Mrdftke Toflite v »frcaj mm g- ...g "g J, g ..s™ ' *:*..................*:•< ' :o::: :>*:......... .M gg. gg TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 .k...m.. "p... >:¥:.m........V#Sffi.....>:¥: ••i;..ir...k....k....m. k’ PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13” Sš iiii.......M.............m ............S« 'm.........1:« SSi........tti: j:::::- - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu :;x - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa.plute in ostalih lesenih podov nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga posteljnina TRGOVINA IN BIFE SPINA V KANDRŠAH VAM NUDI ŠIROKO IZBIRO ŽIVILSKEGA IN NEŽIVILSKEGA BLAGA PO UGODNIH CENAH. DELOVNI ČAS T-i'..sre.. pet\ CAS / Bife X I4h-I6h \ Zi4h-20.30hX tor. m c 11. X/ Sh- lOh / X cnh n p, i / x • • - o L 7 is»jt j r.u \ soh. in ned. / \ 7n ,nh , xz Sli j 2 h / i-p v .v) v i \^/ NUDIMO ŽIVILA IN PRASKE PO ZNIŽANIH CENAH! REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE VPISUJE V PROGRAME: VISOKO POSLOVNO ŠOLO pogoj za vpis je končan štiriletni srednješolski program; VISOKO UPRAVNO ŠOLO pogoj za vpis je končan štiriletni srednješolski program; VISOKO ŠOLO ZA ORGANIZACIJO IN MANAGMENT pogoj za vpis je končan štiriletni srednješolski program; PROMETNI TEHNIK pogoj za vpis je končana IV.stopnja izobrazbe katerekoli smeri; ELEKTRIKAR - ENERGETIK pogoj za vpis je končana osnovna šola ali končana IV.stopnja izobrazbe katerekoli smeri - prekvalifikacija; USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE pogoj za vpis je končan štiriletni srednješolski program; VODENJE POSLOVNIH KNJIG za samostojane podjetnike in mala podjetja; V kolikor bo prijav dovolj, bomo pričeli s predavanji v mesecu marcu. Revirska ljudska univerza Trbovlje vpisuje tudi v druge programe vsak dan, razen sobote od 8. do 16. ure in v petek do 12.ure. REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA VAM ODPIRA POT DO ZNANJA! podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 J Išče ulične prodajalce za območje ZAGORJA ob Savi TU BO KŠEFT!^) ggg™'' «^111111^ Pisne prijave pošljite na naslov Zdšdve d o.o.: Dodatne ihformacije na telefon: C „——LLu-\"š2—-—- m ::: NASLOVNICA: Steklarna Hrastnik foto: Branke Klančar oblikovanje: Slavko (Uraittini Ste že kdaj premišljevali, kako konec koncev skupaj plešemo skozi življenje. No ja, včasih v ritmu valčka, včasih pa polke. Včasih, ko se nam že zazdi, da gre za smrtonosni ples, pa tisti vrli bogvekdo tam zgoraj zamenja ploščo in že se zavrtimo v rokenrolu. In v rokenrolskih taktih smo pripravljali tudi tole številko Zasavca. Poleg mrgolečih informacij, ki jih nikakor ne smete prezreti, je tu še kup novosti. Pa pojdimo lepo po vrsti. Na deveti strani nikar ne prezrite, da ponovno pričenjamo z akcijo Naj ciciban. Fotografije že sprejemamo v tajništvu uredništva. Na deseti strani boste zasledili oglas podjetja Telekom. Nič posebnega, boste rekli. No ja, splača se prebrati. Po določenem času vam utegne prav navedeno sporočilo prinesti nagrado. Ko boste vse prebrali, pokukajte na zadnjo stran. Pa naj vam tekne. , P.S.: Zaradi kulturnega praznika, sephhodnji teden srečamo že v sredo. ' *B*V- -v . - - ~ V v- ~ UVODNIK flouo uodstuo socialdemohratov Devama pot h zdravniku naj ciciban 1990 Telekom sprašuje in . nagrajuje U ogledalu: Uera Pirc Pogovor Drago Butja S certifihata v delnice Stehlama Hrastmh Fdnči m Hanči: hameleona • m so mmm tonat ck KOLEDAR DOGAJANJ 23. januarja - Arhitektonskih ovir po naših mestih in zgradbah je toliko, da jim dobesedno lahko rečemo "kamni spotike". Pa jih, čeprav jih postavljajo zdravi, večinoma zaznavajo le tako ali drugače telesno prizadeti. O tem je bilo nekoč vprašanje na zagorskem občinskem svetu, zdaj še na trboveljskem, pa vendar dlje, kot do pobud in vprašanj svetnikov ne gre. Pajezakonodaja(pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir) vednarle čisto jasna in nedvomna. 24. januarja - Sneg, ki spet zapade, pobeli tudi Medijske Toplice, a njihovih težav vendarle ne more skriti. Nasprotno, kot kaže, je vse skupaj bolj kot zamrznitvi podobno odjugi- 25. januarja - Litijski svetniki razpravljajo o srednji šoli, kije občina že dolga leta nima, pa bi bila silno potrebna. Osnovnošolci po končani osemletki nenadoma postanejo vozači ali pa so primorani nastaniti se daleč od doma -nekateri pa se glede na okoliščine celo odločajo za krajše, poklicne programe, kot bi se sicer. Trboveljska SNS na novinarski konferenci o šolstvu ne govori, pač pa o novi pisarni, ki bo odprta tudi za občane. Odprt pa je tega dne tudi dom starejših občanov v Trbovljah, ki z zborom Svoboda proslavi rojstne dneve svojih stanovalcev. 26. januarja - Na služenje vojaškega roka odhajajo trboveljski fantje. V občinski dvorani jim pripravijo krajšo slovesnost. 27. januarja - Nekateri smučajo, nekateri pa menda že nabirajo regrat. Ni šala. 28. januarja - Eskplozija uspehov slovenskih športnikov. 29. januarja - Predelujemo gradiva za, tokrat eksplozijo, vseh zasavskih občinskih svetov. Mateja Grošelj Je treba še kaj dodati?! foto: Branko Klančar B HW@ W€StW@ s@©lal€eiE@lo?mt@¥ Na redni letni programsko volilni konferenci OO SDS Trbovlje 23. januarja letos so izvolili novega predsednika in nove člane predsedstva. Bivša predsednica OO SDS Trbovlje Alenka Petrič je na tiskovni konferenci v torek, 30. januarja povedala, da novi predsednik Slavko Kmetič daje javnosti neresnične izjave. Po njenem mnenju Kmetič ni človek, ki bi v Trbovljah dobil toliko glasov, da bi zastopal S DS Trbovlje. Zelo problematična pa je bila sama konferenca, saj je predsednik SDSS Janez Janša prinesel svojo listo kandidatov, ki je bila prisotnim članom SDS dobesedno vsiljena. Kandidatna lista za volitve v organe konference, ki jo je pripravilo občinsko predsedstvo SDS Trbovlje, pa sploh ni bila dostopna. Petričeva je izjavila, da "to, kar seje dogajalo pred in po konferenci, ni demokracija, to je janševistična diktatura, katere rek naj bi bil: naredi mi ljudstvo poslušno in naj misli tako, kot jaz." Že lansko leto je na seji OO SDS Trbovlje predsedstvo SDSS očitalo, da je OO SDS Trbovlje nesposobno, da so člani neizobraženi in da niso storili popolnoma nič. Zato so v Trbovljah sklenili, da 23. januarja pripravijo redno letno volilno-programsko konferenco. Zvedeli so tudi, da bo predsedstvo SDSS na svoji seji obravnalo programsko-volilni del konference Trboveljčanov. Zato je Petričeva poslala predsedniku Janši pismo in zahtevala, da jim omogočijo udeležbo in sodelovanje pri oblikovanju programsko-volilnih izhodišč za njihovo konferenco. Iz Ljubljane so dobili odgovor od organizacijskega sekretarja, Andreja Mayerja, da predsedstvo tega na seji sploh ne namerava obravnavati in da zato ne obstaja potreba po njihovi udeležbi na seji. Zanimivo je, da so le nekaj ur kasneje po telefaxu dobili sklepe, ki so se nanašali na sanacijo razmer v OO SDS Trbovlje. Paradoks je v tem, da predsedstvo OO SDS Trbovlje sploh ni vedelo, za kakšne nenormalne razmere gre, da mora predsedstvo SDSS sprejemati sklepe za sanacijo. N a programsko-volilni konferenci niso prišli do skupnega dialoga. Predsedstvo OO SDS Trbovlje je kandidatno listo za volitve v organe posredovalo predsedstvu SDSS, vendar niso dobili odgovora, ah je lista sprejemljiva ali ne. Predsednik Janša pa je na konferenco prinesel svojo listo, kije prej ni nihče videl. Na "njegovi" listi sta bila le dva kandidata, ki sta bilapredlaganatudi na Usti OO SDS Trbovlje. Vendar je bilo onemogočeno, da bi slednjalista šla med člane stranke. Petričeva je na pobudo članov občinskega predsedstva kandidirala, vendar je izgubila. Z 32 glasovi je novi predsednik OO SDS Trbovljepostal Slavko Kmetič, ki je sicerpredsednik socialdemokratskega sindikalnega foruma. Petričeva je poudarila, daje Janša že na samem začetku konference prevzel delovno predsedstvo in sam izvajal konferenco s tem namenom, da "vrže" star OO SDS Trbovlje. S temjeredno konferenco spremenil v izredno. Zanimivo je, da je 18. januarja SDS imela 141 članov, 23. januarja pa je Janša prinesel h sto s 157 člani. Na Usti so bih ljudje, ki so se včlanih v nekaj dneh in nekateri so prišU tudi v predsedstvo. Trboveljčani, ki so izstopih iz SDSS, razmišljajo o nastanku nove stranke - Delavske stranke, ki naj bi kandidirala na vohtvah čez 4 leta. Anita Cesar Permakultura v Trbovljah V torek, 23. januarja je v predavalnici DDTrbo vije v sodelovanju z Zasavko ekološko skupino EKOS Zasavje potekala predstavitev permakulture z diapozitivi, ki sta jo vodila Otilija Grad - Barle ter Tomaž Petauer z Inštituta za permakulturo iz Ljubljane. Takšna predstavitev je bila v Trbovljah prvič. Inštitut za permakulturo načrtuje v sodelovanju z EKOS Zasavjem spregovoriti o Permakulturi tudi v Zagorju in Hrastniku. V uvodnem govoru so predstaviU svetovno gibanje Permakultura, ki je staro dobrih dvajset let, temelji na ekologiji in etiki, predavanje pa je bilo razdeljeno na dva dela. Ob koncu sta omenjena člana Inštituta za permakulturo odgovarjala na vprašanja udeležencev predavanja. Predstavnica Inštituta za Permakulturo OtiUja Grad - Barle je s pomočjo diapozitivov predstavila, kaj ponuja permakultura, konkretne predloge ter kako z naravo vzpostaviti prijaznejši odnos. Permakultura namesto odpadkov zagotavlja recikliranje, namesto onesnaževanja s fosilnimi gorivi, uporabo obnovljivih virov (solarna hiša, uporaba biophna), permakultura pa v čimvečji meri izkorišča naravne zmogljivosti narave z njihovo vgraditvijo v vrtni ekosistem. Slušatelji so se lahko seznaniU z načinom pripravljanja steklenjakov, obliki gredic, zastiranju, ki je najpomembnejši način obnove humsneplasti tal, načinom zelenega gnojenja, pridelovanjem hrane v cvethčnih lončkih,... Predavatelji so poudarih tudi čimvečjo raznohkost rastlin in njihove koristne medsebojne vplive. Zasnova permakultumega vrta aU morda celo kmetije je tako resničnost, ki pa zahteva veliko znanja in sprejemljivosti za nove ideje. Z njim lahko vrt postane nekaj povsem drugačnega. Postane neločljiv del nas, tako kot travnik in gozd. A.M. Spodbude kakovosti S kratico IQ (International QuaUty) je bil januarja predstavljen sistem mednarodne kakovosti, s katero bodo potrošniki lahko izbirah najkakovostnejše ponudnike. Ker se je včasih težko odločiti, kaj j e dobro in kaj ne, se bodo odslej istovetih z idejo kakovosti, ki bo način življenja in ne prisila. Kot zunanji sodelavec se seveda v to akcijo vključuje tudi Zveza potrošnikov Slovenije. P.R. Da ne pozabimo... Pred 90 leti so od 22. januarja do 6. februarja 1906 stavkali rudarji rudnika Trbovljeinrudnika Hrastnik. Zagorski se takrat stavki niso pridružiti. Ves čas ni bilo enotnega stališča, zato stavka ni dosegla željenega cilja in je propadla. Pred 60 leti, to je v začetku julija 1936 so 13 dni stavkali brezposelni rudarji, ki so bih začasno zaposleni pri gradnji ceste iz Trbovelj čez Slačnik v Zagorje. Uspeh stavke je bil minimalen. T. L. B Obnavljali učilnice Krajani upajo, da jim bo uspelo dokončno pripeljati vodovod v zaselek Baije pri Mlinšah. Vendar pa, četudi dela na tem projektu tečejo že skoraj petnajst let, tudi sedaj ne kaže najbolje, da bi jih vendarle zaključili. Problemostajarezervoar. Na njegovem mestu so namreč odkrili ugodne pogoje za pridobivanje gramoza. Krajani se seveda s takšnimizkoriščanjem tega prostora ne morejo strinjati. Pogajanja o tej vroči temi bodo šo tekla. Predstavniki krajevne skupnosti | se zavedajo, da je marsikatera y načrtovana pridobitev le želja, saj S bodo morali svoje plane uskladiti z g občino. To naj bi se zgodilo £ predvidoma v roku enega tedna. R.F. Mlinsc - Na šoli so že predlani ter knjižnico. Adaptacija naj bi uredili fasado, sedaj pa bodo morali potekala tudi na tamkajšnjem še učilnice v zgornjem nadstropju zadružnem domu, katerega podoba Obnoviti bo treba uiilnice v zgornjem nadstropju šole. \v.v.v.-.v.-.v.v.v.v.v.v.1.1av.v.v.v.v.'.v.v.v.v.v.v.v.v.v.,.v.,.v.v e na V 1 1 internetu OKm.i Zagone bi, ,.b prazniku iždala turistični prospekt, ki te posvečen omembe kraja. W Na občim so še pm-pekl d<.,vgl|.s md, n.r lu leruct i n bo tako dosegljiv vsem, mri stičnih informacij : željnim povpraševal eem, 0 proračunu Hrastniški občinski svetniki so se prejšnji četrtek zbrali na 12. seji, kjer so obravnavali šest točk dnevnega reda. Druga obravnava predloga in sprejem predloga proračuna občine Hrastnik za leto 1996je bila osrednja tema. Župan hrastniške občine Leopold Grošelj je obrazložil predlog proračuna za drugo obravnavo. Prihodkovni del bilance za leto 1996 ostaja v enaki višini kot je bil pri prvi obravnavi predloga. Skupno načrtovani prihodki za leto 1996 znašajo tako 571.738.100 tolarjev. Predlagatelj je želel v čim večji meri upoštevati predloge odborov in sveta ter zagotoviti dodatna finančna sredstva za nekatere postavke občinskega proračuna oziroma investicije in investicijska vlaganja. Hkrati pa ni bilo mogoče pridobiti dodatnih finančnih sredstev glede na prvotno načrtovana sredstva. Zato je bilo potrebno ponovno proučiti proračunske postavke in na osnovi znižanja nekaterih v primeijavi s prvotno načrtovanimi zagotoviti potrebna finančna sredstva. Predlagatelj je sledil težnji, da gre v večini za zmanjšanja na postavkah, ki ne morejo ogroziti izvajanja zakonsko določenih nalog, temveč gre bolj za nadstandardne oziroma dogovorjene programe in naloge. Na osnovi teh znižanj je mogoče zagotoviti dodatna finančna sredstva za nekatere naloge, ki so bile predlagane v okviru razprav pri prvi obravnavi predloga proračuna. Tako naj bi se zagotovila sredstva za investicije v Zdravstveni dom, računalniško opremo za Osnovno šolo Narodnega heroja Rajka ter za investicijsko vzdrževanje v tej šoli. Ob tej priložnosti jeMarjan Pergar (ZLSD) poudaril, da seje predsedstvo stranke skupaj z županom odločilo, da se stranka odpove delu sredstev, ki so jimnamenjeni, v korist teminvesticijam. Proračun ter odlok o proračunu sta bila sprejeta v predlagani višini in obliki. Svetniki so v nadaljevanju seje obravnavah in soglasno sprejeli predlog za neodplačno odsvojitev sredstev za delo in opremo bivših medobčinskih organov. 0 ceni odvoza odpadkov.. V drugi obravnavi predloga Odloka o obveznem odlaganju, zbi- g ranju in odvozu komunalnih in § posebnih odpadkov na območju ^ občine Hrastnik so svetniki z aman-d majem spremenili 14. člen odloka. H Kriterij, ki določa cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev so določili po številu članov, ki v gospodinjstvu stalno ah začasno prebivajo in nepo kvadratnih metrih stanovanjske površine. Odlok je bil soglasno sprejet. 0 športu____ V peti točki dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo o izvajanju športne dejavnosti v občini, v kateri so Franc Vidovič, predsednik ZTKO, Peter Kauzer, sekretar ZTKO ter Alojz Deželak, direktor KRC podali analizo o izvajanju športne dejavnosti v občini. Marko Planinc (LDS) je opomnil na to, da v poročilu ni zajeta rekreacija upokojencev. Predsednik Občinskega sveta Marjan Dolanc je pohvalil dobro pripravljeno poročilo in dodal, da prikazuje realno stanje športne dejavnosti v Hrastniku. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. 0 Bolnišnici Trbovlje... Z obravnavo predloga s sprejemornstabšč za kategorizacijo slovenskih bolnišnic so svetniki zaključili sejo. Svetjesprejelstališča, ki jih je Svetrevirskih občin Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi sprejel leta 1994. V Zasavju ne morejo in nočejo pristati na kakršnokoli degradacijo statusa Splošne bolnišnice Trbovlje. Uvrstitev bolnišnice v četrto, najnižjo kategorijo bolnišnic, predstavlja za Zasavje bistveno poslabšanje sedanjega nivoja bolnišničnega zdravljenja. Ne morejo se strinjati z možnostjo ukinitve porodnišnice, kot je to z osnutkom kategorizacije predvideno. Ukinitev le-te bi povzročila ogorčenost med Zasavčani. Občani Zasavja predvideno uvrstitev bolnišnice v najnižjo kategorijo slovenskih bolnišnic razumejo tudi kot novo potezo republiškega centra, da se Zasavju odvzame še en element, ki opredelj uje Zasavje kot samostojno regijo. Zato so stališča zaključih z zahtevo, da se trboveljska bolnišnica v predvideni kategorizaciji bolnišnic v Sloveniji izloči izčetrte kategorije. Jerca Vučetič a ; Zaključni računi Trbovlje - Po vseh trboveljskih krajevnih skupnostih te dni pripravljajo zaključne račune o lanskem finančnem poslovanju. Konkretne številke naj bi bile znane sredi februraija, že sedaj pa je znano, da bo šlo za precej visoke zneske, ki govore o sredstvih, namenjenih zimskim službam. Samo v decembru so za njene dejavnosti porabili milijon osemsto tisoč tolaijev (v cen o pa ni vklj učena KS Čeče, kjer krajani svoje cestne površine čistijo z lastnim traktoijem). Občani so seveda z delom teh služb zadovoljni, toda predstaviti krajevnih skupnosti se bojijo, da so morda porabile preveč sredstev. R.F. Rekonstrukcija cest Mlinše - V krajevni skupnosti Mlinše v teh dneh že končujejo s pripravljanjem programa del za to leto. Vanj naj bi vključili predvsem nedokončana dela iz preteklih let. Tako naj bi nadaljevali z rekostrukcij skimi deli na cestah Mlinše - Dolgo Brdo, Rove -Zasavska sveta gora in Briše -Kolovrat ter z adaptacijo osnovne šole Mlinše. R.F. Poplava TV programov Mlinše - Želja po lastnem kabelskem sistemu seje na Mlinšah pojavila že pred petimi leti, saj v tej dolini do takrat ni bilo mogoče sprejemati niti obeh nacionalnih televizijskih programov. Tedaj so se krajani odločili, danavkljub visokim stroškom (vsako gospodinjstvo je bilo primorano prispevati tisoč štiristo nemških mark) omenjeni projekt dokončno realizirajo. Tako seje na ekranu kar naenkrat pojavilo deset TV programov: oba programa slovenske televizije, hrvaški ter avstrijski prvi program pa tudi TV Koper, za nameček pa še dodatnih pet satelitskih programov. Pred kratkim pa so tamkajšnji občani sklenili, da bodo, spričo poplave novih televizijskih postaj, svoj kabelski sistem razširili in ga tako dopolnili. Dogovorili so se z ljubljanskim podjetjem Link, ki jim je pred dvema tednoma na Zasavski sveti gori postavilo sprejemno anteno in jim tako omogočilo sprejem nadaljnih programov, kot tudi izboljšavo slike pri obstoječih. Avstrijska nacionalna kanala sta sedaj povsem čista, tudi Koper seje po junijski vojni za Slovenijo zopet prikazal na malih zaslonih. Obenem pa seje pojavil še A-kanal pa novi Pop, med drugimi tudi velenjski VTV, kot tudi drugi in tretji program hrvaške televizije. Dokončna cena pred kratkim izvedene investicije še ni poznana, ve se le za okrogle številke, ki pa naj ne bi presegle dvesto nemških mark na gospodinjstvo. R.F. Proslava v Bevškem Bevško - Krajevna skupnost Zasavje bo v sredo, 7. februarja ob 18. uri, pripravila v svojih prostorih v Bevškem, proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Najprej bo spregovoril predsednik Svobode Zasavje Ivan Žibret, nato pa bodo zbrani lahko prisluhnili recitacijam osnovnošolcem. Po končanem "resnem" delu bodo zaigrali Čmi bliski, poslušalci in gledalci pa se pogovorili ob jedači in pijači. R.F. Lani zelo uspešni Kotredež - V KS Kotredež so bili v lanskem letu zelo aktivni, saj so se odločili razrešiti večino perečih problemov in kar jim je nato tudi nedvomno uspelo. Tako so vPotoški vasi na novo asfaltirali od poplav uničene odseke cestišč, delno so sanirali potok Konjščica (dokončna ureditev levega in desnega brega je predvidena v roku deset do petnajst let, in sicer iz naslova republiških sredstev PUH). Krajani so obenem skoraj dokončali gradnjo njihovega vodovoda, zopet vPotoški vasi. Sedaj se bodo morali na to vodooskrbo le še priključiti (predvidoma okrog trideset gospodinjstev), hkrati pa celoten sistem priklopiti na glavni vodovod Trbovlje, o čemer dogovaijanja še tečejo. R.F. Asfaltne prevleke Kotredež - Na področju cestnih površin so v krajevni skupnosti asfaltirali vaški poti v Kotredežu in na Rovah, fizično so pristopili k izgradnji ceste (kasneje je predvideno tudi asfaltiranje) proti Zavinam(Klančišam), v dolžini dveh kilometrov. V tem času to, do sedaj še vaško pot, širijo, na njej delajo odtoke. R.F. Športni dom Kotredež - KS je bila zelo aktivna tudi pri nadaljevanju gradnje športnega doma v Kotredežu. Predvidevajo, da bodo še do konca tega leta uspeli zaključiti s četrto fazo, s čimer bi omogočili, da bi omenjeni dom lahko začeli uporabljati v njegove namene še letos. V elik problem pri gradnji je že od samega začetka pomanjkanje finančnih sredstev, toda občanom je uspelo pridobiti nekaj sponzorjev, hkrati pa so nekaj prispevali tudi sami. Krajane KS Kotredež pa je v preteklem letu poleg velikega števila zadanih nalog pričakalo tudi prij etno presenečenje. Njihovo gasilsko društvo je namreč s pomočjo občinskih proračunskih sredstev prejelo nujno potrebno novo gasilsko vozilo. Prejšnje je namreč po petindvajsetih letih neprestanega uporabljanja, že zdavnaj odslužilo svojemu namenu. R.F. Tako kot lani Trbovlje - Na trboveljski občini je pred kratkim potekal sestanek med predstavniki občine in krajevnih skupnosti. Obravnavah so osnutek občinskega proračuna, s katerim pa slednji, kot že precejkrat doslej, nikakor ne morejo biti zadovoljni. Razočarani so namreč ugotovi h. da bodo morah, tako kot nekaj preteklih let, tudi sedaj životariti in se zadovoljiti s precej manjšim zneskom, kot ga za svoje skupnosti nujno potrebujejo. Zastavljeni projekti tako stojijo, novih načrtov ni. Vseh deset krajevnih skupnosti v občini bo namreč dobilo le približno devet milijonov zaredno vzdrževanj e cest in zimsko službo; štiri milijone pa naj bi porabih za ostale programe. S 400.000 tolaiji, kar povprečno znese na vsako krajevno skupnost, krajani res ne bodo mogli uresničevati zastavljenih nalog. Navkljub neznosnemu položaju pa ne manjka vzpodbudnih besed za prihodnje leto, ko naj bi bih stari grehi končno le poravnani in bi se krajevnim skupnostim začeh pisati obetavnejši časi. Seveda pa je vprašanje, v kolikšni meri bodo omenjene skupnosti uspele uresničiti stare in bodoče načrte v teh prihajajočih "debelih" letih, saj ugotavljajo, da aktivnosti vseh krajanov (zaradi nerazumevanja njihovega težkega položaja) naglo upada. R.F. Krajevne skupnosti v Trbovljah niso več pravne osebe, kar krajane čedalje bolj moti. Sneg vsakič prinese težave in veselje hkrati. Otroci se veseli sankajo do onemoglosti. Lastnikov jeklenih koničkov pa sneg prav nič ne razveseli. Lastniki hiš morajo izpred vrat očistiti sneg, o katerem čez nekaj dni ni ne duha ne sluha. In če je cesta obložena z debelo plastjo ledu, so nekateri primorani to nevšečnost tudi sekati. Toda marsikdo je besen, saj bi lahko vzroke nastalih težav odpravili že poleti. Ljudje lahko pozimi počnejo še kaj drugega, kot da se jezijo na zmrznjeno vodo in neočiščeno cesto. Pa vendar jim mnogim, te dni sploh Hrastničanom, ne preostane drugega. Besni občani Letošnja zima je stanovalcem Novega doma v Hrastniku povzročila precej preglavic. Najprej zaradi snega. ki ga hrastniški komunalci baje niso pravočasno splužili. Najbolj pa so besni zaradi ledu, ki je nastal okrog Zdravstvenega doma od ginekološke ambulante pa vse do lekarne. Pogovarjala sem se sstanovalcem Novega doma (njegovo ime je v uredništvu), kije govoril tudi v imenu svojih sosedov. Povedal je, da so občani že poleti, ko je voda tekla po asfaltu, opozarjali na bližajočo se zimo in preglavice, ki jih ta utegne prinesti. Ni jim bilo vseeno za bolnike, saj so vedeli, da se bodo po skoraj deset centimetrskem ledu težko prebijali do ambulante in lekarne. Vedeli so, da bodo tudi sami težko kos nevarni poledici. Občan Novega doma je povedal, daje prišla občinska komisija in komisija Gradbenega podjetja in si ogledala problematični odsek. Poudaril je, da so se sedaj, ko j e bila cesta zasnežena, "gospodje z občine" pripeljali z jeepom. Ledu in neočiščene ceste iz takšnega avtomobila seveda niso mogli občutiti. Razočarani so tudi nad pluženjem ceste. Po njegovih besedah bi moral nekdo delo lj udi, ki plužijo, tudi nadzorovati. Ko je on delal, je njegovo delo vedno nekdo nadzoroval in ocenjeval, se je jezil moj sogovornik. Če bi se ljudje zavzeli in skupaj uredili okolico Zdravstvenega doma, bi bilo veliko lažje. Vendar ni več takšnih ljudi, ki bi naredili še kaj zastonj .Tudi bolniki so nergali, predvsem starejši, ki že težko hodijo. Kdor molči,... Zanimalo me je, kako je občina seznanjena s problemom stanovalcev Novega doma. Tomaž Sihur, direktor Direkcije za prostor, okolje in javne komunalne službe na to vprašanje ni hotel odgovarjati. Nekateri se trudijo Direktor hrastniškega Zdravstvenega doma dr. Martin Mlinarič je dejal, da se komunalni uslužbenci trudijo. Vendar je kljub vsemu dostop do reševalnih vozil težji, saj so avtomobili parkirani navzkrižno. Vozniki seveda parkirajo tam, kjer je očiščeno. Daje prehod doambulant čim lažji, se trudi njihov hišnik. Martin Mlinarič je še dodal, da je prehod do ambulante relativno dobro očiščen. Voda dere iz asfalta "Pluženje okrog našega Zdravstvenega doma je slabo. Šele ko jih pokličemo, pridejo in opravijo svoje delo. Led okrog ambulante pa je poglavje zase. Že poleti smo obvestili komunalo in občino, naj si ogledajo predel, kjer voda teče iz asfalta. Obljubili so, da bodo pred zimo uredili ta del ceste, pa vendar svoje obljube niso uresničili," je dejal hišnik Zdravstvenega doma Hrastnik Stane Bregar. Ne da se nič narediti Vodja zimske službe hrast niške komunale Zlatko Romih je povedal, da kaj drugega, kot posoliti in po peskati na kritičnem področju okrog Zdravstvenega doma ne morejo. Glede pluženja pa meni. da vestno opravljajo svojo nalogo in tudi župan je pohvalil njihovo delo. Na tem območju plužijo tako kot drugod in ne vetjame, da je eden stanovalec v imenu vseh prebivajočih na Novem domu nezadovoljen z njihovim delom. Meni, da je nezadovoljen samo eden. kajti če bi bili vsi, bi nezadovoljnež zbral podpise vseh. Viktor Ramšak, direktor Komunale pa je dejal, da voda, ki povzroča preglavice, priteče iz bližnjega hriba in ne iz kanalizacije. Spomladi bodo morali vse odpreti in vodo speljati v kanalizacijo. Za sedaj pa se tukaj ne da narediti nič. Požrli obljube Po besedah hišnika Zdravstvenega doma in stanovalca Novega doma so odgovorni obljubili, da bodo predel ceste, kjer priteka voda in pozimi zmrzuje, uredili že poleti. Pa vendar se je poletje prevesilo v zimo brez odpravljene napake. Če bodo odgovorni držali obljubo, bodo spomladi pričeli z delom. Do takrat pa bo potrebno še veliko trdnih živcev, sekir in pazljivosti. Kljub temu, da je Zdravstveni dom par korakov stran, je po mavec potrebno v trboveljsko bolnišnico. Pa tudi jekleni konjički so občutljivi na led. Marsikdo je že okusil strah med plesom po ledu. 0 zlomljenih kosteh Otroci se seveda ne zavedajo nevarnosti ledu. Želijo si le užitka na snegu in ledu. V marsikaterem zaselku sem opazila otroke, kako z velikimi vedri vode polivajo sneg. "Da bo bolješlo," odgovorijo. Potem pa vrečko pod zadnjo plat in njihovemu veselju ni konca. Malo manj so seveda navdušeni tisti, ki so vrečke pod zadnjicami že prerasli. Ti previdno stopajo okrog in lovijo ravnotežje po drsališčih, ki jih te dni ne manjka ne le na hrast niških, temveč vseh zasavskih ulicah. Bolni ali ne. preden kdo pridrsa do zdravstvenega doma. se mu vmes tako ali tako že utegne zgoditi kakšen kompliciran zlom. Ali pa je plat medalje popolnoma drugačna. Morda si pa kakšen "zakumufliran lobi" na tak način prizadeva spraviti tudi Hrastničane med vrhunske umetnostne drsalce. Če bi po kakšnem čudnem naključju slednje držalo, pa vaja vsekakor ne škodi. Jerca Vučetič foto: Branko Klančar Debela plast ledu okrog Zdravstvenega doma Hrastnik - posledica nepluženja novoletnega snega. 7PWZ M. Adriatic6 zavarovalna družba d.d. (o\n@a®a Ul.Sallaumines 2 61420 Trbovlje agencija: 0601/26-894 Tel./fax: 0601/26-620 Zavarovalna družba ADRIATIC d.d., agencija TIPPS d.o.o.,Trbovlje išče nove ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za sklepanje vseh vrst zavarovanj na področju Zagorja-Trbovelj-Hrastnika-Radeč. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov TIPPS d.o.o., Sallaumines 2, Trbovlje do 15.02.1996. | Ciciban, dober dan Tudi letos smo se odločili, da organiziramo izbor za naj cicibana Zasavja 1996. K temu nas je vzpodbudil odziv na lanski natečaj, ko je bilo število prijav nad vsemi našimi pričakovanji. Nekateri naši bralci se s takšnim natečajem niso najbolj strinjali, češ da so vsi otroci naj, naj. In prav so imeli. Namen našega natečaja torej ni izbrati najlepšega, naj pametnejšega ali naj lepše oblečenega cicibana. Naš namen je predstaviti iskrivost otroških oči, vedrino otroških let in drobne nagajivosti, ki jih pri malih navihancih ne manjka. Da pa bo stvar bolj zanimiva in pestra, bomo tudi letos poleg fotografij cicibanov, objavljali kupon, s katerim lahko glasujete za naj malčka. Seveda bomo poskrbeli za nagrade, ki jih bodo prejeli tisti, ki bodo nabrali največ glasov. Tudi na tiste, ki boste sodelovali z izpolnjenimi glasovnicami, ne bomo pozabili. Natečaj Naj ciciban Zasavja 1996 se bo začel v mesecu februarju, ko bomo objavili prve fotografije. Pravila so podobna kot lani. Na natečaju lahko sodelujejo vsi nadobudneži, ki še niso dopolnili 7. let. Na naslov Zasavca pošljite njihovo fotografijo, ki ne sme biti starejša od enega leta. Zraven pripišite ime in priimek, naslov, rojstne podatke otroka in v nekaj besedah opišite, kdaj je fotografija nastala (saj veste, kakšna duhovitost nikoli ne škodi). In nikar ne pozabite na svoj naslov. Glasovanje bo potekalo na objavljenih kuponih in sicer tako, da boste vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Nagrade bomo podelili na zaključni prireditvi, ki jo pripravljamo ob zaključku akcije. Na tej prireditvi bomo izžrebali tudi nagrajence med tistimi, ki bodo poslali pravilno izpolnjene glasovalne kupončke. | | mmxssm&msss& RENT - A- CAR, A VTOKLEPARSTVO, OhžSIl AVTOVLEKA, AVTOLICARSTVO, PRODAJA BARV I Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 TELEKOM SLOVENIJE PE TRBOVLJE Ali ste vedeli? Da obstajata za telefoniranje dve različni ceni in sicer DNEVNA od 07.00 do 19.00 in NOČNA od 19.00 do 07.00, ki je polovična. se nadaljuje... POCENI IN KVALITETNI at nn-R pt imnT7nwrp ALBOR. EL HORIZONTE s ENTREARBE SUS PESTANAS1 ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE “INŽEGLEDA. KAJ? IMENA. Bb.'1 >* r;' NAPISANA SO NA PATINI estansombr: STVARI, DELACOSAS RADIO TRBOVLJE 98.1MHz RADIO TRBOVLJE 98.1MHz frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje lot.: +386 601 26 333,26 056 21 358, k« +386 601 26 228 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PC 486 DX4/100 AMD VLB 131.000 SIT PC486 DX4/100 INTEL VLB 131.400 SIT PC 486 0X4/100 AMD Pa 134.700 SIT PC 486 0X4/100 INTEL PCI 135.000 SIT PC 486 0X4/120 AMD PCI 135.500 SIT (RAM 4MB, HDD 635MB, GRAFIČNA KARTICA 1 MB PCI ALI VLB + KONTRL. PCI ALI VLB, FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+ PODLOGA) PC PENTIUM 75 PCI PC PENTI UM 90 PCI PC PENTIUM 100 PCI PC PENTIUM 120 PCI PC PENTIUM 133 PCI 170*000 SIT m vnn sit I OJ.iUV 51:1 190.400 SIT 197.400 SIT 264.400 SIT (RAM 8MB, HDD 850MB, GRAFIČNA KARTICA 1MB + KONTRL. PCI, FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKAH-PODLOGA) DOPLAČILO ZA MS-DOS6.22 + WIN 3.1EE ... 11.400 SIT GARANCIJA 18 MESECEV ROK DOBAVE DO 5 DNI SESTAVIMO VAM TUDI KONFIGURACIJO PO ŽEUI. POKLIČITE NAS! ----------------------------------------L ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 61411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 DEJAVNOSTI - zbira hranilne vloge in depozite občanov in pravnih oseb - vodi žiro račune in tekoče račune občanov in civilno pravnih oseb - opravlja plačilni promet (položnice) - opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun ustanoviteljev, bank in drugih finančnih organizacij - opravlja menjalniško poslovanje. Blagajna IZLAKE odprto 7.30-14.30 73-696 sobota ZAGORJE odprto 7.30-14.30 64-058 sobota 8.00-11.00 DOL odprto 6.00-14.00 41-616 sobota UGODNOSTI - v vseh trgovinah KZ IZLAKE lahko plačate blago s hranilno knjižico ZASAVSKE HKS. Pri takšnem nakupu nad vrednostjo 5000,00 SIT vam nudimo POPUST v višini 4% od vrednosti nakupa - opravljamo najcenejši plačilni promet (vplačilo občanov, društev in civilno pravnih oseb na žiro račun podjetij s splošno položnico) - UPOKOJENCI lahko prejemajo pokojnino preko HKS - najugodnejši menjalniški tečaji ZA HRANILNE VLOGE JAMČI REPUBLIKA SLOVENIJA! VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANjE IN SE OBRNILI NA NAS! Obvestilo krvodajalcem V Splošni bolnišnici Trbovlje, na transfuzijskem oddelku, že dolgo časa vsak četrtek zjutraj poteka prostovoljna oddaja krvi že evidentiranih, pa tudi novih krvodajalcev. Potreba po tej najdragocenej ši tekočini se povečuje iz dneva v dan tako v trboveljski bolnišnici, ki zdravi občane iz Zasavja, kot tudi drugod. Pri tem vsa leta zelo zagnano sodeluje RK, ki ima mnogo zaslug za to, da se občani javljajo k prostovoljni oddaji krvi. V prvih dneh februarja pa bo manjša sprememba. Namesto v četrtek, 8. februarja, bo krvodajalska akcija že v torek, 6. februarja. Zavoljo 8. februarja, kije slovenski kulturni praznik, namreč. V prihodnje pa še vedno velja četrtek zjutraj za prostovljno oddajo krvi. T.L. Socialna vse več dela Na občinski odbor RK v Trbovljah se zadnje čase obrača vse več ljudi. Iščejo namreč pomoč v raznih oblikah, bodisi v hrani, oblačih, predvsem pav denarju. Pred 5 leti j e bilo na področju Trbovelj okoli 250 interesentov socialne pomoči, lani pa seje število povzpelo že na okoli 900. Oglašajo se za pomoč brezposelni, matere samohranilke, pa tudi starejši upokojenci. Virov pomoči pa je vedno manj. Sodelavke RK pravijo, daje sreča, da dobro sodelujejo s službami socialne pomoči. Pri odobravanju in dajanju pomoči pa je zelo težko določiti, kdo od prosilcev je upravičen do te pomoči. RK je opravil veliko delo, posebno še zadnja leta, ko so se srečevali z velikem številom beguncev zaradi vojne. Mnogim so nudili pomoč v raznih oblikah - materialni, finančni, predvsem pa tudi z nasveti in prijazno besedo. T.L Družina tudi v pluralni družbi V petek, 26. januarja in v soboto, 27. januarja, je v župnijski dvorani v Trbovljah potekalo dvoje predavanj, namenjenih domači javnosti. Prvi dan je predaval dr. Stanko Geijol O krščanski vzgoji v pluralni družbi. Drugi dan paje predaval dr. Kristijan Gostečnik na temo V moji družini je hudo. Vstopnine ni bilo, predavanja pa so bila razmeroma dobro obiskana. S predavanjima so zaključili cikel šestih predavanj v zimski predavateljski sezoni. T.L. Praznik mode V dneh od 14. do 17. februarja si boste na Gospodarskem razstavišču Ljubljana lahko ogledali kar dva sejma in sicer že tradicionalni 43. sejem MODA - FASHION priznanih slovenskih tekstilnih, oblikovnih in modnih delavcev. Na 11. mendarodnem bienalnem sejmu KONTRI (sejem strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže) pa bo pestra ponudba novih trendov v oblikovanju in proizvodnji strojev. Sodelovalo bo šestnajst držav, dogajanje bo popestrila fotografska razstava Moda skozi čas v avli A. P.R. Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so od 19. do 24. januarja 1996 sredstva za mamograf prispevali: Delavci Termoelektrarne Trbovlje (ostanek zneska od cvetja na grob Ireni Žgalin): 15.100,00 SIT; Študentski servis d.o.o. Trbovlje: 50.000,00 SIT. Do 24. januarja ste tako zbrali 17.183.198,25 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem. Kot v objemu nevihte je Vera Pirc že v otroštvu odšla iz rodnega kraškega sveta v italijanska taborišča, se vrnila na požgano domačijo in od tam začenjala z ideali delati za svobodnejšo domovino. Z viharji pa se je srečevala še pozneje. Prav seji zdi, ko današnji govorijo o simbolični vsoti, s katero bi internirancem priznali udeležbo v vojni, saj so kot otroci zastavili celo svoja življenja. Vendar je malo takih, ki so še živi, poleg tega je bila vojna odškodnina izplačana, a jo je menda država namenila za elektrarne. Njeno življenjeje bilo bogato z doživetji. Sploh jo je vzradostilo, ko je z državno štipendijo le prišla do kruha in postala učiteljica. Še takrat so nekje našli zapiske, kako so kot otroci podoživljali vojne grozote. Zdaj pravi, da si spomine večkrat prikliče, takrat paje bilo važno le, da so preživeli. V vsem času pa ni spregledala tistih, ki so si na ta račun okoristili. Menda so z osamosvojitvijo Slovenije postale te stvari očitnejše, saj so desetletja tlele. Vendarle trpljenje človeka kuje. A je lepo biti mlad, takrat človeka še vse čaka. V krutosti postaneš odgovornejši, zato seji ne zdi prav, ko nekateri starši svojim otrokom vse vnaprej pripravijo, kar je lahko zanj tudi breme. Naposled je z otroki delala vse do upokojitve. O tem rada pripoveduje, z veseljem je delala, kot težko razume, da danes učiteljice najprej vprašajo, kolikšna bo plača. Morda je to odraz časa. Kot tudi otroci "poosebljajo" zdajšnji tempo življenja. Zato so si bile generacije, ki jih je učila, tako različne. Poučevala je na OŠ Ivana Skvarče in podružničnih šolah, bila aktivna pri Pionirski organizaciji, sodelovala pri Kurirčkovi pošti. Mnenjaje, daje s tem pridobila določene izkušnje, ugotovila, da se ljudje iz kraja v kraj razlikujejo ter kaj vse na to vpliva. Vsekakor ne manjka klevet, nezaupanja, če so starši skregani, so tudi otroci in nekje je učitelj povsem nemočen. Včasih je v napoto ideologija, strankarska opredelitev, a najpomembneje seji zdi, da je človek pripravljen učiti. Poleg vsega se je skušala vživeti v okolico in razumeti ljudi, zakaj to počno. Posebno poglavje, s katerim seje vživela v zagorsko okolico, je srečanje s tukajšnjim rudarstvom. Pravi, daje tovrstni humor daleč od garaštva ali delovne zamorjenosti, temveč zdrav in bodreč. S Pirci so se znali zafrkavati v tem smešnem tonu, ne da bi bil kdo užaljen. Z zatonom rudarstva meni, da se zgublja utrip mesta. Tukajšnje prireditve ji zlepa ne uidejo, to jo tudi razvedri. Veselijo, ko vidi, da imajo mladi radi to mesto. Pravzaprav redko slišiš, daje upokojitev sprejela kot obdobje, ki si ga človek zasluži in vsakemu želi, da zdrav stopi v ta stan in dela tisto, kar prej ni utegnil. Če jo pač ne kratkočasij o vnučki, premleva kaj drugega. Skratka, mnogo povedanih besed se ti zdi pomembnih, a zbledijo, najbrž zato, ker tudi sama meni, da življenje ni le beseda, temveč predvsem zgled in dejanje. Petra Radovič !■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■■ ■ e ■ ■ ■ e.e ■ E Sebastijan Lipec, študent iz Radeč: "Kar mami je odločila namesto mene. Če bo Krka uspešna, bo tudi iz certifikatov kakšen tolar." Lastninska transformacija, gospodarska reforma ali paradni konj privatizacije, kot so strokovnjaki poimenovali proces lastninske reforme v Sloveniji, seje pravzaprav začela že leta 1988. Drži, da privatizacija sama po sebi še ne bo zagotovila ekonomske sanacije in trdnosti države, saj tudi število brezposelnih kaže, da seje privatizacija sicer začela, a ne poteka. Kako bo z razrešitvijo problema brezplačne delitve družbenega premoženja, pa ljudi vsekakor najbolj zanima. S tem v zvezi pa koncept lastninskih certifikatov, ki naj bi med drugim omogočili tudi izvedbo vseh vrst neodplačanega dela lastninjenja. Certifikati so bili kot delna brezplačna razdelitev družbenega kapitala, razdeljeni med vse polnoletne državljane Slovenije kot nekak moralni dolg vsem, ki to družbo sestavljajo in katerih delež v premoženju vseh in nikogar je vendarle očiten. Naključne Zasavce smo povprašali o certifikatih, če upajo na kakšen tolar, saj sojih nekateri zaradi negotovosti oddajali izven svojih podjetij, kot so drugi v tem videli edino možnost. Tekst in foto: Petra Radovič Ivan Mlakar, električar iz Radeč: "Certifikat sem vložil v investicijski sklad Kmečka družba. Upam le, da to ni nova igra na srečo." Mira Praunseis, urarka iz Trbovelj: "Domači smo se odločili za moževo podjetje, TKI Hrastnik. Mislim, da je to perspektivna tovarna, sicer pa itak na nič ne upam. Najbolje je vedno tisto, kar sam narediš in ni treba na nič računati." Polona Siter, študentka iz Zagorja: "En del certifikata sem že vložila, dmgi del še ne. Dividende sem že dobila. O tem, kako bodo delnice kotirale na borzi, še nisem seznanjena. Ne mislim jih takoj prodati, na kar marsikdo računa, saj upam, da bodo vredne." Angela Stradar, cvetličarka iz Trbovelj: "Doma smo se vsi odločili za Savo Kranj in Drogo Portorož. Čeprav smo se odločili bolj nagonsko, smo dividende že dobili. O borzništvu se še nisem informirala. Janez Kukovec, PTT monter iz Trbovelj: "Ne vem. če bi bili certifikati res toliko vredni, bi jih vložili pri odkupu stanovanj. Certifikat sem vložil v Zavarovalnico Trbovlje, vendar nič ne pričakujem in tudi nisem seznanjen z delništvom." Karel Oblak, clektroinstalater iz Ljubljane: "Certifikat sem oddaLkar svojemu podjetju, Butan-plinu. Sicer pa mislim, da je malo veijetno, da bo iz tega kakšen tolar. Z borzništvom nisem seznanjen." Cirila Borovšak, org. rač. obdelave z Dola pri Hrastniku: "Ker sem optimistično upala, da se tudi ZRC-ju Trbovlje pišejo lepši časi, sem tja oddala tudi certifikat." Rama Šalih, upokojenec iz Trbovelj: "Mislim, da bo v tej pravni državi nekaj od tega. Dobil sem že izpisek iz SDK o tem, koliko je delnic. Ne vem pa še, koliko so vredne." Vlasta Šribar. višja upravna delavka iz Zagorja: "Certifikat sem oddala investicijskemu skladu Maxima. Lepo bi bilo, če hi bile delnice kaj vredne, čeprav kaže, da bodo imeli tisti, ki so jih oddali v firme, več od tega. Za borzništvo se še ne zanimam." Milan Vidic Nemirno leto? Komaj smo prestopili novoletni- prag, že smo priča take vrste dogodkom, ki nas vse bolj prepričujejo s spoznanjem, daje pred nami dokaj nestabilno leto. To smo sicer vedeli že prej, ker je bilo leto 1996 proglašeno za predvolilni čas, nismo pa se nadejali, da bo prišlo že konec januarja do nenavadnih dogodkov, ki na političnem prizorišču stvari še bolj zapletajo. Spričo tega smo lahko v skrbeh tudi zaradi gospodarjenja, zlastirazreševanjaprenekaterihgospodarskih vprašanj. Ali ne bodo sedanje nemirne razmere tako ali drgače vplivale na vsakdanje delo in ravnanje? Mar bomo kos sprejetim obveznostim na katerem koli področju? Smo vsega tega že toliko navajeni, da nas politične reperkusije ne morejo spraviti iz tira? Če ostanemo doma, v domačih logih, vsaj na prvi pogled stvari ne kažejo tolikšnerazcepljenostiv ravnanju na temalionempodročju, kot na državni ravni. Ampakvemo, da se vse skupaj prepleta, da ne živimo v odmaknjenem svetu, temveč sredi njega, v času in prostoru, ki mu pravimo Slovenija. Kmalu bomo prišli do podatkov o lanskem poslovanju; že prihodnje dni se začenjajo razprave o občinskih proračunih; priti mora do takšnega ali drugačnega razreševanja Žgočih problemov Strojegradnje, Iskre Semič ona. Medijskih Toplic in še nekaterih drugih delniških družb in podjetij, ki jim že dlje časa ne gre dobro oziroma jim gre zelo slabo. ||| Še ničesar otipljivega ne vemo o tem, kako bo z denarjem za razvoj ||| zagorske občine po zapiranju premogovnika. Če bo držala napoved, da naj bi vsako leto odmerjali nekaj denarja tudi za razvoj, bi bili ||| potešeni; žal tega zdaj še ne vemo, zato imajo prav vsi prizadeti, še zlasti oni, ki zaradi dolgoletnega rudarjenja pričakujejo vsaj delno nadomestilo povzročene škode. ||| Posebno poglavje je zaposlenost. Stopnja nezaposlenosti vTrbovljah ||f presega vse meje. Kmalu bomo imeli enega upokojenca na enega gtl zaposlenega, kar je svojevrsten nesmisel, ki nas ne more puščati ||| neprizadetih. Če k temu dodamo še razklanost okrog odprave poračunov za upokojence, četudi ne zanikamo vladnih argumentov za njihovo opustitev, je vse skupaj videti še dvakrat bolj zamotano, kot v resnici je. Sicer o tem pišemo na upokojenski strani, ne glede na topa ne bo ||§ napak, če tudi na tem mestu povemo in celo podčrtamo, da bodo ceho §:gi plačali upokojenci z najnižjimi pokojninami. Njim se bo namreč ena ggi; tretjina denarja enomesečne pokojnine v letu še najbolj poznala. ||| Drugim, zlasti onim z višjimi pokojninami bo to le drobtinica s kosa ||| kruha, ki je niti pogrešali ne bodo. ||| Še dosti tega bi človekutegnil natresti v to rubriko, pa nima pomena |g| še bolj drezati v ta čas, za katerega pa vendarle upamo, da nam ne bo !§j§ tako zelo nenaklonjen, kotsezdi. Včasih se izkaže znana resnica, dase nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Jure Nagode Ihijmo naši Ko se v soboto ali nedeljo zgodaj zjutraj na črnogorski način (saj veste, da se spočijem od spanja) zleknem pred televizijo, živčno grizljam nohte in buljim v ekran, se počutim čudno. In zakaj se ne bi. Na sporedu je prenos moškega slaloma. Ponos, da ne rečem paradni konj naše promocije v svetu, stoji na startu. Iz zvočnikov odzvanjajo besede komentatorja, ki napoveduje veliki dvoboj, nemara celo obračun med Koširjem in Tombo. V želodcu me stiska, napenjam oči, stiskam pesti za naše. Tomba dela napako za napako. "Najboljši vmesni čas," slišim komentatorja. In nato še zadnja, velika napaka. Tomba je zletel s proge inpodrl zaščitno ograjo. Zdaj vem, zakaj mu pravijo La Bomba. V tem trenutku je družina že v zraku. Koširje dobil dvoboj. Samo do cilja mora še priti, vendar je to zgolj formalnost. In žeje na startu Košir. Požene se med kole. "Odlično, smuča brez napake," se sliši iz TV zvočnikov. "Košir ima fenomenalni vmesni čas! Odličen tretji, le tako naprej, "ne odneha komentator. In Košir pridrvi v cilj. Zasede odlično peto mesto. "Superizhodišče zadrugi tek,"še nepustizmestikomentator. Verjetno ni treba poudarjati, da se zgodba ponovi tudi v drugem teku. Zmaga Reiter, Sykora ali XV. Od naših preseneti Miklavc, Mlekuž ali XY. Košir pa je odličen deveti, le nekaj mest za slovenskim presenečenjem dneva. Vse lepo in prav. Koširju privoščim samo zmage. Le nekaj me vedno zmede. Namreč ni mi jasno tisto, da sta Košir inTomba velika in večna tekmeca. Odkod ideja, ki jo lahko slišimo pred vsakim slalomom, da pravzaprav ne gre za tekmo svetovnega pokala, ampak za preprost, prvinski obračun med Tombo in Koširjem. Zdi se, da sta v igri samo dva tekmovalca, ki se na vsakem slalomu merita za prvo mesto. Enkrat zmaga eden, drugič drugi. Jok brate, odpade. Vsakič, ko gledam slalom namreč ugotovim, da sem se spravil pred napačni medij. Namesto da bi buljil v televizijo, bi se moral usesti pred radijski sprejemnik in se skupaj z radijci vključevati v javljanja iz tekem smučarskih skokov ali biatlona. Ker pa sem trmast, vztrajam pri televiziji. Počasi sem se sprijaznil z dejstvom, da prenose slalomov gledam zaradi duhovitih komentarjev Igorja Berganta in ne zaradi uspehov naših smučarjev. Ja, v socializmu so nas lahkoflancali s tistim "našje bil odličen petnajsti, naš je bil odličen triindevetdeseti"... Zdaj s tem nismo in ne smemo biti zadovoljni. Kot drugod po svetu, mora tudi za naše veljati samo eno - zmaga. Pa ne samo zaradi promocije Slovenije v svetu. Tudi zaradi sponzorjev. Košir je res fant, ki bi ga rada za zeta vsaka mama. Lep, pameten, no menda niti ne tako visok, kot je to videti na televiziji. Ampak kaj pa zmage? Kaj na to porečejo sponzorji? Nič, pijte naš čaj in bodite osmi. Tankajtepri nas in bodite peti. Smučajte z našimi smučmi in se polomite? Smučarska sezona je še dolga. In nemara mi bo Košir s kakšno zmago prav kmalu dokazal, da sem navaden butec, ki o smučarijinima pojma. In prav nič mu ne bom zameril. Le kako naj zadnji petelin na vasi zameri prvemu v mestu. I II Eli 1*11*11« M m WM Od leta 1977, ko so se vlaganja v gostinstvo razmahnila, seje to poznalo tudi v zagorskem gostinstvu. Gostišče Marela v Kisovcu, pizzerija Vrt, bife na železniški postaji. Obrati spadajo k delniški družbi Medijske Toplice, katero že trinajst let vodi Drago Butja. Ves čas njegovega vodenja, pa tudi prej, so precej obnavljali gostinske lokale in širili ponudbo. 1985 leta so zgradili hotel Medijske Toplice, leta 1989 so zgradili prizidek hotelu s pokritim bazenom, leta 1993 pa še letno kopališče. Od leta 1993 do lani so za obnovo in gradnjo vložili okrog šest milijonov mark. Od tega je bilo za okrog 88 odstotkov kreditov, nekaj pa tudi vložkov in lastnih sredstev. Podjetje, v katerem je danes oseminpetdeset zaposlenih, pa je navkljub obetavnim načrtom in prvovrstni zasavski turistični ponudbi, v hudih težavah. So krivi krediti ali je razlog kje drugje? Osnovna stvar niso krediti, niti višina investicij. Osnovni problem Medijskih Toplic so nekomple-tirane kapacitete. To pomeni, da imamo predrago vzporedno dejavnost, ki je tretirana samo na letni čas in premajhne kapacitete, ki bi dajale dohodek 365 dni v letu. Do tega je prišlo zaradi tega, ker smo investicijski program in program razvoja turizma nalzlakah in Medijskih Toplic v letu 1991 predvideli v treh fazah. Te naj bi izvaj ali istočasno. Šlo j e za izgradnj o letnega kopališča, pokritega zimskega kopališča s "fitnes beauty'' medicinskim delom, povečanje Gradnjo hotela Medijske Toplice leta 1985 seminarskih prostorov in povečanje hotelskih kapacitet na okrog 240 postelj. Tako smo načrtovali leta 1991. Projekt smo ovrednotili in pripravili tudi finančno konstrukcijo. Izvedba vseh treh faz bi stala nekaj manj kot 30 milijonov nemških mark. Za kakšne vire je šlo? Takratna finančna konstrukcija je vsebovala nekaj virov nepovratnih sredstev, ki pa so se pozneje izkazala za nerealna. Kljub temu, da je bila večina teh virov podprta z ustreznimi sklepi in pogodbami. Pripravili ste se na izvajanje načrtovanih del? Konec leta 1992 in v začetku leta 1993 smo se pripravili na fizični pričetek načrtovanega projekta. Takrat je finančna konstrukcija projekta še v celoti držala. Predvideli smo, da bomo vse investicije izpeljali v enem investicijskem posegu. Zaradi tega smo se odločili, da začnemo pri letnem kopališču. Tak začetekje bil tehnološko najbolj logičen. Ko smo pričeli z gradnjo letnega kopališča, pa seje izkazala šibkost naše finančne konstrukcije, nekateri viri so padli v vodo in enostavno nismo mogli nadaljevati z investicijo. Tako smo ostali pri letnem kopališču brez zimskega. Najbrž ste poskušali pridobiti sredstva drugje? V letu 1994 smo poskušali nadomestiti manjkajoča sredstva iz drugih virov in vendarle začeti z mm: m V seminarski sobi in avli hotela Medijskih Toplic se vedno kaj dogaja. gradnjo zimskega bazena. Zimski bazen je, ponavljam, najvitalnejši del. Žal nam potrebnih sredstev ni uspelo zbrati. Tako smo ostali pri približno eni tretjini uresničene investicije. Jasno je, da tudi z bistveno manj vloženega denarja, kot bi ga vložili, če bi uresničili celotno investicijo. Vendarle ta delna investicija ne more prinesti nazaj tistega, kar bi sicer v sklopu kompleksa, ki bi bil tehnološko in ponudbeno zaokrožen in bi imel celoletno ponudbo. Tukaj tiči osnovni problem Medijskih Toplic. Donos je premajhen, da bi lahko servisirali dolgove v predvidenih rokih. Kaj pa tekoče poslovanje? Tekoče poslujemo pozitivno. Ustvarjamo sredstva in letno akumulacijo, vendar so ta sredstva prenizka, da bi mogli poplačati dolgove v predvidenih rokih. In zaradi tega imamo težave. Torej ste vedeli, da se utegne zgoditi karkoli? Poznali smo stopnjo naše zadolžitve. Zaradi tega smo upnikom predlagali neko dogovorno poravnavo kreditov. Pogovarjali smo se na osnovi, ki smo jo bili zmožni nuditi. Glede na to, koliko denarja pridobimo za akumulacijo, smo izračunali v koliko letih in pod kakšnimi pogoji lahko vrnemo upnikom denar in smo jim to tudi predlagali. Upniki našega predloga niso sprejeli. Morda je bil njihov odgovor negativen zaradi tega, ker jihjekar nekaj, ki denar hudo rabijo. Tako so predlagli, da se uvede stečajni postopek? Jasno, daje upnikov kar nekaj. Eden od njih je predlagal uvedbo stečajnega postopka. Z upniki sicer potekajo intenzivni pogovori, kako poplačati obveznosti do njih. Ampak zaenkrat je pač predlagan stečaj in videli bomo v kakšnih rokih bo sodišče odreagiralo. In, ko bo stečajni postopek stekel, kaj se bo zgodilo? Nič posebnega. Kot sem že rekel, tekoče poslovanje bo zagotovljeno. V končni fazi bo podjetje prevzel drug lastnik. Kaj pa sedaj? Predvsem je treba zagotoviti normalno tekoče poslovanje obratov. Gostje ne smejo opaziti, da imamo kakršnekoli težave. Zagotoviti je potrebno normalno založenost obratov in jih imeti odprte. Poslujejo vsi obrati pozitivno? Vsi. Medijske Toplice so še najbolj problematične. Tu so velika nihanja v poslovanju in prihodku. Medijske Toplice so v "suhih" mesecih negativne, poleti paizgubo pokrijejo. Kaj pa usoda Medijskih Toplic? Mislim, da ni nobene bojazni ali vprašanj, kako in kaj naprej. Medijske Toplice so prav gotovo "obsojene" na razvoj. Osnovne prednosti so zdravilna topla voda, izjemno ugodna lokacija, kije blizu močnim potrošniškim centrom (Domžale, Ljubljana). Z novo avtocesto se bodo ti centri samo še približali. Navedeni pogoji enostavno narekujejo, da se bodo kapacitete na Izlakah dopolnile še s tistim, kar zdaj manjka. Hkrati s tem se bo lahko vzpostavil normalen proces ponudbe in poslovanja nasploh. Se pravi, da novih potencialnih lastnikov ne manjka? Težko bi govoril, da jih je ogromno. Vsekakor pa interes za Medijske Toplice obstaja. Slišijo se govorice, da bo novi lastnik Medijskih Toplic gostišče Štorman... ■§ To ne drži. Novi lastnik zagotovo o E še ni znan. Že razmišljate, kaj boste počeli v primeru stečaja vi? O tem bom razmišljal, ko bo potrebno. Trenutno se ne ukvarjam s seboj, temveč s tem, kako čimbolj učinkovito zagotoviti tekoče poslovanje firme in kako pripeljati situacijo do tega, da se bo razvojni program Medijskih Toplic nadaljeval. Ves ta pritisk najbrž, čutijo tudi zaposleni? Direktno ga ne. Plače izplačujemo redno. Res je, da so nekoliko nižje zaradi blokiranega žiro računa, a ne tako kritične. Je pa res, da občutijo duševni pritisk. Neprijetno je delati v takem položaju. Nenazadnje je celoten kolektiv vložil ogromno naporov v gradnjo investicije in ni jim vseeno, ker se naš razvojni program ni uresničil, kot je bilo načrtovano. Medijske Toplice se še niso lastninile? Delniška družba smo od 1991 leta, ko smo se pričeli pripravljati na investicije. Družbe ni del kapitala še ni olastninjen. Čakamo soglasje Agencije. Lahko zaposlenim obljubite, da zaposlitve ne bodo izgubili? Prav gotovo ne bodo izgubili zaposlitve. Kot sem že nekajkrat ponovil je tekoče poslovanje pozitivno in potrebno je delati naprej. Atraktivnosti kopališču v Medijskih Toplicah ne manjka. Tatjana Polanc mmm Dividenda? "Kdor ne rizkira, ne profltira," so dejali tudi v nekaterih uspešnih zasavskih podjetjih in pohiteli na najbolj ustrezen način z lastninskim preoblikovanjem. Tudi prve dividende so že bile izplačane - nekaterim najhitrejšim. Vendar so tudi podjetja, ki jim postopek lastninjenja zaradi zapletov še ni stekel. Mnogim posameznikom pa certifikat - delnica in lastninjenje še vedno ne pomenijo kaj dosti. Borznlštvo se pri nas šele razvija, zato ni čudno, da marsikomu ni jasno, kako naj bi v bodoče posloval s svojimi vrednostnimi papirji. Certifikate je velika večina verjetno že zamenjala za delnice in se sprašuje, kako uspešna bo njihova "zgodba o uspehu". Kdaj bo (ali sploh bo) delnica tolar postala? Marija Marot, pomočnica generalnega direktorja LB Banke Zasavje d.d., svetuje tudi malo potrpljenja. Še ie čas Lastninski certifikat lahko vložite do konca septembra tega leta. Še vedno ga boste lahko vnovčili na različne načine: - kot vplačilo v podjetje na podlagi interne razdelitve, če ste bili ali ste zaposleni oz. so zaposleni vaši ožji sorodniki vpodjetju, ki se še ni lastninilo; - za notranji odkup delnic z 20 odstotnim popustom - spet le v podjetju, kjer ste ali ste bili zaposleni vi ali vaši ožji sorodniki, če bo zbranih več certifikatov, kot jih je potrebnih za interno razdelitev; - za nakup delnic pooblaščenih investicijskih družb; - za nakup delnic podjetij, ki svoje delnice ponujajo v obliki javnega razpisa, kije objavljen v časopisju in drugih medijih; - za nakup delnic podjetij, kijih bo prodajal Sklad za razvoj. Certifikat lahko torej razdelite na več zgoraj omenjenih naložbenih možnosti, ah pa ga v celoti vložite v eno od oblik. To je seveda odvisno od stopnje tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti, od informacij, ki so vam na voljo in od zanimanja za posamezno podjetje v javni prodaji. Lastninski certifikati po zakonu niso prenosljivi, razen v primeru dedovanja. Če boste certifikat oz. nakaznice vložili v podjetja na podlagi interne razdelitve ali notranjega odkupa, tudi te vaše naložbe ne bodo prenosljive dve leti od pridobitve. Če pa boste certifikate "vložili" v investicijske sklade, boste lahko delnice teh skladov, ki jih boste s tem pridobili, prodali, ko bodo skladi začeli kotirati na borzi in se bo oblikovalo neko po vpraševanje in ponudba, torej trg za delnice teh skladov. Ustrezen trg se bo sčasoma oblikoval seveda tudi za delnice podjetij. Delnice podjetij bodo kotirale na borzi in lahko jih bomo prodali, kadar bomo potrebovali denar ali ne bomo zadovoljni z dividendo oz. če bomo delnico želeli zamenjati za delnico drugega podjetja. Kakšna pa bo njihova cena, je odvisno od pretekle in pričakovane uspešnosti podjetja in od obsega trgovanja na borzi. Ko certifikat delnica "postane" S certifikatom nam j e država dala pravico do udeležbe v procesih lastninjenja slovenskih podjetij. Ko certifikat vpišemo v izbrano delniško družbo ali ga zaupamo pooblaščeni investicijski družbi, ga s tem avtomatično zamenjamo za delnico. Tako dobimo vse pravice, ki iz delnice izhajajo. Najvažnejše so: pravica do dividende, pravica do upravljanja in pravica do ostanka sredstev. Pravica do dividende pomeni, da po zaključnem računu delniška družba razporedi del dobička med delničarje, tako da pripada vsaki delnici enaka količina dividende. Pravica do upravljanja pomeni, da se lahko vsak delničar udeleži skupščine delničarjev in tam odloča o zadevah, navedenih v statutu. Pravica do ostanka sredstev pa pomeni, da lahko v primeru stečaja ali likvidacije delniške družbe, ko so izpremoženjapoplačani vsi dolgovi, pripada vsakemu delničarju delček ostanka skladov. Seveda le tedaj, če od premije še kaj ostane. Privatizacijski skladi in podietia To sta dve že omenjeni možnosti za vlaganje certifikatov, vendar pa med njima obstaja določena razlika pri nadaljnjem poslovanju z delnicami. Marija Marot jo razlaga takole: "Če vloži posameznik certifikat v podjetje, je usoda njegove delnice odvisna predvsem od poslovnih rezultatov tega podjetja. V primeru, ko vloži posameznik certifikat v sklad, pa je usoda njegovih delnic odvisna od velike količine podjetij, saj bo vsak sklad vložil svoje delnice v 50 ali še več različnih podjetij. Donosi teh družb bodo verjetno povprečni. Ko se posamezna delniška družba odloča o delitvi dobička, ta pripada neposredno delničarju. Kadar pa je v podjetju izguba, dividende ni. Investicijski skladi ugotovijo svoj poslovni rezultat z določenim časovnim zamikom v primerjavi s podjetji. Kajti dividende podjetij morajo biti najprej izplačane investicijskim družbam, šele nato se dividende delijo na delničarje teh skladov." Osnovni smisel skladov je torej v tem, da z vlaganjem v kopico delnic različnih podjetij pravzaprav razpršijo in zmanjšajo tveganje, če bi eno ali nekaj od teh podjetij propadlo ali doseglo slabe rezultate. Delnica je rizični papir, ki nam vnaprej ne zagotavlja nekega dobička, saj je njena dividenda odvisna od poslovanja podjetja. S privatizacijskimi delnicami se bo trgovalo na borzi. Po kakšni ceni se bodo kupovale in prodajale, pa je odvisno od splošnega gospodarskega stanja, od dejanskih poslovnih rezultatih ter od velikosti ponudbe in povpraševanja... Cene se bodo gibale različno in čim več bo prometa na borzi, bolj bodo te cene neodvisne od posameznih borznih mešetaijev. Posameznik bo informacije o kotacijah delnic podjetij lahko dobil v vseh dnevnih časopisih, ki obljavljajo borzno tečajnico. Poleg tega so tudi na večini bank dostopni broketji. na katere se bodo lahko obrnili tisti, ki bodo želeli določene delnice prodati oziroma kupiti. 0 rizičnosti dividende Marija Marot meni, da je prvo, težko pričakovano izplačilo dividende odvisno od več okoliščin. Od tega na primer, kako hitro se zaključi postopek lastninjenja pri posameznem podjetju. Odvisno je tudi od uspešnosti in poslovne politike delniške družbe; kako deli dobiček med delničarjem v nadaljnje vlaganje v podjetje. Dividenda je odvisna tudi od odločanja delničarjev na skupščini, kjer ni nujno, da se vsi strinjajo s predlogom delitve dobička. O dividendi je težko govoriti, saj mora bi ti najprej dosežen pozitivni poslovni rezultat. Vsaka družba bi se morala odločiti za konstantno politiko delitve - vsako leto bi morala nekaj izplačati delničarjem, nekaj pa vložiti v nadaljnji razvoj. Takšnega podjetja, ki delničarjem ne izplačuje dividend, bi se delničarji kmalu naveličali. Tako bi vsi začeli prodajati delnice, cena teh bi padla in rekli bi, daje to podjetje vedno manj vredno, težje bi prišlo do potrebnih sredstev. In kako je z izplačilom dividend pri pooblaščenih investicijskih družbah? "Te družbe so doslej porabile razmeroma malo certifikatov za vlaganje v podjetja, ker se postopki lastninjenja zelo vlečejo. Veliko podjetij sploh še ni lastninjenih, kar pomeni, da tudi na razvojni sklad niso prenesli 20 odstotkov delnic in jih tako pooblaščene investicijske družbe ne morejo kupi ti. Dokler imajo ti skladi tako malo porabljenih certifikatov, je nesmiselno, da dobičke delijo, zato jih namenjajo v rezerve. V določena podjetja so sicer že vložili certifikate in od nekaterih tudi prejeli dividendo. Seveda pa je potrebno vedno počakati, da je sprejet obračun poslovanja te pooblaščene družbe in da je poslovno poročilo za posamezno leto tudi revidirano. Šele potem lahko pride do delitve dobička. Ocenjujemo, da naj bi pooblaščene investicijske družbe začele deliti dobičke med svoje delničarje v letu 1997, ko bi predvidoma vložile večino certifikatov. Do takrat pa naj bi bili končani tudi postopki lastninjenja," meni Marotova. Lastninjenje Večina družbenih podjetij (razen bank, zavarovalnic, javnih podjetij, zadrug, gozdarskih podjetij, podjetij v stečaju, podjetij za igre na srečo) bo oziroma je dobila znane lastnike v postopku lastninjenja. Kako poteka lastninjenje? "Podjetje najprej določi vrednosti družbenega kapitala po t.i. otvoritveni bilanci ali s posebnim vrednotenjem. Ko ugotovijo, koliko bodo lastninili, pripravijo program lastninskega preoblikovanja, ki ga predložijo Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo v potrditev. S programom določijo vse načine, s katerimi bodo svoj kapital razdelili med delničarje." V interni razdelitvi so lahko udeleženi zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci, ponekod pa tudi njihovi ožji družinski člani. Svoje lastninske certifikate zamenjajo za delnice, ki se glasijo na ime in so dve leti neprenosljive. Če je podjetje dovolj majhno oz. malo vredno, in če ga zaposleni s sorodniki vred dovolj ljubijo, lahko preostalihTO odstotkov iz sheme sami odkupijo s certifikati ali z gotovino v petih letih. Temu načinu pravimo notranji odkup. Imenitna podjetja z veliko osnovnimi sredstvi in zahtevno tehnologijo pa bodo/so težko našla dovolj denarja in certifikatov znotraj firme, zato bodo/so notranji odkup kombinirala z javno prodajo delnic. Za vsa znana podjetja, ki imajo veliko vrednost, je javna prodaja bolj ah manj nujna. Tudi v Zasavju so se nekatera podjetja (Cementarna, Rudis, Sijaj) javno prodajala. Nekatera druga se pa niso, čeprav bi tudi zanje to Družbeni kopitni Zakonska shema lastninjenja: ..10% Kapitalski sklad pokoj, in inval. zavarovanja; 40 % skladi: — 10 % Odškodninski sklad X 20% Sklad RS za razvoj -20 % interna razdelitev delnic 40 % prosto po zakonu notranji odkup -javna prodaja, - zbiranje pričakovali. "Z javno prodajo ponudi podjetje delnice po ceni, izračunani na dan 1. januar 1993, vsem državljanom v zameno za lastninske certifikate. Tako izračunana cena omogoča vedno enako realno vrednost certifikata, ne glede na to, kdaj ga bomo porabili. Delnice lahko kupimo tudi za gotovino, s tem daje cena revalorizirana," je razložila Marija Marot. Tudi v podjetju ETI Elektroelement d.d. so končali z lastninskim preoblikovanjem. Lastniška struktura družbe in struktura financiranja v podjetju pa izgleda takole: zibat oomup,n| Posameznik lahko za certifikate kupi toliko delnic, kolikor jih za ta vrednosti papir dobi. Pri nakupu delnic za gotovino pa nekatera podjetja postavljajo omejitve, zato da ne bi posamezniki dobili nadzora nad firmo. Vsapodjetjateh omejitev ne postavljajo. To je odvisno od njihove poslovne politike. O poteku lastninjenja Sijaja d.d. iz Hrastnika in zapletih, ki so ga spremljali, je direktor Marjan Pergar dejal: "Prvi predlog lastninjenja smo na Agencijo vložili 22. decembra 1993 in dobili prvo soglasje 10. marca 1994. V aprilu 1994 smo imeli notranji odkup in notranjo razdelitev, kjersmo razdelili 41 odstotkov vrednosti. V oktobru 1994 smo izvedli še javno prodajo in sicer 19 odstotkov od celotne vrednosti. V začetku leta 1995 smo aktivnost zaustavili, zaradi obljub, da se bodo s sejo državnega zbora spremenili lastninski pogoji. Aktivnosti smo tako zaustavili do aprila 1995, ko smo začeli s pridobivanjem drugih soglasij. Pri tem smoimelikarnekaj težav-zaradi terjatev, ki jih imamo na področju bivše Jugoslavije. Te terjatve smo v svojem programu odstopili Skladu za razvoj, ki je takrat trdil, da bo vse te terjatve na področju Slovenije zbral in - v sukcesijskih razgovorih s posameznimi državami bivše Jugoslavije - to uveljavljal kot naš zahtevek. Gre le za tiste teijatve, ki so dejansko na vojnih področjih ali na področjih, s katerim je bilo v tem času nemogoče kontaktirati. Tik pred zaključkom lastninjenaja (pred drugim soglasjem) smo morali podpisati pogodbo s Skladom za razvoj, da bomo sami izterjali te dolgove. Pogodba se je glasila približno tako, da v kolikor tega ne bomo storili, moramo teijatve plačati iz svojih lastnih sredstev. Po dveh mesecih prerekanja, smo to pogodbo podpisali, saj bi se v nasprotnem primeru ne mogli lastninitiinbi lahko cela firma prešla pod Sklad. V oktobru 1995 smo dobili drugo soglasje in od prvega decembra 1995 smo delniška družba. Osnovna vrednost naše delnice je deset tisoč tolaijev. Z veseljem lahko rečem, da je 96 odstotkov zaposlenih vložilo svoje certifikate v naše podjetje." Mia Južina Pričetek tečajev KUD Plesni center Zasavje je v večnamenski dvorani OŠ Trbovlje na Leninovem trgu 6 pričel z dvema tečajemadružabnih plesov. V soboto, 27. januarja ob 18. uri se je pričel tečaj družabnega plesa za odrasle, v ponedeljek, 29. januarja ob 17.30 uri pa za učence OŠ od 3. do 7. razreda. Oba tečaja vodijo usposobljeni plesni učitelji. T. L. Planinci na Kriški gori PD Trbovlje je v nedeljo, 28. januarja, organiziralo skupinski izlet na Kriško goro nad Tržičem oziroma Križami. Potekal je v zimskih razmerah, zato je bila potrebna še večja previdnost pri hoji, kot v letnih razmerah. Vsakoletni izlet na to goro v zimskih razmerah je tradicionalen, saj se ga udeležujejo številni planinci iz raznih društev. Trboveljske planince je vodil planinski vodnik Janez Gorjanc. T. L. Planinska članarina Planinska društva v Sloveniji in tudi naša v Zasavju so običajno vsa leta začela pobirati, bodisi v svojih društvenih prostorih ali pa na domovih, članarino za tekoče leto že takoj po novem letu. Letos pa seje zataknilo pri Planinski zvezi Slovenije. Izdelovalec biografskih znamkic za plačilo planinske članarine ni imel pravočasno na voljo potrebnih surovin. Po vsej verjetnosti bodo znamkice začeli razpošiljati v začetku februarja. Trenutno so namreč še v tisku. Sicer pa, če se kdo poda na pot v planinski svet, bo deležen ugodnosti do konca februarja letos še z lanskoletno člansko znamkico. Sicer pa vsa PD vabijo svoje člane, da članarino poravnajo čimprej. Marsikatera planinska akcija je namreč odvisna od pravočasno plačane članarine. T. L. Uspešna plezalca Dušan Košir, član AO PD Trbovlje je v soboto, 20. januarja, skupaj z Andrejem Kecmanom iz AO Kranj plezal v Tamatju. Preple- zala sta Centralni ledeni slap z oceno V in naklonom 90° do 75°, dolžine 120 metrov. Pogoji za plezanje so bili slabi zaradi slabega ledu. V nedeljo, 21. januarja, sta ista plezalcaplezalanaJezerskem. Lotila sta se severne stene Dolgega hrbta. Splezala sta Teranovo smer, dolžine 350 metrov, ki je ocenjena v ledu s III+, v kopni skali pa do IV. T. L. Alpinistične novice 13. in 14. januarja letos se je Sebastijan Jančič, član alpinističnega odseka PD Trbovlje, odpravil v Srednje Bohinjske gore. Ob izredno lepem vremenu in idealnih snežnih razmerah je opravil nekaj pristopov na tamkajšnje dvatisočake. Prvi dan se je pozvpel na Bogatin (2008 m), Lanževico (2003 m) in Veliko Babo (2014 m). Drugi dan pa se je povzpel še na Veliki Lemež (2041 m) in nazadnje še na Krn (2245 m). V soboto, 20. januarja, so se trije člani AO PD Trbovlje Rozi Kokole, Mirko Kokole in Sebastijan Jančič odpravili na Vršič. V meglenem in ne preveč obetajočem vremenu so se odpravili pod Grebenc (1983 m), kjer se jim je pridružil pri vstopu v smer še Matjaž Papež iz AO Črnuče. Vsi štirje so potem plezali'v 250 metrov dolgi in 45° strmi Pripravniški grapi. Po izstopu iz smeri so v precej meglenem in vetrovnem vremenu nadaljevali z vzponom in pristopom na Malo Mojstrovko (2323 m). Po sestopu s tega vrha so se Mirko Kokole, Sebastijan Jančič in Matjaž Papež vrnili pod Grebence in uspešno preplezali še Butinaijevo grapo v dolžini 200 metrov in naklonom od 50° do 40°. Razmere v obeh grapah in pri vzponu na Malo Mojstrovko so bile odlične. T. L. Planinca na Špiku V četrtek, 18. januarja, sta člana PD TrbovljeSilvo Oberčkal inTom Frobe opravila zimski pristop na Špik (2472 m). Iz Velike Pišnice sta se povzpela skozi Kačji graben do vrha. Pot je zelo strma in zavoljo snežne odeje sta potrebovala do vrha sedem ur hoje. Vračala sta se po isti poti, vendar sta za pot nazaj potrebovala le dve uri in pol. Vreme je bilo odlično in razgled čudovit. V letošnjem letu sta bila prva pristopnika na vrh. T.L. r Planinski IIIIIB Start po hoda in deltiev pohod PD Zagorje bo v nedeljo. 7. m l S7»ro ,>ri:::fudar-Sk||:: , RO:::: lili!!! ■ Tirna I želežniška postaja Sava, :ije. ■' mm ra m je primem e." X : c ■ -Tl vse generacije. Pohod Tečaj varstva pred snežnimi plazovi 20. in 21. januarja je na Pokljuki na Rudnem polju v prostorih vojašnice Slovenske vojske potekal dvodnevni tečaj varstva pred snežnimi plazovi. Iz Trbovelj so se ga udeležili Franci Grčar, Dragica Baloh, Zdenka Dokmanovič in Tom Frobe. Tečaj je organizirala PZS v okviru svoje Komisije za plazove, vodil pa gaje znani meteorolog dr. Tomaž Vrbovec ob sodelovanju znanih alpinistov, gorskih reševalcev ter zdravnikov. Vseh udeležencev tečaja je bilo 102, kar je izjemno veliko v primerjavi z udeležbo v prejšnjih letih. Tečajniki so poslušali predavanja, gledali diapozitive ter sodelovali pri vajah na terenu pod Viševnikom (2050 m). Pri vajah reševanja ponesrečencev v snežnem plazu so uporabljali vse doslej znane pripomočke - sonde, vrvice, žolne ipd. Seznanili so se tudi z delom lavinskih psov in z. nudenjem prve pomoči. Na ta način seje število planinskih vodnikov in planincev, ki so vešči ravnanja v primerih nesreč zaradi snežnih plazov, tudi v naših krajih povečalo. T. L. c- ■--------------------------- V domovih starejših Izlake - V Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah že peto leto deluje Planinska sekcija, ki šteje 25 članov. Sekcija spada pod okrilje PD Zagorje, sicer pa je pri svojem delovanju povsem samostojna. Zanimivo je, da je dom na Izlakah edini v Sloveniji, kjerdeluje takšna sekcija in zato so nanjo še posebej ponosni. V tem tednu so imeli člani sekcije sestanek, kjerso pregledali delo v lanskem letu. Ugotovili so, da so bili zelo aktivni, saj so obiskali večino zasavskih planin in gora, bili pašo tudi na Rogli. Nasestanku so v svoje vrste sprejeli tudi nove člane in sprejeli program za letošnje leto. V prihodnjih dneh načrtujejo v domu kar nekaj prireditev. V začetku februarja predvidevajo, da jih bo obiskala gledališka skupina z Izlak, ki jim bo zaigrala komedijo "Dve nevesti”. Pričakujejo tudi obisk Intervala izTrbovelj,glasbeni glasbo in pesmimi. Sicer pa se v domu aktivno pripravljajo na proslavitev prve obletnice doma, ki bo 16. februarja. A.C. Trbovlje- V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah imajo skupine za samopomoč vsak teden pestra in zanimiva srečanja. Prejšnji teden so v skupini "Komet" gostili trboveljskega kaplana Stanislava Žlofa, ki je kljub svoji mladosti pokazal neverjeten posluh za starejše. Povedal jim je svojo življenjsko zgodbo in jim na svoji kitari zaigral in zapel narodne pesmi. V skupini "Prijatelji kulture" so gostili harmonikarja Alojza Vrtačnika, s katerim so oskrbovanci skupaj zapeli in zaplesali. V skupini "Liščki" so srečanje namenili smehu, saj so si pripovedovali razne šale. Pri tem so se razvedrili, nasmejali in pozabili na vse težave. Ta teden je skupino "Komet" obiskal prim. dr. Ludvik Kramberger, ki je pripovedoval o trboveljski Starejši radi poklepetajo med seboj— nastop pa bo pripravila Vokalno instrumentalna skupina iz DU Trbovlje. Na novo so v domu uvedli video predvajanje slovenskih filmov, nad čemer so oskrbovanci zelo navdušeni. Tudi oskrbovanci sami sozeloaktivni, saj pripravljajo igro "Nedeljski obisk". Dvakrat jo bodo uprizorili v svojem domu, marca pa bodo gostovali pri DU iz Trbovelj. A.C. Hrastnik - V Domu starejših Hrastnik so prejšnji teden praznovali rojstne dneve. Ob tej priložnosti jih je obiskala Vokalno instrumentalna skupina iz DU T rbovlje, ki so jo v domu gostili že večkrat. Med oskrbovanci je skupina zelo priljubljena, saj ji zelo radi prisluhnejo. V naslednji dneh pričakujejo tudi obisk skupine "Komet" iz Doma upokojencev iz Trboveij, ki jim bo popestrila dan z bolnišnici, o njenih začetkih in razvoju. Ker je sam, kljub svojim osemdesetim letom, še vedno zelo krepak in vitalen, je oskrbovance zanimalo, kako mu to uspeva. Poudaril je, da je treba znati živeti zmerno, veliko gibati in se pravilno prehranjevati. Dal jim je tudi precej nasvetov za zdravo življenje. A.C. Praznovali rojstni dan Ena izmed aktivnosti vskupinah za samopomoč je tudi interno praznovanje rojstnih dni. Majhne pozornosti med nami, stisk roke in besedici "vse najboljše" sprožijo v naših srcih val toplote sprejetja, spomine, orosijo marsikatero oko. Ta teden je bil namenjen praznovanju slavljencev meseca januarja. Praznovali smo pri r...... .......-... Konec poračunov Kdor čaka, ta dočaka. Dočakali smo NE za upokojenske poračune. Bržkone nima pomena znova pogrevati vse, kar se je zadnji čas dogajalo v zvezi z njimi. Vsi, ki so stavili na to, da si vlada v predvolilnem letu ne bo privoščila luksuza ujeziti upokojence, so izgubili. Največ pa so upokojenci izgubili z nižjimi pokojninami. Kar 102.000 jih je, med 470.000, ki prejemajo po 35.000,00 tolarjev na mesec. Tistih pa, ki prejemajo 40.000,00 tolarjev, jih je prav toliko. In če kdo poreče, da je 40.000,00 veliko, zagotovo ne ve, da potrebuje štiričlanska družina samo za hrano toliko denarja na mesec. Ve se, da bodo upokojenci poslej izgubili od 30 do 32 odstotkov ene mesečne pokojnine; če pa bi plače rasle nekoliko hitreje, kot vse kaže, da bodo, bodo njihove izgube še nekoliko večje. Doslej so upokojenci razmeroma lahko, brez odvečnih težav izračunavali, za koliko se jim bodo pokojnine povečevale, glede na rast plač; poslej bo to težje, kajti sistem po novem usklajevanju je dokaj zapleten. Pokojnine se bodo namreč doslej usklajevale na podlagi statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač. Pri tem ne kaže pozabiti, da se razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino za polno pokojninsko dobo ureja vsako leto znova; to bo storil Državni zbor, vendar ne takoj ob začetku leta, pač pa šele februarja. Takrat bodo namreč na razpolago vsi potrebni podatki za povprečno plačo v prejšnjem letu. Razmerje se (poleg tekočega usklajevanja) po vladnem pojasnilu izračuna tako, da bo povprečna starostna pokojnina po splošnih predpisih preračunana na znesek za polno dobo, dosegla 85 odstotkov povprečne mesečne plače, povečane za porast življenjskih stroškov do februarja. Malce zapleteno, res, ampak bolj enostavne razlage ni. Razmerje, vsaj tako sledi iz zakona, ne sme pasti pod 85 odstotkov; odstotek se lahko edinole zviša. Je še nekaj drugih korektivov, vzemimo, da pokojnina ne more biti nižja od pokojnine v prejšnjem mesecu in so pokojnine zavarovane pred eventuelnim znižanjem. Milan Vidic fr ----........- Marjeticah in Trobenticah. Skupaj smo zapeli, zaplesali in pripravili presenečanje za voditeljico Marijo. Jani, član skupine za samopomoč skupine Vijolice, je zaigral nekaj melodij na citre. Ostali pa so zapeli. Delovna terapevtka Marija Sajovic je bila prijetno presenečena in se vsem sostanovalcem zahvaljuje, ker so se spomnili tudi njenega praznika in ga vključili v praznovanje. Skupina Vijolice in Korenine pa pripravljata praznovanje praznika Svečnice in Pepelnice. Pogovorpa poteka tudi o pripravah na pustovanje. M.S. Izlet planincev upokojencev V zimskem času se je število izletov, ki jih organizira planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje, le malo zmanjšalo. Kljub snegu, mrazu in kratkih dnevih ta skupina starejših planinskih navdušencev s svojo dejavnostjo ne pojenjuje. Zadnjega izleta čez Golovec, mimo Katarine in Vrharja do Jagra na Podmeji, se je udeležilo 28 članov te skupine. Njihov naslednji izlet bo v soboto, 3. februarja. Ob 7.30 uri bodo odšli od ZD čez Klek, skozi Prapre-če do Ravenske vasi, domov se bodo vračali skozi Bevško. Izletnike bo vodil Vinko Pfeifer. Udeleženci se bodo morali tudi tokrat obuti in obleči zimskemu času primerno. T. L. MPZje nastopil Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj je 25. januarja nastopil v Domu oskrbovancev in upokojencev Franc Salamon na Tereziji. Zborje pel pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak. Ob tej priliki je z zborom nastopil tudi njegov član Denis Potrbin s harmoniko. Koncert se je razvil v družabno srečanje, na katerem so se ob koncu koncerta prelivali prijetni glasovi, tako pevcev in pevk, kot tudi oskrbovancev doma. Ob dobri volji in prijetnem razpoloženju je srečanje kar prehitro minilo. T. L. Knjižnica Toneta Seliškarja je osrednja trboveljska knjižnica. Tako sc imenuje od leta 1981, ko so zgradili in o tvorili sedanje prostore na Ulici 1. junija 19. Je naslednica Občinske knjižnice, ki jo je občina Trbovlje ustanovila pred 88 leti, leta 1908. Takratna knjižnica je imela svoje prostore v zgradbi sedanje OŠ Ivana Cankarja. Zgodba o povojnem vnovičnem začetku dela in številnih selitvah pa je poglavje zase. KnjižnicaTonetaSeliškarjabrez dvoma opravlja eno najpomembnejših izobraževalnih, kulturnih, vzgojnih, poučnih, razvedrilnih in še kakšnih nalog med občani in drugimi obiskovalci. Obisk te institucije dokazuje, da je eno najpomembnejših žarišč kulturnega oplajanja ljudi. V letu 1995 je knjižnica dobila 2.800 novih knjig, kar je za tisoč več, kot leto prej. Njihov knjižni fond znaša 44.666 knjižnih enot. Vendar so daleč od slovenskega knjižnega standarda, ki določa bistveno več knjig glede na število prebivalstva. V knjižnico je bilo lani včlanjenih 5.053 članov. V preteklem letu so si sposodili 78.000 raznih zvrsti, v obeh oddelkih - za odrasle in za mladino. To pa pomeni 18.000 izposoj več, kot leta '94. Knjižnico je lani obiskalo 44.160 obiskovalcev, desetino več, kot leto prej. Obiskovalcem jena voljo tudi 2.500 raznih vrst kaset, CD plošč in CD romov. Čitalnice seje lani poslu žilo preko 6.000 bralcev. Na voljo jim je bilo preko 50 časopisov in revij. To število seje lani podvojilo. Lani so za najmlajše pripravili 10 ur pravljic ter 11 likovnih razstav v njihovi mali galeriji. Priredili so tudi tri literarne večere v čitalnici. K povečani izposoji knjig, kaset, CD romov ipd. je zelo pripomogel nov odpiralni čas knjižnice. Ta je vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. To pomeni, daje knjižnica na voljo obiskovalcem 54 ur tedensko. Članarina je lani za člane knjižnice znašala 1000 tolarjev, za mladino in upokojence pa 500 tolarjev. Letos je za vse člane enotna - 1000 tolaijev. Korak naprej je knjižnica naredila tudi pri evidenci fonda in izposoje. Ves knjižni fond in izposoja sta računalniško evidentirana. Na voljo imajo pet računalnikov ter centralno enoto. Zelo se je razvila medknjižnična izposoja s knjižnicami v Ljubljani in Mariboru. In kaj najbolj berejo in si izposojajo v trboveljski knjižnici? V prvi vrsti slovensko leposlovje, nato pa še literaturo s področja medicine, tehnike, filozofije, geografije, zgodovine, zelo se zanimajo tudi za biografije, zelo pa pogrešajo literaturo o zgodovini in razvoju Trbovelj. To pa dnevno iščejo predvsem mladi. Od izposojenih knjig je okrog 60% takšnih, ki so strokovnega značaja, ostale tvorijo leposlovje. Knjižnica se iz dneva v dan ukvarja tudi z raznimi problemi, predvsem finančnimi. Radi bi zaposlili še enegaknjižničarja. Pesti jih tudi nepravočasno vračanje izposojenih knjig, pogoste pa so tudi odtujitve. Naraščajoča prostorska stiska že trka na vrata in v naslednjih letih bo treba v tej smeri nekaj narediti. Tine Lenarčič Foto: Tomo Brezovar Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Olga Dečman Neprijetnost Zaudarjaš po gnilem. Mislim, da si bolan in da zate ni zdravil. Zadušil se boš v lastnem smradu, ker ne slišiš čudovitosti petja ptic, ker ne vidiš šelestenja listov, ker ne opaziš procesije mravelj. Sen Nemir, iskanje, hotenje, strast. Potno telo, ekspanzija, ekstaza. Realnost in sen. Križišča, pota resničnosti. Poglej v sonce in videl boš v svetlobi. ZABEU//0 Slovenski oktet v Zagorju V petek, 26. januarja, je v zagorskem Delavskem domu nastopil Slovenski oktet, katerega umetniški vodja je Anton Nanut. Obiskovalcev ni bilo toliko, kot jih j e bilo morda pričakovati ob koncertu okteta, ki deluje že več kot 40 let. Slovenski oktet, ki je predstavljal slovensko pesem širom po svetu, bo decembra v Cankarjevem domu nastopil na poslovinem koncertu. T.P. Silvo Teršek v Trbovljah V petek, 2. februarjaob 19. uri, bo v čitalnici knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah javna predstavitev knjige z naslovom Iskanja avtorja Silva Terška, sicer novinarja Radia Slovenija. V knjigi so objavljeni intervjuji, ki jihjeavtor opravil z različnimi osebami iz slovenskega javnega prostora. Razgovor z avtorjem bo vodila Barbara Kužnik. T. L. Člani Relika razstavljajo v Lovskem dvorcu Društvo revirskih likovnikov Relik Trbovlje je v četrtek, 25. januarja, v prostorih Lovskega dvorca postavilo skupinsko razstavo del svojih članov. Na ogled so postavili 20 del v raznih slikarskih tehnikah in znajrazličnejšimi motivi. Izbor razstavljenih del sta opravili akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja in dr. Cene Avguštin iz Kranja. Razstava bo na ogled do konca februarja. T. L. Likovna razstava učencev V torek, 6. februarja ob 18.30 uri, bo v Likovni galeriji DD Trbovlje odprta razstava del mladih likovnikov iz OŠ Ivana Cankarja. Mladi likovniki bodo s to razstavo sodelovali v februarskem programu kulturnih prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. T. L. Knjižne novosti Zagorje: HOLT, V.: Sreča opoteča; KOS, R.: Čarobna poslikava svile; ANTIČ, L: Tvoje drevo - tvoj značaj: keltski horoskop; MUŽEVIČ, B.: Energija piramid; STRNAD, J.: Fiziki; SITAR, S.: Z vozili skozi čas; CURK, I.: Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji; ZGODOVINSKI parki in vrtovi v Sloveniji; ZUPANČIČ - BROUWER, N.: Eksperimentalna organska kemija; ŽAGAR, C.: Barbara. Trbovlje: ARAH, M.: Evropska unija - vizija političnega združenja; JUHART, M.: Zavarovanje in utrditev obveznosti; BRILEJ, M.: Spomini na Litijo; Krajinski park Logarska dolina Solčavsko; BRIDGES, R.: Kako preživeti z okni; BOWLES, P.: Novele; KREFT, I.: Ajda; SCHEBERT, A.: Microsoft Excel 7.0 za Windows 95; PERKO, F.: Gojenje gozdov; VIDMAR, J.: Junaki petega razreda. Hrastnik: Slovenski impresionisti; Slovenska kronika 20. stoletja; PALMER: Prebujanje; SILAN: Rakov Škocjan in naravoslovna učna pot; TAYLOR: Vaš pes; VREG: Vedenje psa; ŠUGMAN: Športna prireditev; MALLISON & SLAV: Uvod v permakulturo; OVSEC: Velika knjiga o praznikih; OSREDEČKI: Popolna poslovna tajnica. Severina pripravlja razstavo V četrtek, 8. februarja ob 17. uri, bo v avli DD Svobode na otvoritev samostojne razstave Severine Šprogar, znane trboveljske slikarke in oblikovalke. T. L. Večer z Ervinom Fritzem V petek, 9. februarja ob 17. uri, bo v Domu Svobode literarni večer z naslovom Radoživost poezije, ki ga bodo pripravili organizatorji s pesnikom Ervinom Fritzem. Sledil bo še pogovor s pesnikom. T. L. Ob slovenskem kulturnem prazniku V torek, 6. februarja ob 19. uri bo v gledališki dvorani DD Trbovlje slavnostna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pripravila jo je občina Trbovlje in ZKO Trbovlje. Nastopili bodo učenci GŠ Trbovlje, MGL Svobode in Mešani pevski zbor Slavček Svobode Center. T. L. Ohranjajmo tradicijo Prosvetno društvo iz Partizanskega vrha nad Trbovljami pripravlja 8. februarja ob 10. uri tradicionalno srečanje in prikaz vožnje s staro smučarsko opremo. Prikazali bodo vožnjo s starimi smučmi v pripadajoči stari smučarski opremi. Da bo dogodek čim bolj avtentičen, bodo čas merili ročno. Poleg tega bodo "strokovnjaki" prikazali tudidomačeizdelovanje smučiz vso pripadajočo opremo. To so počeli že lani in letos se bodo z lani narejenimi smučmi nekateri že pridno smučali. Obiskovalcem bo na ogled še razstavo starih smuči s pripadajočo opremo. Da ne bo dolgčas bo tu še vožnja s konjsko vprego in sanmi za udeležence. Najboljši smučarji bodo nagrajeni s pokali in priznanji. Za obiskovalce in . nastopajoče bo organiziran tudi prevoz iz Trbovelj. Prijavnina znaša 500 tolarjev in bo vplačljiva pred začetkom srečanja. Vsi, ki bi se radi preizkusili v vožnji s staro smučarsko opremo, lahko zavrtite telefonsko številko: 22-229 (Guna). Prosvetno društvo in krajani Partizanskega vrha vas prisrčno vabijo. i: Hrastniška steklarna je šla skozi prenekatere bolj ali manj hujše vihar j e. Nikoli ji ni bilo ničesar prizanešenega; tako hudega pa, kot ga je doživljala tam od leta 1991 pa do tega leta, še ne pomnijo. Resda so iz vsakega doslej izšli bogatejši za nemalo spoznanj, toda povsem na mestu je trditev, da bodo iz sedanjega, kose bo povsem polegel in ko se bo na obzorju naredil lep, sončen dan, naj bogatejši doslej. Ta čas se nepreklicno poslavljajo od nekdanje steklarne, od merjenja narejenega v tonah in prodaji v tonah; slovo jemljejo od prejšnjega načina razmišljanja; danes je na pohodu oblikovanjem razvoj, inovativnost v polnem pomenu besede. Vse to pa vendarle nastaja tudi na neprecenljivih izkušnjah sto let trajajočega izdelovanja stekla, požlahtnjenega z lastnimi mislimi. In prav slednje postaja dandanašnji, v zapletenih razmerah evropske in svetovne konkurence tisto naj usodnejše ne le za preživetje, temveč za svetlejšo perspektivo. To mora zagotoviti vsakemu zaposlenemu daleč boljši položaj od sedanjega. Lansko in letošnj e leto j e bilo in bo vsekakor še čas precejšnjih preizkušenj. O tem so v steklarni nemalo razglabljali. Toda že dosedanje izkušnje preverjanja njihovega sodelovanja v razviti Evropi so jim potrdile pravilnost njihove usmeritve. Res gre, kot pravijo, za pravi pravcati naskok na vrh gore, na evropski vrh s takimi novimi izdelki, o katerih se steklarjem pred dobrim desetletjem in pozneje niti sanjalo ni. Nove usmeritve so bile, žal, deloma ali vsaj nekaj časa nepriznane, spričo znanega dejstva, da j e država priznavala delovanje tržnih zakonitosti samo za izvoznice. Danes seje končno le obrnilo, pravzaprav se obrača še vse prepočasi. Toda prvi rezultati so tu: steklarna bo letos naredila blaga v vrednosti kakih 50 milijonov nemških mark; vsaj 45 milijonov mark bo izvozila. Je in ostaja največji zasavski izvoznik. Milan Vidic X )f d Steklenici Icarus in Contesa: Avtomatsko izdelani vrhunski steklenici za ekskluzivno uporabo - na tej liniji je steklarna Hrastnik v času SFRJ proizvajala masovne enostavne izdelke za embalažo. PRIPRAVO PRILOCE JE OMOGOČILA STEKLARNA HRASTNIK Izbrali smo pravilno strategijo Izrazita vpetost Steklarne Hrastnik v evropski tržni prostor danes ni vprašanje mode ali prestiža, temveč eksistence. Proizvodne kapacitete podjetja, liberalizacija gospodarskega sodelovanja Slovenije z vsemi državami EU, CEFTE in EFTE ter nenazadnje geografska lega Slovenije in njena soseščina z dvema najrazvitejšima državama sveta, so tisti glavni razlogi, ki so vsilili našemu podjetju koncept aktivnega vključevanja v mednarodno delitev dela. In če smo še do včeraj sledili strategiji, ki je omogočala dinamično rast produktivnosti, smo danes že pred mnogo zahtevnejšim projektom, to je programske transformacije podjetja. Zavedamo se, da smo po velikosti premaj hni, da bi lahko konkurirali največjim v Evropi, zato iščemo svoje mesto in tržne niše predvsem v butični proizvodnji tehnološko zahtevnih in visoko vrednih proizvodov. Strategija je izjemno domiselna in izvirna: naskok vrha piramide, ki predstavlja vodilno firmo v Evropi, ki diktira modne trende, to je firma, ki ji vsi ostali sledijo. Navezava tesnih poslovnih stikov s takšno firmo nas avtomatsko postavlja v najvišje cenovne razrede, obenem pa se v zavesti naših kupcev izgublja predstava o Steklarni Hrastnik - proizvajalcu poceni steklovine. Vzpostavljeni so torej pogoji, da se v Steklarni Hrastnik povprašuje predvsem po tehnološko zahtevnih, maloserijskih izdelkih, vendar z visoko ceno po kilogramu vgrajenega stekla. Čeprav bo vpodjetju tudi v bodoče rasla produktivnost, se povečeval fizični obseg proizvodnje, bo vendarle glavna pozornost namenjena rasti bruto dodane vrednosti, rasti realizacij e v DEM na zaposlenega. V naslednjih nekaj letih se želimo tudi v teh primerjalnih kategorij ah izenačiti z naj boljšimi konkurenti iz Zahodne Evrope in jih poskušati tudi preseči. Rezultate, ki jih dosegamo v zadnjem času, potrujejo pravilnost naše usmeritve. Zastavljena strategija je bila torej pravilno izbrana. Visoka stopnja poslovnosti, kvaliteta dela in inovativnost so tako postale tiste kvalitete, po katerih postajamo kreatorji te poslovne filozofije prepoznavni v vseh sredinah, s katerimi poslujemo danes. Stojan Binder, direktor Na poti prenove Na poti prenove (po zlomu jugotrgov) je Steklarna Hrastnik doživljala travme in velika protislovja. Preživetje je namreč bilo pogojeno z izvozom na zahodna tržišča; vendar Steklarna Hrastnik na najpomembnejših segmentih proizvodnje (npr. embalažno steklo) ni imela niti izdelkov niti trgov. Zavzetost, znanje, pa tudi sreča so Steklarni Hrastnik prinesli zmago pri osvajanju najzahtevnejših tržišč Evrope. A že je bilo tu veliko prostislovje: v Sloveniji je ostala dogovorna ekonomija in zakonitosti tržnega gospodarstva so obveljale samo za izvoznike. To pa je pomenilo izčrpavanje izvoznikov na račun drugih struktur in izničenje vseh primarnih naporov za preživetje. V takih okoliščinah je bila Steklarna Hrastnik zaradi preživetja prisiljena uporabljati dve med seboj navidezno tuji poslovni strategiji: personalizirano programsko usmeritev v navezi zrenomiranimi kupci Evrope in medijsko in institucionalno iniciativo v Sloveniji za uveljavitev normalnih pogojev izvoznega gospodarstva. Prva strategija je zgrajena na temeljitem proučevanju tržne ponudbe v Evropi, obogatene z analizo oblikovanja in proizvodnje stiskanega in pihanega stekla v stotih letih hrastniškega steklarstva ter realizirano s tržno podprtim novim designom in z osvojeno vrhunsko tehnologijo hrastniške steklarne. To je usmeritev v višji kvalitetni in cenovni razred izdelkov, ki od podjetja zahtevajo največja vlaganja na kreativnem, tehnološkem, finančnem in ostalih področjih. Selekcija in s tem opuščanje tržno preživelih, a v proizvodnji zelo utečenih izdelkov ter uvajanje novih, zahtevnih izdelkov, ki vsaj pri prvi proizvodnj i prinašaj o težave in slab izkupiček - vse to je evolucij a, ki daljnoročno pomeni svetlo prihodnost. Izdelki, kot so prikazani na priloženih fotografijah, že pomenijo tržno preverjene korake Steklarne Hrastnik na poti diverzifikacije in prepoznavnosti na tržiščih Evrope. Druga, vzporedna strategija pa bo potrebna, dokler bodo stranke, vlada in parlament razpravljali zgolj o razdelitvi denarja, na pa tudi o pogojih za normalno gospodarjenje vsaj zdravih gospodarskih dejavnosti. Slavko Marčen, vodja razvoja in oblikovanja izdelkov Serija Medici - Hardrock: Preoblikovanje ročno pihanega brušenega kozarca iz leta 1900 za avtomatsko proizvodnjo stiskanega stekla l. 1995 ~ uspela kreacija Steklarne Hrastnik tudi v očeh velikih evropskih firm -kot je Glaskoch iz Nemčije. Optimistično zremo naprej Steklarna Hrastnik je poslovni sistem z relativno veliko- kritično maso za slovenske razmere ter hkrati izrazito heterogeno tehnologij o in ciljnimi skupinami kupcev. Kljub temu, da je naš pogled usmerj en v prihodnost in na tržišče, ne moremo mimo dejstva, da se je Steklarna Hrastnik razvila do današnjih razsežnosti predvsem v času, katerega so odražale popolnoma drugačne razmere, kot so žal prisotne danes. Tako je še dandanes marsikatera poslovno-komercialna odločitev limitirana z omejitvami, katerih temelji segajo v danes takoimenovano zgodovino. Pa vendar, ko analiziramo preteklo leto in razmišljamo, kako naprej, jemljemo v zakup poleg tehnološko-tehničnih omejitev tudi majhnost domačega tržišča in rastočo kompleksnost tujih trgov. Če uporabim prispodobo, smo kot ladja, ki sicer pluje po začrtani poti, vendar pa nad njo visi Demoklejev meč znanih in neznanih priložnosti in nevarnosti, katere je potrebno nenehno odkrivati, spremljati, se jim prilagajati oziroma jih skušati minimizirati. Zato skušamo pri sami prodajni politiki upoštevati kompleksnost posameznih tržišč in specifike določenih kupcev ter tako ustvariti zdrav portfolio prodaje. Seveda je omenjena problematika izjemno kompleksna, pa tudi naše možnosti so omej ene. Kij ub vsemu temu pa smo izredno zadovoljni, če nam uspe poslovno leto zaključiti tako, kot leto 1995, ko skupaj z našimi kupci optimistično zremo v novo poslovno leto. Aleksander Mirt, komercialni direktor Zanesljivi dobavitelji in minimalne zaloge Minil je čas, ko je bila nabavna služba, tako kot še danes v marsikaterem podjetju, le dežurni gasilec za zagotavljanje nemotenega delovnega procesa. To je bilo v odbobju slovenske odcepitve, ko je bila nemotena oskrba s surovinami vrhunski uspeh, ne glede na nastale stroške. V tem pogledu smo si naš image solidnega partnerja tudi v inozemstvu še utrdili in pri uvajanju evropskega trga pristali v novi situaciji, ki ima povsem drug cilj. ( Uspešnost se meri z dobičkom Uspešnost katerega koli podjetja se izkazuje v dobičku, ki ga to ustvari. Ta pa je v največji meri odvisen od investicijskih vlaganj, to je v posodabljanje proizvodne opreme in v razvoj u novih, cenovno in kako-vostno višjih izdelkov. Vsa ta vlaganja pa je mogoče uspešno izpeljati v kolikor so na razpolago finančna sredstva, bodisi tuja ali lastna. Tudi Steklarna Hrastnik v tem pogledu ni izjema. Vlaganja v preteklih letih so bila, vendar ne v takšni meri, da bi lahko zagotovila nek normalen dobiček. Nasprotno. V letih 1991-1994 j e Steklarna preživela velike spremembe. Na prvem mestu je vsekakor izguba jugotrga, kamor je v letih pred osamosvojitvijo prodajala veliko večino svojih izdelkov, drugo pa je bilo leto 1994, ko je makroekonomska politika države izničila skoraj vse pozitivne trende, katere smo dosegli leto prej. Vse to je botrovalo slabšim poslovnim rezultatom (izguba), tako da poleg zagotavljanja osnovne eksistence ni bilo možnosti po kakršnem večjem investiranju. Leto 1995 bomo predvidoma končali s pozitivnim finančnim rezultatom, kar pa j e prvi pogoj, da lahko pričnemo razmišljati o predstoječih vlaganjih, katera nas čakajo v letu 1996in vnaprej. Za ta vlaganja je potrebno pridobiti ustrezne tuje finančne vire, kar nam bo dopuščalo izvedbo zadanih načrtov. V tej smeri že potekajo razgovori s poslovnimi bankami za pridobitev ugodnih dolgoročnih kreditov, saj nam v danem trenutku ti lahko omogočijo postavitev novih kapacitet, posodobitev opreme in nazadnje razvoj novih, a cenovno višjih razredov izdelkov. Vse troje pa je predpogoj za uspešnost poslovanja firme, to je izkazovanje dobička. Vinko Godicelj, finančni direktor V_____________________________________________________________/ V bitki za osvajanje evropskega trga z vrhunskimi in cenovno zanimivimi programi, tako za porabnike kot tudi za nas proizvajalce z izjemno hudo konkurenco, ima nabavna služba nalogo, da že pri vhodu repromaterialov zagotovi konkurenčno izhodišče. To pomeni, da mora priskrbeti ustrezen repromaterial po najugodnejši ceni, s čim daljšim plačilnim rokom in z najcenejšim transportnim sredstvom. Imeti mora zanesljive dobavitelje in minimalne zaloge. T o je izhodišče, da lahko proizvodnja izdela tržno zanimiv izdelek, ki prinaša dobiček in se ga da-prodati. Boris Šentjurc, vodja nabavne službe Serija opalnih svetlobnih teles "SMARAGD": Sokreiranje Steklarne Hrastnik z znanim nemškim proizvajalcem svetil RZB iz Bamberga - vendar ob pogoju predhodne osvojitve zahtevne tehnologije ročnega pihanja. Vse bomo dosegli z dobro ekipo V kriznem času so nam ostali stroji, ljudje in znanje, katerega smo si v 25 letih delovanja pridobili na področju prehrambene industrije, farmacije in kozmetike. Prav to pa je bilo temelj, da smo se lotili novih izdelkov in osvajanja novega trga. V najlepših časih programa je delovalo sedem linij. Pri ponovnem rojstvu smo delovali z eno, vključili drugo in tretjo, kolikor jih obratuje še danes. Iz velikoserijskega proizvajalca smo se praktično čez noč prelevili v maloserijskega proizvajalca specialne embalaže z visoko zahtevnostjo po kvaliteti stekla in izdelave. Tako drastičen zasuk je bil najtežje obvladljiv v glavah, lagodnega dela ni več, vsi tekmujemo z minutami, saj proizvodnja poteka 24 ur dnevno celo leto. Spoznanje, da kupci kupujejo izključno zaradi kvalitete, je hitro prodrlo v zavest ^seh v programu. Vse uspehe nismo dosegli z revolucionarnimi idejami, tehničnimi izboljšavami, pač pa z vsakodnevnim in postopnim izboljšanjem detaljev, ki so še lahko pomembni za končni uspeh. Vsako novo spoznanje vgrajujemo v nove artikle in temu procesu ni konca. Na leto izdelamo približno 250 različnih artiklov, v 3 letih 450 novih, vsak dan menjamo vsaj na eni liniji. Novi izdelki so naša stalnica in se v večini primerov rojevajo v sodelovanju s kupci in naši predlogi so vse bolj cenjeni. Kupcu moramo zagotoviti celoten tehnični servis do polne steklenice. S ponosom v Steklarni Hrastnik trdimo, da program EMBALAŽE v boju za svetovni trg z ramo ob rami tekmuje z najboljšimi proizvajalci na tem področju. Kvalitetni izdelki so naša najboljša referenca za našo orodjarno, saj so mnoga orodja skonstruirana in izdelana v Hrastniku. Za leto 1996 smo si zastavili cilj tudi izdelavo stekla kot dekorativni element, saj tako lažje dosegamo višje cene in rentabilno poslovanje. Danes smo v poziciji, ko ne moremo izdelati dovolj in zadovoljiti kupca. Vsled tega za leto 1997, čas remonta peči, načrtujemo povečanje peči in posodobitev opreme, katera bo omogočala večji tehnološki napredek in boljši izkoristek kapacitet, boljšo pripravo na proizvodnjo in informatiko. Vse to bomo dosegli le z dobro ekipo na vseh področjih in posluhom za trg. Albin Lavrič Kupci ž kakovost in estetski videz Embalažno steklo je edini program v Steklarni Hrastnik, v katerem sta bila prodajni program in proizvodne kapacitete v celoti prilagojena potrebam trga SFRJ in se je v letu 1993 znašel pred odločitvijo začasno ali trajno ustaviti proizvodnjo. Strah ljudi pred izgubo zaposlitve in zavest, da nimamo od koga pričakovati pomoči, sta bili gonilni sili popolne preobrazbe programa. Isti so ostali le talilni obj ekt, stroji in najbolj sposobni in prizadevni delavci. Svoje možnosti smo nenadoma začeli iskati na svetovnem trgu, kjer je konkurenčni boj neizprosen. Kmalu pa je bila jasna tudi zahteva po popolni spremembi prodajnega programa. Iz dotedanjega proizvajalca embalažnega stekla za potrebe farmacevtske, prehrambene in kozmetične industrije smo se specializirali v proizvodnjo specialnih, tehnološko zahtevnih, maloserijskih proizvodov. Izhajali smo iz spoznanja, da za zahtevnega kupca embalaža ni nič manj pomembna, kot vsebina v njej, kajti embalaža je za izdelek nepogrešljiva preobleka, ki naj bo taka, da bo pritegnila kupca, vzbudila v njem zanimanje za izdelek in tako posredno vplivala na odločitev za nakup. Tako se danes v naše steklenice in kozarce embaliraj o dražji, kvalitetnejši izdelki, mnogi med njimi imajo darilni namen. V razvitem svetu so cene izdelkov in embalaža v tesni medsebojni soodvisnosti in nemalokrat ima v strukturi cene izdelka, ko pride na trg, embalaža celo večji delež, kot vsebina. Stalna je želja po kakovosti in lepoti in je tako naš tržni slog: uvajanje kakovostne in estetske steklene embalaže kot kulture življenja. Okrog 60 milijonov kosov naših izdelkov letno najde svoje mesto na trgu in sicer 70 odstotkov te količine izvozimo, 30 odstotkov pa prodamo v Sloveniji. Na zahtevnih trgih in ob hudi konkurenci se Steklarna Hrastnik s svojimi izdelki v svetu že identificira kot proizvajalec tehnološko zahtevne in kvalitetne EMBALAŽE. PROGRAMU RAZSVETLJAVNEGA STEKLA je svetovni trg že desetletja domač. Ravno s temi izdelki je Steklarna prvič stopila na tuje tržišče in je tudi danes izvoz izključnega pomena in edina opcija preživetja. Neizprosna svetovna konkurenca pa posega tudi v naš program in nam zmanjšuje naročila. Na trgu se pojavljajo ročno izdelani proizvodi iz držav z bistveno cenejšo delovno silo, drugi moment pa je prenos nekaterih proizvodov ročne proizvodnje v proizvodnjo s stroji. To sta dva bistvena elementa, ki znižujeta cene razsvetljavnega stekla na svetovnem trgu. Rešitev Steklarne za prihodnost so prave odločitve in dobro delo, ki bo temeljilo na programskem sodelovanju, sokreiranju in skupnem koncipiranju izdelkov in programov z našimi kupci s ciljem, da v vsak izdelek maksimalno vgradimo svoj e izkušnje in znanj e in se specializiramo v proizvodnjo najzahtevnejših, visoko kvalitetnih izdelkov. Prava izbira asortimana, ustrezna cenovna politika in tržni nastop, racionalizacija proizvodnje, uvajanje novih izdelkov... vse to so aktivnosti, na katerih bomo vztrajali in prepričani smo v zadovoljive rezultate. Majda Krošlin Osvajamo zahtevnejšo proizvodnjo Med šibkimi točkami PC razsvetljava je prav gotovo na prvem mestu to, da je delovno intenzivna. To dejstvo še posebej zaradi izredne obremenitve plač bistveno zmanjšuje konkurenčno sposobnost tega PC. Na zahodnih trgih, kamor izvozimo okoli 95 odstotkov svoje proizvodnje, se srečujemo s konkurenco nekdanjih "socialističnih" držav ter državz daljnega vzhoda. Tam je delovna sila bistveno cenejša, zato je tudi njihova ponudba ugodnejša. To težavo skušamo že nekaj let reševati v dveh smereh. Prva prav gotovo leži v zmanjševanju števila brezposelnih. N a tem področju smo v letu 1990 z uvedbo tako-imenovanega toplega rezanja zmanjšali število zaposlenih v brusilnici za približno 60 odstotkov, tako da trenutno dela v brusilnici le še 15 delavcev. Z montažo tekočih trakov ter prestavitvijo hladilnih peči v letošnjem letu pa bomo zmanjšali število potrebnih odnašalcev, tako, da bo število zaposlenih v PC razsvetljava manjše za nadaljnih 5 odstotkov. Drug pristop k reševanju navedenih težav pa je osvajanje zahtevnejše proizvodnje, ki je omenjena konkurenca ne obvladuje. Tudi ta pristop teče že nekaj let. Med uspehi na tem področju naj omenim proizvodnj o velikih izdelkov, sokreiranih s strani naših strokovnjakov, za našega dolgoletnega kupca firmo RZB iz ZR Nemčije. Še posebej pa bi kazalo izpostaviti uspeh na tem področju pri proizvodnji najzahtevnejših izdelkov za firmo Peil-Putzler, ki je skoraj v celoti prenesla svojo proizvodnjo v Hrastnik. Aleksej Us, dipl.ing. Nenavadni izdelki iz hrastniške steklarne: posoda za žele Z ravno takimi nekonvencionalnimi izdelki se je moc izviti iz primeža nizkih cen in svetovne konkurence. Še en poseben izdelek za posebnega kupca: posoda za maslo. Tudi tu Steklarna ni v vlogi najcenejšega ponudnika, ampak v promociji kvalitetnega proizvajalca steklenih izdelkov. Steklarni uspel velik met V času po odcepitvi in razpadu Jugoslavije je bila prva naloga prodaje namiznega stekla pridobiti dovolj naročil za polnitev proizvodnih kapacitet. V zadnjem letu dni je prišlo do kvalitetnega preskoka v prodajnem asortimanu izdelkov. Razlika od preteklega obdobja je v tem, da so bile takrat velike serije po nizkih cenah, danes pa optimalne serije za proizvodni ciklus in v višjem cenovnem razredu. Razlika je tudi v danes bolj zahtevnih distribucijskih kanalih. Za ta kvalitetni preskok je bilo potrebnega veliko truda in časa. Bilo j e vloženega veliko kreativnega dela, kaj ti samo ta j e garancij a za pravilnost poti in svetlejšo bodočnost. Steklarni je v namiznem programu uspel velik met. Njen kupec je postalo podjetje s svetovnim slovesom - Glaskoch iz Nemčije. Podjetje je v samem vrhu svetovne piramide kvalitete prodajnega programa. To je bil inicialni namig, da je Steklarna podjetje, ki je zanesljiva v dobavah, kvaliteti in ki veliko vlaga v razvoj novih izdelkov. Izvaja se tudi nova prodajna politika na področju slovenskega in hrvaškega trga. Doseženi uspehi na svetovnem in evropskem nivoju so dobra osnova za širitev prodajnega deleža na teh trgih. V zadnjem obdobju je bil sicer velik prodor tujega blaga, predvsem zaradi nizke vrednosti italijanske lire, ki pa v zadnjem času pojenjuje. Izdelki, ki so prodajni potencial v Evropi, postajajo prav tako zanimivi pri nas. Steklarna pritiska na vse vzvode, ki omogočajo uspešen razvoj in uspeh podjetja. Če potegnemo rdečo nit razvoja Steklarne Hrastnik v zadnj em letu, je ta v tem, da nismo več samo proizvajalec in distributer tujih želja in idej. Sedaj smo soustvarjalci novih izdelkov in tudi narekovale! modnih trendov v razvoju in uporabi steklenih izdelkov. Preskok, ki nam je uspel v tako kratkem času, je tudi pokazatelj dobrega teamskega dela v vseh funkcijah podjetja in tudi kreativnega sodelovanja z našimi kupci. Vili Petrič Višji cenovni razred... Normalno je želja vsakega proizvajalca, ki trži svoje izdelke na prostih trgih, da dosega čim višje cene. Normalno je tudi, da je potrebno izpolniti celo vrsto pogojev, da se posamezen izdelek prebije v višji cenovni razred. Pri nas velike dileme o tem vprašanju ni bilo, ker nas je v to prisilila situacija, v kateri smo se znašli. Tu mislim predvsem na zatečeno stanje glede prostorskih zmožnosti, tehnološke opremljenosti, velikosti talilnih objektov, kadrovskega potenciala itd. Jasno nam je bilo, da steklarskim velikanom v Evropi na področju masovne proizvodnje cenenih izdelkov ne moremo konkurirati, ker za to, zaradi naštetega, nimamo osnovnih pogojev. Bili smo prisiljeni usmeriti se v iskan j e tržnih niš in v dogovoru z našimi kupci sokreirati izdelke po njihovi želji ter s kvaliteto, strogim upoštevanjem dogovorjenih rokov izdelave prebiti se v višji cenovni razred. Danes lahko trdimo, da nam je to uspelo, čeprav je ta usmeritev od nas zahtevala bistveno spremenjen odnos do dela. Kvaliteto dela je bilo potrebno izboljšati na vseh ravneh, od konstruiranja orodij, izdelave orodij, vzdrževanje orodij, izvedbe menjav na strojih, same proizvodnje, do kontrole in ekspedita. Zahvalj ujoč vsemu temu smo danes cenjen dobavitelj najzahtevnejših steklenih izdelkov tako eminentnim evropski hišam, kot so Glaskoch, Fisher, Sahm, Rastal, Bockling itd. V to preusmeritev je bilo vloženega veliko znanja, energije in če hočete, tudi živcev. Zahvaljujoč vsemu temu smo uspeli. Naredili smo veliko, še več dela nas čaka v prihodnje. Posodobiti moramo tehnološko opremo, s permanentnim izobraževanjem na vseh področjih še dvigniti kvaliteto dela, optimalno izrabiti vse razpoložlj ive resurse in s tem postati vodilni v Evropi na tem segmentu trga. Matija Koritnik ROKOMET Zmanjkalo časa AFP Dobova - Rudis Rudar 26:25 (14:10) Dobova, dvorana OŠ, gledalcev 400, sodnika Hreščak in Bolčina (oba Ajdovščina). AFP Dobova: Denič, Džapo 2, Begovič 2, Mijačinovič 7, Voglar, Ocvirk 2, Žibert, Glaser 4, Levec, Medved 2, Stojakovič 7, Kostevc. Rudis Rudar: D.Lipovšek, Podbregar 6, Žibret, Vrbnjak 4, Kosec 1, Senčar 1, Čop 7, Voglar 5, Drobnič. Teržan 1, Šikovec, Randželovič. Trboveljski rokometaši so ostali praznih rok tudi na drugem spomladanskem gostovanju v Posavju. Tokrat je bila od njih uspešnejša odlična ekipa iz Dobove, ki drži odlično 2. mesto. Dobovčani so zmagali že jeseni v Trbovljah, njihov tokratni uspeh pa je bil veliko bolj skromen. Igralci trenerja I va Jekoša so z izjemo sredine drugega polčasa igrali zelo dobro. Žal so prav v tem, odločilnem delu napravili preveč napak tako v obrambi kot v napadu in za tekmecem zaostali kar za 9 zadetkov. Ko je že vse kazalo na novo katastrofo, pa so Čop. Podbregar, Vrbnjak... zaigrali izvrstno in razliko znižali na vsega en gol. Žal jih je prehitela sirena, kije označila konec srečanja. Ne glede na poraz, pa so "rudarji" znova dokazali, da znajo igrali rokomet in da lahko v nadaljevanju prvenstva pričakujemo tudi kakšno točko pribotjeno v gosteh. Seveda pa bo ob tem potrebno zmagovati doma. Najprej že to soboto (ob 19.uri), ko bo v trboveljski "škatlici vžigalic" gostovala odlična ekipa Kodeljeva. S. F. Zanesljiva zmaga Brežice - Dol 19:26 (8:12) Brežice, dvorana OŠ Brežice, gledalcev 50, sodnika Alojz in Jože Vereš (oba Beltinci). Brežice: Božič, Pintarič 3, Gabron, Šiško 5, Jurkas, Avsec 4, Fink 2, Aringer 5, Humek, Hal ar. Kuhar, Lipar. Dol: Sikošek, Selak 1, Hribar 4, Maček 3, Piškur 1, Špacapan, Moljk, Kolar 4, Raušl 13, Šterbucl, Šantej, Kranjc. Gostje, ki so prevzeli pobudo takoj v začetku, so svojo premoč izkazovali skozi vseh 60 minut igre in na koncu zanesljivo zmagali. Najboljši strelec lige, Darko Raušl, je bil ob Kolarju najboljši igralec v zanesljivi ekipi gostov, kjer praktično ni bilo slabega igralca. Pri gostiteljih je za malenkost izstopal Aringer. Sicer so Dolani že na startu prvenstva dokazali, da so zMačkom inKolarjem povsem druga ekipa, ki ve, kaj hoče, tako, da Brežičani niso imeli niti najmanjše možnosti za presenečenje. Predvsem Raušl in Kolar sta bila zanje nerešljiva problema, ki jih niso mogli zaustaviti niti s prekrški, katere pa sta sodnika največkrat tolerantno prezrla. Vsekakor pa so bili gostitelji preslab nasprotnik, da bi lahko Dolani pokazali svojo pravo vrednost. Drugače bo najbrž že to soboto, ko bo v hrastniški športni dvorani gostoval bivši prvoligaš iz Ptuja, ki je po porazu doma proti Radečam precej zmanjšal svoje možnosti za vrnitev v 1. ligo. J. P. Spot 2. v Ribnici Trbovlje - Kadetska ekipa SPOT Rudarja se je udeležila kadetskega rokometnega turnirja v Ribnici. Poleg Trboveljčanov in domačinov so nastopili še Koper, Primorske novice, Slovan in Trebnje. Igralci SPOT Rudarja, ki jih je tokrat vodil Tomaž Tavš, so najprej premagali Slovan s 15:13 (strelci: Klemen 4, Ramšak, Dobravc in Vranešič po 3, Podbregar 2), nato pa so s Trebnjem igrali neodločeno 18:18 (Ramšak 5, Arlič in Podbregar po 4, Vranešič 3, Dobravc 2). To je zadostovalo za 1. mesto v skupini, tako da so se "spotovci" nato za končno zmago na turnirju pomerili s Hrpeljčani. SPOT Rudarje ob polčasu vodil z 9:6, drugi del pa je pripadel Primorskim novicam, ki so zmagale s 17:14. V trboveljski vrsti, ki je tako zasedla 2. mesto in nadaljevala s serijo uspehov, je Dobravc dosegel 7, Ramšak 3, Arlič 2 ter Vranešič in Podbregar po 1 zadetek. Ekipa, za katero organizacijsko skrbi Miro Prošt, se je domov vrnila še z eno lovoriko: Danijel Dobravc je bil namreč izbran za najboljšega igralca ribniškega turniija. S. F. KOŠARKA Iskra Litus - Triglav 89:61 (41:34) Litija, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Pukl (MB) in Dovč (Domžale). Iskra: Kandžič 24, B assin 4, Japič 2, Peterlin 3, Ivanovič 20, Jovičič, Peršič 2, Bošnjak 14, Stojakovič 2, Šetina 18 in Šiško. Triglav: Lojk 7, Pompe 12, Damljanovič, S. Drobnjak 2, Vidakovič, Krčmar 6, Jankovi. 2, Klep, Z. Drobnjak 10, Hrvatin, D. Bošnjak 17, Troppan 5. V zadnjem kolu sta igrali ekipi iz začelja lestvice, ki si bosta morali v drugem delu prvenstva mesto v ligi izboriti v play outu. Ekipa Iskre Litusa je na tem srečanju dosegla svojo najvišjo zmago v celotnem letošnjem prvensvu in pokazala, da sodi na eno višjih mest, kot jih trenutno zaseda ter se Kranjčanom krepko oddolžila za poraz na prvi tekmi. Na začetku tekme so Lilijani visoko povedli, nato pa so se gostje prebudili, uredili svoje vrste, zaigrali nekoliko bolje v napadu in se začeli enakovredno boriti z domačini. Na obeh straneh je bilo veliko zgrešenih podaj in metov na koš, kar se odraža tudi v rezultatu ob koncu 1. polčasa. V predzadnji minuti je sodnik po solo akciji domačega igralca Ivanoviča koš razveljavil (koraki), popolnoma neupravičeno, kar je razburilo tudi gledalce. Drugi polčas so igralci Iskre Litusa začeli z minimalno prednostjo, toda v nadaljevanju so pokazali igro, kot že na več tekmah v zadnjih kolih in z njo presenetili nasprotnika. Ni bilo igralca pri gostih, ki bi lahko zaustavil razigrane igralce Iskre Litusa, od najstarejšega do najmlajšega, vsi so igrali kot znajo in z veseljem polnih kranjski koš. Trener Ibišije dal priložnost vsem igralcem, ki so sedeli na klopi, da preizkusijo svoje moči za nadaljevanje prvenstva. K. Š. Tekma izgubljena že v prvem polčasu Rogaška Donat Mg - Iskra Litus 93:69 (48:28) Rogaška Slatina, dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Sabljič (L.!) in Strnad (Domžale). Rogaška: Petrovič 7, Mičunovič 11, Mesič3, Sušili. Novakovič 19, Jeršič2, Pale-KosovacS, Vidič, Tab ak 8, Novak, Lerič 17 in Jurkovič 21. Iskra: Kandžič 6, B assin 8, Japič 1, Peterlin 11, Ivanovič 10, Jovičič,Peršič, Bošnjak 9, Stojakovič, Šetina 21 in Šiško 3. Lilijani so bili proti Rogaški Donat Mg enakovreden nasprotnik le 11 minul srečanja, ko so domačini ujeli ritem, se razigrali ter s pridom in ob glasnem spodbujanju publike uspešno polnili litijski koš. Ker je igralcem Iskre Litusa uspelo od časa do časa le prodreti do nasprotnikovega koša, so domači postavili neprebojni zid, skozi katerega je uspelo priti le Ivanoviču in Peterlinu, sami pa dosegli delni izid 15:4 in si s tem zagotovili zmago že v prvi polovici srečanja. V 2. polčasu domačini nekoliko popustijo. Lilijani pa zaigrajo kot znajo ob izredno težkih trenutkih. V35. minuti tekme je dal domači trener možnost igranja rezervnim igralcem s klopi, kar so gostje s pridom izkoristili. Rezultat so znižali, a zmage domačinov niso ogrozili. K. Š. Zmleli domače Celje - Zagorje 79:106 (44:52) Celje, dvorana tehničnega centra, gledalcev 40, sodnik Krauthaker (I.J). Celje: Grahovec 18, Kitek 19, Nidorfer 8, Jesenek 5, Herman 3, Hohkraut 14, Drobnič 12. Zagorje: Draževič 15, Grlič 28, Mora 2, Rojko 8, Mlakar 5, Čop 20, Kofol 4, Koren 17, Kranjc 3, Poznič 4. Obe moštvi sta srečanje pričeli zelo počasi z veliko napakami v napadu. Celje je prikazalo zelo rekreativno igro, saj igrajo brez kakršnega treninga. Po nekaj minutah igre dobijo navdih, ki hitro usahne, ko ni več goriva. S cono so poskušali Zagorjanom onemogočiti igro pod košem, vendar sta Galič in Kofol lepo premagala vse ovire. V si poskusi Dražcviča so se končali s protinapadom domačih, ki so celo povedli z rezultatom 23:17. Zagorski trenerPodlipnik je umirillahkomi selile poteze organizatorja igre Draževiča. Gostje so od 8. minute dalje pričeli mleti Celjske grofe. Iz minute v minuto je bila razlika večja. Z malo večjo .natančnostjo pri podajah bi Zagorjani imeli ob polčasu prednost 25-ih in ne le 8-ih točk. V nadaljevanju seje razlika v kakovosti le še stopnjevala. Domačini so bili nadigrani v vseh elementih igre. Po nekaj uspelih akcijah gostov so se Celjani predali. Opaziti jih je bilo le takrat, ko so se prerekali s sodnikom. Hitra igra Zagorjanov, ki so vseskozi čakali na napake domačinov, so s hitrimi protinapadi povišali razliko na 30 točk. Priložnost za igro so dobili vsi igralci, ki so potrdili treneijevo zaupanje. D. G. Zanesljivo Brežice - GD Hrastnik 89:82 (56:34) Brežice, dvorana Gimnazije, gledalcev 30, sodnika Dečman (Trebnje) in Breznik (Domžale). Brežice: Rozman 10, Horžen, Antolovič 27, Jalovec, Šantelj, Krivokapič 13, Ogorevc, Bon, Stergar, Marčetič 7, Krošelj 30, Kajba 2. GD: Štefane 12, Durmiševič, Deželak 7, Lapornik 21, Kellner 19, Baloh 9, Golotič, Lazar, Leskovar 4, Stopa. Gostitelji so po pričakovanju zanesljivo ugnali hrastniške gradbince, ki so dopotovali na tekmo brez Isoskega, Grmska in Majesa. Svojo premoč so gostitelji izkazali predvsem v 1. polčasu, ki so ga dobili s prednostjo 22 točk. V nadaljevanju so popustili. dali priložnost vsem igralcem, kar so seveda Hrastničani znali izkoristi in prednost znižali na povsem sprejemljivih 7 točk zaostanka, čeprav so ves drugi polčas igrali brez nerazpoloženega Leskovarja. J. P. KEGLJANJE Trije preko 900 Brest - Dadas Rudar 3:5 (5400:5410) Zakrajšek - Gantar 845:950, Premrov - Stoklas 936:865, Meden -Mažgon 878:948, Založnik - Hribar 886:969, Piletič - Izgoršek 897:849, Pokleka - Laznik 958:829. Trboveljčani so po pričakovanju zmagali na gostovanju pri zadnjeuvrščeni ekipi. Za uspeh so seveda zaslužni Hribar, Gantar in Mažgon, ki so zaigrali naravnost fantastično. Z visokimi posamičnimi zmagami so trboveljski ekipi priigrali takšno prednost, da jo tudi Stoklas, Izgoršek in Laznik s zelo povprečnimi nastopi niso mogli zapraviti, pa čeprav so gostitelji v zadnjem paru ogrozili Dadasovo zmago. Dadas Rudarje tako še naprej na 4. mestu lestvice. S. F. Burja "odnesla" Korošice Slovenj Gradec - Rudar 2:6 (2395:2420) Žvikart - Hočevar 430:381, Garb -Sobočan 391:370, Korbus - Mlakar 393:399, Repanšek - Lopan360:404, Verhovnik - Burja 437:460, Ermenc - Podlesnik 384:406. Saša Burja je tudi v Slovenj Gradcu prikazala izjemno igro in je v najbolj kakovostnem obračunu v tem srečanju premagala Verhovnikovo. Zrušila je fantastičnih 460 kegljev in največ pripomogla pri zmagi igralk trenerja Rudija Mlakarja. Seveda ne gre zanemariti tudi posamične zmage Nine Podlesnik, Štefke Lopan in Ani Mlakar, ki so z osvojeno točko tudi veliko pripomogle k zmagi z zadnjimi Korošicami. Kegljavke Rudarja so na prvoligaški lestvici trenutno na6. mestu. S. F. Derbi Hrastničanom EHO Hrastnik - Litija 7:1 (5259:4813) Duh - Tkavc 888:847, Šcško-Novak 902:849, Z. Drame-Ivančič 941:785, Mijatovič-Šijakovič 821:813, J. Drame-Jerič 829:841, Tomše-Leb uničili k 878-778. V derbiju 12. kola 2. državne lige so Hrastničani, ki še naprej "gostujejo" v Trbovljah, prepričljivo premagali vodeče Lilijane, ki so bili daleč od renomeja vodeče ekipe. Za rekordno zmago so zaslužni vsi, najbolj paseveda Zlatko Drame, ki je zrušil izvrstnih 941 kegljev. J. P. PIKADO Zmage vodilnih Trbovlje - Najboljša peterica zasavske lige v pikadu je v 13. krogu zabeležila zmage, tako da ni prišlo do večjih sprememb na lestvici. Vodilni Mojčin hram je sicer tesno, z 9:7 premagal Bar 91, Condor je v kisovškein derbiju odpravil Gostišče Rajka z 11:5, Jolly barje bil boljši od Gambrinusa z 10:6, Okrepčevalnica Zupan od Cipa z 9:7, Viktorija od Jevnice z 12:4, z enakim izidom pa jc Amadeus v gosteh premagal Mane bar. Na vrhu razpredelice je tako še naprej Mojčin hram (24 točk), sledila Condor in Jolly bar (po 21), Okrepčevalnica Zupan (17), V ik lorija (15),Bar91(14)... V današnjem (četrtek) 14. krogu se bodo v Trbovljah pomerili Čipo in Jevnica ter Amadeus in Condor, v Kisovcu Gostišče Rajka in Jolly bar, v Zagorju Gambrinus in Okrepčevalnica Zupan, v Senožetih Viktorija in Mojčin hram ter na Trojanah Bar 91 in Mane bar. Vsa srečanja se bodo pričela ob 18. uri. S.F. Z x Danes Rudar ■ Zagorje Trbovlje - Nogometaši Rudarja in Zagorja so že pričeli s pripravami na spomladanski del prvenstva v katerem bo trboveljskaekipabranila visoko 5. mesto, Zagorjani pa bodo poizkušali svoj položaj (15. mesto) vsaj za en klin nalojtrci izboljšati in prvenstvo končati kot 14. ter tako ostati v drugi ligi. Rudarje že odigral prvo tekmo. V nepopolni postavi je v Šentjurju izgubil z 2:0. Vodstvi obeh zasavskih drugoligašev sta se dogovorili za dve prijateljski tekmi. Prva bo na sporedu že danes, druga pa točno čez leden dni, 8. februarja. Obe srečanji bosta na igrišču za Savo v Hrastniku, pričeli pa sc bosta ob 15.30 uri. S.F. _____________________________J Le stežka bi kameleonu pripisali neulovljivost v smislu: danes tukaj, jutri tam. Četudi gre le za nekaj metrov po stanovanju. Dosti lažje bi rekli: danes zelen, jutri rjav. Hja, zato tudi vsem, kijih žeja po večnem (kakršnemkoli) spreminjanju radi rečemo, da so kot kameleoni. Te živali imajo namreč redko lastnost, da spreminjajo barvo. A nikar zmotno ne mislite, da se pisane barve prelivajo zaradi okolja ali so nekak varnostni plašč. Tovrstno spreminjanje namreč povzročajo različni svetlobni, toplotni, barvni, vlažnosti dražljaji. Tudi njegovo duševno stanje ali razpoloženje ima menda svojo barvo. Kot je povedal Pavel Prelac, ki v pizzeriji Polna luna v Trbovljah v terariju "gosti" dva kameleona, sta ta svetlejša tem boljše volje sta in potemnita kot odraz slabega počutja. Sicer pa sta Fanči in Hanči, kot ju je poimenoval, na moč simpatična. Malce bolj strokovno bi jih lahko opredelili le z nekaj besedami. Namreč.razred: plazilci, red: luskaiji in družina: kameleoni. Pri nas so redki gosti, saj živijo v Afriki in na Madagaskarju. Nahajajo se v majhnih družbah po trije ali šest v skupini, navadno v grmovju ali drevesni krošnji. Pavel Prelac pa je kameleona nabavil v Kifexu v Ljubljani. V začudenjejedobilšeza mesec dni hrane, saj se prehranjujejo le zživo hrano. To je tudi neprijetno, saj nima vedno časa, da bi se podil za črički, kobilicami, muhami ali hrošči in jima jih dostavljal v terarij. Zato si je domislil, da bo tistega, ki bo prinesel 20 (živih) muh "častil" s pivom. Tudi takšnega "posla" se človek domisli, saj jima mušice in črvi v sedanjem času ne zadostujejo za obilen obrok. Sicer sta si kameleona navidez različna: kljub temu, da imata značilno piramidasto glavo s štrlečim gobcem in se vrat ne loči od trupa, je samica manjša od samca in brez grebena. Samec menda zraste do 35 cm, samica pa nekaj manj. Najbolj pritegnejo kameleonje oči, vidi namreč vsenaokrog 360°. In sicer, medtem ko gleda z desnim očesom naprej in navzgor, vrti levo oko nazaj in navzdol in obratno. Kameleoni Pavel Prelac s kameleonko Fanči. Kameleon Hanči. namreč tudi, ko lovijo plen, sedijo nepremično, saj vidijo vsevprek, s tem, da nenehno sučejo oči in oprezajo za plenom. Menda so nasplošno bolj dnevne živali - otroci soncajimpravijo. Tudi kameleonov jezik, s katerim lovi plen, je svojevrsten. Ko miruje, je zložen v gobcu, pri lovu pa ga bliskovito izproži 15 do 20 cm daleč. In še neko posebnostimajo: tudi v terariju boste opazili, kako ravnodušno binglja na svojem oprijemalnemrepu (kar mu omogočajo noge) kot kak list, ki ga premetava veter. Poleg pestre barvne prilagodljivosti zaradi zunanjih vplivov ali notranjega počutja, so kameleoni zanimive živali, pa še to je res, da batv posamezni primerki ne spreminjajo enako. Kot se tudi ne odzivajo enako z enakim barvnim vzorcem ali v podobnem zaporedju barv na določeno počutje. Kdo bi si mislil, da sta za vse te barvne kombinacij e temelj ne barve zaslužni le dve zalogi različnih pigmentov: V terariju je bil kameleon pretežno zeleno-rjave barve. bela, ki se navzven kaže kot živo rumena,imjavkasto črna. V terarijih zdržijo z zadostno hrano in primemo toploto, sicer boste opazili razpoznavnebarve, s katerimi opozorijo na svoje počutje. Njihovo počasnost nasplošno zdrma svatovanje. Takrat se spoprimejo celo s tekmeci in sploh jih ne moti vsakršno šopirjenje. Spomladanski nagon po razmnoževanju žene samico, da odloži jajca v jamo, so pa tudi živorodni kameleoni. Nemara bi jih bilo dobro vzeti v uk že zato, ker se niti starši ne menijo za mladiče niti se mladi ne menijo za starše. Vsekakor pa že s tem, ko niso posnemovalci okolja, temveč le spremenljivci, ponujajo dovolj "vidne" domišljije. Skratka, po delu svojih barv živijo večno. Tekst in foto: Petra Radovič mm: M S trckkingom je mišljena hoja po dolinah, čez prelaze, mimo vasic, ki traja več dni. Pravijo, da je eden najlepših trekkingov v Nepalu trekking okrog skupine Annapurn, ki je bil tudi naš cilj. Ta pot je dolga okrog 200 kilometrov. Pot se najprej počasi vzpenja do prelaza Thorong Pass na višini 5400 metrov, nato pa se postopoma spušča. Ponavadi si vzamejo za to pot 20 dni, mi pa smo jo zaradi pomanjkanja časa skrajšali na 15 dni, s tem, da smo se v nekem kraju zaradi aklimatizacije ustavili za dva dni. Vse dni hoje smo v glavnem hodili po dolinah. Po dnu dolin so se vile reke. na levem ali desnem bregu, tam pač, kjer je bil ugodnejši teren, pa so bile speljane poti, ki so bile edina povezava domačinov, ki so živeli v višjih predelih, z večjimi mesti. Leve in desne bregove dolin so povezovali mostički. Morali so biti kar trdno zgrajeni, saj so čeznje več čas hodili dolgi sprevodi natovoijenih mul. Riževa polja so bila posejana visoko v oba bregova dolin. Spremljala so nas prve dni hoje, dokler nismo prišli na višino 2500 metrov. Ker so bili bregovi strmi, riževe terase niso bile velike po površini, zato pa jih je bilo ogromno. Nisem si predstavljala, kako domačini oberejo ves riž. Ob tistem času ni bilo na poljih skoraj nikogar, saj tam niso imeli posebnega dela. Pozneje, zadnje dni hoje so v nekaterih vasicah že obirali riž. Obirale so ga ženske z majhnimi srpi. Riž so luščili iz luščin tako, da so rastline potresli po tleh in z lesenimi palicami tolkli po njih ali pa so volom podobne živali privezali za palico, da so potem v krogu hodile po rastlinah. Ko smo hodili, sem se skrbno držala poti in nisem delala izletov v grmovje ob poti, saj sem se bala kač in pajkov. Povedali so nam, daje od kač v teh predelih nevarna predvsem kobra, ki živi do višine 2500 metrov. Veliko domačinov umre od njenega pika na riževih poljih predvsem v času deževne dobe, ko se zaradi poplavljenih rek na dnu dolin živali in kače dvigajo vedno više. Med potjo smo morali nekajkrat pokazati dovoljenje za trekking. Na eni izmed takih točk je tudi pisalo, naj se v rekah ne kopamo goli zaradi spoštovanja običajev domačinov. No, eden izmed naših se skušnjavi ni mogel upreti. Zavil jek reki, se slekel in potem kazal svojo svetlo zadnjico tistim, ki smo hodili zgoraj po poti. V Nepalu imajo ljudje precej krajšo življenjsko dobo, kot pri nas. V povprečju doživijo le kakih 50 let, najbrž zaradi napornega življenja in preveč enostranskega prehranjevanja, pri katerem primanjkuje nekaterih pomembnih snovi. Njihove obroke je v glavnem sestavljal riž, zelenjava, jajca, mleko, banane in včasih piščančje ali kozje meso. Zato so ti ljudje izgledali mnogo starejši, kot so bili v resnici. Pokrajina je bila vsak dan drugačna, saj smo se vzpenjali vedno višje. Od začetka smo ves čas hodili po enem bregu, nato smo šli čez most na drug breg in spet nazaj. Vsake toliko časa smo šli skozi vasico z nekaj hišami. Hiše so bile lesene s slamnato streho, pot skozi vasice pa je bila tlakovana s kamenjem. Videli smo kar nekaj slapov, ki so se z obeh strani bregov zlivali v reko in so nastali zaradi topljenja snega visoko v gorah nad temi dolinami. Vsake toliko časa smo srečali karavano mul in seveda smo se morali z ozke poti umakniti mi. Mulam so čez hrbet posadili dve torbi, ki sta bili na vrhu sešiti skupaj in sta jim potem viseli na vsaki strani trebuha. V teh torbah so tovorili vse, kar so potrebovali za življenje v višjih predelih, pijačo in hrano. V vrečah so bile celo kartice, ki sojih pošiljali turisti. Mule je z ostrimi žvižgi usmeijal njihov vodja. Vsake toliko časa je kakšna mula padla v prepad, zato poštni promet ni potekal ravno zanesljivo. Vsak dan smo si med hojo privoščili kakšno uro počitka, takrat smo ponavadi tudi jedli. Ustavljali smo se ob lesenih kočah ob poti in se, sedeč na lesenih klopeh, nastavljali soncu in srebali juhico. Na juhe in druge jedi je bilo treba ponavadi dolgo čakati, vendar je bila hrana vedno okusna. Agronominja, ki je bila z nami, nas je večkrat opozorila na indijsko konopljo, ki je rasla ob poti. Tu je bilo tudi domovanje rastlin, kijih pri nas prodajajo v cvetličarnah kot zelene sobne rastline. V naravnem okolju so bile mnogo večje in bujnejše. Spali smo v lesenih hišah ob poti, rekli so jim "lodgi". Večerjo smo ponavadi naročali tako, da smo najprej pregledali jedilni list, nato pa je vsak napisal v zvezek, kaj bi rad jedel. Vsako jutro, ko smo se odpravljali naprej, smo tem stvarem prišteli še zajtrk in spanje in nato skupaj z gostiteljem računali skupen znesek. Kadar je naša skupina okupirala hotel, so imeli gostitelji polne roke dela. Včasih se niso najbolje znašli, ker so bili navajeni prihoda manjših skupin ljudi in morali smo dolgo časa čakati. V kuhinji so imeli ponavadi le dve plošči, kjer so kuhali in pekli. Imeli so majhne posode, tako, da so kuhali skoraj za vsakega posebej. Najbolje je bilo, če si se postavil kar na vrata kuhinje in jim nekajkrat rekel, kaj si naročil in nazadnje jed, ko je bila pripravljena, že na vratih prestregel, da slučajno ni romala h komu drugemu. Nasploh smo ves čas trekkinga har hitro hodili in če bi prišel na trekking fizično nepripravljen, poti najbrž ne bi zmogel. Ko smo tretji dan premagali približno polovico tistega dne, se je v daljavi pokazal Manaslu. Bilje ves zasnešen in bolj kopast in razpotegnjen za razliko ene od Anapurn, ki se je strmo vzdignila pred nami, ko smo se bližali koncu poti tistega dne. Bila je ostre, stožčaste oblike in s tiste strani smo lahko opazovali njene prepadne stene. Med potjo smo se vsake toliko časa srečali s popotniki iz drugih dežel. Veliko je bilo Francozov, Američanov, Nemcev. V Nepalu si srečeval ljudi vseh narodnosti z vseh koncev sveta, ki jih je sem pritegnila čudovita narava. Tretji dan smo prišli že kar visoko, na višino okrog 2500 metrov in ker je bilo jasno, je proti večeru postalo zelo mrzlo. Ko smo sedeli okrog mize pred našim hotelom in čakali na večerjo, smo lahko opazovali zasnežen vrh Manasluja, ki se je svetil v daljavi še takrat, ko je bila okrog nas že skoraj čisto tema. Počasi smo se bližali najpomembnejši točki naše poti, prelazu Thorong Passa na višini 5400 m, od kjer je potem pot šla samo še navzdol. Dosegli naj bi ga čez pet dni. Alenka Terpin Dcspcrabo (fespcrAbo, ZdA - 19951 CotititioitAl) Majhno mestece ob mehiški meji z Združenimi državami Amerike. Bocho (Joaquim de Ameoda), zadnji kralj drog ima neporavnane račune s preteklostjo. Slednja ga dohiti v vlogi desperada Mariachija (Antonio Banderas), pevca balad, ki je tok kitare napolnil z mnogo glasnejšimi in smrtonosnejšimi instmmenti. Mariachiju je na rokah umrla ženska, ki jo je ljubil, zato v njemu ne živi več noben strah razen tistega, da svojega maščevalnega poslanstva pred smrtjo ne bi mogel opraviti. Ko mu pot prekriža privlačna Carolina (Salma Hayek), se njegova razdvojenost med resnico in željami samo še poveča. Ta skrivnostna temnooka lastnica knjigarne, kjer vsi raje pijejo kavo, kot berejo, je pravo nasprotje nasilja okoli nje, vendar tudi njeno življenje ni nepopisan list papirja... El Mariachi je bil nekoč pevec balad. Nič več. Od istoimenskega režiserskega prvenca Roberta Rodrigueza dalje Mariachi balade tudi živi. Na vprašanje - kaj zagotavlja uspeh filmu je Rodriguez z nasmeškom odgovoril: "Nekaj denarja, dobra glasba in Antonio Banderas." Res je. Desperado je izjemno dinamičen film nabit z nekakšno surovo energijo, ki še najbolje spominja na zgodnje komade Sex Pistolsov. Odlična kamera in dobra glasba na trenutke pričarata intenzivnost kadrov dobrih videospotov. Odlična igra glavnih igralcev, v stranski vlogi pa se pojavi tudi režiserjev prijatelj Quentin Tarantino. Tommy Slab vpliv strastnega Mariachija (Antonio Banderas) na prelestno knjiinjičatko Carolino (Salma Hayek). Kot je razvidno iz ozadja, med njima žarijo vroča čustva- Ljubezcvt m politični ifceali. (II rostino / roštAr, ItAlijA, ZdA - 1995, Ccticx) Honorarni & začasni poštar (Massimo Troisi) brez imena, preprost in pošten, nepokvarjen in poln idealov, ki jih ne zna artikulirati... Kaj takšen človek pomeni v očeh izgnanega čilskega pesnika Pabla Nerude? Nič presunljivega? Še en kamenček v miselnem mozaiku politične karte sveta poetičnega komunista? In obratno? Pablo Nerada (Philipe Noiret, stari kinooperater iz nepozabnega filma Cinema Paradiso) je majhni in od sveta pozabljeni italijanski vasici prinesel razsvetljenje že samo s tem, ko je poštarju odprl oči & dušo, mu pokazal pot do poezije in z vsako pošiljko, ki jo je prejel iz sveta, postajal' bolj prijatelj kot le stranka. Postal Pokojni Massimo Troisi & Maria Grazia Cucinotta. Ne boste verjeli, ampak v njenem nedrčku opazuje žogico namiznega nogometa— je ideal malega človeka iz vasi, nekakšen komunistični Bog, ki ima moč pokloniti ljubezen in voljo do življenja. Ganljiva in eterična zgodba izpričana skozi režijo Michaela Radforda je delo petih scenaristov. Poleg Radforda so sodelovali še: Anna Pavignano, Furio in Giacomo Scarpelli. ter Massimo Troisi. Igrajo: Philipe Noiret, Massimo Troisi, Maria Grazia Cucinotta, Linda Moretti, Renato Scarpa, Anna Bonaiuto in Mariano Rigillo. Zadnji film Massima Troisija, kateremu je tudi posvečen. Tommy Mi»ietww Z,go,r«h^8M»BK,'<6 2.> Sleeping) Trbovltfr: _ raSS*:*:*: Profesionalec " Trbovlje St 2-4 2 Sprehod v oblakih (A Walk On The ClOUds) Hrastnik; 22-4.2 Zlato Oko tteti Hrastnik. l6 2 - 151 Taksist (Tast iMver) Hrastnik: 2 FILMSKE NOVICE Cutthroad Island nas bo popeljal v čas, ko sta besedi čast in zvestoba še imeli svoj prvotni pomen. Čas v katerem je bil pustolovec poklic in način življenja. Na Šimih morjih je vladal zakon hitrejšega in močnejšega. Prenekatera trgovska ladja je končala na dnu molja, njena posadka pa v nenasitnih žrelih morskih psov. Da. to so bili zlati časi neizprosnih in krvoločnih gusarjev, katere bosta obudila Geena Davis (Thelma&Louis, Speechless) in Matthew M od in c (Wind, Pacific Heights). Matthevv Medine in Geena Davis v pustolovščini Cutthroad liland. Punca na sliki sploh ne izgleda nezadovoljna. Hmmm- Kje je že tista moja sablja? Toy Story je v sedmih tednih prislužil Disneyu kar 166$ milijonov in se, kljub temu da je prišel v kinodvorane tri tedne pred novim letom, uvrstil na tretje mesto najbolj gledanih preteklega leta. Kdo bi si mislil, da bo prva celovečerna popolnoma računalniško generirana risanka požela tak uspeh?! Disneyev Toy Story - ko igrače oživijo. James Cameron (T2, Abyss, True Lies) enkrat za spremembo ni režiral futurističnega filma Strange Days, za katerega je napisal scenarij. Režiserski stolček je prepustil Kathryn Bigelow (Point Break). Po T2 je to še ena Cameronova vizija malce bližje prihodnosi, ki kot ponavadi ni preveč rožnata. Navidezna resničnost je izpopolnjena do te mere, da lahko vsako človeško doživetje v celoti - z vsemi petimi čuti - posnamemo na CD. Kar palahko posnamemo, lahko podoživi vsakdo, ki je za to pripravljen plačati. Ralph Fiennes (Schindler's List) igra človeka, ki zbira in prodaja tovrstna doživetja. Ko se stvari zapletejo mu na pomoč priskoči zvesta prijateljica (Angela Bassett - What's Love got to do With It). Njegovo bivšo dekle - rock pevko - pa je zaigrala Julictte Lewis (Natural Born Killers). Pri nas ga bomo videli meseca marca. Cameronova Natidezna prihodnost v filmu Strange Days. Čustva naprodaj, ugodna priložnost, le 99,95 USD. Otvoritveni vikend T vvelve Monkeys (13.84$ milj.) napoveduje končno rast priljubljenosti znanstvene fantastike v letu 1996. Filmski žanr. ki je dosegel vrhunec m «1111 OKVIRNI TiATVMI PREMIER f 2 American Pnsftfem »»»“.m .ti lil*** Wm Drugega februarja se bosta kolesarja Franci Ravnikar in Franci Rotar iz Moravč s kolesom podala v Avstralijo in Novo Zelandijo. Njun namen je, da omenjeni deželi od vzhoda do zahoda ter juga do severa prekolesarita v kar najhitrejšem času. Njuna pot bo skupaj dolga okrog 8.000 kilometrov. Dnevno naj bi prekolesarila od 200 do 500 kilometrov. Kolesarska odprava na Nordkap, najbolj severno ločko Evrope, pred tremi leti. Bojan Kos, Franci Rotar in Franci Ravnikar. konec 70-ih z legendarno trilogijo Star Wars, so obdržale nad vodo le redke uspešnice (Alien, Terminator 2. Abyss,TotalRecall...). V letu 1996 se nam obetajo Starship Troopers, Escape from L.A.. Independence Day, Lawnmower Man 2, Men in Black, Space Truckers... Lawnmowerman 2: Beyond Cyberspace je po neštetih predelavah in dodelavah scenarija končno nared! V njem ne bomo videli Pierca Brosnana, ker se je modro odločil za sodelovanje v najnovejši vratolomni pustolovščini Jamesa Bonda. V glavni vlogi boste prepoznali igralca, ki je nepozabno upodobil prvo računalniško gene-rirano osebo z obrazom in osebnostjo - Maxa Headrooma. Jobe se odloči zavladati svetu, tako da bo prevzel kontrolo nad računalniškim omrežjem preko katerega poteka večina človeških dejavnosti. Uri NAGRADNA IGRA Brez uvoda. Kot strela iz jasnega neba. Nagradna igra, ki vas popelje v kino. Odgovorite na vprašanje in čez štirinajst dni boste lahko postali ponosni lastnik vsaj dveh vstopnic za ogled poljubnega filma v Trbovljah, Zagorju ali v Hrastniku. Antonio Banderas, odkritje španskega režiserja Redra Almodovarja. Naštejte vsaj tri filme, v katerih je igral, igra ali bo v kratkem igral Antonio Banderas. Francija pa ne bosta le kolesarila, temveč nameravata priteči tudi na najvišji vrh otoka Tasmanija. Tako, pravita, bosta potovanje zaključila "v stilu". "Ko gre za ultramaratone najrazličnejših vrst in kategorij, smo Slovenci iz pravega testa," pravita. Franci Ravnikar ima na vesti že kar nekaj podvigov. Zdaj se mu je pridružil še Franci Rotar in skupaj se bosta podala novi dogodivščini naproti. Kolesarila bosta na relaciji Porth - Sydney. "To je cesta, nakateri še kengumjev ni več zaslediti," se je nasmehnil Franci. Da pa jim ne bo na poti dolgčas, bosta vzela s seboj še Ranata Čižmešijo, Petra Kovača in prvič letos tudi maserko Marijo Rotar. Po osvojenem vrhu otoka, se bosta Renata in Franci Rotar vrnila domov, preostali del ekipe pa bo nadaljeval pot v Novo Zelandijo. Te dni se oba kolesarja pospešeno pripravljata na odhod, prekladata uteži in osvajata bližnje vzpetine. "Težave imava tudi s pokrovitelji. Podviga si namreč ne moremo privoščiti sami," pravi Ravnikar. Fanta se za pomoč zahvaljujeta GM d.o.o. Zagorje, občini ZOS, nekaj je dodal TAPI. Seveda ne gre tudi brez večjih sponzorjev. Ti pa so ŠOU, ADD Computer solution. Avtoservis Bizilj, Gostinsko podjetje Trojane, Avotličarstvo Matjan Grašič, Zasavc ter mnogi drugi, ki radi priskočijo mladim in zagnanim fantom na pomoč. Na kolesa in novim podvigom naproti. V časih se pisci časopisnih člankov znajdemo pred nemogočo nalogo. Kako naj v samo tridesetih vrsticah, kolikor imamo na voljo, napišemo vseo nekom, o katerem vemo toliko, da bi lahko napisali knjigo. Približno toliko vem o Aleksandru Ježu. Spomnim se ga še iz časov, ko je s svojo skupino vadil v prostorih na "Partizanu". Od takrat je minilo mnogo let in lahko trdim, da sva od najinega prvega srečanja, pa vse do danes, postala dobra prijatelja. Marsikdo njegove glasbe ne mara. Jaz pa sem se vedno strinjal s tistim, kar pravi sam. "Ljudje imajo že tako veliko težav in problemov in le zakaj jim nebi ponudil glasbe, ob kateri uživajo, zraven zapojejo in vsaj za nekaj trenutkov pozabijo na vsakodnevne težave." Prav ima. Le zakaj ne? Decembra je izšla že njegova deveta kaseta po vrsti in drugi CD. Njun naslov je Naj lučka gori. Kot smo zadnjih nekaj let že vajeni, je bila tudi tokrat promocija v Trbovljah. In verjetno ni potrebno poudarjati, daje, tako kot skorajda vsako leto, zmanjkalo kart za vse tiste, ki so si želeli koncert ogledali. In kdo ga ima najraje? Sandi pravi, da ni staros tne omej itve. Nj ego ve p esmi poslušaj o tako otroci, kot najstniki in starejši. Glede na to, da ogromno nastopa po šolah, je iznašel še eno učinkovito formulo. Na nastopih ga spremlja tudi čarodej Daniel Gorjup in Sandi pravi, daje magij a in glasba dobra kombinacij a. Za vse zveste poslušalce, že pripravlja tudi dva video-spota. Že ta mesec bodo pričeli snemati spota za pesmi Jurja pa en pir. ter za pesem Dolge gate sem oblekel zate. Natrosil sem vam samo nekaj najnovejših informacij o Alekdandru Ježu. In kot sem napisal na začetku, trideset vrstic je odločno premalo! Tomaž A. Štojs Skupina Happy band si je že utrla pot v razpoloženjskost televizijskih in radijskih poslušalcev. Pred časom so zabavali v klubu Mesečina, s koncerti po Sloveniji se bodo kmalu predstavili različnim populacijam. Skladbe so raznolike, predvsem pa dovolj popularne, da se ni bati, da bi se z njimi dolgočasili. S pesmijo ogrejejo srca. Pravijo, da so skupina, ki osrečuje. Zato tudi niso zapravljali časa s kaseto, katere naslovna skladba - Brez oklevanja, je že uspešnica. Zasedba članov Happy banda je gotovo obetavna: Alenka Lesjak, Franci Podbrežnik, Mare Slapnik, Robi Novak in Joco Škorjanc so se zbrali zavoljo prijateljstva in volje do muziciranja. Skladbe v večini spišejo sami, saj želijo poslušalcu ponuditi v razmišljanje tudi kakšno misel, odsev njihovega življenja. Doma so iz Doline Logarske in kot pravijo v pesmi, je to "dolinasanjska. v nočni mir ujeta". Če ošinemo še nekaj pesmi: Ognjemet, Patricija in vsekakor naslovna Brez oklevanja, kjer so sodelovali z Adijem Smolarjem. S katerimi skladbami bo več sreče, je vprašanje. Saj so tudi zato skupaj, da srečo iščejo in ne najdejo. Osrečilo jih bo, če bodo pritegnili in privabili veliko poslušalcev. Happy band torej ni skupina, ki sejo le sreča, temveč želijo plamen sreče prenesti vsem, ki imajo radi dobro glasbo in so dovolj pogumni, da ji brez oklevanja prisluhnejo. Petra Radovič c m Bruc Ali PaM ETNJAkoviČ? (TIie FresIiman / Bruc, ZDA '1990, ConunemaI) Lepo. Že iz začetnih kadrov je dovolj jasno razvidno, da povprečen podeželan, v manj kot dvajsetih minutah newyorškega življenja, zlahka ostane brez denarja, prtljage & prihodnosti. OK, če to ne bi bila eee... komedija, bi seznamu brez razmišljanja dodal še življenje. Clark Kellogg (Matthevv Broderick) - bruc, študent režije na newyorški univerzi, je bil preveč zaupljiv, premalo previden in zgodilo se mu je ravno to. Victor (Bruno Kirby) ga je oskubil za vse, kar je imel pri sebi. Vsi vemo, da študij ni poceni. Že samo obvezna literatura stane malo premoženje, zato je Clarkova prihodnost pod velikim vprašajem. Njegov mentor nima pravega posluha za tozemske probleme finančne narave in brez milosti zahteva od slehmega študenta, da si kupi njegove močno precenjene knjige. Clark v istem trenutku skozi okno na pločniku opazi Victorja in ga (s težavo) ujame, nakar ugotovi, da je prevarant denar že zapravil. Victor zato Clarku ponudi "nekaj boljšega,kot denar" - službo pri stricu Sabatiniju. Carmine Sabatini (Marlon Brando) je utelešenje Botra. Ja, ravno tistega Botra Don Vita Corleoneja iz istoimenskega filma Francisa Forda Coppole. Večina ljudi ga bi na cesti ogovorila podobno kot Broderick: "Hej, ali vam je že kdo povedal, da ste strašansko podobni...". Večina ljudi bi, tako kot Broderick, zatem onemela. Vedeli bi. Bruc je režisersko in scenarij sko delo Andrewa Bergmana, ki je imel svoje prste tako ali drugače vmes tudi pri filmih: Undercover Blues, White Fang, Soapdish, FletchinBlazing Saddles. Brando odlično karikira eno od svojih najboljših & najbolj znanih vlog in nikoli ne prestopi meje dobrega okusa. Ostali igralci so ostali nekako v senci njegove mogočne pojave in prav j e tako. Do Botra se mora čutiti strahospoštovanje. Precej nepredvidljiv film za komedijo. Ocena: Tommy •X\\-X-X\-X-X-X lllllllllll L 'e h r u a r XvX .v!,XvXv.'\"X-5ts-X‘X"X\'!vXv!'X\veX-!vX .ns-H-M-H-Hs-N-K izdal Aleksander Mežek Avtorskih pesni inanjej ni (razen angleške Chcvv 55). Sašo je 'po-Jutcnir znane pesmi tujih telefonsko številko... Se dve novički,. k ki. ki jih bomo starejša pevca slovenske glasbe ter Edvin Etiscr. Na obeh sta .. ,... -jvečji uspehi) le dal ::i Fdv iu dod.il ,c nekaj popolnoma tel« ivveev. lanskega leta. Poročali smo ie. ..da se jeZlata nota preimenovala v Zlatega petelina (po Jake Gailusu-Pctdmu). Nam Matjašič i/v,.,akex V, phriCi boste tako našli pesmi Rova Grbi som«. Elvisa Pieslesa in «,tulih Tudi naj poljedelsko živilski dosen.-ki ansambel Agrupup v-: :'edini iivli naKot p’ imenom/l;.t,i n. it.n jo piipravlpi na-io,\- okiop ptiM.i toliko, da sploh n. wdo. za kalem nuj sv ..dlokiio Pa V enati.K novička. Ak t ivi/A,i|,.|<„,vl kmalu ... j preselil v novo stanovanje- Če School’s Out Jes, šole je konec. No skoraj. In samo začasno. Žal. Pa nič hudega. Žuri bodo? Mogoče. Kje? Vsepovsod. (Želje.) Predlog? Berite naprej! V četrtek, 1. februarja, bo (oh, že spet) pestro v Dakoti. Agencija Dallas, ki skrbi (predvsem za četrtkove) žure v tej diskoteki, je pod imeSchool's Out Festival tokrat skrila kar 5 bolj zvenečih imen rock glasbe. Ob 21. uri se nam bodo predstavili pankiči Tito in ekšn, ki nadaljujejo svetlo Punk tradicijo poznih sedemdesetih in osemdesetih let. Prekaljeni borci skupineBig Foot Mama bodo predstavili svoja Nova pravila. Svoj prvi CD so menda posneli skoraj hitreje kot legendami Led Zeppelin. Na sceno se vrača tudi skupina Miladojka. Njihov nastop je uvod v novo ploščo, ki jo lahko pričakujemo prav kmalu. Mednarodnost festivalabodo potrdili Rečani Let 3. Njihov nastop bo pokazal, zakaj jih na HTV nimajo preveč radi. (Baje zaradi pornografije v njihovih nastopih.) Kot čokolada posuta po smetani bo nastop ene izmed najboljših (če ne kar najboljše) slovenske skupine v zadnjih petih letih. Demolition Group h ara po Sloveniji. Če ste jih zamudili na plazu, imate zdaj možnost, da jih vidite v živo. P.S.: Informacija velja za tiste ta pridne, ki Zasavca kupijo ali berejo v četrtek zjutraj. J.N. Skok v Dvtvoit Severno ameriško mesto Detroit v zvezni državi Michigan je že od začetka stoletja tesno povezano z avtomobili. Motown, kot Američani imenujejo mesto predvsem zaradi tovarne avtomobilov Ford, je vzačetku januarja obiskala tudi skupina slovenskih prodajalcev in uvoznikov avtomobilov. Razlog? Mednarodni avtomobilski salon Detroit 1996. Od 6. do 15. januarja seje na tem Auto Show-u, kot mu pravijo Američani, predstavilo na 65.000 kvadratnih metrov več kot 40 svetovnihizdelovalcevavtomobi-lov z več kot 700 vozili. Čeprav je detroitski avto salon pravi pritlikavec v primerjavi s saloni v Parizu. Frankfurtu ali Tokiu, je zelo pomemben. V prvi vrsti zaradi tega, ker poteka takoj v začetku leta. Na tem salonu so so prvič prikazani mnogi modeli za leto 1997 vseh svetovnih proizvajalcev, kakor tudi "konceptni" modeli. Lansko leto je ta salon obiskalo preko 700.000 obiskovalcev, med njimi 4.400 novinarjev iz 43 držav. Letos pa jih je bilo še nekaj več. Mnogi so lahko prvič videli študije (avtomobili, ki naj bi jih začeli izdelovati v letu 1997) v Ameriki narejenega merdedes AAV(ision), volvo C7 coupe, chrysler LHX, mazdo MPV in druge. Predstavili pa so tudi nekatere modele, ki so že ali bodo kupcem na voljo prav kmalu. Med zanimivejšimi so 1997 BMW Z-3 Roadster, 1997 buick le sabre Sedan in Park avenue, 1997 Cadillac Catera, Chevrolet Malibu, ford 150 pickup, lexus LX 450, toyota 4Runner... Na salonu so namenili veliko prostora tudi modelom, ki jih bodo izdelovali v Severni Ameriki. To so BMW 528i, 1997 jeep wrangler, ki a G, lamborghini Diablo Targa, porshe 911 Targa in carrera 4S... Severno ameriški mednarodni avtomobilski salon ima za seboj 80 letno tradicijo. Vendar šele zadnjih 8 let velja za enega izmed najbolj ' prestižnih svetovnih avtomobilskih salonov. Sponzorji, Združenje detroitskih prodajalcev avtomobilov, so poskrbeli za otvoritev v ameriškem stilu. Dan pred otvoritvijo so pripravili poseben ogled samo za povabljene goste (Black tie only), na katerem se je zbralo okoli 12000 "dobro situiranih" ljudi. Na tem gala ogledu so zbrali skoraj 2 milijona dolarjev, ki so jih namenili desetim otroškim dobrodelnim organizacijam iz Detroita. Zapisal: J.N. Genuine Chevrolet' 19.97 Chevrolet Malibu Ena izmed atrakcij Norih American International Auto Show - 1997 Chevrolet Malibu. Standardna oprema vključuje ABS na vseh štirih kolesih, zračno blazino za voznika in sovoznika, "varnostno kletko", klimo, avtoradio, najsodobnejšo zaščito proti kraji in še kup "malenkosti". Proizvajalci računajo, da bo garancija za motor veljala približno za 150000 prevoženih kilometrov ali 5 let. Kupcem bo na voljo v inačici z 2,4 litrskim in 3,1 litrskim motorjem. Avtošole v Zasavju Dirkališče Trojane Vozniški izpit je postal nuja. Prav zato se veliko ljudi odloči za opravljanje izpita takoj, ko je to mogoče. Ko sem pripravljala članek, nisem izvedela le cen, pač pa so me tudi opozorili, kako pometnbnoje, pri kom se učiš voziti. Namigovanja so se navezovala na strokovnost nekaterih avtošol. Kakorkoli že, vsakdo ima možnost, da si izbere inštruktorja po svoji volji. In kaj nam nudijo avtošole v Zasavju? Vsem je skupno to, da imajo tečaje CPP (cestno prometnih predpisov) enkrat mesečno in da nimajo čakalne dobe. V avtošoli AMD Trbovlje (AMT d.o.o.) imajo študentje, dijaki, upokojenci in invalidi 5 odstotni popust. Ob sprotnem plačilu imajo vsi še dodatni 5 odstotni popust. Če pri njih opravljate CPP in tudi nadaljujete z vožnjo, vam stroške CPP-ja odračunajo. Avto šola Krpan d.o.o. prav tako nudi študentom, dijakom in brezposelnim 5 odstotni popust in dodatni 5 odstotni popust za vse, ki plačajo sproti. V AMD Hrastnik nudijo študentom in dijakom, ki pridejo z dokazilom, 10 odstotni popust, ostali pa lahko plačajo na več čekov brez obresti. Tudi AMG d.o.o. študentom in dijakom nudi popust. Tako ta populacija plača uro vožnje 1.700 tolarjev namesto 1.800. Enkrat letno, ponavadi v juliju ah avgustu, študentom in dijakom nudijo brezplačen CPP tečaj. Vsem ostalim nudijo možnost plačila na več čekov brez obresti. AMG d.o.o. ima poleg Hrastnika svoji poslovalnici še v Litiji in v Radečah. Romana Benko Avto šola AMDZagorje, telefon 63-109, število vozil 6, vrsta vozil: 2 punta, 2 citroena ax, renault 5, jugo 60, cena ure 1.700,00 tolarjev, cena CPP 4.000,00 tolarjev, število inštruktorjev 9. Avto šola AMD Trbovlje, telefon 27-692, število vozil 7, vrsta vozil: 4 golte, ibiza, renault 5, clio, cena ure 1.680,00 tolarjev, cena CPP 2.500,00 tolarjev, število inštruktorjev 15. Avto šola AMD Hrastnik, telefon 41-350, število vozil 2, vrsta vozil: citroen AX, renault 5, cena ure 1.700 tolarjev, cena CPP 2.000 tolarjev, število inštruktorjev 5. Avto šola Krpan d.o.o., telefon 21-827, število vozil 3, vrsta vozil: golfa, renault 5, cena ure 1.680,00 tolarjev, cena CPP 3.000,00 tolarjev, število inštruktorjev 4. AMG d.o.o. Hrastnik, telefon 41 -849, število vozil 6, vrsta vozil: punta, citroen zx, citroen ax, cena ure 1.800,00 tolarjev, cena CPP 4.000,00 tolarjev, število inštruktorjev 7. Za prvo letošnjo avto-cross dirko na Trojanah seje 28. januarja prijavilo sedem tekmovalcev. Da kratka proga na Zavrhu ni nezahtevna, vedno znova priča velik "usip”. Tako seje tokrat prvi tekmovalec poslovil od dirkanja že v kvalifikacijskem krogu. Prvo dirko je tako začelo šest tekmovalcev, od katerih so do cilja pripeljali samo trije. Med odmorom seje močno popravljalo, privijalo in odvijalo in drugo dirko so pričeli štirje tekmovalci, končali pa spet trije. Ti so pričeli tudi tretjo, finalno dirko, ki so jo vsi tudi končali, le da je moral zadnji vmes še na menjavo kolesa. Skupni rezultati: trikrat prvi je bil Olaf Grabnar; dvakrat drugi in enkrat tretji je bil Dejan Hribar; enkrat drugi, enkrat tretji in en odstop j e beležil Čop Danilo; eno tretje mesto pa si je priboril še Janez Štefančič. Naslednje srečanje divjih voznikov bo v nedeljo 25. februarja okrog dvanajste ure. J.R.jr. Trikratni zmagovalec Olaf Grabnar "v akciji". x7 E mžG M Promet Trbovlje - 22. januarja se je približno ob pol osmih zvečer v križišču Sušnik zgodila prometna nesreča. K.J. je pod vplivom alkohola vozil po levi strani cestišča. Trčil je v avto, ki gaje vozil H.G. in povzročil zaSOO.000 tolarjev škode. Trbovlje - 24. januarja se je zgodila v križišču Sušnik še ena prometna nesreča. Ob 14.15 uri je voznik tovornega vozila M.T. trčil v vozilo, ki gaje vozil B.S. Škode je za 150.000 tolarjev. Hrastnik - 24. januarja je bilo v Hrastniku precej manjših prometnih nesreč.Ob 13.30 uri je na parkirišču Grajske ceste v parkirano vozilo trčil P.F. in povzročil za 10.000 tolarjev škode. Ob 13.35 uri je na Cesti 1. maja zaneslo G. V. Trčil je v vozilo, ki gaje vozil K.R. Škode je za 15.000 tolarjev.Ena izmed nesreč se je zgodila pri pokopališču na Dolu. Voznika tovornjaka K.I. je zaradi poledice zaneslo v betonsko ograjo. Počilo je tudi ob 15.40 uri, ko je na Logu voznik F.D. trčil v parkirano vozilo in napravil škode za 15.000 tolarjev. Vse neprevidne voznike so policisti prijavili sodniku za prekrške. Kradejo kot srake Trbovlje - 22. januarja je P.D. prijavil policistom vlom v avto. Tat(ovi) so odnesli akumulator in registrsko tablico. Trbovlje - 22. januarja je G.D. obvestila trboveljske policiste, da je njenemu sinu iz stanovanja odnesel igralno konzolo nintendo. Zmikavt video igrice ni imel težkega dela, saj je ključ našel pod predpražnikom stanovanja. Zagorje - 23. januarja so bili policisti obveščeni, da je na Pintarjevi cesti neznanec vlomil v avtomobil last F.B. Vlomilec je odprl okno na prednjih vratih in ukradel avtoradio znamke blaupunkt. Hrastnik - 24. januarja je hrastničan V J. prijavil policistom goljufijo. V njegovi mesnicijeD.M. nabavil za90.000 tolarjev izdelkov, ki jih ni plačal. D.M. sije prislužil kazensko ovadbo zaradi suma goljufije. Zagorje - 26. januarja je bilo vlomljeno v avtomobil last M. A. na Cankarjevi cesti. Medtem, ko je lastnik šel po pico, mu je vlomilec odnesel avtoradio. Vlomi v fičake Trbovlje - 27. januarja so policisti zabeležili kar lepo število vlomov v avtomobile. Na udaru so bili frčaki. Dopoldne jih je S.M. obvestil, da mu je nekdo na vratih avtomobila odtrgal kljuko in jo vrgel pod avto. Kasneje se je oglasil še Š.L. in prijavil vlom v fička. Neznanec mu je odnesel avtoradio. Istega dne je bilo vlomljeno še v tri avtomobile, prav tako fičake. Zagorje - 28. januarja so bili policisti obveščeni o vlomu v turistično agencijo Adriatik Tours v Zagorju. Neznanec je razbil steklo in si postregel s telefonom Panasonic in telefaksom znamke canon. S tem je oškodoval lastnika za 200.000 tolarjev. Zagorje - 29. januarja je neznani vlomilec iz tovornjaka, ki je bil parkiran pri zagorski Separaciji, ukradel avtoradio znamke feiner. Lastnika je oškodoval za 30000 tolarjev. ______J Pomagali piranskim kolegom Hrastnik - 26. januarja so hrastniški policisti prijeli U.M., za katerim je bila razpisana tiralica. U.M. ima s piranskimi policisti neporavnane račune. Steklina Policisti opozarjajo vse prebivalce Zasavja na epidemijo stekline. V minulih dneh jih je poklicalo veliko ljudi in povedalo, da so v bližini naselij opazili že veliko lisic. Ker obstaja nevarnost, da so te živali okužene s steklino, je pri srečanju z sicer divjimi živalmi, potrebna še toliko večja pazljivost. . 2». d«=-b„ ozki cesti za ha Aufbiks Kje so tisti časi, ko si bil za najmanjšo aufbiksarijo izključen iz partije. Zdaj si lahko mirne duše privoščiš izletek na drugo stran zakona, pa se stranke še vseeno pulijo zate. Seveda politične, da ne bo pomote. jjt 25.januarjastafantavmodrem,kistategadnepatruljirala ® po Zagorju že pomislila, da bo dan dolgočasen. Tok misli jimajeprekinila nizko leteča diana, kije švignila mimo. Ker fanta ne verjameta v nadnaravne pojave - na primer v brez voznika vozeče vozilo, sta odpeljala za njim. Še predno sta ugotovila, kdo je za volanom, je K.R. že zapustil avto in jo ucvrl proti domu. Hitro je postalo jasno, da z normalnim postopkom, kije predviden za kršenje cestno prometnih predpisov, ne bo nič. Zato sta pohitela za njim. Ko stagadohitela, je K.R. nekaj mahal, zato sta ga modra fanta umirila tako, kot znajo samo modri fantj e. Da ne bi bilo prehude zamere, sta ga odpeljala s seboj. Do streznitve. 28. januaijaje bil v hrastniškem bistroju Čar hitropotezni ^ turnir v vvrestlingu za mešane dvojice. Vrli udeleženci so namesto ograjenega ringa uporabili kar prostor, v katerem ponavadipotekajokakšnedrugeaktivnosti.Naprimerpraznjenje mehurja. T.S. je v stilu ameriške rokoborbe pokazal kaj zna M.N-ju. Ko sta se gospoda pomenila, kar sta se imela za pomeniti, sta na sceno (beri WC) stopili še njuni boljši polovici. Neuradno je slišati, daje bil to prvi in zadnji turnir te vrste v hrastniških sanitarijah. Razlog - pomanjkanje gledalcev in utesnjenost prostorov. ih -L . ftmniiiec Živjo! Bližajo se sami pomembni prazniki. Že čez teden dni, natančneje 8. februarja, praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. Tega dne, 1849 leta je umrl človek, ki je v slovensko ljudstvo vnesel veliko znanja, poučnih in zanimivih razmišljanj ter predvsem vsaj malo spoštovanja do slovenske kulture in tudi poezije. Vse to je storil s svojimi baladami, soneti,... ki še danes dajejo ljudstvu najmočnejšo spodbudo za kulturno delo in polnijo človekovo miselno bogastvo. In za vse tiste, ki vsaj malo poznate Prešernova dela - odlomek iz njegove poezije Slovo od mladosti: Ne zmisli, da dih prve sapice bode odnesel to, kar misli so stvarile, pozabi koj nesreč prestanih škode in ran, ki so se komaj zacelile, dokler, da smo brez dna polnili sode 'zuče nas v starjih letih časov sile. Zato mladost, po tvoji temni zarji, srce zdih'valo bo mi, Bog te obvaruj! 14. februarja praznujejo svoj praznik vsi zaljubljenci in nam lahko vaše čestitke, pesmice,... še vedno pošjete na naše uredništvo. Veseli bomo vaših pisem. Naš naslov je še vedno: Zasavc, Cesta 20. julija 2 c, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom za Krvavice. Prav kmalu pa bodo "na sporedu" tudi zimske počitnice, do takrat pa uživajte in ne pozabite na šolske obveznosti. Saj veste -učitelji ne poznajo "predčasnih dopustov in počitnic". Saša A ■ -- Letos prvič živjo v rubriki Bla, bla. Predstavljamo vam fazanko iz srednje ekonomske šole. Tina ji je ime. In kaj ima najraje? Kakšni fantje so ji všeč? Njene sanjske počitnice? Vse to in še več boste izvedeli v naslednjih vrsticah. Kaj ti pomeni ljubezen? Ljubezen pomeni nekoga ljubiti, se mu predati, mu zaupati in se mu posvetiti. Ljubimo lahko vsakogar, pa če govorimo o čisto navadni igrači ali pa o zelo slavni osebi. Drugače pa je ljubezen le streljanje amoijevih puščic in nastavljanje pasti za "fejst" fante. Kakšen je tvoj sanjski fant in katera slavna oseba ti je najbolj všeč? Moj sanjski fantmoraimeti v vseh pogledih vse veliko (hec). V resnici pa so mi všeč fantje, ki so sproščeni in jih ni sram. Od slavnih oseb mi je najbolj všeč, žal že pokojni pevec Nirvane, Kurt Cobain. Kaj bi spremenila na naši šoli? Na šoli me najbolj moti to, da pred začetkom sedme ure ne zvoni zvonec in si moram pri učiteljih vedno znova izmišljevati izgovore zaradi izostanka. Kje bi najraje preživela počitnice? Počitnice bi najraje preživela na popotovanju okoli sveta. Kaj misliš, kakšna mati boš? Če bom posnemala svojo mamico, bom verjetno mama brez napak, če pa bom delala po svojih načrtih, pa bom verjetno ena mama, ki ne bo imela nikoli polno mero in ne bom nikoli tepla svojih otrok, če jih bom seveda sploh kdaj imela. Kaj bi storila, če bi na lotu zadela 50 milijonov? Verjetno bi se izpisala iz šole, saj bi s tem denarjem že imela zagotovljeno prihodnost in bi uživala življenje tja do stotega leta. Katero osebo najbolj ceniš? Najbolj cenim... ja, najbolj cenim prijateljico, katera je to, pa gotovo sama ve. Špela n£y Tudi ta teden smo^ odločili, i novičk z ljubezenskcg:modnie zanima, če so stari parčla še ve oboževa^ffVBBs^NaJtal kar vaS$ Mojci K^6tiyeše vedn&^šeč I B^nio ponudili nekaj čisto svežih ftnimMO, kateri so novi parčki? Vas jpaj? Ws jtiUmna, kdo ima novega ra, od gbtoarj ajpIguU Piki Jakob. '. (Elek/K/Vina Rd^Tl) pa seje zaradi i vednepsta skopaj Polona P. (GIM.) >. (EU) sprehaja z nam zaenkrat i še vedno zvi#ta Luki P., prav neznanih razlogov^^a z Mil in MibrrfTTSj K ). IŽVB še nenanim prijateljem^^^. takos^fe^mrrd^rffL-ila B. ||e*(STIU?f|U.) gori srce le za TomTufc, pa trnova« oboževalko. Velikokrat srruzopazili, da^sev dtn^ggroittajataKlH^Ž. j^RG.) in Tanja (OŠ). Markoj. (ELEK.JtSe spreh^s svetlolasko, pa tu&ijrendi D. (EU) je :ja A. adlMsUn Ajen-ti^sta si še vedno G. (EU A in Rio KjlM.)/>nitaL. (EU.) tako pa imarDamjhn IO(HJ.) še vedno rad ) si jemašla Svojega soplesalCa^Tomja K. Živi B (EU.).\ J Natresli smo vam kar nekaj neveste "iz naših logov", kmalu pa se vam bomo zopet oglasili. Do takrat pa u\vg|fte, kolikor pač v teh dneh sploh lahko. Saj veste, šola ni šala. Piki Jakob našla svojega prnjcari*^sanj. Je zvesta, v Vrfrtftupa^e grejetfaJc ima še vedno rada dejana Syf pra Evo T. (GIM.). Njftaljjg# (EU (STR.), ne vemo pa, kdo je všeč t I NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166, 64 494 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ...... krat vm. ulica.,---- | datum .. . ... podpis....... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečna, polletno (ustrezno obkroži) Mladim Zasavcem Vim/otl „,A...... ........i....1. Janfah.P<,udarja,dal,natavdike/i,dl,etV-aAlemustviirjalnest njuna profesorja na šoli Jože Meglič in Marjana Šuštaršič. Če bo Marjeta poslala Se kakšne jih bomo z veseljem na« a.arjeta pos a,a se RaR.sne risbe, jih bomo z meljem natisnili. Novoletnih sp,sov ne bomo ver objavljali, ker.se bližajo drugi prazniki - K. februar, S. maree... Izjemo smo naredili le za Moja novoletna zgodba Silvestrovo je dan, ki ga vsako leto težko pričakujemo. Na ta dan se imamo prav posebno radi, se obdarujemo in ni nam treba zgodaj v posteljo. Mislim, da smo vsi še posebej veseli, če na ta dan sneži, saj to dapokrajini kar pravljično podobo. Letos se nam je želja uresničila. Zjutraj, na starega leta dan, sem začela takoj pomagati mami s pripravami na praznik. Popoldne sva imeli že vse okrašeno, na mizi pa polno dobrot, ki so vabile. S sestro Tjašo sva po malem noreli že od samega jutra, zato sva se odločili, da si za začetek ogledava program na TV, saj je bil zelo pester. Na večer pa smo odšli vsi ven na sankanje in obvezno kepanje. Bilo je prav prijetno, kerdrugače ne hodimo ob taki uri ven. Ko smo se zasopihani vrnili domov, sem se zagledala v novoletno jelko in gledala, kako na njej utripajo lučke. Tako je utripalo tudi moje srce, saj je bilo polno pričakovanja. Nato smo plesali, peli, se veselili. In glej, na ekranu se je prikazal Alfi Nipič in pričel peti nam vsem poznano melodijo "Ko pridepolnoč". Hura, polnoč je! Rodilo seje novo leto, leto 1996. Počil je šampanjec, nazdravili smo si in si zaželeli vse lepo, predvsem ljubezni in miru. Odpirali smo darila, zraven pa vriskali, se smejali. Za konec pa smo si šli ogledat še ognjemet. Bilo je tako lepo, da smo vsi ostali brez besed, le za roke smo se prijeli. B elina našegaZagotjaje v soju pisanih raket prišla še bolj do izraza. Bilo je čudovito. V postelji sem razmišljala o otrocih, ki niso imeli tako lepega silvestrovanja kot jaz, zato naj se v tem letu končajo vse vojne na svetu, za denar, ki ga porabijo za orožje, pa najrajekupijokruh.Naj bo naslednje leto - leto miru in ljubezni. Jasmina Gorenjec, OŠ T. Okrogarja Zimska pokrajina Sedim v sobi in gledam skozi okno. Zunaj sneži. Opazujem, kako se pred mojimi očmi pokrajina spreminja. Prej puste od megle in dežja sprane jesenske barve j e prekrila bela mehka odeja. Veter, ki se igra s snežinkami, ustvarja kot umetnik mehke vijuge in robove mehkih oblik. Pusto drevo bresta, ki raste pod mojim oknom, je naenkrat lepo praznično okrašena. In tisti grdi štrcelj, ki sem ga poleti odlomil, ko sem plezal po drevesu, je dobil zanimive mehke oblike. Narava je res lepa ob vsakem letnem času, tudi pozimi. Čeprav zna biti včasih tudi neprijazna, nas s svojo lepoto in enkratnostjo vedno znova očara. Lenart Šmid, 5. r., OŠ IS Zagorje Pustite mi mojo mladost Včasih so lj udj e revno živeli. Kruh so si zaslužili s trdim delom. Ker pa je kruha marsikje primanjkovalo, so morali otroci iz velikih družiti iti k bogatej Šim kmetom služit. Dečki so bili za pastirje, deklice pa sa pestrne. Danesjevsedrugače. Otrokom ni treba več od hiše do hiše in naša mladost je čisto drugačna. Tudi moja mladost je lepa, pa čeprav moram včasih pomagati staršem ali pazi ti na svojo mlajšo sestrico Špelo. Imam dosti prijateljev in prijateljic, s katerimi preživim preživim večino prostega časa ali pa se učim, pišem naloge in se pripravljam za pouk. Tudi v šoli mi ne manjka druščine, tako, da mi ni nikoli dolgčas. Kadarsem osamljena, se spomnim na vesele preživete dogodke in kmalu postanem dobre volje. In kaj takrat počnem? Preštevam znamke, prtičke, pregledujem svoj foto album, gledam televizijo ali pa se odpravim na sprehod. Rada bi poizkusila, kako je bilo včasih, a le za en teden. S svojo mladostjo sem čisto zadovoljna. Želim si le zdravja, miru in čistega zraka. Če bom vse to vedno imela, mi bo precej lepše, kot je bilo našim staršem in starim staršem. Mateja Zaman, 5. a, dopisniški krožek OŠ Šmartno pri Litiji Če bil srečal(a) Piko Nogavičko - bi jo ustavila in ji povedala, dajo poznam iz knjige Nataša ■t bi se začela smejati Mirela - bi jo poskusila spoznati in jo prosila, da bi postala moja dobra prijateljica Sabina - bi jo prosila za avtogram Alda - bi jo vprašal, kje ima konja in opico Primož - bi seji izognila Anja - bi šel kar z njo. Tam bi lahko jahal in seigralznjeno opico. Mislim, da bi bilo zelo zabavno. Sašo - bi jo vprašal, kako je biti vedno sam in zakaj se tako pisano oblači. Damjan -bi jo peljala domov in ji pokazala svoj e igrače Damjana -bi jo vprašal, če se j e kaj popravila v obnašanju Boris m 11 .M — v; ->* p [*___________ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate lel I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I ■ besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo ■ ■ le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE NAJAMEM garsonjero v Trbovljah, tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro). PRODAM garsonjero, 28 m2,Tel.: 27-321. PRODAM hišo, delno ali v celoti, v Trbovljah na atraktivni lokaciji, možne razne poslovne kombinacije, tel.: 26-538. AVTOMOBILI PRODAM Peugeot 309 SX, letnik '89. kov. moder, prvi lastnik upokojenec, cena 10.500,00 DEM, prevoženih 15.377 km, tel.: 63-120, 64-225. PRODAM golo školjko za Yugota, na novo barvano, tel.: 63-101. PRODAMR5 campus, metalno zelen, tonirana stekla, 1.93, avtoradio, cena po dogovoru.Tel.62-060. RAZNO PRODAM CD player GOLDSTAR in fax s telefonom, tel.: 22-369, od 8. -11.30 in od 16. - 19. ure. PRODAM mlado opico terdečenko, vajeno ljudi, tel.: 26-879, od 15. -17. ure. PRODAM večjo otroško posteljico z jogijem, tel.: 20-803. PRODAM italijanski oljni gorilec BLOW THERM, rabljen eno sezono, tel.: 27-361. PRODAM elektro peč Kamin, dobro ohranjeno, cena po dogovoru, tel.: 44-458. PRODAM motorko znamke STIHL -DOLMAR, malo rabljeno, cena po dogovoru, moj naslov: Roman S timijan, Okrogarjeva 6, Zagorje. PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri. UGODNO prodam dva zimska plašča, oba za 15.000,00 tolarjev in poročno obleko za visoko, vitko osebo, tel.: 76-321. PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965. PRODAM dve postelji (lm x 2m) in omari, ugodno, tel.: 44-332. PRODAM nerabljen pletilni stroj PFFAF 6000. Cena po dogovoru, tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro) INŠTRUKCUE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA in FI za srednjo šolo, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za l.in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za l.in Z letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671. STORITVE NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624. RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386. PEAL - Trbovlje Raznašanje reklamnih letakov in plakatov, učinkovito in hitro. Cene konkurenčne, preverjeno naj učinkovitejši in naj cenejši način obveščanja kupcev o Vaši ponudbi, prodaji izdelkov... Tel.in faks: 21-477 - PEAL Perme Aleš s.p., Šuštarjeva kol. 14, Trbovlje. »TMTprn /J:l 1 [tjTT Pisma bralcev Zasavc ot>jw$a odmeve na prispevke v časopl$urlii mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju: Nepodpisanih pisem ne objavljajo. Dolžina pisrnHp zaradi prostora omejena na največ 3fk tipkanifrvrefic^ Ilrednižtpn si pridružuje-pfavico skrajšatTtekšt ali pa objavitHa^šega, če ocgmrdabi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Umazano Zasavje Skoraj v celoti se strinjam z vsebino prispevka Umazano Zasavje, kije bil objavljen v 2. številki 18. januarja letos v Zasavcu, vendar dajem na določeno vsebino pripombe, pravzaprav z nekaterimi navedbami v celoti ne soglašam. V članku se omenja tudi stranka Zelenih, ki jo opredeljuje kot simboliko v cilju skrbi za lepše okolje. Ne bi se spuščal v oceno vodstva stranke, tako bivšega (pobeglega), kot sedanjega, nikakor pa te ocene ne sprejemam za našo občinsko organizacijo. Naša stranka je v mesecu decembru 1995 sklicala tiskovno konferenco (kamor je bil povabljen tudi predstavnik Zasavca, a seje žal ni udeležil), na kateri smo predstavili dosedanje delo naše stranke (da se ve, v Trbovljah) in usmeritvi za naprej. Ni mogoče zanikati, da ima prav naša stranka zasluge, da ne vozimo pepela iz Ljubljane v Trbovlje, da smo sprejeli odlok o prepovedi kurjenjaodpadkov, kar bi poslabšalo ekološke razmere, da smo skupaj s takratno ZSMS leta '90 edini predlagali plinifikacijo mesta (kateri so tedaj nasprotovali), da smo uspeli s predlogom za ugodno financiranje prehoda kurjenja s čistejšimi energenti posameznih kurišč, da smo uspeli s predlogom (leta '92, skupaj z liberalnimi demokrati), da se preostali del obveznic (1,2 mio DEM) nameni za plinifikacijo toplarne. Ne bi našteval še niz manjših aktivnosti, pa o tem drugič. Priznati moramo, da smo v Trbovljah na področju sanacije zraka le dosegli dokaj šen uspeh, seveda pajeodprtih šenizproblemov, zlasti na področju onesnaženja voda in likvidacije odpadkov. V nadaljevanju naše aktivnosti se bomo zavzemali za nadaljevanje sanacije zraka, ureditve odlagališča za odpadke, izgradnjo čistilne ŽIVA naprave in kolektoija (predvsem ob tržnici in Petrolu), ureditvi parkiranja in plakatiranja in se aktivno vključevali v vse dejavnike, ki imajo za cilj izboljšati ekološke razmere. Moj namen ni, da bi kakorkoli poveličevali našo stranko, vendar me je ta članek nehote napotil, da napišem par vrstic. Poudarjam delovanje Zasavske ekološke skupine (EKOS) in menim, da ni pomembno, v kakšno organizacijo si vključen, ampak samo delovanje za lepše in čistejše okolje. EKOS ima vse pogoje, da v bodočnosti doseže vidne rezultate, saj uspešno deluje z mladimi, predlagal pa bi, da se več bavi z lokalnimi problemi. Zeleni Trbovelj, Tone Ahac Izjava za javnost Trboveljski socialdemokrati smo se 23. januarja sestali na redni občinski konferenci, ki ji je prisostoval tudi predsednik SDSS, gospod Janez Janša. Razpravljali in sprejemali smo poročilo o delu in finančnem poslovanju OO, posebna pozornost pa je bila namenjena kadrovskim zadevam. Zaradi izrednega pomena, ki ga stranka pripisuje dobri organiziranosti in kadrovskemu potencialu na lokalnem nivoju, je bila pred volitvami v organe OO izvedena široka in včasih tudi polemična razprava. V skladu z demokratično tradicijo je bila vse do izvedbe volitev kandidatna lista odprta, s tem paje bila dana možnost najširšega izbora kandidatov. Izmed 13 predlaganih članov predsedstva jih je bilo izvoljenih naslednjih deset: Iris Bravec, Marjan Jamšek, Aleksandra Forte, Anton Majcen, Vilma Leskovšek, Slavko Kmetič, Alma Knaus, Irena Kreča, Valentin Kodrič in Ana Marija Verbar. Za predsednika OO sta kandidirala ga. Alenka Petrič in g. Slavko Kmetič, ki je bil izvoljen. Izvoljena je bila tudi tričlanska nadzorna komisija. V drugem delu konference je predsednik SDSS, gospod Janša, predstavil programsko volilna izhodišča SDS Slovenije za leto 1996, pri čemer je poudaril, da je občina Trbovlje s svojim širšim zaledjem in z vso socialdemokratsko in demografsko problematiko eno tistih središč, ki je za SDSS posebnega pomena. V kasnejši razpravi so sodelovali številni člani, novoizvoljeni predsednik OO paje pozval vse prisotne, da se z mnenji in predlogi vključijo v oblikovanje delovnega programa odbora za tekoče leto. Takoj po zaključku konference so se organi OO sestali na prvi seji in se okvirno dogovorili o nadaljnjem delu. OO SDSS Trbovlje predsednik, Slavko Kmetič v wwm NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 7.2.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas Čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Šiviljstvo in trgovina Ta-ja Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT, Šiviljstvo in trgovina Ta-ja Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT, Šiviljstvo in trgovina Ta-ja Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 2/96 1. nagrada: Walkman, Videoservis Zalokar Trbovlje, Milena Češek, C. zmage 73, Zagorje 2. nagrada: 2x videokaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Blaž Žnideršič, Kešetovo 1, Trbovlje 3. nagrada: 2x videokaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Ludvik Žabkar, Ul. mladih borcev 2, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagoije,do8.2.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 3/96: TB, SRK, ORATAR, BRE-TANIJA, MULAT, ITALIJAN, IKEDA, CONGREVE, BOŽO, PAV, EKRAN, KROV, RAA, ELBA, LI, LONEC, DŽ, CAR, MIT, EMOCIJA, BAB ATA, NA, TA, ANIO, OJ, NOVAZELAN-DIJA, POLOTOK, DA, MARKA, UVOD, NADARJENOST, CITA, SVIT, ANIS. TA-JA M.KANIŽAR šiviljstvo in trgovina Trg Franca Fakina 3a, Trbovlje k PRODAJA KONFEKCIJE PO KONKURENČNIH CENAH * METRSKO BI AGO IN DODATKI 7A ŠIVANJE * POPRAVILO VSEH VRSTTEKSIILNIH IZDEIifflV M tel 27-197 Naša bodočnost V trboveljski bolnišnici so se od 23. do 27. januarja rodili: 23.1.: Štefka Šikovec, Izlake, sin Anže; Liljana Matekelj, Hrastnik, hči Anja; 25.1.: Tanja Mahkovic, Sava pri Litiji, hči Eva; Mlad policist patruljira po parku in naleti na moškega, ki nadleguje žensko. Kerne ve, kako naj ukrepa, pokliče postajo: "Sem v parku, neki moški hoče posiliti žensko. Kaj naj storim?" "Jo hoče posiliti z organom?" vpraša šef novinca. "Ne, organ pri telefonu, gospod šef," odgovori v naglici. utonil." "Kako pa to veste?" sta radovedna policista. "Taje utonil pozimi, saj ima drsalke na nogah." Koliko policistov je potrebnih, da telefonirajo izjavne govorilu eice? Trije. Eden vrti številčnico, druga dva pa telefonsko govorilnico. Komandir sestavlja svoj ansambel. Za harmonikarja določi Toneta, ki mu da naročilnico za nakup harmonike. Tone jo jadrno mahne v trgovino in si ogleduje inštrumente, nato pa se zapiči v predmet pod oknomin ga začne otipavati. Začudena prodajalka ga vpraša, kaj želi, on pa ji razloži, da je policist in da bo v policijskem ansamblu igral harmoniko. Prodajalki se takoj posveti, s kakšnim talentom ima opravka, in mu razloži, da bo na radiator bolj težko igral. Sredi kopalne sezone priteče Joža na blejsko policijsko postajo: "Gospodje policisti, hitro, en kopalec je utonil!" Policista odhitita do jezera, se vržeta v vodo in iščeta, iščeta. Kmalu potegneta utopljencana breg. Začnetaga oživljati z umetnim dihanjem, masažo srca itd. Joža ju nekaj časa oprazuje, nato pa reče: "Ja, saj ta ni tisti, ki je Policist patruljira po ulici in od daleč oprazuje dečka, ki sedi ob kupu gnoja in iz njega oblikuje figurice. K dečku stopi pek in ga dobrohotno vpraša: "Kaj boš pa naredil, sinko?" "Peka," mu odvrne deček in se pred jeznim pekom poda na beg. Ko se vrne, oblikuje figurico naprej, policist pa se smehlja. Mimo pride železničar, počepne k dečku in ga pobara: "No, pobič, kaj pa bo to?" "Ajzenponar!" zavpije deček žeizza vogla. Policist se še nekja časa muza, nato pa stopi k dečku, ki pridno oblikuje figurico naprej. Zresnimin strogim glasom ga vpraša: "No, fantek, kaj bo iz tega? Bo mogoče policist?" "Ne," mu navihano odgovori deček, "za policaja imam pa premalo gnoja!" Profesor fizike vpraša kadeta: "Kaj je to vakuum?" "V glavi imam, ampak se ta trenutek ne morem spomniti," ogovori vprašani. OVEN Zabavni boste in polni domišljije ter dobrodošli v vsaki družbi. Čeprav znate trezno razmišljati, boste tokrat padli pod vpliv čustev in nekatere reakcije kasneje obžalovali. Št.: 7. BIK Poskušali se boste izogniti vsakršnemu izzivu, saj vas bo strah posledic. Veliko boste zaslužili, čeprav pri delu ne boste ravno najbolj zbrani. Št.: 5. DVOJČKA Polni boste novih načrtov, kijih boste želeli razkriti vsem znancem. Tudi s partnerjem se boste končno začeli odkrito pogovarjati o problemih. Št.: 13. RAK Soočiti se boste morali z različnimi problemi, ki so se nakopičili. Pazite, da se tudi odnos s partnerjem ne poslabša, saj mu včasih niste pripravljeni dovolj zaupati. Št.: 22. LEV Zvezde so vam naklonjene zlasti v denarnih zadevah in na ljubezenskem področju. S partnerjem bosta veliko komunicirala in v vseh situacijah vas bo pripravljen podpreti. Št.: 14. DEVICA Občutlivi boste, včasih kar preveč. Zaposlovali se boste z malenkostmi in skušali pozabiti na resnične probleme. Tudi v odnosu s partnerjem bo malce "zaškripalo". Št.: 29. TEHTNICA Poskušali boste reševati probleme iz preteklosti, zato boste najraje sami s seboj. Posvetite se nadaljnjemu izobraževanju, saj vam zvezde stojijo ob strani. Št.: 18. ŠKORPIJON Pretirano se smilite sami sebi in gledate na probleme samo s temne plati, namesto da bi se skušali iz njih kaj naučiti. S partnerjem se bosta zbližala. Št.: 12. STRELEC Obeta se vam resnično uspešen teden. Komunikativni boste in zadovoljni sami s sabo. Tudi na delovnem področju se boste z uspehom lotili novih izzivov. Št.: 30. KOZOROG Ne obupujte in ne odlašajte z reševanjem problemov, saj se vam bo z optimizmom uspelo izvleči iz krize. Zavedajte se, da nimate vedno prav, zato poslušajte tudi partnerja. Št.: 1. VODNAR Prijatelji vam bodo pomagali pri realizaciji vaših idej. Kljub temu se ne postavljate pretirano pred drugimi, saj jim lahko začnete presedati. Št.: 19. RIBI Prijatelji vam bodo skušali pomagati in stati ob strani tudi v neprijetnih situacijah. Vendar pazite, da jim ne boste vsiljevali svojega mnenja za vsako ceno. Št.: 2. j| ptpASO HRASTNIK 1.-4.: TO SO BILI ČASI (rom. kom.), čet. ob 19. uri, pet. in sob. ob 17. uri; 2.-4.: SPREHOD V OBLAKIH (drama), pet. in ned. ob 19. uri, sob. ob 17. in 19. uri; 7.-8.: TRNULJČICA (am. ris.), sre. in čet. ob 17. uri;7.-8.: TAKSIST (am. grozlj.), sre. in čet. ob 19. uri; DOL PRI HRASTNIKU 3.: TO SO BILI ČASI (kom ), sob. ob 18. uri; TRBOVLJE 1.: DOLGA POT DOMOV (drama), čet. ob 17. uri;L: PLITVI GROB (grozlj.), čet. ob 19. uri; 2,-5.: NIMAŠ POJMA (grozlj.) pet. in pon ob 17. uri, sob. in ned. ob 17. in 19. uri; 6.-8.: KO SI SPAL (rom. kom.), tor. in čet. ob 17. in 19. uri, sre. ob 19. uri; ZAGORJE 1.-4.: NORA LJUBEZEN (drama), čet., pet., sob. in ned. ob 19. uri; 2.-6.: DEVET MESECEV (kom.), pet., sob. in ned. ob 17. uri, pon. in tor. ob 19. uri; 6.: POŠTAR (FILMSKO GLEDALIŠČE -melodrama), tor. ob 21. uri; 7.-8.: BOŽIČEK (kom.), sre. ob 19. uri, čet. ob 17. uri; 8.: RABLJEVA FRESKA (slovenski), čet. ob 19. uri; IZLAKE 4.: DEVET MESECEV (kom ), ned. ob 19.15 uri; | {^naS,^^io Trbw1|i®.-Tr0 svobod 11 a, 61420 Trbovlje m P« 1,- 5. TELESKOP - Avia Band (2) £ 2,- 4. KAVBOJI IN INDIJANCI - Čuki (5) Q 3.-1. TINA (remix) - Dominik Kozarič (3) n 1 1 4,- 3. B0GNEDAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar (4) o 5.-/. ONA-Babilon&D.J.Tlme(1) g o 1 i \m Ida 1 L- 2. GOLDENEVE-Tina Turner (5) _ d 2,- 4. CELEBRATION - Fun Factory (2) m D | 3,-1. EARTHSONG - Michael Jackson (3) HH S 4,- 5. WHEN LOVE & MATE C00LIDE - Def Leppard (4) p • * 5.-/. VATRA1 LED - Severina (1) s mm: g . 8 Glasujem za: 1 Moj naslov: I » Razstave Trbovlje - V trgovini S - design v Trbovljah še vedno razstavlja Bogdan Barovič. Razstava je prodajna. Trbovlje - V Knjižnici Toneta Seliškarja je do 2, februarja razstava fotografij narodnih parkov jugozahodne Amerike Simone Solina. Razstavoje pripravil ŠKL AB. Trbovlje - V prostorih Lovskega gradiča razstavljajo člani Relika. Na ogled so postavili 20 del v raznih slikarskih tehnikah, ki si jih lahko ogledate do konca februarja. Trbovlje - V DD bo 6. februarja ob 18.30 uri odprta razstava del mladih likovnikov iz OŠ Ivana Cankarja. Trbovlje - V avli Doma Svobode bo 8. februarja ob 17. uri otvoritev samostojne razstave Severine Šprogar. Trbovlje - V Knjižnici Toneta Seliškarja si lahko od 3. do 18. februarja ogledate lončarsko razstavo, ki jo pripravlja Relik Trbovlje. Velenje - V galeriji Vegrad je odprta likovna razstava slikarjaKarla Kozoleta. Raztava bo odprta do 23. februarja. Prireditve Ljubljana - Februarja se bosta v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvijala 43. sejem MODA 96, terll. sejem KONTRI. Literarni večer Trbovlje - V Domu Svobode bo v petek, 9. februarja ob 17. uri literarni večer z Ervinom Fritzom, pod naslovom Radoživost poezije. Plesna prireditev Trbovlje - Plesna skupina mažoretk Trbovlje bo pripravila v DD Trbovlje, v petek, 2. februarja ob 18. uri celovečerno plesno prireditev, pod vodstvom Eme Zalezina. Ob kulturnem prazniku T rbovlje - V torek, 6. februarja ob 19. uri bo v DD Trbovlje slavnostna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopili bodo učenci glasbene šole Trbovlje, Mladinsko gledališče Svoboda in Mešani pevski zbor Slavček. Predstavitev knjipe Trbovlje - V petek, 2. februarja ob 19. uri bo v Knjižnici Toneta Seliškarja javna predstavitev nove knjige z naslovom Iskanja avtorja Silva Terška. ČETRTEK 1.2.1996 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 VRT ŽIVLJENJA (p),10.35 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 SKUP ZMETAN - MESEČNI PREGLED NAJZANIMIVEJŠIH DOGODKOV IZ PRETEKLEG A MESECA PETEK 2.2. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 SKUP ZMETAN (p), 10.45 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00PRELUDIJ ,20.15 ŽEBUIČK1 (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom). 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 3.2.1996 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 MODNA REVIJA - POSNE TEK IZ SVOBODE, 17.50FILM TEDNA (p) PONEDEUEK 5.2. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI,20.00PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ S PRIJETNIMI NAGRADAMI, 20.45 ŠPORT ZA ŠPORT (Gregor Kita predstavlja zasavski šport) Ski luninim* eMhitim. - Kisovec 96 Kisovec \ ^ohiir.i ; l.-bi uari.i. N' A.p.i Ski lumpi ne ~ " r-> z" « j Primož Ulaga. Miran Tepeš. MaijažDebelaklfi. Matjaž Zupan. skokov udeležile todi ostale zgodovino skokov pri nas. Tudi začorji vljudno vabijo na srečanje. lli|||i|||||||!||||:: iiiiiiiiEliiii! Zagorje. Nastopili bodo tudi . trboveljski ; ' Policist teče za mulcem, ki vleče psa na vrvici. Ustavi ga kolega in ga vpraša, zakaj tako teče. "Ne boš verjel... Mul'cje stopil k meni in me vprašal, če imam zvečer kaj časa, da bi mu nategnil psico, ker bi rad imel policijske pse." "Ja, pa kaj tečeš, saj še poldne ni," se začudi drugi. Komandirje natečaju slovenskega jezika profesorica vpraša, kdo je napisal Sonetni venec. Nihče ne zna odgovoriti, zato jim da domačo nalogo, da to ugotovijo sami. Komandirji pohitijo na policijske postaje in dajo vsem podrejenim kot prioritetno nalogo, da v dveh urah izvejo, kdo je napisal ta venec. Na eni od postaj se policisti vrnejo s terena in poročajo, da žal niso nič izvedeli. Na koncu plane v sobo z zavihanimi rokavi še Francelj in se pohvali: "Gospod komandir, dva sta že priznala, tretji pa bo zdaj." Policist ustavi župnika, ki se pelje s kolesom. Ker ugotovi, da vozi pravilno, pregleda še kolo in tudi zanj ugotovi, daje brezhibno ter daje na njem vsa potrebna oprema. Župnika seveda pohvali, ta pa mu na kompliment odvrne, daje to normalno, saj se sam Bog vozi z njim. "A tako, dva na kolesu. To bo pa kazen," je zadovoljen policist, ker je končno odkril prekršek. Kako policist nabira gobe? Ko prvo najde, jo pretepe, da pove, kje so še druge. TOREK 6.2.1996 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 ŠPORTZA ŠPORT (p),10.25 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA - KULTURA -TEMTSKI KVIZ SREDA 7.2.1996 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI,20.00 PRELUDIJ, 20.15 RADIO ZOS - GOSTA ODDAJE VINKO IN DEAN ČETRTEK 1.2. 1996 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 2.2.1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA,20.30PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 3.2. 1996 10.00 VKLOP VIDEO S TRANI, 16.00 TV KOPER NEDELJA 4.2.1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 5.2.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ ZDOPOLNITVAMI TOREK 6.2. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATVŠPORT SREDA 7.2.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 1.2.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.30 EPP, 20.35 POZOR, SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN.21.15 NE ZAMUDITE, 21.20EPP REPORTAŽA: MEGANE V AVTO HIŠI MALGAJ PETEK 2.2. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI.18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 3-2-1-START (p), 21.05 KULT & URA, 21.50 NE ZAMUDITE; SOBOTA 3.2. 1996 8.30 VIDEOSTRANI NEDEUA 4.2.1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.30 EPP, 9.35POZOR, SNEMAMO (p), 945 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 NE ZAMUDITE, 10.20 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA FRANCI LIPIČNIK IN ANSAMBEL STOPARJI; PONEDELJEK 5.2. 1996 8.30VIDEOSTRANI,20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 PRIJATELJ (MLADINSKA ODDAJA),21.20NE ZAMUDITE TOREK 6.2. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA (ANSAMBEL AVIA BEND), 21.30 NE ZAMUDITE SREDA 7.2.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE RADIO TRB0VL s m ČETRTEK 1.2.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 2.2.1996 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 3.2.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 4.2.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM GRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 194)0 NOČNI PROGRAM TOREK 6.2.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EFP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 7.2.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1415 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, .15.15 RGL KOMENTIRA INOBVEŠČA.16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 PONEDELJEK 5.2.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PRO- Socialdemokrati - Naš redni gost Maks Tajnikar ni več gospodarski minister; še več, zaradi njegove razrešitve sejerazšla tudi vladajoča koalicija. Seveda bi lahko rekli minister kot minister, vendar ni tako. Maks je namreč vodil najbolj zasavsko ministrstvo, v njegovem zboru je prepevala vrsta naših ljudi. Staša Baloh Plahutnik je bila njegova državna sekretarka za drobno gospodarstvo, med tiste z državno plačo pa je pred kratkim zvabila tudi trboveljskega strankinega šefa Boža Marota. Njegov državni sekretarje bil tudi Vlado Dimovski, za katerega je sicer Maks na tiskovni konferenci povedal, da pri njegovem izboru ni imel srečne roke, kar povečuje njegove možnosti za politično preživetje. Seveda spisek še ni končan. Pri tretjem državnem sekretarju, Borisu Soviču, ki se pol delovnega časa ukvarja z Zasavjem, seje našel kruh tudi za zadnjega trboveljskega premiera. Franc Beravs načeluje Agenciji, kjer skrbijo za varčevanje z energijo. Seveda se zdaj prav lahko zgodi, da nam vrnejo vse te ljudi. O tem seje že bivši minister za zaprtimi vrati pogovarjal z zasavskim državnim svetnikom Sandijem Češkom in človekom, ki naj bi skrbel za razvoj zasavskega podjetništva Tomom Garantinijem. Kaj več celo Redakciji jetrnic ni uspelo zvedeti. Obrazi mož pa so resni. prvi Odleti Če smo zadnjič povedali, daje letošnjo letalsko sezono začel Janez Vidmar in ne Primož Peterka, kot misli velik del javnosti, je prav da povemo tudi, da je na položaj prvega zasavskega podjetnika vskočil Slavko Stošicki. Njegove ambicije pa so še večje, kar je razvidno tudi iz imena njegovega podjetja SAMPS. Slavko - ambasador malega podjetništva Slovenije. Svetniški lošč Zagorski svetniki, ki so se za razliko od sosedov odpovedali sejninam, so se, kot smo že poročali, premislili. Denar, ki so ga že davno namenili v humanitarne namene, so si dali izplačati na svoj e žiro račune. Loščenje svetniških sij ev očitno ni tako poceni zadeva, kot so sprva mislili. ič- -------------------------— ■ —L Socialdemokrati drugi % \ V Trbovljah so poželi prvo generacijo vrtnic. To se sicer v strankah dogaja, vendar trboveljska žetev ni bila povsem običajna. Prišel jo je opravit sam predsednik stranke Janez Janša, dosedanjo šefico Alenko Petrič pa niso le obrezali, ampak odrezali pri koreninah. Dobro obveščeni vedo, da seje zataknilo pri tem, kdo bo v Trbovljah na njihovi listi zbiral glasove za naslednje državnozborske volitve. In so novejši povozili starejše. Ker so Trbovlje za njih eno najpomembnejših središč. In zato rabijo najboljše ljudi. Kar po njihovem mnenju Alenka Petrič ni več, zaradi česar se boEdvard Petrič v trboveljskem parlamentu protestno prelevil iz socialdemokratskega poslanca v neodvisnega. In kdo so novejši. Krmilo je prevzel Slavko Kmetič, čigar profesija so vožnje lokomotiv. Kmetič je že bil državni in občinski poslanec, pa tudi strankeje že menjal. Na zadnjih državnozborskih volitvah je z malo uspeha visel po trboveljskih kandelabrih pod firmo Slovenske ljudske stranke. V vrhu seveda ne manjka zgodovinarka Aleksandra Forte, ki jo je Janez Malo vrh iz drugesocialdemokracijepovozil na zadnjih županskih volitvah. Blagajniških poslov pa se bo lotila učiteljica Alma Knaus, ki se ukvarja s trboveljskimi košarkaricami, poleti pa so se z njo ukvarjali nekateri aferaški mediji. Če bo brcanje vrtnic postreglo še s kakšno zanimivostjo, bomo seveda o tem še poročali. Koraki v varno zavarovalnica triglav Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav m m m iiiiiiiv Sl igf fl !! I li M 1 ■ M m 1 ijijjSj 1 /o Celje - skladišče Banka Zasavja Trbovlje 5000003469,4 VU IERlI O 1CH ZNESKI kredita, OBRESTI in E_F JI DOBA vračanja. Use to nudi Banka Zasavje svojim varčevalcem od 0l.02.l■■■> PODJETJE ccl lin trg revolucije 26 TRBOVLJE f 1 7 T Bistro /? DfloVNE ENOTE hotel "RiaIar" ZlATORog klub PIZŽERijt RvdAR RtMAVRAcijf Zasavc GP RUDAR ZA ZASAVCAME!