Ameriška Domovi ima
\	,«,A - «,v


NO. 96
m
/l^EU€/lll-HOIWIE
AMemCAN IN SPIRIT SOReON IN LANGUAGS ONkV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 16, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
M
fft ■
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Avtomobilov začetkom maja prodali 15% matij
2 in a n jšano povpraševanje, ki ima vzrok delno v naraščajoči draginji, je povzročilo zmanjšanje produkcije.
WASHINGTON, D. C. — Nepričakovana svoječasna napoved General Motors, da bo omejila proizvodnjo avtomobilov, je bolj razburkala deželo kot (katerakoli senzacijonalna politična novica, kar se je takoj pokazalo na padcu cen za delnice na vseh ameriških borzah. General Motors je takrat utemeljila svoj sklep z izjavo, da avtomobili ne gredo več tako dobro v prodajo.
Špekulantje so to izjavo smatrali za začetek gospodarske krize. Zato je družba skupaj s Fordom in Chryslerjem ubrala drugo pot. Začela je manjšo prodajo vezati s sedanjo precej ostro debato o tem, ali so ameriški osebni avtomobili dosti varni ali ne. Kupci so postali tako zbegani, tako trdijo avtomobilske tovarne, zato odlagajo nakupe.
Glavni vzrok bo pa najbrže ti-čel nekje drugje: v naraščajoči draginji! Lani so se našli kupci za 9.3 milijonov voz. Kupci so pripadali vsem slojem od bogatih do revnih, saj za avtomobil mora biti denar, če ga drugje še toliko primanjkuje.
Med tem se je pa gospodarski Položaj vseh tistih predvidenih kupcev, ki imajo dohodke ped-$150 na teden, bistveno poslabšal. Življenje se strašno hitro draži; vsi tisti-pa, ki imajo apetite po novih vozovih, nočejo ničesar žrtvovati od svojega standarda. Zašli so v precep: dosedanji standard zahteva od njih več izdatkov kot lahi in prejšnja leta, zato je pač treba odložiti načrt, kako zamenjati sedanji voz 2 novim.
Tega razloga seveda ne obeša nihče na veliki zvon, khjti to bi škodovalo ne samo tovarnam avtomobilov, ampak tudi tisti gospodi v Washingtonu, ki nosi precej odgovornosti za sedanjo draginjo. Zato se tej debati zaenkrat z vsakdo izogiba, posebno Pa časopisje, ki se ne sme zameriti ne federalni administraciji tie avtomobilskim tovornam.
Novi grobovi
Gus Bartley
V	četrtek je nenadoma doma umrl Gus Bartley s 1035 E. 70 St., star 6(3 let, rojen v Pontiacu, Mich., zaposlen pri Kcal Driveway Co. na E. 70 St. Tukaj nima sorodnikov, samo prijatelja Paula Petroviča, kateri oskrbuje pogreb. Bil je veteran prve svetovne vojne. Pogreb je danes dopoldne ob desetih iz Za-krajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Lakevievv.
Sophie Richter
V	petek je umrla Sophie Richter, poprej poročena Zgonc, e 1033 E. 67 St., stara 80 let, rojena v Velikih Laščah, od koder je prišla pred '64 leti. Tukaj zapušča moža Matha, sinove Anthony j a Bella, Franka Zgonca, Edwarda Bella in Ala Bella, hčer - Eileen Simmonich in vnuke. Umrla sta sin William in hčer Sophie. Zapušča tudi ses-;ro Frances Zakrajšek. Bila je članica Društva Marija Magdalena št. 162 KSKJ, Društva sv. Ane št. 4 SDZ iin Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 1:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zaveda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Edward Tomšič
Včeraj popoldne. je umrl v Veterans Administration Hospital na East Blvd. 52 let stari Edward Tomsic z 807 Rudyard Rd. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri.
Rose Marieic
Danes dopoldne ob 9.30 je iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue pogreb pretekli petek umrle Rose Maricic, roj. Fuduric, z 1216 E. 71 St., žene Andrewa, matere Anns Ponikvar, Josepha, Rose Kolar, Kathryn Sopnicar, Barbare Freund, pok. Andrewa, George-a in Mary Barret, 15-krat stare matere, 13-krat pramatere, sestre Paula Fuduric (Wise.), rojene v Dugi Resi v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko, ko je bila stara 21 let. Pokojna je bila članica društva št. 1 Cvijet Hrvatskih Sestara. K večnemu počitku jo bodo položili na Kalvariji.
Barbara Hcrjevich
Afriksnci predlagajo rabo sile prali Smithu
Jutri bo Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o zahtevi 31 afriških držav, naj ti nastopijo preiti Rodeziji z vojaško silo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pretekli teden je 31 afriških držav pozvalo Veliko Britanijo, naj blokira Rodezijo na kopnem, morju in v zraku in naj uporabi silo za odstranitev vlade Smitha v Rodeziji. Sestavile so posebno resolucijo s temi predlogi in jo poslale Združenim narodom v obravnavo Varnostnemu svetu, ki se bo jutri zbral na sejo k razpravi o njej.
Resolucija poziva Veliko Britanijo, naj se posvetuje o položaju z vodniki črnih domačinov v Rodeziji o tem, kako uvesti tam vlado domače večine. V Rodeziji živi okoli 4 milijone črncev in komaj četrt milijona belcev, pa imajo zadnji vso oblast v rokah. Velika Britanija je skušala zagotoviti postopen prehod oblasti v roke črnce večine, pa se je bela manjšina lani v novembru uprla in oklicala kolonijo za neodvisno državo.
Trenutno se vrše v Londonu razgovori med vlado Velike Britanije in vlado Rodezije o kompromisni rešitvi, ki naj bi bila po predlogu posredovalcev v e-naki udeležbi belih in črnih v rodezijski vladi. Razgovori potekajo v vsej tajnosti 'in o njih ni bilo doslej še nič točnega objavljenega.
Ohajska država se uspešno bori proti jetiki
COLUMBUS, O. — Socijalni oddelek naše državne uprave je objavil podatke o stanju jetike v haši državi. Lani je število obolenj na jetiki padlo od 22 na 17 na sto tisoč prebivalcev. Po tej Iačunici bi jih imeli v Clevelandu le okoli 170. V resnici je pa slučajev več, kajti jetike je več v mestih in industrijskih sredi sčih kot na deželi.
Socialni oddelek upa, da bo v !• 1970 padlo število slučajev že na 10 na 100,000 prebivalcev. Glavni cilj socijalnega oddelka 3e dober pregled vseh jetičnih bolnikov, kar bi omogočilo konzolo stanja bolezni. Dobrega Pregleda še zmeraj ni, zato ni tudi kontrola tako uspešna kot bi bila lahko.


XV

Vremenski
prerok
pran:
Vietnamske politične
zmešnjave vendarle škodujejo vojskovanju
WASHINGTON, D.C. — Ko se je ministrski predsednik Ky sprl z budisti, ker je odstavil poveljnika Thija na gornjem bojišču v Južnem Vietnamu in tako sprožil demonstracije in nemire j v Saigonu, Hue in Danangu, je naša administracija trdila, da ti nemiri niso nič vplivali na potek vojaških operacij. Pozneje je pa morala preklicati svoje poročilo in priznati, da je disciplina pri saigonskih četah ravno v dnevih političnih nemirov precej popustila, kar je imelo za posledico, da so takrat glavno težo vojskovanja nosile ameriške čete in temu primerno tudi trpele več zgub kot saigonske.
DA NANG ROKAH KYJA
Predsednik vlade letalski podmaršal Nguyen Cao Ky je poslal včeraj zjutraj v Da Nang, središče severnega dela republike, ki se upira vladi v Saigonu, 1900 marinov, ki so se jim kasneje pridružili še drugi vladi zvesti oddelki, in z njimi zasedel tamkajšnjo radio postajo, glavno poveljstvo 1. armadnega zbora in vse ostale ključne položaje v mestu.
SAIGON, J. Viet. — V mestu Da Nang, ki so ea včeraj zjutraj zasedle vladne čete, pripeljane sem z letali južno-vietnamskih oboroženih sil, vladata red in mir. Vlada je odstavila gen. Dinha kot poveljnika 1. armad, zbora, ker se je pridružil nasprotnikom vlade, in postavila na njegovo mesto gen. Van Cao, ki je po veri katolik in je torej manj nevarno, da bi potegnil z nasprotniki vlade, ki jih vodijo budisti. Pri zasedanju mesta Da Nang je prišlo do streljanja med vladnimi četami in njenimi nasprotniki. Pri tem je bilo par oseb mrtvih in kak ducat ranjenih. Pravega odpo-Tudi pretekli teden smo iz ra proti nastopu vladnih čet v Da Nangu ni bilo. Drugače
tincic, 2-krat stara mati in 2-krat pramati. Pokojna je bila članica HBZ br. 3,37. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 9.30 na All Souls pokopališče ped vodstvom Mary A. Svetek.
Joseph B. Sinček Včeraj dopoldne je umrl na svojem domu na 723 E. 160 St. 73 let stari Joseph B. Sinček, rojen v Vinici, fara Krizovljan, od koder je prišel 1. 1912, zaposlen do 1. 1960, ko je stopil v pokoj, pri N.Y. Central železnici, mož Therese, roj. Terste-
Saigona uradno zvedeli, da so naše čete utrpele hude tedenske zgube: 82 mrtvih in 615 ranjenih v enem samem tednu. Saigonske čete niso imele tako velikih zgub. Politični opazovalci v Saigonu so hitro prišli do pravega vzroka, zakaj tako. Izjava predsednika Kyja je zopet razburila vietnamsko javnost, vietnamske čete so zvedele za to in disciplina med njimi je zopet popustila. Sedaj je pa položaj nevarnejši: ker vsa vietnamska javnost živi pod vtisom, da bo dežela kmalu dobila civilno vlado, so postali nemirni tudi poveljniki in civilni politiki. Poveljniki premišljujejo, kaj vse se jim utegne pripetiti pod civilno Vlado in nimajo preveč časa, da bi premišljevali o vojaških operacijah. So med njimi tudi taki, ki bi radi spremembo vlade izrabili za lastno napredovanje in že sedaj mislijo bolj na vietnamske politike kot partizane, ki bi jih po dolžnosti morali preganjati.
Nekje vmes med atomsko in vodikovo bombo
LONDON, Vel. Brit. — Angleški in ameriški strokovnjaki za atomsko orožje so objavili, da bomba, ki so jo preskusili Kitajci 8. maja, ni bila vodikova, pa tudi ne Običajna, ampak nekaj nekje vmes med obema.
je v mestu Hue, drugem največjem mesfu tega dela repub like. Tam se je neki polk vladi nasprotnih čet ukopal okoli letališča, da bi to ne padlo v roke vladnih čet. Budistični vodniki v Hue so pozvali pristaše vseh ver v boj proti vojaški vladi v Saigonu.
(Avstralija). Pokojni je bil član V soboto je umrla na domu | njak, oče Mary Cesar, pok. Jo- Društva Naj sv. Imena pri Ma-
Predsednik. republike gen. Thieu je preko saigonskega radia izjavil, da je bila vlada primorana nastopiti, da ustvari v državi varnost in stalnost, ki sta potrebni za izvedbo napovedanih volitev. Pet budističnih menihov v Saigonu je v posebni izjavi označilo nastop Kyjeve vlade v Da Nangu za “izdajo”, ki bo “gotovo vodila v \ ljansko vojno”.
Ky je nastep _ proti nasprotnikom v Da Nangu pripravil tako tajno, da “neki Amerikanci niso v naprej vedeli zanj”. S podobnim vojaškim nastopom proti Da Nangu je Ky grozil že sredi aprila, ko je prišlo do prve krize po odstavitvi gen. Thija kot poveljnika 1. armadnega zbora. Tedaj je popustil, ko je> videl, da položaj za kaj takega ni ugoden.
Sedanji nastop je Kyju verjetno zaprl pot do vsakega novega sodelovanja z budisti in potisnil volitve v bodočnost. Vlada, ki je začela uporabljati vojaško silo proti svojim političnim nasprotnikom, bo težko dosegla ustalitev poležaja s političnimi sredstvi.
Ko se nasprotniki komunistov v Južnem Vietnamu bore med I
I tovanj v zvezi z razvojem v I Vietnamu. Zastopnik državnega tajništva je izjavil, da Združene države o nastopu Kyja niso bde obveščene v naprej in ga tudi ne odobravajo.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 1.30 popoldne redno sejo. Na dnevnem redu je poročilo delegatinj s konvencije.
Pol stoletja Kulturnih vrtov—
Nocoj ob 7.30 ko v avditoriju Public Library proslava 50-let-niec clevelandskih Kulturnih vrtov. Vstop je prost, vsi vabljeni!
Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johna Kovačiča ob 5. obletnici smrti.
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Roso Verbič ob 7. obletnici smrti.
Se na mnoga leta—
Dobro poznani rojak in dolgoletni zvesti naročnik Ameriške Domovine g. Anton Sestan, 3435 W. 60 St. praznuje jutri svoj 80. rojstni dan. Kljub častitljivi starosti se g. Šestan počuti zelo mladostnega, zdravega in čilega. Bog daj, da bi se tako aobro počutil še dolgo in da bi ob ljubeznivi in dobri ženi dočakal stoletnico!
svoje hčere na 22050 Miller sepha (padel v drugi svetovni
Avenue 88 let stara Barbara Herjevicb, roj. Bincer v kraju Vojni križ na Hrvaškem, žena Majka, mati Mrs. Catherine La-
vojni), pok. Anne in Therese Klemenčič, 4-krat stari oče, brat Stefana, Ivana, Marije, Ane (vsi v Jugoslaviji) in Imbre
riji Vnebovzeti in Društva sv. Pavla št. 10 HKZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo. Čas še ni določen.
Mrs. Karen Austin preskuša pivo
SAN FRANCISCO, Calif. — Občni zbor— drža-1 Mrs. Karen Austin je edina A-j Odbor staršev Slovenske šele merikanka, ki poklicno preskuša T! ‘ ^V- Vidu ima v nedeljo ob pivo za Lucky Beer pivovarno, j6'30 zvcčer svoi rcdni letni obč-Ko pride zjutraj v urad, jo čaka 111 zbo,r; že 14 steklenic, ki mora presku- Dve uspeli prireditvi— siti kakovost njihove vsebine. To ' Podružnrca Slovenskih aka-je pa navadno šele začetek. Pre- demikov v Ameriki (SAVA) v skušanje je pravo, ne samo na- Clevelandu je dosegla v soboto videzno.	zvečer kar lep uspeh s svojim
Poleg nje dela v laboratoriju družabnim večerom v SND na še pet uslužbencev. Na ta poklic St. Clair Avenue. Rojaki in roje prišla slučajno. V mladih le- j akin j e so napolnili obsežno tih je bila za tajnico v neki pi- dvorano in uživali ob sporedu, vovarni v Brooklynu, na pisalni pri katerem so sodelovali: “Mla-mizi je pa zmeraj imela pivo. di harmonikarji” pod vodstvom Njen gospodar ji je zato sveto- g. Rudija Kneza, ga. Cilka Va-val, naj se vežba v oceni kvali- lenčič, znana pevka zbora Glas-tete, kar je tudi storila.	jbene Matice, “Sava” Cleveland
Koliko piva popije vsak dan,! o odlomkom iz romana “Doktor ni povedala, vsekakor pa trdi s Zivago”, g. Edi Kennick, pevec ponosom, da pri njenem poklicu ' Glasbene Matice, g. Ciril Pfei-ni prav nič trpela njena vitka fer iz Chicaga in folklorna sku-linija.	i pina Kres. Savi k njenemu pr-
-------o------ j vemu tovrstnemu nastopu v na-
Vedno več avtomobilov i^em mestu čestitamo in ji želi-
Evropska gospodarska skupnost prebolela hudo krizo
CLEVELAND, O. — Evrop- skupno carinsko ozemlje že juli- De Gaulle je svoje dni vetiral
, NEW YORK, N.Y. — V Zdru- mo novih uspehov, seboj za oblast, morajo gl^;0 Uenih državah bo po računih leta 1 Včeraj popoldne cb pol štirih tezo bo.ia proti rdečim nositi ig67 okoli 9| mmjonov motor-,50 rojaki in rojakinje napolnili
nih vozil.	j veliko farno dvorano pri Sv.
vidu, kjer je bil napovedan koncert “Mladih harmonikarjev Skrbno sestavljen spored, njegovo izvajanje in veseli obrazi mladih harmonikarjev na odru se občinstvo spravili v veselo
ameriške čete. To bo imelo nujno svoj vpliv na Washington. Tam je bila včeraj vrsta posve-
ska gospodarska skupnost, ja 1968, torej dve leti preje kot (EGS) je pretekli teden končno je bilo prvotno sklenjeno. V do-
vendarle dočakala “svoj dan” kot pravimo. Preteklo sredo je njen glavni organ, znan pod imenom ministrski svet EGS, dosegel sporazum o skupni a-
brih dveh letih bo torej lahko vsako blago krožilo po vseh EGS deželah, ne da bi bilo treba plačati uvozne carine.
Tako bo dobrih 23 let po dru-
grarni politiki EGS, ki je moril j gi svetovni vojni ustvarjena sre-
Oblačno, s krajevnimi nevihtami. Naj višja temperatura 70.
to organizacijo že par let. Povod za spore v EGS so dale različne cene za deželne pridelke v posameznih deželah EGS, posebno velika je razlika med francoskimi in nemškimi. Nemške cene so zelo visoke, francoske pa nizke. Treba jih je torej spraviti na isto višino, toda kako? Nemčija je bila prva, ki je pristala na postopno znižanje nemških cen, pri čemur morajo seveda nemški kmetje dobiti primerno odškodnino za zgube, ki jih bodo imeli od nove EGS agrarne politike. Francija je bila bolj nepopustljiva in zato je v sporazumu prevladalo njeno stališče glede cen za deželne pridelke. Svojo zmago je pa morala plačati s tem, da je pristala, da bo EGS postala
di Evrope carinska zveza, ki se bo njen vpliv poznal po vsem svetu. Pa tudi že pred julijem 1968 se bo čutil njen vpliv. Sedanji sporazum o agrarni politiki v EGS bo dal najpreje Angliji podlago, da bo lahko precenila, koliko naj žrtvuje, da lahko postane članica EGS. Angleški nasprotniki povezanosti z EGS so se v glavnem sklicevali na o-koliščino, da je vsa EGS velika gospodarska uganka, kajti smernice njene gospodarske politike so še preveč v megli, da bi se mogla presoditi sama bodočnost EGS. Ta ugovor je sedaj odpadel. Londonska vlada bo sedaj lahko začela pogajanja za vstop, pri čemur bo tvegala le nekaj malega: kaj bo rekla Francija.
angleško članstvo, pozneje je pa rekel, da Anglija lahko postane članica, ako bo izpolnila vse pogoje. Upajo, da tega stališča ne bo spremenil.
Pokazalo se je namreč zadnje čase, da se je vsa generalova jeza zgostila samo na NATO. Za zadeve zunaj NATO ni kazal več take bojevitosti kot pred leti. Zato upajo, da v EGS ne bo več kalil vode.
Sedanji sklep EGS ministrskega sveta bo znova poživil upanje, da bo akcija “Kennedyjeve runde” v Ženevi vendarle rodila uspeh. V Ženevi se namreč že več kot leto dni posvetujejo vse članice carinske organizacije GATT o potrebi znižanja carin, ne po posameznih postavkah, kot je bila do sedaj navada, ampak kar za obširne skupine, kot na primer linearno znižanje carine za vse agrarne pridelke.
Ker EGS ni imela do sedaj svoje lastne agrarne politike, so pogajanja v Ženevi zastala. Čas
Zadnje vesti
pa beži in ga ni več veliko na razpolago. Predsednik Johnson ima namreč res obširno pooblastilo za znižanje naših uvoznih carin do 50%, toda to pooblastilo poteče julija prihodnjega leta. Ako poteče, je vprašanje, ali ga bo hotel Kongres podaljšati. Zato sili naša GATT, ki jo vodi bivši državni tajnik Herter, na hiter postopek v Ženevi. Herter je bil še pred par tedni velik pesimist, sedaj bo najbrže malo omilil svoj pesimizem.
Sedanji EGS sporazum je toplo pozdravila vsa Evropa. V veselje seveda niso vključene tiste gospodarske panoge, ki bodo morale plačati račun za carinsko unijo, kot na primer nemško poljedelstvo, francoska industrija ipd. Žrtve, ki jih bodo te gospodarske panoge morale prevzeti na svoje rame, pa ne bodo večne. Računajo, da bodo pozabljene že v nekaj letih po letu 1968.	,
CAPE KENNEDY, Fla. — Za jutri zjutraj napovedani polet Gemini IX v vesolje utegne hiti odložen, ker je nastopila | razPolomije’ kot §a rcdko do' nevarnost slabega vremena 1 Živimo v na5ih dvoranah' Nav" na področju jugovzhodno od dušen-1e nad vstopom je rastlo
otočja, ki je
od točke do točke. Rojak Jakob
Bahamskega _______...	_ _
predvideno za zasilni prishv ;Resnik’ dolSoletni zastopnik in
nek, če pride do kakih težav!dopisnik AD iz Nfwbur8a’ ie pri poletu.	dei'al P° koncertu: Že 60 let lio-
delegacija pri LONDON, Vel. Brit,- Danes se id™ ™ f renske prireditve v je začel štrajk angleških po_ j Clevelandu, pa kaj takega še
nisem doživel. To je bilo naj lepše!
morščakov, prvi po letu 1911.
Člani unije zahtevajo zvišanje plač in skrajšanje delovnega tedna. Sedaj so prejemali za 48 tedenskih ur okoli $56 s plačami in obrobnimi koristmi. Dejansko so prejemali na roko povprečno le okoli $42. Unija zahteva skrajšanje delovnega tedna na 40 : Kitajci se jeze na Tajsko
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Sofijo Richter.
ur in zvišanje plač. Pomorske družbe so pripravljene uvesti postopno skrajšanje delovnega tedna in postopno povišati tudi plače. Ker ima Velika Britanija le za nekako 10 dni hrane na zalogi, je predsednik vlade opozoril, da bo morda potrebna omejitev prodaje na določene obroke.
HONG KONG. — Rdeča Kitajska je ostro napadla Tajsko, ker se je odločila poslati malo vojaško pomoč Južnemu Vietnamu v boju proti rdečim napadalcem.
— En mežik človeškega očesa terja eno desetinko do ene četrtin ke sekunde.

/iherišk/i Romovim

»*»• ' '	-IfiŠasi ~ ™
'ji 17 St. Ciair Ave. — HJEnderson 1-0628 — Cleveiatid, Ohio 44103
National and International Circulation
'ubUshPd deily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
A a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece z a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
ŠUBSCRIPTiON RATES:
Lnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months v a- ad a and Foreign Countries:
$13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
Tako je beg pred odgovornostjo nagnal administracijo in Kongres v zagato. Nove žrtve za vojskovanje v Vietnamu in za boj proti draginji so postale neobhodno potrebne. Kot rečeno, razmere jih bodo izsilile in to ravno v časih, ko se nam približujejo volitve. Verjetno bi bilo bolje, da bi Amerika vedela za nove žrtve že pred velikonočnimi prazniki. Bi imela čas, da se nanje navadi in da nanje pozabi. Beg pred odgovornostjo je to preprečil, zato pa odgovornost — povečal, ne ravno v korist vladajočemu demokratskemu režimu.	,
BESEDA IZ NARODA

—%.--._v—
.f
SKv.
No. 96 Monday, May 16, 1966
Beg pred odgovornostjo
Ameriška politika hodi po Novem letu čudna pota. Že koncem januarja so se pokazali prvi znaki, da nekaj ne utegne biti v redu. Takrat je bil čas, ko je predsednik Johnson zasipal Kongres s spomenicami, javnost pa z idejami. To je čisto prav, saj sta spomenica in ideja dva glavna stebra ameriške politike. Kot vsak steber mora tudi političen dobro stati na stvarni podlagi, ako naj bo kaj vreden. Te podlage je pa Johnsonovi taktiki velikokrat zmanjkalo.
Najprvo je spravil v javnost celo vrsto predlogov, ki so bili v načelu kar dobri, toda manjkalo jim je take oblike, ki bi omogočala njihovo realizacijo. Kongresni demokratje se za to h-‘bo Johnsonovih predlogov niso zmenili, republikanci so jih opazili, toda kritiko prihranili za poznejši čas. Semkaj spada precej Johnsonovih predlogov v socijalni politiki. Saj so dobri, to radi pritrdimo, toda niso izdelani, kot na primer ideja o boju proti revščini, načrti za večjo zaposlitev mladine, poglabljanje ideje o ravnopravnosti naših črnih državljanov itd.
Druga hiba Johnsonovih načrtov je pa v tem, da zahtevajo samo izdatke iz federalne blagajne, ne navajajo pa kritja zanje v obliki novih ali pa zvišanih davkov, direktnih ali indirektnih. Tako je administracija poslala do Velike noči celo vrsto zakonskih osnutkov, nikoli pa ni povedala, ali bodo vključeni v proračun in kako.
Ravno to bi bilo sedaj prav posebno potrebno, kajti stroški za vojskovanje v Vietnamu rastejo in nihče ne ve, kdaj in kje se bodo ustavili. Tako so izdatki federalne blagajne rastli, kritja za to pa ni bilo od nikogar. Iz tega se je mogla roditi samo inflacija, odnosno draginja. Ni se namreč uresničilo upanje, da bo gospodarski razmah tako velik, da bodo federalni dohodki avtomatsko primerno rastli kar sami po sebi.
johnson se torej ni odločil ravno za najboljšo proračunsko politiko, ki bi čisto gotovo terjala žrtve od davkoplačevalcev. Odklada spremembo v njej od meseca do meseca. očitno iz političnih in ne iz gospodarskih razlogov.
Odkladanje je postalo tvegano radi gospodarske politike v Kongresu. Kongres vidi pred seboj samo jesenske volitve in hoče naravnost nagrmaditi na volivce vse, kar jim prija. Priliko za tako politiko mu dajejo nakazilni zakoni. V njih črta postavke, ki bi jih v narodnem interesu ne smel. Na drugi strani pa povečuje izdatke, da se prikupi čim večjem številu volivccv-intcresentov. Že do sedaj je po tej poti povečal izdatke za skupni znesek nad 3 bilijone. V novem proračunu je bil pa že v samem začetku predviden primanjkljaj skoraj $2 bilijona. Tako bo bodoči proračun imel $5 bilijonov primanjkljaja, pri tem pa še zmeraj niso izglasovani vsi nakazilni zakoni.
Ne moremo še videti meje takim izrednim izdatkom, saj človek nikoli ne ve. na kakšne ideje lahko prideta administracija in Kongres. Ravno zadnjič je na primer Johnson — na pritisk farmarjev in njihovih organizacij zvišal dovoljeno poševno zemljo za 15', čeprav nam žit in deželnih pridelkov ne manjka in kaj takega tudi administracija ne trdi. Johnson pravi, da rabi več žita in deželnih pridelkov za boj proti lakoti po vsem svetu. Ni pa nič omenil, da s svojim gornjim sklepom tudi povečava izdatke za podpiranje naših farmarjev za 15", za kar pa ni v že izglasovanem nakazilnem zakonu za federalno tajništvo za poljedelstvo nobenega kritja.
Tako se Bela hiša in Kongres kar kosata, kdo bo bolj radodaren na račun federalnega proračuna, bojita se pa vsakega predloga, ki bi skrbel za kritje dodatnih federalnih stroškov. To je tipičen beg pred odgovornostjo, ki je začel že marsikateremu Amerikancu, ki misli s svojo glavo, presedati. Pred kratkim se je na primer oglasil profesor Sa-muelsohn, ki spada med najbolj ugledne in vplivne ameriške ekonomiste, in se prav bridko norčeval iz proračunske politike. Voditelji naše finančne politike pa kar naravnost svetujejo konec takega denarnega gospodarstva.
Kakšen naj bo konec, o tem se naravno na strinjajo; nekateri mislijo na nove davke, drugi pa na omejevanje izdatkov v federalnem proračunu. Johnson pa še zmeraj o-kleva, akoravno mu celo njegovi uradni gospodarski svetovalci svetujejo, naj se odloči. Tako moramo namreč razumeti izjave Aucklevja in Helierja. Zdi se, da ima Johnson svojo staro taktiko: javnost nai ga tako rekoč prisili, da se odloči za nove davke.
Le ra k o je treba razumeti, da je ravno sedaj izkonal že pozabljeni posvetovalni gospodarski odbor in mu predlagal, naj mu nove, kaj naj federalna administracija napravi. Odbor je na tako sestavljen, da v njem ne bo dosežena soglasnost. Zastopniki gospodarskih krogov in delavskih unii bodo ostali vsak na svojem stališču. Obstoji nevarnost, da bo lob n son prišel iz dežja pod kap in da ga bodo razmere in m ljudje, prisilile, da se odloči za nove davke. Razmere pa nimajo /olivne pravice in volivci se ne potrudijo, da bi jih razumeli.
Joliet, 111. — Tik pred 1. aprilom smo se pri Juretu pogovarjali o starih časih, kako smo kot mladi fantički na Cvetno nedeljo nosili butare k “žegnu”. Vsak je nekaj povedal o tistih navadah in običajih v tistih starih časih v starem kraju na slovenskih tleh.
Še Bara je pripomnila:
“Lepo je bilo, lepo nekdaj v starem kraju. Kako veselo je bilo vse ob takih časih. Če tudi ni bilo toliko sladkarij in vsega kakor zdaj, ampak dobre volje pa p r i p r avljenosti za dovzetnost vsega dobrega je bilo pa več kakor je tega dandanes. Spominjam se bogme, kako sem bila vesela, če mi je kdo na Cvetno nedeljo dal kako jabolko ali po-
SloYejiej v Im Vorkii!
Ne pozabite na svoj veliki praznik, 21. maja! Narodne noše naj ga krasijo!
zamišljen socialni načrt.
Tako smo na dan 1. aprila modrovali o tem.
Ko smo odhajali, smo drug drugemu obljubili, da bomo o tem načrtu še govorili in razpravljali in sicer tako dolgo, da bo nas čul narod in svet.
Ker smo Nickov načrt s takim odobravanjem sprejeli, je bil Nick zelo vesel in kar prša so se mu širila. Z obraza se mu je pa bralo, kakor bi hotel reči: Fantje! Nam Belokranjcem za potrebne zadeve nikoli pameti in dobre volje ne manjka!
Ko sem koračil proti domu, Johnson)/da delamo za boljšo, sem spotoma Nicku prav dajal bolj preskrbljeno in bolj srečno jza nie§ov> za nas stare uP°ko-družbo “Great Society”, zakaj'jence’ res leP načrt Zraven Pa nam in onim, ki so ta evangelij jseveda tudi nisem Pozabil na to> začeli oznanjati, ne pridejo na!da ?b Vsakevm času/e treba š0" misel starejši upokojenci! Vse vor^i kaJ /asU primernega. In
in zidajo (kakor nekoč Babilonci in Rimljani) nekaj večnega.” Pri tem je mene in Jureta prav j resno debelo pogledal in nato nadaljeval:
“Oprostita! Da pri tem skočim v fantastične misli in priporočanja. Če pravimo (kakor L. B.
življenje so delali in smo delali in gradili večjo in boljšo Ameriko, a za nje in vse slične, ki spadamo v te vrste, imajo pa bolj majhno srce.
Primer: Med tem ko se plače vsem, tudi kongresnikom in senatorjem ter vsem zvišajo letno za tisoče in to leto za leto, koliko so zvišali pokojnine? Ali to pomeni, da bodo v “Great Society” upokojenci sedeli vedno v najzadnejših klopeh. Tako izgle-da.
Jaz bi svetoval tistim, ki gradijo in zidajo “Great Society”, da naj vendar pridejo do kake nove zamisli. Če jim že ne pride na misel, da bi primerno času in marančo! Danes, pri sedanji raz- i razmeram tudi pokojnine zviša-vajenosti, ti pa komaj kdo reče li, naj se poslužijo pa drugih pohvala, če mu daš zlato uro,” je tov in virov, s katerimi bi prišli pristavila Bara.	j na pomoč upokojencem. Zadnjih
Res je nekako tako, kakor je 40 let se že govori, če že ne dalj, izjavila Bara.	j da naj bi se spremenilo sedanje
Jure je med tem prinesel iz koledarske določbe in uredbe, ki spodnjega štuka vrč rujnega. . temeljijo na 12 mesecih v letu. Napolnil je meni in Nicku kupi- Ali ni tu mogoča sprememba?-ci rekoč: “Zvrnita vsak eno, se! Seveda je! Saj še živali svoje
dlake spreminjajo — pa bi se ne dalo to? Kako?
Gospodje v Washingtonu naj skličejo skupaj tozadevne strokovnjake in naj spremenijo dosedanji koledar z 12 mesecev na 24 mesecev v letu. Namesto, da so meseci dolgi zdaj po 4 tedne in par dni, naj bi bili zanaprej dolgi le po dva tedna. Namesto 52 tednov v letu naj bi bilo 104 tedne v letu. Tako bi mi upokojenci prišli do tega, da bi dobivali na leto namesto 12 čekov — 24 čekov. To bi bila naj lepša sprememba za nas upokojence! In zakaj ne? Ali nismo vredni tega? Saj smo vendar vse življenje delali za boljšo in večjo A-meriko! In če se na svetu lahko vse spreminja, vse postave, meje, litanije in vse, zakaj se ne bi tudi koledarski čas spremenil tako, kakor sem omenil, da bi imeli namesto 12 mesecev v letu 24 mesecev. Tega načrta naj se loti L. B. Johnson in pozdravljali ga bomo vsi vse žive dni kot socialno čutečega predsednika in ustvarjalca “Great Society”.
Kaj mislite, sem v pravem ali ne?
Tako nam je Nick navdušeno v ognjevitih besedah razložil svojo pojmovanje, s kakim načrtom bi se nam upokojencem pomagalo do bolj zadovoljivih in veselih uric na naša stara leta.
Jure se je smejal, da so se mu kar njegove kratke brke tresle. Bari so se od smeha oči rosile in je dejala:
“Nick! Do take zamisli pa do danes še ni nihče prišel. Sporoči ta idealen socialen načrt v Washingtonu predsedniku Johnsonu, boš videl, pozdravil ga bo. Tebe pa bodo vsi proglasili za Miklavža št. 2. In bogme, če bodo dali ta načrt na glasovanje,
jonarjem Baragom v čolnu — Peter je “miroval” tako, da j d cela flotila Baragovih čolnov iz popisoval zgodbo slovenskega lepenke. Na vseh stebrih v dvo- križevega pota med zadnjo voj-rani so viseli veliki Baragovi no in revolucijo, kakor jo je do-škofovski grbi. Na sestanku za- življal in sam pretrpel, duhovni-stopnic Baragovih odsekov je kom, učiteljem, politikom, časni-bilo okoli 50 odbornic iz cele farjem, javnim in socijalnim
škofije. Ti odseki so bili najšte-vilneje zastopani.
delavcem po vsej okolici, kamor je le dosegel. Govoril je kot mož
ŠKOF NO A je pri nedeljski pričevalec. Da je kaj dotrdil, je
glavni maši v svoji pridigi oznanil, da bo zadnje dni avgusta tega leta prišel na Baragov dan marquettsike škofije (ki bo to leto v Ironwoodu) ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. V govoru ni nič omenil, ali namerava sam iti na obisk v Ljubljano, kakor je bilo to v načrtu, ko se je pripravljal na praznovanje tisočletnice na Poljskem.
VSI SESTANKI na konvenciji so se začeli s skupno molitvijo za Baragovo proglašenje svetnikom. V oči pade tujcu, da zna večina članic te največje škofijske organizacije to molitev na pamet.	Rev. J. Godina
bo potem boljše govorilo. V suhih obrisal, kakor bi se kak 7 let Ena, dve, tri — Juretov nasvet sva z Nickom upoštevala in izvršila. Nicku se je moralo posebno prileči, ker si je zatem, ko je kupico zvrnil, tako lepo usta obrisal, kakor bi se kak 7 let stari muc obliznil, če bi mu kdo dal kos dobre klobase. S prijaznim zahvalnim obrazom je to pokazal, kakor da je hotel reči: To pa to, Jure, le še napolni kupico, to je medica za moje grlo!” Med tem sem se spomnil nekega belokranjskega reka:
“Vince ljudem v srca veselje prinese; pevcem glas, da pojo, govornikom pa jezike namaže, da se jim vrte,kakor klopotci na strehah.”
Malo mehko in malo trdo je to povedano. A kdor je ta rek “po-gruntal", je za njegovo ugotovitev že moral imeti dokaze za to.
Takoj nato se je nam pogovor razpletel o tem in onem. Jure kot preudaren mož, je dvomljivo govoril o raznih akcijah, ki jih podvzemamo po raznih delih sveta. Amerika je svet tako razvadila, da vsi od nas pričakujejo, da jim ,bomo na večne čase lonce in sklede polnili, potem pa, da se bomo pred njimi še o-proščali, da jim nismo mogli še bolje postreči.
Prav tako nekako izgleda. Bard je najprvo k temu pripomnila:	“Tako je možakarji
bilo in bo, da dobrota je bila in bo vedno sirota.”
Nick, ki je prav med tem že izpraznil drugo in tretjo kupico in si brisal usta, je dvignil roko, rekoč:
“Poslušajte! Zdaj bom pa jaz eno povedal. Naši gospodje v j Washingtonu veliko govore. Vsak po svoje in prav neradi
dajejo drug drugemu prav. Vsi j bom jaz zanj glasovala in nare-in vsak izmed njih misli, da ima dila križ na glasovnici z obema prav. Nekaj mogoče že tu in rokama!”
tam, a v vsem pa ne! Sami sebi j Jure je za Baro tudi obljubil ne pozabijo zviša vati plač. Dru- všo podporo, če pride do glaso-gim pa komaj vsakih 30 let za vanja za tak načrt in jaz sem sč par grošev pokojnine zvišajo. In tudi častno zavezal pomagati k
za 1. april j d bila zgorajšnja razprava in razgovor kar na mestu.
Čitatelje, ki so ob čitanju te razprave o Nickovem nasvetu se dolgočasili, prosim oproščen j a. Obenem vsem veselo in zadovoljno pomlad in obilo dobre volje!	Tone s hriba
------o------
Iz BARAGOVE DEŽELE
Baraga, Mich. — Tu v Baragovi indijanski rezervaciji in vob-če po celem Gornjem Michiganu je borba v zraku med zginjajočo zimo in prodirajočo pomladjo. Zadnje dni ob bleščečem soncu mrzel veter raznaša snežinke in Marquette je bil trikrat zaporedoma najbolj mrzel kraj v celih U.S.A.
Zanimivo, kako je ime Baraga tu popularno: indijanska rezervacija Baraga, mesto Baraga, o-kraj (County) Baraga, državni Dark Baraga, federalni gozdovi Baraga. Danes sem prišel sem k fari sv. Ane, kjer bo jutri (15. maja) farno Žensko društvo priredilo Baragov popoldan v cerkveni dvorani v korist obeh mladih Indijancev Lizike in Rikija, ki pojdeta z romarsko grupo dne 14. julija v Fatimo, Rim in naprej v Ljubljano ter Dobrnič na Dolenjskem h krstnemu kamnu, kjer je bil škof Baraga krščen. V oknu stavbe državne pošte sem opazil jardo velik plakat s sliko obeh romarjev in zemljevidom Baragovih misijonov o-krog Velikih jezer.
“These two Youngsters from Assinins have been chosen to accompany Fr. Godina on the Pilgrimage to Bishop Baraga Homeland. Donations are needed! These rugs (bile so v izložbi) to be given away on May 15. Contact St. Ann Altar Society member Mrs. Wm. Jondreau.”
Kako bo to šlo jutri, ne vem točno. V omenjenem oknu so tri pisane indijanske preproge. Verjetno bodo šle v dvorani na dražbo. Jaz bom kazal skioptične slike o krajih, kamor poj demo na romanje. Imam nekaj najnovejših slik iz Ljubljane in slovenskih Baragovih krajev. Na prireditev pride iz sosednjega L’Ansa g. Lambert, ki je končal rokopis knjige o Baragi in ga posebno zanimajo slovenski kraji.
Lizika in Riki prideta v nedeljo, dne 29. maja, k taki prireditvi s slikami v Baragovem domu v Clevelandu ob 3. popoldne. Prideta v indijanski narodni noši. V soboto in nedeljo bosta prespala Riki pri Joe Geričevi družini v Collinvvoodu, Lizika pa pri Tominčevih v Collinwoo-du pri tovarišici na romanju Ivici Tominčevi.
ZVEZA KATOLIŠKIH ŽENA marquettske škofije je imela zadnji dan aprila in prvi dan meseca maja svojo dvoletno konvencijo. Bila je res v Baragovem imenu., Tiskan program (knjižna oblika) nosi na naslovni strani Baragovo sliko (risano posebej v ta namen), imenske tabliče pred posameznih)i odbornicami pri glavni mizi so bili in-
Dragemu prijatelju Petrss Hornu ¥ spomh
CLEVELAND, O. — Počasi — zdaj — zdaj — zdaj — je udarjal zvon Sv. Štefana v Minnesoti, ko so na Veliko sredo nesli k pogrebu zemske ostanke dobrega prijatelja Petra Horna. Kot da bi še na tej zadnji poti njegovi hotelo biti upodobljeno življenje vzponov in udarcev, izrednih bojev in uspehov, trpljenja, pa tudi čudovito lepe ljubezni in družinske idile, je za krsto potiskal sin Božidar invalidski voziček, ki je v njem “šla za pogrebom” pokojnikova soproga, gospa Lojzka Hornova. 16 let že zvija artritični revmatizem ubogo telo, uničil ji je uporabo nog, zverižil ji je prste na rokah in jo naredil za invalidno ženo, ki je bila vsa ta leta v premnogem navezana na Petrovo spremstvo in pomoč. Postaven in močan jo je vozil, z vedrim optimizmom sta vzajemno prenašala vse posledice bolezni. Do pred letom nihče ni mogel misliti, da jo bo na poti v večnost on prehitel.
Mnogo ljudi je bilo pri pogrebu. Od Sv. Štefana in soseščine je prišlo k odru v župnijski dvorani, v cerkev k maši in k svežemu grobu vse, kar se le moglo odtrgati od dolžnosti, službe in dela. Moški zbor je prepeval in množica je molila kot družina ob slovesu važnega, priljubljenega člana. Iz prizorov ob pogrebu, obiskov in pogovorov v tistih žalostnih urah je sijalo in govorilo iskreno prijateljstvo, dobrotno sočutje. Vse je prepričevalo, da so Hornovi v razmeroma kratki dobi svojega bivanja pri Sv. Štefanu prodrli v srca bližnjih in daljnih sosedov, da so jih res sprejeli za svoje, za domačine. Slišal sem, da je pri Sv. Štefanu sploh močno v življenje vsajeno geslo: Vsak za vsakogar, vsi za vse. Dobro sosedstvo je tam doma. Čim je kdo prizadet, čim nastopi stiska, vsa soseska o tem razpravlja, vsak misli kako bi pomagal, vsak hiti nekaj storiti
pri tem si domišljajo, da gradijo zmagi in voliti za ta res lepo [dijanski kanuji s stoječim misi-
vpletel svojo osebno zgodbo, podatek svojega lastnega življenja. Tako je nastalo, da Hornovi prijatelji poznajo slovensko tragedijo ki se je začela 1. 1941 in še traja, bolje kot kjerkoli drugje izven Slovenije. Ti, seveda, poznajo tudi Petrovo zgodbo kot zgodbo idealnega fanta, ki je po prvi vojni iz navdušenja šel za učitelja na Koroško v Bajtiše in Borovlje, je po zgubljenem plebiscitu odšel v Zgornjo Polskavo, potem pa v Litijo, v Nevlje pri Kamniku, 1: Sv. Petru v Ljubljani in doživel drugo sve- • tovno vojno kot upravitelj in nadzornik v Mostah pri Ljubljani. Vedo za zgodbo družinskega očeta in učitelja, ki se je težko prebijal, a mladino je znal voditi in učiti, da so ga občudovali starši, otrokom pa so se svetile oči v sreči, ko jih je vnemal za Boga, za dom, za domovino, za lepo življenje. To je zgodba borca, ki se je spretno in uspešno otepal fašističnih in komunističnih intrig in napadov, dokler ga ni grda laž, denuncijacija, spravila v fašistično ječo. To je zgodba vztrajneža, ki ne odneha v najhujšem. Ko se vrne, gre kot domobranski častnik v Trst, da bi tam branil oboje: narodnostne meje slovenske pred vdiranjem pohlepnega soseda in slovenski krščanski red pred grozečo komunistično poplavo. To je zgodba norodnjaka, ki je dobil najhujši udarec v mladosti, ko smo Slovenci izgubili koroški plebiscit, kot mož zrelih let pa, ko smo zgubili bitko s komunizmom. To ie zgodba izgnanca, ki ga' vihar ni zlomil. -Svojo ljubezen in izredno sposobnost vliva v učbenike za slovenske otročiče v Primorju in v učbenike slovenskega jezika za ameriške častnike in strokovnjake. To je zgodba ponosnega moža, ki je r>o vseh nasprotovanjih in porazih dosegal vedno nove in večje u-spehe, zgodba slovenskega učitelja, ki je preko vseh viharjev spolnjeval vzvišeno dolžnost: širil je krščansko omiko in utrjeval lep sloves slovenskega imena.
Ko smo molili okoli njegove krste, se mi je zazdelo, da ga vidim, kako stoji med nami, se p o svoji navadi nekam skrivnostno, dobrodušno smehlja in opazuje množico glav, ki se drenja okoli-Videl sem življenje, ki se je prelilo zadnjih petdeset let okoli takih, kot je bil Peter: dobrodušno blaga, očetovska, vodilno skrbna, neugnana osebnost. Otroci, mali in veliki, so se igrali, skakali, delali in se lasali okoli, on pa je pazil in naravnaval. Kar na sredi je prekinili živ-žaV “Zvoni! Molimo!” In bil je mir in bila je molitev. Peter je bil visok, močan mož in kadar je u-
v ca namen. Po plemeniti vza_ 1 kazal, je tako pogledal, da so vsi jemnosti, po ljubeznivi dejanski vedeli,' da misli zares. Z Bogom skrbnosti drug za drugega se od- pete- na svidenjel
liku je j o ti dobri ljujde pri Sv. Štefanu.
Dr. Miha Krek
Pa vendar je bilo ob Petrovem : grobu še nekaj več. Peter in nje-1 I “T A / LJ P/j(?CT
C-nvi CP nrOrl nnlrlriirnm	£ v j? 4-W f	t	*
govi so se pred poldrugim desetletjem pojavili v župniji kot družina novih priseljencev, ki jim je vse, kar so kdaj imeli, “vojska Vzela”, ki jih je komunistična revolucija v Sloveniji “vsega o-svobodila”, jih po svetu zapodila in družino razbila. En sin je ostal tam preko morja, hčerka in en sin sta odšla z glavnim valom slovenskih izseljencev v Argentino, mati, oče in dva sinova pa so se zatekli po dobroti župnika Omana v Minnesoto. Prišli so in odšli, ko je Peter postal učitelj — voditelj slovenskega oddelka na vojaški šoli za tuje jezike v Monterey, California. Vrnili so se, ko je stopil v pokoj, ker je Petru postal Sv. Štefan izven Slovenije najljubši kraj na svetu.
Soudan, Minn. — Spoštovan' uredništvo! Prejela sva Vaše pi 1 smo, s katerim nama sporočate da bo naročnina potekla.
Čeprav sva oba že stara, š' vedno rada bereva Vaš list. Zat< , tudi obnavljava naročnino, j Bodite vsi skupaj lepo p° zdravljeni!
Louis in Tereza Russ
West Allis, Wis. — Spoštovano uredništvo! Naj lepša Vam hvala za redno pošiljanje lista-List mi ugaja, želel pa bi, če bi poročali kaj več novic iz Slovenije. Prilagam za nadaljno naročnino.. Z najlepšimi pozdravi! I	Emerik širok
QXXXX

JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST


“Vse bova naredila, da bo tov.” Joža je motril gospodarja obraz, pa ni mogel uganiti, ^ako jo bo Cena zagodel. Nič. ^ njive mu je še ukazal: “Seme ^ar iz naše kašče vzemi.” Spet Je pomežiknil.
‘Bom.” Takrat je uganil, da j;Jh bo Podlipnik s Primoževimi Ponagajal. Samo kako?
^ Med ozimino se je črnilo čim-^alje več na novo preoranih 11J iv. Ob njih je že zelenela tra-Va na mejah.
V grmovju so se sklicavali Sirnadi. V drevju so peli ptiči. Kakor z ženitovanjskega plesa, kjer sta najglasnejša škant in klarinet, je donelo z lip in jesenov ob stagnah.
Nad Pečmi pa se je prepe-‘iavalo troje sokolov, ki so z Ozkimi žvižgi sekali v delo in Petje pod sabo.
Podlipniku se je obraz pomočil: “Ce mi le Primožev ne bo Preveč zapasel, da se ne bodo
svetem Klemenu drugi meni dejali.”
Zaobrnil je nekako s skrbjo °braz proti Rebri. Na Krniškem r°bu je stal moški, katerega je Prepoznal za Marka. In Volku-115 je imel s sabo. Opazoval je s P°lja, kako je Marko prehodil Vs° Reber in kako se je najdlje Pomudil na Poljanah in v Logu: ^e za travo stikuje, ima dokaj Krvi starega Jerneja v sebi.”
Znova se je Podlipnik nasmehnil. Domislil se je, kako bo v jeseni, če bo Marko dobro Prepasel jarce.
“Da bi jih le za silo. Nagajali mu bodo, kar mu bodo mogli, Osebno Roti j in Tevž. In drugi mu bodo, zato mu bodo, da bi meni dali pod nos. E, bomo že videli; saj bo imel Volkuna s Sabo. Le kaj išče sedaj v Re-Kri? če ni šel iz same baharije Postopat,” se je v negotovosti Vzuemirjal Podlipnik.
Zvečer pa, ko mu je Marko Prišel povedat, da v zatisnili dolinicah in ob vodi trava že ^ste in da drugi dan že lahko *mie na pašo, ga je potapljal
P° rami:
‘Kar všeč si mi, Marko.”
m spet je v nasmehu podrh-el levi kot njegovih ust.
tr
Marko drugi dan ni gnal °pa na Reber. Podlipnik ni K°lel: Seveda! Da bi mu opone-. j kako nima nič več poklasti mrcem. Izjedi, ki so padale iz P^rn konjem v korita, je nosil . rha v ovčjak. In poljsko listje m Hstnjaka je pelo. Sc bo že Potolkla drobnica čez praznike, r^j ni stiskal zanjo soli v pesti.
ovolj jo je pripeljal v jeseni lž Trsta.
Ovce, ki so jagnjetile, so pri °dlipniku vedno posebej pri-Pb’ali in jih krmili z otavo.
“Bo že, eh!”
čez praznike vendar ne m°re pognati Marka v Reber, '° ne bo vse poletje slišal božje besede.
Saj nisem lutrske vere.”
Za Veliko noč je zlezel tudi ernej izza peči. Poklical je k ^6bi Volkuna, mu otipal bodico bodico na gradanici okrog vratu, mu jo skušal odpeti, pa imel v prstih več toliko moči, bi bil stisnil kaljeno jeklo. Marko, odpni Volkunu grada-ri'Co! nabrusiti jo morava. Če tioreš z roko, vzemi klešče.!” ^ Vso meč, kar jo je imel, je 1,aPel Marko, preden je odvžel P*u železje izza vratu. In v roko s° je zbodel.
, Medico za bodico sta nabru-
vseh šestinšestdeset; po tri v° Mrlele iz vsakega člena.
. Preklicano bo zmaknil volk, hlastne Volkunu za vrat.” Nabrusila sta tudi sekirico na j°bevnici. In oča mu je razložil lr Pokazal, kolikor je pač mo-kako prebiješ z robevnico—
pastirsko helebardo — volku črepinjo in kako ga odrineš od sebe. Še medveda se ubraniš, če znaš prav zamahovati: “Pazi pa vedno, da ne dobiš pritlehnega okovanja v trebuh. Zato odskoči kakor maček, vselej, kadar boš usekal.”
Vesel je odšel Marko iz nizke hiše. Postavil je med drevje na vrtu tesarski stol in ga je napadal, da so treske letele od njega, tako dolgo, da se je ves uz-nojil in nadražil Volkuna, da se je zakadil v lesenega volka.
V podstrešje je poslal Jernej Marka po brezovo krevljeivino, katero je moral vpričo njega na prvo roko obtesati. Nato mu je ukazal stopiti nanjo. Zarisal je okrog noge in se je lotil izrezovanja, da bo Marko čimprej mogel obuti cokle kljunače.
In vitre je moral nesti namakat v močilo.
Za klobučevino je pa že več iet sam zase hranil obnošen kastorec.
* * *
Ni gnal Marko tropa v Reber, pač pa so na Veliki četrtek prebijali pri Podlipniku jarcem ušesa. Seveda, Marko je bil zraven.
Odrasli so večinoma že vsi imeli v desno uho vsekano krni-ško znamenje — kolobar in črto zraven. Nekaj jih je pa Podlipnik čez zimo prikupil, da pleme ne posnetnjavi. Tem so izrezali iz ušes prejšnje znamenje in vsekali krniško.
Dve ovci sta bili s koroške strani, kakor sta tudi dve Podlipnikov! ostali za Stolom. Tem je Joža poleg starega znamenja vsekal še krniško; morda se zamena letos izravna.
Jagnjeta pa je Marko drugo za drugim pritiral k tnalici. Otožno, kakor bi se bala bolečine, so Meketala. In matere ovce, okrog vimen okrvavljene, so preplašene tekale po dvoru, kakor bi hotele skriti svoje ljubljence.
Podlipnik je hodil med drobnico in jo ogledoval, prijel tu, prijel tam in spet mu je v levem kotu drgetal hudomušen nasmeh: “Je pastirska kri v Marku, je.”
In glasno ga je pohvalil: “Dovolj dobro se obračaš, Marko.” Kmičani so se pa Podlipniku naskrivaj posmehovali. Še niso prepoznali njegove namere: “Preklicano se bo Cena urezal, če misli, da bo Jernej še mogel gnati čez Vrh. Izza peči k peči je res prišel, naprej pa ne pojde več daleč.”
“Kar bo on še trave potlačil, se je še od vimena jagnje več ne napase.”
Cena je vedel, kaj mislijo, in jim je privoščil zmoto. Najrajši bi bil prelomil post in prinesel Jožu in Mihu in Marku in sebi jesti in piti:
“Se ne spodobi; saj nismo ti-bingarji.”
Okrog vogla se je prismukal Rotijin Matevž:
“Lepo živino imate, Podlipnik, lepo.”
“Ti je všeč?”
“Mi je. Kar rad bi jo pasel.”
‘ Ko nimaš psa.”
“Pes bi se že dobil.”
“Pa mora biti tak, kakor je Volkun, ko si sam preveč boječ.”
“Volkun? Seveda, dober pes je. Marko, daj, prodaj mi ga.” “Kaj misliš, da bomo pri nas s tesarskim stolom pasli?”
“Kdo neki bo pasel pri vas?” “Ce drugi ne bo mogel, bo pa Manica.”
Podlipnik se je zasmejal Markovi nagajivosti: “Vidiš, Tevž, boš moral le še za tretjineka ostati, dekler si ne odrediš psa.” (Dalje sledi)
Jugoslovanske železnice so zastarele
Zadnja huda železniška nesreča pri Splitu je sprožila v jugoslovanskem javnem mnenju in v tisku val protestov in kritik na račun uprave železniških podjetij v Jugoslaviji. Ves problem je prišel tudi pred zvezno skupščino v Beogradu, ki pa je mogla ugotoviti le to, kar ve že vsak šolarček v državi: jugoslovanske železnice so zastarele. Promet je postal pri istem materialu trikrat večji kot pred vojno, skoro ničesar pa se ni napravilo za modernizacijo voznega parka ter za mehanizacijo signalnih in varnostnih naprav.
Sam generalni direktor jugoslovanskih železnic Marijan Dermastja je dejal, da vozi po Jugoslaviji še 287 lokomotiv iz časov avstrijskega cesarja Franca Jožefa. In ta je, kot znario umrl 1. 1916. Naj starejše med njimi so bile izdelane I. 1908.
Kar draži ljudi, je dejstvo, da so v Jugoslaviji tovarne, ki izdelujejo najmodernejše vagone, motornike in še marsikaj, a kaj ko doma od tega ne ostane sko-ro ničesar! Vse gre za izvoz v dr|ge države, doma pa ostajajo pri vagonih, parnih lokomotivah, tračnicah in kretnicah, ki spadajo edino še v muzej. Prav lokomotiva iz leta 1909 je zaradi obrabljenosti materiala povzročila 29. novembra lanskega leta nesrečo pri Zidanem mostu.
Slabo vplivajo na razpoloženje železniškega osebja izredno nizke plače, ki jih imajo. Tako piše neki Štefan Pongrac iz Slovenskega Javornika v ljubljanskem Delu, da prejemajo trenutno v Sloveniji za 208 delovnih ur na mesec kretniki 39,000 do 46,000, skladiščniki pa 55,000 do 60,000 starih dinarjev plače. Da tak človek pri delu bolj razmišlja, kako bo preživel svojo družino, kakor kako naj bi pravilno opravljal svojo službo, je jasno. In tako ta železničar za zaključek tole pove: “Železničar naj dobi primerno, sodobno mehanizacijo, hkrati pa naj bo primerno tudi nagrajen, pa nesreč, v katerih umirajo železničarji in potniki, skoro ne bo več!”
deiajo podjetja tako ogromne dobičke in ko cene vseh potrebščin stalon rastejo.
Tudi produkcija je v preteklem mesecu porastla, vendar le za 4 tisočinke, kar je manj kot v prejšnjih treh mesecih. Raču-
Pa ni bil sam, temveč v družbi !naJ° z malim ^stojem v gospo-dekleta iz istega “sindikata” kot ^ars^ dejavnosti, vendar ne ra-oni dve. Seveda je bil Italijan.
“Dove andate?”, sta zaklicali s pločnika, bolj lastniku avtomobila kot znanki, ki je že zgodaj v jutru pričela v svojim poslom. Izmenjali so si nekaj besed v polomljeni italijanščini in že jih je šofer povabil do bližnje Kal-danije, kjer da jih v gostilni čakata dva “osamljena prijatelja1*.
Miloš Jovanovič zaključuje: Težko mi je bilo, ker sem videl kaj takega. Kaj si le ti tujci mislijo o nas? Nemara, da so vse naše ženske podobne onim trem? In direktor tistega hotela, ali je kaj pomislil na ugled Portoroža in na nas državljane, ki nimamo nič kaj skupnega s tem umazanim poslom?”
čuna nihče s kakim večjim zastojem, če ne pride seveda nenadno do končanja vojskovanja v Vietnamu. Tako je vsaj prerokoval načelnik predsednikovega gospodarskega sveta Gardner Ackley v Hot Springs, Va., kjer so se pretekli teden zbrali ha posvet glavni industrijski vodniki dežele.
Motorizirani kavalirji
V ljubljanskem “Delu” opisuje Miloš Jovanovič iz Portoroža, kako so se v Kopru, Piranu in Portorožu razpasli “motorizirani ljubimci”. Prihajajo seveda preko meje, saj vedo, da bo njihova latinska želja po “ljubezni” hitro našla utešitve. Ne manjka namreč deklet iz raznih krajev jugoslovanske države, ki poznajo le eno “delo”: loviti latinske ljubimce. Nekatere izmed njih imajo svoje stalno bivališče kar v nekaterih gostinskih lokalih. Neverjetno je slišati, pa je vendarle res, da se je direktor nekega hotela na Koprskem pohvalil, da njegovo podjetje ne pozna mrtve sezone, ker mu “prijateljice noči” zmeraj pripeljejo dovolj gostov.
Ti gostje so tudi drugače precej vsiljivi. Pred kratkim sta stali dve poročeni ženi z otrokoma na Tartinijevem trgu v Piranu in čakali na avtobus. Nenadoma se je poleg njiju ustavil avtomobil z Italijanoma. Ne da bi se ozirala na mladoletna otroka, sta nekajkrat ponovila njihov, v tem kraju in v podobnih primerih že znani refren: “Venite con no!” Ženski sta se komaj otresli nadležnih “kavalirjev”.
—o-
Oglašajte v “Amer. Domovini
Čudna lastovka v tolminskih hribih!
Socijalistična zveza delovnega ljudsta v Sloveniji je slepo o-rodje komunističnega režima, zato pa ima pravico, da se gre politiko. Ima povsod svoje organizacije z odbori, komisijami, svoje sestanke, manifestacije in pa tudi kongrese. Tak kongres se je vršil začetkom aprila v Ljubljani. Tam so prežvekovali, kar so tovariši iz ZKS že naprej določili.
V Čiginju pri Tolminu živi kmetič Jože Šavli. Ali je pravi tovariš ali samo “občan-proizva-jalec”, kot je sedaj uradno ime za slovenskgea delovnega človeka, ne vemo. Mora pa biti prebrisan in pogumen. Poslal je namreč kar naravnost na kongres pismo, ki je o njem kongresna komisija za pritožbe poročala tole:
“Predmet Jožeta Šavlija iz Či-ginja, p. Tolmin, kritično obravnava družbeni položaj privatnega kmeta v naši državi, izraža zahteve po njegovi udeležbi v občinski, republiški in zvezni skupščini, po soodločanju v gospodarstvu, po organizaciji, po zdravstvenem zavarovanju in starostni pokojnini, po kreditih in po usmerjanju kmetijstva na osnovi skušenj. Pismo pošilja z namenom, da se prebere na kongresu in vzame na znanje.”
Komisija je pa sklenila, “da se predmet Jožeta Šavlija preda v razpravo ustreznim skupinam pri glavnem odboru SZDL. Pri-tožitelja naj se pismeno obvesti o postopku in priloži zaključke in razprave kongresnih komisij, ki se nanašajo na kmetijstvo in privatnega proizvajalca.”
Iz drugih virov vemo, da se je to tudi zgodilo.
To, kar je Šavli zahteval, je že kar lep del političnega programa, ki ga režim noče. Da ga na kongresu niso zamolčali, je lepo od njih. Ali so ga pri “jemanju na znanje” tudi obravnavali, ne vemo. Vsekakor sta pa prebrisanost in pogum kmeta Šavlija nekaj, kar zastonj iščemo po Ljubljani, na primer med vrhunsko kulturo z akademijo na čelu. ---------------o-----—
Oofcičak korporacij v 3 zadnjih mesecih najvlsjl
WASHINGTON, D.C. — Trgovinsko tajništvo je objavilo, da so imele korporacije v zadnjih treh mesecih doslej naj višje dobičke v zgodovini dežele. Preračunani na celo leto so dosegli pred davki 78.3 bilijone dolarjev, 4% ali 3.1 bilijonov več kot v zadnjem četrtletju preteklega leta. Čisti dobiček, to je po pla-
Denar je združil Ameriko, Rusijo in Francijo!
ŽENEVA, šv. — Strašno redki so slučaji, da se Amerika, Rusija in Francija znajdejo na isti fronti. To se je pa pretekli teden vendarle zgodilo na proračunski seji Svetovne zdravstvene organizacije, ki so v njej včlanjene vse države, po številu 123.
Po številu glasov prevladujejo male gospodarsko zaostale države, ki seveda mislijo, da si lahko dovolijo vse sklepe samo zaradi tega, ker imajo večino. Zato so tudi samozavestno izglasovale z 69 proti 29 glasovom 15% povečani proračun za organizacijo. Šest držav ni glasovalo, 19 jih pa ni bilo na seji.
Med tistimi, ki so glasovale proti, so bile Amerika, Rusija in Francija. Za skupen nastop so imele tudi skupen razlog: povečanje proračuna ni potrebno, dokler organizacija ne dokaže, da zna dobro gospodariti tudi z malimi proračuni. Novi proračun znaša $51,515,000. Amerika prispeva 31.2%, Rusija in Francija pa skupaj ravno toliko.
državljanstvo, kar bodo tudi sto- ’ rili. Uprava samostanov na gori Athos se je močno oddahnila, ker upa, da bo dobila še nov dotok redovnikov in da ji ne bo treba zapirati posameznih samostanov.
Francova policija tepla v Barceloni duhovnike
BARCELONA, Šp. — Francova policija je surovo nastopila proti visokošolcem v Barceloni in univerzo zaprla. Proti temu nasilju je prišlo do demonstracij na univerzi v Madridu in drugod. V Barceloni je skupina kakih 100 duhovnikov mimo protestirala proti nastopu oblasti proti visokošolcem pred glavnim policijskim uradom v mestu. Hotela je predložiti načelniku policije protestno spomenico.
Policija je udarila na duhovnike s pendreki in jih razgnala. Kakih 30 se jih je zateklo v bližnjo cerkev sv. Frančiška, ostale pa je policija stisnila v neko ozko ulico in jih temeljito zdelala.
Trdijo, da je to prvi primer, da bi bila policija v Španiji, najbolj katoliški deželi sveta, nastopila s surovo silo proti du-
hovnikom. Ti so menda zahtevali od svojega nadškofa, da uveljavi proti policiji določila cerkvenega zakona. Ta predvideva za vsakega, ki uporabi zlonamerno silo proti duhovniku, izobčenje iz Cerkve.
— Uprava indijanskih poslov v ZDA vzdržuje 62 bolnic in 10 dispenzarijev.
Moški dobijo delo
SiKoMna kvarna
m vzhodni sirarn
išče več delavcev. Nekaj skušnje dobrodošle, glavni pogoj: veselje do dela. Odlične dodatne koristi. Starost ni ovira. Za pojasnila kličite 791-7878.	(105)
Zakonski predlog o trgovskih ugodnostih satelitom pokopan
WASHINGTON, D.C. — Johnsonova administracija ima navadno dober čut, kdaj je političen položaj tak, da lahko pošlje Kongresu ta ali oni zakonski osnutek. Zadnje tedne jo je pa ta čut zapustil. Poslala je namreč Kongresu predlog, naj Johnson dobi pravico, da da malim komunističnim državam pravico do klavzule naj večje ugodnosti. Po tem načrtu bi komunistične države dobile avtomatsko pravico do vseh najnižjih ameriških uvoznih carin. Ideja sama po sebi ni napačna, ni pa sedaj čas, da pride na političen oder, kajti naša dežela se končno vendarle v Aziji vojskuje s komunisti.
Ko je načrt prišel pred Kongres, ga je dobil v roke Millsov odbor za pota in načine. Mills je pa takoj rekel, da ga letos ne bo spravil pred odbor. S tem je Johnsonu napravil le uslugo, kajti večina kongresnikov, ki so člani Millsovega odbora, pravi, da bi bil zanje političen samomor, ako bi osnutek odobrili. Javno mnenje namreč ne more razumeti, zakaj bi recimo delali evropskim komunistom usluge ravno takrat, ko najbolj zagovor jaj o svoje tovariše v Aziji in obsojajo ameriško politiko v Vietnamu.
Hotel Work
Caller, room cleanup. See Doris Kennedy. 10-11 a.m. to 2-3 p.m.
NEW YORK CENTRAL DORMITORY 615 E. 152 St.
(97)
MACHINISTS
Miloš Jovanovič nato opisuje i Čilu davkov, je porastel zo 2.5
svoj lasten doživljaj. Blizu parka Vesna na cesti iz Portoroža proti Sečovljam je opazil dve ženski, ki sta s svojim vedenjem in zunanjostjo takoj razkrili, kaj iščeta. Obračali sta se naokrog in vsiljivo pogledovali v mimo vozeče avtomobile, zlasti v tiste s tujimi registracijami. Končno je eden le ustavil svoje vozilo.
bilijona dolarjev na povprečno letno višino 48.4 bilijone ali 11% nad onim v prvem četrtletju 1965.
Ta porast dobička korporacij bi prizadejal vladnim naporom zadržati zahteve delavskih unij po višjih plačah na 3.2 odstotka hude težave. Delavstvo ne bo zadovoljno le z “drobtinami”, ko
Tuji redovniki pridejo na goro Athos
ATENE, Gr. — Na gori Athos se nahaja cela vrsta naj znamenitejših pravoslavnih samostanov. V njih živijo redovniki iz vseh pravoslavnih dežel. Ker so pa te dežele pod komunističnimi dik taturami, ne morejo tuji redov niki več na goro Athos in tamkajšnji samostani so obsojeni na izumiranja. Umreti pa nočejo.
Sedaj se je posrečilo združenim prizadevanjem raznih zakulisnih prijateljev samostanov na gori Athos, da so pregovorili moskovsko vlado, da je dovolila 5 ruskim redovnikom, da se odselijo’ v Grčijo. Tudi bolgarska vlada je dala 4 taka dovoljenja. Grška vlada ni delala težav, zahtevala je le. da morajo novi redovniki takoj presit za grško
Ženske dobijo delo
Delo ob koncu tedna
Iščemo žensko za likanje in pomoč. Mora priti k nam v soboto ob 10. dop., ostati čez noč do nedelje zvečer. $30.00 vsakokrat. Pišite na Ameriško Domovino Box 145.	(99)
Gospodinja — dobra kuharca
Dva odrasla iščeta gospodinjo, najraji, da ostane čez noč; svojo sobo, kopalnico, radio in TV. Težko čiščenje zgotovljeno. Nedavna priporočila. Kličite pred poldnem ali po 6. uri pop. WY-1-2839.	- (98)
Wanted
Waitress — days SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(x)
MALI OGLASI
Išče sostanovalko
Zenska išče sostanovalko za 5-sobno opremljeno stanovanje. Razsvetljava in gorkota vključeni. Na 1140 E. 60 St. zgoraj. Kličite 391-1796.	—(98)
Dovolite mi, da Vas postrežem pri nakupu novega ali starega avta.
Vprašajte za TOM O’BRYAN
pri Joe O’Brien’s Chevrolet 14000 St. Clair Ave. 681-1700.
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Ge.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYBR9TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL
B0SIH6 MILLS
T8F9ET
LATilES
SAP T0RRET
LAMS
ENGINE LATHES
ilLLINS MACHINES
RADIAL DUELS
NUEŠICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 311-1709
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(98)
Lastnik prodaja
Na področju Euclid-Green je naprodaj 2-stanovanjska hiša, 5-5, urejeno podstrešje, moderni kuhinji in kopalnici, preproge od stene do stene, zavese, klimatske naprave, garaža za dva voza. Cena izpod $25,000. 481-2965.	(98)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, v dobrem sl an ju, je naprodaj na 988 E. 71 St. Kdor se zanima naj kliče 431-9044.	(96)
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. 01 St.
HE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Delo zajamčeno)
V najem
Oddamo 6 sob in veliko garažo, med Glass Ave., in Carl Ave. Gretje na vročo vodo. Kličite KE 1-6250.
—(11,13,16 maj)
Gostilna naprodaj
Dolgo obstoječa gostilna je naprodaj. Kličite KE 1-3463.
(93)
Ženitna ponudba
Kanadski Slovenec, 40 let star, srednje velikosti, stalno zaposlen, se želi spoznati z verno, značajno Slovenko v svrho žen it be. Ponudbe pošljite na v pravo lista pod “Skupna bodočnost”.	(97)
Let me be of service to you in the purchase of a new or used car.
See TOM O BRYAN at
Joe O’Brien’s Chevrolet 11000 St. Clair Ave. 681-1700
PriideVs Pharmacy
IZDAJAMO tudi zdravila za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212
TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
Njegova želja po maščevanju, o kateri je mislil, da jo je bil v sebi že zatrl, se je spet z viharno silo zbudila v njem. Maščeval se je za zasramovanje, s katerim so stoletja obdajali njegov rod, in maščeval je svojega sina Torej a. Poplačal je planjavcem in Borglandcem in s tem vsej planjavi. Tudi njegova poželjivost po denarju, ki se je v poslednjem času malo ublažila, je znova vzplamtela. Če bodo prišli za borglandsko veleposestvo drugi, boljši časi, ko ga bo napravil plodonosne-ga, mu bo donašalo veliko več, kakor pa je bil dal za zadolž-
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
In three room apartment. Pensioner or Handicapped Welcome.
Phone 455-1431
(97)
FEMALE HELP
BILLER
For nites. Must be able to type. Experience not necessary All company benefits
A. J. NYSTROM & CO.
3333 Elston Ave.
(96)
MALE HELP
General Faster/
Experience Not Necessary. On The Job Training Hospital And Life Insurance Paid Holidays
Cafeteria On Premises and Other company benefits.
Apply
Gampana Generation
Batavia, Illinois.
(97)
Diamond Alkali Co.
“Hiring Haw”
FACTORY
HELP
Full Time - Job Security
No experience? Have you been turned down, because you lack experience in various factory jobs? If you have, come in and give us your application. We will train you in good paying factory jobs.
•	Excellent Opportunity For Advancement
•	HIGH Hourly Starting Rate
•	Paid Hospitalization
•	Paid Vacations
•	Paid Holidays
•	Bereavement Pay
•	Jury Duty Pay
•	Education Tuition Refund Plan
•	Retirement Plan
Apply in Person
Diamond Alkali Co.
4201 W. 69th St., Chgo., 111.
An Equal Opportunity Employer
(97)
MEN WANTED
General Labor — Rotating Shifts Steady employment. Possibility of overtime. Shift differential. Immediate openings available. Call Personnel Office
BALL BROS. CO. Highway 59-A Mundelein, Illinois
Open. Monday to Friday, 8 a.m. to 5 p.m., Tuesday evening 7 p.m. to 9 p.m., Saturday morning 8:30 a.m. tu noon.
(98)
STATIONERY ENGINEER
Experienced in maintaining Engine room and Boiler room equipment. Must have Chicago Stationery Engineers license. 6 days week. Liberal Company benefits. DARLING CO.
4201 S. Ashland
nico. Danes pa se je poleg tega tudi zmagoslavno uveljavila želja po mbči, ki se je v časih blagostanja razrasla v njem z ogromno silo. Njegova moč ni
poznala več meja----------Božja
sodba in opomini, ki so ga v zadnjih časih spet pričenjali vznemirjati, so spričo tako velike sreče čisto zbledeli. Bilo je, kot bi rasla v njem neka trma — občutek, da se mu je bila zgodila krivica. Če ga je bogastvo oropalo življenjskih vrednot, zato pa ga hoče zdaj v od-meno uživati do grenke smrti. Natanko si je že predstavljal, kako bo sestavil pismo, ki ga bo njegov odvetnik ali Klinge pisal na Borgland, in v katerem bo uveljavil svoje hotenje in svoje zahteve. Da, tako zelo se je bil vživel v to, da se je celo naučil podpisovati svoje ime s posebnimi, velikimi črkami in krivuljami, kakor se pač spodobi podpisati tako pismo.
Polkovnik ni mogel več vzdržati. Nesreče in muke, ki so ga bile trpinčile dan in noč, so ga zlomile. Vedno se je znal pretolči, ta zadnji udarec pa ga je zrušil — in sedel je, kot bi bil otrpnil.
Dag je sedel na svojem stolu, kot bi bil na prestolu; njegov obraz ni bil več tako mračen, toda njegovo oglato čelo se je pod valovitimi lasmi bleščalo kot kamen. Koža na njegovem nosu je bila tako napeta, da se jr kost pod njo ostro odražala. Nosnice so mu grozeče trepetale in trdo je stiskal usta. Široko brado je molel predse in njegove oči so se svetile plavkasto in mrzlo. Zdaj so se jasno pokazala na njem orlovske poteze Ane Hammarbojeve — bil je obraz, kakršnega so imeli vsi njegovi predniki.
V stari izbi je bila smrta tišina. V kaminu so brezglasno gorela bukova polena. In kadar je potegnil veter v dimniku, je vzplapolal plamen tiho kakor dih.	,
Dag je sedel tih in nepremičen; najbrže ga je obšla neka misel, kajti napeti izraz v njegovem obrazu je popustil. Spomnil se je, da je prišel polkovnik k njemu, ne da bi vedel, da ima on v rokah njegovo zadolžnico. Ne, prišel je k njemu s svojega veleposestva z zaupali jefri. Dag je razmišljal — morda pa je polkovnik vendarle vedel, da je papir tu, in si je le nadel masko vrline in zaupanja. Dagova nezaupljivost ni poznala meja.
Toda — napetost na njegovem nosu je popustila in usta sc postala mehkejša. Že dolgo prej, predno je sploh kaj vedel o papirju, ga je bil povabil na božično zabavo, je torej že takrat mislil na razgovor z njim in je iskal le priložnosti. Njegova današnja zaupljivost je torej vendarle pristna.
To, da je sedel tu polkovnik, ni bila malenkost. Borglandci so bili zanj in za njegov rod visoko vzvišeni, in danes je prišel k njemu polkovnik — prostovoljno, da bi ga prosil pomoči proti nevarnosti, ki mu je pretila od zunaj. Zaupal je, da je Dag dovolj premožen, in mu bo to vsoto lahko oskrbel, in bo — kljub vsemu — tako velikodušen in mu pomagal.
Želja po denarju in po vladanju sta si zelo blizu, pogosto ju je težko ločiti — in s starostjo raste želja po vladanju. Ni imelo smisla, da bi Dagu pel slavospev o njegovi moči; bil je prepameten, da bi se dal zaslepiti z besedami; tu je šlo za dejstva, ki so se dotaknila njegovega čustva moči. K njemu so prišli
MAJ
III! iM ™ ijuidto®
mm-, a u
7
14"
a
i
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
29. — Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu.
JUNIJ
5. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road.
5. — Dr. II. Lobetov Spominski
sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi.
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
19.	— Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
26,—15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
13. — Klub slov. upokojencev na
Waterloo Road priredi piknik na farmi SNPJ.
20.	-21.-22.-23.-24. — Letni svetovidski karneval na šolskem dvorišču in dvorani.
24.—Ralincarski klub na Waterloo Rd. priredi piknik v parku
Sv. Jožefa na White Rd.
24. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
3.	— Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
7. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
H. — Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
29. — Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21. — Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
21.	— Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	— Se začne XXVI. glavna
konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland,
21. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
24. — Klub slov. upokojencev za
Senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
28. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
4.	— Društvo slov. protikomunistih borcev priredi piknik na
Slovenski pristavi.
13. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne. OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
23.— Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
29. — Slov. nar. dom na St. Clair
Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma.
NOVEMBER
— Društvo DANICA št. 34
SDZ priredi večerjo in ples v SDD na Prince Avenue.
5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu i m a jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ
praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester.
20. — Pevski zbor Jadran poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24.	— Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega
obstoja.
31. — Slovenski dom na Holmes
priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
1967
JANUAR 1967
21.—Slovenska pristava priredi
zabavo s plesom PRISTAV-
SKA NOČ v Slov. narodne«1 domu na St. Clair Avenu*| Začetek ob 7. uri.
FEBRUAR 12. — Klub slovenskih upok°’| jencev iz Euclida priredi 'e'| čerjo s plesom v SDD I Recher Ave.

1885

1966

ZAHVALA
je 16. aprila
1966. leta po
vsi, tudi polkovnik, da bi ga prosili pomoči proti še močnejšemu. Ali mu to ne zadostujei— in tudi njegovemu rodu ne? Njegove oči so se ozirale po sobi, ne da bi se na čemer koli ustavile, nenadoma pa je nekaj priklenilo njegov pogled. Bila je le sekira v tramu, toda njegove misli so pričele delovati z blazno naglico.
Bog! Da, njemu je bil nekoč obljubil, da mu bo prepustil maščevanje. Medtem se ja na svetu zgodilo marsikaj velikega, in on je pogosto razmišljal o tem. V Franciji so pobili kralja in mnogo ljudi, in odstavili so Boga in vse skupaj imenovali revolucija. In tu so meščani prav tako mislili, da so sodobni, če ne priznavajo Boga. Ljudstvo še ni bilo tako daleč, toda Dag se ni smatral za povprečnega kmeta. Zaradi bogastva je prišel v stik z najrazličnejšimi ljudmi, in izredno naglo je vse dojemal. Gotovo, ljudje so brezbožni, toda kadar pridejo k njemu in hočejo doseči nižje obresti ali odlog, tedaj pri pogajanjih vedno uporabljajo božje ime in svete besede; in to tisti ljudje, o katerih je vedel, da se sicer norčujejo iz Boga.
Pri vsem tem Dag ni postal brezbožen, vendar pa je vse skupaj le vplivalo nanj; v svojih najboljših letih ni bil posebno veren, Bog mu je postal le nedeljska potreba, in najbolje je bilo, da ga ni vmešaval v vsakdanje zadeve. Tako je bil ob delavnikih lahko brezobziren denarnik, ki pa je vendarle imel pogodbo z Bogom. Kajti v njegovi notranjosti je kljub vsemu še dalje živel strah pred Bogom in pred vsem, kar so njegov oče in njegovi predniki spoštovali in častili. Pričel se j c spominjati temnih časov, ko je zabil sekiro v tram in je razmišljal o Bogu in njegovi kazni. Znova se je vzravnal in se zazrl v ogenj v kaminu — in se
spomnil nekaj čisto drugega. — Plačilo za vse, zaradi česar je trpel njegov rod, povečano bogastvo in neomanjna moč na eni strani — na drugi pa samo zasramovani Bog in nekaj sta-ioverskih božjih besed...
Bilo je kot začarano; vedno znova je pogledoval sekiro; to-porišče se je črno odražalo od tramu; ? sekire je vlaga že trideset let odnašala rjo, da se je napravila na razpokanem hrastovem brunu umazana proga, ki je bila črna kakor prastara krvava sled. Spomnil se je doživetja, ki ga je imel s sekiro — kako je takrat gledal na Boga — kako je trdno zaupal v njegovo vsemogočnost.
(Dalje prihodnjič)
mmmmsmmmm
— Največ niklja porabi avtomobilska industrija.
I ti i. A SPOMIN
OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA SOPROGA, MATI, STARA MATI IN TAŠČA
ROSE VERBIČ
Zaspala je v Gospodu 13. maja 1959.
Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije — a zaman, Tebe krije grob hladan.
Zakaj si, predraga, šla od nas, samevamo brez tebe, dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman, Te kličemo nazaj.
Žalujoči:
soprog JOE VERBIČ OTROCI, VNUKI ir. OSTALI SORODNIKI
Cleveland, O., 16. maja 1966
NAZNANILO IN
Žalostnega srca naznanjamo, da daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti, umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast
John Šporar
Rojen je bil 9. avgusta 1885 v Kočevju ra Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910.
Pogreb se je vršil 18. aprila 1966 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., kjer jo Father Angelaitis daroval sv. mašo zadušnico. — Potem pa smo truplo pokojnika prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnik je bil član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ.
Iskreno se zahvalimo Father Angelaitis-u za molitve v pogrebnem zavodu in za darovano sv. mašo zadušnico. — Father Tomc sprejmi našo zahvalo za podelitev sv. zakramentov, Father O’Brien in Father Hasborn pa za molitve v pogrebnem zavodu, ko sta pokojnika prišla kropit. — Srčna hvala tudi članom društva Najsvetejšega Imena fare Marije Pomočnice na Neff Rd. za molitve v pogrebnem zavodu.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše: vsem, ki so dali vence in cvetje; vsem, ki so prišli pokojnika kropit in ki so ga spremili na pokopališče; vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. — Hvala pogrebcem, ki s° nosili krsto pokojnika. — Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bil1 v dnevih naše žalosti na pomoči. — Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za odiično urejen pogreb in za vsestrn-sko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in, naj s to javno zahvalo sprejme naše globoko priznanje!
Ljubi mož, dragi oče in stari oče ter tast, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
BOG Te bo za vse dobro, ki si ga storil na tem svetu, bogato poplačal v svojem carstvu. — Mi pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah!
Žalujoči:
MARY — soproga
JOHN, WILLIAM, RAYMOND — sinovi ELSIE, ISABELLE — snahi 8 vnukov in vnukinj OSTALO SORODSTVO
V starem kraju zapušča sestro ANO MAROLT
Cleveland, 16. maja 1966

Dve leti Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni!
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Frances
Kosec
ki nas je za vedno zapustila dne 16. maja 1964
Tvoj duh še vedno z nami biva, čeprav Te tihi greb pokriva, a nam življenja težke dni spomin na Tebe še vedri.
Žalujoči
VALENTIN, soprog
FRANK, MAKS, VALENTINE JR., sinovi REGINA, por PERONA hčerka in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 16. maja 1966

' ...................... ^ ■ .............................. ................. ' ............................
M**
TUDI FRANCIJA PRODIRA V VESOLJE — Slika kaže del francoske rakete Diamant, s katero je Francija nedavno poslala umetno luno FR-1 na pot okoli Zemlje. Model umetne lune in del rakete sta bila razstavljena v Parizu.