, daroval 30 gld. Društvo je še mlado in potrebuje še marsikatero orodje. (Toča.) V ponedeljek so imeli v Savinjski dolini nevihto in točo; škode je največ okoli Žalca, v Grižah, Migojnici, Kasazah in v Libojah. (Duhovniške spremembe.) C. g. Jurij Šelih, provisor pri M. D. v Puščavi, pride za kaplana k Novi cerkvi in č. g. Jožef Dekorti, provisor v Jurkloštru, za kaplana v Žalec. T.iOterijne števillie. Trst 10. junija 1893: 88, 32, 26, 52, 27 Line 57, 58, 2, 71, 90 Za bilance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik pa je „Duhovni Vrtec" v IV. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 520 straneh se poduk za sveto birmo in 169 svetih pesmij: v usnje vezan z zlatim obrezkom. . . . 85 kr. „ „ s kopčo 95 „ „Poduk za »v. birmo" lO kr. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kose, kose. kose! IUjudno se naznanja, da je dobil Josip Sirca, trgovec v Žalci, novo zalogo najboljših kos. Le-te so iz najvlačnejšega in iz najtrdejšega srebrnega jekla izdelane, dvakrat kaljene, prav lahke in posebno lepo speljane. Taka kosa zdrži ojstrino tako dobro, da jo je treba le malokrat zopet sklepati in da lahko ž njo najtrdejšo travo po 100 stopinj neprenehoma kosiš, da si jo s kamenom enkrat nabrusil. Vsaka popisanih kos ima vsekano znamko poljedelskega orodja in besedo „Garantie". Sledijo tako koso, če ni dobra, zamenja Josip Širca z drugo novo koso. 2-2 Lepo posestvo, tako imenovana Uršankova puša v Cmolniku blizo Ruš, ki meri čez 100 oralov in obstoji iz lesa, travnikov, njiv in sadunosnikov, zraven tega še dve žagi v dobrem stanu in mlin se pod roko proda. Več se poizve v Rušah pri Karničnikovi dedični (erbinji.) 2-2 Išče se v najem mlin in žaga, ali pa samo mlin na več tečajev v dobrem stanu; zraven mora biti tudi svinjak, hlev in njive. Vzame se tudi gostilna bodi-si v najem ali pa na račun. Fr. Udovifi, 2-3 v Št. Petru pri Novem mestu Rudolfswerth. Zahvala. Okrajna hranilnica Slovonjegraška je za stavljenje nove tukajšnje šole darovala 362 fl., za kar se podpisani krajni šolski svet slavnemu ravnateljstvu omenjene hranilnice prisrčno zahvaljuje. Krajni šolski svet v Razboru, dne 7. junija 1893. Janez Knez, načelnik. Posojilnica v Slatini bode imela dne 26. junija ob treh popoldan izvanredni občni zbor pri Sv. Križu v navadnem prostoru hštv. 1. Vzpored: 1. Izpremenitev društvenih pravil v zadevi števila udov načelstva. 2. Nasveti. Odbor. Veliki živinski in Iramarski sejem, bode dne 2. julija vsakega leta na Ptujski Gori. Ker pa je letos dne 2. julija nedelja, bode sejem v soboto poprej, to je dne I. julija. 1-2 Martin Krajnc, župan. Graščinsko oskrbništvo Herberstorf proda od postaje W i lil on proti povzetji 3C jabolčnico rac po 100 litrov 8—10 gold. 5 Najbolj po ceni se kupujejo: najboljši molitveniki, šolske knjige, pisalne in šolske reči. izvrsten konceptni in pisalni papir, vsakovrstni zavitki, pisani papir, svilnati papir v 65 barvah, najboljše karte. Tiskovine za odvetnike in bilježnike, šole in občinske urade, trgovce itd. A. PLATZER, poprej Edvard Ferlinc, gosposke ulice štev. 3 v Mariboru. Knjigovezarska dela se točno in thkoj po ceni izvrhijejo. Da ne bode nobena pomota, prosim, da na tanjko pazite na mojo Urdko. 17 Zanesljivi zastopniki vsprejmejo se za prodajo mojih specijalitet tikerov, ruma, konjaka ter vinovonjih izvlečkov s provizijo in stalno plačo. Pfednost imajo taki, ki so pri oštirjih in trgovcih znani. Ponudbe je poslati: Chiffre A. B. 1893 Wien */», Praterstrasse, poste restante. 3-6 Štajerska deželna Rogaška slatina, izvirek „Tempelj" in „Styrlja". Nova napolnitev v novič zgrajeni natakalnlci, kamor s§ slatina naravnost izliva. Te glavberjeve solne slatine, katera ni samo izborno sredstvo proti boleznim prebavnih organov, ampak tudi jako prijetna hladilna pijača, ni ia-menjati z drugimi kislinami, katere se prodajajo pod imenom: „Roitaike". Dobiva se pri slatinskem oskrbništvu na Slatini pri Rogatci, kakor tudi v vseh prodaj alflicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicah in drogueri-jah, ki so na dobrem glasu in lekarnah. \ Vsi stroji za kmetijstvo ""J vinarstvo in moštarstvo! Hlatilnice. vitle, trieure čistilne mline 29 žilo rezulnlre za krmo ■.Biodetojot« aparate proti peronosperi tlaiilnice za vino tlačilnice za sadje mline ta sadje predmete z« kleti, sesalnice za vse namene, k; ob6* vee etroje za kmetijstvo, vinarstvo In moStarstvo rsipo&lja v n»jno»«jtih n^jbolj.ih konatrukcijih '¡C t |IG. HELLER, DUNAJ| T 2/2 Pr&tergtrasse Nr. 78. Bo«*!« ilitttrovaal kaUlofi » ■«■stk«« I« yloTe»»k— jciika «a»to»| ta poAtotu« prosto. Najkulantnajil pogejl - lamitvo. - Streli se daja na peskate|e. Cent ti « mu »Hale! Pittijinlcti uatti »tjiit1 RAZGLAS. Ker se počne žetev, c. ki\ prlv. vzajemna zavarovalnica zoper požar V čradci vse svoje p. n. gospode kmetovalce vljudno opozoruje, da zavaruje ona zraven lils in vsakterega pohištva, strojev, živine itd. tudi pridelke na njivali in seiiožetili zoper požar pod mogočno «godnimi pogodbami. Dotična vprašanja se vljudno vselej razjasnijo v zavarovalnicah kanclijah (<>ra