uit^a jildiase is^avioKlJit« csinitituti puti) iz. h Mtik 30« oktobra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Ufati*. Uvzemii poncUljek, v.ak 1 n ijutraj. UredaUt A«i*ke|a št. 20, L na«ktropje. ^ naj s« pošiljajo v pisma ne spr«jemajo, a* " Prof. F. Peric. *slai< ti.Uafif ^st. tnafea za mesec L 7.— 3 mest«« • 19.50. pol leta L 32 — in celo lete L 60.^ Za inozemstvo mesečno 5 Ur vač. -Vj^cn urwin^tir* ™ uPrav* 4t 1157 l&A«}«^ vračajo. — C^ Tisk tiskarne Ediioet. Naročnina cDlNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi »e računajo v iirokoati «n« kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih aavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—* Oglati naročnina in reklamacij« se pošiljajo izključno upravi Edinosti« v Trsta, uU«a sv. Frančiika Asiikega itev. 20- I. nad. — Telefon uredništva in upravs 11-5T Pomembna slmmost Krvavi bdi v luinl Bolgariji Mobilizacija makedonskih komitašev PARIZ, 29. Sinoči je prispela semkaj | Macedonskim kamifcaaem je že pretila ne- V C In grška brzojavka* ki pravi, da so »e grške ćete pričele umikati z bolgarskega ozemlja. Tekom umika so bile napadene od mace-donskih komitašev. Verjetno je, da se bo umik zakasnil, ker se morajo grške čete ubraniti komitaških naipadalcev. «Matimi» brzojavlfjajo iz Aten, da je gr-ško-bolgarski sp*Or zavzel novo obliko. Bolgari so napadli grške čete sinoči ob 22. uri pri Petriču. Boji se nadaljujejo. Grčija je obvestila Svet Društva narodov, da ne bo mogoče izprazniti/ bolgarskega ozemlja tekem 60 ur. Ta rok Sveta Društva narodov je potekel danes ob 6. uri? zjutraj. SOFIJA, 29. Medtem ko se je pričel urnik grških in jutri zadnjo sejo, da prouči poslednje po- bolgarskrh čet. Chamberlain je bil napro-šen, da stopi v stik z grškim in bolgarskim zastopnikom v svrho sestave komisije, ki bo imela nalog, da prouči odgovornost za obmejne spopade in določi odškodnino družinam padlih vojakov. Sporočili smo že v tem listt^ daseje dne 25. oktobra 1925. vršila na Šptlberku pomembna slavnost I tavanska Javnost? Kako to. saj je Sptfberk hnb pn Brnu, tore, ehoslovaški r?: ubhki. vendar! Na bpUberku je mestna trdnjava v kateri je petorica italijanskih zarotnikov (karbonarov) radi velike svoje zvestobe in ljubavi do svojega naroda pretrpela največje muke in zaključila svO]e mučemško življenje. (Tam je preživel mu-čeniške dni tudi slavni Sidvio Pelhco. I a je v družbi drugih patrijotov izdelal načrt za izdajanje Kfflta, ki naj bi pripravljal preporod Italije. Listu so dali ime «Contnlia-lore», ki so ga pa Avstrijci že leta 1S2U. zatrli. V istem letu so Snvija Pelhco zaprli ker je vstopil v zvezo zarotniških karbonarov in ga obsodili na smrt, a ga potem pomikali in ga obsodili na petnajst let trde ječe. Leta 1822. so ga odpeljali iz Benetk v trdnjavo na Špilberku, kjer so skrajno ki uto postopali z njim, kar je na pretresljiv način opisal v svoji knjigiLe mi« prigioni». Leta 1830. so ga pomilostili tn povrnil se je v domovino s strtim zdravjem. Umrl je 1. februarja 1854. v Turinu). Dne 25. oktobra 1925. so odkriti na Spilberku na slovesen način spomenik gori-omenjeni petorici italijanskih mučenikov fcn žrtev avstrijske krutosti. Na to slavnost ie Drišlo mnogo odposlancev raznih kor-poracij obeh narodov. Spomenik je odkril ob zvokih italijanske in čehoslo vaške himne minister za vnanje stvari dr. Benes, ki je naglašal, da je to spomenik skupnega čehcslcvaškega in italijanskega trpljenja, skupnih borb za svobodo in skupne zmage. Po svečanem odkritju so odšli gostje v kazemate. kjer je nameščen muzej italijanskih rodoljubov. Na svečanem obedu je imel minister 3eneš kraiek govor, v katerem je naglašal v&Uke zaisluge, ki so si jih pridobUi kar-bonarji v borbi proti Avstriji. ter \e poudarjal vpliv njihovega trpljenja na svobodoljubne duhove v čehoslovaškem narodu. £z idej _ je rekel minister —, ki jih je habsburški režim brezuspešno skušal uničiti v podzemskih kazematah Špilberka, je vzraistlo veliko delo ne samo za Italijo, marveč tudi za Čehoslovaško. Ideja zaprtih Italijanov v kazematah Špiiberka je prisilila moderno Italijo v vojno proti krivici, storjeni na Dunaju. V imenu italijanske vlade je govorili minister Scalea, ki je izrazil hvaležnost svojega naroda in svoje vlade za slovesnost, prirejeno v Brnu. S te svečanosti so bili poslani brzojavni pozdravi predsedniku Masarvku in italijanskemu kralju, italijanskemu in Čehoslo vaškemu ministrskemu predsedniku. Po teh kratkih podatkih bodo čitatelji razumeli, kako upravičeno smo rekli uvodoma, da je bila to pomembna slavnost. Vzbuja zgodovinsko-znamenite spomine na dogodke, ki so pripravljali epopejo italijanskega risorgimenta, to veliko borbo proti zatiralcem narodne svobode, za osvoboditev iz tujinskega jarma, za udejstvitev narodne volje. Italijanska javnost pa je dobila s slaiv- ostjo na Spilberku še drug dragocen pouk, ki naj bi nikar ga ne prezirala! Sodelovanje oficijelnih zastopnikov čehoslovaške vlade, ves način prireditve, prisrčna počastitev spomina italijanskih mučenikov za narodno svobodo: vse to govori, kako globoka. resnična in brezpogojna je v Slovanih ljubezen do svobode. Ta slavnost go vori italijanskemu narodu, kako Slovani privoščajo svobodo vsakemu narodu, KaKo so pripravljeni za-sodelovanje z vsakomer za ohranitev te najdragocenejše dobrine vsakega naroda, ker je v nji podlaga in jamstvo za isrečo in čast naroda. Brez te , - , - i j dobrine ni življenja, je le Hiranje in umi- cifonalnih liberalcev, se jih bo pozvalo, da 1 ranje. To so razumeli oni italijanski mučenik:. Zaito so trpeli na Špiilberku in umirali za svobodo svojega naroda. Z /isokega vidika tega mučeništva naj bi sedobna Italna presojala in cenila tudi stremljenja svojih drugorodnih državljanov po svobodnem narodnem življenju. Zamislila naj bi se v ideje in žrtve svojega -isorgimenta in prišla bi do spoznanja, da so stremljenja naše narodne manjšine v polnem skladu s čustvi, ki so biila gonilna siia v njih borbi za narodno svobodo. Potem bi uva.ževala in spoštovala našo borbo tem lažje, ker naši cilji ne segajo tako daleč, kakor so segali oni italijanskega risorgimenta. Na«i cilji niso državno-prav-nega značaja. Nič drugega ne zahtevamo, nego da se postopanje napram nam ureja v skladu s tradicijami velike mučeniške borbe Ttali-jaaov za narodno pravico in 'svobodo. Ti-jVj1*3?11 usodo, naj se zavedajo meodklonljive zapovedi-, privošči tudi dru-$tm, kar zehš sebi! Z manjšinsko politiko, uravnano v takih smereh, bi, prišla Italija tudi v sklad z načeli in mišljenjem sedanje dobe, z načelom pravice tudi za narodne manjšine.' To načelo si usvajajo vsi civiili- Eirani narodi in je na neodklonljivem po- odu. Priča za to je dejstvo, da se je osnovala mednarodna organizacija za zaščito narodnih manjšin v vseh državah brez raz-ftke. Kdor bi hotel to organizacijo podcenjevati in ne bi hotel razumeti, da postane ta neogibno velik moralen, pa tudi stvaren činitelj v mednarodnem ži'vljenju, bi bil v u sodni zmoti. . S slavnosti na Špilberku v proslavo ita- Vpi Dobri izgledi LONDON, 29. varnost, da bodo obkoljeni. V boju na nož so isd utrli pot »ko»i grške vrste. Sofijski krogi menijo, da komisija zavezniških vojaških atašejev, ki je bila odposlana na grško-bolgarsko mejo, m rmela uspeha in da grške čete in macedonski komitaši se ne pokorijo navodilom Sveta Društva narodov. Spričo teh dejstev bo potrebna vojaška intervencija. ATENE, 29. Atenska agencija javlja: Glasom brzojavke poveljnika tretjega ar-madnega zbora »o bolgarski oddelki sinoči med 22. in 23. »no napadli grško stražnico št. 73 na cesti Pe»rič-Ra.ma. V trenutku oddaje te brzojavke je boj še vedno trajal. Grška vlada je takoj obvestila Svet Društva narodov o tem bolgarskem napadu, ki pomeni kršitev sklepov imenovanega Sveta. ATENE, 29. Atenska brzojavna agencija pravi: Kakor jaivijajjo semkaj došle vesti, je osrednji odbor macedonske revoluctjo- ročilo vojaških atašejev. Vprašanje grško-bolgarskega spora bo prišlo v decembru aopet na dnevni red zasedanja in Svet Društva narodov ise bo baviil z rezultati .preiskave. pram opozicijam; 2) povratek v poslansko zbornico v prihodnjem zasedanju parlamenta. Ostanejo še druge točke, glede katerih vlada še neka negotovost in ki so vzrok vsakovrstnih govoric in ugibanj. Kako se bo praktitemo razvijala parlamen- Politični položaj in opoficijonalne stranke Na pragu zasedanja parlamenta RIM, 29. V vladnih in parlamentarnih Akcija SakSmalističnah^oslan^ev in! pričanja, da je mogoče težke razmere, krogih se zatrjuje, da se bo še pred n-0^111 j (Jemokratskih 'socijalcev? Po razpustitvi! katerih se nahaija Francija, ozdraviti le s voinlh dolgov italijansko-atneriftka pogajanja «E>aiily Telegraphu^ brzo-javljajo iz New-Yorka, da se bodo podajanja o vojnih dolgovih Italije napram Ze-dfitajenim državam začela v pondeljek, 2. novembra. Zakladni minister Melon proučuje podatke 0! finančnem in gospodarskem položaju Italije, ampak v očigled neugodnemu izidu francosko-ameriških pogajanj se noče izjaviti o načinu, po katerem bo Italija plačala kar dolguje Zedinjenim državam. RIM, 29. «United Presse» objavlja sledečo brzojavko iz Washingtona: «Ameriška zakladnica sporoča, da želi Italija poravnati svoj dolg napram Zedinjeniim državam pod istimi pogoji, kakoršni so bili dovoljeni Poljski, Letiški in Čehoslovaški. Izvedenci so mnenja, da ne more Italija .plačati svojega dolga na podlagi, ki je služila za konsolidacijo angleškega dolga, ampak da ji je treba dovoliti večje olajšave. » V tuka4šnjih finančnih krogih se smatra ta brzojavka za dober znak za srečen izid predstoječfti italijansko-ameriških pogajanj. Nova posojila Reki RIM, 29. Uradini list «GazetU Ufficiale» objavlja ukaz z normami za dovolitev posojala industrijam in trgovini na Reki. Nova francoska vlada Painleve ministrski pre^ednik — Vzroki odstopa prejšnje vlade PARIZ, 29. Predsednik republike Dou->mergue je poklical v avdijenco Painleveja, s kateriim se je razgovarjal o sestavi nove vlade. Po razgovoru s predsednikom republike je Painleve izjavil novinarjem, da bo ponovno poročal predsedniku o vladni krizi Pristavili je, da mu bo najbrže poverjen mandat za sestavo vlade, da pa na Jto ponudbo ne bo mogel takoj odgovoriti. PARIZ, 29. Painleveju je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade. PARIZ, 29. Po izročitvi ostavke celokupne vlade v roke predsednika republike Doumergue-a je iizjavil Painleve časnikarjem, da je bSla ostavka vlade že v petek sklenjena, da pa so odločilni korak odložili do konca zasedanja Sveta Društva narodov, kier predseduje Rriand. Na vprašanje. kdo bo njegov naslednik, je odgovoril Painleve, da, se o tem še ni razpravljalo. O vzrokiih ,odistopa celokupne vlade je dejal Painleve, da je vlada priišla do pre- zasedanjem senata izvršila mala spremem- aventinske koalicije ađi se ne bodo morale ba v vladi in da bodeta imenovana za dj"" j stvoriti nove zveze na desnici ali levici in žavna podtajnika Michele Bianchi m Italo magari ^^ v centm? Govori se o malih Balbo, člana kvadrumvirata fašistovske blokih v katerih se bi republikanci prav stranke; in sicer ima biti prvi imenovan cJobro rajrumeli z maksimalisti' in komuna mesto Banelliija v ministrstvu za dr-1 ^^ tcr demokratski unionisti z unitarci', žavno gospodarstvo in drugi v onem za 9 ^ardi^ti in mogoče tudi s p opol ari; demo-kolonije na mesto Cantalupoja. kratski socijalci z opozicijonalnimi li'be- Večie zanimanje pa vlada posebno med ralci, ki niso nikoli zapustili zbornice, Am-opozicijonalci za sestanek skupine naciijo- jjak. proti' tem ločenim tvorham, o katerih nalnih liberalcev, ki je napovedan za 3. no- i se toliko razpravlja in ki jih neka agenc ija vembra in na katerem se bo razpravljalo smatra za gotove, govori že dejstvo, da se o predlogu za prestop vseh poslancev te |ya£ ^-uj maksimalisti prav ostro prere pomočjo velike in trdne parlamentarne večine. Iz te izja-ve sklepajo, da se vlada v parlamentu ni čutila več dovolj močno in je zato odstopila. PARIZ, 29. Načelniki štirih levičarskih strank so se včeraj dolgo posvetovali o bodoči parlamentarni taktiki levičarskega bloka in posebej še o tem, kako daleč naj sega boj levičarjev is senatom, če bi se senat upinail oddaji premoženja. PARIZ. 29. Nova vlada je v glavnem sestavljena. Lista novih ministrov bo spo-__ _ ___ ___ pClnjena najbrž okolu 11. dopoldne po se- skupine v fašisiovsko strankof V tem oziru kajo š iTomunisti itn da se^asprotstva medistaTlku. ša jmel Painleve s svojimi piše neki vladni list: o Radi nedavnega lema dvema skupinama vedno bolj širijo; | bodočimi sotrudniki Upoštevajoč spre-vpisa nacijonalno-liberainih poslancev Ma- na drugi strani pa hočejo republikanci | membe, ki bi utegnile nastopiti v zadnjem ------ ...... - — - - - - trenutku, bo1 nova vlada tako-le sestavljena: več spravljati v stike z drugimi poslanci te skupine temu zgledu. Zatrjuje jnaiij ekstremističnilmi gibanji.® » K1™ jmvijirii—«" ii««,. f---------- ---ild Ul U^I »lioui t««- «UVS.)V » tprUUMVUMVl rescalchija, Di Mirafiorija in Vialeja v fa- točno določiti svojo politično Eziognomijo šistovsko stranko se zdi zelo verjetno, da na ^^ jasen način, da jih ne bo mogoče bodo v najkrajšem času sledili vsi ostali j vc£ SDravliati v stike z drugimi več ali se, da se bo na njenem sestanku dne 3. novembra razpravljalo o tozadevnem predlogu, po katerem se bi imeli vsi nacijonal-no-liberatni poslanci — 27 po številu — vpisati v faši'stovsko stranko. Praznovanje tretje obletnice pohoda na Rim RIM, 29. Tretja, obletnica pohoda na Rim se je praznovala včeraj po vsej Italiji. Ma-Kar se pa tiče senatorjev, pristašev na- ; nifestaci'je so bile posebno svečane v Mi- anu radi prisotnosti ministrskega predsed-bodo glasovali za nove zakonske predloge, {n drugih članov vlade ter številnih ki jih bo vlada predložila senatu na njega voditeljev fašizma. Tu se je za to priliko prihodnjem zasedanju. Popolari za povratek v zbornico? Širši odbor popolarske stranke je — ka- sestalo 20.000 črnih srajc. Po predpoldan-skem pregledu zbrane milice in nagovoru je bila popoldne v gledališču Scala izro- . ... „ . lr ' , Ičena Mussoliiniju zlata medalja, ki mu jo kor znano — sklican za 8. m 9. novembra. | je pokIt>nila/ ^Unska občina. Ob tej priliki To bo prvi sestanek popolarov po razcepitvi Aventina. Širši odbor popolarov se bo seveda podrobno bavil s parlamentarno taktiko. Smatra se, da bodo pri tem popolari ugotovili položaj, ki je nastal v aven-tinskem bloku, ter da bodo sklenili povratek v zbornico, kakor so to že storili maksimalisti, republikanci in demokratski socijalci'. S položajem posameznih strank se bavi tudi «Giornale dTtalia», ki piše: «Maksi-malisti in demokratski socijalci so se že sprijaznili s temi-le sklepi: 1) Vzpostavitev svobode gibanja ter popolna politična avtonomija tako napram fašizmu kakor na- je imel Miussolini dolg političen govor, v katerem je označil monarhijo in dinastijo kot nedotakljiv predpogoj režima ter izjavil, da je z 28. oktobra 1922. nastopila doba režima, -v katerega sredi' je eksekuiivna oblast, osvobojena in ojačena, in ki se bo umaknil le sili- Govoru ministrskega predsednika so mnogobrojni poslušalci burno ploskali. _ 19. zasedanje Mednarodnega zavoda za poljedelstvo RIM, 29. Danes se je začelo 19. zasedanje Mednarodnega zavoda za poljedelstvo, katerega sestavljajo zastopniki 71 držav, lijanskfti mučenikov so zveneli zvoki v Zasedanju predsedttje De Micheliis, za-proslavo ideje pravice do narodne svo- »topnik italijanske vlade. Na tem zaseda-bode. Slavnosti so se udeležili tudi odlični se ,bo razpnaiviijjalo m_ed drugim o naslednjih točkah: priprave za mednarodne konference zavoda za zaščito rastlin; krediti za poljedelstvo; predlog italijanske vlade za -sestanek konference izvedencev za žito; pospešitev proučevanj kemičnih gnojil. — Otvoritveni 'šefi je prisocVvovalo 27 delegatov. zastopniki italijanske vlade. Njihovo zahvalo za počastitev spornima italijanskih borcev za narodno svobodo more evropska javnost, pred vsem pa narodne manjšine v vseh državah, smatrati kakor moralno obvezo, da ne bo njihova država odrekala ;vojim drugorodnim državljanom tistih dobrin, za katere so trpeli in umrli na Špilberku ona petorica italijanskih mučenikov. V tem vidimo pomembnost italijansko-čehoslovaške proslave na Špalberku. V nji je memento italijanskim državnikom. Sestanek senata odgoden RIM, 29. Namesto 11. novembra, kakor je bilo prvotno določeno, se bo senat sestal 14. novembra ob 15. uri. Ministrski -predsednik in finančni minister — Painleve; zunanji minister — Briand; pravosodni minister —Chautemps; notranji minister — Schrameck; minister javnih del — De Monzie; vojni miniister —• Valadier; minister mornarice — Emile Borci; trgovinski minister — Chaument; po-}>®diehki minister — Jean Dunand; pro-;svetni minister — Dolbos; minister za kolonije — Paul Morel in minister vojnih pokojnin An t eri ou. Prejšnji državni podtajniki ostanejo na svojih mestih. Ministrski predsednik Painleve bo sprejel danes ob 10. uri predpcldne svoije nove sotrudnike ter jih bo predstavil predsedniku republike še pred koncem tega tedna. PARIZ, 29. Listi na glasa jo, da četvorica ministrov iz prejšnje vlade ni prišla v pošte v pri novi kombinaciji. So to Cail-laux. L a val, ki je stalno podpiral odstopi všega finančnega ministra, Andree Hosse in Chaumet, ki bo najbrž postal guverner francoske državne banke. Novi ministri so torej: Chautemp itn Valadier, ki sta bila že v Herriotovi vladi, Dani e l Vincent, bivši minister v zadnji Poincarejevi vladi in senator Herrier, pristaš radi kalno-s ocijali-stične stranke, _ Ustanovitev čehoslovaške notne banke PRAGA, 28. Na svečan način se danes praznuje v Čehoslovaški državni praznik narodnega osvobojenja. Na današnji dan se obenem ustanavlja čehoslovaška notna banka, ki bo imela pravico izdajati čehoslovaške bankovce. Delniška glavnica banke znaSa 12 milijonov dolarjev s 120.000 delničarji. Eno tretjino delnic prevzame država, ostale delnic« se predlože v podpis. Banka lahko ariša glavnico na 15 miliionov. Privilegij notne banke traja lahko 15 let. Na današnji dan se podpiše tudi čehoslovaško posojilo v znesku 50 milijonov. Pred rfdenihrijo prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in TurŠfo. BEOGRAD, 29. (Lev.). Vlada »e prsjela brzojavko, da se je včeraj pričela v Angori konferenca za sklenitev prijateljske pogodbe msd Jugoslav'jo in Turčijo. Razvoj Mmike krize Ponesrečen poskus velike koalicije BERLIN, 29. Kakor poroča .Lokalan-zei|ger», smatrajo v ljudski stranki kot edino možnost za razplet vladne krize sestavo manjšinske vlade, ker inicijativa demokratov zia vz.postaVitev velike koalicije z nemško ljudsko stranko ni bila sprejeta ugodno. V razvoju krize je trenotno nastal zastoj. Državni predsednik Hinden-burg je včeraj odpotoval v Hannover. LONDON, 29. Diplomatski poročevalec liista «Daily Telegraph» piše: Velika na-.sprotstva, ki so nastala v nemški vladi in izven nje, se v Londonu splošno ne smatrajo kot nevarnost za locarnske pogodbe. Dr. Stresemann je v imenu nemškega kabineta ter v imenu nemškega državnega "kancelarija inozemskim zastopnikom poudarjal odločnost vlade, da v parlamentu doseže odobritev locamskih sklepov. «Times» poročajo iz Pariza: Vprašanje tCoelna je kolikor toliko rešeno. Ne francoska iai ne angleška vlada ne bosta resno ugovarjali, toda s pogojem, ako bo nemška vlada nadaljevala svoje delo v onem duhu, poroča, da so najnovejša poročila iz Sirije jako vznemiri^ v«. V Damasku mir še vedno m vzpostavljen. Ona plemena Druzov, ki so se že podvrgla, so zopet začela odpadati. Prihodnja angleška vlada bo delavska vlada LONDON, 29. Bivši fiinančni minister v prvi delavski angleški vladi Snowden je izjavil v nekem govoru, da bo bodoča v-la-da v Angliji zopet delavska vlada, ki bo vseskozi socijaliisttična in ki bo izpeljala obsežne socijalne reforme. V svojih na- daljndh izvajanjih je nastopil Snowden' Sklicujoč se na predsednikovo odločitev ie 09in> .. . iti ^ ----—* —'—« - ' « - ^ je veleposest popolnoma odpravili, brez dela pridobljeno bogastvo po visoko obdavčiti *c u« i»rwisBuun.oTo oaiociiev je proti agrarni politiki Liovda Georgea odv. Poilluci zahteval, naj predsednik razve-ixjtavil, da hočejo angleški eocijalisti fc™ tiati 4el zatožnega govora, ki se tiče zločinskega sodelovanja chem. Jurcicfaa s CoHari- Krapp t Italiji BERLIN, 28. Potrjuje . Vzrok zaplembe nam ni še znan, ker odgovorno uredništvo še ni prejelo odloka. — Ja na siadišča, 2 novembra se bo delalo v javnih sodiščih v prosti luki kakor na navaden delavnik. Tudi za ta dan se bodo prevzemala dela izven urnika po 17. uri brez vsakih časovnih omejitev, in to pod navadnimi tarifnimi pogoji. 3. in 4. novembra bo delo v javnih sklad:f$h popolnoma poč:vaIo. DruStvena vtsll — «H':ri£a», Danes vaja za mešani zbor. Izjemoma pevke ob 20. uri, pevci ob 21. — Odb. — M. d. «Tabor* v Sežani ima danes redni sestanek vsega članstva ob 8. uri zvečer. Obenem vabi na ta sestanek tudi vse pri-jatelje društva. Na dnevnem redu je zelo zanimivo predavanje. Kdor se tega sesianka brez upravičenega vzroka ne udeleži, naj se ne smatra več za člana podpisanega društva, — Odbor. — S. d. «Adiia»- Danes sestanek vseh članov ob 20 30 pri Sv. Jakobu. Z ozirom na bližajočo se kolesarsko dirko S. U. za prvenstvo, se vabijo posebno kolesarji, da se sestanka gotovo udeležrjo. T. V. N, Danes ob 9. uri zvečer se vrši saje v prostorih D.K.D. pri Sv. Jakobu. — Vodstvo. — «Č$aln£ca». Danes, 30. t. m. ob 7. uri zvečer sestanek vseh članov M. O. v dvorani DKD Opozarja se celokupno članstvo, da se tega sestanka gotovo in v največjem številu udeleži, kar je na dnevem redu določitev urnika man-dolinističnih vaj, in diskusija o tekmi, ki se bo vršila v nedeljo. — Načelništvo. E VESTI Iz triaikesa živllenla Ker je državni pravdnik icjavil, da nima nič proti temu predlogu, je dal predsednik za slišati obtoženca Jurcicha glede omenjene tatvine. Obtoženec ie povedal, da je imel dne 17. decembra 1923 ljubavni aeatanek v Barko vi ah. Nekaj časa je čakal ljubioo pred njeno hišo, a ker jie dolgo ni bilo na spregled, se je napotil v njeno stanovanje. Ko je dospel na hodnik prvega nadstropja, mu je nenadoma pri h i tel nasproti neznan mladenič,k i mu je izročil majhen omot, rekoč, naj ga obdrži za hip, in naglo izginU. Predno ae je dobro zavedel, pri čem da je, je neka deklica začela vpiti na pomoč proti tatu. Iz bojazni, da bi ga ne po krivem obdolžili tatvine, je Jurcich vrgel proč omot in se spustil v beg. Toda orožniki, ki so prihiteli na vpitje deklice, 90 ga prijeli. Obtoženec j® končno zanikal, da bi bil tedaj imel pri sebi ponarejene ključe ali vetrihe. Za ta zločin je predsednik zahteval, naj porotniki potrdijo vprašanje glede tatvine z ote-ževa^imi okol^inami. Z ozirom na dejstvo, da je bil Jurcich tedaj še nekaznovan, je odv. Poilluci od svoje strani predlagal, naj se stavi porotnikom le vprašanje lahke tatvine s tozadevnimi olajševalnimi okol-ščinami {vrnitev ukradenih predmetov, neznatna škoda). Končno je državni pravdnik še naštel nekatere Collaricheve manjše grehe, ki jih je pozabil omeniti v zatožnem govoru, nato je predsednik zaključil razpravo. Danes bodo govorili branitelji. Mlekarska zadrug« v It. Vidu pri Vipavi naznanja tužno vest, da j* ANTON URSlt ustanovitelj in natalnlk dne 26. t. m. v Gospodu preminul. S tem je Mlekarska zadruga Izgubila nenadomestljivega voditelja In načelnika. Bog bodi plačnik njegovemu velikodušnemu delu. Blagor njegovi duši. Ostalim iskreno sožalje. ('35) ODBOR. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina soproga in mati gospa Justina Simiii roj. Lepuvšfek danes ob 9.30 zjutraj po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 31. t. m. ob 6. pop., izpred hiše žalosti v Pevmi št. 48 na domače pokopališče. Pevma, 29. oktobra 1925.. Franjo, soprog. Zvončića, hčerka. zuje drugih javnih dolgov kot na pr. občinskih in dolgov posameznih pokrajin. Ako bi ImelS rko o ceh Še te, bi imeli jasno sli vih jugoslovenske države. celokupnih dolgo-F. C-č. ¥eiii z Goriškega — Smrtna kosa. V sredo zjutraj je umrl v sanatoriju Sv, Justa v Gorici šele 37 let stari odvetniški uradnik Alojzij Poberaj. Pokojni je bil v poslednjem času vodja pi- ... - - . same pri noiarju G-rusovinu v Idriji. Na; v naslednjem trenutku se je miru ,po&va! v zraku in po par obratih! t-. , , ^ . . • . . . Dne 27. t. m, ie umrl v Gorici 52 let stan Jugoslovenski državo! dolg. Jugosiovensko državno ministrstvo je objavilo statistiko o stanju državnih dolgov dne 1, junija t. 1. Ministrski izkaz razdeljuje celokupni državni dolg na štiri glavne skupine, ki nam nudijo sledečo sliko: Sedanje stanje v milj. din. 1. predvojni dolgovi 2.592 2.217 2. vojni dolgovi 13.8S2 15.312 i 3. povojni dolgovi 6.80S 6.054 4. obveze iz dogovorov v Ir.omostu 1.188 1.353 Borsna porodla, DEVIZE: Trst, 29. oktobra Araiterdam od 1010.—do !08t»— Belgija od l!4.— do 116.-; Pari* 105 75 do 106 35 London o, Berlin - 0.012355, Dunaj -0.007290, Budimpešta 0.07260, Praga - 15.35, Beograd - 9 15, Buka-rest - 2.425, Španija - 74.10, Varšava - 84. — Avgust KonieviČ iz Solkana. Včeraj popoldne,. ,Na ^za r1az1vi^moi1 da cc" „„ _________i;.;:_____„1____1___lokupn državni dolg okoli 25 milnard dinariev. Med predvojnimi dolgovi so večinoma zapo- ki se glase so ga prepeljali na solkansko pokopališče, kjer, nai tudi on v miru počival i ....... ^ , .. * j . ^ ^ „_. . ,7x j patiena posojila kral evme I>rb:ie, .- tvredni v Gorijx Včera, pred- francoske ifanke in 3Q vn^sena' v poldne so pnspek v Gorico trije častivredni !ed lećfthl din 2?2 za J00 fran| ^osti, in sicer on. . , . j -i fu^oslovenska država prip-oznala na temeli^S ponoda na R:m slavnosten govor, predsednik dogovora v inomostu so zabeležcDa pod štev. videmske kr komisije on. Gmo adeni vojni POSTELJE NOVE iz finega bukovega lesa, solidno izdelane, so na prodaj po zmerni ceni. Naslov pove uprava Edinosti. REVMATIČNE bolezni, bolečine v plečih in križu, trganje, se zdravi najbolje z «ftevma-zanom-* (tekočina ali mazilo). Lekarna v U. Bistrici. 1539 se proda po na J. Cehovin, 1542 KROJAČI in trgovci pozor! V lepem kraju Gorenjske (Jugoslavija) se radi bolezni proda hiša z dobro vpeljano trgovino in razpro-dajalnico športnih Čepe, obleke in perila po vse? državi; trgovina z vsem inventarjem, vzorci in oajemalskimi naslovi vred. Na željo dob: ponudnik natančna po asn la. Cena je L 75.000. Ponudbe na upravništvo pod «Lepa bodočnost*. 1544 čoln piava prazen proti vili *Forti». Gulič mu ie sledil ob bregu, dokler se ni čoln toliko pri-bižal pitvini, da ga je mogel doseči. Toda ko je stopil vanj, je našel na dnu moški klobuk, nizke moške čevlje, zemlievid Lržašekga mesta zlato zapestnico in. denarnico z zneskom 10 L, ver metrov doigo vrv in velik žepni nož; tam je ležal tudi listek s sledečim besedilom: «A1- Pred Publikac ja finančnega min,rstrs"tva ne prika- ri slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 vozom s štirimi belci je šla duhovščina v slovesnih ornatih. Nadvse lep je bil pogled na z belimi cvetlicami lepo okinčani voz. Na vozu okoli kipa M. B., ki je oblečena v enostavno.. • a okusno, belo obleko, okrašeno s .krasno or-j j^jjef; nanie«iiko, so b'ila razvrščena mala in velika j, , . . . . , . . XT dekleta, vsa v belih oblačilih, z belimi roka-! Vipavsko, istrski refosk in kraški teran. Na vicami, predstavljajoča angele, čaščeče svojo 1 debelo in J^VVUVU . k^pv/i cviiv 111 vu ma LVI x". v-i -j si ni vedel po;asniti, kako so prišli ti predmeti s; °^esen ^ v čoln, zato je javil zadevo orožnikom v Mi-1 8Javnem Zi za družine Viaie XX s^Uent. in z" 62 fonz Zechener. Sporočite mo)i materi«. Gr.lič žal- imel konec »Povoda manj j ^ ( j Acquedotto) na drobno - slovesen in dostojanstven značaj. Masa, v \r J n ženske, se je trla v gneči ne os redno ; družine IHB GS^lBanl 32. - 1 eief. 2-41 ramaru. Kmaiu se je dognalo, da je dp pr, » ^^L^l kraikim stanoval pri neki družini v ul. Carnuc- ,. j * Slovesnemu ljudstvo iz cele „ . , Priporoča se lastnik prevozu >e prisostvovalo ■ komenske bližnje okolice in (47) ci št. 32, mladenič, očividno dijak, ki se je pi- "J", "_T IZT . j. . sal za Alfonza Zecb^nerja, doma iz Ljubljane > deloraa so se ma P"druz?li tudi ljudje iz vas., FR. plačuje ALOJIiJ POUff, Pisna Garlbaidl Z prvo nadstropfe Pazite na naslov! Pazite ru naslov! Med knjigami v njegovi sobi so orožniki naš!i!^ozl katcr4e .°^,roma katCrj,h > ta j pismo, naslovi eno na gospo Jannetto na svoji pot* iz Toma>a v Komen. Primemo e ner - Linhartova ulica št. 28, Ljubiana. V pi- OMJas JLkatef1 * š.cl prevod. 1 — Tu ie začela delovati te dni skozi Zeche- na svofJ"> \> ■ okras 1 Koti v pi-1. T " smu, ki je bilo pisano v nemščini, je miadenič ' ^ Jf .zf naznanjal svo|i materi, da je sklenil izvršiti samomor, ker se je naveličal dolgočasnega živ-1 enia; prosil jo je končno odpuščanja za obupni korak. V kovčegu so varnostni organi našli znesek 1000 lir v francoski valuti, a ni-kakih dokumentov. Zdi se, da je Zechener, ki je najbrž tu študiral, izvršil samomor v bliž ni Grijana. Njegovega trupla pa nis>o še našli. Razprava proti Coliarichu te dni nova pe-imamo v naši vasi kar štiri pve-karne, kar bo mogoče privedlo do pametne konkurence, od katere si obeta ljudstvo velike koristi. — Poslopje, kjer je sedaj nameščen poštni urad, *e prešlo potom prodaie v roke krčmaria g. Umka Upamo, da bo ravno ta sprememba posesti doprinesla k hitreiži preselitvi poštnega urada na primernejše mesto, v eno izmed obeh glavnih ulic v Komnu. Udejstvitev tega načrta bi bila nujno želeti ne samo radi dostojanstva poštnega urada, temveč tudi radi ljudi, posebno tujcev (v glavnem v letoviSki sezoni), .ki bi jim bilo prihranjeno iskanje pošte po celem Komnu. Sedfci ie poitni urad tako rekoč res prav na skritem kraiu. platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Via TGURE SlfiNCA 28 Brezplačne cenitve v uradu in na doinu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. sulje in plačujemo po 71 ft DAROVI Gosp prof. Filip Perič daruje L 5 Sol. društvu. Srčna hvalaj PODLISTEK Pri včerajšnji razpravi je bil na dnevnem redu incident, ki ga je izzval pretekli ponde-1 ek odv. Poilluci glede obtoženca Jurcicha. Kakor znano, je Jurcich obdolžen tudi nekega zločina (tatvine), o katerem ni bil niti zaslišan tekom razprave, čeprav je prizivno sodišče v Trstu svo/ičas predalo ta zločin v obravnavo porotnemu sodišču v Puli. Ta nedostatek v kazenskem postopanju je dal povod odv. Poil-Iuciju za nciden?. Takoj po otvoritvi razprave je predsednik pozval odv. Poilluci ia, naj po »as ni svoje stališče glede navedenega incidenta. Odv. Poilluci je utemeljeval svojo zahtevo tako-le: Jurcich sc mora sedaj zagovarjati pred porotniki radi zločinov, ki jih je baje zakrivil kot član Col-Iaricheve tolpe. Mogoče je, da bo pri sedanji razpravi oproščen, a kljub temu bi moral ostati še nadalje v zaporu, ker visi nad njim aretacijski nalog radi tatvine, ki jo je izvršil v času, ko še ni imel sikakih stikov s Colla-, . . richevo tolpo. Na podlagi čl. 126 kazenskega j ima postelnjaKe iz bolnišnice. Na njih je zakonika pa ima predsednik v takih slučajih, prenesen v ambulaneo.» kakršnem se sedaj nahaja Jurcich, pravico ]LJUf>SKA BAMAv POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) reg. zad. z omej. por. Sprsjsms slose na Mine Knjižice in vloge no tekočI račun. Obrestuje vezane vloge po dogovoru. Izdaja brezplačno cirkularne Č3ke •::: Banca Nazionale di Credito. :::: Daja posojila kakor tudi izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnej'šlmi pogoji. : E. PHLILIPS OPPENHEIM: ta im owSa Jotelp Iva Prevel France M »gaj— *Gosp»od Phillips ima svoje lastne posteln;«a-ke», mu je povedala, «ali — bolje rečeno — bil Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Diiaške kuhinje v 6orfd ■Vi odločiti, da se omenjena tatvina naknadno vključi v sedanjo obravnavo, dasi je bilo zaslišanje prič že zaključeno. Odv. Poilluci je dalie z raznimi izvajanji dokazoval, da člena 124 in 454 kaz. zak. navsezadnje ne ovirata odobritve njegovega predloga. Odv. Matosel-Loriani, ki je nato prosil za besedo, je izjavil, da se popolnoma strinja z zahtevo odv. Poillucija, ki da j« s pravnega stališča povsem upravičena. Državni pravdnik je pa od svoje strani izjavil, da je zahteva odv. PoiHucija neumestna in da je ni mogoče sprejeti. Njegov odpor, podprt z raznimi izvajanji, je naletel na živahne ugovore odv. Poillucija in odv. Matoscl-Lorianija. Razvila se je zelo živahna debata, kateri je napravil konec predsednik, rekočt da bo on odločil o zadevi. SledH je nato polurni odmor, po katerem je redsednik naznanil, da je bila zahteva odv. oillucija sprejeta. Odv. Matosel-jLoriani je izjavil proti nekaterim točkam teća skleoa svoie pridržke. ljati on. -Nisem miJil. da bodo moja v.prašanja žaljiva. Povedal sem vam v začetk-u, da se zelo zanimam za invalide n za slučaje bolezni.» Obrnila je glavo ia se oz>r,la vanj. Njen pogled je bil karajoč in njeno zadržanje nestrp-no" . ♦Oospod Crawshay.» je rekla, «iaz mislim, da ste eden največjih inkvizitorjev, kar sem jih še srečala v svt>iem življenju.» •acJ a.» "Mislite, da je prismojen?" , . «Da , je pritrdila, -na neki poseben bntislu način.» , ^ Jocelyn se je zamišljeno ozrl prot, Cravvs-z vidnim obžalovanjem hJUA j76 ^o ora.no skodelico, ogledoval svo,o P'"*™ T- mc boste smatran za predrznega, go- peverley, če vam stavim eno vpra-< -Ali «Gospod — Phillips,» je ponovil Crawsnay.| -Torej, da preprečiva vsako nadai.no nc «Ali sem ga kdaj videl?. j sporazumljenjc gospod Crawshay,» je nada , . -Mislim da ne » jljevala ona mrzlo, .dovolite mi, da vam .povem, spod ena «On je seveda vas velik prijatelj?* da so razlozi, radi katerih bi morala smatrati; šan^.^. ^ na? vag gmatrala? Ali -e lako «Ne vem, zakaj si to mislHe*. vsako vaše naralin.e izpraševanje v te? zadevjjzeio oscbno?> -No, no,» se je protivil. ^Morda sem preveO za nesramno.« j „Osebno ni niti najmanj. 2elel bi vedeti, o radoveden človek, ki vtika nos tja, kamor bij Crawshay je dvignil čepico. Zadržal se Je čem je naš prijatelj gospod Crawshay pravkar ne smeL Toda če pomislim da se vi, družabna kakor človek, ki ga po krivici zapostav«hafo. : govoril z Vami.» lepotica Amerike in prva podpiratel>ica one! ^Nočem več izzivati vaše nevolie, gospo?1 - -Ali vas res zanima to?» je vprašala prtse-veli'ke bolnišnice, sama vozite črez Atlantski i nQ *BeveriCyt je rekel in se ustavil ob svojem nečeno če že želite vedeti, izpra*eval ocean in strežete bolniku, ne morem res dru- j stoju „Upam. da boste tudi sami uživali Pro" mc e Q stVareh, ki se tičejo mojega bolnika. gače, kaj ne?» • Kaj ne morete drugače?« je vprašala mr- «Kot slutiti kak roman ali kako skrivnost,* P?1^n'.ala' menado. Zbogom!« ' Poklical je krovnega strežaja, da in se zopet zleknil na ;hne skodelice toplo juho in ostro mu uredi svoj stol. turnau a" ' P"1 u> "» ma'hJie SKOoeii« >"r*- I---- ------ je odvrnil. «Na vsak način je gospod Phillips 1 a^va Jocelyna Thewa in Katarino Bever- d0SpCl l0ePvXzi^ie7'ielene naočnike, ki so mu ne-kol;ko kvarili vid. Onadva sta se »preha]ala drug ob drugem ob strani parnika in opazovala igrajočo gručo delfinov. Kakor vidim, ste se seznanili z našim ju- ociločen nuož, ker riskira tolrko, da bi domov,» Obrnila se je in zopet se je začela njuna promenada. .Radovedna sem, ali ne veste, da je proh V1