Poštnina plačana v gotovini« Stev, 42._V Ljubljani, dne 17. oktobra 1923. Leto XXX¥3. Uhaja viako sredo ob 5. url zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. 0 Spisi in dopisi ae pošiljajo! Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. § ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inseratl par Posamezne itevitke se prodajajo po I Din. §) Upravništvu .Domoljuba", Llubliana. Kopitarjeva ulica. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „®&£lns&a uprava' ■ Pa se vendarle ruši. Centralizem, ki so ga zgradili radikali, demokrati in slovenski samostojneži, je dobro in trdno zgrajeno korito, ki vodi iz Slovenije in Hrvatske in Vojvodine in Bosne in Dalmacije naravnost v Belgrad. In po tem samostojno-demokratsko-radikal-nera koritu neprestano tečejo milijoni in milijarde zmerom proti Belgradu in nikdar nazaj — prav natančno tako kot Sava. In v Belgradu niso prav nič v zadregi z množico slovenskega in hrvatskega denarja. Pridno se zidajo palače, gradijo ceste po Srbiji itd., kar pa ostane — in ostane pa veliko — to pr pobašejo široki žepi belgrajske porodice. In ti žepi tako široko zijajo tam ob koncu korita, da se jo kralj" sam začel zanimati za tako gnilobo belgraj-sko, ki jo bo treba izrezati. Po vsem tem pa tudi razumemo, zakaj je belgiajska porodica pripravljena do krvi braniti to centralistično korito, ki so ga zgradili in montirali gg. Pašič, Pribičevič, Žjriav in Pucelj. blovenija je poslala poslance SLS v Belgrad, da začnejo z vso silo razbijati po tem Pucelj-Žerjavovem koritu in da ga končno razbijejo. Priznati se mora, da to kljub svojemu malemu številu vrše tako odločno, tako brezobzirno in dosledno, da se fundament, na katerem je korito zgrajeno včasih že prav pošteno zamaje, tako da Puclja in Žerjava strah postane. Danes dejansko drži ves centralizem največ g. Pašič, srbski polbog, pred katerim moli cela Srbija tudi takrat, kadar bi Paši6 s škorpijoni bil po njej. Je pač tako: Srb ne zna citati ne brati, zato uradnik — posebno če je najvišji v državi — lahko jermena reže z njega. Zato je pri Srbu Pa-šičeva volja so nekoliko več kot božja volja. Pašic to dobro ve in v tem je njegova moč. In vendar se ruši. V radikalni stranki se vedno pogosteje in vedno glasneje godrnja zoper Pašica — češ da je prestar za vodstvo države, da bo vse zavozil in voditelj kmetov Rankovič že precej glasno ro-banti. Zakaj naši poslanci kaj pridno ne samo v skupščini ln odborih temveč tudi privatno — kjer beseda včasih še največ zaleže — dokazujejo gotov propad države, če bo centralizem še dolgo sedel ob koncu korita ter žrl slovenske in hrvatske milijarde. Tako jo tudi že mnogo odličnih radikalnih politikov, ki se ne strinjajo s Paši-čevo politiko; celo na dvoru se že znatno I pozna krepka burja, ki piha iz Jugoslovan-; skega kluba. i Seveda — Pašič je polbog in zato da-| nes še vedno — čeprav nekoliko težko, naredi red med razposajenimi otroci. Koliko ' časa bo to še premogel, je pa vprašanje j časa. j Vsa skrivnost uspeha pa je v tem: ne i odnehati. Noben hrast ne pade z enim i udarcem, toda z vsakim udarcem odleti ; košček. Delo je res težko in polno žrtev, toda še težje in še večje žrtve bo veljalo vekomaj ostati suženj centralizma. Končen uspeh je gotov — danes žo vsa znamenja I kažejo — le vztrajnosti je treba in doslednosti. Slovenska ljudska stranka bo vztrajala — če bo vztrajal tudi narod, potem se bomo polagoma približali boljšim časom. Ob tej priliki pa zopet lahko vidimo, kako Pucelj svojo izdajalsko politiko nad slovenskim k metom nadaljuje. Kadar je j treba udariti proti centralizmu, takrat mož zbeži iz skupščine. Pač pa pridno udarja po : poslancih SLS, ki se bore zoper centra- S lizem. i | Pozor! Preselitev! Popolnoma varno naložite svoj denar pri »Vzajemni posojilnici« v Ljubljani — r. % o. is. ki se te dni PRESELI iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega In invalidskega davka, —i Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5Vj%, vez. tudi po 61/2 °/o in višje po dogovoru. — VARNOST za hranilne vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posoPlnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njona last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu-in Inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5881 Za versko vzgofo. Ministrstvo za prosveto kraljevine SHS v Belgradu je poslalo pod O. N. br. 24.335 z dne 2o. maja 1923 sledečo naredbo vsem vodstvom narodnega šolstva: > Velika svetovna vojska je pustila po vsem svetu, pa tudi pri nas mnogo nereda ne le v gospodarskem, ekonomskem in socialnem, marveč tudi v moralnem oziru. Preden se spravi vse to zopet v red, bo še preteklo dokaj časa; poklicani so v ta namen mnogi činitelji društvenega življenja, velik del tega posla je pa odmerjen šoli in učiteljstvu. Vzgoja, ki ima glavno skrb, da uravnava vse vplive na osebni in splošni razvoj človeka, je imela od nekdaj prvo vlogo med činitelji za napredek kulture in omiko v narodu in v človeški družbi sploh. Družinsko ih šolsko vprašanje današnjega časa mora svoj vzgojni način uravnati po višjih ciljih, ki izvirajo iz nravnih načel in so v skladu z versko-nravnimi, narodnostnimi in državnimi interesi, tako da se bodo uspehi dela pokazali v srečnejšem vzajemnem življenju. Brez tega ni ne narodnega napredka, ne napredka v omiki. Vsled raznih kvarnih vplivov, ki delujejo danes na narodno mladino v moralnem pogledu, so nastale med narodom po raznih krajih razmere, ki ustvarjajo moralni propad naroda; zlasti vsled pojavov., mnogih grdih nagonov, vsled brezbrižnosti za vrline, vsled razuzdanosti, pohotnosti ter vsled pomanjkanja verskega čuvstvova-nja. V našem narodu, osobito med mladino, izginjajo lepi narodni običaji in vrline; izgublja se patriarhalno • spoštvovanje in ljubezen do vsega, kar je sveto in vzvišeno. Starejši z bolestjo v duši opazujejo tok sedanjega življenja ter pota, ki po njih mladina dere v propast; a šola in učiteljstvo razen svojega poklicnega dela med štirimi stenami zelo malo deluje izven šole. Učitelji, kot vzgojitelji narodne mladine, morajo tudi sami uvideti, da zahteva od njih domovina v teh usodnih časih izvrševanje dolžnosti tudi v prosveti, v moralnem in verskem pogledu na široki podlagi. Učitelji morajo prednjačiti z zgledom osefc tega občevanja in obnašanja med ljudstvom tako glede na obisk cerkve, kakor {lede spoštovanja in izvrševanja narodnih običajev, gojenja čednosti in plemenitega ravnanja ter vsega tega. kar ee želi z vzgojo doseči. Naš narod se je že od prejšnjih časov naučil, da šolska mladina redno hodi v cerkev, da moli in časti Boga, da popeva v cerkvi, da prejema sveto obhajilo, da posluša besedo božjo, ki jo oznanja posvežen služabnik božji in da izvršuje predpise verskih obredov itd. Izgleda, kakor da se je vse opustilo. Ministrstvo je obveščeno, da v cerkev pogostokrat ne hodi ne učiteljstvo, ne dija-štvq, da se verski vzgoji ne posveča dovolj pažnje; da so se kletvine in brezbožna dela razširila tudi med mladino. Če je po zakonu o narodnih šolah in po predpisih o pohajanju cerkve ukazano vse to kot dolžnost, je redno posečanje cerkve dolžnost tudi vestnih vzgojiteljev; pa tudi brez ozira na to je njih dolžnost, da store vse, kar je v prilog razvijanju ver-Bkega čuvstvovanja ne le pri mladini, ki jo vzgajajo, marveč tudi pri vseh, ki so v njih okolišu. S tem bi se mnogo doprineslo, da se v našem narodu popravi morala in vsadi ljubezen do dobrih del. Ministrstvo polaga to na srce vzgojiteljem in jim naroča, naj se odlikujejo v prizadevanju, da redno hodijo v cerkev, da oskrbujejo lepo petje in spremljajo dijaške zbore pri cerkvenih obredih; da goje čednosti pri svojih učencih, pa tudi sicer pri bolj odrasli mladini; prizadevajo naj se pa tudi, da one, ki se pregreše v teh dolžnostih, naganjajo, da jih vrše. Prosvetni inšpektorji se bodo po šolskih nadzornikih potrudili, da se razvije v tej smeri poseben sistem delovanja. Šolski nadzorniki bodo pa v svojih poročilih Izrecno naglašali, kako se je ta moja naredba — in s kolikim uspehom se je izvrševala.« Minister prosvete: M. T r i f u n o v i e s. r. To naredbo je izročil višji šolski svet vsem šolskim vodstvom in ravnateljstvom, da jo objavijo podrejenemu učiteljstvu s pozivom, da se v bodoče po nji ravnajo. Zobozriravnlk-špecijalist Meti. univ. dr. Ivan se je preselil v novo »grajeno palačo »VZAJEMNE POSOJILNICE« poleg hotela «Union«, — Dosedanja ordinacija: Stari trg 34. — Ordlnira; od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. are popoldne. 6557 Zahtevajte povsod le milo z gazelito! Gospodarski obasorrtiR. Naš državni proračun. Naš, pravzaprav srbski, finančni minister dr. Stojadinovič, ki sicer prav rad in mnogo govori, je predložil dne 9. t. m. narodni skupščini državni proračun za leto 1923-24. Ker so pa v Belgradu ljudje precej brihtni, ki se razumejo na marsikaj, česar se mi šele učimo, eo znali na papirju spraviti v ravnotežje naš proračun za leto 1923-24. Ta proračun, katerega imajo naši poslanci v rokah, izkazuje, povdarjamo na papirju, 10.344 milijonov dohodkov in isto toliko tudi izdatkov. Na pare so pa pozabili. Proračun za leto 1923-24 je večji od proračuna za leto 1922-23 za 2.209 milijonov dinarjev. Ta proračun že precej diši ali smrdi po srbskem centralizmu. Izdatki nekaterih ministrstev so sicer še proračunani po posameznih pokrajinah kot n. pr. pravosodnega ministrstva, notranjih zadev, trgovine in industrije, dočim ima ministrstvo za socialno skrb, vojne in mornarice, zunanje ministrstvo in tako dalje izdelan proračun v zmislu srbske vidovdanske ustave. Poglejmo Bedaj koliko znašajo izdatki vrhovna državna uprava . . pravosodno ministrstvo . . prosvetno ministrstvo. . . ministrstvo ver ..... ministrstvo notranjih zadev min. narodnega zdravja . . ministrstvo zunanjih zadev . finančno ministrstvo . . . min. vojne in mornarice . , ministrstvo javnih del . . železniško ministrstvo . . poštno ministrstvo .... poljedelsko ministrstvo . . ministrstvo za gozde in rude min. trgovine in industrije . ministrstvo socialne politike ministrstvo agrarne reforme min. ustavolvorne skupščine proračunski rezervni krediti Dohodki: a) splošni: carine, carinske pristojbine užitnma in pristojbine . . monopoli...... dobiček pri denarju . . davek na poslovni promet prometni dohodki . . . čekovni uradi .... invalidski davek . . . izredne davčne doklade neposredni davki . , državna posestva . . , Dinarjev 984,756.221; 233,596.482; 542,647.307; 103,804.968; 493,096.442; 278,749.515; 135,176.380; 1.494,675.665; 2.039,001.413; 434,089.829; 2.066,690.000j 365,074.165; 200,304.568; 337,908.607; 80,311.268; 361,248.220; 73,361.592; 511.977; 120,000.000, Dinarjev 1.689,000.000; 1.406,000.000; 2.235,850.000; 19,000.000; 250,000.000; 2.086,690.000; 9,774.000; 50,150.000; in 600,000.000; 176,342.400. b) Posebni dohodki; Dinarjev davki........ 650,834.407; državno gospodarstvo. . . 1.103,471.634; razni izredni dohodki , . 60,079,659, V novem proračunu so redni prejemki razdeljeni sledeče: Splošni prejemki 7146 milijonov, posebni prejemki, razdeljeni na posamezne pokrajine; Srbija 401 milijon, Črna gora 10 milijonov, Bosna in Hercegovina 438 milijonov, Hrvatska-Slavonija 333 milijonov, Slovenija 157 milijonov, Bačka, Banat in Baranja 218 milijonov, skupno 1591 milijonov dinarjev. Celokupni redni prejemki znašajo torej 8737 milijonov. Izredni dohodki so razdeljeni takole: Splošni 1 milijon, posebni iz pokrajin: Srbija 54 milijonov, Črna gora 3 milijone, Bosna in Hercegovina 15 milijonov, Dalmacija 7 milijonov, Slovenija 9 milijonov, Bačka, Banat in Baranja 100 milijonov. Kakor rečeno, je to le na papirju. V resnici pa bomo imeli veliko več izdatkov, ne pa toliko dohodkov, kajti molze se pri nas, kolikor se more, doli na jugu pa naša braea za take reči in za sebe snemaju vremena«. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar 8.okt. K v 12.okt. 15. okt. K v K v 340 — — 48 10 15 1168 -20 40 15 50 334 -10 — 20 56 1 64 --1 64 -- 60 80 Z Z l 80 ameriški dolarji (eden) 340 — avstrijsko krone (sto) — 50 češkoslov. Rrone (ena) 10 12 angleški funti (eden) 1560 — francoski franki (eden) 20 40 Italijanske lire (ena) 15 48 bolgarski levi (eden) — — nomške marke (sto)-- rumunski leji (eden) švicarski franki (eden) poljske marko (sto) mažarslto krone (sto) CENE. g žitni trg. Na tržišču je vladalo pretekli teden mrtvilo v vsem prometu. Navzlic, da so bile nekatere ceno daleč izpod običajna ponudbe, ni bilo nekakega zaključka. Pomanjkanje gotovine je bilo občutno. Na novosadski blagovni borzi se nI prodal nc en vagon moke. Položaj za poedine vrste blaga je bil sledeč: moka se je nudila v večjih množinah iz boljših mlinov Bačka ali Banat in to izključno bela moka, kateri je bila cena začetkom tedna 575 Din in je koncem slednjega padla na 650 Din. Pšenica je bila brez prometa in slane okoli 855 postavno bačka postaja. Producenti nočejo prodajati pri tej ceni, čakajo zvišanja. Iz okolice Požege se je nudila po 854 Din in je kasneje poskočila na 860. Ista kakovost se je iskala za Slovenijo, postavno Ljubljana po 875 Din v teži 78—79 kg za ceno 355 do 860 dinarjev. Zaključka je bilo samo nekaj vagonov. — Koruza jo bilu malo trgovana. Zdravo blago se je nudila po 260 do 265 z baške in 270 do 275 s sremske postaje. Povpraševanje je bilo edino za koruzo v štoržih, ki je od 150 poskočila na 160 dinarjev. Oves je v ceni nekoliko popustil, vendar ni bilo prometa. Kešetan na slavonskih postajah se je nudil po 237.50, ua bosanskih (Banjaluka, Prijedor) 225 do 230. Promet je bil neznaten in to postavno Zagreb po 260 Din za slavonski oves. Otrobi so bili zaključeni po 160 postavno Zagreb in sicer drobni v jutenih vrečah. Fižolu je cena nekoliko popustila Pisani je stal 450 Din, beli 525, postavno natovorna postaja Podravina ali Medjimurje. Slovenski fižol je mnogo dražji, ker ga Slovenci izvažajo v Italijo in Francijo, po cenah postavno Pariz. Radi dviga dinarja je v skladiščih v Ljubljani in drugih večjih mestih Slovenije ostalo mnogo fižola. Na zagrebški borzi ie bil promet v otrobih in pšenici V glavnem je vladalo mrtvilo. Kriza je radi neznatnega prometa na vrhuncu, g Cene na litnem trgu. PSenlca 16.80 K, koruza 18.40 K, oves 12 K, moka 61. 0 25 K. g Gospodarska zveza notlra danes sledeie tone: Semena: Domača detelja, Črna, plombirana, garantirano čista, brez predenlce, po 45 Din. Lucerna ali nemška detelja po 40 Din. Inkarnatka (rdeča detelja) po 25 Din. Semenska pesa »Ma- . Voli domači I. vrste 18.50 do 15, II. vrste 12.50 do j 18.50, III. vrste 0.50 do 11.50, bosanska živina 9.50 do 50 .12;svinje I. vrste 27 do 28, II. vrste 22.50 do : 26, teleta 1. vrste 24.50 do 25.50, II. vrste 28.50 ; do 24. g Običajni vsakoletni živinski in kramarskl , sojem na dan sv. Uršule v Celju se vrši letos na-| mesto v nedeljo v ponedeljek, dne 22. t. m, niutbc hf »Eckendorfer« trdeča tn rmena) po 18 ; DAVKI. "alj)t.i/n oni AOfa nn 1 K/1 I Din. — Gnojila: Kalijeva sol 42%, po 150 Din za 10 Okg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopile foslorove kisline po 260 Din za 100 kg z vrečami. Rudninski superfosfat z ca. 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 175 Din zn 100 kg. Vreče po 100 kg. Bela raklejena kotna moka 82 do 84% po 250 Din zh 100 kg. Tomaževa žlindra 21% po 275 Din za 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljntvah se iste znižajo. Krmila: Lanene tropine po 4.50 Din za kilogram. Vreče po 50 kg. Orehove tropine po 8.50 Din, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe. Klajno apno po 4 Din. — Vinogradniške in kmetijske polrebSčine: Drevesne Škropilnice, bakrene, po 400 Din. Modra galica po 11 Din za kg. Žveplo, dvojno rnfinlrano po 4 Din za kg. Trlerji (žitni čistilniki) tvnlke Heid oo 2900 Din, znamke I. Trierji (žitni čistilniki) tvrdke Heid po 2800 Din, znamke I IS. Mlatilnice na ročni pogon in gepeljni pbgon po 4000 Din. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in (resali po 6500 Din. Gepeljni na 80 obratov po 4500 Din. Gepeljni na 24 obratov po 4000 Din. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor čistilniki (pajtelni), plugi, poljedelsko brane, travniške brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki ,kovani žeblji, gnojničrie sesalko, cevi, tehtnice itd. g Tržišče s semeni. Pretekli teden je bilo na trgu glavno povpraševanje za sledeča semena: rdečo deteljo, natur-.trio. ki se plača proti kvaliteti od 15 do 20 Din za kg. V žitaricah je bilo v glavnem povpraševanje za ozimno pšenico, ki je notirala čista in proti kvaliteti 4 do 4.50 Din, ozimni ječ-men 3.50 do 4 Din, rž 8 do 3.50 (izjemoma do 3.80) Din za kg. Razen lega je bilo povpraševanje za oljnata semena. g Cene Urini. Zagreli. Seno 80 (lo 115 Din, otava 120 do 125 Din, detelja 115 do 135 Din za 100 kg. g Ceno hmelj'!. Iz Žalca v Savinjski dolini poročajo dne 12. t. m. Danes je bila prodana ena največjih hmeljskih partij po 138 Din (552 K) zn kg (lastnik dr. feribar iz Drešinje vasi). Kupčija je zelo živahna, seveda v ozkih mejah, ker je Se zelo malo blaga. Sezona so bliža koncu. g Vinski trp. Pretekli teden so je začela vinska trgatev na Dolenjskem in sicer v krškem in novomeškem okraju. Koder ni toča vinogradov poSkodovala, je grozdje dobro obrodilo in je polno ter sladko. — Po podatkih, ki jih je dobilo ministrstvo za poljedelstvo ln vode, je letošnja vinska trgatev v Dalmaciji uSpela zelo dobro ln bo po kakovosti najboljše vino v teh krajih po vojni. — V lici t Crkvi in okolici (Banat) so zaloge lanskih vin še velike in jih nameravajo uporabiti za kuhanje žganja, ker se jim drugače pokvarijo. Poleg tega je tam še mnogo vina iz prejšnjih let. Staro vino se prodaja povprečno po okrog 2 Din liter. Po nižjih cenah se dobi v Banatu le prav slabo vino. Trga se največ črno grozdje, dočim Se z belim čakajo. g Cene lesu. Postavno slavonska postaja, oziroma postaja Gorski kotar, so zadnje dni stali: hrastovi hlodi I. vrste 1900 do 2200, II. vrste 1500 do 1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400 do 2700, hrastovina za zrcalni rez 8200 do 3800, francoske dožice (1000 komadov) 1500 do 1800, bukovi hlodi I. vrste 800 do 400, javorjev! hlodi I. vrste 700 do 800, jesenovi hlodi I. vrele G00 do 700, brestovi hlodi I. vrste 450 do 500, mehko tesano blago 870 do 400, mehko žagano blago 600 do 700, brzojavni drogi, hrastovi 50 do 70, železniški pragi, hrastovi 60 do 80, bukovi 40 do 50, drva zn kurjavo, bukova I. vrste 1 vagon 2750 do 8200, II. vrste 1 vagon 10 do 12. tisoč Din. ŽIVINA. g Cene živini. Zagreb. Zadnji tedenski sejm je bil srednje obiskan in živine so prignali kakor navadno, liilo je nekoliko trgovcev iz Trsta. Slovenski trgovci so kupili okoli 25 komadov težkih svinj, tržaški do 6 vagonov razne robe. Cone volom so nekoliko popustile, med tem ko so svinjam nekoliko narasle. Za kg žive teže se jo plačalo v Din: g Darka na poslovni promot r Sloveniji v letu 1923 je bilo vplačanega za 26 milijonov, 770 tisoč j Din ln sicer od prometa 2677 milijonov Din. 8 tem ; vplačilom pa ni zadovoljno finančno ministrstvo v Belgradu in pravi, da bi moral doseči ta davek 1 izdatno višjo vsolo. g Olajšave glede zakona o taksah. Poljedelsko ministrstvo je zahtevalo od finančnega odbora Narodne skupščine, naj se zakon o taksah, ki je sedaj na dnevnem redu odbora, spremeni v toliko, da bodo oproščene od taks vsa gospodarska, kulturna, prosvetna in dobrodelna društva in korpo-racljo. IZVOZ IN UVOZ. g Ogrska uvaža vino v našo državo. Po uradnih poročilih ogrske vlado je Ogrska izvozila v prvem polletju 1623 na Celioslovaško 13 lisoč 927 hI vinn, v našo državo 5591 hI, v Svlco pa 6025 hi. Naši vinogradniki ne vedo kam z vinom, tujci pa naš že itak prenapolnjen trg še preplavljajo s svojim blagom. Cenm neki imamo poljedelsko ministrstvo v Belgradu? PROMET, g Plovitcv na Dravi. Drava je izza političnega preobrata za plovitev izgubila precej pomena, ker njen največji plovni del znači obmejno črto. Trgovsko središče za dravsko plovitev je Osljek. Promet na Dravi je znašal I. 1922. v . tonah: les 39 tisoč, kamenje 7900, opeka 800, oglje 400, razni materijal 3700, skupno 51 tisoč 800. g Naš železniški minister je dolžan raznim tvrdknm v Avstriji za popravilo vagonov 30 milijonov Din. . i «,•...; * JuRoslovensko-avstrijska kpnlerema se 1 jp vršila sredi oktobra v Mariboru, da uredi vprašanje potniškega prometa med obema državama. ZADRUŽNIŠTVO. g Zadružništvo r Srbiji. Leta 1894. je imela Srbija pet kreditnih zadrug, katerih Število se je do leta 1911 dvignilo na 45. Med tem so se ustanavljale tudi ostale vrste zadrug. Koncem leta 1911. jo imela 18 nabavljalnih zadrug (te so slične našim konzumnim društvom), 1 vinogradniško zadrugo, 1 mlinsko zadrugo in 2 čebelarski zadrugi. Po svetovni vojni 8b je zadružništvo tudi v Srbiji jako razvilo. Koncem leta 1922. je obstojalo S05 kreditnih zadrug, 702 nabavljene zadruge, 14 mlokar-skih zadrug, 8 vinogradskih zadrug, 2 mlinski, 3 strojne in 2 sadjarski zadrugi, 1 perutninska zadruga, 2 čebelarski zadrugi, 1 ribiška zadruga, 1 pletilria Zadruga in 23 osrednjih zadrug. RAZNO. g Kmetijski pouk po deioll. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca oktobra sle- deča predavanja: V nedeljo 21. oktobra 1928. L Dolenja vas pri ViSn.ii gori, o kmetijstvu. Jereb. 2. LeSe pri Begunjah, o sirarstvu, Pevc. 3. C r e š n j e v e c v Belokrajinl, o odbln semena, Konda. 4. Cerknica, o sadjarstvu, ZdolSek. 5 V a š č e, o kmetijstvu, Suštič. 6. Trata, pred-poldne, o živinoreji, Hladnlk 7 L u čine, popoldne, o živinoreji. Hladnlk. 8. Dolga vas okr Kočevje, o gnojenju Golmajer 9 Tr«,ba|e. o krmljenju, Gregorc. 10. Ve ka Poljana Prek-murje, o kmeti stvu, Vojak. U- Stan je vel, Prekmurje, o sad arstvu, Pavlica. V sredo, dne 24 oktobra 1928. D o bo v a, o vzgoji m ečne živine, Zupane M. V nedeljo, dno 2a oktobra 1928. 1. V e -' lika Crnela pri Višnji gori, 0 živinoreji. Je-. 1 reb. 2. Lesce, o zadružnem mlekarstvuPevc. ! 3 S v. V1 d, okraj Logatec, o krmljenju, ZdolSek. 4 S r e d n j a Dobrava, o kmetijstvu, SuSti«. 5. M a v č i c e, o gnojenju, Hladnik 6. 9 k^a 1 ■e p r 1 Velenju, o živinoreji, Wernlg. 7. Kapele, o živinoreji, Zupane M. 8. R a d e n c 1, o kmetijstvu, Pavlica a' Letina turšice. Žetev turSlce v BaJSki je | končana, v Sramu se Se vrši: Kakovost je v sploS-nem zadovoljiva. V Bački je žetev turšice za 25 od- stotkov slabša nego lani, V Banatu je kakovost baje slaba, v severovzhodnem delu celo zelo slaba. Tudi v južnem Sremu je slabša nego v severnem — Kupčija a turšico ziaradi pomanjkanja denarja počiva. Pridelovalci so z nizkimi conami neiado-voljni. Zaradi čvrstoče dinarja je izvoz tuišice prenehal, lo majhne množine še gredo iz države. g Sadna razstava v Metliki Se je vršila dne 6. I. m. Bilo je tudi poučno predavanje. Razstav« je prav jasno pokazala, tla uspeva v Bolikrajln-prav vsa sadje, celo fige je poslala šola v Suliorju Drugi dnn se jo zglasilo več tujih sadnih trgovcev, ki so pripravljeni prevzeti več vagonov Tejioga, odbranega sadja. Na razstavi je bil tudi model brez-dimne sušilnice, kakršno Belokranjcl še ne poznajo. Posebno pozornost so vzbudili 12 let stari koai-poti v Reksovili in Vokovih aparatih. Razstava je bila še precej dobro obiskana. Podružnice »Sadjar skega in vrtnarskega društva< ob tej ugodni pri liki niso ustanovili. g Nov premogokop na Štajerskem. Pragerak. utegne postati v bližnji bodočnosti važen industrijski kraj. Do razvoja in industrijalizaoije bo Prn gerskemu pomogel v prvi vrsti novi premogoko; poti vznožjem Haloz, katerega je prevzela nov rusko-angleška družba, ki bo od Pragerskega zgrr. dila 7 kilometrov dolgo normalnotirno železnim. Tu železnica bo v kratkem dograjena. Po zatrdilu strokovnjakov . je v novem preinogokopu, ki vsebuje izvrsten prertiog (5000 kalorij), toliko plasti, da se Vodo dale izrabljati najmanj 200 let. Družba dobiva te dni tudi že moderne stroje in bo v kratkem začela obratovati. g Gravira občin do posojil. Vse občine z nad 10 tisoč prebivalci dobijo po novem finančnem zakonu pravico, da se na podlagi sklepa svojih odborov morejo zadolžiti za svoje prosvetne, gospodarsko, zdravstvene in druge potrebo. g Ruska žetev. Ruska brzojavna agencija je dobila od ruskega centralnega statističnega urada podatke o žetvi v Rusiji, po Katerih so je na celot- ......u ..... i-> o l. j.i i. i v. 11, iv iituui(jiija in uiugiji p.uij- skih produktov, znaša celokupna proizvodnja 2800 milijonov pudov. g Ottspddargki polom >v Kfimtiji. Nemška marka, ki ja bila pred vojno vredna 1 K 20 v, danes več nima. nobeno vrednosti. Njena vrednost je ortn-ka boljševiškernu rublju, ali ]>n žo cclo manj. Kako daleč je padla nemška marko, se Vidi iz tega, da je danes vreden l ameriški dolar 8 tisoč mfli-jonov mark, dočim je bil pred vojsko vreden le nekaj čez 4 marke. Seveda je vsled strašno nizke vrednosti marke nastopila tudi velika draginja. Tako n. pr. stane hleb kruha 250 milijonov mark. Ljudstvo vsled draginje strada. Cene vsemu strašno rastejo. Pač pa ima Nemčija strašno veliko papirnatega denarja v prometu. SodaJ so izdali že bankovce po 5 iu 10 tisoč milijonov mark. Kako daleč je padla marka so vidi tudi Iz tega, da je ena sedanja avstrijska kiona — ki je pač le malo vredna — vredna žo čez 100 tisoč nemških mark. Ubogo ljudstvol Razgled po svetu. Nemčija Je v zadnjih zdihljejih. Francija ji je popolnoma zadrgnila vrat. Kg kruha 3tane 250 milijonov mark, en par čevljev pa 4 in pol milijarde mark, ena vožnja po cestni železnici 50 milijonov mark. Nemška vlada je dala nalog, naj nemški uradniki in delavci v Porurju začno zopet delati. Toda poleg nemške vlade je velik gospod v Nemčiji tudi g. Stinnes, veleindu-strijec, ki ima v družbi z nekaterimi drugimi velepodjetniki vso industrijo v Porui> ju v rokah. Zato so rekli, da se hočejo sami pogajati s Francozi in se za vlado ne menijo dosti. Tako pomeni Stinnesova skupina državo v državi. Francija se še vedno drži precej zadaj, ker čaka menda na smrt Nemčije, na kar bi padla po njej in jo slekla do nagega. Ta so pač kapitalisti — obojni 991 •JE'' Miaki: nemški in francoski, kdor je »podaj, tisti naj pogine. Prejšnji predsednik angleške vlade Loid Žorž pa hodi po Ameriki in proro-kuje konec Evrope. In pravi, da bo Nemčija sicer poginila, toda to bo obenem smrt Francije, Evropa da je na tem, da se zruši. d Zbor zaupnikov SLS se bo v smislu poslovnika vršil 4. ln 5. novembra v Ljubljani. Zaupnike opozarjamo že sedaj na ta važni zbor. Vabila bo začelo tajništvo v najkrajšem času razpošiljati. Tajništvo SLS. d Shod kmetsko zveze za kranjski okraj se bo vršil v ponedeljek dne 22. t, m. ob 11, dopoldne v Kranju v Ljudskem domu. d Občni ibor »Županske zveze v Celja bo v nedeljo, dne 28. oktobra 1923 v dvorani hotela pri cBelem volu«. Začetek ob 9. uri dopoldne. — Opozarjamo, da je dovolilo ministrstvo saobračaja (železnic o ministrstvo) za ta občni zbor polovično voi-tijo za vse udelež nce tega občnega zbora. Veljavne bodo vozne karte od dne 25. pa do 31. oktobra 1923. Vozni listek bo kupil vek udeleženec na demači postaji in plačal < elo voznino. Ta vozni listek bo veljal tudi :vožnjo nazaj, a potrdilo o udeležbi, ki bo > ljalo za to vožnjo (za nazaj) a kupljenim č ilim voznim listkom in ki ee mora torej dobro eshraniti, — bo izdalo udeležencem predsedstvo občnega zbora. Z ozirom '.a doseženo ugodnost polovične vožnje priča-! ujemo, da bo udeležba na tem občnem zboru polnoštevilna, zlasti ker bodo v razpravi silno važne zadeve. d Novomeška podružnica Županske zvere vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bo v pondeljek, dne 22. oktobra ob pol 11. dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Prosi se gotove »n točne udeležbe. . . ^g^clnik. d Shod SLS v Semiču. Naš Semič je v nedeljo 14. oktobra zopet pokazal, da stoji trdno na strani borcev za avtonomijo Slovenije. Vršil se je po rani maši shod SLS, koji je bi Izelo dobro obiskan. Velika dvorana našega >Doma< je bila polna samih krepkih mož In mladeničev. Prišli so tudi nasprotniki. Moramo jih pohvaliti. Bili so mirni. Debelo so gledali, ko sta poslanca odkrivala glavne krivce sedanjih težkih razmer: samostojneže, liberalce, radikale in — Radiča. Shodu je predsedoval stara kmetska korenina, odličen naš somišljenik D e r g a n c. Prvi je poročal naš poslanec N e m a n i č, za njim pa štajerski poslanec Ž e b o t. Poročilom obeh poslancev Bmo sledili s pritrjevanjem, celo nasprotniki so pritrjevali. Semič ostane zvesta trdnjava SLS. d Minister za versko-nravno vzgojo. Danes priobčujemo odredbo prosvetnega inistra, ki zahteva, naj se v šolah verska zgoja veliko bolj poudarja in da naj učitelji dajejo v verskem ožim učencem dober 4* zgled. Posebno trdo Jih prijema, ker ne hodijo v cerkev. Mi smo zelo veseli, da tudi minister končno uvidi, kako se s propadanjem verskega življenja vedno bolj širi med ljudstvom grdo življenje, kako se množe zločini, kako surovost bolj in bolj pridobiva in kako s tem raste alkoholizem. Bojimo se le, da bodo vse lepe ministrove besede ostale na papirju. Zakaj če vlada na eni strani podpira z milijoni sokolstvo, ki mlade fante ln dekleta naravnost vzgaja za brezverstvo, divjaštvo in surovost (pretepa-štvo in brezversko orjuno tvorijo največ Sokoli), potem ni upati na uspehe. d Samo Srbi so dobri kmetje. Radikalni klub se je menda postavil na stališče, da se smejo v južni Srbiji naseljevati samo Srbi, ker so edinole Srbi sposobni, da povzdignejo kmetijtvo in širijo kulturo. Slovenski in hrvatski kmet sta pa menda samo za davke dobra. Sicer pa slovenski kmet ne bo prav nič tiščal v Srbijo, zato jo ta radikalna skrb čisto odveč. d Dr. Korošee je bil klican h kralju, kjer je ostal pet četrt ure. Kralju je na široko razložil nevzdržne razmere v državi. Kralj se je silno zanimal in čutiti je, da bo sam posegel vmes, da se položaj v državi razčisti. d Puclja in Žerjava kolnejo. Centralistični belgrajski moloh je naložil take grozne davke posameznikom, da ti ljudje sedaj pod milim Bogom ne vedo, kje denar dobiti. Pri tem preklinjajo Puclja in Žerjava, ki sta leta 1920. zapeljala slovensko ljudstvo, da je volilo liberalce in samostojneže, ki so potem v imenu Slovencev glasovali za centralizem. Takrat smo mi na dolgo in široko opozarjali, kaj pomeni centralizem za Slovence, toda ljudje niso poslušali. Prišlo je hujše, kot smo pričakovali. Sedaj preklinjati Puclja in Žerjava, ki sta sokriva teh belgrajskih nasilij, je prepozno. Kdor pa še sedaj posluša Puclja in mu verjame, ko čuti vsak dan bolj proklet-stvo njegove politike in svoje lastne zaslepljenosti v letu 1920, temu ni pomagati. Centralizem ga bo naprej odiral, ker sam hoče tako. Zakaj danes še za Pucljem in Žerjavom noreti se pravi na vekomaj se zapisati centralizmu. Komur to kaže, naj to kar stori 1 d Pucljev centralizem. V novem proračunu j . minister za prosveto črtal postavki za ljubljansko bogoslovno in medicinsko fakulteto, kar se pravi toliko kot obe fakulteti odpraviti. Srbi namreč, odkar jim je centralizem dal vso in edino moč v državi, hočejo Slovence čimpreje posrbiti. Zato uvajajo v ljudske šole srbščino in cirilico, višje šole, ki so največja opora slovenskemu jeziku, pa je treba kratkomalo odpraviti. Ko se je to centralistično barabstvo zvedelo, je dr. Korošec tako odločno nastopil pri ministrih, da so se zaenkrat možje ustrašili in obljubili, da fakulteti ostaneta in da našim dijakom ne bo treba hoditi v Zagreb ali še kam dalj. — Pucelj, ki je glasoval za centralizem, mora k takim barabstvom molčati — zakaj on sam je glasoval za centralizem. d Kuluk. Samostojneži se strašno boje za svoj centralizem. Zato na vse pretege lažejo o poslancih SLS, da bi s tem oslabili njihov boj proti centralizmu. Najhujše la- žejo o kuluku, češ da so bili naši poslanci zanj. Grda laž, da ee prime z rokami. Naši poslanci so naredili tak kraval v zbornici zoper kuluk, da jih je P o k a t e t e0rliča«. Čeprav bi bilo jako prav, da bi ga poznali. To je list, ki širi orlovsko misel med naše najmlajše. Ce hočete narediti otrokom veselje, dečkom in deklicam -t- naročite jim »Or-liča«. Če hočete, da bodo že v zgodnjih letih vajeni dobrega, koristnega in zabavnega čitanja, seznanite jih z »Orličem«. Katoliški shod je močno priporočil Orlovsko rganizacijo. Spoznal je, da /e ta organizacija za slovensko mladino nad vse primerna. Izrecno je tudi priznal zasluge, ki si jih je organizacija pridobila z izdajanjem svojih glasil — med njimi stoji tudi »Orličevo« ime na častnem me6tu. Starši, ne preslišajte glasu katoliškega shoda in naročite svojim otrokom »Orlica«. »Orlič« je začel ta mesec svoj četrti letnik. Prva številka je že izšla in povsod jako ugaja. Prihodnja — žegnanske nedelje — je določena za agitacijo v svrho nabiranja novih naročnikov. To je »Orličeva« nedelja. Naj ta nedelja prinese »Orliču« mnogo novih prijateljčkov in čitateljčkov, pa tudi obiskovalcev znane Vesele Nardžičeve pošte! Dosedanji prijatelji naj ostanejo zvesti, pa naj v nedeljo in ob vsaki priliki pridno agitirajo za list. Kdor pa »Orliča« še ne pozna, ali ga svojim otrokom še ni oskrbel, naj to hitro 6tori. Kesal se ne bol »Orlič« se naroča pri upravnistvu »Orliča«, Ljubljana, Ljudski dom. Stane za vse leto (oktober 1923—oktober 1924) 8 Din. Ako ga pa kje naroče več ko 20 izvodov pod skupnim zavitkom, stane le 5 Din za vse leto. Ne pozabite, kaj tirja in pričakuje od vas »Orličeva« nedelja. — Bog živil Dr. Ivan Drobnič špecijalist za pljučne in notranje bolezni SE JE PRESELIL -»C na Miklošičevo cesto v palačo »Vzajemne posojilnice«, poleg hotela Union. PREISKAVA Z RENTGENOVIM1 ŽARKI 6594 ~ P aouoooooopggggooeooi Sirom domovine. JESENICE. Okoličani »e opozarjajo, (la Katoliško delavsko drnStvo ponavlja v nedeljo, 21. oktobra ob 3. url popoldne »Miklovo Zalo« še enkrat v Kat. delavskem (lomu na Savi. Igro so konča ob pol & uri in okoličani bohinjske proge imajo ugodno »vezo ■ vlai,oni nazaj. Kdor ieli rezervirati vstopnice, naj vpošlje znesek potom tam. društvo naprej. Vstopnico: 10, 8, 6 in 4 Din. Isti veter ob 8. uri so igra »Potrlov greh«. Odbor K. d. d. VIŠNJA GOBA. Tukajšnji Orliški krožek priredi r nedeljo dne 21. oktobra ob 8. popoldne v samostanski dvorani v Stični >Vest*lko<, leko žaloigro ii prvih časov krščanstva r B dej. Vsi najtoplejše vabljeni. ŠMARTNO POD ŠMARNO GOBO. Pretekli teden eo so pobirali v naši župniji in na Rašici prostovoljni darovi za prebrano naših visokošolcev v Marijanišču. Pri nas se jc to zgodilo prvikrat, ker je bila baš letos procej dobra letina. Drugod so pa večinoma ie lansko leto pobirali. — Kdor pozna naše ljudi, ve, da so r{wio-volje darovali vsak po svojih močeh. Zavedali so se namreč, da s tem pripomorejo k študiranju dijakom, ki bodo, nekoč najbolje znali razumevati teinjo vernega slovenskega naroda, ker so večinoma sinovi kmetskih stariSev. Tako so je nabralo »koli 2500 kg živil in 1438 K v denarju. Vsem darovalcem ter članom in članicam tuk. kat izobraževalnega društva, ki so pri nabiranju vneto sodelovali, se enkrat najiskrenejš« hvala. Bog Vam lisočero po>rni. DKAVLJE. Ob obilni udeležbi jo v društvenem domu pri las predaval živinorejski inštruktor Krištof o rsgoji kmetske mladine in o organizacijskem dela r zimskem časa za pospeševanje vseh panog kmetijstva. Pri razgovorih je bilo določeno, da se vrši prihodnje predavanje prihodnjo nedeljo, to jo 21. E. m. »opet ob 7. uri (večer v društvenem domu o prašičereji ter se tem potom vabijo vsi, ki se zanimajo za prašičereje, k čim obilnejši udeležbi Po predavanju se bo vršil razgovor o predmetu in bo rsak labko izrazil svojo mnenje, oziramo svoje pomisleke glede prašičereje. tr&ce iz sedanjih dni Cerkve Pomanjkanje duhovskega naraščaja. V sedmerih bogosl9vnih zavodih Češkoslovaške je študiralo v letu 1922-1928 252 bogo-slovecv in sicer 181 Nemcev in 121 Cehov. Med temi jih je bilo v Brnu 50, v Olomucu 84, v Budjejevicah 14, v Kraljevem gradcu 17, v Ljutomericah 41, v Pragi 37, v Vajde-nanu 18. — Pa tudi v Nemčiji pada število bogoslovcev. Leta 1920. jih je bilo 8443, leta 1921. le 3423 in leta 1922. samo 3161. Vzrok je največ ta, ker so stroški za štu-diranje vsled vedno večje draginje tako narastli, da jih mnogi revnejši kandidati ne zmorejo več. Prejemanje sv. obhajila v Nemčiji. Leta 1922-1923 je narastlo število sv. obhajil na 194,434.734, z drugo besedo: na vsakega človeka, ki je dolžan prejemati sv. obhajilo, pride na leto 12—13 sv. obhajil, to se pravi poprečno gre vsak nemški katoličan k sv. obhajilu vsak mesec vsaj enkrat. Kajpada da ni ta navada v vseh škofijah enakomerno vpeljana. Na prvem mestu je škofija Fulda, kjer pride na leto na enega katoličana poprečno 13.9 sv. obhajil, na zadnjem mestu škofija Sachsen, kjer ne gredo katoličani eden k drugemu vzeti niti 3 krat na leto k sv. obhajilu. — Pač zanimive bi 3' bile ppdobne številke za naše župnije, V župniji pisca teh črtic je n, pr. prišlo lansko leto poprečno na dan 18 sv. obhajil ali z drugo besedo: vsakdanjega sv. obhajila se je v župniji, ki šteje 401) duš, udeleževalo 5 odstotkov vseh faranov. Smo pač še daleč od želje Kristusove in sv. Cerkve. Blažena Terezija Deteta Jezusa. V pre-stollci sv. Petra v Kimu je bila 29. aprila t. 1. za blaženo proglašena Karmelioanka s. Terezija Deteta Jezusa. Tudi med nami je izredna Jezusova cvetka že precej zuana. Marsikdo, ki se je zaupno zatekel k tej oblagodarjeni božji ljubljenki, je skusil njeno mogočno priprošnjo. Gospod jo je namenil prav za naše dni. Vse na njej je tako ljubko in prikupljivo. Mala Terezija je bila rojena 2. januarja 1873 v francoskem mestu Alenfon. Petnajst let stara se je odzvala Gospodovemu klicu. Zapustila je krog dragih svojcev, kjer jo bila obdana s toliko ljubeznijo in nežno skrbnostjo ter vstopila v; karmelski samostan v Lisieux. V njenem redovnem življenju ni bilo najmanjše izvanrednosti. Izvrševala je le svoje navadne samostanske dolžnosti, a te v nenavadno popolnem duhu. Vsaka žrtev in prilika zatajevanja ji je bila dar za Jezusa. Ljubezen pa jo je privedla do one stopnje svetosti, ki ji je ovila krog deviškega čela gloriolo blaženstva. Zato je tudi na preprosti poti ljubečega žrtvovanja in otroškega zaupanja tako kmalu dozorela za nebo. Dočakala je le 21. pomladi, 30. septembra leta 1§97. je prišel Gospod po svojo nevesto. Takoj po smrti je pričela v rajski areči vršiti svojo nalogo. Saj je rekla, da bo njena nebeška blaženost, zemljanom deliti dobrote. Nešteto usli-aanj in. .čudežev imamo zahvaliti njeni pri-prošnji. Do sedaj so napolnili z njimi že pet obširnih knjig. Od 15. do 18. oktobra se je vršila v karmelski cerkvi pri sv. Jožefu na Selu slovesna tridnevnica v proslavo proglašer.ja blažena Terezije Deteta Jezusa za blaženo. Naj bi blažena mala cvetka bogato obdarila z rajskim cvetjem milosti vsa srca. Listek. oooooeoooooooaoooo8888ooooooooooooooooookw Podgana. Ako si človek sezidaš hišo za stanovanje, sezidal si — hote ali nehote — tudi streho in dom raznim živalim, ki ti bodo deloma koristnj sostanovalci, deloma pa škodljivi in neprijetni tovariši, Razna živaa namreč iz Skušnje ve, da se dobi v bližini človeka vedno tudi kak dober prigrizek. Zato je že od nekdaj med človekom in med škodljivim mrčesom neka vzajemnost, Popolnoma zatreti takih hišnih škodljivcev ni mogoče; vendar red, snaga in pazljivost napravi toliko, da jim zajeziš njihov prevelik pohle,p in se tako vsaj za silo zavaruješ pred temi nadležneži. Večinoma so to ponočne živali in živalice, ki jih je narava obdarila povrhu še s hitrimi nogami in temno barvo, da tem lažje uidejo človekovemu preganjanju. Ena izmed najbolj nadležnih in ostudnih hišnih nadlog je podgana. Treba je ločiti dve vrsti podgane. Črna podgane, lo redka, po naših kleteh in podstrešjih, po hlevih ln svinjakih, je siva podfjana. Njena velikost je velikost moške roke, ima mala u&esa in njen rep je krajši kot ostalo telo, Barva je siva, le po trebuhu belkasta. Kaj nam zgodovina pove o podgani? V starih časih v Evropi ni bilo podgane. Niti Grki niti Rimljani podgane še niso poznali, Sele pozneje je bila podgana zanešena iz Vzho* da: najbrž ob križarskih vojskah, po ladjah, Albert Veliki, ki je živel od 1193 do 1280, učeni dominikanec, je prvi, ki v svojih spisih podgano omeni in jo natančno_ opiSe. Potem se je pa morala podgana silno hitro razmnožili; zakaj že sredi 16. stoletja jo najdemo v Indiji, pozneje na Nemškem. K nam se je zanesla najbrže iz Indije. Ruski naravoslovec Pallas pripoveduje, da so ob priliki potresa 1. 1727 cele trume podgan preplavale reko Volgo in se razpršile na zahod. Leta 1730. je podgana že na Angleškem, kamor je prišla brez dvoma zanešena po ladijah. V Ameriki se prikaže leta 1775. To velja o sivi podgani. Kdaj fe bila zanešena črna podgana v_ naše kraja, se ne ve. To je gotovo, da jo je siva podgana ob svojem prihodu že dobila in jo potem takoj začela izpodrivati. Izprva je siva podgana stanovala zunaj na njivah in le čez zimo je prišla v hiše. Kmalu pa se je privadila na složno življenje pod č;oveško streho in tako se je začel boj za življenje in smrt med sivo in črno pod-ganao. Siva podgana je bila v tem boju močnejša in se je tudi hitreje plodila, črna sorod-nica se je morala umikati, najprej v podstrešia, potem tudi odtod, ker siva podgana v kleteh in shrambah ni več prostora imela. Sivo podgano imenujejo Nemci p o p o t -n o podgano fV/anderrattel, zalo ker se sitno rada seli iz kraja v kraj. To so opazovali zlasti v gorkejših krajih, ako so podgane zasledile kie kak nov sadež. Tedaj se je ob določenem času podala na pot cela vojska podgan in uničila po potu, kar se je da'o. Leta 1889. so trume podgan uničile sadeže kokusa na Laka-dinah tako temeljito, da so ljudje domačini, ki so se povečini od. tega sadeža žlv«U, prišli skoro na berašlco palico. V provinci Maroko ja pri belem dnevu plezalo po drevesih oranž na stotine podgan in je bila nevarnost, da bodo vse požrle, pa sc je k sreči pojavilo v tistih krajih na stotine sov, ki so ponoči strahovito gospodarile med podganjo zalego. Luidje pripovedujejo, da je bilo čuti na daleč cviljenje med podganami, ki so se zvijale pod ostrimi kremplji te svoje velike sovražnice. ;— Naravoslovec Brehm pripoveduje o podganjem sprevodu pri Verdenu, pri katerem je bilo udeleženih nad tisoč podgan. Še večje procesije teh živali so se vršile, kakor poroča tedanje časopisje, v decernbru_ 1884 na Vestfalskem. Široke reke jim niso bile zapreka, zakaj podgana je izvrstna plavarica. V tako velikem številu postane podgana tudi ljudem nevarna. O velikem Napoleonu pripovedujejo, ko le bil izgnanec na otoku sv. Helene, da je moral naravnost vojskovati se zoper tega nadlež-... . Ekr - • - nega sovražnika, tudi je moral večkrat lačen biti, ako so mu podgane požrle prihranke v kuhinji. — Iz otoka Joura se je moralo izseliti vse prebivalstvo, tako se je bila razmnožila podganja nadlega. — Na takozvanih tičjih otokih živijo podgane po gozdih kakor prave žl-vale roparice in se preživljajo z mladimi tiči, ki jih kradejo po gnezdih. Vpeljali so mnogo mačk, da bi jih zatrle, a te mačke so same podivjale in se ravno tako začele živiti od tičev. . , , ,. Na kmetih se podgane najraiši nastanilo po hlevih in svinjakih, ker tu se dobi vedno kaj žreti; po mestih pa po skladiščih, klavnicah, pekarijah. Ako jih strogo ne preganiaš, postane ta žival čedalje bolj domača in predrzna. Pitanim svinjam ti zvrta luknjo v hrbel in žre mast na živem telesu, Kokošim kradeio jajca in jim davijo piščeta. Celo otrokom so nevarne. Slučaji ,niso redki, da je podgana otroku v zibeli ležečemu obgrizla obraz, ro mestih preglodajo zidovje in vodovodne cevi. Na ladjah jih opazi« zgodaj v jutro, kako plezajo po jarbolah in ližejo roso, ki se re nabrala čez noč. Ko se pa poškodovana ladia začne potapljati, so podgane prve, ki jo zapuste. i o je znano že v pregovoru, (Konec prihodnjič.) ■J* ČAJNA Jter Jc vonjlv, fin 5n tedaleft, ter ztia največ pijem. ^ Čaj i znamko .Čajna ročka" «e dobiva IcV^ v Izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko .Čajna ročka" v vseh t lepaki označenih trgovinah. REPIC, lodar, pridnega LJubljana. flLAPCA. PfPlfliO Podpisana prekllcujem vse ialjive T I unllvi besede, katere sem govorila o Mariji Marolt Iz Vidma . FRANČIŠKA POGAČNIK (Videm). 17 lAVA °&ip Mralt| P°«estnik v Kranjski IluHIHi gori Stev, 85, preklicujem vse žaljive besede, ( katerimi sem žalil gosp. Alojzija Petermana, posestnika v Kranjski gori Stev. 18, ter izjavljam, da ne vem nič slabega o njem, ter se mu zahvaljujem, da mi je odpustil in odstopil od kazenskega postopanja. JOSIP MRAK. Nekdanja »ŠKOFOVA« vinska klel. Pred Škofijo 1 otvorjena. — Točijo se fina pristna VINAI POZOR I DRUŽINSKI OČETJE I POZOR l Kdor hoče svojo družino dobro obuti za zimo, naj kupi pri IVANU MIHEVCU TRGOVINA Z USNJEM NA VRHNIKI kateri ima vedno v zalogi vsakovrstno usnje, kakor: Podplate, tujega in domačega izvora, posebno trpežne za zimo, nadalje tudi vsakovrstno *gorn|e usnje (teletino, pikling, kravino In vsakovrstni boks. — V zalogi tudi konjski boks za površnike in izdelane GAMAŠEL «80 Vatpnna «• kovalko obrt, močnega, SPREJf. Vdjfjlltd ME TAKOJ FrfANC B\RIČ, prej Weis. Ljubljana, Konfuln« ulica Stev. 13. 6571 J** NAPRODAJ JE ie prav dobro ohranjen -»C čevljarski TRGOVINA Z USNJEM Matej Stražar, Domžale št. 50 »e priporoča za nakup vsakovrstnega USNJA ln čevljar, potrebščin po kolikor mogoče nizki ceni. POI*if»5l pridna, zdrava in močna, dobi takoj iCI Ivi U dobro, stalno službo. - Naslov pove upravništvo 'Domoljuba« pod Številko 6612. Ppn7iinnict Se ivrsti ,e ie samec»ka- rCI!£.IJUHIOl teri se razume na vrtnarstvo, posebno na park, dobi stalno složbo. Pogoji po dogovoru. Ponudbe pod Šifro »VRTNAR 6613« na upravoištvo »Domoljuba«. ŠIVILJE — GOSPODINJE — POZOR) Vsakovrstni ostanki za perilo ■o NAPRODAJ po polovični ali zelo znižani ceni. ' Ne zamudite ugodne prilike) Resljeva c. 30/1, dea. ! čevljarskega vajenca sprejmem. L Zakoinik, Dunajska c. 6, dvorišč«, j frpVft ogI lmam vse ""»e CREV p« Ul wlHa po najnižji dnevni ceni. Edino domače podjetje v Sloveniji v Ljubljani. _ Se priporočam vsem mesarjem In gostilničarjem. FRANC ZUPAN, črevar, Mestna klavnica. _65W Poceni prodam dinamostroj ? K?. 120 voltov, 60 Amp., 1410 obratov na min, in MOTOR 4 KS, 110 voltov, 30 Amp., 1125 ob" ratov. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6563. Iščem mlinar la pri)srr« šilih cenah. ZHHTEVHJTE CE;<.IK! II tovor, kož in čevljev d. d,, SI KARLOliflC Prodsjslna Ljubljana, Poljanska cesta St. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čavljev iz teleCega boksa v v?eh barvah, govejega boksa in rjave kravino. Solidno delo I Znižane cenel BSRBBBBBBBB Novo ČRNO BRINJE in suhe SLIVE za žganjekuho ima v zalogi a*- L KNEZ ▼ LJUBLJANI rmc GOSPOSVETSKA CESTA X Izurjene pletarje sprejema proti dobri plači od komada PLETARNA v STRNISČU, Slovenija r. z. z o. z. — Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno. 6113 Rolizej Opri družba z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. (preje Brala Sever) priporoCa bogato izbiro pobifitva od navadnega do najfinejšega, prevzame, vsa naročila, tudi za celotno opremo stanovanj. Zaloga vseh vrst modrocev in drugih tapetniških del. Polhove kože ln KOŽE VSEH DIVJIH ŽIVAU v mali b Teffli množini kupuje skozi celo leto D. ZDRAVtf trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv. Florljan« nI 9 Neveste P NOVA TRGOVINA v Ljubljani na Go. sposvetski cesti Stev. 6. — Vse z« balo potrebno izdeluje na novo in tudi popt«^& po nizkih cenah. Ima žimo vseh vrst, mor. sko travo in lepe preobleke. — še stare zaloge dobrega blaga.--Se priporoča. Tapetnik RUDOLF SEVER. ilovito nizkih ceheI) kupili letos volneno blago za žsnsftE In aubno u molit ohtehe. kakor tudi vso drugi maniifalifurno robo p nlt-treoolnl B. Stermeckl, Celje. Trgnvcl enjros-cene. »adl suioSnega pomanjkanja denarja frciia povsod Slediti lir jc dolžnost vsahepa, da es oeije v Celje In poskusi enkrat kupiti v veletrgovini H. Sfermcckl. Oblačilno blago prodaja manutakiurna trnovima Dunajska cesta št. 21. BERSON je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje; cenejši in trpek nejši je od usnja. Od vašega Čevljarja htevajte, da Vam pritrdi BERSON g"®1 podpetnike in gumi podplate, izdaj« konzorcij »Domoljaba«, 1» Odgovorni urednik Anton Suinik * Ljubljani, Tisk« Jugoslovanska tisi««*