PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
{>. *n !> - ' O ~n O >
i-J
%
o
t-l
m
■z.
\
JSSSSffrKSr" Cena 500 lir - Leto XL št. 84 (11.807)	Trst, nedelja, 8. aprila 1984
Med razpravo v poslanski zbornici
Berlinguer zahteva umaknitev dekreta
KD išče vidnejšo vlogo v spopadu med Craxijem in KPI
RIM — V poslanski zbornici je v teku splošna razprava o vladnem od loku o draginjski dokladi. Craxi bo danes postavil vprašanje zaupnice, kar pa po splošnem mnenju ne bo pomagalo nič. Po odločitvah glede pravilnika je pač skoraj nemogoče, da bi dekret potrdili do 16. t.m.
Včerajšnji najvidnejši poseg je imel tajnik KPI Berlinguer, ki je zahteval, naj vlada umakne odlok in obnovi pogoje za normalno poli tično dialektiko: na tej osnovi je
V petek protest CGIL v Vidmu
TRST — Deželno tajništvo za Furlanijo - Julijsko krajino sindikata CGIL je sklenilo prirediti prihodnji petek, 13. t.m., »dan mobilizacije in boja« za umaknitev vladnega odloka o draginjski dokladi, za odločnejši nastop proti davčnim utajam, za zaposlovanje, za primernejše obveščanje o delavskih bojih. Dan bodo sklenili z deželno manifestacijo v Vidmu.
KPI pripravljena razpravljati z večino. če pa vlada išče čelni spopad z opozicijo, tudi s spremembo skupščinskih pravilnikov, bo KPI v najtrši opoziciji. Glede tega je rabil malone grozeče izraze: »Hočete ravnati pri pravilnikih enako, kot pri dekretu? Ne boste dosegli boljših rezultatov!« Na koncu pa je pustil odprto špranjo: KPI je izdelala več predlogov in jih je pripravljena izdelati še in skupaj z drugimi, toda prvi pogoj je umaknitev dekreta.
Drug osrednji poseg je imel pod tajnik KD Bodrato, ki je naglasil, da je dekret samo del gospodarskega manevra, draginjske doklade pa ni treba mitizirati. Treba je pa vsekakor iskati rešitve, ki naj razširijo soglasje ob istih učinkih.
V tem smislu je bil zelo pomemben govor tajnika De Mite na kadrovski skupščini KD. Poudaril je predvsem dvoje: za KD ni nikakor avtomatično, da bi dekret ponovno predstavili, če bi zapadel 16. t.m., kot tudi ne sprejema perspektive, da bi se parlamentarni spopad sedaj prenesel na pravilnik poslanske zbornice. »Sama odločnost ni dovolj,« je dejal De Mita, v prozorni polemiki s Craxijem, • čeprav je zagotavljal zvestobo KD sedanji vladi. R. G.
Pogovor z ministrom za znanstvene raziskave
Center UNIDO v Trstu ponuja nove možnosti razvoja ob meji
Aktivna podpora Jugoslavije za uveljavitev * italijanske kandidature in za izbiro Trsta
BOJAN BREZIGAR
RIM — »Velika razlika je v tem, ali kdo izpopolnjuje tehnologijo zato, da bo nadvladal v svetu, ali pa zato, pa bo pospešil razvoj.« Tako pravi Luigi Granelli, 55 let, senator, minister za znanstvene raziskave, človek. ki je v noči od srede na četrtek na Dunaju izbojeval pomembno zmago, ko je dosegel namestitev centra UNIDO za bioinženirstvo v Trstu. »Boj za dosego te odločitve ni bil ne kratek ne lahek,« poudarja minister. Z o čel se je v začetku leta 1983 v Beogradu, ko so na zasedanju ustanove OZN za razvoj UNIDO v Beogradu sklenili, da ustanovijo mednarodni center za raziskave na področju biogenetskega inženirstva. Italija je s tem predlogom soglašala od vsega začetka in sodelovala v komisiji, ki je o-biskala vrsto držav — kandidatinj za sedež tega centra. Poleg Italije sta kandidaturo postavili med razvitimi državami še Belgija in Španija, med državami v razvoju pa Indija, Pakistan, Tajska, Alžirija in Egipt. Škrat ka, vsaka četrta članica UNIDO (ki šteje okoli 30 članic) je bila kandi
dat za namestitev sedeža nove ustanove.
Septembra lanskega leta so tako sklicali v Madridu konferenco z na rnenom, da odločijo, kje bo nastal ta center. Sprejeli so statut, podpisali vse potrebne dogovore, kraja pa ni so določili: preveč je bilo kandidatov. Nekateri, predvsem predstavniki dr žav v razvoju, so poudarjali, da mora novi center nastati prav v eni teh držav: zahodni predstavniki so opo rekali, da bi ti sedeži ne privlačili
znanstvenikov iz razvitih držav in bi se torej pobuda lahko izjalovila. Po drugi strani so predstavniki držav v razvoju poudarjali, da bi bila ta pobuda, ko bi nastala v zahodnem sve tu, pač ena pobud razvitih in bi imeli nerazviti od nje le zelo omejene u-godnosti.
Italija je v Madridu postavila konkretne predloge. Predvsem je Granelli odpotoval v Španijo z zagotovilom dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je zajamčila skoraj 30 milijard lir začetne investicije za odprtje centra, in Italija je bila edina država, ki je prišla v Madrid že s konkretnimi finančnimi predlogi. V Madridu se je takrat mudil tudi zunanji minister An dreotti, katerega je Granelli prepričal, naj da na razpolago še 30 milijard lir iz sklada za razvoj, s kate rim razpolaga zunanje ministrstvo. Andreotti je ta predlog sprejel in Italija je tako postavila na pladenj že veliko finančno ponudbo, kakršne ni predložila nobena držam. Že v Madridu je tako prišla do izraza težnja, da se favorizira predlog Italije, močni pritiski pa so prihajali tudi iz In-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob volitvah v delavske zbornice v Avstriji
s samostojno listo
V odgovor na atentat v Jeruzalemu
Izraelsko letalstvo bombardiralo Bandum
Slovenci
CELOVEC — Danes in jutri bodo Po vsej Avstriji, po vseh devetih zveznih deželah, volitve v delavske zbornice. Nekaj več kot dva milijona delojemalcev bo v teh dveh dneh odločalo o bodočit sestavah teh svojih zastopniških teles. Na zadnjih volitvah, pred petimi leti (1979. leta) so socialistični sindikalisti odnesli v zveznem merilu 64,3 odstotka glasov, na drugem mestu je bilo Združenje nameščencev in delavcev Avstrije (OAAB) — združenje, ki sodi pod okrilje Ljudske stranke) in na tretjem mestu so s 3,2 odstotka glasov obstali svobodnjaški delojemalci.
Letos kandidirajo v vseh devetih zveznih deželah le socialistični sindikalisti in ÒAAB, svobodnjaki bodo nastopili le na Gradiščanskem.
Na Koroškem pa letos prvič s samostojno listo kandidirajo Slovenci. Nosilci dvojezične skupine z imenom »Koroška solidarnost - Kaemtner So-lidaritaet« so delavci in nameščenci iz južne Koroške. Listo podpirata Narodni svet koroških Slovencev in
iniciativna skupina v Zvezi slovenskih organizacij.
Program »Koroške solidarnosti« zajema bistvene probleme, ki zadevajo delavce in nameščence: od brezposelnosti in zahteve po uvedbi 35-ur-nega delovnega tedna, zahteve po regionalni pogodbi med Koroško in Slovenijo ter Koroško in Furlani jo-Julijsko krajino, prek zahtev glede varstva okolja pa tja do uveljavljanja dvojezičnosti v deželi, kjer živita dva naroda. Geslo liste je »Zaupajmo v lastno moč«, ki ga nosilci liste ute-
meljujejo s tem, da to pomeni »Zaupanje v lastno moč pri boju za pravice kot delojemalci, da zaupamo v naš uspeh in vase kot samostojno politično silo. Lista »Koroška solidarnost« pa hoče biti tudi alternativna volilna skupina, ki se ponuja delojemalcem obeh narodnih skupin. Vendar pa hoče posebej opozarjati na probleme slovenske manjšine na Koroškem. To ne pomeni nasprotova nje, ampak konstruktivno sodelovanje z našimi nemško govorečimi kolegi.« (B.G.)
BEJRUT — Po petih dneh od palestinskega napada v središču Jeruzalema je izraelsko letalstvo včeraj ob zori bombardiralo urade palestinske Demokratične fronte v libanonskem mestu Bandumu, dvajset kilometrov jugovzhodno od Bejruta. Sodeč po prvih vesteh je bila izraelska represalija neobičajno mila, da lahko v kratkem pričakujejo hujši odgovor. Vesekakor
pa politični opazovalci izključujejo širokopotezno akcijo ob sedanji izraelski politični krizi, ko država že živi v predvolilnem vzdušju.
V	Damasku pa, kot kaže, .precej resno jemljejo izraelske grožnje, da je za ponedeljkov teroristični napad v Jeruzalemu, v katerem je bilo ranjenih 48 oseb, neposredno odgovorna prav Sirija. Odgovornost za atentat je prevzela namreč Demokratična fronta, prosirska marksistično - leninistična skupina, ki nasprotuje Arafatu.
Sirska vojska je v stalni pripravljenosti, a ji ni uspelo preprečiti letalskega napada na Bandum. Morda pa so bili Sirci presenečeni, da je do napada prišlo v soboto, ko se v Izraelu strogo držijo »Gospodovega dne«, da celo vojaške operacije odložijo raje na nedeljo.
V	takem položaju se seveda Damask trudi, da bi vsaj znišal napetost v Libanonu. Ta pa se še stopnjuje.
Francija bo očistila mine v Nikaragvi
M AN AG U A — Francija si je prevzela nehvaležno nalogo, da bo očistila in onesposobila mine, ki so jih protisandinistični kontrarevolucionarji ob pomoči ZDA namestili v nikaragovskih ozemeljskih vodah, da bi prizadeli gospodarstvo Nikaragve. Washington je včeraj le s težavo prikrival nezadovoljstvo ob tej pariški potezi, ki bo imela nedvomno širokopotezne mednarodne posledice.
Širi se namreč krog držav, ki so * pripravljene pomagati Nikaragvi, da bi vsaj delno omilile njeno drsenje v objem Kube in Sovjetske zveze, kar pa si kot kaže želi Reaganova administracija, da lahko opravičuje agresijo na to neodvisno in neuvrščeno državo. Vodja sandinističnega režima Ortega je včeraj priznal, da je položaj skrajno nevaren, saj je v teku ena najhujših ofenziv kontrarevolucionarjev.
Drevi zaključek »Primorske poje«
V zadnjim, dvanajstim koncertom, Se bo drevi v Šmarjah pri Kopru za ključila letošnja 15. revija Primorska poje. V treh tednih je tudi letos Povezala dvanajst primorskih krajev ria obeh straneh meje in tako s pesmijo Uresničila zgodovinsko enotnost objadranskega prostora, na katerem živimo Slovenci. Polne dvorane in navdušenje, s katerim občinstvo spremlja njene koncerte, prireditelje ln nastopajoče zavezuje k nadaljeva nju te tradicionalne množične mani lestacije zborovskega petja, hkrati Pa. vsiljuje zahtevo po njegovi ka kovostni rasti, v skladu z razpoložljivimi močmi in potrebami okolja.
Več kot 3.500 pevcev in pevk bo z arevišnjim koncertom sklenilo svoj najpomembnejši nastop v letu, za nekatere zbore uspešnejši, za druge Vl°nj. Srečavali se bodo spet na va-Jah in negovali na reviji spletena Prijateljstva, ostala pa jim bo spodbuda za še boljše delo
ODBOJKARSKA C 2 LIGA
Štandreškemu Valu slovenski derbi
V	nabito polni telovadnici v Štandrežu je sinoči domači Val v slovenskem derbiju odbojkarske C-2 lige premagal goriško Olympio Terpin s 3:0.
Standrežci so tako ponovili u speh iz prvega srečanja, ko pa so premagali Olympio Terpin po izredno izenačenem boju s 3:2. Tokrat pa so Standrežci nekoliko lažje zmagah, predvsem zaradi dobre igre v napadu.
V	središču pozornosti pa je bila zopet publika, ki se je množično odzvala temu srečanju. Zbralo se je namreč več kot 500 gledalcev, kar tudi kaže, da je odbojka na Goriškem izredno popularna.
NA 10. STRANI
Sinoči v 27. kolu košarkarske C-l lige
Jadranovci zlahka do novih točk
Marko Ban (Jadran)
TRST — Jadranovi košarkarji so sinoči v 27. kolu tretje italijanske košarkarske lige zanesljivo in zasluženo premagali še moštvo Fulgorja iz Forlija in so tako vknjižili novi točki v boju za končnico prvenstva te lige.
»Fantje so se držali dogovora pred tekmo, tako da skozi vse srečanje, razen v dveh obdobjih, nismo imeli težav proti temu tekmecu. Zadovoljen sem z igro v obrambi svojih igralcev, čeprav smo še nekoliko šepali pri skoku. Tudi v napadu so v igri učinkovito sodelovali skoraj vsi košarkarji in tako nam zmaga ni mogla uiti,« je po srečanju dejal Jadranov trener Andrej Žagar Res, večjih težav v tem srečanju jadranovci niso imeli. Košarkarji iz Forlija so se sicer enakovredno upirali našim vse do 15. minute, ko je
MOGLIANO 2 MEBLO 3
bil izid še 29:26 za Jadran. Tedaj pa so Žagarjevi varovanci »napravili« prvo razliko (37:26), da bi nato to vodstvo skoraj do konca tudi obdržali.
V uvodnih minutah tekme sta bila predvsem Klavdij Starc in Sandi Rauber dokaj uspešna. Klavdij je odlično vodil igro svojih, obenem tudi uspešno metal na koš. Rauber pa se je srčno boril pod košema. Če dodamo še, da je Ivo Starc potrdil trenutno dobro formo, da je Peter Žerjal malo, toda izredno točno metal, da se je v drugem polčasu razigral Boris Vitez, potem je tudi jasno, da zmaga jadranovcem ni mogla uiti, pa čeprav Marko Ban tokrat ni mogel dati svojega doprinosa, ker si še ni opomogel po poškodbah zapestja in na hrbtu.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Center UNIDO v Trstu
NADALJEVANJE S L STRANI
dije za kandidaturo Delhija. Tako so odločitev odložili na naslednje zasedanje, ki je bilo sklicano na Dunaju 3. aprila letos.
»Medtem pa nismo mogli čakati,« pravi Granelli. ;.Odpotoval sem v Delhi, kjer me je sprejela tudi Indirà Gandhi, in s seboj sem nesel zelo mi kaven predlog: ustanovili naj bi dva centra, v Trstu in v Delhiju; od 30 milijard lir, ki jih je dalo na razpolago zunanje ministrstvo bi jih 15 na menili za center v Trstu, prav toliko pa za center v Delhiju. Tu sem na letel na veliko razumevanje in skoraj navdušenje,« dodaja minister Granelli, ko razlaga, iz katerih razlogov so v Delhiju hoteli ta center: v ZDA de lujejo številni indijski strokovnjaki na tem področju in v Delhiju upajo, da jih bodo z ustanovitvijo centra (in torej tudi s plačami na ravni OZN) privabili nazaj v domovino.
»To velja tudi za nas,« dodaja mi nister »tudi številni italijanski znanstveniki delujejo v tujini, predvsem v ZDA, in ni izključeno, da bi jih s tako pobudo lahko privabili nazaj.«
»Tako smo prišli na Dunaj s sicup-nim predlo'gom, kar je razburilo številne druga države. Razlika med na mi in drugimi pa je bila v tem, da smo mi imeli že finančno kritje za začetek dejavnosti centra, ostali pa ne. Edino Španija je zagotovila posojilo, a z obvezo, da ga UNIDO vrne v dvajsetih letih,« še razlaga Granelli, Dejansko je prišlo na Dunaju do pravega spopada, saj so številne dr žave kar naenkrat predlagale ustanovitev sedmih centrov. Seveda ni mogoče že sedaj izključiti možnosti, da bi v bodoče prišlo do novih centrov tudi v drugih državah, a sedaj je še prezgodaj. Treba je začeti, potem se bo dejavnost lahko povečala. To pa nekaterim ni šlo v račun in tako je prišlo do glasovanja, kjer sta dve državi glasovali proti (Egipt in Sudan), nekaj jih je bilo vzdržanih, ne katere pa so umaknile članstvo v UNIDO in ostale le opazovalke: med temi Belgija in Španija, ki sta do konca upali, da bo sedež UNIDO v Bruslju, oziroma v Madridu. »Glasovali smo in večina je bila z nami,« zaključuje minister svojo pripoved, vid no zadovoljen nad uspehom.
Kaj pa pravijo druge zahodne dr žave? Zahodna Evropa, predvsem Nemčija, Francija in Velika Britanija so mnenja, da mora za te raziskave poskrbeti Zahod in potem posredovati (nekatere) rezultate državam v razvoju. V ZDA pa so raziskave v glavnem privatizirane, v rokah jih imajo nekatere transnacionalne družbe, in seveda usmerjajo raziskave v svojo korist; take raziskave državam v razvoju ne koristijo, oziroma koristijo v zelo majhni meri.
»V Kaliforniji si prizadevajo, da bi imeli vse enako visoke jablane z e-nako velikimi sadeži, ker bi to olajšalo mehansko obiranje: za države v razvoju je pomembnejše, da jim zem Ija obrodi trikrat ali celo štirikrat letno,« razloži Granelli razliko med ameriško raziskavo in namenom cen tra UNIDO.
Kakšno pa je bilo zadržanje Jugo slavije do italijanske kandidature? »Podpirali so nas,« pravi Granelli, »aktivno so nas podpirali, rekel bi celo, da je Jugoslavija najaktivneje podprla našo pobudo: verjetno zaradi Indije, ki igra veliko vlogo v gibanju neuvrščenih, nedvomno pa tudi žara di kandidature Trsta, mesta tik ob jugoslovanski meji, kar je seveda pomembno tudi za Jugoslavijo samo.« In končno, zakaj je Italija izbrala prav Trst? Granelli je jasen, ko ugotavlja, da je tu razlogov več — Trst potrebuje novega zagona, novih možnosti razvoja: tu sovpada mednarodno poslanstvo Trsta z geopolitično lego mesta ob meji med Vzhodom in Zahodom; taka pobuda daje Trstu perspektive za gledanje v bodočnost in mu omogoča, da izgubi vsaj del nostalgičnega joka po preteklosti.
Seveda, z dunajskim sklepom še ni vsega konec. Sedaj bo treba dogovore ratificirati in šele ko jih bo ratificiralo najmanj 24 držav, bo pobuda stekla. »Mi pa se bomo medtem že pripravili, da bo prihodnje leto vse nared,« dodaja Granelli. Poskušati moramo prepričati tudi nekate re druge države — na primer Avstrijo in Švico — da pristopijo k pobudi, kajti to je prva oblika sodelovanja na relaciji Sever - Jug na tem področju in vzpostavlja nove odnose sodelovanja, ki ga ne smemo zapraviti.«
BOJAN BREZIGAR
Po neuspelem poskusu udora
Umiritev v Kamerunu
YAUNDE — Čete, ki so ostale zveste kamerunskemu predsedniku Paulu Biyu, uspešno vodijo protiofenzivo proti upornikom, ki so se dvignili predvčerajšnjim, da bi izvedli državni u-dar.
Boji so se vneli skoraj izključno v kamerunski prestolnici Yaundeju, kjer so napadle predsedniško palačo ravno enote republikanske garde, ki bi jo sicer morale stražiti. Že predvčerajšnjim popoldne pa so se jim uspešno postavili po robu oddelki redne vojske, ki so pod poveljstvom načelnika glavnega štaba gen. Pierra Semengueja postopoma osvojili vse strateško pomembne točke kamerunske prestolnice. Ni znano, kje se nahaja predsednik Biyu, toda iz Pariza poročajo, da je vsekakor na varnem.
Kitajci vdrli v Vietnam
HANOI — V včerajšnjih zgodnjih urah so kitajske čete prestopile vietnamsko mejo v pokrajini Langson (150 km severno od Hanoia), obenem pa so Kitajci razširili svoje obstreljevanje obmejnih vietnamskih vasi na vseh šest pokrajin vzdolž kitajsko - vietnamske meje. Po vesteh iz Hanoia se je določeno število kitajskih regimentov u-smerilo v notranjost Vietnama v dveh smereh.
Vietnamska vlada je označila to dejanje za »skrajno nevarno, ker ogroža suverenost Vietnama«. Pozvala je Peking, naj takoj prekine to »kriminalno akcijo« in je od njega zahtevala, naj pristopi k miroljubnemu reševanju medsebojnih vprašanj.
Pinochet dovolil atentatorjem zapustiti apostolsko nunciaturo
SANTIAGO — Včeraj je skupina neznancev v Santiago ugrabila tajnika čilskega Demokratičnega ljudskega gibanja Jaimeja Insunzo. Ugrabili so ga na cesti in odpeljali neznano kam.
Letos 15. februarja so v Santiagu zaprli tudi predsednika tega gibanja Manuela Almeydo, ker je pozival prebivalstvo k stavki, da bi z njo izsilili začasno prehodno vlado. V to gibanje so včlanjeni čilski komunisti, socialisti in revolucionarna levica, ki so v Čilu vsi izven zakona.
Medtem so v Quitu sporočili, da je čilska vlada dovolila izdati potne liste štirim pripadnikom Gibanja revolucionarne levice, ki so se letos 16. januarja zatekli
pred policijo v apostolsko nunciaturo v Santiagu. Pinochetova vlada jih dolži, da so izvedli atentat na san-tiaškega prefekta generala Urzuo. Zaradi azila, ki so ga dobili v stavbi nunciature, je prišlo med Cerkvijo in Pinochetom do precej napetih odnosov. Zdaj pa je ekvadorska vlada izrazila pripravljenost, da začasno sprejme vse štiri preganjance, ki bodo kasneje odpotovali v nekatere evropske države, kjer so že dobili politični azil.
Določeno presenečenje pa je na tem delu sveta povzročila tudi vest, da bo Čile prepustil Južni otok za vojaško bazo Združenim državam, zaradi česar bo moralo 1.500 otočanov zapustiti svoje domove.
• Jadranovci zlahka
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Na svoj račun pa so sinoči prišli tudi številni navijači, saj so jim jadranovci proti koncu srečanja postregli z vrsto uspešnih, hitrih in učinkovitih akcij.
Naj omenimo še, da je bilo sinočnje kolo dokaj uspešno za naše košarkarje. Izgubili so namreč Fiamma, Servolana in Stefane! Uspešna pa sta bila Castelfranco in Maltinti.
V prihodnjem kolu bo Jadran igral v nedeljo v Budriu. (B. Lakovič)
Jadran — Fulgor 90:77 (45:35)
JADRAN: Klavdij Starc 18 (6:8), Rauber 8, Ivo Starc 14 (4:6), Ban 12 (2:2), Vitez 28 (6:6), Žerjal 10, Gulič, Daneu, Vassallo, Sosič.
FULGOR FORLI’ :	Flamigni 2.
Sanzani, Santarelli 16, Ballardini 2, ValU 6, Battisti 14, Celli 19 (7:8), Minghetti, Primavera 5 (3:5), Rabiti 13 (5:8).
SODNIKA: Mangicotti (Milan) in Bianchin (Brescia).
GLEDALCEV: 1.500. ON: Jadran 20, Fulgor 25. PON: Battisti (32), Rauber (40). PM: Jadran 16:22; Fulgor 15:21.
OSTALI SINOČNJI IZIDI: B. Ravenna - Fiamma BZ 89:88, Abitare UD - Servolana 76:74; Ca ve ja FO -Stefanel TV 99:84; Castelfranco -Budrio 91:72; Ceam BO - FaraboU 66:77; Delfino PS - Maltinti 65:106; San Bonifacio - Monky’s MI 96:84.
LESTVICA: Maltinti 44, Stefanel 38, Fiamma 36, Jadran 34, Castelfranco 32, Servolana 30 itd.
Iz poročila notranjega ministra Zimmermanna
Desni in levi ekstremizem v ZRN sta ostala na lanskoletni ravni
BONN — Na tiskovni konferenci v Bonnu je zvezni notranji minister .Friedrich Zimmermann predstavil novinarjem letno poročilo organov za varstvo ustave o varnostnem položaju v Zvezni repubUki Nemčiji za leto 1983, iz katerega je razvidno, da so desni in levi ekstremisti izvedb več nasilnih dejanj, četudi je njihovo š te vito ostalo pretežno v okviru prejšnjega leta.
Desni ekstremisti so si na temelju svojih rasističnih in nacionalističnih nazorov — pravi poročilo — prizadevali ustvariti totabtarne in ljudsko kolektivistične strukture.
Leta 1983 je bito — kot je bito mogoče ugotoviti — 68 desničarskih ekstremnih organizacij s približno 20.300 člani, medtem ko je leto poprej njihovo število znašalo 19.000 To povečanje gre pripisati propagandni dejavnosti dr. Freya, ki vabi Nemce v »nacionalsvobodnjaške« akcijske skupnosti, katerih člani so tudi člani »Nemške ljudske zveze« (Deutsche Volksunicn - DVU). Tako je DVU še okrepilo svoj položaj kot desna ekstremistična organizacija z največ člani. Po podatkih notranjega ministrstva jih je 11.000 (tisoč več kot leta 1982), medtem ko dr. Frey trdi, da jih je 14.500. Nacionaldemokraska stranka Nemčije (NPD) je lahko od leta 1970 malenkostno povečala število svojega članstva. Konec leta 1983 je imela 6.000 članov, 100 več kot leto poprej.
Tudi leta 1983 so bib tuji delavci glavna tarča agitacije in napadov desnih ekstremističnih skupin. Militantnim neonacistom in »mladim nacionaldemokratom« se je posrečilo, da so v svojo dejavnost marsikje vklju-čib tujcem sovražne skupine, kot so »Skin Heads«, pre-tepaške nogometne navijače in rockerje. Skupno število znanih neonacistov se je leta 1983 nekoliko povečalo od 1.300 na 1.400. S prepovčtijo »Akcijske fronte nacional-socialistov/N acionalakti visto v« (ANS/AN) je zvezno no tranje ministrstvo konec leta 1983 udarilo po najpomembnejši neonacistični skupini.
Poročilo o varnostnem položaju v ZRN govori tudi o dejavnosti levih ekstremističnih skupin. Boj proti na meščanju ameriških raket v ZRN je ostal slej ko prej cilj dejavnosti levih ekstremistov, pravi varnostno poročilo. Leve ekstremistične stranke dobivajo skupaj na volitvah manj kot en odstotek glasov, toda v študentovskih parlamentih so člani teh skupin kljub določenim
neuspehom dosegli slabo tretjino vsega članstva.
Nemška komunistična partija (DKP) — pravi poročilo — s svojimi pridruženimi organizacijami in združenji, v katerih uveljavlja svoj vpliv, je še vedno najmočnejša in najsposobnejša leva ekstremistična organizacija, ki prejema navodila in denar naravnost od SED, vladajoče partije v Nemški demokratični republiki. VpUv DKP je občutno večji, kot je število njenih članov brez upoštevanja hkratnega članstva v podobnih organizacijah (106.100 članov). DKP se zlasti bojuje proti nameščanju raket na ozemlju ZRN in pri tem je njen vpbv dosti večji, kot bi bito pričakovati od števila njenega članstva, ker so jo demokratične sile v mirovnem gibanju pogosto sprejele kot zaveznika.
V okviru »nove levice«, to je tistih levih ekstremnih sil, ki ne sodijo med prosovjetske »ortodoksne« komuniste, je razvoj potekal razbčno. Skupine dogmatske marksistično - leninistične usmeritve in trockistične gru pacije so še naprej izgubljale pomen. Pristaši teh skupin so si pogosto poskušaU okrepiti položaj z udeležbo v mirovnem gibanju proti nameščanju raket ter pri zelenih in »alternativnih«.
Militantni »avtonomisti« so propagirali sabotaže »na vseh ravneh«, uporabljali pa so tudi teroristične prijeme. IzvedU so številne požige. »Revolucionarne cetice« so zaradi notranjih prepirov o politični usmeritvi izvedle le malo atentatov. Nedejavna je bila tudi frakcija rdeče armade (RAF).
Skupno število članov ekstremističnih organizacij tujcev je leta 1983 po podatkih notranjega ministrstva znašalo 114.000 (lea 1982 približno 122.000). Na ortodoksno komunistične skupine je odpadlo 58.300 (1982 : 65.100), na »novo levico« 23.300 (1982: 24.200) in na desne ekstre mistične oziroma ekstremne nacionalistične skupine 32 tisoč 700 (1982 : 32.800).
Armenski teroristi so domnevno izvedli samo en bombni atentat, in to v Zahodnem Berlinu. Iranski ekstremisti, nasprotniki sedanjega režima v Iranu, so bili v letu 1983 dokaj nedejavni. Dva hrvatska ekstremista — kot pravi poročilo — sta bila umorjena in tretjega so poskusili umoriti. Kljub nazadovanju ekstremnih hrvat-skih, to je ustaških organizacij, je njihova dejavnost še vedno nevarna za ZRN.
BOŽIDAR PAHOR
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Upravni svet Tržaške kreditne banke je na svoji seji dne 20. marca tega leta sprejel osnutek bilance za poslovno leto 1983, ki bo predložena občnemu zboru dne 28. aprila 1984.
Najbolj značilni podatki so sledeči:
LASTNA SREDSTVA:
6.367 milijonov + 26,4%
UPRAVLJANA SREDSTVA:
201.692 milijonov +28,03%
PODELJENI KREDITI :
—	PRI BLAGAJNI:
27.741 milijonov +52,79%
—	ZA JAMSTVA IN AKREDITIVE
39.910 milijonov +55,89%
ČISTI DOBIČEK:
1.002 milijona +25,72%
BČIKB
Sedež: Trst, U! F. Filzi 10 - te! 61-446
Agencija DOMJO: Domjo 227 - te! 831-131
Pravijo, da sploh
cjfctnnx.
ne živim
Razglednica Beneških Slovencev predsedniku vlade Bettinu Oaxiju
ČEDAD — Ima lase, usta, nos, ra mena, roke, noge, srce; govori, študira, dela, plačuje davke. Kljub temu pa pravijo, da ga ni. Kdo je to? Gre za Slovenca v videmski pokrajini, ki mu številne sile kratijo narodnostne pravice in bi ga hoteie ločiti od njegovih sonarodnjakov, ki živijo v Trstu in v Gorici.
Da bi prikazali absurd teh teženj in njihove diskriminatorske cilje, so se Slovenci v videmski pokrajini odločili za novo pobudo: natiskali so razglednici s podobo človeka, ki ima vse kar je potrebno, da je popoln človek, katerega obstoja ni mogoče zanikati. Razglednice so naslovljene na predsednika vlade Craxija, na ministra za odnose z deželami Romito, na senatorja Bonifacia in na druge politične predstavnike s pri-pisopi:	»Sem italijanski državljan
slovenskega jezika in živim v videmski pokrajini ter kot tak zahtevam uresničevanje člena 6 ustave. Nočem biti drugorazredni državljan. Zato zahtevam zakon o globalni zaščiti!«
Razglednice, ki so bile natiskane na pobudo odbora za preporod Be nečije, so imele v videmski pokra jini znaten odmev, saj so jih v krat kem času prodali več sto in sedaj bodo morali natisniti nove. Serijo razglednic bosta dopolnili še drugi dve, na katerih bodo prikazani mati in otrok ter značilna beneška druži na. Odmev pobude, ki združuje na rodnostno angažiranost s pikro iro nijo, je pa ponoven dokaz (kot da bi jih bilo še treba) o tem, kaj hočejo Slovenci videmske pokrajine in kakšna so njihova čustva, (vt)
Srbski sindikalisti na Krasu in Obali
KOPER — Kraško-obalno regijo je včeraj obiskala delegacija Zveze sindikatov Srbije, ki jo vodi njen predsednik Radislav Jovanovič. Gostje so najprej obiskali Tomos, kjer so jih člani poslovodnega odbora in sindikalne organizacije seznanili s Tomosovo dejavnostjo in problematiko. Pri tem so poudarili, da mora ta tovarna motorjev v kratkem zamenjati večji del, to je 95 odstotkov strojev, če b» do hoteli s temeljito tehnološko modernizacijo dosegati zastavljeni dolgoročni program sanacije.
V tej največji koprski tovarni si Prizadevajo ustanoviti poslovno skup-
nost motorne industrije, v katero skušajo pritegniti kar največ članov re-proverige, od dobaviteljev repromate-riala do trgovcev, da bi skupaj lažje pomagali tovarni doseči zastavljene cilje. Po ogledu tovarne motorjev pa so se predstavniki Zveze sindikatov Srbije pogovarjali tudi s predsednikom skupščine obalne skupnosti Kivijem Jakominom in predsednikom medobčinske gospodarske zbornice Koper Slavkom Vodopivcem o gospodarskem ih družbeno-političnem položaju regije. Oba sta opozorila predvsem na pomen obmejne lege za regijo, na nesmiselnost linearnega omejevanja
na 15 odstotkov maloobmejnega blagovnega prometa in na prednosti politike odprte meje. Delegacija Zveze sindikatov Srbije pa je popoldan obiskala tudi Slovensko kultumogospo darsko zvezo v Trstu.
B. Š.
Fessalo (KPI) o pomanjkljivostih v zdravstvu
Reforma zdravstva potrebna reforme
Znano je, da pet let po začetku reforme zdravstva stvari na tem področju nikakor ne tečejo tako, kot je bilo pričakovati. O tem je bilo izrečenih že precej kritičnih besed. Med tistimi, ki menijo, da reforma zdravstva tako v vsej državi, kot tudi v Furlaniji - Julijski krajini ne teče pc pravih tirnicah, je tudi Maurizio Fessati), ki vodi deželno komisijo KPI za zdravstvo.
Fessati) meni, da so tudi v naši deželi — razen v redkih primerih — izpeljali to reformo bolj formalno kot dejansko. Glavni krivec je pri vsem tem pomanjkanje pripravljenosti, da bi se pri ukrepanju ne ozirali preveč na občutljivost in privilegije določenih krogov. Še tisto, kar je bilo storjeno, se je razpršilo v neverjetni zmešnjavi, »približništvu« in nepripravljenosti, kar vse močno označuje vodstva krajevnih zdravstvenih enot. Vsemu temu pa ne bo mogoče odpomoči, če odgovorni ne bodo odpravili — poleg pomanjkanja denarja — predvsem popolno odsotnost načrtovanja. Dejstvo, da doslej še vedno niso o-pravili načrtovanja reforme zdrav-
stva na vsedržavni ravni ni le »rutinska« pomanjkljivost državne uprave, ampak premišljena izbira, s katero so določeni krogi skušali zavreti začetek reforme na tem družbenem področju.
Fodoben položaj vlada tudi na deželni ravni, kjer ni bilo videti dovolj zavzetosti in pripravljenosti za kakovostni dvig zdravstvene službe, bolj pa je prišla v ospredje obramba interesov tistih, ki jim reforma ni bila pogodu.
V teh dneh so spet napovedali nov deželni načrt za zdravstvo. O vseh njegovih podrobnostih sicer še ni mogoče soditi, vsekakor pa kaže, da so tudi v njem dali več poudarka vprašanju števila bolniških postelj kot pa drugim, enako ali pa še bolj pomembnim postavkam.
Nujno bi bilo zato — meni Fessalo — vprašanje Zdravstva v naši deželi os ve diti z raznih strani, poglobiti razpravo o njem, da bi lahko resno izboljšali trenutno stanje in odpravili stare, nezadovoljujoče mehanizme, ki povzročajo negodovanje in zapravljanje dragocenih denarnih sredstev.
Vse rešitve niso enake
•pokoj storite to, » kar je že več kot milijon ljudi na svetu storilo pred vami.
Izberite
rešitev
APPLE.
nas najboljšo rešitev
com putermarket
TRST Ut Valdirho 6 - Tel 61946
pappié computar
Gomme MARCELLO
Prodaja gum: C E AT — PIRELLI — MICHELIN Predelava in tehnična pomoč
TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276
MERCATONE TRIESTINO
Ob priliki velikonočnih praznikov nudimo veliko.izbiro droge-rijskih izdelkov po znižanih cenah.
Za birmo, obhajilo, poroko in krst imamo na zalogi po zelo ugodnih cenah, predmete za bomboniere, ki jih sami pripravite ter vse vrste daril iz kristala in porcelana, albume itd.
Obiščite nas in prepričali se boste, da vaš denar pri nas več velja!
TRST - Ul. Brigata Casale 11 (v bližini plesišča Paradiso)
Pri nas lahko v celoti ugodimo vsem tvojim željam za poročna darila, ker imamo izredno bogato izbiro daril, kristala, porcelana, kuhinjskih pripomočkov, štedilnikov, hladilnikov, črnobelih in barvnih televizorjev>, opreme za kopalnice, umivalnikov itd. itd. vse su dom
Več kot tradicija ti pove ime:

ULICA CARDUCCI 20 ULICA VIDALI 9 ULICA MADONNINA 5
S petkove seje tržaškega občinskega sveta
Med polemikami okrog županskega mesta LpT vztraja pri preštevanju Slovencev
Petkova seja tržaškega občinskega sveta, na kateri so sprejeli odstop župana Richettija 'in celotnega občinskega odbora, ni razrešila temeljnih vozlov, ki vse do danes ovirajo vstop Liste za Trst v koalicijo s strankami tako imenovanega levega centra.
Glede županskega mesta so tako me-lonarji kot demokristjani trdno na svojih stališčih. Obe politični sili zahtevata zase župansko mesto. Lista zato, ker pravi, da ji to kot stranka relativne večine po demokratičnih na čelih pripada, KD pa je mnenja, da je Richetti dokazal, da je sposoben in spreten upravitelj in da ga zato res ne gre zamenjati. Posredovalno vlogo pri tej politični bitki, ki je doslej paralizirala vsa pogajanja, lahko igrajo, kot je v petek potrdil pokrajinski tajnik PSI Seghene, spet laično-socialistične sile. Socialistični tajnik je v bistvu pozval oba tekmeca za župansko mesto, da postavita ob stran ti prejudicialni zahtevi in za trenutek pomislita, kaj bi pomenila za Trst nadaljnja paraliza upravnega življenja, nad katerim že sedaj lebdi komisarska uprava. Socialisti smo prepričani, je dejal Seghene, da so vrata za dosego sporazuma tako o
programu kot o porazdelitvi funkcij še povsem odprta, vsakdo pa si mora v tem delikatnem trenutku vzeti svoje odgovornosti in pomisliti, kakšna rešitev bi bila najboljša za bodočnost mesta.
Tudi glede programa morebitne nove večinske koalicije obstajajo še različna mnenja med strankami. Slovenci ostajamo še dalje kamen spotike za mclonarske pogajalce, ki so na petkovi seji spet glasno zahtevali, da je treba našo narodnostno skupnost prešteti in komaj nato na podlagi tega odobriti ustrezen zaščitni zakon. Tega mnenja je bil svetovalec Camber, ki je govoril tudi v imenu obolelega Gam-bassinija in ki je v svojem posegu zavrnil programska predloga PSI in SSk o naši globalni zaščiti, ki izključujeta vsakršno možnost preštevanja. Camber je tudi večkrat napadel Slovensko skupnost in očital koaliciji na deželni ravni, kako je sploh lahko sprejela v večino to stranko. Zakaj ste sprejeli Slovensko skupnost, ki ni italijanska sila, nas pa nočete, se je v tem okviru skoraj patetično vprašal melonarski svetovalec. Skoraj istega strupenega tona je bil tudi poseg Ce-covinijevega 'privrženca in glasnika
Hermeta
Zelo kritični do šeststrankarske koalicije in do poteka pogajanj za vstop Liste v večino so bili komunisti. Pokrajinski tajnik Poli je očital demokristjanom in njihovim zaveznikom, da vztrajajo samo pri iskanju zavezništva z melonarji in da zanemarjajo odnose med vsemi demokratičnimi silami. To je zelo nevarna igra, je pod črtal Poli, ki lahko pripelje Trst v še večjo gospodarsko in kulturno kri zo, kjer se že poznajo kvarni učinki nacionalistične politike LpT. Vsakršno sodelovanje demokratičnih strank z melonarskim gibanjem, ki je v prvi osebi odgovorno za sedanji položaj, je bil mnenja komunistični tajnik, bi bilo škodljivo in proti stvarnim interesom mestne skupnosti. Podobno stališče je iznesel tudi svetovalec Trža škega gibanja Parovel, ki se je spet zavzel za širok sporazum med demokratičnimi strankami' za rešitev Trsta, seveda brez LpT in MSI. (st)
• Na sejmišču pri Montebellu se danes zaključi razstava kač, metuljev in školjk, ki jo je priredil Italijanski naturalistični inštitut. Ogledati si jo je mogoče nepretrgoma od 10. do 19. ure.
»Primorska poje« na Opčinah
Desetemu koncertu letošnje revije »Primorska poje«, ki je bil v petek zvečer na Opčinah, je uvodne misli posvetil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Marko Kravos, ki je poudaril narodnostni, pa tudi širši pomen te tradicionalne in impozantne zborovske manifestacije. Pri tem je opozoril na potrebo po čim bolj kvalitetnem udejstvovanju, ki naj bo skladno š svojimi močmi in s potrebami našega vse bolj zahtevnega in celo izbirčnega okolja.
Zvrstilo se je nato deset pevskih zborov s po tremi skladbami, med katerimi so bili štirje zamejski sestavi: ženski zbor Repentabor, mešani zbor »Rdeča zvezda« Salež, moški zbor »Vesna« Križ in dekliški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj. Številno občinstvo je v veliki meri tudi stoje vztrajalo vse do konca prireditve in z navdušenimi aplavzi nagradilo nastopajoče. Referent za zborovsko petje pri ZSKD Ignacij Ota pa je ob zaključku izročil priznanja moškemu zboru Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in njegovemu dirigentu Dimitriju Grlju za 15 letno sodelovanje na reviji ter moškemu zboru »Vesna« iz Križa in dirigentu Frančkotu Žerjavu, ki je sodeloval na več kot desetih revijah »Primorska poje«.
» Ognjišče je zaživelo in spregovorilo « danes v Zgoniku in v torek v Kulturnem domu
Ljubiteljem starih domačih tradicij in pristnega humorja iz zgoniške občine in iz sosednjih krajev se danes nudi edinstvena priložnost, da se poldrugo uro pošteno nasmejejo in nazabavajo. V osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku bo namreč popoldne ob 18. uri, nastopila kot gost KD Rdeča zvezda, dramska skupina SKD Igo Gruden iz Nabrežine z lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. V štirih prizorih nastopa 21 amaterskih dramskih delavcev iz devinsko nabrežinske občine ob spremljavi harmonikarja.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Zveza vojnih invalidov NOV in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo svoje člane in vse prijatelje na srečanje z mladimi igralci dramske skupine SKD »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki bodo v torek, 10. t.m., ob 18. uri ponovili y mali dvorani Kulturnega doma lepljenko domačih legend, anekdot in smeš-nic »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«, s katero je doživelo doma in drugod lep uspeh. Skupno bomo preživeli uro ob gledanju domače igre, polne našega domačega, zdravega humorja, ki nam je v teh časih še kako potreben.
Danes v Bol juncu koncert ansambla Taims
Mladinski krožek iz Bol junca priredi danes ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu celovečerni koncert narodnozabavnega ansambla Taims z Opčin.
Ansambel je naši javnosti že dobro znan; letos pa obhaja pomemben jubilej, in sicer 15. obletnico svojega plodnega umetniškega delovanja. Ansambel Taims je namreč nastal decembra 1969 in bil prvotno usmerjen v moderno glasbo, počasi pa se je preobrazil v narodnozabavni ansambel, ki je danes med najkvalitetnejšimi na Tržaškem. Velikokrat je sodeloval na prvomajski prireditvi v števerjanu in odnesel več nagrad, lansko leto pa nagrado za najboljše besedilo (Saša Martelanc) in najboljšo glasbo (Janez Beličič). Ansambel je tudi opravil uspešne turneje po Koroškem in po Sloveniji, med našim občinstvom pa se je uveljavil predvsem s kakovostno koncertno dejavnostjo, poleg tega, da nastopa tudi na zabavnih prireditvah. Prvih dvanajst let je ansambel Taims vodil Franc Pohajač, zdaj pa je njegov vodja Janez Beličič.
Ni dvoma torej, da bo nastop te kvalitetne glasbene skupine privabil danes v gledališče Prešeren veliko ljubiteljev narodnozabavne glasbe (ris)
• Prihodnji mesec bo treba, kot je znano, prijaviti dohodke, ki smo jih imeli v letu 1983. Tiskanje ustreznih obrazcev je v teku in upamo, da bodo tudi vsi pravočasno natisnjeni. Zaenkrat je bil v Uradnem vestniku republike z dne 6. aprila priobčen obrazec 740-S, na katerem bodo davčni zavezanci prijavili samo dohodke od odvisnega dela in od nepremičnin, to je zemljišč in zgradb. Kmalu bo pripravljen tudi obrazec 740 z zadevnim vložkom, medtem ko so z obrazcem 750, kot kaže, težave, ker je dokaj zapleten in se zato še ne ve, kdaj bo dotiskan.
Na prvi seji glavnega sveta Kmečke zveze
Alfonz Guštin potrjen za predsednika Izvolitev novega izvršnega odbora
Glavni svet KZ je izdelal program za novo mandatno obdobje
Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni glavni svet Kmečke zveze, ki je izvolil predsedstvo in izvršni odbor.
Za predsednika KZ je bil potrjen Alfonz Guštin, podpredsednika pa sta Srečko Orel in Alojz Debeliš.
V izvršni odbor so bili izvoljeni: Ivan Antonič (Cerovije), Drago Starc (Prosek), Oskar Grgič (Padriče), Jože Radetič (Medja vas), Giuseppe Scherrani (Milje), Adrijan Kalc (Padriče), Anton Bole (Piščanci), Lucijan Malalan (Trebče), Miroslav Žigon (Zgonik), Ljubo Petaros (Boršt), Alojz Križmančič (Bazovica), Zoran Parovel (Mačkd'je), Radovan šemec (Prečnik), Josip Milič (Zagradec) in Rudi Košuta (Križ). Predsedstvo in izvršni odbor sta bila izvoljena soglasno.
Glavni svet je izvolil nato komisije Kmečke zveze in sicer za vinogradništvo, cvetličarstvo, vrtnarstvo, živinorejo, za dvolastnike, za zadružništvo, jus in tisk.
Po volitvah vodstvenih organov je glavni svet izdelal na podlagi razprave občnega zbora glavne smernice, ki naj vodijo delo KZ v novi mandatni dobi. Osnovne točke programa so naslednje:
1. Zahteva dežele po izrednem načrtu za valorizacijo in razvoj kmetijstva na Tržaškem. Kratkoročni načrt bi moral predvidevati sredstva za razvoj posameznih kmetij
in zadrug. Dežela bi morala upaš tavati tudi prispevke za uporabo vode v kmetijske namene. Srednjeročni načrt pa naj bi pomenil izdelavo conskega plana za razvoj kmetijstva. Načrt naj bi predvideval zaščito kmetijskih površin in izgradnjo posebnih infrastruktur (vodovod, ceste).
2.	V drugi točki programa se KZ zavzema za normalizacijo odnosov z združenjem Coltivatori diretti.
3.	KZ se bo še dalje zavzemala na področju razlastitev pri izgradnji hitre ceste.
4.	Nadalje je v programu upoštevan problem urbanistike, saj bi moral deželni urbanistični načrt dati pravo mesto kmetijstvu.
5.	Agroturizem. Na tem področju se KZ zavzema za valorizacijo te turistične panoge, kar pomeni tudi ureditev objektov. KZ se bo zavzemala za uresničitev deželne zakonodaje. Prav na področju agroturizma je KZ za to, da se ustanovi posebno združenje, ki • naj skrbi za razvoj omenjene panoge.
6.	Glavni svet se nato zavzema, da bi dežefa, kot je to storila v drugih pokrajinah, sestavila tudi za tržaško pokrajino seznam kmetijskih podjetnikov.
7.	KZ si bo prizadevala za čimboljšo rešitev problema jusarskih zemljišč. Treba bi bilo organizirati
Zlata poroka pri Sv. Ivanu
V Trstu pri Sv. Ivanu slavita danes Štefanija in Alojz Dovgan izjemen jubilej — zlato poroko. Sedaj 75-letni Alojz Dovgan je kot trgovski pomočnik spoznal leto mlajšo Štefanijo Pahor, ki je bila doma s Krasa. In prav na Krasu sta si pred petimi desetletji obljubila večno zvestobo.
Ob izrednem jubileju jima čestitajo in želijo še obilo zdravih in srečnih let vsi domači, čestitkam pa se pridružuje tudi naš dnevnik.
• Krožek za družbeno - politične študije »Che .Guevara« priredi v torekt 10. aprila, ob 18.30 v Ul. Madonnina 19 javno razpravo o razmerah v Srednji Ameriki in o najnovejših dogodkih v Salvadorju. Navzoč bo predstavnik salvadorske osvobodilne fronte Fara-bundo Marti’ Emiliano Robbles.
Ob odprtju razstave otroških risb na Kolonkovcu
Obdajmo svet s prijateljstvom
Kar 70 otrok dveh slovenskih osnovnih šol — osnovne šole »Marija Gregorič Stepančič« od Sv. Ane in »Fran Milčinski« s Katinare, se je skupno s svojimi učiteljicami srečalo včeraj zjutraj v dvoranici društva »Rovte - Kolonkovec« v Ulici Monte Sernio, kjer so odprli skupno razstavo risb na temo »Mir v svetu«. Organizator te izjemno lepe, predvsem pa za ta čas pomembne prireditve, sta bila enotni odbor za mir Rovte - Kolon kovec in domače društvo, v imenu1 katerih je vse pozdravila predstavnica društva Jolanda Guštinčič, ki je obenem šolama izročila tudi posebno priznanje, učiteljicam pa šopek cvetja, domačinka Klara Starc pa je
volitve, ki bi omogočale, da bi posamezne skupnosti upravljale svoje juse.
8. Kot zadnjo točko programa je glavni svet KZ spregovoril o 35-letnici obstoja zveze, ki bo prihodnje leto. Ob tej priložnosti naj bi prišlo do združitve pokrajinskih zvez v deželno zvezo, ki bi odgovarjala potrebam slovenskih kmetovalcev v vseh treh pokrajinah, kjer živijo.
Po sprejetju programa je glavni svet KZ spregovoril še o usposobitve-nih tečajih, ki naj bi jih opravljali s poklicnim zavodom za izobraževanje. Tečajev naj bi bilo 10.
Nato je bil na seji govor o veliki manifestaciji konfederacije kmetov, ki bo 3. maja letos v Rimu. Manifestacija želi opozoriti vlado na nerešena vprašanja kmetijstva. Predvsem pa želijo kmetovalci opozoriti na prepočasni dotok sredstev, ki jih vlada o-dobri v kmetijske namene.
Glavni svet je še spregovoril o raznih problemih, kot je boljše informiranje članov, o problemu hitrejše odobritve za zaščito vin (DOC) in sprejel tudi nove č’.ane.
otrokom prebrala pesem »Sivi rihemberški grad« neimenovane domačinke, ki tudi govori o hrepenenju borcev in aktivistov osvobodilnega gibanja po miru in svobodi. Pevski zbor katinarske šole je nato, pod vodstvom Novele Kralj, zapel nekaj pesmi, med temi pesem o miru, za konec pa še »Mi se imamo radi«, ki je tudi označevala to skupno manifestacijo naših otrok za mir, prijateljstvo in razumevanje vseh v svetu.
Hvalevredna pobuda domačega društva, kot tudi enotnega odbora za mir, več kot pohvale - vredno sodelovanje obeh šol, ki je nudilo priložnost, da so se otroci naših šol srečali, skupno zapeli in si skupno ogledali razstavo slik, ki so jih sami ali skupinsko pripravili na temo, ki so jo dovolj jasno poudarjala gesla na risbah, plakatih in skupinskih slikah, kot na primer »Obdajmo svet s prijateljstvom«, »Otroci celega sveta nočejo vojne« »Vsi se moramo imeti radi« itd.
Dvorana domačega društva, premajhna, da bi spre jela vse, ki so se te prisrčne prireditve udeležili, je tudi po končanem : uradnem delu, odmevala ob smehu, prijateljskem kramljanju otrok in ob skupnem petju naših pesmi.
Če gre ob tem pohvala organizatorjem, prizadevnim članom društva in Enotnega odbora za mir, če gre posebna pohvala otrokom, ki so z risbami ponazorili svoje gledanje na mir in vojno, bi istočasno tudi pripomnili, da bi moralo do takih prireditev in srečanj priti bolj pogosto, da bi morala postati srečanja s takšno vsebino nekakšna konstanta v delovanju naših društev in njihovem povezovanju z našo šolo in našo mladino. N.L.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
fotokino
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
d
til/
6"\S>
OBLAČILA
MAURI
cz-—Qti
TRST
Ul. Ponziana 3 - tel. 744169 Ul. Settefontane 19 - tel. 793333
VSE MODNE NOVOSTI POMLAD — POLETJE 84
Ekološka akcija na Opčinah
Mm IM'
Od torka v našem mestu
Mednarodna konferenca o psihiatrični oskrbi
Jutri se sestane Glavni odbor ZSKD
Jutri ob 20.30 bo v prostorih društva Rdeča zvezda v Saležu seja Glavnega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev.
Sklicanje najvišjega telesa te organizacije so narekovale tri pomembne naloge, ki stojijo pred njo v naslednjih mesecih. Predvsem gre za občni zbor zveze, ki bo 12. maja v Križu, in ki terja poglobljeno pripra vo tako z vsebinskega kot s kadrovskega vidika. Druga točka dnevnega reda jutrišnje seje zadeva podelitev priznanj ZSKD »Zlati krogi«, za katera morajo kandidate predlagati društva sama, tretja točka pa predvideva razpravo o poletnih prireditvah, oziroma o vprašanju, kako uskladiti in propagirati ponudbo kulturnih in vzgojno-rekreacijskih pobud v poletnih mesecih.
• Agostino Della Zone a je zaradi nesoglasij z upravnim svetom zapustil Položaj pooblaščenega upravnika družbe ICCU Containers, katere je leta 1976 bil ustanovni član. Ta družba je kot prva v Italiji sprožila prakso vlaganja kapitalov v kontejnerje in danes jih upravlja že 50.000, ki so deloma njeni, deloma pa last investitorjev.
Ekološka akcija »Čisti Kras« se nadaljuje. Včeraj je bilo nadvse živahno v trikotniku, ki gre od križišča pri Pikelcu na Opčinah do strelišča in Poletovega igrišča. Udeležba je bila, kot so povedali prireditelji, nad pričakovanjem in je resnično zajela vse organizacije, ki so k akciji pristopile, še posebno razveseljiva in pomenljiva je bila udeležba enega razreda nižje srednje šole »Srečko Ko-
sovel«. O uspešnosti akcije na Opčinah govori že sam podatek, da so nabrali nad 50 vreč najrazličnejših smeti ter razne večje odvržene pred mete, ki tako kazijo lepoto kraške narave, kot na primer tri hladilnike, kopico avtomobilskih gum ipd. Še po sebno važnost in pomen ima včerajšnja akcija spričo dejstva, da je bil počiščen predel okrog spomenika 71 talcem, kjer bo danes velika spominska svečanost.
Psihiatri, funkcionarji zdravstvene uprave in predstavniki vlad oziroma ministrstev za zdravstvo 16 evropskih držav bodo od torka do petka v našem mestu razpravljali o dose danjih izkušnjah na evropski ravni o psihiatrični oskrbi. V torek se namreč v hotelu Europa pod Nabrežino ob navzočnosti italijanskega ministra za zdravstvo Costante ja Degana začne mednarodna konferenca o psihiatrični oskrbi v 21 centrih 16 držav Evrope, kjer je celih deset let potekala poglobljena raziskava po nalogu Svetovne organizacije za zdravstvo.
Prav tržaška konferenca bo pomenila študijski in istočasno slovesni zaključek raziskave: izdelan bo tudi zaključni dokument, ki bo služil vladam in operaterjem kot napotek za bodoče delo, seveda na osnovi stanja in kritične ocene obstoječega. Kot smo omenili, so raziskavo vedili v 21 mestih 16 evropskih držav: v Italiji je bil predmet raziskave prav Trst, saj je naše mesto nedvomno središče najbolj naprednih
izkušenj na področju psihiatrije (Svetovna organizacija za zdravstvo v tem oziru govori o »italijanskem modelu«, ki ga predstavlja prav naše mesto), v Jugoslaviji pa je raziskava zajela mesti Zagreb in Beograd. Težava konference bo prav v tem, da imajo razne realnosti v posameznih evropskih državah dokaj različne značilnosti, da so rešitve včasih celo diametralno nasprotne, prav zato pa konferenca ne bo toliko težila za iskanjem skupnega imenovalca, kot opozorila na obstoječe stanje ter poudarila učinkovitost raznih struktur. Po pričakovanjih naj bi konferenca med drugim potrdila veljavnost psihiatrične službe v našem mestu in torej veljavnost tako imenovane »Basaglieve šole«, kar bo imelo nemajhno vrednost v trenutku, ko se v Italiji pojavljajo težnje, da bi skupaj z zdravstveno reformo korenito preoblikovali tudi reformo psihiatrične oskrbe s ponovnim odprtjem umobolnic, kar bi objektivno pomenilo vrnitev k starim metodam getizacije umsko prizadetih.
Slovesnost TFK »Košir«
Z uspelo in prijetno slovesnostjo v Kulturnem domu v Trstu je včeraj Tržaški filatelistični klub »Lovrenc Košir« proslavil svoj trideseti jubilej. Pred meseci na novo zaživelo delo slovenskih filatelistov je v kratkem obrodilo obetajoč rezultat: obsežno in zanimivo filatelistično razstavo, na kateri so na ogled tematske zbirke znamk, razglednice, poštni žigi in drugi dokumenti, ki pričajo o novejši zgodovini Slovencev na Primorskem. Presenečenje zase Pa je tudi bogata razstava risb s filatelistično tematiko, ki so jih v izjemno velikem številu prispevali učenci slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega.
Podrobneje bomo o razstavi še po-ročali, ob njenem odprtju pa naj zapišemo, da s svojim uspehom zagotavlja plodno delovanje kluba v Prihodnosti. Na slovesnosti so govo-
rili predsednik TFK »Košir« Ivan Ločniškar, tajnik Igor Tuta, predsednik ocenjevalne komisije za natečaj risb Sergij Cesar, medtem ko so pozdrave in želje prinesli predstavniki filatelističnih društev iz Kopra, Nove Gorice in Pirana. Slovesnost je zaključil Tržaški mešani zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča in Gregorčičevi verzi, ki jih je doživeto podal Stane Raztresen.
•	Ta teden bo tržaška občina na pobudo ustanove ISTAT anketirala 1712 tržaških družin v okviru raziskave o zaposlitveni ravni na Tržaškem.
•	Medobčinsko prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem podaljšali avtobusni progi št. 25 in 26 prečrtana od dosedanjega postajališča v Ul. Marchesetti do nove katinarske bolnišnice.
Celovečerni koncert zbora »Vasilij Mirk« na Pivki
Zbor »Vasilij Mirk« s Proseka — Kontovela je imel v petek zvečer celovečerni koncert na Pivki, v dvorani Jugoslovanske ljudske armade, gost lesne industrije Javor Pivka in mladine delovne skupnosti Javor. Zbor je zahteven program solidno izvedel pod vodstvom dirigenta Evgena Prinčiča. V prvem delu sporeda je posvetil pozornost pesmim prejšnjih. stoletij (Gallus, Orlando Di Lasso). Po mogočni ruski »N jest’ sv jat« je zbor izvajal vrsto damačih slovenskih pesmi in zaključil prvi del programa s Simonitijevo »Kličem vas« no besedilo Srečka Kosovela, kjer avtor skoraj brezupno kliče vse ljudi k spravi.
Med odmorom sla članici amaterskega odra »Jaka Štoka« s Proseka — Kontovela Sonja Rupel in Katja Starc sproščeno predstavili v konto-velskem narečju izvirno delo Alojza Cijaka, »Lajne«, v katerem sta prikazali kulturno delo v vasi nekoč ifi danes. V drugem delu programa pa je zbor odpel še vrsto slovenskih in ljudskih narodnih, kar je še bolj o-grelo občinstvo, ki je s posebno bur nim aplavzom nagradilo izvajanje solista Maria Simiča v »Pesmi galebu«, prekmurski »Dremlje se mi, dremlje« in Venturinijevi »Nocoj, pa oh nocoj«. Koncert je zbor zaključil z zahtevno pesmijo Todora Skalovskega »Make donsko oro«, ki so ji morali pevci dodati še Simonitijevo »Podgorski mornarji«.
Celoten spored koncerta je povezoval Bruno Rupel, ki je v začetku tudi podčrtal vlogo in cilje zbora, ki
že od leta 1945 nepretrgoma deluje ter bo leta 1987 preznoval stoletnico ustanovitve. Po koncertu so prireditelji priredili pevcem prijeten in prisrčen sprejem. V pozdravni napitnici je bila z obeh strani poudarjena želja po še tesnejšem sodelovanju.
Akcija »Čisti Trst«
Poleg akcije »Čisti Kras« poteka akcija »Čisti Trst«, ki se je začela pred časom in predvideva sistematično odpravljanje vseh odlagališč za smeti, ki so zrastla v mestu samem. Akcijo vodi smetarska služba, čim-prej pa bodo očistili smetnjak v Ul. Teatro Romano, ki ga bodo v kratkem spremenili v parkirišče. S čiščenjem so začeli zadnje mesece lanskega leta. Kmalu se bodo lotili odlagališč na Trgu Europa, v Ul. Damiano Chiesa in v Miramarskem drevoredu.
Sinoči
premiera igre »Kekec in Mojca«
Mladinska dramska skupina KD »Tabor« se je sinoči predstavila svojemu občinstvu - z vedno privlačno mladinsko igro »Kekec in Mojca«, prepleteno s petjem in glasbo. Predstavo, o kateri bomo še poročali, bodo mladi igralci ponovili tudi danes ob 18. uri, pravtako v prosvetnem domu na Opčinah.
Prva pomoč priletnim s telematiko
Fantje izpod Grmade prejmejo nagrado Sklada D. Černeta
Jutri zvečer (ob 20.15) bodo v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 slovesno podelili letošnjo nagrado Sklada Dušana Černeta. Prejel jo bo bevski zbor Fantje izpod Grmade, za katerega so se na svoji zadnji se-■I* soglasno odločili člani omenjene-8a sklada. Nagrajeni zbor bo po podelitvi nastopil s krajšim koncertom.
Sklad je bil ustanovljen leta 1976,
. prvi obletnici smrti časnikarja in Javnega delavca Dušana Černeta. Njegove nagrade vsako leto prejme-1° posamezniki ali organizacije, ki se izkažejo z dejavnostjo v narodnoobrambnem smislu, temelječo na na-. ih, ki jih je v življenju zagovarjal Dušan Čeme: slovenstvo, krščan-s‘v« in demokracija.
»Cvetje Alpe-Adrie«
^T*di učenci tržaških osnovnih in ■rednjih šol se bodo udeležili velike anifestacije, ki bo trajala od 21. Pnla do 6. maja in ki se emblema-icno imenuje »Cvetje Alpe-Adrie — Pomlad v Trstu«. Takrat bodo trža-ulice okrasili z najlepšimi roža-rp.1 lz Avstrije, Italije in Jugoslavije, jsta šola ali posamezni razred, ki 1 se rad udeležil te manifestacije, dj telefonira na tržaško razstavili6 (tel. 733201) do srede, 11. t.m., ,,T>r se bodo dijaki šli vrtnarje v dne*> 16. in 17. aprila.
Združenje Pro Senectute, ki skrbi za raznoliko pomoč priletnim osebam v težavah, je sporazumno in ob odločilni zaslombi telefonske družbe SIP poskrbelo za novo službo v korist starejših ljudi, še zlasti osamelih. Če se dotična oseba, ki biva sama, na primer ponesreči ali hudo oboli ali pa se znajde v smrtni nevarnosti zaradi morebitnega požara, lahko s po močjo posebnega elektronskega aparata po telefonu pokliče center za prvo pomoč, vendar brez zamudnega vrtenja ustrezne številke. Gre za zapleten sistem memorizacije podatkov na osnovi telematike, tako da prizadeti samo pritisne na gumb »te-lekomanda«, ki sam požene vnaprej določeno telefonsko številko centra za prvo pomoč in osebje tega centra v hipu ve, kdo in od kod kliče. O zadevi bomo podrobneje še poročali.
Dolinska občina in razstava vin
Priprave na Majenco so v dolinski občini že v polnem teku. Po tradiciji bo pripravljena tudi običajna občinska razstava vin, na kateri bodo gostom na voljo najboljša domača bela in čma vina. Pripravljalni občinski odbor, ki prireja razstavo, vabi vse tiste domače vinogradnike, ki bi radi na njej sodelovali s svojimi pridelki, naj prinesejo vzorce vin (po možnosti v vinskih litrskih stekleni cah) na sedež občinske uprave. Sprejemala jih bo od četrtka 12. t.m. do četrtka 19. aprila; že istega večera se bo sestala posebna komisija, ki
bo pokušala predlagana vina ter za razstavo izbrala najboljših 12 belih in 5 črnih vin. Vzorce vin naj vinogradniki prinesejo na občino ob delovnem umiku, od 8. do 12. ure.
Poškodba med nogometno tekmo
Med prijateljsko nogometno tekmo na repenskem pravokotniku med e-kipama sodišča iz Trsta in Vicenze je prišlo do hujše poškodbe. 40-lctni uradnik Franco Tabacco, stanujoč v Trstu, Ul. Sottoripa 4, je med igro trčil v nekega nasprotnika ter si poškodoval lične kosti. V polža vesti so ga s privatnim avtomobilom peljali na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti ->n dni.
Tragično
presenečenje
Ko se je včeraj v popoldanskih tirali 71 letni Omero Delle Vedove, stanujoč v Ul. del Ponzanino 17, podal v skladišče nekega gradbenega podjetja na Reški cesti, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Zleknjenega na žimnici v notranjosti skladišča je namreč dobil svojega delovnega kolega, 54-letnega Giovannija Franca iz Ulice Zorutti štev. 12 mrtvega. Na kraj je takoj prihitel zdravnik Rdečega križa, ki je ugotovil, da je F1 ranco umrl že pred približno 48 urami, vzrok smrti pa ni mogel še pojasniti. To bo storila obdukcija.
čestitke
Ob praznovanju 70. rojstnega dne ANTONIJE BUKAVEC ji želijo še obilo zdravja in veselja mož Milko ter hči in sin z družinama.
Najmlajši Jasmina, Anja, Sabina in Andraž voščijo ob 85. rojstnem dnevu SABINE FURLAN obilo zdravja in vse, kar si sama želi. čestitkam se pridružujejo še vsi njeni.
Jutri praznuje pri Domju 15. rojstni dan TATJANA KOMAR. Mnogo zdravja, sreče in da bi bila vedno tako pridna v šoli ji želita teta Dina in stric Bruno.
izleti
Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet dne 23. t.m. in dvodnevni izlet v dneh 22. in 23. t.m. v Kobarid in Bovec. Informacije vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 040/64459.
SPDT prireja v nedeljo. 15. t.m., avtobusni izlet po Soški dolini z ogledom »Alpinetum Juliane«, izvira Soče ter sprehodnim pohodom po Zadnji Trenti. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede. 11. t.m.
SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 15. t.m., ob priliki gostovanja pevskih zborov avtobusni izlet v Kamnik in okolico. Informacije in vpisovanje v društvenem baru, tel. 040/213-945.
Slovenska skupnost, sekcija Sv. Ivan -Lonjer - Katinara priredi v sredo, 25. aprila, enodnevni izlet z avtobusom v Rogaško Slatino. Predviden je obisk zdravilišča, steklarske šole in trgovine. Odhod ob 6. uri izpred svetoivanske cerkve (Piazzale Gioberti) prihod predvidoma ob 21.30. Cena izleta (prevoz, kosilo in večerja) 28.000 lir. Vpisovanje ob delavnikih od 15. do 19. ure pri Nadji Žerjal, tel. 568-482. Priporoča se veljavni potni list.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega moža, očeta in brata
Marja - Stanka Zuliana
se iskreno vsem zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre KD Slavec.
Svojci
Ricmanje, 8. aprila 1984
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in nonota
Angela Starca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči svojci
Kontovel, 8. aprila 1984
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Maria Martelanca
Svojci
Trst, 8. aprila 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Silvija Ferluge
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustovali in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Svojci
Trst, 8. aprila 1984
Ob težki izgubi očeta izrekajo bivše sošolke globoko sožalje Nevi Ferluga.
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage
Ivane Korošec vd. Tul
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala dr. Slavcu za skrb v času njene bolezni, g. župniku Škrlju in pevskemu zboru PD Mač-kolje.
Žalujoči svojci Mačkolje, 8. aprila 1984
SLOVENSKO 5 STALNO . GLEDALIŠČE V TRSTU
Brendan Behan
TALEC
Režija: Mila Korun Ponovitev
danes, 8. aprila, ob 16. uri — abonma red G
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
J. in W. Grimm - RDEČA KAPICA : jutri, 9. aprila, ob 9.30 na osnovni šoli na Colu; Dušan Kovačevič - RADOVAN TRETJI: jutri, 9. t.m., ob 19.30 v Ljubljani, v torek, 10. t.m., ob 19.30 v Kočevju, v petek, 13. t.m., ob 19.30 v Kranju in v soboto, 14. t.m., ob 19.30 v Kranju; Ivan Pregelj - VSEM GALJOTOM VILE V VAMP v sredo, 11. t.m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici; Edward Albee - GOSPA IZ DU-BUQUA v četrtek, 12. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini in v soboto, 14. t.m., ob 17. uri v Portorožu.
ROSSETTI
Danes, 8. aprila, ob 17. uri, red 2. nedelja, predstava Stalnega gledališča iz Turina s Ferromejevim delom »La casa dell'ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni.
VERDI
V	petek, 13. t.m., ob 20. uri premiera Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Mala dvorana
Jutri, 9. aprila, ob 20. uri:	Pred-
stavitev filmov na temo »Funkcionalna električna stimulacija v rehabilitaciji invalidov«. Sledijo tuji kratki filmi.
Okrogla dvorana
Danes, 8. aprila, ob 22. uri: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
V	sredo, 11. t.m., ob 20. uri: »Zrcalni kabinet«. Literarni večer.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	sredo. 11. t.m.. ob 10. in 16. uri: P. Turrini »Jožef in Marija - Lov na podgane«. Predstave za Tehnični šolski center v gledališki dvorani v Solkanu.
kino
La Cappella Underground 18.20, 22.00 »War game (War time)«. Režija Peter Watkais.
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ballando, ballando«. Režija Ettore Scola.
Eden 16.00 — 22.15 »Due come noi«. J. Travolta, O. Newton-John.
Fenice 15.30 »Desiderio«. Fanny Ar-dant, Francesca De Sapio. Prepovedan mladini pod 14. letorg.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Penny, moglie particolare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rasty il selvaggio«. M. Dillon.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Rambo«. S. Stallone.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 15.00 — 22.15 »Mai gridare al lupo«. W. Disney.
Capitol 15.30 »Don Camillo«. T. Hill.
Aurora 17.00 — 22.00 »Sotto tiro«.
Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letpm.
Vittorio Veneto 15.00 — 22.00 »Sapore di mare«.
Lumiere 15.00 — 22.00 »Io, Chiara e lo Scuro«.
Radio 15.30 — 21.30 »La carne infuocata di Jesebel«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Pink Floyd: The walk.
razna obvestila |
Mladinski dom Boljunec prireja danes, 8. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu France Prešeren koncert narodnozabavne glasbe ob zvokih ansambla TAIMS. Sodelujeta gledališki igralec Stane Raztresen in čarodej Vikj.
V Peterlinovi dvorani v Trstu - Donizettijeva ulica «3, bo jutri, 9. aprila, svečana podelitev letošnje nagrade iz Černetovega sklada. Začetek ob 20.30.
Sekcija KPI »J. Verginella« prireja danes, 8. t.m., ob 10.30 na Kržadi v Križu javni shod o vladni gospodarski politiki. Govorila bosta sen. J. Gerbec in Mauro Gialuz.
Anonimni alkoholiki in grupa Anon
priredijo ob 5. obletnici ustanovitve združenja A. A. v Trstu srečanje v župniji S. Vincenzo de’ Paoli - Ul. Ana-nian 5. Srečanje bo danes, 8. t.m., ob 9.30. Vabljeni!
Ravnatelistvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki v sredo in četrtek, 11. in 12. t.m., z začetkom ob 17.30 v prostorih DTTZ (tudi za geometre). Razpored sestankov : v sredo, 11. t.m.: L, 2., 3. in 4. razred geometrov, LA, l.B, l.C, 2.A, 2.B; v četrtek, 12. t.m.: 3.A, 3.B, 4.A, 4.B, 5.A, 5.B.
Mešani zbor Lipa obvešča, da bo vaja jutri, 9. aprila, ob 20.30 v prosvetnem domu.
KD Vesna prireja v četrtek, 12. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu srečanje s psihologom Danilom Sedmakom, ki bo govoril o delovanju nabre-žinskega centra za mentalno zdravje.
Slovenski klub TFK »Košir«
Foyer balkona v Kulturnem domu v Trstu v torek, 10. aprila, ob 20.30
NARODNI PREPOROD V LUČI
POŠTNIH DOKUMENTOV
Ob 30-letnici TFK »Košir« bo gost obeh klubov priznani filatelistični strokovnjak *
dr. FRAN JURIŠEVIČ
iz Kopra.
Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD BARKOVLJE
prireja
danes, 8. t.m., ob 19.30 v društve nih prostorih v Ul. Cerreto 12 predavanje z diapoziti ekspedicije na Himalajo
Anapurna I
Sodelujeta: Igor Škamperle in Lucijan Cergol.
Vabljeni!
GOSPODARSKO DRUŠTVO na KONTOVELU
sklicuje
OBČNI ZBOR
v soboto, 14. t.m., ob 20.30 v prvem sklicanju ter v drugem sklicanju ob 21. uri v društvenih prostorih.
Odbor
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Zveza vojnih invalidov NOV in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu bodo imeli v torek, 10. t.m., v gosteh dramsko skupino KD »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Predstava bo ob 18. dri v mali dvorani Kulturnega doma
KD F. Venturini ln odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici pripravljata razstavo diatoničnih harmonik. Lastnike starih, zanimivih fraj-tonarc, ki bi želeli razstaviti, prosimo, da se zglasijo na sedežu odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Ul. Petronio 4, tel. 040/733-086 v jutranjih urah.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom
danes, 8. aprila, ob 18. uri bo mladinska dramska skupina SKD Tabor ponovila igro KEKEC IN MOJCA, režija Olga Lupine, scena Atilij Kralj, kostumi Marija Vidau, glasba Miran Košuta. Prisrčno vabljeni !
KD Rdeča zvezda - Salež priredi danes, 8. aprila, ob 18. uri v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku gostovanje dramske skupine SDK I. Gruden, ki So uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Napisal in za oder pripravil Zvonko Legiša. Vabljeni!
KD Vesna prireja v soboto, 14. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu odprtje umetniške razstave Liane in Silve Bogateč. Predstavila ju bo Bogomila Doljak, sledila bo glasbena točka.
SKD Slavec v sodelovanju s KUD Istra vabi na nastop pevskih zborov Istra - Kaštelir in Slavec - Ricmanje ter na srečanje s književnico Ireno Žerjal, ki bo v soboto, 14. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
PRAVNI POLOŽAJ SLOVENCEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
(mirovna pogodba, ustanovitev STO, Cona A in B), ki bo v sredo, 11. aprila 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prof. JOŽE PIRJEVEC.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi svoje člane na
29. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo 13. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. Na sporedu bodo: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročila načelnikov raznih odsekov, raz-rešnica starega ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno.
Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1983 - 84
9. abonmajski koncert
V četrtek, 12. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU
TRŽAŠKI OKTET
Umetniški vodja: JANKO BAN
Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
mali oglasi
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
UPRAVA OBČINE DOLINA
sporoča, da bo tudi letos priredila
tradicionalno 28. občinsko razstavo vin
in sicer 5., 6., 7. in 8. maja. Zainteresirani vinogradniki dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo od 12. do vključno 19. aprila.
koncerti
V okviru Nedeljskih koncertov bo daješ, 8. aprila, ob 11. uri v mali dvo-•ani gledališča Verdi nastopila vokalna skupina gledališča Verdi: izvajala bo skladbe posvetne polifonije iz republike Veneto. Vstopnice so na razpolago od ianes dalje pri blagajni gledališča (tel. It. 631-948).
POTOVALNI URAD
»A MJH O it A «
prireja naslednje izlete in potovanja :
od 28. 4. do 1. 5. — na RAB. Cena 110.000 lir
od 28. 4. do 1. 5. — na MALI LOŠINJ. Cena 98.000 lir od 25. 5. do 2. 6. - v NEW YORK in WASHINGTON Cer-a 1.498.000 lir 26. in 27.5. — na KRK. Cena 56.000 lir
od 6. do 13. 6. — v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO. Cena 795.000 lir
Vabimo tudi na 1-tedenska polet na bivanja v BOVEC. Cena od 138.000 lir dalje.
Vsak četrtek odhodi za RODOS, PALMA DI MALLORCA, COSTA BRAVA, KRF in ob petkih aa TUNIZIJO (Hammamet). Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Cicerone 4, telefon 60261.
telefon 040 - 775275
PRODAM Peugeot 104, letnik 1976, v dobrem stanju s plinsko napeljavo za 1.400.000 Ur. Tel. 040/229-349.
PRODAM prosto stanovanje pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na morje po ugodni ceni: dnevna soba, spalnica, manjša kuhinja, kopalnica. Tel. od 15. od 20. ure na 040/757-544 ali 756-854.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino.
IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na št. 040/575-145.
PRODAMO pohištvo po znižani ceni za radi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 ali 575-145.
FIAT 693 - Kipec prodam. Informacije telefon 0038 (06U/573001 po 19. uri.
PRODAM zemljišče v Šisanu blizu Pulju. Tel. 040/566-745.
NUDIM pomoč bolniku ali varstvo otroka. Tel. 003866/51173.
ADVOKAT, ItaUjan, odlično situiran, s stanovanjem v Trstu in vikendom, z jahto v Benetkah, žeU spoznati jugoslovansko žensko do 35 let, ki ima prepustnico, za prijateljstvo in more-
Dan vaše poroke ne bo tako zelo lep, če boste pozabili na slike
Ceretti
Trst - Korzo Italia 13 Telefon 68580
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 8. aprila ALBERT
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.42 — Dolžina dneva 13.11 — Luna vzide ob 10.36 in zatone ob 2.11.
Jutri, PONEDELJEK, 9. aprila
TOMAŽ
Vreme včeraj : temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1012,5 mb rahlo narašča, veter severovzhodnik 12 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Eleonora Meloni, Cristina PolseUi, Alberto Tonon, Tyler Ghezzo, Federica Mendizza, Martino Zavagno.
UMRLI SO: 87-letna Antonia Micolau-cich vd. Valli, 87-letna Elisabetta Frau-sin, 84-Ietni Giovanna Giannini vd. Brossuard, 70-letna Maria Vertovec por. Furlan, 77-letna Nicolina Gurtner por. Sciarrone, 72-letni Ubaldo Zega, 72-letni Giusto Kobal, 87-letna Augusta Panosch vd. Lumia, 90-letna Maria Trampuš vd. Cotar, 54-letni Francesco Burgio, 79-letni Vittorio Carciotti, 70-letna Lorena Brecciaroli por. Trevisini, 69-letni Franc Hervatin.
OKLICI : prodajalec Alessandro Bossi in prodajalka Lorena Loi, uradnik G ra-
nih Gianfranco Kobal in učiteljica Barbara Centis, inštalater Francesco Galvano in bolničarka Marisa Degano, avtoprevoznik Giorgio Coslovich in uradnica Antonella Gava, uradnik Franco Marši in uradnica Rita. Truglio, delavec Remigio Santoro in gospodinja Marisa Ma-rusig, carinski spedicioncr Paolo Furlan in uradnica Bruna Blocca.
|2à 7311(1
ZA VAŠO POROKO ...
»FOTOGRAFIJA« EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
ziano Zampino in učiteljica Monica Ber toni, mehanik Nevio Grossi in prodajal ka Gabriella Zadnik, strojnik Delio Si monich in prodajalka Marina Colugnat ti, komercialist Nicolò Petronio in bol ničarka Ines Tomadin, tapetnik Walter Ferluga in prodajalka Lorena Maria Sari.ini, strugar Franco Apollonio in delavka Marina Mauri, uradnik Gianfranco Milani in prodajalka Tiziana Sain, električar Moreno Nonis in uradnica Cinzia Ghersul, uradnik Paolo Fabio M uni in študentka Carla Boscato, mehanik Demetrio Ranieri in gospodinja Vincenza Guastella, brezposelni Antonio Marsano in delavka Immacolata Antonella Secco, elektrotehnik Franco Giuseppe Pachner in uradnica Maria Rosa Deni evi, nogometaš Claudio Bencina in študentka Ughetta Del Ninno, skladiščnik Claudio Stibilj in uradnica Marina Bencich, uradnik Maurizio Saletta in gospodinja Antonia Buttitta, finančni stražnik Leonardo Parabita in dninarka Carmela Scarano, uradnik Roberto Marmili in bolničarka Elisabetta Frausin, urad-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecchio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
* LOTE	R I J		A		
BARI	59	4	35	87	14
CAGLIARI	69	64	32	41	11
FIRENCE	68	28	13	22	85
GENOVA	50	16	33	23	36
MILAN	67	81	41	35	45
NEAPELJ	86	59	7	12	61
PAIJ5RMO	2	89	15	52	88
RIM	7	75	86	73	62
TURIN	88	23	85	61	48
BENETKE	71	56	81	4	84
ENALOTTO X 2 2 X 2 2 1 1 2	2X2
KVOTE:
12 — 40.627.000 lir 11 —	783.300	lir
10 —	67.000	lir
bitno poroko. Ponudbe obvezno s sliko poslati na naslov : Ingrassia, Cannaregio 233, 30121 Venezia, Italia. ZARADI OBNOVITVE LOKALOV nudimo številne priložnosti po znižanih cenah. Mnogo zanimivosti pa čakajo kupca na oddelku okrasnih predmetov. Obiščite nas brez vsakršne obveznosti. POHIŠTVO BIECHER, Ulica dell'Istria 27 - Trst, tel. 750-113. Naslov, katerega si velja zapomniti !
JOŽE BIZJAK prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred mesnico v Divači, naj se zglasi pri njem - Kraška c. 10.
PRODAM dve mladi kravi. Tel. na št. 040/226-573.
PRODAM Dyane, letnik 1981. Tel. št.
040/200-757 ob urah kosila.
OSMICO je odprl Ladi Kocijan, Dolina 147.
15-LETNI FANT, marljiv išče kakršnokoli delo. Tel. 040/824-900.
OSMICO je odprl Just Škrlj, Salež 44.
Toči belo in črno vino.
PRODAMO nezazidljivo zemljišče na kontovelski gmajni pri Vejni (3.370 kv. m). Tel. na št. 040/225-320. OSMICO ima Edvard Tul (Križpot 121 -Mačkolje). Toči črno in belo vino. OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni!
PRODAM gliser Rio 450 Top, motor Evinrude 50 HP ter prikolico vse v odličnem stanju. Tel. 040/228-688. RIVIERA prodaja v Skednju majhno konforino stanovanje v 1. nadstr. : soba, dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica, garaža. Ugodna cena. Tel. 040/224-426.
RIVIERA prodaja v Devinu skoraj novo stanovanje v 2. nadstr., 90 kV. m z garažo. Tel. na št. 040/224-426. GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik '83 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik '83 z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/224-426.
IŠČEM delo kot šofer, vozniško dovoljenje D-E-CAP. Tel. na 040/232-295. 37-LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo, eventualno tudi za poroko ali skupno življenje. Tel. 040/566-249: Giorgio.
DVA BALONA za prekritje teniških igrišč s kompletno napravo za Ogrevanje in razsvetljavo prodam po zelo nizki ceni. Tel. 040/224-426.
PEKARNA ŽUŽEK v Ul. Giulia 39 išče 15-letno vajenko/ca. Tel. 040/573-148. HIŠA z nekaj zemlje je po ugodni ceni naprodaj v Braniku pri Novi Gorici na lepem razglednem kraju; v oskrbovanem kraju na morju pri UMAGU pa je v prodaji dokončana zgradba na lepi, opremljeni parceli, primerna za počitniški dom. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6 - Trst, pod šifro »Goriška ali morje«.
OSMICO ima Ivan Antonič v Cerovljah št. 34. Toči črno in belo vino.
V BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Peta ros. Toči pristno belo in črno vino.
PRODAM FIAT 126, letnik '76, 1.800.000 Ur. Telefonirati na št. 52115 v večernih urah.
I. de Felszegy
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 793814
—	Vsi domači In tu|l artikli za zobozdravnlško rabe
—	Za|amčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotanle
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
radio - tv - radio - tv
Nedelja, 8. aprila ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 9. aprila ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
9.55 Maša
11.55 Tednik o verskih aktualnostih 12.15 Linea verde
13.00	Dnevnik - ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	V teku nedelje. . .
14.25 športne vesti 15.35 Ddscoring
16.20 in 17.20 Športne vesti
18.30	90. minuta
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo
Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	... e la vita continua, 5. in 6. nadaljevanje
22.30	Dnevnik
22.40	športna nedelja 23.45 Mamila: kaj narediti 00.15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Veliki izvajalci
11.00	Più sani, piu belli - tednik o zdravju in estetiki
11.40	H terrore del circo - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Blitz: predstave in šport
14.00	Piccoli fans
14.40	Blitz šport: kolesarstvo 15.05 Blitz šport: Altantic City:
Boks
15.30	Blitz šport: Agnano: konjske dirke
16.40	Blitz šport: kolesarstvo
Ljubljana
9.20 Poročila
9.25 Živ žav - otroška matineja
10.15	Modro poletje - mladinska nanizanka
10.45	F. Boyer: Življenje Berlioza -nadaljevanka
11.40	625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.05	Poročila
15.10 Trobentač v belem klobuku -film
16.40	športna poročila
16.55	Zvezde plešejo
18.30	Visok pritisk - zabavnoglasbena oddaja
19.05	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
19.57 Propagandna oddaja
20.00	Nekaj vmesnega - nadaljevanka
20.55	PJ v nogometu : Vardar - Železničar
21.15	športni pregled
21.45	Slovenci v zamejstvu
22.15	Poročila
CANALE 5
8.30	Enos - TV film
9.30	Ralphsupermaxieroe - TV film 10.45 Šport: Košarka
12.15	šport: ameriški football
13.00	Super-classifica Show
14.00	Kojak - TV film
15.00	La rivolta di Haiti - film 16.50 I re del sole - film
18.30	Lou Grant - TV film
19.30	Dallas - TV film
20.25	Radici - TV priredba 22-25 Flamingo Road - TV film
23.25	Prendila è mia - film 1.25 Cittadino dannato - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanke
9.00	Storie buffe in TV - risani filmi
9.30	L’uomo ragno - risanke 9-45 Superamici - risanke
10.30	A Team - TV film 11-30 Sport A tutto .gas
12.00	šport : nogomet J3.00 Fascination speciale
15.00	Non si uccidono così anche i cavalli? - film
17.20 Disco Dance Neapelj - Milan - New York
18.30	A Team - TV film
19.30	Dynasty - TV film 20-25 M’ama non m’ama show 22-30 Mai dire si - TV film
23.30	La notte dell’iguana - film L30 Alfred Hitchcock presenta -
TV film
ITALIA 1
8-30 Mimi e la nazionale di pallavolo
8-55 Marco Polo - risanke 9.20 Mimi e la nazionale di pallavolo
9.45 Marco Polo - risanke
10.15	Cielo giallo - film
12.00	Angeli volanti - TV film 13-00 šport: Grandi Prix
14.00	Dee Jay Television
17.20	Končni izidi in lestvice B lige
18.00	Blitz šport: Agnano : konjske dirke
18.30	Rim: Nagrade tujega tiska italijanskim filmom
18.50	Dnevnik 2 - Gol flash Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.50	Dnevnik 2 - Poročila
20.00	Dnevnik 2 - Domenica sprint
20.30	Ci pensiamo lunedi, glasbena oddaja
21.50	Hill Street giorno e notte -TV film
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.50	Dnevnik 2 - Trentatrè - tednik o medicini
23.20	Šola in vzgoja: razvoj razum nosti
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.15	Città senza mura
12.30	L’altro suono
13.00	Dancemania
14.00	Dnevnik 3 - Neposredni šport ni prenosi
Cunetta: Motokros
16.50	La parmigiana - film
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni šport
19.40	Disco slalom
20.30	Domenica gol
21.30	Prove d’autore 22.05 Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo B lige
23.15	Jazz club
Zagreb
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslovanska šola borilnih veščin
13.30	Prehranjevanje rastlin
14.00	Narodna glasba
14.30	Modro poletje
15.30	Nedeljsko popoldne 17.35 Stvar - ameriški film
19.30	Dnevnik
20.00	Nekaj vmesnega - nadaljevanka
20.55 PJ v nogometu: Vardar - Že-ljezničar
21.15 Športni pregled 21.45-Morje, ljudje, obale - reportaža
Koper
17.00	Videomix - glasbena oddaja
19.00	Risanke
19.30	Stičišče - tednik TV dnevnika 19.45 Visok pritisk - glasba, vesti,
novosti
20.30	Ovaduh - film
Igrajo: J. L. Trintignant, Klaus Kinski, Frank Wolf
22.00	Na pragu svobode - dokumentarec
22.30	Srečanje z jugoslovanskimi pevci
16.30	Antonio e Placido attenti ragazzi. .. chi rompe paga -film
18.30	Supercar - TV film
19.30	II circo di Sbirulino 20.25 Bene bravi bis
22.30	L’etrusco uccide ancora - film 00.30 Girotondo con la morte - film
TELEPADOVA
14.00	Dolci inganni - film
16.00	Movin’on - TV film
17.00	Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film
18.00	Lamù - risanke
18.30	Tigerman - risanke
19.00	L’incredibile Ilulk - TV film
20.00	Lupin HI. - risanke 20.20 Causa di divorzio - film
22.00	Agente Pepper - TV film
23.00	Una nave tutta matta - film 00.30 Gli invincibili - TV film
TRIVENETA
6.00	Film
7.30	in 8.30 Risani filmi
9.30	H soffio del diavolo - TV film
10.30	Q.P. Coupon
13.00	Film
14.30	Dražba preprog
20.00	Sport e brivido - dok.
20.30	Film
22.00	Šport: vse o motorjih
23.00	Film
1.00	Haroskop 1.15 Film
3.00	TV film
TELEFRIULI
10.30	Regione verde
11.00	Si o no
13.00	Un vero sceriffo - TV film
14.00	Fogolar
19.30	Friuli sport 20.25 Film
22.15	Ciao Èva, dall’Italia con a-more - show
23.15	Horoskop
23.30	Braccati a morte - film
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kràtke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	Življenje na zemlji
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Šola in vzgoja : Obiščimo muzeje
16.00	Secret Valley, 9. epizoda
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	I problemi del sdg. Rossi, ekonomski tednik
17.55 Kristus v Cerkvi 80 let
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
20.00	Dnevnik
20.30	... e la vita continua, 7. in 8. nadaljevanje
22.25 Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40 Posebna oddaja Dnevnika 1
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi?, oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti, igre, gostje
16.30	Šola in vzgoja: Tehnologija
17.00	Vediamoci sul due: knjižne, gle-
Ljubljana
8.50 in 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila
17.25	Meseček, otroška serija
17.55 Odrski jezik, izobraževalna oddaja
18.10	Naši znanstveniki : Jurij Vega
18.25	Podravski obzornik
18.40	Pet minut za rekreacijo
18.45	Rock portret:	Laboratorija
zvuka
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik
20.00	G. Santic: Jaz, Radq Tomov, monodrama
21.05 Glasbeni magazin: Nocoj o o-peri
22.10	Dnevnik H.
Zagreb
15.40	TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Slovenske ljudske pravljice
18.00	Lukičijada, otroška oddaja
18.45	Podium, mladinska oddaja 19.30 Dnevnik
20.00	čudežni suknjič - drama
21.10	Izbrani trenutek
21.15	Svet danes, zunanjepolitična oddaja
21.45	En avtor, en film
CANALE 5
9.00 Una vita da vivire - TV pri-
10.30	Alice - TV film 11.40 Help!, glasbena igra 12.15 Bis, nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri TV priredba
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere
16.50	Hazzard - TV firn
18.00	L’albero delle mele - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig, Zag, kviz
20.25	Radici - TV priredba
22.25	Flamingo Road - TV film 00.25 Forzate il blocco, firn
RETEQUATTRO
9.00 Operazione sottoveste - TV film
9.30	Flò TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Pantasilandia - TV film 1L30 I giorni di Bryan - TV film
13.30	Maria Maria TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	Oltre il destino, fi’ni
16.50	L’uomo ragno, risanke
17.20 Mastcrs, i dominatori dell’universo, risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje
20.25	La vendetta della Pantera Rosa, film
22.30	Maurizio Costanzo Show
24.00	II vecchio e il mare, film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	Donne. . . botte e bersaglieri, film
11.30	Phyllis - TV film
12.00	GU eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim, Bum, Barn
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Harry ’O. - TV film
16.00	Bim, Bum, Barn
17.30	Una famiglia americana - TV film
dališke in druge novosti
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
18.15	Spaziolibero:	programi pristo-
panja
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	Dnevnik 2 - Spaziosette : dogodki in osebnosti
21.25	La nave perduta: Dogodivščine na Južnem tečaju
22.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.45	II brivido dell’imprevisto - TV film
23.15	Judovsko življenje in kultura
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.15	Ponte di legno: smučanje
15.30	La Pizzolada del Passo S. Pellegrino: alpsko smučanje
16.00	Nogometno prvenstvo B-lige
18.25	L'orecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Ponedeljkov deželni šport 20.05 Šola in vzgoja: Komunikacije v
letu 2000
20.30	Evropska kulturna mesta: A-tene
21.15	Dnevnik 3
21.25	Šola in vzgoja: učiteljica v sar-
dinskem mestecu
22.15	Ponedeljkov proces
23.15	Dnevnik 3
Koper
14.00 Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
OPČINE — Komemoracija talcev OPČINE — Zaključek revije Primorska poje
GORICA — Obmejno mladinsko srečanje
TRST — Konferenca M. Vrhunca GORICA — Spoznavajmo svet in domovino
TRST — Odprtje filatelistične razstave krožka »Košir«
BOLJ UNEC — Občni zbor lovcev ter ŠPORTNI PREGLED
16.30	Odprta meja - Videoteleks
17.00	Poročila 17.05 TV šola
Bog Bizon, dok. film
17.30	Ovaduh, film
19.00	Športni pregled
19.30	Dnevnik - Stičišče 19.50 Deset minut glasbe
20.00	Narodni park »Daimiel«, dok.
20.30	Monroesovi - TV film 21.20 Dnevnik - Vse danes
21.30	Franz Liszt : Koncert za klavir in godala
22.00	Nočni film
18.30	L’uomo da sei milioni di dottori
19.40	Italia 1 - kratke vesti 19.50 I Puffi, risanke 20.25 Amori miei, film
22.30	New York, New York - TV film
23.30	Samurai - TV film 00.30 Assassinio al sole, film
TELEPADOVA
14.45	Gli emigranti - TV priredba
15.30	Ronefor, medicinska rubrika
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Forza Sugar, risanke
17.30	Sampey, risanke
18.00	Lamù, risanke
18.30	Tigerman, risanke
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20 Sono fotogenico, film
22.00	Trenutek resnice
23.00	Hawai - TV film Squadra Cinque Zero
24.00	Di Tressette ce n’è uno, tutti gli altri son nessuno, film
TRIVENETA
12.40	Lspettore Bluey - TV film
13.30	Voghi, risanke
14.00	Birdman e Gulaxy Trio, risanke
14.30	Film
16.30	TV firn
18.00	Scooby Doo, risanke
18.30	Medusa, TV film
19.30	Ti ugaja fotografija?
20.30	Grido di vendetta, film
22.00	B soffio del diavolo - TV film
TELEFRIULI
13.30	Starzinger, risanke
14.00	Cara cara - TV film
15.30	La città nera, film
16.45	Da ali ne
17.30	Firehouse Squadra 23 - TV film
18.00	Space Games
19.00	Cara cara - TV film 20.25 Šport: nogomet
22.15 Detective anni '30 - TV fL’m
23.30	Decimo mese, film
RADIO
Nedelja, 8. aprila RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik ;
14.00	Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.45 Glasbeni pot puri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Krtek samovrtek«. Radijska igra, ki jo je napisal Aleksander Marodič;
11.15	Glasbeni potpuri; 1.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
RADIO OPČINE
Do 10. ure glasba za vsakogar;
10.00	Jutranji val Radia Opčine, v studiu Mira in Marino; 11.35 Prostor intervjujev; 13.00 Oddaja SKD Tabor; 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 20.00 Radio Opčine, glas, ki povezuje vas; sledi non stop glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba : Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Prometni servis - EP;
8.15	Polje, kdo bo tebe ljubil; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Objave; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah - Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik - Objave - EP; 17.30 Nedelja na športnih igriščih.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček ; 7.00 Dober dan dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna ; 10.35 Vrtiljak; 1.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Napoved programov; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.30 Kaj je novega?; 15.30 Popevka tedna; 16.00 RK Count d^wn; 17.45 Lestvica LP; Športna nedelja; 20.00 Zaključek.
Ponedeljek, 9. aprila
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro Jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica ; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik:	Almanah:	Sedma stopnja
sreče. Svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbeni potpuri;
10.10	Iz koncertnega in opernega repertoarja : Giacomo Puccini: Manon Lescaunt (1. in 2. dejanje) ; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri;
12.00	Skrivnost verstev. Pripravlja Helena Jovanovič ; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih : Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«; 14.30 Tja in nazaj ; 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. Pripravila Minka Pahor (ponovitev) ; 16.30 Tja in nazaj;
17.10	Mi in glasba: Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana ; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin ; 18.30 Glasbene raznolikosti.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere - EP - Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbene šole: tekmovanje učencev in študentov glasbe; 14.00 Novosti naše diskoteke - Objave -EP; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik ; 17.00 V podaljšku; 17.33 Primorska poje: ocena revij na Opčinah, v Divači in Šmarjah pri Kopru; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltoll|anskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček; 7.00 Dober dan dan; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Chinassi; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Ciao ragazzi; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi, ponovitev; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Popolari e dintorni; 18.00 New dance; 18.45 Operni glasovi: Zlata Ognajno-vič; 20.00 Zaključek.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Okrogla miza v Krminu
Varčevanje v zdravstvu je potrebno dogovoriti pa se je treba o oblikah
Varčevanje na področju zdravstva je potrebno, vendar je mogoče omejiti izdatke tudi drugače, brez zapiranja novih in funkcionalnih bolnišnic. To je splošno izhodišče, ki so ga opredelili na petkovi okrogli mizi v Krminu, v avli tamkajšnje nove in sodobno urejene bolnišnice. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj je bilo prisotnih, poleg upraviteljev občin krminskega območja, lepo število članov skupščine in upravnega odbora KZÉ, zdravnikov in drugih uslužbencev goriške in krminske bolnišnice, bili so prisotni nekateri deželni svetovalci itd. Škoda, da ni bilo deželnega odbornika Renzullija, čeprav je bila njegova udeležba napovedana. Najbrž se namerava udeležiti ožjega sestanka, za katerega je dal pobudo predsednik goriške pokrajinske uprave in na katerem bodo sodelovali sa-
ODBOR
ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
Vpisuje otroke za počitniška letovanja v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija (za otroke od 7. do 13. leta).'v Savudriji od 10. do 24. julija (za otroke od 8. do 12. leta). Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Ul. Malta 2 vsak delavnik od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Tel. 84-644.
mo predstavniki KZE ter upravitelji nekaterih občin.
Tako ali drugače, je bilo petkovo srečanje, pravzaprav bi ga lahko imenovali kar okrogla miza, koristno, čeprav mestoma tudi dokaj živahno.
V načrtu deželnega odbornika o reorganizaciji javne zdravstvene, službe so tudi pametni in upoštevanja vredni predlogi, vendar ni mogoče sprejeti načina, kako namerava dežela uravnavati, oziroma omejevati izdatke v zdravstvu, so ocenili nekateri od udeležencev pri okrogli mizi.
Kako in na katerih področjih varčevati, naj bi odločali v okviru Goriške krajevne zdravstvene enote. Mogoče bi bilo, z notranjo in primerno preureditvijo celo ohraniti vse štiri javne bolnišnice, od katerih so tisto v Krminu dogradili pred štirimi leti, medtem ko tisto v Tržiču šele dograjujejo. Ne gre ob obravnavanju trenutnega stanja pozabiti na velika finančna sredstva, ki so bila v preteklosti vložena za gradnjo teh struktur!
Vprašanje, kako in na katerih področjih začeti varčevati je torej sila zapleteno in ga najbrž ne bo mogoče razrešiti čez noč, z enostransko odločitvijo dežele, čeprav po drugi strani ni mogoče prezreti naraščajočega primanjkljaja. Slišati je že vesti o 10 do 12 milijardah, ki bi jih KZE na Goriškem nujno potrebovala za ohranitev sedanje ravni storitev v tekočem letu, za izplačilo zaostankov na račun mezdnih izboljšav itd.
Težka vprašanja, ki jih bosta morala v zelo kratkem času rešiti skupščina in upravni odbor KZE, zdaj, ko je bila po dvomesečnem obdobju vendarle (čeprav samo formalno) rešena upravna kriza. Na petkovi seji upravnega odbora je bil namreč za predsednika upravnega odbora Goriške KZE s šestimi glasovi (tri glasovnice so bile bele) izvoljen Cesare Calzolari.
V DEŽELNEM SVETU
Interpelacija KPI o okrožnici goriške prefekture
Deželni svetovalci KPI Bratina, Pascolai, Padovan in Iskra so te dni vložili pismeno interpelacijo v zvezi z o-krožnico goriške prefekture z dne 21. marca letos, glede omejevanja stikov krajevnih ustanov na Goriškem z občinami in drugimi ustanovami v sosednjih državah.
Podpisniki interpelacije ugotavljajo, da so taki odnosi del politike odprte meje, del politike miru in sodelovanja ter skupnega načrtovanja in reševanja številnih vprašanj. Podpisniki vprašujejo, kakšne ukrepe je deželni odbor sprejel pri osrednji vladi, da bi se objasnilo vprašanje in krajevnim upravam omogočilo nemoteno sodelovanje.
Baletni večer v sredo ? Verdijevem gledališču
Sodelujejo gojenci petih plesnih šol
Plesalci petih baletnih šol iz naše dežele in gostje šole Piccola Accademia Antoniana iz Chiavarija bodo v sredo, 11. t.m. nastopili na baletnem večeru v Verdijevem gledališču v Gorici, ki ga pripravlja Maria Theresia Club iz Gorice, pod pokroviteljstvom predsedstva deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in v sodelovanju z deželnim odborom Združenja za raziskave rakastih obolenj. Izkupiček predstave bodo v celoti namenili o-menjenemu združenju.
Na prireditvi bodo nastopili gojenci plesnih in baletnih šol »Luigi Gal-biati« iz Foljana, »Tersicore« iz Gorice in Tržiča, plesne šole Ceron iz Vidma in šole, ki deluje v okviru Società Ginnastica Triestina. Kot gosti bodo sodelovali gojenci Piccole Aca-demie iz Chiavarija.
Osnovni namen prirediteljev je razširiti med občinstvom poznavanje plesne in baletne kulture in različnih izraznih možnosti in omogočiti mladim gojencem možnost nastopa pred širšo publiko.
Program prireditve je dokaj obsežen, saj bodo predstavili kar sedemnajst plesnih točk. Režija in koreografija celotne prireditve je delo Co-rinne Brandolin Prandi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni dvorane Verdi (tel. 83139).
Predavanji o slovenskih narečjih
Inštitut za vzhodnoevropske jezike in njiževnosti na videmski fakulteti za jezike bo v sredo in četrtek, 11. oz.
Dijaki mednarodnega devinskega zavoda obiskali slovensko šolo v Gorici
Dijake slovenskih srednjih šol v Gorici so v petek popoldne obiskali dijaki mednarodnega zavoda Združenega sveta iz Devina. Za ta prijetni obisk sta se domenila 'ravnatelj tega zavoda prof. D. B. Sutcliffe in ravnatelj slovenskega klasičnega liceja v Gorici prof. Milko Rener, ki je goste tudi sprejel v imenu vseh slovenskih šol, saj so na srečanje prišli tudi dijaki drugih slovenskih šol v Gorici in tudi nekateri profesorji.
Na srečanju so se najprej pomerili v treh disciplinah, v dveh so zmagali goriški dijaki. Potem je sledila za-
kuska s prijateljskim klepetom med našimi dijaki in dijakinjami ter kolegi iz Devina, ki so tja prišli študirat z vseh kontinentov. Pogovor je potekal v slovenščini, italijanščini ter angleščini, ki je uradni jezik v tem zavodu.
Na povratno srečanje v Devin bodo šli goriški slovenski dijaki 16. a-prila. Mednarodni zavod kaže veliko zanimanje za vso tukajšnjo realnost in skupine dijakov so obiskale tudi druge šole ter kulturne ustanove v naši deželi.
D Banca Agricola Gorizia = -„1 3 Kmečka banka Gorica-»'
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
,e:i mm
La Goriziana
________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D- D'AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
V Kulturnem domu filmska premiera
Kinoatelje je v petek zvečer v Kulturnem domu predstavil drugo slovensko filmsko premiero, »Trije prispevki k slovenski blaznosti« treh mladih režiserjev žare Lužnika, Borisa Ju-raševiča in Mitje Milauca.
Po »Dihu«, ki je bil na sporedu pred nekaj tedni, se je goriški publiki predstavila druga filmska novost, ki uvaja v tradicijo slovenskega filma nove oprijeme in ponuja nove teme. Zanimivost tega filma pa je tudi v tem, da je razdeljen V tri epizode, ki pa so med seboj povezane z ne kako vsebinsko nitjo. Prva epizoda govori o kroniki zločina in se sprašuje, kaj je zločin oziroma kdo je zločinec. Drugi del, kronika norosti, ponazarja sodobnega Orfeja in Evri diko. Sklepna epizoda, kronika upora, pa se odvija v utesnjenem stanovanjskem naselju — getu.
Brez dvoma velja povedati, da je film v nekaterih pogledih zanimiv zaradi tematike, ki jo obravnava, včasih pa je podajanje dogodkov le preveč metafizično, včasih pa prema-
lo. Sicer pa velja poudariti novost, ki jo delo predstavlja.
To so nekateri filmski delavci, ki so sodelovali pri realizaciji tega filma, med srečanjem z goriško publiko tudi poudarili. Naj ob koncu povemo, da bo Kinoatelje v teku sezone predstavil še tretji slovenski prvenec, ki bo na sporedu konec me seca.
K D Briški grič vabi na kulturno prireditev *
V Števerjanu pripravljajo, na pobudo KD Briški grič, kulturno prireditev pod naslovom »Pomlad v Br-,dih«. Na sporedu bo v soboto, 14. t.m., ob 21. uri v prostorih na Bukovju. Nastopil bo Briški oktet, svoje pesmi pa bo recitiral Marko Kravos. Istočasno bodo pripravili tudi razstavo slik števerjanskega umetnika Vladimira Klanjščka.
Proces zaradi tihotapstva cigaret preložili
Razsodba bo znana šele v sredo
Mimo splošnega predvidevanja, da bo sodišče še v petek zvečer izreklo razsodbo in tako zaključilo maksi-proces o tihotapstvu s cigaretami, je predsednik Succi zaradi pozne ure preložil razpravo na sredo, 11. aprila, ob 15.30, ko bodo posegli še zadnji branilci, nato pa se bo sodni zbor u-maknil v posvetovalno dvorano za izoblikovanje razsodbe.
V proces je kot znano vpletenih dvanajst oseb: štirje finančni stražniki, trije Goričani in pet avtoprevoznikov iz Coma. Državni tožilec Pavese je v petek zahteval zanje rekordno visoke kazni: skupno 77 let zapora in več kot 421 milijard lir globe. Poprečno naj bi vsak obtoženec moral plačati okrog 30 milijard lir globe. Kako bi to sploh bilo možno, ostaja uganka.
Pomisliti je namreč treba, da bodo denimo finančni stražniki, v primeru obsodbe (ki je najbolj verjetna), izgubili delovno mesto, vse njihove »prihranke« v času od maja do julija 1981, ko naj bi po obtožnici tihotapili, pa je sodstvo že zaplenilo, šlo je vsekakor za vsote, ki so se sukale med 8 in 13 milijoni lir. Kako naj bi torej razpolagali s 30 in več milijardami?
čestitke
Ob 42. rojstnem dnevu voščijo dragemu Mariu Devetaku s Poljan vse najboljše žena, otroci, mama, sestra z družino in ostalo sorodstvo.
Eriko in Ivana Plesničarja je razveselilo rojstvo JANE
Srečnima staršema čestitajo: šoferji, mehaniki, uradniki in sodelavci avtoprevozniškega pod jet ja La Goriziana.
izleti
Ob rojstmi male JANE
čestitajo Eriki in Ivanu Plesničarju prijatelji iz podjetja Espego.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi na velikonočni ponedeljek, 23. aprila, popoldanski avtobusni izlet v Branik (Rihemberk), z družabnostjo in skupno večerjo. Prijave od 9. do 13. t.m. od 10. do 12. ure na sedežu.
Društvo priredi 10. maja štiridnevni izlet po Dalmaciji in v Sarajevo. Prijave samo 9. in 10. t.m.
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 15. t.m., pohod na Vipavsko z ogledom znamenitosti v Vipavskem Križu. Odhod bo ob 8.30 s Travnika, oziroma ob 9. uri iz Dobravelj. Prevoz z lastnimi sredstvi.
12. aprila priredil predavanji o zahodnih 'slovenskih narečjih. Gost inštituta bo prof. Tine Logar. Obe predavanji bosta v prostorih inštituta (predavalnica št. 15) in sicer v sredo s pričetkom ob 16. uri, v četrtek pa ob 10. uri.
V NOVI GORICI
Koncert Slovenskega kvinteta trobil
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo v torek, 10. t.m., ob 20.30 5. koncert zelenega glasbenega abonmaja. Nastopil bo Slovenski kvintet trobil, ki ga sestavljajo priznani solisti in glasbeni pedagogi. Proste vstopnice bodo v prodaji uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
predavanja
V predavalnici v Ul. della Croce 3 bo jutri ob 17. uri predavanje o reformi pokojnin. Predavanje organizira Društvo slovenskih upokojencev.
prispevki
Za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu je Leda Marušič vdova Pavlin darovala 10 tisoč lir, v isti namen NN iz štandreža 10 tisoč lir.
Nadvse uspešno poteka zbiranje denarnih sredstev v sklad za poimenovanje osnovne šole v Ul. Vittorio Veneto po Francetu Bevku. V zadnjih tednih so člani pripravljalnega odbora nabrali naslednje prispevke: Kmečka banka 500 tisoč lir, Mirko Ferlan 50 tisoč lir, Orlando Semolič 20 tisoč lir, Ivo Bolčina 10 tisoč lir, podjetje La Goriziana 300 tisoč lir, Jože Cej 30 tisoč lir, Matej Makuc 50 tisoč lir, trgovina Čotar 50 tisoč lir, Silvan Skok 50 tisoč lir, Milko Quinzi 10 tisoč lir, Anita Breganti 20 tisoč lir, Maja Ožbot 50 tisoč lir, Marko Faganel 50 tisoč lir, Tamara Kosič 10 tisoč lir, Erik Zavadlav 30 tisoč lir, Sara in Mitja Bresciani 10 tisoč lir, Marko in David Susič 50 tisoč lir, ZSKP - Gorica 50 tisoč lir, družina Paulin (namesto cvetja na grob Helene Humar) 50 tisoč lir, trgovina Podgornik — blago v vrednosti 100 tisoč lir, podjetje Centralsped 50 tisoč lir, podjetje Sulko 25 tisoč lir, Gotour 20 tisoč lir.
Ob obletnici smrti moža Viljema daruje Angela Nanut 50.000 lir za kulturno društvo »Oton Župančič« iz štandreža.
kino
Gorica
VERDI 14.45—21.00 »Fanny e Alexander«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Altri desideri particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.30-22.00 »Mi manda Pi-cone«
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »L’ospedale più pazzo del mondo«.
PRINCIPE 15.00-22.00 »Cujo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.30 »Tom in Jerry, večna prepirljivca«. 16.30, 18.30 in 20.30 »Bliskoviti tiger«.
SVOBODA 16.30 »Tom in Jerry, večna prepirljivca«. 18.30—20.30 »Roparji izgubljenega zaklada«.
DESKLE 17.00 »Zvezdica zaspanka«. 20.00 »Seks na motorju«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinski lekarna, Ul. sv. Mihaela tel. 210-74.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
Ane Bregant Češčut
sc zahvaljujemo župniku g. Komjancu in drugim duhovnikom za opravljeni obred, domačemu zdravniku dr. Marjanu Cijanu za izkazano skrb, darovalcem cvetja in v dobre namene, pevskemu zboru, vsem, ki so nam tako ali drugače izrazili sožalje, vsem, ki so kakorkoli pomagali na dan pogreba in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
češčutovi
Sovodnje, 8. aprila 1984
Zaključni abonmajski koncert GM
Dela primorskih skladateljev v izvedbi Tržaškega okteta
GOJMJR DEMŠAR
Izbran spored vokalnega ustvarja nja bo prihodnji četrtek predstavil v Kulturnem domu Tržaški oktet. Njegov umetniški vodja Janko Ban je tokrat posegel pio zborih primor skih avtorjev in jim na zaključek dodal še nekaj koncertnih priredb ljudske pesmi iz širšega slovenskega prostora.
Koncertni program bo uvedlo pet zborov starejših glasbenih ustvarjalcev. Najprej tri pesmi iz obdobja, ki ga radi poimenujemo kot čital-niško. Slišali bomo Hrabroslava Vogriča OBLAČEK, Hrabroslava Vola Tiča NJEN VENČEK in PRI OKNV SVA MOLČE SLONELA Antona Haj-driha, avtorja priljubljene pesmi Jadransko morje.
Iz let pred prvo svetovno vojno, ko si je slovenska zborovska glasba že zastavila višje umetniške cilje in se pričela vraščati v evropski glasbeni razvoj, sta nadaljnji dve pesmi: Emila Adamiča VASOVALEC in Vasilija Mirka NA TRGU. Naj povemo, da sta ta dva zbora in Vogričev Oblaček zagledala beli dan v Trstu.
Spored bo Tržaški oktet nadaljeval z zbori sodobnih primorskih glasbenih ustvarjalcev.
Pesem NOČ PRIHAJA V MOJO TIHO SOBO je Aleksander Vodopi vec napisal za natečaj zborovskih pesmi na Cankarjevo besedilo, ki ga je pred leti razpisala Glasbena ma tiča. Če je za Vodopivčev zbor zna čilen sodobni glasbeni izraz pa se Zorka Hareja GRMADA - KRES (Štefan Tonkli) giblje še v lradi cionalnem slogu.
Novejšega datuma je Ignacija O te ZUBELJ NAD VASJO (Boris Pan gerc), kot glasbeni spomenik ne-
sreče, ki ga je Dolini prizadejala eksplozija naftovoda.
V pesmi TRUDNI OD DELA je Stane Malič smiselno glasbeno poustvaril socialno temo poezije Srečka Kosovela.
Prvi del koncerta bo zaključil Ubalda Vrabca TOLMIN — na poezijo Alojza Gradnika, ki je značilna tudi za uporniško tematiko najnovejšega Vrabčevega dela — opere Tolminski punt.
Drugi del koncerta je posvečen ljudski pesmi s posebnim ozirom m slovensko glasbeno folkloro v videmski pokrajini. Najprej dve pesmi iz Ukev, ki jih je zapisal Pavle Merkù ZAKAJ MI Tl LIPCA TAK PRECVETEUJAŠ in KJE ME MO MO-ŠNA SKUOZ TA RINČICA ŠUA. Sledita dve beneški BERI, BERI ROŽ MARIN ZELENI Nina Špehonje, ki vodi tudi pevski zbor Pod lipo v Bamasu ter SVIET LIENART Toni-naca Hvalice, vodje zbora Rečan v Ljesi.
Iz lepe rezijanske deželice pa sta na sporedu pesmi DA J ÓRA MA ČANYNAUA in DA HÓRA TA ČA NINAWA, ljudski melodiji s podobnim besedilom a različno glasbeno obdelavo, prav v priredbi Pavleta Merkuja, druga pa v priredbi Valenza Voduška.
Koncert Tržaškega okteta bodo zaključile štiri ljudske v koncertni pri redbi, ki sodijo med najboljše v tovrstni slovenski glasbeni literaturi.
Slišali bomo prekmursko ljudsko LJUBI KONJA JAŠE, v priredbi Franceta Marolta, primorsko SIJAJ MI,- SONČECE v priredbi Uroša Kreka ter dve belokranjski: SVAT-SKÉ PESMI v priredbi Matije Tomca in Jakoba Ježa IGRAJ KOLCE.
Smiselno sestavljenemu sporedu nekaterih najlepših del umetniške in ljudske pesmi, je vrlemu tržaškemu vokalnemu ansamblu in njegovemu umet niški vodji Janku Banu samo čestitati in jim dati polno priznanje.
Glasba - nujna vzgojna naloga
Ko smo prisostvovali letošnjim revijam glasbenih šol Primorske, ki so se odvijale pod naslovom Srečanja '84, m Opčinah, v Gorici, v Portorožu in v Sežani ter na zaključni reviji preteklo sredo v Kopru, je bilo vseskozi prisotno vprašanje ali je pravilno vrednotena glasbena vzgoja v splošnem vzgojno-izo-biUževalnem sistemu.
Ni tu mesto, da bi vprašanje glasbene vzgoje širše razčlenjevali. Dotaknili bi se le nekaterih spoznanj, ki jih srečujemo.
Čeprav je že davno potrjeno, da je glasbena vzgoja zn otrokovo skladno emocionalno in intelektualno razvijanje in za oblikovanje osebnosti nujno potrebna, vedno ponovno ugotavljamo, da je odnos do mesta in vloge glasbenih šol v splošno izobraževalnem sistemu še vedno premalo osveščen.
Da je glasba v smeri naciona’ne, družbeno-moralne in kultumo-estetske vzgoje zelo pomemben dejavnik ne more nihče zanikati. Tudi dejstvo, da danes razvejena glasbena dejavnost zasipava človeka tudi v mehanizirani obliki od jutra do večera, govori o njeni pomembnosti. Pa vendar smo priča o nezainteresiranju, omalovaževanju in nepoznavanju te problematike s strani tistih, ki bi bili pokicani da pomagajo razreševati in usmerjati to dejavnost. Slednje je opazno še posebno ko gre za področja, ki niso v bližnjem stiku s kulturnimi centri. Glasbene šole so v takem okolju prepuščene same sebi ter brez potrebne povezave in strokovne pomoči hirajo ob vsej dobri volji posameznih pedagogov ter se ne morejo ustrezno razvijati.
Morda bo boljša povezava primorskih glasbenih šol med seboj in z drugimi glasbeno-pedagoški mi centri pripomogla k bolj načrtnemu in smotrnemu delu na tem področju. V tej smeri so nedvomno tudi revije glasbenih šol zelo pomembne.
Zaključna revija v Kopru, ki je našla ustrezno lokacijo v dvorani Pokrajinskega muzeja, je pokazala zavestno pripravljenost glasbenih pedagogov, dvigniti glasbeno šdstvo na višjo kvalitetno raven. Če izvzamemo posamezne dijake, ki so se izkazali kot glasbeni talenti , je treba reči, da je bil nastop v celoti zelo skrbno pripravljen. Srečanje je potekalo gladko, brez spodrsljajev, tako, da dveurni program ni utrudil. Priznanje je treba izreči organizatorjem, da so program popestrili s tem, da so vključili raznovrstne instrumente : klavir, violino, flavto, klarinet, trobento, pozavno, kitaro, harmoniko, kjunasto flavto, ksilofon, pa še trobilni kvintet, katerega člani so odlično zaključili revijo.
Pred nastopom je imel pozdravni nagovor predsednik Društva glasbenih pedagogov Primorske prof. Evgen Prinčič, ki je ob zaključku izročil predstavnikom glasbenih šol Tolmin, Šempeter, Nova Gorica, Ajdovščina, Sežana, Postojna, Glasbena matica Trst, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Piran, diplome o sodelovanju.	dg
Najbolj prodano v Tržaški knjigami
1.	»ZGODOVINA SLOVENCEV« (Cankarjeva založba)
2.	»SVETOVNA ZGODOVINA« (Cankarjeva založba)
3.	Dorče Sardoč: »TIGROVA SLED« (Založništvo tržaškega tiska)
4.	»SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO« (Cankarjeva založba)
5.	Jurij Dalmatin: »SLOVENSKA PROTESTANTSKA PESMARICA« (Mladinska knjiga)
Knjige so bile najbolj prodane na nedavnem knjižnem sejmu
Osma revija Primorska poje v goriškem Avditoriju
Večjo pozornost posvetiti intonaciji zborov
IVAN SILIČ
Osma revija »Primorska poje« je bila dne 31. marca v Avditoriju v Gorici, kjer je nastopilo 11 pevskih zborov: skupina »Stu ledi« iz Trsta, dekliški zbor »Goriška Brda«, moški zbori »KK Vipava« iz Šempetra, »A. Paglavec« iz Podgore, »Bojan« iz Dornberka, Lovski oktet iz Postojne, »Tabor« z Opčin, mešani »Lipa« iz Šempasa, Ženski učiteljski zbor iz Tolmina, komorni mešani zbor iz Postojne in moški »V. Mirk« s Proseka -Kontovela.
Tudi na tej reviji so se pojavljale Pri več zborih težave v zvezi z začetno intonacijo, ki so v nadaljnjem izvajanju povzročile disorientacijo posameznih skupin in končno celote ter s stalnim padanjem privedle tako nizko, da basi niso zmogli nižin. Pri intoniranju pesmi, kar je potrebno Prav tako vežbati na pevskih vajah, morajo biti vsi pevci pazljivi in natančni. Ponavadi so prvi tenorji ali soprani tisti, ki neprecizno začenjajo, dovolj pa je, da zapoje prenizko tudi en sam pevec z bolj prodornim glasom, pa je že napaka tu. Kar zadeva interniranje, je ta revija bila naravnost poučana, saj so kar trije nastopajoči zabredli v večjo ali manjšo splošno razglašenost. Niso pa vselej temu krivi pevovodje, precej pevci, ki Jih pevovodje nimajo vselej polnoštevilno zbranih na vajah, tako da niti
posamezniki niti zbor niso dovolj pri pravljenj. Petje tako ni dovolj utrjeno ne v intonaciji, ne v izgovarjavi, e-notnosti in disciplini.
Srednje kakovostna raven goriške revije bi bila lahko boljša, če se ne bi srečali s tremi izrazitimi primeri površnosti v pogledu intonacije in sploh na področju vsaj minimalne glasovne izdelave ter izgovarjave.
Na tej reviji smo pri nekaterih zborih opazili določene odklone v primerjavi z že doseženimi uspehi, bodisi na glasovnem (ki pa je v tem času lahko tudi gripoznega značaja) in na interpretacijskem področju. Pomanjkljivosti so bile v izgovarjavi, pri fraziranju (kratki, včasih odsekano poudarjeni zaključki) in v poudarjanju na lahkih dobah, torej mnogo tega, na kar so pevci in pevovodje že bolj pazili. Na drugi strani pa je bilo tudi nekaj pozitivnih premikov pri številčno in izvajalsko skromnejših oziroma srednje dobrih zborih.
Med prvimi je moški iz Šempetra, ki je odražal skrbno pripravo, v težjih dinamičnih stopnjah je zboljšal homogenost skupin in celotno zlitje. Nadaljnji trudi na tem področju mu bo samo v korist, pa tudi več preciznega obvladanja pesmi vseh pevcev, kajti napake v zadevanju so še posebej o-tipljive bile pri Vogričevi Vasovalec. Problem začetnega nepreciznega into-niranja se je pokazal tudi pri tem zboru.
Pri zboru iz Podgore smo pogrešali večje intonacijske stabilnosti, zlasti
pri Prelovčevi, v kateri je zbor občutno padal. Kar smo zapisali o frazah, velja za Ipavčevo Domovini, medtem ko je bila Rijavčeva Ob Kolpi sorazmerno ubranejša in v svoji enostavnosti prepričljiva.
Moški zbor iz Dornberka je potreben temeljite glasovne preobrazbe, kajti način petja s pomanjkljivo glasovno postavitvijo in uvežbanostjo se bo vedno bolj odmikal intonacijski u-trjenosti, homogenosti in zliti ubranosti. Oči vidno je to področje kar precej zanemarjeno. Za estetsko dovršeno ali vsaj čimbolj dovršeno petje ne zadostujejo le izbrani dobri glasovi; te je treba v gornjem smislu in po določenih tehnično - vokalnih pravilih uglasiti in poenotiti v prožno delujočo pevsko telo, sposobno čistega in usklajenega petja, enotnega delovanja, ki zbrano reagira na poustvarjalne intenci je dirigenta. Prav isto velja za Lovski oktet iz Postojne, pri kateremu so se enake težave in slabosti, tudi z ozirom na manjše število pevcev odražale še z večjo o-strino.
Moški zbor z Opčin sc je solidno pripravil in je oprt na povečano homogenost zboljšal celotni zvok, ki se zliva v zmerno ubranost in uravnoteženost. No, ta se vendar še v f - ff z izstopanji naruši, kar pa bi se pri posameznikih lahko popravilo. Interpretacije so bile sprejemljive. •
Solidno je bil pripravljen tudi zbor iz Šempasa: pel je čisto in enotno, če izvzamemo Mokranjčevo Njest sv jat,
kjer je bilo nekoliko tendiranja navzdol (posamezniki). To delo zahteva vsekakor večji dinamični razpon — večji volumen, ki ga zbor še nima, glasove bo treba polagoma na pravilni vokalno tehnični osnovi začeti sistematično odpirati do večje zvočne razsežnosti. Petje je sedaj še precej zadržano. Pri Vremšakovi Pastirska (ki je v bistvu Maroltova harmonizacija), smo pogrešali izrazitejšega fra-ziranja, ki se je trgalo v »zdirigira-nem« ritmiziranju.
Ženski učiteljski zbor iz Tolmina pod vodstvom Vere Clemente - Kojičeve ni pokazal na tem nastopu že doseženih glasovnih kvalitet, kar zadeva homogenost in celotno ravnovesje. Pel je preveč zadržano. Pri prvih sopranih se glasovi niso vselej zlivali (gri-poznost?). Pogrešali smo tudi večje oblikovalne sproščenosti ih plastičnosti, kakršne smo bili deležni v zadnjih letih. S tem pa seveda nočemo reči, da je zbor slab, le sproščen ni bilj dovolj . . .
Prvič se je pojavil dekliški zbor »Goriška Brda«, ki ga vodi Rozina Konjedic, dobro pripravljen in sorazmerno zadovoljivo uglašen. Ni pa še povsem zadostno glasovno izdelan in utrjen, kar bo prineslo nadaljnje delo: popolnejšo homogenost in več izvajalske discipline ter prožnosti, pa bodo tudi interpretacije izrazitejše.
Najboljša sta bila komorni zbor iz Postojne, ki se je prvikrat udeležil revije — vodi ga Ivo Jelerčič — in moški zbor s Proseka - Kontovela, ki
ga vodi Evgen Prinčič. Pri prvem zboru se je takoj odrazila natančna priprava in dirigentova skrb za glasovno izdelavo. Zaradi tega pojo pevci čisto v lepi, jasni izgovarjavi, s pravilno zastavljenimi in nastavljenimi glasovi, dovolj homogeno v skupinah in precej izravnano v celoti; mehki in zliti so pp, v f se izravnanost sicer malo ošibi zaradi premale-ga števila basovskih glasov, pa tudi še dva soprana bi zboru koristila. To se je pokazalo zlasti pri Brucknerje-vi Locus iste, ki zahteva nekoliko bolj obsežen volumen zaradi svoje vznesenosti. Sicer pa so bile interpretacije nazorne, zlasti toplo občutena, lirično iztanjšana Kogojeva Stoji mi polje. Zelo dober začetek mladega zbora.
Moški zbor s Proseka - Kontovela doživlja proces prave glasovne prevzgoje, o čemer seveda na tem mestu ne bi mogli navajati podrobnosti, ki zboru poleg mladih glasov zagotavljajo polnozvočno ravnovesje in precejšnjo pevsko ubranost, le-to zaznavamo na celotni dinamični razsežnosti, izredno lepi so jasni in meh-kozveneči pp. Očividno je lepo petje privabilo tudi mlade, ki so zbor šte-vilično okrepili in glasovno dopolnili ter mu utisnili neko posebno značilno barvo. Domiselno zastavljeno oblikovanje se je razvijalo v nazorne, u-tisne poustvaritve. Opozoril pa bi na nejasnost basov v spremljavi pri O-dakovi pesmi. Pa široki »e« še vedno moti . ..
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
___________111._____________
Najbolj je užival, kadar jo je gledal, kako se izgublja v žarečih oblakih svoje pohote, ko ji drgeta vsaka mišica, kako so ji toplo zamegle oči in začne globoko dihati, kot bi jo zalivala voda vesoljnega m°na, kako ji pomeni njegov vanjo štrleči ud edino skalo življenja, ki se je je oprijela v plimi umiranja.
njej je spoznal, da šele strast razkrije pri ženski njeno najglobljo notranjost ter hkrati tudi njeno ničevost in veličino, kot tudi moč in šibkost hkrati in se druge, s sedmimi tančicami odete skrivnosti. Je niar res, da ženska doseže svojo popolnost samo v lju-
bezni in svojo resnico v trpljenju? Ko jo je strast odnašala kot veter jadrnico brez krmila, daleč v nevarnost oceana, je vzdihovala, kot bi jo zabodel v srce in ne v njeno nenasitnost... Nikoli ne bo popolna ženska, kot si želi. Takole izgublja pamet tudi pri drugih, saj je svobodnjaška in pozna nešteto moških po svetu, kamor je velikokrat potovala, pa tudi zagovorila se je že, ko je namesto njegovega zašepetala drugo ime. Najraje bi jo bil mahnil po ustih, pa se je premagal, kajti njej ni bilo do naslade, pomešane z bolečino, kot je bilo nekaterim drugim, ki si brez tega niso mogle predstavljati zadovoljitve.
Tako so vselej potovale njegove misli, ko je tavala v labirintu občutkov. Teh pa — če bi jo vprašal — ne bi znala opisati drugače, kot da je bilo čudovito.
Zanj so bili čudoviti predvsem pogovori z njo. Za užitke v postelji je sem in tja našel druge ženske, ki so jo v umetnosti ljubljenja daleč prekašale.
Lora je imela dušo in pamet, ki je ni mogel razvozlati, ker se mu je sproti izmikala. Ležala sta drug
ob drugem, prijetno izčrpana in prazna, ko ji je potožil:
»Ženska posesa moškega kot hobotnica školjko, ki jo potem predela v sluz...«
»Kaj pa napravi moški z žensko?« se je namuznila.
»To ti veš bolje.«
»Napravi jo blaženo! Vsaj za nekaj časa ji prežene'živčnost. Saj smo vsi živčni. Eden bolj, drugi manj. če ne bi bili živčni, bi bili še dandanes ljudožerci...«
»Morda pa smo še, toda na drugačen način. Če človek ne bi bil obrnil oči k nebu in prešel v pokončno držo, če ne bi bil izrezljal figur in postavil kamna v oltar, bi še vedno vladala džungla. Žrli bi se med seboj...«
»To je precizna misel. V resnici se ni veliko spremenilo od tistih časov. Ne pečemo se na ražnju. V medsebojnih odnosih v majhnem in velikem obsegu pa uničuje človek človeka nadvse okrutno. Duše žremo drug drugemu in si kopljemo skupen grob!«
Avtomobilizem: VN Južne Afrike
Lauda pred Proštom
V ženski odbojkarski C-l ligi
Brežanke boljše od Sloge
V prijateljski nogometni tekmi
Italiji tudi tokrat ni uspelo premagati reprezentance ČSSR
Italija — ČSSR 1:1 (1:0)
STRELCA: v 33. min. Bagni, v 68. min. Griga.
ITALIJA: Bordon (od 46. min. Galli), Bergomi, Cabrini (od 46. min. Gentile), Bagni, Vierchowod, Righetti, Conti, Tardetti (od 71. min. Mas saro), Rossi (od 46. min. Panna), Dossena, Altobelti.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Miklosko, Ja-" kubec, Prokes, Fiala, Levy, Ondra, Čaloupka (od 46. min. Scasny), Ze-lensky, Griga, Sloup (od 63. min. Ja-rotim), Micinec (od 60. min. Dru lak).
VERONA — Italijanska nogometna reprezentanca že več kot 30 let ni premagala ČSSR. Tudi v včerajšnji prijateljski tekmi v Veroni ji »podvig« ni uspel.
»Azzurri« so sicer prvi povedli z Bagni jem, imeti so tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek. V drugem delu tekme pa so gostje izenačili z G rigo. To pa je bilo tudi vse v tekmi, ki gotovo ni navdušila gledalcev.
Val — Olympia Terpin 3:0 (15:8, 15:13, 17=15)
VAL: Orel, Plesničar, Mučič, Černič, Petejan, J uren, Lavrenčič, Vi-sintin, Jarc, Mervič.
OLYMPIA: S. Cotič, D. Terpin, Spazzapan, M. Cotič, Battisti, A. Terpin, S. Terpin in Kuštrin.
štandreški Val je s 3:0 premagal Olympio v slovenskem derbiju C-2 lige. Štandrežci so tako ponovili u-speh iz prvega dela, ko so Goričane premagali s 3:2. Včerajšnje srečanje ni bilo tako zanimivo za številno občinstvo kot je bilo prvo. Tokrat sta obe ekipi igrati pod svojimi zmožnostmi in to velja v prvi vrsti za Olympio, ki je bila dokaj pomanjkljiva v bloku ter v obrambi nasploh.
V prvem nizu so domačini začeti napadalno in si zagotoviti precejšnjo prednost, ki je Olympia zaradi slab-
KYALAMI — Včerajšnjo dirko formule 1 za Veliko nagrado Južne Afrike je dobil Niki Lauda na mc-larenu porsche pred svojim tovarišem iz ekipe mclarena Proštom. Takoj po startu je povedel Piquet na brabnamu, ki pa je moral najprej menjati gume nato pa je zaradi težav z motorjem odstopil. Lauda, ki je bil takrat drugi, je ponujeno priložnost izkoristil in z velike lahkoto ter s precejšnjo prednostjo zmagal. Lep uspeh so dosegli tudi italijanski vozniki, saj je bil Patrese na alfa romeu četrti, De Cesaris na ligierju peti, De Angetis na lotusu sedmi, Baldi pa osmi. Neuspeh je doživel Ferrari, saj je edini uvrščeni Albo-reto na dvanajstem mestu izmed tri najst tekmovalcev, ki so končali dirko.
VRSTNI RED
1. Lauda (Av. - mclaren-porsche) 1.29’23”430, 2. Prost (Fr. - melaren porsche) po 1'05”950 ; 3. Warwick (Angl. - renault) po 1 krogu; 4. Patrese (It- - alfa romeo) po 2 krogih; 5. De Cesaris (It. - ligier renault) po 2 krogih; 6. Senna (Braz. - toleman hart) po 3 krogih; 7. De Angetis (It. -
še obrambe ni mogla nadoknaditi.
Podobno je bilo tudi v drugem nizu, a le v prvi polovici. V sklepnem delu pa se je igra razživela in obe ekipi sta se boriti izredno žilavo.
Gotovo najlepši in najzanimivejši je bil zadnji set, ko je Olympia začela nadvse napadalno in si zagotovila prednost šestih točk (8:2). Ko je vse kazalo, da bo Val prepustil niz gostom je zaigral odločno in po vrsti napak Olympie zmagal v razburljivi končnici.
Ob koncu srečanja (omeniti je treba, da se je pred telovadnico pripetilo tudi nekaj nevšečnosti med dvema skupinama mladih navijačev) je treba omeniti, da se je kapetan Vala Igor Orel dokončno poslovil od odbojkarskih igrišč kot igralec. Kar zadeva posameznike pa zasluži pohvalo Ivan Plesničar, ki je bil gotovo najboljši na igrišču.
O tekmi je trener Olympie Dušan
lotus renault) po 4 krogih; 8. Baldi (It. - špirit hart) po 4 krogih, LESTVICA ZA SP
Prost (Fr.) 15, Lauda (Av.) 9, Rosberg (Fin.) 6, Warwick in De Angetis (It.) 4, Cheever (ZDA)
1. jugoslovanska košarkarska liga
Potrebni še tretji polfinalni tekmi
Včeraj so igrati drugi polfinalni tekmi končnice prvenstva v prvi jugoslovanski košarkarski ligi.
V Zadru je domače moštvo po ogorčenem boju premagalo beograjsko Crveno zvezdo z 99:98. Ker ie v prvi tekmi zmagala C. zvezda, bo torej potrebna za uvrstitev v finale še tretja tekma.
In tretje srečanje bo potrebno tudi med drugima polfinalistima Bosno in Cibono. Sarajevčani so včeraj premagati Zagrebčane s 85:83, medtem ko je v prvi tekmi v Zagrebu zmagala Gibona.
Tretji polfinalni tekmi bosta v torek.
Carli povedal, da si je Val zmago zaslužil, četudi velja poudariti, da je sodnik s svojimi žvižgi onemogočil Olympiino igro.
Ivan Markič, trener Vala je sodil, da sta si biti ekipi enakovredni in da je Val zmagal le zaradi boljše taktike učinkovitosti bloka, ki je marsikdaj zaustavil nasprotne napade.	Rudi Pavšič
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Olimpija danes
V anticipiranih tekmah 25. kola jugoslovanske 1. zvezne nogometne lige sta v Novem sadu Vojvodina in Rijeka igrali 0:0, v Mostarju pa sta Velež in Hajduk tudi remizirala 1:1. Ljubljanska Olimpija igra danes v Ljubljani zelo pomembno srečanje v boju za obstanek proti Dinamu iz Zagreba.
Breg — Sloga	3=2
(14:16, 15:7, 15:7, 11:15, 15:11)
BREG: Olenik, K. in S. Slavec, D. V. in K. Kocjančič, Stepančič, Klem-še, Rauber in Žerjal.
SLOGA: Kalan, M. in N. Grgič, Hrovatin, L., M. in T. Križmančič, Vidah in Malalan.
Letošnji zadnji derbi med Bregom in Slogo je bil zanimiv in obe šester-kj sta se dostojno poslovili od prvenstva.
Potem ko sta si ekipi razdeliti prve štiri sete (1:0 za Slogo, 2:1 za Breg), so v petem slogašice povedle s 7:0, ob menjavi pa je Breg znižal zaostanek na 8:6. Odtlej je bila bitka za vsako točko ogorčena in točki sta ostati doma zlasti po zaslugi Ksenije Slavec, ki je bila v napadu še posebej učinkovita.
CUS — Bor 3:1 (15:6, 7=15,
15:7, 15:7)
BOR: Vodopivec, Furlanič, čač, K. in J. Tomšič, Godina, Favare-to, Ferluga in Jazbec.
Borovke so CUS iztrgale svoj prvi set v drugem delu prvenstva. Več pa niso zmogle, ker so vse preslabo sprejemale, gostiteljice pa so bile mnogo bolj borbene. Borovke so tako končale prvenstvo na zadnjem mestu brez točk in se morajo seliti v nižjo ligo.
ŽENSKA 02 LIGA Kontovel Electronic Shop — Celinia 2:3 (15:6, 12:15, .13:15, 15:8, 13:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Černjava, Prašelj, Paulina, Pu-rič, Gruden, Maver, Mervič.
Kljub porazu so sinoči Kontovelke s prikazano igro povsem zadovoljile. Tekma s prvouvrščeno Celimo je bila vseskozi izenačena. Celinia je skupno zbrala 59 točk, Kontovel pa le eno manj. Z malenkostjo športne sreče bi se tekma lahko zaključila v korist domačink. Res škoda, da niso Kontovelke zaigrale tako samozavestno tudi v prejšnjih tekmah, saj bi se drugače lahko borile za vrh lestvice. (J.B.)
ŽENSKA D LIGA Friulexport — Pieris 1:3 (1:15, 17=15, 9:15, 4:15)
FRIULEXPORT: V. in S. Stoper, Venier, Ušaj, Foraus, Garbini, Požar, Pertot, Umek, Centazzo, Mauri in Žerjal.
Združeni ekipi se ni posrečilo premagati vodeči Pieris, kateremu so dekleta iztrgala le drugi set, -v katerem so po slabem začetku igrala res dobro. Sicer je bilo negotovosti in nepotrebnih napak vse preveč, da bi lahko ugnala izkušenega nasprotnika, ki je igral borbeno in zanesljivo.
UNDER 15 - ŽENSKE Breg — Centro Olimpia 2:0 (15:4, 15:5)
BREG: Velikonja, L. in E. Žerjal, Pertot, Malmenvall, Tavčar, Maran-zina, Komar, Zobec.
Brežanke so brez težav premagale nedoraslega nasprotnika, ki se je nekoliko bolj upira' le v drugem setu, ko so morale domačinke vložiti več truda, da so strle odpor nasprotnic.
Nordio — Bor 1:2 (0:15, 15:13, 5:15)
BOR: Knez, Sancin, Superina, C. in S. Pernarčič, Železnik, Vesel, Čok, Lasič, Bandelj, Stopar in Reggente.
Po lahko izbojevanem prvem setu je trener Može v drugem poslal na igrišče celotno drugo postavo, ki pa je razočarala. V tretjem setu je spet zaigrala prva postava in zlahka zmagala.
Sloga B — Inter A	0:2
(5:15, 4:15)
SLOGA:	Vidau, Benčina, Čeme,
Kralj. J. Grgič, D. Grgič, Rebechi, Cergol, Kosmina, Rettini, Hrovatin in Renčelj.
V obeh nizih je Sloga B sicer povedla in pokazala nekaj dobrih tehničnih potez, v nadaljevanju pa so izkušenejše in prisebnejše nasprotnice zmagale. (Inka)
obvestilo
SZ Jadran
obvešča, da bo ob priliki prvenstvene košarkarske tekme (15. 4.) Be.Ca. Budrio - Jadran avtobusni izlet za navijače v Budrio. Cena je 10.000 lir.
Odhod avtobusa: z Opčin ob 6.00, s Proseka ob 6.15 in iz Nabrežine ob 6.30. Vpisovanje: v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni .Nadja na Proseku in v Baru Igor v Nabrežini.
Sinoči v moški odbojkarski C-2 ligi
Tudi drugi slovenski derbi Valu
V ženski odbojkarski B ligi
V moški odbojkarski D ligi
Podvig Mebla v Moglianu
Kljub porazu borovci blizu »play-off«
Mogliano Venelo - Meblo 2:3 (10:15, 9:15, 15:13, 15=10, 11:15)
MEBLO: Ua in Vida Legiša, Kralj, Pesaressi, Cergol, Maver, Klemše, Kus.
ZGREŠENI SERVISI: Meblo 15
DELNI IZIDI: 1. set 0:2, 3:9, 7:11, 10:13; 2. set 0:5, 2:7, 8:9; 3. set: 1:9, 9:9, 12:10; 4. set 7:5, 9:10; 5. set 4:1, 7:13, 10:13.
V zadnji tekmi prvenstva je uspelo Meblu streti odpor žilavih igralk iz Mogliana. Psihološko sta se ekipi predstaviti na igrišče s povsem drugačnimi motivacijami. Mogliano je lahko še upal na osvojitev drugega mesta, medtem ko so »meblovke« lahko računale samo na prestižno zmago.
Tako je začel Mogliano precej nervozno, kar so naše igralke dobro izrabile in osvojile prva dva seta ter bile v tretjem pred čisto zmago, saj so vodile že z 9:1. Domačinke pa so dobro reagirale ter zmagale set kakor tudi naslednjega. Proti vsem pričakovanjem (saj se letos še ni zgodilo) so naše igralke dobro reagirale v petem setu in z zvrhano mero požrtvovalnosti osvojile set, ki je trajal 31 minut. Ekipi sta si pri stanju 13:10 za Meblo izmenjati kar 20 servisov, ne da bi osvojili točke. Dodati moramo, da so naša dekleta dokaza la, da je možno s požrtvovalnostjo marsikaj narediti. Dokazale so tudi, da znajo dobro igrati, ko jih tekma psihično preveč ne bremeni in niso pred ostro kritiko domače publike. Naša dekleta so igrala precej zbrano, brez velikih pavz. Omeniti moramo, da niso v prvem setu zgrešile niti e-nega servisa in da so bile v ključnih trenutkih zadnjega seta podaje dobre.
Meblo je torej končal prvenstvo na petem mestu, vsekakor so naša dekleta dokazala, da ne zaostajajo za nobeno ekipo in bi lahko z drugačnim pristopom do igre dosegla tudi kaj več. (S. A.)
OSTALA IZIDA : CUS Padova -Nervosa 3:1, Torrefranca - Tregaro-fani Padova 1:3.
KOTALKANJE
Na ploščadi športnega društva Jolly v Trstu se je včeraj pričelo pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju za ka tegorijo začetnikov. Po obveznih likih so Poletove kotalkarice dosegle na slednje uvrstitve : 5. Jana Kosmač 18,8 točke, 6. Michela Pro 18,3 točke, 9. Sara Michalessi 17,9 točke. Skupno nastopa 16 kotalk arie, na deželno prvenstvo pa se jih bo uvrstilo osem. Poletovke imajo seveda realne možnosti, da to uvrstitev dosežejo.
Prvenstvo se bo nadaljevalo danes popoldne ob 15. uri z nastopom v prostem programu. (Kosmač)
Libertas — Polet 92:60 ( 50=24)
POLET : Tavčar 4, Canciani 11, Benčina 8, Gregori 4, Gantar 10, Sosič 13, Vitez 4, Sedmak 6.
Proti Libertasu se je ponovila scena izpred 7 dni. Poletovci so nam reč kot proti Scoglietu bili povsem nemočni v napadu, kjer niso uspeli zadeti koša. Gostje so Poletove nespretnosti in hibe v obrambi dobro izkoristili in si pridobili že v prvem polčasu zelo visoko prednost, tako da so šli na odmor pri stanju 50:24. V drugem delu tekme je bil izid že zapečaten, gostje so prikazati nekoli ko slabšo igro, tako da so poletovci dosegli nekaj več košev kljub temu pa niso uspeli obdržati poraza v dostojnih mejah. (Cancia)
Radioqraf — Kontovel 93:79 (40=36)
KONTOVEL: Ban 23, Emili 24, Ca h arija, Pertot 4, Štoka 6, Lisjak 11, Starc 5, Prašelj 6.
Bor JIK Banka - Intrepida 2:3 (15:10, 15:2, 10:15, 6=15, 6:15)
BOR JIK BANKA: Bitežnik, Stančič, Batič, Korbo, Budin, Gombač, Marušič, Pečenko in Škabar.
V predzadnjem prvenstvenem nastopu so borovci nepričakovano izgubili z neposrednim nasprotnikom Intrepido, ko je kazalo, da bosta točki ostati doma. Domačini so izredno dobro pričeli, saj so z odlično igro povedli z 2:0. To pa nasprotnikov ni iztirilo, saj so v nadaljevanju izkoristili vse napake naših v napadu in sprejemu.
Kljub porazu je Bor JIK Banka naredil lep korak na poti k uvrstitvi na kvalifikacije za C-2 ligo, saj mu
Proti miljskemu Radiografu so sinoči Kontovelci izgubiti, potem ko so biti domačim košarkarjem enakovredni vse do 36. minute. Tedaj pa je moral na klop zaradi petih osebnih napak sinoči najuspešnejši Kon-tovelov košarkar Emili in poraz je bil neizbežen.
Poleg Emilija je bil zelo dober tudi Prašelj. Naj omenimo tudi, da so Kontovelci igrati v okrnjeni postavi.
(D. S.)
GIMNASTIČNI TROBOJ
Erika Buzečan (Bor) prva v vaji z žogo
Gimnastično tekmovanje 1. in 2. selekcije, na katerem sta poleg Bora nastopiti še ljubljanski društvi Partizan Moste in Partizan Narodni
je v zadnjem kolu dovolj, da osvoji set, tudi brez njega pa še vedno -, lahko računa na odličen količnik v točkah. Skratka, »plavi« so skoraj gotovo drugi, tudi zato ker igra Intrepida z vodečim VIS. (A.S.)
Kras — Libertas Turjak 0:3 (15:71, 1=15, 12:15)
KRAS: Vesnaver, Milič, Rebula,
I. in B. Budin, Furlan in Simoneta.
Odbojkarji Krasa so izgubili odločilno sreččmje za obstanek v D ligi in to z neposrednim tekmecem Libertas iz Turjaka. Domačini so morali na igrišče okrnjeni, brez Lucijana Miliča in Ladija Budina, ki sta nositelja igre pri Krasu. (Z.S.)
dom, je prineslo našim tekmovalkam spet lep uspeh.
V 2. selekciji je namreč v vaji z žogo borovka Erika Buzečan z oceno 8.70 osvojila prvo mesto pred vsemi svojimi tekmicami, kar potrjuje u-gotovitev, da se razvija v obetajočo telovadko. Za njo sta se uvrstiti članici Narodnega doma Možina (8.60) in Runovc (8.50), od naših tekmovalk pa je bila 6. Svetina (8.20) in 3. Ru-dež (7.90), ki je pa imela pri izvajanju smolo, saj bi se brez odbitkov uvrstila občutno višje.
Nastop 1. selekcije (z dvema orodjema) je prinesel prvo mesto Vren kovi (17.45) iz Most, 2. je bila njena klubska tovarišica Masten (17.35), izvrstno tretje mesto pa je osvojila borovka Vanesa Mezgec (17.30), kateri je le za las ušla višja uvrstitev. Od ostalih naših tekmovalk je bila 5. R. Pilat (17.15), 7. Zubatič (16.45), 9. Ugrin (16.20) in 10. Blaževič (15.35). ( boj )
Ja ml je SOBEMA — Libertas
Krmin 3:2 (13=15, 15:8, 15:5,
10:15, 15:10)
JAMLJE SOBEMA: Devetak, V. in R. Antonič, Pernarčič, Bagon, Gergolet, Soban, Ferfolja in Cotič.
Jameljci so premagali Libertas iz Krmina. Potem ko so slovenski odbojkarji povedli z 2:1, so gostje izenačiti, a v odločilnem nizu so biti Soban in tovariši prisebnejši. (B.S.)
1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor Sošol — Capriva
3=1 (16:14, 15:11, 3:15, 15:10)
NAš PRAPOR: Mikluš, F. in M. Sošol, Pahor, Bensa, Bevčar, Legiša, Klanšček, Prinčič, A. Sošol, Cibič.
V	poslednjem srečanju prvega dela se je Naš prapor Sošol oddolžil za poraz iz prvega srečanja v Koprivnem. Libertas Capriva tokrat ni bila kos Bricem, čeprav moramo priznati, da naši niso zaigrati najbolje.
Sloga Bar Alex — Volley 80
Duke 3:0 (15:8, 15:5, 15:3)
SLOGA: Bras, Kralj, Hrovatin, A. in M. Komar, Drasič, Bitežnik, Mitič, Filipčič, Peterlin, Krpan.
Slogaši so z lahko zmago utrditi drugo mesto na lestvici, ki pelje v »play-off« za napredovanje v D ligo. Dobro so igrati predvsem mlajši igralci, posebno je bil tokrat u-činkovit Kralj. (Inka)
Pallavolo Sistiana — Bor 3=2 (15:6, 15:13, 5:15, 9:15, 15:4)
BOR: Krebel, Italiano, Jablanšček, Meton, Kalc, Kralj in Starc.
V	povratnem srečanju je Sistiana premagala Bor po izenačeni igri, saj so gostje kloniti šele po petih setih igre, ko so zašli v krizo. (D. K.)
UNDER 15 — MOŠKI Bor — Prevenire 2:0 (15:13,
15:12)
Vis — Sloga 0=2 (3:15, 7:15)
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Kontovel in Polet praznih rok
SK Kras počastil svoje prvakinje
S Prešernovo Zdravljico, ki jo je pod vodstvom Janka Simonete zapel mešani zbor KD Rdeča zvezda iz Sa-leža, se je v četrtek začel v Gabrovcu, sicer kratek, vendar pa toliko bolj svečan sprejem, ki ga je matično društvo ŠK Kras priredijo novopečenim državnim ekipnim prvakinjam v namiznem tenisu. Vzdušje v dvorani društvene gostilne je bilo posebno praznično in slovesno, ob prisotnosti številnih uglednih gostov in povabljencev, med katerimi naj omenimo predstavnike zgoniške in repen-tabrske občine, tržaške pokrajine, deželnega sveta, Kraške gorske skupnosti, SKGZ, ZSŠDI, jugoslovanskega konzula Nikoliča, namiznoteniške zveze Slovenije, italijanske namiznoteniške zveze FITET, predsednikov oziroma odbornikov malodane vseh slovenskih športnih društev s Tržaškega ter predstavnikov gospodarskih in cerkvenih krogov. Vladni komisar Mar-rosu, predsednik SKGZ Race in deželni delegat olimpijskega odbora CO NI Civelli, ki so imeli druge obveznosti, so poslali pismene čestitke.
V	uvodnem posegu je predsednik ŠK Kras dr. Stanko Budin sintetično orisal, kako se je v 23 letih obstoja razvila razvejana društvena dejavnost, ki ima v namiznem tenisu svojo osrednjo panogo. Požrtvovalen in strokoven pristop do dela sta botrovala, da se je ženska namiznoteniška ekipa vse bolj uveljavljala v vsedržavnem merilu. Po osvojitvi devetih drugih mest v A ligi pa so se letos krasovke le prebile na najvišjo stopničko. Protagonistkam tega podviga Marini Cergol (ker je zadržana z državno reprezentanco na evropskem prvenstvu v Moskvi je nagrado dvignil oče), Sonji Doljak, Damjani Sedmak in trenerki Sonji Milič je nato izročil posebne plakete ŠK Kras, ki jih dajejo le za izredne zasluge. Podpredsednik Zvonko Simoneta pa je predstavil zaslužne igralke in navedel njihov športni kurikulum, spomnil pa se je tudi vseh igralk, ki so nastopale v prvoligaškem prvenstvu in dosedanjih trenerjev Krasa Edija Boleta, Mihe Derganca in Roberta Miliča.
V	imenu namiznoteniške zveze FI
TET je predstavnik Pupin pohvalil društvo za izjemen tekmovalni dosežek in je izročil predsedniku ter igralkam lepe spominske plakete. Čestitke in spominske nagrade so prinesli še predsednica KD Rdeča zvezda Guštinova, predsednik namiznoteniške zveze Slovenije Reflak, predsednik ljubljanske Olimpije Šimonka, predsednik Hranilnice in, posojilnice iz Nabrežine Zidarič, predsednik Sirene Filipčič, predsednica KD Kraški dom Lazarjeva in odbornik Mladine B. Bogateč.
Potem ko je zbor zapel še dve pesmi je v dvorani ob prigrizku in kozarčku domačega sledilo družabno srečanje v sproščenem in prijateljskem vzdušju.
B. S.
ČESTITKE
ŠK Kras so ob osvojitvi naslova državnega prvaka poslali čestitke še naslednje organizacije in društva: 'Namiznoteniška zveza Slovenije, Namiznoteniški klub Olimpija Ljubljana, Ljubljanska območna namiznoteniška zveza, ŠD Jadran in ŠZ Sloga.
Druga italijanska nogometna liga
Triestina v Campobassu
NA MLADINSKIH IGRAH
Lep uspeh goriških odbojkaric »Trinka«
Brez dvoma odbojka doživlja trenu Ino na Goriškem velik uspeh. Poleg do brih rezultatov, ki jih dosegajo posamezne slovenske ekipe v raznih prvenstvih, je treba upoštevati tudi uspehe na šolskem področju v okviru mladinskih iger. Pred dnevi smo poročali o uspehu višješolskih odbojkarcih. Tokrat pa nam z mladinskih iger prihaja druga razveseljiva novica. Dekleta nižje srednje šole Ivan Trinko so namreč v Ronkah odigrale pokrajinski finalni del in si zagotovile prvo mesto. To je prvič, da dekleta nižje srednje šole dosežejo tako prestižno zmago. S tem pa so si zagotovile možnost, da se bodo borile z najboljšimi na deželni ravni.
• PIRONI BO ZOPET DIRKAL.
Francoski avtomobilski pilot Didier Pironi bo prihodnji mesec zopet dirkal, sicer ne v formuli 1. Pironi že dve leti »miruje« zaradi incidenta.
Triestina začne danes v Campobassu ciklus treh tekem, ki bi lahko dokončno odločale o nadaljnjih možnostih ekipe v tem zadnjem delu prvenstva. Triestina je namreč že izpolnila svoj cilj, obstanek v ligi, kar je že odličen uspeh glede na dejstvo, da ga je dosegla že deset kol pred zaključkom prvenstva.
Sedaj pa se odpira Tržačanom še novo upanje: tretjeuvrščena Cremonese ima le štiri točke prednosti pred tržaško ekipo in bo v prihodnjem kolu igrala v Trstu. To pomeni, da bi se v primeru pozitivnega rezultata v Campobassu in seveda zmage s Cremo-nesejem Triestina lahko zelo približala tistemu tretjemu mestu, ki bi pomenilo napredovanje. Sanjati seveda ni prepovedano . . .
Triestina se bo danes predstavila v Campobassu v skoraj popolni posta-
vi, saj bo odsoten le Perrone, v ekipo pa se bo vrnil Vailati, ki je prestal kazen.
DANAŠNJE KOLO (ob 15.30)
Palermo - Arezzo, Padova - Atalan-ta, Cavese - Cagliari, Como - Catanzaro, Cremonese - Cesena, Sambene-dettese - Lecce, Empoli - Monza, Pistoiese - Pescara, Campobasso - Triestina, Perugia - Varese.
Prireditev v ritmiki
V priredbi goriškega telovadnega združenja bo jutri v veliki dvorani UGG s pričetkom ob 9. uri srečanje v ritmični gimnastiki. Poleg domačink se bodo prireditve udeležile tudi de klet a tržaškega Bora, Favera Veneta iz Benetk, Leoniane iz Vicenze, SG Triestina, Bentegodija iz Verone ter društva iz Pordenona.
mnenje
Aldo Rupel
Navodilo je eno
r'ogosvo m v vse smeri usmerjeno preverjanje je marsikdaj zagotovilo za usklajeno delovanje in pravilne ,1	odločitve. Razni od-
> 1	bori, ki se bavijo
s športom ali splošneje s telesno kulturo prav gotovo o-puščajo preverjanje številnih vprašanj. Toda med tista, ki zadoščajo začetni trditvi, prav gotovo spada vprašanje uporabe jezika. Pogostokrat pri haja na dnevni red.
V pravilnost uporabe slovenščine v vseh zasebnih in javnih odtenkih smo bili vedno prepričani. Nekaj let se prepričujemo, da je uporaba tudi potrebna. Iščemo najrazličnejše poti, da bi dosegli svoj namen. S športno dejavnostjo je slovenščina prišla v kroge in kraje, ki so bili nedosegljivi za skoraj vse ostale sestavine manjšinskega življenja. Obratno velja tudi, da je športna dejavnost propustnejša za zunanje vplive: vsakotedensko soočanje z moštvi narodnostne večine, vključevanje v večinski tekmovalni sistem in državne zveze, neprestano ponujanje izraznih sklopov italijanskih sredstev športnega obveščanja.
Propustnost postane razpoka, kadar članom moštev »leži« bolj italijanščina. Mavrica možnosti je silno pisana: slovenski otrok iz slovenske šole, ki se mu »drugi« jezik zdi imenitnejši ; otrok iz mešanega zakona, ki obiskuje slovensko šolo; zrel tekmovalec, ki je obvezno šolanje opravil sicer v slovenščini, toda slišal jo je le v zvezi z letnimi časi, kmetijstvom in preseljevanjem narodov; italijanski ali furlanski otrok na vasi, čigar družina je vraščena v družbeno življenje prosvete, politike ali gospodarstva ; otrok iz italijanskega zakona, katerega staršem se zdi dvojezičnost sama po sebi umevna toda kaj, ko je slovenščina tako zapletena in ni prilike; prijateljeva hči, ki bi rada prišla v moštvo, ker je v našem društvu okolje tako zrelo, resno in sploh ; še in še primerov.
Kako se vesti, da ne izpademo šovinisti in enaki tistim, ki ne trpijo je-
zika z dvojino v rajonskih svetih? Navodilo krovnih organizacij je v tem obdobju, naj iščemo stik z večino, da ustvarimo široko fronto nam naklonjenega javnega mnenja. Tako se zgodi in dogaja, da marsikdo zgubi orientacijo. Eni pozivajo na barikade nogometaše, ker sem opozoril na njihovo govorico; drugi se zaskrbljeno vprašujejo, da ne bi s pretogimi stališči odvračali posameznikov v smislu, da bi jih ta stališča potiskala v objem desnim skrajnežem ; tretji prepričujejo, da v panogah posameznikov prisotnost italijansko govorečega tekmovalca ne vpliva na ostale; četrti se čudijo, da jim Združenje ne sprejema listin, ki niso napisane v materinščini, potem ko se dvajset let trudimo, da bi v dopisovanju tudi z italijanskimi ustanovami uporabljali slovenščino na žigih, v naslovih in besedilu. Z naštetimi govorimo vsaj skupen jezik zaskrbljenosti, marsikdo drugi si ne postavlja nobenih vprašanj.
Iz takoimenovane »baze« prihaja občasno a redno do želje in celo zahteve, naj kaka ustanova, odbor vendar eno reče s tem v zvezi, kot da ne bi tega že obravnavah na posvetih, napisali v listinah in pravilnikih ter tudi iz va j ah v vsakdanjem delu. Da, tudi izvajali ! Pogovorni jezik na vadbi in pozdravni na tekmovanju je slovenščina, da niti ne omenimo medsebojnega dopisovanja. To ni nobena demagogija. Kdor k temu ne teži ob vsej zapletenosti, ki je lahko prisotna v vseh mogočih okoljih, je v dobri veri, ostali se sprenevedamo.
Sprenevedamo se tisti, ki smo pred leti govorih o dinamičnem procesu v nogometu in je danes položaj v nekaterih moštvih še slabši; pozabljamo, da na račun enega »rešenega« janičarja opušča moštvo materinščino tudi na prijateljskih tekmah v Sežani ah Murski Soboti; dopuščamo, da pride v uredništvo tega dnevnika s prošnjo za objavo članek o smučarskih tekmah v italijanščini s strani društva, ki se ima za nositelja narodnosti v določenem okolju.
O vsem lahko razpravljamo glede uporabe slovenščine razen o tem, ah nas jezik opredeljuje.
domači šport
Egon Pertot brez prave konkurence
Danes
NEDELJA, 8. aprila 1984
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30	v Trstu, Ul. Zandonai: OMA O-‘ympie ; Sloga ; 10.30 v Morteglianu: Mortegli ano - Olympia Bertoiini
L MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v Tržiču: Italcantieri - Soča.
L ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	na Proseku : Kontovel Electronic Shop - CUS Trst; 15.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo : Le Volpi - Sokol.
UNDER 15 — ŽENSKE
9.30	v Trstu, telovadnica Monte Cen-gio: CUS Trst - Sokol.
NOGOMET
15.30
Vesna.
1. AMATERSKA LIGA
v San Giorgiu : Sangiorgina -
2. AMATERSKA LIGA
15.30 na Opčinah: Opicina Super-caffè - Kras; 15.30 v Nabrežini : Auri-sina - Primorje; 15.30 v Žavljah: ^larizzofe - Zarja.
3. AMATERSKA LIGA
15.30 na Opčinah, Ul. Carsia : Bar-eanans - Primorec; 15.30 v Tržiču: Homana - Gaja; 15.30 v Doberdobu : Mladost - Campanelle; 15.30 v Sovod-njah: Sovodnje - Brazzanese; 15.30 v M^ianu: Mariano - Juventina; 10.00 v Trstu, Ul. Flavia: Sant’Anna - Breg.
NARAŠČAJNIKI
.1,9-30 v Dolini: Breg - Roianese; to.30 v Bazovici : Zarja -.Muggesana.
Qn	ZAČETNIKI
»00 v Dolini: Breg - San Luigi FY
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
t,, 00 v Trstu, telovadnica Morpurgo, ■ Carli: "Stella Azzurra - Bor Radenska.
1(_ L MOŠKA DIVIZIJA
to.00 v Trstu, telovadnica Cobolh : » revcnire - Breg.
KADETI
■30 na Opčinah: Polet
Breg;
Q nn “	spumali:	rolet - ni
' v Gorici : Pol. Isontina - Dom.
qi,	DEČKI
ei„;, X Trstu, stadion »1. maj«: Bor -H Ila Azzurra.
PROPAGANDA
11.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Ricreatori A
NAMIZNI TENIS
TURNIR OB 25-LETNICI BORA
8.00	v Trstu, stadion »1. maj«: nastopa 60 mladih tekmovalcev.
Jutri
PONEDELJEK, 9. aprila 1984
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.15 v Gorici: Sovodnje - Arci Pierri; 19.30 v Štandrežu: Olympia - Li-bertas GO.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Gradišču: Tomana - Sovodnje.
ITALIJANSKA KOŠARKA
DANAŠNJI SPORED: Simmenthal -Peroni, Berloni - Latini, Bic - Febal, Star - Binova, S. Benedetto - Grana-rolo, Honky - Johycolombani, Indesit -Seavolini, Bancoroma - Simac.
Videmski Gedeco igra doma z vodečimi Riunitami.
V petek zvečer se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu odvijal sedmi sezonski redni šahovski brzotumir, ki se ga je udeležilo 15 šahistov. Prvo mesto je zasluženo osvojil državni prvokategornik Egon Pertot, ki ni imel v prisotnih nobene prave konkurence, glede na to, da je bil mojster Filipovič odsoten, ker službeno zadržan. Drugo mesto si delita Drago Antončič in Cveto Prašelj, četrto pa Pino Ru-dež in Hilarij Sosič. Turnirja se je u-deležilo tudi nekaj osnovnošolcev, od katerih je nekaj posebno nadarjenih.
Popolna končna lestvica je sledeča: 1. E. Pertot 12,5; 2.-3. D. Antončič in C. Prašelj 11; 4.-5. P. Rudež in H. Sosič 10,5; 6. D. Jelinčič 9; 7. Z. Jelinčič 8,5; 8. F. Benedetič 7,5; 9. T. Hmeljak 7; 10. P. Antonič 6; 11.-12. P. Hrovatin in M. Petaros 4; 13. M. Debeljuh 2; 14. A. Pavhca 1,5 in 15. V. Čuk 1 točka.
Balinarji na startu
Čez tri tedne se bo začelo zamejsko balinarsko prvenstvo, ki bo v organizaciji balinarske komisije ZSŠDI na sporedu že četrto leto zapored. Nasto-
OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S. n. c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
OPEL
e
Ob sobotah popoldne zaprto.
Izložba : Ul. Brunner 14 — Tel. : 727069 Servis: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
MAXIN AUTICA
Marco COSO LI & C. Sne.
34019 S K SL J AN 54 (TRST) - Telefon 010/299231
pilo bo osem četverk iz tržaške in goriške pokrajine. Koledar prvega dela prvenstva je naslednji: 1. kolo (2. maja) Kras A - Kras B; Zarja - Gradina; Sokol - Gaja in Kraški dom -Polet. 2. kolo: (9. 5.) Gradina - Kras
A,	Kras B - Zarja, Gaja - Kraški dom, Polet - Sokol; 3. kolo (16. 5.) Kras A - Kraški dom, Sokol - Kras
B,	Gradina - Gaja, Polet - Zarja. 4. kolo (23. 5.) Gaja - Kras A, Kras B -Polet, Zarja - Sokol, Kraški dom -Gradina. 5. kolo (30. 5.) Kras A -
Zarja. Gradina - Kras B, Gaja - Polet, Kraški dom - Sokol. 6. kolo (6. junija) Sokol - Kras A, Kras B - Kraški dom, Zarja - Gaja, Polet - Gradina. 7. kolo (13. 6.) Kras A - Po let, Gaja - Kras B, Kraški dom - Zarja, Gradina - Sokol. (B. S.).
Memorial »S. Ghersinich«
Danes bo v tržaškem bazenu Bianchi mednarodni plavalni miting, na katerem bosta nastopila tudi PK Ko per in zagrebška Mladost.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z.zn.j.
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 14. aprila 1984 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO, 15. APRILA 1984
ob 9.30 v dvorani SKD IGO GRUDEN, Nabrežina št. 89 s sledečim
DNEVNIM REDOM
1)	Poročilo upravnega sveta;
2)	Poročilo nadzornega odbora;
3)	Razprava in odobritev obračuna na dan 31. decembra 1983, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta;
4)	Ostavka upravnega sveta;
5)	Določitev števila članov upravnega sveta;
6)	Volitve upravnega sveta;
7)	Določitev višine dodatnega prispevka za nove člane;
8)	Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim zavezancem;
9)	Odobritev nakupa 20 delnic ICCREA;
10) Slučajnosti.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.
Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov. Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v nedeljo, 15. aprila 1984, ob 9.30.
UPRAVNI SVET
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zaseb nike mesečno 180,00. letno 1 800.00 din, za orga-nizociie m podietja mesečno 250,00, letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA .18'/?. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije *Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L	ZTT	lEì1^Ìl ^lan i,ell*enske
in tiskaj	Trst	[H 311 rveie časopisnih
'	1	zelolmkov FIEG
8. aprila 1981
V tem tednu po vsej državi
Družinski zdravniki
Vrsta novosti za bodoče vojake
RIM — Parlamentarna komisija za obrambna vprašanja pripravlja zakonski osnutek o reformi obvezne vojaške službe, ki obeta številne novosti.
Tako npr. napovedujejo, da bodo skrčili dobo vojaške službe mornarjev od sedanjih 18 na 12 mesecev; da bodo imeli vsi tisti, ki služijo vojaštvo dlje od 350 km od doma, pravico do 5 dni dodatnega dopusta; da bodo iz leta v leto poviševali vojaško plačo vzporedno z inflacijo; da bo oproščen vojaščine, kdor je neob-hodno potreben za vzdrževanje družine; da ne bodo mogli več odlašati z vojaško službo tisti viso-košolci, ki ne bodo napravili vsaj polovice izpitov
grozijo s
RIM — Italijanski družinski zdravniki bodo še naprej stavkali, saj s strani ministra Degana niso dobili še nobenega povabila na sestanek. Skratka, potrdila za srečanje, ki bi bilo moralo biti v torek ali sredo, še ni in zato je sindikalna federacija dru žinskih zdravnikov sklenila, da bo nadaljevala s stavkami, ki bodo razčlenjene po deželah.
Tako bodo v četrtek in petek zaprte vse ambulante v Rimu in Laciju, v drugih deželah pa bodo stavke naknadno določili. Enoten sindikat italijanskih zdravnikov (SUMI) protestira
stavkami
proti izdajanju »belih receptov«, ki so škodljivi tako pacientom kot tudi farmacevtom, nadalje pa protestira proti zadržanju in diskriminaciji ministrstva za zdravstvo in drugih političnih sil, ki ga le-te imajo proti temu avtonomnemu sindikatu.
Če v tem tednu ne bodo zaključena pogajanja za obnovitev konvencij za 70 tisoč družinskih zdravnikov in ostalih zdravnikov, ki opravljajo svoboden poklic, bodo vsi ti stavkali in ohromili življenje bolnišnic, KZE itd.
Neznanci ugrabili mladega podjetnika
NEÀPELJ — V noči od petka na včeraj so neznanci ugrabili na avtocesti Caserta-Salemo nedaleč od mesta Maddaloni mladega podjetnika, ko se je za volanom svojega maseratija bi-turbo po vsej verjetnosti vračal domov. Ugrabljenec je 24-letni Francesco Perniilo, čigar starši so lastniki podjetja za predelavo starega železa »Fab-Sud« v San Giuseppe Vesuviano pri Neaplju.
Agenti prometne policije so našli mladeničev avtomobil ustavljen ob robu avtoceste. Nanj jih je opozoril neki avtomobilist, ki je slučajno prisostvoval prizoru ugrabitve. Agentom
je povedal, da so malopridneži trčili v Perrillov maserati. Ko se je ta u stavil, so planili nanj, ga spravili v svoj avtomobil ter odbrzeli v smeri proti Salernu.
Prometniki so takoj začeli preiskave v sodelovanju s krajevnimi orožniki. Postavili so vrsto prometnih za por na vseh avtocestnih iztočnicah kakor tudi na vseh pomembnejših cestah v bližini ugrabitve,
Medtem so orožniki tudi obvestili o dogodku družino ugrabljenca. Perril-lov oče Fedele je ob žalostni novici izjavil agentom, da so ga neznanci že izsiljevali z denarnimi zahtevami.
Sovjetski izvedenec: Jeti sploh ne obstaja
MOSKVA — Znani sovjetski geograf in razisovalec Vadim Ranov je včeraj kategorično zanikal obstoj ta ko imenovanega Jetija in je zatrdil, da so vse nasprotne trditve »sad fantazije« in brez vsakršne znanstve ne podlage.
V intervjuju tiskovni agenciji Tass je Ranov, dejal, da ne gre verjeti vsem tistim pričevanjem, ki zatrjujejo, da Jeti živi in da morebitne stopinje v snegu so le stopinje živali, ki so jih deformirali sončni žarki in koža Jetija je enostavno koža nepalskega medveda. »Nikoli niso našli niti okostja in niti ene same kosti Jetija. Na Himalaji pa, kjer naj bi -»mož snega« živel, niso nikoli izsledili jam, ‘v katerih naj bi Jeti živel in niti ostankov njegove hrane.
Japonski amaterski ugrabitelji
TOKIO — Japonska je vsekakor zelo urejena dežela in tako tudi tamkajšnji kriminal ne more biti drugače. Toda vsa ta dejavnost japonskih kriminalcev — ma mila, prostitucija, kockanje itd. — poteka nekoliko v »zatišju« in le posamezni spopadi med nekaterimi tol parni od časa do časa pokažejo na prisotnost tega socialnega podzemlja.
Toda pred časom je vendarle prišlo do dogodkov, ki so krepko razburkali tudi urejeno japonsko življenje: potem ko se je nesrečno zaključila ugrabitev nekega 4 letnega dečka in so rešili drugega, sedemletnega o-troka ter ujeli tri ugrabitelje, je prišlo sredi -marca do dveh novih podobnih podvigov.
Prva žrtev je bil povsem običajen mladenič, za katerega so ugrabitelji zahtevali 170 milijonov lir odkup nine. Toda pri tem so bili tako nespretni, da je pri predaji odkupnine policija ujela vse do zadnjega. Bili so pač popolni amaterji, kar ni izhajalo le iz tega, kako so ugrabili in kako nerodno so svojega »talca« zamenjali za denar, ampak tudi iz dejstva, da so fanta tako naivno premeščali po mestnih ulicah Osake,
da bi jim ta lahko kar večkrat pobegnil, če mu ne bi povsem po nepotrebnem padlo srce v hlače. No pa tudi tako se je vse dobro izteklo.
Iz vse drugačnega testa pa je bila druga žrtev, Kacuhiza Ezaki, predsednik največje japonske tovarne slaščic. Ugrabitelji so bili v tem primeru »profesionalno bolj usposobljeni« in so terjali zanj kar 5 milijard lir odkupnine ter 100 kg zlata, kar tudi za takega petičneža, kot je ta tovarnar, ni malo. Toda tudi profesionalci niso vedno nezmotljivi. Zagrešili so napako in Ezaki ni okleval niti za hip. Po treh dneh ujetništva je izkoristil trenutno nepazljivost svojih ječarjev in jim nag ušel izpred nosa na ulico, od tam pa naravnost na najbližjo policijsko postajo.
Policija se je kajpak takoj vrgla na lov za ugrabitelji, pri tem pa je naletela na nepričakovanega zaveznika: ves japonski tisk je prostovoljno o tej preiskavi uvedel popolno molčečnost, kar je vneslo v vr ste tamkajšnjega podzemlja veliko živčnost, saj vse kaže, da bo »čistilna« akcija že itak zelo učinkovite policije zdaj še mnogo bolj uspešna, kot bi bila sicer.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Murietta
(39.)
S.A.C.A.T. ‘
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov
TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
vsem
članom
DELAVSKIH ZADRUG (COOPERATIVE OPERAIE)
Smo v zaključni fazi volitev
Delavskih zadrug.
Vsi člani po pošti prejmejo dve glasovnici, s katerima bodo odobrili spremembe zadružnega statuta (rumena glasovnica) in izvolili upravni svet, nadzorni odbor in razsodišče (bela glasovnica). Glasovnice je treba brez znamke takoj odposlati.
Se enkrat pozivamo vse, da glasujejo, saj so te volitve izredno pomembne za demokratični razvoj Delavskih zadrug in za njihovo čim bolj učinkovito akcijo proti draginji.
DELAVSKE ZADRUGE (COOPERATIVE OPERAIE)
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in Italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
Danto
B