NtjTečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve|ja za vse leto - • . $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 0 M GLAS NARODA List slovenskih delavcev vAmeriki i The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 121. _ ŠTEV. 121. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, THURSDAY, MAY 23, 1929. — ČETRTEK, 23. MAJA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXVIL Vsa Anglija se pripravlja na volitve. VSE TRI STRANKE SE NAHAJAJO V OBUPNEM VOLILNEM BOJU Vprašanje nezaposlenosti je najbrž glavne. — Koalicija je verjetna, če ne bo dobila nobena stranka potrebne večine. — Važna vprašanja na teh-nici. — Delavska stranka ima dobre prilike, da se polasti vladnih vajeti — Sedaj je vse drugače, ker so v Angliji tri politične stranke. LONDON, Anglija, 22. maja. — Resna politična zmeda preži za pozornico splošnih angleških volitev, vendar pa bodo to najbolj vesele volitve, kar jih je bilo kdaj v Angliji. Godbe igrajo na sestankih vseh treh strank Radijski zvočniki širijo govore kandidatov na javnih trgih, in v glediščih in mu vi jih je videti kandidate za javne urade. Razen tega bo pa pet milijonov flaperic prišlo prvič na volišča, kjer bodo oddale svoje glasove. V splošnem se pričakuje, da bo oddanih od dvajset do petindvajset milijonov glasov dne 30. maja. Cela vrsta najbolj važnih zunanjih in domačih vprašanj bo odvisna od izida volitev. V glavnem pride vpoštev nezaposlenost. Več kot en milijon in tristotisoč ljudi je v Angliji brez dela. Ti ljudje so odvisni od državnega zavarovalnega sklada zoper nezaposelnost. V premogarskih ozemljih vlada splošna beda. Farmarji zahtevajo odpomoč proti neznosnim razmeram. Vse prebivalstvo zahteva nižje davke Veliko važnost posvečajo tudi angleškim odnoša-jem napram Združenim državam, posebno glede dogovora o mornariškem razoroževanju in glede vseh vprašanj, ki se tičejo doktrine o prostosti morja. Vpoštev pridejo tudi angleški odnošaji napram Rusiji. Konservativci so dosedaj stalno odklanjali vse stike z sovjeti. Delavci in liberalci bi radi obnovili diplomatične odnošaje z Rusijo ter pritegnili k sebi rusko trgovino. Na dan po volitvah bo angleška vlada sredi na:-večje politične zmede, kar jo pomni zgodovina. To je bilo vedno tako, ko sta bili samo dve veliki politični stranki. Sdaj pa so tri. Stranka s čisto večino vseh članov v poslanski zbornici pomenja novo vlado. Kralj pozove k sebi priznanega voditelja stranke, ki je zmagala, ter ga prosi, naj sestavi kabinet. Ministrski predsednik in vsi člemi njegovega ka-Lineta, morajo biti ali člani poslanske zbornice ali pa zbornice lordov. Ako je ministr. predsednik poražen v poslanski zbornici, zahteva nepisana postava, da mora resig- nirati. Ministrski predsednik in njegov kabinet imata inoč le toliko časa, dokler zamoreta obdržati večino v poslanski zbornici. Velik potres na južnem Japonskem. TOKIO, Japonska, 22. maja. — Močan jx>tresni simek se je pojavil danes y provinci Miasaki na otoku Kiuiu ter povzročil veliko Mko«lo. Vsi prebivale! so pobegnili na prosto. Zaenkrat se Se ni sporočilo o kakih amrt.nih slučajih, a tokijski poročevalec pravi, da je bil potresni sunek najmočnejši, odkar je i>ila ustanovljena opazovalnica. ■ 4š< Oita provinca na istem otoku, i ki je najbolj južni v japonski skupini, je bila istotako prizadeta. SOFIJA. Bolgarsko, 22. maja. Dva potresna sunka so vznemirila prebivalee Rušeika v severnem delu Bolgarske. Škode ni bilo nobene. Potres so čutili tudi v Bukarešti na Romunskem. CHIKAŠKI UREDNIK BIVŠI KAZNJENEC Urednik iz Chicaga je bil kaznjenec v Georiji. — Večletno skrivnost je razkrila njegova žena. Pravcata Odiseja. CHICAGO, 111., 21. maja. — George Elliot Burns, veteran iz svetovne vojne in solastnik ma-gacina "Greater Chicago", je bil danes razkrinkan kot pobegel georgij-ski kaznjenec a on se Ijo boril proti ekstradieiji v Atlanto, da odsluži kazen šestih do desetih let v kaznilnici. Do Včeraj zvečer je izjavil, da se bo dal aretirati, da ne spravi v zadrege svojih prijateljev, od katerih m tii k do vedel za njegov kaznjeniški rekord in kojih številni so odlični trgovci v Chieagu. Xajel je odvetnike, da skušajo dobiti Habeas Corpus ravnanje zanj, ko so mu njegovi prijatelji povedali, da ga ne bodo zapustili. Burns, ki brazgotino šrap- nela na ovojem tilniku, je bil aretiran na temelju informacij, katere je nudila oblastim iz Geor-gije, njegova odtujena žena, Mre. Emily Pacliao Burns. Ona mu je pretila, je rekel Burns, izza časa kmalu potem, ko je prišel v Chicago leta 1!>22 ter ga je prisilila k jHM*<»ki pred tremi leti. Ona je bila »tara 52 let, in on je 38 let. Pred petimi meseci se j»> sestal Burns z neko žensko svoje lastne starosti. .Mrs. Burns je izvedela za nju stanovanje v Rogers Park ter je takoj pisala jetniškrm uradnikom v Georgiji. Vsled tega je bil Burns aretiran v pondeljek zjutraj. Burns, doma iz Brooklyn«, je delal v cirkulacijtvkem depart men-tii nekega newyorskega lista tekom sjKunladi leta 1!)17. \a dan, ko so stopile Združene države v vojno, se je prostovoljno prijavil ter je služil pri štirinajstem inži-nirskem jwlku tekom številnih, I večjih spopadov. I MESTA BODO BAJE LAHKO PREPREČILA NAPADE S PLINOM V prihodnji vojni najbrž ne bodo napadali mest s plinom, ker imajo taki napadi premajhno vojaško vrednost. — Kako se bo zamoglo mesto ubraniti. Plini niso baje več tako smrtonosni. — Kakšno škodo lahko povzroči tona gorčičnega plina. WASHINGTON, D. C., 22. maja. — V vsaki bodoči vojni se bo veliko mesto, izpostavljeno zračnemu napadu, zamoglo braniti. Napadeno mesto ne bo brez pomoči. Visoki armadni časniki Zdr. držav ne pričakujejo, da bo sovražnik napadel s plinom kako veliko mesto ter ubil toliko ljudi kot se je zgodilo to pred par dnevi v Clevelandu Armadni častniki niso mnenja, da bi bilo sploh mogoče doseči tak cilj. Uspehi takega napada bi bili malenkostni ter bi napada ne upravičevali. V ojnem času pa lahko vsako mesto uveljavi svoje varnostne priprave. Ljudje morajo dobiti navodila, naj odidejo v višja poslopja, zapro okna in vrata, za-maše vse razpoke, ugasnejo vse ognje in luči ter odrežejo -dohod svežemu zraku. Ognjegasci v vsakem mestu bi morali poškropiti ulice z vodo. Ustanoviti je treba kopališča in postaje za prvo }>omoe. Maske proti plinom naj bi bile na razpolago za vse moške, ki bi morali ostati v takem slučaju na prostem. Izumiti bi bilo treba alarmni sistem, da se posvari vse prebivalce pred bližajočim se zračnim napadom. Avtentične informacije glede piitia bi morale biti vsem na razpolago. Castiuki armadnejra kemičnega oddelka pa so mnenja, da bi bil sovražnik zelo oviran v svojem poskusu, da vprizori zračni napad s pliinom na kako mesto. Presenetilen zračni napad s plinom bi bil lahko vprizorjen v s vrh o razorganlziranja, a takih napadov nirso vprizarjali tekom zadnje vojne ter je malo verjetno. da bi jih v prihodnji. Xekateri pravijo, da je bilo izza konca svetovne vojne razkritih , vse polno novih strupenih plinov, Bil ,]e odslovljen iz armade leta ,„„ - ^ i„ , - kar pa ni res. Zelo so pa izboljša i ion r\______________________t različna varnostna sredstva proti njim. Izvedenci so mnenja, da je gor-čični plin prav tako malo nevaren kot- katerikoli drugi plin, če so proti njemu uveljavljene vse varnostne odredbe. Ena tona goročičnega plina bi lahko ubila 45,000,00 ljudi, če bi lju-dje vdihavali visa k najmanjši delec plina. V zadnji vojni pa je tona goročičnega plina pozročila le nekako devetindvajset omaniljenj in en smrtni slučaj. 1!>20_ Dve leti pozneje se je zna šel v Atlanti, brez denarja ter lačen. Xapadel je bil neko groceri-jo. dobil štiri dolarje, a bil ujet ter obsojen na šetst do desetih^let ječe ob trdem delu. Par mesecev pozneje pa je ušel, ko je delal z gango na cesti. Prišel je v Chicago i>opoLnoma suh ter dobiil delo kot delavec v neki veleklavniei. Na lo se je pričel dvigati ter uspeval tekom zadnjih par let. Gangsterji usmrtili čikaškega policista. CHICAGO, 111., 22. maja. — Detektiva Josepba Sullivana so našli mrtvega. Policijski izročil ik William Cusaek zatrjuje, da so ga usmrtili gangsterji, ker je preveč vedel o Mora novi gangi. PRISTAŠI ZAPUSTILI TR0CKEGA Del komunistične stranke, kateri je načeloval Buharin, je tudi sklenil dogovor s sovjetskim načelnikom. Ileana išče nevesto za brata. BUKAREŠTA. Romunska, 22. maja, — Dvaindvajsetletna romunska princesa Ilea na je začela iskati za svojega brata primerno nevesto. Pravi, da se mora njen brat prej poročiiti kakor pa ona. Ona ima dosti snubcev. Vpoštev Zeppelin bo danes odplul. TOULOX, Francija. 22. maja. Popravila na vodljivem balonu "Graf Zeppelin" so končana. Dr. Hugo Eckener bo najbrž že jutri odvedel zračno križarko nazaj v Friedsrichshafen. V slučaju ngodnega vremena se bo za vršil polet ob štirih popoldne. Mellon za $300,000,000 bogatejši. PITTSBURGH. Pa.. 21. maja. Ker so se akcije Aluminium Com-prideta bolgarski kralj Boris »in pany in Gulf Oil od predsednik United Textile Workers of America, da je sfcavka končana. če ne bodo imele kompanije nobenih predsodkov pruti štrajkar jem. Uradniki tekstilne unije so prej izjavljali, da je bil neposredno vzrok stavke, ker je kompanija zapostavljala pravice delavcev. Kompanijski uradniki pa so iz-javljaji, da je bilo jedro stavke priznanje unije. Kelly jp> tudi objavil, da je bil senator Wheeler iz Montane povabljen, naj nagovori veliko zborovanje stavka rje v. ki se bo vršilo v četrtek. Poročila i/. Washington a kaže-jo. da ni senator še sprejel vabila unije. Včeraj zvečer je bilo par majh nih neškodljivih eksplozij v okraju, kjf^r žive strajkarji. Več mož. ki so se vozili v avtomobilih. je streljalo v zrak. Generalni pravdnrk Boyd pa je rekel, da so skušali s tem terorizirati lojalne delavce. \ rste piketov so bile stvorjene po cestah tekom včerajšnjega dno, a piiketi niso nadlegovali delavcev. ki so hoteli iti na delo. Stavka rji so danes pričakovali odlo<"bf> sodišča glede posta\ no-sti piketiranja. Th odločba bo obstajala v nekaki injukciji, ki bo prepovedovala kopan i j i. vmešavati se v zadeve št raj kar je v. HOFFMAN OPROŠČEN Hoffman je pričal v mo-rilni obrambi. —Poudaril je ter zanikal, da je sploh kedaj izstrelil pištolo, katero je poslal svojemu bratu. Tretjič izza aretacije leta 1D21. je Harry L. Hoffman v tor^k zanikal. da je ubil Mrs. Maude Bauer na samotni cestii na Statin Islandu leta 1924. Pričal je v svoji lastni obrambi pred višjim Sodnikom Humphrey em in poroto v P. rook-lynu. Svojo obrambo je zopet t • meljil na alibi, ki ga je stavil v Manhattan ob času umora. Pojasnil pa je tudi svoja čudna dejanja neposredni po umoru. Te sumljive akcije, jp pojasnil včeraj, so bile neke vrste histerična reakcija napram očitanjem njegovih prijateljev radi njegovo sličnosti z morilcem, kot jo bila vsebovana v broadkastanemu alarmu. Okrajni pravdnik Fach, ki vodi proees v imenu države, ni mo-srel dobiti nob^nesa priznanja od H off mana, ki bi slednjemu škodo-va 1 o. Porota ga je po tri ure trajajočem posvetovanju ©prosila. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ-JJ SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI lonove družina naraslo za nadalj- j nih tristo milijonov dolarjev. Mellonova družina ima 90 od-1 stotkov vseh. akcij. I • £ DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. ▼ Jugoilavijo 500 ____ Lir 100 1,000 ____ « 200 2,500 ____ ----$ 45.75 u 300 6,000 .... u 500 10,000 .... .... $180.00 u 1000 ▼ Italijo I 8.7» Stranka, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma m nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; n $50 — fl; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $8. Za izplačilo večjih msskov kot goraj n*y«deno, bodi«! v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-■ilih priporočamo, da se poprej z nam iporazumete glede načina flilrnili. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V OVIH DO TREM TEDNtST NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75o, SAKSER STATE BANK S2 COBTLANDT STREET, NEW 7012, N. X, Telephones Barclay 039Q A 1 A ' ■ GLAS NARODA, 23. MAJA 1929 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) IP rank S+kmer, President L oni« Benedik, Treasurer pum of baaine* of the corporation and addresses of above of fleer«: W Cortlandt 8t.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y ITA S N A R O DA" (Voice of the People) Ittued Every Day Except Sunday* and Holidays. Ka celo leto velja list ta Ameriko in Kanado_______$6.00 ta pol leta____._____$3.00 ga detrt leta___ __ Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta__________________*3.3( Za inotemstvo ta celo leto —%7XX Za pol leta________$3.51 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" Uhaja vsaki dan ievtemh nedelj %n praznikov. Dcpiai brei podpiaa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj w blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni kov, prosimo, da ae nam tndi prejinjo bivaliiče narnani, da hitrej* najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. New York, N. ? PAVEL BREZNIK Carnegie jeva ustanova je povabila v Ameriko skupino evropskih časnikarjev, da si ogledajo deželo ter prouče njene ustanove. Evrop&ke države so poslale svoje najbolj zmožne ljudi. Jugoslavija je poslala Slovenca dr. Pavla Breznika. Včeraj je bil v našem uredništvu. Breznik je mlad in možat ter zaslužen slovenski kulturni delavec. Zadnji čas vrši služIjo prosvetnega referenta pri ljubljanski županski oblasti. Po poklicu je časnikar, vešč pol ducata modemih jezikov in je eden onih maloštevilnih slovenskih inteligenten ki so preko Gradca, Dunaja in Prage pogledali v svet ii so se — kar je poglavitno — tudi nekaj naučili v tujem svetu, med drugimi narodi. Žal, da je njegovo bivanje v Ameriki omejeno na kratek čas. Toda ker je časnikar po poklicu ter kot tak dovzeten za vse kar vidi in sliši, si bo znal ustvariti, sicer površno, toda pravično sodbo o Ameriki, ki postaja tudi s svojimi kulturnimi in znanstvenimi institucijami vodi. teljica vsega sveta. Kjerkoli bo utegnil, bo predaval Amerikancem o lepotah naše zemlje, po nekaterih večjih naselbinah ga bodo pa lahko slišali tudi naši ljudje. Nam je predvsem zato simpatičen, ker je veroval a Jugoslavijo, še p redno je bila rojena ter ima trdno in neomajno vero v njeno lepšo bodočnost. KITAJSKA Kitajska nacionalistična vlada pod predsedstvom Chiang Kaj-Seka stoji pred največjo krizo, Kitajska pa pred najstrašnejšo vojno, kar jih je doslej doživela. Maršal Feng, katerega še vedno označajo kot "krščanskega generala", dasi je že zdavnaj obrnil hrbet krščanstvu, je napovedal Kaj-tteku vojno. Obdolžil ga jc trošenja vladnega denarju in izrabljanja Kitajske v svoje lastne interese. Ba se bo to zgodilo, je bilo že zda vaj znano. General Feng je že več mesecev mobiliziral, kar se je kmalu tudi v Nankingu izvedelo. Kaj-Sek mu pa ni in ni mogel do živega. Tli tako se je zgodilo, da je predsednik" nankinške vlade še pred par dnevi sporočil generalu Fengu, da bi po 1. januarja prav rad odstopil, če bi zamogcl svojim od-f'topom ohraniti mir na Kitajskem. Ce bi se Feng s tem predlogom zadovoljil, bi se moral podvreči avtoriteti nacijonalistov, česar pa seveda ni hotel storiti. Feng hoče postati vladar vse Kitajske, noče biti odvisen od nikogar ter vsled tega zavrača vsak sporazum. Istočasno so se pa vstaši iz province Kvangsi polastili Kantona, ki je sveto tlo kitajske revolucije. Tam je praznoval Sun jat sen svoje triumfe. Tam je b;la ustanovljena in dobro zasidrana južnokitajska re-republika. Zdaj se pa znova pričenja nekaj, kar bo uničilo razvoj Kitajske, ustvaritev kitajske veleindustrije in kitajske državne ideologije. Pričenja se nova državljanska vojna, ki bo predvsem usodepolna za kitajske delavce. POZOR! Vsem onim, ki so me vprašali, kaj se pod&m na obisk v domovino, naznanjam, da odpotujem dne 26. jaaya. a parajfcom ki Kdor se lioče priglasiti, naj se priglasi pravoca*sno} da nas bo več ter da too ^potovanje čimbolj prijetno. Madžari so sodelovali pri umoru carja. St., New York City, V Novi Pešti živi brivec Ludvik Nagy, ki je bil med vojno v Kar palih ujet in je preživel več mese cev v ruski/h ujetniških tabori š>ih, končno je pa pobegnil, kla tli se je delj časa i>o Rutsiji in si slednjič naselil v Jekaterinburgu Šele zdaj je mož priznal, da jt bil navzoč, ko .so -boljševiki urno rili carja Nikolaja II. Nagy na vaja vse podrobners-ti, ki se zde dc kaj verjetne. V Jekaterinburgu -se je sezna nil z rojakom Miku. ki je bil spo eetka kakor on zaj>osIen v briv niči organizacije demobilizirani! ruskih častnikov, pozneje je p«' vstopil v rdečo armado. Nekeg; dne je v brivuici nekdo povedal da pripeljejo v Jekaterinburg car ja. Nekateri so hiteli na kolodvor jer je bila zbrana velika množi ca občinstva. Ivo je vlak prispel so izstopili iz Pulhuanovega va gona člani carske rodbine. Posa sadili -so jih v avtomobile in od peljali v mesto. Carja ni bilo vi deti nikjer. Naenkrat se je začu prt zadnjem vagonu krik in ob *rnstvo je navalilo tja. I)va voja ka ista odpirala vrata navad neg/ tovornega vagona. Pojavil se je car. ki je imel na prsih zvezane roke. Na. glavi ji met visoko rusko čepico, nasil jt ponosen o vojaško suknjo in stare, zakrpane čevlje. Bil je zelo potrt in zadelo se je. da ima objokane •>či. Oziral se je ]>o kolodvoru hi končno se je ustavil njegov pogled na vojakih. Ko je izstopal iz ovornega vagona, mu ni nihče »omagal. S tresočo nogo je itskal >]>ore pri vratih in moral je sko-•iti na tla. Pri tem si je oči vidne )oškodoval nogo. ker je sepal, k« >o ga odvedli s ko-lodvora. Pošalili so ga v avtomobil in odpeljal hišo trgovca I pat jeva. ker je bi-a carska rodbina "umorjena. Cez nekaj časa je posetil brivca Na-?yja rojak Miku. ki mu je pove-lal, da je postal poveljnik rdeče straže in da mora stražiti carja. Protsil je Nagvja, naj ga jmseti v 'liši, kjer je bil ear zaprt, kajti stražarjem je bilo strogo prepovedano odhajati iz hiše tako, da se ie brili niso mogli. 'Nagy je stalno '.ahajal v hišo trgovca I pa t jeva. cjer je bril vojake. — Hiša. v kateri je bil ear zalit, je bila velika. Imela je veliko .tekleno verando, kamor je bilo >brn j en o okno iz carjeve sobe. Pri »rvem posetu je ponudil Miku vojemu rojaku vina iz vrča. katerega obLika se je zd-ela brivcu čudna. Miku se je pobahal. da je to carjev vrč. Da mu to dokaže, era je povabil, naj z njim pose-ti carja. Nagy je pa ostal samo na verankli in je gledal skozi okno v sobo. Nikolaj II. je bil še vedno v isti oblek i, v kateri so ga pripeljali v Jekaterinburg. Sedel je na stolu m «e držal za glavo. Miku je stopil v sobo. postavil je omenjeni vrč na mizo in vprašal carja. če želi vina. Car je dvignil glavo in se ozrl na vrč. vina pa ni hotel. Vzel je z mize sveto pismo in ga začel prebirati. IG. julija 1!»18 so protiboljše-viške čete obstreljevale Jekaterinburg. Ves dan in vso noč je bila rdeča posadka zelo razburjena. Straža, ki je čuvala carja, je bila pijana. Tudi poveljnik Miku je bil pijan. Smejal se je in trdil, da *e boljševikom ni treba ničesar bati. -dokler imajo v rokah carja. Svojemu tovanišu je pa zaupno povedal, da se bodo morali boljševiki zjutraj najbrž umakniti in pozval ga je, naj ostane pri njem. češ, da lahko pride samo na ta način iz mesta. P^jaui vojaki so še vedno pili. Rila je grozna noč. V sobi je bila velika peč. v katero so neprestano »metali drva tako. da je vladala neznosna vre- "ina. Skozi okno se je videlo na rtekleno verando in v carjevo ok-.10. Tam je gorela hič in videla se je carjeva senca. Car je sedel ključen .za mizo in je oemdno molil. Okrog 11. je luč ugasnila in .*ar je odšel spat. Vojaki so prepevali in pili rum. Naenkrat se je ustavil pred hišo avtomobil in reflektor je »posvetil v sobo. Pred hišo je stal zaprt avtomo->il, kakršne so rabili za prevoz jetnikov. Dve postavi v usnjenih suknjičih sta izstopili in vprašali t*o poveljniku straže. Miku tie je javil. Neznanca sta mu pokazala lekake dokumetne. Miku ju je nisril na dvorišče. j>oklieal je dva stražarja in vsi so odšli na veran-o. Odprli so vrata in vstopili v •arjevo sobo. S seboj so imeli lu--i, ki so pa v carjevi sobi naenkrat igasnile. Slišati je bilo odpiranje vrat v klet in težke korake. Vra-*a so se zai»rla in kmalu je počil ■ft-rel. Nagy trdi. da je bil revol-verski strel. Kmalu so se znova ?ačuli koraki. .Spredaj >ta korakala neznanca v usnjenih suknjičih in nesla velik zavoj. Bilo je carjevo truplo. Zavoj sa položila v avtomobil. ii je naglo odrdral. Ko se je vrnil Miku z vojakoma v stražnico, so bila vsi bledi in prepadeni. Stopili so k peči in začeli piti rum. Slednjič je Miku kri'knil: "Umorili so carja! Dobil sem povelje, da moramo jvobrati šila in kopita!"' ZAGONETEN UMOR ČEHA V FRANCIJI D Op l S l. LETALEC PADEL Z LETALA 'Na letališču v Aspernu pri Du-laju se je pripetila strašna nesreča. M'lad letalec, ki je nad aerodromom izvajal smele zračne akrobacije, je med poletom padel z letala in se ubil. dočim je letalo strmoglavilo na tla in se -popoln o-na razbUo. Pilot Vil join Mejo iz Essena je prišel te dni na Dunaj. Z letalom "D 14—41" iz leta Is k Ui t vornic v Diisseldorfu je hotel izvesti več propagandnih poletov, da bi Du-najčaue interesiral za nemška letala, tako kakor \Miss Dalmacija' Jugoslovane na svojem propagand nem poletu po Jugoslaviji, izvajal je nad letališčem razne akrobacije. Za letalo se je zanimal tudi neki Dunaičan, ki je bil pripravljen kupiti ga. Da ga |M>poI-noma prepriča o prvovrstni kva-•lireti letala, se je pilot št? enkrat dvignil z avijonoin v zrak in nad Aerodromom izvajal smele akrobacije. Dunajean je Irotel sprva ž njim. kasneje si je pa premislil. Mej o je v zraku izvajal krasne lopinge in rolinge. Nenadonna tso pa številni gledalci z grozo opazili. kako je letalec padel iz letala in treščil na tla. Letalo je še par sekund letelo v vodoravni smeri, nato pa je strmoglavilo na tla. Pilot se je ubil, lotalo pa popolnoma razbilo. Nesreča se je najbrž pripetila na ta načun, da se je letalcu med izvajanjem akrobacij odvezal pas. s katerim je bil privezan. Baje se je pas pretrgal. 22. marca 1923 se je ra-znesla po vasi Cugnv v okraju Genvrav v Franciji vest, da je Ceh Z:isto-pek nenadoma izginil. Zaposlen je bil s svojo ženo že štiri leta v di-namitni tovarni. Zakonca sta živela v najlepši slogi. O rožni št v o je Zastopka 13 mesece\ zaman iskalo. St*le koncem aprila je nastal v preiskavi nenaden preo&ret. Delovodja tovarne Jacuen je šel z delavcem Ilert h el o toni merit vodnjak, iz katerega so črpali vodo za parne kotle. VodnjaJk je brl kakih 400 m za hišo, kjer je stanoval Zastopek. Delovodja je opazil blizu vodnjaka kup prsti. Z delavcem sta začela prst razkopavati in kmalu Ma začela človeško truplo, ki je že razpadalo. Okro«r d skorjo v peči. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK ZdM&m&i* — Kaj si storil— je vprašala prestrašena žena. -— TTbil sem tvojega moža. Ne boj se! Pomagaj mi hitro pokopati ga in obriši tla. da se ne bodo poznali sledovi krvi. Zastopkova žena se je tako zala morilca, da ga je ubogala. Ko so bila tla obritsana, je neznanec odnesel truplo za hišo in ga zakopal. Ženi je zagrozil, da jo u-mori. če ga izda. Po umoru je večkrat prišel k Jiji in vedno ji je grozil z umorom, če ga izda. Končno je izginil in šele čez nekaj mesecev se je znova pojavil. Zadnjič ga je videla tik preti velikonočnimi pazniki. To je bilo vse, kar je izpovedala Zastopkova žena. Orožniki so pritiskali nanjo, da bi povedala, kdo je morilec, pa je izjavila, da nima pojma. Priznala je, da je Štiri dni po umoru oprala krvavo moževo perilo. Šele pred policijskim načelnikom je priznala, da je morilec Poljak Abel Ozerkow- Braddock, Pa. Rojakom in članom "Slov. Izob. in Poti p. Društva*' v Brad-dock. Pa. se tem potom naznanja, da zgoraj omenjeno društvo priredi zadnjo veselico v tej sezoni v soboto dne 25. maja 1929 v Slov. Izob. domu na 9. cesti. Vabimo rojake iz te naselbine in iz bližnje okolice, da se udeleže te veselice v polnem številu. Za lačne in žejne bo preskrbe! odbor. za p'le je narava oživela in nahajamo se v najlepšem mesecu maju. Zares je ta met>ee vreden imena kra.sni cvetoči maj. Kako se vse veseli krasne spomladi! Mladina se zabava po tratah, pti-čiee veselo prepevajo po domačih vrtovih, starček se ogreva na spomladanskem fcolneu. Vršila se bo namreč velika slavnost. Da pa ne boste preveč ugibali, bom -oleg tega pa na« tudi pos^tijo pevci društva "Zvon" iz Newburg. O. Društvi "Zvon" poseča našo naselbino vsako leto tekom osmih let. zatore; jim gre vsa čast za njih požrtvovalnost. Zatorej rojaki, ne .zamudite tega dneva. Slavnost se prične 30 maja ob drugi uri popoldan z bogatim programom. Torej je vabljeno cenjeno ob činstvo iz domače in bližnje okolice kakor tudi oddaljeni. Kličemo vam: na.svidenje 30. maja ^ Slovenskem domu v e j>olagoma odpirajo, v sobo stopa možak star približno šestdeset let. zavit v ern plašč. Bankir zdrzne. — Moj Bog, ali je Uy mogoče? Oče. oče! Hoče pa?>ti pred njim na kolena, kar mu pa starec z odločno kretnjo za brani: — Xe poklekaj pred zločin-cem! < >okaže ietniško obleko. (>,*e: — Pobegnil sem, nisem mciLTt-1 vcn"- protajaT;. še enkrat sem hotel videti svojo ubogo ženo. Kje j'', ali je št* živa .' Sin : — To bo ve-vlje. to bo veselje. Toda. zakaj -o te zaprli — Strašno, strašno! Xe morem povedati. Sin: — Nobena novica ni tako strašna, da bi je ne mogel zaupati svojemu t-in. Denarja imamo dovolj. milijone imamo, vse >e bo la!o poravnati. Ali si moril? Oče: — Ne, ne vse nekaj huj-iega. Sin: — Ali si imel s kako žoii--ko opravka ! Oče: — Ne. ne ne boš uganil. Sin : — Poleni si . . . moj ling — ■ili si kadil? Oče: — Vse nekaj hujšega. In dT zahtevaš tako odločno, ti bom ixivedal. toda pod enim pogojem: la bom lahko še enkrat videl svojo ženo — tvojo mater. Sin: — (lovori, oče. Prosim te! Oče: — Kot veš, dragi sin. jo jred leti zmanjkalo sladkorja, ker ,o vsega izvozili v Evropo. Nikjer jfa nI bilo dobrti. Nekega večera ne pa povabi k sebi prijatelj, in krit detektiv. Ponudil mi je koe-"ek. Božanski okus! Počasi sera Izal in lizal in ko sem jwlizal, topi izza zagrinjala mož postave. Vlekli >o me na stražnico ter me »ostavili pred velik aparat. Pet tradnikov je gledalo skozi aparat moj želodec in — strašno, st raš-io — videli so. kako je začel slad-ior v mojem želodcu fermentira-i ter se izprenoinjati v alkohol. . . >st-alo tti je znano. — Porota me ie obsodila na doismrtno ječo. Po-.'edal sem ti torej, sedaj pa ti rz-»olni svojo obljubo. Sin. ves bled in tresoč se po vsem elesii. zre molče k vratom, vode-•im v materino sobo, ter jih zaklene. Zatem -stopi pred očeta in reče s trdim glasom: — Poberi he. zločinec! — Proč s teboj! Ne dotikaj'se me! Preklet bodi! Ti. tla bi dal roko moti materi, ki je tako nedolžna in >veta kot svetnica. Oče pade vnovič pred sina. dvižne roke. ter yravi z jokajočim glasom: — Prosim te. prosim te! — Za ilapca ti bom služil vse .svoje življenje. Nobenega ceirta ne bom za-lteval za svoje delo. samo dovoli, la ji stisnem še enkrat roko. Sin napeto posluša in hlastno pravi: — Kaj. za hlapca? Brezplačno? O. tako pa tako. Potem pa lahko ostaneš pri nas. Zanaprej ti bom rekel Tom. — Torej Tom, pospravi |>o miai. Potem pojdi spat. Pri nas posli vstajajo ob petih. Jutri zjutraj ti bo konjar odkazal delo v hlevu. Oče: — Hvala, sra, hvala, bva-ik* GLAS NARODA. 23. MAJA 1929 H. J. MAGOG: OBNOVLJENO ŽIVLJENJE Gospod Lafaurie je odprl pismo, ki f?H M pravkar prejel, in pričel citati. Globoko vzdih nil, razširil oči in vos ganjen vdrugic pre-čital. Žena pa je nestrpno gledala in že hotela povprašati, ko je gospod Lafaurie k pregovori 1: "Tetka Melandieu je umrla." "In nihče nam ni brzojavil!T >e je razburila gospa Lafauriejeva. "Notar me obvešča o tem. Saj veš, da je imela t*-tka v za j njem času okrog sebe pree»\j ljudi, ki so upali na njeno dedžčino. Naju so skušali odriniti. A ni jim u>pelo; midva podedujeva.*' 11 yWi ■* »» "Vsak milijon." To je pospo Lafauriejevo tako ganilo, da ji j*1 zmanjkalo besede. Brada .se ji je tr<\sla, oči za.solrdle. Gospod I.afauri^ pa je j«>l mirno in premišljeno razglabljati: "Vsak dobi milijon. Notarjevo pismo pove to razločno in jasno. Lahko bi bila zapustila dva milijona meni in tebi, obena skupaj. Ni hotela vzbujati zavisti med nama, ljubila naju je oba enako. Zato je zapu»uia obema »»nako vsoto. "Saj jo bova skupno uživala." je mehko dejala žt»na. "Praktično da, a ne pravno. Dvignila bova vsak svoj del in pa porabila po svoji volji." Ženi je bilo žal. da so mu ušle tako nevarne besede. A gospa Lafauriejeva je sanjarila z zaprtimi očmi. "Da." je dejala, "to pomeni htodvajsetti«o" frankov rente." "Obema skupaj," je poudaril gospod Lafaurie. "Kaj bova s tem denarjem?" "Nič..., /ivela bova kakor doslej. Lahko šf kaj prihraniva. Midva v svojih letih ne moreva več izpreminjati življenja. Prepozno je." Obmolknil j". Žena je molčala. Na tihem pa mu je pritrdila. S"d»»la sta v zatohli, dolgočasni obednici. Pohištvo ogoljeno, obrabljeno. zaprašeno in staro, kakor onadva. Koliko let jim je neki bi-, lof Gotovo manj n*'go jo bilo videti. Gospa Lafauriejeva je imela ve-j Jo lice, na obrazu nešt«-'o pub in ; pubie; lasje že»koro osiveli, a njen | trudni život so pokrivale težke, za-j starele obleke. Koinu na ljubo naj j bi se lepotieila in negovala? Mar; možu na ljubo? Gospod Lafaurie je .skrival svoji obraz za kocinami in strčečo redko brado, ki jo prijazno lovila kaplje omake in krušne drobtine. ki soj bile namenjene suknjiču. Oči so se skrivale za tolstimi gubami. Motrila sta dnig drugega. Tn mož j«» izrekel njiju skupno misel: "Kaj bi midva z milijoni.... Prepozno je...." Gospa je hotela upo-varjati, a je le globoko vzdihniia. "Prepozno...." je ponovil. A tisti mah se je v njegovi glavi porodila misel. skrivaj napisal. Prvo je bilo naslovljeno na tetinega notarja. Gospod Lafaurie ara je prosil, naj pošlje njegov milijon na veliko pariško banko. Drugo pismo pa je bilo namenjeno ženi. Hladno an stvarno ji je mož naznanjal, da namerava .svoj milijon uživati sam in obnoviti izgubljeno — življenje. Gospod Lafaurieju se je zdelo, da je prerojen. V Parizu je zavil v prvo brivnieo ob postaji. Na u-lico je stopil pomlajen: obrit, z dehtečimi lasmi. Brivskemu vajencu je bil stisnil v roko bogato napitnino. Nova. najmodernejša pariša obleka je naredila/ čudež. Nihče ne bi bil po dveh letih spoznal pospoda Lafaurioja. Užival je Pariz in novo mladost'. In ve.st ga ni prav nič pekla. mu. In on je zasnubil: "Sedaj sva oba .zopet mlada. Lahko pričneva novo življenje.... Skupno novo življenje. Z enim samim milijonom je težje živeti. Saj iinava iste zahteve in želje." "Združiva jih!" Prijela >ta se pod pazduho in skupno odšla po pariških ulicah. Z rokami v žepu, kakor da pre na izprehod, je gospod Lafaurie j z^vil proti kolodvoru, baš ob ča- 1 sil, ko odhaja pariški brzovlak. J Mimogrede je vrgel v poštni na-1 biralnik dvoje pisem, ki jih je bil v "Anient, ta je pa srčkana!" Gospod Lafaurie se je sunkoma ustavil pred mimoidočo damo. Dama je bila p la vol asa, ravno prav o-krogla, elegantna, s krepkimi no-žieami. Lica žametnomehka kakor breskva, usta kakor črešnja, oči zastrte z dolgimi trepalnicami. Vse skupaj je gospoda Lafau-rieja tako prevzelo, da je stopil k dami in za jecljal: "Gospa.... Oprostite pospa.... dozdeva se mi. da sva bila nekoč nekje skupaj...." Dama se je sunkoma obrnila k njemu — morda užaljena — in pa pazljivo motrila, visoka in ponosna, a nenadoma vsa zmedena. "Oh! Da.... Tudi meni se vidi...." je upibala. Morda se motita. Ne, to je nemogoče.' Oklevala je še trenutek. Tudi po»pod Lafaurie je okleval in zar-deval. "Križ božji," je vzkliknila nenadoma, "kaj pa delaš tu.... in brez brade?" "Ti! Ti si!" jo je spoznal on po glasu. "Mar sanjam ?" Nič čudnega. da si plavolasa, a ta postava, lička, čelo in usteea. Pomladila si se za najmanj petnajst let! In kam si skrila gube in podbra-dek?" Ona se je nasmehnila : "Ali ni danes v Parizu vse to možno?" Milijon me je spravij na to misel. Kaj sem hotela poleg tebe? Saj si trdil, da sva le zato še dobra, da kaj prihraniva. Odpeljala »em se v Pariz, da ti dokažem nasprotno." "Prav kakor jaz!" se j<* zavzel on. "In mojega pisma nisi; prejela ?" "Katerega pisma?" "Onega, kjer sem se opravičeval. da nameravam.... isto kakor ti. Misli j sem, da sam zapuščam naše gnezdo." Nasmehnila sta se drug druge- IŠČETA SE MIKE JA-KLICH in MARICA KROTEČ, ki se nahajata nekje v Pittsburgh u. Ako kdo kaj ve, prosim, da mi sporoči takoj, ker "bi rada poravnala svoj dolg. — Helena Bnutarsic, 6607 Boima Ave., Cleveland, Ohio. (3x 20—23) DEŽELA BREZ BACILOV "Deželo, kjer ne zboiiš". imenuje ilr. Kazan.ski z geografskega zavo-da v Leningradu otok Novo zemljo. Že drugi raziskovalci so ugotovili nenavadno čistost polar-nega ozračja, toda vzroka za to' čistost niso mopli dognati, ker so jim manjkali za to potrebni znanstveni instrumenti. Šele v pretekli zimi je dr. Kazanski izvedel te raziskave na znanstveni ]K>staji sovjetskega geografskega zavoda na iXovi zemlji in je ugotovil zanimivo dejstvo, da na tem otoku kakšnih škodljivih klic a?li mikrobov sploh ne najdeš, ne v vodi, ne v zemlji, ne v zraku. Celo divjačina, ki so jo ulovili, se je izkazala prosta takšnih mikroorganizmov. Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti ŽENITNA PONUDBA Želim se spoznati s Slovenko v starosti od 30 do 35 let v svrho ženitbe. Jaz sem rodom Ilrvat. — Oglasite se na naslov: F., 106-13 College Point, N. Y. ADVERTISE in "Glas Naroda3 L Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt Ali ste ze zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi f>odpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. ===== Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je ponSeii • potnih Ustih, prtljagi ln drugI* strareh. Vsled naše dolgoletne !a-kužnje Vam ml zamoremo dati naj-boljša pojasnila ln priporočam* redno le prvovrstne brsoparnlke. Tudi nedržavljani aamorejo potovali t stari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit is Wasblngtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev in Be mora delati proSnj« vsaj en mesec pred od po tov an Jem li to naravnost v Washington, D. O* na ceneralnega niselntfkftga koatV sarja. Glasom odredbe, ti je stopila f veljavo SI. julija 1926 se nikomur ve6 ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vaak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl n-rad ali pa ga dobi v New Yorkn pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brei dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi seva amerlgka priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje lens in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1028. leta poročene, izven kvota Jugoslovanska kvota snafla is vedno 971 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rili ameriSkih državljanov, možje ameriSkih državljank, ki so se p« 1. junija 1028. leta poro&li te poljedelci, oziroma Seee in nspore-•enl otroci ispod 21. leta onih na-državljanov, U so bili postavni pripuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v isti pa as al sprejema nlkakth prrJsnJ as rlkanska viae je. GREMO GORI! Po visokih poslopjih prevažajo ves dan skupine potnikov. V ozemlju, kjer mi služimo, se vrši več pro1 ie-ta navpično kot pa vodoravno. Vse kare pod cestne in cestne železnice, železnice in nadcestne železnice, kakor so napolnjne do skrajnosti, ne prevedejo v enem dnevu toliko ljudi, kot jih prevedejo elevatorji, katere obratuje elektrika iz naših peterih družb. 4 Zastoj v naši službi bi pomenjal, da bi na tisoče in tisoče !judi ne moglo na delo v visokih poslopjih, če bi se elevatorji pokvarili, če bi ne bilo elektrike za luč in silo, bi vsa trgovina in izdelovanje skoro popolnoma zastala. Da preprečimo tako možnost, neprestano iščemo načine, kako bi izboljšali našo službo in zaščitili naše odjemalce. President The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and New York and Queens Electric Power Company Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company ŽIV4LSKA RADOVEDNOST Petstoletnica Device Orleanske. STATE BANK Francoski narod praznuje letos v maju mesecu petstoletnico znamenitih 'dogodkov v zgodovini Francije, dogodkov, ki so vrnili državi nje prejšnjo slavo, veličino in obseg ter jo prerodili, da je uspešno nadaljevala započeto delo osvobojen j a francoske zemlje izpod tujčevega jarma. Početnica tega razmaha je Devica Orleanska. Jeanne D'Are. hči imovitih lofarinškili kmečkih staršev, rojena v Domremv - la - Pu-eelle 6. januarja 1412. Že iz zgodnje mladost-i pripoveduje zgodovinska leprenda o bogaboječem življenju deklice, o njenih ekstazah in vizijah. Podobnih pojavov je bilo v tistih temnili časih povsem krščanskem svetu na tisoče in devica Ivana bi bila ostala najbrž neznana poznim rodovom, da je ostalo vse samo pri verskih in pobožnih vizijah. Primer Jeanne D'Arc pa je znamenit z ozirom na njene narodno politične vizije in iz teh sledeče junaške podvige bojevite devojke za osvobojenje pod-jarmljene severne in srednje Fran-cije. Angleški kralj Henrik V. je bil v začetku XV. stoletja v zvezi s kraljico Izabelo in hairginid>kim vojvodom v smelih pohodih poteptal in ponižal Francijo, da se je zdelo, da si ta ne bo mojrla nikoli več opomoči od udarcev in da je njena državnost za vedno uničena. Osvojil je bil do malega vso severno in srednjo Francijo, le južni del je še držal slabič, dofen. poznejši kralj Karel VTT. Država je bila v notranjosti popolnoma razruvana, ker je visoko fevdalno plemstvo skrbelo le za svoje ozke osebne interese ter s tem širilo de-moralizacijo na zdolej. Isti pogubni vpliv so imeli na ljudstvo neprestani porazi francoskih vojsk in velikanska izguba na državnem ozemlju. V času te krize francoskega kraljestva je nastopila devica Ivana in se postavila na celo kralju zves stih polkov. Pripovedovala je svo- ji okolici, da ji je Bog poslal svo-, j»*ga angela in ji ukazal, da osvobo-•di od Angležev oblegani Orleans, pokrene osvobodilno gibanje zoper tuje osvajače in domače sovražnike ter povede dofena Karla v Reims, kjer bo kronan po staro-slavni šegi kot francoski kralj. — Kralj zvesti plemič Baudricourt je poslal 17 letno Ivano h Karlu v Chinou. toda dofen ji dolgo ni ; hotel zaupati. Xa splošno prigo-ivarjanje se je vdal in Ivani se J je na čelu navdušene vojske posrečilo prodreti v Orleans ter prinesti oblegancem živil. V več posrečenih izpadih, ki jih je vodila | Ivana, oblečena v oklep in pokrijte s slemom, pod belo zastavo z jvtkanimi lilijami, so bili oblegajo-! či Angleži premagani ter so opustili oblego. Po tem prvem uspehu se je zaupanje v čudodelno moč mlade devojke utrdilo in Ivana je v nekoliko bitkah popolnoma potokla angleška polčišča ter vrnila francoskim vojščakom pogum, samozavest in vero v končno zmago. Zvesta svoji misiji, je na teh pohodih, osvojivši trdnjave Aurerre. Troves in Chalons pripeljala kraljeviča Karla pred Reims, osvojila tudi to mesto in omogočila 17. julija 1. 1429. kronanje. Njeno poslanstvo je bilo s tem činom dovršeno. a Devica Orleanska, ki se je izkazala v neštetih bojih hrabra pa tudi okrutna bojevnica, je nadaljevala boje z Angleži in z bur-gundskim vojvodo Filipom. Toda bojna sreča je zapustila njeno zastavo; bojevala se je odslej z me-njajoeim se uspehom, dne 30. maja 1. 1430. pa je bila pri Compieg-nn r boju ujeta in za bogato odškodnine* prepuščena burgund-skemu vojvodi. Ta jo je izročil njenim najhujšim sovražnikom Angležem, ki so jo po štirimesee-nem procesu obsodili na smrt. Po tedanji navadi so jo obdolžili -čarovništva in zveze z nečisto , i siid ter jo izročili duhovskejpn sodišču Ronenu. Razpravo je vodil nadškof iz Beauvaisa. Pierre Can-chon, in Ivana je pokazala pri zaslišanju toliko sile načaja iu stroumnosti. da je vzbujala splošno začudenje. Poslabšala pa si je svoj položaj z neugasljivim srdom in sovraštvom do Angležev, kar je pri rapravi neustrašeno pokazala in potrdila. Ječa pa polagoma le izčrpala njeno moralno .silo in m potu na grmado so jo duhovniki pregovorili, da je preklicala svoj' božje poslanstvo. Kazen ji je bila zato spremenjena v dosmrtno ječo. toda zavolja zasramovanju surovih vojŠeakov se ji je vrnila sa-moavest. da je ponovno in še odločneje potrdila svojo nadzemsko misijo in božji poziv, nakar jo je cerkevno sodišče obsodilo na smrt in jo sežgalo kot čarovnico na grmadi 30. maja leta 1431. Nadvse zanimiva heroična zgodovinska pojava Jeanne d? Are se je zavoljo tragične peripetije, ki je sledila epsk©veličastnemu dvigu. globoko dojmJa francoffeega naroda ter dala obilo snovi številnim pesnikom, pisateljem in upodabljajočim umetnikom, da so po-veličali Devico Orleansko. Manjkalo seveda ni med temi tudi za devico Ivano neugodnih dej in eno .med temi znamenita frivolna persiflaža Voltaireova. Vendar je zgodovinsko dejstvo, da je junaška deklica nastopila za obrambo države in naroda v najbolj kritičnem času ter s svojimi uspehi pomogla domovini, da je izšla iz najtežjega položaja. Devica Orleanska j*1 postavila temelj osvobojenju in združitvi raztrgane Francije in francoski narod po pravici slavi petstoletnico junaškfll lotarinške devojke. Splošnemu slavju se je pridružila tudi cerkev, ki je proglasila 1. 1844. Ivano D'Are za blaženo in jo bo kmalu prištela brez dvoma tudi med občestvo svetnikov. S tem bo cerkev zgladila krivico, ki s o jo prizadeli deklici pred davnimi stoletji njeni organi v Rouenu. . Poleg drugih človeških lastnosti se pojavlja pri mnogih živalih tudi radovednost. Francoski učenjak Henrv Ceupin je »tudiral radovednost živali in prišel je do zelo zanimivih zaključkov. Zelo radovedne so koze. Čreda koz, ki jih žene pastir skazi va*. se zanima za vsako malenkost. Xi koščka papirja, ki bi ga koze ne povohale, ni kotička, kamor bi ne šle pogledat, vsaka malenkost jih zanima in se hočejo videti. Ceupin pripoveduje, kako je neki angleški turist sedel v Alpah na štor in zaspal. Približal se mu je kozel, ki i;a je povohal in hodil Okroir njepa. Anglež je kima! z glavo in kozel je mislil, da - tem poziva na junaški mej-dan. Zaletel je vanj in ga prekucnil. Xesr«N*-ni Ansrlež ni vedel, kaj ^e godi z njim in začel je na ves j-las kričati. Kozel je mislil, tla se mu hoče postaviti v bran in se je drugič zakadil vanj. Kdo ve. kaj bi bilo zirodilo. da gospodar bojevitega kozla ni prepodil Zelo radovedne so živali, živeče v gorah. To vedo in Izrabljajo lovci, ki hodijo na, gaimse. Xa skalo polože kak predmet, ki se močno razlikuje od okolice, sami se pa v bližini skrijejo. Gams, ki jo drugače zelo boječ ne more pre-maga+i radovednosti, približa se in radovedno ogleduje dotično stvar, ta ča> ga pa lovec vzame na muho In ustreli Zelo radovedni so tudi psi. Zadostuje opazovati jili, kako begajo po ulicah, da >r o tem prepričamo. Hočemo li vzbuditi njihovo radovednoirt do skrajnosti, spuščamo pred njimi milne balonske. Pes ne ve, ali je balonček živ ali ne in se zato u<:raSi, ko balonček poči. O radovednosti krav vedo marsikaj povedati slikarji, ki slikajo na pašnikih. Krave tišče k platnu in začudeno gledajo, kaj slikar počenja. Radovednost vzbudimo pri živalih najlažje z ogledalom. Pri o-picah je radovednost prava strast. Zanimivo j<* gledati opico, kako otrleduje v zrcalu vsak najmanjši del svojega telesa. Ravnatelj fiziološkega oddelka pariške medicinske fakultete Laborde je imel v svojem laboratoriju krotkega zajca Bert rana. ki je opazoval vsako kretnjo svojega gospodarja, r.la-Ti če je sedel k mikroskopu. Pa ne samio pri sesals-kih, marveč tudi pri pticah, posebno pri papigah je radovednost zelo razvita. Tudi kanarčki so zelo radovedni in zanimajo se za vse, kar se dogaja okrog njih. NAZNANILO IN ZAHVALA. i 8 tnžnini srcem naznanjatm žalostno vest prijateljem in znancem širom Amerike, da je za vedno zaspal moj ljubljeni soprog JOŽEF G OSI IT E. Pogreb se je vršil 6. aprila 1929 na narodno pokopališče v Powhatan Point, Ohio. Rojen je bil 22. februarja 1869 v Zagorju ob Savi. Padel je tako nesrečno s truka, da je še isti dan umrl v Martins Ferrv bolnišnici. Bil je član treh podpornih društev. katera ko mu priredila dostojen pogreb, mu darovala krasne vence in ga spremila k večnemu počitku. Prisrčna hvala vsem skupaj. Tebi dragi soprog pa želim: počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Žalujoča soproga: Marija Goshte. 1 Powhatan Point, Ohio. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! DOMAČA ZDRAVILA V alod Iilui Jedilne flUtn, Knajpovo Ječmenovo kavo In tm-portlrana domače idrarilt, katera priporoča mgr. Knajp ▼ knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, t katerem Je na kratko popisana rastlina me kaj ae rabi. V cenika bode te naSl ■* aa drugih koristnih stvari. Math. Peidif Sox m. City H«« Nam York, N. V. GLAS NARODA, 23. MAJA 1923 Rdeče rože B O M A H. Za GIm Naroda priredil G. P, 37 I (Nadaljevanje.) Naenkrat pa je rekel neki ženski glas za njim: — Zopet dva, ki ščeta sreeo. Če jo ibosta našla, Henning? Jaz ne verujem v to. 8tresel se je ter obrnil svoje bledo 'lice proti grofici. Svoje poteze je s silo pomiril ter vprsaal: — Kako misli« to, Gorli-nda? Bil jc .preveč zaposlen s samim seboj, da bi se čudil, kako je prišla tako nenadno ob njegovo stran. Tudi ni pazil na to, da je bila tudi ona bleda ter prepadena kot on sam. Skomignila je z ramama ter rekla nato, počasi ter težko: — Kako inifilim to T Ti prav dobrt) veš kot jaz, da ne ljubi Jo-8ta tvojega brata. — Odkod veš to, Gerlinda? Ona se je nežno ter čudno nasmehnila. — Jaz te tudi ne vprašam, odkod veš ti to. Hočem pa ti povedati, odkod vem jaz to. — Od Rajnerja samega. Mogoče bi bilk) boljše zanj, če bi se ta zveza ne sklenila tako prezgodaj. In Josta, — ena ne ve še, koga je dejanski vzela. Jaz pa vem, ker sem dolga leta sedela poleg neljubljenega moža, kajti ob njegovi strani sem odjadrala v nepoznano bodočnost. Če je človek sam napravil take izkušnje, ve dobro, kako prazno ter brez vsebine je žilvljenje za žensko, ki ne Ijirbi. Vsaka njenih besed se je zarila ostro ter boleče v srce Ilennin-ga. Vedel je iz lastnih ust Joste, da ne lju;bi Rajnerja. Sedaj pa je moral naenkrat pozabiti svojo lastno 'bolest ter misliti na to, da je morala Josta pretrpeti še dosti večjo bolest, kot on sam. Z naporom je vdržal svojo zunanjo laladnost — Zakaj mi praviš vse to, Gerlinda? — je vprašal ter uprl svoje motne oči v grofico. Ona je globoko vzdrhnila. — Ah, mogoče le, da govorim. Človek je včasih zgovoren brez vsakega ziunanjega povoda. Morala pa sem napraviti primero med *eboj ter Josto. Ona je moja naslednica kot majoratna gospodinja Nanvberga. | | I H * — In raditoga si jezna na njo, Gerlinda, le priznaj. Ti nisi rada ;i.prazJiila mesta kot majoratna gospodinja, — je rekel hitro. Čuden smehljaj jo lmšknil preko lica Gerlinde, smehljaj, ki je bil bolj podoben joku. — Mogoče imaš prav domnevati, da sem nerada zajnistila mesto, ki dejanski pripada meni. Jaz sem ga nekoč dosti težko kupila s svojo lastno osebo. Jaz pa se ne cenim tako nizko. Cena pa je bila previsoka, najvišja, ki sem jo mogla plačati. Jeziti so na Josto, ker je seda gospodarica Namberga, — ne, v tem oziru se gr>do motiš. Najti je stvari, katere se lahko izgubi in katero se lahko višje ceni kot pa majorat Namtoerga. — Pustiva to, Henning. Jaz mislim, da nisva danes preeč slavnostnega razpoloženja. — Zakaj pa ne? — jc vprašal on ter se prisilil lk lahkemu tonu. — No, jaz mislim le. Jaz vem namreč dobro, kako zelo visiš na hvojem bratu. Danes si ga izgubil za Josto, ki je sedaj moteče stopila med vaju dva brata, seveda ne da bi to hotela. Ivaditega sem te na&a tukaj tako potrtega razpoloženja. On jc smatral za boljše, če jo pufrti pri njenem mnenju ter ni slutil, kako natančno je znala citati v njegovi duši. —• i lovok je bedast, — je rekel, kot da zasramuje samega sebe. I>na je prikimala. — Da, človek jc včasih beda.st. — je rekla. — Jaz sama nisem bila zelo ve*cla. V Rajnerju sem izgubila svojega najboljšega prijatelja. To nu je bil v resnici in jaz vem, da bo postalo sedaj vse drugače. To pa je tek sveta. Udajva se,^ dragi Ilenning, Upajva, da bo mladi par samemu sebi zadoartoval in da naju ne bo potreboval. Henning je krčevito stisnil skupaj svoje zobe, da ne izgubi svoje samozavesti. Dobco premišljene besede Gerlinde so vnovič dvignile v njem stari vihar. —- Meni se zdi, da govoriva skupaj bedaste stvari, Gerlinda, in t'a so izgubljava v brezplodne razmisleke. Upajva, da se bosta Raj-ner in Jn*,ta vrnila s potovanja kot srečen par in nato se morava oba omejiti. Ničesar ne moreva dodati k temu. — je konečno rekel. Ona je udano sklonila glavo. — To hočem upati na isti način kot ti, — je rekla in iz njenih besni je zvenela kot lahka porogljivost. Ilcnning je skočil {»okonci. — Jaz mislitu, da n© morava vrniti k družbi, Gerlinda. Slovesnost se nemoteno nadaljuje. Ali te Kmem i>eljati tjakaj? Midva hoče v u biti zelo vesela, — je rekel nervozno, ker se je prisilil k vese-losti. • Ona je položila svojo roko na njegovo ramo. Molče sta odkorakala proti slavnostni dvorani, kjer sta našla zelo veselo družbo. Par ur nato sta morala oba še vztrajati v družbi ter se rade volje vklonila v to. Konečno pa sta bila oproščena tega. Vrnila sta se kupa j v palačo Naiubeng, ne da bi izpregovorila kakšno besedo, vsa utrujena ter prepadena. Henning se je jKislovil takoj od grofice, ker se je moral naslednjega jutra vrniti nazaj v Berlin. Ko je bil sam, je raizpel svojo uniformo ter potegnil ven duh-teči robec, nakar se je vrgel s tokom na divan ter pokril svoje lice * robcem. — Josta, Josta! Kot zatrt vzklik je zvenelo to ime. Mlada, vroča kri je plapola la i*) njegovih žilah in srce mu je utripalo burno. Na Rajnerja ni mogel misliti sedaj in tudi ne nato, da je njegova ljubezen sedaj greh. Ničesar ni občutil kot bolest , da je ločen od Joste. Grofica Gerlinda pa je še dolgo časa nemirno hodila po svojih sobah. Tudi ona je trpela peklenske bolečine pri misli, da sta Raj-n,;r in Josta sedaj združena. Kaj pa, če se bosta res našla v ljubezni? Čutila je, kot da bi bila zmožna vsakega zločina. Grof Iiajner in njegovo mlada žena sta skrbno varovala drug pred drugim skrivnost njih src. Oba sta se kazala mirna ter brez si rast i, kot da sta popolnoma zadovoljno z medsebojnim spoštova-rgem ter simpatijo. Josta je 'bila napram svojemu možu še bolj i iju«ina ter vdana in on jo je obdajal z najbolj nežno skrbjo, kajti bal mj je jo je prestrašiti s svojo strastno, zaihtevajočo ljubeznijo, ker se je bal, da jo bo potem za vedno izgubil. Tako «U se kosala med seboj v prikrivanju svojih resničnih ob- VELIKI POLETNI IZLET V JUGOSLAVIJO NA POPULARNEM CUNARDOVEM BRZO.PARNIKU AQU1TANIA odpluje iz New Yorka (proti Cherbourgu) 7. JULIJA pod osebnim vodstvom g. Johna Kampotiča iz Cunardovega čika-škega urada, ki bo skrbel, da boste uživali brezskrbno in ugodno potovanje iz New Yorka do določenega mesta. Ker se poda na to potovanje velika družba Jugoslovanov, se takoj pobrigajte za re-servacije ter se obrnite na svojega lokalnega zastopnika ali na — CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK Tudi redna cksprcsna od plutja vsako sredo iz New Yorka s parniki " Aqmtania", "Bcrenr/aria" in ''Mauritania". Poglavje o raku. Vsak posamezni organ v našem telesu zavzema strogo zanj odmerjeni prostor in je navezan na stalno obliko, ki ostane nespremenjena, čeprav telo do gotove življen-ske dobe raste in se njega osnovni deli neprestano obrabljali in , i • • f7 * . . , . ,]e lah ko usoden. Ona ženska, ki zopet prenavljajo. Za ta proces »organe m razjeda na svojem zma- - , . , , . , , .. . - . - , , , eaka, dokler ie boleči to je rast in presnavljanje, pa so o-n^iavn«.« ' J odgovorne vse one brezštevilne in najrazličnejše celice, ki v svoji skupnosti in skladnosti tvorijo ta ali oni organ. Na kateremkoli mestu našega telesa se pa lahko pojavi skupina celic, ki ali sploh ne spadajo na dotično mesto, ali pa se razlikujejo od drugih po svoji manjvrednosti. Ta novonastala skupina celic sc neprestano povečava in širi v vedno večje in večje tvorbe, ki vstvarjajo v dotrčnem delu telesa, kjer se nahajajo, nekako državo samo zase, ki. je ne samo večji ded popolnoma neodvisna od organa, kamor se je zajedla, ampak je obenem tudi nezavisna od celotnega organizma. S svojo bujno rastjo hoče izpodriniti in uničiti vse, kar stopi njenemu prodiranju na poti. pa najsibo dotični organ še tako neprecenljive vrednosti za celotni organizem. V poznejšem svojem razvoju sc ta tvorba celic razlikje v obliki izrastkov ali oteklin, bul itd., od o-stalega normalnega tkiva, ki jo ne, vedno globlji in globlje v zdravo in še nepokvarjeno meso n ga sčasoma popolnoma preplavijo. liak se v poznejšem svojem razvoju ne zajeda samo na onem mestu, ki mu je bilo prvotna zibelka, ampak prehaja v bližnje starost se giblje med 40 in 60 letom. Ni pa s tem rečeno, da so mlajše osebe popolnoma obvarovane pred tem zlom. Najbolj žalostno je pa, da rak v svojih prvotnih početkih sploh ne povzroči bolečin, ampak se pojavljajo šele pozneje, ko je bolezen že ra-zvita. Izgovor: "saj me nič ne boli in zato mi tudi nič ni'', pa/nilte* M. maja: Frmnce, Havre Veendam. Bouloma 8ur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbour*. Antwerpen 25. maja: Minnetonka. Cherbour* New York. Cheit>ourg. Hamburg Leviathan. Cherbour* CoDle Grande. Napoli. Geoc<* 29. mata: Aauitanla. Cherbour* America. Cherbour*. Bremen 80. mala: Cleveland. Cherbour*. Hambur* Dresden. Cherbour*. Bremen g DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot xa ootovanje na ogromnih oarniklh: France 24. maja; 13. junija (Ob polnoči) (6. asv.) Ile de France 31. maja; 19. jun" (Ob polnjen Paris 7. junija; 25. junija. (Ob polnoči) KajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijač-a in slavna frane^ka kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblafičenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. goslavnom pohodu vse, kar mu stopi na poti. Toda strašno iu pravo njegovo delo se prične šele te-Jaj, ko njega posamezni delci pridejo v neposred ni dotik s krvnimi žilami, oziroma z drugimi vodi. ki jim donašajo sokrvce. Pri tem se korenine in koreninice raka razpredajo vedno dalje in dalje v notranjost in napadejo na ta način najprej žleze bezgavke, odkoder votli pot v krvni obtok. Te delce raka žene kri po vsem telesu in jih usiali na različnih mestih v organizmu, včasih daleč od prvotnega gnezda. Vsak tak delec, ki ga zanese krvni obtok v katerikoli organ, se razvija dalje in si vstvari svojo malo državico. Kadar se rak tako vgnezdi v človeško telo, pod takimi in cna-ikimi j}K>goji, je življenje nemogoče. ''Rak mu je .prišel do srca", to je, utrl si je pot v kri in prej ali (slej je smrt edina rešiteljica trpečemu bolniku. Kot ni dela človeškega telesa, obdaja, ravno v tem, da raste po- ki b; .ffa ne ni0gla napasti j etika, polnoma v nezavisnosti in nesoraz mernosti ter so celice same na sebi pravzaprav le manj vredna in bolezensko spremenjena tkiva. Take bolezenske tvorbe, med katere spada tudi rak, napadejo lahko v vsakem trenotku ta ali oni del našega telesa in to brez kateregakoli povoda ali vzroka, ki bi ga mogli dognati. Zakaj se na tem ali onem tkivu, v tem ali onem organu kar naenkrat pojavi majhno in neznatno izhodišče "za novo in žalibog večkrat življenskemu obstoju nevarno ravno tako se tudi rak lahko vgnezdi kjerkoli v našem organizmu. Kakor pa napada tuberkuloza najraje pljuča, tako si rak naj-češče izbira ustnice, jezik, želodec, črevo rn pri ženskah še prsa in maternico. To so najpriklad-nejša mesta, katerih se rak loti. Jetika razsaja meti mladino, rak išče svoje žrte meti onimi osebami, ki so večinoma prekoračile 50. leto starosti. Če je mnogo odvisno od nas samih, da izbegnemo je-tikl, pa ni glede raka ne naravnega ne umetnega varstva. Tuber- tvorbo, na ta važno in bistveno , kuloza že iz početka izpodkopava vprašanje ni da danes najti pra vega. in vsestransko izadovoljive-ga odgovora. Ni pa vsaka tako novonastala bolezenska tvorba skrajno nevarna človeškemu zdravju; je namreč precejšnje število takih, ki sioer ovirajo razvoj in delovanje dotič-nega organa ali tkiva, v katerem se razvijajo, a ga ne vniču-jejo. V to svrho spadajoče tvorbe, imenovane včasiih tudi "divje meso", nimajo v sebi nikake neposredne nevarnosti za organizem. Škodujejo le v toliko, v kolikor vsled svojega razmaha ovirajo pravilno delavnost bližnjih organov, na katere pritiskajo. Nevarne pa so vse one tvorbe, v širšem pomenu 'besede rak imenovane, ki se s svojega prvotnega mesta širijo kot manjvredno in bolno tkivo in razpredajo svoje kremplje, kakor drevo koreni- SEMENA v ZALOGI IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA, VRTNA in CVETLIČNA SEMENA Piiite po brezplaini cenik. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta.. New York. N. Y. človeku zdravje tako, da bolnik čuti, da nekaj pri njem ni v redu ; ba® nasprotno je pri raku: pravi početki so tako mili in povzročajo v primeri z drugimi boleznimi v prvem štediju svojega razvoja tako malo sprememb v telesu. da jih človek, ki se ne briga dosti sam zase, ne more niti opaziti. ali pa so tako malenkostne oblike in značaja, da jim človek ne pripisuje -bogvekake važnosti. »Sele črez čas se nenadoma izlije na človeka vse hudo in zlo in je že morda prepozno za izdatno od-pomoč. In v tem je vsa grozota raka; ravno občutek bolečine, ki je bistveni znak skoro vsake bolezni, prihaja včasih do pravega izraza šele takrat, ko je razdirajoče delo morda doseglo že svoj vrhunec. Vsako leto umira v Nemčiji približno 23 tisoč žen za rakom na maternici. ENikjer drugje ne napada rak ženskega organizma tako rad kakor na maternici. Zato ine v spodnjem delu trebuha ne prisilijo, da gre k zdravniku, se izpostavlja večji nevarnosti in laliko zamudi pravi Čas za zdravljenje. Rak namreč v prvem početku nima občutnih zlih posledic za celokupni organizem in se njegov vpliv dolgo ne občuti, pa se zato tak na raku bolan človek lahko dolgo časa počuti povsem izdravega ; šele polagoma slabi delovanje njegovega organizma in se vedno bolj približuje splošnemu razpadanju. Bolnice hujšajo od dne do dne, njih koža izgublja na-I ravno napetost in svežo barvo, telesna toplina se zviša, spe nemirno in se zbude pri najmanjšem ropotu. jed jim ne diši. Vse telo jim slabi, vsi organi pešajo in delujejo neredno. Rak. ki se je ustalil na maternici, prodira svojo pot dalje in izpodkopava ženski življensko moč ter jo tira v neizbežno pogubo, ako ne pridemo dotičniei takoj in v pravem času na pomoč. Ženska, ki hrani v sebi raka, brez pravilne in Izdatne pomoči ne preživi tref jega leta bolezni. Do danes še ni znano, kje je .treba iskati povzročitelje raka in zakaj se neki brez vsakršnih vzrokov rak v tem ali onem človeškem delu nenadoma pojavi in širi dalje brez prestanka; še bolj žalostno je dejstvo, da si proti temu zlu ne vemo prave pomoči, da ni zdravila, ki bi danes bilo kos tej razjedajoči bolezni. Edinole kirurški nož zamore ozdraviti in rešiti bolnika. Samo če odstranimo kirurškim potom z našega telesa vse ono. kar je bolno in organizmu samemu škodljivo, lahko rešimo tr-pinko. Operacija pa je tem lažja in zanesljivejša, čimprej se bolnica zaupa zdravniku, ko je namreč rak omejen še na razmeroma skromen prostor in kjer njega na vse strani razpredajoči s e kremplji niso zašli že predaleč v notranjost organizma^ V zadnjem desetletju zdrave raka razen operacije tudi z radi-jevimi in Roentghenovimi žarki ter so dosegli že lepe uspehe. Vendarle tudi v tem pogledu še ni izrečeno končno mnenje strokovnjakov, tako da moramo smatrati do danes edino le kirurgijo za skoro edino sredstvo proti raku posebno pa še v jug. krajih, ko nimamo na razpolago ne radija ne Roentghenovih zavodov, ki bi se mogli 'baviti izključno z lečenjem raka, posebno na maternici. Ker more pravilno spoznati raka na maternici edinole zdravnik in se more »ženska samo na njega zanesti, zato je odveč priporočati vsaki ženski, naj gre takoj k NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje odplutje: M. V. VULCANIA 7. J I'NI.IA — 12. JULIJA M. V. SATURNIA 2.1. JIM J A — 2. AVG. S. S. PRES. WILSON 28. JUNIJA Saturnhi in Vulcania prekaša v>e ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo s1už1r> v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na teh motornih ladjah vključno plavalni bazen v druge ni razredu. PHELPS BROS. & CO. Hon A^entje 17 Battery Place, New York KNJIGARNA "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Agitator (Kersnik) broS....... Andrej Hofer................... Arsene Lupin .................. Beneška vedeževalka ............ Belgrajski biser ................ Beli mecesen ................... Bele noči (Dostojevski), trdo vez. Bole noči, mali junak .......... Balkansko.Turška vojska ...... Balkanska vojska, s slikami .... Berač s stopnjie pri sv. Roku .. Blagajna Velikega vojvode...... Boy, roman .................... Burska vojska.................. Bilke (Marija Kmetova) ...... Beatin dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno coro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Krizantema ...... Grešnik Lenard, broš... Mimo življenja ...... Cvetke ........................ Cesar Jožef II.............. Cvetina Borograjska ............ čarovnica ...................... Črni panter, trd. vez........... broš. ............ Čebelica ........................ Črtice iz življenja na kmetih____ Drobiž, salbi car in razne povesti - spisal Milčinski .............. Darovana, zgodovinska povest .. Dekle Eliza .................... Dalmatinske povesti ............ Drama v zraku, roman.......... .65 .80 .50 .60 .35 .35 .40 .75 .60 .80 j .25 .501 .60 .05 j .40 .25! .601 .35 .20 .20 .80 .75 .70 .80 .25 .3* .50 .35 .80 .60 .25 .35 .60 .50 .40 .35 .40 je ta bolezen -za žensko tako silno i Zdra^iku' Sam0 k 11 ^ in nevarna m bi morale ženske razu pravem casU" Rak na meti, kako potrebno in važno* je, da spoznajo to bolezen že v prvem početku. ni navadna bolezen, ki traja nekoliko časa in potem izgine, ampak neizbežno iinK-i tekom 2—3 let organizem, v katerem se nahaja. Za-Rak v maternici sami, oziroma'to pa ženska ne sme prezreti niti na njenem vratu, to je na njeni Knjige pošiljamo poštnine prosto SLUŽBO OSKRBNIKA se dobi v SLOVENSKEM DOMU (AimerieanSlovenian Auditorium) 253 Irving Ave.. Brooklyn, X. Y. Dobra plača. — Za natančna pojasnila se vpraša pri odbornikih. (3x 22—24) • SI. mala: Ile de France. Havre Umlet) Btatendam. Boulocne Bur Mer. Rotterdam Auru«tue. Na po 11. Genov* 1. Junija: Majestic. Cherbourg HelgenJand, Chprbou'-g'. Antwerpen LVutachland, Cherbourg. Hamburg Mlnnekahda, Boulogne snr Mer 3. junija: . Berlin, Cherbourg, Bremen 5. junija: Berengaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 6. junija: Muenchen. Boulogne sur Mer. Bremen. 7. Junija: Parla, Havre Vulcania, Trst Olympic. Cherbourg Volendam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam Minnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Hamburg, Cherbourg, Bremen Republic, Cherbourg. Bremen 10. Junija: Columbus. Cherbourg, Bremen 12. junija: Maurctania, Cherbourg Leviathan. Ch'TTbourg 13. Junija: _ __ J France, Havre Luetzow, Bremen 14. junija: Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne aur Mer, Rotterdam Minnesota. Boulogne aur Mer 15. junija: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg President Roosevelt, Cherbourg, Bremen Conte Biancamano, Xapoli, Cenova 17 Junija: Resolute. Cherbourg, Hamburg 18. Junija: Karlsruhe. Boulogne our Mer. Bremen 19. Junija: Ile de France. Havre Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen 20. julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen 21. junija: Majestic. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam. Boulogne aur Mer, Rnterdam Roma, N'apoli, Genova 22. Junija: Minnetonka, Cherbourg St. Louis. Cherbourg Hamburg 25. junija: Paris. Havre Haturnia. Trst 26. junija: Ber^ngaria. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 27 junija: Olympic, Cherbourg Dresden. Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen 23. junija: TYesidente Wilson. Trst Statendam, Boulogne Bur Mer. Rotterdam 29. junija: Belgenlanil, Cherbourg, Antwerpen Mauretania Cherbourg New York, Cherbourg. Hnmburg Leviathan, Cherbourg Conte Grande. Napoli. Genova Minnekahda, Boulogne sur Mer. 1. Julija: France. Havre 2. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Ryndain, Boulogne our Mer. Rotterdam 3. julija: Homeric, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Bremen 4. Julija: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg, Muenehen. Boulogne aur Mer, Bremen 5. julija: tie France. Havre Veendam. Boulogne sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 6. Julija: Minnewaska. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen I>«*utsr-hland. Cherbourg. Hamburg Republic. Cherbourg, Bremen 7. Julia: Aquitania Cherbourg 9. Julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 12. Junija : Paris, Ilavrn Vulcania, Trst Clziet) I^ipiand. Cherbourg. Antwerpen Volendam. Bouluogne aur Mer Rotterdam Minnesota, Boulogne eur Mer 13. julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 16 Julija: Karlsruhe. Boulogne aur Mer. Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 17. julija: President Roosevelt. Cherbourg, Bremen 18. Julija: Stuttgart, Boulogne aur Mer, Bremen 15. julija: France. Havre Olympic. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 20. julija: Minnetonka. Cherbourg Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano, Itapoli, Genova 23. julija: Berlin. Cherbourg, Bremen 24. Julija: Mauretania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 26. julija: lie de France. Havre (Glavni poletni izlet) Homeric,« Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne aur Mer Roma. Napoli. Genova 27. julija: Belgenland, Cherbourg. Antwerpen St. Louis, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Minnekahda, Boulogne sur Mer 31. Julija: Dresden, Cherbourg. Bremen America. Cherbourg. Bremen zunanji^ odprtini, izbira svoje žrtve med zrelimi osebami, kojili najmanjših nerednosti, ki »bi se pojavile v njenih spolnih organih po štiridesetem letu. ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA. (Aoeney for Sparton Radio) IVAM P A I K* * ▼ * M CONEMAUGH. PA. lam..