, OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVL CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 11, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 158 blasutig Včeraj popoldne je nagloma reminil Julius Blasutig, stanu-na 1206 E. 176 St. Prišel je ot begunec iz Nemčije. Mati je pokopana prošli petek. Tu-zapušča soprogo Vero, očeta ouisa, dve hčeri, Diano, staro gj Ethel, staro 16 mese-ter dve sestri Mrs. Maria ^isner v Harrisburgh, Pa., in Can Dessario v Toronto, ^*ia. Pogreb se vrši iz Grdi-zai f ^ Lake Shore pogrebnega ° a, 17010 Lake Shore Blvd. mavko Kak, inila rojena Toles, bivajoča 1898 - - - o^k T ^kavanstini, Jugoslavija, ^ prišla v Ameriko le- Poročila se je 9. febru- 924 v Clevelandu. Bila je 4 Pre • včeraj poročali, je "Včeraj zjutraj Mary - Rd., North Madison, 1898 bila 15. julija ^''^štva sv. Ane, št. soproga Jack, dva ri_ '^^cob in Peter, dve hče-^ Sally, dva vnu- Clg^ Leopold Toles v več bratov in se-■^^gentini in Jugoslaviji, ob vrši v ^etrt^k z: -,;j.;a2 žavo(j ^ Behrn pogrebnega Gleug^ ^ -Assumption cerkev v ^'^liŠčp^'"^to na poko-■'^orth Madison, Ohio. Kak, SOVJETSKA VODIKOVA BOMBA VZNEMIRJA ZAPADNI SVET DENVER, 10. avgusta—Predsednik Eisenhower se nahaja tu na počitnicah. Njegova okolica je javila, da na napovedi predsednika sovjetske vlade Malenkova, da ima Sovjetska zveza vodikovo "H-bomo," predsednik Eisenhower ne bo dal nobenega komentarja. Nadalje—da se ameriški obrambni sistem ne bo spremenil, ker za to ne čuti nobene potrebe. V Zedinjenih državah samih'*" ® ^ragovich po včeraj poročali, je ^^ečer^T ""^rl v nedeljo 74 jg. Louis Udragovich, star a' na 14719 Dar- Ve. Doma je bil iz Med ju- % ' °^koder je prišel v Ame-®^ove^T^ I'u zapušča tri Tufjj , Michael in Thomas Mrs. Catherine Mc-^ šest vnukov. Žena Hi. umrla pred štirimi tr%j se vrši v sredo zju- ^Vodn uri iz pogrebnega 152 st A. Svetek, 478 E. 40 gj. ^ cerkev sv. Pavla na E. '^Oftalisv Uri ter nato na po-^ Calvary. vo« ' ''ia iz 19806 je prejela 30. ju- ifet'^Ave. ^iOe, da VGst iz stare domo-j® 20. julija umrl M Valentin Štebe. Bi- ^Jublia • J&kobu ob Savi pri let ^ dočakal starost ji^v ^Jchal je okrog enega stif! zapušča v domovi-hčeri in bra-^^Uli ^ ^ Clevelandu hčer Mrs ^ilbeft % l^^ata John štebe \ s' . 'un. žena je umrla lahka pokojni- domača zemlja! V^vi- (^>Pie nadaljujejo s komentarji, kaj je nameraval Malenkov, ko je vrgel v svet bombo o vodikovi "H-bombi" v posesti Sovjetske zveze. Nekaj ugibanj: Malenkov je čutil, da je ameriška propaganda zajela sovjetski satelitski blok z nado, da pride osvobojen je iz sovjetske nadoblasti. Temu prebivalstvu sovjetskega bloka, da je Malenkov zagrozil, da je sprememba režima možna le v slučaju vojne, v vojni pa bi si stali olfe državi Sovjetska zveza in Zedin jene države nasproti z enako učinkovitim atomskim orožjem, navadno in vodikovo "H-bombo." Tiste države, ki so se zatekle k neki nevtralnosti, iz te nevtralnosti pa naj bi prijadrale v blok zapadnega sveta, je Malenkov s svojo vodikovo "H-bombo" posvaril, naj ostanejo še nadalje nevtralne, če naj jim ne bi bilo treba polagati končnega računa, ki pa bo diktiran od strani Sovjetske zveze. Posebno se podčrtava vloga britanskega ministrskega predsednika Winstona Churchilla. Churchill ni nikdar skrival svojega prepričanja, da je bila za-padna Evropa ohranjena pred sovjetskim vdorom, ker se je Sovjetska zveza bala velike zaloge ameriških atomskih bomb; v zadnjem času tudi kopičenja vodikove bombe. Če ima sedaj vso to morilno orožje v posesti tudi Sovjetska 'zveza, kaj naj ji brani, da ga ne uporabi, kadar vidi,' da je zanjo ugodni moment? Zanimive so vesti iz Zedin jenih držav samih, posebno iz vrst ameriške obrambe, ki je Ame-rikancem vedno očitala, da se za civilno obrambo ne brigajo. Ameriška civilna obramba je izdala po svojih državnih odborih sirom Zedin jenih držav nek komentar, ki pa je obenem vzpodbuda Amerikancem, "da bo namreč sovjetska vodikova bomba vzbudila Amerikance iž njihove brezbrižnosti in lenobe." Nekaj odmevov iz Evrope Evropsko časopisje razpravlja o vodikovi bombi v sovjetskih rokah, v zvezi z govorom Malenkova kot z novo orientacijo nove sovjetske politike. Seveda so mnenja različna. Prvi tr- dijo, da gre za propagando, drugi, da za resnico. Zadnji izvajajo posledice, da če ima Sovjetska zveza vodikovo bombo, bo izvajala z njo še nadaljnje pritiske na svobodoljubne narode, ker je politika pritiska njena lastnost. Ali je resnica, ali gre samo za politično ugibanje—vesti iz okolice Churchilla hočejo povedati, da je tudi Churchill spremenil svoje stališče, namreč v točki, ko je doslej vedno zagovarjal sestanek "štirih velikih," ki naj ublaži sedanjo svetovno napetost. Če pa je Malenkov prišel z grožnjo z vodikovo bombo, se Churchillu zdi, da tudi Moskva ne računa na pomirjen je in je svoj up pustil pasti ter se s svojimi predlogi na sestanek "štirih" umaknil v ozadje. Tudi ne manjkajo glasovi, da je Sovjetska zveza z naznanitvijo Malenkova o vodikovi bombi začela z novo ofenzivo, v kolikor gre za mrzlo vojno. Aretirani predsednik o provinci Kašmir, ki leži v severozapadnem kotu Indijskega polotoka, smo že pisali. Gre za to, ali naj ta provinca pripade Indiji Nehruja, ali pa moha-medanskemu Pakistanu. Kašmir je strateškega pomena in gleda nanj več kakor z enim očesom Sovjetska zveza. Zato so bili in so še na njem zainteresirani Združeni narodi, ki so poslali v to provinco posebno komisijo, ki naj bi končno rešila spor; komisija se je vrnila brez uspeha. Predsednika vlade Kašmira Mohameda Abdullaha so s 30 člani njegove vlade in višjih državnih uradnikov sedaj enostavno aretirali in ga pahnili v ječo. Dolžijo ga korupcije, slabe javne uprave in zveze s tujimi državami, menda z Zedin jenimi državami, ki so nudile Abdullahu finančno pomoč, vse v cilju, da pride do neodvisnosti te province. Na cesti pred vladno palačo so se zgrinjale množice in prete-pavale s policijo. Množica je bila za Abdullaha, pa tudi za novega predsedtpka vlade Mohameda Ghulama, ki je baje pristaš Nehruja in za združitev Kašmira z Indijo. ENAKOST MED LJUDMI— ENAKOST MED ŽIVALMI? Angleški pisatelj George Orwell se je udeležil španske državljanske vojne, v kateri je bil ranjen. Razočaran pa je bil nad diktaturo iz Moskve, ki je po svojih odposlancih uganjala diktaturo nad tistimi borci bojevnikov, ki se niso slepo pokoravali Moskvi. George Orwell je napisal dva romana, med temi enega z naslovom "Farma pod upravo živali." Roman so predelali v film, ki se sedaj vrti v kinih. Ideja: Živali na farmi so se uprle gospodarju človeku in mu odpovedale pokorščino. Kar bodo producira-le, bo ostalo za njih in le njim v prid. V gospodarstvu farme so se vrstili gospodarji živali, slednjič je prevladala — svinja, ki je zavzela na farmi, seveda ena izmed njih, diktatorski položaj George Orwell zaključuje: "Stvarstvo prehaja od svinje do človeka in od človeka do svinje in zopet nazaj. Ni pa mogoče reči — kaj je kdo . . •" DULLES V WASHINGTONU WASHINGTON, 11. avgusta — Državni tajnik John Foster Dulles se je vrnil iz Denverja, Colo., kjer je imel posvetovanje z Eisenhowerjem v prestolnici. Važna je bila njegoya izjava, da bodo Zedinjene države vztrajale na tem, da se vrnejo vsi ameriški vojni ujetniki, ki jih imajo komunisti na rokah. V nasprotnem slučaju bodo tudi ameriška oblastva postopala po načelu zob za zob. * Usoda ujetnikov je danes, v torek, 11. avgusta sledeča: Komunisti na Koreji so priznali, da je umrlo 1,050 zavezniških vojnih ujetnikov v ujetništvu. Nekaj več, kakor so priznavali do-sedaj. Na Koreji se zamenjava vojnih ujetnikov vrši normalno. Danes bo zamenjanih zopet 100 Amerikancev. Na Honolulu se nahaja 17 bolnih ali ranjenih ameriških vojnih ujetnikov, ki bodo jutri z letalom nadaljevali pot v Zedinjene države. Na odprtem morju je ladja, ki pelje iz Koreje 328 vrnjenih vojnih ujetnikov, poleg njih pa 800 marinov, ki se vračajo v domovino po rotaciji. Do sedaj je bilo zamenjanih na Koreji šest Clevelandčanov DELAVSKA KRIZA V FRANCIJI pozdrave iz lepe pošiljata vsemu o čit^tcljem in pri- župana znani La Guardia, ki je bil sicer izvrsten politik in liberalec prve vrste—a je bil—bližje pogledano — prav tak Italijan, kakor je vsak drugi. To se je posebno videlo pri službah manjše vrste, kakor so dela na cesti ali v parkih. So prilično dobro plačala in bila so stalna. Če je bilo kdaj kako mesto prazno, da so rabili kaj delavcev, je bilo prvo vprašanje, če si Itali- jan. Ako ne—je bilo zastonj gu-biti časa in gojiti upanje, da se bo vendarle kaj dobilo. Kolikokrat sem taval po mestu ali po parkih in srečaval mestne delavce, ki so sloneli na metlah, lopatah ali kar je bilo že. Govorili sb živahno in živo, kakor je njihova navada, seveda v italijanščini. Dobil si vtis, kakor da je to sploh italijansko mesto. Kako tudi ne? Saj ima zopet zavednega Italijana za svojega župana. Poleg teh dveh skupin imamo še tretjo, ki ni sicer tako vidna na zunaj, kakor Judje in Italijani, ki pa je pravtako tuja in sama zase, kakor prvi ali drugi. To so Irci ali "ajeriš," kakor jim pravimo v vsakdanjem pogovoru. Kakor imajo Judje trgovino v svoji oblasti, ali kakor imajo Italijani navadna ročna dela, tako imajo Irci tudi svoje—policijo, učiteljstvo in cerkev. Sicer se jih najde tukaj in tam povsod, predvsem v manjših političnih službah, a največ in najbolj vidnih je med gori navedenimi tremi razredi. Kad%r je kak njihov praznik, tedaj imamo javne parade kot ni eden drugi narod. Naši se kaj dobro mešajo z Irci in je pri vsaki nihovi slovesnosti tudi precej, naše krvi. Črtajo ime, kakoršno je že, potem jezik, če ga imajo še kaj—pa so na zunaj stopro-centni Irci. To so torej trije narodi, ki so zavzeli New York. Ircev bo primeroma toliko, kakor Italijanov in bi vseh treh narodov bilo skupaj okrog pet milijonov. To je pa že dovolj, da "ronajo" mesto, kar se tudi godi. Vse službe od najnižje do primeroma najvišje so v rokah te skupine. In to ne začasno, ampak za vselej. Irec govori sicer angleško, a ostane Irec brez ozira na to, kaj in kako so drugi narodi. Jud zopet ostane Jud, pa naj govori katerikoli jezik. Irec je in ostane Irec, brez ozira na to, v katero smer koraka ostali svet. Ko sem opazoval to življenje v New Yorku, mi je bilo vselej težko. Naši so prihajali sicer v New Yorsko luko, od tam pa v same kraje, koder je bilo dosti težkega dela in malo plače. V življenju je tako, da človek potegne človeka, če se dobita. Naši niso imeli nikogar. Torej kje smo? Tam, koder smo bili. Izmed vseh naselbin je daleč največja in najbolj vidna v Clevelandu. Tam imamo nekaj malega naše trgovine, nekaj naših v javnih uradih in precej takih, ki imajo svoja posestva. Drugače smo raztreseni in razkropljeni na vse strani. Nekaj smo naših zbrali v skupine, ki jih imenujemo društva. To je pomenilo nekaj njega dni. Danes je pa precej drugačno. Vzrok je seveda ta, ker so zaprli meje naših držav bas pred tridesetimi leti. To je bilo leta 1923. Nismo sicer dosti pisali v javnosti o tem zakonu, toda meni je bil zmiraj na mislih. Videl sem pred sabo začetek konca. In posebno je to veljalo za list, ki sem ga izdajal—čas. Zato sem že pred tridesetimi leti iskal izhoda ali vsaj nekako rešitev tega vprašanja in sem ga rešil končno, kakor sem vedel in znal. Računati sem začel s starim krajem. Mislil sem si tako: naši bodo hodili v tuj svet vselej, ker je domovina premajhna, da bi redila vse. Kaj bi ne bilo lepo in koristno, ko bi imeli ti izšeljeniki svoj list, kateri b|j jim vsaj deloma pomagal pri iskanju novega poklica. Misel je dozorevala v meni, dokler jo nisem ponesel leta 1927 v staro domovino. Mislil sem, da sem vse uredil dobro in januarja meseca 1928 je izšla prva številka. Potem so z malo zamudo izhajale ostale številke do avgusta. Tedaj se je pa ustavilo. Imel sem sicer list v dobrih in zmožnih rokah, kar se tiče uredništva. Tisk in uprava pa je bila nekaj drugega. NoVi ljudje so prinesli nov jezik, sicer naš, a doka^ drugačen. V Ameriki je bil tisti jezik, ki smo ga zanesli prvi našel jeniki. In med temi jeziki je bilo toliko razlike, da so se začeli ljudje upirati-Zahtevali so, da jim jaz piseffli ko me poznajo in razumejo. To je bilo pa bas nasprotno, kakor sem bil zamislil. Jaz seffl vrsto let pisal in urejal. Pa se mi je med delom dostikrat porodila misel: ti si tukaj. A večno ne boš. Danes ali jutri se lahko zgodi, da bo ostal list brez urednika. Jaz sem torej želel m delal na to, da bi prešel čas na druge pomožne rame. Pa neks^ ko kar ni mogel od mene. Kaj bi bilo najbolj pametno, da storim -Nazaj ne morem v stanje, kakor je bilo poprej. Naprej, to se pravi — proti stari domovini —-morem, ker nimam urejenih zadev in poslov. Torej—kaj ostane? Kaj drugega, kakor kone®' Neprijeten, težak, če mora č^' vek odložiti breme, ko je b " zaman celih štirinajst let. Vse to je davna zgodovina, ki pa se ponavlja z vsakim dnein-Kakor tedaj Čas sam, tako danes z vsemi listi, kar jih ff imamo. Naprej ne moremo ž n]i mi, vsaj dolgo ne. Tako, kakor je zdaj, ne more dalje. Torej preostane drugega, kakor vpj^^^ šanje: kako bi se pomagal"' Kako bi se podaljšalo našega naroda, da bi ne ost brez lista? Urednik Zaitz je ^ pisal, da bo vsak list zase res^ to nalogo, kadar pride čas. ^ jim se, da kaj takega,ne bo goče. Naj se le malo preobrne ^ naših državah, pa bomo v zah, kakor smo bili že. In obrnilo se bo, o tem ni nobeneg dvoma. Nikdo ne more trditi, ® so cfeši; v katerih živimo,/normalni. Sam živini v kraju, kode^ so največje tovarne na svetu % zgradbo eroplanov. še delajoi ® se kadi iz dimnikov—kako do go bo ? In če se nekega dne us ^ vil—to bo kriza prve vrste. Sani^ okoli mene je na tisoče hiš, ki so bile kupljene par ® doli, drugo pa mesečno. Ko ® dela žena poleg moža, še neka ^ gre, zakaj poleg hiše moras ^ Kaliforniji računati tudi na ® ro, brez katere ne moreš na lo. Kaj bo, kadar se delo nsta^ Veste, če bomo v kaki kri ' bo veliko težje reševati nje jiaših časopisov. Saj kako je s časopisom, če zac pojemati delo. Prvo, kar odi® p"ri hiši, je časopis. Da se da nekaj storiti, o ne dvomim. Toda vsi ohraniti dobro voljo in ni' glavo, da si ne razbijemo skupaj. Sam sem delal na t®®V med leti 1930-1945 in bi bil ro dosegel prvi uspeh, če bi bilo nepričakovane smrti. sem pa zopet v javnosti z en željo, da se nekaj stori-sam, da samo se ne bo— se ni še nikdar. Samo nikar potrebnih debat in razlag, ki mo podirajo. Ce gremo za zdr«' žen je v ti ali oni obliki, osta^^ mo pri predmetu in delajmo, dosežemo svoj cilj. Drugače n vse pade. bhmation MOLDS oim AmiRt MTTBR StHOOlJ ASTROMCSIIAMiRKA I^AU-MAU V SRCU LONDONA BNAKWRAVN08T o zjutraj razprostrem čas-m zagledam vsakdanjo vest, z zadovoljstvom sporoča, da tolik ° ubitih toliko in Jko Hau-Mau banditov v ak- ae po sebi vsiljuje primerjava: "Ban-' I ' akcija čiščenja tere- d celo spričo toDHn! Vi ^ lord Little-bi ne rnogel piisjpeti pa tudi ni potrebno. Pri- %aln slišal o slovečem Marbell Archu, pri % K. zbirajo razni govor- kinij^. svoje govore ali bi plačali 5% ^®sda tudi tu ne bodo ta jg poslušalcev: prosto-d%e 2 y^člje pa imajo tudi %ti hočete sli- Ijaiii rti ®^s^ijo angleški držav-lJaj(jj^ih,P polti o "Mau-Mau Haiii ts' malone zmeraj ''^''lana^- ^™skega gen-^ da v mnogo pomiš- svoje mnenje ^ Se bn gibanje grozi, %jo tja, kjer zače- ijj, da g P^'i^^jati do spozna-'^le »a ° navsezadnje ven "*^0 ljudje. ..Wjiai, ' "" . ^PtiKi- V jeziku Ki- "u kotica • stori hitro in %iti , ' vem, kaj je treba storjen kje naj bi bil Htaii 2 prepuščam ^ s svqj ^^orskemu govorniku, ^ zaboja, h kateremu obaig ^^^stave Egipta, Zla-%& J, oesinije in Britanije, g, besed na poslušal-^gi 2 „ ^^kateri zaskrbljeno, jem, tretji z %iP^ pazljivo kakopak!" pravi ?'v4f^,^°^ornik. "Kaj iščete 1 p kakšnimi demo- ''Paclin^ opravičujete to ^ ^aše i primere? Če prir,? V^^^'^stvo v tem, da kulturo in da s k %ed preprečite, ^e pobijemo, za ^ že ggj^ba skrbeti. Jo bo- Drai L Da pa se, 8e /1^®.' pobijamo —hm, ^ bi jj ° yamo sami, kakor pobijali. Toda mi S da t' vas, in vidi- /' beli, „ posebno težavno. ^^Podarji, pa ste se Poi in J*; P«« St6 S0 jate glavo. To ^ ®mo našli dobro >ati bo treba to na-S kakopak, ^»ti ° vas. Ubijati vas. v^^ti tj. v kosti in na- ^ogh riskih tleh življenje ^Gmljo ^ teknil . program na-Pn)gT:mi, aSril i - ih ^Ui o ^^^Peramentno, v ne !)^^^kem jeziku, ali tiB ^ŠPh ° gladkem, ker fti Op ^^^obro razumel, kar poslušaš kakega ox- ^ njiu, je skrbeti, kaj °krog pazljivo 4 ata "i protestiral. 'Tx)b:rja." Hn pa se k v ^ ' Prvi je zdehal (z (ja ' Spoznal sem, da lii'.^^Pol« govornika areti- nevai? "Gutemeljen. To oij ^''afoy ^*^mu zakonov in kA ("akoi • ^'^Sleške demokra- ezjvjp^ čiščenja terena," ^ ZiviQ .^'scenja terena, Btala pred očmi), . med govo- "•' • tw^' O ip da ste Angle- (^Gžela najbolj svetu. Da, de-\Nleže^ žame, za ^ sf'• Kain« Kaj pa v ilL ^ha n ^ tam ni ne duha L ^ %a črn ^"^okraciji, tam je nitj ^6 za belce, ki za ne ganejo. M j državljani nedo-^°takljivost velja tu- di zame tu. Kaj pa v Keniji? Tam je življenje črnca cenejše od krogle, s katero ga beli policaj ustreli ko zajca. Toda glejte, niti njihovo ni več tako drago. Tudi mi smo prevzeli kulturno nava-d», da vas streljamo z vašimi lastnimi puškami." Ne morem reči, da bi se bil v meni zdramil beli gospodar, da bi se bil z mržnjo čutil prizadetega. Pojasnjevanje tega, denimo gospoda Mbobo, se mi je zdelo nekoliko pretirano. Zdelo se mi je, da mu primanjkuje politične gibčnosti in da ni izbral ravno najboljšega občinstva za ta ton in takšno argumentacijo. "Povprečni Angleži" so ga gledali in poslušali pazljivo, sicer brez strahu, toda zaskrbljeno in seveda ne s posebno naklonjenostjo. Morda bi moral govoriti drugače in skušati najti kake slučajne zaveznike. To pa mu niti na misel ni prišlo. "Že prav. Toda kaj boste storili z belci, ki so se tam že ro-dUi? Ali hočete tudi nje pobiti in pregnati?" je vprašal moži-ček z dežnikom in psom na vrvci. "Ne, nikakor ne" — je posmehljivo rekel Mbobo. "Kar naj ostanejo in delajo. Za nas bodo samo ljudje drugačne barve kože, "barvasti," ki jih zaničujemo kakor vi nas. Kakor nam vi pravite "črnci," vam bomo mil rekli "belci." Z istim zaničevanjem, ki ga vi ne morete prikriti, kadar pravite "reveži črnci." Mi pa bomo govorili reveži belci." Mbobo je imel smisel za humor. "Vi pravite, da smo leni," je nadaljeval. "Ali vas ni sram, da to trdite. Saj smo vse v Afriki zgradili z našimi rokami. S ceneno zamorsko silo. Od kod vam to bogastvo? Pa ga vendar niste vi, vrli Angleži, črpali iz svoje borne, majhne, revne dežele? Ali pa iz naših prazgozdov, iz na-ffiih zlatonosnih rek, demantnih polj, črnih rudnikov Črne Afrike, z našimi črnimi rokami? Mi smo leni, pravite, ko pa pride utrujen angleški državljan samo po osemurnem delu domov, se zavali v naslonjač in pravi ženi: 'Danes sem delal ko črnec.' No, pa povejte vi tam, ki se muzate, mar ni tako?" "O, yes," je odgovoril moži-ček z zakrpanimi rokavi, "to popolnoma drži!" In vsi so se zasmejali. Spomnil sem se na voditelja kenijskih unionistov Joma Keni-jate, evropsko izobraženega črnca, ki se je z zakonitimi sredstvi političnega boja boril za demokratične pravice afriškega prebivalstva proti rasni diskriminaciji in za sodelovanje z belci, za neodvisnost Kenije v okviru Britanske skupnosti narodov. Na obravnavi, uprizorjeni na način, ki je v Angliji sprožil proteste, so ga kot tajnega voditelja Mau-Mau obsodili. Težko mi je od tod kaj avtoritativno povedati. Lahko pa dovomim v pravičnost te obsodbe ne le na podlagi tistega, kar je Kenijati pred sodiščem izpovedal, marveč na podlagi načina, kako so v Angliji, razburjeni spričo dogodkov v Keniji, to obsodbo sprejeli. Tudi če se ne ozremo na tisto, kar je izpovedal laburistični poslanec F e n e r Broockway, ki je prevzel nalogo, da v angleškem parlamentu zastopa pravice prebivalcev Afrike, tudi če se ne sklicujem na duhovnika Michela Scotta, ki so mu prepovedali potovati v Kenijo in Centralno Afriko, ker je javno protestiral proti Littleto-novi kolonialni politiki. Name je mnogo globlje vplival vtis, ki ga je napravila v angleškem tisku objavljena vest. Zdelo se mi je, da so se vsi začeli zavedati, da je bila obsodba izrečena ne samo nad enim borcem in političnim voditeljem, marveč nad celim plemenom, če ne tudi nad narodom. To je kratko in malo pomenilo : vsi Kikuju ao Mau-Mau. Potemtakem so vsi izven zakona! Vsi so čutili, da je to usodno in strašno, toda zdi se mi, da so vsi to tudi opravičevali kot edini izhod iz položaja: ali mi ali oni. "Da," je nadaljeval Mbobo, "Keni jata ste odprli oči. Če ni bil Mau-Mau, je pa zdaj. Tisti Kikuju, ki to niso bili, so zdaj ali pa bodo- kmalu postali. Ubogi Jomo je mislil, da se gre z nami vaš parlamentarizem, ker je to pri vas videl. Zdaj se mu je menda posvetilo v glavi, da vi tega blaga v kolonijo ne izvažate. In ker ste tudi njega proglasili za Mau-Mau bandita, tudi njegovim pristašem ne preostaja druge izbire: ali z vami proti nam. Vsekakor pa, gorje vam!" Oči so mu žarele, užival je, da vidi pred seboj zaskrbljene poslušalce. Triumfiral je. "V Kenijo ste poslali generala Erskina. Prav. Vsaka akcija čiščenja terena je nekaj očistila. Tudi ta bo nekaj očistila. Jaz pa vem, da je bilo na koncu zmeraj drugače. Nekega dne bomo videli Egipčani, potem pa se bomo pogajali kakor general Nagib." "Zakaj pa držite pred seboj angleško zastavo?" je vprašal zaripel gospod v sivem površniku s cilindrom na glavi. "Ali vas ni sram?" "Molčite, dokler ne končam stavka! Molčite! To vam pravim, belemu gospodarju, z zadovoljstvom. Molčite! To vam smem reči tu, na tem koščku zemlje. V svoji domovini vam tega ne bi smel reči. Tam ste vi gospodar, jaz pa hlapec. Ali kakor v Keniji: vi lojalen državljan, jaz pa bandit. Tam je treba govoriti drugače, tam je vse odvisno od tega, kdo hitreje strelja. Zdaj pa vam odgovorim na vaše vprašanje. Vprašujete me, kaj hočem tu in za kaj držim na svojem zaboju angleško zastavo? Hm: ali sem angleški državljan? Mar nimam pravice priti v prestolnico, mar nimam pravice izobesiti zastavo v deželi, katere državljan sem? Kaj mislite?" Toda gospod v sivem površniku ni počakal na odgovor. Obrnil se je, si jezno nataknil rokavice in ogorčen zapustil zbor. "To je ostudno, skrajno ostudno," je mrmral spotoma. Neki fant v belih hlačah in s kriket-sko palico se mu je pridružil. Ostali so se jima spoštljivo umikali. "Štirideset Mau-Mau banditov so včeraj v akciji čiščenja terena ubili . . ." , mi pleše pred očmi, vtem ko bandit Mbobo stopa s svojega govorniškega zaboja, in se, ne da bi se zmenil za tista dva policaja, ki ga tudi ne gledata, izgubi v gneči na vogalu pri Marbel Archu. Svobodni angleški državljan tu v srcu Britanskega imperija, ki bo jutri skupaj z menoj v časnikih bral, da so v Keniji ubili toliko in toliko Mau-Mau banditov v akciji čiščenja terena. Bogdan Pešič. NOVA DEŽELA KAVE Zastopniki ^^Enakoprarnosti" e Za St. clairska okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 e Za colfinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 # Za nevvburško okrožje: FRANK R EN KO 11101 Revere Avenu« Dfamond 1-S029 Parana se mora zahvaliti za svoj razvoj ne naključju, kakor ležišča zlata v severni Ameriki, marveč sistematičnemu razvoju nove dežele. "Dežele kave" ni odkril Brazilec ali strokovnjak, marveč neka angleška družba, ki je odkrila, da je pragozdno področje na severa države Pa-ran, od Oceana do Paraguaya izredno rodovitno. Pobudo za to je dal škotski konjeniški kape-tan Thomas, ki je na mezgu več tednov jahal po džungli. Njegovi načrti so se začeli uresničevati, ko- je z denarjem svoje tvrdke kupil od roba džungle do naseljenih krajev zgrajeno železnico. S skupino škotskih geometrov je zašel meriti puščo ter snovati bodoče mesto in 23,000 majhnih farm. Naposled je za svoje ko-lonizatorske načrte pridobil brazilsko vlado in sklenil pogodbe o prodaji zemlje farmarjem. Državi Parani je plačal za oral pol dolarja, prodajal pa jo je po 3.50 dolarjev. Začeli so prihajati prvi priseljenci, ki jim je zemlja zelo dobro obrodila. Angleška družba pa je imela kmalu težave, ker se je kava pred drugo svetovno vojno znatno pocenila. Ljudi, ki so kupovali zemljo, je bilo čedalje manj, vendar pa je družba kolonizacijo nadaljevala. V Parano je prihajalo zlasti mnogo beguncev, ki so bežali pred fašističnim terorjem. Čeprav po brazilskih zakonih v novi domovini niso mogli opravljati prvotnih poklicev, so vendar mnogo pripomogli k napredku in uspehu kolonizacije. Ko se je kava podražila, so pa hkrati naraste skomine Brazilije, da bi se te rodovitne zemlje polastila. Ker je bila Velika Britanija takrat v denarni stiski, ni bilo mogoče spremembe lastništva preprečiti. Začelo se je z nacionalizacijo paranske železnice, končalo pa s tem, da je skupina kapitalistov iz Sao Paula prevzela pravice angleške družbe. V Parano se je priselilo zlasti mnogo kmetov iz Češke, Poljske itd. Napredek Parane nam najbolje pokaže primerjava z mesti v Kaliforniji, kamor so svoj čas hitele množice pustolovcev, da bi se dokopale do rudnikov zlata. Ni pa verjetno, da bi paranska mesta zadela enaka usoda, kakor je zadela kalifornijska, ki so jih iskalci zlata zapustili, brž ko jim ni več kazalo iskati zlato, ker ga je v zemlji zmanjkalo. Mesto Londrina, ki ga je kapetan Thomas ustanovil pred 30 leti, je bilo takrat majhna naselbina. Ko so pred 20. leti zgradili v njiem prvi vodovod, je bilo treba napeljati vodo samo v 20 hiš. Zdaj ima 40,000 prebivalcev in ob še netlakovanih ulicah že grade nebotičnike. Mesta Toleda pred 5 leti sploh še ni bilo, zdaj pa ima že 15,000 prebivalcev. Gfe pravzaprav za veliko naselje, v katerem stanujejo samo kmetje in industrijski delavci. Naglo napredovanje Parane je zelo vplivalo tudi na vrednost zemlje. Thomas je prodajal parcele še po 7.5 dolarjev, zdaj pa so enake že po 5000 dolarjev. Celo daleč v zaledju so parcele po 200 dolarjev. Na področju 20,000 km2 izsekane džungle je prostora za pol milijona priseljencev in tu bodo lahko pridelali na leto 5 milijonov vreč kave. Nova dežela kave pa je postala hkrati pribežališče sumljivih špekulantov, ki skušajo izkoristiti naraščanje cen. Položaj države Parane v okviru združenih držav Brazilije se je znatno zboljšal, odkar so začeli ljudje pridelovati kavo. Leta 1940 je imela 1,236,000 prebivalcev, leta 1950 pa že 2,-149,000. Med vsemi 20 brazilskimi državami je naraščanje števila prebivalcev v Parani največje. Pred vojno so pridelali v tej deželi 2% celotnega brazilskega pridelka kave ali pol milijona vreč, lani pa že kakih 5 mi-Ijionov vreč ali tretjino celotnega brazilskega pridelka. Vsako leto posade kakih 25 milijonov novih kavnih sadik. Strokovnjaki računajo, da bo znašal pridelek kave v Parani čez tri leta že 8 milijonov vreč. (PO "LJUDSKI PRAVICI") FRANCOZI V GLEVELANDU V Clevelandu se nahaja francoska delegacija francoske letalske industrije, da na licu mesta študira ameriško tehniko v tej panogi gospodarstva. V kolikor so Francozi že obiskali posamezne industrije, so trdili, da so se nekaj naučili, ko gre za izvajanje načrtov, administracijo in tehniko v produkciji. Na sjplošno, kar se tiče strojev, posedujejo iste tudi v Franciji, saj so prišli iz Zedinjenih držav. Danes si bo delegacija ogledala glavno clevelandsko letalsko podjetje Thompson Products na Euclid Ave. Oglašajte v Enakc^ravnostl Kot znano, je poštna pristojbina na darilne pakete v evropske države znatno zvišana in so s tem sočutni dobrotniki kot pošiljatelji 7elo prizadeti. Da si preprečite nepotrebne stroške pri pošiljanju, je priporočljivo, da se za naročila živil, zglasite v našem uradu, ki Vam jih preko Trsta, brez naknadnih stroškov pošiljamo, ter jih prejemnik prejme v teku 14 do 21 dni. Pošiljamo tudi denai^na naročila po zelo ugodnih cenah, ter vsaka pošiljate v je jamčena. Prodajamo parobrodne ih a vi jonske karte, in ker sedaj ni velikega navala. Vam v kratkem času preskrbimo rezervacijo in potrebno dokumente za potovanje. Ako imate nam^n potovati, se prijavite v našem uradu, da Vam vse potrebno uredimo za odhod. mVE F. PIRNAT (0. 6516 St. Qair Ave., Cleveland 3, Ohio HE 1-3500 Še je čas za potovanje v stari kraj! Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stainejM kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki mu bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu . dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju. Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomniti. Tvrdka A. Kollander pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HE 1-4148 Zavedni Slovenci podpirajo slovensko časopisje, zato agitirajte pri svojih znancih, naj se naročijo na Enakopravnost ki vsaki dan prinaša novice svetovnih dogodkov in domače vesti iz naših slovenskih naselbin ENAKOPRAVNOST SLOVENSKI DNEVNIK 6231 St. Clair Ave. CLEVELAND J, OWIO HE 1-5111 STRAN 3 & VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proU revmalizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. PRODAJAMO FINE BENEŠKE ZASTORE Damo proste proračune. Pokličite J. L. EN SALES 1-0448 ali EX 1-4568 TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini pnrakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoU 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zJ. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK IŠČE SE STANOVANJE MATI IN SIN. KI JE STALNO ZAPOSLEN, IŠČETA STANOVANJE S 3 ALI 4 SOBAMI. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na GA 1-4439 Upokojena dvojica, slovenska, išče stanovanje s 3 neopremljenimi sobami kjerkoli v slovenski naselbini. Z parno ali plinsko gorkoto. Pokličite med ponedeljkom in petkom med 8.30 zjutraj in 5. pop. HE 2-1300 HIŠE NAPRODAJ LASTNIK PRODAJA HIŠO Zidana veneer hiša s 7Vž sobami, ki je preurejena za dve družini. 2 kuhinji, garaža za 2 avta pritrjena; rekreacijska soba in sploh vse moderne naprave. Zglasite se med 6. in 8. uro zvečer. 18712 Chickasaw Ave. PRODA SE Naprodaj je električna ledenica Westinghouse izdelka, ki je v zelo dobrem stanju. 6 kub. čevljev. Cena samo $60. Vpraša se na 21950 Ivan Ave., RE 1-7011 PRODA SE SKORO NOV SINK ZA KUHINJO, IN SINK ZA UMIVANJE TER DRUGE STVARI Vpraša se na 19500 Lake Shore Blvd., KE 1-6631 Hiša za eno družino se proda 6 sob, fornez na plin, 2 zaprta porča; vključene so preproge, zavese in zastori. Garaža. Zglasite se med ponedeljekom in petkom od 6. do 8. ure zvečer. 897 East 2071h St., KE 1-2942 DELO DOBIJO MOŠKI TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E, 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. FORD MOTOR GO. 17601 BROOKPARK RD. potrebuje Machine Operators and Assemblers Visoka plača od ure Izvrstne delovne razmere Važno j€, da prinesete ta oglas s seboj, ko se zglasite v našem Uposljevalnem upadu na ENGLE RD. južno od Brookpark Rd. STRANI " ENAKOPRAVNOST JANEZ JALEN Trop brez zvoncev POVEST (Nadaljevanje) Nad jezerom je ležala megla in zakrivala gore. Da bi po nepotrebnem ne hodil sem in tja ali celo na enakomerni planjavi ne zašel v kolobarjenje, se je Peter držal izvožene smeri med Ukan-cem in Fužino. Na rahlo votlo je donel njegov korak. Polhovko si je potisnil nizko čez ušesa. V obraz ga je rezal oster mraz. Večkrat si je podrgnil nos in lica z orokavičeno roko. Bi ne hodil v takem mrazu v gore; zavoljo divjadi že ne. Pa je bil včeraj Boštjan Tkalec obsojen na teden dni zapora in ob puško je seveda tudi. Je pa grozil zvečer na Bistrici, da danes obračuna s Petrom, kakor se fantu še sanja ne. Tkalčevi to-goti se mora ogniti. Boga naj zahvali Boštjan, da mu je zakupnik lova na Venceljnovo prošnjo prav zavoljo njega in Jerce vse odpustil in je bil kaznovan samo zato, ker je nepo-stavno nosil orožje. Prava reč. Pa se ne spreume. Resa je križal zajčjo sled. Vznemirjeno je pomahljal z repom in hotel steči v meglo. Peter mu ni dovolil. Se ni utegnil prav nič obotavljati. Podvizal je naprej. Enakomerno je škripal sneg pod okovanimi čevlji. Zagrinjala ga je čimdalje gostejša megla. Nikamor ni videl iz nje, prav kakor ni znal zadnje dni najti pota iz vedno enakih misli. Da se ta predpust ne bo oženil, je bilo že kar pribito. Z Jerco se sicer še nista dokončno ;;^zšla. Tkalec je prepovedal hčeri govoriti z njim. Če bi bil dovolj silen, bi sfe že kako sešel z njo. Pa ni maral. Naj se Boštjanova jeza prej unese, če se bo kdaj. Po Jerci mu je bilo dolgčas. Bi ji pisal, pa bi utegnil pismo prestreči oče. Vse se je Petru narobe obračalo. Morebiti mu je pa namenjeno, da ostane samski. Tudi stric Tomaž se ni ženil in pravi, da mu ni žal. Da se tudi njemu še nič ne mudi. Videl bi pa dokaj rajši, da ne bi vzel Tkalčeve. Celo svaril ga je pred Tkalcem, pa ga ni poslušal. Sedaj on sam težko prebere. Bi utegnili ljudje misliti, da je zato očeta spravil v zapor, da se je znebil hčere. Katera, ki je kaj vredna, bi ga še ne marala. Najmanj pa Grmova Špelca. Peter je prehodil jezero in stopil na breg. Naglo se je vzpenjal navkreber. Megla se je redčila. V jutranjem soncu je zablestela pod njim stena Komarče. V ste-braste sklade ledu zamrznjena Savica je molčala. Peter si je navezal dereze. Sneg je bil ledeno trd. Puška mu je nagajala. Obesil si jo je prek hrbta, da se je mogel z obema rokama opirati na dolgo palico. Sedaj ni utegnil več misliti na Tkalca in Jerco in Špelco in druga dekleta. Dovolj je imel opraviti sam s seboj, če ni hotel zdrkniti po strmini navzdol. Ogrel se je, da si je potisnil polhovko v zatilnik. Celo rokavice si je snel. Pri Bitenčevem znamenjčku se je ustavil, da si oddahne. Še nikoli ni tako dobro razumel kakor tokrat, kako se je njegov prednik ponesrečil. Zmolil je zanj očenaš in se spomnil lastne neprevidnosti. Bitencu se je sprožila puška, ko mu je zdrsnilo. On sam prav tako pleza po zaledeneli steni Komarče s prav isto manliherico na hrbtu, ki jo je prav tako pozabil razbasati. Kar ustrašil se je. Ustopil se je trdno na sneg, prislonil palico k znamenjčku, previdno vzel puško raz hrbet in pobral naboje iz nje. Nejevoljen na Tkalca, zavoljo katerega je odšel z doma in se nelovsko zapozabil, je voščil rajnemu tovarišu večni ipir in pokoj ter se spet pričel vzpenjati. Hodil je čimdalje laže. Sonce je zmehčalo sneg. Drugače bi poti proti vrhu morebiti celo ne bil zmogel. Na razledeni vrhnji skali je Peter počil. Morje megle je ležalo nad Ukancem in jezerom in za Savo navzdol. Ledeni kapniki v odsekanih skalnih stenah Pr-šivce in Orlišča so se spreminjali v soncu. Zdaleč pa so se belili zasneženi vrhovi gora. Peter je stal na visočini in se razgledoval. Iskal je gamse, pa jih nikjer ni mogel spaziti. Resa se je bil po Komarči navzgor hudo upehal. Legel je na sneg in še vedno molil jezik iz široko odprtega gobca. Bil je žejen in je včasih bliznil sneg . Peter se je spet spomnil Tkalca. Skušal je uganiti, s čim mu je grozil. Morebiti mu oponese kakšne stare love, ki si jih je bil protipostavno dovolil. Naj jih. Je že davno vse pozabljeno. Najrajši bo pa hotel imeti slano drago plačane vožnje lesa in posojanje vola preteklo zimo, ko je zvažal gradivo za novo hišo. Prav. Je že sam mislil prositi strica Tomaža, naj on namesto njega poračuna s Tkalcem. Sama bi se sprla in Boštjan bi pričel grdo zmerjati. Prav zato se mu je ognil v gore. Sedaj je Tkalec preveč razdražen. Sčasoma se mu pa najhuša jeza že poleže. "Bo že kako." Peter je zamahnil z roko in odšel naprej. Ob Črnem jezeru je Peter naenkrat obstal. Spomnil se je, da je Tkalec, takrat ko ga je bil zalotil ob ustreljenem gamsu, namignil na rajnega Bitenca in se zraven porogljivo zahrbtno smejal. Naj je Peter še tako razmišljal, ni mogel doumeti, kako Boštjan njega in Bitenca spravlja v zvezo. Če začne Tkalec na-migavati na Matevževo smrt, mu utegne napraviti dokaj nevšečnosti. In naj se stvar zasuče kakor koli, nekaj ljudi bo vedno ostalo, ki bodo vsaj sami pri sebi njega dolžili zločina. Ves zaskrbljeh se je Peter bližal nastavljenemu sklopcu. Vzel je iz žepa jermen, poklical Reso in ga oprčil. Pes bi se utegnil za-leteti in zaiti v nastavo. Iznad previsne skale so vre-šče zletele gorske kavke. Na pla-nici pod njo pa je Peter zagledal stegnjenega lisjaka. Resa je nategnil jermen, po skali pa je zarožljala veriga. Peter je zapazil še drugega, živega lisjaka. Za gobec je bil ujet v sklopec. Plesal je z njim naokrog. Pravkar se mu je spet posrečilo, da je za seženj daleč premaknil mačka, pritrjenega na koncu verige. Sidro se je znova zapelo. V smrtnem strahu pred človekom in psom se je lisjak z vsemi štirimi upenjal, pa se ni mogel nikamor več premakniti; zobje sklopca so se mu bili zasadili prav med zobe. Kljub silnim bolečinam si je še vedno prizadeval, da bi zbežal. Peter je urno privezal Reso k mlademu borovcu, sam pa pohitel in s svojo palico brž rešil lisjaka strahu in trpljenja. Ubil ga je. Peter si sprva ni znal razložiti, kako je poginil iztegnjeni lisjak na planici. Začel je pregledovati sneg naokoli. Tu in tam je ležalo nekaj razkosmane dlak. Obema lisjakoma se je na kožu- hih poznalo, da sta se klala med seboj. Rad bi bil dognal, zakaj je prvi podlegel. Nič manj ni bil močan kakor njegov nasprotnik, le da je imel ta daljši in bolj priostren gobec. In ravno zanj se je ujel. Zelo je bil nestrpen, da ni poskusil s šapo prej sprožiti sklopca. In hudo samogolten je moral biti. Saj bi bil vendar lahko raztrgal mrtvega premaganca in se najedel, ko lisjak tudi lisjaka žre, se je pa vabe lotil. Čudno. Peter je zmajal z glavo. Nehote je moral misliti nase in na Tkalca. Doslej ga Boštjan ni ugonobil, življenje mu je pa le zagrenil. Zdaj se pa utegneta zares spopasti. Biti bo treba mo-drejši in zvitejši, kakor je bil ujeti lisjak, če noče zaiti v nazobčan sklopec. Peter je vedel, da je davno čas za malico, pa mu jed ni dišala. Zaužil je nekaj grižljajev. Nakrmil je pa Reso. Sonce se je skrilo. Iz doline Sedmerih jezer je potegnil mrzel veter. Čez Bogatin je burja podila temne oblake. Peter je iz izkušnje vedel, da se ne sme kar nič obotavljati. Urno je spet nastavil sklopec. Lisjakov ni utegnil dreti. Zvezal ju je za zadnje noge in si oba oprtil čez rame; enega spred, drugega zad. Nerodno obložen si plezanja nazaj čez Komarčo ni upal tvegati. Pognal se je navkreber, da za Pršivco uide grozečemu snežnemu metežu. Na Brvojah je .videl, kako bežijo gamsi iz Lakti v niže ležeče zavetne goščave. Sneg mu je pričelo mesti naravnost v obraz. Moral je pripirati oči, pa še tako ni videl daleč predse. Da bi hitreje hodil, je že mislil obesiti oba lisjaka v kako gosto smreko. Je pa stopil na zvoženo pot in jo prepoznal, da pelje skozi Hebat na Vogar. Globoko si je oddahnil in se znebil težke skrbi; Smeri ne bo zgrešil več. ' Ves zasnežen, premočen in prepoten je prigazil na Vogar. Vedel je za ključ od Tkalčevega. stanu. Tudi v taki stiski, v kakršni je bil, se ni maral ustaviti v njem. Skušal je vdreti v Znojev stan, pa mu ni uspelo. Spomnil se je, da je zapah pri Grmovem stanu dokaj šibek. Zaletel se je s hrbtom v duri. Zapah se je prelomil, Peter se je pa ritensko opotekel proti ognjišču. Za njim je čez nizki prag planil Resa. Povohljal je, porepkal in se ozrl naokrog, kakor bi iskal Špelco. Peter je odložil breme, podprl vrata in zakuril. Čez dobro uro je zaprl vrata z novim lesenim zapahom, ki ga je bil medtem naredil. Da bi v takem vremenu gazil v dolino, mu še na misel ni hodilo. Vso noč je prikladal na ogenj, se sušil in kadil tobak. Vmes je včasih legel na zapuščeno ležišče Grmove Špelce. Proti jutru se je metež unesel. Peter je počakal dneva in odri pred stanom oba lisjaka. Koži je zvil in stlačil v oprtnik, mrhovino pa je zanesel za streljaj daleč od poti ter jo odvrgel. Vedel je, da se je bodo koj lotili ptiči in sestradana zverjad in bo čez teden dni ostalo samo še nekaj oglodanih raztresenih kosti. Resa je meso samo povohal Ni maral jesti lisjaka, čeprav je bU lačen. Tudi Petru bi se prileglo kaj gorkega. Pot navzdol ni bila preveč težavna. Snežilo ni več. Nebo pa je bilo še vedno čez in čez prevlečeno s sivimi oblaki. Snega je bilo čimdalje manj. Med hišami je komaj dobro pobelil, pa še tisti je bil razhojen od ljudi in živine. Skozi vas grede je Peter zvedel, da je prejšnji dan povpraševal po njem žandar Kranber-ger. "Le kaj mi spet hoče, smola pusta," se je vznejevoljil. Nadejal se je, da ga danes ne bo nadlegoval. Bil je potreben počitka in se je namenil koj leči, ko si skuha. Peter in Resa sta se najedla. Pes se je zvil v klobek, zadovolj- m Don't gamble wijh firts.t: !h6 oddv- -ore c^gainV . ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 yrjr * * » ^ ' iliij' t-*'"*' y<''^" \ '0^ Ki.f Cowlwy The standard Oil Co. (Ohia) At few places in the United States can a tourist see today a log blockhouse actually built by the pioneers and used in the Indian wars. This frontier fortification in a park in downtown Mansfield not far from the crossing of two of Ohio's most heavily traveled high-ways, Routes 42 and 30, was built in 1812 and a military garrison occupied It after the battle of the Thames, where Shawnee Chief Tecumaeh was killed. ^ - --------—— - • no zagrčal in zadremal, lovec je pa še nategnil na deski oba lisičja kožuha, da se presušita. Zanesel ju je na podstrešje. Preden ju je obesil, je v veži besno zalajal Resa. Nekdo si je pred pragom otrkaval Čevlje. Kdo bi utegnil biti? Brž se je vrnil po lestvi navzdol in odprl. Na pragu je stal žandar Kranberger. "Dober dan!" "Bog daj!" Peter je Resi ukazal naj bo tiho. Pa ni maral povsem ubogati. Lajal res ni več, renčal je pa še vedno. "Ali smem vstopiti? Bi se nekaj pogovorila." Kranberger ni mogel ne z glasom ne z obrazom prikriti škodoželjnosti. "Zakaj ne. Saj ni zunaj nič kaj prijetno stati." Kranberger je šel molče za njim, si postavil puško med koleno, iz torbe pa je vzel beležnico in svinčnik. Začel je izpraševati Petra, kdaj je bil rojen, katere vere je in še dokaj drugega ter si vse zapisoval. Petra, ki bi se bil spočetka najrajši smejal, je zaskrbelo. Kranberger je nehal pisati, se zravnal in presunljivo pogledal lovca: "Vi, Peter Hribar." Pre-molknil je in šel po sapo. "Zares gre," je pomislil Peter. "Vice me, kakor me doslej nikoli ni." Žandar je pa kakor naučeno nadaljeval: "Ali se še spominjate, da se je nekako pred tremi leti ponesrečil v Komarči lovec Matevž Bitenc?" Peter se je zavedel, pri čem je. Od jeze je zardel. Spomnil se je Tkalčevega namigavanja in grožnje. Spomnil se je tudi v nazobčani sklopec ujetega lisjaka. Čez hip je mirno odgovoril: "Kaj bi se ne spominjal. Take nesreče lovci ne pozabijo tako brž. Sem sam zašel včeraj v podobno težavo." "Kje ste pa vi hodili tisti dan?" je hotel vedeti Kranberger. "Vračal sem se s Planine na Kraju, kjer sem popravljal Čud-nikov stan in hlev." Peter je bil že spet popolnoma miren. "Kaj ste pa nosili v okrvavljeni vreči prek rame?" *ander je na eno oko na pol zamežal. (Dalje prihodnjič) A KISS FOR TESŠIE... Doing a bit of good-natured clowning for the camera, an airman plants an affectionate kiss on one of his turret guns. Yet we realize —as he does—that there's another side to this picture. For the job of keeping America strong is a mighty serious one. And we know now that peace is only for the strong. You are in this Defense picture, too! Stop and think about it; your United States Savings Bonds provide the economic strength to protect America, just as the people in our Armed Forces provide the military" strength. By investing in Bonds you are helping to build a sturdy economy for your country—and a more secure future for yourself and your family. If you aren't one of the 43 million Americans who own Bonds, why not become one now—today! Join the Payroll Savings Plan where you work—a practical way to save, because it saves something out of your pay check before you're tempted to spend it. Don't put it off—get started today! Invest regularly in United States Savings Bonds—a simple, sure, safe way to save for your future, and for the future of America. Here's how E Bonds now earn more money for you I Now safe, sure U. S. Series E Savings Bonds pay an even better return than ever before . . . thanks to 3 brand new money earning features announced by the U. S. Treasury. 1. Now every Series E Bond you get begins earning interest after only 6 months. It earns 3%, compounded semiannually, wlieri held to maturity. 2. Every Series E Bond you oim can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a finger! 3. All maturing E Bonds automatically earn interest at the new, higher rate (average 3% compounded semiannually) for 10 more years. Your original $18.75 can now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on. Start now! Invest more savings in better-paying Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Boud-A-Mouth Plan where you bank! PEACE IS FOR THE STRONG I FOR PEACE AND PROSPERITY INVEST IN U. S. SAVINGS BONDS I Tht U. S. Oovtrnnunt doa not pay for Alt aduTluing. Tht Tnatury ^tpartmint thanks, for their patriotu aonatiorit The Adwrtiaing Council and ENAKOPRAVNOST ZA PRAVILNE NASLOVE Poštna uprava od časa do ča sa poziva državljane, da naj slavij a jo pisma in druge postu® pošiljke pravilno. Naslov fJJ vsebuje ime in priimek Ijenca, hišno številko in c® ali poštni predal oziroma obcest no skrinjico, mesto, mestno cfr no, kjer je to potrebno, in ^ vo. Na vsaki pošiljki naj bo točen -naslov odpošiljalca, ^ mu pošiljka vrne, ako ne nap naslovljenca. Pošiljka s kljivim naslovom in brez P vratnega naslova gre v mrtvih pisem." Tam ^isma ^ prejo in, če tudi v notranj^^ ni povratnega naslova, jih čijo. Ako je v takih pism nar, ostane Stricu Samu. ti, ki vsled pomanjkljivih vov ne najdejo niti naslovi]® niti odpošiljalcev, so prodani javni dražbi. .jj —NEW EHA^gl^ " CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DOMESTIC FEMALE Lovely Winnetka Home ^ CAPABLE WOMAN — housework, cooking. C disposition. Own room, help. Good salary. Referen Winnetka 6- ONE WHO IS interested 2^, good home more than jj Good care of 2 children. ^ , employed. Room and exchange for care of chi, HUmboldt 6- Nice Winnetka home nee^ g«, SPONSIBLE WOMAN W eral housework, like children. 3 chil^ home. Own room witn ^il Electrical appliances to • „ej; collect_Mrs. Bernard iVi" 0 Winnetka 6-0875 between j and 10 a. m. _——^ dbod Home offered to WOMAN. General house ^ Must like children. Own r bath. Good salary KEystone 9 REAL ESTATE FOR SALE ROOMING HOUSE—Buil^n^ furniture. Near Cubs ™ kitchen units—$5,750 inc. payment $10,000. ANdover 3- sc RESTAURANT and HOUSE — 10 rooms, nished; income $200 P® besides owner's do'^ Restaurant well equipp®.' qM good business. Gas he ge lease. Owner tired. J"__CK cheap—cash or contract, Russell 6359 or Sheffield for appointment. ELMHURST—Under $20,00® owner, 2 year old ran^^ jjyi^ bedrooms, large carpet room and dining room, ^ ceramic tile bath, bncK ggtiji kitchen, paneled ^ ^ ^ room, combination ^jgte f screens, garage. Immea session. SKOKIE — To close estate, ^ will sacrifice beautif ^ pe Orchard Stone and dence. Corner, gas ne 'gQ%I . ment, attached garagf^, ofJ feet lot, carpeting school^-ate extras. - N&ar churches. Must see to o^lnt' $31,500. Terms. CaU ppo'U GRaceland 2-2351 j39 ^ ment or) write Box 1°" Clark St. WANTED TO RESPONSIBLE Painter, children, urgently need goO* .._f_______^fment- unfurnished apartmen -location N. or N.W- ain^ rental. Husband will P® decorate. 5,72®; MUlbe^ TOU can be woman o* th« y«o'