Političen list za slovenski narod.
^	Po pošti prejeman velja:	i
tit celo ieto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo iu ekspedlelja v mesec 1 gld 40 kr.	b	„Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	£	o, „	„ ,
Zrn celo leto 12 »ld., za pol te'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ?	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana p>sma ne vsprejemajo.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več. na leto.	Vredništvo je v Semeniških ulicah St. 2, I., 17.
Posamne številke po 7 kr.	Izh^J« vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 74.
Štev. 230.
V Ljubljani, v petek 7. oktobra 1898.
Letnilc XXVI
Državni zbor.
Dunaj, 6. oktobra.
Baron Dipauli — trgovinski minister. To dejstvo označuje položaj. Do 3. t. m. je grof Thun z jedno nogo stal v levičarskem taboru, dr. Bae-renreither je bil njegova opora pri liberalnih veleposestnikih. Toda prepir v »domači hiši« je Bae-renreitherju izpodmaknil ministerski stol, grofu Thunu oporo. Koalicijsko ministerstvo je postalo čez noč ministerstvo večine, na katero se mora opirati. Toda danes večina ni še vladna, večina ni še imela obračuna z vlado, in grof Thun sc jako moti, da so vsi klubi desnice že v njegovi lopi. Pozicija groia Thuna je danes mnogo kritičneja, nego je bila pred nekaterimi dnevi. Večina je neznatna, če uskoči le nekaj poslancev iz večine, je zmešnjava gotova. In da bi vsi slovenski poslanci prodali svoje glasove za katerokoli malenkost, to je naravnost izključeno. Dejanja hočemo videti, obljub smo čuli dovolj. Verba volant, scripta ma-nent. To bodi vodilo pri obravnavah, pri obračunih z vlado. To je gotovo, da vlada v kratkih dneh ali mesecih ne more poravnati vseh krivic, katere je moral slovensko hrvatski narod pretrpeti v teku desetletij, in ne more zaceliti vseh ran, katere je narodu trpinu zadal centralistiški zistem. Toda v prvi vrsti je dolžnost vlade, da si osvoji program večine, obsežen v adresnem načrtu, program, ki zahteva popolno jednakopravnost vseh narodov v Avstriji. A ne samo to, kajti od programa samega nimamo še ničesa, temveč je treba zahtevati, da vlada vsaj prične izvrševati ta program, da izvrši, kar more in sme v okviru zakonov takoj izvršiti, in pokaže resno voljo, ki more slovensko - hrvatski narod in njegovo zastopnike napolniti z zaupanjem.
Govori se in piše mnogo o jugoslovanskem zastopniku v ministerstvu. In če se to danes ali jutri zgodi, ali je s tem morda že Slovenija re-
šena ? Ali ne kažejo mnogi vzgledi, da so razmere večkrat močnejše od človeške volje in da mora danes minister to zatajiti, kar je včeraj kot poslanec z največjim navdušenjem zagovarjal. V takem neprijetnem položaju je sedanji finančni minister in v istem bode v kratkem novi trgovinski minister. Zastopnik Jugoslovanov v ministerskem svetu imel bi le tedaj svoj pomen in veliko važnost, ako je že skupna vlada v pravem tiru, na potu nepristranske pravičnosti. Potem bi bil odločen in spreten zagovornik slovensko - hrvatskih koristij v istini nadzornik, a ob jednem spiritus agens vladnih ukrepov, tičočih se našega juga. Minister sam, in ko bi bil najboljši mož, moral bi se voziti z vladnim vlakom po starem tiru, ako ostane stari, napačni zistem. Sicer pa bi se taka prememba v ministerstvu izvršila, ko bi grof Thun med svojimi tovariši zadel ob ovire.
V današnji seji je dr. Foumier kot glavni govornik levice ponavljal, kar so včeraj že drugi levičarji naglašali, da nan reč desnica ne zastopa ljudskih koristij, ker ima večino. To je že prastaro stališče vsake opozicije. Po tem jako mrtvem govoru je zbornica soglasno vsprejela predlog poslanca Jaworskega, cla se izvoli nagodbeni odsek 48 članov. Volitev se vrši še le jutri, ker klubi še niso določili svojih članov.
Plače državnih služabnikov.
Na to se je pričelo prvo branje vladnega načrta glede uravnavo plač državnih uslužbencev. Doslej je bilo 34 raznih vrst v plačah, in sicer od 70 do 600 gld. Novi načrt vreja te razmere, ker določa le štiri plačilno razrede, po 400, 500, 600 in 700 gld. za vse aktivne državne služabnike, izvzemši one pri poštnih in brzojavnih uradih. Ti razredi se nanašajo na sposobnost in odgovornost v službi.
Aktivitetne doklade se določajo za I. razred po 50% dejanjske plače, za II. razred 30%, za III. razred 25%, za IV. razred 20%.
Starostne doklade se določajo na 50 gld. za vsakih 10 službenih let in se vračunajo v pokojnino, vendar pa ta doklada ne sme presegati zneska 100 gld. Le za državne redarje so določene večje starostne doklade in sicer se uvrste od 30 do 250 gld.
Za služabnike pri p o š t n i h in brzojavnih uradih se določajo trije razredi s tremi vrstami, in sicer I. razred s 700, 650 in 600 plače, II. razred s 600, 550 in 500, III. razred s 500, 450 in 400 gl. plače. Skupna potrebščina se preračunava na 3'/, milijona gld.
V današnji debati o tej vladni predlogi so govorili dunajski antisemit Prochaska, Eisele, dr. Schiicker in fin. minister dr. Kaizl. Vsi govorniki so naglašali nujnost tega vprašanja, toda finančni minister je poslancem postavil tako rekoč nož na vrat: ali glasujte za zvišani davek od sladorja in dosledno za nagodbo ali pa bodo morali državni služabniki še čakati na boljše plače. Levičarji so seveda glasno ugovarjali, ker je bila ost v prvi vrsti proti njim obrnjena. Fin. minister je tudi odgovarjal na razne ugovore. Tako je naglašal, da so blagajniški preostanki 1. 1S88 znašali 128 milijonov, minolo leto pa 250, od katerih pa treba odšteti 70 milijonov, ki so vezani vsled uravnave valute. Prosti preostanki so torej lani znašali 180 milijonov, katere pa mora vlada imeti pripravljene za vse slučaje.
Debata je bila pretrgana in na vrsti razni nujni predlogi, mej drugimi posl. Perica glede državne podpore po potresu poškodovanim prebivalcem v Sinju in okolici. Prihodnja seja jutri.
Slovenci — pa tržaška državna policija.
Iz Trsta, 5. oktobra.
Danes opoludne je šlo kakih 16 mladeničev iz bližnjega Lovjerja čez glavni trg mimo zlo-
LISTEK.
Makarjev sen.
V. G. Korolenko.
(Dalje.)
Zdaj pa je stal ta pop Ivan čisto cel pred Makarjevimi očmi in ga suva! z nogo.
»Vstani Makarček« de. »Idiva«.
»Kam greva ?« vprašal je Makar nevoljno.
Mislil je, da je, ako jo enkrat umrl, njegova dolžnost — I. žati mirno in da mu ni več treba bloditi po gozdu in iskati izhoda. Sicer čemu je pač umrl ?
»Pojdeva k velikemu Tajonu*)«.
»Kaj, naj grem jaz k njemu?« vprašal je Makar.
»In te bode sodil«, rekel mu je pop z žalostnim. a milim glasom.
Makar se je vspomnil, da je treba prav res po smrti nekam na sodbo iti. Slišal je to nekdaj
*) Tajon (jakutska beseda) -= Bog!	^
gospod veliki Tajon
v cerkvi. Torej je imel pop Ivan le prav. Moral se je dvigniti.
In Makar se je dvignil, mrmrajoč sam pri sebi, da še po smrti ne dado človeku miru.
Pop Ivan je šel naprej, Makar za njim. Šla sta kar naravnost. Mecesni so jima kar sami šli s pota. Šla sta proti vzhodu.
Makar je začuden opazil, da ni za popom Ivanom nobenega sledu v snegu. Pogleda si pod noge, tudi za njim ni noben. ga sledu: sneg je bil čist in gladek, kakor prt.
Prišlo mu je na misel, da bi zdaj prav lahko okolo tujih pastij hodil, nihče bi ne vedel; no pop Ivan ja nčevidno uganil njegovo skrivno misel, obrnil t> omu in rekel:
»Nehaj! Ti ne veš, kaj te čaka za vsako podobno misel«.
»Nu, nu!« odgovori nevoljno Makar. »Le misliti se ne sme! Kaj si poštal zdaj tako strog ? Le molči! — — —«
Pop je zmajal z glavo in šel dalje.
»Ali je še daleč?« vpraša Makar.
»DuleC«, odgovori čemerno pop Ivan.
»A kaj bodeva jedla?« vpraša zopet nemirni Makar.
»Pozabil si« odgovoril je pop obmivši se k njemu, »da si umrl in da ti zdaj ni treba ne jesti, no piti«.
Makarju to ni zelo ugajalo. Konečno je to dobro v slučaju, če nima človek kaj jesti, a tedaj bi pa bilo treba ležati tako, kakor je on ležal po svoji smrti. A hoditi in še četo tako daleč in ničesar ne jesti, to se mu je pa zdelo že prene-umno. Zopet je zamrmral.
»Ne godrnjaj!« reče mu po .
»Ze dobro!« odgovoril mu je razžaljen" in se dalje tihoma jezil in hudoval nad takim neredom : »Človeku nalože, da mora hoditi, jesti mu pa ne dado! Ali ni to neslišano?«
Bil jc ves čas povsem nezadovoljen, idoč za popom. Hodila sta, kakor je bilo videti, že dolgo. Res je, da Makar celo pot ni mogel natančno okolu sebe razločiti, a sodečemu po neizmernem potu, ki sta ga prehodila, se mu je zdelo, da hodita že cel teden: toliko prepadov in gora, rek in jezer sta pustila za seboj, toliko gozdov in ravnin sta prehodila. Kadar so jo Makar ozrl, vselej
glasnega magistrata, pevaje slovenske pesmi. Kakor običajno ob času vojaškega gibanja so bili tudi ti fantje mogoče malce čez normalo in so jeli vzklikati: »Živela Avstrija!« Vso pot jim je šla za petami tolpa lahonskih postopačev, katera je dala gostom kavarne »Al Municipio« na glavnem trgu znamenje, da udarijo na fante. In res, ko so dospeli mladeniči pred kavarno, planilo je okoli 200 »gostov« nanje in jih jelo pretepati. Na to je prišla straža in aretovala — Slovence. V bližini dogodka stoječi Slovenec je vprašal mirno stražo štev. 42, kako morejo aretovati slovenske fante, ki gredo služit svojega cesarja in državo, kličoč »Živela Avstrija!«, italijanske napadalce pa puste lepo pri miru? Na to se je zarežala straža št. 42 doslovno: »E, pojdite se solit, vi Slovenci ste sami osli!«
V očigled takim dogodkom je težko biti mirne krvi. Odveč je skoro vsaka beseda, da bi se opisovali povodi tem tržaškim stvarem, ves svet jih že pozna kakor slab denar.
Da se v Trstu nekaj pripravlja, da je to »nekaj« dozorelo že skoro do skrajnega, ki se po javlja že v istih simptomih, kakor ognjenik, ki od časa do časa vrže po kak izbruh, predno jame močno bljuvati, — o vsem tem je svet že do cela obveščen in obveščeni so tudi že merodajni krogi naše države.
Nespametno bi bilo misliti, da je tu kriva vsega vlada in samo le vlada — faktum je, da je vlada ob tacih dejstvih brez vse moči! »Maffia« garibaldinske zarote, ki je vrgla svoje pogubne mreže čez naše Primorje, je tu aparat, ki deluje s tako prelriganostjo, da jej vlada ne more lahko blizu. Ali bi bilo drugače mogoče, da se aretuje v Trstu Slovenca, ki kliče »živela Avstrija!«, Italijana pa, ki odvrača z »Evviva Italia!«, se pušča mirno sesti v kavarno in se smejati v pest?
Ti krogi so zapadli strasti, ki se ne da več udušiti, dokler ne pride čeznje samo mrzla kopel, ki jih strezni.
Nekaj druzega pa je z vzroki, ki dajejo tem elementom povod bruhanju. Zares je čudno, da bi avstrijski podanik na svoji rodni zemlji ne smel vzklikati kolikor mu le drago »Živela Avstrija!«, in to sicer v obraz onim, katerim je tak vzklik neprijeten — na tej zemlji. Ker, kdo si sme drzniti vzdigati na avstrijskih tleh glavo proti patrijotizmu domačinov?! In kdor to stori, njega je smatrati za izdajico in ga temu primerno kaznovati. Kajti sicer bi se moralo jako čudno misliti o političnih pravicah državljanov!
Nedavno temu, ko so se godili v Trstu znani izgredi, so čifutsko - lahonski listi zabavljali na tržaško policijo, da ni krotila izgrednikov, in so še pretili policijskemu ravnatelju s — »pregnanstvom«. Pozneje se je stvar izkazala kakor goli humbug proti Slovencem in danes ni več težko uganiti, zakaj je tržaška policija nastopala krotko proti izgrednikom — talmi-avstrij-c e m! — Današnji slučaj kaže zopet državno avtoriteto avstrijsko v čudni luči: pred garibaldin-skem magistratom je aretovala policija avstrijske državljane, vršujoče svojo politično pravico, v o -
se mu je zazdelo, kakor da temni gozd sam beži nazaj od njih, a visoke snežne gore so se kar tajale v nočnem mraku in se hitro skrivale za
horicontom.
Višje in višje sta stopala. Zvezde so postajale vedno večje in svetlejše. Izza vrha nekega holma, na katerega sta došla, se je pokazal krajec izginjajoče lune. Videlo se je, kakor da hiti in beži, Makar in pop jo pa lovita. Naposled se je vnovič jela dvigati nad horicontom. šla sta od zdaj po silno visoko ležeči ravnini dalje.
Postalo je svetlo — mnogo bolj svetlo, kakor je bilo v začetku noči. To je pač prihajalo od tod, ker sta bila mnogo bližje zvezdam. Zvezde so bile velike kot jabolka, luna kot dno velike zlate kadi; in luna in zvezde so osvetljevale neizmerno ravan od vshoda do zahoda.
Na ravnini se je natančno razločevala slednja snežinka. Mnogo cest se je vilo po planem, a vse so vodile proti jednemu jedinemu kraju na vshodu. Po njih so hodili ali jahali ljudje različno oblečeni in raznih obrazov.
Nakrat se je Makar, ki je že dalje časa pazljivo motril nekega jezdeca, obrnil s ceste in po-bežal za njim.	(Dalje sledi.)
j a k e , ki so vsklikali »živela Avstrija« v izdajski obraz onim, kateri tega klica slišati ne morejo. Avstrijski vojak naj se še briga za to, kaj je lahonski izdajici v Avstriji prijetno ali ne.
Ostanimo v svojih mejah, dostojno, resno in trezno odbijajmo napade, potem lahko mirni čakamo prihodnjosti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. oktobra.
Slovenska driavnozborska delegacija in vlada. Akoravno je minulo že nad teden dnij, odkar je v klubu slovanske krščansko - narodne zveze padel po našem mnenju jedino pametni predlog poslanca dr. Kreka in bil vsprejet proti glasovom naših poslancev predlog posl. Laginje, se še vedno govori v javnosti o neki krizi v jugoslovanskem klubu. Praška »Politik« pišoč o položaju trdi, da »slovenska kriza« še ni rešena, in pravi: Nezaupanje do vlade raste od dne do dne in dogodki, ki so se pripetili minuli teden v klubu zjedinjenih Slovencev, Hrvatov in Rusinov, morali bi biti grofu Thunu resen opomin. Slovanska kr-ščansko-narodna zveza je sicer z ozirom na ostale stranke v desnici vsprejela sklep, ki so ga simpatično pozdravili ostali desničarji, toda ne smemo pa misliti, da je »slovenska kiiza« že rešena. & komunikejem o tridnevni debati v slovanski krščansko narodni zvezi ni rešena zadeva, katere ost je bila naperjena proti vladi, marveč le začasno zakrita. Dejstvo, da je minuli četrtek glasovalo za izstop zveze iz parlamentarne desnice osem članov zveze vkljub pritisku od raznih stranij, je za vlado izredno pomenljiva prikazen, tem pomenlji-veja, ker je večina odvisna ravno od teh osmih glasov. Poleg tega pa je treba pomisliti še nekaj druzega. Pred glasovanjem o omenjenem komunikeju so oddali kranjski katoliško - nar. poslanci izjavo, da si na vsak način pridrže pravico, neodvisno postopati napram nagodbenim predlogam. To izjavo je zveza vzela na znanje. S tem je postala kriza permanentna. Katoliško - narodni poslanci so vsled znanega ljubljanskega sklepa zavezani glasovati proti nagodbenim predlogam. Sedanji položaj pa kaže, da ti poslanci s tem sklepom ne bodo ostali osamljeni ne v klubu in ne sicer v desnici. Vse to naj bi grof Thun temeljito premislil in še o pravem času. — Gotovo je grof Thun o tem že premišljeval in še premišljuje, ako se mu namreč ni posrečilo pridobiti nekaj mož v levičarskem taboru, ki bi mu nadomestili, kar mu vsled taktike naših poslancev primanjkuje. Iz nastopa ministerskega predsednika proti našim poslancem pa je razvidno, da se mu je to vsaj deloma že posrečilo in toraj, kot smo že včeraj naglašali, ne bo nujno potreboval naših zastopnikov.
Poslovni načrt poslanske zbornice. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je završila razprava o nagodbenih predlogah v prvem branju in danes se najbrže iz cele zbornice izvoli odsek 48 članov, ki bo pretresaval nagodbene načrte. Poslanska zbornica pa prične razpravljati o ostalih vladnih predlogah in nujnih predlogih. Včeraj se je že vršila razprava o vladnem načrtu glede povišanja plač slugam pri državnih uradih, za kar se bo potrebovalo, kakor je omenil finančni minister, okrogle 3l/» milijone. Levičarji, a nikakor ne vsi, so sicer zahtevali, naj pridejo na vrsto pred vsem nujni predlogi, posebno ministerske zatožnice, toda zmagalo je konečno predsedstvo in vodilo razpravo po prvotno določenem vspo-redu. Z današnjim dnem pa zbornica prekine svoje delovanje za nekaj dnij, ker se vrši mej tem časom posvetovanje kvotnih deputacij v Budimpešti, katerega se udeležijo z naše strani tudi ministerski predsednik ter ministra dr. Kaizl in baron Dipauli. Ko kvotni deputacij i dovršita svoje delo, prične se zopet razprava v poslanski zbornici.
Novi trgovinski minister baron Dipauli. Naslednik dr. Baernreitherja v trgovinskem ministerstvu, Josip baron Dipauli, je bil rojen 9. marca 1844 v Kaltem na Tirolskem. Kot prostovoljec je služil pri tirolskih strelcih ter sc 1. 1866 vdeležil vojske, nato pa vstopil v papeževo armado, pri kateri je ostal do usodnega leta 1870. Za Taaffejevega ministrovanja je bil v mestnem volilnem okraju Briksen izvoljen državnim poslancem in je ohranil ta mandat do uvedbe pete volilne skupine. Pri zadnji volitvi
je namreč v tej skupini izvoljen državnim poslancem kot zastopnik južnih Tirol. Že prvo leto se je baron Dipauli pridružil desnici pod takratnim vodstvom grofa Hohenwarta. Povodom razprave o hišnorazrednem davku je ostavil to stranko ter se pridružil Lichtensteinovemu centrumu, a že 1. 1881 ga nahajamo zopet v Ilohemvartovem klubu. Definitivno pa se je ločil od te skupine povodom burnih debat radi nepotrditve dr. Luegerja dunajskim županom, ker je grof Hohenwart odobraval postopanje takratne vlade, in je s sedmimi ožjimi somišljeniki ustanovil katoliško ljudsko stranko. Po volitvah v letu 1897 je bil izvoljen načelnikom znatno pomnožene katoliške ljudske stranke in je kot tak mnogo sodeloval pri snovanju parlamentarne večine. Pričetkom štirinajstega zasedanja, 20. marca letos je baron Dipauli odložil čast klu-bovega načelnika, toda proti koncu istega zasedanja so je znova dal pregovoriti in bil soglasno izvoljen načelnikom, kar je ostal do sedaj. O njegovem značaju, trdno katoliškem prepričanju in delovanju v javnem življenju govorili smo že na drugem mestu.
Nagodba mej Avstrijo in Ogersko je sedaj v obeh državnih polovicah na dnevnem redu. Nagodbene predloge bodo te dni prerešeta-vali v obeh odsekih ad hoc, o kvoti bodo pa govorili delegati v Budimpešti. Ogerska vlada in ž njo vred seveda ogerska kvotna deputacija hoče do skrajnosti vztrajati pri načelu, da se ogerska kvota ne sme zvišati, mej tem, ko je naša delegacija v včerajšnji seji sklenila soglasno, da se mora ogerska kvota zvišati vsaj na 38 odstotkov. Zmagala seveda naša kvotna deputacija nikakor ne bo, to smemo trditi že sedaj, predno se je sploh pričelo odločilno pogajanje, kajti naša vlada je že dala besedo, da mora ostati vse pri starem. Ker se bo pa vsled tega in vsled drugih točk v nagodbenih predlogah, ki so za nas popolno ne-vsprejemljive, debata vsekako zavlekla dalje časa, kakor je še v veljavi sedanji provizorij, jeli sta obe vladi zopet resno misliti na nadaljni provizorij in se bodo v tem oziru že prihodnji teden vršili dogovori mej obema t.vladama. Ker pa je konečno nedopusten nov jednoletni provizorij, imenoval se bo ta provizorij, ki se sklene le za toliko časa, da se sklene definitivna nagodba, tehnični provizorij.
Italijanska vlada predloži državnemu zboru, ki prične svoje delovanje dne 15. t. mes., več važnih predlog, mej temi precej takih, o katerih se je v javnosti razpravljalo že v prejšnji dobi. Vendar pa je mej temi nekaj takih, s katerimi ljudstvo ne bo zadovoljno. Najpreje je omeniti 300milijonskega kredita za napravo novih vojnih ladij. Ta kredit hoče pa finančni minister delno pokriti z uvedbo vojaške takse, ki bo do-nesla državi 12 do 15 milijonov. Nekoliko bolj umesten bo načrt zakona, ki bo določal, da so neveljavne pri volitvah vse glasovnice, ki se glase na imena mož, ki ne smejo voljeni biti S tem hoče vlada preprečiti dosedanjo navado, da je vsaka stranka postavila svojega kandidata, mej temi pogosto velike sleparje in goljufe. Kajpada tudi s tem načrtom vsi poslanci ne bodo zadovoljni.
Cerkvesis letopis.
Otvorjenje stiškega samostana.
Godovni dan našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 1. 1898 bo ostal pač z zlatimi črkami zapisan v zgodovini kranjske dežele in cele slovenske zemlje. Ta dan se je iznova pozidalo in postavilo ognjišče prave krščanske omike in pro-svete med Slovenci, isto ognjišče, na katerem se je nad 600 let netil ogenj pristne krščanske kulture, ki je kot žarna luč razsvetljeval in vodil ljudstvo daleč na okoli.
Preteklo je že nad sto let, odkar se je ta ogenj šiloma pogasil, odkar so se dragoceni kulturni zakladi razpršili na vse strani in nekateri celo uničili. Oni blagi, vrli možje, ki so odmrli svetu in sc v tihih samostanskih zidovih posvetili le Bogu v čast in bližnjemu v prid, morali so vse te s tolikim trudom tekom stoletij nagromadene književne zaklade prepustiti vandalskim rokam in si drugod iskati svojega doma. Plamteči ogenj prosvete je ugasnil, in ognjišče se je jelo rušiti.
Sicer je res, da se je uprav v začetku tekočega stoletja začelo krepkeje razvijati narodno
življenje med Slovenci, torej takoj po zatoni samostanov, a nikakor ne zaradi njih zato r a. Komaj so jeli naši redovniki objavljati svoje duševne zaklade, zadela jih je kakor strela iz jasnega nemila usoda, da so mor»li vse pustiti in odriniti v tujino, ali pa ostati doma, a izstopiti iz reda. Možje kakor: Japelj, Kumerdaj, Vodnik, Linhart, Zakotnik, Dev, Gutsman i dr. so se navzeli narodnega duha in narodne zavesti le v sa mostanskih šolah. A žal, mi smo v njih delih našli le ostanke onih velikih zakladov, zakladi sami pa so zginili skoro brez duha in sluha. Naš narodni preporod se mora v velikem delu pripisovati temu vplivu, in ne svobodomiselnim vladnim odlokom iste dobe. Mrtvi odloki, četudi navidezno še tako lepi, bi dejansko nič ne dosegli, ako bi dotični možje že prej ne bili prav vzgojeni in poučeni Ako so nam le »ostanki« prinesli tako lepe sadove, kaj še le bi imeli sedaj, ako bi iste ustanove ostale nedotaknjene! Zato sklepa Radič svojo zgo do vino stiške cisterce 1. 1866 z besedami: »Danes ne pomagajo nobene tožbe več zaradi zatora samostana, a zelo zanimivo in hvaležno delo bi bilo pokazati in doka/ali, kako je neposredno po od hodu učenih bratov iz Stičine, Kostanjevice in Bistre propadalo v deželi socijalno življenje, in kako se je ta propast na vse strani kmalu poja vila in še danes traja!«
Tako je pisal naš domač historttgraf Peter pl. Radič 1. 1866. Kdo bi si mislil pred nedavnim časom, da bo staro že rušeče se zidovje stiškega gradu zopet kdaj doseglo svoj prvotni namen ? In vendar, hvala Bogu, danes je to že dovršeno dejanje!
Odkar se je prvič čula vest, da se vrše dogovori med vlado in cistercijanskim redom zaradi Stičine, so se vsi verni katoliški Slovenci za to zanimali in želeli, da se pogajanja srečno dovrše. Seveda ni manjkalo tudi nasprotnikov, ki so klevetah ustmeno in pismeno, da bi to preprečili. Katera dobra stvar pa nima svojih sovražnikov? Nekateri izmed teh so že uvideli, drugi pa še bodo, kako krivično je bilo njih rovanjo.
V torek 4. oktobra se je zbralo v Stičini mnogo vernega ljudstva od blizo in daleč. Sešlo se je tudi nad 50 svetnih duhovnikov z Dolenjskega, Gorenjskega in Notranjskega. Prišlo bi jih še mnogo več, ko bi jih ne pridržala doma običajna sv. maša za presvetlega cesarja; izmed bližnjih sosedov pa so šli nekateri k pogrebu svojega tovariša višnjegorskega g. župnika M. Kljuna v Ljubljano, kjer je bil isti dan pokopan.
Razven premil. kneza in škofa dr. A. B. Jegliča so došli k slavnosti preč. gg. generalni vi-karij Jan. Flis, stolni kanonik Jas. Erker, novomeški prošt g. dr. Seb. Elbert, deželni poslanec in dekan Tom. Kajdiž, dekani Krese, Lavrenčič, Nagode in zastopniki skoro vseh dekanij v ljubljanski škofiji.
Izmed redovne duhovščine so bili navzoči: P. Josip Liensberger, superior jezuitov iz Ljubljane ; g. Izidor Pertl, superior lazaristov iz Ljubljane ; P. Konštantin Luser, frančiškanski provin cijal iz Ljubljane; P. Donat Zupančič, kapucinski gvardijan iz Loke in P. Kajetan Popotnik, prior usmiljenih bratov iz Kandije.
Izmed uradnikov omenjamo okr. glavarja litijskega g. Grilla, okr. sodnika in sodnega svet nika Jenčiča, notarja Bežeka itd.
Vseh gostov pri mizi je bilo okoli sto. S po-poludanskim vlakom so še dospeli mil. g. stolni prošt dr. Leonard Klofutar, stolni kanonik dr. I. Koren in nekateri drugi duhovniki iz Ljubljane in z dežele.
Slovesnost dneva se je začela prav za prav že zjutraj, ko je mil. g. opat Avguštin v kapi teljski dvorani samostanski podelil redovno obleko dvema dijakoma-kandidatoma, ki sta stopila tu v novicijat. Jeden je dobil redovno ime br. Vin-cencij po prvem opatu stiškem Vincenciju, katerega je 1. 1136. sam sv. Bernard poslal v Stičino iz francoskega samostana Morimund. Drugi novinec je prejel ime br. Jožef, po sv. Jožefu, ki je poseben zavetnik cistercijanskega reda in patron kranjske dežele.
Ob 10. se je jel pomikati dolg sprevod med pritrkovanjem zvonov iz samostanskega križnega hodnika čez klavzuro in samostanski dvor ven na cesto in potem pri glavnem vhodu skozi drug dvor v cerkev. Za opatskim križem so stopali najprej šolski otroci z učiteljstvom, potem zastopniki
redov in svetni duhovniki v roketih, za njimi domači patri cistcrcijani v belih haljah ali kiikulah, oba novinca v belem habitu in fr.ttri v rujavi obleki. Potem so se vrstili novomeški mil. gosp. prošt, mil. g. opat in premil. g. knez in škof drug za drugim vsak s svojo asistenco, ki je nosila prelatske insignije. Med sprevodom so peli domači patri psalma 121. in 147. (»Laetatus sum in his, quae dieta sunt mihi, in domum Domini ibimus« in »Lauda Jerusalem Dominum«.)
V cerkvi je zapel premil. g. knez in škof »Veni Creator Spiritus« in redovniki so na koru odpevali. Potem je stopil škof v škofijskem or-natu na prižnico in govoril celo uro obilno zbranemu ljudstvu. Omenjal je začetek samostana leta 1136., njega blagodejno in uspešno delo tekom stoletij v čast božjo in zveličanje duš in zator staroslavne opatije 1. 1784. — Leta 1893. pa je bil avstrijski naučni minister Madejski v Mehre-rau, kjer jo v samostanu nadzoroval šolo gimnazijsko. Ugajalo mu je tako zelo, da jim je ponudil v nakup zapuščeni stiški samostan, katerega je uprav tedaj želel kupiti neki luteranski bogataš, da bi ga priredil v tovarno. Začela so se pogajanja, ki so sc letos meseca marca srečno dovršila. Par tednov pozneje sta dospela dva patra v Stičino z nekaterimi brati, da so jeden del samostana priredili zopet za stanovanje in naredili klavzuro, katera se s tem dnevom začne. V ostalem je govoril visoki govornik o rodovniškem stanu, kaj je njega bistvo in poklic, in kako koristni so meniški redovi za prospeh katoliške cerkve, za duševni in gmotni blagor narodov. Pozdravil je novodošle menihe in zaradi njih prihoda čestital i ljubljanski škofiji i celi kranjski deželi, ki je dobila v njih vzorne dušne pastirje in vrle može, ki bodo pospeševali kulturni napredek med Slovenci.
Nato je bila slovesna pontifikalna sv. maša, katero je opravil v navzočnosti premil. g. kneza in škofa mil. g. opat mehrerauski. Med sv. mašo so peli na koru domači redovniki krasno koralno sv- maš0-	(Dalje sledi.)
Iz H o r j u 1 a, 5. oktobra
Na roženvenško nedeljo so sc vršile pri nas lepe slovesnosti. Že ta nedelja sama privabi v Horjul, kjer je že od leta 1734 roženvenška bratovščina, mnogo ljudstva od sosednih far&. Letos pa se je ta dan ustanovila Marijina družba za mladeniče in dekleta. Rodila se je iz misijonske družbe poštenja, ki žc 30 let obstoji v fari. Pri jutranji službi božji je bilo skupno sv. obhajilo, ob 10. uri pa sc je sprejelo 21 mladeničev in 62 deklet v novo ustanovljeno Marijino družbo. Č. gospod katehet Al. Stroj je v izbranem govoru razjasnil, da je Marijina družba sreča za družbo samo in za vso faro, preč. gospod kanonik Andrej Zameji c, naš rojak in dobrotnik, letošnji zlato mašnik, pa je blagovolil sprejeti mladeniče in de deta ob ganljivih obredih pred oltarjem Matere 3ožje in na to daroval slovesno sveto mašo.
Popoludne se je slovesnost nadaljevala. Ob '/,3. uri se je dvignila običajna procesija iz farne cerkve sv. Marjete ob molitvi svetega rožnega venca. Na Ljubgojni se je procesija ustavila in jo blagoslovil č. gosp. kanonik novo kapelico lurške Matere Božje. Postavili so jo ljubgojniški posest niki z županom T. Zdešarjem na čelu. Načrt sestavil in delo izvršil je zidarski mojster Groga Stanonik iz Horjula. Kapela je zidana iz same stisnene in zbrušene opeke brez ometa v naravni barvi. Sloga je romanskega z apsido. Vogli in cokel j so iz sivega kamna, portal je trostebričast s krivcem na vrhu ter hvali delo kamnoseškega mojstra Janeza Potrebuješ a iz Lesnega Brda. Nad kamenitim podstrešnim zidcem se dviga pročelje s katarininim oknom, opasuje pa ga iz cementa napravljen zobčasti nastrešni zidec, ki sega na z angleškimi škrlicami pokrito streho. Na vrhu kipi kvišku kamenit križec, ob straneh pa dve piramidi. Železna vrata je solidno izvršil ključavničar Janez Marinčič iz Horjula, barvana okna z izbočenimi, s svincem obrobljenimi steklenimi ploščami pa je preskrbela tvrdka Kollmann iz Ljubl|ane. Leseni barvani strop s kasetami je izvršil mizar Fr. Buh iz Horjula, z romanskimi ornamenti stene okrasil in nad okni šesteroglavnate angelje našli kal pa je jako okusno in primerno slikar Matej Strnen z Vrhnike. Najlepše delo pa je seveda kip
lurške Matere Božje, mojstersko delo podobarja Jarneja Trnovca iz Polhovega Gradca. V apsidi se dviga bajna votlina iz domačega lahkega kamna okusno sestavljena, kakor bi moleli navzgor in viseli navzdol sami stalazmiti in stalaktiti, notri pa stoji kip iz isterskega marmorja. 130 cm. visok, o katerem so mora reči, da so je umetnik potrudil, vliti svetnici nebeški sijaj in popolnoma ustreza cerkveni umetnosti. Kip je darovala Fra-nica Malovašič.
bo je č. g. kanonik blagoslovil kip in spro-govoril nekaj vspodbudnih besedij o češčenju lurške M. B., pomikala se je veličastna procesija ob petju litanij M. B. dalje proti Grabnu. Tam je blagoslovil č. g. kanonik novo kapelo sv. Jožefa, ki so jo postavili Grabnarji. Tudi ta kapela je okusno opravljena ter se odlikuje vzlasti po členovitosti ometnih okraskov, ki jih je napravil domači zidar A. Malovrh. Slikar g. Simon Ogrin z Vrhnike pa je povoljno naslikal na steni od zunaj sv. Marjeto in sv. Barbaro, od znotraj pa sv. Mohorja in Fortunata. Sicer pa je kapela sezidana v tem tonu, kakor sploh kapelice v ljublj. okolici, z običajnima stebroma, ki nosita ospredje in pročelje kapele.
Ko je tudi tu č. g. kanonik izpregovoril nekaj izpodbudnih mislij o sv. Jožefu, vračala so jo procesija ob petju litanij vseh svetnikov v cerkev. Po zahvalnici in blagoslovu pa se je podala duhovščina in udje Marijne družbe pred novi dom M. družbe. Ognjegasci so napravili špalir, mladeniči in dekleta, opremljeni s svetinjami in svečami. postavili so se ob hiši, na kateri je naslikal slikar M. Strnen na svežo malto Marijo brezmadežno, zavetnico M. družbe. Slika je barokna, koncepcija samostojna, utis veličasten, smer realistična. Seveda so tudi tu kakor pri kapelah mladeniči postavili mlaje, dekleta napletle vencev, s hriba pa je zvenel strel topičev.
C. g. kanonik je blagoslovil podobo, nato pa so se zbrali mladeniči in dekleta v družbiai dvorani, koder so slišali še nekaj izpodbudnih besedij, končali pa nepozabni dan z malico, ki jo je preskrbel č. g. zlatomašnik.
Naposled je č. g. kanonik še blagoslovil dom kmetijskega društva, ogledal si posamične prostore ter tudi tu vodstvu kmetijske zadruge po načelniku Janezu Ceponu izročil nekaj primernih naukov ter se pohvalno poslovil.
Odhajajočemu rojaku — zlatomašniku pa smo klicali: Na mnoga leta!
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 5. oktobra. (Konec.)
O poročilih šolskega odseka poroča odbornik Dimnik. — Za nekatere nujne poprave na I. mestni deški petrazrednici se dovoli 76 gld. 50 kr. naknadnega kredita. — Račun o porabi dotacijo v znesku ^ gld. za okrajno učiteljsko knjižnico se odobri; istotako račun o porabi dotacije 200 gld. za poravnavo zaostankov na mestni dekliški oscmrazreclnici. — Za prireditev jedne nove učne sobe z vso potrebno opravo na c. kr. obrtnih strokovnih šolah se dovoli naknadno 245 gld. — Za napravo šolske oprave za III. letnik višje dekliške šole se dovoli 198 gld. 50 kr. naknadnega kredita. - Nadalje se odobre računi o porabi dotacije za minulo šolsko leto na mestni nemški dekliški šoli, za šolsko knjižnico mestne dekliške osemrazrednice, na mestni nemški dekliški šoli, na II. mestni deški, na mestni ljudski šoli na Barji, na uršulinskih šolah ter I. mestni deški ljudski šoli.
Dekliški šoli v Lichtenthurničinem zavodu se dovoli vsakoletna redna dotacija, ne da bi bilo zavodu treba vsako leto ulagati dotične prošnje. — Poroč. odb. Šubic.
Za novi park ob Bleivveisovi cesti so sklene napraviti 3 svarilne tablo za ceno 25 do 30 gld. ter 10 klopij po 12 gld., za park na Poljanskem trgu pa šest klopij. Poslednje na priporočilo odb. Predoviča.
Za nakup raznovrstnih rastlin za dekoracijo se na prošnjo mestnega vrtnarja dovoli znesek 300 gld. — Poročevalec odb. Žitnik.
Na prošnjo posestnikov C. Kocha in Iv. Pfi-bila se sklene napeljati javno mestno razsvetljavo do njunih hiš v podaljšanih Nunskih ulicah in to ulice razsvetliti. Žica se napelje po drogih in se
dovoli v to potrebni znesek 260 gld. Poroč odb. Grošelj.
O raznih odkupnih ponudbah poroča odb. dr. Stare. Ponudba kneza Auersperga za odkup nekaj sveta po 20 gld. m4 se odkloni; istotako se odklonijo ponudbe Fr. Jevnikarja, Fr. Puca in Jos. Šelka na Tržaškej cesti ter Ivane Šusteršičeve na sv. Petra cesti, ki želi odkupiti sedaj prazni svet na »Ajdovem zrnu« za zgradbo nove hiše po 10 gld. m1 in proti reverzu, da svet takoj odstopi mestni občini, ko bi odkupila ostale hiše na tem trikotu, in podre hišo na lastne stroške. Rozaliji Jevnikarjevi na Tržaški cesti se ponudi za m8 3 gld. 50 kr. mesto 2 gld. 50 kr. Ponudnica zahteva 10 gld. za m8.
Odb. Grošelj poroča o oddaji vode iz mestnega vodovoda v novo topničarsko vojašnico ter predlaga, naj se napravi vodomer ter zaračunava m3 porabljene vode z 8 kr. Sprejme se predlog odb. Subica, naj se določi normalna cena za porabo vode.
Ob mestni vodarni v Klečah se jo poleg drugih nakupila tudi parcela št. 707 v obsegu 116 kvadr. sežnjev, seženj po 50 kr. Ker pa sodišče kot oskrbnik zahteva zvišanje cene na 80 kr. kvadr. seženj, se za doplačilo dovoli naknadni kredit v znesku 34 gld. 80 kr. Poročevalec odbornik Pavlin.
Ostale točke dnevnega reda se deloma odstavijo, deloma pa obravnavajo v tajni seji.
Pred zaključkom javne seje odgovarja župan na nekatere interpelacije.
Odb. Zabukovec omenja notice v zadnjem »Slov. Listu«, v kateri se napada mestni stavbinski urad in občinski svet radi neprihke pri gradnji »Mestnega doma« in kanala na Rimski cesti, in vpraša, kaj meni ukreniti proti temu.
Župan zagovarja stavb, urad, posebno tehnike, ki vsikdar store svojo dolžnost, kakor tudi mestni svet, ter imenuje tako pisanje nečuveno. Potem pa opisuje nezgodo pri gradbi »Mestnega doma«. Zgornjima hišama se ni pripetila nobena posebna nevarnost, ker stojita na trdih tleh in se je odločila le nasipovina, ki bi se bila udrla itak prej ali slej. Škarpa je bila projektovana že poprej. Zadeva glede kanala na Rimski cesti se je pojasnila že poprej.
Odb. dr. Požar vpraša, kedaj se nadomesti ob posestvi g. Soossove na Resljevi cesti sedanja slaba ograja s kako primernejo. Odgovori mu župan, da je že opetovano opozoril posestnico na ta nedostatek in da bo, ker so vsi opomini brez-vspešni, na njene stroške dal napraviti novo ograjo.
Odbornik dr. H u d n i k izraža svoje začudenje nad tem, da uradni korespondenčni urad ni ničesar sporočil zunanjim listom o izredni seji mestnega zbora povodom grozne smrti cesarice Elizabete, ter vpraša župana, ali je voljan poizve-deti, kaj je temu vzrok. — Župan odgovori, da tudi on ni zasledil nikakih poročil ter da bo primernim potom vprašal po vzroku.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. oktobra
(Katol ško - narodna stranka In vlada.) Vlada zahteva od večine, naj nagodbene predloge nespremenjene vsprejme — odnosno postane p o -polna vladna služabnica.
Ne vemo, kaj da bodejo storile druge stranke večine. O nekaterih je pač gotovo, da sledijo vladnemu klicu, o drugih je pa še dvomljivo. To pa vemo, da katoliško-ndrodni poslanci ne morejo slediti temu klicu, če nočejo pretrgati vezi mej sabo in mej svojimi volilci.
Povdarjali smo že in zopet povdarjamo : Katoliško-narodna stranka je ljudska stranka, za njo morajo stati koristi ljudstva na prvem mestu. Kedo pa je ljudstvo ?
Ljudstvo tvorijo v prvi vrsti delavski stanovi: kmet, obrtnik in delavec. Blagor teh stanov je merodajen za postopanje katoliško-n&rodne stranke. Blagor teh stanov pa zahteva to, kar je vodstvo katoliško-n&rodne stranke v sporazumu s katol.-narodnimi poslanci soglasno sklenilo: Odklonitev vladnih nagodbenih predlog.
To je stališče katoliškonarodne stranke in to je stališče slovenskega naroda—-in to mora biti tudi j e -
d i n o stališče onih, ki so poslani od katoliško-narodnih volilcev na Dunaj.
In tu je res treba trdnega, neomajljivega značaja, kajti od vseh stranij se bode pritiskalo na poslance, da bi se udali in glasovali za nagodbo. Za trdno pričakujemo, da bodo naši poslanci pokazali tak značaj in poslušali le svojo vest in glas ljudstva. To je tem važneje, ker imajo ravno naši poslanci v rokah osodo nagodbenih predlog, kajti od njih 6 glasov je odvisna večina. Ti glasovi se bodo brezobzirno porabili v blagor ljudstva!
(Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Za župnijo Višnjo Goro je prezentovan g Konrad Tek s ter, župnik na Colu. — Župnija Col je razpisana. — G.Anton Medved pride kot kapelan v Trnovo v Ljubljani. — G. Fr. Ferjančič iz Trnovega k sv. Jakobu. — G. Viktor Steska, kaplan pri sv. Jakobu, je imenovan za škofovega kaplana. — Novomašnik g. Fr. Podobnik gre kot kapelan v Mirno Peč.
(Izdajica. i Včeraj se je bivši trgovski minister dr. Barnreiter prvič zopet udeležil seje kluba liberalnih veleposestnikov. Tej klubovi seji je predsedoval posl. S o h w e g e 1, ki je zahvaljeval dr. Biirnreiterja za njegovo postopanj v kabinetu, vzlasti tudi za to, ker je v naprednem duhu varoval v kabinetu koristi nemškega naroda. — Ali ni to največji škandal, ako si upa sin slovenskega kmeta, kar je posl. Schvvegel, hvaliti Nemca, ki se bori za koristi nemškega naroda, onega naroda, ki ima v Avstriji veliko več nego vse pravice. Pač res. Ni je ostudnejše stvari na svetu, kakor je narodov izdajalec, ki v svoji frivolnosti prezira svoj narod boreč se v obupni narodni borbi za življenje ali smrt Za takega izdajico je vse premalo Greuterjev: Fej te bodi!
(Razstava Germovih slik) v »Rudolfinumu« bode v nedeljo dne 9. t. m. ob 6. uri zvečer de-finitivno zaključena.
(Iz Pazina), 6. oktobra: Trgatev je v tukajšnjem okraju dokončana. Da ni bilo toče dne 23. pr. m., mogli bi biti z vinsko letino popolnoma zadovoljni Sreča, da so mnogi že pred točo potrgali in da je prizadelo le najbližnjo okolico, kake pol ure od mesta na okoli. Tukaj zgubilo se je pol pridelka, zvunanji kraji so pa ostali zdravi. Tam se bo dobilo dobro vino, posebno v občinah proti zapadnemu delu Istre. Na vzhodnem delu, kakor v Gradišču, Pičnu itd., natrgalo se je jako malo, ker je plesnoba skoraj popolnoma uničila grozdje Grozdje se je letos v Pazinu drago prodajalo, po 8 do 12 kr. kg., črno tudi po 13 kr. Novo vino ima sedaj ceno od 16 do 20 kr. liter. Vina so splošno dobra. Vabimo tem potom slovenske vinotržce, da pridejo v naše kraje. Opozarjamo pa jih tudi, naj bodo pri kupovanju jako previdni, posebno v zalogah, kjer imajo veliko vina. Kdor je še v Istri nepoznan, naj se obrne, prišedši v Pazin, na občinsko glavarstvo (podestarija), tukaj doznal bo vse podrobnosti.
(Iz Devina) se je poslovil dn6 20. m. m. ta-mošnji kapelan gospod Josip Ušaj, premeščen v Loško dolino. Ušaj je bil uzoren narodnjak in unet domoljub in dokler je veljala še njegova beseda v Devinu, tako dolgo za »Legino« šolo ni bilo prostora No, »šola« zdaj stoji, kakor vabnica za slovenske otroke, dasi so jej pobita okna in potrta vrata. Cuje se pa čudnih reči o teh izgredih zoper devinsko »Legino« šolo. Izkazalo se je, da domačinov nijeden ni prizadet ob izgredih, dasi jih oblast zapira, kakor nedolžno ljudstvo iz sosednih vasi. Še grajščinski oskrbnik, neki Nemec Bixner, lovi na svojo roko kmete in jih izroča sodišču. V celi stvari pa tiči neka ministe-rijozna temota, — pa ne, ako bi se naposled izkazalo, da je ves škandal vprizorda židolahonska impertinenca, ki zdaj nepretržno zvrača krivdo na Slovence. Slutnja nam pravi, da je temu tako, kajti z vse prenervozno »gorečnostjo« love žan-darji kmete po vaseh okrog, — kaj, ako ni v teh javnih organih tudi kapljica istega strupa, katerega zna tako zvito kapati v dušo avstrijski oblasti banditska iredenta? Kdo pa bode potem povrnil škodo nesrečnim žrtvam preiskrene služnosti javnih organov? Ali smo že res na Turškem? Ali res Primorje ni več v Avstriji!
(Razpisuje se) mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c kr. poštnem uradu v Pre-serji, okraj Ljubljana, proti pogodbi in kavciji
200 gld.; letna plača 250 gld.. uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 200 gld. za vzdržavo na dan jednokratne pešne zveze med poštnim uradom v Preserji in Borovnico. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Zakup pobiranja mitnine | Počenši z novim letom se odda v zakup tudi pobiranje mitnine pri cestnih mitnicah v Kranju in Kokri. Zakup velja za leto 1899, eventuvalno tudi za 1900 in 1901. Izklicna cena za Kranj znaša 3000, za Kokro 300 gl. V zakup se vzameta lahko obe mitnici skupaj. Dražbena obravnava se vrši 29 oktobra ob desetih dopol. pri davkariji v Kranju. Pismene ponudbe je odposlati okrajnemu voditelju finančne straže v Kranju. Podrobnosti se izvedo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, okrajnih glavarstvih in vodstvih finančne straže.
(Ogenj.) V belopeški rudninski tovarni je na-vstal v jednem oddelku ogenj, pri katerem je pogorela streha.
(Nezgodi.) Predvčeraj so našli vtopljenega v Malem grabnu krojača Tomaža Kastelica. — Dne 3. t. m. se je na Vrhniki ustrelil paznik finančne straže Rafael Povžek baje zaradi revščine.
(V Pulju) se je dne 3 oktobra nekaj mornarjev sprlo zaradi neke malenkosti z nekim Hrvatom. Nastal je prepir, med katerim so Italijani grdo psovali našega cesarja in ranjko cesarico. Vročekrvni Lahi so že v zaporu.
(Papirnatih goldinar jev i je ostalo koncem septembra v prometu še 688.308. V tem mesecu so jih uničili 1242, mej tem ko je bilo v avgustu vničenih le 664 gld.
(Na avstrijskih železnicah) se je avgusta meseca t. 1. vozilo 14,747.292 oseb in 8.200.203 ton blaga, kar je dalo dohodkov 25,030.704 gl., to je na kilometer 1408 gld.
(Rektor dunajske univerze) je opozoril dijake, da naj pri »bumlu« opuste vsako prepiranje in izzivanje.
(Izgredi v Mostaru.) Napetost med hrvatskim in srbskim življem je vedno večja. Glasilo Hrvatov, ki so katoličani, je »Osvit«, glasilo razkolnih Srbov »Srpski vjesnik«. Zadnje dni je prišlo do krvavih izgredov z noži in kameni, pri katerih je bilo ranjenih več katoličanov.
(Razžaljenje veličanstva) je spravilo v ječo mažarskega pesnika Štefana Komaya, ker je, ko se je zvedelo o smrti cesarice, v veseli družbi izrekel neke besede o nji, katere je zvedela policija.
(Pesem Leona XIII. na cesarico.) Leon XIII. je spel o smrti cesarice Elizabete latinsko odo, ki jo je poslal cesarju za god.
(Bizmark o zjedinjeni Italiji.) Ko je 1. 1879 Bizmark sklepal z Avstrijo zvezo ter je nekdo vprašal, kako bo z Italijo, je Bizmark odgovoril: Italijani so kakor vrane mehojednice, ki vedno čakajo, da jim drugi priskrbe živeža. Leta 1870 bi bili z drugimi šli zoper nas, ko bi jim bil le kdo obljubil kaj Tirolske. Tedaj je rekel neki ruski diplomat: »Kaj, vi že zopet nekaj zahtevate, in vendar niste nobene bitke izgubili!« Ko bi le bolj skrbeli za notranje stvari, da bi se kako ministerstvo obdržalo in da nebi ljudstvo omagovalo pod pezo davkov in dolgov! To je prava Italia irredenta : Nekega dne bodo tam, kjer je Španija, in cerkvena država ter neapolitanska se bodeta še jedenkrat obnovili!
(»Venti settembre«.) 20. septembra, dan, ko so Italijani uropali papežu Rim, je laški vladi — sacrosanctus, nedotakljiv. Skoraj po vseh mestih so ta dan vladniki bljuvali psovke zoper cerkev in papeža in vero, in nikjer se jim ni nič zgodilo. Te dni pa je na katoliškem shodu v Calmonaci (Girgenti) neki bogoslovec imenoval 20. september božjeropni dan in liberalizem, ki praznuje ta dan, gnil, in glejte, takoj so ga zgrabili, uklonili ter tirali v ječo. Živela »misel svobodna«!
(Živela svoboda!) V laški zbornici bo minister predložil zakon, da se takoj odtegne »placet« vsem župnikom, ki »zlorabljajo svojo službo in rujejo zoper ustavo«, to se pravi po naše: ki imenujejo »venti settembre« za Italijo nesrečen dan!
(Dim Albertario), duhovnik-urednik milanskega »L' Osservatore Cattolico« (Katoliški Obzornik) je še vedno v ječi. Sedaj so mu dovolili, da sme v ječi v neki kapelici maševati. A takoj, ko odmasuje, mora sleči duhovsko obleko in obleči obleko arestantov. V ječi pa je zato, ker so je bojeval zoper framasone in anarhiste. Nič dru-
zega mu niso dokazali. Zopet živela »misel svobodna« !
(Učitelji spletskega okraja) so pri konferenc; razpravljali tudi o Raiffeisnovih in šolskih posojilnicah, s katerimi želo povzdigniti blagostanje ljudstva.
(V moštu sta utonila) dne 28. sept. Kuzma Marlič in njegova žena v Postiru v Dalmaciji. Kuzma je tlačil grozdje v čebru, vzduh kuhajo-čega se mošta ga je omotil, da je padel vanj. Žena mu je hotela pomagati, a padla tudi ona v mošt. Drugi dan so ju potegnili iz mošta.
(Trgovca za dekleta) so prijeli v Stanislavovu. Imenoval se je Ellmann, a prišlo je na dan, da je njegovo pravo ime Jožef Eisenstein. Hkrati so zaprli tudi njegovega sina Leopolda, prišed-šega iz Budapešte, ki se bavi z istim poslom. Oba sta Žida.
(Arnavti) četa Arnavtov je planila čez srbsko mejo na selo Rostovac ter vplenila najlepšo dekle. Srbi so tekli za njimi. Ko so divji Arnavti videli, da z dekletom ne morejo uiti, so jo umorili na potu in zbežali.
(Orkan v zahodu) Iudiji) je naredil velikansko škodo. Dne 19. septembra je bilo 83 ljudij usmr-tenih. 41.000 oseb je brez strehe in živeža. Iz Trinidada je odplul velik parnik z živežem v St. Vincent.
Društva.
(Slavnost katoliških rokodelskih društev v Gradcu.) [Dalje.] Ob osni uri zju traj je bila slavnostna služba božja, katero je opravil vč. gospod vodja Fr. baron Oer; prisostvovala sta mu oba podvodji, vč. gg. Stockler in M. Ljubša. Cerkveno petje je preskrbel pevski zbor katoliških pomočnikov. Kapela, jako lična, ki je še lani o binkoštih dobila lepo novo soho sv. Jožefa, bila je do zadnjega prostora polna. — Po slovesni sveti maši se je blagoslovila nova dvorana s svojimi postranskimi prostori. Pod zemljo so prostori za drva in oglje, dvoje kopališče in priprava za centralno kurjavo. Nad temi je velika dvorana, zraven soba učilnica in spalnica za slugo katoliških mojstrov. Nova dvorana je zvezana s prejšnjo zborovalnico katoliških mojstrov s tem, da se je zid predrl. Pri stavbi dvorane so imeli opravilo samo udje katoliških mojstrov, od katerih naj posebno omenim gospoda Achleitner-ja, ki je sobano krasno oslikal. Na stenah so različni reki o rokodelstvu. — Zunaj na pročelju so vzidane podobe in relief sv. očeta in presvetlega cesarja, mej njima je cesarski orel. Streha je ravna in obdana od vseh strani z železno ograjo; na njej se lahko sprehaja. Pred vsem se je oziralo na prostor, da se lahko na strehi perilo suši, ker se je s stavbo društveni vrt jako skrčil. — Ob 11. uri se je zbrala odlična družba pred novo dvorano. Zaradi žalostnega prigodka v cesarjevi rodovini se cesarski namestnik ni udeležil otvoritve, ali obljubil je, da si pride razpostavo ogledat ob treh popoludne. Deželni glavar je z Dunaja brzojavno naznanil, da je zadržan. Navzoči so bili predsednik štajerske obrtniške in trgovinske zbornice vitez Schreiner, zastopniki mestnega sveta, ravnatelj obrtniške šole Lauzil, stolni dekan in župnik dr. Hebenstreit in razven udov obeh rokodelskih društev mnogo drugih duhovnih in posvetnih gostov. — Predsednik katoliških mojstrov Hopferwieser pozdravi vse navzoče in podeli potem besedo vodji vč. gospodu kanoniku baronu Oer-u za slavnostni govor. Vodja gospod kanonik Oer se spominja v začetku svojega govora na osodepolni dogodek v Genevi, zaradi katerega se tudi različni uradi ne udeležijo glede na občno žalovanje otvorjcnja. Vendar obe društvi nista hoteli otvorjenja prestaviti. Glavni namen katoliških društev je: na krščanski podlagi tužnemu stanu obrtnikov pomagati in nasproti anarhističnim in socijaldemokra-tičnim nameram delovati. Ravno zato se otvori razstava, da s tem pokažejo katoliški obrtniki svojo podanost cesarju in s tem ob jednem tudi svoje delovanje v krščanskem smislu. Po kratkem zgodovinskem pregledu ustanovljenja in po dokazani potrebi povečanja poslopja za družbene potrebo konča vč. gospod vodja svoj govor s trikratnim »živio« na cesarja, na kar vsi navzoči zapo-jejo cesarsko pesem, spremljano z orgijami. Predsednik deželne obrtne in trgovinske zbornice vitez Schre iner otvori na to razstavo, zahvaljujoč se za povabilo in omenjaje, da ga veseli videti, kako društvi napredujeta in svoje smeri izvajata. — Na to se poda cela družba v dvorano in si ogleda razstavo. Obe sobani, stara zbornica mojstrov in nova sobana cesarja Franca Jožefa in še zraven šolska soba za obrtniške učence so napolnjene z različnimi obrtnimi predmeti. Pred vsemi so omeniti: Dvoje orgije, jedne koncertne od Hopfervvie-aerja, druge, porabne za majhno cerkev ali večjo kapelo od Mauracherja. Dalje lep glasovir, izpostavljen od prve štajerske izdelovalnice glasovirov
(tvrdka Ivutny), krasna monstranea, izdelana od Stuttmanna (posest mestne nadžupnije), kirurgična orodja znanega Čeha Alb. Broža (v vrednosti najmanj 660 gld.), različne mizarske in druge oprave, katere vse našteti bi bilo preveč. Samo omeniti se hočem krasno aranžirano razstavo različnih kr-tačnih izdelkov iz graškega zavoda slepih. Kot neveščak ne morem posameznih reči po njih veljavi opisati, le toliko še naj omenim, da so malo da ne vse obrti zastopane. Tudi rokodelski pomočniki so razpostavili različne reči, od katerih zavzemajo precej prostora različne slike, obliko in izdelki čevljarskega kurza. Rokodelski učenci so zastopani po različnih nalogah, slikah in tudi izdelkih. Cela razstava dela lep vtis. Neka gospa, ki je bila letos avgusta na dun. razstavi, mi je pravila, da je naša razstava Dunaj v mali obliki. Veči del razpostavljenih reči so brez naročila, tako oboje orgle, glasovir itd. Zato je želeti, da si marsikdo, ki kako reč potrebuje, tudi razpostavo ogleda, ker si pri tej priložnosti lahko različne oprave kupi. Vstopnina znaša 20 kr., dne 4. in 9. vinotoka 10 kr. za osebo. Vsak dan od 4. do 5. ure popoludne je koncertna godba na razpostavljenih orglah in glasoviru. O treh popoludne sta počastila s svojim posetom razstavo c. k. namestnik štajerski ekscelenca marki Hacquehem in svetnik c. k. namestniStva ob enem vodja mestne občine Gradec, baron Hammer-Purgstall. Ostala sta pol ure v razstavi in oba visoka gospoda izrazila zadovoljnost, da, svoje občudovanje o mno-goličnih razpostavljenih izdelkih. Obče ie že od začetka obisk jako mnogoštevilen. — Zvečer ob polusedmi uri je v gledališču katol. rokodelskih pomočnikov predstava patrijotična igra iz časov francoske vojske na Tirolskem: »Peter Mayr, der Wirt an der Mahr« z živimi podobami, katere aranžuje gimn profesor in akademiški slikar L. Kurz vitez von Thurn und zu Goldstein, katerega oče je svoje dni bil v Ljubljani znani slikar. — Cela razstava je zavarovana za 1200 gld.
(Konec sledi.)
Gospodarska organizacija.
»Slovenski Narod« nas je včeraj počastil z vvodnim člankom. Naša notica o »Splošnem kreditnem društvu« ga je tako zbodla, da je za dva dni obmolknil, tretji dan pa pregrešil pod naslovom : »Izobčenje« vvoden članek, ki zopet potrjuje to, kar je že obče znano, da »Narod« o gospodarskih stvareh — kakor še o marsičem drugem — prav nič no razume. Toraj naj rajo molči — kajti z molčanjem bode še največ koristil novemu denarnemu zavodu.
Mi smo svoje stališče nasproti »Splošnemu kreditnemu društvu«, vsled mnogostran-skega izrecnega zahtevan j a jasno precizirali, to se pravi jasno za vsacega, k i o teh stvareh kaj razume.
Mi želimo »Splošnemu kreditnemu društvu« najboljši vspeh — želimo pa, da se ne Vmešava v n a š delokrog.
Žalibog »Splošno kreditno društvo« poslednjega pogoja n i spolnilo, marveč je brezobzirno lotilo se baš našega posestnega stanja.
Tacega početja pa ne bodemo mirno gledali in — klin s klinom!
»Splošno kreditno društvo« naj se omeji na to, v kar se je prav za prav osnovalo : na trgovski kredit. Potem ne najde v nas ne le ne-nasprotnikov, ternuč celo prijatelje.
Odločno pa moramo odklanjati pretenzijo »Splošnega kreditnega društva« igrati ulogo, katero si ie »Ljudska posojilnica« po triletnem resnem delu priborila. Suum cuique! Mi smo v posesti in smo pripravljeni to posest brezobzirno braniti.
Pripravljeni smo pa tudi, iskati »modus vi-vendi« z novim društvom in prepričani smo, da ga bodemo konečno tudi našli.
Nemogoče pa bo to toliko časa, dokler bode nekdo lovil hranilne knjižice »Ljudske posojilnice«. Zoper tako več kot brezobzirno postopanje mora tudi reakcija biti brezobzirna!
Toliko za danes na adreso »Splošnega kreditnega društva«.
Hranilnica in posojilnica na Rovih imela je v mesecu septembru :
prejemkov........gld. 2.518-41
in izdatkov ...... . « 1.771-96
toraj denarnega prometa . gld. 4.290'37
Hranilnih vlog se je vložilo gld. 164-55, vzdignilo pa gld. 825'— in je stanje koncem septembra gld. 36,086-43.
Posojil se je dalo gld. 919.—, vrnilo pa se ni nič in je stanje gld. 17.309-—.
Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 18.211-45.
Članov ima posojilnica 138.
Posojilnica obstoji sedaj ravno jedno leto in
je imela v tem času t. j. od 1. oktobra 1897 do 1. oktobra 1898:
prejemkov........gld. 58.595-99
in izdatkov....... » 57.713-67
toraj denarnega prometa gld. 116.309 66 Hranilnica in posojilnica v Sturijah imela je v mesecu septembru :
prejemkov........gld. 3.49134
in izdatkov........ » 2.760 68
torej denarnega prometa . gld. 6.252 02 Hranilnih vlog se je v tem času vložilo
gld. 1353-43, vzdignilo pa gld. 38-—, in je stanje končem meseca gld. 3.141 11.
Posojil se je dalo gl. 270404, vrnilo pa nič in je stanje posojil gld. 3.289 08.
Članov ima posojilnica 34.
Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici
imela je v mesecu septembru:
sprejemkov.........gld. 91*13
in izdatkov.........» 5710
tedaj denarnega prometa .... gld. 148'23
Hranilnih vlog se je vložilo gld. 7 —, vzdignilo pa gld. 7 — in jo stanje konec septembra gld. 16-446-86.
Posojil se ni dalo nič, vrnilo se je gld. 10 in in je stanje gld. 7120'—.
Naloženega denarja ima posojilnica 9509 gld. 15kr., članov pa 30.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Gg. konkurentje 16 gld. 50 kr.
Za vseslovensko delavsko zastavo: Gg. konkurentje 16 gld. Bog plačaj !
Telefonska in brzojavna poročila.
Rožek na Koroškem, 7. oktobra. Pri sodišču v Rožeku je bila danes o slovenski tožbi razprava. Sodnik je določil nemško razpravljati, ker toženci baje ne znajo pismene slovenščine (!); tudi se je branil zastopnikova izvajanja slovensko pro-tokolirati. Zastopnik dr. Brejo je energično protestiral.
Dunaj, 7. oktobra. Vlada je izročila državnemu zboru predlog glede uravnave plač bogoslovnih profesorjev, po katerem se dosedanjega zakona §1,2 in 3 spremene. Plača bo zanaprej 1400 gld. in zraven še aktivitetna doklada ter petletnice. Pokojnina se vravna kakor pri srednješolskih profesorjih.
Dunaj, 7. oktobra. Posl. Povše je danes grofu Thunu izročil pismene zahteve Slovencev, Hrvatov in Rusinov. Minister Thun je obljubil predložene zahteve natančno proučiti ter jih po možnosti izvršiti.
Dunaj, 7. oktobra. Poročila liberalnih listov, da se je mej T h u n o m in slovansko k r š č a n s k o - n a r o d n o zvezo doseglo popolno sporazumljenje, so n e o s n o v a n a. Zveza bo vravnala svoje postopanje tako, kakoi bo grof Thun uvaže-val in izvrševal zahteve, predložene mu od zveze.
Dunaj, 7. oktobra. češki listi zahtevajo, da se ministerstvo spopolni parlamentarno. Za-se zahtevajo Cehi ministra za češko, in se govori, da je za to mesto odločen poslanec Začek.
Dunaj, 7. oktobra. Danes nadaljuje državni zbor vladno predlogo o zboljšanju plač državnih služabnikov. Pristaši levice porabljajo te predloge v svoje agitacijske namene. — Posl. P i en tak je predlagal, naj se ta predlog izroči proračunskemu odseku, ki mora v osmih dneh o tem poročati zbornici. Nato se je vsprejel predlog za sklep debate. Kot glavni govornik je bil izbran posl. Pergelt.
Dunaj, 7. oktobra. Danes je bil izvoljen odsek 48 članov za nagodbene predloge. Od slovanske kršč.-nar. zveze so bili izvoljeni posl. vitez Berks, dr. Laginja,
Suklje in Wahnianin. Posl. Povše je izjavil, da ne more kandidovati v ta odsek.
Dunaj, 7. oktobra. Cesar je imenoval z lastnoročnim pismom z dne 6. t. ni. barona I' i p a u 1 i j a trgovinskim ministrom.
Dunaj, 7. oktobra. Cesar je vsprejel bivšega trgovinskega ministra dr. Baernrei-therja v daljši avdijenoi.
Dunaj, 7. okt. Desnica smatra sedanje državnozborsko zasedanje kot resno, ako levici zopet ne pride na misel z obstrukcijo preprečiti vsako delo.
Dunaj, 7. okt. Danes se sostavi odsek za nagodbo. Predsednik mu bo posl. B i-1 i n s k i. — Ta odsek se razdeli v posamezne pododseke, katerim bodo izročeni posebni oddelki nagodbenih predlog.
Dunaj, 7. oktobra. Prihodnja seja državnega zbora je v četrtek. - Člani kvotne deputacije gredo v torek v Budimpešto.
Dunaj, 7. oktobra. Avstrijska kvotna deputacija je v drugi seji soglasno vsprejela predlog poročevalca Bee ra, da se vztraja, izvzemši praecipuum, pri zahtevi 38 odstotkov. Finančni minister dr. Kaizl je soglašal s tem predlogom. Seje se je udeležil tudi ministerski predsednik grof thun.
Dunaj, 7. oktobra. V prisotnosti cesarja in nadvojvod Otona. Ludovika Viktorja in Evgena se je vršilo včeraj dopoludne posve-čevanje nove župne cerkve na Štefanijskem trgu na Ottakringu. Pontifikalno sveto mašo je služil kardinal dr. Gruscha.
Pariz, 7. oktobra. Svetnik kasacijskega dvora Bard je imenovan za poročevalca v Dreyfusovi aferi.
Pariz, 7. oktobra. Število evropskih vojakov na Kreti se zviša od 1800 na 2600 mož.
Rim, 7. oktobra. „Esercito" poroča, da odide v kratkem na Kreto večje število italijanskih karatinijerjev, da dopolnijo določeno število evropskega orožništva.
Newjork, 7. oktobra. Brzojavno se poroča, da so Indijani v državi Minnesotta napadli oddelek vojakov Zveznih držav pod vodstvom generala Bacona ter ga z generalom vred popolno potolkli. Vlada je odposlala nadaljnih 5000 mož.
Umrli »u;
brodu utonil™ T°maž Kastelic- kroJae' 55 K 1° »a Pasjem
cesta'350kp°ŠnicIVan Zg°DC' Spr6V°dnik' 65 let' Dunaiska
32 let, t°S;aJcSaT4a^re\iUg0VinSke
V bolnišnici: relost' 0kl0bra' Marija Delost- branjevca vdova, 79 let, osta-5. oktobra. Jožef Žavbi, kajžar, 44 let, sušica možgan.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
č'as opa-jov&nja
Stanje barometra v mm
Tempera- i
tura j Vetrovi oo Celziju
6[ 9 zvečer | 735-6 f
734~6 97 733 6 17 6
J 7 zjutraj | 2. popol.
sl. svzh. sr. ju;
Neb«
jasno
-S • ■ =« » ►
a.
megla oblačno
00
Inematograf Lumiere,
V od podpisanega podjetništva najetem
steklenem salonu kazine
706 4 (vhod skozi vrt)
danes in vsak dan ob 5., 6.. 7. in 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 10.. II in 12. uri dopoldne in ob 4. uri popoldne
predstave s kinematografom Lumiere
delniške družbe v Lyonu. Jtaf Od torka, dne 4. oktobra "šfft 3 nov vspored:
1. Panorama obale Saone (od parnika posneta), — 2 Izhod iz stolne cerkve v Milanu. - 3. Šola za mečevanje!
7 S	m°,r,ji pri °Pal,j' ~ 5. Sežiganje ljulike. _
6 Odhod 500 ciklistov. - 7. Kralj Umberto in kraljica Margherita v Monz.. - 8. Dianino kopališče v Milanu (na splošno zahtevanje). - 9. Podiranje zidu (na Dunaju več ko lOOOkrat predstavljano). _ 10. Stolni trg v Milanu. —
11.	Steeple-Chase dragoncev (na splošno zahtevanje). —
12.	Prepir med ženami, ki ga prekine pes (komično).
Vstopnina 20 kr. Otroci in vojaki 10 kr. (Sedeži.) Vspored brezplačno. Zadnji t o <1 e n r
Podjetništvo.
Bradnia včerajžnia temperatura 15 2°. za 3-2° nad normaloir.
J Med. univ. dr. Robida
I specijalist živčnim in duševnim boleznim | ordinira od 2. do 3. ure pop.
J IVolfove (Gledališke) ulice 1,
g	I. nadstropje. fi94 3_3
W Kdor 'Mf hoče piti dober konjak
kupi naj
Cognac St. Julien

713 3—1
pri tvrdki
Kham & Murnih.
V Horjulu je ra/.pisana do 20. oktobra
služba organista in mežnarja.
Dohodki so v žitni biri in stoli. Je tudi 3 mernike posetve in prostorno stanovanje. Vse v denarjih bi znašalo 300 gld.	709 3—2
Obetajo se tudi postranski dohodki.
>CO
a
tU §
O
*hS
■S '
■.
>
ea o
o 5 m _2
-S 0
O «0
.-O C o
> 2 o ~
JZ 3
-o v
^ ce c N
O 3
!•
Cfl ff
a
m «
ctf »o
75 3
c M
c fl
o 0>
s a
S3 .H
O
(M
2
Išb
a
o a
ta te
K ®
C rt
S
o
3
V £
Zavod
za 320 26—12
umetno slikarstvo na steklu.
B. SKARDA
Sedemkrat odlikovan s prvimi nagradami.
Specijuini zavod
za
slikanje na cerkvena okna
v vsakem slogu ln izdelavi.
v BRNU.
Ceniki, troškovniki, načrti, skice in vsakoršen strokovni nasvet brezplačno.
n^rnii n hP ■ .ln0nad?me8t'11 rezervisti sanitetnega oddelka št 8 in "L8 V .Ljub.'jani' kateri S(! hočejo prostovoljno udeležiti slavnostne razdelitve jubilejsko- spominske kolajne (medalje) na dan 2. grudna 1898, naj to ustno alt pismeno tu sem naznanijo. Ljubljana, dne 4. oktobra 1898.
C. in kr. garnizijska bolnica v Ljubljani.

„*3Tarodni dom".
6P. n. stav. občinstvu si dovoljujem uljudno naznanitida prevzamem z dnem 8. t. m.
restavracijo in Kavarno
v „<9£arodnam domu".
SPotrndit se bodem, postreči stav. občinstvu z najboljšimi jedili in pijačami in skrbel za točno postrežbo ter prosim mnogoštevilnega obis/ia.
Z9 odti&vtim i>y>oltoxxxvi\ci\i
715 2-1
cJvan cfflayr.

101 gld. 25 kr. 101 > 10 >
Dne 7. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renfa 4%, 200 kron !
Ogerska zlata renta 4°/„.......
Ogerska kronska renta 4%. 200 . . . ! Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista .........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli
20 mark...........
"0 frankov (napoleondor) ....!! Italijanski bankovci ••..'..','. C. kr. cekini.....
Dunajska borz a.
120 101
120 93
901 353 120 58 11 9 44 5
60 35
10
90
17'/,
87'/,
'v;
Dne 6. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnic« Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 .
Posojilo goriškega mesta......'
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Pi ijoriLetne obveznice državne železnice . . *	> južne železnice 3°/0 .
'	» južne železnice 5°/„ .
» dolenjskih železnic 4%
165 gld. 158 » 195 » 99 138 131 108 112 98 98
kr.
50
25 50
50 20
179 » — 126 . 70 99 » 50
Kreditne srečke, 10(1 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Geriois srečke, 40 gld.......
\Valdsteinove srečke, SO gld......
Ljubljanske srečk' ........
Akcije anglo-avstrij«1-- banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
199 gld. 40 165 » —
kr.
19
25 82 80 60 22 lr>5 3390 419 72 108 178 173 127
25
20
50
50 60 15
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pii izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„.'■ K 11 C U
I., Wnllzeile 10 in 13, Dunaj,

Pojasnila ~jxjs£ v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ikulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti »BjS"" nnložonih glavnic, "j®