(foto: Jože Miklavc) \ . W U\j ‘ ’V ' ', A poštnina KaCana pri POŠTI 3102 CELJE 800003^^^^ Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS ŠTEVILKA 49 LETO XLII 10. DECEMBER 2010 CENA 1.48 EUR VIDEČNIKA \ A' ■ (stran 8) Miklavž obiskal Zgornjo Savinjsko NAROČILA KURILNEGA OLJA \ STRAN 20 Zadruga mozirje Zgomjesavhjska kmetijska zadruga Mozrje z.0.0. www.zkz-mozirje.com Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 UGODNO Pesni rezanci, 30 kg A Peleti 6 mm -poreklo Avstrija Ugodne cene koruze v rinfuzi ali big bag-ih f- V' V '3/^, V vseh neživilskih poslovalnicah: Novoletni program laihje Lopate za sneg Sončnice EST vsiu ŽIVILSKE TRGOVINE - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 -SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno 584-11-74 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 Ponudba velja od 1.12.2010 do 3.1.2011 3,98 EUR Kava Barcaffe 3,35 EUR Sir lllertaler 5,89 EUR Sok Happy day I 1,89 EUR I. merci Mehčalec Silan Bonboniera Merci i UGODNE CENE PRŠUTOV! 3,19 EUR $ UGODNE CENE PENEČIH VIN NOVOST v Blagovnici Ljubno Masovna mamka ić^Špeh d.0.0. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tml.iOS 888 XX 88 IVX1O8 888 XX 84 GSM: 041 46S 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com Za m targamo vsa pleskarska dela: - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI HBSaB aa NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj REGISTRIRANI ZASTOPNIK (fjjHusqvarna PRODAJA IN SERVIS PRODAJA, I (BCS) SERVIS, I REZERVNI DELI VSE ZA MESARIJO - SALAMOREZNICE, - STROJČKI ZA VAKUMIRANJE, POLNILKE ZA KLOBASE, ŽAGE, NOŽI... - NARAVNA IN UMETNA ČREVA. - SVINJSKI MEHURJI, GOVEJI KOTI, - RIŽ, JEŠPRENJ, ZAČIMBE ... Informacije: - KT Šmartno ob 051317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 • KT Velenje 051 353 783 84,00 € STROJ VAKUMIRNI ECONOMY I MOTORNA ŽAGA I HUSQVARNA 440 C 469,00 €*** POLNI I.KA ZA KLOBASE, 5 kg SOLZA POSIPANJE, 25 kg SANKE PVC VTTREX (do -60*C), 5L j 7,00 € IRA PIROTEHNIKE!!! TOV INSKI POPI SI + J POPI ST!!! AKCIJA! TL PIT, 30 kg ODLIČNE CENE! JEČMEN, 10 kg KORUZA, 10 kg PŠENICA, 10 kg 3.10 f/vreča Na Sadjarstvu Turn dobite sočna jabolka sonaravne pridelave j KUPIŠ DVA ZABOJA, DOBIŠ TRI!!! uJUJ SLADKI TOUKEC 1,25 € A n JABOLČNI KRHIJI 1,90 € J L\J/r\ K JABOLČNI ČIPS 1,40 € Delovni čas: ponedeljek - petek, od 12 do 16 ure. j Jabolka in izdelke SLODAR dobite tudi v Kmetijskih trgovinah ’ v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! ----OSREDNJA knjižnica -----CELIE Tretja stran D Referendum - zlorabljen instrument demokracije? Referendum je demokratičen postopek, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani z volilno pravico in glasujejo o referendumskem vprašanju. Referendum predstavlja enega od temeljev neposredne demokracije, prav tukaj pa se začnejo bistvene razlike v pojmovanju potrebe po referendumu, saj je po mnenju nekaterih ta instrument neposredne demokracije v Sloveniji že zlorabljen. Zato v tokratni številki Savinjskih novic objavljamo kratek pogled v zgodovino referendumov v samostojni Sloveniji. Statistika govori o zelo različni udeležbi, odvisno od referendumskega vprašanja, kolikor pa sem se na to temo sam pogovarjal z ljudmi, jih najbolj moti to, daje bila njihova referendumska volja že večkrat prezrta. Marsikomu se zdi sporno tudi to, da se pred volivce postavljajo nekatera izrazito strokovna vprašanja, ki bi jih morali rešiti demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva in za sprejete odločitve prevzeti odgovornost. Nenazadnje je to njihovo poslanstvo, za katerega so plačani iz davkoplačevalskega denarja. V prizadevanjih za razumno omejitev referendumov (nedeljski bo po pojasnilih državne volilne komisije stal okrog štiri milijone evrov, a to so zgolj stroški izvedbe brez sredstev za referen- dumsko kampanjo)je bilo ugotovljeno, daje pri nas edino ustavno sodišče tisto, ki lahko ustavi referendum, če ugotovi, da bi s tem nastale protiustavne posledice. V nekaterih drugih državah so že vnaprej določena področja zakonodaje, ki ne sodijo na referendum, kot na primer zakoni, ki se sprejemajo po hitrem postopku, zakoni, ki zadevajo proračun, plače, pokojnine in davke, ter zakoni, s katerimi se ratificirajo mednarodne pogodbe. Vtem kontekstu je bila obujena tudi opcija referendumskega dneva, ki jo sicer že predvideva zakon o referendumu in ljudski iniciativi, vendar še ni bila nikoli uporabljena v praksi, ker mora biti sprejeta z dvotretjinsko relativno večino poslanskih glasov. Rešitev, da bi na en dan, v obdobju enega koledarskega leta, odločali o več referendumskih vprašanjih, je po mnenju pravnih strokovnjakov sicer ekonomična, vendar neuporabna za primere, ko ni mogoče eno leto čakati na odločitev ljudstva. Boste torej v nedeljo šli na referendum? IZ VSEBINE: Tema tedna: Po referendumih vse bližje Švici...4 Upravna enota Mozirje: Alije vaša osebna izkaznica še veljavna?.5 Občinski svet Ljubno: Nova podžupanja Anka Rakun.........6 Občinski svet Rečica ob Savinji: Cajnerju ponovno podžupanstvo......6 SA-ŠA regija: Bodo majhne občine spet ostale brez vpliva?...........7 BSH Hišni aparati Nazarje: Novo delovno okolje invalidom prijazno in vzpodbudno.............11 Mozirje: Okrogla miza Umetnost in kumunikacija.... 24 Košarkarski klub Nazarje: Borbenost ni bila dovolj za zmago....25 ISSN 0351 -8140, leto XLII, št. 49,10. december 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik, Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 14. REFERENDUM V SAMOSTOJNI SLOVENIJI w Po referendumih vse bližje Švici To nedeljo, 12. decembra, bo referendum o novem Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu, so vložili v poslanski skupini SDS in SNS ter poslanec Andrej Magajna. ŽE DRUGIČ O RTV Vlagatelji nasprotujejo spremembi statusa zavoda, kot tudi statusa zaposlenih. Sprašujejo se, ali na novo opredeljena sestava programskega sveta in imenovanje članov zagotavljata pluralnost medijskega prostora in neodvisnost od politike. Zakon je po njihovem prepričanju tudi v nasprotju z javnim interesom. Menijo, da spodbuja izvajanje komercialne dejavnosti, kar bi bilo v škodo jav- ne službe, s finančno avtonomnostjo pa bi omogočal privatizacijo zavoda. Predlagatelji zakona menijo, da le-ta prinaša nov, sodobnejši način delovanja in uvedbo posebnih tematskih programov. Po besedah ministrice za kulturo Majde Širca naj bi bilo po novem zakonu na programu več kulturnih, izobraževalnih in informativnih vsebin. Zagotavlja tudi depolitizacijo RTV. DOSLEJ ŠTEVILNI ZAKONODAJNI REFERENDUMI Zakonodajni referendum lahko razpiše državni zbor (DZ) na pobudo najmanj desetih poslancev, poslanske skupine ali vlade. DZ mora odločitev sprejeti z večino glasov vseh poslancev. Parlament je referendum dolžan razpisati, četo zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj 40.000 volivcev. Doslej je bilo razpisanih deset zakonodajnih referendumov, na katerih smo odločali o volilnem sistemu, financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne, zdravljenju neplodnosti, preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic, vračanju prekomernih vla- ganj v telekomunikacijsko omrežje, odpiralnem času trgovin, o izbrisanih, o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, lastninskem preoblikovanju zavarovalnic in arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Rezultati teh referendumov so bili petkrat za in petkrat proti referendumskemu vprašanju. ŠE TRIJE POSVETOVALNI REFERENDUMI Volivke in volivci so doslej izražali svojo voljo tudi na posvetovalnih referendumih. Marca 2003 sta tako potekala referenduma o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato. Na prvem so volilni upravičenci odločali, ali naj Slovenija postane čla- Naša anketa So vsi referendumi smiselni? Dvanajstega decembra se bo zgodil že štirinajsti referendum v Sloveniji. Tako velika številka dokazuje, da politiki pogosto prelagajo svoje odločitve na ljudstvo. Nekateri med njimi pa po mnenju nekaterih niso bili niti smiselni. Po zatrjevanju strokovnjakov lahko za izjemo štejemo le referendum o osamosvojitvi Slovenije, ki je bil izglasovan s prepričljivo večino volivcev in veliko volilno udeležbo. Nesmisel referendumskega odločanja ljudstva je po mnenju analitikov tudi v tem, da bi morala določena vprašanja, ki so predmet referenduma, rešiti stroka, zlasti takrat, ko volivci ne poznajo pravilnih odgovorov na referendumska vprašanja. A na podlagi izkušenj o do sedaj izvedenih referendumih se verjetno marsikomu zastavlja vprašanje, kateri od referendumov je sploh dal tiste rezultate, zaradi katerih je bil izveden? Marko Atelšek, Poljane Ob tako veliki številki že izvedenih referendumov se mi zdi, da so bili nekateri zelo nesmiselni. A prenašanje odločitev na ljudstvo je dobro le, če so referendumi smiselni. In se pogosto zgodi, da je referendumsko vprašanje postavljeno tako, da ga ljudstvo sploh ne razume. Marsikdaj pa bi vlada lahko odločila o kakem vprašanju. Daniel Klemenšek, Logarska Dolina Tako pogosto zatekanje k referendumom je znak, da imajo naši politiki probleme z uresničevanjem demokracije. Človek dobi občutek, da se vlada ne zna odločati sama, kar pa je še huje, za izvedbo referenduma zapravi veliko denarja. Prav tako se mi zdi, da se politiki bojijo sprejeti odgovornost za svoje odločitve, zato razpišejo referendum in odgovornost prenesejo na ljudstvo. V vseh teh letih so bili po mojem nekateri referendumi popolnoma nesmiselni. Dobrodošel pa je bil o osamosvojitvi Slovenije in vstopu v Nato. Ivan Tesovnik, Nova Štifta Mi smo izvolili poslance, da bi odločali v imenu nas. A se pogosto zdi, da nimajo toliko poguma, da bi za svoje odločitve sprejeli tudi odgovornost, zato se zatekajo k referendumom in tako vso odgovornost o kakem vprašanju preložijo na volivce. Darinka Hriberšek, Poljane Referendumi so brezpredmetni in bistveno predragi. Z njimi politiki, ki so plačani zato, da sprejemajo odločitve in z njimi tudi odgovornost, enostavno odločanje preložijo na ljudstvo. Tudi število referendumov v naši državi je bilo od osamosvojitve bistveno preveliko. Preko referendumov smo odločali tudi o zelo strokovnih stvareh, kijih marsikdo ni niti razumel. Stanka Pečnik, Radegunda Referendumi so zelo dobrodošli. Po mojem mnenju je dobro, da o stvareh odloča ljudstvo in se upošteva njihovo mnenje. Kar pa se stroškov tiče, ki ob tem nastanejo, žal ne morem reči, ali so upravičeni, vsekakor pa vem, da so zelo visoki. Urša Kahrin Košir, Mozirje Na referenduma o zakonu o RTV bom šla, da izpolnim svojo državljansko dolžnost, čeprav se mi nekateri referendumi, ki smo jih imeli, zdijo nepotrebni in se tako zapravlja le denar. Če bi šli vsi ljudje na referendum in tam izkazali svojo voljo, je to demokracija. Tako pa jih gre zelo malo in se mi zdi, da gre za zlorabo politikov. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem niča Evropske unije. Volilna udeležba je bila na obeh 60-odstotna. Za vstop v EU je glasovalo 89 odstotkov, za vstop v zvezo Nato 66 odstotkov udeležencev referenduma. Junija 2008 so se volivci izrekali na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin. V januarju in aprilu 2006 sta bila še dva lokalna referenduma o ustanovitvi občin. LOKALNI REFERENDUMI V naši dolini smo imeli tudi nekaj referendumov lokalnega pomena. Dobro obiskana sta bila referenduma o ustanovitvi svoje občine v Solčavi in na Rečici ob Savinji, v Novi Štifti so odločali o krajevnem imenu, v Mozirju o samoprispevku za izgradnjo šole. V POVPREČJU NIZKA UDELEŽBA Udeležba na voliščih je v povprečju 37-odstotna, najnižja, nekaj manj kot 11-odstotna, je bila na posvetovalnem referendumu o pokrajinah, najvišja, ko se je odločalo o vstopu v Evropsko unijo in Nato. Takrat je volišča obiskalo dobrih 60, pri preoblikovanju zavarovalnic 58 odstotkov volivcev. Tudi lokalni referendum o ustanovitvah občin je bil nadpovprečno obiskan, na prvem je bila 60-, na drugem 70-od-stotna udeležba. SMO SLOVENCI REKORDERJI V REFERENDUMIH? Pogled na prakso v drugih državah sveta razkrije, da so glede referendumov zakonodaja in navade precej različne. V nekaterih državah, kot sta Nizozemska in Norveška, zakonodaja sploh ne predvideva ali omenja referendumov. Zelo redko se te prakse poslužujejo sosedje Italijani, v Kanadi so ga imeli trikrat, na Švedskem šestkrat v skoraj sto letih. Smo pa zato Slovenci s 14. referendumom v svoji zgodovini končno enkrat blizu Švici. Švica namreč velja za državo, kjer je politična kultura referendumov verjetno najbolj razvita. Švicarski državljani so se od začetka leta 2001 do danes na referendumska volišča podali 31-krat in so ob tem odločali o 82 vprašanjih. Volilna udeležba se skoraj vedno giblje med 45 in 50 odstotki. REFERENDUM NAJVIŠJA OBLIKA DEMOKRACIJE Parlamentarne stranke imajo različna stališča o namenu, pogostosti in smiselnosti referendumov, ki pri nas na volišča privabijo praviloma le skromen delež volivcev. So pa soglasne, da je referendum najvišja oblika demokracije. Stranke so si skoraj enotne, da bi se marsikateremu dosedanjemu referendumu pri nas lahko odpovedali brez pomembnejše škode, a imajo različne predloge, kako bi v bodoče referendumom dali večjo veljavo in obenem prihranili pomembna sredstva. Izvedba referenduma namreč ni poceni in davkoplačevalce stane dobre štiri milijone evrov ne glede na to, ali pride na volišča deset ali devetdeset odstotkov volivcev. Številne reforme, ki jih načrtuje vlada, kažejo, da bomo v prihodnjem letu po vsej verjetnosti ponovno deležni izražanja svoje volje. Malo delo, pokojninska reforma, plačna reforme, vse to se zna znajti na volilnih lističih v letu 2011. Štefka Sem Referendum je odločanje volilnih upravičencev o referendumskem vprašanju. V Sloveniji razlikujemo med ustavno revizijskimi, zakonodajnimi referendumi in referendumi o ustanovitvi občine. Rezultati vseh so obvezujoči, razen kadar se razpiše predhoden posvetovalni referendum na državni ali lokalni ravni. Referendumi so lahko splošni, veljajo za celotno Slovenijo, ali pa lokalni, ki poteka le na določenem ozemlju. ZGORNJESAVINJSKI OBČINSKI SVETI SKOZI OČI STATISTIKE Političarke še vedno v manjšini NAJVEČ SVETNIC IZVOLJENIH V NAZARJAH Vlada je tudi na letošnjih lokalnih volitvah s tako imenovanimi ženskimi kvotami med kandidati poskušala poskrbeti za uravnoteženo zastopanost žensk na volitvah. Med zgornjesavinjskimi svetniki ženske žal še vedno ostajajo v manjšini, a drugače skoraj ne more biti, saj so v veliki manjšini tudi med predlaganimi kandidati. Med 73 zgornjesavinjskimi svetniki je le 14 žensk. V Lučah so bile med 26 kandidati le tri ženske, izvoljena ni bila nobena. V Solčavi je bila zastopanost žensk procentualno večja, med 12 predlaganimi so bile tri ženske, v občinski svet je bila izvoljena ena. Največ ženskih kandidatk je bilo v občini Gornji Grad, kjer seje no volitvah preizkusilo 12 žensk, izvoljeni sta bili le dve. Največ svetnic bo v tem mandatu v Nazarjah, kjer je bilo kandi- datk 10, izvoljene so bile štiri. Nazarje so tudi edina občina, kjer bo naslednja štiri leta na županskem stolčku sedela ženska. Pri tem moramo omeniti še Mozirje, ki je imelo kar 74 kandidatov za svetniška mesta, od teh je bilo ženskih kandidatk 28. Kljub temu so med 13 svetniki izvoljene le tri ženske. V OBČINSKIH SVETIH NAJVEČ JOŽETOV Izvoljeni občinski svetniki so v povprečju stari 47 let, največ izmed njih je rojenih leta 1970. Zgornjesa-vinjčani torej nimamo težav z zaupanjem v relativno mlajše generacije, to se je še posebej izkazalo v Lučah, kjer ima eden izmed izvoljenih svetnikov šele 22 let. A tudi modrost starejših ni povsem na strani, najstarejši svetnik prihaja iz Nazarij in je star 50 več kot najmlajši, torej 72 let. Kot zanimivost dodajamo še podatek, daje med izvoljeni- mi največ Jožetov, kar pa ne pomeni, da se izplača do naslednjih lokalnih volitev preimenovati v Jože- * V Konec leta 2000 in v začetku leta 2001 je bilo izdano veliko število osebnih izkaznic z dobo veljavnosti desetih iet. Zato bo v letošnjem decembru in v začetku prihodnjega leta njihova veljavnost potekla. Na Upravni enoti Mozirje so se na povečan obseg dela že pripravili. V celem letu 2010 na tukajšnji upravni enoti poteče veljavnost 1.218 osebnim izkaznicam, od tega samo v decembru 644. V prvih treh mesecih prihodnjega leta pa poteče veljavnost 679 osebnim izkaznicam. Osebna izkaznica je obvezen dokument za vsakega polnoletnega državljana s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge s fotografijo opremljene ustrezne listine. Z osebno izkaznico ta, ampak le, daje to pogosto uporabljeno slovensko ime. Tatiana Golob, Roman Mežnar izkazujemo istovetnost in državljanstvo, v nekatere države pa je z njo mogoče tudi potovati, torej velja tudi kot potovalni dokument. Vlogo za izdajo osebne izkaznice je mogoče vložiti le osebno, vendar na kateri koli upravni enoti ali krajevnem uradu v času uradnih ur. Priložiti je potrebno fotografijo aii potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) in staro osebno izkaznico. To bo uradno oseba uničila. Ker upravna enota o neveljavnosti dokumentov po uradni dolžnosti občanov ne obvešča več, priporočajo, da ti sami preverijo veljavnost dokumentov in pravočasno vložijo vlogo za izdajo novih. Marija Lebar Novi občinski svetniki se že kar nekaj časa ubadajo z aktualno občinsko problematiko. Izvoljeni so bili v prepričanju, da so najboljša izbira za svojo občino, s svojim delom bodo to lahko tudi dokazali. Med njimi je le malo žensk, prevladujejo štiridesetletniki, s pomočjo statistike pa lahko še podrobneje analiziramo, kako so Zgornjesavinjča-ni volili in izbrali. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Ali je vaša osebna izkaznica še veljavna? Iz OBČIN OBČINSKI SVET LJUBNO Nova podžupanja Anka Rakun Na prvi seji občinskega sveta občine Ljubno so svetniki potrdili predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za stalna delovna telesa, komisije in odbore. Obravnavali so predlog rebalansa proračuna za letos in predlog proračuna za 2011. Župan Franjo Naraločnik je občinski svet seznanil z odločitvijo, da na mesto podžupanje imenuje Anko Rakun. Rakunova je bila štiri mandate na položaju županje in ima številne izkušnje, s katerimi pomaga sedanjemu županu. »Anka Rakun je oseba z izkušnjami in vredna zaupanja. S svojim dosedanjim delom si je v javnosti pridobila veljavo. V teh dneh mi je njena pomoč dragocena in prepričan sem, da bo s tako podporo kot podžupanja nadaljevala skozi celoten mandat,« je dejal župan Naraločnik. Pri obravnavi popravka - rebalansa letošnjega proračuna je pozornost svetnikov pritegnila visoka postavka za zimsko službo. Ta je planiranih 55.000 evrov presegla za celih 342,4 odstotka inje znašala 197.000 evrov. V točki Pobude in vprašanja so člani sveta menili, da bi bilo treba nad izvajanjem zimske službe okrepiti nadzor. Pri tem je župan dodal, da je za občino Ljubno značilen razgiban teren s številnimi cestami do hribovskih zaselkov in kmetij, ki morajo biti prav tako prevozne kot samo središče občine. Svetniki so rebalans potrdili. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava predloga proračuna za prihodnje leto. Glede na letošnjega je proračun za 2011 višji za nekaj več kot 19 odstotkov. Kot je pove- Anka Rakun je bila štiri mandate na položaju županje in ima številne izkušnje, s katerimi pomaga sedanjemu županu (foto: Marija Lebar) dala računovodkinja Marija Potočnik, je podlaga za odločitev o tolikšnem povišanju letošnji rebalans. Povedati velja, da tudi ta predlog proračuna ne predvideva nobenega zadolževanja, kar je na Ljubnem praksa že vsa leta. Na prihodkovni strani so upoštevana tudi evropska sredstva v višini enega milijona evrov za izvedbo investicij v prenovo trškega jedra in šole ter izvedbo vodovoda, kanalizacije Radmirje in projekta GOŠO. Predlog proračuna za leto 2011 gre sedaj v enomesečno javno obravnavo predvsem na posamezne odbore občinskega sveta, možnost pripomb pa ima tudi ostala javnost. Proračun bo občinski svet v drugo obravnavo in sprejemanje dobil vjanuarju. Marija Lebar OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Cajnerju ponovno podžupanstvo Na drugi redni seji, ki je bila 30. novembra, so člani rečiškega občinskega sveta obravnavali zelo obsežen dnevni red. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so potrdili sestavo komisij in odborov občinskega sveta. Potrdili so predlog proračuna in dali mnenje h kandidatki za direktorico osrednje knjižnice Mozirje. Predlog proračuna so sprejeli v prvi obravnavi. Sedaj je proračun v javni obravnavi, na predlog lahko daje pripombe vsa zainteresirana javnost. Druga obravnava je predvidena v zadnji tretjini decembra. Kot kaže, bo proračun sprejet, tako da v začetku prihodnjega leta ne bo potrebno začasno financiranje. Za predstavnika soustanovitelja v Javni Vzgojno-varstveni zavod Mozirje so imenovali dr. Antona Jezernika in se strinjali s kandidaturo Petre Širko za direktorico Osrednje knjižnice Mozirje. Obravnavali so predlog uskladitve ekonomske cene vrtca. Predlagano in sprejeto je bilo povišanje cene, ki jo namesto staršev plača občina v višini 2,5 odstotka ali okoli 530 evrov mesečno. Svetniki so obravnavali investicijo Lokalna cesta Nizka-Varpolje. Investicija je v fazi idejne zasnove, na Milan Cajner je podžupansko funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu (foto: Marija Lebar) osnovi katere predvidevajo nakup zemljišča za izvedbo krožnega križišča in dela predvidene ceste od regionalne ceste do Grušoveljske struge. Lastnik zemljišča soglaša s prodajo. Če bo izvedba projekta ocenjena kot primerna rešitev za naselje Varpolje, se bo pristopilo k realizaciji. Investicija je predvidena tudi v Načrtu razvojnih programov občine za leto 2011. Župan Vinko Jeraj je svetnike seznanil z odločitvijo, da na podžupansko mesto ponovno imenu- je Milana Cajnerja. Ta je omenjeno funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu. Kot je dejal Jeraj, je v prvem mandatu od nastanka občine, ko je bilo marsikdaj težko, Cajner s Bralec našega časopisa nas je obvestili, da je skoraj mesec dni nazaj brez predhodnega opozorila ali pojasnila ugasnil televizijski oddajnik na Teru nad Ljubnim ob Savinji. Najprej so »ugasnili« programi mul-tipleksa A, pozneje še preostali do takrat dosegljivi programi. Na začetku so koristniki oddajnika predvidevali, da gre za tehnične težave, kasneje so do njih »pricurljale informacije«, da so težave na nivoju občine in lastnika oddajnika. Po sledeh teh informacij smo povprašali na občini Ljubno, kaj je narobe z omenjenim oddajnikom. Župan Franjo Naraločnik je povedal, da občina plačuje za vzdrževa- svojim znanjem in izkušnjami ter pripravljenostjo znatno pripomogel k uspešnemu reševanju izzivov in dobremu delovanju občine. Marija Lebar nje omenjenega oddajnika Francu Papežu. S tem je gospodinjstvom, ki nimajo možnosti drugačnega dostopa do televizijskih programov omogočeno spremljanje le-teh. Seznanjeni so bili, da oddajnik ni deloval dan ali dva, toda po zagotovilih Papeža je šlo za tehnično težavo, ki je bila takoj odpravljena. Od takrat vse deluje normalno, je pa res,je povedal Naraločnik, daje prišlo do spremembe kanalov, na katerih se spremljajo posamezni programi, zato svetujejo uporabnikom, naj poskusijo z nastavitvami kanalov na svojem televizorju poiskati doslej videne programe. Štefka Sem DIGITALNI SNEG NA TELEVIZORJIH Že pred prehodom na digitalno ostali brez programov OBČINA NAZARJE Bivšemu županu zahvala ob odhodu Prejšnji teden so se sodelavci občinske uprave občine Nazarje na krajšem dogodku poslovili od bivšega župana Ivana Purna-ta. Ob tej priložnosti so mu izročili simbolično darilo in se mu zahvalili za dolgoletno in korektno sodelovanje. Ivan Purnat je sicer funkcijo župana predal Majdi Podkrižnik že na prvi seji občinskega sveta v novembru, opravila sta tudi formalno primopredajo, vendar je še sodeloval pri pripravi rebalansa letošnjega proračuna. Njegovi sedaj že bivši sodelavci so mu za slovo izrekli V imenu vseh je Ivanu Purnatu (levo) darilo izročil Jože Štiglic (foto: Marija Lebar) številne zahvale za dobro sodelovanje in za marsikateri nasvet in nauk, ki jim je pomagal pri delu. Purnat je izrazil upanje, da mu niso zamerili včasih tudi nekoliko ostrejših tonov, »saj sem vas vedno jemal, kot da ste moji lastni otroci«. Slovo je bilo izredno ganljivo in ni manjkalo solz na obeh straneh. V imenu vseh je Purnatu darilo izročil Jože Štiglic. Darilo je bilo izbrano res domišljeno - lesena skleda - izdelek umetnostne obrti, simbol lesarstva, za promocijo katerega si je Purnat veliko prizadeval. Marija Lebar SVET ŽUPANOV SA-ŠA REGIJE Bodo majhne občine spet ostale brez vpliva? V novi sestavi po lokalnih volitvah so se prvič sešli župani vseh desetih občin naše regije. Seja je bila v četrtek, 2. decembra, v Šmartnem ob Paki. Tamkajšnji župan Alojz Podgoršek, ki je svetu predsedoval do sedaj, je funkcijo predal šoštanjskemu županu in poslancu v državnem zboru Darku Menihu. Govorili so o spremembah zakona o regionalnem razvoju in o realizaciji projektov, ki so bili prijavljeni na razpise Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni ra- zvoj (SVLR). Pregled stanja na dosedanje štiri razpise SVLR prijavljenih projektov je podala direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec. Dejala je, da je bila večina od dvajsetih projektov, kolikor jih je deset zgor-njesavinjsko šaleških občin prijavilo, realizirana po načrtih. Občine so zanje uspele pridobiti predvidena sredstva ali pa so se s SVLR uspele dogovoriti o podaljšanju roka za izvedbo projektov. Obravnavali so še predvidene spremembe Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Pri tem so menili, da predvidena ukinitev Sveta županov regije (med njimi širše celjske regije) ponovno zmanjšuje vlogo županov. Predvideni regionalni svet naj bi sestavljali štirideset odstotkov župani, štirideset odstotkov gospodarstvo in dvajset odstotkov civilna družba. Odločal bo o projektih, ki jih bodo morale izvesti občine, bojazen pa je, da zaradi omejenega števila članov župani manjših občin ne bodo mogli sode- lovati in soodločati. Župani so se seznanili tudi z razpisom, ki naj bi ga država objavila še letos in je namenjen sofinanciranju obnove javne razsvetljave v skladu z uredbo o svetlobnem onesnaževanju. Dogovorili so se, da bi k sodelovanju pritegnili še občini Polzela in Braslovče, saj je v razpisu vrednost projekta vsaj dvesto tisoč evrov. Konkretneje se bodo o tem dogovorili na januarski seji, ko naj bi določili tudi nosilca projekta. Marija Lebar OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD Pred novimi investicijami potrebno zaključiti stare Gornjegrajski svetniki so na drugi redni seji razpravljali o proračunu občine za leti 2011 in 2012. Župan Stanko Ogradi je predstavil planirane prihodke in odhodke za prihodnji dve leti. Omenil je, da se pri pripravi proračuna prvotno upoštevajo finančni transferi za naloge, katere je lokalna skupnost dolžna izvajati in jih tudi financirati ali sofinancirati, preostanek se nameni za investicijske namene. Pripravljajo se projekti in projektna dokumentacija za pridobivanje nepovratnih sredstev, sklenjene so pogodbe za izvedbo kanalizacije v Bočni. V teku so prijave za razpis na kmetijskem ministrstvu za sredstva za določene ukrepe. Občina ima izdelan načrt za dozidavo osnovne šole in vrtca, postavka je vključena v prora- čun, ko pa bodo znani pogoji razpisa, na katerega se bodo prijavili, bodo o tem odločali z rebalansom. Ostale investicije so po besedah Ogradijo naravnane glede na razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu. Ker je deset od enajstih svetnikov novoizvoljenih, je bilo z njihove strani največ vprašanj o raznih postavkah v proračunu in nadaljevanju investicij. Svetniki iz Nove Štifte so bili mnenja, da je za njihov kraj premalo planiranih investicij, čeprav so določene stvari v kraju potrebne. Župan je na to odgovoril, da se veliko planiranih sivari odvija v več etapah, kot je kanalizacija in rekonstrukcija ceste v Bočni, zato je treba takšne investicije najprej zaključiti, potem se lotevati novih. Glede projekta v Bočni so ve- zani tudi na sredstva, kijih bodo morali vrniti, v kolikor projekta ne dokončajo, zato takšnih sredstev nikakor ne morejo prerazporediti za druge Hitijo z deli smučiščih Zadnje sneženje, nato pa še odjuga sta zaposlenim na Golteh pripravila obilo skrbi in dela s pripravo snega. Kot je povedal direktor Ernest Kovač, hitijo in se trudijo, da bi ta vikend za smučarje odprli smučišči na ljubenski strani, to je Ročko in Stare stane. Računajo tudi, da bo konec te- projekte. Po razpravi so se odločili, da bodo proračun sprejemali na decembrski seji. Štefka Sem in hotelu ga tedna končana zamenjava nosilne žične vrvi na nihalki. Nihalka vodi neposredno v hotel na Golteh, ki še nima uporabnega dovoljenja, zato bodo nihalko za javnost odprli hkrati z novim hotelom, kar bo po Kovačevih besedah še pred božičem. ML GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE na nihalki. POGOVOR Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM OB NJEGOVI 90-LETNICI »Vidim, da ljudje znajo ceniti izročila preteklosti« Aleksander Videčnik (foto: Andreja Gumzej) Aleksander Videčnik, častni občan občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad in Ljubno, bo jutri, 11. decembra, praznoval visok življenjski jubilej - 90-le-tnico. Brez dvoma je to nova prelomnica v njegovem bogatem življenju, čeprav jih je bilo že veliko, vendar se sedaj nahajamo v popolnoma drugačnih družbenih razmerah... Sedanje družbene razmere me zelo skrbijo kot Slovenca in kot človeka, kije v svojem življenju preživel vladavino štirih cesarjev. Tako socialno razdvojene družbe, kot jo imamo sedaj, ko tako rekoč ni več srednjega sloja, še ni bilo in zdi se mi, da to ni prava družba. Družbe ne moremo obvladovati, če nimamo trdnega pravnega reda, pravni red pa so tiste norme, ki so družbeno sprejete. Če so družbene, to pomeni, da veljajo in jih ljudje sprejemajo. Žal smo sedaj priča pravnemu diktatu in ne pravni državi. Toda ne glede na vse okoliščine trmasto vztrajam pri svojem delu. Glede na to, da sem sam, se občasno spopadam z osamo, a si vedno najdem kakšno zaposlitev. Vsak dan planiram, kaj bom delal naslednji dan, in tako minevajo dnevi in tedni, eden za drugim... - Vaše življenje bi lahko v grobem razdelili v štiri obdobja: otroštvo in mladost v Celju, druga svetovna vojna in bivanje v tujini, povratek v domovino in aktivno delo na različnih področjih v celjski regiji ter življenje in delo po upokojitvi v Zgornji Savinjski dolini. Kakšni so vaši spomini po tolikšnem času na mladost? Življenje v stari Jugoslaviji ni bilo enostavno, vendar tudi ni bilo tako slabo. Ko so pred nedavnim v Logarski dolini pri prekrivanju strehe našli zapis tesarskega mojstra iz tistega časa, je bila na njem navedena tudi plača zidarja in tesarja. Tesarje zaslužil 7 dinarjev na uro, hlebec kruha pa je stal dinar in pol, malce večji dva dinarja. To pomeni, da je tesar v eni uri zaslužil za več kot tri kilograme kruha. Sicer ni bil socialno zavarovan, vendar v tistem času ni stradal nihče, kije želel delati. V kriznih letih 1932-1933 so se izvajala tudi obsežna javna dela, ko so v Celju regulirali Savinjo. Moja prva služba je bila v Mohorjevi tiskarni. V tistem času smo imeli grafičarji, tako imenovani črni umetniki, kot smo se radi pošalili med seboj, nadpovprečno dobre plače. Ko sem prišel k Mohorjevi, sem bil star petnajst let in sem sodeloval v gledališki skupini in pevskem zboru. Sprejeli so me kot brata. Vsa štiri leta mojega uka so bila izjemno zanimiva. Neprestano smo imeli izobraževanja v Ljubljani, enkrat oblikovalske, drugič jezikovne tečaje. Tovarišija v grafični stroki je bila čudovita in je veljala ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Obdobje tik pred drugo svetovno vojno je bilo zelo težko zaradi draginje. Sindikati, predvsem Jugoslovanska strokovna zveza, so organizirali protidraginjske shode. Tudi študenti ljubljanske univerze so bili na cesti, ne pa tako kot danes, ko se vozijo v »beemvejih« in živijo v Ljubljani na očetovi kartici. Tak človek ne more imeti socialnega čuta, zato od te bodoče inteligence nimamo kaj pričakovati. No, resje, da nekateri študenti pridno delajo, to vidim pri svojih vnukih, in pomagajo staršem, da lažje preživijo. - Vojna vihra tudi vam ni prizanesla. Že na začetku vojne ste morali v tujino... Takoj ob okupaciji so Nemci zasedli Mohorjevo tiskarno, ki je bila takrat neke vrste komunikacijski center. Začeli so masovno uničevati slovenske knjige, cel arhiv Mohorjeve so odpeljali v Radeče v razrez. Nato so se spravili še nad pisave. Po štirinajstih dneh meje poklical nemški vodja tiskarne Haupt in mi povedal, da grem v Linz, kjer naj bi zamenjal nekega celjskega »kulturbundov-ca«. Bil sem zelo neprijetno presenečen, kajti do takrat sem prišel le do Ljubljane in dvakrat do Zagreba. V Linzu me je sprejel faktor - vodja oddelka. Ker me je imenoval kolega, mi je bilo nekoliko lažje. Dodelil mi je delovno mesto stavca. Prve dni sem spal v taborišču, kjer so bili ljudje vseh sort. Ponoči sem se ves čas držal za uro, da mi je ne bi kdo ukradel. Nato mije eden od sodelavcev, domačin, uredil sobo, ki mije veliko pomeni- la, saj sem tam živel, ne da bi se počutil ogroženega. Omenjeni kolega, pisal seje Schmit, in še en kolega sta me nato nekako prevzela pod svoje okrilje in mi skozi druženje pokazala številne kulturne spomenike zgornje Avstrije. Še danes sem jima za to hvaležen, kajti v meni je ostalo občudovanje lepot arhitekture. Potem sem bil leta 1943 vpoklican v nemško vojsko. Branil sem se, češ da nisem njihov državljan, a so mi odvrnili, da bom za puško nosit čisto dober. Prišel sem v Hainburg, kjer me je sprejel četni narednik Spitz. Ko sem mu povedal, da sem po poklicu grafičar, me je vzel za svojega osebnega slugo. Opravljal sem pretežno gospodinjska dela, kar mi ni bilo težko. Nekega jutra pa me je poklical in vprašal, če bi šel za tolmača. Brez razmisleka sem pristal, čeprav nisem vedel, kaj to pomeni. V četi tolmačev sem srečal same vrhunske intelektualce, večinoma Dunajčane. Ker za razliko od njih nisem bil poročen, sem jih pogosto nadomeščal ob nedeljah, za kar so se mi oddolžili s hrano in cigaretami, katere sem potem prodajal naprej. Zelo dobro sva se spoprijateljila z nekim madžarskim slikarjem, ki meje nagovoril, da sem pisal domov za smuči. On jih je že imel. Mama mi jih je res poslala in šla sva se smučat po »božji cesti«. Tam sem se po nesreči zaletel v neko žensko, ki je kasneje postala moja žena. Priženil sem se na veliko vinogradniško posestvo. Ko so se Rusi približevali Dunaju, so nas preselili na Bavarsko, blizu Münchna. Tam sem dočakal konec vojne. Nazaj v Avstrijo sem se prebijal ilegalno, saj sva skupaj z nekim Prusom mesec dni pred koncem vojne ušla. Ko sva prišla na mejo, sva ugotovila, da je most porušen in da ne moreva čez, zato sva se skrivala na tamkajšnjih kmetijah, da naju ne bi ujeli esesovci. Nekega dne sva na cesti zagledala zapuščen kamion, poln denarja. Iz gole radovednosti sem vzel šop bankovcev in jih odnesel na bližnjo banko, da bi se prepričal, če tudi v tako kaotičnih razmerah bančni sistem deluje. Stari bančnik je sprejel moj polog, potem pa sem na to pozabil. Zelo sem bil presenečen, ko sem leta 1954 dobil obvestilo iz Traunsteina, da imam v dobrem 78 nemških mark. Pisal sem jim, da so se najbrž zmotili, pa so mi razložili, od kdaj imam ta denar na računu. Za protivrednost so mi nato kupili strokovne knjige in tako sem bil korektno poplačan. - Kako dolgo ste ostali v tujini? Moj zakon na Dunaju je trajal sedem let. Moram priznati, da me je ves ta čas vleklo domov. Cele dneve sem poslušal radio Trst, da sem lahko slišal kakšno slovensko pesem. Vključil sem se v društvo prijateljstva z Jugoslavijo in tako dobil zveze na konzulatu. Ženi sem rekel, naj gre z mano, toda to so bili divji časi, zato se ni odločila. Po sedmih letih sva se sporazumno razšla in ohranila korektne odnose. Vsako leto dvakrat me obišče hčerka iz tega zakona, bivša žena pa je zdaj zelo bolna in ni več pokretna. Ob tem moram poudariti, da sem se na vinogradniškem posestvu ogromno naučil in tudi ogromno naredil. Imel sem čudovitega tasta, ki meje imel zelo rad in meje leta 1946 nagovoril, da grem v vinogradniško šolo. V dveh letih smo spoznal veliko teorije, tast pa me je šolal v praksi. Na tak način je vinogradništvo postalo moj poklic. - Kako ste se vklopili v družbo po vrnitvi v domovino? Ko sem prišel nazaj v Celje, so se za mene skoraj stepli. Pri zadružni zvezi sem postal referent za vinogradništvo za celoten celjski okraj. Sodeloval sem z veliko ljudmi, še posebej s kmeti na Kozjanskem, s katerimi smo zgradili res pristne prijateljske vezi. Ko so letos v Virštanju postavljali nov klopotec, so me povabili in mi javno izročili priznanje. Ker je to v bistvu že tretji rod mojih vinogradniških prijateljev, je očitno, da sem svoje delo, za razliko od mnogih drugih aktivistov v tistem času, opravljal pošteno in korektno. Vrnitve v domovino nikoli nisem obžaloval. Dr. Matjaž Kmecl je ob neki priložnosti dejal, da sem gor, torej v Avstriji, pustil bogastvo in prišel v revščino. Že res, toda ta revščina je moja, to je moja domovina in mi pomeni neprimerno več kot neko posestvo v tuji deželi. Na ločitveni razpravi je moja tašča, ki mi ni bila naklonjena, izjavila: »Ko sem mu pokazala našo grobnico in rekla, da bo potrebno nanjo dopisati priimek Videčnik, je takoj dejal, da on pa tu ne bo ležal.« To je bilo sicer res, vendar je želela mojo izjavo uporabiti kot argument, da bi bil krivdno obdolžen ločilve, kar pa sodnik seveda ni upošteval, zato je bila ločitev sporazumna. - Bili ste tudi podžupan v Šmarju... S podžupansko funkcijo v Šmarju sem malo preveč zabredel v politične vode, zato se nisem dobro počutil. Odločil sem se za nadaljnji študij v Ljubljani, nato pa sem se zaposlil v Etolu kot sekretar. Od tam sem šel v celjsko banko, kjer sem dočakal upokojitev kot direktor mestne hranilnice. Veliko sem se angažiral na področju mladinskega varčevanja, na kar sem še danes ponosen. - Kaj je bil potem glavni razlog, da tretje življenjsko obdobje preživite v Zgornji Savinjski dolini oziroma da si ustvarite svoj novi dom v Mozirju? V Celju smo imeli hišo na Jožefovem hribu, kjer smo bili vsakodnevno izpostavljeni izpustom iz tovarne Cinkarna. Ko meje prvič zadel infarkt, mije kardiolog svetoval, naj se preselimo, ko pa sem doživel še drugi infarkt, sem spoznal, da je treba res ukrepati. V Mozirju sem imel že pred upokoji- tvijo kar nekaj prijateljev, zlasti planincev, zato izbira niti ni bila tako težka. Razen nekaj posameznih grenkih izkušenj lahko rečem, da so me ljudje lepo sprejeli in so bili vedno pripravljeni na pogovor, čeprav so bili včasih sredi dela. Še posebej sem bil navdušen nad hribovci. Našel sem tudi take posameznike, ki bi jih lahko smatral za »praslovence« glede na njihovo prenašanje kulturnih izročil, zato sem lahko o tem veliko napisal. Vesel sem, da novi rod Zgornjesa-vinjčanov želi vedeti, kako so živeli njihovi predniki. Vedno znova jih opozarjam, naj si ne domišljajo, da vedo več kot njihovi predniki, razlika je le v tem, da so predniki delovali na bolj primitiven način, ker niso imeli šol, vendar so kljub temu naredili vse. - Kmalu po prihodu v Mozirje ste prevzeli urednikovanje Savinjskih novic. Kako ste v času, ki ga danes pojmujemo kot »trdi socializem«, kot urednik in novinar shajali s tedanjo občinsko politiko? Imel sem srečo, da sem imel na svoji strani Matevža Požarnika, ki je bil ugleden borec, zelo sposoben človek in nekaj časa tudi predsednik občinskega komiteja. Skupaj sva sestavila uredniški odbor, na katerega sem se skliceval, koje bilo potrebno. Seveda so se pojavljali tudi različni pritiski. Ko sem nekoč objavil intervju s cestarjem iz Lepe Njive, me je poklical nek pomembnež in me osorno vprašal, če zato dajejo denar za časopis, da se pogovarjam s cestarji. Odvrnil sem mu, da se nisem pogovarjal s cestarjem temveč s človekom. Zakaj pa ne bi tudi drugi občani vedeli, kako gre temu človeku tam gor? V drugem mandatu je bil predsednik uredniškega odbora Jože Tlaker, s katerim sva tudi zelo dobro sodelovala, nato pa se je pojavila nevarnost, da časopis prevzamejo Velenjčani. Zamišljeno je bilo, da postane priloga Našega časa. Na zboru krajanov v Šmartnem ob Dreti so se ljudje temu odločno uprli in poslali protestno pismo na SZDL, kar je zadostovalo za ustavitev sicer že dogovorjenih aktivnosti. V Savinjskih novicah smo takrat začeli, da bi pritegnili pozornost občanov, z objavami dežurstev zdravnikov in veterinarjev. Sčasoma smo v naših prizadevanjih uspeli in ljudje so časopis vzeli za svojega. To je bilo zame zadostno plačilo, saj sem sicer dobil samo povračilo potnih stroškov za vožnjo v Novo mesto, kjer so časopis tiskali. Novinarsko in uredniško delo je povsem zapolnilo praznino, ki bi se po upokojitvi verjetno pojavila v mojem življenju, in še danes mi delo za Savinjske novice veliko pomeni. Neprestano razmišljam, kaj bom napisal za prihodnjo številko, in vesel sem, ko me kdo ustavi na cesti in komentira zapis v kakšnem mojem prispevku. Vidim, da ljudje znajo ceniti izročila preteklosti, in hvala bogu, da je tako. - Realizirali ste tudi veliko število knjižnih projektov, pri čemer je še posebej občudujoče to, da ste se pri svojem publicističnem delu spustili na različna strokovna področja - od domačih godcev, lesnih in gozdnih delavcev, furmanov, splavarjev vse do zdravilstva... Ko sem v Narodni univerzitetni knjižnici ugotovil, da imajo o Zgornji Savinjski dolini samo sedem predmetov, sem sam pri sebi sklenil, da ne sme ostati pri tem. Osredotočil sem se na področja, kjer so bile »sive lise«, kar je seveda terjalo polno angažiranje. Literature ni bilo, praktično edini informatorji so bili lokalni prebivalci. Velikokrat sem obiskal deželni muzej in deželni arhiv v Gradcu. Tam sem med drugim našel pravi mozirski grb, kajti kar več desetletij po vojni je bil v uporabi napačen. Tudi v pokrajinskem muzeju v Mariboru so mi šli zelo na roko. Odkril sem veliko stvari in za zasluge pri tem delu sem postal častni član drušlva slovenskih arhivarjev, kar razumem kot potrditev, da je bilo moje delo smiselno in dobro. Arhiv, ki sem ga imel doma v petnajstih omarah, sem dal v Celje zato, ker tu ni bilo prostora. Tam je dosegljiv vsem zainteresiranim inje na varnem. - Kljub obsežni bibliografiji in častitljivi starosti pa še vedno neumorno raziskujete... Če ne bi tako delal, ne bi dočakal devetdeset let. Vse se začne v glavi in se tam tudi konča, zato še vedno brskam in raziskujem. Trenutno se ukvarjam s šolslvom v Mozirju, pri čemer sem ugotovil, da je mozirska šola dala, med drugimi uglednimi osebnostmi, tudi viteza Jurija Lipol-da, a za to nismo vedeli. Bil je največji geolog v takratni Avstro-Ogrski in dvorni svetnik na Dunaju, zato mu je cesar podelil vitešlvo reda železne krone, ki seje preneslo tudi na njegove potomce. To poudarjam zaradi tega, da se zavedamo, kakšne vrhunske strokovnjake je dala šola v Mozirju. Njeni učitelji bi lahko bili vzor marsikomu, zato so lahko Mozirjani ponosni na to šolo. - Še vedno ste torej polni energije in ustvarjalnih idej, ali to pomeni, da se lahko nadejamo še kakšne knjige iz vaše produkcije? Ne bom tajil, da se resno ukvarjam s to mislijo. Imam zamisel, da bi opisal zanimive ljudi, ki sem jih srečal v svojem življenju. Na primer Jožeta Goričarja, uglednega univerzitetnega profesorja in Mozirjana, ki je imel do mene enak odnos, kot bi bil njegov sin. Veliko mi je pomagal v intelektualnem smislu, še posebej pa je prispeval k temu, da nisem imel težav z manjvrednostnim kompleksom. Drugi tak posameznik je dr. Matjaž Kmecl, ki je napisal večino uvodnikov za moje knjige. V teh sestavkih ne govori samo o meni in mojem delu, ampak piše tudi o Zgornji Savinjski dolini in o tukajšnjih ljudeh. In še veliko je bilo teh ljudi, zato je ideja zares zanimiva. Poleg tega pa razmišljam tudi o knjižni izdaji zgodovine zgornjesavinjskih šol. Bomo videli, kaj bo nastolo iz tega. - Gospod Sandi Videčnik, ob vašem osebnem jubileju vam v imenu uredništva in bralcev Savinjskih novic iskreno čestitam in želim vse dobro! Franci Kotnik OTVORITEV STUDIA HG Z lastnim frizerskim salonom si je izpolnila sanje Marsikdo se je spraševal, kakšen bo namen prizidka k znani mozirski kavarni in piceriji Pripek. Od prvega decembrskega petka ugibanj ni več, saj je bila na ta dan v novih prostorih otvoritev frizerskega studia Urške Zorin. Na otvoritvi je Zorinova na kratko opisala dolgo pot, ki jo je pripeljala do izpolnitve njene velike želje, da bi svoje frizersko znanje in izkušnje delila med ljudi v lastnem salonu. Iz bolj ali manj resnega namiga s strani lastnika zgradbe Mirana Rednaka je v parih mesecih zrasel funkcionalno zgrajen, domiselno urejen in okusno opremljen prostor. Ideja seje dolgo časa medila, pogovori so postali resnejši, pridobivanje dovoljenj dolgotrajno. Pa Na otvoritvi je Urška Zorin opisala pot, ki jo je pripeljala do njenega salona (foto: Benjamin Kanjir) vendarle niti Miran Rednak, ki je poskrbel za gradnjo, niti Urška Zorin, ki si dolgo časa ni predstavljala, kako bo vse skupaj izgledalo, nista odnehala. Na veselje vseh, ki so se ob trenutkih otvoritve radostili ob novi ponudbi tovrstnih storitev. Na višjem nivoju, z uporabo naravnih preparatov, z obilico nasvetov in uslugami, ki jih vsakdo ne more ponuditi. Prostor bo ob prihodu strank zadihal s polnimi pljuči, tudi zavoljo masažnih stolov, iz katerih bo po koncu friziranja težko vstati. Da je Urška Zorin z odprtjem studia HG potegnila pravo potezo potrjuje tudi dejstvo, da so termini za teden dni naprej zasedeni. Benjamin Kanjir Izvedba projektov po pristopu Leader ima številne sinergijske učinke LAS - DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEZEUA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Nedavno se je sestal upravni odbor Društva LAS za našo dolino. Preverili so dveletno delo in projekte, ki so bili v tem obdobju realizirani. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so bila za leto 2009 počrpana vsa sredstva, ki jih je LAS imela na voljo. Objavili so že tudi najavo za zbiranje projektnih predlogov za leto 2011. ODBOR PREGLEDAL DOSEDANJE IZVAJANJE STRATEGIJE Kot pravi predsednica LAS Mateja Brleč Suhodolnik, je bilo na seji prisotnih večina članov upravnega odbora, kar pomeni, da so prisostvovali predstavniki javnega, zasebnega in ekonomskega sektorja pa tudi nekateri nosilci projektov. V letu 2009 je bilo preko LAS izvedenih šest projektov v vrednosti dobrih 100.000 evrov. V letošnjem letu se izvajajo štirje projekti, nekateri so končani, na ministrstvo za kmetijstvo pa že podani zahtevki za sredstva. LAS je imela za letos 109.000 evrov. Gre za nekaj odmevnih projektov, ki so na različnih področjih delovanja prinesli v dolino ne samo dodatna sredstva, temveč tudi nove vsebine. Tako je bil uspešno izveden projekt ocenjevanja in internega certificiranja zgornjesavinj-skega želodca. V dogajanje ob pro- jektu z naslovom Poletna zGodba so bile vpete vse občine. Omeniti velja projekte društva Špes pa Predsednica Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline Mateja Brleč Suhodolnik (foto: Marija Lebar) glasbeno dogajanje z naslovom Šepet savinjskih krošenj. Tu je velik projekt Solčavski gorski les. V čebelarskem projektu Spoznajmo Čebelarsko zvezo SA-ŠA gre za preseganje lokalnih meja, saj sta sodelovali zgornjesavinjsko in šaleško društvo LAS. Izvedena sta bila tudi projekta s poudarkom na izobraževanju. PARTNERSTVO IN SODELOVANJE PRINAŠA REZULTATE Kot pravi Brlec-Suhodolnikova, je ena od vrednosti izvajanja programa Leader za razvoj podeželja tudi v partnerslvu in sodelovanju, ki ga brez teh projektov gotovo ne bi bilo. Pri tem se pristop izvaja od spodaj navzgor, saj prihajajo ideje in pobude iz samega okolja. »To so »mehke« zadeve, za katere sredstev ni najti v drugih programih. Resnično pomenijo prispevek k razvoju podeželja in so dolgoročno tudi ekonomsko zanimive,« meni predsednica zgornjesa-vinjske LAS. Če pobudniki želijo, da njihov projekt uspe, je nujno sodelovanje, sestajanje, oblikovanje idej. Pri tem je treba osvajati dodatna zna- nja, kijih sicer udeleženi ne bi iskali in se na tak način spodbuja tudi razvoj posameznikove osebnosti. Pomembno je druženje, porajajo se nove zamisli, kako popestriti dogajanje in izboljšati življenje ljudi na podeželju na ekonomskem, kulturnem, turističnem in še kakšnem področju. PREDVIDENI DVE BISTVENI SPREMEMBI V letih 2011 do 2013 ima zgornjesavinjsko LAS za izvedbo in vodenje projektov dobrih 400.000 evrov. Za prihodnje leto so na spletnih straneh upravljavca Zavoda Savinja že objavili najavo za zbiranje projektnih predlogov, ne pa še razpisa, saj se konec tega leta pričakuje spremembe uredbe programa razvoja podeželja RS za obdobje od 2007 do 2013. Predvideni sta dve bistveni spremembi: višje naj bilo sofinanciranja projektov in možnost oblikovanja izvedbenih načrtov dvakrat letno. Razpis za nabor projektov za leto 2011 bodo tako verjetno objavili v začetku prihodnjega leta. Marija Lebar BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Novo delovno okolje invalidom prijazno in vzpodbudno V Industrijsko poslovni coni (I0C) Nazarje je v sredo, 1. decembra, podjetje BSH I.D. Invalidska družba slovesno odprlo in predalo namenu novo tovarno. Na slovesnosti je bilo prisotno vodstvo nazorske matične tovarne in številni gostje. Županja Majda Podkrižnik jim je podarila likovno delo, ki predstavlja novo tovarno. Gostje so si ogledali proizvodnjo in prostore, kjer bo v bodočnosti učni center. OD PRVE LOPATE DO TOVARNE LE NEKAJ MESECEV BSH Hišni aparati I.D. Invalidska družba je v stoodstotni lasti BSH Hišnih aparatov. Novo tovarno je namenu predal direktor invalidske družbe Matija Petrin. Na kratko je orisal potek izvajanja investicije. Zahvalil se je vsem, ki so pri tem pripomogli, saj je tovarna nastala : res v samo nekaj mesecih. Poudaril je način izvedbe delovnih prosto- zelo uspešni, saj seje med 18 dobavitelji teh delov, ki jih dobavljajo servisni službi v Nemčiji, nazorska invalidska družba po kakovosti letos uvrstila na četrto mesto. Do sedaj je proizvodnja potekala v najetih prostorih na lokaciji ustanoviteljice. Invalidska družba si je v času delovanja uspela zagotoviti pogoje za svojo širitev in končno izgradnjo lastne tovarne. V IOC Prihova Direktorjema Boštjanu Gorjupu (levo) in Matiju Petrinu (desno) sta županja Majda Podkrižnik in Samo Begič v imenu občine predala umetniško delo (foto: Marija Lebar) rov, ki je delavcem prijazen in prilagojen pogojem za invalide. V tovarni so zagotovljeni topli obroki, prav tako je organiziran avtobusni prevoz. Invalidska družba je kot hčerinsko podjetje BSH Hišni aparati pričela poslovati leta 1997. Dejavnost vključuje predvsem zagotavljanje rezervnih delov in dokupnega programa za male gospodinjske aparate. Pri tem so, kot je dejal Petrin, so od Občine Nazarje odkupili zemljišče in tam v res kratkem času zgradili poslovne prostore v izmeri 1.400 kvadratnih metrov. Vrednost investicije je ocenjena na skupaj 900.000 evrov, objekt pa je zgrajen v več etažah. UČNI CENTER ZA VEČ ZNANJA Nad proizvodnjo in pisarniškimi prostori je predviden prostor tudi za učni center. »Pri našem nači- Boštjanu za 40. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje! Anica, Denis in Nejc nu proizvodnje, ko dajemo velik poudarek kakovosti izdelkov, in pri 1.100 zaposlenih je izobraževanje nenehna nuja. To se kaže zlasti pri novih sodelavcih, ki nimajo znanja in usposobljenosti, ki ju od njih pričakujemo,« je povedal Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje v BSH Hišni aparati Nazarje. zagon proizvodnje, ki sedaj že redno teče. Tukaj bo zaposlenih 65 ljudi, od tega 30 invalidov, 18 oseb s skrajšanim delavnikom in starejši zaposleni. Podjetje s svojim poslovanjem pomembno prispeva k razreševanju problematike zaposlovanja invalidov v Zgornji Savinjski doli- Novi prostori so zaposlenim v invalidski družbi prinesli boljše pogoje za delo (foto: Marija Lebar) Novi prostori so zaposlenim v invalidski družbi prinesli boljše pogoje za delo, v matični tovarni pa sprostili prostorsko stisko. Boštjan Gorjup je dodal, da bodo tam v bližnji bodočnosti namestili dve novi proizvodni liniji, povečati pa nameravajo tudi število sodelavcev in zaposliti okoli 40 ljudi s strokovnimi znanji. Letošnje poslovanje tovarne je označil kot uspešno, saj bodo izdelali kar nekaj več aparatov, kot je bilo načrtovano. POGOJI DELA PRILAGOJENI INVALIDOM Na lokacijo na Prihovi so v nekaj dneh preselili vse potrebno za ni, skupaj z matičnim podjetjem pa v Savinjsko-šaleški regiji predstavlja pomemben gospodarski dejavnik. O tem je spregovorila tudi županja Majda Podkrižnik. »Vsaka pridobitev gospodarstva v teh kriznih časih je dobrodošla. Še posebej pa smo veseli te, saj je tovarna BSH-jeve Invalidske družbe prva realizirana investicija na tem prostoru, odkar je občina industrijsko cono komunalno opremila,« je dejala in poudarila tudi družbeno odgovornost družbe BSH Hišni aparati, ki podpira številne dejavnosti v lokalni skupnosti. Marija Lebar Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati za področje Gospodarjenje je spregovoril o pomenu zaposlovanja invalidov, saj je odprtje nove tovarne sovpadalo z mednarodnim dnevom invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra. »Pomembno je, da invalidnim osebam zagotovimo ustrezna delovna mesta. Pri tem menim, da nameravane spremembe zakonodaje, ki se pripravljajo na področju zaposlovanja invalidov in delovanja invalidskih podjetij, ne prinašajo ustreznih rešitev. Devetdeset odstotkov invalidskih podjetij v Sloveniji posluje pošteno in transparentno in ni prav, da bi bila oškodovana zaradi tistih desetih odstotkov, ki položaj invalidskega podjetja izkoriščajo.« Organizacije, Oglasi D ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE PODELIL PRIZNANJA ZA NAJSKRBNEJSEGA GOSPODARJA V nazorski enoti laskavi naslov Ivanu Volerju Ivan Voler rad priskoči na pomoč sokrajanom in se udeležuje sekaških tekmovanj na območnem ter državnem nivoju, kjer je s svojo ekipo že osvojil najvišjo stopničko. Stoletne izkušnje in znanje so temelj skrbnega dela z gozdom, so prepričani v Zavodu za gozdove Slovenije, zato že vrsto let ob koncu leta najskrbnejšim gospodarjev podelijo priznanja, Z njimi namreč želijo poudariti pomen skrbnega gospodarjenja z gozdom in širjenja dobrega zgleda lastnikov gozdov. Za letošnjo slavnostno podelitev, ki sojo pripravili na prvi decembrski dan, so si izbrali turistično kmetijo Hudičevec pri Razdrtem. Med štirinajstimi dobitniki priznanj, slovenski zavod za gozdove namreč izbere najskrbnejše-ga gospodarja iz vsake območne enote, je bil tudi Ivan Voler iz Krnice, kije zastopal nazorsko območno enoto. Na Žlebnikovi domačiji v Krnici, kjer si je Ivan ustvaril dom, poleg štirih otrok in žene živi tudi tašča. Na 790 metrov nad morjem ležeči kmetiji za delo poprimejo vsi, saj je za urejen gozd ter obdelavo kmetijskih površin in travnikov potrebno veliko energije. Osrednja dejavnost pri Žlebnikovih je pridelava mleka. A ker je visokogorski svet mačehovski do ljudi, so si Volerjevi poiskali kruh v dopolnilni dejavnosti. Jožica in Ivan se ukvarjata s prevozi otrok ter sečnjo in spravilom lesa. Da pa bi si olajšal delo v gozdu, se je Iko, kot ga kličejo prijatelji, odločil za nakup gozdarskega traktorja preko razpisa Program razvoja podeželja. »Ivan Voler je s svojo življenjsko energijo nepogrešljiv v domačem kraju. Sokrajanom rad priskoči na pomoč, vrsto let pa se udeležuje sekaških tekmovanj na območnem in državnem nivoju, kjer je s svojo ekipo že osvojil najvišjo stopničko. Velja omeniti tudi njegovo skrb za ohranjanje biotsko pestrega gozda. V letu 2006 je Ivan v svojem gozdu izdelal dve večji mlaki, v katerih najdejo svoje domovanje predvsem različne vrste dvoživk,« so v obrazložitvi za priznanje zapisali v nazorski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Marija Sukalo PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Najvišje priznanje za Ferdinanda Riflja Minulo soboto sta v Celju na izredni skupščini Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) podpisali dogovor o sodelovanju. PZS je na slavnostni seji podelila tudi številna priznanja zveze za letošnje leto. Med nagrajenci je bil 95-letni Ferdinand Rifelj iz Planinskega društva Gornji Grad, ki je bil med devetimi dobitniki najvišjih planinskih priznanj, svečane listine PZS. Tudi po Rifljevi zaslugi in ob pomoči somišljenikov se je pred dobrimi petdesetimi leti zgradil in ka- Ferdinand Rifelj je bil dolga leta oskrbnik doma na Menini (foto: Franc Pahovnik) sneje obnovili dom na Menini planini. Planinska postojanka je bila njegova velika ljubezen. Kot oskrbnik je vrsto let ponujal zatočišče planincem in popotnikom, ki so prihajali na planino uživat lepote narave. Njegov visok življenjski jubilej se časovno ujema z letošnjim praznovanjem 60-letnice Planinskega društva Gornji Grad, katerega pobudnik in soustanovitelj je bil in kateremu ostaja zvesti član. Sodelovanje obeh organizacij sta predsednika, Bojan Rotovnik (PZS) in Igor Potočnik (GRZS), najavila ob podpisu pisma o nameri na dnevu gorskih reševalcev na Jezerskem 12. junija letos, ko sta se javno obvezala, da bosta v prihodnje aktivno sodelovala, pristopila k reševanju vseh odprtih vprašanj in spodbujala postopke za sklenitev pisnega dogovora o sodelovanju med obema organizacijama. Prva skupna projekta bosta obveščanje javnosti o nevarnosti proženja snežnih plazov po posameznih gorskih skupinah ter skupni dan varstva pred snežnimi plazovi za člane planinskih društev in ostale ljubitelje narave. Štefka Sem IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroie, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARINI s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si vvwvv.avtosola-reIax.si RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse gf uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 15.12.ob17.00 ^ * Srečno 2011 ! ^ W- Sp" Avtošola s^à RELAX“ Velen je in Mozirje Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, telefon 041-227-133 ali na dan PROJEKT BEREMO SLOVENSKE AVTORJE SE JE ZAKLJUČIL Ta veseli dan kulture v Knjižnici Mozirje Anatol Štern je v vlogi Andreja Smoleta zbrane več kot navdušil (foto: Tatiana Golob) Na dan rojstva Franceta Prešerna, 3. decembra, ki ga Slovenija praznuje kot Ta veseli dan kulture, je Knjižnica Mozirje pripravila zaključek bralnega projekta Beremo slovenske avtorje. Na prireditev je povabila ljubitelje slovenske knjige, kot gost večera pa se je predstavil gledališki igralec Anatol Štern v monodrami Matjaža Kmecla, Slovo Andreja Smoleta od veselih ur. Zbrane na prireditvi je najprej pozdravila Petra Širko, nova direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »Domača beseda v ljudeh spodbuja narodno zavedanje, spoštovanje tovrstne literature pa pomeni tudi spoštovanje lastne kulturne dediščine. Ena izmed poglavitnih nalog knjižnice je ravno ta, da predstavlja slovensko knjigo in domače avtorje, zato smo v Knjižnici Mozirje in vseh njenih krajev- nih enotah v letošnjem letu, v sodelovanju s Knjižnico Laško, uvedli novost, to je bralni projekt Beremo slovenske avtorje, ki se je začel v pomladnih mesecih in se za letošnje leto danes zaključuje.« Po njenih besedah je bil namen projekta opomniti in spodbuditi bralce k branju kvalitetne, toda vse prevečkrat zapostavljene slo- venske literature, kar je knjižnici s tem projektom vsaj do neke mere tudi uspelo. Vsi bralci v projektu so lahko izbrali katerikoli dve leposlovni deli slovenskih avtorjev, o katerih so nato na skupnih literarnih srečanjih v krajevnih enotah osrednje knjižnice izmenjavali mnenja. Eno takih srečanj je Knjižnica Mozirje pripravila konec septembra, ko je gostila bralce omenjenega projekta iz Laškega. Na prireditvi so bralci projekta prejeli priznanja in knjižne zahvale, podelitvi pa je sledila zanimiva monodrama Matjaža Kmecla, Slovo Andreja Smoleta od veselih ur. Dramo z zgodovinsko tematiko, v kateri mrtev Andrej Smole »z one strani« nagovarja prijatelja Franceta Prešerna, je odigral gledališki igralec Anatol Štern. Tatiana Golob NA REČICI NA OGLED POSTAVUENE PODOBE DR. FRANCETA PREŠERNA Prvi pesnikov portret nastal šele po njegovi smrti Profesor dr. Marko Marin je poudaril, da je nekaj Prešernovih upodobitev nastalo v 19. stoletju, ko so se Slovenci začeli pripravljali na 100-letnico pesnikovega rojstva (foto: Marija Šukalo) Ob 210 obletnici rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna so člani KUD Utrip pripravili razstavo podob omenjenega pesnika, ki so ga risali različni avtorji, ob tem pa prisluhnili razlagi profesorja dr. Marka Marina Kdo je narisal Prešerna. V avli rečiške osnovne šole so organizatorji »podobo na ogled postavili« prvo decembrsko soboto, ko so obiskovalci lahko prisluhnili tudi Prešernovim recitacijam v interpretaciji znanih slovenskih gledaliških igralcev, ki so zbrane na zgoščenki. Za glasbeno obarvan dogodek so poskrbeli učenci nazorske glasbene šole. Znano je, da je Prešernov prvi portret nastal šele po njegovi smrti, 1850. leta. Čeprav gaje po spominu upodobil Franc Kurz Goldenstein, je slika za Slovence neprecenljiva, saj je edini znani likovni dokument, ki naj bi razkrival, kakšna je bila resnična pesnikova podoba. »Ker je bila naša družba naklonjena drugačnim pogledom, je ostalo nedognano dokazovanje in utemeljevanje, ali je to res njegov potret. Razstava naj bi oživela spomin na čas, ko smo izgubili ce- lo vrsto dokumentov o Prešernovi osebnosti, ker so bile socialne razmere na Slovenskem take, da niso bile pripravljene sprejemati drugačnih novitet. Namen tega obnavljanja pa je mogoče spet sprožiti interes, da se dokončno dožene, ali je teorija o tem, da je Prešernova podoba, ki je postavljena v avli res Prešernova. Za enkrat je to le hipotetično. Zato je vse skupaj potrebno še dokazovati in obnavljati. Kar do sedaj vemo, pa je premalo. Za strokovnjake je sporno to, da sli- ka ni podpisana in ne dokumentirana,« je med drugim izpostavil dr. Marin. »Obenem pa je dogodek priložnost, da v tej dolini prikažemo nekaj, kar še ni bilo.« Dr. Marin je še poudaril, daje nekaj Prešernovih upodobitev nastalo v 19. stoletju, ko so se Slovenci začeli pripravljali na 100-letnico pesnikovega rojstva. Njegova podoba je navdihovala tako slikarje kot kiparje, njegov lik pa so začeli upodabljati tudi na razglednicah. Marija Šukalo Verici Veliko je takih dni, ko sreča se ti nasmeji. Bodi srečna na ta dan, ko praznuješ rojstni dan. Želimo mnogo sreče, zdravja ti, še na mnogo, mnogo lepih dni. Sin Igor in vsi, ki te imamo radi \ Vabimo vas na Božično-novoletni , ov- \e>. i ld« bOŽlČnO Logarska dolina novoletni ^ mi Koncert I snegu nušA DERENDA „ ] SLOVENSKI OKTET KARLI GRADIŠNIK MOONLIGHTING ORCHESTRA OTROCI IZ OSNOVNE ŠOLE SOLČAVA VSTOPNINA 3,00 € ŽREBANJE VSTOPNIC Tradicionalnoga poklanjamo prazniku ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. U BOSCH Tehnika za življenje Pokrovitelji: Mobitel, telekomunikacijske storitve, d.d., BSH hišni aparati, d.o.o., LINDE PLIN d.o.o., NLB d.d.. Slovenska turistična organizacija Občine: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji V? mika m Hotel Plesnik Informacije: 03 839 23 00 fT v sredo, 15.12.2010, začetek digitalnega oddajanja v lastnem multipleksu, na ìtanalffs? z oddajnikov Plešivec, LaškoJ MaHčFMozirje^ ter v programskih shemah ^mišW,^Siol|T^^T^7 Eiektro Turnšek, Skyline in drugih v petek, 17.12.2010, DAN ODPRTIH VRAT ob 20. obletnici Bodite še naprej z nami ! Zgodovina in narodopisje C Začetki mozirske šole Piše: Aleksander Videčnik Iz listin, kijih hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani (mapa OŠ Mozirje), je mogoče izluščiti marsikaj zanimivega in predstaviti sedanjemu rodu, kako je bilo nekoč v šoli. Poročilo je iz leta 1939. Javna šola v Mozirju je bila ustanovljena leta 1783, za tem, koje cesarica Marija Terezija izdala Splošni red za ljudske šole. Za Mozirje vemo, daje pred tem delovala župnijska nedeljska šola vtedanji kaplaniji. Taje bila nameščena nad vhodom v cerkveno območje, kije bilo tedaj obdano z močnim obzidjem, saj je bila cerkev sv. Jurija v Mozirju taborna. Nad glavnim vhodom sta bili dve sobi, kot navaja Iganac Orožen, ki so jima rekli kaplanija. V eni je ob nedeljah poučeval duhovnik, največkrat kaplan. Seveda so bile te šole v glavnem usmerjene v učenje katekizma in deloma tudi branja in pisanja. Kot navaja poročilo o šolsh/u v Mozirju, je ta šola prenehala z delom leta 1872. Kot še stoji v poročilu, je bil obisk te šole zelo slab. Prvotna »šolska izba«, tako so tedaj imenovali učni razred, je bila v Hofbauerjevi hiši, ki je sedaj ni več. Na njej smo leta 1987 odkrili spominsko ploščo, ki jo hrani sedaj muzejska zbirka v Mozirju. S tem smo se spomnili prvega učitelja Franca Hofbauerja. Učilnica je bila majhna, za komaj 20 učencev. Pouk je bil tiste čase le v nemškem jeziku, zato se je Hofbauer trudil z dvojezičnimi zvezki pomagati otrokom, ki seveda nemščine sploh niso obvladali. Šola je kmalu postala pretesna. Mozirski župnik Anton Zajringer je zato zgradil ustrezno šolsko poslopje (sedaj kaplanija) na cerkvenem prostoru, ob tem pa so porušili sprednji del obzidja. Šola je leta 1874 postala dvorazredna, z dograditvijo novega šolskega poslopja leta 1896 pa je že bila trirazrednica. Naraščanje števila šolobveznih otrok je kmalu zahtevalo novo širitev. Leta 1905 je mozirska šola postala že šti-rirazrednica. Leta 1929 je bila ustanovljena k 3. razredu vzporednica, leta 1933 pa so vzporednico snovali tudi za 4. razred. Po Zakonu o ljudskih šolah iz leta 1929 so se šole nanovo organizirale. Tedaj je veljalo, da so predstavljala prva štiri leta šole - osnovno šolo, naslednji dve leti pa višjo ljudsko šolo. Zasluge za razvoj šole imajo, piše v listini, Okrajni šolski svet v Gornjem Gradu, Krajevni šolski svet pod predsedstvom Janeza Lipolda, ter Mozirjan Alojz Goričar in nadučitelj Franc Praprotnik. POMEMBNI UČITEUI Franc Hofbauer (prvi učitelj) - 1787 do 1822; Franc Jamšek - 1864 do 1868; Franc Praprotnik - 1889 do 1915. Posebej omenjajo, daje bil Franc Hofbauer še orglar, cerkovnik in trški sin-dik. To si lahko razlagamo tako, da v tistem času še ni bilo urejeno redno plačevanje učiteljev s strani javnih ustanov. Za Franca Jamška omenjajo, da je bil izvrsten učitelj in priznan pisatelj. Seveda posebej omenjajo zasluge Franca Praprotnika, ki je bil poleg uglednega učitelja, še »nenadkriljiv« sadjarski strokovnjak. Omenjajo še Franca Hribernika, ki je bil odličen narodopi-sec inje potem postal ravnatelj Meščanske šole v Šoštanju. Tam ima tudi spomenik. UGLEDNI MOZIRJANI IZ MOZIRSKE ŠOLE Franc Lipold, župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu; Jožef Lipold, župnik na Rečici ob Savinji (tudi pesnik); Marka Plešnik, župnik v Loki, znameniti pridigar; Franc Lipold, ravnatelj glavne šole v Celju; Jurij Marka Lipold, znameniti rudarski inženir, dvorni svetnik in vitez reda železne krone; Ivan Lipold, doktor svetega pisma in deželni poslanec; brata Mali - Friderik in Albin sta bila odlična zdravnika; Florijan Vodovnik, pesnik in stotnik avstrijske armade, pozneje sije nadel priimek Siegenfeld, pisal pa je žal le v nemščini; znani ljudski pesnik Žiga Laykauf-Mozirski, bil je tudi trški arhivar in napisal vojno kroniko 1914-1918 (objavljena v zlati knjigi trga Mozirje). Seveda so našteti le nekateri Mozirjani, ki so ponesli glas svojega kraja v svet. VISOKI OBISKI NA ŠOLI Škof Anton Martin Slomšek je šolo obiskal kar trikrat - 1848,1858 in 1861. Nadvojvoda Janez Habsburški je večkrat obiskal Mozirje, kjer je tudi prenočeval, ob tem je rad prihajal v šolo na obisk. ŠOLSKE PRIREDITVE Te so se prirejale največkrat v dobrodelne namene in v dobro revnim učencem. KUŽNE BOLEZNI Mnogokrat so med otroci razsajale razne kužne bolezni. Tako je leta 1888 razsajala davica, ki je zahtevala življenje preko 100 šolskih otrok. V KATEREM JEZIKU SE JE PODUČEVALO? Do leta 1864 je bil pouk izključno v nemščini, potem letu pa so uvajali materin jezik. Na šoli se je vodila zlata knjiga, ki je bila ob času poročanja v odličnem stanju. Ta seje vodila do leta 1864 v nemškem jeziku, pozneje pa v slovenskem. Vodila seje do leta 1901. UČNE KNJIGE Pisane so bile v materinem jeziku. Naj tu omenimo, da si je učitelj Franc Hofbauer prizadeval otrokom olajšati pouk s tem, da je občasno pisal dvojezične zvezke. VZDRŽEVANJE ŠOLSKE STAVBE Novo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1896 (stalo je tam, kjer je sedaj samopostrežna trgovina) inje imelo dva vrta - zelenjavnega in sadnega. Prvi je bil tik ob šoli, sadni pa oddaljen kakih 250 metrov. Sadni vrt je služil za vzrejo sadnih drevesc, znan po prizadevanjih Franca Praprotnika za vzgojo mladih sadjarjev. ŠOLA NI IMELA ODRA Mladinske igre, ki sojih pripravili šolski otroci, so se zato uprizarjale v tedanjem Sokolskem domu. Ker je šola imel zelo dober pevski zbor, so pogosto nastopali na raznih javnih prireditvah, pa tudi koncerte so pripravili, prav tako v Sokolskem domu. Pripravljali so še lepe božičnice in ob tem obdarovali nad 80 učencev z obutvijo in oblekami. ŠOLSKA KUHINJA Taje poslovala od leta 1912. Hrano je prejemalo kakih 100 otrok. Kuhinja seje vzdrževala s prostovoljnimi prispevki. Med prvo vojno ni delovala, ker ni bilo mogoče dobiti dovolj živil. j f'ib» jttii.lf //m Jlt, ',l/» >.i /iiattt, isjt, „J,, <‘£/'rl/, 0MCJefa, jC, i$tr\j!nv J!/lij ,/Ìn t u LJlftU ihhltlt^n *« V», i$W, Jfl n M h ,J/iuiii i /llOihjKuiif iBuHlM. mj!ti i n sBuhvil^e. A-trtf Z/ßfiSd J/ .;V/ m mjBp n/, Ju Bitna jej.* nui dobnu. fff hnU ,limunu fó»Itéìltl tllPUjll ß^ieto..éJLua = _ -o O (D ° 03 'D 05 "03 -^3 03 ' > CD "c .CD , C ® C) U M ^ , U ^ cd ca _ 'Ufe t > J5 o s'o > ra o o o o w 5* CD>ro —: ni ^ ,n «5T INJ ,n ISfezlOMMM o : c i "O :=i a> > -5 > -S _ a? .2 'c Jr; 03 -2 > 03 2 .!§> € g' §| O -i= . "O c O CD > O .© .g I >N o -2 0 o C/3 E n si. ss oz, so 03 •c E 0 03 0 'CT s— ?o2» C= 03 ■—o — 0 c ^ c c 0 0 — s— J0__0 0 ■a -^ > ~ ro to 1= g i— 0 0 O) > D W fttTC os w N Ü MIKLAVŽEVANJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Prvi vikend v decembru je bil rezerviran za obhod svetega Miklavža po naši dolini. Obiskal je vse pridne in malo manj pridne otroke ter jim razdelil različna darila. V Radmirju so člani prostovoljnega gasilskega društva otrokom pripravili kratko igrico in z njo prikazali, kako otroci pišejo dobrotniku. Dogajanje je glasbeno popestril mali zborček. Vzdušje se je nato stopnjevalo vse do prihoda Miklavža in njegove spremstva, »hoh-kaplana«, parkeljnov in anglečkov. Ti so bili v veliko pomoč pri razdeljevanju daril. Otroci so bili letos zelo pridni. Vsaj tako so v Mozirju zatrdili med obiskom Miklavža, ki so ga tudi letos v goste povabili člani KD Jurij. Na nedeljski večer so ga otroci pričakali na župnijskem parkirišču. Miklavž je s sabo pripeljal kopico razposajenih parkeljnov, ki so razgrajali po odru, vmes pa tudi lepo zapeli. Ob dobrotnikovem prihodu so hudobci utihnili, otroci pa so mu zapeli, zmolili in se nato razveselili darilnih vrečk. da prihodnje leto spret pride. Darila, ki so jih otroci prejeli po naši dolini, seveda brez različnih sponzorjev in prostovoljcev v PGD Radmirje, turističnih društvih Rečica, Nazarje in Gornji Grad, društvu Panorama Solčava ter ob izdatni pomoči nekaterih občin ne bi bila tako bogata. Marija Šukalo, Benjamin Kanjir Z ognjemetom razsvetljeno nebo in pesmice iz grl osnovnošolcev so bili v Nazarjah uvod v prihod Miklavža. Tudi na Rečici ob Savinji so za prijetno razpoloženje pred prihodom dobrotnika poskrbeli osnovnošolci. Mali obdaro-vanci so s molitvicami in petjem potrjevali Miklavžu, da so pridni in si zaslužijo njegovo darilo. Tako v Nazarjah kot na Rečici so bile na Miklavževem sejmu na voljo sladke dobrote in številni okraski za praznične dni. Tudi pestra ponudba v obeh krajih je bila plod osnovnošolcev. Solčavski otroci so se pred prihodom prvega decembrskega dobrotnika zabavali ob igrici, ki je pripovedovala o Mavrični ribici. Seveda so tudi oni ob zaključku druženja odšli z darilom, ki jih je pripravil Miklavž. Lučani so za druženje ob dobrotniku izbrali cerkev in z različnimi molitvami ter kratkim pogovorom uspeli prepričati dobrega moža, da jim je izročil darilo. Prisrčno petje malih kratkohlačnikov je Miklavža privabilo tudi na Veniše. Tu je ob pogovoru z otroci in razdelitvijo daril zaključil letošnji pohod po dolini. Otrokom pa obljubil, Savinjske novice d.o.o. Savinjska c. 4, 3331 Nazarje ; je dobrotnik zapletel v pogovor (foto: MŠ) Spoznavali jedi ob korejs RINEK Boljša je ena steklenica vina v življenju, kakor pa tri steklenice vina po smrti. Korejski pregovor Po uvodnem pozdravu gostiteljice Margarete Atelšek je o tej temi spregovorila Erna Košmrlj, predstavnica Univerzalnega mirovnega združenja. V svojem predavanju je izpostavila, da mir temelji na treh nivojih. Temelja za trajni mir in srečo sta enotnost telesa in duha, kar najdemo v družini, ki živi za družbo, narod in svet. Univerzalni mir pa dosežemo, če je harmonija med ljudmi in naravo. Srečanje je bilo priložnost za predstavitev kulinarike tako Spodnje kot Zgornje Savinjske doline, za predstavitev delčka kulinarike gostov pa je poskrbela Korejka Sun Woo Irgl. Gostiteljice so ob pomoči korejske kuharice spoznale pripravo nekaterih enostavnih jedi Daljnega vzhoda. Tako so nastale zelenjavne palačinke z morskimi sadeži in kim bap - riževe kroglice z morskimi algami. Udeleženk niso fascinirale le jedi, temveč tudi njena priprava. Pod spretnimi prsti korejske mojstri ce kuhanja, ki je jedi pripravlja v tipičnem nacionalnem oblačilu, je bila zelenjava hitro nasekljana na rezance, saj njihov način konzumiranja hrane ne pozna vilic in nožev, temveč le žličko in palčke. Prav tako so jedem pridih Koreje dodale tudi specifične kombinacije začimb. Marija Sukalo Za naročila od 6. do 20. decembra 10% predpraznični popust! Za predstavitev delčka kulinarike Daljnega vzhoda je poskrbela Korejka Sun Woo Irgl (foto: Marija Šukalo) Okoninsko Društvo podeželskih žena Toplica je v sodelovanju z aktivom kmečkih žena iz Braslovč ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami pripravilo druženje s članicami Univerzalnega mirovnega združenja in Slovenskega ženskega društva za mir v svetu. Na njem so zadnji petek v novembru spregovorili o miru in nenasilju tako v domačem okolju kot v širši skupnosti. www.fotoknjiga.net H i 1 J FJjgStf J f! I |i|n k \ J / Mil J ALPSKO SMUČANJE Tina po Matejinih stopinjah Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogovoru možno tudi ob nedeljah. Dečki, ki igrajo pod okriljem Košarkarskega kluba Nazarje Input, so v letošnji jeseni dosegli velik uspeh (foto: Benjamin Kanjir) Enajst in dvanajst let stari otroci, ki mnoge popoldneve preživljajo pod koši parketa nazorske športne dvorane pod okriljem KK Nazarje Input so v letošnji jeseni doživeli velik uspeh. Po mnogih sezonah brez vidnejših uspehov jim je letos pod vodstvom trenerja Andreja Pečovnika uspelo uvrstiti med 24 najboljših slovenskih ekip. V treh tekmovalnih delih so odigrali kar štirinajst tekem. Z osmih so se vrnili kot zmagovalci. V zadnjem, tretjem delu tekmovanja so naleteli na premočne nasprotnike, ki so jim prizadejali tudi večino letošnjih porazov. Ekipi prvoligaša Helios iz Domžal in Dravograda sta bili premočan nasprotnik, da bi se Nazarčanom uspelo uvrstiti še v finalni del. Kljub temu so zelo veseli in polni motivacije pred prihajajočimi novimi tekmovanji. Ob tem bi si želeli, da bi v njihove vrste vstopilo čim več mladih, kijih veselijo košarka, aktivno preživljanje prostega časa in razvijanje zdravega duha v zdravem telesu. Benjamin Kanjir Velik napredek malih nazorskih košarka Alpska smučarka iz Luč, Mateja Robnik že ima naslednico. Medtem ko se sama po poškodbi šele vrača na treninge, si njena mlajša sestra Tina postopoma utira pot med najboljše. Sodeč po zadnjih rezultatih jo čaka vsaj tako lepa prihodnost kot starejšo od Robnikovih smučark. Tina je ta čas članica slovenske reprezentance za evropski pokal, s katero je zadnji mesec preživela v Skandinaviji. Tam so se dekleta udeležila več tekem FIS in evropskega pokala, Robnikova pa je razveseljevala zlasti v zadnjih dneh njihovega gostovanja na severu. Tako je v Trysilu na Norveškem dvakrat prepričljivo zmagala na veleslalomih FIS, nekaj dni za tem pa Alpski smučarki iz Luč, Mateja (levo) in Tina Robnik se bosta morda že kmalu srečali tudi v svetovnem pokalu. uspešno nastopila tudi na tekmi še v superkombinaciji osvojila drugo višje ravni - za evropski pokal in Kvi- mesto. Pri tem je v superveleslalo-tfjelu, na prizorišču tekem svetov- mu dosegla četrti najboljši čas, po nega pokala, s štartno številko 56 slalomskem delu pa se zavihtela tik pod vrh. Devetnajstletnica iz Luč je izjemen niz zaključila še s sedmim mestom v superveleslalomu. To je za mlado smučarko, ki so jo v preteklosti mnogokrat ovirale poškodbe, dobra popotnica pred nadaljevanjem zime. Tako jo utegnemo že kaj kmalu videti Stortati tudi med najboljšimi smučarkami sveta, na tekmah svetovnega pokala. Tam jo bo zagotovo spodbujala tudi njena največja vzornica in podpornica, sestra Mateja. V času, ko sama še nabira kondicijo in prve smučarske kilometre po dolgotrajni poškodbi ahilove tetive, se veseli sestrinih uspehov, ki so tudi zanjo velika motivacija, da se čim prej vrne na bele strmine. Kdaj točno bo spet tekmovala, Mateja še ne ve natančno, saj si je dala dovolj časa, da se poškodba popolnoma pozdravi, vsekakor si želi, da bi se to zgodilo še v tej sezoni. Morda pa že kmalu na štartu kakšne od največjih tekem vidimo kar obe »Ško-mnovi« dekleti... ŠR Staremu atu! Vse najboljše za 57. rojstni dan. Janja, Anže, Dani ODRAZ PRAVILNEGA DELA Z MLAJŠIMI PIONIRJI ŽUPNIJSKA KARITAS LUČE Številne aktivnosti že v prvem letu obstoja v potrebi pa radi priskočijo na pomoč številni posamezniki. Zadnjo nedeljo v novembru, ki je nedelja Karitas, so se najprej pri maši nato pa na srečanju zbrali člani šele leto dni stare Župnijske Karitas (ŽK) Luče. Denar iz nabirke pri tokratni maši so namenili za pomoč družini Voler - Tevčevim, ki so v nesreči izgubili traktor. Zbrane sodelavce je pozdravil njihov župnik in duhovni vodja Karitas Viki Košec. Zahvalil seje za pripravljenost pomagati sočloveku, ki so jo izkazali v prvem letu delovanja župnijske karitativne dejavnosti. Sledilo je krajše predavanje na temo delovanja v Karitas, ki gaje imel duhovnik dr. Karel Geržan. Iz poročil vodje ŽK Ane Kumer in blagajničarke Anice Podlesnik je razvidno, da so na šentlovrenško nedeljo pripravili srečelov in izkupiček namenili družini v stiski. Trikrat so razdeljevali hrano iz EU družinam in posameznikom, eni družini so omogočili letovanje v Portorožu. Uspešni so bili v velikonočni akciji, ko so obiskali kar sto bolnih, ostarelih, invalidnih in osamljenih faranov. Na obisk so šii tudi v domove za ostarele. Sodelavke so pripravile pirhe, voščilnice pa so v podaljšanem bivanju izdelali učenci osnovne šole Blaža Arniča, s katerimi tudi sicer dobro sodelujejo. V teh dneh in do konca leto so ali pa še bodo pomagali 25 družinam in po- sameznikom v domači župniji, pomagajo pa tudi v župniji Solčava, kjer je bilo pomoči deležnih pet župljanov. Nedavno so v goste povabili sodelavce radia Ognjišče in njihovo gledališko delo Radio Plamen. Za prihodnje leto imajo člani lučke Karitas številne načrte. Nadaljevali bodo z dejavnostmi, ki so se izkazale za uspešne že letos. V svoje delovanje želijo vključiti tudi podmladek. Župnijska Karitas, ki ima sedaj dvanajst aktivnih članic, dobro sodeluje tudi z domačim odborom Rdečega križa in drugimi društvi v občini, v potrebi pa radi priskočijo na pomoč številni posamezniki. Marija Lebar MOZIRSKI GASILCI NE MIRUJEJO Vajo dela mojstra Pridobljena znanja z vaje bodo služila za večjo učinkovitost in varnost ob novih vajah ali morebitnih intervencijah (foto: Robert Napotnik) Mozirski prostovoljni gasilci kljub izteku meseca požarne varnosti, v katerem so izvedli vrsto izobraževalnih, psihofizičnih in preventivnih aktivnosti, nadaljujejo z organiziranimi vajami. Tokrat so se na Brezju »spopadli« s prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi dve vozili, vozniki pa so bili težje poškodovani. Kot pravi poveljnik drušlva Robert Napotnik, mojstri delajo vaje, zato da lahko vaje naredijo mojstre. In odkar je prevzel odgovornost poveljevanja, daje kontinuirano preverjanje psihofizičnih lastnosti gasilcev, ki sodelujejo na intervencijah, na prvo mesto. Zavoljo tega so 21. novembra izvedli vajo tehničnega reševanja v prometni nesreči. Kljub dejstvu, da za tovrstne intervencije nimajo s strani državnih organov podeljene koncesije, so opremljeni s potrebno opremo in ekipo. Namen vaje je bil osvežiti znanje ekipe za tehnično reševanje ter ekipe bolničarjev, s katerimi razpolaga društvo. Del tehnične ekipe sta tudi dva poklicna gasilca, ki svoja znanja in izkušnje delita z ostalimi člani ekipe. Slednja letos praznuje peto leto delovanja. V tem času so izvedli že mnogo vaj, tudi v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi Gornji Grad, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Letuš in Paška vas. Glede na pozitivne odzive vabljenih gostov z mozirske občine, štaba civilne zaščite, poveljstva Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in Rdečega križa je vaja dobro uspela. Benjamin Kanjir POPRAVEK INFORMACIJE V 48. številki Savinjskih novic je v prispevku Srečanje starejših krajanov na Rečici ob Savinji in v rubriki Cvetke in koprive zaradi napačno posredovane informacije s strani Občine Rečica ob Savinji napačno zapisan priimek najstarejše udeleženke srečanja Jožefe. Gospa se ne piše Pečnik, temveč Poličnik. Marija Šukalo V______________________________________ J OKROGLA MIZA UMETNOST IN KOMUNIKACIJA Umetnikov zunanji in notranji govor naj bo skladen Vsako leto se v Mozirju srečajo številni umetniki, ki ustvarjajo v okviru projekta Extempore Mozirski gaj. Njihovem ustvarjanju sledi strokovno srečanje, ki ga vodi dr. Jožef Muhovič. Na letošnji okrogli mizi je bila izpostavljena tema Umetnost in komunikacija, predavanje pa je potekalo v petek, 26. novembra, pred odprtjem razstave Ex tempore Mozirski gaj 2010. Muhovič je zbranim ljubiteljem umetnosti najprej spregovoril o komunikaciji na splošno, nato pa predstavljeno temo poglobil skozi oči umetnika. Zbrane je opozoril na odnos med zunanjim in notranjim govorom, torej na komunikacijo s sabo in z zunanjim svetom. Muhovič meni, da je najbolj pomembno, da sta oba govora, zunanji in notranji, med seboj usklajena, s tem pa je tudi umetnik v skladu sam s sabo. Komunikacija v umetnosti torej pomeni umetnikovo nenehno prizadevanje za skladnost svojega notranjega doživljanja s svojimi umetniškimi deli. Z besedami »Umetnost v svojih največjih dosežkih vedno kaže, da sta notranji in zunanji govor usklajena. Zato se prava umetnost ne prilagaja povprečnemu okusu svoje dobe, umetnik pa je zato pogosto v nasprotju s svetom okoli sebe. Pravi umetniki so zato veliko bolj redki, kot pa se nam v današnjem času zdi,« je Muhovič uradno predavanje zaključil, besedo pa prepustil svojim poslušalcem. Tatiana Golob SREČANJE STAREJŠIH MOZIRJANOV Dobra volja je najboljša popotnica starosti Vvečnamenskem prostoru Osnovne šole Mozirje se je v soboto, 27. novembra, na tradicionalnem prednovoletnem druženju zbralo preko 150 ostarelih Mozirjank in Mozirja-nov. V dobri družbi in s pestrim kulturnim programom so preživeli prijeten popoldan. Za uvodne besede in pesmi so poskrbeli mozirski osnovnošolci. S prepevanjem, plesi in deklamacijami so jim pokazali, koliko energije je v njih, kako velika je želja, da bi se imeli lepo in kako radi jih imajo. Udeleženci vsakoletnega srečanja so ob tem ponosni, da šolo obiskujejo nadebudneži, ki znajo ob vsej svoji mladosti prisluhniti tudi starosti. Šolarje so dopolnili Andrej Rak in njegovi harmonikarji. Zaigrali so par domačih pesmic, ki sojih starejši po- spremili z glasnim ploskanjem. Udeležence je pozdravil tudi župan Ivan Suhoveršnik. Vsem skupaj je zaželel čim manj tegob, kijih prinašajo visoka leta. Izpostavil je trud, ki so ga v svojem življenju vložili v to, da lahko dandanes uživajo sadove tega trdega dela. Ob tem jim je zaželel velik koš zdravja, da bodo še naprej v oporo svojim družinam. Udeleženci srečanja so se skozi ves popoldan zadržali ob prijetnem kramljanju, ob dobri volji in pogostitvi, za katero je poskrbelo osebje šole. Za vse dobro se je v imenu udeležencev zahvalila Pavla Tro-gar. Ob odhodu so bile številne dobre želje usmerjene v čim lepše preživljanje leta, ki prihaja, vse do prihodnjega srečanja. Benjamin Kanjir OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. HUMANO DEJANJE V pripravi koncert za pomoč družini iz Podveže Avto moto društvo Zgornje Savinjske doline se je skupaj s soorganizatorji in izvajalci humanitarnega koncerta v pripravi namenilo, da zberejo nekaj sredstev in jih podarijo v pomoč mladi družini v stiski. Povod za zbiranje sredstevje bila huda prometna nesreča, v kateri je družina Breznik iz Podveže izgubila mladega moža in očeta Franca Kladnika. Pred kratkim je predsednik društva Vinko Poličnik obiskal Breznikove, mamico Mihelo in njenega, leto dni starega sina Andraža, ki sta izgubila moža in očeta. 23-letna mama Mihela je praktično brez sredstev za preživljanje, saj je nezaposlena in prejema le skromno pokojnino po njenem očetu. »Težko z besedami opišem vse tisto, kar sem videl in slišal,« je povedal Poličnik in dodal: »Zato smo preko našega člana Robija Štaba navezali stik, da bi bila Mihela že v kratkem deležna brezplačne, prve psihoterapevtske pomoči. Ob soglasju Izvršilnega odbora AMD ZSD sem oblikoval pobudo Občini Luče, društvu za trajnosti razvoj Luč ter Avtoprevozništvu Moličnik, pri katerem je bil pokojni Franc Kladnik zaposlen, da bi 19. decembra v gasilskem domu v Lučah organizirali dobrodelno prireditev, katere izkupiček bi namenili Miheli in njenemu sinu. Pobuda je bila sprejeta in odločitev o prireditvi prav tako. V teku so vse potrebne aktivnosti ter znani prvi nastopajoči na tem humanitarnem koncertu. Sodelovanje so že potrdili ansambel Petrič, oktet Žetev, Kačji pastirji, Ha-brovi fantje, nekateri drugi pa bodo svojo odločitev sporočili v naslednjih dneh.« Jože Miklavc RECICA OB SAVINJI Čaramo za vesel prihod novega leta Tudi letos bo v vrtcu Mozirje in vrtcu na Rečici ob Savinji december zelo pester. Strokovne delavke vrtca se bodo trudile in omogočale otrokom, da bodo resnično začutili pravljično, decembrsko vzdušje. Otroci so v delavnicah že izdelovali okraske, s katerimi bodo okrasili smrečico pred vrtcem. Starši in otroci vsakega oddelka bodo ustvarjali z različnim materialom v delavnicah in s tem krepili medsebojne vezi. Posebej bodo obeležili Miklavžev prihod in kasneje predbožični dan s slavnostnimi pogrinjki in postrežbo zajtrka ter ostalih obrokov. Pravljični junaki bodo dnevno gostovali, odvijalo se bo kar nekaj lutkovnih in igranih iger, ki bodo otrokom pričarale posebno, pravljično vzdušje. Vsi bodo lahko uživali ob krasitvi prostorov vrtca, krasili pa bo- do tudi smrečico v Slaščičarni Polonca ter v SKB banki. Dišalo bo po pekovskih dobrotah. Polni vtisov in prazničnosti bodo z veseljem in ob rajanju težko pričakali Božička. V obeh delovnih enotah: Mozirje in Rečica bo od 20. do 25. decembra potekal teden odprtih vrat, na katerega so vabljeni tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca, in njihovi starši. Kot v Mozirju se bo tudi v vrtcu na Rečici čutilo decembrsko vzdušje z raznolikimi dejavnostmi, kot so: izdelovanje vizitk, peka medenjakov, izdelovanje okraskov in krasitev vseh prostorov vrtca, prednovoletni ples... Pripravili bodo srečanje z babicami in dedki ter pravljične kotičke, kjer se bodo otroci prepuščali domišljiji in se vživljali v različne vloge glavnih junakov. Vzgojiteljica Ksenija Kranjc POMAGAJMO OTROKOM S TOPLIM OBROKOM Finančna sredstva za nazorske osnovnošolce zbrali na ranču Burger Na ranču Burger na Venišah je bilo novembra XXL martinovanje, na katerem so zbirali finančna sredstva za akcijo Pomagajmo otrokom s toplim obrokom. Nabrana sredstva teh je bilo 200 evrov, je Natascha Burger predala na Miklavžev večer predstavniku nazorske osnovne šole. Burgerjeva je poudarila, daje zelo prijeten občutek, da lahko tisti, ki ima, daje tistim, ki nimajo. »Nikoli ne veš, kdaj se lahko tudi sam znajdeš v stiski, ko rabiš finančno ali kakšno drugo pomoč,« je prepričana. Socialna delavka na na- zorski osnovni šoli, Mija M. Pečnik je zagotovila, da bodo sredstva namensko porabljena za topel obrok otrok iz socialno šibkejših okolij. »Prav za razdelitev teh sredstev za topel obrok otrok smo osnovali komisijo, kije preučila vse primere in prišla do zaključka, da bo kosila skoraj dva meseca imelo deset osnovnošolcev,« ni skrivala zadovoljstva Pečnikova. Marija Šukalo Sredstva je Natascha Burger (levo) izročila Miji M. Pečnik (foto: Marija Šukalo) KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Borbenost ni bila dovolj za zmago Nazarje : Terme Olimia Podčetrtek 74:87 (12:27,25:21,17:20,20:19) Strelci (Nazarje): Gostečnik 12 (21), Bitenc 20 (IT,3-4), Zadravec 5(1-2), Krivec 12 (IT,3-4), Plesnik 1 (1-2), F. Blatnik 8, P. Polčnik, Ločičnik 9(3-4), Hostnikar 7 (3-4). Rezultati 2. SKL vzhod: 9. krog: Radenska Creativ : Fenomeni 87:79, RODD : Ježica (3.12.), Bistrica : Vrani Vransko 71:68, Union Olimpija mladi : Calcit Mavrica (9.12), Nazarje : Terme Olimia Podčetrtek 74:87, Posavje Krško : Lastovka 78:59. Lestvica po 9. krogu: 1. Radenska Creativ 18,2. Bistrica 17,3. Terme Olimia Podčetrtek 16,4. RODD (-1) 14,5. Ježica (-1) 13,6. Posavje Krško 13,7. Vrani Vransko 12, 8. Lastovka 12,9. Fenomeni 12,10. Calcit Mavrica (-1) 11,11. Nazarje 10, 12. Union Olimpija mladi (-1)8. STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Obeta se dvoboj starih rivalov V 9. krogu 2. SKL - vzhod so Na-zarčani v soboto gostili moštvo Terme Olimia iz Podčetrtka. Gostje so se v letošnji sezoni izkazali kot resen kandidat za napredovanje v višji rang tekmovanja, na tekmi v Nazarjah pa so upravičili vlogo favorita. Domačini so se zoperstavili gostom s samo devetimi igralci. Potek tekme je najbolje označil Mar- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje ko Janko mister Slovenije 2010 za mister International, ki je izpostavil odsotnost dveh ključnih igralcev nazorskega moštva. Omenil je preveliko rezultatsko razliko v 1. četrtini, nakar so bili domači košarkar- ji enakovreden tekmec, vendar so imeli spodrezana krila zaradi prevelikega števila osebnih napak. Enostavno niso mogli igrati »na polno«. Trener Marko Finkšt svojim varovancem ni mogel očitati borbenosti. Po njegovih besedah so izgubili proti boljšemu tekmecu, kljub temu da so poizkusili vse za preobrat poteka tekme. Ni pomagala niti conska obrambna postavitev niti posamična obramba, gostje so vedno imeli odgovor, imeli so že 24 točk naskoka, vendar so domačini na krilih Bitenca našli motiv za znižanje izida. Nazarčane v prvi polovici prvenstva čaka jutri še gostovanje v Kamniku. Njihov strateg upa, da bodo novoletni premor izkoristili za strnitev svojih vrst in odpravo neuigranosti. Na teh temeljih lahko upajo na uspešnejše nadaljevanje sezone. Roman Mežnar V drugem krogu strelske lige z zračno puško se je v mozirskem strelišču zbralo 18 strelcev. V vodstvu sta ostala Dušan Žehelj in Franc Praznik, oba iz Strelskega društva Gornji Grad, pridružil pa se jima je Peter Brložnik iz SD Mozir- je. V ekipni konkurenci se podobno kot v prejšnjih sezonah obeta dvoboj SD Gornji Grad I in SD Mozirje I, vendar prvim kaže bolje in so jasno nakazali, da želijo obdržati zmagovalni pokal v trajni lasti. Roman Mežnar DOPOLNILO INFORMACIJE V 48. številki Savinjskih novic je bilo v prispevku Zaključna prireditev Zlata paleta 2010 v Preboldu zapisano: »Certifikat kakovosti za abstrakcijo je pripadel Zgornjesavinjčanki Marjani Verbuč, omenjena likovnica pa sicer ustvarja v velenjskem društvu šaleških likovnikov,« Verbuče-va je za Kulturni dom v akrilni tehniki prejela tudi najvišje priznanje Zlato paleto 2010. Marija Šukalo www.fotoknjiga.net 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA Pomembna zmaga »graščakov« v Ajdovščini Po visokem pokalnem porazu v Litiji, ko so večkratni državni prvaki z mesta ob Savi nadigrali »graščake« s kar 11:1, so slednji že tri dni kasneje ponovno zaigrali tako, kot znajo in na vročem prvenstvenem gostovanju v Ajdovščini odvzeli domačinom vse tri točke. Te bodo v borbi za sam vrh še kako pomembne, saj ob neuspehu ekipe Viktorbit eBlagajna v tem krogu le še Nazar-čani držijo stik z vodilnim Kebljem. V pravi in izredno trdi prvenstveni tekmi, kjer ni manjkalo atraktivnih potez, borbenosti, pa tudi grobosti, komolcev in posledično rumenih kartonov, je odločila predvsem bolj- ša psihična pripravljenost. Prav v tej psihološki vojni provokacij so varovanci nazorskega trenerja ohranili treznejšo glavo in iz izredno in-farktnega zaključka tekme prišli kot zmagovalci. Za pristop in po prikazanem na parketu sodeč si zaslužijo vsi visoko oceno. Do konca jesenskega dela prvenstva ostanejo še trije krogi. »Graščaki« v tem koledarskem letu ne bodo več tekmovalno aktivni, saj v naslednjem krogu počivajo, že takoj po novem letu pa vse skupaj čaka poslastica prvenstva, ko v Nazarje prihaja vodilni Kebelj. Franjo Pukart ROKOMETNI KLUB NAZARJE Prva zmaga na gostovanju Nazorske rokometašice so v 11. krogu prvenstva gostovale v Ilirski Bistrici pri zadnjeuvrščenemu moštvu na prvenstveni lestvici, suvereno odigrale tekmo ter zabeležile krstno zmago na gostovanjih. V svoji prvi sezoni v članski konkurenci so Zgornjesavinjčanke prijetno presenečenje. Brez članskih izkušenj so presegle sebe in dosegle bistveno več od pričakovanega. Dobro delo na treningih seje najprej poznalo pri treh domačih zmagah. Napredek v igri in pridobljena samozavest sta vrhunec dosegli zadnjo soboto. Igralke so eksplodirale na gostovanju pri RK Ilirska Bistrica in si že v prvem polčasu priigrale pred- nost sedmih golov, ki je do konca poskočila na končnih 12 golov razlike. Končni rezultat je bil 25:37. Tokrat se je uresničila bojazen rokometnega sodnika Darka Repen-ška pred nastopanjem Nazarčank v 1. B ligi, saj v tem rangu tekmovanja na njih prežijo nevarnosti poškodb. Igralka Niki Melavcje dobila štiri šive pod očesom. Zmaga v gosteh bo vsekakor dobra popotnica za bojevit nastop proti Burji iz Škofij, favoritinjam jutrišnje tekme. Po tem nastopu sledi premor do konca januarja, kar bo dobrodošlo za celjenje ran in uigravanje novih napadalnih variant. Roman Mežnar Odbojkarska liga 3. DOL ženske-vzhod 1 Rezultati 10. kroga Kajuh Šoštanj : Mozirje 3:0 (25:12,25:7,25:17) Braslovče : KLS Ljubno 3:0 (25:13,25:14,25:20) V _______________________________________________ ( 7 POPRAVEK V članku o gledališki igri Oblast v Gornjem Gradu v 48. številki Savinjskih novic sem pomotoma zapisala, da je Klemen Petek režiral že drugo predstavo. Predzadnjo predstavo Podnajemnik je režirala Anica Stakne, Petek je bil pomočnik režiserja. Za napako se opravičujem. Štefka Sem V______________________________________________________________J Kix Ajdovščina : KMN Nazarje Glin 2:3 (0:1) Strelci: 0:1 Metulj (20) 10 m, 1:1 Trkman (27), 1:2 D. Kugler (35), 1:3 Markovič (36) ag„ 2:3 Markovič (39). KMN Nazarje: Supin, Letojne, Oblak, D. Kugler, Urtelj, K. Šemenc, Cigljar, Metulj, Hren, Mekiš. Trener Pezič. Rumeni karton: D. Kugler, Hren (Nazarje Glin), Likar, Djukič, Markovič, Žgavc (Kix Ajdovščina). Rezultati 8. kroga: Kix Ajdovščina : Nazarje Glin 2:3, Weber : Zavrh 5:6, Slov. Gorice : Tomaž 9:2, Velike Lašče : Kebelj 2:3, Maribor Branik : Viktorbit eBlagajna 6:4, Benedikt-prosta ekipa. Lestvica po 8. krogih: 1. Kebelj 18,2. Nazarje Glin 15,3. Viktorbit eBlagajna 12,4. Benedikt 12,5. Slovenske Gorice 12,6. Velike Lašče 10,7 Kix Ajdovščina 9,8. Maribor Branik 9,9. Zavrh Masind9,10. Weber 7,11.Tomaži. Lista strelcev: 14 Jurček Klinc (Kebelj), 12 Gorazd Fridrih (Kebelj), Bojan Klemenčič (Slov. Gorice),! 1 Siniša Brkič (Vikrobit), 10 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 8 Boštjan Oblak (Nazarje Glin)... ČRNA KRONIKA OBVESTILO Policija ugotavlja, da se ob praznovanju božiča, novega leta, velike noči in ob drugih priložnostih množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov. Pri tem prihaja tudi do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru ter do materialne škode in pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard. Da bi omilili perečo problematiko ter s tem zmanjšali predvsem število telesnih poškodb, pritožb občanov in drugih negativnih posledic, je policija izdala vrsto usmeritev za preventivno delovanje policije zaradi preprečevanja kršitev, ki jih najdete na spletni strani www.policija.si. Leta 2008 je bil uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Teh izdelkov tudi takrat ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. V policiji ugotavljajo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice. Matična kronika, Črna kronika, Zahvale, OglasiJ Matična kronika za mesec november 2010 ROJSTVA: Rodili so se štirje dečki in tri deklice. POROKE: Boštjan Strgar in Alena Areshnik iz Nazarij SMRTI: Andreja Ugovšek iz Gornjega Grada, Frančiška Krznar iz Nove Štifte, Alojz Levar iz Tera, Fortunat Štorgelj iz Nove Štifte. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO v četrtek, 16.12.2010, od 8. do 11. ure na Ljubno (Podkrižnik - bivša Iskra) ali v četrtek, 23.12.2010, od 8. do 12. ure v OŠ Rečica ob Savinji. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA v 75. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi Franc KRAMER iz Nazarij (18.1.1936 -1.12.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju kliničnega centra, sestri Staši za obiske na domu, patru Franciju za opravljen pogreb in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njegovi i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 1/se°** MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovrflk s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pog reb-mora na .si ČRNA KRONIKA • PREKRŠKAR OB AVTOMOBIL Gornji Grad: 30. novembra so policisti v cestnem prometu ustavili hujšega večkratnega kršitelja cestno prometnih predpisov - povratnika. Vozil je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, neregistrirano vozilo, uporabljal pa je druge registrske tablice. Policisti so mu zaradi zalotitve pri hujšem prekršku in zaradi več storjenih hujših prekrškov v preteklosti zasegli osebni avtomobil. • ODKRILI KRIVOLOVCA Luče: 30. novembra so lovci ustrelili košuto, kije bila pred tem s strani neznanega krivolovca obstreljena s puško manjšega kalibra. Policisti so opravili ogled, krivolovca pa so nato lovci kmalu sami odkrili, saj je bil iz njihovih vrst. Zoper njega sledi kazenska ovadba. • ZDRSNIL S CESTE Mozirje: 1. decembra zjutraj je v Soteski z zasneženega vozišča zaradi neustrezne zimske opreme zdrsnil tovorni avtomobil, zaradi česar je bila cesta nekaj časa zaprta. Zaradi neustreznih pnevmatik je bilo vozilo izločeno iz prometa, vozniku pa je bil izdan plačilni nalog. • SMRTNA NESREČA V GOZDU Podolševa: 5. decembra popoldan seje v gozdu v Podolševi med podiranjem dreves zgodila nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Drevo, ki gaje domačin podiral, seje preklalo na poi, pri tem pa je en del padel na domačina ter ga smrtno poškodoval. Reševalci nujne medicinske pomoči so bili kljub hitri intervenciji nemočni. • NAŠLI IZGUBUENEGA Mozirje: 5. decembra popoldan se je na območju Rastočke planine na Golteh izgubil občan. Iskat so ga šli gorski reševalci GRS Celje, ki so ga našli in mu pomagali pri sestopu v dolino. • VPIL, RAZGRAJAL IN RAZBIJAL Ljubno ob Savinji: 5. decembra zvečer je v gostinskem lokalu na Ljubnem ob Savinji moški vpil, razgrajal in razbijal inventar. Na kraj so odšli policisti, vendar je kršitelj pred njihovim prihodom že odšel s kraja. Vseeno mu bodo zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju izdali plačilni nalog. • V PROMETNI NESREČI POŠKODOVAN OTROK Šmartno ob Dreti: 6. decembra okoli pol osme ure zjutraj seje na lokalni cesti Lipa-Šmartno ob Dreti, v neposredni bližini športno rekreacijskega centra zgodila prometna nesreča, v kateri je otrok utrpel hude telesne poškodbe. 44-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Lipe proti Šmartnem ob Dreti. V blagem desnem ovinku ni prilagodil vožnje stanju vozišča in vremenskim razmeram, zato je vozilo zaneslo, po daljšem drsenju pa je trčilo v drevo. V prometni nesreči seje huje poškodovala 7-letna sopotnica. • PRIDRŽANJA VINJENIH OSEB Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti ta teden pridržali tri vinjene voznike. Moram Kaj bo tako zapacan, ko bom pristal? Premor % ju?a Na Golteh hitijo s pripravami na zimsko sezono, zimski sezoni pa se je nehalo muditi. Tak mesec 'V letu Znanec nagovori bežnega prijatelja: “Od kar te poznam, si vsak december nejevoljen, živčen in jezljiv, z januarjem pa vedno postaneš sproščen, veder in dobrosrčen. Kaj te muči vtem mesecu?” “Bojim se, da bom zamudil v službo.” “Kaj pa delaš v življenju?” “Dedek Mraz sem.” Prilagojen novim moralnim n@rii!àiH Teta vpraša Nejčka: “Si bil med letom priden in ti je Miklavž prinesel lepo darilo?” Nejček: “Nisem, zato sem dobil samo šibo.” “Boš drugo leto bolj priden?” “Ne verjamem. Sedaj lahko z njo grozim pridnim otrokom, da mi dajo, kar jim je Miklavž prinesel.” Miklavži so šli lepo skozi, ostaja pa vprašanje, kaj bo z Božički in dedki Mrazi. Njihova sindikata vztrajata pri zahtevi, da bi bili prosti čez praznike. Presenečeni«? Kakor za ko?a Znanstveniki so presenetili svet, ko so našli bakterijo, katere življenje bazira na arzeniku. Ali pa tudi ne. Presenetili so samo tiste, ki nimajo tašč, ki so živ strup. Tugo Mernik ReFerendumske Člani volilnega odbora ugotovijo, da je eden volivcev zelo neodločen, saj je kar obsedel pred volilnim lističem. “Kaj pa tako dolgo razmišljate?” ga vprašajo. “Poskušam se spomniti, kako sem glasoval na prejšnjem RTV referendumu, da ne bi slučajno sedaj sam sebi nasprotoval.” Preveč pijače škodi Lojz vidi Cena, kako slabe volje je. Vpraša ga: “Kaj te razjeda?” “Alkohol me bo uničil.” “Nehaj ga pit’.” “Ne gre za to. Sem gostilničar, zaradi krize promet upada, jaz pa sem za veseli december nabavil preveč pijače.” Vesolje v sesalniku V Cernu so doživeli novo odkritje. Ob trku delcev atomov so prišli do zvezdnega prapraha, a jim ga je preko vikenda vestna snažilka žal posesala. Vem, da se ponavljam kot papiga, ampak brez mleka res ni dobrega kapučina. r Cvetke ki koprivi STARA MODROST Mito Trefalt, dolgoletni Košnikov ata: »Če bi vedel, ko sem bil mlad, da bom tako dolgo živel, bi se pa malo bolj »šparak m so lepa leta. Saj, moj ata bi jih bil pa letos 146, če ne bi že prej umrl zaradi smrti.« NA »GOSPOD, ŽUPAN!« SE ŠE NE ODZIVA Sveti Miklavž, prvi decembrski dobrotnik: »Ker vem, da imate poln občinski proračun, ti izročam samo šibo, da ga boš branil pred tistimi, ki bi ga želeli preveč prazniti.« Franjo Naraločnik, ljubenski župan: »Zakaj meni? A ja, v redu, bom. Še kar pozabljam, da sem sedaj župan.« TAVANJE V TEMI Matija Blagojevič, knjižničar v Knjižnici Mozirje (desno): »Le kam sem založil knjigo Kmetija slavnih norcev? Prepričan sem, da v njej nastopa neki znan Ljubenc, ki ga zadnje čase videvam tu naokoli ... No, kako se že piše... Artur, pa še nekaj... ?« Artur Štern, svež Ljubenc, slavni kmet, medijska osebnost... in še kaj: »Samo malo..., bom jaz tule svečke prižgal, imam občutek, da me nekdo išče, pa ne najde. Tale Zgornja Savinjska dolina je povsem v temi, sploh kar se resničnostnih šovov tiče. Sploh ne vedo, kdaj jih gledajo...« avtor RINA TAJNŠEK SESTAVINA DNK OBDOBJE 10 DNI INDIJSKA ZAČIMBA KAVKASKI NAROD Zgodila seje nesreča, koje . ZUNANJI DEL KOLESA STROKOVNJAK ZA BIOKEMIJO SVETOVNI PROIZVAJALEC RAČUNALNIKOV MESNI IZDELEK KINEMATO- GRAF ŠTEVILO KDOR UŽIVA PIJAČO STROKOVNJAKINJA ZA EKONOMIJO HOLANDSKI SLIKAR DIRCK BIBLI- CISTIKA (REDKO) KRAU ŽIVALI NEKD. IT. PREMIER PRODI SVEDSKO MESTO VPREŽNA ŽIVAL -r — ;i ppjg KRINKA (KNJIŽ.) NESMISEL ŽARA VZEDEVEK KREATORKE CHANEL MLADENIČ (STAR.) GL. MESTO ČEŠKE ŠVICARSKI SLIKAR NIKLAUS ENA (PPG.) MOJCA MAVEC NEKDANJI VESLAČ ŽVEGEU i I STROŽJA DISCIPLINSKA KAZEN IZDELOVALEC PIL JUZNOAM. INDIJANCI KANADSKI GLASBENIK YOUNG ELEKTRO- KARDIO- GRAM STARO- EGIPČAN. BOG PREBIVALCI TURČIJE PREMAZ ZA LES NAUKO MORSKI PLOVBI IVAN ČARGO PRIPADNIK DRUŠTVA SREDISCE VRTENJA IN TAKO DAUE NAUKO IDEJAH KOT SAMOST. KATEGORIJAH OTROŠKA IGRAČA ZGORNJI DEL STOPALA RAČJI MLADIČ ANGLEŠKI FIZIK NEWTON REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE TP ~5T AS. s cÄ, “SE? 1 R V 1 N G D u B L E R E D SKS£ K u D H" A N K A R A ’ L 1 U i§ A V >M 1 K L A v ž 0 s "Sp? T R N 'tssr N J 1 jH» 1 0 N A Š L E v A K Ji T A L E c O B A K ¥ Š E J? 0 R A D E KS o R TSf* D A N D c u T 1 w 0 i E T A iv ° s T K SS! T 1 N T A Mesečni sejem v Mozirju Vsakega 15. v mesecu na starem sejmišču od 7. do 18. ure, MaršaniO Bojan s.p., Breg pri Kočevju 10,1232 Stara Cerkev Napovednik dogodkov Petek, 10. december ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Želim si postati božično drevo Sobota, 11. december od 8.00 do 22.00. Športna dvorana Nazarje Predbožični malonogometni turnir ob 17.00. Knjižnica Mozirje Odprtje domoznanske čitalnice in srečanje z Aleksandrom Videčnikom ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Prevalje II ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : ŽOK Vuzenica ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka komedija Oblast Nedelja, 12. december od 10.00 do 16.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Decembrski sejem Sreda, 15. december od 8.00 do 18.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, sadja, bižuterije... Četrtek, 16. december ob 17.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave Simona Macuba ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca 140 kg, 400 eur ter teličko simentalko 150 kg, 400 eur; gsm 051/423-440. Prašiče za zakol ali svinjske polovice, prodam, Fišar, Tabor; gsm 041 /619-372. Prodam prašiča, težkega 220 kg; gsm 041/798661. Prodam dva bikca sr, eden limuzin; gsm 041/783-427. Prodam prašiča, težkega okrog 180 kg, domača krma; tel. 03/583-32-72. Teličko čb, staro 10 dni, od dobre molznice, ugodno prodam; gsm 031/620-272. Prodam prašiča za zakol, 200 kg, krmljen z domačo hrano; gsm 041 /793-552. Prodam telico, brejo 8 mesecev; gsm 041/783615. Prašiča, težkega 150 kg, domača krma, prodam; tel. 03/583-41 -58. Prodam telici, čb in rj, breji 7 mesecev; gsm 041/942-169. Prodam svinjo, krmljena z domačo krmo, teža 150 kg; tel. 583-52-73. Akcija!!! Prašiči lastne reje, 100 dol50 kg po 1,5 eur/kg, možna dostava; gsm 041/561693. Prodam odojke, prašiče, teleta za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno, dostava; gsm 041/637-241. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELIE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO? Prodajamo in montiramo vse, kar rabite za preklop na digitalno tv, DVB-T. Montiramo tudi Total TV. Antene Cerar k.d., Podvolovljek 29,3334 Luče, gsm 041/208-968. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! Darilni boni Solni tempelj! Gsm 031/7884181. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p.. tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopita-nje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031 /533-745. DRUGO - PRODAM Prodam svinjsko čisto mast; gsm 031/880-532. Domače krvavice in ocvirke, prodam; gsm 051/357-683. Prodam olivno olje, hladno stiskano, bio, cena 12 eur/l; tel. 03/584-14-95 -po 16. uri. Ugodno prodam malo rabljen električni pianino casio in stol, cena po dogovoru; tel. 03/839-48-14. Prodam fotoaparat canon EOŠ 50D, še v garanciji, star pol leta; gsm 031/855-556. Prodam elektronsko tehtnico 30 kg, 100 kg, novo, ugodno; gsm 031 /202-859. Prodam računalnik, LCD monitor, miško in tipkovnico; gsm 031/477-271. Prodam novo in nerabljeno nokio 5030, osnovne funkcije, cena 30 eur; gsm 051/318-636. Po simbolični ceni prodam otroške smuči (115 cm) in pancarje št. 33; gsm 041/783-528. Pasjo utico za majhnega psička, 2 x izolirano, 60 X 50 cm, poceni prodam; tel. 584-34-97. VOZILA IN OPREMA Prodam golf 2, letnik 1992, dizel, registriran; gsm 041/244-657. Prodam passat 1.9, TDI, karavan, letnik 2003, lepo ohranjen; gsm 040/684-238. NEPREMIČNINE Na Ljubnem obšavinji prodam generalno obnovljeno dvoetažno stanovanjsko hišo, s 100 m2 poslovnimi prostori. Cena po dogovoru, vredno ogleda. Inf. na gsm 031/302-121. Enosobno stanovanje v velikosti 50 m2, v Dobletini pri Nazarjah, oddam v najem; gsm 070/813-575. lil',H,H,'II,H Hill TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si cd o ko >o ojCO o _£2 o o Q- cl. o. o. »