Leto V., štev. 120. V Celiu» iorck due 23. okiobra 1923. Pošfnlna plačana v Qotoyini. plačano do Študijskaknjižica Slane letno 60 Din, mesečno I Oglasizamm višine stolpca 50 dolŽ. iztiS Posamezna Stev^iva »icuie 1 Din. Ljubljana Izhaja vsak iorek, čefrtek In sobolo. Urednlštvo: Strossmaycrjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Uprervnlštvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada Št. 10.666. V znamenju politicne in osebne morale. Prekmurski slovenski klerikalni poslanec je v radikalnih »Jutranjih Novostih« izdal manifest na svoje vo- livce, v kojem navaja razloge, ki so ga vodili za izstop iz klerikalne stranke in prestop v radikal no stranko. Glasom »Slovenca« pa jc ravno nasprotno resnicj, gospod Geza Šiftar, klerikalni poslanec iz Prekmurja je bil in ostane zvest programu in stranki, v koje imenu je kandidiral in bil izvoljen. Nekdanji komunistični poslanec in romar v boljševiško Rusijo trboveljski gospod Miha Koren je bil kot držav- nemu redu in državni ideji ncvaren element delj časa nekje v Veliki Pirešci in pozneje v Petrovčah konfi- niran. Pa Bog je dal volitve v Jugo- slaviji 18. marca 1923 in g. Mihi Korenu pravo spoznanje po navdahne- nju sv. Duha, pa se je zapisal med slovenske radikale, je postal rnož zaupanja največje srbske stranke in njen kandidat, postal ie gerent tiste občine Trbovlje, kjer je še pred kratkim kct državi nevaren komunist rogovilil. Prišel je pač do spoznanja, in spokor- niku je bilo odpuščeno. lgral je važno vlogo v radikalni stranki Slovenije do zadnjih dnij. Sedaj pa čitamo v »Ju- tranjih Novostih« da je g. Miha Koren odstavljen kot gerent in da tudi ni užival nikakega zaupanja in da ga tudi ni vreden. \z nekega trga doznavamo, da so nekateri slovenski inteligenti, prožeti idej radikalne stranke in volje do dela v narodu v smislu idej te stranke osnovali poleg že obstoječe radikalne organizacije, ki jo je povcdom skup- ščinskih volitevustanovil ondoti;; zupan, sedaj še svojo novo radikalno organi- zacijo, v kraju novo in po njih zatr- dilu pravo, ker je po volji Ijudstva. Taka je slovenska duševna rev- ščina, taka je slovenska politična mo- rala in možatost. Ako so se nekdaj na Slovenskem propadli značaji in moralno manjvredni ljudje prodali nem- škim gospodom, so si ostali vsaj do- sledni janičarji do groba, v današnjih dneh pa se ljudje vsak dan popJeskajo z drugo po'.iticno barvo pa so borni- rani dovolj, da menijo, da zaslužijo še kaj druzega na svetu, kot da vsak požten Slovenec in vsak značajen rnož, ki jih je spregledal, pa naj bo Srb, Hrvat ali Slovenec ali pa pošten Ne- mec nanje pi June. Ne gre se za take ljudi, ne gre se za politicne stranke, iz takih ljudij se politično in javr.o delo ne sestavlja, za moralo, za pošte- nje in za cast slovenskega imena se nam gre, ko pišemo te vrstice, Skoro poteče pet let od dnij našega osvobo- jenja izpod ncmškega in avstrijanskega robovanja, ki je tako globoko otrovalo na§ narodni značaj. V dnevih osvobo- jenja in združitve s srbskim bratskim narodom v enotno državo smo menili, da je konec slovenske sramote in da se bodo slovenske suženjske in lilap- čevske duše poskrile k svojini bogato založenim mizam. Danes ^pa vidimo, da smo vsled nezrelosti našega naroda in vsled nesposobnosti v svoji državi živeti kot državljani padli tako nizko, da se v takih obrisih zrcali naše na- rodno in naše politično življenje. Daleč smo od tega, da bi delali zato odgo- vorno vladajočo srbsko radikalno stranko. Ako je ona vsled trenutne razvrstitve moči v skupščini prhnorana, da radi par nemških in turSkih glasov žrtvuje narodne in državne interese na ljubo našim renegatom, ako je v njej hotenje po samovladi in moči par- tije viSe kot naSi nacionalni interesi. potem smatramo za povsem naravno in prav nič neprlčakovano, da se z njeno vednostjo in njeno deloma di- rektno, deloma indirektno pomočjo vrši po Slovenskem ta ostuden in sramoten cirkus, ki se sicer §e na- zivlje — slovenska politika. in Če vse to opazujemo z gnjevom in studom v du§i, postaja nam vroče in sram nas je pred vso našo preteklostjo in pred vsem jugoslovanskim svetom, da nismo zmožni tisti, ki požteno mislimo, ki nam narod, politika in narodna ideja ni bila in ni prcdmet trgovine in kup- čevanja, da napravimo tej sramoti in temu propadanju slovenske časti konec. Pokvarjen ni na5 narod, zapeljan, zbe gan in osmešen je pred sarnim seboj in pred celo državo, v koji bi se Iahko uveljavljal z delom in poStenjem kot polnopraven finitelj poleg Srbov in Hrvatov, danes je pa igrača v rokah cirkuških agentov, ki ga podijo zdaj sem, zdaj tja kakor steklega psa. Na- rodnjaki, poštenjaki napravite konec tej žalostni igri slovenske sramote in poženite tiste lumpe proč od našega naroda, ki si ž njim tako nedopustno igrajo. Menimo, da je že skrajni čas, ker se godi na celi črti že težka na- rodna in državna škoda! Doina in po svetu. V nedeljo se je vršil v Beogradu 7. največjo slovesnostjo krst našega prestolonaslednika. Z radostjo in za- doščenjem smo prejeli 6. septembra vest, da se je rodil prestolonaslednik, naš bodoči kralj. Kdor ljubi svojo uje- dinjeno in svobodno domovino, ve ce- niti ta pomenben in važen dogodek v .kraljevski hiši. Prestolonaslednik je ona močna vez, ki bo ves naš tro- imenski narod še bolj združila in ga spodbudila k črvstemu skupnemu delu za kulturni in gospodarski procvit naše države. Vsi oni, ki bi tega ne hoteli uvideti so razdiralni elementi in škod- Ijivci države. Veseli se danes in radii je naša prestoüca in z njo mi vsi, ki lju- bimo našo domovino. Svet nam bode vsako leto ta dan, na katerega je dobil prestolonaslednik svoje ime. Krsl se je izvršil ob po! 11. uri ;* v kapelici kraljevskega dvora. Priso- stvovali so nm kraljevski stariSi, ded in babica romunski kralj in kraljica, vsa rodbina Karagjorgjevičeve^a doma, grSki dvor, odposlar.ci prijateljskih držav, ministri, predsedništvo parla- menta, poveljniki naše vojske in drugi odličniki. Boter našemu prestolonasled- niku je angieški kralj, katerega je za- stopal njegov sin vojvoda Yorzki s svojo soprogo. Po vsem mestu pla- polajo zastave. Na Terezijah se je že na vse zgodaj razvrstila vojska z god- bami na čelu. Na Kalimegdanu so po- stavljeni topovi, na Savi in Donavi so bili zbrani naši monitorji, vsi v za- stavah. Poleg njih je bil vsidran an- gleSki Glooworm ter podonavska flo- tilja Romunije. Ob 11. uri so zagrmeli vsi topovi in tako počastili novokršče- nega prestolonaslednika. V parku med novim in starim dvorom }e bila po- stavljena kraljevska garda. Kralj in kraljica sta se podala ob določeni uri na čelu vseh gostov v stari dvor. Za njimi je pripeljala kraljeva gala-kočija dojiljo, ki je držala v naročju malega princa. Godba garde je zaigrala kra- ljevo himno in vse vojaštvo je izkazalo cast malernu prestolonasledniku. Cere- monijo je izviSil patrijarh Dimitrije ob asistenci štirih metropolitov ter beo- grajskega in dvornega župnika. V parlamentu se je začelo v soboto novo redno jesensko zasedanje z vo- litvijo predsedništva. Opozicija je sicer v naglici zjutraj sestavila enotno kan- didatsko listo, a se namera ni posre- t\\d, ker so klerikalci ostali skoro vsi doma, Ie pet jih je bilo prisotnih. Po- slcdica te brezglave in neumne taktike je bila, da je pri volitvi bil izvoljen za predsednika radikal Ljuba Jovano- vič, kandidat opozicije Dragutin Pečič (demokrat) pa je propadel, tudi pod- predsednika in tajniki so radikali. Tako nimamo Slovenci in lirvati v predsed- ništvu in med tajniki niti enega za- stopnika. Slovensko ljudstvo, ki je zaupalo 18. marca svoje vodstvo klerikalni stranki, se zopet Iahko zahvali dr. Ko- rošcu in njegovim tovarišem, da ne more po svojih zastopnikih v narodni skupščini tako odločevati kakor bi Iahko in kakor bi šlo, če bi gotovi zastopniki naroda vodili praktično in reelno politiko. Mesto da gremo na- prej, hodimo vedno rakovo pot. Kako bo s sedanjo skupščino je vprašanje ; vlada ie namreč že sklenila, da po iz- volitvi finsnčnega odbora odgodi skup- ščinske seje za mesec dni. V Nemčiji je stanje vsak dan bolj obupno. Vsi znaki kažejo, da se velika in mogočna Nemčija, ki je hotela uka- zovati celi Evropi, podira. Bavarski državni komisar Kaar je izdal razglas bavarskemu narodu, da je bavarska vlada prevzela v interesu mini in reda bavarski del državne brambe v svojo oblast. Za vrhovnega komandanta je imenovan general von Lossow. Ta ukrep bavarske vlade znači popolen prelom z Berlinom. Že pred svetovno vojno Bavarska ni rada gledala na pruski Berlin, ako bi se dalo, bi se odtrgala od njega. V tej splošni zmedi in kaosu se ji je to posrečilo. V osta- lih delih Nemčije poka na vseh krajih. Draginja naraSča. V Berlinu stane tram- vajski vozni listek že '100 milijonov, hieb kruha eno milijardo, žemlja 30 milijonov, telefonski pogovor v Berlinu 50 milijonov mark. Po pekarnah še vedno plenijo, ljudstvo je vsled groz- nega povišanja krušnih cen naravnost obupano. Pogled na dogodke doma m dru- god naj nas učr, da treba zastaviti vse sile in se mora vsak posameznik po svojih močeh žrtvovati, da koristi ko- likor mogoče celokupnosti in narod- nemu edinstvu, potem se nam ni treba nič bati za našo domovino in tudi ne gospodarskega poloma, kakor ga do- življa NemCija danes. MESTNO GLEDALISCE V CELjÜT Repertoar: 23. torek. »Pri belem konjičku«. B. PIERRE VALDAGNE: Fiksna ideja. Jean Beauniere mi je rekel: »Kar me draži na ženskah, tudi najljubkejših, je njihova trmoglavost.« Imel sem priliko opažati trmo- glavost neke ženske, ki je bila izredno čudna. Trmoglavost, dragimoj, kitraja ie osemnajst let! Nihče je ni mogel prepričati o njeni zmoti. Poslušaj malo mojo zgodbo in videl boš, da imam prav. Nekako dvajset let je, odkar po- znam dobre priiatelje, Morinove, ki so imeli zelo ljubko hčerko. MalomeSčan- ski, skromni Morin je bilnačelnik mi- nistrstva za javno skrbstvo. Trije dobrosrčni ljudje, brez sijaja, ki so držali na svojo cast. Mala Eliza- beta je bila vzgojena primerno svoji okolici. Vzgojena je büa zelo dobro, vendar je imela nekaj v sebi, kar je kazalo, da hoče doseči nekaj višjega. Opazil sem na njej včasih neko pože- Ijenje po nečimernosti, kar me je ne- koliko osupnilo. Njeni stariši, ki so jo obožavali, se niso brigaü za drugo, kakor da ustrežejo njeni volji. To je bil tudi vzrok, da je šla letos Morinova dru- Žina mesto v Tr^port, kakor navadno, v Biarritz na oddih, edini kraj po E!i- zabetini izjavi, kjer se človek lahko pokaže. V hotelu, kjer so se Morinovi na- stanili, je bil tudi mlad mož, s katerim so se hitro seznanili. Jaz sam sem bival v Biarritzu ter sem videl tega gospoda Guy de Val- n^da. Ne morem trditi, da bi bil nepri- jeten, njegovo obnaSanje je bilo popol- noma korektno, le kmalu sem opazil, da je bil zelo omejen, nezmožen podati tudi eno osebno idejo. Videlo se mu je, da je bil precej bogat in brez ka- kega poküca. Zgodilo se je pa, kar je zelo na- ravno, da ga je smatrala Elizabeta za princa in da je g. Valnedu zelo ugajala rnlada gospodična. Morin in njegova žena sta to opa- zila. Kot dobri starši so začeli pozve- dovati o njegovih vrlinah, a kon^ta- tirati so morali ničnost in prosili mene za svet, Predno sem ga jim dal, sem se prepričal o tem človeku. Valnede je bil sin zelo spoštovanega trgovca v Bordeauxu. Oče mu je dal lepo rento, s katero je brezskrbno živel. Ko je mislil de Valnede, da je že dovolj pri- | dobil Elizabeto, ji je nekega lepega dne odkril, da jo poroči. Sam na sebi je tak predlog popolnoma lep in nedolžen, ne sme pa biti neumen. To pa je bila kompletna neumost, poročiti Elizabeto s tem duševnim revežem brez vsake volje in energije. Dragi moj, to je bilo grozno ! Deklica si je vtepla v glavo, da ga hoče imeti. Vprašala je, kaj imajo očitati temu mladeniču, očitali mu niso drugega kakor veliko duševno praznoto. Morin, njegova žena in jaz smo se borili cele tedne z Elizabeto. Guy de Valnede je razumel, da bo naletel na težkoče, ni bil pa dovolj vstrajen, začel se je izogibati na5e družbe v veliko veselje Morina in mene. Toda ostala je Elizabeta. Dan za dnem je jokala in tarnala, da ji je njena rodbina uničila Življenje, očitala ie staršem tiranstvo, mene je zani- čevala, ker sem staršem prav dal. Pla- kala je po kotih ter se delala za žrtev razmer, bila je neznosna. Njen oče in njena mati sta se za- čela vznemirjati: »Morda bo le boljše, če ji dovo- liva, da se poroči. Res sva zakrivila vso njeno nesrečo.« »Pustite, naj se poroči, a naj se dobro poroči, hvaležna vam bo.« Osemnajst mesecev pozneje se je Elizabeta poročila z Emilom Protom, lastnikorn velike slaščičarne v Mont- rougeu, prijaznim možem, zelo izobra- ženim, ki si je znal pridobiti denar in je zelo ljubil gospodično Morin. Elizabeta je bila zadovoljna, le sem in tja je kazala neko resignacijo. Rekel sem ji: »Emil Prot, to je pravi mož !« Hitro mi je odgovorila : »Da !« »To je drngačen dečko, nego tvoja prismoda od Valneda.« »Oh, Valnede je bil drugače izo- obražen, pravi gentelman.« »Se-li kesaš?« »Da, kesam se.« Bil sem obupan. Eiizabeta se je poročila in čas je potekal. Emil Prot jo je skušal osrečiti z vsem, ugodil je vsaki njeni sitnosti. Elizabeta je sprejemala njegovo ljubezen s kraljevskim obrazom, do- mišljala si ie, da ji je vse to dolžan. Kmalu pa sem slišal zopet govoriti o Valnedu. Poročil se je, toda slabo. Dobil je neko pustolovko. Smešno sta živela, povsod jih je bilo videti na vseh zabavah. Guy je brezmiselno za- pravljal denar, ki mu ga je oče do- brodušno podaril. Snan 2. N O V A D O B A S?*v. 120 Politične veslL Iz volilnega boja v Avstrlji. Koroškl Slovene! brez mandata. (Izv.)- Po zadnjih poročilih so v Avstriji pri volitvah 21. tm. napredo- vali krščanski socijalisti in socijaldemo- krati, nazadovali pa so Vsenemci, ko- munisii in Bauernbündler. V Gradcu, ki irna 6 mandatov so dobili 2 man- data krščanski socijalisti, 2 socijalde- mokrati, 2 pa sta Se neodločena. Pri zadnjih volitvah so dobili krščanski socijalisti 18.000, sedaj 27.000 giasov, socijaldemokrati zadnjič 28.000, sedaj 33.000, Vsenemci zadnjič 19.000, sedaj le 12.000. Na KoroSkem je zmagala Bürgerliche Einheitsliste, Slovenci so propadli, propadla je tudi socijali- stična lista in sedanji deželni glavar. Sporazum z Italijo. Italijanski od- pravik poslov Summonte je 19. tm. posetil dr. Ninčiča, kateremu sestanku je prisostvova! tudi naš praški poslanik Ljuba Nešič. Razgovarjali so se o re- Skem vpraSanju. Najbrže bo prišlo do sporazuma. Mussolini je pos!?.l Pašiču novo pismo, katerega vsebino Pašič prikriva. Usoda Poruhrja. Dne 20. tm. je ustavila nemška vlada vsa plačila za Poruhrje, nadalje vse garancije plač, podpore in kreditne pomoči. Ker Fran- cija ne more prevzeti teh izdatkov in so industrijalci odklonili plačila iz svo- jega 2epa bodo ostali milijoni delavcev brez vsega. Napetost med Nemčijo in Francijo se je poostrila. Francija za- stopa stališče, da znači sedanja po- ruhrska politika nemške vlade samo nadaljevanje pasivnega odpora. Težave pH rekonstrukdji romun- skega kablneta. Rekonstrukcija ro- munske vlade povzroča velikc težkoče. Člani kabineta so razdeljeni v dva ta- bora. Minister Constantinescu in notranji minister Vaisoinau sta demisijonirala. Bratianu je imel po oivoritvi skupščine razgovor s strankami o sedanjem po- ložaju. Zahteval je za vlado prosto roko in izjavil, da ako se nezadovoljneži ne ndajo, bo odložil vodstvo stranke. Komunizem v RusJjI praktično prenehal. Vodja amerikanske pornožne akcije v Rusiji je izjavil v svojeni po- ročilu na vlado, da komunizem na Rnskem v praksi nič več ne obstoja in da se razmere v deželi počasi bolj- šajo. Nemška špijonaža na Romun- skem. V Sibinju so aretiraü nekaj častnikov sa§ke narodnosti zaradi vo- hunstva. Pri hišnih preiskavah so našli veliko sumljivega materiala. Pri nekem trgovcu v Braševu so našli korespon- denco, ki kaže na zvezo z Avstrijo in Nemčijo. Gre se za obšimo komuni- stično zaroto avstrijskih in nemških hakenkreuzlerjev, ki bi iadi iztrgali SedmograSko Romuniji. Vprašanje fr?ncoskega kredila Mali antanti. Dne 17. tm. je irnel Po- incarč razgovor z dr. Benešem glede kreditov Mali antanti. Ves kredit znaša 1200 milijonov frankov. Od 800 pre- ostalih milijonov dobi 300 milijonov Jugoslavija, 500 milijonov pa Češko- slovaška in Romunija. Vse to sem povedal Elizabeti, ki me je pogledovala z pomilovanjem. »Zdi se mi«, je rekla, »da se gospo Valnede ne sme pomilovati. Se vsaj zabava.« »Ali morda ti nisi srečna? Emil Prot ti da vse, kar te veseli.« »Da!« »Kaj še hoče§?« »Dobro!... NiČ! Poročila sem se po želji svojih starišev. Ne more se mi nič očitati. Kaj ne?« Razjezil sem se: »Hočem, da mi poveš, Elizabeta, da uvidiš in si častitaš, da smo te re- Šili takega žalostnega zakona.« »Tega ne bom nikdar trdila. Nič ne morem očitati svojenui soprogu. Hočem se obnašati vedno korektno napram njemu, toda z Valnedom bi bila srečnejša.« »Gromska strela!« sem jezno za- kričal. Elizabeta pa ni odnehala od svoje ideje. Nekaj let je zopet preteklo. Emil Prot je razširil svoje podjetje. Podaril je ženi krasno ekvipažo in dragocene bisere. Bolgarski mlnlstrski predsttJnik Cankov potuje v London In Pariz. Listi priobčujejo glede potovanja bol- garskega ministrskega predsednika Cankova razne komentarje, v kateiih izražajo upanje, da bodo razgovori Cankova z lordom Curzonom in Mac Neillom utrdili mir na vzhodu. Velesile želijo vzdržati red na Balkanu. Tudi Cankovo potovanje v Pariz je po mne- nju listov eminentne važnosti, ker je Cankov zagotovil Poincaroju, da hoče biti Bolgarija element mini in reda na Balkanu. Celiske novice. Ljudsko vseučilišče, Danes, v pondeljek, dne 22. oktobra predava »O alkoholizmu« g. prim. dr. !. Raišp. Začrtek ob pol 20. uri. Pred in po predavanju bo danes Se zadnje vpiso- vanje v knjigovodstveni tečaj, ki se bo vršil po Vsih svetih tl. v risalnici deške meščanske sole v Celju. Ali se naj še to n&z'va športna tekma all netnško Izzlvanje In nem- ška surovost? V nedeljo 21. oktobra se je vršila ob 15. uri prijateljska no- gometna tekma med Athletik-šport- klubom Celje in Sportnim klubom »Jadran« iz Ljubljane na športnem igrišču pri Skalni kleti v Celju. Pri tej priliki je med tekmo vratar »Ja- dmia« visokosolec g. Vončina pokazal izredno obrambno sposobnost posebno še s tern, da je ubranil dve ostro- streljani ednajstmetrovki. ČloveSko in športno bi bilo pričakovati, da vzbu- di tak nastop športnika splošno priznanje in odobravanje tudi v vrstah nasprotnika, ako je res športnik. Tega pa pri Athletiksportklubu nismo opa- zili, pač pa je sledila temu z njihove strani uprav surova igra, ki je dosegia svoj višek v tern, da je trainer Athle- tikov, nam že znani na Dunaj pristojni in v Celju pri tvrdki König nastavljeni g. Karl Diirschmidt tako surovo in silno brez vsakega povoda z nogo sunil vra- tarja »Jadrana« v trebuh, da se jo isti nezavesten zgrudil na tla. Sodnik, g. Fr. Ochs, pristojen v Nemčijo, zaposlen v Celju kot zlatar, ni naSel toliko tnkta in človeSkega čuta, da bi bil ikio pre- kinil ter g. Diirsclunidta izključil od nadaijnje igre. Cel ta nastop nernškega igralca in nemškega sodnika je po- kazal, kaj je našim takozvanim Nem- cem Sport, da ni to namreč nič dru- zega. kot prav surova in drzno izzi- vajoča nacionalna propaganda. Umevno je, da je ta nastop izzval med navzo* čim slovenskim obCinstvom tako raz- burjenje in ogorčenje, da je bila dil policija v interesu ossbne vamosti krivcev in reda prirnorana igro ustaviti. Omeniti moramo tudi, da sta navzoča dva gospoda zdravnika dr. Negri in dr. Herzmann odšla z igrišča, ne me- neč se za ontsveščenega vratarja. Naša javnost ima tega nemškega ^športa« preko dovolj ter ne more dalje trpeti, da inozemci, ki pri nas bogzna zakaj jedo na5 kruh, tako drzno nacionalno in surovo nastopajo. Vse to celjsko netnško »športovanje« ni več Etvar športa, to je postala že zadeva javnosti. Interes reda in mini zahteva, da oblast napravi takim poja- vom tak konec, kakor bi se to povsod zgodilo! Slučajno pa mi je nekdo zopet pripovedoval o Valnedu. Obubožal je. Oče mil umrl in vo- dil je sam gospodarstvo, ki je šlo vedno bolj rakovo pot. Kar se tiče njegove žene, je že dolgo, kar je iz- ginila. »Dobro,« sem rekel Elizabeti, *Ali se še knsaš, da se nisi s tern jurčkom poročila? Poglej, kaj bi bilo danes s teboj. Tvoji starši so dobro vedeli kaj je prav. Ti si srecna, lahko pa bi bila najnesrečnejša žena na svetu.« Elizabeta je vzdihnila: »Kdo ve?« »Kako, kdo ve?« »Da, ob moji strani bi bil Val- nede najboljši človek.« »Ti še vedno misliš osemnajst let nazaj?« Elizabeta me je Žalostno po- giedala in rekla: »Vedno se lahko misli na srečo, ki je ušla!« Kaj takega, kaj mislite? Hotel sem jo udariti. Kakor bi bilo začarano v njenih možganih. Gos, res prava goska. Raje je ne vidim več, če ne se takoj ' zjezim. »PH belern konjičVu«. Nedeljska predstava te šaloigre je vsestransko vspela. Gledišče dobro obiskano, razven lož so biJi vsi prostori zasedeni. Dolgi aplavzi in vseobči, neprisiljen, nalezljiv smeh je bil režiji dokaz, da je bila igra dobro izbrana in da je ugajala. Vir komike in smeha sta b:la prvi natakar Žan (g. Železnik) in Orosiav Bucek (g. Dobovišek). G. Železnik je igral Zana z originalno virtuoznostjo in elasticiteto, tako kot zna pač le on igrati. Prvovrsten je bil tudi g. Dobo- višek, ki je opremil svoiega Bucka z vsemi rekviziti neprisiljene komike, za kar mu gre polno priznanje. Gostilni- Cärko Meto je dobro igrala gdč. Pav- linfeva in tudi gdč". T. Mirnikova je svojo vlogo Tilke pohvalnQ rešila, dasi bi ji v govoru 2eleli več izrazitosti in modulacije. Kot vedno dobra in na tnestu je bila gdč. Hana Mirnikova. Njena žušljajoLa Minka je bila ljubko, zelo simpatično dekletce z mično po- javo. Jako dobra je bila groteskna fi- gura Amalije, katero je igrala ga. Za- ložnikova. Tudi drugi igralci so bili vsi na mestu in zlasti pohvalno igrali Jerino (g. Kokot), Mačeka (g. Zorman), berača Tineta (g. Novak) in turista (p,\ Reš) cigar nastop in zunanjost je bila Se posebno posrečena. Gimnazijski profesor in celo filolog bi govoril pač v klasični slovenščini, Kresnikov dr. Koprivar je pa zahajal v zapeljive vode diaiektov ter s tern zgubil eno zna- čilno potezo nrofesorske originalitote. Režijo je s sigurno roko vodil g. Že- leznik, scenerija je bila posrečena, go- renjskemu miljeju dejanja prilegajočst. S posfebnim priznanjem je treba ome- niti izredno dobro uspel viharen naliv, ki je ob zaključku prvega dejanja spremljal velekomično sliko deložiranih turistov. Vendar pa je bil tu prehod svjtlobe v temo prenagel, v par se- kundah se ne vstvarja noLi ali trde teme, tudi na odru ne. — Kot verni »kronisti« naj omenimo še, da je v zadnjem dejanju trio Buceka, Jsrino in Kovača par hipov prav opasno »plaval«, kar bi, — kajpada — tudi ne smelo biti. V prevodu se je dejanje igre prav srečno preneslo na Bled. Po načelu lokalizacije so se ravnali pa tudi igralci, ki so samolastno zapredli v mrežo dejanja za hip tudi »Novo Dobo« in — čujte ! — njeno kritiko ! Gospoda igralci, ali je to začetek re- plike z odra v parter? Naža naloga je manj hvaležna od Važe, a tudi za plehko ceno popularitete se ne bomo ponižali na topo tlako neprimernemu osebneniu samoijubjul Ali naj pademo na nivo vaškega diletantizma? In po- kopljemo s tern dovizo, ki nas vodi navz.^or? — Toiiibola Sokolsksga društva v Celju se vrM v n.jdeljo 28. fm. ob 2.uri pop. na DeČkovem tsgu pred Nar. domom. Kupujte tabllce po 3 Din, ka- tere dobite pri naäih sestrah inbratih. Za sokolsko totnbolo so se da- rovaH: brat Franjo Tašker, veliko škropilnico (že drugo darilo od imeno- vanega), Janko Bovha izredno lepe in dragocene otroSke igrače iz kovine (7 kartonov), F. S. Lukas 5 steklenic li- kerja, gospa VaniČeva razne predmete znatne vrednosti, Stefan StraSek par čevljev, Martin Kolšek podplate in tel. čevlje, Karol Loibner 5 buteljk, Jože ZabukoSek hlače, Josip Leon hlače, Josip bribar, klobuk, Esih mesenino, Hohnjec mesenino (gnjat in dr), rod- bina Kocjanova dva dobitka, Perc Pepca steklenico likerja, tvrdka Ban razne predmete, Šimenc krtače, MeSko Čepi- co. Vsem darovalcem izreka odbor so- kolskega društva najiskrenejšo sokol- sko zahvalo. Ob ti priliki opozariamo cenjeno občinstvo, da je v izložbi g. Stermeckega razstavljen le en del do- bitkov, rnedtem ko jc-pretcžna večina dobitkov shrenjena v sejni dvorani Narodnega doma. Sokolsko druStvo v Celju je prejelo od bratskega druStva v Varaž- dinu zahvalo naslednje vsebine; »Vašim dolazkom na na§u proslavu i VI. zlet mariborske župe, u mnogodoprinesoste, da je uspjeh naS tako lijep i velik bio. — Zato Vam ne mogavSi zabo- raviti Vašu bratsku potporu od srea i bratski zahvaljuiemo i kličemo Vain naš srdaCni sokolski Zdravo!« O tern obveščamo sestre in brate našega društva, ki so se zleta udeležili, pred- | vsem one, ki so sodelovali. Sokolska župa v Celju opozarja na natečaj JSS za osnutek znaka so- kolskemu naraščaju. Znak naj bo velik 15X15 ali 15X20 mm v kakrSnikoli obliki in naj odgovarja sokolski ideji ter naj bo primeren za sokolsko mla- dino. Osnutek v mavcu (povečana oblika) je vposlati do 30. novembra tl. stareSinstvu Jugoslovenskega sokol- ske^a saveza, Ljubljana, Narodni dorn. Osnutek bo presodila v to določena Jury. Za sprejtti osnutek je določena. nagrada Din 5000'—. Odbor Orgarjizaclje jugoslovan- skih nacijonaSIstov pozivlja one slo- venske akademike, ki so v kavarni Kos v družbi pole/»- pesmi »Deutsch- lari-1 über alles« peli tudi »orjunaško« pesern ter tako dali občinstvu povod, da se je spodtikalo nad »Orjuno•¦, ker je smatrslo dotičnike za člane naäe orp;anizacije, da se osebno opravičijo pri pred^ednikuorganizaciie in to v če- trtck 25. tm. od 5. do 6. ure v ptsarni v Nar. domu, sicer jih navede irne- noma v časopisju. Smrina kosa. V sobotö 20. tin. zvečer je preminu! na Bregu g. Henrik Iiribarnik, bivši nčitolj-vodja, po dol- gotrajni bolezni v starosti 74 let. Po- greb rajnega se vrši v pondeljek 22. tm. ob 4. uri popoldan. N, v m. p. Uišulski sejm se vrši danes v pondeljek v Celju. Biaga je dovolj na prodaj, tudi Ijudstva je priSlo nmogo od vseh krajev, vendar se zdi, da kup- čija ni posebno živahna, kar povzroča pomanjkanje denarja. Živine se pri- meroma ui veliko prignalo, najbrže vsled tulezljive bolezni. Nabavijftčku yr.Jrugi1. javnih na- meSčencev je dobila izvrstno moko, katero daje v splošno razprodajo. Podružnlca družbe sv. Clrlla in Metcda ze Gaberje bode imela 29. tm. svoj redni občni zbor v Sokolskem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. V vilo g. Rafaela Salmiča na Zagradu r.o vlomili tatovi skozi okno ter odnesli flobert-pu5ko dvocevko, daljnoglcd Zeis, pet rjuh, volneno rujavo odeio, steklenico ruma, 1 par moških čevijev in razne jestvine. Po- vzročena Skoda znaša 5000 dinarjev. Na skdu trbovljsklm aientator- jem. V celjske zapore so pripeljali dva delavca, ki sta bila, kakor vse kaže, izvršilca znanega atentata s Jpeklen- skimi stroji na ravnatelja trboveljskega in hrastniškega rudnika. Pri enem so naJSli rizbo pcklenskpga stroja in bi- Ijsžke, katerih pisava je enaki s pi- savo na ovojih, v katere sta bila pe- klenska stroja zaviia. Preiskava se že nadaljLije. Vreme se je zadnje clni nekoliko sprümenilo. V nedftljo in pondeljek ylece ncprijeten vetor, ki vzdiguje prah in pesek. Kaže se, da s?. bo na- pravilo na dež, ki pa najbrže ne bo dol,a;o trajal. Mraz, ki je zadnje dni pritisktil zjutraj in zvečer je ponehal. Vremenski preroki nam tiapcvedujejo ml in ne preveČ moker mesec. Kino Gaberje. V pondeljek 22, torck 23. in sreda 24. oktobra »Ne- brzdsna. ljubezen«, drama v 5. dsjanjih. Prosveta. »Kraljevlč Marko* ie pravkar drugič prihajal na svnjem Šarcu vihteč duševni buzdovan. Uverjeni smo, da ga tudi to pot slovenska mladina prav tako veselo sprejme, kakor ga je lani. Kaj ji prinaša? Priznanih pisateljev spise, ki ji bodo blažili urn in sree. Razvedri jo s krasnimi pesmimi, se- znani s prizori iz zasuZnjenega juga (Ob Adriji, Iznajdijive glavice), razcdene ji, »Kaj pripoveduje Drava«. Iz srca se bodo smejali otroci Nasredinu iz Bosne in njegovim burkam. Zamaknjeni bodo prisluškovali pravljičarju, pripovedujo- čemu o zakladih na Starem gradu pri Muti, o vojaku in sv. Petru. »Kraljevič Marko« jim predstavi na5o Ijubeznivo kraljico Marijo, potoži izgabo narod- nega voditelja in pisatelja dr. lvana Tavčarja, s čigar tehtdmi reki je pre- pletena vsa knjižica, obudi jim spomin na judenburSke žrtve, iz neodrešene Koroške in iz Prekmurja jim vsuje krasne pregovore in duhovite uganke, pozove jih na boj z vragom alkoholom. Knjižico »Kraljevič Marko«, opremljeno s koledarjem za leto 1924, je uredil pisatelj Kcmpoljski; izdala jo je Diužba sv. Cirila in Metoda, okrašeno z mno- gimi lepimi slikami, ki jih je narisjil g. Vokač. Letos je dodana »Kraljeviču Marku« zadnj mapica za shrambo raznih listkov. Knjižici je vzvičeni tinmen na- rodna probuda slovenske, zlasti obniejne mladine, zato naj bi našla mnogo ku- povalcev. Cena ji je Ie 5 Din. P. n« šolska vodstva in učiteljstvo uljudno Stev. 120. »NOVA DOBA« Stran 3. prosimo, da opozori mladino na to \?- dajo. Dobiva in naroča se v pisarni Dmžbe sv. Cirila in Metoda v Ljub- ljani, Narodni dorn. Po možnosti naj se radi dra^e poštnine skupno naroča. »Jugoslavenskl Mu?,lČar«. Izšla ie tretja številka »Jugoslavenskega Mu- zičara«, giasilo »Saveza muzičara za kraljevinu SMS«. PrinaŠa preglčd iz organizacijskega pokreta jugoslov. god- benikov, razna poročila iz domačih krajev, iz zunanjega r.veta itd. List je izšel na desetih straneh in se tiska v Zvezni tiskarni v Celju, Godbenikom list toplo priporočarno. »Lovec« Slew 17. in 18. je izStl s siedečo vsebino; O vidrah in tern in onem, Obris lovskega živaloslovja, Ne- kaj podatkov o jerebih, Kako se se- stavljsjo nogodbe o zakupu ribolova, Prijatelj TintaloviČ, Iz lovske&a oprt- nika, Ribarska mreža. HMEL J. XXXII. brzojavno tržno poročilo. Žatec Č. S. R., 18. okt. 1923. V me- stu Žatec zopet viharno podraženje hmelja; enotna cens 4000 č. K za 50 kilogramov (ali 205 Din za 1 kg); na kmetih prodanih 90 odstotkov; hme- Ijarji ne prodajajo ; cene Se rastejr.!. Savez hmelj. druStev. D o p 1» L Moiirje. V našcm prijaznem trgu bi našel dober zaslužek in bodočnost poštcn in marljiv sedlar v prvi vrsti značajen napreden narodnjak. Bivše »Jungschütze« in avstrofile ödklanjamo, tudi za radikalce nam ni mnogo. Za primerno stanovanje in delavnico se bode skrbelo. Dnevna kronika» Masaryk v Bruslju. Dne 20 tni. sta dospela predsednik Masaryk in dr. Beneš v Bruselj. Na kolodvorn ju je sprejel kralj, princ Leopold, ministrski predsednik in zastopniki državnih in mestnih oblastij. Pri dohodu vlaka je svirala godba češkoslovaško himno. Po oficijelnih pozdravih sta s& od- ^eijala s kraljem v kraljevo palačo. Po ulicah so množice navdušeno po- zdravljale Masaryka. Dospevži v pa- lačo je sprejel Masaryk predsednike zbornice, senata in kabineta ter druc;c državne dostojanstvenike. Zvečer se je vršila v kraljevi palaČi slavnostna večerja. Potovanje Masaryka v London. V nedeljo je dospel Masaryk v Lon- don, kjer ostane do čotrtka. Na čart predsedniku češkosluvaške republike se je vršil vkraljevski palači slavnostni banket. Oxforska univerza bo protno- virala Masaryka za častnega doktorja. Vsi angleški listi pozdravljajo njegov prihod in povdarjajo njegove zasluge za stvar zaveznikov. Italija sUuša oslabiti Malo an- tanto. Med lialijo; Turčijo, Bolgarijo in Albanijo se vrše pogajanja za skupno zvezo, s katero hoče Italija oslabiti vpliv Male antante. Nov ukaz v amnestijl. Povodom krsta prestolonaslednika ie podpisal kralj nov ukaz v amnestiji, ki bo obsežnejša kakor zadnja in bo veljala tudi za vojaške osebe. Smrt poštenjaka. V Hrastniku ie umrl v petek Jožef Dolinšelc, gostilni- čar in čev)jarski mojster, v starosti 62. let. Kot najidealnejaega gasilca, ga je volilo hrastniško »Gasilno društvo« 2e pred leti za svojega načelnika. Po- koinik poštenjak od nog do glave je bil zvest somišljenik JDS. Pokojniku želimo miren počitek, preostalim pa izražamo najiskrenejše sožalje. Jo&ko Cvek >\ V soboto popol- dne^ je umrl v Ljubljani ravnatelj po- možnih uradov pri fmanCni delegaciji, Joško Cvek. Postalo niu je nenadoma slabo, legel je v postoljo in Cez nekaj ur izdihnil zadet od kapi. Bil je ide- alen in požrtvovalen mož. Mož dela in ljubeznjiv družabnik. Odlikoval se je z veliko ljubeznijo do domovine in imel trdno vero v konečno popolno ujedinjenje našega naroda. Doma je bil \z Grahovega na Goriškem. Po končani vojaški službi je stopil v službo finančnega ravnateljstva v Trstu ter se udejstvoval v vseh tamojSnjih narodnih druStvih. Leta 1914. se je poročil z Marijo Borovnik, hčerko uglednega slovenskega žiipana v Bo- rovljah. Po prevratu se je preselil v i Ljubljano. Ohranimo zavednemu na- ! rodnjaku hvaležen spomin! i Caririk dobiimiiijonskonagrado. Upravnik mariborske carinarnice Trošt je dobil nagrado 250.000 dinarjev, ker je izsledil 1. 1919 pri nekih židih 19 kilograinov francoskih zlatov, ki so jih irneli skrite v vagonu in pnevmatikah avtomobilov. ItalljansUi prestolonaslednik se poročl z be]?;iisko princezinjo Marijo Jose dne 4. novembra. V starostl 112 let je umrla v | Amoriki Marija Vermett. Bila je stara j 112 let in 9 niesecev. Umrla je büa rojena leta 1810 v Corku na liskem in jo pri?.la v Ameriko, ko je büa stara 15 let. 51.000 dolarjev za rnalcedonski j revolucijski komite. Mr.kedonski re- voli.icijonarni komite je prejc-l 18. Im. od amsrikanskega komilcja 50.000 do- larjev. Ta svota $n bo porabila za na- bavo orožja in obleke tolp in za pod- pore vdov revolucijonarjev. NaS novj poslanik pri Vatikanu. Naš novi poslanik Smodlaka jfi pred- ložil 17. t. m. papežu svoje poverilno | pismo. I Nemlrl na Filipinlli. \z Washing tona javljajo, da so izbruhni!' na Fili- pinih nemiri. Na Mindadao so napadli neko Solo. Trije učitelji, en poročnik in pet policistov je mrtvih. Guverner j je zaliteval od ameriške vlade vojaško pomoč. i Bratn utnorlf, V vasi Adamovac I pri Bjelovaru sla živela brata Mijo in Gjuro Šoštarič radi neke njive v pre- piru. Ko je srečal pred par dnevi Mijo svojega brata, g?. je napadel Gjuro z nožem in srporn. Zvečer je prepeljala žena Mijo v zagrebSko boinico, kjer je kmalu umrl. Morilca zasledujejo. Pohotnež. Začetkom tega meseca so izpustili iz plzenske ječe potepuha Ivi-na Konaša ter ga z odgonom pri- vedii v njegov rojstni kraj Taus. Drugi dan je začei beračiti in prišel v neko hi5o, kjer je bila mati s hčerko fn njenim tri leta starim otrokom sarna doma. Konaš je hotel hčerko posiliti. Prestrašena mati je skočila skozi ckno na cesto in klicala na pomoč. Ljudje so prc-gnali pohotn&ža ter ga prijeli. Kona5 se dela gluhonemega. Vellka defravdiicija. Blagajnik davčnega oddelka »Banca Popolare« Gaetano Zcrbini v Trstu je poneveril 2200000 Mr ter zbežal brez klobuka in suknje, Predlog za 25-odstoino reduk- c;jo drsglnjs!;fh doklßd. Zaereb^ki \ listi porocajo iz BeogTsda : Finančni minister je predložil vladi, da se zmanj- $rjo draginjske doklade r.radnikom za 25 odstotkov. Na ta način bi se dobil znesek preko pel milijarde dinarjev, s kateritn bi se mogli pokrili izdatki proračuna. Posebna komisija je že iz- delela načrt v tem smislu in skleniia, da bi bil ta znesek zelo potreben za vravnoteženje proračuna. Med samimi ministri so bila mnenia v tem vpra- šanju podvojsna. Kor je finančni mi- nister na potovanju, se bo v vladi sklepalo o njegovem predlogu pozneif. Zgodovlna Hrvatske In Slovenije na beograjskem vseučllišču. Dr. Vilko Novak, docent zagrebškega vseuči- lišča, je jrnenovan /a docenta hrvatske in slovenske zgodovine na filozosski fakulteti beograjske univerze, Zdravnižko udružcnje \n novi- narjf. Srbsko zdravniško udruženje je soglasno sklenilo, da se vsem Članom jugoslovanskega novinarskega udi'u- ženja kakor tudi njihovirn dmžinam dovoljuje v slučaju bolezrii brezplačno j lečenje. Nov občinski gerent. V Dolnji Lendavi je imenovan za občinskega gerenta tamkajSnji tr^ovec Fr. Kac. Zatnenjava lOdlnarskth novča- nic. Stare 10dinarske novčanice se normalno zamenjujejo. Dosedaj je bilo ziimenjanih že za 346 milijonov od cele svote 504 rnilijone, ki so v ob- toku. Zamenjava se pri vseh podruž.u- cah Narodne banke. Kjer ni nobene podružnice, se bankovei lahko zame- njajo pri finančnih in davčnih oblastih. Cerkvenl rop. Na Ljubečni so vlomili roparji v noči 18. oktobra v cerkev. Vdrli so v tabernakelj in od- npsli dva pozlacena keliha vredna 2000 Din. Razun tega so vlomilci Se razbili par lepih šip. Vellka nesreča v tržaški tovarnl. V tržaški tovarni barv je bil zaposlen 78 letni delavec Stefan Piischmann kot ' mazač pri strojih. Izvršujoč svoje delo je stopil na lestvo, da namaže os pri nekem velikem kolesu. Nenadoma je prijel gonilni jermen starčka za obleko ter ga jel vrteti okoli koles. Neki de- , lavec je presekal jermen in Pitschmann je padel nezavesten na tla. Prcpeljali so ga težko ranjenega v bolnico. Pri preiskavi so doznali, da ima starček zlomljeno desno roko in polomljenih mnogo reber. Z ozirom na njegovo visoko starost je le malo upania, da okreva. Živinskl sejmi. Ker se slinavka (kuga na gobeih in parklih) v okraju močno širi. se z današnjim dnevom zabranjuje obdržavanje živinskih sejmov v celjskcm politiČnem okraju. Prepo- vedano je torej izdavanje živinskih petnih listov za sejme v okraju ozir. podaljSanje veljavnosti živlnskih potnih listov za sejmske kraje. Ta naredba naj se takoj v vseh občinah tazg-lasi in o isti obvestijo takoj vsi izdavatelji živinskih potnih listnv. — Vladni svet- nik : Žužek s. r. Razne vesii. NesreČne števllke. Številka 13 je, bila že od nekdaj na slabem glasu. Praznoverje datira že od Kristusa in 12 apostolov pri zadnji večerji. Toda ni um;i samo Iškariot, temveč tudi Kristus. Z mistiko Stevilk so se pečali pitagorejei, ki so imeli soda Stevila za hudobne, podzetneljske elemente, liha Stevila pa za dobre, nebeSke. Talmud izraža grozo nad sodimi-Stevili. Tudi Indijci ne naštejejo hudodelcu 100, ampak 101 udarec. Od tega je priSla navada, da se pri velikih slovesnostih 101 krat ustreli, najemninska pogodba se napravi za 99 let. Orientalec govori o 1001 noČi. Številka 13 pomeni ne- srečo, ker je sestavljena iz 4 in 9. Številka 4 je prva kvadratna, Stevilka 9 liha. Goieb-selec i^umri. S tb ptico nas je seznanil Fran Erjavcc, ki je opisai po Audubon», v kakih neštetih množinah Äivf ta goJob vZedinjenih dr- žavah, posebno po vzhodnem dein teh clržav. Due 1. septembra 1914 je po- ginil v zoološkem vvtu v Cincinatiju zadnji golob-selec po 29-letnem jet- ništvu. Sramotno ie za človeški rod, da je niegova pohlephost uničila ta prvovrstni naravni spomenik. Razvoj tehnike na KHajskem. Iz Kitajske dobivamo vedno poročila o državljanskih vojnah, pobunah, haj- duških toi nah, tako da bi mislili, da velika kitajska država razpada. Toda Kitajska se vedno boij modernizira. Te dni ie büa dovršena pri Pekingu naj- veCia brezžična postaja na svetu. Stala je 250 milijonnv dolarjev. Omocroča j tstočasno razgovore zBordeauxom, Av- stralijo in Newyorkom. VODA KOT ZDRAVILO. Nevarno je, ako se na stara leta pojavlja v seči droben pesek, ki je ve- činoma sestavljen iz prebitkov sečne kisüne. Pesck je po razmerah, drob- nrj^i f:li debelejSi, po zunanjosti pa je ali brez doiočene oblike ali pa je se- stavljen iz drobnejših rombskih kri- stalov. Ta pojav je v starosti tako po- gosten, da ga nekateri kar uvrščajo med prve in prave rnalce starosti, dasi ga je videti pogostoma ob raznih bo- leznih tudi pri mUdih ljudeh, pa celo pri malih otroeih. Pri preiskovanju tega pojava se je ugotovilo, da ima sečni pesek pri starih Ijüdeh vedno obliko večjih kristalov, pri otroeih in miajSih ljudeh pa je vobče droben in brez- obličen ali pa ima obliko jnko drobnih rombskih kristalcev. Pri starih ljudeh, ki imajo v seči mnogo peska, nar.topa cela vr.sta nad- log v ssčnih organih, kar jih jako muči in nadleguje. Pogostoma lahko nastopi katar sečnih kanalov, po ka- terih se odteka seč iz obisti v mehjr, iz mehurja pa v sečno cev. Včasih se celo pojavi obilno krvavenje, ker ostri pesek poSkoduje nežno sluznico v raznih delih sečnih organov. Tak pojav spremljajo po navadi hude in trajne bolečine. Zato so uporabljaü že jako mnogo najraznovrstnejSih zdravil zoper tetežke pojavp. Ziasti so Čislali in Se danes fislajo razne mineralne vode, češ, da so najboljša in najprimernejša sred- stva za raztapljanje peska v notrani- ščtni organizma samega in za prepre- čenje, da se pesek ne usede iz krvi in ne razvija. Toda vse to niti izdaleka ni dalo onega uspeha po katerem so : hrepeneli. Ugotovljeno je namreč, da ni nobena minenjina voda opravičila velikih nad, ki so jih polagali vanje, ker so vse že v želodcu izgubile to- !:kanj svoje zdravilne nioči, da niso mogle, ko so prešle odtod v kri, imeti skoro nobenega vpliva na sečne soli. Tako se ves uspeh, ki so ga mogle mineralne vode imeti tu ali tarn, se- stavlja ponajveč iz vpliva, ki ga je imela obilna množina popite vode. Zatorej se v tem oziru vsaka mi- neralna vodri uspeSno lahko nadomesti s katerekoli navadno čisto in mehko pitno vodo. Po poizkusih, učinjenih v tej smeri, je naiboijü piti tako vodo trikrat na dan do četrt litra, nekoüko pomešano s Čistim limonovim sokom (lahka limonada). Kjer ni pri roki take čiste in mehke vode, se lahko upo- rablja vsaka druga pitna veda, a treba jo je prei prekuhati. Dodatek Iimono- vega soka je potreben tudi tu ; zakaj limonova kislina daje prekuhani vodi okus in znatno pospešuje raztapljenje sečnega peska. O domaeih In tujih zayarovaliücah. (Konec.) Krivdu,, da naše domačc in sploli sluveiiskc zavarovi'.liuce ii3 prospevn- jo tako, kakor bi morale / ozirom nu njMi :V.evi'!o in na obscy: tlržave. zadene :iašf.' i.apiistliivo vlacin. V.i je da'a koii- cesijc tujim zavarovaliricam ali vsaj nrirno trp"', da tudi ^ü'kvestrirane tuv- zavarovalnicc delajo tem ž*vahnejso küiikurenco. Tu itnain v fnisUh obe Ha- lijanski zavarova'lnici »Adriatica« in »Oenerali«. Za našc pokrai'iie sta si na- ddi neka ckimaca inicna, dejansko pu utc ves denar v Italijo. delnina cub na- ravuest v oiačenje fašizma. Ako pomi- sliino, ila so pvi teh dve'h zavaravulni- cali zavarovana skoraj vsa večja poil- jct.ja v Jugoslaviji, raziiüvrstne tovarnc i!d„ ])o|em si lahko mislmii), kuliko pre- jnoženja odteka vsako leto po nj'Ii v Italijo. In naša vlada je te dve zavaro- valn'ci konccsijO'ivirala kot »ustanovl pri.iatcljske dr/.ave«. Nismo pa še sliša- ¦li, da bi bila it.alijanska vlada podeljia koncesijo kateri naših zavarovalnie, dasi so nekatcre za to pred leti zapro- sile. ker so bilc porrej na Primorslcem zastopanc. Vse sdevestriranc zavarovaluicc j so bile svojočasno pozvanc naj sc nac">- ionalizirajo. In (o s tem, da nrenesejo na riaše zavarovaluicc odpadli del preiuij- sldh rezerv v našo državo. Toda nie n ei a L.?.nio ciia sc je liklonila tenui pozivn. In je potrebiio, da bi naša javnost yvedeln za imena vseh trinastih zava- rovaluic in jih spoznala doccla. Dobro Pa bi tnüi biSo, da se razglasijo imena vseh res dotnaeiih zavarova!n«c Jnso- slaviie. In pač najboljšc bi bilo, da sc vsak zaveden .Higostovan oklonc doma- čUi ali vsaj sU>vanskih zavodov, ki naj r;e v vfiak'L»m oziru izkažej-o vredne te- j?;a spJošncjra doniaCega zaupanja. Te besede siiiü nppisali brez vsakeR'a huj- skaioce^a namsna v prepričanjii, da je prenredit'ov in preosnovanjc vsestran- skega z-avarovanja v s!ovenski smerü ¦-- nckaj povso'r.l ^n pivvßcm narav.ne.^cv. niiineica in s:\nioiimevncRa! Pač pa je nasa vlada sckvestriraia ni'ikatere avstiijske,, ncmškc in lnadzar- ske zavarovahiico. Vsled tega iUr, je im liašem ozcmlju zabranjeno delovanje, izvzemJi slave posle. Toda nrepricaii Pcm U>\\ ur.: Mi tucU), da po svojiji za_ kt;!nih zastopnikih še vedno sklepajo nove poffodbü ter zbrani denar sprav- Ijajo pr.eko meje. Ni mi znano. kdo je po smrti pok. Art. Tp^iažiča seikvester teli zavarovalnic. Tudi bi f viin pri največji ntfilnosti ne moffc-1 priii na ^©d vsem ncpostavtiostim. Zato bi -moralo pr*- stoino ministrstvo po časopisih razffia* siti inicnn sckvi^triranih zavarovalnic, da bo noštena javnost pornstffal'a ^vr- sevati kontrolo nad škpdljivkami cTo- m:iCih zavarovalnic. V kolikor mi je znano, se je po pre- obratu misülo na likvkhcijo zavarova"- nic nepr'jateljskili držav. V^ta nanien so bHe tudi znslišanc meroclajnc korpo- raeije. kakor Trg. in obrtna ziborni..:;). — Likvidacija bi büa imela za nage gn- s.podarsko in tudi naro-dno življeny.> nal- holjše posledict1. Saj iipp.mo dovoli nioc- iiih domačili in prijateljskHi,. to je sio- vanskih zavarovalnic. Da so zavaroval- nicc zares velikega pomena, izhaja *z dejstvn, da zbirajo narodno premoženjc iii je lahko uporabljajo za narodne na- *t?*.v. 4. *. N Ü V A D O B A c Stev. 120 „LASTNI DOM" V CELJU regisirovana Screditna tit siavbena z$dn?ga z omejetio zavezo, Preierttova ul. 15. Sprejema brau. vloge in jili obr. po 6\'j°/0 to Je 6>50 Din ©ä sso, prpsJ ^opovedi do 8 Din od 8lo. Prl večjth naložbah podogovoru Rentni dawek plača xadruga ter ss rce zaracuni vlagateljem! nicne^Kavarovaliiice neprJjai.eljskili dr- fciv pa so z bogatimi darovi pomagafe zdržcvat» nemSka in m-adžarska bojua ¦druStviu ilalijanska pa so cna glavnHi opor fašizma. Bivša Avstrija je prciela največ kapitala za vojna posojMa baš od zavarovalnic, sevcda tutli na skodo zavarovanccv. Zavarovalnice, ki so vsled svojega potu.jeevalnc&a dela prišle v zasluženo ncmilost. so si v Jugoslavia pomagale s teni. da so prelcvile irne ali .pa se na- videzno naci-jonaUzirajo. To da glavne tloluxlke imajo pa slej ko prcj njiliovc inozemske centrale. V naši državj po- tom premij zbrani denar se tedaj še na- dalje utegnc uporabljati v •protislovan- ske in nairi sovražne namenc. Odgovomi urednik: Lie. Edvard šiinnic. Izdaja In tiska: Zvezna tiskarna v Celju, Brlvnica Koštomaj se priporoča ! Javna zahvala. Mestni župnijski urad sv. Danijela v Celju se iskreno zahvaljuje slJad- ranski z?j^aiBvcvafn^ družbi'1 po njega glavnem zastopu v Celju za zelo kulantno likvidacijo nastale škode vsled strele v zvonik fame cerkve, ker je kljub zelo nizki zavarovalnini skoraj vso škodo poravnala. Celje, dne 12. oktobra 1923. 2—2 Peter Jurak, vikar. Sžče sa gostilna v nojem. Naslov. Žalec 35, poštno ležeče. 3—3 Prod a se 15 minut iz Celja Iežeče posestvo obstoieče iz hiše z dvema stanovan- jema (z eno söbo in huhinjo), kleti in vezß ter travnika in njive v izmeri 1200 m2. Pojasnila daie pisarna dr. Karola Laznik, odvetnika v Celju. 2-2 Proda se 7 kompletnih sedel in vprežno jermenje, usnjate konjske torbe in uzde, 1 prava perzer-pre- proga 4 in pol cm dolga in 95 cm široka in 1 čelo. Izve se pri Upedicijs'Hi t»rdhi Pelle v Celju. 2—1 Poziv! Izgubila se je v nedeljo 14. okt. 1923 »rebrnsi ntoäka žepna ura z ^ersžšco, katera nosi monogram »C. K.« od postaje Rajhenburg do Sav- skega Marofa. Padla je potniku na eni leh postaj skozi okno. Pošten najdi- telj se prosi, da jo odda proti nagradi v upravi »Nove Dobe«. 2—1 PO CU dovito nizkih cenali" kupite Ictos rolneno bingo za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo mannfakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi sploSnega pomanjkanja denaija treba povsod Stediti ter je dolžnost vsa- kega, da sc pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Stermecki. O5RAM NITRA J O5RAM | t.o /namKo mora nositi žaf nica Kdo hoče i dobro luč nesme se bati stpoškovj LnitraiW wl mllHhiiiriliiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiliiiiiiiilhiiiiillll I l/IUIr Več pridnih 3—1 se np2*9jitie pri Pinter & Weber, tovarna bonbonov, Zagrad 31, Celje. M.Rauch, Cel ic priporoča svojo bogato zalogo ste- klenega in porcelanskega^blagater svetilke, šipe itd. Stavbenojin ninet- no steklarstvo en gros - en detail. 6-4 Ivan Massnak Ceije Kralja Petra cesta 15 24-4 piiporoča cenjenim odiemalcem svojo veliko zalogo češkega jn angleš- kega blaga. Debelo sukno za površnike, vsakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, baihand, cesir, belo platno in vse kroiaške potrebščine. Veüka zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefer, Stutzer), gumi plašče, lepe moderne obleke za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. V trgu Vitanje je lepa irSOwSKa OlSH, z zemljiškim posestvom, hlevom in drugim, na gsrodaji Hiša in hlev je v popolnem dobrern stanu. Zemljišče rodovitno, z okoli 200 sadnimi drevesi. To posostvo se da tudi v najem. Natančno pojasnilo da posetnik ALOJZ SCHAUPERL, Vitanje. 2—2 Del. glavnfca: Din 60,000.000-— Rezerva: Din 30,000.000— Bled, Dti&tttimfd* rutor»o^riall^, I>i?>CÄ\ra,lje, Hercegnovi, Sarajevo, aelBtn, ^ S^>lit, Jesenice, ŠiTbemilk, Kopöula, Tvžič, Kotop, Zagreb. Kpanj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ AtncriHansIci oddcUK. KasloV u brzojaVc: JadransKa. MW'mn za^lodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlanclt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.