Ljubljana, petek, 13. maja 1949.
PoStnina pta&raa ▼ »otovtnt
Leto X, štev. 110. — Posamezna številka 2 din
*	GLASILO OSVOBODILNE F E ONTE	SLOVEN IJE
Govor ministra 11 notranje zadeve FLRJ Jn sekretarja Politbiroja CK KPJ A. Rank ovila
na proslavi petletnice Uprava državne varnosti v Beogradu
Sklicanje prvih zasedanj začasnih oblastnih ljudskih odborov
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije in 3., 4. in 6. člena zakona o volitvah in delu začasnih oblastnih ljudskih odborov in o načinu prenosa pristojnosti na oblastne ljudske odbore Prezidij Ljudske SKupščme LR Slovenije izdaja
Danes poteka pet let, odkar je bil po odločbi vrhovnega komandanta ROV in POJ in poverjenika za narodno obrambo maršala Jugoslavije tov. 5TTA 13. maja 1944 ustanovljen pri poverjeništvu za narodno obrambo oddelek za zaščito naroda kot enotna organizacija za borbo proti vohunom, diverzantom in drugim protiljudskim elementom v narodno osvobodilnem gibanju na osvobojenem in neosvoboj enern ozemlju. Sestavljena iz najboljših sinov naših narodov in naše Partije, zvestih in predanih, je OZNA veliko prispevala za osvoboditev naše države in okrepitev in utrditev ljudske oblasti.
Uprava državne varnosti (UĐV) kot naslednica oddelka za zaščito naroda danes budno varuje pridobitve naše ljudske revolucije in uničuje vse zaklete sovražnike naše države ter zagotavlja tako neovirano graditev socializma.
Delovno ljudstvo Jugoslavije ceni in ljubi Upravo državne varnosti, ki uspešno izpolnjuje vlogo, ki sta ji jo določila naše državno vodstvo in Komunistična partija Jugoslavije. Zato bo to veliko obletnico slovesno proslavilo.
Objavljamo govor notranjega mini stra FLRJ in sekretarja Politbiroja CK KPJ tov. Aleksandra Rankoviča, ki ga je imel na slavnostni akademiji ob petletnici Uprave državne varnosti v Beogradu.
Tovariši in tovarišicel Danes prošla* tamo petletnico obstoja in dela v . državne varnosti. Ko je v naši c..-	• •! še divjala vojna proti faši-
stičnim okupatorjem in gnusnim izdajalcem naših narodov, Je bila ustanovljena z odločbo tovariša Tita enotna in močna organizacija — oddelek za zaščito naroda — OZNA. Pred to našo mlado organizacijo je bila takrat postavljena ena najvažnejših in osnov-: -h nalog: Budno paziti na pridobitve čaše ljudske revolucije ter vedno in taustrašeno braniti interese naše države in naših narodov. Rojena in prekasna v ognju narodno osvobodilne ■Mne si je ta organizacija pridobila -,čezmejno zaupanje in ljubezen milijonskih delovnih množic. Predstavljala je oči in ušesa vsega ljudstva v borbi proti vsem sovražnikom, ki hočejo na k?kršen koli način omajati pridobitve flvše velike ljudske revolucije in našo jadsko oblast. Naša varnostna služba je med vojno budno ščitila naše oborožene sile na fronti, čistila in zavarovala je zaledje fronte pred sovražnimi elementi in odkrivala ter uničevala vohune sovražne obveščevalne službe.
Po vojn! so organi državne varnosti v obdobju obnove naše porušene domovine, utrjevanja in nadaljnje graditve ljudske oblasti neumorno izvrševali svoje težke naloge ter čuvali pri-fijbitve in interese nove Jugoslavije, pri čemer so zagotovili mirno delo njenim vžavijanom. Organi državne varnosti .o postali meč naše revolucije, ki je cresekai v minulih petih letih mnoge tke vozle zahrbtnih načrtov notra-c;e in zunanje reakcije, ki so bili na-; er jeni preti pridobitvam narodno osvobodilne borbe, neodvisnosti naše države ter svobodnemu in srečnemu življenju našega ljudstva. Dosedanje izkušnje in uspehi pri delu organov državne varnosti dokazujejo, da ni takih težav in zaprek, ki Jih taka organizacija, kakršna je naša, ne bi mogla premagati. To morajo vedeti in se tega spominjati prikriti in odkriti sovražniki socialistične Jugoslavije. Zavedamo se dejstva, da bodo obstajale vse dotlej, dokler bodo obstojali v naši državi kapitalistični ostanki in ostanki raž ih razredov, tudi težnje za obit . njihovih razrednih gospodarskih !r. olitiOnih privilegijev. Med takimi elementi nabirajo navadno inozemske o L eščevaine službe saboterje, vohune, diverzante in teroriste, ki hočejo ovirali graditev socializma pri nas. Mi pa c: .’zvijamo delovnemu ljudstvu naše države, da bodo organi državne varnosti, kakor doslej tudi v bodoče, neusmiljeno obračunavali z vsakim takim izrodkom, ki se Je iz kakršnih koli pobud podal na pot izdaje naše domovine in hoče kakor koli škodovati. Ni in ne more biti pardona za nikogar, ki bi si drzni! rušiti temelje nove Jugoslavije, ki so jo zgradili naši narodi s krvjo svojih najboljših sinov.
Danes, ko delajo naši državi najrazličnejše in najpediejše težave tudi tiste države, od katerih tega ne bi mogli pričakovati. Je naloga ne le vsakega varnostnega organa, ampak tudi vsakega delovnega človeka naše slavne domovine, vsakega državljana FLRJ, da stoji budno in trdno na straži naše socialistične Jugoslavije. Naša Partija la tovariš Tito sta nas vzgajala v duhu neomajne zvestobe delavskemu razredu !n v duhu iskrene vdanosti velikim in svetlim idejam komunizma. Zato naj dokaže vsak na svojem mestu in pri svojem deiu, da mu ni žal ne truda ne življenja, kadar gre za izvrševanje nalog za čim hitrejše uresničenje socializma v naši državi. Ob vseh težavah, ki nam Jih delajo od zunaj, bo to najprepričljivejši in najjasnejši odgovor na vse zlobnosti, naperjene proti "aši državi in našim narodom, ki so ‘žšie ioslej iz arzenala vodstva komunističnih partij Informbiroja.
Tovariši in tovarišice! Po petih letih življenja in dela lahko stopi Uprava državne varnosti pred svojo Partijo, svoje narode in svoje državno vodstvo in pove, kako je nastala, proti komu se Je borila, kako je v tej borbi rasla in se razvijala, kateri so njeni Interesi in kakšne so njene težave. Predvsem bi bilo napačno spravljati v zvezo ustanovitev Uprave državne varnosti z nekim določenim datumom, pa da pri tem ne bi govorili o tem, kar Je bilo pred odločitvijo o njen! ustanovitvi. KP Jugoslavije Je deiovaia že zdavnaj pred vojno in se razvijala v najtežjih pogojih v ilegalnosti, ko je uporabljala policija stare
Jugoslavije vsa sredstva, da onemogoči razvoj delavskega gibanja. Z vrivanjem sovražnikov, vohunov in izzivalcev je policija često zadajaia naši Partiji hude udarce. Partija je iz pridobljenih izkušenj uvidela, da je eden izmed najvažnejših in najtežjih načinov borbe prav odkrivanje in odstranjevanje izdajalcev, vohunov in izzivalcev, ki jih je razredni sovražnik pridobil in vrinil v njene vrste. V tej borbi je Partija stalno izpopolnjevala organizacijske oblike dela, povečevala je budnost svojih članov, utrjevala in širila delavsko gibanje. Njena vedno večja aktivnost v akcijah in borbah je bila nedvomno najboljše poroštvo za čistost partijskih vrst. Zgodovina naše Partije je zaznamovala po prihodu tovariša Tita na njeno čelo še pred narodno osvobodilno vojno na desetine in desetine zmag nad izdajalci, vohuni, izzivalci ter policijo razrednega sovražnika. Tako so bili postavljeni temelji naše današnje Uprave državne varnosti že v času predvojne borbe naše Partije, postavljena so bila politična načela, pridobljene so bile velikanske organizacijske izkušnje, ki so omogočile, da je Farfija pričakala leto 1941. popolnoma pripravljena tudi na tej irenti borbe. CK KP Jugoslavije, ki Je pozival v svojih razglasih z dne 22. junija, 12. in 25. juiija leta 1941 vse narode Jugoslavije, da se dvignejo »vsi kot en mož v boj proti okupatorjem in njihovim domačim hlapcem, krvnikom našega ljudstva..., ker je to naš dolg proti sovjetskim narodom, ki se borijo tudi za nas... v zadnji boj za uničenje fašistične kuge«, in ki je organiziral oborožene ljudske vstaje v Srbiji in Crni gori, nato pa v vseh krajih naše domovine, je opozoril z besedami in dejanji vse komuniste in vse svobodoljubne ljudi naše domovine, da je sedaj najvažnejša naloga oborožena borba, ki jo je treba voditi odločno do konca in ji morajo biti podrejene vse druge naloge. Ta poziv je začrtal vsebino tudi tistemu posebnemu delu naloge, ki je pripadala pozneje organizaciji varnostne službe. Poznati sile in namene sovražnika, zavarovati svoje enote, svoje položaje in čistost svojih vrst, odkriti in kaznovati izdajalce, vohune, izzivalce ter petokolonaše — to je bil sestavni del bojevanja, to so bile prav naloge naše varnostne službe, ki se je razvijala v prvih letih vojne v najožji zvezi in kot sestavni del naših vojaških štabov.
Komande posameznih partizanskih oddelkov so organizirale v Srbiji takoj po izbruhu vstaje in na podlag! neposrednih navodil CK KP Jugoslavije ter Vrhovnega štaba narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije obveščevalno službo v tesnem sodelovanju z narodnoosvobodilnimi odbori, ki so prevzeli nase najtežji del službe — organizacijo zaupnikov in sodelavcev v ne-csvofcojenih mestih in v vrstah sovražnika. Ker so organizirali obveščevalno službo organi ljudske oblasti, se je lahko povezala z najširšimi sloji ljudstva in je odigrala pri osvoboje-vanju Srbije in varovanju mladih partijskih enot in štabov pomembno vlogo. Samo po sebi se razume, da so opravljale partijske organizacije in 'orami tako na neosvobojenera, kakor na osvobojenem ozemlju najtežji in največji del nalog.
Podobno je biio v Črni gori, Bosni in Hercegovini ter v uporniških krajih Hrvatske in Makedonije. Razen tega je organizirala Partija v mnogih mestih naše države, kakor n. pr. v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mostarju, Splitu, in drugih obveščevalno službo, ki je živela tako rekoč v nedrih okupatorja in izpolnjevala svoje naloge vse do konca vojne.
V Sloveniji je bila ustanovljena že v avgustu leta 1941 »Varnostna obveščevalna služba VOS«, ki jo je vodil kolegij, nato pa je bila ustanovljena še centralna komisija VOS. Frva naloga obveščevalne službe je bila organizacija množične mreže ter množičnega zbiranja podatkov. — V posebnem bunkerju v Ljubljani je bila spravi lena kartoteka sovražnih elementov. VOS je v svoji plodni aktivnosti odkrila in onemogočila veliko število sovražnikov. VOS je izvedla že leta 1941 in leta 1942 v sami Ljubljani hišne preiskave in krivce kaznovala. Petega decembra 1941. je objavil »Slovenski poročevalec« članek: »V borbi proti peti koloni moramo
razširiti obveščevalno službo«, v katerem je rečeno, da je odkrila obveščevalna služba veliko število denun-cianlov, agentov gestapa in OVRE, odkrila in preprečila je mnoge poskuse narodnih izdajalcev in notranjih sovražnikov slovenskega ljudstva, odkrila protiljudsko zaroto in zarotnike ter zvedela za vse podrobnosti, o čemer ni peta kolona niti sanjala. V nadaljevanju daje članek navodila odborom Osvobodilne fronte, da morajo budno paziti na ves svoj teren in se zanimati za vsako zvezo, ki bi jo imel katerikoli Slovenec z njihovega terena z okupatorjem, — Nemci ali Italijani, protiljudskimi zarotniki ali peto kolono... Z organizacijo množične obveščevalne službe je treba takoj začeti... Eorba proti notranjim sovražnikom svojega ljudstva, borba proti peti koloni je največja obveznost vsakega zavednega Slovenca...
Glejte, tako je nastajala in se razvijala naša obveščevalna služba že leta 1941 po vseh krajih naše domovine, v osvobojenih krajih in neosvo-bojenih mestih ter v najtežjih dneh ljudskih vstaj pod političnim in organizacijskim vodstvom Partije v najtesnejšem sodelovanju in kot organ naše narodno osvobodilne vojske. Velik korak in datum v zgodovini naše obveščevalne službe pomeni ukaz vrhovnega komandanta narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije tovariša Tita z dne 2. decembra leta 1942. Z njim odreja tovariš Tito ustanovitev enotne obveščevalne službe ter daje podrobna politična in organizacijska navodila. V skladu s temi navodili Je bilo treba ustanoviti v vsaki naši deželi giavni obveščevalni center, za vodstvo obveščevalne službe skupaj s pomožnimi obveščevalnimi centri v posameznih pokrajinah. Pokrajine so se delile na rajonske obveščevalne centre, ki so bili povezani po zaupnikih z vsako občino, ti pa z zaupniki v vsaki vasi. Vzporedno s to mrežo na ne-osvobojenem ozemlju se je ustanavljala obveščevalna služba tudi na osvobojenem ozemlju s svojimi centri v komandah področij in krajevnih komandah ter njihovimi zaupniki v občinskih in vaških ljudskih odborih. Na koncu je bila organizirana obveščevalna služba v mobilno-operativnih enotah s svojimi centri v štabih divizij, brigad in bataljonov ter zaupniki» v četah in baterijah. Vse te službe Je moral voditi v vsaki deželi giavni obveščevalni center kot organ glavnega štaba, vsa poročila pa so se stekala v vrhovni štab.
V	dneh med IV. in V. ofenzivo je bila ustanovljena meseca aprila 1943 pri vrhovnem štabu NOV in POJ komisija za pobijanje pete kolone in terorizma. Ta komisija Je morala odkrivati okupatorjeve vohune, razne petokolonaše in četniške komandante ter onemogočiti teror četniških trojk nad ljudstvom, ki so označevale pristaše in simpatizerje narodno osvobodilnega gibanja s črko »Z«. Tako so nastajali organi te komisije v času V. ofenzive, navzlic temu pa Je komisija lahko začela z delom v vzhodni Besni, Hercegovini in Crni gori. Po končani V. ofenzivi je bil ustanovljen v prvi polovici septembra 1943. v Jajcu na podlagi odločitve tovariša Tita oddelek za zaščito naroda pri vrhovnem štabu NCV in POJ. Oddelek je imel nalogo ustanoviti na osvobojenem in neosvobojenem ozemlju obveščevalno mrežo za borbo proti okupatorjevi špionaži, peti koloni in drugim sovražnikom narodnoosvobodilnega gibanja.
Glejte, take so bile, na kratko povedano, organizacije in oblike dela pred ustanovitvijo oddelka za zaščito naroda. Ko slavimo petletnico ustanovitve OZNE, bi ne bilo prav, če se ne bi spomnili, da deluje že več kakor P£t let, in če se ne bi spomnili vsaj glavnih oblik pred njeno ustanovitvijo.
Toda ustanovitev oddelka za zaščito naroda pomeni nekaj popolnoma novega v političnem in organizacijskem smislu. Glede na nove in sem ter tja razvitejše pogoje je bilo v tistem času že jasno, da ne more nihče zaustaviti zmagovite osvoboditve jugoslovanskih narodov in da bodo oni s Komunistično partijo na čelu uresničili svojo popolno socialno osvoboditev, da bodo zmagovito do konca izvedli svojo socialistično revolucijo.
Ob takih pogojih je izdal tov. Tito
13.	maja 1944 odredbo, po kateri je bil ustanovljen pri poverjeništvu za narodno obrambo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije oddelek za zaščito naroda — OZNA.
Skoraj v istem času je bil ustanovljen tudi korpus narodne obrambe Jugoslavije. To je bil hkrati tudi začetek naše graničarske službe. Korpus narodne obrambe je sijajno izvršil tako naloge, ki so mu bile zaupane v državi med vojno in po osvoboditvi, kakor tudi naloge za zavarovanje naših mej. Sedanja vdana in naporna služba naših slavnih graničarjev lahko služi za zgled, kako je treba varovati svojo socialistično domovino, mir ter varnost njenih državljanov.
V	razliko od vseh dotedanjih organizacij, ki so imele približno podobne
naloge, je bila OZNA ustanovljena kot popolnoma centralizirana organizacija z enotno metodo dela in enotnim vodstvom v vsej Jugoslaviji. Za izpolni tev te težke naloge je naše partijsko, vojaško in državno vodstvo razbremenilo mnoge naše tovariše visokih partijskih in vojaških dolžnosti z nalogo, da si pri samem delu in borbi pridobe izkušnje in usposobijo potrebno število novih kadrov.
Prvi začetki dela organov naše varnosti so bili prav po drugem zasedanju AVNOJ-a, L J. v času, ko Je šlo za dokončno osvoboditev naše države in zmago ljudske revolucije. Naloga varnostnih organov Je bila v prvi vrsti podpirati vojaške operacije. Čeprav Je bila naša organizacija mlada, je znala po vseh krajih naše domovine, zlasti pa v vseh večjih mestih, ne samo vzpostaviti zvezo s partijskimi organizacijami in priti do podrobnih podatkov o razvrstitvi sil in ukrepih sovražnika, ampak tudi na znotraj pripraviti udarce sovražniku v teh mestih. V vseh večjih mestih, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu so bili še pred prihodom naše osvobodilne vojske varnostni organi, ki so izpolnjevali svoje težke naloge. Zgled, kako varnostni organ dela, kako se bori in kako je pripravljen pri izvrševanju službe dati svoje življenje, nam je pokazal narodni heroj tov. Perič-aValter«. Iz Drvara je odšel z radijsko postajo v Sarajevo, kjer je organiziral obveščevalno službo, odpravljal nove borce v partizane, pošiljal vrhovnemu štabu dragocene podatke in organiziral osvoboditev Sarajeva na znotraj. Padel je od nemške krogle, ko je ob osvoboditvi Sarajeva branil tovarne, ki so jih skušali Nemci zažgati.
Druga glavna naloga varnostnih organov je bila v tem času čistiti naše kraje in mesta okupatorskih hlapcev, izdajalcev In zločincev, ki so postali zagrizeni zaradi večletnih zločinov proti ljudstvu, čistiti našo državo oboroženih oddelkov ustašev, četnikov, rupnikovcev, nedičevcev, dobrovoljske-ga zbora ruskih belogardistov itd., ki jim med brezglavim beganjem ni uspelo prekoračiti našo mejo in tako najti varstvo pri novih gospodarjih.
Skupno z vojsko so naši organi na dan dokončne osvoboditve trdno stali ob meji in onemogočili vsak nadaljnji beg te drhali. Tedaj so dobili ti banditi dva glavna udarca, enega na avstrijski meji, kjer so bili ujeti in razbiti številni Nedičevi, Rupnikovi, Ljo-tičevi, zlasti pa ustaški zločinci. Celo z one strani avstrijske meje so bili privlečeni ustaški kolovodje, tako da je padla v roke ljudskega sodišča polovica ustaške vlade na čelu s predsednikom zločinske ustaške vlade Nikolo Mandičem, Miletom Budakom, Adem Agom, Mešičem in drugimi, nad katerimi Je ljudstvo hitro izreklo svojo sodbo. Drugi udarec so dobili skoraj ob istem času maja 1945 četniki v širši okolici Foče, kjer so bili vojaško dokončno uničeni. Od tedaj so se preostali deli razpršili in niso nikdar več ustanovili kake, četudi najmanjše vojaške enote. Spremenili so se v tolpe morilcev in cestnih razbojnikov.
V drugi polovici 1945 je mogla naša država zadihati s polnim svobodnim življenjem. Naše ljudstvo se je lahko popolnoma svobodno pripravilo za ustavodajno skupščino, da bi tudi tu slovesno potrdilo že dejansko odstranitev kralja in sprejelo svojo demokratično ustavo. To ne pomeni, da tedaj nismo več Imeli sovražnikov. Dejansko smo bili tedaj pred najvažnejšimi nalogami naše socialistične revolucije. Za to razdobje pravi tov. Tito: »Nismo hoteli ostati na pol poti, odstraniti kralja in ukiniti monarhijo, priti na oblast in deliti to oblast s predstavniki kapitalističnega razreda, ki bi še nadalje izkoriščal delovne množice Jugoslavije itd. Tega ni hotel niti delavski razred niti velikanska večina narodov Jugoslavije. Zato smo se odločili, da bomo šil pogumno po poti popolne likvidacije kapitalizma v Jugoslaviji.» Popolnoma razumljivo je, da so skušali pred svojo popolno likvidacijo dvigniti glavo v prvi vrsti ostanki razbitih razredov in vsi veliki kapitalistični elementi v naši državi ob neposredni pomoči mednarodne reakcije. Ker pa Jim ta zahrbtna borba proti oblasti delavcev in kmetov ni uspela, so stopili na pot zločinov, na pot izdajstva domovine, na pot vohunstva, diverzij in prodaje tujim agenturam. Njihova tako imenovana politika ni bila ustvarjena v državi, ni biia sad njihove organizacijske, pa tudi ne politične sile. Številne sodne razprave so dokazale, da so bili vsi ti razni Trifunoviči, Jovanoviči, Jančiko-viči, Nagodeti in Furlani navadne revne figure in orodje politike, ki se je kovala izven meja naše države. Očitno so se vsi zmotili v svojih podlih in umazanih računih. Naši narodi so v preteklosti doživeli toliko trpkih izkušenj in dali tako številne in dragocene žrtve za osvoboditev svoje domovine, da niso mogli več dovoliti, da bi se kdorkoli iz tujine in na kakršenkoli način vmešaval x notranje življenje
UKAZ
o številu odbornikov začasnih oblastnih ljudskih odborov, o dnevih zasedanj okrajnih ljudskih odborov za volitve odbornikov začasnih oblastnih ljudskih odborov in o sklicanja prvih zasedanj začasnih oblastnih ljudskih odborov.
V začasne oblastne ljudske odbore se voli:
1.	v začasni oblastni ljudski odbor Goriške oblasti 83 odbornikov,
2.	v začasni oblastni ljudski odbor Ljubljanske oblasti 120 odbornikov,
3.	v začasni oblastni ljudski odbor Mariborske oblasti S5 odbornikov.
Od tega skupnega števila odbornikov volijo:
1.	v začasni oblastni ljudski odbor Goriške oblasti:
OLO Gorica 28 odbornikov,
OLO Idrija 8 odbornikov,
OLO Ilirska Bistrica 9 odbornikov,
OLO Postojna 14 odbornikov,
OLO Sežana 11 odbornikov,
OLO Tolmin 10 odbornikov;
2.	v začasni oblastni ljudski odbor Ljubljanske oblasti:
OLO Celje-okolica 16 odbornikov,
OLO Črnomelj 5 odbornikov,
OLO Grosuplje 5 odbornikov,
OLO Kamnik 8 odbornikov,
OLO Jesenice 9 odbornikov,
OLO Kočevje 4 odbornike,
OLO Kranj 15 odbornikov,
OLO Krško 12 odbornikov,
OLO Ljubljana-okolica 12 odbornikov,
OLO Mozirje 6 odbornikov,
OLO Novo mesto 9 odbornikov,
OLO Trebnje 5 odbornikov,
OLO Trbovlje 9 odbornikov,
MLO Celje 5 odbornikov;
8. v začasni oblastni ljudski odbor Mariborske oblasti:
OLO Dravograd 9 odbornikov,
QLO Lendava 6 odbornikov,
OLO Ljutomer 6 odbornikov,
OLO Maribor-okolica 15 odbornikov,
OLO Murska Sobota 12 odbornikov,
OLO Poljčane 11 odbornikov,
OLO Ptuj 14 odbornikov,
OLO Radgona 6 odbornikov,
MLO Maribor 16 odbornikov.
n.
Kot dnevi zasedanj okrajnih ljudskih odborov za volil* j odbornikov za-časnih oblastnih ljudskih odborov se določajo dnevi od 18. do 24. maja 1949. Dneve zasedanj posameznih okrajnih ljudskih odborov določijo v tem razdobju pristojni sekretariati za organiziranje oblastnih odborov.
ni.
Prvo zasedanje začasnega oblastnega ljudskega odbora Goriške oblasti se sklicuje na 25. maja 1949, prvo zasedanje začasnega oblastnega ljudskega odbora Ljubljanske oblasti na 26. maja 1949 in prvo zasedanje začasnega oblastnega ljudskega odbora Mariborske oblasti na 27. maja 1S49.
Uro in kraj teh zasedanj določijo pristojni sekretariati za organiziranje oblastnih odborov.
U. št. 135.
Ljubljana, dne 10. maja 1949.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE SEKRETAR :	PREDSEDNIK :
France Lubej L r.	L. S.	Josip Vidmar L r.
(Ukaz je objavljen v Uradn. L LRS št 16 z dne 13. maja 1949.)
naše države. Toda mednarodna reakcija se ni zadovoljila samo z dajanjem splošnih političnih smernic, ampak je tudi sama iskala načine, da bi prenesla in uresničila navodila, da bi sama našla maloštevilne izrodke naših narodov, in z njihovo pomočjo organizirala različne kontrarevolucionarne sku pine ter vohunska središča. Tako so se spremenili propadli politikanti ne samo v obveščevalce in klevetnike, ampak tudi v izdajalce, nato pa zločince, ki so uslužno sprejemali od tujih gospodarjev radijske postaje, revolverje, naboje, bombe itd. Vse to jim ni veliko pomagalo. Leta so pretekla. Naši gozdovi so večkrat ozeleneli. Naši narodi so mirno dočakali več pomladi, toda do tujega posredovanja ni moglo priti, kakor tudi ne do upora in spremembe v državi. Naša državna varnost Je znala pravočasno odkriti vse zahrbtne načrte proti naši državi in z odločnim posredovanjem onemogočiti njihovo uresničitev, s čimer je zagotovila možnosti, da naše ljudstvo mirno in svobodno obnavlja svojo, v vojni opustošeno državo in gradi svojo novo družbeno ureditev, socializem.
Glavna opora vseh propadlih politikov in mednarodne reakcije je bila od vsega začetka tolpa odpadnikov, ki so jib hoteli izrabiti za krepitev odpora in dnšitev naše nove mlade oblasti delovnega ljudstva. Toda sovražniki nove Jugoslavije so izgubili izpred oči samo neko malenkost, zmagovito osvoboditev naše države. Uničenje starega izdajalskega buržoaznega državnega aparata, pa tudi izkoriščevalskega kapitalističnega sistema stare Jugoslavije je dovedlo do neslutene moralnopolitične enotnosti našega ljudstva. Naši ljudje, navdahnjeni s plemenitimi cilji narodnoosvobodilne borbe, niso nikdar pozabili velikih in dragocenih žrtev, ki so jih dali v borbi za svojo osvoboditev, za boljše in srečnejše življenje, stopili so kot en mož na branik interesov svoje domovine in pokazali zglede junaštva pri delu za njeno obnovo ter zgraditev. V tem je vir sile in uspehov naše uprave državne varnosti. Samo v tesni povezanosti z ljudstvom ob popolni podpori državljanov FLRJ so organi naše državne varnosti uspešno odkrivali vse kontrarevolucionarne podvige številnih sovražnikov.
Po razbitja izdajalskih kvislinških vojaških formacij sredi 1945.. leta je begalo po naši državi 790 skupin čet-
niških, ustaških, Nedičevih, ’.Jotičevih, balistovskih, VMRO-jevskih ta plavo-gardističnih ter belogardističnih banditov. Bilo jih Je skupaj okrog 11.3C-3. Do konca leta 1945 se je to število zaradi vztrajnega čiščenja terena, načrtnega in požrtvovalnega dela organov Državne varnosti in odločnega prizadevanja Korpusa narodne obrambe Jugoslavije kakor tudi naše Narodne milice zmanjšalo na 578!?. V teku 1945. 'eta je padlo število razbitih banditov na približno 3003, ob koncu 1347. leta se je skrivalo po naših gozdovih in hribih samo še par sto, ob koncu 1948. leta pa je ostaio samo še nekaj desetin zagrizenih zločincev. Vendar so ti ban-diii povzročili našemu ljudstvu precej zla. Samo leta 1S4S so izvršili okrog 450 umorov in nad 608 ropov. Ubijali so v glavnem člane KP, člane ljudskih odborov, aktiviste Ljudske fronte in njihove družine. V poznejših letih so bili umori zelo redki, aktivnost tolp pa se je omejevala v prvi vrsti na ropanje in odvzemanje hrane z nasiljem nad prebivalstvom. Zanimivi so bili tl banditi, ko so prihajali pred organe državne varnosti, ziasti tisti iz bosanskih gozdov in planin. Oni so n. pr. bili prepričani, da traja nova vojna že nekaj mesecev in niso verjeli, da se tuja sila še ni izkrcala na Jadranu. Ni jim šlo v glava, da se pokrovitelj vseh Izdajalcev ter zločincev, bivši kralj Peter, potepa nekje po Monte Carlu itd....
Po zgledu svojih gospodarjev so odprli četniški banditi pred končnim razbitjem »tečaj« za komandose, t. j. za teror in vohunstvo. Toda ni preteklo veliko časa in skoraj vsi tečajniki so naredili izpit pred organi državne varnosti, med njimi tudi Saša Mihajiovič. Eden naših največjib uspehov je bil brez dvoma tisti, ko je Uprava državne vardostj dobila priložnost, da zasliši tudi njihovega voditelja, najbolj gnusnega izdajalca v zgodovini srbskega naroda Dražo Mihajloviča. V bivši jugoslovanski vojski je bil vedno samo obveščevalni oficir In ni razen vohunskih metod ter ciljev ničesar drugega niti znal. Leta 1941, ko so Jugoslavijo strahopetno zapustili tedanji oblastniki, je dejansko samo iz teh vzrokov ostal v državi in je v vsem času razvijal pred vsem tako delavnost. Jasno je, da ni bilo lahko organom naše varnosti obračunati z Dražo Mihailovičem, ker
Nadaljevanje na 2 sr*'*«*
Ob petletnici Oprave državne farnesi
Wadaljevanje s 1. strani M z njim niso mogli srečati na bojnih poljanah, kjer dejansko tudi nikoli ni bil navajen biti. Toda, čeprav je sebe ln svoj brlog dobro ogradil z deseti' nami zaprek in ovir, je vendar UDV že v začetka IS46 vedela zanj, za njegove zveze in izdajalske načrte in ga imela tako popolnoma v svojih rokah skoraj leto dni. Uprava državne varnosti Je sodelovala pri izdelavi in izvedbi vseh njegovih »načrtov« in »akcija, v najprimernejšem trenutku odstranila vse ovire in zapreke, združila svoje hrabre in požrtvovalne oficirje z voditeljem te »silne vojske« v jugoslovanskih planinah in gozdovih, nato pa so ga pripeljali namesto »nekam« V Srbijo, kakor je mislil in verjel, sanjajoč o svoji slavi in veličini, o uresničitvi svojih in tujih sanj o drugačni Jugoslaviji, naši oficirji neposredno v Beograd. S prijetjem Draže Mihailoviča in njegovih najbolj zagrizenih sodelavcev je bil zadan četništvu udarec, po katerem se ni moglo več opomoči Po njegovem prijetju so padale banditske skupinice druga za drugo, številni zapeljanci pa so se tudi sami vračali na svoje domove, zlasti v Srbiji.
Razvoj ustaškega banditstva Je bil nekoliko drugačen. Toda navsezadnje Je bi! tudi njegov konec prav tak kakor četniški. V razliko od voditeljev četniških tolp, izmed katerih so mnogi ostali v državi, so skoraj vsi ustaški glavarji in najtežji zločinci, kolikor so imeli priiožsost, pobegnili že 1345 iz države. Ustaške tolpe so naglo razpadale. toda ta proces razpadanja Je skuša! ustaviti del bivše katoliške duhovščine. V tem trenutku je duhovščina prevzela banditstvo v svoje roke, ga postavila rod svoje vodstvo in pošiljala tja ne samo svoje zastave, blagoslove ter denarna sredstva, ampak tudi svoje funkcionarje, duhovnike. In stari zagrizeni zločinci ustaši so si nadeli novo ime z določeno versko označbo — križarji. Ta poizkus duhovščine Je naletel edino na odobravanje in podporo mednarodne reakcije. Naročila je svojim agenturam v Italiji, Avstriji in Nemčiji, naj pošijejo večje število ustaških krvnikov, ki jih imajo v taboriščih in V rezervi za posebne naloge, v državo, ker se jim je zdelo, da je na Hrvatskom »napočil čas«. Takoj nato so siedile velike priprave in poslali so veliko število ustaških krvnikov. Oglasile so se radijske postaje,’ prenašali so orožje, čez mejo so prihajali ustaški vojaški, politični, upravni in sodni funkcionarji. Navadni ustaši niso mogli priti na vrsto, kajti navadnih vojakov je bilo precej, kakor so tam verjeli in vojska je sv državi silno naraščala«. Tako je bilo skoraj leto dni, nato pa Jih je UDV — bilo Jih je !17 — izročila ljudskemu sodišču od prvega do zadnjega skupno z njihovimi voditelji, zloglasnim Kavranom in Ljubom Mi-• lošem in skupno z vsem njihovim orožjem ter drugim materialom. Tako Je bil zadan ustaškemu banditstvu v državi zadnji in odločilni udarec. Tudi ta operacija Je bila sad izkušenj, s katerim: Je UDV že tedaj v zadostni meri razpolagala. Ta operacija je pokazala moč naša organizacije, da je skoraj leto dni ohranila tajnost pošiljanja ustaških banditov iz tujine in »širokih« Priprav za »vstajo« na Hrvatskem, pri čemer so sodelovale precejšnje sile sovražnika tako v državi kakor tudi v tujini.
Bila je skupina skrivačev, k! Jih Je bilo najteže pomiriti in spraviti k pa-me!i. To je bila večina duhovščine, in Sicer v prvi vrsti katoliške. Mnogi med njim: so se pogreznili v času ustaške-ga pokolja do kolen v kri in so nadaljevali svoje sovražne delovanje tudi po vojni. Mnogi med njimi so podpirali bandite materialno in jih obveščali o ukrepih, ki jih je izdajala ljudska oblast za odstranitev banditstva, dajali so fiia zavetišče in jih skrivali po samostanih, župnijskih domovih in škofovskih dvorcih, propagirali so tajno in javno in s prižnic odhajanje novih ljudi med odpadnike Itd. Frančiškani iz samostana »Lurdske matere božje«
»o, kakor so sami priznali, pripravili po ukazu iz inozemstva in izvedi! skupaj s skupino ust2šev veliko diverzijo v zagrebški tovarni. Del kanoniške-ga fconzisiorija zagrebškega kaptola je sedelo-,-si pri zbiranju podatkov obveščevalnega značaja, ki so Jih pošiljali inozemskim agentom. Fratra Simpii-clana Gomena so zalotili v frančiškanskem samostanu v Pulju prav v trenutku, ko je po radiu predajal vohunske podatke svojemu centru v inozemstvu.
Sovražna vloga dela višje duhovščine proti socialistični graditvi naše države je prišla posebno do izraza pri Bgrara! reformi. Ljudska oblast Je vzela duhovščini z agrarno reformo velika posestva, ki Jih te razdelila med naše kmete. Toda duhovščina Je hotela na vsa mogoče načine obdržati to posest zase. pri čemer se Je posluževala prižnic, pastirskih pisem in klevet. Ljudstvu Je govorila, da si je agrarno reformo izmislil hudič, na koncu pa so se začeli posluževati čudežev. Teh čudežev Je bilo mnogo, eden izmed najznačilnejših pa je »pojava matere božje« na grobovih padlih u?<~ških zločincev v vas! Vošnjacih. Na dvorišču računske cerkve v lepe riškem okraju Ja organiziral pravoslavni duhovnik pojavljanje duhov, toda na posredovanje organov narodne milice so duhovi pobegnili. Nekateri duhovniki so se posluževali najneverjetnejšlh laži. Tako Je govoril duhovnik Juričko, belogardist, da Je debi! pismo od Šv. Save in da mu ta piše, da so za današnje težave krivi komunisti. Nekateri med njimi, kakor n. pr. sarajevski škof Vaniava Nastič, si niso upali napadati največjih pridobitev naše borbe, javno nastopati s prižnic proti bratstvu in enotnosti naših narodov ter podpirati sovraštvo in šovinizem med našimi narodi. Nedvomno Je največji krivec Stepinac, ki Je dajal pobudo za zločinsko vedenje mnogih du-hovnikov-ustašev med vojno. Z njegovim blagoslovom so »prekrščevaii« Srbe. Stepinac je tudi dajal vso mo-
raino ln politično pomoč ustaškemu režimu. Stepinac pa se tudi po osvoboditvi ni umiril, pač pa Je z ustaškim zlatom in arhivom podedoval tudi moralno obveznost, da nadaljuje zločinsko ustaško politiko med našim ljudstvom. V ta namen se je povezal s sovražniki naše države. Jim dajal poročila, sprejemal ustaške šefe, ki so prihajali iz inozemstva, blagoslavljal zastave križarjev, skrival zločince in jim pomagal pri izvajanju terorja in diverzantskih akcij.
Pri vsem tem pa ne bi bilo prav, če ne bi omenili, da se vse to ne nanaša na vso duhovščino, ker je med njo precej takih, ki nasprotujejo proiiljud-ski politiki reakcionarnih starešin in se nočejo ločiti od ljudstva ter se boriti proti njemu in njegovi oblasti. Hes Je med duhovščino, zlasti pa med nižjo duhovščino, mnogo takih ljudi, ki se pozitivno vedejo proti naši ljudski državi. To velja posebno za velikansko večino pravoslavne in velik del muslimanske duhovščine.
Se ena težka dediščina preteklost; Je, ki je padla z vso težo na vso našo državo, posebno pa na našo varnostno službo. Čeprav je vrgla nemška obveščevalna služba svoje tipalke na vse strani že v stari Jugoslaviji, sta njena tedanja vohunska mreža in njeno delovanje vendar le bleda slika tega, česar so se posluževaii Nemci proti našim narodom v narodnoosvobodilni borbi. Da bi dobili vsaj približno sliko delovanja nemške »toialne vohunske službe« v naši državi, je treba navesti vse nemške ustanove, ki so se ukvarjale z obveščevalno službo in so pripravljale vohunske mreže na našem ozemiju. Poieg vojaške obveščevalne službe »Abwehran in urada šeste obveščevalne službe Reicha, ki sta deiovaia iz svojih centrov v Berlinu, Dunaju, Gradcu in Solnogradu ter zastopala uradne obveščevalne organizacije za inozemstvo, so se ukvarjale s špi-jonažo kot glavno nalogo tudi inozemske organizacije Nemcev, zunanjepolitični oddelki nacionalne socialistične stranke, posebne službe ministrstva za zunanje zadeve, inozemski oddelek ministrstva za propagando in inozemski oddelek ministrstva za pravosodje. To so bile vohunske organizacije, Sri so delovale s svojega sedeža v Reichu in gradile vohunsko mrežo neposredno, t. j. samo po svojem centralnem aparatu in posredno po svojih podrejenih centrih v Jugoslaviji. O njihovem delovanju pa govorijo mnogo boij jasno številke, t. j. število tei! vohunskih centrov in njihovega osebja. Vojaška obveščevalna služba Abwehra je imela v Jugoslaviji svoje vodilne centre tako imenovane Abwehrstelle v Zagrebu, Beogradu in na Bledu, medtem ko so bili centri v Trstu in Sofiji prikriti pod imenom »vojna organizacija« in so vodili svojo obveščevalno siužbo v Makedoniji in Istri. Gestapo je imel svoje vodilne centre v Beogradu, Zagrebu, Mariboru, na Bledu in v Trstu. Vsi ti obveščevalni centri Abwehra in gestapa so imeli svoje podružnice skoraj v vsakem malo večjem kraju. Doslej smo registrirali in odkrili približno 500 njihovih centrov na terenu, če ne računamo centrov drugih obveščevalnih služb. Naša obveščevalna služba, pozneje pa OZNA, sta izvršili še v času narodnoosvobodilne vojne veliko in častno nalogo v borbi proti nemški vohunski službi, ker sta uničili na tisoče njenih vohunov, diverzantov, saboterjev in atentatorjev. Po nepopolnih podatkih je bilo odkritih samo v času od leta 1944 do leta 1949. 5970 nemških vohunov. To število pa je vsekakor mnogo manjše od dejanskega števila uničenih nemških vohunov, ker pri tem niso vštete osebe, ki so jih odstranile naše operativne enote v zadnji dobi osvobajanja naše države.
V	borbi proti svobodoljubnim evropskim narodom se je spravila gestapo v prvi vrsti na komunistične partije kot na najdosiednejše borce za koristi zasužnjenih narodov in njihovo svobodo. V tej borbi si je gestapo pridobila velikanske izkušnje in v roke so ji prišli mnogi vodilni člani komunističnih partij. Ker jih je mesece in leta najtežje telesno in duševno mučila in ločila od političnih dogodkov na svetu, Je gestapu uspelo, da je mnoge zlomila, uničila v njih osnovna človeška čustva in Jih polagoma pritegnila k zločinom ter ustvarila tako iz teh svojih izbrancev zveste hlapce. Dokler Je nemški fašizem računal z zmago, Je mislil, da mu bodo prav prišli za držanje zasužnjenih narodov v pokorščini. Ko pa se je vojna sreča obrnila, Nemci kijub temu niso opustili tega svojega peklenskega načrta ter so računali, da se bedo ti siromaki vrnili v svoje države ln se kot žrtve hitlerlzma dobro zasidrali v državnem aparatu držav, v katerih bo zmagalo ljudstvo. Tako so bili bedni izdajalci svojega ljudstva in Partije tudi lz naše države, ki so se zares vrnili po osvoboditvi v socialistično Jugoslavijo in začeli izpolnjevati svoje vohunske naloge po navodilih svojih novih gospodarjev, prevzetih od nemških gestapovcev. Začeli so se vtihotapljati v naše gospodarstvo, na najobčutljivejša mesta ir. spravljati v Partijo ter državni aparat tudi druge izdajalce in prodane duše. Toda njihovo izdajalsko početje ni moglo ostati dolgo časa neopaženo, kajti pri prvem poizkusu organiziranejšega Škodljivega in vohunskega delovanja jih je zgrabila roka budnih čuvarjev naše državne varnosti. Tako so se Diehl, Oswald, Juranič, Presterl in njihova družba hitro znašli tam, kjer končujejo vsi vohuni, izdajalci in sovražniki nove Jugoslavije.
Tovariši in tovarišice!
V	teku borbe za nadaljnjo socialistično zgraditev naše države in za odnose med socialističnimi državami na načelu enakopravnosti so se pojavile z zloglasno resolucijo Informblrofa nove, nepričakovane težave za našo
j državo.
Brez dvoma Je naletela zloglasna Ì resolucija Informacijskega biroja, ki bo te dni doživela tvojo Žalostno ob-
letnico in Se bolj žalostne rezultate, pri našita narodih na popolno obsodbo In prezir. To nerazumljivo dejanje v zgodovini revolucionarnega delavskega gibanja ni moglo omajati naših narodov in jih odvrniti s poti graditve socializma. Delovno ljudstvo v vsej naši državi, združeno v enotni Ljudski fronti pod vodstvom Komunistične partije in tov. Tita, dosega zmago za zmago na fronti graditve in krepitve naše socialistične Jugoslavije, s tem pa tudi nad klevetniško gonjo proti naši Partiji in naši državi.
Naši »kritiki«, ki so s kritiko prav za prav izgubili vsako zvezo, ker st2 postala kleveta in laž sedaj njihovo edino sredstvo in ubila v njih celo človeško moralo, trdijo, da bo doživel naš petletni plan polom, da se naša država vrača v družbeno-ekonomskem pogledu v kapitalizem itd. Toda nobene laži in klevete ne morejo zanikati dejstva o našem gospodarskem in družbenem razvoju.
Leta 1937 je narodni dohodek znašal, računano v cenah leta 1348, 132 milijard 653 milijonov din. Prvo plansko leto 1947, ko smo v glavnem že končali z obnovo naše porušene države in sistematično prešli k socialističnemu planskemu gospodarjenju, Je znaša) 132.905,089.000 din alt 100,2 % v primeri z letom 1327. Narodni dohodek se je že povrne! na 183 milijard 725 milijonov ali !43 »/nv primeri predvojnim. To je številka, ki smo jo lani dejansko dosegli ne samo v teku borbe s klevetami, ampak hkrati tudi v borbi z »gospodarskimi sankcijami« klevetnikov. Po planu bo znašal leta 1943 narodni dohodek 243 »milijard 388 milijonov ali 182,7% v primeri z letom 1937. Brez dvoma bomo pod vodstvom naše Partije in CK s tov. Titom na čeiu zaradi junaških naporov naših delovnih ljudi in vztrajne borbe z vsemi težavami dosegli to planirano število. Tako je leta 1947 znašal narodni dohodek na enega prebivalca 8.449 dia, leta 1343 pa že 12.009 din, leta 1343 bo dosegel 13.309 din.
Dejansko povečanje, ki smo ga dosegli pri narodnem dohodku, se vidi predvsem v državnem proračunu. Leta 1347 je znaša! državni proračun 87 milijard 625 milijonov, Seta 1343 je znašal 124 milijard 841 milijonov, leta 1343 pa znaša 161 milijard S33 milijonov.
Industrijska proizvodnja Je znašala leta 1937, računana po cenah v letu 1348, 21 milijard 381 milijonov din ali 16,1 »/o narodnega dohodka. Leta 1947 je znašala že 42 milijard 620 milijonov din ali 32,1 °/o narodnega dohodka. Medtem ko se je narodni dohodek leta 1947 dvignil torej komaj za 0,2 odstotka nad narodni dohodek v letu 1337, pa se je industrijska proizvodnja zaradi vztrajne borbe našega delavskega razreda leta 1947 dvignila že za več kot 100 % v primeri s predvojno. Leta 1948 smo že dosegli industrijsko proizvodnjo v vrednosti 64 milijard 981 milijonov ali 34,3 % narodnega dohodka t. 1. Leta 1343 se dviga planirana vrednost industrijske proizvodnje na 91 milijard 706 milijonov ali 37,8 % -narodnega dohodka.
V razliko od prejšnjih let smo začeli letošnji plan industrijske proizvodnje pospešeno izpolnjevati že v začetku leta, prejšnja leta pa je naraščal enakomerno od meseca do meseca. Naši delovni kolektivi izpolnjujejo letos plan enakomerno, tako da je bil v določenih rokih doslej izpolnjen z 95 %.
Vrednost kmetijskih pridelkov je leta 1937 znašala 66,771.000 dinarjev. Leta 1947 je bila vrednost kmetijskih pridelkov 53,555.000 dinarjev, torej še vedno manj kot pred vojno. Leta 1348 je zrasla že na 72,183.000, v ietu 1943 pa Je planirana na 84,313.000 dinarjev. Ti podatki dokazujejo, da se ne dviga le industrijska proizvodnja, marveč se dviga glede svoje absolutne vrednosti tudi naše kmetijsko pridelovanje.
Informbirojevski klevetniki, ki »o vedno pripravljeni na laž in kleveto in ne poznajo objektivnosti, kadar govore o Jugoslaviji, kar naprej trobijo, kako pri nas rastejo in bodo še rasii kapitalistični elementi, posebno na vasi. Toda navzlic njihovim prerokovanjem se ustvarja vse kaj drugega, kot oni ž«le in pričakujejo. V kmetijstvu se ja zelo povtčal socialistični sektor. Po drugem plaaumu CK KPJ se je začei razvoj delovnih zadrug. Vsi vedo, da prinaša danes takorekoč vsak dan nove uspehe v tem poietu.
Navedel bom nekaj podatkov glede kmeiijskega-sceialističnega sektorja od 25. aprila tega leta, čeprav so ti podatki danes že zastareli. Po teh podatkih odpade od skupne kmetijske površine 10,066.000 ha na državni socialistični sektor 433.0C0 ha ali 4.3%, na kmečke obdelovalne zadruge 1,014.000 ha ali 10.1%, na ekonomije kmetijskih zadrug 253.000 ha ali 2.3%. Po teh podatkih obsega socialistični sektor v kneiijstvu skupaj l.TIMM ha ali 17%. Tu pa niso vštet« tovarniške in mestne ekonomije, tako da moremo trditi, da obsega obenem z njimi in z novoustanovljenimi zadrugami danes socialistični sektor v kmetijstvu že približno 20% celotne kmetijske površine. Čeprav zajema socialistični sektor vso industrijo, ves kreditni sistem, vse bankarstvo, vso trgovino na veliko in ra-
in ovirali graditev In nadaljnji razvoj naše države. Pa tudi te sankcije in politični pritisk iz ZSSR in držav ljudske demokracije, ki so se pridružile manevrom in pritisku Imperialističnih držav, ne morejo uspeti in se bodo razbili ob krepki moralnopolitični enotnosti naše slavne Partije in naših delovnih množic. Vsi poizkusi rušenja naše ljudske oblasti in naše socialistične ekonomije, ki prihajajo s tako imenovane informiborjevske strani, bodo neizbežno doživeli in že sedaj doživljajo prav take neuspehe, kot so Jih doživeli podobni poizkusi imperialističnih držav in njihovih plačancev. Ta njihov neuspeh je neizbežen zaradi tega, ker udarjajo po največjih pridobitvah naše ljudske revolucije in po socialistični graditvi naše države, t. j. po volji, borbeni pripravljenosti in poletu najširših ljudskih množic.
Ker je Uprava državne varnosti varovala pridobitve ljudske revolucije, varovala Junaške delovne podvige delavskega razreda in delovnih množic mesta in vasi, bdela nad mirom in varnostjo državljanov in se opirala pri svojem delu ha najširše množice, je tudi lahko dosegla tako velike uspehe in odkrila ter onemogočila številne in različne sovražnike ljudstva. Uprava državne varnosti se bo še nadalje ravnala po teh načelih pri svojem delu, služila zvesto delovnemu ljudstvu in se vztrajno ter neutrudno borila za njegovo srečno življenje proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati jugoslovanske narode na veličastni poti v socializem, po kateri jih vodi naša Partija. S tem bo izpolnila naloge, ki Jih ji je zaupala naša ljudska država.
Ob peti obletnici njene ustanovitve in njene slavne poti, po kateri je korakala vzporedno z jupaško borbo narodov Jugoslavije, se lahko obvežemo Fred ljudstvom, Partijo in tovarišem Titom, da bomo še nadalje vdano služili delovnemu ljudstvu in da ne bomo štedili svojih sil v borbi za svobodo, neodvisnost in srečo jugoslovanskih narodov.
Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija!
Živela junaška Komunistična partija Jugoslavije, voditeljica narodov Jugoslavije v osvobodilni vojni in borbi za zgraditev socializma 1 Žive! inspirator in organizator zmag Jugoslovanskih narodov tov. Tito!
Fs*«ss5awa Onsva Uprave državne varnosti v Ljubljani
Ljubljana, 13. maja.
Sinoči je bila tudi v ljubljanski operi proslava Dneva in petletnice Uprave državne varnosti.
Po državni himni je govoril polkovnik tov. Niko Šilih. V koncertnem delu proslave je bila izvajana Mozartova simfonija concertante za violino, violo in orkester, Škerjančev Notturno, basist Fr. Lupša je zapel arijo Susanina iz Glinkove opere Ivan Susanin, orkester Slovenske filharmonije pa je odigral Čajkovskega IV. simfonijo.
Vztralno politila® dalo in sSalra agitacija najboljše Ja&sfso kspsEis pri zbiranju frontovce«? za brasses
Ljubljana, 12. maja.
V	vseh krajih Slovenije se nadaljuje zbiranje članov Osvobodilne fronte za posebne frontne brigade kot pomoč gozdarskemu planu. Ves razpoložljivi politični aktiv na terenu ljudstvu razlaga pomen te pomoči in obenem sproti ureja vsa organizacijska vprašanja v zvezi z odhodom brigad v gozdove. Kljub pomanjkljivim poročilom Je razvidno, da so bili doslej v večini okrajev doseženi že lepi uspehi.
Tako poročajo iz ptujskega okraja, da se kijub slabemu vremenu prijavljanje frontovcev v brigade uspešno nadaljuje. Po vaseh, kjer so aktivisti pravilno razložili pomen gozdarskega plana za izpolnitev naše petletke, ter po vaseh, v katerih so se med prvimi prijavili predsedniki in odborniki krajevnih ljudskih odborov, ter odborov OF, je uspeh največji. Na Pišečkeu* vrhu sta se najprej prijavila dva odbornika OF, ki sta za seboj potegnila 7 frontovcev, malih kmetov in kmečkih sinov. V hribovitem haloškem predelu, okrog Cirkulan se je prijavilo 25 viničarjev in kmečkih delavcev. V Vito-marcih se je prijavilo 21 frontovcev, v Poienščaku 17 kmetov in kmečkih delavcev, v Malem Oberžu pa prav toliko. V nekaterih krajih se je prijavilo 10 do 15 frontovcev, po drugih pa 5 do 8. V celotnem okraiu se je prijavilo doslej že nad 350 frontovcev.
V	okraju Grosuplje bodo organizirali 5 brigad in se je doslej prijavilo nad 190 kmetov in kmečkih sinov. V Temenici se je prvi javil zavedni mladinec Grošelj Ignac, ki je za seboj takoj potegnil osem tovarišev. V okraju Krško se je doslej prijavilo 71 frontovcev. V tetm okraju je napačno to, da so doslej zbirali frontovce samota enem sektorju, pri čemer so se izgovarjali, da imajo premalo aktivistov. Vsekakor bo moral okrajni o«bor CF to svojo napako takoj popraviti. Zbor prve brigade, ki bo štela 300 ljudi, bo v soboto v Kostanjevici. V okraju Celje - okolica so doslej imeli zlasti iene uspehe pri zbiranju voznikov, katerih se je prijavilo že 280. Najboljše se je Izkazalo Vitanje, v katerem se je prijavilo 80 voznikov. V okraju Črnomelj bodo odšii prvi prostovoljci, n sicer 250 po številu na delo v soboto. Orodje, hrano in drugo imajo že pripravljeno. Najboljše so se v tem okraju odzvali kraji: Vinica s 60 prostovoljci, Semič s 50 prostovoljci, Radoviča z 21 prostovoljci, izkazala se je tudi tovarna Belsad, ki bo poslala 23 prostovoljcev.
V	okraju Sežana se je samo v 52 krajih prijavilo 250 prostovoljcev. Najboljši kraj je Sočerga, kjer se je prijavilo 33 prostovoljcev, nadalje Herpelje, kjer se je prijavilo 26 pro-,
stovcljcev in Povir s 17 prostovoljci. Zgied napačnega, nepolitičnega in oportunističnega zbiranja prostovoljcev je dal nek aktivist v Avberju v istem okraju, ki je enostavno razobesil lepak, da se mobilizirajo vsi moški določenih letnikov. Razumljivo je, da zbiranje na tak način ne mere imeti uspeha in stvari lahko samo škodi. V okraju Gorica Je po znanih podatkih prijavljenih 300 prostovoljcev. Zlasti so se izkazali kraji Kanal s 45 prostovoljci .nadalje Kal nad Kanalom s 23 prostovoljci in Zavrh s 15 prostovoljci. V okraju-Postojna se je prijavilo 151 prostovoljcev in to v sami Postojni 47. V okraju Ilirska Bistrica se ja v 6 krajih prijavilo 185 prostovoljcev, v okraju Tolmin se jih je prijavilo 100, in v okraju Idrija po nepopolnih podatkih prav tako 100.
V	primorskih okrajih se opaža, da gredo aktivisti po nekaterih krajih po liniji najmanjšega odpora in iščejo predvsem doslej neizkoriščeno delovno silo, nadalje aktiviste, premalo pa se z vztrajnim političnim prepričevanjem obračajo na množice estaiih from-tovcev.
V	lendavskem ekraju se Je doslej prijavilo 150 prostovoljcev, v okraju Maribor - okolica 70, v okraju Trebnje 280. Kakor kaže, so se pa dela slabo lotili v Ljutomeru, kjer so z zbiranjem komaj dobro pričeli, prav tako tudi v okraju Kočevje, kjer se Je doslej .lavilo le 40 prostovoljcev. Napako so napravili tudi v okraja Gornja Radgona, kjer so pustili, da se je brigada, ki je fciia že na zbornem mestu, zaradi slabega vremena razšla in ja ja bilo treba ponovno zbirati.
Pričakovati je bilo, da bodo zbiranja prostovoljcev za brigade — to za naš gospodarski plan tako važno akcijo — ponekod poskušali zavirati sovražniki delovnega ljudstva. Tako ja biio zlasti v okraju Celje - okolica opaziti, da ponekod veliki kmetje prepričujejo male kmete in bajtarje, ki i a siužijo kot delovna sila, naj ne gredo v brigade, in jim obljubljajo vse mogoče, da bi jih pridržali. V Dobu v okraju Grosuplje, se je tajnik krajevnega odbora Prosen norčeva; iz aktivistov, ki so zbirali prostovoljce In storil vse, da ne bi imeii uspeha. V Višnji gori pa je protiljudski duhovnik hodil od hiše do hiše la odvrača! ljudi s strupeno propagando, naj se ne javljajo v brigade. Kot kažejo dosedanji uspehi zbiranja frontovcev, vsi ti poskusi zakrknjenih ljudskih sovražnikov ,pa naj bodo to vaški bogataši ali pa protiijudska duhovščina, tudi pri tej akciji s svojim razdiralnim delom ne bedo nič opravili, temveč s; bodo tudi to pot nedvomno prav krepko polomili zobe.
~Na,j $ive delovne brigade Lijudske fronta —-prv oborit el jice na fronti graditve socializma!
Sfaieršsa gozdnim gospodarstvom feeds posaiBeiRi postdati gozdarska froatee irieais
eiraji
pa poleg tega še 20% od skupne kmetijske površine, bi bilo prav gotovo čisto napačno misliti, da je mogoče voditi borbo za zgraditev socializma brez sporov z domačimi in zunanjimi sovražniki naše države. Čudno pa je, da so se dosedanjim starim sovražnikom naše države in socializma pridružili s svojo onemoglo in klevetniško kampanjo tudi takozvani »kritiki« iz držav Informbiroja. Danes tudi iz teh držav začenjajo z ekonomskimi sankcijami proti naši državi. V vseh krajih sveta zbirajo različne demoralizirane ljudi in tipe z grdo preteklostjo in jih pošiljajo v Jugoslavijo, da bi s sabotažami
Sporazumno z ministrstvom za gozdarstvo je izdelan plan usmerjanja frontnih brigad, kateri je dokončen, ter ga morajo tako okrajni štabi, OOOF in gozdna gospodarstva brezpogojno izvršiti.
Okrajni štabi naj bodo glede odpreme brigad v stiku z dotičnim gozdnim gospodarstvom, kamor bodo usmerjali brigade, tako da bodo pravočasno pripravljeni pogoji za sprejem brigad.
Da bo prevoz brigad potekel brezhibno, naj se štabi pravočasno dogovorijo z železniškimi organi.
Eventuelne težave naj okrajni štabi pravočasno javljajo republiškemu štabu.
PLAN USMERJANJA FRONTNIH BRIGAD
1. Gozdno gospodarstvo Celje
1.	Celje okolica	1280
2.	Mozirje	450
3.	Poljčane	270
Skupaj 2000
II. Gozdno gospodarstvo Maribor
1. Maribor - okolica	1050
2. Črnomelj	400
3.	Trebnje	*	650
4. Krško	700
Skupaj 2450
VI.	Gozdno	gospodarstvo Kočevje
1.	Kočevje	600
2.	Grosuplje	500
3.	Gorica	1400
Skupaj 2500
VII.	Gozdno gospodarstvo Kranj
1. Kranj
2.	Ljutomer
3.	Lendava
4.	Poljčane
5.	Ptuj
Skupaj
630
850
380
580
3490
IIL Gozdno gospodarstvo Slovenjgradec
1.	Dravograd	750
2.	Radgona	550
3.	Ptuj	1000
4.	Trbovlje	230
Skupaj 2530
IV. Gozdno
1. Krško
gospodarstvo
Brežice
400
Skupaj 400
V.
Gozdno gospodarstvo
1. Novo mesto
Novo mesto
700
VIII. Gozdno
1.	Sežana
2.	Gorica
3.	Murska Sobota
Skupaj
gospodarstvo
Skupaj
400 400
Ribnica
800
100
1550
2450
IX. Gozdno gospodarstvo Ljubljana
1.	Kamnik	500
2.	Ljubljana - okolic«	850
3.	Ilirska Bistrica	100
Skupaj 1450
X. Gozdno gospodarstvo Postojna
1.	Postojna	€00
2.	Ilirska Bistrica	400
Skupaj 1000
XI. Gozdno gospodarstvo Bled
Blago dvigne s svojimi prevoznimi sredstvi gc-zdno gospodarstvo odnosno gozdarsko lesno industrijski magazin in ga razvozi na poslovalnice gozdarsko iesno industrijskih magazinov, kt so najbližje delovišč, kjer bodo po planu zaposleni brigadirji.
Stab brigade predloži spisek brigadirjev uajbiižji poslovalnici gozdarskega magazina, ki jo odredi gozdno gospodarstvo, da bo preskrbovala c -tično brigado. Na podlagi spiska brigadirjev izda poslovalnica potrebne količine hrane za brigado za čas po dogovoru s štabom brigade (dnevno, tridnevno sii desetdnevno itd.) Brigadirju pripada sledeči dnevni obrok:
enotna moka
koruzna moka
koruzni zdrob
mast
meso
fižol
sladkor
359
350
165
40
160
S8
57
1.	Jesenice
2.	Kranj
3.	Idrija
Skupaj
650
600
500
1750
XII. Gozdno gospodarstvo Tolmin (Sv. Lucija)
1. Tolmin	500
Skupaj 500
Opomba: okraj Črnomelj obdrži 300 frontovcev za potrebe OZK3.
Operativni štab za mesec gozdarstva pri IOOF Slovenije
Nabila za prederbo Skutnih brigasi
Vsa gozdna gospodarstva dvigajo potrebne količine prehrambenih artiklov za preskrbo brigad na področju teritorija gozdnega 'gospodarstva — ne glede na področju katerega okraja bodo brigade zaposlene.
Gozdno gospodarstvo Celje dviga »ri OLO Celje - okolica;
gozdno gospodarstvo Sled dviga pri OLO Jesenice;
gozdno gospodarstvo Kranj dviga pri
OLO Kranj;
gozdno gospodarstvo Kočevje dviga pri OLO Kočevje;
za gozdno gospodarstvo Ribnica prt
OLO Kočevje;
gozdno gospodarstvo Sv. Lucija pri
OLO Tolmin;
gozdno gospodarstvo Postojna dviga
pri OLO Postojna; gozdno gospodarstvo Novo meato pri
ut drugimi zločinskimi načini škodili j OLO Novo mesto;
Brežice dviga Slovenjgradec
gozdno gospodarstvo pri OLO Krško;
gozdno gospodarstvo pri OLO Dravograd;
gozdno gospodarstvo Maribor dviga pri OLO Maribor - okolica;
gozdno gospodarstvo Ljubljana pri OLO Ljubljana - okolica.
Gozdna gospodarstva skupno s štabom akcije pri gozdnem gospodarstvu so dolžna, da se takoj povežejo z okraj, ljudskimi odbori in skupno za-sigurajo potrebne količine hrane. Potrebne prehrambene artikle v potrebnih količinah bo ministrstvo trgovine in preskrbe dodelilo okrajnim ljudskim odborom. Dokler okrajni ljudski odbori ne prejmejo posebnih nakazil, morajo staviti takoj gozdnim gospodarstvom ln gozdar, lesno ind. magazinom na razpolago zahtevane količin« iz fondov redne potrošnjo.
kava 7 g «11 kavovlne 13 g
Peko kraha Je dolžno organizirati gozdno gospodarstvo, gozdna uprava skupno s štabom brigade v količinah ln razmerju po želji brigade.
Meso dvignejo poslovalnice Glima ali gozdar, les. mag. po nakazilu okraja in ga dostavljajo brigadi 3 krat tedensko. Okrajni odbori co dolžni zasl-gurati potrebno koiičino mesa. Okraj! prejmejo od min. trgovine tudi dispozicije za potrebne koiičine živine.
Dodatke iz prostega trga kot krompir, čebulo, česen, papriko, sci, zelenjavo in dišave so dolžne poslovalnice gozdarskih magazinov in centrale preskrbeti za brigade.
Milo za brigadirje bodo gozdar, les. ind. magazini dvignili v Ljubljani po dispoziciji republiškega štaba.
Gozdarsko lesni industrijski magazini so doižni presrbeti potrebne količine tobaka pri invalidskih podjetjih za brigadirje.
Redna navodila, ki so v veljavi za frontne brigade od min. trg. in preskrbe v okrožnici štev. 32/1845 z dne 30. IV. 1949 ostanejo neizpremenjena za redne frontne brigade, ki bodo prihajale na deio skozi vse leto- VrJ’v tako ostanejo v veljavi tudi navodila za preskrbo sindikalnih članov pri sečnji drv.
Brigadirji morajo s seboj v brigado prinesti svojo porcijo, žlico, odejo, sekiro aii žago ia vse nujne osebne potrebščine.
Brigade naj se po možnosti oskrbe tuđi s posode za kuhanje, posodo za raznašanje pitne vode, posodo za pranje perila, vrv za perilo. Vsaka brigada naj ima s seboj tudi nekaj lopat in krampov, kar se bo rabilo pri izdelavi stanovanjskih barak in pripraT kuhinje Itd.	Republiški štab
ir. m j reme, n. mam imi
ìtrah tf
stOTgwsiM	PotoegVÀiie
Pismo vlade FLRJ namestnikom ministrov za zunanje zadeve v Londonu
Imbuii Sloveaiie pred il kongresom
Pryl kongres Invalidske organizacije
Slovenije jo bil novembra 1S43. V razdobju 3 in po! let, ki so od tedaj minila, beleži invalidska organizacija vidne in pomembne uspehe.
Zveza V Vi Slovenije bo na svojem II. kongresu, ki bo v nedeljo 13. maja v Ljubljani, polagala cbračan svojega dela in uspehov pa tudi napak v času cd I. kongresa do II. kongresa.
2e takoj po osvobojen ju je maršal Tito postavil načelo, da invalidsko vprašanje ne sme biti problem. XI. kongres Zveze VVI Slovenije bo v zvezi s tem lahko samo ugotovil, da je invalidsko vprašanje, ki ga predaprilska Jugoslavija ni mogla rešiti ves čas svojega obstoja, rešila ljudska oblast pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavija prej kakor v treh letih. Fri sestavi invalidskega zakona, kakor tudi pri reševanju invalidskega vprašan.:- je Zveza VVI aktivno sodelovala, la če upoštevamo, da je nad 43.000 invalidskih zadev rešenih, od tega štiri petine pozitivno, da je ministrstvo za socialno skrbstvo pozvalo sedaj še zadnje zaostankarje, naj vložijo prijave, pridemo do povsem logičnega zaključka, da invalidsko vprašanje kot tako ne obstoja več.
Kaša scciaina invalidska zakonodaja, ki je plod družbeno - ekonomske spremembe in nove jugoslovanske stvarnosti, ja torej nudila invaiidski organizaciji možnost vsestranske delavnosti, tako na političnem, kulturno-prosvetnem, socialnc-zdravstvenem in gospodarskem področju. Uspehi te vsestranske delavnosti niso izostali.
Y stremljenju po izvedbi sklepov II. kongresa Zveze vojaških vojnih in-
V	Jugoslavije in nalog, ki jih
vred invalidsko organizacijo potr Partija, in z namenom utrditi erg:rzacijsko strukturo, je bilo samo v njem letu izvedenih 243 član-
sektorskih Konferenc, osnovanih 2' . krajevnih odborov in 384 poverjen, ov. Na 28 okrajnih skupščinah so bili izvoljeni delegati za nedeljski II. kongres
Delo za politično zgrajevanje članstva invalidske organizacije na osnovi naukov marksizma in leninizma beleži tudi že vidne rezultate. Doslej so invalidi vključeni v 403 študijskih krožkih OF, prirejajo pa tudi posebne študijske sestanke za proučevanje in-aiidske zakonodaje.
Ti di na kuiturno-prosveteem polju ; i invalidska organizacija dosegla že nekaj uspehov. Sest močnih dramat-
skupin, nekaj pevskih zborov, razni izleti, n. pr. izlet invalidov iz Ljubljane in okoiice v Opatijo, povezan s kvalitetno kulturno - prosvetno prireditvijo ob udeležbi 900 članov, iz civni izlet v Črnomelj ob udeležbi :	članov invalidov in borcev iz
kvalitetne akademije v Ljubit Opatiji, na Biedu, v Črnomlju in t od, vse to je samo nov dokaz v javljanja vidnega razvoja ku11 u r-Eo-r--nsvz*£nega dela v tej sicer mladi, toda r si o se uveljavljajoči množični organizaciji.
Članstvo invalidske organizacije Je vsestransko preskrbljeno s socialno z< : .vstvena zaščito. Ministrstvi za zdravstvo in soc. skrbstvo sta ob sode-:e, ; -ju invai, organizacije organizirali
ko zdravljenje in letovanje inva-
V	letu 1847 je bilo nad 600 in-
izi z-v iz Slovenije na topliškem z i v. ijenju in 290 ca letovanju. V letu :	: je bilo na razpolago za iopiiško
jz-zavijenja že 1030 mest, ki pa niso
vsa. izrabljena, dočlm je na leto-
; elio 225 invalidov. Vsi invalidi, Ki jim je ortopediranje potrebno, so prejeli ertopedične pripomočke.
Invalidska organizacija je uspešno per {.ola JA in ljudskim oblastem pr! p; .-./goji invalidov. Mnogi invalidi so ; nesposobni, da bi opravljali svoj votai poklic, zato jim je biio treba -magati, da bi v novi družbeni skup->st! debili takojšnjo možnost zapove. V ta namen je biio v Invaiid-. : domu v Ljubljani prirejenih 12 : ijev in osnovana 2 razreda girnna-r:. Iz teh tečajev je ‘zšio nad SCO j-:-.'.vzgojenih invalidov. S pomočjo ; : r r bistva vlade in ministrstva za socialno skrbstvo ter JA je biio mogoče rešili problem zaposlitve Invalidov, kajtt irrori 5323 osebnih invalidov jih je 1413 r „rsirnib. ostali so Invalidile:očije, ki delajo še na lastnih posestvih, in težki invalidi.
Razvoj invaiidske gospodarske delavnosti v Sloveniji je usmerjen predvsem na proizvodnjo. Med S3, ki jih upravlja invalidska organizacija, Jih je 61 proizvodnega značaja in med temi jih I? sSeia v republiškem merilu.
Stopnjevanje politično-vzgojnega dela. medsebojno socialistično tekmovanje v invalidskih gospodarskih podjetjih, aktivnost pri prostovoljnem Sain in sodelovanje v kmetijskih obtte-tovalcth zadrugah jasno kažejo, po kakšni poti korakajo danes nail invalidu
Drogi kongres Zveze VVI Slovenije
bo ra osnovi analize dosedanjega dela nakaza! nove naloge. Invalidska orga-chzcija bo s svojim članstvom tudi v bodeče siala v prvih vrstah borcev
za socializem. V pogojih nove jugoslovansko stvarnosti bo Zveza VVI Jugoslav; !e Se odločneje gradila lik invalida nova Titove Jugoslavije.
-ucraina k ca federacija dela v Franciji proti vladni politiki
Pariz, n. maja (Tanjug) glavni odbor francoske Generalne konfederacije deia je objavil sporočilo, v katerem protestira proti visdni politiki pripravljanja vojne. V komunikeju Je med drugim rečeno, da vodi vlada politiko, katere prve posledice so povečanje vojaških izdatkov ii\ finančnega primanjkljaja, prevalitev novih davčnih bremen na delavce in vz -aj-no nasprotovanje vsakemu zboljšanju delavskih plač.
Glavni odbor Generalne konfederacije deta poziva vse francoske delavce, naj Hrt združijo v borbi za zboljšanje življenja in aferami» socialnih Jtakonov.
London, 11. maja. (Tanjug) Na včerajšnji seji namestnikov zunanjih ministrov je predstavnik ZBA Reber kot predsedujoči izročil namestnikom pismo, ki ga je 6. maja izročilo jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu v imenu jugoslovanske vlade. V pismu se sporoča, da je po službenem sporočilu lista »Wiener Zeitung« z dne 6. aprila avstrijska vlada dokončno odklonila priznanje politične organizacije koroških Slovencev — Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Vlada FLR Jugoslavije je mnenja, da se mora konferenca namestnikov zunanjih ministrov seznaniti s tem protidemokratičnim dejanjem avstrijske vlade, ki ponovno dokazuje upravičenost zahteve vlade FLR Jugoslavije, da naj se z mirovno pogodbo z Avstrijo zaščitijo koroški Slovenci pred nadaljnjim političnim, gospodarskim in kulturnim zatiranjem in germanizacijo, in sicer v smislu predlogov vlade FLR Jugoslavije, formuliranih v eks-
Beriin, 12. maja (ADN) Predsednik Nemškega narodnega sveta Otto Nuške je izjavil na konferenci za domači in tuji tisk, da bodo bližnje volitve za tretji nemški narodni kongres izraz volje nemškega ljudstva, da vzpostavi enotnost Nemčije in doseže pravičen mir. V zahodni Nemčiji voditelji vladajočih strank na vse načine preprečujejo volitve delegatov za tretji Nemški narodni svet, vendar ti poizkusi ne bodo onemogočili ustanovitve močne fronte nemškega naroda v borbi za enotnost države.
Nuške se je nato dotaknil bližnjih razgovorov štirih velesil o Nemčiji in poudaril, da bo Nemški narodni svet še nadalje zahteval, naj se izpolnijo zavezniški sklepi, sprejeti v Potsdamu, ki so prave smernice za obnovo Nemčije. Najvažnejši ciij Nemškega narodnega sveta je enotnost nemškega naroda, sklenitev pravičnega miru in uvrstitev nemškega ljudstva v svetovno gibanje za mir, ki sa stalno krepi.
Na tiskovni konferenci je govoril tudi predsednik gospodarskega odbora Nemškega narodnega sveta Ul-
Bruselj, 12. maja. Leto dni je minilo, odkar se v Belgiji izvaja Marshallov načrt. Čeprav je ob tej obletnici uprava za gospodarsko sodelovanje obsula ameriško »pomoč« Belgiji s pohvalami, vendar je skoraj ves belgijski tisk soglasno poudarjal, da so uspehi Marshallovega načrta razočarali belgijski narod.
Organ belgijskih industrijskih in finančnih krogov je bil prisiljen priznati, da je ameriška »pomoč« prinesla Belgiji santo nezaposlenost, popolno prekinitev trgovine s Francijo, izredne težkoče v trgovini z Veliko Britanijo in njenimi dominioni ter ustavitev naročil za belgijsko industrijo in povečano inflacijo. Medtem ko v začetku leta 1948 v Belgiji skoraj ni bilo nezaposlenih, pa je sedaj po podatkih predsedništva vlade v deželi že 300.000 nezaposlenih delavcev, kar pomeni, da pride na sedem delavcev eden nezaposlen. Ta nezaposlenost je direktna posledica obveznosti, ki jih je prevzela Belgija v okviru Marshallovega načrta in dvostranskega Bporazuma z ZDA. Kakor je znano, se je Belgija s tem sporazumom zavezala, da bo 25 0/9 celotnega svojega uvoza uvozila iz ZDA, toda belgijski izvoz v ZDA je znašal 1. 1948 samo
5.5	“/». Izvajanje Marshallovega načrta v Belgiji je povzročilo v belgijski plačilni bilanci velik primanjkljaj, ki je znašal 1. 1948 20 milijard belgijskih frankov.
Omejitve, ki so bil« vsiljene Belgiji,
se kažejo na vsem gospodarskem življenju. Skoraj vse industrijske panoge so v krizi. Številna podjetja industrije stekla, obutve in pohištva v Anversu
Konec preteklega meseca sta bila za mesto Celje in okraj Celje - okolica plenuma ljudske prosvete, katerih so se udeležili številni delegati društev ter predstavniki ljudskih oblasti in Ljudske prosvete. Poleg tega je bila tudi konferenca Mestnega gledališča. Ti pregledi že dajejo prave sadove — v okraju Celje-okolica deluje že 34 društev.
Na plenumu v Celju je tov. M. Fre-cetova kritično precenila dosedanje delo, uspehe ter slabosti ljudske prosvete. Mnogo vprašanj, ki spremljajo delovanje kulturno-umetniških društev in njihovih ustanov pa je nakazala tudi živahna diskusija. Izvoljen je bil nov mestni odbor Ljudske prosvete in njen predsednik tov. prof. A. Aškerc. Sprejeti so bili sklepi za nadaljnje delo.
Ljudska univerza v Celju še ne dela zadovoljivo. Priredila je sicer okoli 17 predavanj, ki pa so jih v glavnem obiskali le dijaki ter prosvetni delavci. Da se delo v bodoče zboljša, bodo prirejali predavanja v tovarnah in v okolici mesta ter tako zajeli tiste ljudi, katerim je ljudska univerza namenjena. Za predavanja bodo skrbeli aktivi odseka za agitacijo in propagando pri MK KPS, sindikat prosvetnih in zdravstvenih delavcev in Društvo Inženirjev in tehnikov. Vsaka teh skupin bo v enem trome-
pozeju njenega predstavnika pred namestniki zunanjih ministrov dne 24. februarja 1949.
Ob koncu včerajšnje seje so namestniki zunanjih ministrov sklenili, da se odloži zasedanje do 25. maja.
Šef angleških vojaških sodišč v Avstriji grozi, da bo prepovedal »Slovenski vestnik«
Celovec, U. maja. (Tanjug) »Slovenski Vestnik«, organ Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, piše v današnji številki, da je šef britanskih vojaških sodišč v Avstriji pred kratkim pozval v Gradec urednika »Slovenskega Vestnika« Ogriza in Košut-nika in jih najostreje opomnil zaradi »nekorektnega pisanja lista o britanskih vojaških sodiščih. Sef britanskih sodišč je zagrozil Ogrizu in Košutniku, da bo »Slovenski Vestnika prepovedan in urednik lista postavljen pred britansko vojaško sodišče, ako bi se taki primeri še enkrat ponovili.
bricht, ki je poudaril, da bo nemško
ljudstvo odločilo na volitvah 15. in 16. maja, ali žeii pravičen mir ali po-rurski diktat in okupacijski statut.
Ta okupacijski statut določa, da bodo ostale zahodne kolonialne čete 50 let v Nemčiji. Ulbricht je izrazil nezadovoljstvo, ker odvzemajo prebivalstvu zahodne Nemčije možnost, da bi sodelovalo pri reševanju tega najvažnejšega nemškega narodnega vprašanja.
Glavni odbor nemške nacionalno demokratske stranice je soglasno sklenil, da bo podprl pobudo predsedstva Nemškega narodnega sveta za ustanovitev narodne fronte vsega nemškega ljudstva, ki se bo borila za vzpostavitev enotnosti Nemčije. V resoluciji, ki so jo ob tej priložnosti sprejeli, je rečeno, da je samo brezpogojna priključitev k narodni fronti ne glede na politično prepričanje in pripadnost jamstvo za enotnost in mir. Na koncu pozivajo v resoluciji vse nemške stranke, naj z vsemi silami podpro ustanovitev narodne fronte za enotnost Nemčije.
so morala zmanjšati svojo proizvodnjo na minimum. Zaradi uvoza tekstilnega blaga iz ZDA so bila številna podjetja tekstilne industrije prisiljena, da zmanjšajo svojo proizvodnjo do skrajnosti, kar je imelo za posledico nadaljnje odpustitve delavcev.
Zmanjšanje proizvodnje, povečanje nezaposlenosti in primanjkljaj v plačilni bilanci so dovedli do poslabšanja gmotnega položaja delovnega ljudstva. Cene osnovnih življenjskih potrebščin so v primeri s predvojnimi cenami narasle za tri do petkrat, dočim so bile delavske mezde le neznatno aii pa prav nič povečane. Poleg povečanja cen industrijskih proizvodov je vlada nedavno povečala tudi cene premoga, električne struje in železniške tarife, s čimer je zadan resen udarec življenjskemu standardu belgijskih delavcev. Po drugi strani so zaradi vstopa Belgije v atlantski pakt vojaški izdatki vedno večji. Proračun vojnega ministrstva je letos za 500 milijonov frankov večji nego lani.
Medtem ko so življenjski pogoji belgijskih delavcev vsak dan težji, pa profiti kapitalistov neprestano naraščajo. Leta 1948 so znašali dohodki belgijskih delniških in drugih družb 12 milijard belgijskih frankov
Kongres italijanske socialistične stranke
Rim, 28. maja (Tanjug) V navzočnosti 460 delegatov 96 strankinih organizacij se je začel danes v Firenzi kongres italijanske socialistične stranke. Ko je bilo prebrano politično poročilo, so podali vsi člani upravnega odbora z Jacomettijemnačelu ostavke.
sečju pripravila štiri predavanja.
Največji vzpon je dosegla ljudska knjižnica, ki je zmagala in dobila v trajno last prehodno zastavico v republiškem tekmovanju ljudskih knjižnic. Ima lastno knjigoveznico. Usmerja delo ostalih knjižnic v okraju, katerim namerava ob priliki gostovanj svojega kvinteta pomagati pri njihovi ureditvi in vodstvu redne statistike in tako svojo pomoč še povečati. Samo v marcu • je knjižnica izposodila 5600 knjig, toliko ko vse leto 1946. Poleg tega je na področju mesta Celja še 19 sindikalnih in večje število manjših knjižnic množičnih organizacij.
Lutkovno gledališče, ki ga je Celje
do sedaj pogrešalo, vadi že osem skupin bodočih lutkarjev, ki se bodo kmalu predstavili na prvih predstavah. Dramske skupine morajo v bodoče delati bolj načrtno in voditi redno evidenco. Kot dramskim skupinam, ki pogosto igrajo slabo, ničvredna dela, manjka tudi mnogim pevskim zborom ideološka poglobitev, kajti le takrat, ko bodo vsi pevci zaživeli z današnjim življenjem, se bo iz zapetih pesmi začutila nepremagljiva sila našega novega ustvarjalnega časa.
Ljudsko prosvetni sveti so se pokazali za premalo učinkovite in je v času njihovega delovanja često prišlo do različnih križanj v delu. Zato so prešli K ustanovitvi Kulturnu umetni*
Komentirajoč to grožnjo, poudarja »Slovenski Vestnik«, da je bila v članku, objavljenem v marcu letošnjega leta, zaradi katerega je šef britanskih vojaških sodišč zagrozil listu s prepovedjo in sodnim preganjanjem, objavljena samo resnica o nepravičnih ka-znii, ki jih je izrekel britanski polkovnik Cohen nasproti slovenskim proti-fašistom na Koroškem. List je pisal, da je Cohen obsodil skupino slovenskih mladincev na nepravične zaporne kazni, ker so se zavzemali za slovenske napise v slovenskih vaseh, skupino slovenskih partizanov zaradi tega, ker so nosili slovensko zastavo, mnogoštevilne protifašiste pa samo zato, ker so ostali zvesti pridobitvam narodno osvobodilne borbe koroških Slovencev.
Koroški Slovenci — končuje li3t — odklanjajo opomin šefa britanskih sodišč, ker je slovenski list napisal samo resnico, kar bo storil tudi še nadalje, ne glede na to, ali je to komu prav ali ne.
ških društev. Kulturno umetniška društva bodo spremljala politično borbo in jo še bolj zaostrila proti brez-idejnosti razbijaških skupin, ki hočejo maličiti smisel naše kulture in prosvete.
V Celju deluje danes troje sindikalno kulturno umetniških društev: Ivan Cankar, Ivan Ključar ter France Prešeren; v njih so posebno prizadevni pevski zbori, godbe in folklorne skupine, ki so med prvimi v Sloveniji, dočim njihove dramske skupine še ne dosegajo zaželenih uspehov. Na praznik osme obletnice Osvobodilne fronte je bilo za okolico Celja ustanovljeno še kulturno umetniško društvo Miloš Zidanšek. Močne skupine, predvsem pevski zbori, so tudi v mladinskem kulturno Umetniškem društvu »Maksim Gorki«, ki bo v bodoče na gostovanjih navezalo stike z ostalo mladino v okolici.
Na gledališki konferenci- kateri je prisostvovalo okoli 100 zborovalcev, so zajeli važne probleme celjskega gledališča. Otvori! in vodil jo je gledališki tajnik G. Grobelnik. V daljšem referatu je tov. Tine Oblak govoril o vlogi gledališča pri graditvi nove kulture. Zgodovinski oris celjskega gledališča je podal novi upravnik tov. F. Gradišnik. Celjsko gledališče ima danes vse možnosti, da doseže poln razcvet. Letos 16. septembra bo minulo 100 let, odkar so v takrat še nemškem mestnem gledališču igrali prvo slovensko gledališko predstavo v Celju — Linhartovo »2upanovo Micko«, ki jo je režiral Jeretina, (itfedaik »SiovenklM pčel«*4
Enotna Nemčija in pravična mirovna pogodba
sta poglavitni zahtevi nemškega naroda

Porazna bilanca marshallizaclfe Belgije
kulturni pregled Ljudska prešteta t Cilju in ©kaliti
Avstrijsko delavstvo protestira proti novemu sporazumu o cenah in mezdah
Dunaj, 11. maja. (Tanjug) Predstavniki avstrijskih sindikatov so odobrili nov sporazum o cenah in mezdah, ki bo še bolj poslabšal že tako nizki življenjski standard avstrijskih delavcev. Predstavniki Komunistične partije Avstrije so se izjavili proti sporazumu in so poudarili, da bo ta sporazum še bolj zmanjšal realno mezdo, ki znaša danes komaj 50»/s mezde iz leta 1937.
Objava tajnega sporazuma o cenah in mezdah je Izzvala nezadovoljstvo in proteste delovnih množic po vsej državi. Množične organizacije in delovni kolektivi pošiljajo vodstvu zveze avstrijskih sindikatov resolucije, v katerih zavračajo sporazum, ki ne upošteva koristi širokih delovnih množic Avstrije. V številnih podjetjih so delavci zagrozili, da bodo začeli stavkati, ako ne bodo preklicali tega sporazuma, toda vlada je odobrila sporazum in odločila, da ga bo predložila kot zakonski načrt parlamentu v odobritev.
Vojaške oblasti v Trstu delajo težkoče slovenskim kandidatom
Trst, 12. maja. (Tanjug) V zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja so se začele angloameriške okupacijske oblasti, da bi preprečile kandidiranje slovenskih kandidatov na volivnih listah, posluževati protidemokratičnih ukrepov. Tako je črtala z volivne liste 10 slovenskih kandidatov, ki so kandidirali v Devinu in Nabrežini. Ta pristranski ukrep so oblasti utemeljile s tem, da so predložili slovenski kandidati svoje kandidature v slovenskem jeziku.
Delavci tržaške livarne »Ilva« groze s splošno stavko
Trst, 11. maja. (Tanjug) V največji tržaški livarni ILWA so začeli delavci v posameznih oddelkih kratke stavke, ker so lastniki podjetja odklonili pogajanja o rešitvi delavskih zahtev. Delavci In nameščenci podjetja so zagrozili, da bodo razglasili splošno stavko, če uprava podjetja ne bo sprejela njihovih upravičenih zahtev po povišanju mezd in plač. V podjetjih Pam-fili so delavci v podobnem položaju, kajti uprava podjetja grozi delavcem z odpustom in skrajšanjem delovnega časa.
28 smrtnih obsodb v Grčiji
Atene, 12. maja. (AFP) Monarho-fašistično naglo sodišče v Patrasu je obsodilo na smrt 4 domoljube, naglo sodišče v Tripolisu na Pepoponezu 8 ujetih pripadnikov demokratične armade, naglo sodišče v Volosu pa 16 domoljubov, ki so Jih obtožili, da so podpirali demokratično armado.
V imenu infermbirola žalilo spomin
na žrtve naših narc&cv
V okviru proslave zmage svobodoljubnih narodov nad fašistično Nemčijo, ki je bila 9. maja v Beogradu, so bili na grob Neznanega junaka na Avali položeni venci v imenu vlade FLRJ in Jugoslovanske armade.
Predstavniki zvezne vlade in naše armade so počastili milijone borcev, ki so padli v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji na bojiščih po vsej Evropi. Podobne svečanosti so bile v vseh državah protihitlerjevske koalicije in tudi drugod.
Bila je naravna dolžnost, da na tej svečanosti prisostvujejo šefi diplomatskih in vojaških predstavništev v Beogradu. Na Avali so res bili veleposlaniki, poslaniki in vojni atašeji držav, ki so se borile proti Nemčiji, prav tako so bili tam predstavniki nevtralnih pa tudi bivših sovražnih držav. Samo veleposlaniki in vojni atašeji ZSSR in držav ljudske demokracije niso prišli. Namesto njih so poslali, verjetno samo zaradi reda, le sekretar-
je in nekatere uradnike, medtem kd se Madžari in Albanci sploh niso pokazali. Na svečanost ni prišel niti starešina diplomatskega zbora poljski veleposlanik Jan Karl Wende, ki je bil kot najstarejši med tujimi predstavniki v Beogradu povsem obvezen priti na spominsko svečanost.
Ali je za predstavnika ZSSR in držav ljudske demokracije svečanost, ki je bila posvečena padlim borcem proti fašizmu, — v prvi vrsti milijonom sovjetskih vojakov, ki so padli za osvoboditev Evrope, — tako brezpomembna in tuja, da so v tem časa ostali doma, ali pa so hoteli tudi to ■priložnost izkoristiti za žalitev Jugoslavije! Verjetno je, da bi bi! spomin na padle borce za te predstavnike, posebno še za sovjetske, zadeva postranskega pomena, teda gotovo je, da smatrajo žalitev naše države za važnejšo dolžnost kot pa da bi se poklonili žrtvam vojne proti fašizma.
0 taJlDstveuih ptrnkih in skrivnih pogajanjih
aii o »dokazih«, ki niso prebite pare vredni
Zbor nadvse blaženih informbiro-jevcev je na čudežen način zagledal iz Moskve s podobno vizionarsko fantazijo, katera je na stara leta odlikovala Janeza Evangelista na Patmosu, (ki je svoja videnja popisal v knjigi Skrivnega razodetja), kako daleč za mejo v neki tako imenovani Jugoslaviji v Ljudsko fronto »vključujejo reakcionarne kapitalistične elemente.« Kar so nadvse blaženi od daleč ugotovili — ko smo jih povabili, naj pridejo in si od blizu ogledajo našo stvarnost, so nejevoljni dejali, da iz daljnjih daljav temeljiteje lahko pregledajo in presodijo — so kominformisti iz Prage, Budimpešte, Sofije in od drugod ponavljali tako dolgo, da so ušesa redkih poslušalcev teh razodetij utrudili prav do smrti.
Posebnega haska ves ta trušč ni prinesel niti svetim očetom, ne njim, ki so hrumeli za njimi. Našli pa so se ljudje, pravilneje pisarji lažnivih vesti, to pot v taboru imperialistov — ki so »razodetje« pograbili in dopolnili. Nenadoma so se v listih: »Voce libera, Momento sera, Corriere della Sera in drugih pojavile vesti o vključitvi v našo vlado (Ljudsko fronto ali vlado FLRJ — kdo spet bi se ukvarjal z malenkostmi) različnih «demokratičnih« elementov. (Smo namreč v zahodnih demokracijah«!).
Razgreta domišljija dopisnikov je že odkrila skrivnostne potnike, prisluškovala skozi ključavnice tajnim pogajanjem med tajinstvenimi pooblaščenci, ki so hkrati na več krajih, delila posamezne resore, gladila spore in ustoličevala ministre in vlado.
Za zgled samo nekaj primerov: Konec aprila je milanski list »Corriere della Sera« »iz dobro obveščenih krogov zvedel preko Trsta, da bo v kratkem prišlo do spremembe v jugoslovanski vladi in da se je maršal Tito odločil, pozvati v vlado bivšega hrvat-skega bana dr. Subašiča.«
Kmalu za njim je tržaški fašistični list »La Voce Libera«, seveda zopet po informacijah iz dobro obveščenih ju-
goslovanskih krogov, celo nekih Jugoslovanskih diplomatov, ki so prišli iz Londona, v našo »preosnovano« vlado vključil še Milana Grola.
Z nadaljnimi »podrobnostmi« je nato prihitel »Momento sera«, ki je že obveščen o pogajanjih, da bi v našo zvezno vlado stopili predstavniki »demokratske, socialdemokratske in liberalne stranke iz emigracije v Londonu.« Dopisnik lista je vedel tudi za odločne zahteve beguncev, ki niso za sodelovanje v vladi postavili nič manjših pogojev. kakor da se razpišejo nove volitve in da dobi notranje ministrstvo predstavnik social-demokratske stranke. »Corriere delia Sera« je nato našo zvezno skupščino razpustil in za junij razpisal nove volitve.
Dopisnik »Momento sera« je v Beogradu srečal že »enega delegata emigrantov; Živko Topalovič (izdajalec in desni socialist, ki je po resoluciji Informbiroja razširil svoj delokrog na glasilo KP Francije Humanite), pa je po njegovem »že prispel v Rim, da bi pri italijanskih demokratskih in socialdemokratskih strankah sondiral teren za spremembo stališča do Tita.«
To pa niso bili edini tajinstveni potniki, ki so jih dopisniki reakcionarnih italijanskih listov videli potovati po Evropi. Desničarski listi »Popolo«, »Libertà« in »Quotidiano« že pošiljajo predstavnike maršala Tita v Pariz, kjer naj se sestanejo z Achesonom, ki ga — mimogrede rečeno — v Parizu niti ni.
To je samo nekaj primerov, kako je zahodni tisk komentiral »svete resnice« informbirojevskih propagandistov. Zadeva pa s tem še ni opravljena. Po stari praksi bo Informbiro uporabil pisanje teh listov za »dokaze o prehodu Jugoslavije v imperialistični tahor.«
Tako »novice« iz Jugoslavije potujejo kot v začaranem krogu iz vzhoda na zahod, iz zahoda na vzhod. Niti onim na vzhodu niti njim na zahodu pa, kot vse kaže, nobena laž ni prevelika. Zdi se nam, da gre le za to, kdo bo koga v iznajdljivosti prekosil.
Ustanovitev vsefcitafilke des&s&catfsng mlastltiiks
Peking, 11. maja Agencija Nova Kitajska poroča:
Danes je bil končan prvi vsekitaj-
ski mladinski kongres, na katerem so ustanovili vsekitajsko demokratično mladinsko zvezo.
Po poročilu o nalogah kitajske mladine, ki ga je podal Kiao Cen Cih, so sprejeli pravila zveze in izvolili v centralni odbor, ki šteje 119 članov, predstavnike vseh mladinskih organizacij.
V razglasu, naslovljenem na mladino, pozivajo kitajsko mladino, naj sodeluje z ljudstvom v borbi za popolno zmago ljudske revolucije in zgraditev nove, demokratične Kitajske, kakor tudi k enotnosti z demokratično mladino sveta 'v borbi ji trajen mir.
Glavne točke političnega programa nove zveze so: nadaljevanje demokra-
tične revolucije do popolne zmage In
ljubezen do ljudske države, ki jo je kitajsko ljudstvo drago plačalo s svojo krvjo: zgraditev močne industrije na Kitajskem; proučevanje misli Mao Ce Tunga ter obvladanje znanosti in tehnike.
Italijansko-poljska pogajanja
za obnovo trgovinske pogodbe
Rim, 11. maja (Tanjug) Po uradnem poročilu so se začeli v Rimu razgovori za podaljšanje in obnovo trgovinskega sporazuma-, ki sta ga lani sklenili Italija in Poljska. Poljska trgovinska delegacija s pomočnikom ministra za zunanjo trgovino na čelu je že začela razgovore z italijanskimi predstavniki. Med drugim je obravnavala vprašanja v zvezi z načinom plačevanja.
Gledališče se bo tega praznika dostojno spominjalo. V spominskem kulturnem tednu bodo dali vrsto prireditev in razstav, tako razstavo slovenskega tiska, koncertne filharmonije in pevskih zborov ter predavanja o razvoju gledališča. Igrali bodp dramo Bratka Krefta »Kranjski komedijanti«.
V pretekli sezoni so gostovali na Vranskem, St. Juriju in Hrastniku, vendar načrt gostovanj ni bil izpolnjen. Imeli so vsega 28 predstav in zelo uspel večer Prešernove poezije. Na praznik Osvobodilne fronte so predvajali veseloigro S. Mihaikova »Posebna naloga«, ki jo je igrala mladina. Tudi režiral jo je požrtvovalni mladinec, učiteljiščnik Kores Jože. - Gledališče bo v bodoče posvečalo veliko skrb ideološki, politični in strokovni vzgoji svojega članstva. Za medsebojno zbližanje gledaliških delavcev bo skrbel rdeči kotiček z bogato strokovno in politično literaturo. Poživili bodo delo med mladino in storili vse. da se prav kmalu ustanovi stalno mladinsko gledališče. Skrbeli bodo tudi za dramske družine v okraju in družine sindikalnih kulturno umetniških društev, katerim bodo tudi v bodoče nudili vso pomoč in jim pošiljali inštruktorje.
Dan pozneje kot plenum za mesto Celje je bil plenum Ljudske prosvete za okraj Celje-okolica. V času volitev delegatov za ta plenum so v okraju ustanovili več novih društev; teh je danes že 34.
V okraju je delovalo 21 izobraževalnih tečajev, v katere je bilo zajetih 417 ljudi, končalo pa je delo le 15 tečajev in 273 tečajnikov. Nekateri
tečaji so spremenili svoje delo. Tako je J?il na Vranskem gospodarskega, v Vojniku pa bolj trgovskega značaja. Najboljša sta bila tečaja v Vitanju in Letušu. Značilno je, da se je od 24 mladincev iz tečaja v Bučah 9 mladincev prijavilo za delo na cesti »Bratstva in enotnosti«. V drugi polovici preteklega meseca Je bil seminar s predavatelji iz šestih krajev. Sklenili so, da bodo vzdrževali zveze s tečajniki še naprej z izleti, obiski zadrug, kulturno prosvetnim delom itd. Z delom novih tečajev pa bodo začeli letos že v septembru,
Od 31 iger, kolikor so jih v zadnjem času igrali, sta bili le dve idejno slabši. To je znak, da je prosvetno de!o dramskih skupin idejno na pravi poti. Pohvaliti je treba vas Rečico, kjer so si sami s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili sodoben oder.
Izvoljeni so bili člani okrajnega odbora in sprejeti sklepi, ki bodo Izvršeni pred II. kongresom Ljudske prosvete Slovenije: Z nenehnim in načrtnim delom po sekcijah bodo utrjevali stara in ustanavljali še nova društva. Zboljšali bodo delo Ljudske univerze in knjižnic. Priredili bodo seminarje za vodje gledaliških družin, pevskih zborov in folklornih skupin. S študijem v krožkih bodo dosegli dvig idejnosti v kulturno umetniških društvih in s tem prevzgojili njihove člane. Na gradišča in zadružne domove bodo z gostovanji kulturno-umetniških skupin vnesli veselost, ustvarjalni delovni polet ter s ten) popravili stanje v preteklem leto,
m
If r ž K Ù LT U R A I n
— manifestacija vseli fizkuiturnikov
Tudi letos bodo milijoni delovnih ljudi naše domovine poslali po Itafeiah, ki bodo odšle z vseh krajev naše države, svoje plameneče pozdrave tov. Titu ob njegovem 58. rojstnem dnevu. Prejšnja leta so štafete odhajale samo iz večjih republiških mest, letos pa bodo odšle tudi iz vasi, kmečkih obdelovalnih zadrug, z gradilišč, iz tovarn itd.
V SLOVENIJI Štafeta Slovenije ima šest smeri. Izhodišče glavne štafete je na vrhu Triglava in sicer 21. maja ob 6.50. Štafetno palico bodo nosili naši gorski reševalci in alpinisti preko Malega Triglava do naše najvišje planinske po-Stojanske Kredarice, od tu dalje pa jo bodo s Kredarice preko Triglavskega ledenika v smuku prepeljali naši alpski smučarji z Mulejem, Magušarjem, Lu-kančevo in Katnikovo na čelu. Pri Begunskem studencu preko Praga v Vrate bodo s štafetno palico hiteli naši mladi alpinci. Od Aljaževega doma mimo slapa Peričnika do Mojstrane bodo tekli gozdarji, lovci in drvarji skupno S fizkulturnp mladino iz Mojstrane in pripadniki Jugoslovanske armade. Štafeta bo šla skozi Jesenice in Kranj ter fco dospela 22. maja v Ljubljano, kjer se ji bodo pridružile štafete iz Dolnje Lendave, Muršiče Sobote in Trsta. Se Istega dne bo štafeta nadaljevala pot v Samobor, kjer bodo štafetno palico prevzeli fizkulturniki Hrvatske.
IZ HRVATSKE
bo štafeta krenila 20. maja ob 10. iz Podeore, kjer je bil ustanovljen mornarski bataljon narodnoosvobodilne Vojske. Glavni štafeti te republike se bc pridružila tudi štafeta z otokov Mljet. Korčula in Vis ter še nekaterih otokov Hrvatskega Primorja. Štafeta se bo nato pomikala skozi Makarsko, Split in Sinj ter bo prisnela 20. maja zvečer v Vrliko. 21. maja bo štafeta nadaljevala not v Knin, kjer se ji bosta pridružili štafeti iz Zadra in Šibenika, nakar bo nadaljevala pot v Karlovac. kjer se bodo glavni štafeti pridružile štafete iz Pulja, Opatije, Rovinja. Raba. Reke. Kraljeviče in Kostanjevice. Odtod bo štafeta Hrvatske krenila čez Remetinec in savski most v Zagreb, kamor bo pršsDela 22. maja. Tu se bo združila s štafeto Slovenije In "3. maja nadaljevala pot čez Križ. Pakrac in Kamensko in isti dan zvečer irisnela v Slavonsko Požego. 24. maja io štafeta nadaljevala pot v Osijek Vukovar in Tovarn.ik ter dospela okrog 18. ure v Sid, kjer bodo štafeto prevzeli fizkulturniki Srbije.
FIZKULTURNIKI MAKEDONIJE bodo ponesli štafeto iz Kruševa, kjer je bila Makedonija razglašena za republiko. Štafeta odide odtod čez Prileo. Bitoli, nadalje v Ohrid in Debar, nato fco krenila preko Tetova in prispela v Skoplje, kjer se ji bodo pridružile štafete iz Vataša. Strumiee, Manastira in drugod. 22. maja fco štafeta odšla iz Skopila in dospela v Zujance ob 14.20. kjer bodo štafeto prevzeli fizkul-turruki Srbije.
BOSNA IN HERCEGOVINA
É18. maja ob 11.45 odide iz Drvara ayna_ štafeta Bosne in Hercegovine, bo šla čez Bosanski Petrovac v Bi* hač. 19. maja bo nadaljevala pot čez Sansiri most in Prijedor v Banjaluko.
V Banjaluko bo prispela 21 maja, odtod fco sla cez Mrkoniič grad. Jajce in do-speja zvečer v Travnik. 22. maja bo staiCia odšla proti Sarajevu čez Kise-ya.<. v Sarajevu se bodo glavni štafeti Bosne m Hercegovine pridružile vzpo-
l
redne štafete iz Bosanskega Grahova, Bijeljine, Banovičev in Bileče. Iz Sarajeva bo glavna štafeta krenila 23. maja ob 7.30 proti Zenici, kjer bo prenočila, nakar bo 24. maja odšla v Slavonski Brod, kjer jo bodo prevzeli fizkulturniki Hrvatske.
GLAVNA ŠTAFETA CRNE GORE bo odšla 16. maja iz Virpazarja v Bar, Sutomor, Petrovac in Budvo ter dospela zvečer v Cetinje. 17. maja bo krenila proti Njegošu, Tivatu, Kotoru, Bjelu in dospela 17. maja zvečer v Er-cegnovi, od koder bo naslednji dan nadaljevala pot čez Crkvice, Grahovo, Nikšič, Danilovcrad in prispela zvečer v Titograd. Iz Titograda bo odšla 19. maja v Ljepo Reko in Andrijevico ter prispela zvečer v Berane. Zadnja etapa bo 21. maja, ko bodo štafetno palico v Cajniču prevzeli fizkulturniki Bosne in Hercegovine.
ŠTAFETA SRBIJE
bo krenila 23. maja ob 8.40 iz Bele Crkve preko Valjeva, Kosnjeniča in prispela zvečer v Titovo Užice. 24. maja bo štafeta nadaljevala pot skozi Po-zego. Cačak, Kraljevo ter prispevala v Kragujevac, kjer se bodo glavni štafeti pridružile vzporedne štafete iz Niša in Požarevca, nakar bo odšla 25. maja v Beograd, kamor bo prispela ob 17. uri.
Graditelji avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« bodo tudi poslali svojo štafeto, ki bo odšla 23. maja iz Ivanič grada.
Delovni ljudje Trsta bodo tudi po svoji štafeti sporočili svoje pozdrave maršalu Titu. Njihova štafeta bo šla 21. maja ob 9.15 iz Kopra, krenila skozi Divačo Postojno in Vrhniko ter še isti dan zveče: prispela v Ljubljano, kjer se bo pridružila štafeti LR Slovenije.
Tudi iz Novega Beograda bo krenila štafeta 25. maja ob 16.38.
Letos bodo nositelji štafete prinesli maršalu Titu pozdrave najboljše kmečke obdelovalne zadruge v Kačarevu. Štafeta te zadruge bo odšla 23. maja ob 13. uri, obiskala med potjo Pančevo ter prispela zvečer v Zrenjanin, nakar bo 24. maja nadaljevala pot v Novi Sad, kamor bo dospela ob 20. uri. Iz Novega Sada bo odšla 25. maja ob
10.	uri čez Staro Pazovo v Beograd.
ŠTAFETA JUGOSLOVANSKE ARMADE IN MORNARICE
V letošnji Titovi štafeti sodelujejo tudi pripadniki JA. Štafeta ima tri glavne smeri. Štafeta kopnih sil odide iz Bitolja 20. maja ob 8. zjutraj, odtod odide čez Ohrid, Skoplje. Kumanovo. Niš, Paračin. Ćuprijo, Švetozarevo. od koder krene čez Kragujevac v Beograd.
Štafeta jugoslovanske vojne mornarice odide iz Podgore 20. maja ob 10. uri. kjer so bile ustanovljene prve partizanske enote Odtod gre čez Split, Vrgorac. Mostar, Sarajevo. Sokólac, Zvornik. Ložnico. Sabac in Obrenovac v Beograd. Štafeta jugoslovanskega vojnega letalstva odide iz Trsta 21. maja ob 10. uri čez Postojno, Ljubljano, Novo mesto, Zagreb, Slavonsko Požego do Osijeka, nato pa čez Vukovar, Sid, Rumo in Zemun v Beograd. Sta-
li rediš us igrlšSUi
O redu ca naših igriščih in stadionih sa je že mnogo pisalo. Skoraj na vsaki nogometni tekmi opozarjajo reditelji gledalce, naj ne hodijo ca igrišče in motijo tekmo. Ravno pri nas, kjer imamo veliko športno tradicijo, prthaja zaradi nediscipliniranosti gledalcev pogosto do nezaželenih incidentov. Naši sodniki in tuđi sodniki iz drugih republik so imeli že večkrat namen zaradi nediscipliniranosti gledalcev prekiniti igro, kajti nikjer drugje nimajo tako težkega staiišča z občinstvom. V Beogradu, Zagrebu. Sarajevu in v drugih športnih središčih ostajajo gledalci na svojih mestih, odkoder pozdravljajo igraice in se po končani tekmi mirno razidejo.
Zadnji čas so dogodki na igriščih ponovno pokazali nediscipliniranost gledalcev in nepoučenost občinstva, kako se je treba vesti na športnih prireditvah. Vse to ima težke posledice za ugled športnega dela pri nas. Zato je dolžnost rediteljske službe, da nared! red na igriščih. Gledalci morajo razumeti, da bodo edino z disciplino la pravilnim vedenjem na stadionih pripomogli k napredku fizkulture in športa.
Veliko zanimanje prebivalstva za športna tekmovanja in še posebno za nogomet izkorišča na spreten način peščica provokatorjev, ki s svojimi medklici vpliva na to, da se tekmovanja razvijajo ped napeto psihozo, kar ima za posledico različne incidente
na igriščih. Tem provokatorjem nasedajo tudi mnogi dobronamerni gledalci, namesto na bi z dobrim vzgledom in intervencijo preprečili izgrede. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, da se zadrži na igriščih disciplinirano in še prav posebno, da je prepovedano tako med tekmo, kakor tudi po končani tekmi vstopati na igrišče.
Dolžnost vsakega pravega športnika in zavednega državljana je, da olajša službo rediteljem in s tem omogoči na igriščih red. Peščico provokatorskih elementov in sovražnikov reda in miru pa je treba razkrinkati in onemogočiti njihove namene.
Nogometna zveza Slovenije.
V nedeljo Vardar s Odred
Slovenski predstavnik v II. zvezni ligi se bo prihodnjo nedeljo v zadnji prvenstveni tekmi srečal v Ljubljani s skop-ijanskim Vardarjem, ki se trenutno nahaja na četrtem mestu v lestvici. Nedeljsko srečanje je za Odred velikega pomena in bo moral napeti vsa sile, če bo hotel še vnaprej preizkušati svoje moči v državni ligi.
Predprodaja vstopnic bo danes in jutri od 9—12 in od 17—19 v Tavčarjevi ul. 11.
šah
Ljubljanski okrožni šahovski odbor
obvešča vse interesente, ki so nameravali it; v Zagreb zaradi dvoboja Slovenija : Hrvatska, da ni uspelo rezervirati železniških vozov, niti izposlovati znižane voznine. Gledalci, ki bi hoteli kljub temu potovati- naj si sami preskrbe znižano voznino po sindikatu.
Zbor igralcev je v nedeljo točno ob 3.45 pred kolodvorsko restavracijo. Igralci Ljubljane. Dolenjske in Notranjske se zbero v eni, Gorenjci pa v drugi skupini.
feta obmejnih stražarjev je odšla na pot 24. aprila iz Rame na Donavi in se pomika vzdolž bolgarske, grške in albanske meje ter ob jadranski obali, italijanski, avstrijski, madžarski in romunski meji, nakar prispejo obmejni stražarji ponovno na mejo ob Donavi v Vračev saj in preko Bavaništa in Pančeva v Beograd.
Vse štafete prispejo v Beograd 25. maja ob 7. uri. in sicer na Trg republike. Razen teh glavnih smeri organizirajo posamezno garnizije vzporedne smeri, ki se pridružijo glavnim.
Skupna dolžina vseh smeri armadnih štafet znaša okrog 15.000 km. Na tej veliki športni manifestaciji bo sodelovalo vec kot 35.000 nositeljev štafetne palice^ V vseh krajih, kjer bo štafeta prenočila, bodo organizirali slovesnosti, zborovanja in taboriščne ognje, v nekaterih bodo sodelovale tudi kultur-no-prosvetne skupine.
KOLEDAR
Petek, 13. maja: Jasna.
Sobota, 14. maja: Valj c lin.
SPOMINSKI DNEVI
13.	V. 1944. — Bataljon Vzhodnokoroškega odreda vdere v Bistrico pri Pliberku in po napadu na Nemce zapleni večjo
količino streliva.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost j e, Trg Franceta Prešerna št. 5
RAZSTAVA DEL SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV Je odprta v Moderni gaicriji dnevno od 8. do IS. ure. 1211-n Škofijski urad slov. staro - katoliške cerkve obvešča vernike, da bo letos v Mariboru sv. birma. Cas bo sporočen pozneje. Starši, ki žele poslati svoje otroke k birmi, naj so nemudoma zglasijo pri svojem župnijskem uradu. — Predvidoma bo prihodnje loto t. i. 1950 birma v Ljubljani in v Celju.	1289-n
Planinsko društvo Ljubljana obvešča člane, ki so plačali članarino za 1949. naj dvignejo nove izkaznice po naslednjem vrstnem redu: dno 13. t. m. člani z začetno črko A do inkl. G. dne 14. t. m. H do inkl K. dne 10. t. m. L do inkl. P, dne 17. t. m. R do inkl. Z. Začasne izkaznice prinesite seboj. Pisarna posluje od1
8.	do 14. ure, v sredah in petkih tudi popoldne od IG. do 19. ure.	1290-n
O hormonih v rastlinskem svetu bo govoril akademik in profesor univerze v ZagTebu dr. Vale Vouk v torek 17. t. m. ob 20. uri v mineraloški predavalnici na univerzi v okviru poljudno - znanstvenih predavanj Prirodoslovnega društva. Prirodoslovno društvo vas vabi na zanimivo predavanje. Vstopnice dobite pri vratarju.	1287-n
Drama v Ljubljani
Petek, 13. maja, ob 20: Gribojedov: Gorje pametnemu. Zaključena predstava za notranje ministrstvo.
Sobota. 14. maja, ob 20: Gribojedov: Gorje pametnemu. Abonma A.
Nedelja, 15. maja, ob 20: Potrč: Lacko in Krefli. Zaključena predstava za II. kongres Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije.
ARHIV DRAMSKEGA GLEDALIŠČA v Ljubljani opozarja TSa kulturno - prosvetna društva, igralske skupine in posameznike, da od 15. maja dalje do ponovne objave ne izposoja nobenih odrskih tekstov, Obenem opozarja, da izteče zadnji rok za vrnitev že izposojenih knjig 10. junija.
Opera v Ljubljani
Petek, 13. maja: Zaprto.
Sobota, 14 maja, ob 20: Verdi: Traviata Zaključena predstava za LŠM. Gostovanje Ksenije Vidalijeve.
Nedelja. 15. maja. ob 20: Puccini:	La
Boheme. Izven
ABONENTE REDA D obveščamo, da jutrišnja predstava »Jenufa« odpade zaradi koncerta, kjer sodeluje operni orkester. Predstava »Jenufa« bo za isti abonma v ponedeljek IS. t. m.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Sobota. 14. maja. ob 20: Lillian Haliman:
Kobilice.
Nedelja. 15. maja: ob 15: Lillian Heilman: Kobilice. Popoldanska predstava. Predprodaja vstopnic pri Državni založbi. oddelek za muzikalije. Kongresni trg 18. od petka dalje. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo.
SKUD »JOŽE MOŠKKIC. dramska skupina
Gostovanje v dvorani kina Vevče. Sobota, 14. maja: F. S. Finžgar: »Razvalina življenja«, drama v 3 dejanjih.
1285-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja. 15. maja, ob 17: C. Goldoni: Ribiške zdrahe.	1253-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE NA JESENICAH
Sobota. 14. maja, ob 19.30:	Miško Kra-
njec: Pot do zločina. Režija: Riko Poženel. Koneo predstave točno ob 22. uri Zveze z vlaki ugodne.	1255-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE Petek. 13. maja, ob 20: Br. NnšiČ: Navaden človek. Inscenacija in režija Tomšič Viljem.	12G0-11
Ministrstvo za trgovina in preskrbo LR Slovenije obvešča
Okrajne ljudske odbore, poverjeništva za trgovino in preskrbo pozivamo, da takoj pošljejo! Upravi za vezano trgovino poročilo o stanju in prometu z boni za meseo april 1949, v kolikor jih še niso odposlali tekom tega tedna.
Program za opravljanje strokovnega izpita za poklic nižjega komercialista bo objavljoen v prilogi našega vestnika »Trgovina in preskrba« št. G—7 v maju 1949.
Vse okrajne in mestne ljudske odbore opozarjamo, da blokado prodaje petroleja, ki je bila odrejena ob priliki popisa zalog petroleja, takoj ukinejo. Trgovska podjetja morajo prodajati petrolej nemoteno po novo določenih cenah, brez posebnega omejevanja. Razlike, ki eo nastale zaradi 6preinembe dosedanjih cen, odvajajo trgovska podjetja na račun št. 6—800591 po navodilih o plačevanju razlik, nastalih z zvišanjem cene za blago v trgovinah na drobno (Ur. list FLRJ 77/48 od 8. IX. 1918. toč. 5). — Iz pisarne MTP.
SPORED ZA PETEK Poročiia so ob: 5.15. 6.20, 12110. 14.30,
19.30	in 22.00 uri. Slede važnejše oddaje:
5.00	Pozdrav delovnim ljudem. 6.00 Jutranji koncert. 12.00 Aleksander Moyzes: Slavnostna koračnica. Sergej Prokofjev: Klavirski koncert št. 3. 12.45 Igra orke-stver Russell Bennett. 13.00 Oddaja za ljudske odbore. 13.20 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov. Sodelujejo: Zlatko Sliškovič; pri klavirju Bojan Adamič, Slov. vokalni kvintet, Danica Obrenič in Milenko Živkovič. 14.00 Igra Malj ansambel Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola. 14.45 Liszt: Mazeppa — simfonična pesnitev. 15.00 Kulturni pregled. 15.10 Koncert čelista Sebastiana Bearti, pri klavirju Bojan Adamič. 18.30 Pogovor 8 pionirji. 19.00 Rossinijeva operna glasba. 19.45 Lahka glasba slovanskih narodov.
21.15	Dr. Valene Vodušek: Glasbeno predavanje. 22.30 Vedro glasbo izvajajo komorni orkestri. 23.00 Komorna ura P. I. Čajkovskega: Sodelujejo: Manja Mlejnik, Albert Dormelj, čenča Šedlbauer in Marijan Lipovšek.
LJUBLJANA UNION: sovjetski rim »štiri srca«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — MOSKVA: angleški film »Nicklavs Niekleby« (brez tednika). Predstave ob 16. 18.30 in 21. — SLOGA: angleški film »Nicklavs Niekleby« (brez tednika). Predstave ob 15.30, 18 in 20.30.
LETNI TIVOLI: sovjetski film »Povest o pravem človeku«, tednik. Predstava ob 20. — TRIGLAV: premiera italijanskega filma »Tragičen lov«, tednik. Predstave ob 18 in 20. — ŠIŠKA: sovjetski film »Mlada garda«. I. del. tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN: angleški film »Oliver Twist« (brez tednika). — UDARNIK: sovjetski film «Zlati rog«, tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: »Teden slovenskega filma«, program C — Naš film, Prešernova proslava 1949, Med Zagorskimi rudarji, Jesen med trtami. DOM: program D — Naš film. Obzornik 30. Drama, V borbi za plan.
KRANJ MESTNI: nemški film »Nekje v Berlinu«, tednik.
JESENICE MESTNI: jugoslovanski film »Slavica«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Gavroche«, tednik.
jgr+f O N C E R T l
Studentski pevski zbor ljubljanske univerze priredi v Trbovljah 14. maja ob 19. uri koncert po dvodstvom Radovana Gobca. Na koncert opozarjamo.	1291-n
V Kranja bo v soboto 14. maja nastop Slovenskih vokalnih kvintetov. Nastopijo Fantje na vasi, oba Ljubljanska kvinteta, Mariborski in Gorenjski kvintet. Na ta zanimiv koncert že danes opozarjamo.
1292-n
Danes koncet tirata v Mariboru umetnici — sestri Mihaljovič (violina in klavir), ki sta nastopali z največjim uspehom doma in v tujini. Spored je skrbno izbran, na koncert opozarjamo. Začetek ob 20. uri.	1293-it
Nocojšnji simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonijo pod vodstvom Boga Leskovica je po svoji vsebini izredno bogat. Najprvo je na vrsti Mozartova Koncertantna simfonija s solistoma Derme-ljem in Capponijem. Nato Škerjančev Nocturno in Straussova simfonična _ pesnitev Dom Juana. V IT. delu pa Čajkovskega IV. simfonija. Koncert se začne ob
20.	v Unionu. Vstopnico v Knjigarni mu-zikaJij, Kongresni trg.	1294-n
§l?©¥arfšž

prinaša v bakrotlsku : Prvi maj v Ljubljani in Jugoslaviji — Stanovanja za delovne ljudi — Akademik Pavlov
—	Osnutki za naše znamke — »Ohridska legenda« — Pomlad v Makedoniji.
V tekstnem delu : Gozdovi nas kličejo — Pred zasedanjem Sveta zun. ministrov — Ob 69 letnici smrti velikega ruskega satirika — Avtomatizacija v poljedelstvu — Mestni muzej v Ptuju
—	Maurice Maeterlinck — Dickensov »Oliver Twist« v filmu — Alpinistično delo in uspehi — Premodri piškur (satirična črtica Saltj'kova-ščeđrina). Fo-
leg tega filmski pregled, križanko, radio, filatelijo, šah, utrinke itd.
»Tovariša izhaja vsak petek in stane mesečno 25 din, posamezna številka 8 din. Uprava je v Ljubljani, Selenbur-gova ul. 5, telefon 38-96.
Preskrba
,	DELITEV MF.SA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo
MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo eveže meso, mesne izdelke ali po želji drobovino v petek dne 18. in t soboto dne 14. t. m- na odrezke živilskih nakaznic za meseo maj in sicer-
K-l a j 1275 g mesa na odrezek Meso — Ii 1300 maj — 850 g mesa na odrezek Meso — H 850 maj;
R-l a 1110 g mesa na odrezek Meso — II 1100 maj — 740 g mesa na odrezek Meso
—	II 750 maj;
E-žl 450 g mesa na odrezek Meso — II 450 màj — 300g mesa na odrezek Meso
—	II 300 maj:
R-l b 900 g mesa na odrezek Meso — II 900 maj — 600 g mesa na odrezek Meso
—	II 600 maj;
R-ž 2 450 g mera na odrezek Meso — II 450 maj — 300 g mesa na odrezek Meso
—	II 300 maj;
R-l 450 g mesa na odrezek Meso — II 450 maj — 300 g mesa na odrezek Meso
—	II 300 maj; ,	,	TT
R-2 a 660 g mesa na odrezek Meso — II
700 maj — 440 g mesa na odrezek -Meso
—	II 450 maj;
R-2 360 g mesa na odrezek Meso — II 400 maj — 240 g mesa na odrezek Meso
—	II 250 maj:
R-8 300 g mesa na odrezek Meso — II 300 maj — 200 g mesa na odrezek Meso
—	II 200 maj;
G 300 g mesa na odrezek Meso — H 250 maj — 100 g mesnih izdelkov na odrezek Meso — II 150 maj;
D-l 90 g mesa na odrezek Meso — II 100 maj — 60 e mesa na odrezek Mes-o II 50 maj;
D-2 150 g mesa na odrezek Meso — II 150 maj — 100 g mesa na odrezek Meso
—	II 100 maj;
D-8 ISO g mesa na odrezek Meso — II 200 maj — 120 g mesa na o-drezek Meso II 100 maj.
Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, dajalci krvi. noseče žene, udarniki in zamudniki.
V petek bodo delile meso od 7. do 12. in od 14. do 17. ure vse prodajalne, ki dele meso za bolnike, v soboto pa bodo delile meso od 7. do 17. ure vse prodajalne mesa.
Odrezke z obračunom je predložiti mestni klavnici v torek dne 17. t. m.
Gena . bo nabita na vidnem mestu v prodajalni.
Obvestila
Okrajno podjetje precizne mehanike »Prvi maj«, oddelek popravljalniea glasbil, Šempeter - Gorica kupuje, popravlja in uglašuje do nadaljnjega le klavirje in harmonije. Naročila in ponudbe^ pošljite na ravnateljstvo Glasbene soie Nova Gorica v Šempetru.	1284-n
Trgovsko podjetje »Sloveuija-avto« v-Ljubljani opozarja svoje odjemalce, da morajo ob nakazovanju in prevzemanju avtomateriaia v skladiščih navesti točne podatke o vozilu, za katero nabavljajo material, in sicer: evidenčno številko, znamko, tipo in vrsto vozila. V nasprotnem primeru se bodo ti prodatki morali zbrati s pomočjo oblastnih organov. Ker mora po-djetje o tem voditi točno evidenco in bi bilo v primeru neupoštevanja tega opozorila preobremenjeno s korespondenco, prosimo odjemalce, da to upoštevajo in dajo podatke pravočasno.	2296-1
LIKVIDACIJA INVALIDSKEGA
PODJETJA »ŽIVILA« GUSTANJ
Na podlagi odločbe Okrajnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Dravograd z dne 15. aprila 1949 štev. 312-3/49 je prešlo zgoraj omenjeno podjetje v likvidacijo. Pozivajo se vsi dolžniki in upniki, da prijavijo svoje terjatve oziroma dolgove do 15. maja 1949. ker se pozneje ne bodo upoštevale. na nasiov likvidatorja. — Likvidator.
PRESELITEV
Republiško podjetje za cestna vzdrževalna dela in produkcijo gramoza »Ceg-rad«, Ljubljana, se je preselilo iz dosedanjih prostorov na Starem trgu 34 v nove prostore v Frankopanski ulici štev. UL	2297-1
NATEČAJ ZA OSNUTEK
Mestni Ljudski Odbor, Poverjeništvo za turizem in gostinstvo, razpisuje natečaj za osnutek naslovne strani »Vodiča po Ljubljani«. Naslovna stran naj ustreza vsebini »Vodiča«, ki bo prikazal Ljubljano kot kulturno, gospodarsko in politično središče Slovenije, središče NOB in središče turizma v Sloveniji. Te značilnosti naj bodo na naslovni strani grafično umetniško rešene. Poverjeništvo razpisuje prvo nagrado v znesku 5000 din, in dve drugi nagradi po 2.500 din. Poverjeništvo si pridržuje pravico odkupa nenagrajenih osnutkov. Osnutke, označene z gesli, je poslati do 20. junija t. 1. na Poverjeništvo za turizem in gostinstvo MLO, Ljubljana. V jpriloženih, zapečatenih kuvertah označenih z gesli, naj bodo imena in naslovi pcšiljalcev.
IZPITNI ROKI V INDUSTRIJSKI TEHNIČNI STROKI
V smislu pravilnika o pripravniški službi, strokovnih izpitih in strokovnih
tečajih v industrijski tehnični stroki, ki je izšel v Uradnem listu LRS Cšiev. 56/1548), razpisuje ministrstvo za industri jo LRS s t r o k o v n e izpite za nižja industrijske tehnike in obratne tehnike strojne, elektrotehnične, kemične, živilske, tekstilne, usnjarske in iesne panoge ter nižje industrijske inženirje strojne, elektrotehnične In kemične panoge v mesecih marec in september.
K strokovnim izpitom se morejo prijaviti:
1.	pripravniki navedenih poklicev, ki so dopolnili dvoletno pripravniško dobo, oziroma jo bodo dopolnili do konca tekočega ieta;
2.	vsi tisti, ki imajo naziv nižji industrijski tehnik, industrijski tehnik, višji industrijski tehnik, obratni tehnik, višji obratni tehnik, nižji industrijski inženir, industrijski :nzenir ter imajo predpisano strokovno izobrazbo, niso pa opravili strokovnih izpitov začetnega naziva, a jih je pregiedovaina komisija določila za polaganja strokovnih izpitov.
Za vse tiste, ki imajo nazive na temelju predpisane strokovne izobrazbe, in sicer industrijski risar, industrijski nadzornik in industrijski obratovodja, bodo izpitni roki objavljeni pozneje.
Prijava naj obsega: 1. Potrdilo organizacijske enote o zadostitvi staža; 2. Tema praktičnega dela izpita po členu
18.	navedenega pravilnika.
Prijave naj se po službeni poti naslavljajo do 1. julija personalnemu oddelku ministrstva za industrijo LRS (izpitna komisija).
Programi izpitov se morajo nabavljati pri naslovnem ministrstvu preko uprav podjetij ali glavnih direkcij.
Ministrstvo za industrijo LRS.
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 12. maja: Od zahodne Anglije do vzhodne Poljske vlada območje visokega zračnega pritiska, ki počasi raste ter se pomika proti jugu in vzhodu. Nad Bosno se je. pojavilo sekundarno središče nizkega zračnega pritiska. Od Karpatov do vzhodne Francije In sev. Italije še stalno dežuje, dočim je sneženje v AI-pab prenehalo.
VREMENSKA NAPOVED za petek 13. maja:
Oblačno s prehodnimi krajevnimi padavinami. Prevladovali bodo. severovzhodni vetrovi. Temperatura do 15° C.
32 ŠTEVCEV lstosmemegra toka. naprodaj. Informacije na Upravi gospodarskih podjetij KLO Mežica.
16009-5
INVALIDSKO PODJETJE KOMISIJA, Liubljana. Stari trg 4. ima v komisijski prodaji razne tehnične oblačilne in druge predmete, kakor tudi pohištvo. Poslužite se pri nakupu naše organizacije.	12195-5
KMETIJSKA ZADRUGA, ekonomij» Sevnica ob Said, odda v večjih količinah Eadike zgodnjega in pozn ?» zelja, zgodnje in pozne karf./o.e. ohrovt rani in pozni, papriko razne vrste, por in zeleno,	1599/-5
KUPIMO TAKOJ ali sprejmemo v na, jem proti mesečnemu odplačilu več pisalnih in računskih strojev. Tek-stll-obutev, Ljubljana. Frančiškanska štev. 4.	16008-8
NOVA KOMISIJSKA trgovina v Se. lenburgovi ulici 4. sprejema v komisijsko prodajo vse boljše predmete kot steklo, porcelan, keramiko, glas-bila. nalivna peresa !. dr. Mestni magazin »Strojpis«. Ljubljana. 16--O2-0 NUJNO potrebujemo leseno stanovanjsko barako za ca 40 oseb. po možnost! predeljeno v manjše prostore. — Lahko tudi v posojilo za dobo 1 do lij leta. Ponudbe na Tovarno upognjenega pohištva Duplica pr! Kamniku.	16004-8
INVALIDSKO PODJETJE KOMISIJA. Ljubljana. Stari trg 4. sprejema v komisijsko prodajo razno pohištvo in vsakovrstne dobro ohranjene predmete.	IžljU-č
ZARADI premestitve službe, zame. njam opremljeno ali prazno sobo 5 posebnim vhodom v Mariboru za «rs ko v Ljubljani. Je zelo nujno. Zgls Eite se pismeno na naslov Leopold, Maribor, Partizs.nsk ka 23.	16001-10
SOBO — raje opremljeno kakor prazno — kjer kol! v Ljubljani nujno išče študent slavistike. Upošteva tudi bližnjo in daljno ljubljansko okolico ob tramvaju ali železnici. Pismene ponudbe na naslov: J. Flander. Ple-teršnikova 28 (Bežigrad). Ljurbana.	16005-10
NAŠEL SEM nekaj denarja v Trnovem. Naslov v off), odd. 16906-14 ZAMENJAM enosobno stanovanjc v Škofljici za podobno v Ljubljani, zraven oddam vsajen, krompir v bližini mesta. Naslov v ogl. odd. 16007-10 IZGUBILA SEM U. t. m. od Medvod do Goričan štiri živilske karte, prosim poštenega najditelje, da jih vrne na naslov Medved Kati. Goričam- --Medvode.	16010-14
POZOR- Moško črno kole »Goric. « tov. št. 1842523. reg št. 11—L A. ukradeno. Kdor kaj o njemu irne, naj sporoči proti nagradi. Šekoranja Rimska cesta 6.	16003-14
Titan
,.n
UitsrI? sol
Umrla Je moja dobra Ir; skrbna mama, sestra teta Ivana UČak. Poereb nepozabne mame bo v seboto 14. t. m. ob pol 17. z žal, iz kapelice sv. Frančiška. žalujoča hčerka Julka v imenu vsega sorodstva.
SabtraZe
Zah rala vsem. ki ste spremili na zadnji peti moje drago žene Frančiško E >žič m darovali vence. Rožič Karei, L:ubijana.	’•Us-n
10
Sredi prejšnjega stoletja je postala očitna potreba norega, materialističnega posplošen ja ogromnega materiala priiodosicvja. Marx in Engels sta že izdelovala materialistično dialektiko. V polovici XIX. stoletja je nastopila v Nemčiji in drugih deželah vrsta znanstvenikov, zlasti fiziologov s propagando materialističnih zaključkov iz prirodoznanstva. Naj so stali ti znanstveniki še tako na «skrajni levici« buržoazne znanosti, do višine doslednega, dialektičnega materializma niso mogli zrasti in v mnogočem so zaostajali za velikimi francoskimi materialisti, k: so živeli pred sto leti. »Možgani izločajo misli prav tako kakor jetra žolč,« je pisai eden izmed takih materialistov-fiziologov. To je bil primitivni »vulgarni« (kakor ga je krsii! Engels) materializem; njegovi pristaši so trdili, da ie tudi najbolj zamotane pojave možno razložiti s preprostimi fizikalnimi in mehaničnimi zakoni, »skrčiti« jih na mehaniko. Ta materializem tudi uganke življenja ni reševal. Mehanisti so trdili, da take uganke enostavno ni; njim so dovolj sile in že morejo to uganko »skrči na na mehaniko. Uganka pa s tem seveda ni precessala obstojati.
Posebno poučen je primer enega izmed največjih kasnejših mefcanistov, Ernsta Haeckla (1834,—1919.). Bil je ognjevit, čeprav včasih tudi precej površen nadaljevalec Darvvina in je idealistom izpustil nemalo krvi, (prišlo je celo do napadov na njegovo življenje). Da bi razložil pojav življenja, je mora; opomniti na antične hilozoiste in si pri Okenu izposoditi »prvobitno sluz«. Kakor nekdaj jonski filozofi, je tudi on pripisal minimalna življej-ska svojstva vsej materiji na sploh (»potencialno življenje«): v tem primeru je prehod iz neživega v živo samo kvantitativen, ne pa kvalitativen.
Za razliko od naturfilozofov se Haeckel ni omejil samo na teorijo. Zdelo se mu je, da je našel »prvobitno sluz« v mulju, ki so ga pri polaganju transatlantskega kabla dvignili z morskega dna. V Haecklovo čast so bile brezoblične, gibljive kepice sluzi v tem mulju, krščene za »Bathybius Haeckeli«.
2e čez nekaj časa pa je Moebius dokazal, da Je »Bathybius Haeckeli« vseđlina sadrenih soli, ki je nastala v epruvetah, ko so globinski morski vodi dodali alkohol; čudežna gibljivost batibij pa da je tako imenovano Brau-novo gibanje, to je, fizikom dobro znano gibanje mikroskopsko vidljivih delcev, ki »plešejo« zaradi slučajnih trkov nevidljivih molekulov, ki nikdar ne mirujejo.
V istem času, ko so se samovoljne In meglene natur-fiiozofske abstrakcije širile iz Nemčije po univerzitetnih katedrah Evrope, pa Je bila dežela, katere mlada znanost je pokazala malo sprejemljivosti za te nazore. To je bila velika dežela in velika je bila njena znanost. Ta znanost Je imela svoj poseben, edino njej lasten obraz in brez upoštevanja njenih prispevkov, njenih načinov raziskave narave, delovnih metod in misli njenih graditeljev ni možna nobena zgodovina svetovne znanstvene misli.
Ze od zdavnaj, od vsega začetka, se je oblikoval ta posebni značaj ruskega prirodosiovja. Kako se je izražal?
Vsaka znanost stremi k objektivnemu poznavanju narave, pri svojem iskanju resnice pa si lahko izbere različna pota, daje prednost raznim načinom gibanja po teh poteh in si postavlja bolj ali manj pomembne, zdaj bližje zdaj oddaljenejše cilje. Tako torej obstaja nacionalni značaj znanosti različnih dežel, čeprav ima vsa svetovna znanost en in isti cilj. Ta značaj se oblikuje zgodovinsko, kakor se zgodovinsko oblikuje tudi narod sam z vsemi, njemu lastnimi zapletenimi, mnogovrstnimi in ne vedno lahko določljivimi, zato pa nič manj realnimi potezami.
Ko se govori o posebnostih ruskega prirodosiovja, Je treba morda izpregovoriti o nenaklonjenosti do jalovih
abstrakcij in hkrati o pogumni, široki, razmahnjeni misli, o trezni misli, ki se ne zadovoljuje z drobtinčarstvom, temveč stalno upošteva celoto in osnovo — širino velike perspektive.
Tako je Peter I. posial v Inozemstvo mladeniča Petra Posnikova, ki mu Je bilo usojeno, da postane prvi ruski fiziolog. Padovanska univerza ga je priznala za »modrega moža«, »vrednega časti«. Poglejte, kakšno nalogo si je postavil Posnikov v presenečenje in celo jezo tajnikov kneževskih zborov: »Žive pse usmrčevati in usmrčene oživljati.a Sele v naših časih, po 250 letih, je sovjetska znanost začela reševati Posnikovo nalogo!
Nekoliko desetletij po Posnikovu je silni enciklopedični •genij holmogorskega ribiča Lomonosova vrezal večno ostro sled v nekaj področij prirodosiovja.
M. M. Terehovski je istočasno s Spallanzanijem delal slične poskuse; kakor petergrajski akademik Fallas tudi Terehovski ni dopuščal možnosti samoporajanja. In sam znameniti, od znanstvenih časti prevzeti Spallanzani, je pošiljal iz Padove svoja dela v Petrograd, da bi si pridobil čast člana Ruske akademije.
V zadnji tretjini XVIII. stoletja Je akademik Ozerec-kovski začel neutrudno in prepričljivo propagando novejših uspehov prirodosiovja v naši deželi. Pojavijo se važne fiziološke raziskave D. A. Golicina in V. F. Zujeva. Sloviti filozof in borec za svobodo tlačanov A. N. Radi-ščev piše v ilinskem pregnanstvu: »Razširjenje prosve-tljenosti in splošni razum sta pokazala, da so poskusi temelj vsega prirodoslovnega znanja.« Tudi on govori o sili nove eksperimentalne znanosti in daje (brezpravni pregnanec, živ pokopan v sibirski samoti!) obširen, pogumen in jasen pregled filozofskega pomena znanja,' pridobljenega s prirodoslovnimi znanostmi, pri čemer je ta pregled poln novatorskih, globokih misli o enotnosti prirode, o enotnosti človeka in živega sveta, o enotnosti duše in telesa, ki »sta proizvod edine snovi«...
Poskus — ta beseda je že napisana na zastavi napredne ruske znanosti.
Mladi profesor lija Gruzinov (padel med vojno 3813 kot prostovoljec v moskovskem polku) preiskuje »rojsivo glasu«. Zagovarjajoč popolnoma nove pojmovanje, je prisili! z neverjetnimi poskusi trupia. da so »govorila« dajala glasove od sebe.
V tiskarni moskovske univerze se- tiska revija, ki ostro kritizira pisanje ascheiingovsklha zdravnikov in fiziologov.
To so bila dijaška leta Bjelinskega, Ljermontova. Her-cena in Ogareva. Ko Je hotel neki zdravnik razložiti epidemijo kolere z magnetskimi vplivi na živčni sistem ljudi, so ga v vojno-medicinski akademiji sprejeli z ne posebno vljudnim smehom.
1835. leta začne na moskovski univerzi predavati A M. Filomafitski (1867.—1849.). Čudimo se, koliko je naredil ta človek v svojem kratkem življenju. Napisal je tri zvezke debel priročnik iz fiziologije — enega najboljših v teh časih. Poskus in opazovanje je geslo te smeri, ostro usmerjene zoper naturfilozofske abstrakcije, katerim je plačevala v ruski znanosti svoj davek vedno samo nepomembna peščica naravoslovcev. Najbolj talentiran ruski fiziolog-naturfilozof je bi! petrograjski učenjak Veianski, toda ob koncu tridestib let je ime! med znanstveniki samo še malo somišljenikov. »Resnica, — proglaša Filomafitski, — nosi vedno pečat preprostosti, kratkosti in prepričljivosti.« Neutrudno eksperimentira. Njegov laboratorij Je preskrbljen z najbolj popolnimi pripravami. Deio živcev preiskuje na takrat še neznan način. (tako. kakor so ga fiziologi preučevali šele čez nekaj le:) in zavrže takrat sprejeto mehanistično teorijo, da je živčni dražljaj enostavno elektrika.
Kasneje so ravno ruski znanstveniki (profesor V. J. Cagovec, ki je objavil prvo svoje obvestilo 1896. pred deli Loeba in Nerasta; potem pa akademik P. P. Lazarev) storili zelo mnogo, da bi odgonetili samo bistvo tega, kar se dogaja v razdraženem živcu (ionske teorije živčnih dražljajev).
lipeiuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/II. — Telefon uredništva in uprave štev, 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranje