V^abilo na naročbo. „SLOVENEC", edini katol.-konserTattvni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred velj& za Ljubljano pri upravništvu prejemati: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. Teč na mesee. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velf&: Za celo leto predplačan 16 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta , . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 agf Naročuje se lahko "»k dan, a list se dobi 6e-le, že i-c dopošlje naročnina. „DOMOLJUB", sam brez „Slovenca" stoji za celo leto s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novBičer. ¡03- Naročnino na to prilogo prejema „S I o * e n č e v o" «pravniitvo. Uredništvo in upravništvo „Slovenca" in „Domolj uba". Pogled v staro leto. Oasnikarji imajo navado, da koncem leta sestavljajo kratke preglede važnejših dogodkov v preteklem letu, iz katerih potem sklepajo na politično vreme v novem letu. Naši ljudje se ob novem letu najrajši poprašujejo, ali bo vojska, ker te šibe božje se najbolj boji. In kako tudi ne? Vojska uniči rodovitna polja, prijazne vasi, krasna mesta, konča pa tudi življenje tisočem in tisočem mladih junakov, ki so zapustili doma soroduike, prijatelje in znance in šli na vojsko za dom in cesarja. Mi sicer nesmo nobeni proroki in se prav lahko motimo, vendar smemo trditi, da bode ob-viselo politično vreme brez vojske v prihodnjem letu. V tej misli nas potrjuje to, da sta v minolem letu umrla dva moža, ki bi bila morda v prvi vrsti nevarna evropskemu miru; iu ta d?» sta znani nemški vojskovodja Moltke in politični glumec general Boulanger. Posebno zadnji je bil toliko časti-željen, da bi bil zaradi osebne časti pričel krvavi ples s sosedno Nemčijo. Minolo leto se ni začelo pod tako ugodnimi zaameaji. V Italiji je odstopil znani Crispi, ki je podpiral trodržavuo zvezo med Italijo, Avstrijo in Nemčijo in s tem tudi evropski mir. Na drugi strani pa so Fraucozi iskali prijateljsko z Rusi. V Carjigradu je odstopil veliki vezir Kiamil paša, ki je bil prijazen trodržavni zvezi; v Bolgariji so na cesti umorili ministra Belčeva in mnogo so trdili, da je to znamenje vstaje. S kratka: Nevarnost je bilf velika, Črni oblaki so se vlačili n$ obzorju, katere pa je konečno nenadoma razpodil ruski minister pl. Giers, ki je obiskal italijanskega kralja v Monzi in nemškega cesarja v Berolinu. In kakor trdijo mnogi, bodo nove trgovske pogodbe srednjeevropskih držav nova trdna podlaga miru. Sicer pa je minolo leto prineslo več slabega nego dobrega. Jako pogosti so bili samomori in nesreče na železnicah. Po vsej Evropi pa je brila nekaka republikanska sapa, posebno pa i>a Portugalskem, Španskem in Belgijskem. V Belgiji so tako vsako leto delavski nemiri in tudi armada ni popolnem zanesljiva. V Italiji je odstopil od ministerstva stari Crispi, vendar je irredenta predrzno vzdigovala pošastno glavo ter stezala kremplje svoje po Trstu in Tridentu. Francoska vlada je gotove vesela, da ni več med živimi generala Boalangerja, kateri jej je delal več ali manj sitnostij. Ker menda nema _____(„„6_ posla, prepira se z Bolgarijo zaradi nekega časnikarja in s svojimi škofi. Na Angleškem je bila Parnellova smrt za irsko vprašanje velikega pomena; obžalovati pa moramo, da Irci neso jedini, temveč razdeljeni v dve stranki, kar gotovo le škoduje dobri stvari. V Rusiji se še vedno oglašajo nevarni nihilistje in anarhistje, ki izpodkupujejo red jn mir v državi. Poleg tega je zadela Rusijo velika nesreča paradi slabe letine ravno v onih pokrajinah, kjer so navadno pridelali največ žita. V Srbiji se že nekaj let vrše prepiri na kraljevem dvoru in med ministri. Minolo leto so s silo odpeljali kraljico Natalijo iz Belega Grada, kralj Mijan se je odpovedal svoji časti in prepustil kraljestvo mladoletnemu sinu Aleksandru. Na Nemškem je umrl svetovnoznani W i n d t-horst na veliko žalost in škodo nemških katolikov. Socijalisti vedno naraščajo, sreča le, da neso med seboj ediui. In jeako je pa pri nas doma v Avstriji, smo že zadnjič povedali. Povsod prepir, na Češkem in Slovenskem, na Dunaju pa ugibljejo ministri, kako bi v državnem zboru dobili stalno večino. Upajmo, da bode novo leto v vsakem oziru srečnejše in ve-selejše! Katoliško vseučilišče. m. Mi sodobniki prosvetljenega stoletja smo že tako navajeni od pojma „vseučilišče" strogo odločevati vsaki ozir na vero, da nam nekako čudno zvene na uho besede „katoliško vseučilišče". — Nehote se nam vrivajo vprašanja: Kako je napravljeno katoliško vseučilišče? V kakšnem razmerju sta na njem veda in vera? — Najbolje bodemo spoznali bistvo katoliškega vseučilišča iz zgodovine tistih časov, ko je Še vera prešinjevala vse javno življenje, torej tudi visoke šole. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za odo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 grld., za četrt let» t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". fs*tev. 1 I Oznanila (inaerati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša 1' Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. t VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznik«), ob l/,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 2. januvarija 1892. Letnili XX. Ašik Kerib. (Turška pravljica. Spisal Lermontov.) Pred davnim časom je živel v Tiflsu bogat Turek. Mnogo mu je dal Alah zlata; pa dražje nego zlato bila mu je jedina hčer, Magul - Megeri. Lepe so zvezde na nebu, za zvezdami so angelji in ti so še lepši; tako je tudi Magul-Megeri bila najlepša izmej vseh tifliških deklet. V Tiflisu bil pa je tudi ubogi Ašik-Kerib. Prorok mu ni dal druzega, nego blago srce in pa petja dar; igrajoč na saazi (balalajki) in proslavljajoč stare viteze turkestanske, je hodil po svatbah in razveseljeval bogatine in srečneže. Na neki svatbi zagledal je deklico Magul-Megeri in obljubila sta si srci. Malo je imel upanja Ašik-Kerib, da bi dobil roko njeno. Postal je otožen, kakor zimsko nebo. Nekoč ležal je na vrtu pod vinogradom in je zaspal. Ta čas šla je mimo Magul-Megeri s svojimi tovarišicami. Jedna izmej njih je spoznala Ašika in šla k njemu. „Kaj spiš pod vinogradom," zapela je, „vstani brezumnik, tvoja gazela gre mimo." Prebudil se je, deklica je odletela proč kakor ptica, Magul-Megeri je slišala pesem in zaradi tega ozmerjala pevko. „Ko bi ti vedela, komu sem pela to pesem," odgovorila je, „bi me še zahvalila; to je tvoj Ašik-Kerib." „Pelji me k njemu!" rekla je Magul-Megeri in šli ste. Ugledavši otožno lice njegovo, začela ga je Magul-Megeri izpraševati in tolažiti. „Kako bi ne bil otožen," odgovori Ašik-Kerib, „ljubim te, ali ti nikdar ne bodeš moja." „Prosi mojega očeta za roko mojo," rekla je ona; „oče moj bode priredil svatbo in d& meni toliko, da bodeva oba imela zadosti." „Dobro," odgovori on, „recimo, da Ajah aga ničesa ne bode odrekel za svojo hčer; pa kdo vi, da mi ti pozneje tega ne bodeš očitala, da nesem ničesa imel in imam za vse le tebe zahvaliti ? Ne, mila Magul-Megeri, zaklel sem se: obetam sedem let potovati po svetn in pridobiti si bogastva ali pa poginiti v daljnih pustinjah; če si zadovoljna s tem, bodeš po preteklih sedmih letih moja." Ona je bila zadovoljna, ali pristavila je, če se ne povrne na naznačeni dan, vzela bode Koršud-bega, kateri jo je že snubil. Sel je Ašik Kerib k materi svoji; vzel je na pot njen blagoslov, poljubil malo svojo sestrico, obesil torbo čez ramo, vzel popotno palico in odšel it Tiflisa. Dohitel ga je jezdec. Ašik Kerib spozna Koršud-bega. „Srečno pot!" kriči beg, „kamorkoli pojdeš, povsod te spremljam." Ašik tovariša svojega ni bil vesel, pa kaj je hotel. Dolgo gresta vkupe, nazadnje zagledata reko pred seboj. Niti mostu, niti brodu ni. „Plavaj prvi čez," reče mu Koršud-beg, „jaz bodem pa za teboj." Ko preplava reko, pogleda nazaj in — o gorje! Oj, vsemogoči Alah!—Koršud-beg je pobral obleko njegovo in jezdi nazaj v Tillis, samo prah se vije kakor kača za njim po ravnem polju. Pridirjavši beg v Tiflis nese Ašik Keribovo obleko materi njegovi. „Tvoj sin je utonil v globoki reki," reče jej, „tukaj je obleka njegova." V veliki žalosti pade mati na obleko ljubljenega sinu in začne jo močiti z britkimi solzami. Potem vzame obleko in gre k izbrani nevesti Magul-Megeri. „Moj sin je utonil," reče jej. „Koršud beg prinesel je obleko njegovo. Ti si sedaj svobodna." Magul-Megeri pa odgovori: „Ne verjemi, to se je le izmislil Koršud beg. Dokler ne mine sedem let, nikdo ne bode moj mož." S tem je vzela svojo saaz in mirno zapela ljubljeno pesem ubogega Ašik-Keriba. (Konec glidi.) Za tiste dobe je nastala velika večina modernih vseučilišč in ustanovila jih je — cerkev, — Ustanovna pisma so izdajali papeži in pouk na vseučiliščih je bil pod cerkvenim nadzorstvom. Tako je na ustanovnem pismu dunajske univerze podpisan papež Urban V. in nadvojvoda Rudolf je strogo ukazal: „da man nur fürbass wirklich nach solicher ordenung und gewohucheit---lesen, leren und lernen soll, alle göttliche erlaubte und gewon-liche Chüaste". Tudi druge univerze so bile ustanovljene od papežev, in je bilo tistodobno prav tako strogo, da brez papeževega dovoljenja še cesar ni smel ustanoviti v svoji deželi visokih šol. Le Friderik II. je iz očitnega sovraštva do papeža ustanovil vseučilišče v Neapolju brez njegovega dovoljenja. Pokroviteljstvo nad njimi je imel papež, ki je navadno izvrševal svoje pravice po vseučiliščnem kancelarju. Notranja uprava univerz je imela du-hovske lice. Rektor in ujegovi svetovalci so bili du-hovskega stanu; učitelji in učenci so nosili posebno duhovsko obleko in so se nazivali „clerus univesi-taiis" ; promocije, volitve rektorja so se vršile v cerkvi s posebnimi slovesnostmi. Za vzdrževanje vseučilišč je cerkev dovoljevala dohodke iz cerkvenih beneficij, podeljevala jim velike privilegije, povpraševala za svet pri važnih vprašanjih in se tudi kolikor možno po njem ravnala. Razmerje mej cerkvijo in vseučilišči slavni zgodovinar Jaossen lepo označuje z naslednimi besedami: „Die Universitäten waren die am meisten gepflegten und bevorzugten Töchter der Kirche, die durch Treue und Anhänglichkeit zu vergelten suchten, was sie der Mutter verdankten. In ihnen wurde überall gelehrt, studiert — Gott die Ehre gegeben." Poleg verskega značaja se razodeva pri teh starih katoliških univerzah še druga lepa lastnost in to je: splošnost ali neodvisnost od narodnosti.— Daudanes se nazivljejo visoke šole „univerze" zato, ker se na njih podučujejo vse stroke človeške vednosti. „Uuiversitas litterarum", je napis dunajskemu vseučilišču in še mnogim drugim. — Ni bilo pa tako na srednjeveških visokih šolah. V Boloniji je bila ustanovljena šola le za pravoznanstvo, v Parizu za bogoslovje in modroslovje, v Salermu za zdravilstvo in vendar so se imenovale vseučilišča „uni-versitatis". Zakaj? Bile so ustanovljene za vse na-lude. Slovani, Nemci, Italijani, Francozi, s kratka vsi narodi so imeli pravico študirati na teh „vseučiliščih". In prav zato, ker so morale biti univerze vzvišene nad narodnostnimi interesi, vzela jih je v svojo skrb tista ustanova, ki je nadkriljevala vse narode in bila od vseh spoštovana, namreč — sveta cerkev. Vprašanje, v kakšnem razmerju sta si vera in narodnost, bilo je na ta način lepo rešeno. — Vsi so ondi zajemali verskega navdušenja in prepričanja, učili se bratske sloge, pa vendar ohranjevali svojo narodno zavest in svoje narodne posebnosti. Cerkveni značaj, neodvisnost od državnega nadzorstva, velika veljava, splošnost gledč narodnosti: to so bile lepe lastnosti nekdanjih katoliških vseučilišč. — Viharji 16., 17. in 18. stoletja so jih večinoma porušili. Mesto njih je ustanovila državna oblast svoje državne visoke fole, kjer sedaj njeni služabniki, državni profesorji, napolnjujejo svoje poslušalce s tistim znanjem, ki jim je neobhodno potrebno, ako hočejo svoj vsakdanji kruh iz državnih rok. — Le nekaj malih ustav se je še ohranilo po naših vseučiliščih, ki spominjajo na boljše čase in moli v naš, cerkvi sovražen čas, kakor stari spomeniki iz pretekle dobe. — Tako ima univerza v Oxfordu še korporativno ustavo, praška svojega duhovnega kancelarja, dunajska razne akademiške narodnosti združene v jedno veliko celoto. Vse to so še ostanki stare katoliške organizacije. Hvala Bogu, da so začele poganjati že tudi nove krepke mladike iz debla sv. cerkve. To so mlade katoliške univerze v Lovanu, Freiburgu, Washingtonu in petorica na Francoskem. Pa utegne se komu vsiliti vprašanje, se bode li mogla sedanji čas ustanoviti še taka katoliška univerza. Pomislek je deloma opravičen, ker se razmere našega časa dokaj razlikujejo od srednjeveških. Mogoče je torej, da se ne bodo mogle natanko posnemati stare naprave in izvesti stare ustave, a mogoče je povsod in vsigdar, da prešinja katoliški duh vseučilišče. — Po modernih šolah se je veda odtujila Bogu: vednostno razmišljevanje in razodeto resnico imajo za nezdružljive. Katoliškemu -" fi.učilišču je naloga spraviti oboje v soglasje in pokazati, da se vrlo strinja luč „visoke učenosti" s ponižno vero in izvrševanjem cerkvenih zapovedi. „Veda mora zopet moliti", dejal je pri neki priložnosti pokojni prelat Hettinger, in te besede veljajo zlasti o katoliškem vseučilišču. — Veda pa moli, ako se ne povzdiguje samopašno nad božje razo-denje, temveč ponižno priznava svojo omejenost in zmotijivost klanjajoč se božjemu razumu. Veda moli, če ni sama sebi namen, temveč služi v večjo čast in slavo božjo. Veda moli, ako ne odtujuje svojih častilcev od vere in Boga, temveč jih vodi do vedno večega spoznanja njegove modrosti. —- Tak duh je preveval nekdaj srednjeveške šole in ustvaril one mnogotere ustave in naprave, ki imajo vsi jeden smoter: ohraniti zaklad sv. vere. Tak duh jih mora prešinjati tudi sedaj, da bodo resnično katoliške, bodisi že oblika iu notranja uprava kakoršna-koli. Na katoliškem vseučilišču se morajo mirno združiti: vera in posvetna veda, razodenje in razumsko razmišljevanje. S temi besedami ¡¿ta označena njegovo bistvo in njegov namen. Politični pregled. V Ljubljani, 2. januvarija. ^otrao)« dežel«. Minister Kuenburg pojde baje tudi v Prago, da stopi v dotiko s tamošnjim vodstvom nemško-liberalne stranke. To nameravano potovanje pač jasne kaže, da je njegovo imenovanje nekako naperjeno proti Slovanom, zlasti proti Mladočehom. Novi minister bode torej v ministerskem svetu pred vsem branil težnje čeških Nemcev. Pri takih razmerah res ne vemo, zakaj je grof Taaffe baš Kuenburg» izbral. Naj bi bil v ministerstvo poklical kar Plenerja ali pa Schmeykala. Seveda grof Taaffe bi rad malo prikril svoje prave namere. Sicer pa desnica dobro ve, kam pes taco moli. Osnova nove večine. 2e zadnjič smo omenili, da grof Taaffe skuša sestaviti novo večino. Da bi levičarje pridobil, je poklical v ministerstvo grofa Kueuburga, Poljakom na ljubo bode Bilinski imenovan predsednikom državnih železnic. Tedaj smo se vprašali, kaj se bode pač dovolilo Hohenwarto-vemu klubu. „Reich. Zeitung" pa sedaj poroča, da poslaDec Šuklje dobi višjo državno službo. Morda je to v zvezi z gori omenjenimi premembami. Seveda v političnemu oziru bi največ pridobili levičarji, ker bode grof Kuenburg mogel kot minister naravnost vplivati na razvoj politike. Imenovanje prof. Šukljeja bi pa bilo že zaradi tega želeti, ker je Slovencev jako malo v višjih državnih službah. Tudi čast našega naroda zahteva, da se kak Slovenec pokliče na kako višje mesto, da se tudi v državnih uradih ne bode kazalo, kakor bi bili podrejeno pleme. Vzgledno gospodarstvo ima pač ultra-nemško mesto Liberce na Češkem. Proračun za drugo leto i.e kaže nič manj kakor 158.000 gld. primanjkljeja. Da se pokrije ta primanjkljej, naložil je mestni zbor neprimerno velike priklade na davke. Podpora za severno-češki obrtni muzej, ki se snuje, se je povišala od 1000 gld. na 2000 gld., ko bi se deželna podpora zopet odrekla. Deželni zbor češki je pripravljen dovoliti temu muzeju znatno podporo, pa le s pogojem, da bode pri tem zavodu se oziralo na narodno jednakopravnost, ker je na severnem Češkem tudi mnogo Cehov. L'berški mestni očetje pa rajši izdajejo mestne tisočake, nego bi dovolili narodno jedn&kopravnost, ker bi svetu radi dokazali, da je severna Češka popolnoma nemška, kar seveda se jim ne bode posrečilo. Ogersko. Razmere za Slovane na Ogerskem so jako žalostne. Slovaki se baji tudi letos novih državnozborskih volitev ne udeleže, ker ne upajo nobene zmage. „Narodne Noviny" pišejo namreč, da se bode vodstvo slovaške stranke še le posvetovalo, kaj jim je storiti. Dotični list pa priporoča, da naj se poprej Slovaki nikar ne mešajo v volitve. Iz tega sklepamo, da se Slovaki volitev ne udeleži, ker sicer bi ne bilo umestno, odlagati agitacije, ko so vse madjarske stranke že davno začele svoje agitacije. — Organ ogerske „zmerne" opozicije, „Buda-pesti Hiilap", priporoča, da bi ogerski komitati, občine in mesta kupovali in v svojih sejnih dvoranah obešali podobo Košutove. Iz tega je jasno, da je zmerna opozicija nastopila prav isto politiko, kakor jo tira skrajna levica. Kaj neki poreko višji krogi o takem obožavanju Košutovem. Vsa »saj© držav® Črnngora in Turčija. Ker turška vlada ne misli kaznovati Albancev, ki so na cesti iz Blje-lega polja v Sjenico pobili več Črnogorcev, se je črnogorska vlada pritožila z nova v Carigradu. Turška vlada na dotično noto še ni odgovorila. Porta bode najhrž Črni Gori dala prijazen odgovor, storila pa nič. Koliko časa se že pritožujejo Srbi, da prihajajo Turki ropat čez mejo, ali dosedaj so bile vse pritožbe zastonj. V Carigradu nemajo dobre volje, morda pa tudi moči ne, da bi mogli pokoriti z bajoneti Albance. IlumuriVja N» podlagi spomumlimja med vladno stranko in junimisti se je že premenilo ministerstvo. Namesto Manu-za, Stirbej« jn Sturdze vstopili so v ministerstvo C»rp, Ghermam m Mar-ghileman kot ministri državuih posestev, fiuauc in pravosodja. Odstopivši minister Manu bode baj& predsednik zbornice. Prenovljen» vlada je baj6 trdno prepričana, da pri volitvah dobi zanesliivo večino. To bi bilo za deželo le ugodno, ker neprestane mi-nisterake premembe jo pač le slabi Ministerstvo, v katerem bode Cirp, se bode pa tudi držalo Avstri|i prijazne politike, to bode le bolj utrdilo evropski mir in pa blagodejno vplivalo na razvoj stvarij v v Bolgariji. Pod novo vlado se ne bodo mogli zbirati v Rumuniji razni ljudje, da bi odtod motili mir v sosedni Bolgariji. Rusija. V Peterburgu se je sestavila komisija, ki se bode posvetovila, kako bi se dalo pomagati zadolženim graščakora. Dvorjanska btuka je že nekaj tisoč veleposestev zaradi dolgov prodala. Baš sedaj je, kakor čitamo v roških listih, blizu tisoč takih posestev na prodajo. Veleposestniki so strašno zadolženi. Lansko leto so mnogi zaradi dolgov prodali žito že na njivi za slepo ceno. Dva ali tri mesece pozneje bi je bili prodali štirikrat dražje. Italija. Pravosodni minister grof Ferraris je odstopil. Uzrokov njegovi ostavki je več. Nedavno se je branil podpisati izvrševalne naredbe k nekemu zakonu, ki se tiče sodišf, ker se je zakon proti njegovi volji nekoliko premenil. Poleg tega je pa Ferraris predlagal, da se pomilosti nekateri anarhistični vodje, čemur so se pa uprli vsi njegovi mi-nisterski tovariši. Pravosodnim ministrom je ime-! novan sedaj poljedelski dnister Chimirt, poljedelsko i ministerstvo bode pa začasno vodil ministerski pred-i sednik Rudini. Izvirni dopisi. Iz St. Petra Krasu, 30. decembra. Na izvirku • Pivke v Trnji sedeč napisal je g. Stipko 12. dec. i seveda izviren dopis za 288. št. „Slov. Naroda." | G. Štipko začenja obsipati „Slovenčevega dopisnika | kar z brezozirnim obrekcvalcem in denucijantom. Obadva epiteta mu vrnemn, ker precej v nadaljnem odstavku svojega dopisa sam priznava, kar je „Slo-venčev" dopisnik poročal o Miklavževem večeru. Šolski otroci povabljenih in nepovabljenih starišev ' so bili Miklavžev večer povno v noč brez vednosti in dovoljenja šolske oblasti ter brez nadzorstva pri j veselici, katero je napravilo bralno društvo „Mir" | pod predsedništvom g. Štipka Jelenca, učitelja iz ! Trnja — to je faktum, katerega priznava sam g. j Štipko v svojem izvirnem dopisu. Je li bilo to prav j ali ne, sodi naj kompetentna šolska oblast. I Zapomnite si pa dobro še to le, g. Štipko: tudi | stariši sami ne smejo jemati otrok na take veselice, i ako ne privoli k temu domača šolska oblast. Za gospoda Korošca hišo, menimo, vesta go^ ' Sitar in g. Kalan, samo g. Štipko ne, ker jo vedno ! stavi v Št. Peter. ■ Zavzeli smo se pa, da se g. Štipko čudi nad j tem, da si je upal g. Sitar v seji kr. šolskega sveta i staviti predlog radi Štipkove zadeve, tičoče se Mi-j klavževega večera. Ali ni bila to g. kurata dolžnost? i Zakaj bi se to ne vjemalo z njegovo častjo, zlasti j če hoče spolnovati svoje dolžnosti? Sicer pa za danes ] toliko opomnimo, da se našemu kuratu ni treba i učiti ljubezni do bližnjega od g. Štipka, ki seje i prepir ne le doma, ampak tudi drugodi; z dokazi j mu lahko postrežemo! — Če je g. Štipko storil ' potrebno pri višji šolski oblasti, je storil gotovo še | potrebnejše naš g. kurat, ko se je o pravem času in j na pravem mestu ustavil g. Štipku, da se v prihodnje ne bo vtikal v razmere tukajšnje šolske občine in da mu v prihodnje ne bo treba skrbeti za razveseljevale šentpeterske šolske mladine. Sicer se nam pa zdi potrebno, da opomnimo g. Štipka še na neki drugi faktum, ki osvetljuje ravnanje njegovo v podobnem slučaju, kakor je bil Miklavžev večer, faktum, na katerega je pa omen^ni gospod menda že pozabil. Gospod Štipko '« ste učitelj v Trnji, ki se še spominjate na večer 5- julija. Ali še veste, da ste vi trnskem ¿olskim otrokom ukazali kres žgati. Mi se odtočno zavarujemo zoper vsako sumničenje, kakor da bi bili zoper take krese, ki se žgo v čast sv. Cirila in Me-\ toda, ali naravnost pa obsojamo vaše ravnanje oni večer. Šolski otroci so prišli skupaj in so brez nadzorstva g. učitelja razgrajali do 10. ure, dokler jih ni tamošnji g. kurat razpodil. In kje je bil gospod Štipko takrat? V Šent Petru! — Ali je bilo to prav od Vas g. Štipko? Je-li bilo to pedagogično? Da je radi važnih (?) šolskih (?) zadev nado- mestoval v šoli gosp. Štipka dni 14. dec. tamošnji ————— (Dalje v prilogi.) Priloga 1. štev. „Slovenca4* dn6 jami vari j a 1892. gosp. kurat, s g. Štipko pa podpise nabiral za svoje poslano v „Slovenca" ravno isti dan po Šf. Petru, 0 tem «e govorimo; za danes mu rečemo le toliko: kdor ima stekleno hišo, naj ne meče kameuja na druge. Naravnost pa uam je obsojati gosp. Štipka radi tega, ker si upa spravljati svoje privatne prepire v „pivško" podružnico sv. Cirila in Metoda. Kdo vas je za to pooblastil? Ali ne veste, da je ta družba vzvišena nad vsakim domačim zasebnim kakor tudi političnim prepirom. Upamo, da bo v tej zadevi podružničui odbor pravo ukrenil in Vas v tej zadevi poučil. Vi kot tajnik bi morali vedeti pravila družbe sv. Cirila in Metoda, vedeti tudi pravila podružnice „pivške". Berite § 13. pravil pivške podružnice, ali pa, če hočeto, pravila družbe sv. Cirila in Metoda § 11. in 12. S'c?r pa imamo iz g. Štipkovega izvirnika tudi čast izvedeti, ds se imenuje samega sebe — brezverca. Izvrstno! — Do sedaj, kolikor je nam in tudi g. Štipku 'znano, še nobeden ga ni kot takega imenoval; Zato pa, če ste v resnici brezverec po vaših mislih, pa res no ostaja za vas drugega, kakor da so odpoveste tajništvu družbe, ki šteje na čelu dva svetnika — sv. Cirila in Metoda. In ker radi izpovedi g. Štipka, da je brezverec odpada tudi zadnja njegova apelacija v izvirnem dopisu na resnične in pravične narodnjake „pivške," mu kličemo: Ne Sitar, ne Kalan, pa tudi vsi resnični in pravični narodnjaki pivški ne sodite g. Štipka Jelenca, sej se je sani obsodil. S Štajerskega, 30. decemba. (Nasvet in prošnja do družbe rv. Mohor a.) Prav srčno so nas razveselile zopet letošnje družbine knjige in na prvi pogled se lahko spozna, koliko družba vsako leto napreduje. Če pomislimo lepoto in vrednost družbinih knjig, moramo se le Čuditi nizki ceni 1 gld., in prav zato, ker so knjige izredno po ceni, ima družba toliko družbenikov. Nasproti pa družba le zato lahko dd toliko in tako dragocenega berila svojim udom, ker razpolaga z veliko svoto in ker hvalevredno vse obrne za prospeh svojih knjig, ne iskaje zraven kakega dobička. To je in, upamo, bode dolgo glavni pogoj lepemu in veselemu raz-vitku družbe. Ali če so že sedanje knjige lepe na pogled in jako po ceni glede notranje vrednosti, obeta uam odbor za prihodnje leto še boljših. Veselijo se družbeniki že naprej Volččevih „Šmamic", katere, kakor sploh vse molitvenike, je najbolje koj pri družbi dati vezati. Še bolj bode zanimala mnoge družbenike knjiga g. dr. Lsmpeta o „Sv. deželi", v kateii so obljubljene tudi izvirne podobe, kar bo posebno bolj pri-prostim udom tvarino razjašnjevalo. Sploh so se udje sedaj pri družbinih knjigah tako navadili, da v vsaki iščejo — slik, ako teh ni, pa jo ne bodo s takšnim veseljem v roke jemali, kakor ono s slikami. Zato je tudi vse hvale vredno, da bodo v jako potrebni knjigi „Naše škodljive rastline" pridjane tudi slike. Najboljše seveda bi bile te tiskane z barvami, pa to gotovo ne bo mogoče ! storiti odboru, ker bo menda predrago. , Cez vse pa je priproste družbenike razveselila ! novica; da dobimo morda že drugo leto toliko za- j želeno knjigo „Domači zdravnik". Ta knjiga bo, ' če bo pisana v poljudnem jeziku, koristila našemu ; ljudstvu po deželi jako mnogo. Vsakemu je znano, kako redki so zdravniki po * deželi in kako — dragi, da se jih reveži le v skrajni sili poslužujejo, ko je navadno že prepozno. Ce pa imam knjigo pri roki, v kateri se prvič natančno opištt bolezen, potem pa .dumače zdravilo za njo, ' lahko bom koj v začetku našel potrebno sredstvo, ! da bolezan prej ko prej odpravim. | Rekel sem prej, da takšen vspeh bo imela ' knjig», če bo v pravem pomenu besede: domači ' zdravnik. Ali slabo upanje imam, da bo knjiga 1 takšna, ker naznanja se nam, da bo v dveh tretji- ! nah knjige pouk o življenju in zdravljenju slavno 1 znanega župnika Kneipp-a, za domača zdravila ostane torej le jedna tretjina knjige. Zgodilo se bo tu naj- ' brž, kakor se je z „Domačim zdravnikom". Knjiga še ni stara, pa je na kmetih —• in tem je menda najbolj namenjena, — že do cela pozabljena. Pa kaj je uzrok ? J Govorimo resnico, da bistveni uzrok temu je, | ker zdravniki in pisatelji takšne knjige nočejo verovati skušnjam, oziroma zdravljenju iz starejših časov, temveč ravnajo in učijo le po novejših študijah raznih doktorjev. Resnica pa je gotova, da pouk o novejšem zdravilstvu — teorija — in pa skušnje iz starejših časov — praksa — sta si v velikem nasprotju in nihče ne bo prisilil priprostega ljudstva, da veruje prvim bolj, kakor drugim. Vrh tega je znano, da novejša teorija zdravniška ni vedno izvedljiva, kajti pokazale so se napake, posebno pri vročinskih boleznih, kalere so zahtevale že dosti žrtev, dočim so nasproti ljudje v jednakih okoliščinah ozdraveli, zdravljeni po starih skušnjah. S tem pa nočem soditi ali grajati zdravljenje čast. g. Kueipp-a, oziroma knjige pisane po njegovi teoriji, pač pa smelo pristavim, da kmetski človek vprežeu vsak dan v odkazauo mu delo, ¡¿postavljen vsem slučajem vremena in nevarnostim, ne more veliko obračati skrbi na zdravje svoje in zato pri njem koristi le knjiga, ki ga uči bolezni spoznavati ( in po domače, kar je vsakemu mogoče, zdraviti. ; Kakšnemu človeku le s tem pomoreš, če ga vadiš | rednega življenja in odvračaš mu grde napaka, kakor žganjepitje in sploh pijančevanje, tobak itd.*). , Kako bi naj torej ravnal slavni odbor družbe, : da bi ustregel vsem? Jaz mislim, da bode najboljše, ' če izdi nameravano Kneipp-ovo kujigo jedenkrat, j „Domača zdravila" pa za jeduo leto še odloži. Med . tem čisom naj se povabijo rodoljubi, da nabirajo domača zdravila, katero nabrano gradivo bi se izročilo strokovnjaku, da je presodi in vredi v knjigo. Vse pa bi se moralo razkladati po domače, vsakemu razumljivo. Ko bi se tako vravnala knjiga, ; vdomačila se bo kmalu med ljudstvom in odbor bo j imel sladko zavest, da je v resnici ustregel željam ; ljudstva, s tem pa še zopet pomnožil vpliv in raz-I vitek družbe med narodom. H koncu prosim slavni odbor Mohorjeve družbe, j naj mi ne vzame za zlo odkritosrčnosti moje, s katero bi morda še koga razžalil. Naj bo prepričan, da govorim iz skušenj, bivajoč med priprostim ljudstvom, kateremu na korist in ob jednem na prospeh slavne družbe naše naj bodo te vrstice. *) To ravno pa uči oce Kneipp, zato bode po naših mislih ta kDjiga našemu ljudstvu jako korintna. Op. vred. Konservativno obrtno društvo j je imelo minolo nedeljo dopoldne jako dobro obiskan j shod, o katerem smo prejeli naslednje poročilo: i Predsednik je med občno pohvalo prečital od-j govor „Kons. obrtnega društva" na znani sosta.vek j v „Novicah" gled^ dela v prisilni delavnici. Na to je utemeljeval prošnjo na si. mestni šolski sv&, naj se ustavi večerni šolski pouk rokodelskih vajencev ter vpelje ob nedeljah in praznikih. Dotičua prošnja se glasi: Slavni mestni šolski svet! Vsled večletne skušnje, odkar se je pri rokodelskih vajencih vpeljal večerni šolski pouk, raz-videlo se je, da ta pouk nikakor ne ustreza niti rokodebkim vajencem, niti gospodarjem-obrtnikom, ker je učni čas ob delavnikih istinito nesrečno izbran. Radi tega podaje IV. redni shod „Konservativnega obrtnega društva" v Ljubljani dni 27. dec. 1891 sledečo prošnjo slavni šolski oblasti in želi, da bi se kakor hitro mogoče odpravil šolski pouk ob delavnikih na večer. Uzroki so: 1. Rokodelski vajenci nikakor niso sposobni ob delavnikih na večer za šolski pouk že iz fizičnega ozira radi tega, ker so po celodnevnem težkem delu zelo utrujeni in ker potrebujejo nočnega počitka. 2. Razvidno in dokazauo je, da se večerni šolski pouk prične pozno v noč in ker odhajajo učenci ob času v šolo, ko bi se morali že k počitku podati, tudi se s tem kali stari hišni red v hišah krščanskih obrtnikov, ker se učenci ne morejo udeleževati skupne večerne molitve. 3. Rokodelski vajenci v ogromni večiui sinovi ubogih starišev in jim posebno o zimskem času primanjkuje potrebne obleko ter morajo zato prezebati po ulicah ter si nakopljejo večkrat bolezni. Tako postopanje pa je zoper sanitarne postave. 4. Rokodelski gospodarji tudi ne morejo o poznem nočnem času, kakor obrtna postava ukazuje, nadzorovati svojih vajencev in večkrat se zgodi, da se udeležujejo vajenci nočnih izgredov ter zabredejo v policijske kazni in s tem napravijo tudi mojstrom veliko nepotrebnih potov. Lahko se dokaže, odkar se je vpeljal večerni šolski pouk pri rokodelskih učencih, da ima posebno lokalna policija veliko opraviti s ponočnimi razgra-jalci, ki zapuščajo večerne šole. Povrh navedenega pa tudi veliko vajencev ne obiskuje šole redno, ampak porabi v pouk odmerjeni čas za vse druge stvari. Temu vsemu pa je kriv odločeni neprimerni čas učenja in to nepriličnost odpraviti je sveta dolžnost „Konservativnega obrtnega društva". Vsled tega obračamo se s prošnjo do si. mestnega šolskega sveta, naj on pripomore: a) Šolski pouk rokodelskih vajencev naj se iz nravstvenih in sanitarnih, kakor tudi iz policijskih ozirov takoj ustavi; b) za pouk rokodelskih vajencev naj se odločijo dopoldanske ure ob nedeljah in praznikih, in sicer od 10.—12. ure za realistični, popoldne od 3.—4. ure pa za krščanski nauk in naj se k temu prisilijo tudi vajenci iz tovarn. Krojaški mojster g. Fr. S tur m je toplo priporočal to prošnjo, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. januvarija. (Katoliško politično društvo) ima, kakor smo že omenili, jutri ob 4. uri popoldne v hiši katol. rokod. pomočnikov občni zbor. Po občnem zboru ob 5. uri bode ravno tam shod, na katerem bode govoril preč. gosp. kanonik K I u n o političnem se-sedanjem položaju, g. vodja Povše o novih trgovskih pogodbah. (Nagla smrt.) Na Turnu Preddvorom je umrla dnč 1. januvarija vsled iniluence gospa Rozalija gro-finja Erdody roj. Altmann, ki je prišla obiskat svojo sestro blag. gospo Urbanič-Altmanovo. Grof Erdody telegrafično poklican k bolni soprogi jo je sicer našel še živo, a še isti dan je nenadoma umrla vsled otrpnenja pljuč. — Pokopana bo jutri v domači kapelici turnske graščine. (Novoletna veselica v drnštvn katol. rokodelskih pomočnikov) privabila je včeraj prav obilno občinstva v društveno dvorano. Program božičuice bil je prav raznovrsten in zanimiv. Razne pesmi in deklamacije vrlih društvenikov-pomočnikov so zadovoljile zbrano občinstvo. Lep nagovor je oskrbel društveni podpredsednik g. profesor Anton Kržič ter navzoče vspodbujal, da naj pogumno vstopijo v novo leto ter vojskujoč se z raznimi nasprotnimi silami pripravljajo si mir, zadovoljnost in pravo srečo. Ko-nečno so igrali društveniki igro: „Srečna sprava". Igralci so se prav marljivo naučili svojih nalog ter jih igrali prav razumno in spretno. Za ves trud in za vnemo zaslužijo popolno pohvalo. — Nakloni Bog velevažnemu društvu rokodelskih pomočnikov pod požrtovalnim vodstvom preč. gosp. koniist. svetnika in prof. J. Gnjozde.i v novem letu mnogo blagih za prospeh rokodelske rJadine | vnetih dobrotnikov! (Slovensko gledališče.) Sinoči so predstavljali veseloigro „S t r i j c b o g a t i n". Igra ni nič posebnega, vendar je v obče ugajala občinstvu, katerega pa dvorana ni bila polna zaradi Silvestrovega večera. Pisateljica Henle je še precej spretno opisala življenje v kopališču srednje vrst«, kjer se shajajo razni bogati strijci, mož-željne device in vdove, pa tudi velikomestni postopači. Tudi v tej igri nastopi madjarski grof Foronzi (gosp. Sršen z primerno masko), ki pa je v istini le malo premeten dunajski natakar ter išče bogatega plena; dalje jo dvorni svetovalec Julij Levin (g. Borštnik) ne le bogat, temveč tudi jako dober strijček, in kjer je strijc, mora biti tudi netjakinja, v tej igri sta celo dve (gospa Borštnikova in gspdč. Slavčeva). Poleg teh je še dolga vrsta gostov, veselih in odurnih, uljudnih in nerodnih, mej njimi je mož ženskega srca, a tudi značaja, pristav Mladovan (g. Danilo), ki naposled obvisi s strijcem Julijem, kakor dve muhi v pajčevini. Igralci so zelo ugajali, osobito oni v glavnih vlogah. Jutri je zopet predstava. (Iz Gorice) se piše: Naš nadškof je bil leta 1855—56 v duh. pastirstvu novega nadškofa ta-derskega najljubši dijak in tako je Previdnost božja naredila, da je učenec učitelja posvetil — preteklo nedeljo vpričo mil. škofa tržaškega in prevzv. knezoSkofa ljubljanskega. Sicer pa vežejo II aj č e v i č a najlepši spomini na naše mesto. L. 1855 so je pripravljal na Dunaju na gimn. profesuro (filolo-gijo.) Gollmayr pa ga je vzel so sabo za kapelana. Mož je jako zmožen in salonsko življenje dobro poznA. Toda prestar je (66 let) in v nogah slab ter ne vem, kako bo opravljal škofovske obhode med Morlaki. Rajčevič je krojača sin iz Dubrovnika, krojača, ki je bil precej premožen in je bil delo pustil. Po mišljenju je zdaj llrvat; nekdaj je cikal bolj na italijansko stran. Pastirski list (ital. in brv.) je dal tiskati tukaj v Gorici. V Zadru mu Nadškofijsko poslopje popravljajo in jo prav zdaj brez strehe; stanoval bode začasno v svoji dosedanji hiši itd. (Iz Celovca) se nam piše: Brez snegu praznovali smo letos Božič in ko bi nam pratika ne kazala, da imamo že zimo, bi tega niti verjeli ne! Na novega leta dan začel se je led tajati in imamo vreme ki bi vso čast delalo sušcu ali malemu travnu! Zato so pa bolezni baš sedaj prav pogosto in tudi hripa že močno razsaja po Celovcu, — Vincencijeva družba za Celovec otvorila je novo deško sirotišče „k Božjemu srcu Jezusovemu." Za knezoškofijsko dijaško semenišče „Mariauum" nabralo so je doslej prostovoljnih darov 40070 gld. 70'/, kr, („Glasbe.ue Matice") pevski odsek opozarja s tem p. n. povabljence in prijatelje domače glasbe, da je pričetek današnjemu družbinskemu pevskemu večeru, ki bode prirejeu v dvorani ljubljanske čitalnice, točno ob 8. uri. (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela 6 gld., katere so ob priliki letošnje jesenske skušnje za učno usposobljenost med seboj nabrali dotični gg. kandidat je. Iskrena hvala vrlim darovalcem. (V Radovljici) so miuolo leto vpričo učiteljskega osobja in g. župana R o b 1 e k a obdarovali z zimsko obleko 16 revnih šolskih otrok, ki so gotovo hvaležni znani dobrotnic! Josipiui K o e e v a r-j e v i v Krškem. (Žganje) je prouzročilo že brezmejno število nesreč. Tako se nam poroča z Iga, da sta dnč 30. decembra pila žganje dva brata ter se sprla. Starejša žena pride mirit, kar mlajšega še bolj ujezi, da zgrabi čevljarski nož in nevarno rani svojo svakinjo. Načelnik tamošnje žandarmerijske postaje jo rogovileža ukrotil in odpeljal v ječo. (Z Vrhpolja pri Moravčah.) se nam piše: Nova šola pri sv. Trojici je bila slovesno blagoslovljena in svečano otvorjena včeraj dne 80. t. m. Topiči so že zvečer poprej naznanjali, da se bo drugi dan nekaj posebnega vršilo na mičnem, z jako daljnim razgledom obdarovanim Vrhu sv. Trojice. Po peti sv. maši je blagoslovil šolo vč. gospod dekan moravški, kateremu so stregli sosedni gg. duhovniki od sv. Helene, Doba in Vrhpolja. Navzoči so bili gosp. c. kr. okr. š. nadzornik L. Le t n ar, gosp. baron Rechbach s Krumperka, nekaj gg. učiteljev in obilno vernega in radovednega ljudstva iz vseh sosednih župnij; zakaj trojiški Vrh, sicer pripadajoč župniji moravški, ima prav okrog sebe razpostavljene tudi Št. Helence, Dobljane in Ihance. Po spodbudnem govoru vč. g. dekana in uradnem govoru g. c. kr. okr. nadzornika je zahvalil novi u-čitelj gospod Ruzpotnik vse navzoče, da so se potrudili to slovesnost tako povzdigniti. Pri obedu, ki ga je priredil krajni šolski svet v krasno ozaljšanem šolskem poslopju, napivalo se je presvetlemu cesarju, složnemu delovanju duhovščine in učiteljstva pa tudi moravškemu moškemu zboru, ki je pod marljivim vodstvom gosp. nadučitelja Tomana v cerkvi in v šoli tako lepo poveličeval to redko slovesnost. (Slov. del. pevsko društvo „Slavec") ima svoj redni občui zbor prihodnjo sredo 6. t. m. ob 2. uri popoldne v gostilni „Pri zvezdi". Dnevni red: 1. Nagovor predsedaikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti. (Novo trgovino) s špecerijskim blagom in domačimi pridelki je danes pričel g. M. Lavrič na Poljanski cesti. (Vabilo) na občni zbor samostojnega konjerej-skega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bode v ponedeljek, 4. januvarija t. I., v pisarni c. kr. kmetijske dmžbe v Ljubljaui. Vspored: 1. Poročilo o delovanju za leto 1891. 2. Poročilo blagajnikovo. 2. Volitev po pravilih izstopivših dveh odbornikov. 4. Predlogi in nasveti posameznikov. (Krška in celovška škofija) šteje, kakor povzamemo „šematizmu za 1. 1892." 24 dekanatov, 433 duhovnikov in 347.301 vernik. Župnij je 345, od teh je praznih 78; ekspozitur 6 (praznih 5); ka-plauij 161, od teh je praznih 105; bentficijev 21 (praznih 16.) — Dejanjskih dušnih pastirjev je 421, in sicer 297 svetnih duhovnikov ter 24 redovnikov. V drugih službah je 78 duhovnikov (19 svetnih in 59 redovnikov.) Upokojenih in deiicijentov je 34. Cerkva in kapelic 1014. — Moških samostanov je 10, namreč benediktini v št. Pavlu, benediktini iz št. Petra v Solnogradu, jezuvitje v št. Andražu, do-minikani v Drezali, kapucini v Celovcu in Volšberku, servitjo v Lukavi in Kotičah in usmiljeni bratje v št. Vidu. V teh 10 samostanih je 203 redovnikov, in sicer 81 konventuvalov, 48 klerikov, 22 novincev in 52 lajikov. Ženskih samostanov je 15 z vfiupe 224 redovnicami. — Knez in škof je mil. g. dr. Jožef Kalin, ki je 60. krški knezo škof. Stolni prošt je dr. Val Milller, 59 stolni prošt krški. — Stolni kapitelj šteje 8 pravih kapitularjev (med njimi 4 zlatomašuike) in 2 častna korarja. — V duhovskem semenišču je 50 bogoslovcev, kojo poučuje 6 gg. profesorjev (3 oo. benediktini in 3 jezuvitje.) — V dijaškem semenišču „Mariannm" je 121 gojencev. — Kelegijatni kapiteljni so 4: v Gospi Sveti, Brezah, Strasburgu in Velikovcu. — Prošiij je razven stolne v Celovcu še 7, namreč 2 v Brežali, 1 Pod-krnosom, v Spodnjem Dravogradu, na Hribu, v Doberli Vasi in Bilinjab. — Med svetnimi duhovniki je 30 zlatoniašnikov. (Vipavska čitalnica) je imela 31. dec. 1891 svoj letni občni zbor, pri kojem so bili izvoljeni: Gospod dr. Josip Kenda, predsednikom, preč. gosp. Matija Erjavec, podpredsednikom, gosp. Hrabroslav Jamšek, tajnikom, gosp. Ivan Zupan, blagajnikom, dalje gg. Ivan Nosan, Ivau Može in Radoslav Silvester odborniki. Iz poročila predsednikovega posnamemo, da je imelo društvo v pretečenem letu 19 časnikov na razpolago, in sicer 14 slovenskih in 5 nemških. Telegrami Dunaj, 1. januvarija. Govori se, da bode dr. Madeyski imenovan sekcijskiin načelnikom v pravosodnem ministerstvu. Line, 1. januvarija. V dolinah Krems in Steyrling voda podira mostove, drevesa in vali navzdol velike skale. Vsled južnega vremena hudi nalivi. Voitsberg, 2. januvarija. Med rudarskimi delavci v Voitsbergu in Koflachu se je začel štrajk. Budimpešta, 2. januvarija. Glavni blagajnik prve domače ogerske hranilnice, Piussich, ki je 60.000 v gotovini in milijon vrednostnih papirjih poneveril, se je sam umoril. Pariz, 1. januvarija. Oarnot je rekel diplomatičnim zastopnikom povodom novoletnega čestitanja: Ce tudi se Francija za- : veda svojih pravic, vendar goji politiko miru in mednarodno jedinosti. ■ Tuj ol. 27. decembra. j g j] Tri Južnem kolodvora: Gros, nijtelj, iz Zagorja. ' — Vanino, brusač, z rodbino, iz Šlozije. — Kapug ¡z Dobrave. — Wiljelm z Dunaja. Ilitir!! KO: 29. decembra. Marija Grapar, delavčeva hči 3>/i meseca, Tržaška cesta 19, katar v želodcu in Srevib. — Frančiška Kleč, gostija, 56 let, Barvarska steza 6, vodenica. — Frane Jankovič, paznikov sin, 5 let 4 mesece, Vožarski pot 3, ošpice, Vremensko sporočilo. brednja temperatura obeh dni —5 0° in —7'9°, oziroma za 0 0° ravno norinalu in 2-5° pod normalora. Najprisrčnoja voščila k n «a a vsem prijateljem in znancem (1519) 2.2 rodbina Karol Pollak. Naznanilo otvoritve jerme-narske in sedlarske obrti. Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni gospodi, gg. izvošekom in spošt. posestnikom z dežele usojam si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvoril na sv. Petra oesti št. 34 4 jermenarski f i» sedlarski obrt. Izdelujem vsukovrstno konjsko uprežno in opravo za ježo, jermene za stroje na p&r, kovčke itd., sploh vsa v jermenarsko stroko vštevajoča se dela iz trpežne tvarine in solidno. Vsakovrstne poprave in prenavljanja izvršujem točno in po mogoče nizki ceni. V obil» naročila se priporoča (.7483) 10-5 Franc Velkavrh, jermenar in sedlar, sv. Petra cesta 34 v Ljubljani. Ivan Kregar, p a s a r o>-° in izdelovatolj cerkvenega orodja LJUBLJANA, Poljanska cesta 3, (zraven gostilne »pri zvezdi«), Vsebina I. zvezka: Lev Nikolajevi Tolstoj. Spisal Ivan P. — Na tuji zemlii. Ziožil M. O. — Zle moči. Noveleta. Spisal Josip Krasjanin. — Dabolus vagabundus. (Peklen- ; ček Potepeušček.) Kratkočasnica. Po narodnih 1 pripovedkah spisal Anton Hribar. — Vaška pravda. ! Resnična povest. Spisat Podgoričan. — Rudarske pesmi. I., II. Zložil Vladimir. — Iz davne prošlosti. Starinoslovue črtice o novejših izkopinah. Poroča J. Pečnik. — Na Jutrovem. Potopisne in narododisne črtice. Spisal dr. Fr. L. — Še nekoliko o gimnazijskih izvestjih za leto 1891 Poroča V. B. — Slovstvo: a) Slovensko, b) Hrvatsko, c) Češko, d) Poljsko. — Razne stvari: Naše slike. — Rudarske pesmi. — Jezus Christ. — Kako bode človeštvo še napredovalo? — Slike. Grof Lef N kolajevič Tolstoj. (Narisal Jos. Germ.) — Sveti Trije Kralji. (Po sliki Bernatz ovi.) — Jezus obudi Lszarjv (Po sliki P. P. Rubens-ovi.) — Arabec iz Egipta. (Po fotografiji.) — Mlada Arabka iz Egipta. (Po fotografiji.) opozarja in toplo priporoča precastiti duhovščini in slav. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno v kateri izdeluje v najraznovrstnejSih oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monstrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, léstence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovina, lično in cenó po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja m prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago požlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 (52—1). Umetne zobe in zobovja sta vi j a na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. P AICHEL, (i3d3) 33 zobozdravnik (7) pri Hradeckega mostu I. nadstr. največja in najbogatejša zavarovalnica na svetu. Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti. Garancijski zaklad: 3673|4 milijonov goldinarjev a. v. Skoro 70 milijonov ¡;oldinarjev več, kakor vsaka druga zavarovalnica. Av str i jska lilij* la, koncesijonovana od c. kr. ministerstva in jednakopravna domačimi društvi. j.' Zakonita kavcija in vae rezerve avstrijskih zavarovalnin n&loiene ao v Avstriji. Primera št. IO. Društvo je pred mesecem dnij lastniku police st. 278.127 Izrodilo cheok na fantov sterllngov 1099-13 kot dobiček za 1. 1891. Ta polica izdana je bila 1. 1886. za funt. st. 10.000 po petletnem dividendnem načrtu. Takih izidov ne more navesti nobena druga obstoječa zavarovalnica. Od svoje ustanovitve pa do 1. januvarija 1891 izplačala je „MUTUAL" lastnikom polic več kakor 760 milijonov goldinarjev in sicer 209 milijonov za deleže od dobička. Leta 1890. dobili so lastniki polie na deleže od dobička 6,908.980 goldinarjev. (1521) 3-3 Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj,I, LobkoAvitzplatz 1. Glavni zastopnik za Kranjsko: Največje dekoracijsko podjetje države. Kotolijonski redi in figure, plesni redi, vsakovrstne umetne in komične glave, pokrivala, volnene lasuje in brade. Pokajoči bomboni mično in originalno opremljeni, obsezajoč cele komične obleke od papirja in pokrivala po 4 kr. komad in dražje. Draperije iz sukna ali baržuna, lampijoni, zastave, transparenti. Vsakovrstni grbi, emblimi društvena znamenja, popolnoma nenevarni umetni ogenj i. t. d. odber s 100 komadi. Kotolijonski izberi po 1 gld. in dražje. Na željo tudi v kuverti h odbrane v kateremkoli ¿tevilu. — Odbor 12 komadov lampijonov z svečami gld. 1-10 in dražje. Odberi umetnega ognja, dekoracij po 60 kr. in dražje. y Ceniki xaHtonj. (4-1) izdelovutelj transparentu« steklene mozaike, Kova Štifta - Olomuc, priporoča JL* «» ,3 «i, 4» "1» «» -v «»■ , -»B Strogo obredne, v vseh velikostih ter posebno opozarja na Božje grobove, ki so napravljeni za manjše prostore ter se razpošiljajo celotni v dveh zabojih. — ilu-strovani in opisovalni cenilniki na zahtovanje zastonj in franko. Predragi gospod ! Bofcji grob smo hvala Bogu dne 19. m. m. nepohabljen dobili ter se neizrečeno veselim, da si sinemo čestitati, kajti Božji grob je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi dr. Štefan, konzistorijalni svetovalec in mestni župnik v Karloveih (1401) 5-3____v Sirmiji, 2 dan aprila 1880._ v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu, G. kr. mestni šolski svet je odredil, da trajajo počitnice na vseli javnih in ¡privatnih ljudskih šolah ljubljanskih zaradi epidemije ošpic in zaradi nastopajoče kripe do vštetega dne 17. januvarija t. 1. m i Že obrabljeni Božji grobovi se prenavljajo in ob letnem času snažijo (omljejo), da so enaki novim, ter preskrbe s petrolejevo razsvetljavo. Z|eE±NrJI*: V Ljubljani, Mestni trg št. 25. Nie več kaslja ! prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani priznan zahteva lekarnah, neobhodno zobno čistilno sredstvo. pristen zaradi mnogih nič vrednih ponaredeb. slovenski guerijah parfume-rijah, Poslano. „THE MUTUAL" Vsak slovenski gospodar, u cecilijanske Šole Z dobrimi spričevali išče ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovileo" službe, katero bi rad takoj nastopil. B. P.'.'?g0. »Y.rtnar"' Pož'ie naJ !!.«•) naslov o. kr. km.tijski Več se izvé pri upravništvu. (i) 3-1 družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo Številko brezplačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (46) Staz-o i 11 preizkušeno do- —— ina«"'»' zdravilo ■—" so pristni _____—ii^ti®:^ v ij^r___—' ki nena- C1 ___— doma hitro pomagajo proti ______kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Le posebna eostava mojih bonbonov je že porok za vspeli. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. W V zvežnjih a 20 in 40 kr. Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromeriž. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkoczy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnieah itd. (1399) 20-7 Iz „Novic", gospodarskih, obrtniških in narodnih, v Ljubljani dne 19. januvarija 1876, tečaj 34. („Priporočilo.") Vsakemu kovaču in ključarju je dobro znano, kakošna dobrota in kolik dobiček je za njegovo rokodelstvo dobdr meh. Dozdsj smo si morali dobre mehove z Dunaja in drugih dežel prav drago na-roftevati ; sedaj jih dobimo domi in te prav izvrstne iu pa cenejše pri mojstru Matiji Zupanu v Kropi na Gorenjskem. Jaz Bem od njega dva meha kupil, s katerima sam tako zadovoijeu, da po pra-domačega mojstra prav gorko vici moram priporočiti. (1520) 3-1 tega JP. Skale, uče n i k p o d k o v s t v a. Priznano n a j C e n e j a prodaja dqjirtti in trajnih šivalnih strojev. S Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih f»a po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba ji moje načelo. — Ustanovljeno 186(5. Jurij Herbst, mlhanik. Dunaj, VI., Marchettigasse 18. 1 jmm a 1 i (1482) 30-24 devetdnevna, oziroma šestne-deljna pobožuont v sponi in bi», žene »mrt i »v. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katebet ljudskih Sol v L j.n'Vl j ajn i. Cena v umiji a zlato ¡obrego 80 te.. ,v plaitnu vez. 60 kr. Dobiva se -v .Katoliški Bukvami" v Ljubljani. najboljše italijansko desert-no vino za slabotne, botehne in okrevajoč«. Steklenica 1 flfl. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1313) 4 Originalna 12—11 Selterjeva voda. Najboljša naravna mizna in zdravilna voda (Naasau) preverjena pri zaslizenju, ka-slju, hripavosti, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej „originalno" Selterjevo vodo s kapico, viirneto in zamaškovo zavezo „Original". Dobi se povsod. V LJubljani ima glavno zalogo Vika Kästner. "V letvi 1^38. v Trstu osnovana e. kr. privileg zavarovalna družba RIUNIONE AD RI ATI CA Dl SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so na Dunaju v družbini Lini, mesto, Weihburggasse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih «rvstro -ogerske držav« zastopajo generalni, glavni in okrajni zasfcopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požara, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12-8) Glavni zastopnik \ Ljubljani: IVAN P E R D A S. Andr. Druškoyič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajoeega blaga. ^ Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji oeni. * K l K K » k < * < kd Gosp. lekarničarju Piccoli-ju v i jubljani. Podpisanca potrjujeva s tem, da Vi že 18 let dobivate marsalsko vino iz naših kletij in sicer vedno najboljše. Pooblaščava Vas, da smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znamujeva se z vel.espoštovanjem (1315) 10.5 I® * W* V Palermu (v Italiji) decembra meseca 1891 to \ ?ovai-na cerlcvene oprave. PremoTana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in iadelovalnica paramentov, Dunaj, VII,, Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brückner. Na dogovorjena naročila se ¡¿delujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole. baldahini, bandera itd. itd., pa tudi (26—26j cela mašita blcka v najpravilnejši obliki. Cerkveni j> n i- in o 11 t i. Prešernov trg p,,1rr J. Kapsch j h veli j v Ljuhiiaiii javeli* si nsoja slavn. občinstvu in častitim svojim odjetuateljein naznaniti, da jr svojo novourejeno trgovino z zlatimi, juvelnimi (bisernimi) in srebernimi izdelki premestil v lastno hišo na Prešernovem Trga. Ob jednem izrekam najtoplejšo zalivalo za dosedaj v obilici mi izkazano naklonjenost ter se priporočam v nadaljna prav mnogo-brojna naročila, zatrjujoč točno, najfinejšo izvršbo in primerno pošteno ceno. Oeni. odjemateljem voščim srečno, veselo novo leto! 19 Velespoštovanjem 1528 (3-2) j j{apSC]lf jiivelir. I > u n a j s k a borza Dni 2. januvarija. Papirna renta 5 %. lo% davka . . . Srebrna renta 16% d»vka . . Zlata renta 4%, davka prosta . , . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akoije, 180 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... 92 gld 95 kr. Dn6 31. decembra. Ogerska zlata reuta 4*.......106 gld. 26 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 „ 75 ,, 4% državne srečke 1. 1854., 250 .gld. .. — „—„ 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 148 . — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179 „ 70 „ Zastavna pisma avstr.osr.aem. kred. banke 4 # 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4\'a$fc 100 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld........186 „ — „ St. Genois sreio: 4% galMMse proplnaoljske «ftdolinloe. sl!i% zastavna pisma peitanske ogesake komer-•oy«nalne banke, komunalne obveznloe ogerske Äilpoteöne :b«nke * 10% pretijo. J?« te papirje di^e Lposojlla avstro ogerflk« timita >n podružnice njene. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. #0® goldinarjev se dobi z ogersko hi^tečno promeso ft gld. riß kr-h0,ck- tttr Žrebanje