Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu sc uspešni XXII. — LETO XXII: CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) DECEMBER 4, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 281 to in državne WPA oblasti bodo pomagale Cleveland u v njegovi krizi I velandu se bo nemudoma pričelo z delom na novih WPA projektih, pri katerih se bo zaposlilo 6,000 delavcev. Carl Watson, državni W. seji mestne zbornice, kjer bodo ' administrator, bo prispel v Cleveland, da odstrani ^ ki To je iskrenost! LORD CHURCHILL IN POVELJNIK GORTH brezposelni delavci pazili na to, kakšne korake se namerava, se postavljajo na pot j podvzeti, da se reši sedanje ne- ^ogramu in da požuri v novih WPA projektov, .'h bo dobilo delo 6,000 *v. ^ WPA administrator l|u *"• Harrington je oblju-"Procentno sodelovanje z Z55 administratorjem in s , ^kinii mestnimi oblast-. sve čim uspešneje in čim CIle z delom pri novih ^jektih. Sebo pričelo s pregledo-m*111 Proučevanjem so na listah, nakar l| ki bodo odbrani, naj-v Petek lahko pričeli z K ' , Pa se organizacija delavcev priprav-^Ostvovanje nocojšnji znatno stanje brezposelnih in siromašnih ljudi, in bodo hkratu pojasnili svoje lastne nazore. Sinoči se je vršil na Broad-wayju shod Federal Workers u-1 ni je, kjer se je članom naročilo, naj se v masi udeležijo nocojšnje seje mestne zbornice, kjer naj protestirajo proti načinu in metodam, s katerimi rešuje mesto sedanjo relifno krizo. Dokaz dobre volje, katero kažejo zvezne oblasti v prizadeva-imen nju, da se odpomore položaju mesta Clevelanda, je bil dan v soboto večer, ko so washington-ske oblasti telefonično odobrile troje novih WPA projektov v Clevelanddu. Za take odobritve je vzelo doslej vedno od teden do šest tednov časa. Wcert pevskega zbora "Slovan" opoldne se je vršil v n ^ društvenem domu ,' Ša je izborno absol-l0vanova" pevska dru-Jodstvom svojega pe-^r- Jacka Nagla, ob akordih gdč. Vere ^i je s strokovnjaš-* Ostjo spremljala pev- >0Van se je izborno ob-eftier pa ni nikogar tJiHi J ker so Slovanovi pev-r i!e(j0t Prvovrstne pevske v ^"orovskimi pesmimi C najboljša, u-5 topla in vesela 0 ki se jo ime- 1 'lito 0 triumf koncerta, f ^ ostdobro 80 bile odpete i % zborovske pesmi, zbor in kvartet, kakor da je ž njim vred zrastla; akordi njenega instrumenta so se zlivali z glasovi pevcev v prelepo harmonijo. Posamezne točke programa je napovedoval Mr. James Rotter, ki je imel tudi pomemben nagovor na občinstvo, katerega je bila polna dvorana. Pev. zbor "Slovan" je dal včeraj vsem svojim posetnikom višek pravega umetniškega užitka. Walter Winchell, znani časnikar in radijski komentator, je sinoči povedal po radiu, da ima iz verodostojnih virov informacije, da ne bo dolgo, ko se bodo Anglija, Francija in Nemčija znašle v bratovskem objemu ter se z druženimi močmi vrgle na Rusijo. V teh deželah vlada mnenje, da čim bo Rusija opravila svoje zadeve na Baltiku, bo potisnila svoj komunizem v Nemčijo, iz Nemčije v Francijo in od tam v Anglijo je pa samo korak. To pa je treba preprečiti z združenimi močmi. Dalje je Winchell dejal, da ni Rusija dala Hitlerju še ničesar, kar bi bilo omembe vredno, da je dejanska ruska pomoč. Obratno pa ima gotove informacije, da nista dali Anglija in Francija po preklicu ameriškega embarga Zedinjenim drža-žavam nobenih naročil za dobavo letal, ker sta mnenja, da teh letal proti Nemcem ne bosta potrebovali. Torej ne čudimo se, če bomo v kratkem slišali Francijo in Anglijo kričati: — "Heil und Sieg!" m VDOR SOVJETSKE ARMADE V FINSKO SE NADALJUJE Pod sovjetskim vojaštvom se baje vdira led na finskih jezerih. - Boji se nadaljujejo. Lovestonove izjave pred Diesovim odborom Na sliki sta Id/d Winston Churchill, prvi lord angleške admiralitete (sedeč), in v kom t Gorth, vrhovni poveljnik angleških čet Franciji. Slika je bila posneta v Gor-thovem glavnem stanu v Franciji. Nastop na proslavi v Statier hotelu ji _ _ Sinočnja proslava 21. oblet-, "Zrinski" U boj!, v katerem je | nice ujedinjenja jugoslovanske | nastopila ob spremijevanju zbo-1 države, ki je bila praznovana v' ra kot solistinja ga. Josephine ; Statier hotelu, je sijajno izpa- Milavec-Levstek. j dla. Tekom pestrega programa i NEMŠKI PARNIK JE VKRCAL V HELSINKIJU NEMCE, RUSE IN ITALIJANE : HELSONKI (Helsingfors), 3."------ j decembra. — Finske vojaške oblasti naznanjajo, da so utrpele ruske čete znatne izgube, ko se ! ; je pod ruskim vojaštvom na ' i mnogih jezerih vdrl led. Finske , ; čete so zelo aktivne severno od i jezera Ladoga, kjer so prizadele i velike izgube med ruskim vo-jaštvom, ki si prizadeva preko-' j rapiti zamrznjeno jezero. To vojaštvo je na ledu dobro vidno in tvori- izvrstno tarčo finskim strojnicam. I Neko finsko poročilo pravi, ' | da so Rusi v prvih dneh vojne iz-: gubili 24 bombnikov, Finci pa Diesov pododbor bo zdaj zaslišal še glavarja ameriških fašističnih srebrno-srajčnikov. WASHINGTON, 2. decembra. — Jay Loveston, bivši tajnik a-meriške komunistične stranke, ki je izjavil danes pred Dieso-samo dve letali, ker se udejstvu- vira preiskovalnim odborom, da i jejo večinoma samo ruski letal-' se politiko ameriških komuni-i ci. ; stov diktira iz Moskve, je bil Metež pomaga Fincem j zadnja priča pred Diesovim kon-; Danes je pričelo silno mesti,' grešnim odborom. j česar se Finci radujejo, ker pra- i Zdaj pa je bil imenovan, pcd-| vijo, da je njih vojaštvo, ki je I odbor, ki bo zaslišal Williama I opravljeno s smučmi, mnogo bo- i W. Pelley-a, glavarja ameriških i Ije izvežbano v kretanju s smuč- j srebrnosrajčnikov, preden se i mi kakor Rusi. Doslej je bilo neha avtoriteta tega odbora, tr- sta ! zajetih 700 sovjetskih vojakov, i kar se bo zgodilo dne 3. jamu 11 a 11 j a bo nastopila!;;-;,; ^u p svojimiplesi m pesmimi,! ^ ^ ^ista doživela. S svojimi V mestu Helsinki ju, ki š%je | Vprašan, zakaj ameriški ko- petj.em in plesom sta vzbudila i normalno 300,000 prebivalcev, munisti propagirajo sedaj izola- proti vdoru Rusije na Balkan pme s ! med temi skupinami sta vzbuja- :li zlasti veliko pozornost in pri-- navdušenja in ko so člani i je ostalo samo približno 50,000 ci jo Zedin jenih držav, je Love znanje pevski samcato*™ r.w. J K. ^ •----- — -j--------•> j- —i- i-— - ! "Zarja" in dramsko I "Ivan Cankar.' . . . M. čestitat župan Harold Burton, ii- Je bilo opaziti za : disonance, ki pa jo r Id. "to ie 'Ponočni straž- ■lo j. le fino pevsko u-''u u^ajala tudi Gregor-i jo 030 srčno kri škropi-:ličit^e ^glasbil Mr. Louis I -I mladinskih pevskih ič \et. j® s to koihpozicijo ?i Sku^ 'zraza "goriške-■0j ' ko je slednji koli , ^relePi spev. ■i" ;' ,^0sPev "En starček ^ ZaPel basist Mr. An-»p' 0 mnenju pisca se ist i najbolje fc'w alje bodi liijy r; Ogrin nastopil s h 0(j Sele po desetih ali ,ki >^e^ih zborovskih peki 3erib je pel z osta-Vaj Na vdak način Sii .'ti ta spev prej na Shawovo modrovanje i o rusko-finskem sporu V Italiji vlada veliko ogorčenje in sveta jeza nad vdorom Rusije v finsko' pesmi, med katerimi je najbolj izadivljeno zagotavljajoč: It republiko. Pevski zbor je zapel četvero I-teh društev odhajali z- odra, se itiudj,. vsi. qstali. so zbežali iz m; was wonderful ... wonderful. nekaj Rusov in približno 50 Ita- Po Shawovem mnenju bil morala biti finska vlada "pametna" in ugoditi zahtevam Sovjetske Rusije. LONDON, 2. decembra. — George Bernard Shaw, znani angleški pisatelj, je izjavil danes v časopisu Daily Mail, da je moralna podpora vlade Zedinjenih držav odgovorna za invazijo sovjetske armade v Finsko, in j Sa smatra Italija za sfero svoje dalje pripomnil, da Rusij^ ni jib interesov. RIM, 3. decembra. — Iz odgovornih fašističnih virov se poroča, da bo Italija intervenirala, ako bo hotela Rusija ponoviti svojo baltiško potezo na Balkanu. Istočasno pa poroča turinska "Stampa", da sta se Rusija in Nemčija že sporazumeli za razdelitev Rumunije. Krogi, ki stoje blizu italijanske vlade, pravijo, da je Italija pripravljena zavzeti odločne korake proti kakršni koli sovjetski potezi na Balkanu, katere- VARUJTE SE TATOV PO TRGOVINAH! j Te dni priporoča vse cleve-1 koli si bo kupec poželel. Ima-1 landsko časopisje prebivalcem ! m o svoje krojačnice, svoje modni esta Clevelanda, naj se ob bo- i ne, zlatarske, grocerijske in žičnem nakupovanju v mestnih veletrgovinah varujejo tatov, žeparjev in raznih drugih uzmo-vičev, ki bodo v gneči opravljali svoje plodonosno delo. Za a-meriške mase je to svarilo u-mestno, našim rojakom pa se ni bati tatov, ako bodo nakupovali tam, kjer bi kot Slovenci morali, to je pri naših slovenskih trgovcih, ki bodo imeli zlasti za božične praznike popolno izbiro vsega blaga, kakršhega lijanov, ki jih bo prepeljal v Tal-• lin, Estonija. Finci so mnenja, da je bilo navzočnosti teh ino-zemcev pripisati, da niso ruski bombniki v zadnjih dveh dneh z vso silo napadli glavnega me-jsta. druge trgovine, svoje mesnice i Sedež "ijudske vlade" ; ma za svoje trditve obilnimi zalogami okusnega Moskovski radio naznanja za-, tarnih dokazov, toda je izjavil, ra, da ostanejo Zedinjene države izven vojne, ker "Hitler-Sta-linov blok" ve, da če vstopijo Zedinjene države v vojno, bi vstopile samo ob strani zaveznikov. Lovestone je priznal, da ni-dokumcn- vzetje kraja Terijoki, ki leži dva- da je gotov, da ni Ameriška li-najst milj od ruske meje; v tem ga za mir in demokracijo "nič kraju je sedež finske komuni- drugega kot orodje" komunistične "ljudske vlade", ki so jo stične stranke ter da sta tudi A-Rusi priznali. Radio naznanja, 1 meriški mladinski kongres in U-da je bil kraj okrašen in da je : ni ja dijakov pod komunistično prebivalstvo z veselim vzklika- kontrolo. njem pozdravilo sovjetsko vo-1 Lovestone je izjavil, da je bil žeparja ne od strani trgovca, ki i jaštvo. : leta 1929 odstavljen od general- vam bo po zmernih cenah postre- j Dalje se naznanja iz Moskve, j nega tajništva ameriške komu-gel z najboljšim blagom. domačega prekajenega in svežega mesa, svoje gostilne, sploh vse, kar potrebujemo. Teh naših trgovcev se spomnimo v sezoni pred božičnimi prazniki, pa se ni nikomer bati, da bo okra-den ne od strani dolgoprstnega in Nj Pa pevec ne bi ci \ ^ ^it?)0ru sodelovati Oa Pa J6 nudil "Slo. e^> sestoječ iz Mah- Ni, r-XeSr0 pet;ie ^ bil0 U hSk glasno, ubrano in t Ky,ne- "i j= Pmni- ^ \^rce. XdeCeno' je vodil kon- ^ Mr. Jack Nagel, / i, navdušen in za slo- I i.V net ameriški Slo- !| aterega. smo opa- vsi zbori, ki % Je, So __ dobri Ali dob0 Sre^0' da naleti ^ Pevce, ali ima o? ,r 0 tehniko poseb-oda bodi temu že ^ eležinio samo dej- ^PVa je spremljala h :»li. preostalo drugega, kot da se brani pred "drugimi velesilami", v katerih prid deluje finska vla-uveljavi da. omenje-1 "Ni je države, ki bi mogla to-lerirati mejo, od katere bi se moglo obstreljevati tako veliko mesto kot je Leningrad, ako ta država ve, da deluje država na oni strani meje, ne glede na njeno šibkost, potom svoje nespametne vlade za interese drugih velikih držav, ki ogrožajo njeno varnost," je izjavil Bernard Shaw. "Finska najbrže ne bi odklonila ruskih predlogov in ponudb, ako bi sklepala po svoji lastni preudarnosti in v svojih lastnih interesih, toda Rusija je mnenja, da je Finska deležna podpore Amerike in drugih za-padnih sil." Vprašan, kakšno opravičilo more navesti za ruski vpad v Finsko, je Shaw brez pomišlje-nja odgovoril: "Po mojih mislih je pojasni-tev docela preprosta. Finska je bila zavedena po jako nespametni vladi. Ona bi bila morala sprejeti ruski predlog po prilagoditvi teritorija. Finska bi morala biti pametna soseda." "Stampa" pravi: "Na podlagi poročil iz Berna, namerava Nemčija zasesti glavni del Rumunije, Rusija si bo vzela Besa-rabijo (ki je bila pred svetovno vojno ruska provinca, kateri se ni Rusija nikoli odpovedala. Op. uredništva), Transilvanija pa bo priključena Madžarski." Po vsej Italiji se vrše velike študentovske demonstracije proti ruski invaziji Finske. Ne da bi zagovarjali rusko akcijo, beležimo samo eno neizpodbitno dejstvo: Proti zavojevanju Etiopije in Albanije ni v Italiji nihče protestiral, nikogar ni popadala sveta jeza in nihče se ni zgražal . . . Književnost: Ameriški družinski koledar Te dni je izšel "Ameriški družinski koledar," ki smo ga pravkar prejeli v oceno. Ta koledar izdaja Jugoslovanska delavska I tiskovna družba (Proletarec), j 2301 So. Lawndale Ave.. Chica-igo. 111. Kakor vsako leto, je tudi letos Koledar tehnično lična in vsebinsko prvovrstna knjiga, ki si je med slovensko-ameriškimi publikacijami že davno priborila prvo mesto. V Koledarju, ki ga je z veščo roko uredil Fr. Zaitz, "Proletarčev" dolgoletni urednik, so letos zastopani večinoma samo naši domači sotrud-niki in književniki: Frank Zaitz, Ivan Jontez, Ivan Molek, Anton Shular, Joško Oven, Anton Slabe, Frank Česen, Math Pe-trovich, Zvonko A Novak, Josip Chesarek, Anton Garden, Milan Medvešek in Jos. Drasler. Poleg običajne beletristične se bo vršil v sredo ob 9. uri zju- ali leposlovne pripovedniške traj iz hiše žalosti pod vodstvom tvarine je knjiga opremljena z Nov grob V soboto večer je preminil Henry Gubski (Goff) v starosti 73 let, stanujoč na 19310 Tracy Ave. Rojen je bil na Poljskem. Pokojni je bil vdovec, in zapušča hčer Mrs. B. Frank. Pogreb stanov spis prepozno dospel, zato letos ta naš najboljši književnik v Koledarju ni zastopan. Prav tako je morala izostati satira Kozme Telebana. Ker poznamo pero obeh, moramo u-gotoviti, da je pomanjkanje o-beh prispevkov škoda. Koledar krasi nešteto lepih umetniških in pokrajinskih slik. Ameriški družinski koledar, ki se ga naroča na gornjem naslovu in mu je cena 75 centov, bo i po obliki i po vsebini dika vsake slovenske knjižnice. ! da je rdeča armada zopet v po- [ nistične stranke po Stalinu, sesti kraja Petsano, čigar pri- j sicer nato, ko je bil nekaj ča-stanišče je prosto ledu. Kraj je | sa zadrževan v Moskvi kot fak-že dvakrat menjal gospodarje; itičen jetnik. v soboto so ga zopet zavzeli Ru- -- Smrtna kosa A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in potem na Calvary pokopališče. Naše sožaljc! raznimi zanimivimi in potrebnimi pregledi našega javnega u- dejstvovanja. V "Urednikovih I pališče Pravoslavnih, pripombah" beremo, da je Kri- sožalje! V soboto je preminila Katarina Yerosimich v starosti 37 let, stanujoča na 1741 East 33rd St. Rojena je bila v selu Podgorje, občina Virgin Most. Tukaj zapušča soproga Vašo in hčer Dorothy. Truplo se nahaja v kapeli A. Grdina in Sinov. Pogreb se bo vršil v torek ob 1. uri v cerkev sv. Save in potem na poko- Naše si. Rusija brani svoje stališče MOSKVA, 3. decembra. — Rusko časopisje je danes nastopilo v opravičbo ruske invazije v Finsko, češ, da hoče Rusija odstraniti v tej mali državi vpliv, ki je sovražen Zvezi ruskih socialističnih Helsinkiju Radio program Pri včerajšnjem slovenskem radijskem programu je nastopila odlična sloven:?ska pevka ga Josephine Milavec-Levstek, ki jo je spremljala na kalvirju njena sestra, gdč. Vera Milavčeva. S svojo krasno arijo iz "IlTro-republik. Vlada v Iva tore" je gdč. Milavec nazorno sestoja iz "nazad-1 pokazala, česa je zmožna in če-njaških zveri," pravi sovjetsko isa naša slovenska javnost lah-časopisje. ko od te pevke še pričakuje. Mi- --i mogrede bodi omenjeno, da ona Vile rojenice lin ostali naši pevski talenti ne Vile rojenice so se oglasile' merijo svoje umetnosti po ko-pri družini Mr. in Mrs. William j pitu, ki bi jim ga hotel vsiliti Jeraja, 5809 Prosser Ave., kjer i kak kopitar. Njihovo kulturno so za spomin pustile sinčka pr- j udejstvovanje je posvečeno vsem vorojenčka. Nahajata se v Glen-ville bolnišnici. Mlada mamica je hčerka Mr. in Mrs. Martin Snider iz 72nd St. Iskrene čestitke! Seja V torek 5. decembra ob 7. uri zvečer se vrši seja društva št. 18. Slovenske ženske zveze v navadnih prostorih. Ker je to tudi Miklavžev večer, obeta se po seji prijetna domača zabava. — Tajnica. našim ljudem, ki vedo ceniti lepoto slovenske pesmi in slovenske glasbe, ne glede na njih barvo in na njih svetovni in duhovni nazor. Sulzman — 70-letnik Danes je John Sulzman, veteranski councilman, star 70 let. Svoj rojstni dan pa mora praznovati v postelji, na katero je še vedno priklenjen zaradi svoje srčne bolezni, od katere še ni okreval. / < t / STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 4. decembra, ll i de- «K«MHWHnBHBaanna UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaealcu v Clevelandu, *a celo leto.................................$5.50 ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$150 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlci za celo leto.................$6.00 m 6 mesecev....................$3.36; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedlnjene države sa celo leto ........................................$4.50 b» 6 mesecev....................$2 A0; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inoeemske države: sa celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; entered as Second Class Matter April 26th, y>18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. Tema na grobovih Češko spisala A. H. — Milka Martelanc prev. BALKANSKE UGANKE V situacijskih poročilih mednarodne politike se v poslednji dobi zopet vedno češče imenuje Balkan. V ugibanju o bodočem diplomatskem razvoju se vedno pogosteje označuje naš polotok kot ono področje, okrog katerega se giblje prizadevanje evropske diplomacije. Danes, ko je velik del Evrope in sveta zapleten v novo krvavo borbo, predstavlja Balkan mirno področje. Otok miru ne moremo reči, zakaj tudi široko balkansko sosedstvo je ohranilo mir, tako da je dejansko le na njegovem najbolj severnem sosedstvu zavihrala vojna furija. Toda položaj Balkana je zato tako delikaten, ker je polptok po svoji legi v izredno kočljivem prostoru, kjer se stikajo interesi vseh poglavitnih evropskih sil. Evropski svet je sedaj razcepljen na štiri velike tabore, ki uveljavljajo vsak svoje težnje. Dasi ne moremo reči, da so si vse te težnje v medsebojnem nasprotstvu, je vendar res, da stremijo vsaka po svoji posebni poti k zadovoljitvi. Vsi ti štirje tabori pa so razpostavili svoje postojanke tudi okrog Balkana in sedaj budno pazijo, kako se razvijajo prilike tu, na evropskem jugovzhodu, v težnji, da se ravnovesje ne pokvari. Tako nekako bi se mogla situacija označiti v velikih obrisih. Nemčija je v političnem smislu ostala še nekoliko vstran od vrat Balkana. Toda gospodarsko sega nanj prav krepko, saj je poglavitni trgovski promet z evropskega jugovzhoda vsmerjen v Nemčijo ter oni del srednje Evrope, ki je sedaj pod nemško nadvlado. Bili so časi, ko je svet pričakoval, da se bo v smeri trgovskih stikov začela uveljavljati čim dalje bolj tudi politična penetra-cija. V tej atmosferi se je začela ostriti evropska kriza, ki si je našla zunanjega izraza v garancijah, podanih od šil Ne, zares bi si Zdenka Navratilova nikdar ne bila mislila, da se bo poročila in ne bo učiteljica. Oče, vdovec, jo je pripravljal na to že iz otroških let. Ko je končno dobil mesto postaje-načelnika skoro na meji, je Zdenka študirala nedaleč v mestu na učiteljišču. Učila se je sicer dobro, vendar se je še bolj veselila doma, kjer je z veliko ljubeznijo pomagala pri gospodinjstvu. Po maturi je teta odšla od njih, ker ji baje ni pri j al zrak. Zdenka je rada ostala doma, dokler ne bo dobila mesta, mest pa je itak primanjkovalo. In bila je čisto zadovoljna, ko je očetu teknil obed ali ko so jo znanci pohvalili, kako lepo obleko si je naredila. Na njihovi postaji je bilo vedno veselo. Poleti je bilo mnogo turistov, ki so prirejali z lete v bližnje gore, pozimi pa smučarjev, ki so imeli tu pripravna pobočja. V bližnji občini je bila lepa družba, kamor je zahajala Zdenka z očetom. Nekoč je po počitnicah prišel v kraj nov učitelj, Jaroslav Dvorak, suh, visok, s črnimi lasmi, ki so mu padali na čelo. Bil je dober družabni kin je prinesel v družbo novega življenja. Zbral je nekaj diletantov, sam je bil obenem režiser in junak. Gospod predsednik je sufliral in Zdenka je pomagala, kjer je le mogla. Ko so prvič igrali "Lucerno," je bil dogodek za vso okolico. Dvakrat so jo ponovili. V vsej dvorani ni nihče niti dihal, ko je mlinar — gos p. učitelj — govoril : ". . . branil bom svojo pravico proti vsem in je ne odstopim nikdar, tudi če bi se pri tem zru- hčerko in vzdihovala; škoda, da te atek ni učakal . . . Hčerka je pa raje hodila z dedkom, ki je živel le zanjo, jo učil pesmice, ji pripovedoval povestice, in ji če-sto pravil: "Ti si se vrgla po očetu, ti znaš vse kakor on. Ko zrasteš, boš razumela, zakaj je tako ljubil tiste kraje . . ." Zdenkica je bila prelep otrok in ko jo je dedek ob nedeljah jemal s seboj v cerkev in na po-pokopališče, se je vsakdo ozrl za njo. Nosila sta šopke na grob in dedek je moral vedno znova pripovedovati o ateku. Spominjala se ga je največ s slik, ki jih je imela mamica zvezane s črnim trakom v krasno vezeni škatlici. Toda vedela je vse o očetu. Vedela je, da je bil v vojni v Rusiji, da se je tam boril za češko svobodo in da mu je prsi prestrelila avstrijska puška. Vedno je ponavljala: "Avstrijska puška, kajne dedek ..." Vedela je, da je atek ljubil njihovo vas, da je ves ta kraj ljubil njega in se rad spominjal nanj. Vsakdo je obžaloval: "škoda da ga ni tu . . ." Vedela je, da je zdaj v nebesih, da gleda dol k njim. Veselila se je na vernih duš dan. Dedek ji je povedal, kako čakajo vse mrtve duše, da se na njihovem grobu zasveti lučka — pa najdejo pot domov in si pogledajo kraj, kjer so tako rade živeli. Samo eno noč v letu jim je dovoljeno zapustiti nebesa in na žarkih spominov z leteti na zemljo. Zato je Zdenkica tako težko čakala vernih duč dan ,da bi mogla prižgati lučko na atkovem grobu in tudi dosti svečk, da bi njihov žar sedel visoko, visoko. "Kajne, dedek, da jih očka vidi?" groba, ugaša lučke, svetilnike mrtvih. Sence velike ljubezni, velike žalosti. že je pri atkovem grobu — s težkimi solzami pogasi tu vse lučke. Ne, atek se ne sme vrniti po žarkih spominov v svojo vas, ne sme tega izvedeti-- r Zanimive vesti iz stare domovine Dolga pravda Pred stolom sedmorice v Zagrebu se je končala rekordna pravda. Trajala je polnih 11 let, bilo je 683 narokov in razprav in vsi akti so tehtali 186 kilogramov. V tej rekordni pravdi je zmagal Uroš Petkovič, ki je bil nekdaj zakupnik restavracij na železniških postajah v Rumi, Stari Pazovi in še nekaterih drugih krajih. Mož je bil osumljen, da je eno restavracijo sam za-žgal, in so mu vse restavracije zaprli, čakala ga je dolga trn jeva pot skozi sodišča in ječe, toda po 11 letih je le prišel do svojih pravic. Mož pravi, da bo svoje izkušnje opisal v posebni knjigi. Prisojene mu odškodnine znašajo lepo premoženje in možu se ne bo treba več ukvarjati z restavracijami. je iz 14. stoletja in je pisana z roko v barvah na kožnatem per-gamentu. To knjigo je prodala sarajevskemu muzeju že leta 1894 neka sarajevska židovska rodbina za 150 goldinarjev. Ko je muzej staroversko knjigo uvrstil v svoj seznam, ki ga pošilja tudi muzejem tujih držav, so Angleži ponudili za knjigo 5000 funtov šterlingov. Knjige niso prodali tudi pozneje, ko so bile ponudbe dosti večje, kajti po mnenju vodje cionistov Sokolova je knjiga vredna poldrugi milijon dinarjev. ŠKRAI Grda zavist Posestniku Francu Vintarju v Gornji Pirošici pri Kostanjevici je neznani zavistnež nalil petroleja v vinski sod in mu s tem pokvaril 25 hektolitrov vina, ki zdaj ni za nobeno rabo. Vinska Dragocena knjiga j letina je bila letos dobra in go- V sarajevskem muzeju ima-; spodar se je veselil, da bo z iz-jo v posebni vitrini izvod izrae-j kupičkom za vino poplačal vsaj litske verske knjige "Hagada,"! najbolj nujne dolgove. Trdo viki obravnava s tekstom in slika-}nogradniško delo vsega leta je mi verski obred "Pashe." Knjiga bilo s tem uničeno. Britski cenzor strani Anglije in Francije v korist Rumunije, Grčije in Turčije. Višek je dosegel ta razvoj, ko je bil v oktobru sklenjen in podpisan zavezniški pakt v Ankari. Ker se evropska vojna ni razširila na Sredozemsko morje, pa je ostal ankarski pakt brez neposrednega učinka. Odkar se je sovjetska sila primaknila na Karpate ter začela uveljavljati intenzivno aktivnost v evropskem j seloigri. političnem dogajanju, se je začel spreminjati tudi njen od noša j do Balkana. Po dolgem odmoru vidimo spet Rusijo v prizadevanju, da napravi prve korake tjakaj, kjer je bila nekdaj, v carski dobi, poglavitna domena njenega zunanjepolitičnega uveljavljanja. Do sedaj se niti približno še ne kažejo obrisi ruskih teženj glede Balkana. Kar se je pokazalo konkretnega, se tiče v prvi vrsti odnosa ja do Turčije, prav za prav še bolj do Dardanel. Razpete roke gospoda učitelja uiso branile samo lipe na odru," branile so ves njihov kraj. In ta trenutek je odločil Zden-kino usodo. Tudi ona je hotela igrati in je bila srečna, ko je dobila malo vlogo dekletca v Samberkovi ve- Naučila s'e jo je vzorno kakor v šoli zgodovine ,poslušala re-šiserja, toda čim del j je gledala v njegove črne oči, tem bolj je čutila, da jo je strašno sram, ko je bilo treba priteči na oder in ga objeti. Tako je bilo težko, da jo je gospod učitelj vedno karal in bil prav nezadovoljen ž njo. ,, .. . v , , , i • m . i Kaj bi bila dala, da bi jo bil po- Rusjja je želela, da bi Turčija zaprla ožine za vse vojne |hv il., ladje drugih sil, tako da bi se mogla Rusija smatrati v j" Ne, saj ni imel povoda zato. Črnem morju kakor v svojem zaprtem morju. Po tenu j Zdenka je bila lepa, najlepša kako je zadnjič Molotov opredelil ogromno spremembo | izmed vseh, toda — igrati res ni glede pojma napada in napadalcev, se zdi, da pripisuje vytila je to tudi sama in Moskva vprašanju ožin izredno veliko važnost. Vzpored- j :).0 }n' ■'*' žalostno spiav-v 1 , . ^ ' .. Ijala svojo odersko obleko. Sli- no z važnostjo tega problema pa mora nujno rasti tudi! .ala ^ korake za seboj ozrla se pomen Balkanskega polotoka za Rusijo, v prvi vrsti; je, gospod učitelj je stal za njo. seveda onega področja, ki predstavlja obrežje Črnega i "Zdenkica , . ." j "Vidite, vse sem pokvarila! I Pa ne morem pomagati. Tako sem se trudil^, da bi bili zadovoljni z menoj ..." "Zdenkica, saj ni nič na tem, saj ne vem, kako ste igrali. Vem samo eno: da vas imam rad ..." In tako ni Zdenkica ne igrala na odru, ne učila v šoli; gospodinjila je in je bila mirna in srečna. Toda naj je še tako dobro kuhala, njen mož je slabel in pokusljevul, oči so se mu vro- morja. Brez pretiravanja moremo ugotoviti, ' kovčegov, zaradi L'L ječc' obsojena v dosmltn \ pobegnila iz jetn1^11. .pjef, i i___y ,-r. 4 ^rlnoV ^ r A ŽeM gi pobeg. Prvikrat tekom šestih tednoV' ^ je' vrnila v ječo. — neki to, da nevarna^ 5e ko pobegne, kadar ,jubi? ......... NAPAD AN^V hgmbnK,^ % Angleška — .. , dajetorb"5^ t" V ^li nja bombnikov v morske baze v . f bombardirala ski'j' jje ^' i w%y la tudi neka iven^^_ A iT jaf ifi'i, Je nunistrskega pred-' bori proti prodiranju nemškega ralk vnanjeSa ministra na; vpliva v Romuniji. Koliko uspe-anu je eno samo dolgo in'ha bo imel to pot, odvisi v veli-pti)0 prizadevanje, kako najti ki meri od dogodkov izven Roji ? sl'ednjo pot med nepresta- munije. ^ 12 va j an jem pritiska Od zu- Irwin v tej zvezi citira iz knji-' ^esignaeija romunskega ge Stoj ana Pribičeviča, sina bivata, kateremu je načeloval šega jugoslovanskega premier-u 'j61' Constantin Argetoi- j j a Svetozarja Pribičeviča, ki je •'v sPoru, ki je nastal radi, bas te dni izšla v Ameriki. V omenjeni knjigi, ki ima naslov "World Without End," Stoj an Pribičevič piše: "Velika četvorica kapitalistič-I nih sil, ki skuša dobiti oblast 10. decembra, nedelja. — Društva S. N. P. J. v Euclidu proslavijo 35 - letnico S. N. P. J. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16. decembra, sobota. — Božič-nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co. 16. decembra, sobota. — Ples Mary Prisland Cadets v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 17. decembra v nedeljo. — Škr-jančki priredijo Božičnico in koncert v Slov. društ. domu v Euclidu. 17. decembra, nedelja. — Odsek 99 H. B. Z. Sv. Josip prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. . v Slovenskem narodnem do- januarja, nede ja vencev, 6818 Denison Ave. 19 4 0 JANUARY 6. januarja, sobota. — Ples K. S. K. J. Bowlers 162 v Twilight Ballroom na St. Clair Avenue. 6. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke, št 137 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 13. januarja, sobota — Društvo ^Ve Nemčije za večje trgo-6 koncesije, je samo zad-ij; ^^ifestacija politike sile. Sitla (^u v južnovzhodni Ev- f 4 i A i d "1 Sl0mUnijH s' je dolgo priza- nad Balkanom—Francozi, An L da bi se ubranila nem-j gleži, Nemci in Italijani—ima L a Potiska, čustveno je deže-j zelo določene ideje glede politie-^^^ni Francije. V ekonom-( ne penetracije Balkana. Toda i: Sv P08ledu pa ima v Nemči-' domačini v večini slučajev ne lil-0,) Najboljši trg. Toda od- vidijo v tem mnogo drugega kot Prišel na krmilo Adolf poizkus za tujezemsko nadvladi . ln je dobil razmah nem- do. ^'^ram, ki bazira na spo-j "Resnica seveda je, da narodi Ni ! 2a izmenjavo, je Ro- v južnovzhodni Evropi se ne mo-^ s kot ostale balkanske dr- rejo izogniti odvisnosti na eno da se Nemčija ne veliko silo ali drugo, razen ako ^ D)0',Uje samo z ekonomski- sami ustvarijo eno veliko eko-nostnii. Ona rabi trgo- nomsko enoto . . . Pravi prob-sl)orazume le kot rep, da lem v južnovzhodni Evropi in Glas Clevelandskih delavcev, št. 9 S D Z priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. januarja, sobota. — Ples Croatian Youth of Žumberak v Twi-light Ballroom na St. Clair Avenue. - Can- mu na St. Clair Ave. 24. decembra, nedelja — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 25. decembra, ponedeljek — So-citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. karjeva ustanova, predstava in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 20. januarja, sobota. — Inter-lodge lige, priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. Januarja so bo la — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ball-Poljski je, ustvaritev federacije room na St. Clair Av^. malih držav, slovanskih in ne- januarja, nedelja. Mad. slovanskih, ter na tak način dr- zbor na Holmes Ave. priredi žati proč oba velika soseda . . .' koncert v Slovenskem domu Velike sile bodo nehale s poiz-1 na Holmes Ave. kusi za nadvlado južnovzhodne 27. januarja v soboto. Ples Evrope, kadar bo južnovzhodna Evropa sama postala velika sila." 0 1» fm v as # $ i # m # i * Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 !li i 33 I i i Rostabout Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. | Roustabout Klub v Twi-light Napredek" 27. januarju, sobota. — Ples Ballroom na St. Clair Ave. 27. januarja, sobota. — Ples priredi Concordia G. U. V. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. {28. januarja, nedelja. — Koncert in ples priredi Workman Sick Benefit Society v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 28. januarja, nedelja. — Modem Crusaders S. D. Z. priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. W m m i # $ # i # i # i FEBRUARY 3. februarja, sobota. — Ples društva "Kranj" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 3. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren, št. 17 SDZ, priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma 3. februarja, sobota. — Ples priredi društvo "Cerkniško Jezero" v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 3. februarja, sobota. — Pred-pustna plesna veselica Slu- ško Jezero S. D. Z. priredi ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 10. februarja, sobota. — White Motor Union, Local 32 priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 10. februarja v soboto. — Ples Amigos Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. JO. februarja, sobota. — Slov. delavska zadružna zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. februarja nedelja — Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ, prireditev v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. februarja, torek. — Pustni torek. Ženski odsek Slovenskega delavskega doma priredi maškeradno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. februarja, sobota. — Ples skupnih društev od sv. Vide Twi-Light ballroom. 17. februarja, sobota. — Cleveland Athletic, SNPJ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma Na St. Clair Ave. 18. februarja nedelja — Dram. društvo "Anton Verovšek" priredi igro v Slovenskem de-na Waterloo Rd. 24. februarja, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 25. februarja, nedelja. — Slovenska Ženska Zveza, št. 50 predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MARCH 2. marca, sobota. — Pioneers H. B. Z. priredijo plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 3. marca, nedelja. — Čitalnica S. D. D. priredi koncert in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. marca, sobota. — Progresivne Slovenke, krožek št. 1, priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 10 marca, nedelja. — Pevsko društvo "Abraševič", predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. marca, sobota. — S. N. P. J. Bowling Teams priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. marca, nedelja. — Dram. sko društvo "Ivan Cankar, predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. marca, nedelja. — Društvo Spartans, 198 S. S. P. Z. pri-' redi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. marca, sobota — 23rd Ward Democratic Klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 30. marca, sobota. — St. Vitus Cadets priredijo ples v Twi-Light Ballroom. 30. marca v soboto, — Ples St. Vitus Cadents v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 81. marca, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi Pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. APRIL ti. aprila, sobota. — St. Vitus Booster Klub priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. ti. aprila, sobota. — Društvo Washington Z. S. Z. priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 7. aprila, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek, priredi igro v Slov. del. domu lavskem domu na Waterloo Road. 7. aprila, nedelja. — Soc. pev. zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. aprila, sobota. — Jugoslav Camp, številka 293 W. O. W. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. aprila, sobota. — Outdoors-men Gun Klub priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. aprila, nedelja. — Samostoj. pev zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2ti. aprila, petek. — White Motor Union local 32 priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. aprila, sobota. — Slovenska! Ženska Zveza, št. 50 priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. aprila, nedelja. — Dram dr. "Ivan Cankar" predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave, MAY 4. maja, sobota. — častna straža S. D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 5. maja, nedelja. — Spring Blosom Dance, priredi -Dom Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 11. maja, sobota. — Cleveland-ski Slovenci, štev. 14 .S D. Z. priredi plesno veselicb v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. maja, nedelja. — Slovenska Mladinska Šola S. N. D., pomladanska prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. maja, nedelja. — Slovenska ženska zveza, št. 41 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 18. maja, sobota. — Društvo Sveta Anna, št. 4, S. D, Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 19. maja, nedelja. — Skupna društva S. S. P. Z., prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue 20. maja, ponedeljek. — Priče-tek konvencije S. S. P. Z. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. "ENAKOPRAVNOSTI" OGLAŠAJTE V -— IMPORTANT! medical tests reveal how thousands of WOMEN HAVE BEEN ABLE TO GET NEW ENERGY If you feel tired out, limp, listless, mood^, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cross woman— All you may "need is a good reliable tonic. If so, just try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially for women. Let it 9 stimulate gastric juices to help digest and assimilate more wholesome food which your body uses directly for energy to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout your whole being. Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound, Results should delight you! Telephone your druggist right now for a bottle, _ WELL WORTH TRYING. * now—VELVEETA in money-saving 2 lb. loaf! mmm M ALSO IN X LB PACKAGE The delicious cheese food DIGESTIBLE AŠ MILK ITSELF ■TITITI1"11.................I"""" mnwiTviT.TiTn'iTi'iTiT.'rr". NOVKA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom------/ JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 JBNIKOPRSVNOST $. aecemW, 5555' y = JOHN KNITTEL; Lije zakašljal kakor po naključju. Kupila si je novo obleko in cev-1 koli bilo mari. Bil je gospodar nekega Večera Antonu Jakobu, == 1 Tereza je dvignila obraz in vsta- Ije, da. bi jo bolj opazil," in mojster, njegova volja je mo- "res ne vem, kaj naj storim. Vsi EEjla. .1XT , ____ ___j______rala biti volja vsakogar. Kar- so me zasovražili." LJUBEZEN IN ZLOČIN ROMAN Antona Mullerja je prekinila v razmišljanjih Ida. Prišla je v sobo, prinesla kozarec vroče vode z rezino citrone ter nekoliko sladkorja. Doktor je predpisal gospodarju to pijačo za prebavo in obenem izjavil, da ne sme Anton Jakob izpiti niti kapljice vina. O tem poslednjem nasvetu pa je mislil Anton Jakob, da je docela brez koristi in neprimeren. V njegovih kleteh so ležali številni vinski sodi. Poče-mu? Da je lahko pil! Morda nekoliko zmerne je kakor poprej, da, to je pametno. Toda vehe popolnoma zapečatiti? Pretiravanje! Vedno je sovražil pretiravanja. "Tako, Ida, kaj ne?" je dejal dekletu. "Prinašaš mi moje zdravilo. Nocoj bi ga ne bilo treba. Toda čemu daje človek doktorju deset frankov, če ne mara njegovih sredstev, kaj?" Ida je molčala. "Misliš tudi ti, da sem danes zagrešil umor?" je vprašal mimogrede. "Ne, gospod, toda bilo je žalostno, ali ne?" "Zgodilo se je. Lahko bi ga bil prodal in porabil denar za kaj boljšega. Naj bo, zato pa bo ta krogla za večne čase vsem ocenjevalcem govedi poklicno svarilo. Da." Obmolknil je. Ida je pristavila še: "Lahko noč, gospod" in odšla iz sobe. Anton Jakob je zasanjal z odprtimi očmi. Pred seboj je videl Terezo Etienne. Čudna vzdražljivost se ga je lotila, odkar ie tako od blizu pogledal v njen tako nepričakovano nežni obraz z zaprtimi očmi. Zdelo se mu je, kakor da je gledal hišo s spuščenimi žaluzijami. Kdo je bila? Wallisanka, toda gotovo ne kmečko dekle? Tega večera se Anton Jakob ni umiril, bil je preveč živahen in razburjen. "Ha, star mož. Ali sem star? Še trideset let imam časa, če bom pazil na svoj želodec!" ==i "Dober večer," je za jecljala = |in si otrla s konci prstov solze. == i Ta nenavadna kretnja ni ušla j == j pozornosti Antona Jakoba. "Tako! Aha! Ti jočeš, dekhč. Počenju? A?" "Ne vem. Ker sem tako revna." Prijel jo je za brado, bila je trdna, močna, kakor svila gladka brada. Hotel je nekaj reči, toda ta dotik ga je zmedel. Zmajal je z glavo. "Ti si majhno — majhno" — vedel ni, kaj naj bi rekel, spustil jo je in odšel. Bil je vidno zmeden. Po nekaj korakih pa se je o-krenil. hiše. Obhodil je vse hleve, upih-nil nekaj luči in ne brez ponosa videl, da je zadovoljna vsa njegova živina, govedo, konji, koze in prašiči. Počasi je stopil pod lipo in nekoliko posedel. Okna služinčadi niso bila več razsvetljena. "Nekje tu gori mora biti," je pomislil in prekrižal roke preko krivega ročaja svoje palice. "Med moje ljudi spada," je nadaljeval. "To je gotovo. In osta-1 "Ne verjamem, da ti je tukaj la bo tu, za to bom poskrbel!" i dobro," je pripomnil, "in tvoje Nato je prešel v svojih misli' roke so zdelane. To mi ne uga-k svojemu sinu Gottfriedu Six-1 ja- Terezika, ti si od hudiča!" tu. "Da, junija bo prišel za ne-; Po teh besedah je počasi, dokaj časa domov," je pristavil stojanstveno odšel. Tereza je o- koli so imeli, so imeli po njem. Ko je opazil njihovo ljubosumnost, je pričel ženske člane svo- men. jega dvora zasmehovati; doslej "No — kaj sem vedno trdila!" je triumfirala Frida. "Ni j le Leonhardu zmešala glave, naravnost na starega se je spra- Wb"0 to'« Gamhofu. Skoraj zarotile so se proti njej in oprezale za sleher-j" Kmalu bo ^le,a z mm njenim korakom Gospodar je prihajal skoraj vsako noc zelo kasno domov. Skoraj nikdar "Neumne bedastoče!" je za- "Hm! Ha! Kdo so ti vsi?" Naštela mu je celo vrsto i- Spustil je njeno roko. "Dekla sem. Zadovoljna sem, gospod!" "Bedarija! Saj nisem tvoj gospod." "Ne razumem vas." sam sebi Polastilo se ga je rahlo neza- stala do sončnega zahoda sama na prostem. Njeno srce je bilo dovoljstvo. Vstal jg in odšel v zaradi čudnega vedenja Antona smeri proti Gamu. Nekoliko Jakoba razburjeno. Komaj je ve- kasneje je odprl gostilniška dela, čemu. Toda zdelo se je, da vrata pri "Medvedu", zagrmel se mu smili. svoj "dober večer" in sedel v že i Ko je naslednjega dne pove- prisvojen hrastov stol v običaj- dal Rothlisberger Terezi, da je nem kotu, sredi drugih gamskih gospod govoril z njim o njej in dostojanstvenikov, ki so kvar- določil, da ne sme odslej več tali. In sedel je v gostilni zgodnjih jutranjih ur. do pomivati vrčev za mleko, marveč mora priti v hišo, kjer bo stregla gospodu, se je je polastil čud-« Qi no zmeden nemir. * "Moram iti?" je vprašala. "Gospod je dejal in najbolje I g je, da greš takoj. Pomagala boš Nekega večera je stala Tereza v skedenjskih vratih. Daljni gozdovi so jo vabili. Ležali so onstran travnika zaviti v vijoliča-ste sence in vetrič ji je v po-jg^: % zdrav prinašal od tam ljubek ■ vonj po borovcih. Stopila je in korakala po ozki stezi, po visoki travi, ki ji je segala skoraj do bokov. Ob robu gozda je sedla in njen pogled je zaplaval preko doline: Gamhof, Gam, železniška postaja, žaga in nekoliko vstran Grand Hotej. Ledenik VVilfluhja se je lesketal proti nebu v rdečih in oranžnih bar- domov z zardelim obrazom in od vina razžarjenimi očmi. Ida, ki je doslej vedno godrnjala, ker je morala pripravljati ob tako pozni uri gospodu vodo s citrono, je pričela zmerjati Terezo, ker jo je zdaj ona pripravljala. Kadar je jedel gospodar doma, mu je navadno stregla pri jedi Ema. Zdaj jo je nadomestila Tereza. Ema je zvedela, da mora pometati kuhinjo in čistiti tla, medtem ko se je Tereza sprehajala s pernatim omelom, pripravljala gospodu posteljo, mu krtačila obleko in si celo včasih vzela knjigo s police in jo prelistala. "Sakrament vendar!" je de-j "Tako? Pa me boš še razu jal. "Skupaj jih bom zbobnal in imela." #0 "Ali vidite?" je dejala Frida jim povedal svoje mnenje, vsej; Zmedena je tiho odšla. Saj"1 svojemu možu. "Lepo mu je zme-j drhali." i bilo mogoče, da ga ne bi razu "Ne, prosim, ne storite te-' mela. Njegov glas ji je nekaj ^ ga!" I odel, kar je z nenadno silo leS0| "Zakaj pa ne?" j kakor tovor na njeno srce. aJ "Najmanj časa sem v službi j ni bilo mogoče. On! Nekdaj in ne bi prenesla, da bi bili vsi j vladni svetnik! Bogat mož z 0 Wallisanka, J jih i temno živalsko bitje se je zbu 1 ni prišel pred polnočjo od "Me- j vračal po navadi Rothlisberger dveda" in marsikdaj se jevmiLneokretno in s skoraj vzvišeno j— ^ tudi ne bi rada'raslimi otroki! brezbriznos jo njeno ^ovorje izgUbila svoje službe. Če jih i temno živalsko ----- nje. hi s -upaj aie neum s^regate g^radi mene, gospod, i lo v njej; od tega trenutka se J nosti." Toda celo v Gamu se je pokazalo, da. so ženski instinkti pravilni. Anton Jakob je postal zelo o-prezen. Plamen strasti se je vnel v njegovi duši, toda posrečilo se mu je, da ga je prikril Terezi s j hlo stresel. Mladeniški hmeh- Anton Muller je lahko opazil znamenja spremenjenih front v potem bi morala pač oditi." j na tihem bala svojega gospod Nekoliko poparjen jo je po-' ja. gledal. "Nočem da jo Izgubiš, Tere-' zika," je odvrnil. ^ Prijel jo je za roko in jo ra- sprotno, odslej je bila ponosni ša kakor kdajkoli poprej tem, da je ubral očetovsko in pa- ^ Ijaj je ublažil oster izraz njego-triarhalno taktiko. Njegovo ve-.vih oči. Tereza se mu je na- smehljala. Tiho naklonjenost je denje nasproti njej ni prekoračilo nikdar meje običajne prijaznosti in ker ni poznala njegovih | naklonjenost, ki jo morda čuti resničnih čustev, je veselo in ne- (izgubljena žival do človeka, ki skrbno opravljala delo. V stro-, ji nudi udobno zavetje. V tem trenutku je izvojeval | globlje se je zavedala svoje | ne vrednosti. nekega last- Leonhard jo je nekega ^ ^ ... . , , .v , . . spomnil z nežnimi besedami čutila zanj, toda mc vec kakor ki mu jo je dala pred '« kakor mesec dni, da bo sa njim plesat. "Leonhard," Anton Jakob čudovit boj sam s 1 seboj. Ne bi bila prva, ki bi jo i mu je odvrn^e obrnjena vstran, "ne moren1' i morem. Toda čemu ne mores stvari P gem možu je videla očetovskega varuha ali starejšega sorodnika. Njeno srce je prekipevalo čemernih obrazih svoje služinča- j hvaležnosti do poštenega vdov-1 poljubil ali še huje ravnal z njo.! di. Opazil je celo, da je Tereza j ca. Vendar pa ni prezrla razpo-( Cesto si je dovolil drznosti na" trpela v novem položaju. Toda i ra in zavisti, ki jo je povzroči-, sproti vsem mogočim ženskam, kaj ga je brigalo ? Ljubosumno- j lo n jeno napredovanje. j Tereza pa ni bila te vrste. Bila sti njegove služinčadi mu ni ni- j toda ne tak, ki bi ga lahko z e-1 v ire#' Tudi on je mnogo Pren!'^t0 „ ,, . iii. 1,1 "V" ^ % T ^ TT j val in ponudil ji je na pes0 0 "Oh, gospod Muller, je rekla ] je vsekakor zelo sladak sadež, I £rankQV SOS sronrro] Anton Muller si ni nikdar najel lastne gospodinje. Mislil si je: "če bo staro grdo strašilo, bo žalila moj pogled, kadarkoli jo bom videl, in če bo mlada in čedna, bo zame neizogibno vir neskončnih neprilik". In tako so mu stregla dekleta, ki so spala v gospodarskih poslopjih. Vse po vrsti so mu že , . . . ... .stregle, Hedvika, Ida, Hanika, vab. Okrog m okrog je bil po- ^ ^tika. Zdaj polu mir. Tereza je občutila svo- ^ vrsta na Terezi Niti be. jo neskončno neznatnost. Glavo ^ ^ „ nobeni izmed je spustila v roke m tiho zajo-j.^ ki so morale od časa do a a' časa za postrežbo v hišo, kakor hitro pa je šla Tereza, so stikale vse ženske na Gamhofu glave. "Aha! Seveda! Ali nismo vedele, da jo bo lepega dne od- Samotna postava moža srednjih let se je približala dekletu. Prišel je iz visokega borovega gozda in mah je dušil korak njegovih težkih škornjev. Ker je peljal v hišo. Seveda je ves čas D O a o i videl, da dekle ni opazilo njego-Vstal je, se pokril in odšel iz 1 vega prihoda in ni vedel, kdo je. delala na to. Kadarkoli je šel gospod mimo, je dvignila glavo. Trgovci in obrtniki Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za ^ fl Knjiges- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po | Qg vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 Si. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio w D no samo potezo odtrgal z dre-! (Dalje sledi.) vesa. "Terezika," je dejal skromno, "zdaj mi povej: Ali bi lahko OGLAŠAJTE V karkoli storil zate? Rad bi ti u- "ENAK.OPRAVN stregel, saj veš. Povej torej! t" WWW.\WVWV; D ♦>XV \V [OE=aroi TOI roi # Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. ' > * c ^ J Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Oct acqmdnted with this new wonder metal that cooks better, permanentiy retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer and safeguards health. Try it in your «wn kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value ot this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. W" n Ravnokar je ifcšla ... velepomembna knjiga D THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klancar O 8 Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je rojena mladina, da se mladina seznani 2 zgodovino Slovencev. tu Q Knjiga je vezana stane $1 i } Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue