7096 AA
60090201
0S'Rv-DNJA KNul	'
K A O X i-.BAR JA TRG REOOL.U'-.-1'-*!••• ' 6001 KOPER
t.uuiIJU bibvuKO.
VI
bii je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - UL Mpntecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul, Ristori 28 -Tel. 0432/731190________
IfSISfe fin POSTMNA PLAČANA V GOTOVINI
I OUU LIR Stampe
EUROSAVAs.i.l Irsl Tel. 361177
SREDA, 25. JUNIJA 1997
Pot, Jane vodi v Evropo
Bojan Brezigar
Slovenski predsednik Milan Kučan je bil na ponedeljkovi tiskovni konferenci preroški, ko je izrazil bojazen, da bi tudi pri pomembnem vprašanju vključevanja v Evropsko unijo strankarsko taktiziranje prevladovalo nad splošnimi interesi države. Njegove besede so izzvenele skoraj v prazno, saj je obstajal dogovor med strankami o spremembah ustave, z edino izjemo Jelinčičeve SNS, ki je od vsega začetka povedal, da nasprotuje takemu sporazumu. Včeraj pa so te besede postale Se kako aktualne: dve opozicijski stranki namreč sporazuma nista podpisali; potrebna so dodatni pojasnila, sta menili.
Seveda ima v demokraciji prav vsakdo pravico, da prejme vsa pojasnila in da dodobra premisli, kako bo glasoval. Vendar ne Solanov dokument in ne predlog za spremembo ustave nista - ne za vlado in ne za opozicijo - novi temi, saj o njiju teče razprava že leto dni ali več. Začenja pa se muditi, kajti Evropska unija že pripravlja seznam držav, ki naj bi jih sprejela za članice v prvem krogu in ljubljansko obotavljanje v Bruslju ne more biti videti kdove kako prepričljivo.
Tako postane zelo aktualen drugi stavek, ki ga je predsednik Kučan povedal v svojem ponedeljkovem posegu: dejal je namreč, da mora Slovenija razloge za morebiten neuspeh iskati v sebi in ne more več govoriti o tuji zaroti. Sedaj v to res ne bi verjel nihče več.
Cas je torej za spremembe, kajti jasno mora biti, da ta pot ne pelje v Evropo. Evropska unija je sicer polna napak, države skrbijo predvsem za lastne interese, nihče ni pripravljen nikomur ničesar podariti, vendar je za politiko EU značilna resnost pri spoštovanju dogovorov: v Amsterdamu so na primer potrdili, da bodo za kršitve sporazumov v gospodarstvu predvidene zelo visoke globe. Ob takem stanju ni prostora za taktiziranje.
Ce torej v Sloveniji tega ne bodo jemali resno, tvegajo, da se bo končalo tako kot z zvezo NATO: Clinton se je odločil za sprejem Poljske, Češke in Madžarske, v Slovenijo pa je za tolažbo poslal na obisk letalonosilko...
SLOVENIJA / STRANKE OPOZICIJE DEMANTIRALE DRNOVŠKOVO NAPOVED O PODPISU SPORAZUMA
Razprava o spremembi ustave brez sporazuma med strankami
Janša in Peterle zahtevata od vlade dodatna pojasnila o vključevanju v EU
OZADJE POKOLA / PRIČEVANJE SKESANCA
Trg Fontana kot uvod v vojaški puč
RIM - Iz pričevanj skesanega fašista Carla Digilia, ki jih je milanski sodnik Salvini posredoval parlamentarni komisiji za pokole, izhaja, da so atentat v milanski Kmečki banki na Trgu Fontana decembra 1969 pripravih in izvedli člani organizacije Ordine Nero iz Veneta s podporo ameriške obveščevalne in v sodelovanju z italijansko obveščevalno službo, predvsem pa, da je atentat imel jasno politično ozadje.
Socialdemokrati, del Krščanske demokracije in MSI so nameravah izkoristiti predvideno reakcijo javnega mnenja proti atentatu, za katerega so zakrivih anarhiste, za podporo načrtovanemu vojaškemu udaru, ki naj bi preusmeril politično os od leve sredine, ki se
je uveljavila nekaj let poprej, v odločno desno smer. Atentat, ki naj bi bil samo demonstrativnega značaja, se je sprevrgel v krvav pokol, kar je onemogočilo načrtovano politično akcijo, ki se ji je v zadnjem trenutku uprl takrat zelo vplivni demokrščanski voditelj Mariano Ru-mor. Iz pričevanj skesanega Digilia izhaja tudi, da so ameriške obveščevalne službe aktivno sodelovale pri pripravah, po tragičnem izidu atentatu pa očitale italijanskim kolegom »igranje z ognjem«. Končno je prišlo na dan tudi, da je taksist Rolandi, ki naj bi peljal anarhista Valpredo na Trg Fontana, v resnici peljal nekega Valpredi podobnega fašista.
Na 2. strani
LJUBLJANA - Poslanke in poslanci državnega zbora so po skoraj peturni burni in polemični razpravi z 52 glasovi "za" in tremi "proti" sprejeti sklep o začetku postopka za spremembo 68. člena slovenske ustave, ki zadeva pravico tujcev do posesti nepremičnin. Pač pa predsedniki strank niso podpisati dogovora, ki ga je Janez Drnovšek napovedal prejšnji teden: Janez Janša (SDS) in Lojze Peterle (SKD) sta namreč poudarila, da bi pred svojo odločitvijo potrebovala vsaj dva odgovora, in sicer na vprašanje, sprememba ustave in ratifikacija sporazuma Sloveniji zagotavljata, da bo med državami, ki bodo sprejete v EU v prvem krogu širitve; ter odgovor na vprašanje, zakaj je 15. julij zadnji rok za omenjen korake.
Na 3. strani
Mavhinje: 2. festival dramskih skupin
Danes se v Mavhinjah pričenja dvotedenska prireditev, ki predstavlja eno najbolj pomembnih, svežih in spodbudnih kulturnih amaterskih pobud v zamejstvu. Dva tedna bodo namreč Mavhinje gostile nič manj kot 25 amaterskih dramskih skupin, ki jih v glavnem sestavljajo mladi. Festival zamejskih amaterskih skupin je že pred dvema letoma ; ob prvi izvedbi doživel izreden uspeh. Voščimo I mu, da bi ga letos Se podvojil.
Na 6. strani
Tragičen
rekord
Slovenije
ŽENEVA - Gospodarska komisija ZN je ugotovila, da so najnevarnejše ceste v Sloveniji, kjer v prometnih nesrečah umre 25 na 100.000 prebivalcev. V Nemčiji, za primerjavo, je med 100.000 prebivalci 12 smrtnih žrtev prometa, medtem ko imajo udeleženci v prometu največ možnosti za preživetje v Veliki Britaniji, na Švedskem in na Malti.
Kako sploh na deželne volitve?
TRST - V deželnem svetu čakajo na sklepe rimskega parlamenta v zvezi z novim deželnim volilnim zakonom. Volitve bodo vsekakor prihodnje leto med 10. majem in 14. junijem, kot je na včerajšnji deželni seji povedal odbornik za krajevne uprave D’Qrlandi.
Na 4. strani
ITALIJA / DVODOMNA KOMISIJA
Za referendum po novem osemsto tisoč podpisov
RIM - Za ljudski referendum bo odslej naprej treba zbrati najmanj 800 tisoč podpisov. Tako je včeraj sklenila dvodomna komisija za reforme z glasovi Oljke in SKP, medtem ko so senatorji in poslanci desnice glasovati proti. Za razpis referenduma je trenutno treba najmanj 500 tisoč podpisov, zakon, ki je to določal, pa je bil odobren, ko je Italija imela manj prebivalcev kot danes.
Komisija je na predlog SKP sklenila, da bo moral parlament s posebnim zakonom omejiti število referendumskih vprašanj ter jih hkrati vsebinsko poenostaviti. Danes so namreč volilci mnogokrat poklicani, da se izrečejo o zelo različnih referendumih, kar ustvarja med ljudmi le zmedo in nezaupanje v institucije.
Na 2. strani
LJUBLJANA / KOMISIJA DZ ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
PODPORA PRIMORSKEMU DNEVNIKU
Komisija je soglasno odobrila resolucijo v podporo našemu dnevniku
LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je včeraj seznanila s finančnim položajem časopisa Slovencev v Italiji - Primorskega dnevnika. Na seji je bila navzoča tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar.
Predsednik zadruge Primorski dnevnik Boris Kuret in glavni urednik časnika Bojan Brezigar sta pojasnila, da bi Primorski dnevnik potreboval sistemska sredstva, ki bi bila zagotovljena v državnem proračunu. Teh sredstev naj bi bilo 160 milijonov tolarjev, kolikor je Primorski dnevnik od Slovenije že dobil lani in predlani, vendar v obliki izredne pomoči. Poleg tega bi Primorski dnevnik potreboval to pomoč čimprej za premostitev finančnih težav, v katerih se bo znašel prihodnji mesec, ker italijanska vlada zaradi proceduralnih zapletov še ni nakazala rednega prispevka v višini 2 milijard lir. Ta deli nar bo predvidoma nakazan šele
oktobra. Zadruga Primorski dnevnik pa se z Novo tržaško kreditno banko še pogaja za večletno posojilo za pokritje primanjkljaja v bilanci, ki znaša več kot 4 milijarde lir.
Državna sekretarka Logarjeva je izrazila presenečenje nad predlogom o sistemski pomoči, saj »smo se doslej pogovarjali le o enkratni pomoči«. Opozorila je, da Primorski dnevnik ni edini medij Slovencev v zamejstvu, ki potrebuje podporo matice. Ce bi Primorski dnevnik postal proračunska postavka, je moč pričakovati, da bodo na vrata s podobnimi zahtevami potrkali tudi drugi. Po besedah Logarjeve bi bilo potrebno najprej postaviti kriterije, komu dati pomoč in kolikšno.
Poslanec LDS Davorin Terčon je ob tem opozoril na izjemnost Primorskega dnevnika, ki je edini dnevnik med slovenskim zamejskim tiskom, ki ima najdaljši staž in daleč najširši krog bralcev, zato si po njegovem mnenju zasluži poseben status. S tem se je strinjal tudi poslanec
ZLSD Samo Bevk, ki je menil, da je potrebno pripraviti celovito rešitev problematike slovenskega zamejskega tiska in drugih medijev.
Ob koncu seje je komisija soglasno odobrila resolucijo v štirih točkah, ki se glasi:
1.	Komisija se je seznanila s finančnim položajem Primorskega dnevnika.
2.	Komisija izraža prepričanje, da je Primorski dnevnik neprecenljivega pomena za slovensko narodno skupnost v Italiji.
3.	Komisija poziva Vlado Republike Slovenije, naj preuči možnost, da se takoj pomaga Primorskemu dnevniku prebroditi krizo in s tem omogoči nadaljnji obstoj tega dnevnika.
4.	Komisija poziva Vlado Republike Slovenije, naj v predlogu proračuna Republike Slovenije za leti 1997 in 1998 predvidi ustrezna sredstva za zagotovitev izhajanja zamejskih časopisov. (STA-CR)
Danes v Primorskem dnevniku
Noč svetoivanskih kresov
Po Krasu in v mestni okolici so prejšnji večer zagoreli svetoivanski kresovi, ponekod pa so bile tudi kulturne prireditve.
Stran 5
Z avtomobilom v morje
Zaradi visoke hitrosti je prejšnjo noč avtomobil, v katerem so se peljati trije mladi Srbi, zavozil z Mira-marskega drevoreda v morje.
Stran 5
Danes začetek matur
Na višjih srednjih Solati se bodo danes začeti zrelostni izpiti. Na slovenskih Solati jih bo opravljalo 144 kandidatov v Trstu in 76 v Gorici.
Stran 6 in 10
Zgoniški poletni večeri
Na ponedeljkovem Srečanju pri Budinovih v Saležu je KD Rdeča zvezda orisalo letošnji niz poletnih prireditev, obenem pa so predstaviti Se rezultate dveletnega tečaja izdelovanja noš.
Strane
Gorica: župan miri duhove
Goriški župan je prepirljive predstavnike desnosredinske koalicije pozval, naj premostijo konflikte, ki šibijo občisnko upravo.
Stran 10
NOVI PEUGEOT 306 STATION WAGON
PRIDITE GA PREIZKUSITI
vsrnsm ■ PEUGEOT
PADO\AN DE CARLI
Int, ul. Flavia 47 - Tel. 040.827782
NOVICE
Tolpa posiljevala osnovnošolske otroke
NEAPELJ - Karabinjerji so včeraj onesposobili tolpo, ki je zlorabljala in posiljevala otroke osnovne šole v Torre Annunziati. Pedofili so s pomočjo sluge med odmorom s 1.500 lirami zvabljali otroke stare od 6 do 9 let v bližnjo garažo in jih tam zlorabljali ter jih nato vabili, naj se v popoldanskih urah zglasijo v štirih stanovanjih, kjer bi jim za obisk plačali 10.000 lir. Ko so otroci (skupno naj bi jih bilo 19) prišli, so jih omamili z vabili in jih nato posiljevali ter vse nasilje posneli na filmski trak. Nekatere otroke naj bi celo vklenili. Videokasete in fotografije so nato dobavljali vedno bolj pogoltnemu tržišču pedofilov.
Gnusno nasilje nad otroki naj bi trajalo že dobro leto, v tem času pa ni na šoli nihče posumil, kaj se v resnici dogaja. Male žrtve je »izbiral« sluga, in sicer med tistimi otroki, ki so živeli v neurejenih družinskih razmerah. Sele pred nekaj meseci je mati enega od otrok obvestila karabinjerje, ki so uvedli diskretno preiskavo. Možje postave so nadzorovali stanovanja, v katerih so odrasli posiljevali otroke, in ko so imeli dovolj dokazov, so stopih v akcijo. Včeraj so aretirali 17 ljudi, 4 pa jih še iščejo. Med aretiranci so nekateri tihotapci, narkomani, brezposelni in tudi štiri gospodinje.
Razveljavljena obsodba proti Giacomu Manciniju
REGGIO CALABRIA - Prizivno sodišče je razveljavilo prvostopenjsko obsodbo proti nekdanjemu vsedržavnemu tajniku PSI Giacomu Manciniju, ki je bil obtožen sodelovanja pri združevanju v zločinske namene mafijskega tipa. Prizivni sodniki so razsodih, da prvostopenjsko sodišče v Palmiju ni bilo pristojno za vodenje procesa, ker naj bi se prvo domnevno Mancinijevo srečanje z mafijci dogodilo v Catanzaru. Zato bo moralo sedaj o tistem in o drugih kaznivih dejanjih, ki naj bi jih zakrivil Mancini, odločati sodišče v Catanzaru. Sodišče v Palmiju je Mancinija obsodilo na 3 leta in 6 mesecev zapora. »Končno smo naleteli na prave sodnike,« je komentiral razsodbo sam Mancini. Napovedal je, da se bo sedaj lahko vrnil v svoje mesto in mime duše obrazložil volivcem, kaj se je zgodilo, ter se pripravil na skorajšnje občinske volitve.
Andreotti večkrat »ubežal« spremstvu
PAT .KRMO - Na senatorja Giulia Andreottija je pazila varnostna služba, ki je Stela od 40 do 50 izurjenih mož, nekdanjemu demokristjanskemu veljaku pa je kljub tako številčnemu spremstvu nekajkrat uspelo »ubežati« nadzoru. Tako izhaja iz pregleda dokumentacijskega gradiva o Andreottijevem spremstvu, kar dejansko potrjuje trditve mafijskih skesancev Balduccia Di Maggia in Francesca Marina Mannoie, ki sta večkrat izjavila, da se je Andreotti (brez spremstva) udeležil nekaterih srečanj z mafijskimi voditelji. O »luknjah« v dokumentih Andreottijeve-ga spremstva je včeraj spregovoril polkovnik karabinjerjev Leonardo Gallitelli. Razkril je, da v dokumentih manjkajo senatorjeva potovanja v septembru 1989, nadalje manjka poročilo o Andreottijevem križarjenju poleti 1992, prav takoporočilo o potovanju na Sicilijo avgusta 1985, ter vrnitev v Rim (septembra 1981) s počitnic na Tridentinskem.
I
POLITIKA / USTAVNE REFORME
Sklep komisije: več podpisov (osemsto tisoč) za referendum
RIM - Za ljudski referendum bo odslej naprej treba zbrati najmanj 800 tisoč veljavnih podpisov. Tako je včeraj sklenila dvodomna komisija za ustavne reforme z glasovi Oljke in SKP, medtem ko so senatorji in poslanci desnice glasovali proti. Za razpis referenduma je trenutno treba najmanj 500 tisoč podpisov, zakon, ki je to določal, pa je bil odobren, ko je Italija imela manj prebivalcev kot danes.
Komisija je na predlog Komunistične prenove sklenila, da bo moral parlament s posebnim zakonom omejiti število referendumskih vprašanj ter jih hkrati vsebinsko poenostaviti. Danes so namreč volilci mnogokrat poklicani, da se izrečejo o zelo različnih referendumih, kar ustvarja med ljudmi zmedo in nezaupanje do institucij, kot je jasno razvidno tudi od vse nižje volilne udeležbe. O umestnosti referenduma bo tudi vnaprej, kot danes, v zadnji istan-ci odločalo ustavno sodišče.
Z včerajšnjimi sklepi komisije, ki jih morata potrditi zbornica in senat, seveda ni zadovoljen Marco Pannella. Voditelj radikalcev je prepričan, da so vsi sprejeti sklepi nezakoniti in neustavni, njegove lori tike pa so namenjene zlasti Kartelu svoboščin, češ da je glede tega vprašanja vodil zelo medlo in površno opozicijo. Ge bi bi dvodomna komisija sklepala o zmanjšanju reklame na Berlusconijevih TV mrežah, bi se »Forza Italia« na vse kriplje temu upr-
la, sedaj pa klavrno molči, je vso zadevo rezko komentiral Pannella, ki je bil, ne smemo pozabiti, skoraj do včeraj Berlusconijev politični zaveznik.
Komisija, ki ji predseduje Massimo D’Alema, je sinoči zavrnila predlog DSL po uvedbi volilnega sistema z dvojnim krogom (po francoskem modelu). Hrast je bil mnenja, da bi tak sistem v vsakem primeru zaščitil tudi manjše stranke, glavnina komponent Oljke, desnice in SKP pa je temu nasprotovala, čeprav z dokaj različnimi utemeljitvami. Popravek svoje stranke je podprl tudi DAlema.
Seje dvodomne komisije se je kot neke vrste opazovalec včeraj udeležil furlanski ligaš Pie-tro Fontanini, ki se je, kot je povedal, le pozanimal za vzdušje, ki vlada med kolegi. Ta Fontani-nijeva poteza morda napoveduje zopetni »vdor« Lige v komisijo, saj je Umberto Bossi, kot kaže, precej naklonjen volilnemu predlogu Demokratične stranke levice.
Volilna zakonodaja bo v vsakem primeru preizkusni kamen ne samo za morebitni dogovor o t.i. polpredsedniški republiki, ampak tudi o komisiji, ki mora po zakonu nujno končati delo do konca tega meseca. Parlament ji lahko vsekakor še podaljša mandat, predsednik DAlema pa temu nasprotuje in zato stalno spodbuja vse stranke večine in opozicije, naj tvorno sodelujejo pri najpomembnejših odločitvah.
TRG FONTANA / PRIČEVANJA SKESANCA
Atentat kot povod za vojaški udar
Nasilno preusmeritev politične osi no desno noj bi preprečil Moriono Rumor
RIM - S skoraj 30-letno zamudo pričenjajo uradno razkrivati resnico okrog atentatov, ki so si sledili po Italiji od leta 1969 dalje, resnico, ki so jo dolgo let ne samo prekrivali, pač pa potvarjali, saj so -svojčas preiskave preusmerili proti anarhistom in drugim nedolžnim. Iz zapisnikov pričevanj skesanca Carla Digilia, ki jih je milanski sodnik Guido Salvini poslal parlamentarni komisiji za pokole, izhaja srhljiva slika političnega ozadja atentatov.
Carlo Digilio je bil svojčas informator ameriške tajne obveščevalne službe v Venetu in je deloval v okviru celice gibanja Grdine Nuovo, ki je sedaj obtožena, da je pripravila in izvedla pokol v milanski Kmečki banki decembra 1969. Digilio trdi, da je atentat na Trgu Fontana 12. decembra 1969 meril k ustvarjanju pogojev za državni udar, s to namero pa naj bi se strinjali predvsem tedanji socialdemokrati, del Krščanske demokracije, ki je nasprotoval levo-redinski usmeritvi, in del fašistične stranke MSI. Z atentatom ne bi smeli povzročiti pravega pokola, pač pa bi morali povzročiti reakcijo »dobromi-slečih« političnih in vojaških krogov. Z namero so se strinjali ameriški obveščevalci: Digilio se je redno srečeval s kapetanom Davidom Car-retom v kavami Quadri na Trgu Sv. Marka v Benetkah, ki mu je osebno orisal strategijo, po kateri naj bi vojaki reagirali na atentat, ki bi ga morali pripisati anarhistom, kot se je pozneje res zgodilo.
Do predvidenega puča ni prišlo, ker se je premislil takrat odločilni demokrščanski voditelj Mariano Rumor, ki je tako preprečil nastop vojakov, kateremu bi moral slediti množični nastop mešanih celic civilistov in vojakov, ki bi morali dokazati podporo javnega mnenja nastopu vojske. Vendar je sam kap. Carret priznal Digiliu, da je krvavi razplet atentata onemogočil izvajanje tako zasnovanega državnega udara, ameriška tajna služba pa je bila zelo kritična do italijanskih kolegov, ki »so se igrali z ognjem: morali bi organizirati protikomunistične demonstrativne akcije, ne pa pokolov,« je dejal
ameriški obveščevalec.
Digilio, ki je danes star 60 let, je sodniku Salviniju tudi priznal, da mu je Giovanni Ventura, ki so ga pozneje osumili in nato oprostili milanskega atentata, razkril isto ozadje atentatov: nameravali so prisiliti vojaške, za njimi pa tudi določene politične kroge, da bi posegli za »vzpostavitev reda«. O tem so se dogovorili na srečanju, ki je bilo spomladi leta 1969 v Padovi, in na katerem so bili pripadniki Grdine Nuovo iz Veneta in sam pobudnik te fašistične organizacije Pino Rauti, ki je danes tajnik nove fašistične stranke MSI.
Digilio je še pojasnil sodniku Salviniju, da mu je slab mesec po milanskem atentatu vodja celice iz Veneta Maggi (ki so ga pred kratkim aretirali pod obtožbo atentata na Kmečko banko) priznal, da so tajne službe usmerile preiskavo na anarhiste, in da je to bila strateška izbira, za katero so se odločili že med samimi pripravami na atentat. Franco Freda, drugi osumljenec za milanski atentat, ki so ga nato oprostili, je v času, ko je bil zaprt v Brindisiju, celo neposredno namignil na dejstvo, da je taksist Rolandi, ki je prepoznal atentatorja v anarhistu Pietru Valpre-di, v resnici peljal s svojim fiatom do Trga Fontana nekega Valpredi podobnega pripadnika Grdine Nuovo po rodu iz Sicilije.
Digiliova razkritja o ciljih milanskega atentata kot uvoda v neuspeli vojaški puč potrjujejo tudi druge priče, ki jih navaja poročilo sodnika Salvini j a parlamentarni komisiji za pokole: iz vseh izhaja, da so načrtovali demonstrativni atentat, ki naj bi sprožil reakcijo vojaških krogov in podporo deničarskih političnih predstavnikov, nepredvideni krvavi obračun pa je prisilil predvsem Ru-morja, da se je ogradil od nameravane nasilne preusmeritve italijanske politične osi na desno.
Salvinijevi dokumenti torej potrjujejo hipotezo, ki je stara skoraj toliko, kot milanski atentat iz leta 1969, vendar je doslej niso hoteli uvideti oz. so jo dosledno prekrili, da so atentat opravili fašisti, ki so jih usmerjale tajne službe.
ARDEATINSKE JAME / PRIEBKEJEV ZAGOVOR
H FIRENCE / NA PRAZNIKU NZh
OBOROŽENE SILE / SOMALIJA
»Izvajal sem povelja«
RIM - »Kappler je bil nepopustljiv, povelje je prihajalo neposredno od Hitlerja in izvesti smo ga morali mi. Če bi se kdo uprl, bi ga poslali pred esesovsko sodišče. Potem je Kappler dal kapitanu Schutzu nalog, naj organizira eksekucijo, za kar mu je izročil seznam z imeni.« Tako je nekdanji ese-sovski častnik Erich Priebke v spontani izjavi na koncu razprave pred vojaškim sodiščem opisal razplet tedanjega dogajanja. Posebej je podčrtal, da se v vseh 50 letih ni nikdar skrival: »V Italijo sem prišel dvakrat kot turist, konec sedemdesetih in v prvih osemdesetih letih. Potoval sem s svojim nemškim potnim listom. Leta 1993 sem v prostorih italijanskega združenja v Barilocheju (Patagonija) večerjal z italijanskima evroposlancema Gerar-dom Gaibissom in Carlom Casinijem.«
Priebke je stopil v sod-
no dvorano včeraj ob 9.15, v popolni tišini. Približno pol ure je porabil za branje italijanskega besedila, ki je bilo opremljeno z več dokumenti, katere je potem predal sodnikom in se vrnil v samostan v Fra-scattiju, kjer preživlja hišni zapor.Vojni zločinec je sodišču razkril svojo preteklost, pri čemer je podčrtal, da je postal sirota pri komaj sedmih letih in da je šest let delal v nekem velikem hotelu v Berlinu. Odgovornost za pokol v Ardeatinskih jamah je, kot rečeno, pripisal nadrejenim, Kapplerju in samemu Hitlerju. To je bila sicer obrambna teza vseh nemških častnikov, ki so sodelovali pri pokolu, vključno s poveljnikom rimske SS Herbertom Kapplerjem. Tudi drugi obdolženec sedanjega procesa, bivši major Karl Hass, je že lani povedal sodnikom, da so prihajala povelja direktno iz Berlina.
Erich Priebke je včerajšnje pričevanje začinil z dokazi o svoji blagi naravi in veliki ljubezni do Italije, vztrajal pa je pri trditvi, da je bil prisiljen izvesti ukaze, saj v nasprotnem primeru ne bi plačal le z lastno smrtjo, ampak bi izpostavil nevarnosti tudi življenja svojih sorodnikov. Streljal je samo dvakrat, je trdil, izpolnitev tega grozljivega povelja pa da je bila zanj »pošastna, osebna tragedija«.
Nekdanja demokrščan-ska evropska poslanca Gaibisso in Gasim (ki je še vedno član evropskega parlamenta) sta srečanje s Priebkejem v andskem mestecu potrdila, vendar dodajata, da se jima ni niti sanjalo, s kom imata opraviti. To sta ugotovila Sele po Priebkejevi ekstradik-ciji. Do srečanja je prišlo na zabavi, ki so jo tamkajšnji Italijani priredili ob obisku delegacije evropske krščanske demokracije v Argentini.
Violanle: Fojbe niso le del lokalne zgodovine
FIRENCE - Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je na deželnem prazniku Nacionalnega zavezništva predsinočnjim spet spregovoril o fojbah in o Salojski republiki. Dejal je, da se Italija z dokaj naglimi koraki končno bliža skupni zgodovini in navedel primer fojb, ki ne sme več ostati na ravni lokalnih ali perifernih zgodovin. Znotraj zgodovinskih dogajanj - je poudaril Violante - bo potem lahko vsakdo legitimno zagovarjal svoja mnenja in gledanja. Jaz sem glede tega mnenja, da so bile fojbe pokol na račun ljudi, ki so bili v glavnem, čeprav ne vsi, nedolžni; drugi pa mislijo drugače in prav je, da to javno izpostavljajo, je še
dejal predsednik zbornice.
Violante, ki ga je publika toplo sprejela, se je proglasil za antifašista in levičarja, »bil pa bi pravi norec, če se ne bi zamislil o razlogih, zaradi katerih so se mnogi mladinci in mladinke takrat opredelili za Salojsko republiko. Prizadevati si moramo za oblikovanje enotne zgodovine, zato ker ne moremo imeti več dveh zgodovinskih priročnikov, ki sta si med sabo zelo različna, le zato, ker njuni avtorji pripadajo različnim političnim taborom. Violante je prepričan, da je to lahko res koristen prispevek, ki ga politika nudi zgodovini, da pojasni in razkrije vsa dogajanja, tudi tista, ki so romala v pozabo.
Čimprej razjasniti dogodke in preprečiti zlorabljanje
RIM - Vse kaže, da se afera o domnevnih mučenjih v Somaliji počasi umirja in da začenja prevladovati želja po ugotovitvi prave resnice in po kaznovanju storilcev, politična zlorabljanja zadeve pa izgubljajo težo. K zajezitvi polemike, posebno politične, je včeraj spet povabil podtajnik v obrambnem ministrstvu Massimo Brut-ti, ki je tako odgovoril tudi na Bertinottijeve kritike izjav obrambnega ministra Andreatte. Ta je namreč branil oborožene sile in obtožil medije, da so šli v zadevi predaleč, posebno kar zadeva obtožbo o posilstvu in umoru 13-letne-ga somalskega dečka, ki se je izkazala za neosnovano. Včeraj se je namreč izvedelo za vsebino pisem, ki jih je somalski prevajalec in tožitelj italijanskih vojakov pisal raznim častnikom po njihovem odhodu iz Mogadiša, iz katerih izhaja, da je želel emigrira-ti v Italijo in da je pričako-
val tudi denarno pomoč od ljudi, ki jih zdaj dolži hudih zločinov.
Vojaška in parlamentarna preiskava se medtem nadaljujeta. General Van-nucchi je včeraj zaslišal vrsto visokih častnikov brigade Folgore, v Livornu pa je bila dolga seja članov njenega poveljstva, na kateri so, kot kaže, razčistili okoliščine, ki so privedle do obtožb somalskega prevajalca. V interesu vseh, posebno pa oboroženih sil je, da se zadeva čimprej razčisti, zato pustimo preiskovalce, naj opravijo svojo dolžnost, je izjavila ministrica za enake možnosti Anna Finocchiaro, ki se je tudi izrekla proti razpustitvi brigade. Podobno je tudi stališče predsednice parlamentarne komisije za enake možnosti Silvie Coste, medtem ko je predsednik komisije za obrambo Valdo Spini ožigosal poskuse nekaterih, da bi ta škandal izkoristili za obračun z oboroženimi silami.
SLOVENIJA / NEUSPEŠNA DOGOVARJANJA V DRŽAVNEM ZBORU
DUNAJ / MANJŠINE
Se ni sporazuma med shankami o sodelovanju za vstop v EU
Preverjanje, ali se lahko začne postopek za ustavne reforme
LJUBLJANA- Sporazum o sodelovanju parlamentarnih strank pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo (EU), ki naj bi ga včeraj podpisali v državnem zboru, "definitivno ne bo podpisan, saj je prišlo nekaj novih predlogov in mislim, da jih je smiselno premisliti in doreci", je med krajšim odmorom ob usklajevanju stališč predsednikov par-lamentamih strank v zvezi z načrtovanim spreminjanjem ustave povedal podpredsednik vlade in predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik ter dodal, da ima sporazum smisel le v primeru, Ce ga podpišejo vse ali vsaj večina parlamentarnih strank.
Sicer pa se bodo po Podobnikovih napovedih predsedniki parlamentarnih strank in predstavnika narodnih skupnosti v nadaljevanju sestanka poskušali uskladiti o tem, ali imajo dovolj poenotena stališča, da bi na izrednem parlamentarnem zasedanju začeli postopek za spremembo 68. Člena ustave. »S tem bi želeli dati pozitivni signal tujini, da se začenja postopek za spremembo ustave, vmes pa naj bi se pogovorili tudi z ustavnimi strokovnjaki, ustavnimi sodniki in strokovnjaki mednarodnega prava o tem, kako doseCi, da bo vsebina ustavnih sprememb jasna in da bomo tudi glede zaščitne zakonodaje zatrdno vedeb, kaj ščitimo in predvsem da to ščitimo na naCin, ki ne bo diskriminatoren in zardi njega ne bo prišlo na primer do zapletov na mednarodnih sodiščih,« je še povedal Marjan Podobnik. (STA)
Jhalen Oponcija namerno zavlačuje
LJUBLJANA - Vladna stran je ves čas pogajanj ob izraziti potrpežljivosti upoštevala pričakovanja opozicije, da je treba pred začetkom postopka za spremembo ustave nekatere zadeve še doreci. Vse bolj jasno pa je, da gre pravzaprav za taktiko zavlačevanja in da del opozicije nasprotuje odločitvi za začetek postopka za spremembo ustave, je po včerajšnjem usklajevalnem sestanku koordinacije parlamentarnih strank izjavil zunanji minister Zoran Thaler.
Na sestanku se je pokazalo, da sta na takem stališču predvsem dve stranki, SDS in SKD, in mislim, da ne ostane drugega, kot da o začetku postopka za spremembo ustave glasujemo v državnem zboru, je menil Thaler.
Minister je poudaril, da Slovenija mora spremeniti ustavo in ratificirati evropski sporazum, Ce želi biti formalno sposobna za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu. Gre za najširši nacionalni interes, odgovornost tistega, ki bo odločitvam nasprotoval, bo velika. Cesar se vsi zavedajo, prav iz tega pa izhaja taktika zavlačevanja, je ocenil Thaler.
Na usklajevalnem sestanku je bilo po njegovih besedah veliko govora o tem, ali je Slovenija diskriminirana ah ne. Dejstvo je, da vse pridružene Članice spreminjajo svojo zakonodajo glede dostopa tujcev do nepremičnin, zelo redke so sploh imele "tak kamen okoli vratu", kot je 68. člen slovenske ustave.
"Govoriti o tem, da je Slovenija diskriminirana, je brez osnove, to ni res, dejstvo pa je, da druge države, ki so sklepale pridružitvene sporazume pred nami, niti niso imele toliko zahtev in pričakovanj s strani EU, ki se je tudi na njihovih primerih naučila, kako težak problem je to za mnoge države in seveda želi stvari sedaj postaviti veliko bolj jasno," je dejal.
Slovenija bo z nujnimi spremembami ustave najbolj kvalificnana za polnopravno članstvo; konkurenca je sicer velika in tisti, ki se bo vnaprej sam izločil, bo naredil uslugo ostalim, ne sebi, je izjavil Thaler.
Opozicijske stranke: Zakaj ni bilo sporazuma
LjJUBLJANA - Po neuspešnem usklajevalnem sestanku predsednikov parlamentarnih strank, ki naj bi po napovedih predsednika vlade Janeza Drnovška še pred začetkom izrednega parlamentarnega zasedanja podpisati sporazum o sodelovanju pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, so se do razlogov za neuspeh dogovarjanj in hkratnega dogovora o začetku postopka za spremembo 68. člena ustave v zvezi s prepovedjo prodaje zemljišč tujcem opredelili predsedniki treh največjih opozicijskih strank: SDS, SKD in ZLSD.
Bistvena dilema, zaradi katere se včerajšnja pogajanja niso uspešno končala, je vprašanje, ali t.i. zaščitna zakonodaja lahko zaščiti interes, ki ga sedaj šCiti drugi odstavek 68. člena ustave, je po usklajevanjih na posebni novinarski konferenci dejal predsednik Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša. Po našem pravnem redu so namreč ratificirane mednarodne pogodbe nad zakoni, ki jih sprejme država, ne pa nad ustavo, o čemer govori tudi mnenje Ustavnega sodišča glede ustavnosti evropskega sporazuma, ki je bilo v DZ posredovano danes, je dejal. Tako se postavlja ključno vprašanje, ali so pravice, ki jih daje pridružit-veni sporazum, neposredno iztožljive pred mednarodnim sodiščem. Ce je odgovor pozitiven, pomeni, da pravic z zakonom ni mogoče omejiti in bi t.i. zaščitna zakonodaja pravzaprav diskriminirala slovenske državljane, saj bi tujci imeli možnost, da svoje pravice neposredno izterjajo na mednarodnih sodiščih. Po mnenju vladnih pravnikov drži, da je mednarodna pogodba nad zakoni, vendar pa pravice niso neposredno iztožljive, iz
mnenja Ustavnega sodišča pa izhaja, da so mednarodne pogodbe v nekaterih primerih neposredno izvršljive, zato je dilema na usklajevalnem sestanku ostala nerazščišCena, je dejal Janša.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je povedal, da bo z vsebino dogovarjanj še pred začetkom izrednega zasedanja seznanil strankine poslance in se bodo na tej podlagi tudi odločili, kako se bodo opredelili na izrednem zasedanju do predloga za začetek postopka za spremembo ustave. Na vprašanje, kaj bi pomenilo, Ce bi se za sprožitev postopka oziroma za spremembo ustave odločile zgolj vladne in še kakšna opozicijska stranka, pa je odgovoril, da to ne bi bilo "dobro znamenje". "Koalicija je imela na izbiro dve možnosti, ati pristane na predloge opozicije v smislu, da si vzamemo Cas in skupaj z ustavnimi sodniki obravnavamo nerazčiščena vprašanja in gremo potem v izredno sejo in začetek spreminjanja ustave, ali da gremo v postopek že pred tem. Večina strank je bila za zadnjo rešitev in ne vem, Ce je to najbolje," je ocenil Lojze Peterle.
Po besedah predsednika Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Boruta Pahorja je koordinacija parlamentarnih strank na usklajevalnem sestanku dosegla dogovor, da ni smiselno podpisati sporazuma, Ce ga ne podpira večina strank, je pa smiselno in koristno z vidika državnih in strateških interesov, da se začne postopek za spremembo ustave. Pred spremembo ustave opozicija in ZLSD terja, da se natančno ve, kateri zaščitni ukrepi bodo zavarovali naše nacionalne interese, je še opozoril Pahor. (STA)
Kanclerju Klimi včeraj izročili spomenico vseh avstrijskih manjšin
DUNAJ - Manjšinski dan v avstrijski notranji politiki. Predsedniki vseh šestih narodnostnih sosvetov so včeraj zveznemu kanclerju Viktorju Klimi in nato še predsedniku državnega zbora Heinzu Fischerju izročili tako imenovani memorandum avstrijskih manjšin - spomenico, ki jo je izdelala komisija predsednikov in podpredsednikov vseh narodnostnih sosvetov in ki opozarja vlado in zvezni parlament na najbolj nujne potrebe in zahteve v Avstriji živečih avtohtonih manjšin.
Kancler Klima je ob predaji memoranduma v kanclerskem uradu poudaril, da se bo Avstrija tudi v bodoče zavzemala za svoje manjšine in osebno bo kot zvezni kancler v bodoče si prizadeval, da bodo v Avstriji ustvarjeni okvirni pogoji, ki bodo zagotovili manjšinam vsestranski razvoj. Posebno je poudaril pomen skupne spomenice vseh avstrijskih manjšin in menil, da so se v avstrijskih manjšinah uveljavili tisti, ki imajo interes na konstruktivnem dialogu z zvezno vlado. Indirektno je ob tem kritiziral zadržanje Narodnega sveta koroških Slovencev, ki spomenico odklanja. Predsednik državnega zbora Fischer je ob predaji spomenice poudaril, da bo avstrijski parlament skrbno obravnaval spomenico in jo bo tudi posredoval vsem parlamentarnim frakcijam. O predaji memoranduma bomo obširno poročali jutri.
Ivan Lukan
NSKSinELna spomenico ne pristajata
DUNAJ - Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Enotne liste (EL) so na novinarski konferenci na Dunaju poudarili, da spomenica, ki so jo včeraj predsedniki manjšinskih sosvetov izročili avstrijskemu zveznemu kanclerju Viktorju Klimi, nikakor ni spomenica koroških Slovencev, ter da najveCji del slovenske narodne skupnosti to spomenico odločno odklanja. Spomenico so tudi označili za "negativni papir", saj ne vsebuje zahtev narodne skupnosti, temveč zgolj poudarja, Cesar vse koroških Slovenci noCejo. Odklanjanje kolektivnih manjšinskih pravic, političnega zastopstva, zaščitne vloge Slovenije za avstrijske Slovence itd. pa je za NSKS in EL nesprejemljivo. Povedali so pa, da slovenski sosvet ni sestavljen reprezentativno za slovensko narodno skupnost, ker v njem npr. EL kot pomembna organizacija koroških Slovencev ni zastopana, po drugi strani pa imajo odločilen vpliv zastopniki večinskih strank. Samo tako je bilo mogoče, da je sosvet sprejel spomenico v tej obliki. Ce ne bo prišlo do bistvenih sprememb v sestavo sosveta, ta nima veC prihodnosti, so povedali predstavniki KSKS in EL. (STA)
SLOVENIJA / V KOMISIJI ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
Veliki napori slovenskih izseljencev za ohranitev vezi z matično domovino
Seje so se udeležili predstavniki Slovencev iz ZDA, Avstralije, Argentine in Urugvaja
LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (KSZS) je včeraj - poleg preučitve položaja Primorskega dnevnika, o Čemer poročamo na prvi strani - gostila predstavnike Slovencev iz Argentine, Avstralije, Združenih držav, Kanade in Velike Britanije. Na seji je bila navzoča tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar.
Gostje komisije, predstavniki Slovencev po svetu, so predstavili položaj Slovencev v državah, kjer živijo. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Jože Bernik je predstavil položaj Slovencev v ZDA. Tam je po podatkih popisa iz leta 1980 126.000 deklariranih Slovencev. Značilno
za Slovence v ZDA je, da nimajo organizacije, ki bi pokrivala celotno državo. NajveCji problem pa je asimilacija mlajših generacij. Bernik je opozoril, da Slovenija nima smotrne politike do Slovencev po svetu in ustanove, ki bi se ukvarjala s to problematiko. Zato je predlagal oblikovanje neodvisnega nadstrankarskega instituta za Slovence po svetu.
Z asimilacijo mladih rodov se srečujejo tudi Slovenci v Avstraliji. Kot je povedal predsednik Avstralsko-slovenske konference Cvetko Falež, je odtujevanje mladine najvecja tragedija slovenskega izseljenstva. Falež je povedal, da se je leta 1991 7000 prebivalcev Avstralije izreklo za Slovence, vendar je prava številka gotovo večja, zato se je Avstralsko-
slovenska konferenca odločila, da opravi lastno štetje. Falež je opozoril tudi na to, da bi morala Slovenija poskrbeti za izseljence, ki se vračajo domov, s posebnimi ugodnostmi.
Marjan Loboda, predsednik društva argentinskih Slovencev Zedinjena Slovenija, je povedal, da imajo Slovenci v Argentini zgledno organizirano šolanje mladih. Sobotno osnovno šolo trenutno obiskuje 550 otrok, srednjo pa 120 dijakov. Vsako leto srednješolci ob koncu pouka obiščejo Slovenijo. Tako bo tudi letos. Lani so ustanovili tudi Konferenco SSK za Argentino, ki skuša pritegniti tudi rojake, ki so se v Argentino priselili pred 2. svetovno vojno. Društvo Zedinjena Slovenija sodeluje tudi s
Slovenci iz Urugvaja,
Državna sekretarka Logare-va se je strinjala, da Slovenija nima izdelane politike za Slovence po svetu. Zato je prosila goste za aktivno sodelovanje, saj bodo njihove želje prvo vodilo pri oblikovanju te politike.
Komisija je sklenila, da bo pozvala Republiško volilno komisijo, naj omogoči glasovanje slovenskim izseljencem s slovenskim državljanstvom tako, da jim glasovnice pošlje pravočasno. Komisija je tudi sklenila, da se bo aktivno vključila v morebitno obravnavo predloga o spremembi zakona o volitvah v državni zbor.
Skupino slovenskih iz-selkjencev iz ZDA sta nato v veliki dvorani slovenskega
parlamenta sprejela predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik in predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer.
Predsednik DZ se je gostom zahvalil za topel sprejem letošnjega 21. marca v Pittsburghu. Obenepi se je vodstvu in članstvu te slovenske organizacije zahvalil za izredno pomembno in plemenito opravljeno delo, s katerim ohranjajo v tujini slovensko kulturo, navade, jezik in skrbijo za povezavo z matično domovino.
Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer pa je navzoče seznanil z delovnim načrtom komisije, ki ji predseduje. (STA)
Na čelu univerze v Ljubljani ostaja še dalje Alojz Kralj
LJUBLJANA - Senat Univerze v Ljubljani je vCeraj volil novega rektorja. Nihče izmed treh kandidatov - za funkcijo so se potegovali sedanji rektor akademik prof. dr. Alojz Kralj (Fakulteta za elektroniko), prof. dr. Jože Mencinger (Pravna fakulteta) in prof. dr. Milan Pogačnik (Veterinarska fakulteta) -, ni dobil zadostnega števila glasov. Na mestu rektorja tako še naprej ostaja Alojz Kralj; v skladu s statutarnimi pooblastili se mu bo mandat podaljšal največ za eno leto oz. do izvolitve novega rektorja, je STA izvedela na Univerzi v Ljubljani.
Takoj se bo zaCel tudi postopek kandidiranja za nove volitve, nove kandidate pa bodo predlagali po istem postopku kot so jih doslej, je dodal isti vir. V drugi krog volitev sta se uvrstila kandidata Mencinger in Pogačnik. Nato je ostal le še kandidat Pogačnik, ki pa ob vnovičnem glasovanju ni dobil zadostne -dvetretjinske podpore. Pogačniku je za izvolitev umanjkal le en glas; dobil je 17 glasov, za izvolitev pa bi potreboval 18 glasov od skupno 28. (STA)
OGLEDALO
Mišljenje o zaroti ne vodi nikamor
Ace Mermoua
V proučevanju družbenih pojavov in idej o družbi obstaja posebno poglavje o zaroti. Značilnost ideoloških pogledov na svet (od nacionalističnih do kapitalističnih in proletarsko utopičnih) je prepričanje, da lahko družbena dogajanja obvladamo, vodimo, skratka, gradimo na osnovi izdelanega in idealnega načrta. Ce se načrt ponesreči, ni za to kriva ideja, ampak je krivda v nekom, ki je z zvijačo načrt preprečil. Na osnovi tega mišljenja preprečujejo naCrt temne sile, ki ko-spirirajo proti dobrim namenom ter onemogočijo njihovo uresničitev. Sile imajo različna imena, njihovo delovanje je skrito in ga je težko predvideti in preprečiti. Oblastniški sistemi, ki ne slonijo na Čistih demokratičnih osnovah, se radi sklicujejo na omenjene sile, ki so lahko notranji sovražilik ali pa zunanji. V kriznih obdobjih skupine in posamezniki izkoriščajo občutek, da je za neposrečene načrte kriva tiha kospiracija, ki ogroža red. To ustvarja še večjo zmedo in nered, kajti bistvo kospirativnega mišljenja je, da natančno ne individuira sovražnika, ampak ga pušCa v meglicah. Neznano je v naši zavesti in podzavesti videti nevarneje, kot je to, kar je znano. O problemu bi lahko napisali študijo, vendar sem želel nanj opozoriti iz zelo konkretnih razlogov.
Zlom Tržaške kreditne banke je v naši javnosti povzročil razumljiv pretres s posledico, da je upadlo zaupanje ljudi v slovenske inštitucije in to ne samo gospodarske. Ni padla namreč samo banka, zlomilo se je veCdesetletno zaupanje v slovensko stvar in organizirano življenje, ki se je predstavljalo kot dobro, pošteno in predano narodni stvari. Travme ni povzročila le konkretna gospodarska škoda, ampak zavest, da za bankrot niso bile krive samo italijanske, desne slovenske in druge kospirativne sile, ampak, da so ga »lomili« tudi nekateri slovenski odgovorni ljudje. Krog nezaupanja se je razširil na organizacije in ljudi, ki resnično niso bili ničesar krivi.
Več člankov in samo vzdušje v manjšini kaže na to, da se med nas tihotapijo nešteti dvomi in sumi, ki vidijo tudi v pozitivnih dejanjih zaroto. Omenil bom nekaj konkretnih primerov. Znana je ideja, ki so jo v Ljubljani in v Trstu propagirali pisci, kot so Parovel, GombaC in še kdo, da je tržaški Zupan Illy trojanski konj italijanskega kapitala, ki se bo na perii-den naCin vtihotapil v Slovenijo in jo dušil. V teh mislih so zaobjeta tudi mnoga slovenska stališča, ki vidijo nevarnost za Slovenijo predvsem v Italiji, ter se jim Avstrija in Nemčija zdita nenevarni. Gospodarski tokovi niso rdeči križ, vendar je temeljno nezaupanje nekaterih matičnih Slovencev do Italijanov, ki se seli v našo manjšino in krepi naša najbolj zaprta stališča, strup. Ce ne bodo verjeli, da se lahko tudi v Italiji kaj spremeni v korist manjšine ter bomo gledali v nekaterih pozitivnih dejanjih le ukano podzemnih sil, nam preostaneta samo še čakanje ali pa nostalgija po časih, ko smo se po Trstu in Bazovici lovili s fašisti ter množično varovali spomenike.
Ko je stekla akcija za zadrugo Primorski dnevnik, je naletela na vrsto težav. Slovenci nismo bili vajeni (vsaj v zadnjih desetletjih ne) množične partecipacije v zadružnih oblikah, del težav pa je treba pripisati nezaupanju. Kaj v zadrugi ni bilo in ni v redu, da bi ji ljudje ne zaupali? Nejasnosti so vedno moZne in to v smislu, da ljudje ne razumemo tega ali drugačnega problema. Storjen je bil napor za jasnost. Zgodilo se je nekaj dodatnih zapletov, vendar problem ni le v konkretnem reševanju Primorskega dnevnika in njegovih težavah. Ko sem sam skušal prepričati nekatere neprepričane (včasih uspešno, včasih ne), sem naletel
na izrečeno ali neizrečeno misel, da je v zadrugi in v njenem samem pobudniku in sponsorju, to je v slovenskem političnem predstavništvu, nekaj temačnega, ki bi lahko preigralo voljo ljudi. Dejanja pomenijo tudi spore in nesporazume. Zadruga pa daje elanom statutarno možnost, da z volitvami odločajo. Če se v nas zasidra temeljni sum, da se za obliko skriva ukana, ne bomo pristopili k dejanju in omogočili prav to, Cesar nočemo: da o nas odločajo drugi. V sedanjem trenutku ni težko podpihovati sume, dovolj je, da opozorimo na to, kaj vse se je vCeraj zgodilo in sum se bo povečal, z njim pa se bo zožila pot v bodočnost...
V zadnjih mesecih je SKGZ doživljala nelahko preobrazbo. Delo posebne komisije, občnih zborov in same volitve novega vodstva so bile prozorne. Med delom je bilo veC nerodnosti. Nedvomno so se v kotlu, ki je vrel, pokazah različni interesi in nespametno bi bilo misliti, da se bo Cez noč rodila idealna organizacija. Napori so vendarle šli v smer idejne in organizacijske preobnove, a tudi prozornosti in demokratičnosti pri izbirah. Prenovo organizacije spremlja tudi skepsa. Sam sem slišal mnenja, da je vse ostalo kot prej, ali pa da organizacija sploh ni potrebna. Težko je izpodbijati takšna mnenja, kajti za to sta potrebna čas in predvsem delo SKGZ. Zadušujoč pa je občutek kospiracije, oziroma tega, da se za velikimi manevri skriva temna sila, ki bo preprečila prenovo ter ohranila stare navade in napake v novi preobleki. S takšnim prepričanjem se ničesar ne obnavlja. Ne zagovarjam naivnosti in vnaprejšnjega, nekritičnega zaupanja, vem pa, da lahko spreminja stvari le parte-cipacija. depresivno mišljenje, ki šteje le napake in grehe, ni zmožno nobene prenove.
Omenil sem tri večje primere, kjer ima nezaupanje konkretne osnove. Italijanske oblasti se zgodovinsko do Slovencev niso vedle spoštljivo, nasprotno. Primorski dnevnik je bil vpleten v posle, ki so se izkazali kot izguba. SKGZ je v določenem trenutku zapustila pot, ki naj bi bila njen smisel. To pa ne pomeni, da danes niso možne pozitivne spremembe in izbire. Ljubitelji kospirativnega mišljenja bodo kontestirah prav to možnost in že vnaprej zapeCatih napore za neuspešne.
Lahko bi naštel še vrsto drobnejših primerov, ko mnogi menijo, da je v pozitivnih dejanjih samo ukana. Celo redka društva, kjer se srečujejo Slovenci in Italijani, izpadejo v oCeh nekaterih kot manever, ki bo izpodkopaval naše trdno jedro. Velika občutljivost za zaroto ima med nami zgodovinske korenike. Neizmerno smo namreč verjeli: v Jugoslavijo, v revolucijo, v slovenstvo, ki je veliko in čisto poslanstvo, itd. V tej veri smo se kot skupnost utrjevali. Te naše najgloblje skupinske vere so bile deležne velikih razočaranj. Moč pa je v tem, da razočaranja prebolimo s pozitivnimi dejanji in ne z zatekanjem v misli o zarotah. Jasno je namreč, da bo dalj Časa naše življenje kompleksno, protislovno, polno napak in tudi »nizkih udarcev«. Takšno ne bo zaradi zunanjih sovražnikov ali zaradi notranjih temnih sil, ampak tudi zato, ker smo izstopili iz vkalupljenih sistemov na nova in ne povsem znana tla. Pri orientaciji nam ne bo pomagalo mišljenje o tem, kako se vse obrača proti nam in kako je v samo naši sredi temna celica, ki plete niti in onemogoča, da bi bili lepi, dobri in pošteni. Ce se nam je razblinila marsikatera sanja o svetli in idealni bodočnosti, naj nas ne mučijo čustva in misli na tajno in peklensko društvo, ki bo napravilo tako, da se bodo podvajala samo nečedna dejanja. Naši problemi niso v tem društvu, ampak v naši sposobnosti ali nesposobnosti, da kaj dobrega naredimo.
DEŽELNI SVET / POROČILO ODBORNIKA D'ORLANDIJA
Deželne volitve s staro ali novo zakonodajo?
Kako si Cecofti zamišlja izvolitev zastopnikov manjšin
TRST - Dokler ne bo parlament (Ce sploh bo) pristal na spremembo deželnega statuta, ne bomo točno vedeli, s kakšnim volilnim sistemom bomo čez leto dni obnovili deželni svet. To je na včerajšnji seji deželnega sveta poudaril odbornik Gianluigi D’Orlandi, ki je v pomanjkanju zanesljivih vesti posredoval svetovalcem le nekatere tehnične informacije v zvezi z volitvami. O tem bo skupščina obširneje razpravljala na jutrišnji seji.
Odbornik za krajevne uprave je povedal, da bodo deželne volitve med 10. majem in 14.junijem prihodnjega leta, ko bodo v deželi tudi občinske in pokrajinske volitve. V najboljšem primeru bo parlament pooblastil spremembo deželnega statuta pred koncem leta, če se bodo stvari zavlekle pa šele spomladi, kar bi bilo prepozno za uvedbo nove volilne zakonodaje. Treba je torej samo čakati na rimske sklepe, medtem pa ustvariti pogoje za
Gianluigi D'Orlandi
Cimširši politični sporazum za novi volilni sistem.
Člen št. 13 posebnega statuta FJK določa, da je deželna skupščina izvoljena s splošnimi, neposrednimi in tajnimi volitvami na osnovi proporcionalnega sistema z izkoriščanjem ostankov. Člen nato govori o delitvi volilnih okrožij, končno pa še o številu svetovalcev, ki mora biti v raz-
merju s številom prebivalcev. KljuC problema tiči v prvem stavku, ki obvezno doloCa proporcionalni sistem.
Tudi če bo parlament zamudil s spremembo statuta FJK, vlada v deželnem svetu prepričanje, da bomo maja ali junija prihodnjega leta vseeno volili na osnovi novega zakona. Slo bi za neko prehodno (tranzitorno) rešitev, s katero bi skupščino izvolili delno s proporCnim in delno z večinskim sistemom.
Deželni svet je svojčas predlagal spremembo Člena št. 13 posebnega statuta in vanj vključil tudi določbo, po kateri volilni zakon lahko predvideva posebno zastopstvo za vse jezikovne skupnosti ter vsekakor jamči izvolitev vsaj enega predstavnika slovenske manjšine. To je spodbudilo nekdanjega predsednika odbora Ser-gia Cecottija (Liga), da je predložil zakonski predlog o zajamčeni izvolitvi zastopnikov narodnih ter jezikovnih manjšin.
Cecotti je prepričan, da je osnutek v skladu s sedanjim deželnim statutom. 55 svetovalcev bi izvolili na splošni osnovi, preostalih pet svetovalcev pa bi zastopalo furlansko, italijansko, slovensko, nemško in venetsko skupnost (Cecotti jih uvršča po abecednem redu). Volilec bi dobil dve glasovnici. S prvo bi prispeval k izvolitvijo 55 svetovalcev, druga glasovnica pa bi bila razdeljena na pet odsekov, kolikor je omenjenih narodnih skupin. V posameznem odseku bi bila natisnjena imena kandidatov, ki jih predlagajo posamezne koalicije in ki seveda pripadajo omenjenim skupinam.
Sam predlagatelj pravi, da gre za dokaj teoretsko in akademsko besedilo, ki pa bi po njegovem zavarovala Slovence, a tudi Furlane, pred direktnim ali indirektnim preštevanjem. Se posebno slovensko manjšino pa tudi pred nevarnostjo »zapiranja v etnične kletke«
_____UKVE / KONEC AVGUSTA V KANALSKI DOLINI_
V teku priprave na letošnji mladinski raziskovalni tabor
Še je čas za prijave - Pomembno sodelovanje z domačini
UKVE - V soboto, 21. junija, so se v Kanalski dolini srečali prireditelji in mentorji 17. mladinskega raziskovalnega tabora. V teku so namreč zadnje priprave na tabor, ki se bo odvijal od ponedeljka, 25. avgusta, do sobote, 6. septembra 1997. Mlade raziskovalke in mlade raziskovalce obveščamo, da so prijavnice na voljo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu ter v Slovenski ljudski knjižnici Damira Fei-gla v Gorici. Srečanje je bilo v prostorih Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah. Letošnji prireditelji tabora so Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko, Gibanje Znanost mladini iz Ljubljane ter Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline.
Na srečanju so bili prisotni domačina Rudi Bar-taloth in Anton Sivec, mentorji letošnjega tabora Mojca Ravnik, Danila Zuljan, Irena Nartnik, Roberto Dapit, Franc Fabec ter vodja tabora Milan Pahor. Dokončno smo se domenili za dve etnološki skupini (ena bo obravnavala problem družine, druga pa odnos dolina-planina), za je-
zikoslovno skupino, za arhitekturno skupino. Odprte so še možnosti za zgodovinsko, naravoslovno in video skupino. Delovni prostori 17. MRT Kanalska dolina 97 bodo v Ukvah, namestitev (hrana in prenočišče) pa v gostinskem obratu na Trbižu. Poleg same vsebinske zasnove je bil dan poudarek na sodelovanju z domačini, saj je zaželje-na organizacijska pomoč.
potreba po dobrih informatorjih, prisotnost mladih domačinov. Razgovor je tekel tudi o tehničnih pripomočkih ter o dostopu do župnijskih in občinskih arhivov. Raz-sikovalno delo bo v glavnem osredotočeno na vasi Ukve, Zabnice, Ovčja vas ter na planine okoli njih.
Po razgovoru so si udeleženci ogledali še področje raziskovalnega tabora. Do začetka tabora
bo treba še počakati na dokončne prijave mladih, na vsebinske dopolnitve posameznih raziskovalnih skupin, na pripravo potrebnega vsebinskega in tehničnega gradiva. Dela ne manjka, vendar smo prepričani, da bo vse v redu, ko se bomo srečali 25. avgusta na startu letošnjega že 17. mladinskega raziskovalnega tabora Kanalska dolina ’97.
Milan Pahor
TRST / PREDSTAVITEV FORUMA »3. PODROČJA«
Zdiuženja noprofit in etična banka
TRST - »Tretje področje« (društva, združenja društev, prostovoljno delo) je v stalni rasti. To je mnenje organizatorjev vsedržavnega srečanja državnega in deželnega Foruma 3. področja F-JK »Zakon, priznanje in razvoj civilne ter socialne ekonomije«, ki bo 27. in 28. junija v Pa-sian di Prahi (Videm).
Združenje društev, ki sestavljajo Forum (med katerimi je tudi ZSKD), je pobudo uradno predstavilo včeraj, prisotni pa so bili predstavniki raznih organizacij. V imenu Arci je Graziella Rota povedala, da je treba olajšati delo v sektorju »no-profit«, zahtevati prisotnost Dežele in krajevnih ustanov, potrebne so debate okoli tega problema, važen pa je tudi dialog z Rimom. Nujen je tudi pristop tiska, saj to »predstavlja le prvi korak na dolgi poti, ki nas čaka.« Tarcisio Barbo (Acii) je dejal, da bodo v kratkem sestavili statut, s poh-tičnega vidika pa zahtevajo priznanje, da gre za organizacijo, ki se lahko pogaja z inštitucijami. »Kar zadeva npr. zaposlovanje in penzije, smo v obdobju velikih sprememb, prav 3. področje pa lahko
predstavlja možnost za nova delovna mesta,« je povedal, v tem smislu pa je bistveno začeti pogajanja z Deželo, ki »nam mora nuditi sredstva.« Mo lob (Auser) v zvezi s socialno državo pričakuje hitre in jasne odgovore iz Rima, pravi pa, da »pri pogajanjih hoCemo biti prisotni.«
Kot je podčrtal Barbo (nanašajoč se na zakona Treu in Bassanini), gre za problem ponudbe storitev državljanom, važna pa je tudi davCna zakonodaja. V tem smislu igra kljuCno vlogo zadružna »etiCna banka« (odprli jo bodo v naslednjih tednih), njihov cilj pa je med drugim sodelovanje z občinami za tesno povezavo med javnim in zasebnim socialnim delom.
O etični banki (gre prvenstveno za nedobičkonosno ustanovo, ki bo npr. finansirala podjetja »no-profit«) je nazadnje spregovoril Franco Delben, po katerem bo predstavljala »izredno sredstvo za razvoj tretjega področja,« zaradi česar so med drugim že organizirali skupine, ki bodo na posameznih področjih osveščale ljudi, za kaj pravzaprav gre.
Aljoša Gašperlin
___ŠOLSTVO / ZRELOSTNI IZPITI_
S slovenščino uvod v maturo
SVETOIVANSKA NOČ / OBNOVILI STAR OBIČAJ
Kresovi zaplamteli na Krasu in v okolici
Na slovenskih šolah 144 kandidatov
Pri Sv. Ivanu in Ferlugih ob kresovih tudi kulturni spored
Na slovenskih višjih srednjih šolah se bodo danes s pisno nalogo v slovenščini zadeli letošnji zrelostni izpiti. Maturo bo opravljalo skupno 144 kandidatov: 138 dijakov in 6 privati-stov.
Kandidati se bodo zbrali na posameznih šolah (znanstvenem in klasičnem liceju, trgovskem tehničnem zavodu, oddelku za geometre, pedagoškem liceju in poklicnem zavodu) že nekaj minut pred osmo uro. Najprej jih bodo predsedniki komisij in drugi ocenjevalci »legitimirali«, zatem bodo posedli za klopi in počakali na odprtje kuverte z naslovi nalog, ki jih je določilo ministrstvo. Tudi letos bodo lahko maturanti iz-
NajmoCnejši tržaški sindikat, CGIL, se strinja s predlogom Združenja in-dustrijcev o urbanistični uporabi prostora starega pristanišča. Zamisel ni nova, ugotavlja pokrajinsko vodstvo organizacije, nova pa je ambicija, da spremenijo v projekt teme in problematike, ki so brez konkretnih rezultatov animirale soočanje mestnih političnih sil v zadnjem desetletju. CGIL se strinja s temeljnim ciljem, ki izhaja iz poročila predsednika Pa-corinija na skupščini indu-strijcev, in sicer z ustvarjanjem enotnosti vseh mestnih sil za realizacijo projekta. To enotnost bo mogoče doseči s soočanjem o vsebini predloga, ki mora steci brez predsodkov. V tem smislu se zdi vodstvu CGIL še posebno dragocen Pacori-nijev poziv k spremembi splošne mentalitete in k pretrganju vezi z rentništ-vom, ki ga morajo zamenjati kolektivna prizadevanja za promocijo investicij.
Poleg metode, sindikat odobrava tudi vsebino naCrta, zato je pripravljen na konstruktivno soočanje, ki naj zagotovi popolno transparentnost vseh faz njegovega uresničevanja. CGIL meni, da se je treba ukinitve starega in premika novega pristanišča proti Miljam lotiti na tak način, da bodo Tržačani dobro seznanjeni s celovitim projektom v vseh fazah, prek katerih se bo uresničeval. To je tudi glavni pogoj, ki ga postavlja CGIL za svoj konsenz in sodelovanje.
Vodstvo sindikata na koncu predlaga, da bi za dosego Cim širšega soglasja
hirali med štirimi naslovi. Po nekajletni tradiciji bo drugi, literarni naslov, posvečen slovenski literaturi ali slovenskemu avtorju. Lani je ministrstvo za šolstvo vključilo tudi slovenski zgodovinski naslov, kar je predstavljalo lepo presenečenje, ki bi ga veljalo ponoviti.
Kandidati bodo imeli za pisanje naloge na razpolago šest ur.
Jutri bo na sporedu še druga pisna naloga, in sicer iz predmetov, ki bodo od šole do šole različni. Na znanstvenem in pedagoškem liceju bodo pisali nalogo iz matematike, na klasičnem iz latinščine, na trgovskem tehničnem zavodu iz knjigovodstva, na oddelku za geometre iz teh-
vkljucili Pacorinijev projekt v širši strateški načrt za uravnovešen razvoj tržaškega gospodarstva, s pozornostjo za odpravo kriznih žarišč in utrditev industrijskih dejavnosti. V ta namen predlaga CGIL ustanovitev stalne pogajalske mize med ekonomskimi kategorijami, institucijami in sindikati, ki bi omogočila povezavo med sanacijo obstoječega in gradnjo novega potenciala.
nologije gradenj, na poklicnem zavodu pa na ke-mijsko-biološkem oddelku iz biotehnoloških naprav in biotehnologije, na oddelku orodne mehanike iz tehnike proizvodenj in risanja ter na oddelku elektrišne industrije iz elektronike in elektrotehnike.
Tudi ob letošnjem začetku zrelostnih izpitov je minister za šolstvo Luigi Berlinguer naslovil na kandidate pozdrav z željo, da bi bili uspešno prestali to življenjsko preizkušnjo. Minister jim je svetoval, naj bodo vedri in naj se ne boje izpitov, pa Čeprav bo kanCek preplaha povsem razumljiv. Maturante je spomnil, da izdela maturo povprečno 93 odstotkov kandidatov, zaradi Cesar so možnosti za uspeh res velike, morebitni neuspeh pa ni jemati dramatično, »saj se svet ne konca z maturo.«
Berlinguer je tudi spomnil, da bo prav danes dopoldne, ko se bodo kandidati »potili« na izpitih, potekala v senatu razprava o njegovem predlogu o reformi zrelostnega izpita. Minister je izrazil željo, da bi zakon Cimprej sprejeti, in da bi že v prihodnjem šolskem letu uvedli »novo maturo«. Novost verjetno ne bo najbolj po godu bodočim maturantom, saj osnutek nove mature predvideva večje število pisnih nalog in ustne izpite iz vseh predmetov. Uvaja pa tudi nekaj pozitivnih elementov. Tako bodo predsedniki ocenjevalnih komisij še vedno prihajali iz drugih šol, preostali ocenjevalci pa bodo notranji elani.
■H ŠOLSTVO / PROTESTI gJUDENTOVh
Univerza: upravni svet napoveduje zvišanje taks
Univerzitetne takse spet burijo duhove študentov. Upravni svet tržaške univerze je na včerajšnji seji razpravljal o povišanju univerzitetnih taks.
Že pred sejo so predstavniki študentske levičarske tiste protestirati, ker je akademski senat predlagal, naj bi v prihodnjem akademskem letu zvišati univerzitetno takso za 150 tisoč tir, to je od sedanjega milijona 50 tisoC tir na milijon 200 tisoč. Povišanje bi bilo občutno, kar 14, 3 odstotka.
Na včerajšnji seji je rektor vendarle nekoliko omilil predlagani povišek. Takso naj bi tako zvišati za 90 tisoč tir (ali 8, 6 odstotka veC kot letos). Ce bo odločitev obveljala, bodo morati študentje za vpis na univerzo plačati 1.140.000 tir univerzitetne takse, h kateri bodo morati prišteti še 180.000 tir deželne takse. Skupno se bodo tako univerzitetne takse zvišale za 14, 3 odstotka.
Predstavniki študentov so se negativno izraziti tudi o teh sicer omiljenih poviških, in nameravajo še poseči, da bi dosegli ugodnejšo rešitev. Včeraj so predlagali, naj univerza poišCe druge vire prihodkov, na primer s Črtanjem popustov zaradi dobrih uCnih uspehov, ki jih prejemajo tudi sinovi milijarderjev. Na ta naCin bi univerza priš-tedila veC kot milijardo lir, so oceniti.
V prihodnjih dneh se bodo predstavniki študentov srečali z rektorjem, konec meseca se bo sestal svet študentov, sledilo bo srečanje z novim rektorjem Delcarom, sredi julija pa se bo spet sestal upravni svet univerze. Takrat, 18. julija, bo tudi dokončno sklenil, koliko bodo znašale nove univerzitetne takse.
PROJEKT PACOR1NI / CGIL
Največji tržaški sindikat podpira predlog industrijcev
Prejšnji veCer je gorelo po vsem Krasu in mestni okolici, od Sem-polaja in Saleža prek Ferlugov do Sv. Ivana in vzhodnokraških vasi. Tradicionalni svetoivanski kresovi so namreč posvetili najkrajšo noc leta, ob njib se je zbralo res izredno število domačinov in radovednežev, ponekod so se odvile tudi prave kulturne manifestacije.
Tako je bilo na primer pri Sv. Ivanu, kjer so še pred kresom v prostorih Kulturnega društva Slavko Škamperle na Stadionu 1. maja odprti razstavo fotografij Maria Magajne, ki so mu tudi podelili Častno članstvo (na spodnji sliki, f. KROMA), nakar je sledil dobrodelni koncert skupine Musiča noster amor in nastop frajto-narc Denisa Novata in Igorja Spetiča. Zatem so ob potoku, kjer je kot v pravi Čarobni noCi mrgolelo kresnic, prižgati kres, ki je kmalu visoko razplamtel.
Pri Ferlugih so pripraviti res velik kres, katerega visoki zublji so bilo razločno vidni tudi iz mestnega središča. Kres so prirediti na prostoru pred gostilno, kjer se je zbrala velika množica tudi iz bližnjih vasi; zapel je domači mešani pevski zbor Višava, praznovanje pa se je zavleklo ob zvokih harmonike in domači kapljici še pozno v noC.
Padriški recept: z zabavo nad čarovnice
Čarovnice so včasih neprizanesljive: tečne in nadležne, muhaste in betežne. Včasih pa se lahko z njimi pogodiš, kot so tokrat narediti PadriCarji. Dvakrat zapored so jim zlobne babnice nad kresovanje poslale temne oblake in polami mraz, zato so se tokrat elani KD Slovan odločili, da na zabavo ob sv. Ivanu povabijo še njih - Čarovnice namreč. Zaprositi so jih, naj si v vasi dobijo (začasna!) skrivališča in naj se z
vaščani gredo sproščene igrice: lova na Čarovnice. Nagajive starke so bile kot za to...in zabava se je začela.
Ko se je zmračilo, so se vaščani in radovedneži iz bližnjih krajev pa tudi iz mesta zbrali Zadzaka-lom, le nekaj korakov s centra vasi, tam, kjer je običajno na Pa-driCah kres. Prisotne je najprej pozdravil MePZ Slovan pod vodstvom Sveta GrgiCa, nato pa jim je dobrodošlico izrekel še predsednik Darko Grgič. Narodni napevi so se pomešali z modernejšimi zvoki, ob katerih so zaplesala dekleta skupine Jazz. Nagrado je prejel najlepši venCek, izbran med vsemi tistimi, ki so jih vaščani popoldne obesili na vhodna vrata, da bi hišo obvarovati pred nesreCo, ki jo na kresno noC trosijo Čarovnice. Nagrajen je bil venček družine Grgič, ki stanuje na hišni številki 45.
Sinje-modri mrak se je že prevesil v Cmo noc, ko so fantje prižgali kres (na gornji sliki). Kmalu zatem se je pričel še lov na Čarovnice. Vpisalo se je 18 skupin, ki so se podale po vasi in iskale zlovešča skrivališča. Najboljše tri skupine (žirija je seštela Cas in pravilne odgovore na vprašanja) so dobile pokal; to so bile skupine Venček (3. mesto). Krastače (2. mesto) in Ta sreCne (1. mesto). Zabava se je ob zvokih harmonike in domačem prigrizku nadaljevala še pozno v noC.
Matejka Grgič
ČRNA KRONIKA / TRIJE MLADI SRBI
Na Miramarskem drevoredu z avtomobilom v morje
VasiC: prvi je doma iz Požarevaca, ostala dva pa iz Beograda, vsi trije pa stanujejo v Trstu. Kaže, da je bila hitrost vozila neprimerno visoka, tako sklepajo na podlagi skoraj 200 metrov dolgih znakov zaviranja na cestišCu. Avtomobil se ni ustavil niti na pločniku in je dobesedno preletel skale valo-brana in odskočil po morski površini skoraj 80 metrov daleC, preden se je potopil na sicer ne preveč globoko dno.
Se preden so prihiteli reševalci, sta Jovič, ki si je pri nesreči samo zvil vratna vretenca, in Ivanovič, ki se je porezal po obrazu, potegnila iz vode one-svešCenega prijatelja. V naslednjih minutah so se na obali zbrala vozila karabinjerjev in službe 118, priplul je tudi Čoln kara-binjerjev-potapljaCev: mlade Srbe so odpeljati v bolnišnico, tudi s pomočjo gasilcev pa so potegniti vozilo na kopno.
NOVICE
200-letnica tržaškega predstavništva ZDA
Včerajšnjih praznovanj 200-letnice diplomatskega predstavništva ZDA v Trstu se je udeležil tudi milanski generalni konzul G.B. Griffin (na stiki), ki je slovesno odprl zanimivo razstavo o dveh stoletjih konzularnih stikov med Trstom in Združenimi državami Amerike. Uglednega gosta so med drugim sprejeti tudi deželni predstavniki.
Komisija za prozornost: razgibana prva seja
Kakšne so v resnici naloge občinske komisije za prozornost, ki ji predseduje zastopnica Nord li-bero Laura Tamburini? Opozicija (Kartel svoboščin in Komunistična prenova) je mnenja, da mora komisija tudi spodbuditi dialog med upravo in občinskim svetom ter preprečiti nevarnost delegitimacije le-tega s strani Illyjevega odbora, večina pa pravi, da mora to telo poslovati predvsem na relaciji Obcina-obcani.
Ta dokaj različna gledanja so prišla jasno do izraza na včerajšnji uradni predstavitvi komisije, ki se bo redno sestajala vsak teden, v programu pa ima tudi avdicije in srečanja o tekočih upravnih zadevah. Tamburinijeva je v glavnem osvojila gledanja opozicijskih svetovalcev, Lu-ciano Kakovic (Oljka) in Renato Chicco (Illyjeva tista) pa sta zagovarjala potrebo po tesnejših odnosih z občani.
Prejšnjo noC se je na Miramarskem devoredu pripetila prometna nesreča, ki le na sreCo ni terjala človeških žrtev: trije mladi srbski državljani so se peljali proti Se-sljanu, ko je voznik malo pred križiščem s cesto za Miramarski grad izgubil nadzor nad vozilom, da ga je zapeljalo na drugo stran cestišča, od tu Gez sicer široki pločnik in nato naravnost v morje, kjer je avto potonil. Na sreCo nista voznik in eden od potnikov utrpela hujših poškodb, tako da sta lahko pravočasno potegnila iz vozila drugega potnika, ki se je onesvestil in se je utapljal: zdravijo ga na oddelku za oživljanje, vendar ni veC v smrtni nevarnosti.
Bilo je malo pred 2. uro ponoči, ko so se v rdeCem avtomobilu vrste honda crx pripeljali iz mesta 20-letni Dean Jovič, ki je sedel za volanom, ter 19-let-na Igor Ivanovič in Robert
H2. FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN-i
SALEŽ / KD RDEČA ZVEZDA
Mavhinje bodo od danes gostile mlade dramske uslvaijake
V zadnjih dneh je na vaškem trgu v Mavhinjah in na dvorišču bivše osnovne šole kot na mravljišču: cela vrsta najbolj požrtvovalnih članov vaškega društva kar naprej nekaj prinaša, odnaša, meri, žaga, sestavlja, gradi in podira. Kot gobe po dežju rasejo strukture, ki bodo sprejemale obiskovalce in igralce v naslednjih dveh tednih. Na trgu pred cerkvijo stoji prvi, mogočen oder, na šolskem dvorišču pa velik šotor, pod katerim stoji drugi oder. Na odrih se bodo od danes naprej ena za drugo vrstile igralske skupine iz vseh koncev našega zamejstva.
Vse je pripravljeno... ali skoraj, če sodimo po živčnih obrazih in potnih čelih tistih, ki rešujejo še zadnje nevšečnosti, kot so lahko sežgani projektor, pokvajrena zavesa ali pa nenadno nemi zvočnik.
Domačemu društvu moramo na vsak način že sedaj priznati vsaj korajžo, saj taka pobuda terja marsikatero neprespano noč, več dni prostovoljnega dela, za kar ni malo takih, ki si v teh dneh vzamejo delovni dopust. Večkrat pa vsega tega obiskovalci ne bodo slutili, ko si bodo le par minut pred pričetkom predstave izbrali sedež in protestirali, kako je trd in neudoben, takoj zatem pa nestrpno gledali na uro, češ da se že pet minut zamuja. Marsikdo se večkrat čuti dolžnega, da karkoli kritizira le zato, ker je na vhodu pustil par tisoč lir prostovoljnega prispevka.
Ker smo že pri »neljubih dogodkih«, naj povem, da se organizatorji opravičujejo za nekatere napake, ki so se vrinile na plakatih, ki reklamizirajo festival: iz seznama pokroviteljev oziroma sodelavcev je izpadel Primorski dnevnik (ki bo obenem podelil tudi posebno nagrado), medtem ko namesto Slovenske prosvete iz Trsta nudi svoje sodelovanje krovna organizacija Svet slovenskih organizacij. Naj spomnimo še, da poleg Primorskega dnevnika in SSO-ja spada med soorganizatorje še Zveza slovenskih kulturnih druš-
2, ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN
,	. mm sm
________^______________________
tev, Občina Devin-Nabrežina pa je glavni pokrovitelj. Seveda se društvo zahvaljuje tudi privatnim sponzorjem, brez katerih bi si tako pobudo res težko zamišljali.
Razveseljiva pa je novica, da bo tako prvi dan festivala (to je danes) kot tudi zadnji dan, v nedeljo 6. julija, maloobmejni prehod Gorjansko odprt izjemoma do polnoči.
Ves čas trajanja festivala bodo v prostorih bivše osnovne šole Josipa Murna Aleksandrova na ogled razstave priznanih in manj znanih domačih umetnikov in umetnic, ne gre pa zanemariti niti dobro založenega okrepčevalnega kioska.
Z današnjim dnem torej oder zaživi. Po kratki otvoritvi in uvodnih pozdravih bo nastopala domača dramska skupina s čisto eksperimentalno igro »Moder si, Čebula«, izpod peresa dveh mladih domačih avtorjev Hemika Grudna in Richarda Sluge, ki sta obenem poskrbela za scenografijo ter sestavila glasbene vložke. Igra, v režiji Maje Lapornik, bo prvič uprizorjena, za kar vlada veliko pričakovanje. O sami vsebini pa nam je dano vedeti le to, da gre za zgodbo o tem, kako zamejski Slovenci odkrijemo, da smo že naselili drug planet, poimenovan Mega Repen...Nasvidenje v Mavhinjah, danes zvečer, ob 20.30!	(GB)
Pestra ponudba Poletnih večerov
V ponedeljek predstavili tudi brošuro in razstavo noš
Odprtje razstave s predstavitvijo brošure Kadar v nošo se oblečem, oris drugega niza poletnih prireditev in za zaključek še kresovanje: to je bogat program, ki je odlikoval Srečanje pri Budinovih, kot so člani KD Rdeča zvezda poimenovali ponedeljkovo prireditev v stari tipični domačiji v Saležu. Rezultati dvoletnega truda skupine, v kateri je pod mentorstvom Marte Košuta pripravljalo ženske in moške noše približno 15 žensk, so bili v ponedeljek dvakrat primerno izpostavljeni, prvič s predstavitvijo priročne brošure, ki so jo pripravili Marta Košuta in Silva Perčič Lovrenčič (besedilo) in Miloš Zidarič (fotografije), ob koncu večera pa še z odprtjem razstave noš izdelanih na tečaju. Letošnji, drugi niz Poletnih večerov v zgoniški občini, je številnim zbranim orisal predsednik KD Rdeča zvezda Ladi Budin, pomen prireditev je naglasila Tamara Blažina, zgoniški župan, medtem ko so nekaj podrobnosti o posameznih večerih povedali nekateri od nastopajočih. Ponedeljkovo prireditev v Saležu je z glasbeno medigro obogatil Trobilni kvintet Godbenega društva Prosek.
Nadvse koristen priročnik, katerega more, pravzaprav mora vzeti v roke vsakdo, ki se želi v noši udeležiti Kraške oh-ceti, tako je o priročni brošuri med drugim (v slovenščini) dejala novi-
Noše izdelane po originalih v nekdanji spalnici stare Budinove domačije (f. KROMA)
narka Breda Pahor. Raffaella Sgubin, ki je zbrane (v italijanščini) pozdravila tudi v imenu deželne sekcije centra za preučevanje tkanin, pa je govorila predvsem o strokovnih vidikih pristopa do noš in na splošno do priprave in oblačenja tradicionalnih oblačil. V današnjem napetem tempu življenju si človek mora vzeti čas za sprostitev in družabnost: tako je predsednik krajevnega kulturnega društva Ladi Budin uvedel predstavitev programa letošnjega niza, ki se bo začel 4. julija v Samator-ci. Vaškemu zavetniku v čast bo v njemu posvečenemu hramu, se pravi v cerkvi sv. Urha zapela Vokalna skupina Odmevi, ki jo vodi Rado Milič.
Kakšen bo program drugega večera (v Zgoniku pri Petelinovih 16. julija) je iskrivo povedal kar izvajalec Paolo Paolin, s katerim bo Balkanizacijo 97 predstavila še skupina I Rocciosi. Tretja bo na vrsti Dramska skupina KD v Bmci na Koroškem, ki bo nastopila s Fojevim Burkaškim misterijem (pri Petelinovih 31. julija). V Repniču pri Stu-beljevih bosta s ciganskimi ritmi in melodijami 20. avgusta nastopila Alessandro Simonetto (violina) in Roberto Daris (harmonika), konec avgusta bo na sedežu KD Rdeča zvezda nekaj dni odprta razstava »Vestigia: Tracce p er un cammino dhncontro«, ki so jo izoblikovali dijaki in profesorji nižje srednje šole M.
de Tommasini z Opčin ( o pobudi je govorila prof. Cristiana Falcoz). Na domačiji Milič v Zagradcu bo 15. septmbra večer z Iztokom Mlakarjem, niz pa se bo zaključil na dan občinskega zavetnika (28. septembra) s koncertom Godalnega kvarteta GM v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku (v imenu kvarteta je pozdravil Žarko Hrvatič). Ob zaključku večera si je občinstvo lahko ogledalo izbor noš, ki so jih izdelale tečajnice. Poseben čar daje razstavi prostor, saj so oblačila dali na ogled v tipičnih prostorih stare kraške domačije, ki je že sama po sebi vredna ogleda. Razstava bo odprta do nedelje vsak večer od 19. do 21. ure, v nedeljo pa tudi od 10. do 12. ure.
Danes se bodo na poti v Moskvo v mestu ustavili trije paraplegiki
Danes ob 13. uri se bodo na osrednjem Trgu Unita ustavili udeleženci Norega teka. Gre za pobudo treh nepomičnih oseb, Fabrizia Rossija, Claudia As šare in Tadeutza Pasternaka, ki so na invahdskih vozičkih krenili iz Ostie Lida prve dni meseca. Njihovo potovanje, Nori tek, naj bi se po predvidevanjih zaključilo 8. avgusta v Moskvi, vsega skupaj pa naj bi prevozili približno 3.200 kilometrov, porazdeljenih na 50 etap.
V Trstu bodo trije pogumni invalidi gostje tržaške občinske uprave (sektor za socialne službe), v imenu mestne uprave pa jim bodo izročili spominsko kolajno. Namen neobičajne pobude je trojen: po eni strani želijo opozoriti, da lahko tudi paraplegiki s precejšnjo dozo poguma naredijo nekaj neobičajnega, po drugi zbirati sredstva v raziskovalne namene in tretjič pripraviti posebno pot za nepomične v naravnem parku pri kraju Fregene.
PSI / V PONEDELJEK V PETERLINOVI DVORANI
0 Radijskem odm
V ponedeljek, 23. t.m., je v Peterlinovi dvorani v Trstu potekal zadnji od tradicionalnih večerov sezone Društva slovenskih izobražencev. Kot je povedal predsednik DSI Sergij Pahor, se s tem sezona kot taka še ni končala, saj bodo v začetku septembra na Opčinah še tradicionalni študijski dnevi Draga.
Na ponedeljkovem večeru so predstavili zbornik Naš glas pri nas doma in zgoščenko Glasovi za spomin, ki sta izšla ob 50-letnici delovanja Radijskega odra. Knjigo in zgoščenko sta predstavili Matejka Peterlin Maver in Marjana Prepeluh Lapornik. V zgoščenki (uredila jo je Marjana Prepeluh) najdemo odlomke nekaterih igranih del, uredniki pa so skušali pri tem zajeti glasove tistih igralcev, ki so dali pečat RO. Zbornik pa predstavlja zgodovino, vlogo in pomen RO z več vidikov: igralcev, sodelavcev in poslušalcev. Matejka Peterlin je v glavnih obrisih orisala vsebino in razčlenjenost knjige, ki vsebuje razmišljanje, posvečeno ustanovitelju
prof. Jožetu Peterlinu, pregled opravljenega dela in vloge RO, pogled sedanjega predsednika v prihodnost ter seznEune igranih del, igralcev, sodelavcev in predsednikov.
Udeleženci večera so med razpravo, ki je sledila predstavitvi, obravnavali zlasti poročanje sredstev javnega obveščanja do RO, ki je bilo po mnenju nekaterih pomanjkljivo, kar naj bi bil tudi dokaz nezrelosti in nizke ravni, na katero je padla zamejska kultura. Govor je bil tudi o vlogi in pomenu RO in radijskega medija nasploh v današnjem času.	1-2.
KD LIPA / V SOBOTO NA IVTZARJU
Bazovica je zapela
Ob zaključku sezone si je ba-zovsko kulturno društvo Lipa zamislilo pevski večer na odprtem. Dejansko sta preteklo soboto sredi vasi, na M’zarju nastopila vaška zbora, ki ju zastopata različni generaciji domačinov. Mladinski pevski zbor Bazovica, ki je nastal komaj na začetku letošnje sezone in je s sobotnim večerom kronal vrsto spodbudnih nastopov v teku letošnjega leta, se je po pod vodstvom prof. Ksenje Brass Grgič predstavil s sedmimi pesmimi. V programu, ki so ga v narodnih nošah povezovali mladi Lara, Irina in Marko, sta v sklopu nastopa mladinskega pevskega zbora ob spremljavi kitrar izstopala solista Andrej Ban in Barbara Gropajc (na sliki - f. KROMA).
Pred tipičnim kraškim portalom in ob primerni scenografiji, ki so jo ob zamisli Borisa Grgiča izdelali člani bazovskega mladinskega krožka, je nadalje pod taktirko prof. Tamare Ražem zapel Mešani pevski zbor Lipa.
Prirediteljem večera so priskočili na pomoč tudi športniki iz SD Zarja, ki so poskrbeli za prigrizek
ob zaključku nastopa.
Bazovskemu kulturnemu društvu je dejansko uspelo privabiti pod drevesa na M’zarju številno občinstvo. S tem je uresničilo svoj smoter posredovanja kulturnega dogajanja širokemu krogu domačinov in se približati tudi novim, italijansko govorečim priseljencem, da bi ohranilo tako identiteto vaške skupnosti.	(JPC)

Zasedanje o »evropskem« Trstu
V okviru tržaškega sejma bodo danes popoldne predstavili tri države: Madžarsko, Kamerun in Salvador. Največ zanimanja pa bo gotovo veljalo za zasedanje na temo Trst, vrata nove Evrope, ki ga prirejata združenji Dialoghi euro-pei in Časa d’Europa.
Naslovna definicija bo verjetno držala, menita organizatorja, saj predstavlja Trst predvsem po padcu Berlinskega zidu vezni člen med srednjo in sredozemsko Evropo. Nove politične razmere in odpiranje Evropske zveze proti vzhodu še krepijo vlogo Trsta.
Vprašanje pa je, ali se tržaške politične, gospodarske in kulturne strukture prilagajajo temu novemu toku. Pa tudi: kakšen je njihov doprinos k vključevanju v nove evropske razsežnosti ob koncu 20. stoletja. Prav o tem bodo danes ob 17.30 uri na gospodarskem razstavišču razpravljali tržaški podžupan Roberto Damiani, ravnatelj komunikacijske službe zavarovalnice Generali Armando Zimolo, ravnatelj podjetja za turistično promocijo Paolo De Gavardo, predsednik Združenja trgovcev na drobno Umberto Dorligo, novinar Giorgio Cesare, predsednik pristanišča Michele Lacalamita in podpredsednik združenja Dialoghi europei Enzo Tornelli.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
25.	junija 1997
HINKO
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 0.29 in zatone ob 11.01.
Jutri, ČETRTEK,
26.	junija 1997
STOJAN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,3 stopinje, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 13 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 59-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Perisco, Simone Aloisio, Marco Pettarin, Massimo Gentile, Ruben Alijagic, Andrea Stagni.
UMRLI SO: 84-letna Paola Guastalla, 92-letna lolanda Vascotto, 87-letni Alffedo Delneri, 88-letna Maria Zugnaz, 80-letni Bruno Gazzea, 76-letni Alberto Ravasi, 71-letni Giuseppe Verduno, 85-letna Marcella Stradi, 76-letna Lidia Bacci, 78-letna Aurelia Harej, 85-letni Epifanio Samueli, 86-let-ni Luigi Oblak, 90-letna Nelda Buttignoni.
: :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 23. do SOBOTE, 28. junija 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel.
634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -
s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 21.30 (na prostem) »Lovest«, r. Giu-lio Base.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Perversioni femminili«, i. Tilda Swin-ton, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.40, 20.20, 22.00 »Nitrato d’argento«, r. Marco Ferreri.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Star trek - primo contat-to«.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crea-ture selvaggie«.
NAZIONALE 2 - 16.15,
19.00,	21.45 »II paziente inglese «, i. Ralph Fien-nes, Juliette Binoche.
NAZIONALE 3 - 16.00,
17.30	»Lilli e il vagabon-do«, risanka, prod. Walt Disney, 19.00, 20.30, 22.15 »Il ciclone« i. L. Pieraccioni
NAZIONALE 4-16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Hamlet«, r. K. Branagh.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»La lussuria e il peccato«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00,	22.15 »Il Santo«, i. Val Kilmer.
ALCIONE -	20.00,
22.00	»Cosa fare a Denver quando sei morto«, i. Andy Garcia, Christopher VValken.
a PRIREDITVE
KD RDEČA ZVEZDA
prireja v sodelovanju z ZGONISKO ŽUPNIJO pod pokroviteljstvom Občine Zgonik »Prvi poletni večer«, ki bo 4. julija ob praznovanju sv. Urha, samatorskega patrona. Ob 19. uri bo sveta maša, ob 21. uri koncert vokalne skupine Odmevi - vodja Rada Milič. Vabljeni.
H______________IZLETI
SE ŽELIŠ pridružiti ba-zovskemu pevskemu zboru LIPA, ki pripravlja izlet na Koroško, v nedlejo, 6. julija? Odhod avtobusa ob 5.30 izpred cerkve. Maša in nastop v St. Lenartu ob 8.30, nato ogled ježu in elektrarne v Mal-tataal, kosilo, ogled gradu Beckstein in piknik pred povratkom, predvidenim za 23. uro zvečer. Na voljo je še 20 mest. Prispevek 60.000 lir ob vpisu. Telefonirajte na številki 226234 ali 226117 v večernih urah.
H] OBVESTILA
ZBOROVSKA SOLA -ZSKA in GM obveščata, da bo srečanje udeležencev in mentorjev ob zaključku prvega šolskega leta v petek, 27. junija 1997, ob 17. uri na sedežu ZSKD v Trstu. Ob tej priložnosti bo možen tudi predvpis za prihodnje šolsko leto; zato so na srečanje vabljeni tudi novi tečajniki.
SKD GRAD vabi na ogled razstave o RODBINI KREVATIN - BENEČANOVE, BANE 1795 -1997. Urnik razstave: do petka, 27. junija od 18. do 20. ure, sobota 28. od 17. do 20. mre, nedelja, 29. junija od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
KD RDEČA ZVEZDA vabi k Budinovim v Salež št. 32 na ogled razstave narodnih noš, ki so jih pripravile udeleženke poletnega tečaja pod mentorstvom gospe Marte Košuta. Razstava je odprta vsak dan do nedelje, 29. od 19. do 21. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure in od 19. do 21. ure.
MLADINSKI DOM BOL JUNEC vabi na ogled razstave Maria Magajne »20 let delovanja škofa Bellomija med nami ter motivi iz doline Glinščice«. Razstava bo odprta med tednom vsak dan od 17. do 18.30 in nedeljo 29. od 10. do 12. ure.
UPRAVA OBČINE De-vin-Nabrežina organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 3. do 17. julija 1997, v kraju Levico Terme (TN). Za podrobnejše informacije je na razpolago urad za Socialno skrbstvo Občine De-vin-Nabrežina, tel. št. 6703201 ali 6703202.
KRUT prireja 10-dnev-no letovanje v Zabnicah -hotel Bellavista, od 21. do 31 julija 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8. Tel. 360072.
KD LONJER-KATINA-
RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu drsiva v Lonjerju (umik 8.00 -13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čim-prej!
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden.
LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici.
SLOVENSKA VEMCEN-CIJEVA KONFERENCA v
Trstu sporoča, da je še nekaj prostih mest za poletno gorsko kolonjo v Co-megliansu v Carniji. Kdor se želi vpisati naj telefonira v večernih urah na št. 366970 ali 43194 za Trst, na 0481/530924 za Gorico.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
(ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, POLETNI TABOR V IZOLI, razne DUHOVNE VAJE ZA ŠTUDENTE, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA, ki jih ponuja Študentska organizacija univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št. 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali črno-bele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta za-radni letnega dopusta.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje osnovnih šol, da 30. junija 1997 zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev pokrajinskemu šolskemu skrbništvu (v smislu 7. člena zakona št. 932 z dne 22. decembra 1973). Prošnje sprejema pokrajinsko šolsko skrbništvo, ul. Cumano 2, Trst.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
Končno je privekal mali
Patrik
in osrečil mamo Cla-risso, očeta Daria in teto Eleno.
Z njimi se veselimo odborniki SKD Vigred
	
E3	ČESTITKE
Včeraj je praznovala
27.	rojstni dan GIANNA Pahor. Vse najboljše ji kličeta mama Vilma, sestra Bojana in vsi, ki jo imajo radi.
Končno ponoči bo petje v hiši. PATRIKU izrekamo iskreno dobrodošlico, mamici Clarissi in očku Dariu pa čestitamo! Pranonoti Štefanija, Danica in Pino, noneta Marija in Fabio ter Martin, Elena, Rajko, Cveta, Miro Nataša in David.
Mamico Clarisso in očka Daria je osrečil mali Patrik. Iskreno čestitamo Branka in Jordan.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
INDUSTRIJSKA GRUPACIJA zaposli v eni od svojib tovarn v Sloveniji analitika programerja. Zahtevajo se naslednji pogoji: opravljena višja srednja šola (aktivno znanje slovenskega in italijanskega jezika), obvladanje sistema AS400 IBM in jezikov RPG 400, SQL, CLP 400, opravljen vojaški rok. Delovno mesto: Ljubljana. Prijave poslati na C. P. 2070 Opčine.
ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806.
PRODAJAM novogradnjo trosobnih apartmajev v Portorožu in Cr-varju ter dvosobnih v Opatiji. Za informacije tel. (0481) 30802 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 14. uro.
IŠČEMO vajenko ali pomočnico za frizerski salon. Tel. (0481) 882300.
PRIJAZNE mucke iščejo nove lastnike in topel dom. Tel. 251203.
OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alu-miniaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. 2149265 -urad ali 228174 - dom.
Podjetje iz področja alarmnih naprav zaposli prodajalce/ke za pokrajino Trst. Ugodna provizija in visoke nagrade. Izpopolnjevalni tečaj v breme podjetja. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Deltacom«.
PRODAM malo kosilnico znamke StihlL Tel. 226568.
IŠČEMO ODGOVORNO in prijazno osebo za popolno oskrbo ostarelega para 7 dni na teden v Trstu. Telefonirati ob urah kosila na 040/211380	ali
0481/78139.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo male psičke. Tel. 327044 ali 327157.
MLAD PAR išče hišico, z drvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil, za najvišjo ceno 150 milijonov lir. Tel. 040/421106 ali 040/226900 ob uri kosila.
IŠČEMO OSEBE (30-50 let) za »part-time«
delo v Sloveniji. Tel. (0481) 809162 - France-sco Certo.
ZARADI neprikladno-sti sprecifični vrtni površini prodam novi električni kosilni aparat znamke Ns Mc Culloch (450 vvattov) rabljen samo enkrat. Po želji prodam tudi 40 m dolg ka-belj. Klicati zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer na št. 327091.
PRODAM Opel Corsa GLS 1.2, novi model ’93 v odličnem stanju. Tel. ob uri kosila oz. zvečer na št. 421412.
VSAKO SOBOTO vas lahko letalo odpelje na Elafitske otoke pri Dubrovniku, kjer boste preživeli vaš rajski teden. Blaga klima, peščene plaže, čudovite sprehajalne poti in predvsem ljudje, dajejo osnovo za lepe počitnice na otokih. Cene zelo ugodne! Pohitite. Gec tours - Škofije, tel. 0038666549588.
FIAT 126 PERSONAL 1980 opravljen tehnični pregled prodam. Tel. 214744.
GORENJSKA - V privatnem penzionu z lastnim bazenom, teniškim igriščem odstopim rezervacijo v juliju. Tel. 214744.
PODARIM malo črno muco. Tel. 200079.
POHIŠTVO KORŠIČ, ul. S. Cilino, 38 - Trst. Raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni.
PODJETJE ZAPOSLI gospo za delovno mesto prodajalke. Delavni urnik 8.30-12.30 ter 16.00-J9.30. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 3, 34137 - Trst, pod šifro »rada prodajam«.
PRODAJAM nove strešnike po polovični ceni. Tel. ob večernih urah na št. 040/299577.
PRODAJAM harmoniko Victoria, 120 basov, »bassi sciolti« po polovični ceni. Tel. ob večernih urah na št,-040/299577.
NE VEŠ KAM z družabnimi igrami (domino, puzzle, lego kocke, žoge itd.)? Daruj jih SKLADU MITJA CUK! Dobrodošle bodo otrokom v poletnih centrih. Opčine - Narodna 126 - tel. 212289 - med 8. in 15. uro.
HIŠICA na Krasu priključena, 60 kv.m, 60 kv.m kleti, 700 kv.m terena, možna razširitev 60 + 60 kv.ma Lavrova.
HIŠA na Krasu, 140 kv.m, 140 kv.m. kleti, možna razširitev 60 + 60 kv.m, 3000 m terena, 500 milijonov lir. Tel. 229121.
OSMICO imata odprto Olga in Ladi Rebula, Repnic 2.
OSMICO je odprl Stanko Gruden iz Sama-torce. Vabljeni na pristno kapljico in domač pršut.
IGOR in DARIA sta
odprla osmico v Zgoniku št. 4. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek.
OSMICA KOSMINA, Brje pri Komnu, je odprta do 29. junija 1997.
OSMICA je odprta v Dolini št. 233.
PRI MISKOTU na Opčinah, ulica Peonie 3, smo znova odprli osmico. Prijazno vabljeni stari in novi prijatelji, ljubitelji domače kapljice.
PRISPEVKI
Ob 9. obletnici smrti dragega Danila Radoviča se ga spominja žena Zofka ter daruje
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Popravek: V spomin na Mitjino mamo g. Ma-
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
. od ponedeljka*= m g-do sobote od IV. do IO. ure .
rijo Gruden vd. Pertot darujejo uslužbenci občine Devin-Nabrežina
174.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na Grob Vladimira Kende daruje Mara Bratož
50.000	lir za Stadion 1. maj.
Na željo pok. sestre Pepke Vidav (Cebano-ve) prispeva ob 1. obletnici smrti brat Ivan
100.000	SIT za Sklad Dama Andrej Zink in
100.000	SIT za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Lidijinega očeta Vladimira Kende darujejo rekreativke ekipe 10 60.000 lir za Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj.
V	spomin na Tončko Gorkič darujeta Mario in Miranda 50.000 lir za opnesko cerkev.
V	trajen spomin Marinine mame Ade Cuk vd. Verša daruje Nadja
30.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
Drago in Lilijana darujeta 100.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Mira Kendo daruje družina Bolčina 50.000 lir za obnovitev Stadiona 1. maj.
V	spomin na Ado
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Cuk vd. Verša darujeta Boža in Pepi Cuk
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	isti namen darujeta Zalka in Berto Bogateč
30.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ado Cuk vd. Verša darujeta Ljuba in Marica »od Slovenca« 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela.
V	isti namen daruje Vanda Milič 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Pepko Rustja daruje Marica »od Slovenca«
10.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ado Cuk vd. Verša daruje družina Ferluga 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na drago Ado Cuk vd. Verša daruje Marija Daneu vd. Segina 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ado Cuk daruje Eda iz Križa
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Marijo Križmančič daruje Francka Kalc
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ado Verša daruje Marta Guštin 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ado Cuk vd. Verša darujeta Anica in Satano Škabar
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Za zvon cerkvice na Jezeru darujejo: Pavel Zlobec 20.000 lir, Sergio Pettirosso 50.000 lir in Rosa Počkaj 20.000 lir.
V	spomin na Justino Cossutta Žerjav daruje Ines Tenze 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Marijo Visintin vd. Duri darujeta Fani in Adriana
50.000	lir za SKD Vigred.
ZALOŽBA LINI / DARIO ALBERI
DOLINA / JUNIJSKI GLASBENI VEČERI
Vsesplošni vodnik po istrskem polotoku
V zgledno pripravljeni knjigi pa je več neljubih napak
Pri tržaški založbi Lint je pred kratkim izšla knjiga Daria Alberija Istria - Storia, arte, cultura (Istra -Zgodovina, umetnost, kultura), ki naj bi bila v hotenju založnika vsesplošni vodnik po Istri: knjiga, ki jo preberemo preden se odpravimo na izlet, a tudi knjiga, ki jo vzamemo s sabo, da si na poti osvežimo spomin ali na novo preberemo podatke o kraju, ki smo ga nameravali obiskati ali pa smo se v njem ustavili po naključju, obenem pa tudi knjiga, ki naj bi postala nepogrešljiva izhodiščna točka za vsakogar, ki se loti kakršnegakoli raziskovanja o Istri.
V marsikaterem pogledu je založnik svoj namen tudi dosegel. Knjiga meri 17 cm v dolžino in 14 cm v širino, debela je približno 8 cm, težka je sicer več kot kilogram, vendar jo lahko brez težave stlačimo v katerokoli popotno torbo, na zadnjem sedežu avtomobila pa sploh ne bo nikomur v napoto; poleg tega
58.000	lir res ni pretirana cena za 2016 gosto tiskanih, a preglednih strani, v katerih najdete podatke tudi o zakotni vasici s štirimi hišami in peščico prebivalcev, poleg neštetih topografskih kart večjih krajev, tlorisov mest in mestec, novih in starih Cmobelih ilustracij raznih avtorjev ter zgodovinskih zemljevidov.
Dario Alberi je v dolgoletnem potrpežljivem delu iz različnih virov zbral pravo goro zgodovinskih podatkov in jih nato usklajeno navedel v svoji knjigi. Prav obilje zgodovinskih podatkov je najbolj presenetljiva značilnost knjige. Celo za res majhne zaselke, kot je, denimo, Vinjan pri Orehu, kjer so bile v začetku petdesetih let tri hiše, sežejo podatki nazaj do leta 1202; kadar gre za le malo znamenitejše kraje, avtor natrese kopico podatkov od prazgodovine do današnjih dni. Njihovi rasti in propadu sledi od časov, ko so bili še gradišča, do pričevanj o Keltih, Ilirih, Rimljanih, Bizantincih, o vdorih barbarskih plemen, med katerimi so seveda omenjeni tudi Avari in Slovani, o dobi fevdalizma, o beneški republiki, o turških napadih, o ilirskih provincah, o avstroogrskem cesarstvu - še najbolj skopi se tako zdijo podatki iz našega stoletja. Vsi ti podatki so tudi v preglednem kronološkem redu na kratko navedeni.
Nato je v šestih straneh podan geo-morfološki opis istrskega polotoka, na strani 117 pa se zaCne vodnik p posameznih krajih.
Dario Alberi je v svojem delu istrski polotok razdelil na tri dele, ki se od notranjosti spuščajo proti morju: na belo Istro po barvi apnenca, na zeleno Istro, kjer flišasta tla prekriva bujno zelenje, in na rdečo Istro po značilni barvi prsti. Opis se zaCne v beli Istri pri Glinščici in Socerbu po Ciceriji do Učke in Opatije; nadaljuje se v zeleni od Ospa, Milj, Rižane, Dragonje, severno od Mirne do Plomina; zadnji del je posvečen rdeCi Istri, južno od reke Mirne in Plomina. Za preglednejše iskanje je knjiga opremljena še z italijanskim in slovensko-hrvaškim abecednim kazalom različnih krajev ter z abecednim kazalom imen zgodovinskih osebnosti, ki so navedene v njej. Seveda ne manjka obsežna bibliografija.
Avtor je vse opisane kraje obiskal in iz dela veje resnično zanimanje zanje. Podatke navaja jasno in natančno, kot mu verjetno narekuje poklicna usposobljenost, saj je geometer; njegovo podjetje se je ukvarjalo z zahtevnimi restavratorskimi deli: vse to je razvidno v opisih krajev, ki pa dajejo prednost zemljepisnim in zlasti zgodovinskim po-
datkom. Umetnost in kultura, ki sta prav tako navedeni v podnaslovu, sta prisotni kot komponenti zgodovinskih podatkov, kar pa je verjetno za tako knjigo še najbolj umestno.
Avtor še poudarja, da se namenoma ni dotaknil političnih tem in da se je istrske zgodovine loteval skrajno racionalno, tudi dogodke v tem stoletju opisuje nadvse previdno, vendar je razvidno, da je podatke črpal izključno iz italijanskih virov, tako da je slovenska in hrvaška prisotnost vedno prikazana kot tujek, vrinek, in preveC omejeno. Popolno nepoznavanje slovenščine in hrvaščine je razvidno tudi pri razlagi slovanskih imen krajev - kakšen smisel ima iskati keltski izvor imena Brest za kraj, ki so ga Italijani imenovali Ohneto? Je že res, da se je marsikatero slovensko in hrvaško krajevno ime izoblikovalo po starih keltskih, ilirskih, rimskih, celo po italijanskih, nekatera pa so vendarle bila slovanska, veliko krajev so poselili Slovani, potem ko so jih prejšnji prebivalci zapustili, tako da je tudi ime kraja postalo povsem njihovo; poitalijančevanje imen v času fašizma je bilo nacionalistično nasilje - ne bi bilo zato lepo povedati, katero je bilo izvirno ime takih krajev?
Vsi kraji, ki jim je posvečeno poglavje ali podpoglavje, so dosledno navedena dvojezično, najprej v italijanski, nato v slovenski ali hrvaški obliki, to velja celo za kraje na italijanskem ozemlju, toda za kraje brez samostojnega poglavja je navedena samo italijanska oblika, pa čeprav gre za izključno slovenski ali hrvaški zaselek. Pri slovanskih oblikah motijo tudi številne napake, kot so Sabrežec za Za-brežec, Sveti Jama namesto Sveta jama, da o manjkajočih strešicah sploh ne govorimo - ob trudu, ki ga je vložila v knjigo, bi si založba Lint lahko le privoščila slovenskega in hrvaškega lektorja. In za konec, Hrvati so vedno prevedeni kot »Croati«, Slovenci pa vCasih kot »Sloveni«, še največkrat pa kot »Slavi«. Ali ne bi veljalo italijanske bralce, zlasti tiste, ki so istrskega izvora, z dosledno rabo pravilnih izrazov vendarle naučiti, da so tudi Hrvati »Slavi«, prav tako Srbi, Makedonci, Bolgari, Cehi, Rusi...
(bov)
Tatjana Jercog navdušila publiko
Pianistka-domačinka, bivša gojenka GM, je diplomirala lani na tržaškem konservatoriju
Ko bomo pisali kroniko pobud dolinskega KD Valentin Vodnik, bomo letošnje koncerte Junijskih večerov prav gotovo zapisaili med posebno uspešne. Niz se sicer še ni zaključil -zadnji koncert je namreC na vrsti v Četrtek - učinek pa je Ze dovolj jasen. Po navdušenju, ki ga je ustvaril uvodni koncert Dvojezičnega zbora iz Celovca, je odobravanje požel še razvedrilni veCer z Long Zlunk Big Bandom, čist glasbeni učitek pa je ponudil klavirski recital, na katerem se je prejšnjo soboto zvečer predstavila mlada glasbenica Tatjana Jercog (foto KROMA).
Kot rečeno, je sedaj na vrsti še zadnji od letošnjih Junijskih glasbenih večerov, in sicer v Četrtek, 26. t.m., ko bo ob 20.30 na dolinski KTuži zaigral Pihalni orkesterr Breg pod vodstvom Renza Muscovija, ob zaključku šolskega leta pa bodo nastopile tudi pihalne skupine godbe-niških šol v Nabrežini, na Proseku in v Dolini.
Ze od jeseni 1994, ko je Tatjana Jercog uspešno diplomirala na tržaškem konservatoriju, so si v dolinskem društvu, kjer je mlada glasbenica vsestransko vključena v kulturno delovanje, zaželeli ovrednotiti ta študijski uspeh s celovečernim koncertom so-vašCanke. Postavila se je skorajda »večna« težava, s katero se v Dolini kar nenehno srečujejo, in sicer vprašanje prireditvene dvorane in - v tem primeru - tudi razpoložljivost klavirja. V letošnji sezoni pa je zamisel le doživela uresničitev, rekli bi lahko, da je segla še nekoliko dlje, saj je klavirski koncert zazvenel med starodav-
nimi zidovi cerkvice sv. Martina, glasbena poustvarjalnost, s katero nam je postregla Tatjana Jercog, pa je gotovo bila na višji ravni. V tem času se je namreč mlada glasbenica z veliko doslednostjo in resnostjo izpopolnjevala in takorekoč dozorela zaznavno kakovostno stopnjo podajanja, v tehničnem, pa tudi sploh izvajalskem smislu. Dosedanje šolanje na Evropskem konservatoriju v Parizu je ob uspešno prestali diplomi obrodilo sadove, tako da je bil sobotni Junijski glasbeni veCer, ki se je med drugim uokvirjal v pobude ob Evropskem dnevu glasbe, pravo doživetje.
Tatjana Jercog je v prvem delu izvedla Beethovnovo Sonato v B-duru op. 106 št. 29 v
štirih stavkih, eno izmed zahtevnejših	del
nemškega skladatelja. Drugi del sobotnega koncerta je bil pestrejši in je obsegal Beethovnovo Sonato v G-duru op. 79 št. 25 v treh stavkih. Novel-letto Roberta Schumanna in še štiri odlomke iz Brahmsovih Klavier-stiicke op. 119. Da je bilo izvajanje Tatjane Jercog, bivše gojenke GM v razredu prof. Xenje Brass, res dobro in nadvse prepričljivo, je pričalo že burno ploskanje, s katerim je številno občinstvo nagradilo mlado glasbenico in jo večkrat priklicalo na ponoven priklon. Za manj strokovne poslušalce je bilo to veliko Čustveno doživetje, za izkušene glasbenike pa pravi koncertni dogodek, vreden pozornosti.
Damjana Ota
Celovit prikaz dela Maksa Fabianija
Ob izdu knjige tržaškega profesorja arhitekture Marka Pozzeta, Maks Fabiani - vizije prostora, je bila v prostorih ljubljanskega Magistrata tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili o življenju in delu velikega slovenskega arhitekta in urbanista, čigar monografija je pred tedni izšla pri založbi L.I.B.R.A. Gre za knijgo, ki v italijanskem (originalnem) jeziku še ni izšla, hkratna izdaja v slovenščini in italijanščini pa zaradi finančnih težav ni bila mogoča.
Avtor knjige, ki obsega 400 strani, vsebuje 670 risb, in v kateri je delo Maksa Fabianija prvič predstavljeno v celoti, pravi, da Fabianija poznamo predvsem kot arhitekta in urbanista, ki je deloval v Avstro-ogrskem cesarstvu, pa tudi v Italiji in Franciji. Svoj prepoznaven pečat pa je pustil predvsem na Dunaju, v Ljubljani, Opatiji, Trstu, Gorici in mnogih drugih krajih.
Manj znan pa je Fabiani ot obnovi-
telj, ki je priravil načrte za obnovo Soškega bazena, Vipavske doline in zahodnega Krasa, se pravi slovenske krajine, ki je med prvo svetovno vojno utrpela veliko razdejanje. Se posebej je znamenita njegova obnova go-riške stolnice, ki se po besedah avtorja monografije danes lahko primerja z najlepšimi cerkvami v Italiji. Zanimivo pa je, da ni ohranjene nobene risbe ali skice osmih goriških cerkva, ki so jih obnovili po njegovih načrtih, saj jih je zaradi sporov z italijanskimi oblastmi odajal anonimno.
O Fabianijevem delu je govoril tudi dr. Nace Sumi, ki je Fabianija označil za prvega regionalnega urbanista, cigar delo je potrebno varovati v vsem njegovem obsegu.
Boris GaberšCik za Fabianija pravi, da je bil vizionar, kar se še posebej vidi v načrtih za plovno pot Jadran-Donava, ki bi potekala skozi vipavsko dolino, pa tudi v načrtih za razširitev Trsta t.i. Tržaški emporij.
LJUBLJANA / VOLČJE NOČI NAJBOLJŠI ROMAN '96
Vladu Žabotu nagrada kresnik
Na ljubljanskem Rožniku je v ponedeljek zvečer Silvija Borovnik v imenu petčlanske žirije Društva slovenskih pisateljev in časnika Delo razglasila, da je med skupno 45 romani, ki so izšli v koledarskem letu 1996 oz. med petimi romani avtorjev, ki jih je uvrstila v ožji izbor, za najboljšega ocenila Voleje noči Vlada Žabota (Pomurska založba). Borovnikova je omenila, da žirija pri tej odločitvi ni bila ravno soglasna, zato se je odločila za sistem izločanja. Med zadnjima dvema najre-snejšema kandidatoma je nato izbrala Sabota; predsednica ob tem ni povedala, kdo je bil drugi najresnejši kandidat
za kresnika. Zmagovalcu nagrade kresnik bo pripadla nagrada
900.000	tolarjev, takoj po slovesni razglasitvi pa je nagrajencu Žabotu tudi pripadla čast, da je prižgal velik kres pred cerkvico na Rožniku.
Nominiranci za tokratno, že sedmo podelitev nagrade kresnik po vrsti, ki je bila letos uvrščena tudi v okvir Evropskega meseca kulture Ljubljana '97, so bili: Jože HudeCek z romanom Ulice mojega predmestja (založba Mihelač), Uroš KalCiC za roman Numeri (Nova revija), Dušan Merc z romanom Galilejev lestenec (Literatura), Vinko Moederndorfer za roman Tek za rdečko hu-
dičevko (Obzorja) in Vlado Žabot z romanom Voleje noči (Pomurska založba).
Petčlanska žirija v sestavi Silvija Borovnik kot predsednica ter člani Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti, Goran Gluvič in Mate Dolenc se je za nagrajenca odločila po premisleku v Cankarjevi sobi na Rožniku. V izboru za letošnjo nagrado je bilo 45 romanov, višina nagrade pa ostaja 10.000 nemških mark oz. približno 900.000 tolarjev.
Celotna organizacija in izpeljava podeljevanja nagrade kresnik, ki je doslej po tradiciji potekala na Muljavi, je od letos v rokah časnika Delo, sicer doslej njene-
ga glavnega pokrovitelja. Dosedanji nosilec nagrade, Društvo slovenskih pisateljev, bo še naprej sodelovalo pri sestavi žirije (letos je njena sestava enaka lanski), pri organiziranju tematskih pogovorov in iskanju morebitnih sponzorjev.
Prvič so nagrado kresnik, katere pobudnik je bil prav letošnji nagrajenec Vlado Žabot, podelili leta 1991 v Razkrižju ob Muri. Naslednjih pet let je gos na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Za prihodnja leta obstaja tudi možnost, da bi se slovesnost in podeljevanje nagrade selila po domačijah slovenskih literatov po Sloveniji. (STA)
NEW YORK / POSEBNO ZASEDANJE OZN
Okolje in razvoj v ospredju zasedanja generalne skupščine
Za Slovenijo priložnost zo lobiranje zo pridružitev zvezi NATO
Romano Prodi
Janez Drnovšek
NEW YORK - Pet let po svetovnem vrhu v Riu de Janeiru o zaščiti okolja in o razvoju poteka v Stekleni palači OZN posebno zasedanje Generalne skupščina posvečeno okolju in razvoju, na katerem naj bi podali obračun dosežkov tega zadnjega petletja. In obračun je bistveno negativen, kot kaže izredno preprost podatek: leta 1992 so se domenili, da bodo povečali prispevek industrializiranih držav za razvoj revnejših držav od 0, 35% letnega bruto domačega proizvoda na 0, 7%, v resnici pa se je zaradi gospodarske krize prispevek v zadnjem petletju zmanjšal naO, 27%.
Nič na boljšem niso glede uveljavljanja določil o neposrednem onesnaževanju okolja in
predvsem atmosfere, kot se je pokazalo tudi na nedavnem denverskem vrhu G7, ko niso niti odobrili, zaradi nasprotovanja ZDA, sicer medle resolucije za zmanjšanje uporabe plinov, ki uničujejo ozonsko plast. Na zaključni seji izrednega zasedanja v petek bo nastopil sam ameriški predsednik Clinton, ki je že napovedal »odločen govor«, vendar si nihče ne pričakuje od prvega človeka ameriške uprave nič več kot skupek retoričnih izjav, brez nobenega praktičnega učinka na industrijsko onesnaževanje in prekmemo izkoriščanje naravnega okolja.
Italijanski predsednik vlade Romano Prodi je nastopil pred Glavno skupščino in govoril točno
7 minut; pri tem je poudaril, da je po svetu vse preveč onesnaženja, preveč zapravljanja naravnih dobrin in premalo pozornosti pri ohranjanju bološke-ga bogastva.
Na posebnem zasedanju, ki se ga udeležuje 123 predsednikov in zunanjih ministrov z vsega sveta, je sinoči nastopil tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki je spregovoril predvsem o zaščiti gozdov. Ob robu zasedanja se je Drnovšek srečal z vrsto državnikov in sicer s španskim, danskim, nizozemskim, belgijskim, luksemburškim, norveškim, portugalskim, romunskim in italijanskim premieram. Vtis vseh pogovorov, ki so tekli predvsem o širitvi zveze NATO in vlogi Slovenije v prvem krogu širitve, je bila izjemno pozitivno ocena Slovenije, so sporočiti viri bhzu Drnovškove delegacije. Sogovorniki so potrdili, da so zelo naklonjeni Sloveniji in poudarili, da je njihovo stališče, da bi Slovenija morala biti v prvem krogu širitve zveze NATO. Ob tem so dodali, da odločitev glede širitve zveze NATO še ni sprejeta, da se še zmeraj zazvemajo za konsens pri širitivi, ter da niso zadovoljni s tako de-cidiranim ameriškim stališčem, ki nasprotuje vstopu Slovenije v prvem krogu širjenja zveze. Najmočnejša zagovornika Slovenija sta vsekakor italijanski premier Romano Prodi in predsednik belgijske vlade, pa tudi francoski državni poglavar. Drnovšku so svetovali, naj Slovenija nadaljuje z aktivnostmi za približevanje zvezi NATO.
NATO / KOMENTAR TEDNIKA THE EUROPEAN
Slovenija in Romunija izven igre
ZDA trdijo, da je odločitev ZDA »trdna«, kar pomeni, da je ne nameravajo spreminjati
LONDON - "Gospodar je spregovoril, " je po nenadni odločitvi ameriške administracije, da namerava Širitev zveze NATO omejiti na tri nove Članice, grenko dejal diplomat neke južnoevropske države Članice Severnoatlantske zveze, piSe tednik The European in dodaja, da so države, ki podpirajo sprejem tudi Slovenije in Romunije, naj-vecjo bitko že izgubile, saj sta ti dve državi umeSCeni na Četrto oziroma peto mesto, ZDA, kot daleC najmočnejša Članica zavezništva, pa vztraja, da je njena odločitev "trdna
Slovenija in Romunija uživata precej simpatij, obe pa tudi zatrjujeta, da izpolnjujeta vse po-
goje za članstvo v zvezi NATO. Odločitev ZDA "razumemo kot preventivno akcijo, s katero bi zaustavili naraSCajoCo podporo Sloveniji, " navaja The European izjavo slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja, ki je poleg tega poudaril, da Slovenija "izpolnjuje vse pogoje, Ce pa kdo zatrjuje, da pogojev ne izpolnjujemo boljše kot ostale države, naj to tudi dokaže".
"Slovenija, majhna država brez vplivnega lobija v VVashing-tonu, se je morala za svojo stvar trdo boriti, " piSe omenjeni tednik in dodaja, da bi se Slovenija, "Ce bi bili kriteriji zveze NATO edina osnova za širitev zveze,
kvalificirala prva". Slovenija je zahodno usmerjena, njene oborožene sile so modernizirane, država pa je dovolj uspeSna, da lahko sama krije stroške članstva v Severnoatlantski zvezi, kar ne velja za tri najbolj favorizirane države kandidatke. Poleg tega kot del nekdanje Jugoslavije Slovenija ni bila nikoli Članica Varšavskega pakta, piSe The European.
Obstaja pa nevarnost, da bi neuspeSne države kandidatke prenehale z uspešnim delom, ki so ga vložile v prizadevanja za Članstvo v zvezi NATO, ter tako ogrozile krhko stabilnost v Srednji in Vzhodni Evropi, povzame The European. (STA)
VOJNI ZLOČINI / VČERAJ PRED MEDNARODNIM SODISCEM V HAAGU
Začel se je proces proti poveljniku hrvaškobosanskih sil Hvo Blaškiču
Hrvaški general je obtožen zločina proti človeštvu in tvega dosmrtno ječo
HAAG - Hrvaški general Tihomir Blaškič, 36-letni bivši poveljnik hrvaško-bosanskih sil Hvo, je od včeraj prvi protagonist balkanske vojne, ki mu pod obtožbo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu sodi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Blaškič (na sliki APJ, ki je že več kot leto v hišnem zapora v neki dobro zastraženi vib, skriti v okolici Haaga, je prvi general, ki se je znašel pred mednarodnim sodiščem od časov niim-berških procesov proti nacistom.
Hrvaški general je včeraj na videz neprizadeto sledil branju obtožnice, ki ga je v blindirani sodni dvorani opravil ameriški pravdnik Mark Harmon. Samo nervozni trzljaj ustnic je od časa do časa razkril veliko notranjo napetost obtoženca. Blaškič je obtožen, da je v letih 1992-1994 organiziral etnično čiščenje muslimanskih vasi v osrednji Bosni in da je pustil svojim možem, da so rušili, mučili, ubijali in posiljevali. Sam se je razglasil za nedolžnega, ker da ni vedel, kaj so počenjali njegovi vojaki. Tožilec pa je prepričan, da je Blaškič vedel vse o grozodejstvih svojih mož in če jim ni sam ukazal zločinov, jih zagotovo ni kaznoval.
General Blaškič, ki ga je hrvaški predsednik Franjo Tudjman nedavno odlikoval za vojaške zasluge, je den od štirih obtožencev sodišča OZN. Ostali so Radovan Karadžič, Ratko Mladič in Dario Kordič, ki se skrivajo in jim ni mogoče soditi v odsotnosti. Blaškič tvega dosmrtno zaporno kazen.
Avstrija v NATO?
DUNAJ - Avstrijski obrambni minister VVemer Fas-slabend se je zavzel za vstop Avstrije v zvezo NATO do sredine leta 1999. Po njegovem mnenju Avstrija doma za razpravo o zvezi NATO potrebuje pol leta. Po mnenju avstrijskega obrambnega ministra članstvo v zvezi NATO za Avstrijo tudi ne prinaša "nobenih slabosti". (STA/APA)
Japonska in NATO
BRUSELJ - Japonski zunanji minister Jukihiko Ike-da se je včeraj na zvezi NATO zavzel, naj Severnoatlantsko zavezništvo v času vzpostavljanja novih odnosov z Rusijo in širitve na Vzhod Evrope okrepi odnose z Japonsko. "Današnje srečanje je bilo posvečeno možnostim za krepitev stikov in koordinacije med Japonsko in zvezo NATO," je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Javierjem Solano izjavil vodja japonske diplomacije. "Strinjali smo se posebej v točki, da bo širitev zveze NATO in sklenitev temeljne listine med zavezništvom in Rusijo zelo vplivala ne le na Evropo, temveč tudi na Azijo in Japonsko, " je dodal. Od diplomatskih virov na zvezi NATO je slišati, da države članice zavezništva niso vse popolnoma naklonjene zamisli o razvoju posebnih odnosov med zvezo in Japonsko. Japonci so se zavzeli, da bi jih zavezništvo obveščalo o razpravah, ki bodo potekale v okvira skupnega sveta Rusije in zveze NATO, vendar so na strani zavezništva naleteli na odklonilno stališče, trdijo isti viri. (STA/AFP)
Razveljavili bavarski zakon o splavu
KARLSRUHE - Nemško ustavno sodišče je v bistvenih delih začasno razveljavilo bavarski zakon o umetni prekinitvi nosečnosti. Oba zdravnika za opravljanje umetne prekinitve nosečnosti Friederi-ch Stapf iz Muenchna in Andreas Freudemann iz Nuernberga bosta tako lahko še dalje opravljala svojo dejavnost, predvidoma za najmanj šest mesecev. V skladu z bavarskim zakonom lahko dohodki, povezani z opravljanjem umetne prekinitve nosečnosti, predstavljajo največ 25 odstotkov celotnih prihodkov zdravniške prakse. Kar pomeni, da bi morala omenjena dva zdravnika, ki opravita več kot polovico umetnih prekinitev nosečnosti na Bavarskem, svoji ordinaciji zapreti 1. julija. (STA/dpa)
Levica bo podprla Vilmazovo vlado
ANKARA - Novi turški mandatar za sestavo vlade je danes začel pogovore z vodji posvetnih parlamentarnih strank, dobil pa je že obljubo o podpori dveh turških strank levice. Podporo svojih političnih formacij sta namreč Vilmazu obljubila Bulent Ecevit, vodja Stranke demokratične levice, in Deniz Baykal, vodja Republikanske stranke ljudstva. Tudi vodja manjše desničarske Stranke za demokratično Turčijo Husamettin Cindorak ni izključil možnosti, da bi njegova stranka sodelovala v vladi Vilmaza. (STA/AFP)
Škandal v ruski vladi
MOSKVA - Ruska vlada je zahtevala odstop pravosodnega ministra Valentina Kovaljova, ki mu očitajo vpletenost v seksualno afero. Tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski je včeraj za tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil, da bo ruski predsednik Boris Jelcin v prihodnjih dneh odločil o usodi ministra. Sliko golega Kovaljova v savni s skupino golih deklet je objavila neka ruska revija. (STA/dpa)
Ekumenska skupščina
GRADEC - V avstrijskem Gradcu se nadaljuje Draga evropska ekumenska skupščina, ki je bila danes v znamenju težavnih izzivov za ekumene v nekdanjih komunističnih državah. Poglavar armensko apostolske cerkve Karekin L je tako cerkvene dostojanstvenike posvaril pred morebitnim "kaosom”, v katerega bi lahko pripeljal trenutni položaj v vzhodni Evropi, "če ne bodo na tej zgodnji stopnji pravilno in učinkovito ravnali". Prireditelji pa so tudi sporočili, da je prvič uspelo, da so na kakšen velikem cerkvenem zborovanju vključene tudi skupine istospolno usmerjenih. Nocoj naj bi tako v okviru predavanja Homoseksualnost in cerkev spregovorili tudi predstavniki homoseksualcev. (STA/APA)
Miloševič na Kosovu
BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič bo po dolgem času danes znova obiskal Kosovo. Kot so danes sporočili iz njegovega kabineta, bo obiskal Prištino, Peč, Gnjilane in Prizren. Miloševičev obisk na Kosovu pričakujejo že več tednov. Miloševičev hitri politični vzpon se je začel pred desetimi leti prav na Kosovu, kjer je zagovarjal srbske nacionalne interese. Kot so te dni poročali neodvisni beograjski mediji, je Miloševič edini srbski politik, ki se doslej še ni izrekel do spornega vprašanja Kosova. (STA/APA)
GORICA / PREPIRI V VEČINI NA OBČINI
Župan Valenti skuša pomiriti duhove
Predstavnike različnih "duš" koalicije vabi k večji strpnosti in manjši prepirljivosti
Župan Gaetano Valenti je vCeraj posegel v polemiko med Krščanskim demokratičnim centrom in Nacionalnim zavezništvom, ki pretresa večinsko koalicijo na Goriški občini. Valenti skuša pomiriti razburjene duhove in poziva predstavnike raznih sil zavezništva »ki se te dni obdelujejo po Časopisih z medsebojnimi in pogosto neumestnimi obtožbami«, naj bodo bolj umirjeni. Medsebojni prepiri gotovo niso prispevek k uveljavljanju politiCno-upravnega programa, ki so ga goriški občani nagradili leta 1994, ugotavlja župan.
Valenti s tem v zvezi ugotavlja, da so stranke Kartela svoboščin v mestu obdržale večino tudi na lanskih političnih in
letošnjih pokrajinskih volitvah. To je po njegovi oceni dokaz, da goriški volilci nagrajujejo delo sedanje občinske uprave, ki ima kot načrt to,»da pripelje Gorico v Evropo skozi glavna vrata«. Valenti pravi, da osebno sprejema ta konsenz tudi kot spodbudo za nadaljevanje po začrtani poti. Prav zaradi tega ocenjuje, da so sedanji prepiri v koaliciji neodgovorni in da so bolj izraz medosebnih spopadov kot pa vsebinskih političnih razhajanj. »Razlike med silami Kartela naj bodo -mimo demagoških izjav o vlogi desnice in centra -obogatitev in ne vir konfliktov v koaliciji«, si želi župan.
Vprašanje je, ali bo Va-lentijev poziv zalegel. Res
NOVICE
Priprave na tradicionalni glasbeni festival v Števerjanu
Šestindvajset ansamblov narodnozabavne glasbe bo ob koncu prihodnjega tedna nastopilo na tradicionalnem festivalu v Števerjanu. Tekmovalni nastopi bodo v petek in soboto zvečer, medtem ko bo v nedeljo popoldne zaključni del prireditve z nastopom finalistov, proglasitvijo zmagovalcev in nagrajevanjem. V nedeljo bo v Števerjanu, na prireditvi, ki jo prireja društvo F.B. Sedej nastopil tudi znani ansambel "Beneški fantje”, ki letos slavi 45 - letnico delovanja. V Števerjanu prirejajo sočasno s festivalom tudi razstavo in pokušnjo briških vin, v Sedejevem domu pa pripravljajo priložnostno razstavo kompozicij suhega cvetja Vilme Zot-ti.
Nova knjiga goriškega gornika Rudija Vittonja
Prav pred kratkim je pri založbi Centro Documen-tazione Alpina v Torinu izšla nova knjiga goriške-ga gornika Rudija Vittorija ”Sui sentieri del Friuh Venezia Giulia (Po stezah Furlanije Julijske krajine). Avtor opisuje 35 izletov na različnih območjih naše dežele. Takoj naj povemo, da ne gre za goli opis poti, težavnostnih stopenj in drugih "koristnih” podatkov, ampak se avtor na vsakem izletu posveti tudi opisu ljudi, krajev, zanimivosti, temu kar sestavlja celostno podobo gorske krajine, oziroma posameznih dolin in območij. Na to opozarja že podnaslov knjige, ki je tudi v furlanšCini (Pai trois da lejendis/Po poteh legend). Knjigo bodo predstavih jutri, 26. t.m. ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Rossinijevi ulici 13.
Nocoj na gradu Striček Vanja
Na odru prireditvenega šotora na gradu se 7. festival amaterskih gledališč za Trofejo goriškega gradu nadaljuje nocoj ob 21.15 z drugo predstavo v tekmovalnem sporedu. Današnja predstava je Striček Vanja Antona Čehova (letos poteka toCno sto let od nastanka tega priljubljenega dramskega besedila). Uprizorili jo bodo člani amaterske gledališke skupine “La betulla” iz kraja nave pri Brescii. Predprodaja vstopnic poteka v knjigami An-tonini na Korzu Italia, kjer je mogoCe vpisati tudi abonmaje po dokaj ugodni ceni (81 tisoč lir za osem predstav vključno z nocojšnjo). Naslednja predstava bo v soboto s komično predstavo v neapeljskem narečju v izvedbi skupine iz Cave dei Tirreni.
je, da so spori teh dni v dobršni meri osebnega značaja, po drugi strani pa ni mogoCe zanikati, da se v Kartelu svoboščin vse bolj razlikujeta dve duši, ena zmernejša in sredinska, dmga pa izraziteje desničarska in da obstajajo, neglede na županov uradni zagovor, tudi dokajšnje politično-vsebinske razlike med njima. Do volitev manjka manj kot eno leto, zato začenjajo eni in drugi bmsiti nože in iskati vse možne prijeme, da bi si pred volitvami zagotovili boljši izhodiščni položaj. V takih razmerah bo županov poziv k medsebojni strpnosti in slogi morda za hip pomiril duhove, pričakovati pa je, da bodo koflikti slej ko prej spet izbruhnili na dan.
GORICA
Odprtje
sejma
Mittel
Monitor
Prvi dan bo posvečen Bosni
Na goriškem sejmišču bodo danes ob 11. uri odprli novo sejemsko prireditev Mittel/Moni-tor. Predstavljajo jo kot Srednjeevropski multi-medijski salon proizvodov in storitev za kinematografijo, video in glasbo. Za občinstvo pa bo sejem v dneh do nedelje nudil tudi veliko več, saj bodo vse dni na sporedu filmi srednjeevropskih držav, koncerti in druga srečanja. Danes od 15. ure dalje bodo predvajali izbor filmov iz Bosne, ki ponujajo vpogled na zanimivo kulturno prizorišče te države a tudi “drugačno” informacijo in podlago za razmišljanje o vojni. Ob filmih bodo ob 17., 19. in 21.30 na sejmišCu tudi koncerti v živo.
POLETNO SREDIŠČE / V DIJAŠKEM DOMU
Otroci navdušeni nad parnim vlakom
Strojevodja U. Filiplič upravlja pravo "čufarco' V središče se je prijavilo že skoraj sto otrok
O tem, da bo najveCja novost letošnjega Poletnega središča v dijaškem domu Simona Gregorčiča prisotnost pravega parnega vlaka, smo že
Danes prva preizkušnja za 76 slovenskih maturantov
Danes se začenja matura na višjih srednjih šolah. Po napovedih naj bi bila to zares zadnja preizkušnja v dosedanji obliki. Že prihodnje leto naj bi bilo bistveno drugaCe.
S pisno nalogo v slovenščini se danes pričenja matura tudi na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Zaključni izpit opravlja na slovenskih šolah na Goriškem 76 kandidatov in sicer 23 na poklicnem trgovskem zavodu Ivan Cankar, 22 na tehnič-
nem trgovskem zavodu (nekdanji Žiga Zois), 11 na slovenski sekciji industrijskega tehničnega zavoda G. Galilei (maturitetna komisija je skupna), 11 na učiteljišču - pedagoškem liceju Simon Gregorčič in 9 na klasičnem liceju Primož Trubar.
Drugo pisno nalogo bodo maturantje pisali jutri in bo različna z ozirom na usmeritev posameznih šol. Na liceju bo naloga iz latinščine, na zavodu Cankar bodo pisali nalogo s področja
upravljanja podjetij, na zavodu Zois bo naloga iz raCunovostva oziroma knjigovodstva, na učiteljišču iz pedagogike, maturanti slovenske sekcije industrijskega tehničnega zavoda pa bodo pisali nalogo s področja elektronike.
Medtem ko so maturanti šele pred glavno preizkušnjo, pa so mali maturanti, dijaki tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko v glavnem že zaključili svojo preizkušnjo. Rezultati bodo predvidoma znani že v petek popoldne.
pisali. Kdor je morda mislil, da pretiravamo, se lahko na lastne oči prepriča, da ni tako. Po igrišču doma v teh dneh zares vozi parni vlak, ki ga poganja Cisto prava “Cufarca”. Prve vožnje je opravil že v ponedeljek. Strojevodja je gospod Uroš FilipliC iz železniškega muzeja Slovenskih železnic, ki je sam naredil parno lokomotivo in vlak, na katerem se otroci lahko peljejo po igrišču poletnega središča. Gospod FilipliC vodi tudi delavnico o vlakih in pari, ki letos bogati že itak raznolik program dejavnosti v središču.
Poleg otrok, ki redno obiskujejo poletno središče (doslej se jih je vpisalo že skoraj sto), lahko pridejo poskusit vožnjo z vlakcem tudi vsi drugi vrstniki. Dovolj bo, da jih starši pripeljejo v središče med 10. in 14. uro, ko vozi vlak, pa bodo tudi sami deležni res enkratnega doživetja.
Zabrieszach ni preživel nezgode
Iz Kliničnega centra v Ljubljani je vCeraj prišla vest, da je 33-letni Antonio Zabrieszach iz Podbo-nesca umrl. Zabrieszach je bil težko ranjen v nezgodi na delu. Na gradbišču v ulici Campagnola v Gradišču je v ponedeljek popoldne med razkladanjem nanj padel tovor kovinskih mrež in mu odtrgal levo roko pri ramenu. Ponesrečenca so najprej prepeljali v šempetrsko bolnišnico, ob upoštevanju težkih poškodb pa kmalu zatem v Klinični center v Ljubljano. Poškodbe so bile prehude in zaman so bila prizadevanja zdravnikov, da bi mu rešili življenje. Preiskava o tragičnem dogodku na gradbišču se nadaljuje.
GLASBA / V CERKVI SVETEGA IVANA V GORICI
Pevski in glasbeni nastop
Ob gojencih šole E. Komel tudi zbor L. Bratuž in drugi izvajalci
Petje in glasba pod cerkvenim obokom. Tako se je glasil naslov zadnjega v vrsti zaključnih nastopov ob koncu pouka v glasbeni šoli centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Koncert so priredili prejšnji petek v cerkvi svetega Ivana v Gorici, na njem pa so se ob gojencih glasbene šole predstavili tudi drugi izvajalci. Ob uCencih solopevskega oddelka so
pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta nastopili instrumentalisti šole E. Komel in društva Nova iz Nove Gorice, mešani pevski zbor Lojze Bratuž in kot gost godalni ansambel Glasbene matice iz Trsta. Spored je obsegal sakralne skladbe Vivaldija, Brahmsa, Biebla in Čopija.
Na sliki (foto Bumbaca) izvajalci koncerta
KINO
GORICA
VnTORIA 1 Ni predstave. V soboto, 28.: 21.00»II carniere«. Rež. Maurizio Zaccaro, igrata Massimo Ghini in Leo Gul-lotta. Premierska predstavitev filma, ki bo sodeloval na letošnjem natečaju S. Amidei na gradu.
VITTORIA 3 Ni predstave.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Blood and wine«. Jack Nicholson in Michael Caine.
B
RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU je do 27. junija odprta razstava ilustracij Vesne BenedetiC. Ogled je ob delavnikih od 9. do 13. ure ter od 16. do 18. ure; v večernem Času pa, ko so prireditve v domu.
V	GALERIJI ARS v prostorih Katoliške knjigarne razstavlja Herman KosiC. Razstava je odprta do 10. julija po umiku knjigarne.
ANDREJ KOSIC razstavlja do 28. junija v prostorih Ljudske banke iz Čedada na Korzu Italia 91.
IZLETI
KD BRIŠKI GRIČ priredi 29. junija avtobusni izlet k ježem Garda. Obiskali bodo oljarski muzej v kraju Cisano, vinarsko klet Costa d’oro pri Bardolinu in znani letovišCarski kraj Sir-mione ter rimske izkopanine. Prijave pri Silvanu Pit-toliju (tel. 884226).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča interesente, da je samo do 15. julija rok za prijavo za zanimiv izlet na Poljsko (z avionom). Informacije na sedežu društva.

LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
DEŽURNA LEKARNA VSOVODNJAH
M. ROJEC, Ul. L Maja 76, tel. 882578.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
9
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
BANČNIŠTVO / PO NEPOTRJENIH VESTEH IN NOVINARSKIH VIRIH
Goriški Kmečki banki baje zakup pokojnin INPS za Hrvate in Slovence
KB je za posel, ki je bil nekdaj v rokah TKB, prehitela Cariplo in Credit
GORICA - VeC sto milijard lir letno namenja italijanski zavod za socialno zavarovanje INPS za pokojnine sedanjim italijanskim državljanom ali nekdanjim italijanskim državljanom, ki bivajo v tujini. Med slednijmi so državljani Slovenije in Hrvaške, Primorci in Istrani, ki so nekoč bivali v krajih, ki so bili pod italijansko suverenostjo. Še več ljudi živi v drugih državah, tako evropskih kot prekomorskih. Se zlasti je veliko Italijanov, ki bivajo v Argentini in katerim je tudi najnižja italijanska pokojnina pomenila veliko, saj je bila čestokrat višja od povprečne argentinske plače. Kdor je v Argenti: ni ohranil italijansko državljanstvo si je celo domislil, da je tam rojene sinove ali vnuke poslal služiti vojaški rok v Italijo. Na tak način so si ti ljudje pridobili pravico, da dobijo ali bodo dobili pokojnino INPS.
O vprašanju pri nas takoimenovanih »jugoslovanskih« pokojnin, ki so v resnici bile italijanske, namenjene nekdanjim jugoslovanskim državljanom, danes državljanom Slovenije in Hrvaške, je bilo v ospredju pozitivnega ali kritičnega obravnavanja
tukajšnje javnosti. Na desnici so menili, da je to razsipavanje denarja in so celo pobirali podpise proti tem pokojninam. Našel se je tudi kak sodnik, ki je hotel pokojnino ustaviti nekaterim vidnejšim partizanskim poveljnikom. Ta denar, pred leti ga je bilo zelo veliko, pa ni pomagal le tem danes že starejšim ljudem, ki so na kakršenkoli način tja do leta 1947 služili na italijanskem ozemlju ali v kraljevi vojski. Pomagal je gospodarstvu Gorice in Trsta, saj so ti ljudje te lire skoraj v celoti potrosili v trgovinah teh dveh mest. Zal bo tega denarja iz leta v leto manj, saj ima najmlajši med temi upokojenci danes že 75 let.
Kot je pri INPS-u navada daje le-ta omenjene pokojnine v zakup posamičnim italijanskim bankam ali skupinam bank. Svet so porazdelili v 5 področij. Svojčas je nekdanja Tržaška Kreditna banka imela z INPS takšno pogodbo o eskluzivi za izplačilo teh pokojnin najprej Jugoslovanom, potem pa Slovencem in Hrvatom. S propadom TKB je ta pogodbaza-padla, začasno je posel šel milanski hranilnici
Kmetijski ministri EU o cenah pridelkov
LUXEMBOURG- Kmetijski ministri držav članic Evropske unije nadaljujejo razpravo o cenah kmetijskih pridelkov v prihodnjem letu, po pričakovanjih pa naj bi že sredi dneva dosegli kompromisen predlog.
Posebej sporen je predlog Evropske komisije, da bi subvencije za poljedelce znižali za 1, 4 milijarde ecujev (približno 2, 4 milijarde mark). Nemčija temu predlogu ostro nasprotuje, saj bi nemški kmetje v tem primeru izgubili pribižno 630 milijonov mark sredstev. Evropska komisija svoj predlog utemeljuje s trenutno visoko ceno žita na svetovnih tržiščih. (STA/dpa)
Cariplo, ki je v Trstu namenoma zato odprla svojo podružnico. Sicer je povsem razumljivo, da je TKB, isto seveda velja za druge banke, posel morala odstopiti drugi banki pri nas ali v tujini, če je kak upokojenec to zahteval.
Tudi tokrat so se za te pokojnine potegovale razne banke. Čeprav uradnega podatka nimamo se je zato, da bi ta denar nudili upokojencem na vseh petih celinah, potegovalo nad 30 italijanskih bank. Pri INPS-u so skrbno pregledali dokumentacijo, ki jo je morala dati vsaka banka, ki je sodelovala na tem natečaju. Nekatere banke so bile baje izločene in nekatere med njimi so se baje že pritožile.
Sredi prejšnjega tedna, 18. junija, so v Rimu odprli kuverte s ponudbami raznih bank. Kar se tiče pokojnin za slovenske in hrvaške državljane, naj bi bile ostale ponudbe treh bank: Kmečke banke iz Gorice, Cariplo iz Milana in Credit, prav tako iz Milana. Baje je bila ponudba goriške Kmečke banke najbolj ugodna.
Čeprav na Kmečki banki nočejo s tem v zvezi dajati nobenih izjav, kajti očitno čakajo na uradni dopis iz Rima, lahko sklepamo, da bi pridobitev tega posla bil za banko zelo koristen. Seveda bo še vedno veliko upokojencev, ki bodo želeli dobiti denar nakazan na svoj dom ali na kakšno drugo banko tostran ali onstran meje. Ce bo vest potrjena (na kratko sta jo prejšnji petek, 20. junija objavila časopis Primorske novice v Kopru, v ponedeljek, 23. junija pa dnevnik televizije Primorka v Novi Gorici) bo to za Kmečko banko
velik izziv, ki bo terjal dodatno delo. Veliko korist bo imela tržaška podružnica KB, saj prihajajo v Trst, poleg Kraševcev in Brkinov tudi hrvaški Istrani. Istočasno pa je to dokaz, da si je Kmečka banka, skupno s skupino Caer iz Bologne, v katero je vključena, v Rimu pridobila sloves solidnega
denarnega zavoda in to v hudi konkurenci, saj je Cariplo največja italijanska, evropska in svetovna hranilnica, Credit pa prav tako ena najmočnejših italijanskih bank. Sicer pa čakamo na razplet te zadeve in tudi na uradno izjavo upraviteljev goriške banke.
Marko VValtritsch
Brezposelnost v Sloveniji
LJUBLJANA - Maja je bilo v Sloveniji 122.518 brezposelnih oseb, kar je za en odstotek manj kot aprila in za 3,5 odstotka več kot pred letom dni. Po podatkih Repu-bhškega zavoda za zaposlovanje se je maja na novo prijavilo 4.407 oseb brez zaposlitve, kar je za 28,5 odstotka manj kot aprila in ter za 19,5 odstotka manj kot maja lani. Priliv v registriramo brezposelnost je v letošnjih prvih petih mesecih znašal 28.941 oseb in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 6,7 odstotka manjši.
Maja je 4.354 brezposelnih oseb dobilo zaposlitev, med njimi pa je največ oziroma kar 79 odstotkov takšnih, ki so našli delo za določen čas. V primerjavi z aprilom je število brezposelnih, ki so maja našli zaposlitev, za dobrih 18 odstotkov manjše.
Med vsemi brezposelnimi v maju je bilo največ starih nad 40 let - njihov delež je skoraj 41-odstoten. Mladih iskalcev zaposlitve, starih do 26 let, je bilo 28,6 odstotka, trajnih presežkov 22,1 odstotka, iskalcev prve zaposlitve 17,5 odstotka in tako imenovanih stečajnikov 12,6 odstotka. Delež žensk je v maju znašal 48,9 odstotka.
Zadnji podatek o stopnji registrirane brezposelnosti, ki ga objavlja državni statistični urad, je znan za april. Aprila je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 14,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti moških je bila 13,5-od-stotna, brezposelnosti žensk pa 15,2-odstotna. (STA)
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. maja 1997 in zapadlostjo 1. maja 2004.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 1. maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester.
■	Dohodki vrednostnih papirjev za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Varčevalci privatniki lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 26. junija.
■	Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. majem 1997; ob vplačilu (1. julija) je treba doplačati, poleg iznesene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	CCT se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
	24. JUNIJ 1997	v Ul	1AH
S	valuta	nakupni	prodajni
SS <r	ameriški dolar	1664,00	1709,00
m ki	nemška marka	968,00	988,00
N	funt šterling	2782,00	2837,00
2 ° <0 N h < to to	švicarski frank	1159,00	1189,00
	belgijski frank	46,38	48,38
	francoski frank	285,00	295,00
	danska krona	251,00	261,00
® U.	norveška krona	227,00	237,00
- ^ h	švedska krona	213,00	223,00
Z 'O #M m	kanadski dolar	1193,00	1233,00
	portugalski eskudo	9,19	10,09
22? w 3 N Du	nizozemski gulden	854,00	879,00
	avstrjski šiling	136,50	141,00
o	španska pezeta	11,08	12,18
<	grška drahma	5,90	6,70
M	irski šterling	2507,00	2587,00
/"ir\	japonski jen	14,23	15,13
mm p^igll	avstralski dolar	1216,00	1286,00
	madžarski florint hrvaška kuna	8,75 230,00	11,50 280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
		
		
24. JUNIJ 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1665,00	1695,00
nemška marka	969,00	987,00
francoski frank	286,00	296,00
nizozemski gulden	855,00	880,00
belgijski frank	46,61	48,41
funt šterling	2758,00	2838,00
irski šterling	2504,00	2599,00
danska krona	252,00	262,00
grška drahma	6,02	6,62
kanadski dolar	1191,00	1226,00
švicarski frank	1160,00	1185,00
avstrijski šiling	136,60	141,10
slovenski tolar	10,60	11,05
I	'	■	1				 	1					
					
24. JUNIJ 1997		INDEKS MIB-30: +0,06%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	13.301	+2,41	Montedison	1.159	-0,51
Bca di Roma	1.251	+0,62	Olivetti	491,90	+4,01
Bca Fideuram	5.061	+0,59	Parmalat	2.547	-0,081
Benetton	27.472	+0,90	Pirelli Spa	4.356	-0,50
Comit	3.781	+1,66	Ras	13.778	+1,21
Credit	3.719	+3,01	Rolo	20.195	+ 1,35
Edison	8.633	-0,31	Saipem	9.129	+ 1,89
Fiat	6.278	+0,11	San Paolo To	12.168	+1,53
Generali	30.443	+ 1,45	Sirti	10.120	-0,16
Imi	16.237	+1,15	Štet	10.079	+3,17
Ina	2.752	+0,29	TIM	5.669	+0,74
Italgas	5.711	-0,05	Telecom Ita	5.611	+3,60
La Fondiaria	7.109	+0,98			
Mediaset	7.338	+0,74			
Mediobanca	10.679	+2,48			
Mediolanum	19.159	+0,15			
	
	
24. JUNIJ 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1685,080
EKU	1915,770
nemška marka	977,430
francoski frank	289,600
funt šterling	2813,070
nizozemski gulden	868,600
belgijski frank	47,367
španska pezeta	11,573
danska krona	257,010
irski funt	256,640
grška drahma	6,196
portugalski eskudo	9,678
kanadski dolar	1213,680
japonski jen	14,704
švicarski frank	1171,580
avstrijski šiling	138,900
norveška krona	232,590
švedska krona	218,110
finska marka	326,950
NOVICE
KOŠARKA / DANES ZAČETEK BOJEV NA EVROPSKEM PRVENSTVU V ŠPANIJI
Srebro za slovenskega judoista in bron za lokostrelce
BARI - Slovenski judoist Damjan Petek je v kategoriji do 95 kilogramov na sredozemskih igrah v Bariju osvojil srebrno medaljo. Potem ko je v polfinalu premagal Spanca Carlosa Jordo, je v finalu izgubil z Italijanom Luigijem Guidom.
V srečanju za tretje mesto pa so slovenski lokostrelci Peter Koprivnikar, Mitja Burja in Samo Medved premagali Hrvaško s 133:109 in tako osvojih bronasto medaljo. Slovenija je tako svojo zbirko kolajn povečala na 23.
Vaterpolska reprezentanca Slovenije pa je zasedla končno 6. mesto. V srečanju za 5. mesto je bila boljša od nje Grčija s 7:4 (2:0, 2:2, 2:1,1:1).
FIFA glede Ronalda na strani Špancev
ZURICH - TV nanizanki Ronaldo še ni videti konca. Potem ko naj bi bile s podpisom za hiter rešene vse nejasnosti, se je zdaj spet vmešala mednarodna nogmetna zveza FIFA, ki trdi, da določilo o razveljavitvi pogodbe med Ronaldom in Barcelono velja samo za prestop brazilskega nogometaša v Španiji. S tem v zvezi je šef pravnega oddelka FIFA, Švicar Michel Zen Ruffinen dejal, da ima raz-veljevitev pogodbe zakonsko podlago samo v Španiji in se ne more uporabljati na mednarodni ravni. Določilo o razveljavitvi pogodbe je začelo veljati leta 1985 in je nogometašem v španskih klubih omogočalo, da osebno plačajo predvideno kazen, s čimer postanejo prosti in lahko podpišejo za drugi klub. Okrožnica FIFA z začetka letošnjega junija pa je tudi jasno določila pogoje, pod katerimi lahko neki nogometaš podpiše za drug klub. To naj bi veljalo le v primeru zapadlosti pogodbe, v primeru sporazumne razveljavitve, ali če ima ena stran upravičen razlog za razveljavitev. FIFA tudi trdi, da še ni dobila zahteve, da poseže v »zadevi Ronaldo«, dobila pa je uradni protest španske nogometne zveze, ki se je postavila na stran Barcelone.
Rolf Aldag dobil 8. etapo kolesarske dirke Po Švici
VVETZIKON - Nemški kolesar Rolf Aldag (Telekom) je zmagal v 174 kilometrov dolgi 8. etapi duke Po Švici od Žuga do VVetzikona. Njegov klubski kolega Udo Boelts je bil drugi, tretji pa Nizozemec Leon van Bon. Vodilni v skupni razvrstitvi Francoz Cristophe Agnolutto je prišel v cilj skupaj z glavnino, ki je zaostala minuto in 57 sekund. Agnolutto tako še vedno vodi z več kot petimi minutami prednosti pred Švicarjem Oscarjem Ca-menzindom.
Mirco Gubellini last Triestine
TRST - Vodstvo nogometnega C2 ligaša Triestine je uspešno rešilo vprašanje lastništva nad Mircom Gubellinijem, ki ga je med preteklo sezono odstopila Spalu. Gubellini je bil last obeh društev, zdaj pa je lastnik samo tržaški klub, za katerega je Gubelbni že podpisal dvoletno pogodbo.
Johnson bo nastopil že v Parizu
NEW YORK - Olimpijski zmagovalec Američan Michael Johnson bo nastopil že na mitingu za veliko nagrado danes v Parizu. Ameriški superzvezdnik se je poškodoval 1. junija v dvoboju s svetovnim rekorderjem na 100 metrov Kanadčanom Do-novanom Baileyjem. Atleta sta v Torontu nastopila v prestižnem dvoboju na 150 metrov.
Johnson tedaj teka zaradi poškodbe ni končal in odtlej ni nastopal, izpustil pa je tudi ameriške kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu.
Jamo Trulli v ekipi Prosta namesto Olivierja Panisa
PARIZ - Italijan Jamo Trnih bo v ekipi Alaina Prosta v formule ena zamenjal Francoza Obvierja Panisa, ki se je poškodoval na tekmi za veliko nagrado Kanade, je sporočil Alain Prost. Dvaindvajsetletni Trulfi bo nastopil že na (brki za veliko nagrado Francije v nedeljo na dirkahšču Ma-gny-Cours. Trnih je doslej vozil na sedmih velikih nagradah v itabjanski ekipi Minardi, najboljšo uvrstitev pa je dosegel na tekmah v Avstrabji in Argentini, kjer je bil deveti. Ekipa Prosta je testirala tudi Francoza Emmanuela Collarda.
Kasparov si je po porazu z računalnikom opomogel
NOVGOROD- Svetovni prvak Združenja šahovskih profesionalcev (PGA) Rus Gari Kasparov je na ehtnem turnirju v Novgorodu zabeležil zmago. Sest tednov po porazu s šahovskim superračunalnikom IBM Deep Blue je 34-letni Moskovčan s 6, 5 točkami iz desetih partij za pol točke prehitel rojaka Vladimirja Kramnika, tretji pa je bil Anglež Nigel Short, ki je zbral pet točk. Kasparov je izgubil le enkrat. V petem krogu dvokrožnega turnirja je s črnimi figurami klonil v dvoboju s Kramnikom. V zadnjem krogu je remiziral z Nigelom Shortom, Kramnik pa je prav tako razdelil točko z zadnjeu-vrščenim Belomsom Borisom Gelfandom.
Končni vrstni red: 1. Gari Kasparov (Rus) 6, 5; 2. Vladimir Kramnik (Rus) 6; 3. Nigel Short (Ang) 5; 4. Jevgenij Barejev (Rus) 4, 5; 5. Veselin Topalov (Bol) 4; 6. Boris Gelfand (Bb) 3, 5.
I
sii
Slovenija upa na zmago proti Franciji, »azzurri« favoriti z Latvijo
Včeraj svečana otvoritev prvenstva - Za Slovenijo osnovni cilj uvrstitev v drugi del - Italijo želi pozabiti Karlsruhe - Messina brez Myersa in Pittisa?
GIRONA, BARCELONA - Prvič v zgodovini evropskih košarkarskih prvenstev je bila svečana otvoritev dan pred prvimi tekmami. Dramska skupina Els Comediants, ki je v športnem svetu zaslovela s koreografijo za olimpijske igre v Barceloni leta 1992, je v dobri uri prikazala spektakel, nekaj povsem novega za košarkarska prvenstva.
Predstava je bila razdeljena na štiri dele. Najprej so olimpijsko dvorano »preoblekli« v štiri uradne barve prvenstva - belo, sivo, črno in rdečo, nato so v mimohodu predstavib zastave udeleženk, tretji del je bil mešanica zgodovine Evrope in košarke ter nekaj akrobatskih točk, ob koncu pa so se vsi preseliti na ulico, kjer se je z ognjemetom končala otvoritev 30. EP.
Tekmovalni del EP pa se bo začel danes s tekmama Latvija - Itabja (v Barceloni) in BiH - Rusija (v Geroni, obe ob 16. uri). Slovenska reprezentanca, ki nastopa v skupini B, bo prvo tekmo odigrala štiri ure pozneje s Francijo.
Geta trenerja Andreja Urlepa, ki je v Gerono pripotovala v ponedeljek, je imela v dvorani Fontajau dva treninga, na katerih so igralci izpiliti še
zadnje tehnične zamisb. »O Francozih smo zbrali ogromno podatkov, tako da nas ne morejo presenetiti. Igra reprezentance je zelo podobna igri Villeurbarma, katero so zlasti igralci Smelta Olimpije dobro spoznati v letošnji sezoni. Če imajo priložnost, se velikokrat odločajo za hi-
Spored evropskega prvenstva
DANES
Skupina A: Rusija - Bosna (16.00), Grčija - Turčija (18.00) SkupinaB: Slovenija - Francija (20.30), Litva - Izrael (22.30)
Skupina A: Bosna - Turčija (16.00), Grčija - Rusija (18.00)
Skupina B: Francija - Litva (20.30), Slovenija - Izrael (22.30)
Skupina G Poljska - Latvija (16.00), Jugoslavija - Italija (22.30)
Skupina D: Nemčija - Ukrajina (18.00), Španija - Hrvaška (20.30)
JTiilliJv
Skupina A: Rusija - Turčija (16.00), Grčija - Grčija (18.00)
SkupinaB: Francija - Izrael (20.30), Slovenija - litva (22.30)
Skupina C: Jugoslavija - Latvija (18.00). Italija - Poljska (22.30)
SkupinaB: Hrvaška - Ukrajina (16.00), Španija - Nemčija (20.30)
Prve tri ekipe iz skupina A in B se uvrstijo v skupino E, ki bo igrala v Giro-: ni, prve tri iz skupin C in D pa v skupino F, ki bo igrala v Barceloni. Rezul-
se bosta pomerila zmagovalca prvega in dragega četrtfinalnega para ter zmagovalca tretjega in čctrtugn četrtfinala.
V skupinah E in F bodo srečanja v nedeljo 29.. ponedeljek. 30. junija in v torek 1. julija, četrtfinale bo v petek, 4. julija, polfinale v soboto. 5. in finale v nedeljo 6. julija.
Prvih pet ekip (šest, če bo mod njimi Grčija) se uvrsti na SP 1998 v Grčiji.
tre protinapade, če je nimajo, pa so zelo natančni pri izbiranju meta. Se pravi, preprečiti jim moramo protinapade, biti potrpežljivi v napadu in igrati maksimalno angažirano v obrambi. Ce bodo vsi igralci zdravi, kot so sedaj, bomo začeli v postavi Nesterovič, Alibegovič, Milič, Gorenc in Zdovc. Zmaga v prvem srečanju nam bi ogromno pomenila, saj bi si z njo že zagotoviti napredovanje v 2. krog in bi nato lahko na ostalih tekmah igrali bolj sproščeno,« je dejal trener Urlep. Z njegovimi besedami se je strinjal tudi kapetan Teoman Alibegovič (na sliki levo), ki je še povedal, da bodo posebno pozornost nameniti Yannu Bona-toju in Thierryu Gadouju, ki sta po njegovem najnevameja igralca Francije.
Francozi so poleg Rusov edini, ki so kvalifikacijski ciklus zaključili brez poraza, toda njihova postava se je v nekaj mesecih precej spremenila. Zaradi poškodb so odpadli Rigau-deau, Ostrovvski, Bilba, Sonko, Smith, Forte in Weis, tako do so njihovi apetiti zdaj precej drugačni. Podobno kot Slovenci so si zastavili cilj uvrstitev v 2. krog (uvrstitev do 3. mesta v skupini). Zadnje srečanje sta Francija in Slovenija odigrati 21. junija pred dvema letoma v Atenah, ko so z 89:68 zmagali Francozi.
V drugi tekmi skupine B se bosta pomeriti reprezentanci Litve in Izraela. Favorit je seveda Litva, srebrna kolajna s prej Snega evropskega prvenstva v Grčiji, bronasta z olimpijskih iger v Atlanti in evropski prvak do 22 let (Carigrad). Čeprav v svojih vrstah nimajo Sabonisa, Marčutioni-sa in Kurtinaitisa, še vedno ostajajo favoriti za eno od medalj. Trije igralci iz ameriških univerz Jasikevicius, Timinskas in Jurkunas, bivši član NBA moštva iz Minnesote Praskevi-cius in najboljši evropski igralec leta 1996 Kamišovas bodo verjetno dovolj za 1. mesto v skupini.
Ko se je včeraj pridružil italijanski reprezentanci v Barceloni, Ettore Messina (zaradi hude bolezni očeta je ostal dva dni dlje v Italiji) ni našel svpjih igralcev najbolje razpoloženih. Za Carltona Myersa (na sliki desno) je malo možnosti, da bi danes zaigral proti Latviji, pa tudi Riccardo Pittis se pritožuje nad poškodbo. Zato v taboru »azzurrov« nič kaj mimo
ne pričakujejo otvoritvenega srečanja na EP, pa čeprav je Latvija najbrž najšibkejši nasprotnik v skupini (ostala dva sta Jugoslavija in Poljska). Toda tako se je zdelo tudi pred štirimi leti v Karlsruheju, ko je prav Latvija premagala Italijo z 80:79 in jo potisnila proti najslabši uvrstitvi v zgodovini nastopov na EP.
»To tekmo moramo absolutno dobiti,« pravi Messina. »Ce bomo igrali tako, kot znamo, ne bi smeti imeti težav. Ce pa se bomo ustrašiti senc, potem ne bo lahko. Toda prepričan sem, da ne bomo ne precenjevati ne podcenjevati nasprotnika in da bomo uspešno začeli prvenstvo.« Italijanski selektor je dejal, da se v nasprotju s pretiranim in neupravičenim optimizmom izpred štirih let zdaj na vse skupaj gleda veliko bolj trezno.
Renato Pasquati je »posnel« Latvijo na tekmah proti Rusiji (poraz) in Izraelu (zmaga). Po njegovem mnenju sta najboljša playmaker Rai-mond Miglieniks in pa center Hel-manis, ki pa običajno ni v začetni peterki. V ekipi je tudi Muiznieks, ki je pred štirimi leti dosegel 22 točk, toda v taboru »azzurrov« vsi trdijo, da je bila tisto neka povsem druga Italija.
Srečanje bo neposredno prenašala italijanska televizija na tretji državni mreži.
TENIS / TURNIR V VVIMBLEDONU
VVIMBLEDON - Prvi krog teniškega turnirja za grand slam v VVimbledo-nu je prinesel eno samo večje presenečenje. Zanj je poskrbel Avstralec Ch-ris VVoodbridge, ki je izločil petega nosilca, Američana Michaela
VVoodbridge poslal Changa na tribune
Changa s 7:6, 3:6, 6:2, 3:6 in 8:6. V ženskem delu turnirja je Avstralka Kerry Anne Guse ugnala 13. nosilko Američanko Kimberly Po s 3:6, 7:5 in 6:2, v moškem delu pa je Britanec Greg Rusedski ugnal Avstralca Marka
Philippoussisa s 7:6 (6), 7:6 (6) in 6:3. Izpadel je tudi presenetljivi zmagovalec Pariza Brazilec Gustave Kuerten.
V nadaljevanje se je uvrstila prva nosilka Švicarka Martina Hingis, ki je premagala 218. igralko s svetovne lestvice Luk-semburžanko Anne Kre-mer s 6:4 in 6:4. Enako je uspelo tudi 8. nosilki Španki Arantoti Sanchez, ki je bila prepričljivo boljša od Britanke Clare Wood in jo premagala s 6:0 in 6:0.
Nekateri izidi, 1. krog: ženske: Martina Hingis (Svi/1) - Anne Kremer (Lux) 6:4, 6:4, Amanda Coetzer (JAR/6) - Alexan-dra Fusai (Fra) 7:6 (10), 6:1, Anke Huber (Nem/7) - Haruka Inoue (Jap) 6:3, 6:3, Arantxa Sanchez (Spa/8) - Clare
Wood (VB) 6:0, 6:0, Con-chita Martinez (Spa/10) -Katerina Habsudova (Sik) 6:1, 6:2, Brenda Schultz-McCarthy (Niz/14) - Silvia Farina (Ita) 4:6, 6:3, 6:2, Ana Kurnikova (Rus, na sliki AP) - Chanda Rubin (ZDA) 6:1, 6:1, Barbara Rittner (Nem) - Anna-Gaelle Sidot (Fra) 7:6 (6), 6:4, Helena Sukova (Ceš) - Shirli-Ann Siddall (VB) 7:6 (4), 6:1, Maria-Anto-nia Sanchez Lorenzo (Spa) - Flora Perfetti (Ita) 6:4, 6:4; moški: Jevgenij Kafelnikov (Rus/3) - Juan Antonio Marin (Spa) 6:4, 6:2, 6:0, Greg Rusedski (VB) - Mark Philippous-sis (Avs/7) 7:6 (6), 7:6 (6), 6:3, Boris Becker (Nem/8) - Marcos Amebo Gorriz (Spa) 6:3, 6:2, 6:3, Justin Gimelstob (ZDA) - Gustavo Kuerten
(Bra/11) 6:3, 6:4, 4:6, 1:6, 6:4, Wayne Ferreira (JAR/15) - Scott Draper (Avs) 6:7 (6), 3:6, 6:4, 6:0, 7:5, Michael Stich (Nem)
-	Jim Comier (ZDA) 7:6 (7:0), 7:5, 7:6, (7:2), Todd Larkham (Avs) - Slava Dosedel (Ceš) 6:7 (3), 6:3, 6:4, 7:5, David Rikl (Ceš)
-	Daniel Vacek (Ceš) 6:1, 6:3, 6:3, Emilio Alvarez (Spa) - Kenneth Carlsen (Dan) 6:7 (4), 3:6, 6:4, 6:1, 6:2, Amaud Clement (Fra) - Luke Milligan (V-B) 2:6, 7:6 (1), 7:5, 6:2, Chris VVilkinson (V-B) -Jonas Bjorkman (Sve) 7:6
(5)	, 0:6, 5:7, 6:3, 6:4, Ri-chey Reneberg (ZDA) -Hicham Arazi (Mar) 7:6
(6)	, 6:4, 7:6 (5), Jason Stoltenberg (Avs) - Oscar Burrieza (Spa) 6:3, 6:4, 6:3, Maurizio Martelli (Ita) - Bernd Karbacher (Nem) 6:4, 6:3, 6:1,
PLAVANJE / MEDNARODNI MITING ZA ZAČETNIKE A
V Brescii skoraj 700 plavalcev
Izkupiček »Memoriala Luciana« za boj proti raku - Tudi borovca Pettirosso in Peric
V Brescii je bil od 20. do 22. junija na sporedu že 16. mednarodni plavalni miting »Memorial Luciana«, ki je namenjen izključno kategoriji začetnikov A (dečki rojeni v letih 1984/85, deklice letnikov 85/86), ima pa strogo dobrodelen namen, saj vsa sredstva, ki jih zberejo od sponsori-zacij namenijo raziskavam v boju proti rakastim obolenjem.
Letos je v Brescii sodelovalo 71 društev, od katerih jih je bilo največ, in sicer 58, iz Italije (534 plavalcev in plavalk), ostalih 13 (129 plavalcev) pa iz Slovenije (5 društev), Češke (3), Madžarske (2), Bolgarije, Francije in Litve (po 1). Med temi sta bila tudi borovca Daniel Pettirosso (na sliki) in Luka Peric, ki ju je spremljala trenerka Andreina Me-negatti. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, med bivanjem v Brescii pa so se stkale številne prijateljske vezi, saj je večina mladih plavalk in plavalcev spala pri tamkajšnjih družinah.
Rezultatsko oba Borova plavalca nista plavala najbolje. Daniel Pettirosso je na 100 m prsno osvojil 15. mesto med 35 plavalci, Cas 1:27.86 pa je slabši, kot ga je sposoben plavati. Dovolj bo, Ce povemo, da bi se z normalnim plavanjem prav gotovo uvrstil v finale. Tudi na 100 m prosto, ki sicer ni njegova disciplina, ni plaval tako, kot zna. S Časom 1:13.26 pa je med 62 plavalci osvojil 56. me-
sto. Na isti razdalji je bil Luka Peric še nekoliko počasnejši (1:19.53) in je zasedel 61. mesto.
Na lOOm hrbtno pa je Luka plaval 1:22.74 in
bil med 38 plavalci na tridesetem mestu.
Za slabši nastop od pričakovanega gre razloge iskati predvsem v tem, da sta moCno občutila razliko med malim in velikim bazenom. Medtem ko večina konkurentov trenira v velikem olimpijskem bazenu, pa borovci vadijo v krajšem bazenu, kar se je gotovo poznalo, saj je zmanjkal trenutek počitka pri obratu. Drugi razlog za slabši rezultat pa gre pripisati utrujenosti. »Krivdo« zanjo lahko pripišemo izredni gostoljubnosti domačinov, ki so gostili naša plavalca. Ogledi in večerja so se tako zavlekli pozno v noC, zjutraj pa je bilo treba zaradi tekme zgodaj vstati...
ŠZ GAJA / OBČNI ZBOR
Obračun dvoletnega delovanja pozitiven
Prenovljeno travnato nogometno igrišče - Zgrajeni dve balinarski stezi - Tudi težave - Izvoljeno novo vodstvo
Po dveletnem presledku se je prejšnji torek odvijal na sedežu SZ Gaja redni občni zbor, ki je zaključil obdobje 1995 - 96 in ki je nakazal smernice delovanja v naslednjem dveletju. Udeležilo se ga je lepo število elanov, ki so z zanimanjem sledili poročilom elanov razrešenega odbora.
Stani Kalc je v svojem predsedniškem poročilu podčrtal svetle in tudi manj svetle strani
Novo vodstvo Gaje
Predsednik Stanislav Kalc, podpredsednik Valter Milkovič, tajnik Mira Grgič, blagajnik Magda GojCa, gospodar Boris Rismondo. Načelniki sekcij Nogomet: Carlo Gabrielli Baimanaje: Ladi Milkovič Tenis: Eoi Plesničar Nadzorni odbor: Sonja Palčič, Aleksander Možina in Danilo Milkovič.
delovanja treh sekcij: nogometne, teniške in balinarske. Zaustavil se je pri razveseljivih športnih dosežkih mlade združene nogometne ekipe, ki tekmuje pod okriljem gropajsko - padriškega društva, obžaloval pa je ne ravno spodbudne rezultate članske nogometne ekipe. Pohvalno se je izrekel o teniški vrsti, ki je z nastopom moške ekipe v B ligi posegla na vsedržavno raven, medtem ko zaskrbljuje dejstvo, da v ozadju ne kaže, da bi iz mladih vrst zrasli enakovredni tekmovalci. Pri živahnem delovanju balinarske sekcije je omenil predvsem pristop nežnega spola, ki začenja posegati po vidnejših rezultatih. Poudaril je tudi skrb za obnovo in razširitev objektov. V zadnjem dveletnem obdobju je bilo namreč obnovljeno nogometno igrišče, ki ga sedaj prekriva lepa travnata površina, ob no-
gometnem igrišču pa sta zrasli dve balinarski stezi, tako da so sedaj vse tri sekcije združene vse v istem kraju.
Po izčrpnem blagajniškem poročilu Magde GojCe in poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Danilo Milkovič, so sledile volitve novega, širšega odbora. Te so potrdile v celoti že poznana imena.
Volitvam je sledila živahna diskusija. Kot prvi je Aleksander Možina spomnil, da poteka letos 30 let od ustanovitve Športnega združenja in je predlagal naj bi obletnico primerno proslavili. Edi Plesničar, kot novi elan izvoljenega odbora, pa je opozoril na stanje pri teniški sekciji, pri kateri je potrebna poživitev delovanja in večja slab za mlade, da bi lahko tudi v bodoCe z zaupanjem pričakovali nove uspehe, Čeprav jih bo težko ohraniti na ravni zadnjih let.
NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANOV
Sonja Milič (Kras) dvakrat druga
Barve zgoniškega drušh/a sta na DP zastopala še Edi Bole in Robi Milič
Trije Krasovi veterani so se vrnili iz državnega prvenstva v Tarantu bogatejši za dve srebrni medanji. Oba podnaslova - posamično v prvi starostni skupini in v ženskih dvojicah - je društvu prinesla Sonja Milic (na sliki). Po končanem tekmovanju je bilo dokaj jasno videti, da ni zadovoljna z rezultatom, ker ji ni uspelo ubraniti naslova v obeh kategorijah iz lanskega prvenstva. Res pa je tudi, da sta se ji oba za las izmuznila iz rok.
V posamični konkurenci ji je šlo v začetku vse gladko: bila je zmagovalka skupine, v kateri je imela nasprotnici Pulisijevo in tržaško medna-
rodno namiznoteniško sodnico Isabello Torrenti. V nadaljevanju je dosegla še dve pomembni zmagi nad Valen-tejevo in Menegattijevo, ki sta v dvojicah obe segli po medaljah. Zelo trda pa je bila finalna tekma, v kateri je Miličeva tesno izgubila (-21, -18) z Luiso Carannante s Sardinije.
Par Carannante-Valente je odvzel naslov lanskemu paru parvakinj Sonja MiliC-Mi-riam Rosso (A 4 Verzuolo Cuneo) z 2:1 v nizih. Pred tem sta bili Miličeva in Ros-sova uspešni proti dvojici Baderna-Caini iz Lombardije. Edi Bole in Robi Milic sta se po uspešno prestanem tek-
movanju v skupini prebila do drugega kola in se torej uvrstila med prvo dvaintri-deseterico posameznikov. Bole je bil boljši od svojih nasprotnikov v skupini (Ca-stelletti -Varese, La Perla -Siracusa in Salvamini - Mol-fetta), Milic pa je nadigral La Candia (Terni) in Franca Bandierija (Molfetta). V drugem izločilnem krogu je Milic izgubil z Longom, Bole pa z Gallijem. Moški par Bole-Robi Milic in mešani dvojici Sonja MiliC-Bole ter Robi Mi-liC-Torenti (Chiadino) sta se uvrstili med prvo šestnajsterico dvojic. Državnega prvenstva v Tarantu se je udeležilo 170 veteranov. (J.J.)
KONJENIŠKI ŠPORT / LEPO USPEL VOLVO VVORLD CUP
Lipica v znamenju dresurnega jahanja
Ob športnem programu še vrsta prireditev - Razstava likovnih del še do konca meseca
Na 11. prvenstvu za svetovni pokal Volvo vrorld cup, ki je bilo pred kratkim v Lipici, je sodelovalo 41 jahačev s 56 konji iz 11 držav, že CetrtiC zapored pa je osvojil pokal Madžar Gyula Dallos, najboljši slovenski jahaC Alojz Lah pa je osvojil 10. mesto. Športne prireditve si je ogledalo približno pet tisoC obsikovalcev, tekmovanje pa so spremljale še kulturna dogajanja.
Tridnevna športna prireditev v dresurnem jahanju v Lipici, v zeleni oazi sredi Krasa, je nadvse uspela. NajveCje zmagoslavje je tudi letos žel 47-letni Mažar Gyula Dallos (na sliki) iz Budimpešte, sicer poklicni
dresurni jahaC, ki je z belim žrebcem Aktionom tako osvojil pokal kot zmagovalec druge tekme za svetovni pokal iz evropske skupine Volvo vvorld cup. Domačin 38-letni Alojz Lah, ki je branil slovenske barve, si je z osvojenim 10. mestom v prostem programu z glasbo svojil še dodatnih 7 točk.
Madžar Dallos je v sezoni 1992-96 osvojil 9., 7., 5., 6. in 10. mesto v finalu svetovnega prvnestva v prostem programu z glasbo, manjkal je le v finalu 1996/97 zaradi poškodbe konja. Prav po njegovi zaslugi je Madžarska v Lipici bila najuspešnejša država prvenstva. Skupaj je osvojil tri zmage (Prosti program z glasbo, Grand prix in Intermediate II), kar pomeni, da iz Lipice odhaja bogatejši za 4 tisoC švicarskih frankov. V sobotnem programu Grand Prix je s 1777 točkami, kar je njegov najboljši dosežek v karieri, kar za 100 točk premagal Švicarko večkratno olimpijsko in svetovno prvakinjo Cristine Stueckelberger, ki je osvojila 10 medalj na 10 evropskih prvenstvih, ki je v Lipici prav osvojila zasluženo 2. mesto. Odlična je bila tudi Poljakinja Anna Bienias. Med dvanajstimi finalisti iz osmih držav je, bil tudi Alojz Lah, ki je zmagal pred 10. leti v Lipici. Tokrat je tekmoval z 18-let-nim konjem Maestoso Thias XXI in Safirjem.
Nagrado za pokal Volvo je v imenu generalnega sponzorja podelil sodnik dr. VVojciech Markowski, rosete pa sodnik Uwe Mechlem, denarne nagrade Kobilarne Lipica direktor Zvone GernaC in Vladimir Munda, predstavnik lipiške igralnice Casinoja, pa pokal najboljšemu tujemu jahaCu, ki ga je prejel Gyu-la Dallos in najboljšemu domačemu jahaCu Alojzu Lahu. Lah je po končanem temovanju izjavil: »Zadovoljen sem z nastopom, saj je moj 18-letni konj vz-
držal te napore. Potrebno bo še veliko dela, tudi 4 do 5 let, z novim konjem, ki pa ga trenutno še nimam in " to pomeni konec tekmovanja vsaj za nekaj Časa.«
Prvenstvo je bilo tudi letos dobro izpeljano zahvaljujoč dobri organizaciji pod vodstvom presednika organizacijskega odbora Zvoneta CemaCa, elan organizacijskega odbora in dolgoletni strokovni sodelavec dr. Stanko RenCelj pa je ob temu podal izjavo s strokovno oceno: »Letos smo z udeležbo jahačev, konj in obiskovalcev nadvse zadovoljni, saj je na prvenstvu nastopilo približno polovica več tekmovalcev kot prejšnja leta. Lipica tako utrjuje svoj položaj v jahalnem športu. Potrudili smo se, da smo kar najboljše pripravili tekmovališča, poskrbeli za bivanje konj in jahačev in spremljajoče prireditve, kar pa nam daje obveznost, da kakovost še izboljšamo. Veliko tekmovalcev iz Avstrije in Nemčije je bilo tokrat v Lipici, kar pomeni, da bo v naslednjih letih Čedalje veC kakovostnih vrhunskih tekmovalcev tudi v Lipici.« Lipicanci pa so se predstavili z značilno klasično šolo jahanja, na ogled katere so vabljeni vsi ljubitelji konj, in tako naj bi Lipica živela od svetovnega do svetovnega pokala.
Spremljajoči prireditvi pa sta bili odprtje razstave likovnih del avstrijske umetnice Renate Blank in kiparja Bojana Stineta iz Ljubljane ter prečudoviti koncertni nastop Tartini quarteta iz Ljubljane. V galeriji Kos so prikazana dela na ogled do konca junija, medtem ko je bil izvrstni glasbeni dogodek le maloštevile-no obiskan, je pa zato občinstvo namenilo obilen aplavz nastopajočim glasbenikom, ki sodijo v sam vrh slovenskih komornih ansamblov.
Olga Knez
Obvestila
SD ZARJA
sklicuje redni občni zbor, ki bo v Bazovici jutri, 26. tm. v Bazov-skem domu ob 20.00 v prvem in ob 20.,30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. volitve, 3. razno.
SDBREG
sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 25. junija na sedežu SD Breg v Dolini ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN
priredi zaključni veCer v soboto, 28. t.m. na sedežu v Cerovljah. Nagrajevanju atletov bo sledila družabnost z običajnim prigrizkom. Iz tehničnih razlogov prosimo, da potrdite svojo prisotnost v tajništvu, tel. 2916004 do vključno, 27. t.m. Začetek točno ob 20. uri.
ORGANIZATORKE
TURNIRJA
24 UR ODBOJKE, ki bo v soboto, 5. in nedeljo 6. julija 1997 v Nabrežini obveščajo, da se je začelo vpisovanje. Število ekip je omejeno na 12, zato pohitite s prijavami (Tel. 212267 ali 299632).
TPK SIRENA Športni ribolov organizira teoretični in praktični tedaj ribolova za otroke in mladino, in sicer od 30.6. do 12.7.1997. Vpisovanje in informacije vsak dan od 18. do 20. ure na tel. št. 414006.
VCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8., za windsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
Po kobenhavenskih dečkih še esbjerške deklice
Ljubiteljem mladinskega zborovodskega petja se zanesljivo spet obeta kulturni glasbeni užitek. Po nadvse uspešnem nastopu zbora Kobenhavnskih dečkov v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani konec aprila, se bo Širšemu občinstvu slovenskega glavnega mesta tokrat predstavil dekliški pevski zbor konservatorija iz Esbjerga na Danskem, ki ga sestavlja 50 deklet med 11. in 18. letom.
Zbor je bil deležen številnih laskavih priznanj na raznih tekmovanjih in pogostih gostovanjih po Evropi in ZDA.
Pravo glasbeno doživetje za sladokusce, ki nedvomno ne bodo zamudili priložnosti in drevi ob 20. uri napolnili cerkev sv. Florjana na Gornjem trgu v Ljubljani, to je na koncu Starega trga ob Karlovški cesti.
Dekleta iz danskega Esbjerga bodo nastopila z izbranim repertoarjem
zborovskih skladb iz bogate zakladnice danske in evropske klasike. Izbrani glasovi danskih mladih pevk premorejo tudi obsežen izbor sodobnih duhovnih pesmi iz svetovne glasbene literature. Dekliški zbor konservatorija iz Esbjerga je nastopil včeraj v v farni cekrvi v Kranju.
Slovensko turnejo mladih pevk z Danske s koncertoma v Kranju in Ljubljani je organi-
ziralo Društvo slovensko danskega prijateljstva in pomeni obogatitev vrste številnih prireditev in koncertov evropskega meseca kulture v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo v Ljubljani na kvalitetni celovečerni vokalni koncert danskega dekliškega zbora potrudila tudi zamejska publika, ki običajno ne zamudi takih rednih priložnosti.
Lojze Abram
Pester program letošnjega niza videmskih poletnih prireditev
V videmskih poletnih nočeh bodo tudi letos blestele	koncert El Tango, kijev celoti posvečen Astorju Piaz-
stevilne zvezde. V ponedeljek so namreč predstavili ze-	zolli. Dva dni kasneje bodo nastopile skupine konzor-
lo bogat program poletnih prireditev, ki jih občinska	cija neodvisnih producentov (Consorzio produttori in-
uprava v sodelovanju s številnimi mestnimi organiza-	dipendenti), 24. julija brazilski kantavtor Gilberto Gil,
cijami prireja že četrto leto pod imenom Udine d’Estate.	25. francoski kvartet Art Zoyd, 23. avgusta pa domača
Od julija do septembra se bo v strogem centru po tr-	skupina FLK (bivši Mitili), ki bodo predstavili njihov
gih in vrtovih furlanskega mesta vedno kaj dogajalo,	tretji album.
Program tudi letos obsega raznovrstne prireditve, od Tudi jazz bo dobil svoj kotiček. V drugi polovici av-glasbenih koncertov modeme in klasične glasbe do	gusta se bo na videmskih trgih zvrstilo kar trinajst sku-
gledaliških predstav, od filmskih predvajanj do športa pin, 31. avgusta pa bo nastopil jazz ansambel Orche-in dejavnosti za otroke.	stra jazz citta di Udine, s katero bo igral klarinetist
Precej zanimanja vlada za gledališko ponudbo, za Tony Scott, katero skrbi videmski Centro Servizi e Spettacoh. Le- Klasični glasbi bodo posvečeni trije večeri: 2. avgu-tos bodo od 28. julija do 10. avgusta predstavili pro-	sta bo nastopil vokalni zbor Diapson Chamber Coms,
gram z imenom Gli spazi del teatro, v okviru katerega	20. avgusta pa bo koncert opernih arij Libiamo.
bodo nastopili najuspešnejši italijanski raziskovalni V parku Giardini del Torso bodo vrteli številne gledališki ansambli. Predvidenih je tudi nekaj tečajev, filmske uspešnice letošnje sezone in nekaj avtorskih ciklus predstav pa bo 10. avgusta zaključila multime-	filmov. Te si bomo lahko ogledali tudi v prenovljeni
dijska predstava Trance Baločai.	dvorani Ferroviario, ki jih bo predvajal vsak večer ob
Videmsko poletje ponuja tudi dva zanimiva komič-	23. uri. Poleg športnih turnirjev in animacije za otroke
na večera z Alessandrom Bergonzonijem (7. avgusta)	predvideva program letošnjega videmskega poletja tuni z Danielejem Luttazzijem (29. avgusta). Najbolj od-	di nekaj nočnih predstav. Po najvažnejših koncertih
meven je tudi letos progam glasbenih koncertov. Poleg	(Byma, Milve in Gila) se bo publika lahko zbrala še na
že znanih nastopov v okviru festivala Folkest - 3. julija	dvorišču palače Morpiugo, kjer bodo na vrsti 10. julija
furlanski kantavtorji, 5. julija skupina Carantan, La di-	predstava flamenca s skupino Gruppo Sombra Fla-
ba, Bintaris, Darbar Mantra in Sidaja, 7. julija norveška	menca, 16. julija nastop komika skupine Broncoviz
kantavtorka Mari Boine in skandinavski skupini Dug	Uga Dighera s Fojevimi monologi II primo miracolo di
in Vasen, 10. julija David Byme in 21. julija irska sku-	Gesii bambino in Parpaja Topla ter 24. julija poklon
pina Chieftains - je glavni adut videmskega poletja na-	zgodovini radia s predstavo Mille lire al mese.
stop Milve, italijanska pevka bo 16. julija predstavila	AW
CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. maja 1997 in zapadlostjo 1. maja 2004.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 1. maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester.
■	Dohodki vrednostnih papirjev za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Varčevalci privatniki lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 26. junija.
,4.;	..v,	.	//
■	Obresti obveznic CCT se koristijo od/T. majem 1997; ob vplačilu (1. julija) je treba doplačati, poleg iznešene certe na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	CCT se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
FURLAN IJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi Festival operete
V soboto, 28. t. m. ob 20.30 premiera operete »Vesela vdova« (La vedova allegra). Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi pod vodstvom Nikse Bareza.
Ponovitve 2., 10., 12. in 15. julija ob 20.30 ter 6. julija ob 18. uri.
Prodaja vstopnic že je v teku pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je tudi predprodaja vstopnic za sledeče operete: »Kneginja Čardaša« (od 11. do 27.7.), »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), »Zizi« (17., 18. in 20.7.), Broadway Memories (22. in 23.7.) ter »Mi-longa Boulevard (od 7. do 10.8.).
Folkest
Mednarodni festival entiCne glasbe
Jutri, 26. t. m., začetek manifestacij v Padovi - Arena Romana: nastopili bodo »Boxs of the Lough« in »La piva dal comer«.
GORICA
Mittelmonitor ’97
Danes, 25. t.m„ v prostorih goriškega sejma, ob 21.30 koncert skupine Harmonia Ensam-ble. Jutri ob 17.00 in 19.00 koncert skupine Januš Trio ter ob 21.30 nastop skupine Praga Jazz Trio.
V	soboto, 28. t. m., ob 18.30 bo v prostorih goriškega sejma - Spazio Multimedia predstavitev CD plošCe »Smamamiša: Resia Val-ley Musič«; ob 21.30 na glavnem odru glasba in plesi iz Rezije.
___________SLOVENIJA_______________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela -
Sežanske poletne prireditve
V	torek, 1. julija, ob 18. uri gostuje Teater Petruška iz Rusije z lutkovno igro z živo glasbo »Petruška«.
Amfiteater KC Srečka Kosovela
V	torek, 1. julija, ob 20.30 bo na spordu ameriški film »Nevarno tveganje« (Maximum Ri-sk). V glavni vlogi Jean-Claude Van Damme.
RAZNE PRIREDITVE
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno Gledališče: danes, 25. t.m., ob 19.30 ponovitev musicala »Elvis«. Vse predstave so zaradi obnove gledališkega poslopja v hali 7 celovškega sejmišča.
Mladinski dom: jutri, 26. t. m., ob 19.30 zaključna prireditev Slovenskega šolskega društva.
Dvorišče Mohorjeve: jutri, 26. t. m., ob 20.30 koncert pod milim nebom - jazzovska skupina AR4.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V farnem domu Šentjakob: danes, 25. t.m., ob 20. mri premiera dela »Opera za tri groše / Dreigroschenoper« v izvedbi Teatra Trotamora. Predstava je dvojezična. Ponovitvi v petek, 27. t.m., in v sredo, 2. julija.
GLASBA
FURLANIJAJULUSKA KRAJINA LJUBLJANA
TRST
Stadion Nereo Rocco
V soboto, 5. julija, ob 21.uri v okviru prireditev TriesteSportShovv, celovečerni koncert Zucchera. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti 12, pri Publisport v Ul. Diaz 6 in pri Promoservice v Ul. del Monte 15/b.
Bar »II Pošto delle fragole« v'parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
Jutri, 26. t. m., ob 21. uri koncert jazz glasbe na katerem bosta nastopila Andrea Allione in Monica Blaže.
SAMATORCA
Poletni večeri v zgoniški občini
V petek 4. julija, v cerkvi sv. Urha, ob 21. mi koncert vokalne skupine Odmevi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 25. t. m., ob 20.45 koncert ženskega zbora Cappelle Civice iz Trsta.
SLOVENIJA
IZOLA
Od 28. t. m. do 30. avgusta se bo na Manzio-lijevem trgu odvijal festival Mediteran.
Evropski mesec kulture
Akademija za glasbo: do 28. t. m. seminar za
skladatelje in izvajalce »George Crumb v
Ljubljani«.
Slovenska filharmonija: jutri, 26. t. m., ob
20. mi koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
NOVA GORICA
Grad Dobrovo
Danes 25. t. m., ob 20. mi bosta nastopila Dejan Bravničar (violina) in Mojca Pucelj (klavir).
Casino Perla
Jutri, 26. t. m., ob 22.30 koncert pevke Syria.
____________HRVAŠKA_________________
PUU
V	petek, 13. julija, ob 20. uri bo v puljski Areni koncert Stinga.
ZAGREB
V	torek, 1. julija, ob 21. uri bo na štadionu nastopil David Bowie.
4P1
RAZSTAVE
FURLANIJAJULUSKA KRAJINA ČEDAD
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: do 31.8. bo ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«.
Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«.
Galerija Lipanjepuntin: na ogled so dela S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija.
Studio d’arte Nadia Bassanese; do 30. t.m., razstavlja Luciano Trojanis. Umik ogleda: ob torkih, sredah, Četrtkih in petkih od 17. do 20. me.
GORICA
Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure).
Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik
25): razstavlja Herman Kosič.
SALEŽ
Budinova domačija (Salež št. 32): do 29.
t.m., je odprta razstava narodnih noš. Urnik: od 19 do 21. ure.
Galerija Banca Popolare: do 28. t. m. razstavlja Andrej KosiC.
__________SLOVENUA
SEŽANA
KC Srečka Kosovela: na ogled je razstava fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«.
ŠTANJEL
Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« .
NOVA GORICA
Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja SCmka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. t.m. razstavlja Sol LeVVitt.
Kavarna Kamer: odprta je razstava Tatjane Jenko.
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7):
do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischof.
RAI 3
slovenski
program
RAI 1
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00,9.30) dnevnik Film: Kreole contro Roma (pust., It. ’64, i. Alan Steel, D. Vargas), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Nevarno cepivo (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
| Nan.: Velika dolina
Nord-
<	| RAI 2	§5 RETE 4		<	> ITALIA T	IT Slovenija 1		IT Slovenija 2	
M	Variete: Videocomic		Nad.: Lasciati amare		Otroški variete, vmes		Vremenska panorama		Euronevvs
	Nad.: La traidora		TV film: Fronto soccorso		Ciao ciao mattina		Euronevvs		Pihalni orkester Bežigrad
Kg	Variete za najmlajše		(dram.. It. ’90)		Nan.: A-Team, 10.15 Ma-		Včeraj, danes, jutri		iz Ljubljane
	Nan.: Lassie		Nad.: Vendetta d’ amore,		gnum P.I., 11.30 Mc Gy-		Videoring		Tedenski izbor: Svet po-
	Jaz pišem, ti pišeš		10.00 Perla nera 10.30 I		ver		Tedenski izbor: nan. Ha-		roča
	Rubrika o zdravstvu Tg2		due volti deli’ amore,		Aktualno: Planet		vajski detektiv (ZDA, 1.		Prisluhnimo tišini
	Nad.: Quando si ama,		11.00 Regina, 11.45 Mila-		Odprti studio, 12.25		epizoda)		Alternativna terapevtska
	11.00 Santa Barbara,		groš, vmes (11.30) dnev-		Šport studio, 12.50 Fatti		Film: Rdeča zarja (ZDA,		skupnost Preobrazba (3.
	11.45 dnevnik		nik		e misfatti		1970, i. R. Thomas, C.		del)
	Variete: Ci vediamo in		Nan.: Hiša v preriji		Nan.: Happy Days		Burns, D. Arnaz jr.)		Opus
	TV (vodi P. Limiti)		Dnevnik		Otroški variete Ciao Ciao		Dokumentarna nad.: Svet		Angleška poljudnoznast-
	Dnevnik, 13.30 Navade		Nad.: Sentieri - Steze		Parade in risanke, 14.25		čudes (Avstral., 8. del)		vena serija: Cesarstvo
	in družna, 13.45 Zdravje		Film: I due toreri (kom.,		Telepanzane		Poročila		žuželk (5. del)
	Variete: Ci vediamo in		It. ’64, i. F. Franchi)		Variete: Colpo di fulmine		TV igrica: Kolo sreče (po-		Studio City
	Tv (vodi Paolo Limiti)		Kviz: OK, il prezzo e giu-		(vodi Alessia Marcuzzi)		novitev)		Nadaljevanka: Berlin
	Nan.: Bonanza		sto (vodi I. Zanicchi)		Nan.: Alta marea		Videostrani		Alexanderplatz (Nemčija,
	17.15 Dnevnik		Dnevnik in vreme		Variete za najmlajše in ri-		Tedenski izbor: Res je!		r. R.W. Fassbinder, i. G.
	Nan.: Zdravnik med		Variete: Game Boat		sanke, 17.25 Giovani in-		Poljudnoznanstvena se-		Lamprecht, H. Schygulla,
	medvedi, 18.10 Vreme		Film: Chi protegge il te-		traprendenti		rija: Svet narave (VB)		B. Sukovva, G. John)
	Dnevnik in šport		stimone (krim., ZDA ’87,		Nan.: Prvi poljubi, 18.00		Slovenski utrinki		Ameriška nanizanka:
	Oddaja o izletih in poto-		i. T. Berenger, M. Rogers)		Helene in njeni prijatelji		EP Videostrani		Moesha (11. epizoda)
	vanjih Sereno variabile		Film: Maledetta estate		- Ljubezen in glasba		Obzornik		Filmski triki
	Nan.: Hunter		(krim., ZDA ’85, i. K.		Odprti studio in vreme,		Otroški program: Pajacek		Razvedrilna oddaja: Ka-
	Komični filmi S. Laurela		Russell, M. Hemingway)		18.50 Šport studio		in punčka (K. Kovič)		raoke
	in O. Hardyja		Pregled tiska		Nan.: Baywatch		Po Sloveniji		Dnevnik, vreme
	Večerni dnevnik		Film: Bella e accessibile		Variete: Edizione straor-		TV prodaja	rSBu	Šport
	Aktualna oddaja: Mani				dinaria (vodi E. Papi)		TV igrica: Kolo sreče	IM	Sredozemske igre (posne-
	pulite				Odprti studio		Včeraj, danes, jutri		tek iz Barija)
	Mladinski variete poletni Solletico (vodita E. Fer-racini, Mauro Serio), risanke Richard Scarry,	
	Highlander	
	Nan.: Boy meets vvorld	
	Dnevnik	
	Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato)	
	Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti)	
	Vreme in dnevnik	
	Šport	
	Variete: La zingara	
	TV film: Mia per sempre	
	(dram., It.-Irska ’97, r. G.	
	Soldati, i. Lise Hearnš, Tobias Moretti, 3. del)	
	Dnevnik	
	Dokumenti: Kremeljski arhivi (vodi Arrigo Levi,	
	4. del)	
	Dnevnik, zapisnik, horo-	
	skop, vreme	
	Aktualno: Tempo	
Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik in vreme, knjige, 0.15 Danes v Parlamentu, 0.30 NoCni Šport
RAI 3
Jutranji dnevnik Dok.: Geo magazine Film: La dea della citta perduta (pust., VB ’65) Aktualno: Tempo - Avtorska zgodba, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato)
Dnevnik
Rubrika: Telesogni Deželne vesti, dnevnik, 14.40 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik, 15.05 Fratelli d’ Italia Športno popoldne: kolesarstvo, košarka (EP) Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa-miglia, 18.30 Un pošto al sole
Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja, 20.15 Blob, 20.20 Friends Variete: Comdominio Mediterraneo (vodita S. Blady, P. Roversi) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mixer Variete: Un gioco a mez-zanotte - Kviz opolnoči
CANALE 5
Na prvi strani, vremenska napoved
Nan.: VVonder VVoman,
10.00	La donna, bionica,
11.00	V osmih pod isto streho
Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in zenske (vodi Maria De Filippi) TV film: La madre di David (dram., ZDA ’93, i. Kristie Alley, Sam Water-son, S. Channing)
Nan.: Blondinka za očeta Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete:	Paperissima
Sprint (vodi Michelle Hunziker)
Glasbena oddaja: Un di-sco p er 1’ estate (vodita Paolo Bonolis in R, Zero) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.30) nočni dnevnik
Film: Palle in canna (kom., ZDA ’93, i. E. Estevez, Tim Curry) Aktualno: Lex Nan.: Highlander Italija 1 šport Nanizanka: Star Trek
TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nanizanka Nad.: La ribelle Verde a nord-est Informacije v nemščini Dnevnik v nemščini Film: II ragazzo dal kimono d’ oro FBI
Superdog Black Film: Fiamme di guerra
Risanka
Dnevnik, vreme Šport
Drama: Punčka, ki ubija (Francija, i. M. Basler, L Linnartz, J.-C. Adelin) Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport
Nan.: Posadka (ZDA, 19. epizoda)
Film: Dedinja (ZDA, 1949, r. VVilliam Wyler, i. Olivia de Havilland, Montgomery Clift, Ralph Richardson, M. Hopkins) Videoring Videostrani
Koper
Šport: EP v košarki, Slovenija - Francija (prenos iz Girona)
Včeraj, danes, jutri Portret Vinka Globokarja Tok Noč Tok-TNT
(#) MONTECARLO		
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-	
	nik, 13.30 Šport	
	Due come voi	
	Nan.: Ironside	
	Film: Addio, Mr. Chips!	
	Variete: Tappeto volante	
	Film: I tre moschettieri	
	(pust., ZDA ’48)	
H	Film: Ishtar (pust., ZDA ’87, i. D. Hoffman)	
Euronews, 16.40 Alpe Jadran Pogovorimo se o...
Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru) Vesolje je...
Program v slovenskem jeziku: Zgabucin
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Risanke: Baba Malu
Filmi, ki jih delajo otroci: Oscar junior
Sredozemlje
EP v košarki: Slovenija - Francija (prenos iz Girone) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri Vsedanes - TV dnevnik
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.40 Kultura je; 8.05 Radio plus; 9.45 Rin-garaja; 11.05 Praznična oddaja; 12.05 Na današ.nji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 14.05 Praznična oddaja; 15.30 DIO, šport, vreme;
17.05	Praznična reportaža; 19.00 Dnevnik, vreme, promet; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slovesnost ob dnevu državnosti;
21.05	Zunanjepolitiččni feljton; 21.25 Festival Evromuzika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped shovv; 14.00 Drobtinice; 15.30 DiO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 9.55 Koledar EMK; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Mladi v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki Evroradia; 20.00 Nokturno; 20.30 Slavnsotni koncert OZN; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23,55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.00, 8,30,9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, OKO obveščajo; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Glasb, rubrika: Jaz tudiii...!; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-
20.00	Glasba; 20.00 Teo Naklada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.15 Fonorizzante; 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, dram., A. Kurent, r, M. Sosič); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: M. Kogoj in Črne maske; 18.00 Slovenci za danes: Evgen Bavčar (pripr. Zora Tavčar); 18.30 Slovenska lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRDSST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
r . SREDISCE
16
Sreda, 25. junija 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.13 najnižje -51 cm, ob 14.14 najvisje 37 cm, ob 20.11 najnižje -10 cm.
Jutri: ob 1.19 najvisje 20 cm, ob 7.59 najnižje -42 cm, ob 15.13 najvišje 36 cm, ob 21.40 najnižje -10 cm.
\Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TRST
,4,26^)RTOR02
	°C		°C
500 m		...19	2000 m			5
1000 m		...14	2500 m 			2
1500 m			9	2864 m				0
UMAG
UUBUANA
13/26 N. MESTO 12/27
POSTOJNA	o
O 10/26 KOČEVJE/
REKA 15/27
J
V Četrtek in petek bo v vzhodni Sloveniji še povečini sončno drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih krajih se bodo pojavljale plohe in posamezne nevihte, ki bodo v petek pogostejše.
SVET / SUKA PRI SLIK!...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Dianine obleke na prodaj za boj proti raku in aidsu
LONDON - Britanska princesa Diana je izročila svoje odrabljene obleke newyorski hiši Christie’s, ki jih bo danes dala na dražbo. Izkupiček bo namenjen organizacijam, ki se ukvarjajo z raziskovanjem za premagovanje aidsa in raka, kot na primer britanskemu Aids Crisis Trust, kraj e vi bolnici Mar-sden za zdravljenje rakastih obolenj in nekaterim ameriškim grupam. Diana si je hotela osebno ogledati generalko defileja, s katerim bodo morebitnim kupcem predstavili dragocena oblatila, na sliki pa jo vidimo, ko zapušča newyorški sedež Christieja (telefoto AP).
Mimo te dobrodelne pobude pa se je princesa Diana v prejšnjih dneh spet znašla sredi polemik, ko je pelja-
la svoja sinova, 12-letnega Harryja in 15-letnega VVilliama, gledat "Samega HudiCa" (The Devd/s own), film, razvpit zaradi izjemnega nasilja in prizanesljivega slikanja Irske republikanske armade (ha). Kot je v svoji ponedeljkovi številki napisal Časnik Daily Mail, je princesa Diana morala najprej prepričati odgovorne v kinematografu, naj princa Harryja pustijo v dvorano, navkljub temu namreč, da je ogled film Alana Pakule z Bradom Pittom in Harissonom Fordom prepovedan mlajšim od 15 let. "The Devih s own je politično najbolj neodgovoren film, kar sem jih kdaj videl, " je film po premieri ožigosal sam Brad Bitt, ki je svojo izjavo seveda kmalu preklical. (STA/AFP)
Kmalu nič več sivih las?
LONDON - Jeza zaradi sivih las bo morda kmalu le še preteklost. Britanskim znanstvenikom je namreC po pisanju Sunday Timesa prvič uspelo v epruveti vzgojiti pigmentne celice lasnih korenin. To tehniko naj bi sedaj uporabili za izdelavo losijona. Uporabljali naj bi ga podobno kot šampon, služil pa bi preprečevanju (predčasne) osivelosti. (STA/dpa)
Več kot 600 kitajskih rokopisov v Britanski narodni knjižnici ponarejenih
LONDON - Britanska narodna knjižica je odkrila, da je veC kot 600 izmed 15.000 starodavnih kitajskih rokopisov v njeni zbirki ponaredkov, spisanih v 20. stoletju. Ponaredki so se izdali, ko so zbirko strokovnjaki preverili z novo metodo, ki omogoča analizo papirja, Črnila in barv rokopisov, ne da bi jih pri tem poškodovala.
Avtentični rokopisi so bili pobarvani v rumeno - najbolj slovesno barvo v budizmu - z barvilom, narejenim iz skorje hrasta plutovca, ponarejeni pa z neko drugo barvno mešanico, ki je še niso razvozljali. Susan VVhitfield,
predstojnica oddelka s kitajskimi rokopisi v Britanski narodni knjižnici, je povedala, da so ponarejene rokopise kupovali kot dokumente, zapisane pred 11. stoletjem, v letih med 400 in 1025. V resnici naj bi jih izdelala delavnica kitajskega zbiratelja, Shengdua Lija, Cigar obrt so po njegovi smrti leta 1935 nadaljevali njegovi sinovi, vse do 50. let. Whith-fieldova je premožne zbiratelje ob tem opozorila, da je po njenem mnenju 95 odstotkov kitajskih rokopisov izpred 11. stoletja, ki so naprodaj na trgu umetnin, ponarejenih. (STA/AFP)
Bikovo zadoščenje je bito kratkotrajno
MADRID - Španska bikoborka Cri- pri incidentu, ki ga vidimo na sliki stina Sanchez se je v madridski areni (telefoto AP) ni bila ranjena in si kma-Las ventas znašla v težavah, vendar lu opomogla ter na koncu bika ubila.